169. številka
Ljubljana, v četrtek 24. julija.
XVII. leto, 1884.
Uhaja vsak da« ne«er, izimli nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeraan za av strij sko-ogerske deiele za vso leto 10 jrld., za pol leta 8 gld., za fietrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za joden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom raćuna se za
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od fcetiristopne petit-vrste po H kr., če ae oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali veokrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „GlcdnUška stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanita, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na narocbo.
Slavno p. n. občinstvo uljuduo vabimo na novo naročbo, Btare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske  naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........13 gld. — kr.
„  pol leta........6   „   50 „
.  Četrt leta.......3   .   30 „
„ jeden mesec.......I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto........15 gld. — kr.
„  pol leta........8   „   — „
„  četrt leta........4»   — „
„  jeden mesec.......I   „  40 „
Upravništvo ,,Stov. Naroda**.
V MubljMiil 23. julija.
Dežela kranjska pe ne odlikuje po Bvojej velikosti, a v ozkem okviru svojih gora hrani toliko in tako (udovi tih posebnostij, da ga ni na širnem svetu kraja, kjer bi bilo na tako razmerno tesnem prostoru skoro /dr/t mu toliko specijalitet. Največja teh posebnostij pa je brez dvojbe najnovejše vladno glasilo. Zuman se oziraš po Bosednib in oddaljenih kro-novinah, kaj jednacega se ne nahaja nikjer in da bi dan danes še živ« 1 Abraham a Santa Clat'H bi pročitavši to glasilo, z rokama vkupe udaril in glasno zopet vskliknil: „Wuoder ilber Wunder!"
Drugod odlikujejo se vladna glasila po svojej mirnoj in vseskozi dostojnej pisavi, diči jih nekaka objektivnost in vidno je prizadevanje, vzdržati se nad strankami, pri nas pa stoji najnovejši oficijo-ZU8 s zavihu u in rokavoma sredi arene javnega življenja in suie J driha po vsacero, kogar le doseči more, malo vprašeje, je li k temu kaj povoda ali ne. Z očivestno slastjo uporablja pretirane in celo popolnem izmišljene dogodke za strastne napade, ter izvaja iz tacih neosnovanih podstav vsakovrstne posledice, kakeršnih baš potrebuje v svoje bojevite namene.
To He je posebno markantno pokazalo pri zad-mVj aferi „Sokola". Iz praznega nič našopiril so je gorostaseo članek, v katerem so se popisovala ne* čuvena grozodejstva pred kazimkim vrtom, s katerimi se je baje kalil javni mir in splošna varnost, o čemer pa vse naše redarstvo ničesar čulo ni, kakor kaže na drugem mestu priobčena interpelacija*) v tej zadevi in županov odgovor na njo in kakor bode sigurno pokazala i preiskava sama, ki se v tej zadevi vrši. A ne „Sokola" samega polotil se je pri tej priliki oficijoznega pisca gnev, narodu celemu založil se je udarec z drzovito trditvijo, da se naše narodno čuvstvo razodeva najrajše v Škandalih. In ko smo proti tej več nego smelej trditvi protesto vali in jo ožigosali, kakor je zaslužila, ni se znalo navajati nič dejanskega, marveč poseglo se je 16 let n«'n| in v jedini dokaz porabilo znano affiro „Juž-nega Sokola", kar ne kaže baš plemenitega srca, kajti v omenjeno afero zapleteni so vsi morali sami nositi zle nasledke in narod sam ju skozi več let trpel za posledicami one malostno rabuke, kateroj se je iBto tako po sili iu umeteljnim načinom nadela nenavadna važnost, kakor bi se rado dan danes praktikovalo.
A d.'ii ditnes ni nikakega kaznjivega dejanja, preiskava bode brezuBpešua, niti najmanjšega gradiva ne bode spravila na tla ti. /» tega delj se nam prefudno vidi že zdaj, ko preiskava še teče, patetično pretiti z ouimi sredstvi, „8 kojimi država brani javni mir in splošno varnost", kakor da bi bil v našej idilično mirnoj Ljubljani že bruhnil ustanek in bi bilo Bog vedi česa pričakovati.
Kakor vidimo, bo ti napadi na „Sokola* Čudovito podobni boju z mlini na sapo, zaradi katerega si je pridobil vekovito smešno slavo slavni Don Quixote, a tudi v zadevi predstojeće volitve na Notranjskem ni ofieijo/us j r«menil svojega bojnega načina. Tudi v tem vprašanji zaganja in zaletava se z vso strastjo v osobo dra. Zarnika in to popolnem po nepotrebuem. Sam namreč pravi, da je „abso-lutno nemogoče, da bi prostovoljno odstopivši dr. Zamik zopet hrepenel po izpraznenem sedežu". Ako je to res absolutno nemogoče, potem je razprava o tem absolutno nepotrebna. Mari ne? Nihče — ne izimši niti dr&. Zamika samega — ni do sedaj niti črhnil o kandidaturi na Notranjskem, čemu   tedaj  govoriti  o  frivolnih   burkah, o
*) Glej domaČo stvar: Konfiskacija.
strastnej agitaciji in o srditem Btrankarskem razponi itd.? Neso mari baš takt neosnovani napadi, pri katerih se po nepotrebnem posega v zasobno življenje, češ: „Calumniare audacter, semper aliquid haeret!" frivoinej butki tako podobni, kakor jajce jajcu ?
V svojem hrepenenji onemogočiti domišljenega kandidata, rabi oficijozus vsakeršne razloge. Na jednem mestu hvali „narodni ponos v moževskin prsih naših Notranjcev", njih narodno zavednost in prebrisanost, na drugem mestu pa jih zopet ,ex chatedra" poučuje, kacega poslanca si morajo iz-bfetl. Kolikor mi Notranjce poznamo, smo popolnem preverjeni, da je njim nasproti vsak pouk odveč. Baš ker so zavedni in prebrisani, so do sedaj in bodo tudi v bodoče pravo pogodili.
Nekako čudno pa se čita, ko oficijozus z vsemi štirimi odsvetuje, izbrati si za poslanca koga iz Ljubljane. Mi sicer znamo da je dovolj probujenib, razum-uih veljakov mej Snežnikom in sivim Nanosom, a ravno tako dobro pa tudi vemo, da se je marsikdo napenjal za mandat na Dolenjskem, ali recimo v Belih Kranjcev, ki tudi v našej prvostolnici biva. In pa ugovor, da bi se komu o potrebah Notranjcev niti ne sanjalo, kako šepav je ta! Dež- lica naša je toli mala, da je vsakdo, kdor ima količkaj odprte oči, prav lahko pozna, in razumniku, ki gre s časom naprej, tudi po raznih pokrajinah različne razmere ne morejo biti — španjske vasi, in ko bi mu popolnem ne bde znane, bi tudi to ne bila nepremagljiva težava, kajti saj vpija dan danes načelo, da naj bode poslanec v vednej dotiki s svojimi volilci. Cesar Bam ne ve, mu lehko slednji povedo.
Lahko bi pretipali še na dalje vse jednake razpeljavo vladnega glas la, posebno hvaležno bi bilo, pečati se t zares klasično primero mej slovenskim poslancem in starorimskim tiibunotn, iz katere je razvidno, da kdor je s pridom tital zgodovino se na marsikaj spominjp, če tuli njegove primere premočno kažejo nasledke Prokrustove postelje — a naš namen je bil jedini ta, pokazati, da je glasilo vlade kot navaden korteš stopilo na volišče in da se s fokošem v roci že sedaj huduje in jezi nad kandidatom, kateri se niti prijavil ni.
To je najnovejša specijaliteta v našej Kranjskoj — to morda peripetija v našej političnej melodrami !
LISTEK.
Lamentacije.
IV.
Rad bi pisal večkrat kaj, nego se bojim, da ne bi razžalil s kakšno nepremišljeno besedo katerega nemškutarja kranjskega, kar se ne sme zgo dlti in kar je ostro zabranjeno v danes vladajočej eri kranj8ko-nemškutarske spravljivosti.
Ste li videli, kako so našemu „Sokolu" levite brali in kako so mu žilo puščali., ko je preglasen bil, vračajoč se s svečanosti od Bavdeka, ter je zmotil nemško harmonijo, ki se je ravno tisti čas razlegala po kazinskem vrtu v Ljubljani?
Kaj tacega storiti v belej Ljubljani, pa ravno zdaj, ko nam je poglavitna dolžnost paziti in skrbeti, da se ne zakrivi las kateremu kazinarju! Komu je to podobno?
To je škandal, pravi škandal, kateremu treba para iskati v historiji!
Mlada krv sokolska nam bo Še zadosti jada prizadejala, celo ob veljavo nas bo spravila pri naših nemških gospodarjih, pa zato bi najbolje kazalo, da se precej razpusti in razpodi tako društvo, ki pretrdo stopa na pete in ne hodi po prstih, kakor bi se Bpodobilo za — Slovence po Ljubljani, kadar se razlegajo nemških pesnij akordi po kazinskem vrtu.
Zares, daleč je že prišlo in hude reči se godijo!
Nekcdaj neso smeli nemški turnarji iz Ljubljane brez orožniškega spremstva, povBod so dobili po plečih, kamor so prišli, a zdaj niti v samej Ljubljani neso več sami svoji, zdaj se je tisti hudobni slovenski duh iz dežele v samo mesto preselil in ne da miru našim ljubeznjmm kazinarjem, kadar se veselijo skupaj v kazinskem vrtu, zdaj jih moti „Sokol", ki maršira po ulicah Ljubljanskega mesta, kakor da bi ulice njegove bile! Ko bi si bili „So-kolci" vsaj čižme slekli, predno so prišli v mesto, pa niti tega neso storili, ampak kar obuti in v podkovanih čižmah so stopali po trdem t'aku, kar se ne da nikakor opravdati.
Pa recite, ni li to pravi škandal?
Lo pomislite, koliko škode so naredili s svojim brezobzirnim obnašanjem Ljubljanski „Sokolci" štajerskim in goriškim Slovencem!
Ko bi bili sokolski trobentači svoje trompete v Ljubljanico pometali, ko bi bili Sokolcl bosi marširali po Ljubljanskem tlaku in svoje čižme čez ramo nosili, ne bi bili zmotili nemških pevcev v kazinskem vrtu, in štajerski ter goriški Slovenci bi bili kar naravnost srečni postali, tako so pa vse skazili, a štajerski ter primorski Slovenci se naj zdaj zahvalijo Ljubljanskemu „Sokolu", če jih bodo Nemci in Italijani še nndalje pritiskali na zid kakor so jih pritiskali do zdaj.
Razjokal bi se človek najrajSe, če pomisli, kakšno škodo delajo „Sokolci" vesoljnemu Slovenstvu. Ko ne bi bilo Sokolov v Ljubliani, ne bi se bila zmotila tista nemška pesen v kazinskem vrtu, kazi nun i bi bili zadovoljni in vse bi bilo v redu, tako pa je narobe: kazina ni so hudo razžaljeni, ker so „Sokole'«0 mimo kazinakega vrta marširali, in to je škandal, ki bo gotovo komu Škodoval, če ne dru--
Politični razgled.
Notranje <tc»žele.
V Ljubljani 24 julija.
V saboto ae je prav na tihem zaključil goriški deželni zbor. Davil ae je samo z administrativnimi zadevami. Narodno vprašanje ni nič prišlo v tem zasedanji v razgovor.
Kakor »Nar. Listy* poročajo, je grof Tahtie Že storil vse potrebno, da se izvede Pavlioovičev predlog zaradi hrvatskega uradnega jezika v Dalmaciji, ter se je ze naročilo namestniku te kro-noviue, da srn ■ nastavljati samo tako uradnike, ki bo vešči hrvaščina. Drugim uradnikom se je pa naročilo, v treh letih priučiti se tega jezika. Ta vest bi tudi nas piko razvedet la, a moramo počakati, če se obistini. Čudno se nam zdi, da bi zdaj vlada bila tako nagla, sieer to ni njena navada.
V inoravikciii deželuem zboru je Chlu-mecky v ponedeljek utemeljeval svoj predlog o zboljšanji km«td* on lr.'i^'istsiii,a. Priporočal je pred vsem urejenje ki Niha na atnetih. Pri tem je pa vendar priznati moral, du js ravno pod liberalno vlado se shujšalo stanje km<lovo. Libemlci se poprej neso nič brigali za kmeta, a sedaj so jih poslednje volitve preverile, da so že izgubi'i zaupanje pri prebi valstvu, /jito pa hočejo pokazati, kako so skrbni za blagostanje ljudstvu. Morda si s tem ravno hoče Cblumeckv pridobiti zaupanje za prihodnje volitve v državni zbor, ko ho le na čelu d žavne stranke se podal v volilni boj, in tako hi ugUditi pot v mi nisterstvo.
Deželni odbor sol iiograd«ki je uložil na ministerstvo nauka iu hogoč.istja [nošnjo, da se pouk veronauka v ljudskih šolah, za jedno uro pomnoži, da bi se na pouk veronauka v nadaljevalni soli zadostno oz ral o, m da se v odpustilnih spričevalih tudi zaznamuje red iz veronauka. Ministerstvo je na to odgovorilo, d.i nima nI; proti pomuoženji učnih ur iz veronauka, ako bodo le cerkvene oblasti za pouk skrbele Kar se pa tiče poučevanje veronauka v nadaljevalnih šolah, ima deželni šolski svet pri določbi učneg t načrta odločiti primeren čas za ta n*uk; katehttov pa tudi nič ae ovira ustaviti red iz veronauka v odptisiilna spnievnla, od tega no bode nič zavhna veljavnost spričevala.
Ker si bberalci direktno ne upajo v planinskih deželah zmagati, so začeli ngitovati pod krinko „Bau eruvereumv." Tako je B6dij tako društvo na 8ol-nograd«»lieiu izdalo posoben volilen oklic. V tem oklicu s- sicer priporoči« samo kmete voliti, a s tem se le hoče podkopati sedanje koservativue poslanec. Koliki) uspehi hud i imela ta agitacija, poka z It hoda bodočnost.
Ženske skupnu« nemškega „Helmlver-eiita- so prišle v modo. Nemšaa dekleta v Brnu bo tudi o.iuovala tako skupino. Ti kaže, da so nemški možje že obupdi ponemćiti S'ovane iu so zato tudi krasni spol poklicali na pomoč.
Znadi Znanega shoda in oklica na hrvatski narod, izdanega od Zagrebških vseučdiščnikov je jurist Kirtković izključen za dve leti, juristu Joboru se jo zapretilo z izklju enjem, juristu Prebeju dal se bh Btrug ukor, drugi udelažitelji tega shoda se pa opominjajo tri Črne j desk'. Oh jednem se je razpu stil komit<-t za slavnost desetletnega obstanka vseučilišča, ki se je izvolil v tim shodu.
„ Pester Ll(»yd" je izvedel iz zanesljivega vira, da se stroški za %'ojiio brodot |«- prihodnje leto ne bodo dosti puvičali. Znatno se brodovje to leto ne m sli pomnožiti, ampak le dosedanje ohraniti na visokosti, primernej zahtevam časa. Samo nekaj cenejih torpeduib in avizo-paruikov se bode na novo najnavilo.
* im nj c države.
Hrbsk o-bolgrarsli 1 spor boda neki kmalu poravnan po diplomatičnem potu. Zastopniki Avstro-Ogerske, Nemčije i n Rusije v Belemgradu posvetovali bodo se o pravnem vprašanji /uradi meje, zastop-
niki teh velevlaatij v Sofiji bodo pa poizvedovali in izrekli se o vprašan/i srbskih izseljencev. Zastopniki dotičnih vlastij so že dobili instrukcije od svojih vlad, in posvetovanja se začno ta teden.
Bolgarsko narodno sebranjese je pred včeraj zaključilo. Knez je odpotoval iz Trnovega v Kutijo. Tudi ministerski predsednik Karavelov se je podal tja.
Kakor se poljskim listom poroča iz Varšave, je zaradi nameravanega atentata na ruskega carja
96 osob dejanih v zapor, in sicer nejveč Rusov, Sibov in Bolgarov, a skoro noben Poljak. Ctr pa neki zaradi tfga ne misli opustiti svojega potovanja v Varšavo. Vsaj poslopja, v katerih misli tam stanovati, se še vedno dulje popravljajo. Inženirji preiskujejo skrbno ceste, mostove, jiota in železnico ob desnem bregu Visle. Konci tegi meseca vrne se tudi general Gurko v Varšavo z odpusta, da bode navzočen pri vsprejemu carja.
V Belgiji sta se sešla danes senat in zbornica poslancev. Vodstvo liberalcev prevzame bivši pravosodni minister Bara, katerega najbolj Črte konservativci.
Ilolaiidski državni sovet je pritrdil načrtu zakona o regentstvu. Zbornici se bosti sklicali dne 28. t. m., d* se posvetujeti o tem zakonu.
Novi norvcžkl vol Ini zakon določuje, da ima volilno pravico vsak, ki je spolml 25. leto, je že pet let naseljen v deželi in m je v n|ej unidtrk ali je bil; b; ima v kmetskih okrajih že pet let kako po .h stvo na svoje ime prepisano ter je obdelajo; c) stanuje že pet let v kakem obrtnem trgu iu še m sli tnm bivati; d) je meščan trgovskega mesta ali ima v knkem takem mesni posestvo idiprolajal-nico, katere vrednost maša najmanj 600 kron; e) jo za poslednje leto plačal državni in občinski davak od najmanj 500 kron letnega dohodka na deželi iu 800 kron v mestih.
Turška v ada hoče neki sama zaključiti tuje postne urade, ako bi ti sami do 13 avgusta ne prenehali svojega p niovanjn. Policijskemu komisarju države, prefektu C'rigr^dskemu, generalnim guvernerjem v provioci|au so se že poslali zato potrebni navodi. Ob ieduin je pa Turčija s posebno okrož nico to naznanila vlast>m.
Frančiški časnik „Tempa" ffl izvedel, da se bode rgfptoi sk ;» konferenca danes na m določen čas o llo/ila. Nemija, Avstro-Ogerska, Rusija in Itaiij'. so neki pripravljene oilntr^iiiti vse skle pe o prganizac ji egiptovskih financ, kateri bi imeli stalno veljavo. Te vlasti mislijo, da se konferenca ima samo omejiti na dovolitev razpisa novega poso jila Egiptu in določiti budget za bodoče leto za to deželo.
Predsednikom mekslkaiiskc republike je izvoljen Poifirio Diaz
Dopisi.
Iz Celjske okolice 22. julija. [Izv. dop.J Danes smo imeli občinsko sejo; občinski tajnik Hof-man iu slu^a Merjančiiik sta suspendiranu; jutri se začuejo volitve.
Kake vrste so naši nasprotniki, se vidi \t tega, da je bilo treba pomoči iskati pri namestuiji, ki je ukazal i našemu županu sejo sklicati, in posredovati je moral vladni komisar pri aeji. Glejte, to je rav nopravnost, celi odbor sestoji iz naših, ra/un župana in Francketa. in nam 16 im ui bilo nič moči doseči, župan gospodaril je čisto po Bvojera, brigal se ni ne za postave in ne na sicer ne silne pritiske tukajšnjih oblastaij; seveda se ne sme misliti, da je župan Male Bog ve kaka glava, ne, navaden kmet, ki ne ve, kaj sploh to pomeni, kaj dela in kaj podpisuje, to je ta glava. Pa liberalne glave zamorejo vse doseči in tudi župana vzdrževati. Saj ne bodo dolgo več gospodarili dr. Glantschnigg et tuti quauti.
Tudi pri volitvah bode interveniral vladni ko-
zemu pa goriškim Slovencem, ki so tudi mislili, da bodo marširali po Goriškem mestu z godbo in razvitimi zastavami, pa le neso, ker se je že vedelo, da bi se to godilo z velikim ropotom, a tak ropot, ki ni nič druzega, nego mali škandal, bi se irreden-tarjem v nos pokadil, kar se zopet ne sme zgoditi zdaj, ko smo spravljivi in čisto zadovoljni.
Škandalov smo že vajeni Slovenci in kar naredimo, je škandal. Če smo veseli je to škandal, ker dražimo Nemce z našim veseljem, če urno žalostni, je tudi škandal, ker nemarno razloga žalovati zdaj, ko se nam tako dobro godi, kakor de nikoli poprej.
Kranjci naročito bi morali zdaj pametni biti in ue dražiti Nemcev, že zaradi svojih rojakov na Goriškem ne; da se čisto pomirimo, bi bilo shodno, da pustimo v nemar Čitalnico, ter bo preselimo v kazino, kjer nas bodo prijazno sprejeli stari naši znanci in prijatelji gg. Dežman, Suppan, Schrev itd., a v odbor „Slovenske Matice" bi bilo dobro, da izvolimo nekoliko pravih nemškutarjev, ki ne bodo, to vam povem, nič več škodovali,  kakor škodu-
jejo nekateri ljudje, koje smo mej Slovence šteli že mnogo let.
Nadalje imamo v Ljubljani nekako „dramatično društvo"; kaj oam hoče tako društvo ? Ni li to tudi škandal? Zakaj pa imamo nemški teater v Ljubljani? In pa „Glasbena Matica", — nič druzega, nego škandal! Vidite, kaziuarji nemajo nobene „Glasbene Matice", pa kako navdušeno pojo po svoje v kazin-skem vrtu, tako navdušeno, da mora vsa Ljubljana molčati, kadar se složijo nemška grla, in da ne sme v takem momentu v celej Ljubljanskej okolici nobeden škrjanec ali Ščinkovec, — a, kaj ta dva, niti vrabec ne sme začivkati, ker bi se utegnili nemški pevci zmotiti, pa bi bil škandal zopet gotov, in vsi Slovenci bi bili krivi, tudi koroški, da se je v Ljubljani dogodil nov škandal, katerega bi najnovejši škaudalski dnevnik z veseljem raznašal po svetu.
O, srečni smo zares Slovenci, kakor še nikoli nesmo bili in dobro se nam tudi godi, tako dobro, — da je škandal!
Spectabili s.
misar in nekaj žandarjev, ker pred bajoneti imajo znani Celjani reapekt.
Iz Kranjskega okraja 21. julija. [Izv. dopis] Dne 12. julija imelo je učiteljsko Kranjskega okraja redno letno skupščino v Kranji. Gospod nadzornik K. Pirker otvori isto ob 10. uri s primernim pozdravom. Zapisnikarjema je predlagal g. Stanonik po dosedanjem običaji najmlajša učitelja gg. Frlana in i iiirtii' rja, ki sta bila tudi izvoljena, akopram je g. Jelenec menil, da ni primerno zapisnikarjema voliti gospoda, ki sta prvokrat pri konferenci in je predlagal zato starejša učitelja gg. Stanonika in Kmeta, ki sta v parlamentarnih zadevah bolj izurjena; predlog vender ni obveljal.
Nato je t;osp. nadzornik naznanil spremembe mej učiteljstvom in s toplimi besedami spominjal se umrlega, vrlega tovariša g. Lovro Sadarja, bivšega nadučitelja v Loki, in pozval navzočne, da v znamenje sočutja s sedežev ustanejo, kar se je zgodilo.
Sledilo je poročilo gosp. nadzornika o nadzorovanji šol. O uspehu izrazil se je povoljno, v ostalem pa poudarjal posebno versko vzgojo.
Na vrsto so prišla poročila. Prvi je poročal gosp. Kuster nemški „0 modernem času in njega zuakih pri našej mladini". Poročilo bilo je z občnim odobravanjem vsprejeto.
Drugo poročilo: „Pouk slovenskega pravopisja s posebnim ozirom na krajno narečje" čital je gosp. Levičruk. V uvodu povedal je, da je že začetkom svojega učiteljevanja močno pogrešal knjige, po ka-terej bi pravopisje poučeval. Zato si je sestavil sam pričujoče delce, katero je pa vender le lokalne vrednost«, ker se ozira le na narečje domače vasi, vender si po tem vzgledu lahko vsak učitelj sam osnuje jeduak navod. Nato uam je pravil v mnogih §§., kaj je pravopisje, kdaj se pišejo velike začetne črke, kdaj se stavi pika ali vprašaj, kako se dele besede itd., vmes nam pa še v opazkah čital besede skoro vsili evropskih narodov in pravil, kako se pišejo. Vse poročilo vzbudilo je zlasti na levici mnogo veseloBti. O sledeči debati omenil je najprej gosp. Kuster, da je bilo imenovano poročilo pravi ubožni list učiteljstvu, čemur so zlasti mlajši učitelji pritrjevali. Vender je gosp Bernard oporekal meneč, da uam je gospod poročevalec s Bvojim poročilom hotel le pokazati, kako on praktično poučuje. Gospodu Pogačniku pa je bilo imenovano poročilo tako všeč, da je je stavil kar v jedno vrsto z in-jboljimi dosedanjimi slov. slovnicami trdeč, da ako je to poročilo ubožni list, so vse dosedanje slovenske slovnice ubožni listi.
Tretje poročilo: „Slovnica v ljudskej šoliu, katero je obravnaval g. Ktrfic bilo je jako humoristično osnovano, vender je bilo z zadovoljstvom vsprejtto.
Pri poročilu knjižničuega odbora naštel je načelnik gospod Pezdič knjige, katere je odbor mej letom nakupil in povedal, kako je z denarjem ravnal. Kujig, kat .to naj bi se prihodnje leto za okrajuo učiteljsko knjižnico kupile, po dosedanjem običaji ni nasvetoval, ker je dosedanji knjižnični odbor itak vse Iu po svojej glavi kupoval, zato tudi nasveta, naj se kupijo pedagogični klasiki in,Še nekoje druge pedagogične knjige ni priporočal, ker mu je baje nekaj ur prepozno došel; postavno pa se imajo taki nasveti 3 dni pred konfereuco odboru posluti. Nato se oglasi g. Bregar in izrazi svoje začudenje, kako da načelnik baš ta §. tako dobro pozna, o onem pa nič ne ve, ki veleva, da ima odbor le naBvetovati, katere knjige naj se kupijo, sklepati pa ima jedino le konferenca, in omeni, da je bilo vse dosedanje postopanje nepostavno. Nato je g. predsednik dejal nasvet na glasovanje in sklenilo se je, da se imajo imenovane knjige kupiti. Pri volitvi novega odbora izvolil se je le mesto odstopivšega gospoda načelnika g. Gross. Drugi udje so ostali.
Za odposlanca v deželno učiteljsko konferenco predlagal je g. Stanonik gg. ž u p a n a Vavkna in Le vični k a. Ta predlog bil je po večini vsprejet. Nasproti glasovali bo nekateri člani konference, ki so zahtevali volitev po listkih in bili načeloma proti volitvi „per acelamationem".
Pri posamičnih nasvetih predlagal je gospod Knific resolucijo: Učiteljska konferenca naj izreče svoje obžalovanje, da mežnarji še po lOletnem obstanku dotične postave v šolskih poslopjih stanujejo, in da šolske gosposke ne skrbe zato, da bi se učiteljem pripravila primerna suha stanovanja. Konferenca je jednoglasno to času jako primerno resolucijo vsprejela.
Nato je predložil g. Jelenec dve peticiji na
deželni zbor kranjski za funkcijske doklade voditeljem po jednorazrednicah in zboljšanje materijaloega stanja učiteljem po mestih in trgih.
S tem je bil dnevni red dovršen in gospod predsednik sklenil je sejo s trikratnim „živio" na presvitlega vladarja.
Akoprem je bila seja v primeri s prejšnjimi leti, ko se je vse jednoglasno odobrilo, kar je g. Stanonik predlagal, burueja, ni bilo pa nasprotno pri obedu še uikdar tako živahno, kakor baš letos. Kajti mej tem, ko se je druga leta uajlepša zabava, petje, popolnem pogrešalo, razveselili so nas pevci letos s prav lepimi zbori in pesnimi Sploh se je pri obedu pokazalo, da je človek lahko „inimicus rei,u zato pa še vendar lahko ostane „amicus per-sonae". —e.—
■z Rclclienburga 21. julija.  [Izv. d op. J S 15. dnem maja 1881 postal  je naš trg unicum celega cesarstva, kajti naš krasno ležeči gorenji grad kupili so  s Francoskega pobegli  redovniki trapisti v deloma belib, deloma rujavih kutab*). Ker so vin-carijo pri svojem vinogradu v Sremiči povekšali ter dokupili ob-Urno Kuharjevo  posestvo  na Gorici z opekarno, sicer brez gozdov in vinogradov, za nekaj če/, 7000 gld.,  in ker še mislijo baje kupiti Turu-skemu gradu lastui min ob Brestanci poJ gradom itd., znalo bi biti to zuameuje,  da se mislijo onde stalno naseliti.   Kmalu po svojem prihodu priredili so si v graščinskem podstrešji spalnice od desek. V vsakej takej celici je na odru slamnica ter s slamo natlačena vajšnicu iu belo-volueni koc, na steni pa visi razpelo in podoba Matere božje.   To je vse! Vsaki uho I je zagrnjen z debelo tkauino, nad uhodom je ime dothnega redovnika, katerih je sedaj že nad 50. — Tu spijo oblečeni po zimi iu po leti, a ob dveh po polunoči pozove jih zvonec k molitvi v zato začasno pripravljeno  kapelo z dvema pripro-Btima alturjema in takimi klopmi. Čez dan opravljajo delo doma, na vrtu, na travnikih, na polji, v vinogradih, sadunosmkih, pri čemer jim pomagata jedina b1 ižabnika,  dva   konjska  hlapca.   Njihova hran«, V8ikdar brez m* sa (izvzemši bolnike) je prav skromna, kakoršna je tu li njihova obeduica.   Iz Bvoje skle-d e" vzame si vsak ua svoj krožnik le toliko jedij, kolikor misli použiti, kajti ni dovoljeno krožu'k nazaj v skledo spruznjevati.   Taki nezbrzdaui Oatauki posameznikov razdele se mej   reveže iz okolice iu mej re"iie popotnike, katerih se povprek po 40—50 na dan v tem zasebnem samostanu oglasi, ki je tedaj pribežališče revnih in   »otrebnih.   Da bi se le nikdar ne zlorabila  ta gostoljubnost samostanska! — Pečejo le pšeničnik — prav okusen kruh.
Kmetijsko orodje se ne loči  bistveno od našega samo mesto srpa rabijo pri žitu koso z dolgim zobom na kosišči, kateri zob prestrezuje  bilke mej košnjo, da je vezaču delo polajšano. Štajerski „Gospodarski Glasnik" pravi na str. 5. o rabi srpa ali kose pri spravljani sterui mej drugim to-ie.: Kosa opravi dva- do trikrat več, kakoi   sip.   Delo torej manj stane;  strmšče je krajše iu slame več, delo pa se urnejše vrši.   Zato rabi kosa,  kjer je dnina primeroma velika, na velikih kmetij <ih, kjer žaujic pomanjkuje in ob slabem vremenu, ko je dela pre več. — Govejo živino imajo prav lepo, katero so s Francoskega sebo pripeljali. Vole so v začetku upre-gali, kakor naši Korošci, namreč na čelo, in mesto biča imeli bo (kakor slonski gonjači) dolgo palico z železno konico — drog za dreganje; — a sedaj se že poprijemajo pri nas navtdnih teleg in biča. Jezik jim jo zavezan, zato pa jih vidimo na potu k delu ali od dela drugega za drugim hoditi. Ker imajo v svoji sredini poleg navadnih delavcev tudi razne rokodelce, kakor krojače, čevljarje, cokljarje, kolarje, kovače itd., še lekarno imajo  lastno — in ker dobivajo potrebno blago v velikej množini večinoma iz inozemstva na pr. sukno,  olje, sir itd. s Francoskega, moko iz Pešte itd., dajo tedaj našim dninarjem,  rokodelcem,  obrtnikom  in  kupcem le redkokedaj kaj malega zaslužiti, kar pa je pri prejšnjih posestnikih,  bogatih plemenitaših,  vsako leto nekaj tisočev iznašalo.  No, kadar bodo začeli zidati novo cerkev in obzidje, kar baje nameravajo čez nekaj let storiti, potem zna priti nekaj njihovega denarja tudi mej domačine.   Ako bi si pa hotel dragi „na-rodnik" ovi samostan „Marije pomočnice" znabiti osobno ogledati, tedaj bo potrudi po lepo obrašče-nem griču do graščinskih durij, kjer te bo vratar brat Ambrož prav prijazno pozdravil, ter ti vse za-
*) Sedaj so trapisti tudi že na Kranjskom pod Kumom; v „novi AvBtriji" pa so bili že prej naseljeni, namreč* v Banjaluki.
nimivosti radovoljno razkazal; za take slučaje namreč mu je vez jezika odvzeta. Ako bi se v teku časa državna oblika na Francoskem spremeniti utegnila, potem bi znali ta kraj zopet zapustiti.
Vročina je bila že, zlasti predvčerajšnji dan, neznosna, zahtevala je celo jedno žrtev pri uaa. V soboto popoludne vezal je snopje na polji nek 701etni težak, kar se zgrudi na tla in vkljub zmak&nju z vodo umrl je precej in obraz mu je začrntl. V noči od sobote na nedeljo pa se je Vsemogočni usmilil čez razžarjeno zemljo, utrujenega kmetovalca in njega trpečo živino ter poslal nam pohlevnega dežja, ki je še vi'eraj jeden čas dohrodejno roslial, toliko, da se vsa narava okrepčano čuti. Ljudstvo je Čez vse hvaležno za ta pravi blagoslov božji.
V takem žarečem poletji, kakeršno je letošnje, ve človek še le prav ceniti dobro pitno vodo, ka koršna je v resnici pri nas, in pa bistra kopališča, kakoršna so  reka Sava  in potoka   Brestanca in Dolšca, v katerih je bilo vsaki dan zlasti proti večeru vse živo hladečih se kopalcev.  Temu krepčilu se je potem nadaljna okrepčava  pri kupici vina ali pa piva kaj dobro prilegala! Dobro, da smo tudi v tem menda na  boljem,  nego marsikateri   večji in imenitnejši kraj,  kajti  imamo več dobrih in nekaj celo prav dobrih gostilnic, v katerih se dobi okusna hrana in snažno prenočišče.   Ako bi pa hotel kdo dalje časa v R-ichenburgu ostati, ter v svojej last-nej sobi stanovati, ali se celo z rodbino semkaj v večje stanovanje, preseliti,  mu je tudi   mogoče pri uas ustreči.
Sedaj se misli tukaj naseliti pooblaščenec lesnega trgovca, kateri bo nadzoroval posekanje Planinskega gozda, rezanje hlodov smrekovih in bukovih in privažanje desek na Reichenburški kolodvor. Tržanu mehaniku g. Lenartu pa je le srečo voščiti k njegovej najnovejšej stavbi v sredi trga; — za žage plačuje baje oni trgovec visoke najemnine. Vse to bi znalo dajati domačinom precej zaslužka. Bog daj! O jami za premog v Dolskem, kjer je bilo še pred nekimi leti tako živo, pa ni nič slišati, odkar jo je Duuajčan Drasche prodal. Konkurenca!
Daš zaradi preteče nadloge v vinogradih in vsakoletnih uim bilo bi ljudstvu želeti postranskega zaslužka, inače bo večinoma popolnoma ubožalo. Uboštvo pa je največja coklja napredku tako v gmotnem kakor v duševnem oziru.
Trg, v katerem be je zadnja leta nekaj lepih novih hiš pozidalo in starih prenovilo, dobil je lan-s i o jesen žandarmerijsko postajo, cesar smo že težko pričakovali, kajti v Reiebeuburgu križajo se ceste na vse strani, najbližjo žandarmerijo pa smo imeli v Sevnici, t. j. 3 ure od tod. Ponočni čuvaj, ki zua tako lepo po domače ure klicat; pa je preu par leti žalibože uinolknd. Dobro bi bilo, ko bi se našlo zopet nekaj mazila iz občinske blagajnice za njegovo stanku vo grlo. H koncu uaj mi še bode dovoljeno omeniti, da so bili v tem letu javno odlikovani 3 Reichenburški rojaki: p. u. gg. dr. Frun Ridaj, c. kr. bilježnik in deželni poslanec v Mariboru, Martin Ivane, župnik in dekan v Šmarji pri Jelšah, in Ivan Krajne, umirovljeni Mariborski učitelj. To naj služi mlademu naraščaju, katerega ni baš malo, in ki se v obče častno vede, deloma celo že odlikuje, v spodbujo. F. J.
Pogreb A. Lenčeka.
Iz Sevnice 23. junija.
Na prijaznem dvoru Lenčekovem na Blanci vihrala je črna zastava, naznanjajoča, da je ljubljeni hišni gospodar se za vselej ločil od svojih. V dan pogreba pripeljal je voz za vozom prijatelje in častilce pokojnega iz bližnjih in daljnih krajev, zlasti Sevuica je bila obilno zastopana. Od Blance do Rajhenburga, kjer je fara in pokopališče, se je sprevod le počasi pomikal, na čelu šolska mladež, za mrtvaškim vozom pa žalujoči spremljevalci v nad 40 vozeh. V Rajhenburgu čakala je velika množica ljudstva iz trga in okolice ter iz Krškega mesta, od koder so prišli g. vikar, gg. uradniki, drž. poslanec V. Pfeifer, g. Lapajne in drugi. Krsta je bila okin-čana z mnogimi krasnimi venci.
Po končanih cerkvenih obredih stopil je naš državni poslanec g. dr. Vošnjak k grobu in govoril naslednje slovo, katero je vsem v Brce segalo, pokojnemu prijatelju:
„Kadar se loči sin od očeta, brat od brata, prijatelj od prijatelja, se še jedeokrat milo pogledata, podasta si roki in se tolažita s srčno nado: Da se zopet vidiva. Pa pride dan in ljubljeno oko ugasne, usta umolknejo, roka ne Čuti več našega
stiskanja, žalostni dan ločitve na veke. Otožni stojimo okolu groba in našo žalost nam olajšava le spoznanje, da, kdor je rojen, podvržen je smrti prej ali slej. Blagor mu, kdor Be je ločil z sveta z mirno vestjo, da je dopolnjeval vse svoje dolžnosti, po čegar smrti se sliši samo pohvalni glas: Umrl je pošten in pravičen mož, ki ni delal le za-se in svoj m v korist, temveč žrtoval svoje moči tudi za narod in domovino. Po njem ne žalujejo le sorodniki in prijatelji, po njem žaluje ves narod. In takšen mož je bil naš Alojzij Lenček, kojega truplo izročimo danes hladni zemlji. On je bil marljiv in vzgleden kmetski gospodar ter s svojim vzgledom  vzbujal k umnemu poljedelstvu, sadjerejstvu, živinoreji.   Bil je uzoren rodbinski oče in izrejal svojemu narodu vrle sinove, pridne hčere. Po očetovsko pa je tudi skrbel za svojo občino, katerej je bil mnogoletni vestni predstojnik ter jej pripravil toli potrebno šolo.   In bil je pred vsem vselej zvest, zanesljiv sin svojega slovenskega natoda, za katerega blagor in srečo mu je gorelo srce do poslednjega trenotka. Narod pa je hvaležno spoznal svojega dobrotnika in mu ne le v občini iu okraji izročil častna mesta, ampak mu skazal svojo popolno zaupanje, izvolivši ga deželnim in državnim poslancem. In pokojni, da si preobložen z delom za svoja mnoga podjetja, prevzel je tudi to sicer častno a težavno breme, in dokler je bil poslanec, nikdar ni v nemar puščal svojih dolžnostij in v zborih imel je pred očmi le koristi svojega naroda, uklonivši se nikomur, ko volji naroda.
Prerano opeSale so mu vsled bolezni moči in prerano ga je smit vzela iz naše srede. TolaJ-i nas le, da ga je smrt rešila veČktuega telesnega trpljenja ; najbolj uas pa tolaži, da je zapustil nadepolne sinove, ki bodo nadaljevali delo svojega nepozablji-vega očeta.
In zdaj, dragi prijatelj, v miru počivaj. Dopolnjeval si v obilnej meri vse svoje dolžnosti, druž-binske, državljanske, verske in narodne. Ostal bodeš v nepozablj vem spominu svojej žalujočej rodbin1. Tebe spominjali se bodo Tvoji mnogi prijatelji, nikdar pa ne bode pozabil Tvojeg« požrtovalnega, plodonosnega in nesebičnega delovanja narod slovenski.
Počivaj v miru!J
Domače stvari.
— (Konfiskacija.) Včerajšnjo številko ua-šega lista je zopet zaplenila c. kr. deželna vlada zaradi interpelacije, katero je stavil mestni odbornik g. dr. Zar ni k na župana Ljubljanskega zaradi dozdevuih izgredov „Sokola" pred kazinskim vrtom in na katero je župan g. Grasselli zauikavno odgovoril. Doslej smo bili tega mnenja, da je časopisom dovoljeno objavljati interpelacije, ki se stavijo v javnem zboru, mislili amo celo, da je to Časnikarska dolžnost, včerajšnja zaplenba pa kaže, da imajo v vladu h krogih baš nasptotne nazore. Kateri nazori so pravi, pokazalo se bode pri ugovorni obravnavi. — Radi bi bili današnjemu listu dali pr logo, a ker se nam je še le danes dopoludne ob 10. uri naznanilo, kateri članek je zaplenjen, ni bilo več možno.
— (Častnim občanom) imenovala je občina Bled g. deželnega glavarja grofa Thurna in mu po deputaciji, obstoječej iz g. župana Veatra in občinskih svetnikov gg. Frana Vovka, J. Mali-nerja in dekana Razboršeka izročila diplomo.
— (Odlikovanje.) G. Anton Ukmar, kurat pri Kanalu dobil je za mnogoletno zaslužno delovanje zlati zaslužni križec s krono.
— (Imenovanje.) Gosp. Fran H u b a d, profesor in začasni vodja deželne podgimnazije na Ptuji imenovan je profesorjem na prvej državnej gimnaziji v Gradci.
— (Jurčičevih zbranih spisov) izšel je ravnokar III. zvezek. Pripovedni spisi. Vsebina: Domen. — Jurij Kobila. — Dva prijatelja. — Vrban Smukova ženitev. — Golida. — Kozlovska sodba v Višnji Gori. Cena 70 kr. Vezan v posebno krasno platnice z utisneno zlato podobo Jurčičevo 1 gld. 20 kr. Več o tej prelepej knjigi prihodnjič.
— (Konfiskacija.) Predvčerajšnjo številko „Slovenca" zaplenilo je c kr. državno pravdništvo zaradi dopisa „Z Goriškega 17. julija. (Naši voditelji in razžaljeni narod.)"
— (Potno predavanje) imel bode pot. učit. gosp. Gustav Pire v nedeljo 27. t. m. dopoludne v Čateži, popoludne v Veliki Dolini (okr. gl. Krško). Predaval bode o trtni uši.
— (Letno poročilo gimnazije Ljubljanske) koncem šolskega I. 1884 ima 60 stranij obširen sestavek gosp. profesorja Miroslava Ž a k 1 j a i naslovom: Homeriscbe Euphemismem ftir „Tod" nnd „Sterben", potem pa šolske vesti izmej katerih povzamemo, da je na tem zavodu poučevalo 31 profesorjev, suplentov, kandidatov in pomoćnih učiteljev. Dijakov bilo je začetkom šolskega leta 763, koncem šolskega leta 683. Po narodnost: bilo je 514 Slovencev, 162 Nemcev, 6 Italijanov, 2 Čeha, po veroizpovedanjt 679 katolikov, 5 protestantov. Najmlajši dijaki (4) bili so stari 10, najstarši (1) 25 let. Šolnine plačalo se je vse leto 8355 gold., 127 dijakov imelo je štipendije v skupnem znesku 10 384 gl. 88 kr. Iz podporne zaloge, ki ima 7175 gold. v obligacijah in 36 gold. 10 kr. v gotovini, dalo se je dijakom 362 gold. 65 kr. podpore. Napredek dijakov bil je ugoden: 70 b lo je odličnih, 459 dobilo jih je prvi red, 84 moia ponavljati izpit, 37 je do bilo drugi, 31 pa tretji red.
— (Učiteljsko društvo vŠmarijipri Jelšah) obhaja 7. avgusta t. 1. spomenico svojega desetletnega obstanka.
— (Za ž o 1 e z n i c o S p i e I f e 1 d • R a d g o n a ) objavlja Wiener-Zeituug koncesijsko pismo z dne 2. junija in pogoje, po katerih bode tir tej progi 1 435 m, širok, vožnja samo po dnevu, največja brzina pa 25 kilometrov v jednej uri. Proga bode 31 kilometrov dolga, jednotirna. Južna železnica je zavezana, dodelati to lokalno progo najkasneje do 1. julija 1885.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Celje 24. julija. Včeraj volil tretji razred občine Celjske okolice. Ogromna udeležba. Narodni kandidatje dobili 2 10, nemški 151 glasov. Danes je volil drugi razred. Vsled neopravičenega postopanja nemčurske volilne komisije, zoper katero je uložil zaupni mož narodne stranke Mihael Vošnjak protest, propali narodni kandidatje s 4 3 zoper 4 7 glasom nemške stranke. Če se protest pravično reši, mora tudi v drugem razredu dobiti narodna stranka večino.
Iz Sevnice 23. julija. Pogreb pokojnega A. Lenčeka bil veličasten. Od Blance do Rajhenburga je šolska mladež in obilo ljudstva ter mnogi prijatelji in čestilci s Štajerskega in Kranjskega spremilo sprevod. Po končanih cerkvenih obredih slavil je državni poslanec gosp. dr. Vošnjak izgledno delovanje pokojnega prijatelja.
Levov 23. julija. Državni prav < In i k Me-hoffer nekrivim spoznan.
Toulon 22. julija. Včeraj čez dan 14, v Marseille-u 11, v Arles-u 8 osob za kolero umrlo.
Berolin 23. julija. Cesarjevič in cesar-jevičinja s princesinjami odpotovala na Angleško.
ponarejanja vina obsodila v denarno globo 150O mark oziroma 150 dnij v zapor in zaradi prodaje ponarejenega vina v 10 slučajih v globo 50 mark ali 5 dnij v zapor. Ruzun tega mora kaznenec tudi v*e Hodnijske stroške plačati.
Dobro mašilo. Vsakeršno unetje, trganje po adih, otrpnenje itd. uspešno ozdravi Moll-ovo „Francosko žganje in sol". Cena Bteklenici z navodom vred 80 kr. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 7 (690—7)
Zahvala.
NajiskrenojSo zahvalo izrekam vaem onim, ki so se slavnostnega odkritja spominske plošče 13. t. m. udeležili. Prav posebno pa se zahvaljujem visokorodnim gospodom : c. kr. dvornemu svetniku grofu Chorinskemu, deželnemu glavarju grofu T h um -u za udeležbo in govore, c. kr. okr. glavarju Mahkot-u za prelepi slavnostni govor, vladnemu svetniku pl. Wurzbach-u, tajniku deželnega predsedni-štva vitezu Schw a rz-u, prečasf. duhovščini sv. Petra, gospodom državnim in deželnim poslancem, društvom, ki so se slavnosti udeležile s svojimi zastavami: Ljubljanskemu „Sokolu", veteranakemu d in A t v u in pevskemu zboru Ljubljanske Čitalnice, kije vse navzoče očaral s prelepim petjem, in vsem onim, ki so v tako ogromnem številu k poveličevanju slavnosti pripomogli.  Živili vsi udelezniki!
VVodmatu, dnč 19. julija 1884.
Martin Bavdek,
župan.
Poslano.
Gospodom dopisnikom iz Cola P., Z., Ž., in njih vodji L. in menda tudi S.l
Gradiva dovelj za odgovor na Vaš Biirovi napad na mojo osobo v »Slovenskem Narodu" od 14. t. ni. Menda zato bruhate in grizete okolo sebe, ker niste še dobili občinskega krmila v roke; le potrpite, pride gotovo jedno in drugo, samo bati sejo, da bi Vaša zvezda ne očrnela; ne ustrašite se pa vender no preveč. Bog varuj, da bi jo prej popihali, kakor bode ajdovica zrela.
(456)
a n<li-«-j Itoviin,
župan in blagajnik bralnega društva.
Tujci:
dne 20. julija.
Evropa: Brodbek iz Heke. — Simič iz Karlobaja.
— Hkrbich iz Diuchrima.
Pri Mloun i pl. Podhagskv z Dunaja. — Dr. Lucar-delli iz Trsta.
Pri Mallel : Plank l Dunaja. — Diiumer iz Trsta.
— Polak z Dunaja.
Pri avstrijskem eesarjl : Si mik iz Gradca. — Moser z Dunaja. — Sterbenc iz Železnikov. — BOhm iz št mi t Jurja.
Umrli so v i J ubijan I:
18. julija: Helena Alič, delavčeva žena, 39 let, Sv. Petra cesta št. 70, za solnčarico.
19. julija: Marija Colloretto, šivilja, 48 let, Stari trg Št. 28, za jetiko. — Bruno Zenari, ekskomptne banko vodjev sin, 5 let, Fran Josipa cesta št. 9, za davico. — Antonija Kurent, .šivilja, 19 let, Ulice na grad št. 2, za jetiko.
V deželnej bolnici:
18. julija: Frančiška Rub, gostija, 60 let, za starostjo.
— Meta Sesek, gostija, 65 let, za plučnico.
19. julija: Anton Pajk, gostač, 77 let, za starostjo.
Razne vesti.
* (Letofinju povoden j po Galiciji) je v 34 okrajih naredila 350 000 gld škode, od katerih pripada 100.000 gld. samo na poškodbo cest Deželni odbor poslal je cesarskemu namestniku spomenico za državno podporo.
* (Irredentovec.) Iz Tridenta se poroča: Zadnji petek so na kolodvoru Ala prijeli irreden-tovca Gefrlonljn. Ta, rojen v lahkih Tirolah, ž vi zdaj ▼ Milanu in je kot predsednik tamošnjega društva Aislal o priliki smrti pesnika Pratija spomenico Te chiju v Rim. Za to spomenico pa, v kateiej se go vori, da žele- la^ki domoljubi najprvo si Tri rt en t prisvojiti, je zvedel« pobcija. Gerloni se bo imel gago vurjiiti zaradi zločina veleizdaje.
* (Pisatelj — minister.) V srbskem Ba natu rojen srbski pisatelj Lazar Kosti«! je imenovan ministrom za uk iu bdpoeastjfl v Crni gori. Kost'ć je mofc velike zmožnosti in izredno izobražen. Šolal se je na višji Dunnjski Soli.   Nazadnje je uredoval in izdajal v Belemgiadu časopis „Nezavisnost", do kler ga ni kralj Milan radi presilne opozicijo iz de žele i/tiral. Kakor vidimo, zbirajo se vse boljše srb sko-narodne moči okolu črnogorskega kneza.
* (Zidarski štrajk v Budimpešti.) V Budimpešti je v m deljo zborovalo preko 600 zidar skib pomoč nikov saradi predolgotrajnega vsakdanjega debi. Sklenili ho. ker se niso mogli s svojimi mojstri zaradi krajšega časa za delo zjedimt', od ponedeljka naprej ob 6 uri po vseh zidarskih prostorih madie.ske ntolice delo ustaviti.
* (Posnemanja vred u o.) Kraljeva bavarska deželna sodmja v Landuu (Pfalc) j« vi nakopa kupca in graf6akrt Jorpto Kerna v Riišbahu koradi
Meteorologi ču o poročilo.
* Z.	(Jhm opazovanj a	Stanje barometra v 1uiu.	Temperatura	Ve trovi	i Nebo j	Mokrimi v 1x1111.
'ji ?!	7. zjutraj a. pop. 5t. zvečer	"i bo 12 mm. 733 60 mm-7 36 '88 mm.	+ 12 2 U + 22 6 -f- 176 O _____	al. vzh. si. jz. brezv.	obl. obl d. jas.	0'20mm.. dežja.
23. julija	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer |	740 60 orni. 739-40mm. 73918 mm.	-t- 14-2" C 4-28-6' C 4- 190" C	bI. vzb. sl.jjvz. brezv.	jao. jas. obl.	L OOm.
« I I II
Srednja temperatura obeh dnij je znašala -+■ 17-5° in 4- 18-9°, za 2-1° in 0 7° pod normalom.
dne* 24 julija t. 1.
f Izvirno telegrafičuo poročila. 1
Papirna ron a .    .   .   . ...
Hrehrna renta ....
Zlata ren    ...      ... • -
5°/, tuarcna renta, Akciji- narodne banke Kreditne »krije . .
I.oi.don
Srebro .........
Napoi.. .
0. h<\ cekini .       .   . ...
Nemške marke ... 4°',, državne »rečko Iz 1. 1854   250 gld. Državne »rooke Is I. 1S64.        H»o gld. 4°/t a\-H*.r. /.lata renta, davku prosta. . Ogrska zlata wta li*/,,
joi
„ papirna renti 5",, ..... 5°/,, Staierake zemljišč, odsei. oblig. • ■ Donava reg. srečke 5% . . 1O0 Zemlj. dbc. avat.i. 44/,°/'o zbiti za»t. listi . Prior, oolig. Klizahetiue zapad. železnice Pri->r. oblig. Ferdinandovo Bev. železnice
Kreditno srečke......100 ffld.
Kudollbve srečki' .... 10 „
Akcije anglo-avHtr. banke .   .   120 „ Traininvav-društ. vel j.  170 gld. a. v.
80 gld. 85			ki.
81	r	65	■
130	n	30	
96	*	—	
867	■	—	s
308	n	80	r>
21	a	75	p
\\	n a	t>7	n
-■	n	75	*
>9		55	
12:»	t	—	b
168		75	r
103		40	%
122		25	
91		65	n
88		85	r
104	n	50	
115		25	m
121		20	„
108		40	n
10.r»	v	75	n
176	a	—	
19	t>	—	n
108		75	n
213		75	n
i
(rloboko užaljeni naznanjajo podpisani tužno vest, da jo njih preljubljena mati, oziroma taiča in babica, gospa
Terezija Kuralt roj. Grath,
Vilova »min. svetovalca in graArakinja,
danes ob 7. uri zjutraj, previđena s sv. zakramenti za umiiajoče, v 71. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala.
Truplo drage ranjce bode v četrtek 24. julija ob 9. uri zjutraj v gradu Tiirn pri Semiču slovesno blagoslovljeno in potem na pokopališče v Semič k večnemu počitku preneseno.
Sv. maše zadušnice brale se bodo v 24. in 31. dan julija ob 9. uri zjutraj v župnijski cerkvi v Semiču.
Drttgo ranjco priporočamo v blag spomin in molitev.
Turn pri Semiču, v 22. dan julija 1884.
Edvard Kuralt, Karol Kuralt, Fran Kuralt, Boposestniki grafičin Smuk in Turn, sinovi. — Marija Kuralt, roj Helnrlohor, vdova okr.
sodnijske^a pristava, Lujlza Kuralt, roj. Bu-tsohek, zetinji. — Janez Loger, c. kr. nadaod-nijski svetovalec v pokoji, zet. (458)
Japonska velikanska ajda
prava in naravnost došla, je letos po  '£'■£ kr. leg., kdor
jo več vzame, še ceneji. Za zanesljivo kahMvost Be garantira.
J. R. Paulin v Ljubljani, (446~4>
zaloga špecerijskega blaga, ,,pri voglu".
Strežaj (Coiiimis),
dober prodajalec, vsprejme bc pri (460—1)
A. Cvenkelj-i v Sevnici (Lichtenwald).
ŠtacTina v najem.
Zaradi spremena stanu daje se v t momi jI na Dolenjskem fttacnna a špecerijskim Itlngom za več časa v nitjem. Stacuna je prostorna in na glavnem trgu, na zelo pripravnem prostoru. Odda se štaeuna z vsem blagom vred ali pa le s potrebno štacunsko pripravo. Najem-ščina od štacune in stanovanja je 300 gld. na leto. Natančneje najemne pogodbe za štacuno z blagom vred ali le s potrebno opravo in koliko se prevede na leto, zve se pri upravmštvu „Slovenskoga Naroda". (457—1)
(32—54) f
i zobe in zol>ovja ;
J ustavlja po najnovejšem ainerikaiink ein načinu T X brez vsakib bolečin ter opravlja ivlouilktivnuju in * ♦ \ so zobne operacije +
I zobozdravnik A. Paichel, |
X poleg Hrndeekjjevega ruostu. I. nadstropje
Jordun-ovo
zdravilo za kurja očesa \
■
priporoča ae vaem, ki trpijo na tem, najtoplejše, ker vsako še tako ukorcnineno zlo absolutno in brez. bolečin ozdravi in se plača le vspeh.
Cena polovici steklenice 25 kr., celi steklenici 50 kr.
Andr. Jordan-ova
cli*«>^iie>i*ijti v Clii'iKtiiim.
^        Po pošti 10 kr. več za poštno marko.
If Zaloga v Ljubljani pri gospodu lekarji Jul.
j pl. Trnkoozy-Jl. (439—5) k
Mejiarota linija.
h Trsta. ? Sovi-Jork naravnost.
\'eliki prvorazredni parniki tj linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemiijo blitgo in potnike po i ajnif.jib cenah in z najboljšo postrežbo.
V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA.
1'junik „E3stst -A-iig-lia", 3400 ton, v 80. dan julija. „Britannia",        4200    „   — — —--
Kaj U ta za potnike 2©u gold. — VmeBni krov 60 gold.
V BRAZILIJO — SANTOS itd.
Parnik „Teiatoala", 3400 ton, odhod v 20. dan avgusta. Pasaža — Vmesni krov »O gld. Potniki naj ae obrnejo na
T. TEEKTJILE,
generalnega paaaznega agenta,
Via deli' Arsenale Nr. 13, Tofctata Comunale, v Trstu.
Zaradi vožnje blaga obrne naj se na KinllUno d» Aut. l'»itlii>       generalni agent. (444—9)
izihiifli iu odgovorni urednik: Ivan Zeleznikar.
L'.Ktnina in tisk rNuroune TlBkarne*.