169. številka Ljubljana, v četrtek 24. julija. XVII. leto, 1884. Uhaja vsak da« ne«er, izimli nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeraan za av strij sko-ogerske deiele za vso leto 10 jrld., za pol leta 8 gld., za fietrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za joden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom raćuna se za 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od fcetiristopne petit-vrste po H kr., če ae oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali veokrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „GlcdnUška stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanita, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na narocbo. Slavno p. n. občinstvo uljuduo vabimo na novo naročbo, Btare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ . Četrt leta.......3 . 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4» — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ Upravništvo ,,Stov. Naroda**. V MubljMiil 23. julija. Dežela kranjska pe ne odlikuje po Bvojej velikosti, a v ozkem okviru svojih gora hrani toliko in tako (udovi tih posebnostij, da ga ni na širnem svetu kraja, kjer bi bilo na tako razmerno tesnem prostoru skoro /dr/t mu toliko specijalitet. Največja teh posebnostij pa je brez dvojbe najnovejše vladno glasilo. Zuman se oziraš po Bosednib in oddaljenih kro-novinah, kaj jednacega se ne nahaja nikjer in da bi dan danes še živ« 1 Abraham a Santa Clat'H bi pročitavši to glasilo, z rokama vkupe udaril in glasno zopet vskliknil: „Wuoder ilber Wunder!" Drugod odlikujejo se vladna glasila po svojej mirnoj in vseskozi dostojnej pisavi, diči jih nekaka objektivnost in vidno je prizadevanje, vzdržati se nad strankami, pri nas pa stoji najnovejši oficijo-ZU8 s zavihu u in rokavoma sredi arene javnega življenja in suie J driha po vsacero, kogar le doseči more, malo vprašeje, je li k temu kaj povoda ali ne. Z očivestno slastjo uporablja pretirane in celo popolnem izmišljene dogodke za strastne napade, ter izvaja iz tacih neosnovanih podstav vsakovrstne posledice, kakeršnih baš potrebuje v svoje bojevite namene. To He je posebno markantno pokazalo pri zad-mVj aferi „Sokola". Iz praznega nič našopiril so je gorostaseo članek, v katerem so se popisovala ne* čuvena grozodejstva pred kazimkim vrtom, s katerimi se je baje kalil javni mir in splošna varnost, o čemer pa vse naše redarstvo ničesar čulo ni, kakor kaže na drugem mestu priobčena interpelacija*) v tej zadevi in županov odgovor na njo in kakor bode sigurno pokazala i preiskava sama, ki se v tej zadevi vrši. A ne „Sokola" samega polotil se je pri tej priliki oficijoznega pisca gnev, narodu celemu založil se je udarec z drzovito trditvijo, da se naše narodno čuvstvo razodeva najrajše v Škandalih. In ko smo proti tej več nego smelej trditvi protesto vali in jo ožigosali, kakor je zaslužila, ni se znalo navajati nič dejanskega, marveč poseglo se je 16 let n«'n| in v jedini dokaz porabilo znano affiro „Juž-nega Sokola", kar ne kaže baš plemenitega srca, kajti v omenjeno afero zapleteni so vsi morali sami nositi zle nasledke in narod sam ju skozi več let trpel za posledicami one malostno rabuke, kateroj se je iBto tako po sili iu umeteljnim načinom nadela nenavadna važnost, kakor bi se rado dan danes praktikovalo. A d.'ii ditnes ni nikakega kaznjivega dejanja, preiskava bode brezuBpešua, niti najmanjšega gradiva ne bode spravila na tla ti. /» tega delj se nam prefudno vidi že zdaj, ko preiskava še teče, patetično pretiti z ouimi sredstvi, „8 kojimi država brani javni mir in splošno varnost", kakor da bi bil v našej idilično mirnoj Ljubljani že bruhnil ustanek in bi bilo Bog vedi česa pričakovati. Kakor vidimo, bo ti napadi na „Sokola* Čudovito podobni boju z mlini na sapo, zaradi katerega si je pridobil vekovito smešno slavo slavni Don Quixote, a tudi v zadevi predstojeće volitve na Notranjskem ni ofieijo/us j r«menil svojega bojnega načina. Tudi v tem vprašanji zaganja in zaletava se z vso strastjo v osobo dra. Zarnika in to popolnem po nepotrebuem. Sam namreč pravi, da je „abso-lutno nemogoče, da bi prostovoljno odstopivši dr. Zamik zopet hrepenel po izpraznenem sedežu". Ako je to res absolutno nemogoče, potem je razprava o tem absolutno nepotrebna. Mari ne? Nihče — ne izimši niti dr&. Zamika samega — ni do sedaj niti črhnil o kandidaturi na Notranjskem, čemu tedaj govoriti o frivolnih burkah, o *) Glej domaČo stvar: Konfiskacija. strastnej agitaciji in o srditem Btrankarskem razponi itd.? Neso mari baš takt neosnovani napadi, pri katerih se po nepotrebnem posega v zasobno življenje, češ: „Calumniare audacter, semper aliquid haeret!" frivoinej butki tako podobni, kakor jajce jajcu ? V svojem hrepenenji onemogočiti domišljenega kandidata, rabi oficijozus vsakeršne razloge. Na jednem mestu hvali „narodni ponos v moževskin prsih naših Notranjcev", njih narodno zavednost in prebrisanost, na drugem mestu pa jih zopet ,ex chatedra" poučuje, kacega poslanca si morajo iz-bfetl. Kolikor mi Notranjce poznamo, smo popolnem preverjeni, da je njim nasproti vsak pouk odveč. Baš ker so zavedni in prebrisani, so do sedaj in bodo tudi v bodoče pravo pogodili. Nekako čudno pa se čita, ko oficijozus z vsemi štirimi odsvetuje, izbrati si za poslanca koga iz Ljubljane. Mi sicer znamo da je dovolj probujenib, razum-uih veljakov mej Snežnikom in sivim Nanosom, a ravno tako dobro pa tudi vemo, da se je marsikdo napenjal za mandat na Dolenjskem, ali recimo v Belih Kranjcev, ki tudi v našej prvostolnici biva. In pa ugovor, da bi se komu o potrebah Notranjcev niti ne sanjalo, kako šepav je ta! Dež- lica naša je toli mala, da je vsakdo, kdor ima količkaj odprte oči, prav lahko pozna, in razumniku, ki gre s časom naprej, tudi po raznih pokrajinah različne razmere ne morejo biti — španjske vasi, in ko bi mu popolnem ne bde znane, bi tudi to ne bila nepremagljiva težava, kajti saj vpija dan danes načelo, da naj bode poslanec v vednej dotiki s svojimi volilci. Cesar Bam ne ve, mu lehko slednji povedo. Lahko bi pretipali še na dalje vse jednake razpeljavo vladnega glas la, posebno hvaležno bi bilo, pečati se t zares klasično primero mej slovenskim poslancem in starorimskim tiibunotn, iz katere je razvidno, da kdor je s pridom tital zgodovino se na marsikaj spominjp, če tuli njegove primere premočno kažejo nasledke Prokrustove postelje — a naš namen je bil jedini ta, pokazati, da je glasilo vlade kot navaden korteš stopilo na volišče in da se s fokošem v roci že sedaj huduje in jezi nad kandidatom, kateri se niti prijavil ni. To je najnovejša specijaliteta v našej Kranjskoj — to morda peripetija v našej političnej melodrami ! LISTEK. Lamentacije. IV. Rad bi pisal večkrat kaj, nego se bojim, da ne bi razžalil s kakšno nepremišljeno besedo katerega nemškutarja kranjskega, kar se ne sme zgo dlti in kar je ostro zabranjeno v danes vladajočej eri kranj8ko-nemškutarske spravljivosti. Ste li videli, kako so našemu „Sokolu" levite brali in kako so mu žilo puščali., ko je preglasen bil, vračajoč se s svečanosti od Bavdeka, ter je zmotil nemško harmonijo, ki se je ravno tisti čas razlegala po kazinskem vrtu v Ljubljani? Kaj tacega storiti v belej Ljubljani, pa ravno zdaj, ko nam je poglavitna dolžnost paziti in skrbeti, da se ne zakrivi las kateremu kazinarju! Komu je to podobno? To je škandal, pravi škandal, kateremu treba para iskati v historiji! Mlada krv sokolska nam bo Še zadosti jada prizadejala, celo ob veljavo nas bo spravila pri naših nemških gospodarjih, pa zato bi najbolje kazalo, da se precej razpusti in razpodi tako društvo, ki pretrdo stopa na pete in ne hodi po prstih, kakor bi se Bpodobilo za — Slovence po Ljubljani, kadar se razlegajo nemških pesnij akordi po kazinskem vrtu. Zares, daleč je že prišlo in hude reči se godijo! Nekcdaj neso smeli nemški turnarji iz Ljubljane brez orožniškega spremstva, povBod so dobili po plečih, kamor so prišli, a zdaj niti v samej Ljubljani neso več sami svoji, zdaj se je tisti hudobni slovenski duh iz dežele v samo mesto preselil in ne da miru našim ljubeznjmm kazinarjem, kadar se veselijo skupaj v kazinskem vrtu, zdaj jih moti „Sokol", ki maršira po ulicah Ljubljanskega mesta, kakor da bi ulice njegove bile! Ko bi si bili „So-kolci" vsaj čižme slekli, predno so prišli v mesto, pa niti tega neso storili, ampak kar obuti in v podkovanih čižmah so stopali po trdem t'aku, kar se ne da nikakor opravdati. Pa recite, ni li to pravi škandal? Lo pomislite, koliko škode so naredili s svojim brezobzirnim obnašanjem Ljubljanski „Sokolci" štajerskim in goriškim Slovencem! Ko bi bili sokolski trobentači svoje trompete v Ljubljanico pometali, ko bi bili Sokolcl bosi marširali po Ljubljanskem tlaku in svoje čižme čez ramo nosili, ne bi bili zmotili nemških pevcev v kazinskem vrtu, in štajerski ter goriški Slovenci bi bili kar naravnost srečni postali, tako so pa vse skazili, a štajerski ter primorski Slovenci se naj zdaj zahvalijo Ljubljanskemu „Sokolu", če jih bodo Nemci in Italijani še nndalje pritiskali na zid kakor so jih pritiskali do zdaj. Razjokal bi se človek najrajSe, če pomisli, kakšno škodo delajo „Sokolci" vesoljnemu Slovenstvu. Ko ne bi bilo Sokolov v Ljubliani, ne bi se bila zmotila tista nemška pesen v kazinskem vrtu, kazi nun i bi bili zadovoljni in vse bi bilo v redu, tako pa je narobe: kazina ni so hudo razžaljeni, ker so „Sokole'«0 mimo kazinakega vrta marširali, in to je škandal, ki bo gotovo komu Škodoval, če ne dru-- Politični razgled. Notranje m. Frančiški časnik „Tempa" ffl izvedel, da se bode rgfptoi sk ;» konferenca danes na m določen čas o llo/ila. Nemija, Avstro-Ogerska, Rusija in Itaiij'. so neki pripravljene oilntr^iiiti vse skle pe o prganizac ji egiptovskih financ, kateri bi imeli stalno veljavo. Te vlasti mislijo, da se konferenca ima samo omejiti na dovolitev razpisa novega poso jila Egiptu in določiti budget za bodoče leto za to deželo. Predsednikom mekslkaiiskc republike je izvoljen Poifirio Diaz Dopisi. Iz Celjske okolice 22. julija. [Izv. dop.J Danes smo imeli občinsko sejo; občinski tajnik Hof-man iu slu^a Merjančiiik sta suspendiranu; jutri se začuejo volitve. Kake vrste so naši nasprotniki, se vidi \t tega, da je bilo treba pomoči iskati pri namestuiji, ki je ukazal i našemu županu sejo sklicati, in posredovati je moral vladni komisar pri aeji. Glejte, to je rav nopravnost, celi odbor sestoji iz naših, ra/un župana in Francketa. in nam 16 im ui bilo nič moči doseči, župan gospodaril je čisto po Bvojera, brigal se ni ne za postave in ne na sicer ne silne pritiske tukajšnjih oblastaij; seveda se ne sme misliti, da je župan Male Bog ve kaka glava, ne, navaden kmet, ki ne ve, kaj sploh to pomeni, kaj dela in kaj podpisuje, to je ta glava. Pa liberalne glave zamorejo vse doseči in tudi župana vzdrževati. Saj ne bodo dolgo več gospodarili dr. Glantschnigg et tuti quauti. Tudi pri volitvah bode interveniral vladni ko- zemu pa goriškim Slovencem, ki so tudi mislili, da bodo marširali po Goriškem mestu z godbo in razvitimi zastavami, pa le neso, ker se je že vedelo, da bi se to godilo z velikim ropotom, a tak ropot, ki ni nič druzega, nego mali škandal, bi se irreden-tarjem v nos pokadil, kar se zopet ne sme zgoditi zdaj, ko smo spravljivi in čisto zadovoljni. Škandalov smo že vajeni Slovenci in kar naredimo, je škandal. Če smo veseli je to škandal, ker dražimo Nemce z našim veseljem, če urno žalostni, je tudi škandal, ker nemarno razloga žalovati zdaj, ko se nam tako dobro godi, kakor de nikoli poprej. Kranjci naročito bi morali zdaj pametni biti in ue dražiti Nemcev, že zaradi svojih rojakov na Goriškem ne; da se čisto pomirimo, bi bilo shodno, da pustimo v nemar Čitalnico, ter bo preselimo v kazino, kjer nas bodo prijazno sprejeli stari naši znanci in prijatelji gg. Dežman, Suppan, Schrev itd., a v odbor „Slovenske Matice" bi bilo dobro, da izvolimo nekoliko pravih nemškutarjev, ki ne bodo, to vam povem, nič več škodovali, kakor škodu- jejo nekateri ljudje, koje smo mej Slovence šteli že mnogo let. Nadalje imamo v Ljubljani nekako „dramatično društvo"; kaj oam hoče tako društvo ? Ni li to tudi škandal? Zakaj pa imamo nemški teater v Ljubljani? In pa „Glasbena Matica", — nič druzega, nego škandal! Vidite, kaziuarji nemajo nobene „Glasbene Matice", pa kako navdušeno pojo po svoje v kazin-skem vrtu, tako navdušeno, da mora vsa Ljubljana molčati, kadar se složijo nemška grla, in da ne sme v takem momentu v celej Ljubljanskej okolici nobeden škrjanec ali Ščinkovec, — a, kaj ta dva, niti vrabec ne sme začivkati, ker bi se utegnili nemški pevci zmotiti, pa bi bil škandal zopet gotov, in vsi Slovenci bi bili krivi, tudi koroški, da se je v Ljubljani dogodil nov škandal, katerega bi najnovejši škaudalski dnevnik z veseljem raznašal po svetu. O, srečni smo zares Slovenci, kakor še nikoli nesmo bili in dobro se nam tudi godi, tako dobro, — da je škandal! Spectabili s. misar in nekaj žandarjev, ker pred bajoneti imajo znani Celjani reapekt. Iz Kranjskega okraja 21. julija. [Izv. dopis] Dne 12. julija imelo je učiteljsko Kranjskega okraja redno letno skupščino v Kranji. Gospod nadzornik K. Pirker otvori isto ob 10. uri s primernim pozdravom. Zapisnikarjema je predlagal g. Stanonik po dosedanjem običaji najmlajša učitelja gg. Frlana in i iiirtii' rja, ki sta bila tudi izvoljena, akopram je g. Jelenec menil, da ni primerno zapisnikarjema voliti gospoda, ki sta prvokrat pri konferenci in je predlagal zato starejša učitelja gg. Stanonika in Kmeta, ki sta v parlamentarnih zadevah bolj izurjena; predlog vender ni obveljal. Nato je t;osp. nadzornik naznanil spremembe mej učiteljstvom in s toplimi besedami spominjal se umrlega, vrlega tovariša g. Lovro Sadarja, bivšega nadučitelja v Loki, in pozval navzočne, da v znamenje sočutja s sedežev ustanejo, kar se je zgodilo. Sledilo je poročilo gosp. nadzornika o nadzorovanji šol. O uspehu izrazil se je povoljno, v ostalem pa poudarjal posebno versko vzgojo. Na vrsto so prišla poročila. Prvi je poročal gosp. Kuster nemški „0 modernem času in njega zuakih pri našej mladini". Poročilo bilo je z občnim odobravanjem vsprejeto. Drugo poročilo: „Pouk slovenskega pravopisja s posebnim ozirom na krajno narečje" čital je gosp. Levičruk. V uvodu povedal je, da je že začetkom svojega učiteljevanja močno pogrešal knjige, po ka-terej bi pravopisje poučeval. Zato si je sestavil sam pričujoče delce, katero je pa vender le lokalne vrednost«, ker se ozira le na narečje domače vasi, vender si po tem vzgledu lahko vsak učitelj sam osnuje jeduak navod. Nato uam je pravil v mnogih §§., kaj je pravopisje, kdaj se pišejo velike začetne črke, kdaj se stavi pika ali vprašaj, kako se dele besede itd., vmes nam pa še v opazkah čital besede skoro vsili evropskih narodov in pravil, kako se pišejo. Vse poročilo vzbudilo je zlasti na levici mnogo veseloBti. O sledeči debati omenil je najprej gosp. Kuster, da je bilo imenovano poročilo pravi ubožni list učiteljstvu, čemur so zlasti mlajši učitelji pritrjevali. Vender je gosp Bernard oporekal meneč, da uam je gospod poročevalec s Bvojim poročilom hotel le pokazati, kako on praktično poučuje. Gospodu Pogačniku pa je bilo imenovano poročilo tako všeč, da je je stavil kar v jedno vrsto z in-jboljimi dosedanjimi slov. slovnicami trdeč, da ako je to poročilo ubožni list, so vse dosedanje slovenske slovnice ubožni listi. Tretje poročilo: „Slovnica v ljudskej šoliu, katero je obravnaval g. Ktrfic bilo je jako humoristično osnovano, vender je bilo z zadovoljstvom vsprejtto. Pri poročilu knjižničuega odbora naštel je načelnik gospod Pezdič knjige, katere je odbor mej letom nakupil in povedal, kako je z denarjem ravnal. Kujig, kat .to naj bi se prihodnje leto za okrajuo učiteljsko knjižnico kupile, po dosedanjem običaji ni nasvetoval, ker je dosedanji knjižnični odbor itak vse Iu po svojej glavi kupoval, zato tudi nasveta, naj se kupijo pedagogični klasiki in,Še nekoje druge pedagogične knjige ni priporočal, ker mu je baje nekaj ur prepozno došel; postavno pa se imajo taki nasveti 3 dni pred konfereuco odboru posluti. Nato se oglasi g. Bregar in izrazi svoje začudenje, kako da načelnik baš ta §. tako dobro pozna, o onem pa nič ne ve, ki veleva, da ima odbor le naBvetovati, katere knjige naj se kupijo, sklepati pa ima jedino le konferenca, in omeni, da je bilo vse dosedanje postopanje nepostavno. Nato je g. predsednik dejal nasvet na glasovanje in sklenilo se je, da se imajo imenovane knjige kupiti. Pri volitvi novega odbora izvolil se je le mesto odstopivšega gospoda načelnika g. Gross. Drugi udje so ostali. Za odposlanca v deželno učiteljsko konferenco predlagal je g. Stanonik gg. ž u p a n a Vavkna in Le vični k a. Ta predlog bil je po večini vsprejet. Nasproti glasovali bo nekateri člani konference, ki so zahtevali volitev po listkih in bili načeloma proti volitvi „per acelamationem". Pri posamičnih nasvetih predlagal je gospod Knific resolucijo: Učiteljska konferenca naj izreče svoje obžalovanje, da mežnarji še po lOletnem obstanku dotične postave v šolskih poslopjih stanujejo, in da šolske gosposke ne skrbe zato, da bi se učiteljem pripravila primerna suha stanovanja. Konferenca je jednoglasno to času jako primerno resolucijo vsprejela. Nato je predložil g. Jelenec dve peticiji na deželni zbor kranjski za funkcijske doklade voditeljem po jednorazrednicah in zboljšanje materijaloega stanja učiteljem po mestih in trgih. S tem je bil dnevni red dovršen in gospod predsednik sklenil je sejo s trikratnim „živio" na presvitlega vladarja. Akoprem je bila seja v primeri s prejšnjimi leti, ko se je vse jednoglasno odobrilo, kar je g. Stanonik predlagal, burueja, ni bilo pa nasprotno pri obedu še uikdar tako živahno, kakor baš letos. Kajti mej tem, ko se je druga leta uajlepša zabava, petje, popolnem pogrešalo, razveselili so nas pevci letos s prav lepimi zbori in pesnimi Sploh se je pri obedu pokazalo, da je človek lahko „inimicus rei,u zato pa še vendar lahko ostane „amicus per-sonae". —e.— ■z Rclclienburga 21. julija. [Izv. d op. J S 15. dnem maja 1881 postal je naš trg unicum celega cesarstva, kajti naš krasno ležeči gorenji grad kupili so s Francoskega pobegli redovniki trapisti v deloma belib, deloma rujavih kutab*). Ker so vin-carijo pri svojem vinogradu v Sremiči povekšali ter dokupili ob-Urno Kuharjevo posestvo na Gorici z opekarno, sicer brez gozdov in vinogradov, za nekaj če/, 7000 gld., in ker še mislijo baje kupiti Turu-skemu gradu lastui min ob Brestanci poJ gradom itd., znalo bi biti to zuameuje, da se mislijo onde stalno naseliti. Kmalu po svojem prihodu priredili so si v graščinskem podstrešji spalnice od desek. V vsakej takej celici je na odru slamnica ter s slamo natlačena vajšnicu iu belo-volueni koc, na steni pa visi razpelo in podoba Matere božje. To je vse! Vsaki uho I je zagrnjen z debelo tkauino, nad uhodom je ime dothnega redovnika, katerih je sedaj že nad 50. — Tu spijo oblečeni po zimi iu po leti, a ob dveh po polunoči pozove jih zvonec k molitvi v zato začasno pripravljeno kapelo z dvema pripro-Btima alturjema in takimi klopmi. Čez dan opravljajo delo doma, na vrtu, na travnikih, na polji, v vinogradih, sadunosmkih, pri čemer jim pomagata jedina b1 ižabnika, dva konjska hlapca. Njihova hran«, V8ikdar brez m* sa (izvzemši bolnike) je prav skromna, kakoršna je tu li njihova obeduica. Iz Bvoje skle-d e" vzame si vsak ua svoj krožnik le toliko jedij, kolikor misli použiti, kajti ni dovoljeno krožu'k nazaj v skledo spruznjevati. Taki nezbrzdaui Oatauki posameznikov razdele se mej reveže iz okolice iu mej re"iie popotnike, katerih se povprek po 40—50 na dan v tem zasebnem samostanu oglasi, ki je tedaj pribežališče revnih in »otrebnih. Da bi se le nikdar ne zlorabila ta gostoljubnost samostanska! — Pečejo le pšeničnik — prav okusen kruh. Kmetijsko orodje se ne loči bistveno od našega samo mesto srpa rabijo pri žitu koso z dolgim zobom na kosišči, kateri zob prestrezuje bilke mej košnjo, da je vezaču delo polajšano. Štajerski „Gospodarski Glasnik" pravi na str. 5. o rabi srpa ali kose pri spravljani sterui mej drugim to-ie.: Kosa opravi dva- do trikrat več, kakoi sip. Delo torej manj stane; strmšče je krajše iu slame več, delo pa se urnejše vrši. Zato rabi kosa, kjer je dnina primeroma velika, na velikih kmetij r. oblig. Ferdinandovo Bev. železnice Kreditno srečke......100 ffld. Kudollbve srečki' .... 10 „ Akcije anglo-avHtr. banke . . 120 „ Traininvav-društ. vel j. 170 gld. a. v. 80 gld. 85 ki. 81 r 65 ■ 130 n 30 96 * — 867 ■ — s 308 n 80 r> 21 a 75 p \\ n a t>7 n -■ n 75 * >9 55 12:» t — b 168 75 r 103 40 % 122 25 91 65 n 88 85 r 104 n 50 115 25 m 121 20 „ 108 40 n 10.r» v 75 n 176 a — 19 t> — n 108 75 n 213 75 n i (rloboko užaljeni naznanjajo podpisani tužno vest, da jo njih preljubljena mati, oziroma taiča in babica, gospa Terezija Kuralt roj. Grath, Vilova »min. svetovalca in graArakinja, danes ob 7. uri zjutraj, previđena s sv. zakramenti za umiiajoče, v 71. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala. Truplo drage ranjce bode v četrtek 24. julija ob 9. uri zjutraj v gradu Tiirn pri Semiču slovesno blagoslovljeno in potem na pokopališče v Semič k večnemu počitku preneseno. Sv. maše zadušnice brale se bodo v 24. in 31. dan julija ob 9. uri zjutraj v župnijski cerkvi v Semiču. Drttgo ranjco priporočamo v blag spomin in molitev. Turn pri Semiču, v 22. dan julija 1884. Edvard Kuralt, Karol Kuralt, Fran Kuralt, Boposestniki grafičin Smuk in Turn, sinovi. — Marija Kuralt, roj Helnrlohor, vdova okr. sodnijske^a pristava, Lujlza Kuralt, roj. Bu-tsohek, zetinji. — Janez Loger, c. kr. nadaod-nijski svetovalec v pokoji, zet. (458) Japonska velikanska ajda prava in naravnost došla, je letos po '£'■£ kr. leg., kdor jo več vzame, še ceneji. Za zanesljivo kahMvost Be garantira. J. R. Paulin v Ljubljani, (446~4> zaloga špecerijskega blaga, ,,pri voglu". Strežaj (Coiiimis), dober prodajalec, vsprejme bc pri (460—1) A. Cvenkelj-i v Sevnici (Lichtenwald). ŠtacTina v najem. Zaradi spremena stanu daje se v t momi jI na Dolenjskem fttacnna a špecerijskim Itlngom za več časa v nitjem. Stacuna je prostorna in na glavnem trgu, na zelo pripravnem prostoru. Odda se štaeuna z vsem blagom vred ali pa le s potrebno štacunsko pripravo. Najem-ščina od štacune in stanovanja je 300 gld. na leto. Natančneje najemne pogodbe za štacuno z blagom vred ali le s potrebno opravo in koliko se prevede na leto, zve se pri upravmštvu „Slovenskoga Naroda". (457—1) (32—54) f i zobe in zol>ovja ; J ustavlja po najnovejšem ainerikaiink ein načinu T X brez vsakib bolečin ter opravlja ivlouilktivnuju in * ♦ \ so zobne operacije + I zobozdravnik A. Paichel, | X poleg Hrndeekjjevega ruostu. I. nadstropje Jordun-ovo zdravilo za kurja očesa \ ■ priporoča ae vaem, ki trpijo na tem, najtoplejše, ker vsako še tako ukorcnineno zlo absolutno in brez. bolečin ozdravi in se plača le vspeh. Cena polovici steklenice 25 kr., celi steklenici 50 kr. Andr. Jordan-ova cli*«>^iie>i*ijti v Clii'iKtiiim. ^ Po pošti 10 kr. več za poštno marko. If Zaloga v Ljubljani pri gospodu lekarji Jul. j pl. Trnkoozy-Jl. (439—5) k Mejiarota linija. h Trsta. ? Sovi-Jork naravnost. \'eliki prvorazredni parniki tj linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemiijo blitgo in potnike po i ajnif.jib cenah in z najboljšo postrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. 1'junik „E3stst -A-iig-lia", 3400 ton, v 80. dan julija. „Britannia", 4200 „ — — —-- Kaj U ta za potnike 2©u gold. — VmeBni krov 60 gold. V BRAZILIJO — SANTOS itd. Parnik „Teiatoala", 3400 ton, odhod v 20. dan avgusta. Pasaža — Vmesni krov »O gld. Potniki naj ae obrnejo na T. TEEKTJILE, generalnega paaaznega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Tofctata Comunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na KinllUno d» Aut. l'»itlii> generalni agent. (444—9) izihiifli iu odgovorni urednik: Ivan Zeleznikar. L'.Ktnina in tisk rNuroune TlBkarne*.