Naročnina listu: =
Celo leto	.	.	K	10'—
Pol leta	.	.	„	5-
Četrt leta	.	.	„	2\50
Mesečno	.	.	„	1-—
Zunaj Avstrije: ===== Celo leto	.	.	K	15--
Posamezne številke u 10 vinarjev. ::

IAH
Letnik A 1.
Inserati ali oznanila
se računijo po 12 vinarjem od 6redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik :::	popust.	:::
„Straža“ izhaja v pun-deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in upravništvo: Maribor V»rofika ulica S. = Telefon št. 113.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo
2 uredništvom se more govoriti vsak dan od tl.—12. ure dopold.
Bitke pri Liminovi, na juga pri Lodzu in ob Bzuri na severu zlomile ruski odpor. — Naše cete iz Karpatov ogrožajo na jugu rusko umikanje. — Avstrijci in Nemci zasledujejo Ruse. S srbskega bojišča nob nili poročil. — V Flandriji srditi boji. _ Drzen napad nemških križark na Scarborough in Hartlepool. — Križarkam se je posrečilo uteci. — V Dardanelah potopi angleški podmorski čoln turško ladjo. — Enver paša na kavkaškem bojišču.
krila, stranke prava, takozvanih Frankovcev in Mili,
Bodočnost v Avstriji.
Polagoma se zastor dviga in na oaru nemško-naeionalne in krščanskosocialne politike vidimo dejanji zadnjih dni. Kot vestni kronisti jih beležimo.
Krščanskosocialna stranka hoče enotno državo in bistvena vez enotne države bi naj bil nemški državni jezik VI zadnjem postulatu je edina z nemškim nacionaliverbandom in zato je bilo čitati, da sta dr. Weißkirchner in dr. Groß konstatirala v glavn'h točkah sporazumljenje. Nemški nacionaJjei so sicer
za dualizem, krščanski socialo! za enotno državo .
brez dualizma., toda scoiatici prav dobro vedo, da še ni prišla smrt za dualizem, in za to bi se zazdaj v naši državni polovlči naj pokazala 'enotnost vsaj v enotnem državnem ježikju. Na ta način se je zares moglo pribiti soglasje iv glavnih obrisih. Za enoten državni jezik se upa pridobiti tudi nemško socialno demokracijo..
Glede vojaške skupndstj z (Nemčijo so krščanski socialci odločno nasprotij med nemškimi nacio-nalci pa so tri skupine: nekaj jih je proti, nekaj ne zaupa v realiziranje te zahteve;* nekaj jo zagovarja z gorečnostjo, ki brezdvomno ni V soglasju z avstrijskim mišljenjem.
Drugače je z idejo gospodarske skupnosti z Nemčijo. Tudi krščanskim socialnem ta misel ni nesimpatična, toda trudijo se ji najti obliko, v kateri bi samostalnost Avstrije in suverenost Habsburžanov prav nič ne trpela. Med nemškimi nacionale- le
pa dvojna struja: ena noče nič slišati o taki skupnosti, druga je za njo v vsiaki obliki, tudi brez pomislekov, ki jih gojijo krščanski socialci. Proti so nemjški industrialci, drugi krogi so za. Vsled lega tudi diejstvo, da se na nemškem Češkem tai ideia ne propagira, pač’ pia, v alpskih deželah, kjer vlada a-grarec, meščan in uradnik.
V vladnih krogih se to združevanje nemških strank in strančic z izrazito osltjo proti drugim avstrijskim narodom ne vidi rado, za to se jim odmi-gava. V vladnem duhu pisana „Information“ z dne
14.	t. m. piše:
„ilniciajtorji (velike enotne nemške ljud. stranke) jimajo brezdvomno namen, da M že vnaprej es-kompiirali menjPco na narGi.^Àf'nobodočnost- Uvfkar jo gledajo s svojim očesom v perspektivi bojnih dogodkov. Toda tako početje, ki prehiteva dogodke, je v najvišji meri času neprimerno In popolnoma napačno. Ne bilo bi kmalu kaj tako krivo in o bi 's o d h e v r e d n o, kakor če bi se že danes poskušalo, da, se nekaj, od čistega uo-bička, ki ga pričakujejo v s i narodi monarhije kot sklepčno bilanco sedanje vojske, porazdeli med naš,e popačene, stare narodne in politične stranke . . . .“
O združenju frakcij stranke prava.
Pod tem naslovom prinašajo „Novosti“ sledeče:
„Kakor izvemo iz verodostojnega vira, uvedena je te dni akcija m združenje enega in drugega
novcev. Akcija je podvzeta iz Bosne ter je v to svrlio dopotoval član Hrvatske Narodne Zajednice in pose-til že nekatere prvake jedne in druge frakcije stranke prava.“
Na to je odgovoril „Hrvat“, glasilo Malinovcev:
Mogoče, da je kdo došel iz Bosne in da je iz-menil svoje misli tud: s katerim uglednim članom Starčevičeve stranke prava v Zagrebu, toda tedaj se je ž njim razgovarjal samo kot s privatno osebo in izvedel le za njegove privatne, subjektivne nazore, ne pa za mnenje stranke kot take.
Za Starčevičevo stranko prava ( Mijhnovce) so merodajne izjave in akcije, katere v imenu njenega predsedništva povzamejo ljudje imena in preteklosti dr. Ivo Prodana, Laginje, Špinčča. Sunariča in njim sličnih: zato se naj blagovolijo njeni pristaši ravnati •po* njih tudi spričo tako senzaciouelnih vesti1, kakor je o:ia naj novejša v „Novostih“.“
Z zjedinjenjem obeh frakcij stranke prava torej ni nič, Milinovcd odločno odklanjajo.
Stranke v Dalmaciji.
Dne 2. decembra je dal deželni glavar Dalmacije, dr. lvčevic, sneti s poslopja deželnega odbora srbsko zastavo. Ta čin bo imel tudi v političnem oziru posledice, kajti očividno se bo dalmatinska „koalicija.“ razrušla in s tem se spremenile tudi razmere v deželni zbornici.
„Spljetsko Jedinstvo“ jje bilo prej velevažno glasilo dalmatinske konzervativne Narodne stranke. Ko pa je ta zavrgla konzerv a tizetn in se začela vezati s Srbi in demokrati, je „Jedinstvo“ obsojalo to koalicijo in ostalo ob strani. Sedaj, ko Narodna stranka č:sti svoje vrste, piše „Naše Jedinstvo“:
LISTEK.
Vitežki cin dveh ruskih častnikov.
Neki višji oficir piše v „Neue Freie Presse“ z due 13. t. m.: Gotovo bo upi vato blagodejno, nko se poroča, javnosti tudi o slučaji Ji vj težkega kavalirstva. Tak dokaz se nahaja v kijevskem listu „Krnski Misi“. Dva težko ranjena in ujeta avstrijska častnika.: Kn-Jianovski in DelFAdaani, sta smatrala za svojo sveto in moral čno dolžnost, da sta objavila v imenovanem listu dve sijajni dejstvi vitežljaiga postopanja rusk: h častnikov. Kohaiiovski pripoveduje: A' izvrševanju izda,nega povelja so šli naši polki čez 'mejo in so se takoj zapletli v’boj z nekim ruskim huzarskim-polkom. Razvil se je strahovit konjeniški spopad. Ko seniizgiu bi svojega konja, sem bil piTsTen, iti peš nad sovražnika. Končno sem padel. Zadela, me je krogla iz samokresa, in vrhu tega sem bil še poln ran, ki so mi jih prizadjali nasprotniki v boju s sabljami. Bojišče je ostalo za nami in ležal sem sredi med trupli svojih padlih tovarišev in ranjenih konj, ki so se valjali sem in tja m si prizadevali, postaviti se na noge. Ko je postalo temno, so prišli1, kakor je to običajno, na bojišče marderji, ki so se, kakor lačni šakali, spravili nad ranjence in mrtvece. Ležal sem zn nekim grmom in videl, kako se mi približujejo. Bili so že pred menoj in me zagrabili. Najprej je posegel e-den v moje žepe, drugi pa mi je vzel uro. Vsi oficirji nosijo svoj denar v vojni na vratu. To,vedno marderji (roparj!,) jako dobro.'Bili bi oropali tudi mene, da ni prijahala v tem trenutku mimo ruska kavalerij-ska patrulja, ki je volkove v človeški podobi razgnala s streli kakor pse. Podpolkovnik, ki je vodil patruljo, je stoni 1 raz konja, me posadil na sedlo in odjahal potom z menoi na obvezališče, kjer so me takoj za s lo
obvezali in okrepčali. Izprali so mi rane, mi dali jesti hi piti in me nato položili na nos lni-oo. — Podoben je tudi slučaj častnika Dell’A dami j tg iz jako odlične avstrijske rodovine. Dobil je dva sitna, udarca in tri ubode, oboje s sabljo, njegov konj pa je izgubil vse štiri noge. Obležal je napol mrtev na bojišču. Tudi do njega so prišli tatovi in mu grozili celo s smrtjo. V tem obupnem položnim mu je rešil življenje neki m'mo došli ruski oficir, ki ga je hitro dvignil na konja in odpeljal potom v poljsko bolnišnico.
Sanje bojevnika.
„Spanje je „šparov«:“ življenja“ — je rekel neki glasov.ti vojskovodja, Na te besede spominja sedaj v nekem nemškem časopisu Dettlof v. Berg, ko pripoveduje jako zanimivo o svojih vojnih izkustvih, ki po-polnoma potrjujejo trditev o spanai. „V svoji vojaški službi sem si pridobil izkustvo — pravi Dettlof da je spanje, ki se ji moreš vsakočasno pridobiti ali ga pa otresti, velikega pomena za duševno in telesno sposobnost vojaka že v posadki, posebno pa na vpžbali-šču in na vajah. Pri moji. s'tötniii nas je bilo 5 častnikov. trije rezervni in dva aktivna. Ob neki priliki železniških prevozov se je dogodilo, da smo imeli v železniškem vozu na razpolago tri klopi, ki smo jih i-rneli za nočni počitek razdeliti na 5 oseb. V mrežo za prtljago ni' hotel nikdo, tam so že počivali šbkolada, revolverji in mars'kaj drugega. Stisnili smo se kakor smo pač mogli in zaspali. Tudi naše moštvo je ležalo v vlaku drug poleg drugega kakor ukročeni krokodili,, kar ni bilo čuda po tako naporni hoji: a še naporneja nas je čakala zjutraj, takoj po vožnji. To spanje nas je silno ojačilo. Nekoč sem doživel, da je neki vojak za časa odmora, naslonjen na neko drevo. zaspal „kot kanon“. Neki njegov tovariš, poredi-než prve vrste, ga je tako spečega privezal ob deblo: pa,k je imel privezani revež vse križe in težave, ko je zatroblo k zbiranju. Dogodilo se je tudi, da je vo-
jak zaspal na topovskem podstavku, ko je oddrdral skupa j ž njim, in je vojak, vzbudi vši se, opazil, da je daleč od svoje čete. Ni mu preostajalo drugega, nego da je skočil doli in iskal svojo četo. Tako je v mir-nem času, a koliko velja par ur trdnega spanja v teh težkih vojnih časih, to ve samo tisti, ki je kaj takega sam izkusi.
Naši vojni psi na delu.
Nekdo, ki se je udeležil bojev na ruskem bojišču. pripoveduje: Našemu polku se je ponovno zgodilo. da le bil v ruskih vaseh, skozi katere je korakal, obstreljevan, ne da bi se bilo posrečilo, najti štor Tee. To zagonetko smo končno rešili s pomočjo našega vojnega psa. Sli smo skozi neko vas. ne da bi nas bil kdo napadel. Komaj smo pa bili zunaj vasi, so že začele padati krogle v naš hrbet. Takoj smo se vrnili v vas in natančno pretaknili vsa poslopja, n, našli nismo ne vojakov, ne orožnikov, ne- municije. Že smo hoteli kreniti dalje, ko jo naš pes nenadoma ubere za. neko kokošjo. Splošno smo mislili, da si hoče preskrbeti dobro pečenko in vojak, ki je vodil psa, mu je začel žvižgati in ga klicati. Toda drugače tako poslušna žival se sedaj ni niti zmenila in drvela naprej in sicer na splošno začudenje tudi še potem, ko je krenila kokoš v drugo smer. Nenadoma je pa pes izginil kakor bi ga bila požrla zemlja. Njegov voditelj je s samokresom v roki hitel na dotično mesto. Psa ni' bilo nikjer videti, toda izpod zemlje so prodirali bolestni kriki. Prilliteli so-vojaki in našli naslednji prizor: V zakriti jami sredi polla, je bilo 8 ruskih vojakov. Enemu izmed njih se je bil naš pes tako zagrizel v trebuh, da mu je iztrgal drob. Raise smo odvedli s seboj, nato pa s psom preiskali celo polje in našli vsega vkup še 150 ruskih vojakov, ki so bili skriti v jamah in tako iz zasede streljali na nas. Odslej smo skrite strelce po vaseh hitro našli. Večkrat so bile med njimi tudi ženske in civilisti.
Z izstopom nekaterih (plava,če v s strujo) iz Narodne stranke, koji so ji' sicer veliko škodili, a nikdar nič koristili, je stranka spašena;, stranka ostaje. Toda pri nas je straiaka narodno absolutno potrebna, ker je potrebno, da je v politiki tudi konzervativna stranka. Gorje zemlji, ki je nima,. Od stranke prava ne moremo zahtevati, da bode konservativna, niti ne sme biti, ker je vedno v prvih vrstah boja za hrvatska prava, Stranka prava pa ni, mislimo, edina pozvana, da vodi hrvatski narod. Ona je pozvana, da ga navdušuje, bodri, podžiga v borbi za ideale in da v tem prednjači, a vodijo naj narod zmerni ljudje — obeh strank.“
Iz te izjave se razvidi, da stara Narodna stranka išče st ka s stranko prava. Prava,ško glasilo „Dan“ ne odklanja kooperacijo Narodne stranke, ampak le pravi :
„Hvala Bogu, vsi se poznamo v Diailmaciji in vsi vemo, kdo so oni, ki so naše vrste najbolj zmešali z liberalstvom in s srbofilstvam, a. to so osebe okoli Slobode, Crvene Hrvatske in Narodnega Lista. Oni niso od čistega, nesebičnega hrvatstva in krščanstva. Z njimi ne moremo imeti sloge.“
Fuzija stare, očiščene Narodne stranke in stranke prava v Dalmaciji je torej precej verjetna.
Italija«
Knez Billow prinaša Italiji kompenzacije?
Italijanska „Perševeranda“ jaivlja., da, prihaja novi nemški veleposlanik kot pošten mešetar v Rim, ker prinaša Italiji kompenzacije za njeno nevtralnost, tako, da bo dobila brez vojne vse, kar je upravičena zahtevati.
Z ozirom na razne vesti, da obljublja knez Billow v imenu Nemčije Italiji Trentino, izjavlja „Kölnische Zeitung“ oficiozno, da Nemčija nikdar ne razdaja stvari, M niso njene in da so torej podobne vesti prozorne izmišljotine intrigantov trojnega sporazuma.
Grof Billow o Italiji.
Grof Bülow je rekel nasproti uredniku nekega rimskega Iflsta sledeče: „Mi nismo od Italije zahtevali nobene pomoči. Nemčija in Italija sta, ena na drugo navezani Njuni interesi si re nasprotujejo in njuncr ga razpoloženja ne motijo nobeni kalni spomini.“
Manifestacija za nevtralnost Italije.
Iz Rima poročajo: Novo ustanovljeni „Odbor za varstvo italijanskih interesov“ je sklical v nedeljo zborovanje svojih pristašev, na katerem je Ma pod predsedstvom poslanca Belmqnte sprejetar esoLuoija za nevtralnost Italije.
V dvorani je prišlo opetovano do burnih prizorov, ker so se bili utihotapili tudi radikalni in republikanski pristaši v namenu, da razbijejo shod.
Laški radikalci in laška nevtralnost.
Eden voditeljev laških radikalcev v zbornici, M. Forelli, piše v .„Giornale df-Italia“ o laški politiki v sedanjem času sledeče: Naše neposredne nacionalne zahteve nas stavijo brez dvoma v nasprdtstvo s skupino AvstrijurNemoiia, nadaljnje naše potrebe in naš razvoj v Sredozemskem morju in še dalie nas pa postavljajo v nasprotstva z drugo skupino. Ta slučaj se utegne zgoditi preji©, kakor kdo misli, ker bi zmaga Francije in Nemčije sama na sebi ta, slučaj pospešila. Italijani ne sinemo biti enostranske politike, ampak mnogositranske, vedno pa čisto italijanske.
Italijanski senat odobrujer nevtralnost.
Rim, dne 14. decembra.
Italijanski1 senat je danes pričel z debato o vladni izjavi. Vsi govorniki so izrekli vladi popolno zaupanje glede njene politike in so odobravali, da je I-talija proglasla svojo nevtralnost.
Senator Barzelotti je izjavil, da popolnoma odobrava izjavo vlade, ki je prav tako oddaljena od formule absolutne nevtralnosti, kakor od formule vojne. Izrekel je željo, naj bi Italija, ob pravem času posredovala, ne z orožjem, marveč z mogočno in ob enem ukazujočo mirovno akcijo, da s tem prepreč' , da bi bila Itali ja oškodovan a vsled spremembe prejšnje zemljepisne i*i pol.tiene konfiguracije. A-ko se trdi, da bi škodoval našim interesom zmagovit pohod avstro-ogrske armade na Balkan, je na drugi strani prav 'tako krivično, da M1 postala v slučaju u-ničenja centralnih evropskih držav A d r i j a slovansko morje, Sredozemsko morje pa francoska in angleška domena.
Da se prepreči nevarnost, da bi Italija opustila svojo nevtralnost, zadošča, ako se označi prisiaše te intervencije. Izvzemši dela liberalne stranke, ki se da voditi od napaJčtftih premis, so zagovorniki vojne samo protiustavni ljudje, antimilitaristi od včeraj,, ki iščejo v vojni samo priložnost, da bi spremenili naš notranji položaj t.€»r vzbudili v državi revolucionarne in anarhistične klice.
Govornik je opozarjal na nevarnost, Tei grozi italijanskim 'kolonijam od strami Turčije, ako se Italija udeleži vojne na strani trojnega sporazuma. Računi o izidu vojne in sodbe, da bo tista država», ki se ne udeleži vojne, ostala brez kompenzacij, so naivne, zakaj predpogoj za take račune je popoln poraz ene izmed vojskujočih se strank. Da pa tu popoln poraz najbrže ne bo zadel tiste stranke, o kateri nekateri sodijo, se da to sklepati po junaštvu, s katerim se bori Nemčija. Trezni preudarki govore proti interven-
ciji,, (ki bi povečala samo moč na morju tekmujočih držav. Razlogi morale ter politične in mednarodne poštenosti govore proti temu, da bi svoji zaveznici zadali zadnji smrtni sunek.
Senator Climirri je izrekel svoje zaupanje vladi in zaključil svoj govor z besedami: „Prerojena I-talija hoče prelivat; svojo kri samo v obrambo za nedotakljivost, neodvisnost in čast italijanskega, naroda“.
Senator Morandi je predlagal, naj bi Italija v sedanji krizi delovala na to, da se o m e j i o b o rože v a n j e držav.
Senator Pedotti je nato utemeljeval tarle dnevni
red:
Senat' odobruje v celem obsegu vladno izjavo. Nato je izjav.1, da smatra proglasitev nevtralnosti za dobro, ako bi pa nevtralnost ne zadostovala, bo naloga vlade, da preskrbi popol o pripravljenost armade in mornarice.. Da .es pa že lahko trdimo, da sta armada in mornarica pripraviš©:Ji za vse žrtve, ako bi pa bilo potrebno, bo domovina žrtvovala, zadnji vinar in zadnjega moža, (Viharno pritrjevanje.!;.
Ministrski predsednik Sai and ra se je zahvalil senatu za izraženo zaupanje in izdavil, da se bo ravnal po nasvetih, ki mu jih je dala zbornica.
Burne demonstracije na rimski univerzi.
Iz Rima poročajo: Že vieč dni se ponavljajo na univerzi uprav divji prizori. Dijaki demonstrirajo za vojno ter psujejo in ogrožajo one profesorje, ki se zavzemajo za nevtralnost, posebno pa one, ki so znani kot prijatelji' Nemčije. Zlasti neprijetni prizori so se odigrali v slušalnici profesorja Marinettija, katerega so dijaki kot prijatelja Nemcev celo dejansko napadli.
Argentinsko žito za Italijo,
Iz R ima poročajo: Med argentinsko in 'Italijansko vlado je prišlo sedaj v vseh^važnih finančnih vprašanjih do sporazuma in v kratkem se pričnejo ogrom-ni transport; argentinskega žita v Italijo,
Nemci ob angleški obali.
Napad nemškega brodovja na Anglijo.
Dunaj, dne 17. decembra.
Iz Berolina se uradno javlja:	Deli nemškega,
vojnega brodovja so napadli angleško izhodno obrežje in so obstreljevan, dne-. M decembra zjbiraj obe utrjeni obrežni trdnjavi Scarborough In Hartlepool. O nadaljnem poteku podvzetja se še ta čas ne more ničesar javiti.
Po angleških poročilih je bilo v Hartlepoolu u-b i tih čez 20 oseb, 80 jih je bilo ranjenih in povzročena precejšnja škoda. 'Obstreljevanje trdnjave West-Hartlepool se je pričelo med 8. in 9. uro predpoldne. V Scarborough!! sta bi li poškodovani dvie cerkvi. Več streh se je udrlo, V Whitby-ju je baje v zgodovinskem oziru važna opatija porušena. Prebivalci beže v notranjost dežele.
Poročilo angleške admiralitete.
London, dne 16. decembra.
Angleška admiraliteta javlja: Danes zjutraj se je vršilo važno gibanje nemškega vojnega brodovja v Severnem morju. Nemško brodovje je obstreljevalo Scarborough |in HJartlepool. jOjtldelek angleškega vojnega brodovja so na raznih točkah zapleteni v boje. Boji se nadaljujejo.
*
Iz kakšnih vzrokov so nemške vojne ladje obstreljevale Izhodno angleško morska obal, je tajno. Nemško brodovje je moralo prepluti daljavo 500 km, preduo je priplulo iz nemške pomorske luke do izhodne angleške morske obali. Vrhu tega pa, še nastane vprašanje, kako je bilo mogoče, nemškemu brodovju se izogniti, številnim minam, katere so položili Angleži ob vsej izhodni morski obali. Ker je angleška vlada opetovano zatrjevala, da je vsak napad nemškega brodovja na angleško morsko obal naravnost izključen, bo ta najnovejši napad odprl Angležem oči, da A n ulij a vkljub svoji mogočnosti ra, morju vendar-le ni varna pred nemškimi napadi od morske strani in da mora biti pripravljena še na, marsikatera neljuba presenečenja.
Podrobnosti obstreljevanja.
London, dne 17. decembra.
Po poročilih o obstreljevanju Scarborougha jo bilo vreme takrat, ko se je pričelo obstreljevanje, megleno. Veliko žensk in otrok je zbežalo v nočnih oblekah na ulice, govori se, da je bilo oddanih 50 strelov. Iz Hulla se poroča, da, so prejele oblasti zjutraj zarana obvestilo o nameravanem napadu nemškega brodovja na angleško morsko obal. Za obrambo so sc prav skrbno pripravili. Artilerija in pehota sta bili na svojem mestu. List „Evening Chronicle“ javlja iz NewiCastle: Smatra se, da so se, udeležili obstreljevanja Hartlepoola 3 nemške križarke. Kakor hitro so pričele streljati, so jih že napadli 4 angleški torpedni rušilci.
Iz Scarborougha došli strojevodja poroča, da je videl, kako so bili v Scarborough!! porušeni trije dimniki. Iz Vhi'tby-ja se poroča, da sta dve nemški kri-
žarki kraj hudo obstreljevali ter porušili posilo za dajanje signalov (znamenj) in večje število hiš. Zgodovinsko važna opatija je deloma porušena, eoa oseba je pa bila ubita. Nemški križarki sta noto odpluli.
'Maribor, 17. decembra.
V izhodnem delu K a r p a t se nahajajo 'Rusi glasom uradnega poročila še v| iLaborcza dolini in v zgornji dolini nadvornske Bistrice» V zahodnih Karpatih jih že davno ni, ampak tiapn so jih naše čete potisnile na črto Lisko, K r o, S n o, 'J, a s 1 oi in B i a 1 /a) dolino. Ruske čete na tej črti se srdito ustavljajo, to pa ’vidno raidi legai, da branijo u m i-k N n j ,e onih ruskih čet, ki so stale s čelom prati Krakov! u. Tie ruske čete so se umaknile že čez spodnji Di u n a j e c in,' st remigo proti spodnjemu toku ISana.
Posadka vi P rzemyslu razvija zadnje dni velliko živahnost z izpadi ter brezdvomno zasleduje namen, motiti umikanje ruske armade ter ji onemogočiti dohfjd do Sana.» Akb bo prajvočasno ruski odpor ob črti Lisko—Jfajslo zlomljen, bo kajpada umikanje Rusov ogroženo. "
N,a južnem R u s k o P o 1 j s k e m zasledujejo naše Čete umikajoče (Ruse čez Piotrkow in Pr-zedborz. Rusi hitijo proti rekam Pitica in Mieta.
Na s; e v: e r jn e m Rus ikjjo h p o 1 j s k e m se nadaljuje 'borba med Rusi tin Nemoj. Podrobnosti o tej borbi v sedanjem trenotku manjkajo. Le nemško poročilo pravi, da so zavzeli nekatere ruske postojanke ter ujeli 3000 mož in 4 strojne puške, ,
Nakratko se lahko reče, Rusi so na celi črti umikajo, ponekod z odporom, ponekod brez odpora.
^ (Rusko /uradno poročilo o zadnjih bojih.
Geneva, 14. decembra
Poročilo ruskega generalnega Stabla od sobote, dine 12. decembra, javlja med drugim, da so začeli Nemci dne 10. in 11. decembra na črti illow—Lo-
w.icz zelo srdito napadati ruske postojanke. Tamkaj se bijejo noč ,in dan ljuti boji. Nadalje so se vršili dne 10, decembra |južno od Krakova hudi boji, ki so se nadaljevali Še tudi drugi) dan. V poročilu se nar dalje povdarja, da so se pojavile v okolici Krakova in med reko Dunaj ec in med IMlali gradom zelo številne avstrijske in nemiške čete, ki prodirajo.
Rusi priznavajo svoje težavno
Kodanj, 14. decembra.
Ruska uradna poročila priznavajo, da ima rusko desno krilo zelo težavno stališče. Ruski razglas z dne 10. decembra izjavlja, da rusko armadno vodstvo sedaj ni v stanu, da, bi obj arilo število mrtvih, ujetih in ranjenih vojakovi, ki jih je ruskla armada izgubila v zadnjih biojih na Rusko-Poljskem in Karpatih. Ta okolnost tudi preprečuje, da rusko armadno vodstvo rue more popraviti pred javnostjo število ruskih izgub', o katerih poročajo Nemci in Avstrijci jn katero je gotovo pretirano. Vsled tega je že nastalo med ruskim prebivalstvom splošno razburjenje, ko se je izvedlo, da se odslej 1o ruskih izgubah ne bodo izdajali več uradni izkazi.
Zasede n j e No voga - Sa n deca važen uspeli.
Milan, 14. decembra.
(Uradno.) List „Corriere della Sera“ piše:
Zopetno zasedenje mesta Novi-Sandec v Gali-ci/ji pomeni velik uspeh za avstrijske Čete, katere se sedaj na obeh straneh reke Dunajec uspešno borijo z Rusi. Naše bojevanje na tem delu bojišča obenem z borbami, ki se vršijo bolj da, zahodni strani pomeni zelo resno nevarnost za Ruse.
Pri Wieliczki 5000 Rusov ujeli.
Krakov, 14. decembra.
„,Nowa Reforma“ poroča o zmagovitih borbah pri Wieliczki, da so Avstrijci ujeli tam 5000 Rusov, med njimi 27 častnikov.
Rusi v Karpatih.
Budimpešta, 14. decembra.
O,	stanju upada Rusov čez./Karpate so došla včeraj sledeča poročila:
Iz .Varana se javlja: Pribito je, da je bil poraz Rusov v komitaiu Zemplin uničujoč. Nekaj razpršenih sovražnih čet se še sedaj nahaja samo na najskrajnejši meji komitatta. V S^tropku, kjer se je klatila le samo ena ruska/, patrulja, sicer se pa niso prikazale nobene druge sovražne čete. poslujejo zopet redno naše oblasti.
Iz komitata Saras so Rusi popolnoma že pregnani. Prebivalstvo Bartfelda 'se zopet vrača na, do-mov|';W Mesto samo vsled upada Rusov ni trpelo, a pač pa so Rusi oropali več stanovanj in prodajaln. Prebivalcem se ni zgodilo nič hudega.
.V komitatu lUng je podožaj nespremenjen. Le iv, neKem iklraju . se še nahajajo malbšitevilne ruske čete, M pa ne napadajo.
'Tudi v komitatu Bereg je videli le majhne ruske Sete, kjii (so udrle Sez beskädski prelaz na Ma-žarsko.
'V komitatu Marinaro® se položaj baje tudi ni spremenil. Rusi se nahajajo v precejšnjem številu v obmejnih krajih in zdi Jse, da za sedlaj ne nameravajo prodirati dalje in so popolnoma mirni,
V komitatu Szepes se dosedaj niso pojavile sovražne Sete.
V	zahodno Galicijo se vračajo
redne razmere.
KraiEov, 14. decembra.
List „Nowa Reforma“ piše:
Vi (Zahodni Galiciji je bojna mod Rusov očj,-vidno vedno slabša. Vidi se, da manjka Rusom pred vsem enotni vojni načrt. V prostoru med kraji Czor-sztyn, Szczawrieka, Kroszienko, Loncko fn Starici,anđeo je nastal popolni mir. Mesto NovGSandec je že v naši posesti. VojalšM položaj v zahodni Galiciji je ugodnejši, kot je bil kedaj poprej.
Proti Berolinu, ali proti Dunaju.
'Amsterdam, 14. decembra.
Nizozemski (listi objavljajo nek ruski vojni nar Srt, katerega so prejeli', od neke strani, ki se pa ne imenuje. Po tem načrtu imajo baje Rusi namen, o-sredotoSiti vse svoje modi posebno proti Avstriji in na obleganje Krakova, med tem pa nemške Sete na Poljskem zaposliti le v toliki meri,, fda se ne morejo ukopati v jarke in zariti v. moSne okope.
Amsterdamski „Handelsblatt“ piše o tem naSrtu: i„Ce obstoja v (resnici, je zelo novega izvira. Do sedaj se je zdelo, da je bili namen Rusov prodirati z delom armade skozi izhodno Prusijo in iSlezijo proti Berolinu, z drugim delom pai zavzeti Galicijo. MogoSe je; da so spremenila ta ruski vojni načrt razočaranja, ki so jih doživeli Rusi pri' prodiranju v izhodno Prusijo, in pa spretnost, ,s katero je pl. Hindenburg dosediaj zabranjeval prodiranje Rusov. Zdi se, da Rusi večkrat' menjajo svoje vojne načrte. Ruski vrhovni poveljnik je v vodnem dvomu, ali naj udari najpoprej proti Berolinu in nato še le proti -Dunaju, ;ali jo pa naj krene najpoprej proti Dunaju fn potem še le proti Berolinu.
Ljuti boji na črti How--Lowicz.
Rim, dne 14. decembra.
'Semkaj došli ruski listi poročajo,, !da so se na levem bregu Visle razvili skrajno ljuti boji, ki so na črti How—-Lowicz dosegli višek.
Obstreljevanje Lowicza.
„.Times“ poročajo iz Petrograda, da je Lowicz še v ruskih rokah, a da ga Nemci trajno obstreljujejo. Dfuga poročila, došla dne 13. decembra iz Rotterdama, pa poročajo, da se Lowicz že 14 dni od vseli strani neprestano bombard ra. Uničene so javne zgradbe in zasebne hiše, Na ulicah padajo mrtvi in ranjeni kakor snopje.
Odločitev pade pri Lovviczu.
Stockholm, dne 14. decembra.
„Dagbl.“ poroča: Nemci so gospodarji fronte ob Visli. Odločitev pade pri Lowiczu.
V	Lodzu velika zuloga snkna.
Kodani, dne 16. decembra.
Londonski list „Daily News“ poroča, da je sedaj, ko so Nemci odvzeli Rusom mesto Lodz, ruski armadi preskrba zimske oprave za armado zelo otež-kočena. Tovarne za sukno, Id jih je v Lodzu izredno veliko, je ruska, vlada proglasila za svojo popolno last. V tovarnah se je delalo noč in dan, da se pripravi dovolj suknenega blaga za rusko armado. Poleg tega so se nahajale v Lodzu izredno velike zaloge sukna, ki je bilo že popelnoma za vojaške potrebe izgotovljeno in pripravljeno za izdelavo vojaške obleke.
Padlih in ujetih Rusov pol milijona
Berolin, dne IG. decembra.
Poročilo, da so izgubili Rusi skoro 160.000 mrtvih in ujetih, se nanaša na čas, ko so zavezniške čete zavzele Lodz, torej v času, ko se je v začetku novembra začela avstrijska in nemška armada na novo razvrščati, Ce se upošteva, da so ruske izgube v prvih bojih na. R.usko-Poljskem in v Izhodni Prusiji iznašale že 150.000 mož, se danes lahko s popolno gotovostjo računi, da znašajo sedaj ruske izgube več kot 300.000 mož. To število se lahko primerja moči desetero armadnih zborov. K tein izgubam se še morajo prišteti one, katere je imela ruska armada v bojih z Avstrijci v Galiciji, Bukovini in posebno pred PrzemyslOiin. Te izgube se cenijo na približno 200,000 mož, To število je še poprej prenizko cenjena nego previsoko. Ako se vse ruske izgube združijo v skupno število, vidimo, da so Rusi izgubili v bitkah z Avstrijci in Nemci svojih 500.000 mož. Število ranjencev pa še tukaj niti ni zapopadeno. To ogromno število pomeni za rusko armado izredno velik udarec.
Francoski general gre Rusom na pomoč?
Geneva, ,14. decembra.
V	dobro poučenih pariških krogih s§ govori, da je francoski general Pau odpotoval v Rusijo. [U-radno še ta vest ni potrjena. Ati se je že v Rusiji toliko nezmožnih generalov odslovilo, da só zdajj Rusi [prisiljeni, klicati na pomoč — francoske vojskovodje ?
Dva ruska vlaka ponesrečila.
„Figaro“ poroča iz Petrograda: Trčila sta dva vlaka, 72 voz, naloženih z municijo. Eksplozija je bila tako strašna, da so se vsi vozovi razbili v male dele. Pok so čuli 60 km daleč, 'Živ. ni ostal nihče. Sodijo, da so izvedli napad nihilisti. Zaprli so že veliko oseb.
Zaprti ruski generali.
Rim, dne 16, decembra.
Ruski generali, katere se dolži, da so zakrivili poraz Rusov pri mestu Lodz, med njimi tudi general Rennenkampf in kateri bodo postavljeni pred vojno sodišče, se sedaj nahajajo v zaporu v glavnem stanu vrhovnega ruskega poveljnika velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča,
Ruska socialna demokracija zoper vojsko.
Amsterdam, dne 16. decembra.
Ruska vlada, je tako močno pritisnila na, soci-alnodemokraško gibanje v Rusiji, da se je morala ruska socialna demokracija skriti takorekoč pod zemljo. Soc'alisti- sedaj njih čast dice v resnici tiskajo v kleteh in podzemskih hodnikih,. V Moskvi, Petrogradu, in Varšavi razširjajo socialni demokra'tje veliko število letakov, v katerih pišejo zoper vojsko.
Kruta usoda zadela Poljsko in Poljake.
Milan, dne 14. decembra.
List „Secolo“ je dobil iz Varšave sledeči zanimiv dopis o položaju na Rusko- in Avstrijsko-Polj-sicem:
V	Rusi i so vsakokrat, če je izbruhnila kaka vojska, bili radi Poljakov zelo vznemirjeni. Vse Poljake, ki so inli podvrženi vojaški službi, so poslali ali na bojišče ali pa v Sibirijo, kjer so morali delati „orožne vaje“. Rusi so se namreč vedno bali, da bi se Poljaki vzbunili in bi na-st il upor. Tudi letos, ko je spomladi postal vzduh po vojni vedno močnejši, je poslala ruska vlada kake pol milijona Poljakov v Sibirijo, kjer so se polki čez celo poletje neprestano urili v orožju in noč i dan delali priprave za armado. Ubogi Poljaki! Za uničenje svote ožje domovine so morali bruš'ti in kovati modino orožje! In ko je izbruhnila vojska, je moralo teh pol milijona Poljakov iz Sibirije na avstrijsko-ruske vojne pol are iti se borit zoper svoje lastne, krvne brate — avstrijske in nemške Poljake ter palit rodne poljske vas . Ne da se tajiti, da so Poljaki, ki jih je usoda prldelila Rusiii, veliki prijatelji Avstrite. Poljakom v Rusiji je bilo znano, da se je v Avstriji njih jezik posebno spoštovalo, Poljaki so imeli v Avstriji posebno v šolskem oziru velike ugodnosti: svoje lastne šole in la sino vseučilišče. Ruski vladi je bilo dobro znano, da čutijo njeni Poljaki z Avstrijo. Radi tega si ruska vlada pred sedanjo vojsko ni upala napraviti glavno rusko obrambno črto na Po!:skem, ampak je utrdila pravzaprav- še-le desni breg reke Visla, torej rusko ozemlje. Rusi so se namreč bali, da bi Poljaki poročali Avstriji vse natanko o podvzetjih Rusije. Tako ležijo sedaj glavne ruske obrambne točke: Novogeor-gievsk, i vangorpd in Brest-Litovslc na ozemlju, kjer prebivajo skoraj že sami čisti Rusi.
Poljska, ki je glede industrije najbolj bogata dežela Rusije, je sedaj gospodarsko uničena. Skoro vse tovarne So ali porušene, ali pa so ustavile delo. Dobra tretjina prebivalstva pa je izpostavljena nai-večji bedi. Med prebivalstvom, ki ni moglo zbežati, je zadnji čas nastala naravnost grozna beda. Hiše penisene, živeža inč, živina odgnana in poklana, družine razkronliene, neusmilieni ruski kozaki pa pobijajo in oskriinjajo nedolžne'ljudi. Mnogo krvavih votele je Poljska prestala, a tako kruta, nemla in krvava usoda ic še nikdar ni zadela,
Mrijsio-srbsto bojišče.
Mteribor, 17, decembra.
Kakor znano, se je moralo naše desno krilo umakniti ker je stalo naictekrat 'mnogo močnejšemu nasprotniku nasproti, Vsled Itega, bi bilo tudi težko držati levo krilo, ki se je opiralo na Belgrad. Obramba Belgrada bi absorbirala mnogo sil, ki bi manjkale potem na onih točk|ah, kjter bo prišlo najbrž do odločitve. Zato so n aiši e č e t' e zapustile Belgrad. Srbsko glayno mesto smo brez boja zasedli in sedaj tudi brez bojai zapustilli. Vojaške vrednosti mu nismo prip|isqy!ali. Prehodi:/' srbski uspehi nam ne smejo omaljati trdnega jprepriča-nja, da se pripravlja velik udarec proti srbski armadi.
Naše balkanslL čete se zbirajo v hnočno utrjenih postojankah za nove operacije. Razpoloženje
naših čet je prejEoajej izborno, kar bi naj bdi nauk ra črnoglede nergače pri topli peči, fda jih posnemajo.
Srbija prosi Bolgare in Grke za pomoč.
Sofijski list „Dnewnik“ javlja iz Niša:
Ko je bilo sestavljeno novo ministrstvo, je Pašto sprejel bolgarskega poslanika, katerega je prosil, da bi dala Bolgalija Srbiji vojaško pomoč. Zajedno je izjavil Pašič upanje, da Bolgari ne bodo pustili poginiti svojih srbskih bratov in jim bodo dali toliko zaželjeno pomoč.
Srbski poslanik v Atenah je obiskal grškega ministrskega predsednika Venizelosa, katerega je prosil v imenu srbske vlade, da bi Grčija v prid Srbiji posegla v boj. Venizelos je pa odklonil prošnjo.
Yeliko blata na srbskem bojišču.
G. 'Jurij Picek, trgovec v Novem Meslu, ki je sedaj na južnem bojišta,; je poslali ' g. cesarskemu svetniku knjigotržcu Urbanu Horvat sledeče pismo.: „Dragi mi! Naznanjata Tl, da sem še vedno zdrav. Armada naša vsestransko dobro napreduje, naš polk je (bil že mnogokrat y hudih bojih, vedno lazimo po velikih gorah v snegu in mrazu. Neverjetno, koliko človek vzdrži. Vreme je sedaj še precej toplo, a po hribih je sneg in mraz, sicer je Ipa silno veliko blata in slaba pota. Živeža* imamo vedno za sproti, samo pijače ni nikakoršne za dobiti. Tukaj |;e .takšen kraj, v katerem denar nima nobene veljave, ker se nič ne dobi. Vsi si želimo skorajšnega konca, pa je malo upanja.
Nemško-francoska bojišče.
Maribor, 17. decembra.
Nemci zopet z novo silo poskušajo priti na o-bal. Angleški viri pravijo, da so 'Francozi in Angleži v najnovejših bojih v Flandriji izgubili okoli 24.000 mož v treh dneh. Iz tega (se da sklepati, kako srditi so boji za obal ob kanalu. 'Ob enem pa še nemška ofenziva na tem bojišču dokazuje prijatelju in sovražniku, da, vsled številnejših čet na ruskem bojišču njena vojna moč na zahodnem bojišču še ni zmanjšana. (Pariški listi že tudi pišejo: Francosko-angleška armada vstraja tudi sedaj še v defenzivi, ker za enkrait 'ni računati na oslabitev nemške fronte.
Uradno poročilo o stanju nemških armad.
Berolin, dne 14. decembra.
Iz velikega vojnega stana se z dne 14. decembra predpoldne poroča: Nemške čete so z lahkoto odbile slabše francoske napade na dele nemških postojank med reko Maas in Vogezami. Sicer pa ni z zahodnega bojišča kakor tudi iz izhodne Prusije in iz južne Poljske nič bistvenega poročati.
Na. severnem Poljskem se operacije nemških čet
nadaljujejo.
Glede na ruska in francoska uradna poročila se pripominja sledeče:
Iz Petrograda se je dne 11. decembra poročalo uradno sledeče: „Južno-izhodno od Krakova so Rusi nadaljevali prodiranje, zaplenili več nemških topov in ujeli okrog 2000 Nemcev“.
V	resnici ni padel ne en mož niti ena strojna puška nemških čet, ki se bore južno-izhodno od Krakova, v roke Rusom.
Uradno pariško poročilo z dne 12. decembra za trjuje : „iSeverno-izhodho od mesta Vally je b in. ena nemška baterija popolnoma uničena. Pri Deux-noudu, zahodno od mesta Vignoulles les Hattouchatel, sta bili dve nemški bateriji uničeni, in sicer ena, baterija težkega kalibra in ena baterija za obstreljevanje zrakoplovov. V istem krapi so Francozi^razstrelili obmejno stražnico in razdejali več nemških strelskih jarkov.“
Vsa ta poročila so izmišljena.
Nemško uradno poročilo.
Berolin, dne Ite decembra.
Iz velikega vojnega stana se z dne 15. decembra dopoldne poroča:
Francozi so napadli včeraj Nemce na več mestili teda brezuspeš o. Napad na nemške postojanke juž’Vzhodno od Tperna je bil odbit, pri čemur so
imeli Francozi velike izgube.
Napad Fra cozov v kraju severno-.zhodno od Stepposa in severno-izhodro od 'Ornesa (severno od Verduna) je bil istntako odbit, pri čemur so imeli
Francozi velike Izgube.	.
V	kraju Ailly—Apremo t (južno od St. MihieLn) so poskušali Francozi v štirikratnem napadu zavzeti nemšne postojanke. Napadi Francozov so se izjalomln
Istotako se je izjalovil ponovni sovražni sunek iz smeri Flireya (severno od Toula),
V	Vogezih se še bijejo boji nadalje.
Ko so nemške čete zopet zasedle vas Stembach, zahodno od Sennheima, so ujele 300 Francozov.
Iz Izhodne Prus'je ni nič novega.
Nemška kolona, ki je prodirala čez Mlavo v smeri Cišanova, je zavzela pred številnejšim sovražnikom zopet svoje staro stal šče.
'Na Rusko-Poljskem se ni nič bistvenega pripe. tilo.
Neugodno vneme upliva na naše (nemške) odredbe.
Nemško uradno poročilo.
Berolin, dne IG. decembra.
Iz nemškega glavnega stana se uradno poroča:
Na zahodni strani francoskega boji š)č a je sovražnik zopet poskusi napad na naše postojanke preko Nieuporta. Sovražni napad so podpirale tudi sovražnikove ladje s svojim ognjem. Ves napor Francozov in Angležev je ostal brezuspešen. Napad je bil odbit. Nemci so ujeli 450 Francozov, Na ostali bojni črti ima nekoliko važnosti le zasedenje neke višine na zahodni strani mesta Seenheim, katero je sovražnik že od prejšnjega dne krepko držal,. O. bojih na i z h o d n o - p r u s k ‘i meji ni nobenih poročil, Na severnem Poljskem se napadi Nemcev na ruske postojanke pravilno razvijajo. Nemške čete so zavzele več m Očnih sovražnikovih opirališč in so ujele v teh borbah 3000 Rusov ter uplenile 4 strojne puške. Na južnem Pol fs-k e 'm so nemške čete, ki se borijo rama ob rami z zavezniškimi avstrijskimi četami, pridobile precej ozemlja.
Nemci popravljajo jezove v Flandriji.
Berolin, dne 15, decembra.
Po poročilih iz belgijske morske obali spravljajo Nemci velike množine lesa v poplavljeni okoliš v Flandriji. Smatra se, da popravljajo nemški pionirji jezove.
Ofenziva Francozov in Angležev proti nemškemu središča.
Kodanj, 15. decembra.
Pariška časnikarska poročila soglašajo, da nameravajo Francozi in Angleži začeti odločno ofenzivo proti nemškemu centrumu na francoskem bojišču.
Nadaljno vpoklicanje črnovojnikov v Nemčiji.
Dunaj, dne 12. decembra.
Korešpondenoa Wilhelm poroča, da so se poklicali k prebiranju brez izjeme vsi od 1. 1878 do vključno 1890 rojeni črnovojniški obvezauci, ki še ne služijo v črni vojski ali drugačni aktivni vojaški službi. Nabori na Francoskem.
Bordeaux, dne 14. decembra.
Vojni minister je objavil poziv, s katerim kliče pod orožje letnik 1915, kakor tudi one mladeniče letnikov 1913 in 19141 ki pri prvem naboru niso bili potrjenih Skupno število teh znaša 220,000, od katerih jih bo 210.340 dodeljenih pehoti.
Vsak polk dobi 1010, vsak alpinski lovski 'bataljon 600 in vsaka kolesarska stct.iija 100 mož. Artilerija dobi le kovače, vsak polk po 30, skupi o 2500 mož, Ženijske čete dobijo 4000, zrakoplovne čete 5000 mož. Rekruti morajo med 15, in 19. decembrom vstopiti pri svojih četah.
Spor v trosporazumu.
Bruselj, dne 15, decembra,
Iz zanesljivih virov se poroča, da že nekaj časa sem ne vlada sporazum med francoskim vrhovnim poveljnikom Joffre-em -in angleškim vrhovnim poveljnikom Frenchom. Joffre je povdarjal na zadnjem vojnem posvetovanju, ki se je vršilo v mestu Dünkirchen, počasno nabiranje angleških vojaških novincev, ki o. nemopučiije vsaico ofenzivo (prodiranje) ob ižl.Vu re!;e 'Yser. Tudi je naglašal, da so tamkaj vezane močne francoske čete osobito za obrambo Anglije.
Na morju.
Rusko morje zamrznilo.
Petrograd, dne 15. decembra.
V ruskem pristanišču Arhangelsk se nahajajo nagromadene velike množine vsakovrstnega blaga iz Anglije in drugih dežel. Med tem blagom je pol milijona ton premoga, več tisoč ton šotskili slanikov, mnogo strojev, volne in zdravilnih snovi. Blago se sedaj ne more spraviti naprej, ker je morje pri Arhangelsku zamrznjeno. Rusi1 upajo, da bo letošnja zima "posebno mila in da bo že v sredini meseca januarja mogoče zopet začeti s plovbo po ruskih vodah, ki so sedaj zamrznjene.
Francoski podmorski čolni hočejo v kotorski zaliv.
■V nedeljo, dne 29. novembra, sta poizkušala 2 francoska podmorska čolna udreti v. Boko Kotorsko. Na njihovo nesrečo ju je zapazila stražna ladja R, ki ju je pozdravila iz brzostrelnim ognjem iz topov, tako da sta morala pobegniti. Naši zrakoplovci vedno opazujejo Francoze. Ne uporabljajo pa aeropla-nov, ampak hidroplane, ki vozijo na moriju ravno s cako hitrostjo, (kakor v zraku.' Ne mine dan, da ne obiščejo Lovčena, Cetinja in črnogorskih pozicij pri Baru, kjer zapuščajo svoje pozdrave z raznimi — bombami.
Tri angleške vojne ladje potopile?
Kolin, 14. decembra,.
Kolinski list ,,,Kölnische Zeitung“ prinaša poročilo angleškega lista „Dally Chronicle“ iz Novega Jorka,, kateroi pravi, da so došle iz Buenos-Airesa (mesto v Braziliji) vesti,, ki pravijo,, da je nemška
ladja Dresden“ v pomorski bitki pri Falklandskih otokih prizadjala Angležem težke izgube. Nemški častnik izjavlja, da je sprejel brezžično brzojavko, , iz katere je posnel, da so Angleži izgubili v tej bitki tri svoje vojne ladje.
Japonci zaplenili že 41 nemških
ladij.
Frankobrod, 14. decembra.
„Frankfurter Zeitung“ poroča iz Šanghaja: Od izbruha vojske se nahaja v japonskih pristaniščih že 41 nemških trgovskih parnikov., ki so jih Japonci zaplenili. Skoro vse te ladje so Japonci spravili v japonsko pristanišče Nagasaki.
Turčija-Rusija-Aogiija-
Francija.
Maribor, 17. decembra.
Najvažnejši dogodek na turškem bojišču je, da se je angleškemu podmorskemu čolnu posrečilo priti dne 14. t. m. v Dardanele ter torpedirati turško vojno ladjo UMesudije“', Id se je potopila. Angleški podmorski čoln se jie Ivrnil nepoškodovan kljub temu, da so z utrdb ob Dardanelah pravočasno opazili sovražnika, in ga obstreljevali. Čeprav relativne/ izguba za Turke ni velika,; vendar bo ta dogodek uplival, da bo morala biti čuječnost proti sovražniku v Dardanelah podvojena.
Vi c e-ge np r al iš imu s turške armade, vojni minister Enver bei, se je podal v spremstvu svojega nemškega pribočnika, generala Bronsarta,, dne 3, t. m. na k a y k a š k a bojišča.
Iz Damaska je odšla tam zbrana armada 40 tisoč mož, najbrže proti E g i p t' u.
Turki zasedli mesto Serail.
Carigrad. 16. decembra).
Iz Carigrada se uradno poroča : Boji, ki so trajali že več ‘dni ob izhodni (meji! vilajeta (pokrajine) Van, so se končali v prid turških čet, ki so zasedle rusko postojanko pri SeÀcjilu, katero so Rusi trdovratno branili. Postojanki-) je padla vsled pbkol-jevamega gibanja turških čet. Rusi se pomil/njo nar za,j v smeri proti Koturu. Zasleduje, jih turška artilerija,. Turške pete so u korakale v Serail.
Serail, imenuje se tudi Sarai, je mesto z 10 tisoč prebivalci in leži BO' km, od jezera Wan in 30 km od perzijske meje. Serail je bilo: nekdlaj glavno mesto srednjeveške države Kipčafc, katero je vladal sloviti Mongolec Dsehini4ischan. 'Leta 1480 so Rusi razdejali Serail,
Mesto Saturn gori.
Carigrad, 14. 'decembra-
Iz turškega 'glavnega stana, se poroča, da je velika turška križarka dne 10. decembra tako močno obstreljevala rusko črnomorsko mesto Batum, da je izbruhnil v mestu požar. Ruske čete so se brez uspeha trudile, Ida bi ogenj pogasile.
Turška križarka obstreljuje stolp v Sebastopoli!.
Berolin, 14. decembra.
Berolinskemu listu „Lokalanzeiger“ se javlja iz Kristianije: Tukajšnji listi so dobili iz Londona poročilo, ki pravi, da je priplula' /pred Sebastopol turška križarka ,„iMiidilli“ in je obstreljevala; svetilnik. Napravila je precej škode. Turškim križarka je izginila, predno so jo mogli Rusi obstreljevati,,
Ustaja v Kavkazu proti Rusom.
Žerolin, 14. decembra.
'Poročevalec berolinskega lista -„Lokalanzeiger“ poroča svojemu listu iz Carigrada, daj je izbruhnila v Kavkazu velika ustaja mohamedancev proti Rusom. 50.000 mohamedancev: je uskočilo y turški tabor, da bi se bojevali proti Rusom.
Priprave za boj ob Sueškem prekopu.
London, 14. decembia.
Angleži se, kakor [poročajo iz Kaira, pripravil aJo za obrambo^ Sueškega prekopa. Močne čete so odposlali v Assiouth, ki leži med Arabsko in Libijsko puščavo, kjer pričakujejo prvega napada Iturške armade. Assiouth je strategično važen, 'ker obvladuje karavansko cesto, ki vodi «koži Libijsko' puščavo v Sudan. Poplava se razteza ob Sueškem prekopu na desnem oregu do El Komtare; sčasoma poplavijo tudi levi breg. Posadko v Adenu so ojačile indijske Čete; francoski in angleški ajvijatiki letajo vsak dan nad! Sinajskim polotokom. Turki so opremljeni z najmodernejšim materijalom, s strojnimi puškami, oklopnimi avtomobili in s pijonirsko opravo. Spremljajo jih nemški zrakoplovci.
Nemški častniki poveljujejo ustašem v Maroku.
London, 15. decembra.
List „Daily Mail“ poroča iz mesta Rabat v A-friki:	Vojaški strokovnjaki so mnenja, da ustaškim
rodovom v Afriki, Hi so se uprli Francozom, poveljujejo nemški častniki. jTo se sklepa iz načina sedanjega ustaškoga vojevanja s tarnošnjimi francoskimi četami.
Goltz-paša je došel v Carigrad.
Carigrad, 13. decembra.
Nemški' maršal baron pl. iGdltz-paša' je včeraj ob 11, uri zvečer dospel na postajo Sirkedochi pred Carigradom in je bil sprejet od večjega števila nemških in turških dosto j a,n s tvie njiko v. Tudi avstrijski vojaški pooblaščenec, generalmajor Pomjankowsi,, je bil pri sprejemu navzoč. Sprejem Goltz-paše je bil zelo slovesen. Danes popoldan je sultan sprejel pl. Goltz-pašo, njegovega sina, ki je nemški vojački pooblaščenec v Sofiji, jin nemškega vojaškega prised-nika Rumunije, pl. Eronfarfa, v avdijenef.
Kaj se zgodi z Dewetom?
Rotterdam, dne 14. decembra.
Brzojavka iz Capetowma pravi, da se nahaja vlada južnoafriške unije v zadregi, kaj ji je storiti z generalom Dewetom, ki je sedaj zaprt v Johannesburgu. Močna struja javnega mnenja zahteva smrtno kazen ali vsaj dosmrtno ječo na otoku Sv. Helene, do-čim priporoča druga struja milostno postopanje, češ, da bi prevelika strogost utegnila izzvati nezadovoljnost med nespravljivimi Buri.
Novi portugalski kabinet.
Novi kabineti je tako-le sestavljen: Predsedstvo in mornarica Coutinlio; vojna Verveira Albuquerque; sodstvom poslanca Belmonte sprejeta resolucija za Magelhaes; finance in zunanje zadeve Alugusto Suarez; pouk Ferreiza Simas; Javna, delia Luisa Baistos; kolonije Rodriguez Gaspar.. Kabinet obstoja, iz: pripadnikov Cos'ile ter bo nadaljeval politiko prejšnje vlade glede intervencije Portugalske in glede zveze Portugalske z Anglijo,
Portugalska za Angleško.
Holandski listi poročajo iz Londona;, da je dala portugalska vlada trojnemu sporazumu na razpolago
35.000	vojakov. Predsednik portugalske republike je proglasil vojno stanje v vseh portugalskih naselbinah; v Afr.ki,
Navdušenje za belgijskega kralja.
„Berliner Taghlatt“ poroča iz Pariza celo, da . se tam od dne do dne veča navdušenje za belgijske-* ga kralja, tako, da, so njegov; imendan in god kraljice na vsem Francoskem ostentativno obhajali. Splošno se agitira za to, da naj se krstijo vsi otroci, ki bo-, do rojeni v vojnem letu, na imeni Albert in Elizabeta. Kljub strogi cenzuri nastopa Borres tudi odkrito proti parlamentarizmu in prerokuje naravno potrebo prevrata republike.	___________________
Slike iz vojne.
,.In šel je.“
„Königsberger Volkszeitung" 1 pripoveduje _sle-vnemo in [branita svojo težko rit s veseljem sofista, dečo zanimivost:
V vasi S. v Izhodni Prusiji so se pojavile neke maujše ruske patrulje, dočim je šla, glavna sila; mijmo soteske. Neki ruski dragonec se ustavi pred neko hišo in stopi v stanovanje. Domači gospoclar se je skril. Rus je zahteval od gospodinje kruha. Prinesla mu ga je in položila, na mizo. Ravno je hotel pomazati kruh z maslom, ko vstopi v sobo domači sinček. Gledal je Rusa in se smehljal. Ni ,mu storil ničesar. Tu se pojavi drugi, tretji, četrti in potem še peti otrok. Rus je postal resen in opazoval male, nedolžne otroke. /Nato vstopijo še Sesti, sedmi in osmi' otrok, Rus položi kruh nazaj na mizo in pogleda sedaj mater, sedaj zopet otroke in kruh in maslo. Bil je očividno silno ginjen,. \Solze so mu nenadoma polile lica,. Spomnil se je najbrže pri tem prizoru, da je tudi on družinski oče. 'Porinil je še enkrat kruh in maslo v stran, poljubil otroke drugega za drugim, segel njihovi materi v roko in stopil čez prag, ne da bi zi nil kako besedo. Zgrabil je konja za uzdo in odšel iž njim proti yelikiemu dvorišču nekje v bližini !
V boja padla mačka.
'Slovenski vojak iz tržaške okolice 1 piše iz severnega bojišča svojim sorodnikom:
Bilo je dne 29. novembra, okoli 2. ure popoldne. Zgradili smo bili most čez Vislo pri vasi; Gro-ble, da b‘: mogle naše Čete Čez reko. (Opazivši to, so začeli Rusi obsipavati z granatami inais in naše delo. Prve tri granate so padle kakih 200 metrov od nas, a potem so padale vedno: bližje — le ?*i kakih 100 metrov razdalje. No, to obstreljevanje je\ [zahtevalo le eno žrtev revno živailico, Jdi je bila, prihitela od nekje par sekund popred, Tbda, da nam niso prihiteli Se pravočasno na (pomoč naši topničarji, bi nam bila tudi nam bila zadnja, ura.
Kje je njegov grob . . .?
Magdeburški list „Volksst 'mame“ objavlja sledeči dopis: V tem času nepravičnosti in sovraštva napram drugim narodom, sredi silnih prefravanj, ki jih prinašalo listi, gotovo razveseli vsakega, če sliši tudi kaj lepega,, spravljivega. Stari ši nekega, začetkom meseca avgusta padlega nemškega častnika, so izrazili željo, da bi radi tudi za, poznej;© vedeli za grob svojega sina in so se obrnili tozadevno na župnika v
„S TR A 2 A.“
kraju I ... s prošnjo, da postavi na grob lesen križ z napisom. 'Odgovor francoskega župnika, ki je prispel pred kratkim, se glasi: „Velespoštovani gospod. Razumem globoko žalost, ki jo občutite _ vsled izgube ljubljenega sina in sočustvujem z Vami v nadi, _ eia Vas to vsaj nekoliko potolaži. Vse odgovarja resnici: Vaš sin je padel 9. avgusta ob 11. uri dopoldne, doctor sta bila njegova tovariša ujeta od naših vojakov. Bil je takoj naslednjega dne pokopan z. vseim vojaškimi častmi na našem pokopališču. Več višjih častnikov ga je spremljalo na njegovi zadnji poti. Iver smo našli pri njem molitvenik,, sem mislil, da, je katoliške vere.. Zmolil sem na grobu molitve, cerkve. Z veseljem izpolnim rad Vašo željo in postavim na grob lesen križ z napisom. Ko bo nesrečna vojna, ki napravlja gorje nam in vam, končana, boste odpeljali lahko zemske ostanke svojega sina v domovino in to tem bolj, ker je bil Vaš sin položen v poseben grob1. Sprejmite, spoštovani gospod, še enkrat izraze mojega iskrenega sočustvovanja!
Hraber ruski krojač.
Dunajski list „Zeit“ piše: Med ruskimi, v Karpatih ujetih vojakih, se nahaja tudi neki krojač iz 0-dese, ki' pač ni kak Ahil, Nekemu časnikarju, ki ga je obiskal, je dejal: Krojač sem in rezervist. Bil sem že v vojski in sicer v japonski, a avanzerai sem do vojnega ujetnika, Pri nas so pod orožjem že možje
18.	let in možje, stari nad 50 let,. Zakaj se vojskujemo? Tega ne ve nobeden vojak. Ne sovražimo Avstrijcev in ne Ogrov. Pravijo, da prelivamo za Srbe kri. Kaj so nam Srbi mar! Moje načelo je, kadar stojim sovražniku nasproti, da vržem svojo puško proč in se dam ujeti. Tako sem storil n apr am Japoncem in tako postopam sedaj na 'Ogrskem. Meni ne bo nobena krogla ničesar prizadjala. Hrabra moreb ti ni previdnost, a je zdrava. Krojač je jako rad ujetnik in potrpežljivo čaka, kedaj se vrne domov.____
Raznoterosti.
„Straža“ se je zadnji čas zelo priljubila med slovensko-štajerskim narodom, kar spri čuje od dre do dne naraščajoče število naročnikov, A tudi izven Štajerske si pridobiva list vsled svojih)aktual ih'člankov, s katerimi daje slovenski polit ki pravec za sedanje veleresne čase* vedno več prijateljev in čitate-Ijev. List je sedaj vsebinsko na višini, vsled, koje lahko vsakdOj ki mu je za dobro stvar, pri prijatelju in neprijatelju govori za njegovo naročbo. Vsak list pa potrebuje ne samo dobre vsebine, ampak tudi sol.dne denarne podlage. Zato prosimo prijatelje in som šlto-nike, naj nam pridobijo z novim letom veliko novih naročnikov. Ne bcrdolgo, ko bo list,, kakršna je „Straža“, krvavo potreben v vsaki, še tako majhni vasici, da bo lahko parkrat na teden s krepko besedo pretrgal vse spretno spletene zanjke nasprotnikov ter z bakljo resnice in pravice kazal vedro pot slovenske,-
mu ljudstvu do sreče. Pri našem delovanju nas bo vo-.
dito staro slovensko gesto: Vse za katoliške, sloven-, Avstrija, pozor! Po Mariboru se širijo nemški letaki, katerih vsebino priobčujemo doslovno in iz gotovih važnih razlogov v nemškem jeziku: „Den kostbarsten Preis des Krieges — und wT|r tun damit nur ihm selbst einen Gefallen — muß uns Österreich zahlen. Wenn wir Österreich im Kampf gegen Serben und Russen allein gelassen hätten und wäre Österreich zertrümmert worden ; die deutschösterreichischen Lande hätten auch dann nichts zu-, befürchten gehahif,; die hätten am Deutschen Reich offenen Anschluß gefunden. Aber Tschechen, Polen, Umgarn, Ruthenen und Slovenen wären der Russifizierung verfallen; wir, nur wir bewahren Österreich von dem Untergänge und diese Völker vor der Mösköwiitischien Kmu Mit unserem Gut und Blut erwerben wir das Recht auf Gegenleistungen seitens, dieses Staates und dieser Völker, Dafür, daß sich wie Delbrück das ausmalt, indem sich Großserbien innerhalb der schwarz-gelben Pfähle bilde)!, in dem sich Serben, Kroaten und Slovenen wohl fühlen sollen, ziehen wir nicht in den Krieg, Aber misere Deutschen in Österreich, deren Augen schon so lange auf uns gerichtet sind, die so heißersehnte Erlösung zu bringen, das ist ein Ziel, das wir unter allen Umständen erreichen müssen, ein Ziel, das wir selbst im Falle eines vollständig verlorenen Krieges erreichen können. Die ehemals rein-deutschen Gebiete Österreichs (Altösterreich)' müssen von nun an ausschließlich dem Deutsctum Vorbehalten werden, und dazu noch ein breiter Streifen, von Kärnten herunter bis Istrien, der Deutschland mittelbar den Ausgang zum Ad ria tischen Meerfc öffnet, .zum deutschen Siedlungsgebiet erklärt werden. Jede Begünstigung der Tschechen und Slovenen hat in diesen Gebieten aufzuhören ; tschechische und slove-nische Beamten dürfen dort nicht angestellt werden; das Deutschtum hat in diesem Gebiet jede Förderung zu erfahren. Erst wenn diese Forderung erreic'nt ist, dann hat der Krieg wirklich Sinn gehabt, dann erst ist Deutschlands hehrste Aufgabe, Schützer des Germanentums zu sein, erfüllt, Norwegen und Schweden, dem Finnland und die Schweiz, der teile von Savoyen winken, werden von selbst den Schutz Deutschlands anstreben müssen und ein Bündn'isverbältnis zu ihm, ähnlich wie Österreich trete, Dänemark kann den ersehnten dänischen Landstrich Nordsehleswigs erhalten, wenn er, wie Niederlande, deutscher Bundesstaat wird, dann tritt Deutschland als Vormacht Gros-iGermaniens mit diesen Krieg die (Weltherrschaft.“
— Ta letak se je širil po Mariboru, ko so Avstriji
zveste Slovence’ denuncirali in aretirali radi „veleizdaje“.
Nadvojvoda Franc Salvator v Mariboru. V četrtek, dne 17. t. m., je nadvojvoda Franc Salvator obiskal ranjene in bolne vojščake v mariborskih bolnišnicah. Ob 549. uri predpoldne so ga na glavnem kolodvoru pozdravili naš prevzvišeni gospod knezoškof ter so se mu poklonili gg. namestil, svetovalce pl. Weiss, župan dr. Schmiderer, poveljnik vojaške postaje, pl. Weber, drugi častniki in udje Rdečega križa. Nadvojvoda je v prijaznem pogovoru s premil. Nadpastirjem in z navzočih ml dostojanstveniki določb red, po katerem bo ob'.'ßkal bolnišnice,, ter je takoj pričel z nadzorovanjem naprav za okrepča,vo ranjencev na kolodvoru. Med teto so se Nadpastir peljali v frančiškanski samostan ter so pri glavnem vhodu v baziliko Matere mriesti pričakovali nadvojvoda,: mu pri prihodu podali blagoslovljeno vodo ter ga spremili k glavnemu altar;u, kjer je opravil kratko pobožnost ter si nato z zanimanjem ogledal prelepo notranjo opravo dragocenega Marijinega svet šča. O pro storili v drugem nadstropju samostana, ki so prepuščeni ranjenim vojščakom, se je zelo pohvalno izrazil, češ, da so v zdravi, zračni legi. Pri' odhodu odtod so mu Nadpastir izrekli posebno zahvalo za obisk bazilike ter so priporoč.li Njega in vso presvetlo cesarsko hišo varstvu Matere milosti.
Med tem, ko je nadvojvoda obiskal rezervno bolnišnico št. II. (v dij. semenišču, v gimnaziji in u-č teljišču), so se prevzv. gospod knezoškof podali v novo poslopje cesar. Franc Jožefovega jubilejnega u-čiteljišča šolskih sester, ki je zdaj tudi izpremenjeno v vojaško bolnišn co, in čigar prostori so tùli za prihod cesarskega gosta z zelen jem in zastavami krasno ozaljšani. Nadpast r so nadvojvoda, spremili po vseh sobanah, v katerih leži že mnogo ranjencev, in katere so visokemu nadzorovatejju posebno ugajale vsled svoje prostornosti in krasne notranje oprave. Ko je nadvojvoda, naprošen od premil, g. knezoškofa, vp'sa.1 svoje ime v spominsko knjigo zavoda, se je prijazno poslovil od prevdvšenega g. Nadpastirja in od predstojništva šolskih sester ter nato nadaljeval nadzorovanje bolrr&n c na desnem dravskem bregu. Popoldne je odpotoval v Ptuj. Povodom njegove navzočnosti v Mariboru so planatole rnz kmezoškofijsko palačo in raz nekatere druge hiše v mestu cesarske zastave.
■Nemški nacionalci in bdeloča notranja politika^ Avstriji. Dne 6. t. m. se je vršilo v, 'Johannes-holhvna Dunaju zborovanje nemškonacfionalnih zaup-nikovVNlžje-iAvstri'e. Na sestanek so došli toliko zaupniki toižjealvstrijskega VnA'ksbunda,, M obsega organizacij nemških nacionalcev po deželi, kolikor, tudi glavno' vodstvo združenih ; 'nemških nacionajcev na Dunaju.' Navzočih je bilo tudi več poslancev. Referati só se Mi,vili z bodočim razvojem nemško-av-sjrijske politike. Referenti so razpravljali o perspektivah, ki se (odpirajo za nemštvo v Avstriji; ih .za bodočim, državnopravno: in narodno obliko avstrijsko 'države. Tudi so razpravljali o pričakovanjih in nadah; lei da, {‘ih mohejo Nemci v Avstriji opravičeno gojiti glede .bodoče smeri notranje pcjli rke v Avstriji, Sledilo je še poročilo o delovanju organizacije nižie.a|vistrijsl!ih nemških, n a pio n afte e v med' vojno. — V kolikor smo poučeni, povečajo hrvatskoi-sloven-ski politični voditelji dogodkom v nemškonacional-nih krogih neprestano potreb no,.pozornost.
Cerkvena vest iz Koroške. Na. župt iio Reberca je bil investiran vlč. g. Anton Žak, župnik v Porečah ob jezeru.
Obsodila radi krive obdelžitve. Župnik, g. Evald Vračko iz St, lija v Slov. gor. je bil 3 tedne v preiskovalnem zaporu v Gradcu. Sirili so o njem raz1 e neresnice, češ, da drži s Srbi, da, je pošiljal v Srbijo denar itd. V Selnici ob Muri je širil take neosnovane novice rudniški delavec Franc Ploč. V četrtek, dne 17. decembra, se je moral isti pri tukajšnjem, okrajnem sodišču zagovarjati. Ploč je vse tajil, A priča je dokazala, da je res o župniku govoril te reči. Sicer je bil nazadnje sam prisiljen priznati. G. župnik Vračko je bil pripravljen, mu odpustit1, kar je pa preprečilo ob tožen če vo obnašanje. Dobil je 5 dni zapora.
Deputacija iz Haloz pri e. kr. namestniku. V imenu poslancev Kmečke Zveze za. Ptujski okraj je vodil v torek deželni odbornik dr. Verstovšek deputacijo treh zastopnikov, katero so izvol li župani celih Haloz, k c. kr. namestniku v Gradec, 'Odposlanstvo je označilo namest iku vedrio bedo v Halozah, pomanjkanje živil in slabo trgovino s pridelanim vinom in prosilo hitre pomoči. Namestnik je obljubil, takoj preiskati celo zadevo in storiti potrebne korake. - Posl. dr. Jankovič ie govoril te dnii na Dunaju v komisiji za državne dolgove o tej ziadevi in se podal k finančnemu ministru baronu Engelnu, od katerega je zahteval izdatne podpore. — Za vinoreice celega Spod. Stajerja pripravlja Kmečka Zveza akcijo, da b'1 vino-rejci vsaj lahko prodali svoj pridelek. Tudi v tem o-ziru je interveniral dr. Jankovič že na Dunaju in dr, Verstovšek v Gradcu.
Italijanska kraljica Helena. Iz Milana se poroča: Poročilo „Secola“, da se bo podala, kraljica Helena v Florenco in tamkaj v Palazzo Pitti čakala poroda, ne odgovarja resnici. Priprave za porod se izvršujejo v Kviriualu, Zdravstvena stanje kraljičino je izborno.
■j* Iv. pl. Zajc. Dne 15. t. m. je umrl v Zagrebu slavni hrvatski skladatelj Ivan pl. Zajc, ki spada med najplodonosnejše glasbenike sedanjosti. Število
njegovih del presega število 1000. Po odredbi hrvai-ske*ga bana bo pokopan pokojnik na stroške kraljevine, častni grob mu daruje zagrebška mestna občina.
„Zora“, glasio slovenskega katoliškega dija-štva in slovenskega katoliškega, akadenučnega starešinstva radi sedanjih razmer letos nekoliko zakasni,, ker je že drugi urednik klican pod orožje. — Uredništvo.
Na novem vseučilišču v Požunu poučuje seaaj 12 rednih proiesorjev, 2 izredna, docenta in 1 lektor. Prizadevanje katoličanov, da se katoliški učenjaki primerno upoštevaj o, je imelo uspeh. Izmed 15 docentov, je 11 katoličanov.
v Leonova družba. Prva, številka „Časa“ bo iz-šla prihodnji teden. Na ogled „Časa“ ne bomo pošiljali; novi udje naj se torej kmalu priglasijo. Članarina Leonove družbe znaša letnih 6 K.. Razen „Časa“ bolho udie za leto il015 preje*ti naslednji književni dar: 1. Izbrani spisi P. Stanislava Skrabca, 2. Poljudno zgodovinski spis dr. J. Grudna: Slovenski
Katoliško dijaštvo v Nemčiji. Zveza katoliških dijakov v Nemčiji ima 9340 članov, ki pripadajo 52 društvom. Med temi so seveda tudi podporni in časltni člani, ki število (aktivnih dijakov izd|a;tno kre-pe in množe.
Za varstvo otrok so izšle nekatere nove odredbe, ki dovoljujejo, da sme varstveno sodišče očetu vzeti očetovske pravice in ga postaviti pod nadzorstvo, ako bi se nenravno In nesramno obnašal. — Zavod, ki sprejme zanemarjenega otroka v. varstvo in vzgojo, sme od sodišča zahtevati, da ostane o-trok v zavodu, dokler ni končana njegova odgoja. — Ako se oče in mati točita, dotoči sodišče, kdo naj i-mia, otroke. Stroške za otroke plača. oče. — ,„!Za svojega“ sme vzeti kakega otroka tisti, ki je dovršil že 40. leto.
Vojni kurat g. Zagoršak piše dne ‘9.. decembra z bojišča.: Včeraj, ko sem ravno oddal na pošto za Tebe praiv dolgo pismo, dobimo celo vrečo pisem in kart» Dobil sem 35 komadov, mislim, da še ni to vse, a večina, tako da si lahko storim sodbo o vsem.
Bil je res ta dan za nas dan veselja,. Predpolklan smo bili pri sv, maši, popoldne pai dobimo , pošto. Kakšne volje smo bili, se ne da popisati, ampak samo čutiti. Dobil sem pisma od vseh strani, da;, celo od bratta,, o katerem sem slišal, da je že meid rajnimi, a rali piše. da je še zdrav. Današnji dan porabim za, to, dia odgovarjam na vse strani. Ker se zopet nekaj plete, kakor se sliši, Pođemo najbrž spet kmalu marširali. Kam? To ve samo Bog. Sedaj je za nas bolje. Sovražnik se v resnici umika na, celi čr-tf. ! Izgube so strašne. {Nimaš niti pojma. Kako hudo nas pač Bog tepe. Piši spet 'kaj kmalu! Na mir še sedajj niti ne mislimo. Pozdrav !
Zanimiva, izjava ranjenca. Vojaški duhovnik i-mai kratek, nagovor med vojnim odmorom. Preden pa konča, reče še to-le: „. . . In slednjič iskreno prošnjo: Moliti morate! Eno uro je tega, kar sem bil v bolnišnici. Med ranjenci je tildi Bal.iarec, ki ,ga, je granata strašno zdelala. Zdravniki strme ob njegovi potrpežljivosti. Vprašam, kako more grozne bolečine prenašati tako potrpežljivo, je segel m ineranjeno desnico v nedriie iter pokazal mal križec z besedami: „Tla, pomagal!“ Vse je umolknilo v dvorani . . .“
„Meni nič ne pomaga!“ Izmed 12.000 (vojakov, ki so meseca, avgusta v Linču prejeli ška(pulir Mar tere božje, jih je bito le malo, ki so se pomišljali, bi ga li vzeli ali ne. Nekdo je bil še celo vidno v zadregi, ko so mu ponudili to blagoslovilo ter ga; je zavrnil, češ: „Sai m)i itak nič ne pomaga., ker sem starokaitoličan.“ Cisto mirno mu reče nato flama, ki mu je ponudila škapulir: .„Le vzemite, le! Naša ljuba, [Gospa bo tudi vas varovala.1* Voja|k vzame ter gre v vojašnico. Malo dni nato sta, se vojak in ta dama. zopet sešla in sicer ,v cerkvi. Po službi božji nravi vojak: „Tisočkrat va,m Bog povrni, da ste mi izročili škapulir! Od: takrnt mi ni bilo več prestati j brez prejšnie vere, ki senu si iji izneveril vsled kljubovanja;. jTudi („-svojim“ sem na dom'pisal;i vsi so ji se povrnili v naročje sv. katoliške Cerkve. Z mirno vestjo grem sedaij na, [vojsko. Kamen, ki me to dolgo tlačil, se mi je odvalil hd srca. iTa milost mi je došla po škapulirju Matere božje!“
*	Francozi na potu poboljšanja? Kakor se poroča iz Rima, se vršijo zadnji Čas po vsej Franciji vsnik dan službe božto v katoliških cerkvah, '’a bi se izprosila zmaga fralncoskto-alngleškemu orožju. V veliki! pariški cerkvi „Notre-Dame“ je preteklo nedeljo bral sam kardinal nadškof Amliette slovesno sv. maišo. VI Parizu, kakor tudi po vseh 'drugih mestih, so se tudi zastopniki oblaisti in višji častniki" udeležili sv. maš.
*	Vpoklic črnovojnikov od leta, 1877 do 1872
na Hrvaškem Zagrebški listi priobčujejo naslednji poziv mestnega načelstva:	„Crnovoiniški obveza,nei
pododelka B, rojeni leta 1877 do vključno 1872 brez ozfra na pristojnost, ki stanujejo v področju mesta Zagreb, to to vsi tristi, ki so hibi bo^toj potom ; nega nabora, bodisi potom nadpregleda za orožje nesposobni spoznani, se imajo dne 9. decembra t. 1. brezpogojno in pofd pretnjo postaJvnÄh posledic, fa-viti pri mestnem načelstvu.
Umrl junaške smrti. Ntodporoč Tc peš mika št,
30, Pavel Btoek, s'n e. kr. na,durometro v Mariboru, g. Antona Bi ceka, in brat mariborskega sodnika dr. Bylzegga. je v rezervni bolnišnic* v Novem Banderu umrl na ranah, dobljenih na boršču. Ntogovegn brata, okrajnega komisarja pri deželni vladi v Ljubljani,
rezerv, poročnika dr. Fr. Biceka, ki se je boril na južnem bojišču, pa pogrešajo. Oba junaška brata, Pavel in Franc, sta bila vrla Slovenca!
* Največja armada, ki je kdaj obstojala., je star la pod vodstvom kneza Karla Schvvarzenberga 1. 1814 v bitki pri Lipskem. Štela je 325.000 mož, največje število bojevnikov, ki so stali pod enim poveljnikom. To je bila pač največja armada, nikakor pa ne naj-večja, bitka. Nasprotnik Sclrvvarzenbergov, Napoleon, je imel samo 170.000 mož. V bitki je bdo torej ravno pol milijona mož. Največ j a dosedanja bitka je bila bri Mukdenu med Japonci in Busi, kjer je stalo 024.000 mož. Japoncev je bilo par tisoč več. Bilo jili je namreč 314.000, katerim je poveljeval markiz Oyama. Ta je torej poveljeval za ScBwarzenbergom drugi največji armadi na svetu. Tretja največ,a bdita je letošnja večdnevna bitka pri Metzu, kjer sta imela poveljnika po .oOO.OOO mož. Do 300.000 mož se je v prejšnjili večjih bitkah bojevalo na obeh straneh, tako n. pr. pri Smolenskem 1. 1812., pri Graveh.tp L, 1870. itd. Pri Kraljevem Gradcu si je stalo nasproti 435.000 mož.
Zadnja poročita, dsšia v petek, 11. dec.
Rusi se umikajo na celi črti.
!	Dunaj, 17. decembra,
'Avstrijski generalni štab uradno razglaša:
Kakor je posneti iz zadnjih poročil, i ( nobenega dvoma ■' več, da je odpor rus jk e g 11 aj v n e bojne /s i l'bi zlomljen. Na južnem krilu so Avstrijci Iv večdnevni bitki pri D li m a n. oveni, na setveni naši zavezniki pri D o 'd z u in sedaj tudi ob reki B z u r a sovražnika popolnoma potolkli. Sovražnik je bil nato vsled našega < prodiranja črez Karpate (v Galicijo) od južne .strani ogrožen .in prisiljen, da je nastopi splošno Umikanje. Rusi se v karpatskem predozemlju na umikanju trdovratno borijo /z našimi četami in skušajo va, ta način deloma kriti svoje umikanje. V tem prostoru so, naše čete na črti K r o s n o — IZ a l\ 1 |i v z y n sovražnika napale. Na ostali bojni črti se umikajoči sovražnik zasleduje.
V Srbiji.
Gradec, 18. decembra.
Vojaiški strokovnjaški (poročevalec graške jjTa-gespošte“ poroča o položaju na srbskem bojišču: V Srbiji zadnje dni ui prišlo do nikakih večjih borb. Dozdeva se, da je srbskia armada]. (prii svojem prodiranju obtičala Splošno je položaj na srbskem bojišču nespremenjen.
Carjev pribočnik v važni zadevi v Bukarešti.
Bukarešta), 17. decembra.
Budimpeštanski list „Universul“ poroča, da je priplul 1'uski parnik „Wolgoria“ na krovu z* ruskim polkovnikom (generalnega štaba in carjevim pribočnikom Wisotlzkyjem v luko Tulcea, Pribočnik in kapitan, ki ga je spremljal, sta se odpeljala s popoldanskim brzovlakom proti Bukarešti, baje jv posebni zadevi, kateri pripisujejo v ruskih diplomatičnih krogih veliko važnosti.
Očividec opisuje obstreljevanje angleške morske obali.
Amsterdam, 17. decembra.
Listi poročajo iz Londona: Očividec, ki je videl obstreljevanje Scarborougha, pravi, da so pokazale nemške vojne ladje 'izvanredno hladnokrvnost' in junaštvo. Iz ničesar se ni videlo, da so bile nemške in ne angleške ladje. 'Priplule so v zaliv in so se približale Pier-Meer, (kar še nikoli poprej ni storila nobena vojna ladja., kakor daleč seže spomfn. Najstarejši ribič v Scarborough!! pravi, da bi s-a nobeden ladjevodec ne upal spraviti ladjo tako blizu do obrežja,,. Ranjeni pomorščak iz Hartlepoola pripoveduje, da so angleške obrežne baterije krepko odgovarjale na obstreljevale nemških ladij. Prvi strel nas je ravno zadel, ko smo zapustili pristanišče. Padel je na poveljeniški mostož, mi pa. napravi dosti škode, Ne verjamem, da so naše krogle zadele nemške vojne ladje. Naša ladja, je bila trikrat zadeta in mi smo zbežali y, notranjo luko. Druga, križarka, ki je zapustila Hartlepool, je ostala popolnoma nepoškodovana.
Angleži v strahu.
Kodanj, 17. decembra.
Utis, ki ga te napravilo na Angleškem nenadno obstreljevanje angleškega; obrežja po nemških ladjah, se težko da popisati. Strah in presenečenje ni samo v obstreljevanih mestih izredno veliko, ampak tudi prebivalstvo na deželi, je silno 'razburjeno. Angleži so seda.j raidi nenadnega nemškega napada bolj preplašeni, kot kedaj poprej. V Angležih se je sedaj nezaupanje proti lastni mornailci še bolj oživelo. Angleška javnost je bila prvotno do dobro prepričana, da se bo angleškim ladlaim posrečilo, odrezati nemškim križarkam pot v domačo vodovje. To upanje je sedaj Angležem splavalo po vodi. Zaidnje poročilo angleške admirali tete pravi, cla so angleške bojne ladje takoj, ko je došlo poročilo, da Nemci obstreljujejo angleško obrežje, skušale prisiliti nemško brodovje v boj in jim zapreti povratek' !v domovino. Angleški načrt se je izjalovil. Nemške križarke so
se po obstreljevanju in ko so Angleže idavolj preplan šile, obrnile in izginile v! (gosti megli v neznano smer. Angleško ljudstvo, živi sedaj v, prepričanju, da je angleška admirajliteta 1 s svojim nejasnim poročilom hotela zakriti no|v težki poraz angleškega vojnega brodovja,
Angleži bežijo.
Zlasebna poročila iz Londona, pravijo : Prebivalstvo ob obrežju, Kjer so se pokazale nemške ladje, in tulli v bližnjih mestih naf deželi, Jj3 bilo takoj po nemškem napadu silovito razburjenje. Strah in groza,, ki se je nenadomai polastila Angležev, je bila nepopisna. ILjudstvo je začelo, |v velikih množinah bežati dalje v notranjost Anglije. Naval na železniške vlake ie bil splošen. Ceste, ki vodijo iz obrežnih mest na deželo, so bile poilne (strahopetnih beguncev, ki so nosili seboj culice z obleko.
V Žrtve nemškega napada.
London, 17, decembra.
Uradno se poroča iz jmesta, Scarborough, da so nemške krogle v mestu usmrtile 12. ranile pa 23 o-seb.
Nemško uradno poročilo. — Odločitev je padla.
Berolin, 17. decembra.
Iz velikega vojnega stana se z 'dne 17. t. m. predpoldne poročg:
Pri Nieuportu so Francozi nadaljevali napad, toda brez vsakega uspeha,. Poskušali so tudi, napadati pri mestih Zillebecke in Pa Bassee. Ti napadi Francozov so bili odbiti, pri čemur so imeti težke izgube.
Francozi so poskušali napraviti pr,i Soissonu most čez reko Aisno, toda nemška artilerija ie preprečila. poskus (Francozov.
Izhodno od mesta Reimsaf so Nemci porušili francoski nasip.
Od izhodne in Zahodne d ruske meje ni nič novega. Od Rusov napovedana ofenziva proti Slezi ji in Poznanju je popolnoma zlomljena. (Na celem Poljskem so se morale ruske armade po trdovratnih m srditih frontalnih bojih umakniti. 'Zasledovanje Rusov se vrši povsod.
V bodli, ki so se vršili včeraj Fn predvčeraj, je odločila zmago hrabrost zahodno-pruskih in hesenskih polkov. Sadovi te odločitve se tačas še ne moren pregledati.
Dosedanji uspehi turške armade.
Posebni poročevalec „Az Estov“ poroča iz Carigrada: Neka visoka oseba mi je dala sledeča pojasnila: Pogledati se mora le zemljevid, da se razvidi, s kakšnimi težavami' je zvezano, če se odpeljejo čete na dve tako oddaljeni bojišči. Po Črnem morju se brez obrambe vojnegfa brodqvja ne morejo prevažati vojaki. Železnica je zgrajiena še le do Angore. Od tam morajo, čete korakati čez 'Sivas in Er-šinžan do Ertleruma,'j' približno 900 km daleč, za kar potrebujejo 30 do 40 dni. V Siriji je sličen položaj. Cete morajo korakati peš čez puščavo' v Bagdad. ,Od obrežnega mesta El Ar i s do Sueškega prekopa morajo Turki prekoračiti najmanj' 250 km dolgo cesto skozi puščavo. Klub temu so že došli močni beduinski oddelki do Sueškega prekopa. Turki zbirajo svoje čete pri Damasku in ko jih zberejo, morejo še le pričeti proti Egiptu. Transportne težave, seveda o-virajo vse vojaške operacije. Operacije morajq biti previdne. Prava vo;ska se še ni pričela niti na Kavkazu ;'n tudi ne v Egiptu.
DastsSftj! številki
katerih se naj naročniki naročnine.
prjjožil pošlne položnice posinžijo pri vplačevanju.
Darovi za podpiranje vojakov, poslani na nabiralni odbor v Mariboru (Koroška ulica št. 5).
(Konec.)
Fr. Irgl, župniki, Vransko, dar Mohorjanov 96 K; M. Zemljič, župnik, Sv. Tci.r.až, 30 K; Katika Medved, Laporje, _ 41 K 20 v; Jakob Menhart, župnik, Velika Nedelja, 134 K; občina Tergovič, župan Skuhala 17 K 30 v;| občina Bukovec, župan Vrečko, 16 K 62 v: občinski urad Gabernik, župan Goričan, 4 K 60 v; 'Alfonz Svet, župnik, Sit. Vid pni Ptuju, nabral 110 K 20 v; J. Veršič, Novavas, Sv. Marko, 21 K; Anton Lekše, Mozirje, 58 K 50 v; župni urad Marija Nazaret 30 K; Ant. Bov-ha, župan, Verace, 32 K; Fr. Kukovič, Dobrna, nabral 84 K 3 v: občina Dobrna 40 K; občina, Vodranci 21 K 70 v; občina Turski vrh 17 K 59 v; dr. Anton Suhač, Sv, Ana na Krember-gu, nabral 84 K; občina Staranovavas, župan Štuhec nabral 25 K ; občina Gerlova 20 K ; občina Imeno 441 'K 68 v ; Fr. Plevnik, Tržišče, 52 K; občina Videm 108 K 66 y; občina Vučjaves 25 K; dr. Rudolf, odvetnik, Konjice, 60 K 50 v; Toličič Marija, Račje, 1 K; Marija Kra.inz, kuharica v Vojniku, 4 K; B. M., Maribor, 10 K; Janko Ilc. kaplan, Ruše, 'drugo zbirko faranov 59 K 20 v; Lorenčič V., župnik, St. Ožbald, 20 K; Matija Karr ba, župnik, Zreče, nabral 60 K 82 v; Ivan Vogrinc, kaplan, Braslovče, nabral 367 K; G. Ferme, župnik, Novaštifta 35 K 50 v; Erhafiič Martin, kaplan, Sv. Anton v Slov. gor., 311 K 17 v; Jakob Očgerl, župnik, Sv. Andraž v Slov. gor., 97 K 20 v; občinski urad Hlaponci 32 K; Anton Šijanec, župnik, Sv. Jurij v Slov. gor., 128 K 90 v; župnijski urad Studenice pri Poljčanah 60 K ; Franc Rižner, občinski predstojnik v Gajevcih, 61 K 66 v; Toplak Franc, kaplan, Središče, 14 K 80 v; g. Fleck, prošt ptujski, 37 K ; g. župan Galunder, nabrala dekleta pri Sv. Križu nad Mariborom, 100 K; č. g. Štrakl, župnik, Št. Peter pod Mariborom, 38 K 30 v; Neimenovana. 'Maribor, 5 K in nogavice; M. Zorko, kaplan na Hajdinu, nabrale večinoma članice Marijine dražbe 350 K; župnija Sv. Trojica v Slov. goricah 145 K 23 v; Anton Turnšek, Rečica, zavoj tople obleke in zavoj
krpic za noge; šolsko vodstvo pri Št. Lenartu v Slov. goricah, poslal nadučitelj Kopič, zavoj krpic za noge; dr Ljudevit Šti- " ker odvetmk Brežice, zaboj .cigaret in tople ’ obleke ; Ivan Lenari, nadžupnik, Šmartno, kot tretji prispevek 45 K- Anton M ^ By. Km, m K; V Kolarič, dar MalontS anov 10 K, J, Rozman m Miha Škraba' nabrala 20 K- M
Frau^T’ i5sekaf’ HUtTei> 5°* K; žuPanstvo Gornjigrad 52 K; liano Lekše, župnik, Luče, dar župljanov 22 K; občina Jurov-
ce 11 K OB'v; Josip Kralj, dekan v Zavrču, 45 K; Martin Ro-iai Lastomerci, 5 K 80 v; Fr. Korelj, župnik, Loče, 11 K 30 ci ir n Ivan Benkoviß' Celje, 51 K ; županstvo okolica Mozirje bö n yi v; županstvo Šetarova Radeha 51 K 30 v; Peršuh Jer-nej. Sv. Lovrenc na Dravskem polju, 2 K; v, župniji Sv. Anton '	goricah so nabrali: Markovič Alojzija in Bezjak Ivanka,
nabrali v občini Brengova 77 K/ '92 v, Horvat Ana in Zelenko v ožinah Župetinci in Smolinci 58 K 10 v, Jurančič Matilda in Vršič Marija, nabrali, v občinah Andrenci in bv^ Anton 49 K 3 v,Poljanec Marija in Borko Treza, nabrali v občini Gogetinci 31 K 24 v; Pekjar Alojzija in Repič Treza, nabrali v občini Cagona 19 K 88 v, občinski odbor Cogetinci 35 , občinski odbor Andrenci '30 K, veteransko društvo pri Sv. Antonu v Slov gor. 1Q K, skupaj 311 K 17 v; Matija Peklar, župan v St. Jakobu, nabral 30 K; občinski urad Polzela 20 K; Ir. Gomilšek, župnik, zbirko župljanov 20 K; okrajni odbor Slo-. venjgradec po načelniku g. Guritherju 198 K 50 v; obč. Frani-kovec-Loperšice nabrala 39 K 70 v;' župnijski urad Šmartno v Rožni dolini, dar Mohorjanov 13 K 70 v; A. Pinter, Slov. Bistrica, 5 K; občina Juršinci po županu Horvatu 14 K 20 v; F Casi, župnik, Trbovlje, zbirko 70 K; -občina Ptujska gora 2o’ K;
I rane Bratkovič, župnik v Negovi, dar Mohorjanov in zbirka župljanov 42 K 14 v; šolsko vodstvo Št. Lenart v Slovi, goricah po g. nadučitelju Kopiču zaboj toplega perila; šolska voditeljica 1 oncka Rebolj dva zabojčka pletenja, ki ga je darovala šola Št. Lenarta pri Ormožu in pa župnija. Izročila se je c. kr. štajerskemu namestništvu v Gradcu lepa svota, 21.166 K 39’ v. Cesarski namestnik je zlasiti povdarjal, da že zbirke na Spodnjem Štajerskem za Rudeči križ in za vojaštvo dokazujejo, kako pa-trifjatičnega duha’ ;j.e slovensko ljudstvo, kJ žrtvuje toliko, kakor malokje, dasiravno je znano, da ni bogatašev med njim, kakor \ mestih. Odbor se še enkrat zahvaljuje vsem; poverjenikom in poverjenicam,, ki so s čudovito vnemo prevzeli nalogo pobiranja darov. Bog daj, da bi prišli ti darovi vojakom m roke in jim nu-dm vsaj nekaj uric veselja za božične praznike !
Ranjeni in padli«
Pešuolk štev, 47:
Baldas Karol, rezervist, ujet; Mehia Jožef, pešec, ujet; Nordio Rihard, poročnik, ujet; Gartlgraber Kajetan, poročnik, ranjen.
Domobranski nešpolk štev. 26:
Stanzi Franc, praporščak, mrtev; Stauffer Leopold, kadet, mrtev; Voslar Tomaž, praporščak, r; Vrhovsky Viljem, praporščak, r; Wewalka Friderik, praporščak, r; Zwenkj Franc, kadet, ujet; Arh Martin, pešec, r; Balon Karol, pešec, r; Brglez Anton, pešec, r; Bernard Mirko, četovodja, r; Bernard Ferdo, pešec, mrtev; Bervar Karol, pešec, mrtev; Bezjak Anton, pešec, mrtev; Bitenc Janez, rezervist, r; Bobek Bernhard» pešec, r; Bočko Anton, pešec, r; Bogme Simon, frajtar, r; Bovin Jožef, pešec, mrtev; Borko Anton, pešec, r; Bradan Franc, pešec, r; Brunner Matevž, četovodja, r; .Burkelc Matevž, frajtar, mrtev; Cauš Jožef, pešec, mrtev ; Centrih Jakob, pešec, r; Cinžar Franc, pešec, r; Cokan Martin, pešec, r; Colner Franc, pešec, mrtev; Črešnar Janez, pešec, mrtev;. Cvetko Janez, frajtar,, r; Cvetkovič Martin, korporal. ir; iDamiš Franc, pešec, r; Delnjak Franc, pešec, ur«lev; Deutscher Jožef, pešec, r; Deutschman Alojzij, pešec, r; Deutschmann Anton, pešec, r; Deutschmann Janez, pešec, r; Dokl Friderik, pešec, r; Drebovc Anton,, pešec, r; Drobine Franc, pešec, r; Drofenik Franc, pešeq, r; Edels-brunner Jožef, pešec, r; Efferl Jožef, pešec, r; Emeršič Franc, pešec, r: Erban Anton, pešec, mrtev-, Erber Avgust, pešec, r; Ferlan Laurent, frajtar, r; Ferš Anton, pešec, r;- Finder Jan., četovodja. mrtev; Forte Jožef, korporal, r; Fošnerič Šim., fraj-tar, r; Fras Tomaž, pešec, r; Fritz Jurij, pešec, r; Gačnikar Martin, frajtar, r; Gajšek Urban, frajtar, r; Glas Jožef, pešec, mrtev; Glavnik Ernest, pešec, r; Glogovšek Franc, frajtar-tit. korporal., r; Glogovšek Martin, pešec, r; Gnus Rudolf, četovodja, r; Gošnik Martin, pešec, r; Gračner Jernej, rezervist, r; Gregorc Rudolf, pešec, ,r; Grejner Prane, pešec, r;, Gril' Miha, frajtar, mrtev; Grinschgl Alojzij, pešec, r; Gutman Jožef, pešec, r; Hajdič AVgust, pešec, r; Harb Mihael, pešec, r; Harzl Jožef, pešec, r; Heršek Jernej, pešec, r; Herwohl 'Janez, frajtar, r; Hodi Jožef, frajtar, r; Hopfer (Mihael, pešec, mrtev; Fr. .Horvat, pešec, r; Ilovorka Franc, frajtar, mrtev; Hubmann F., pešec, r; Ifčič Janez, pešec, r; Januš; Alojzij, korporal, mrtev; Janžekovič Vid, frajtar, r; Jelenko Rudolf, /pešec, r;- Jiöbstl Anton, pešec, r; Jevšenak Ignacij, korporal, r; Judež Anton, pešec, mrtev; Jurčak Janez, pešec, r; Jurkovič Janez, (pešec, r; Kainz Jožef, frajtar, r; Kajnih Janez, pešec, r; Karba Oton, pešec, r; Karnjeca Blaž, pešec, r; Kašel Henrik, frajtar, mrtev; Kernar Janez, pešec, r; Kervišek Andrej, pešec, mrtev; Kisovar Leopold, korporal, r; Klaužer Franc, frajtar, r; .Klenovšek Franc, pešec, r; King Franc, pešec, r; Kolar Jožef, pešec, r; Kolarič Franc, četovodja, r; Kolarič Janez, pešec, mrtev; Kollmpnn Karol, pešec, r; Kolarič Franc, pešec, r; Komar Franc, pešec, r; Kopušar Franc, pešec, r; KornbiichI Rihard, pešec, r; Kos Janez,, frajtar, ir; Košič Jernej, pešec, r; Kovačič Andrej, pešec, r; Krajnc Leopold, pešec, r; Krajnc Mihael, pešec, r; Fratina Reinhold, četovodja, r;. Krauthakl Miha, pešec, fnrtev; Kra/xner Franc, korporal, r; Kroše, Franc, pešec, r; Krošel Miha, pešec, mrtev; Kunst Anton, pešec, r; Kušak Fr., enoletni prostovoljec, r;' Labič Jožef pešec, r; ■ Laubič Valentin, korporal, mrtev; Langegg Jakob, pešec, r; Laznik Karol, pešec, mrtev; Lehr Karol, trobentač, r; Leser Alojzij, pešec, r; Lesjak Jakob, pešec, r; Lorenčič Rudolf, pešec, r; Maček Jernej, pešec, r; Makovšek Janez, rezervist, mrtev; Mandl H., frajtar, r; Marčin Karol, pešec, r; 'Marin Anton, pešec, r; 'Maurič Anton, pešec, r; Meško Alojzij, frajtar,,, r; Miklavc Peter, pešec, r; Moset Janez, pešec, r; Naprudnik Jožef,, frajtar, r; Ober R., pešec, r; O gorele Janez, pešec, r; Omerzo Franc, pešec, ranj.; Ornik Janez, pešec, mrtev; Orač’Franc, pešec, r; Osojnik V., pešec, r; Ozebek Janez, pešec, r; Pajk Jakob, frajtar, r; Papež š'imon, pešec, r; Pauline Franc, frajtar, r; Peček Franc, pešec, mrtev; Peklar Albin, pešec, r; Peklar Miha, pešec, r; Perko Janez, pešec, r; Pestemer Uožef,. pešec», r; Plajael Janez, pešec, r; Platinovšek Alojzij, pešec, r; Plavšek Matija, pešec, r; Podgorelec Martin, pešec, r; Podrižnik Franc, pešec, r; Polanc Janez, pešec, r; Pozer Miha, pešec, r; Potočnik Štefan, frajtar, r; Požnik Franc, pešec, mrtev; Presičefe 'Jožef, pešec, r; Pret-tenhofer Avgust, pešec, r; Pristovnik Ahton, korporal’, r; Puncer Alojzij, pešec, r; Purgaj Franc, frajtar, r; Pušnik Janez, rezervist, r; Rainer Franc, pešec, r; Rečnik Jožef, korporal, r; Ricko Andrej, frajtar, mrtev; Rižner Anton, pešec, r; Rakovec Jožef, pešec, mrtev; Ropnik Martin,, pešec) r; Ro;sman Alojzij, korporal, mrtev:	Ruter Janez, rezervist, r; Rutter Janez, re-
zervist, r: Schabl Janez, frajtar, r; Schamper Jakob, pešec,.r; Scharlach Matija, pešec, r; Schützer Alojzij,, pešec, ir; Scheibengraf Anton, rezervist, r; SchilaM Jakob, pešec, r; Schmidt 'Jožef, pešec, mrtev; Schrotter Henrik, pešec, r; Štor Štefan, pešec, r: Schweizger Franc, frajtar, r: Šegula Jožef, frajtar, r; Seiifried Franc, pešec, r:	Železnik Jurij, frajtar, r:	.Šepetauc
Janez,-rezervist, mrtev; Siegl Maks, četovodja, r; Škafer Jan., pešec, r:	Skerbiš Franc, pešec, r; ' Skoberne' Janez, rezervist,
mrtev;' Škof Leopold, pešec, r; Škorjanec Peter, pešec, r; Jan, Škvarč, pešec, mrtev; Smeh Jožef, pešec, r; Smeh Robert, korporal, mrtev; Smole Andrej, frajtaij, mrtev; Sok Karol,, nared-
Denarni zavod spodnještaj. trgovstva in obrtništva — Trgovsho-obrtna kreditna zadruga v Celju
sprejema vloge na knjižice od vsakega in jih obrestuje po
V\ °|
^S: 2 O
f ■
* V *
otvarja tekoče račune, eskomptuje menice in knjižne terjatve, prevzema zaveze, oskrbuje inkaso in obavlja sploh vse ji zaupane denarne posle po najkulantnejših pogojih.
Ure! Ure! ****
V vtRiki izbiri In p® nizkih cen»h.
Srebrne ure za fante od 7 K
Obleke
iz modernega in najboljšega blaga v vsaki velikosti izdeluje fočnO in solidno po na)i$Ujih cenah
Jakob Vezjak
krojaški mojster
v Ml pribora
Grajski trg, v gradu
imam tudi bogato zalogo izgotovljenih oblek.
POZOR!
POZOR!
Pohištvo
razpošilja na vs© strani trgovina s pohištvom
POZOR
£ R d; opustitve naj stare j še narodne manufakturne trgovine
Jf Karola VANIČA :: Celje :: Narodni dani
# Ustanovljeno 1880. prodaja s?č vse pod lastno ceno. iMUOTijOHO 1800
Srebn e ore damske od 8 K. Srebrne verižice od K Ì 40 Breh. veriž c e damske S 3 HO Zla e daiut-ke nre od 26 K
Za vsako uro se jamči!
I IH Premijske ure, Schafhausen, Zenitb, Onsega, Eterne.
•7 -fr?*
V	Očala : Za kratkovidne nova,
zboljšana stekla
Bureš Har8bor
nrar, zlatomer in očalar,
Tegetthofova cesta 39. Prvi urar od glav. kolodvora.

T
rjovipa s špecerijo in z deželnimi pridelki : Celie, Narodni dom.
Franc Kolenc
Kupim suhe gobe, vinski kamen in vse deželne pridelke po na višjih dnevnih cenah Vedno sv? že špecerijsko blago po najnižjih cenah v trgovini s špecerijo in deželnimi pridelki na debelo in drobno.
A. ilfesjak, Maribor
„Prš železnici“
Glavni trg vogal Btolae ulice
Priporoča svojo ogromno zalogo perilnega, ma-nufakturuega in raznovrstnega konfekcijskega blaga po jako znižanih cenah.
Absolutno
zajamčeno
Ker je sedaj mnogo obitelj, katere pogrešajo moške, kaleri so bili poklicani pod orožje, podpora pa zadostuje komaj za hrano, bo mnogim zelo težko ku >iti olrokom najpo trebnejšega perila in obleko za šolo. Da se omili v teh revnih časih splošno bedo, se je odločil trgovec
J. N. Šoštarič Maribor,
Gosposka Ulica 5« da bo za časa
vojne prodajal vse blago veliko ceneje, kakor popreje Kdor torej želi kupiti za majhen denar dobro blago, naj se nemudoma oglasi pri omenjenemu trgovcu Vzorci in ceniki se pošljejo 2astonj.
KARL PREIS, MARIBOR, Stolni trg 6.
Naj?ečja in najcenejša raapošiljaloics na pohištvo is posteljno blago.
Navadco pohištvo od K ICO. Pohištvo iz trdega lesa od K 200 Popolna oprava za neveste od K 120—5000 K Popolna kabinska oprava od K 40—120 K. Za spalnice, jedilnice, gosposke sobe in salone iz orehovega, hrastovega, bukovega k s«, ti mecesns in javorja, iz mahagonijevega in iz paiisandrovega leaa v bogati izberi pe zelo izkih cenah. Ravni posamezni deli posebno poceni. Prsebni oddelek za pohištvo iz želez«, medenine in tapeciranega pohištva.
Slobodan nakup.	Slóbcdna na ogled.
Ilustrovani ceniki brezplačno!
Prva in n «j večja delavnica za cerkvena dela na slovenskem
jugu
K. Tratnik
specialist v izdelovanj o cerkvenega orodja in posode
Maribor Pfarrhofg,3
se priporočam prečastiti duhovščini za naročila vsakovrstnih monštranc, kelihov, lestencev, svečnikov itd. Staro cerkveno orodje popravljam, pozlatim in posrebrim v ognju. — Za vsako delo jamčim, — Mnogo priznalnih pisem na razpolago.
Znano Je, da se kupi
pristno vino.
Kmetijsko društvo v Vipavi Kranjska oddaja vsled priporočila knezoškofijskega ordinarijata v Ljubljani pristna bela mašna in namizna vina po zmernih cenah postavljeni na postajo Ajdovščina. Kleti nad zoruje vipavski dekan V zalogi je tudi pristni tropinovec. Sprejmejo se zanesljivi zastopniki za razprodajo vina.
Kmetijsko društvo v Vipavi.
Končna zmaga je skoro zagotovljena Božično dete se bliža in vse obetajoče Novo leto je s&oraj že pri nas . . .
Predragi rojaki!
Razlega se na vseh straneh bojni grom •— par da živo snopje — toda nas navdaja ljubka nada ter nas preSinja tudi prepričanje, da zavladajo v kratkem za našo preljubo domovino najsrečnejši časi.
Zbirajo se že s posebnfm veseljem in z veliko požrtvovalnostjo krasna božična darilca za naše junaške vojake.
Izvanredno mnogo smo že nabrali! V moji trgovini se je pokupilo mnogo tozadevnih reči j, ker i-mam veliko zalogo. Skrajni čas je za odpošdljatve. Požurite se z nakupovanjem, da ne bode zakasnitve, osobito ker da,;am velike ugodnosti. Pri teh pošiljat-vah grem vsakemu odjemalcu v vseh rečeh prav rad na roko Znižal sem cene pa tudi za druge reči, — kajti nastavki een za odeje, koce, barhent, jopiče, volnene srajce, gate, nogavice, rokavice, različne ženske robce, za možke obleke, kakor za zimske reči sploh, so izvanredno nizki.
Zaloga trpežnih peleifn v raznih velikostih za možke, ženske in otroke je velika. Šivalni stroji so prve vrste; obutev za otroke je najboljše kakovosti.
Cena za Špecerijsko blago je najnižja.
Priporoča se z velespoštovanjem
Mihael Cimerman,
trgovec in posestni! v Ljutomeru.
pri staroznani domači zanesljivi trgovini na sama po ooal ampak tudi prav dobro«
Sukneno blago (štoli za moške in dečke.)
NivomodnO volna za ženske in dekleta.
Nsjnovejše perllnö blago za obleke in blnze,
Platno belo in pisano za sraice in spodnje hlače,
B ago za postelje In rjuhe, brez šiv. in matrace,
Srajce Izgotsv jene vseh velikosti za moške in ženske, Predpasnikov velika izbir, za prati m iz črnega atlasa,
Zmlraj novosti robcev iz -svile in za prati, kakor vseh vrst blaga za domačo vporabo, s čimer si pri veiiki izbiri in pri nizkih cenah tudi doma svoj nakup lahko dosežete po zelo ugodnih prednostih, zatorej pošljem na zahtevanje
ZASTONJ
vsakomur svojo bogato zbirko vzorcev na razpolago.
K. Worscha Maribor
Gosposki ul. O. (Herreng. D}
Naznanilo
•5
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem mi ponujeno mesto vojaškeg zdravnika na bojnem polju začasno še preložil ter zopet ordiniram redno vsaki dan v svoji hiši, trg Sv. Jurij ob juž. žel.
Or. Josip Ipavic,
okrožni zdravnik.
Velika zalaga ar, dragocenosti, srebrnine in optičnih stvari po vsaki coni. Tudi na obroke I llustrov osnlki zastonj. Gramofone od 20-200 K. Niklasta remoat.-ura K S'60 Pristna srebrna ura K 7 — Original omega ura K 24'— Kuhinjska ura	K	10 —
Budilka, niklasta K 3'— Poročni prstani	K	2’—
Srebrne verižice K 2- — Večletna jamstva,
Nasi. Oietinger
Theod. Fehrenbach
urar in očalar
Marifesr, Sospesi ulica 26
Kupujem zlatnino in srebro.
m
sS
O p+i
r* ■
Z
©
M 5C
T3
Ul
“I
s
ai m
S3
I»
2L
3’
TQ
<T>
CD
A
1
°, s £. -5?
a p
P 3 O °
3 S?
# °
C1 ^ S«
S w
Sl 'ft*
A 3'
A M
3 S-fll &
09
<B
o_
Ul
27*
cp
B
P
B
O
3
Šp cerijska trgovina
se radi odhoda k vojakom takoj proda po nizki eeni. — Ponudbe Maribor, Koroška ul. 34.	967
"<)*iWV)iT«rr


\%7 fkf+tr tnt^T<T» steklenice in aparati W VI#t\ O V %& za vkuhavati!« =====
sadja, zelenja m mesa so priznane kot najboljše, kar spričujejo mnogobrojna najvišja odlikovanja. Ne kupujte različnih manjvrednih izdelkov!
Weckove steklenice ima v zalogi
Franc Strupi
veletrgovina s steklom, porcelanom, svetilkami, šipami Itd.
Xa božično in novoletno sezono
priporočamo trgovcem r nakup:
Božičnih okraskov, svilnatega papirja v vseh barvah, barvani papir na eno stran v vseh barvah, krepp»pir v vseh barvah, barvani papir na dve strani v vseh barvah, zlati in srebrni papir — sveče za drevo, čarobne svečice.—
Cvetje za rože, žica, zlata pena, jaslice izgotovljene, podobice za jaslice, — rutko. —
Boi ine in novoletna dopisnice kakor tndi druge vrste po Izredno n’zkih --------------cenah.-------------------
Croriear & Lehkov^k Ol e
Graška ul. 7 Na debelo in drobno Rotovška ul. 2
[
Spodnješiaj.ljudska posojilnica v Mariboru**.
HftatiHtin vlnno ■* sprejemajo od vaakoga in ae obrestujejo: navadno po 4‘/t*/s. proti trimesečni odpovedi po 47«*/e> Obresti no _ _ . •»li atlllllK	VlUyif 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi n ajdi ebrsotevanje kaj
Za nalaganje po poiti so poitne hranilne položnice (97.078) na razpolago. Rentni davek plaža posojilnica sama.
DacaIÌI q e A llaltllA le članom in sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 5 7«%, na vknjižbo sploh po B7ss/«t	vknjižbo bi foroMp* JM
4 UoUJlltl 9* VI Sij dj vi 57«*/» 'n na osebni kredit po 6%- Nadalje izposoj uje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih an vodih prevzame posojilnica v svojo laat proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka piala la kolka.
......-...- ——	■	"■ -I i' I	mi	I I	—
Uradne ure *° ™*co *re<*° in	°d 9- do 13. nre dopoldne in vsako soboto od 8. do 13. are dopoldne izvsemli prašnik«. V uradnih
in izplačuje denar, aa
Pojasnila se dajajo *•	""““i*
delavnik od 8. do 13. ure dopoldne in od 2. do 6. nre popoldne.
Posojilnica Ima tudi na razpolago domač« hranilna nabiralnika.

Stolna ulica št, 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo).

Kmečka hranilnica in posojilnica v Ptuju
Uradne ure
■o: vsako sredo, vsak petek in vsak sejmski dan od 8. da 12. nre in vsako nedelo od 8. do pol 10. ure dopoldne. Vplačuje in izplačuje se redno samo ob uradnih dnevih. Pojasnila se dajejo vsak dan od 8. do 12. nre dop.
Uradni prostori
se nahajajo v minoritskem samostana v Ptuju.
registróvana zadruga z neomejeno zavezo.
Hranilne vloge
obrestuje po 5*/e od 1. in 16. v mesen po vložitvi in do
15.	in zadnjega pred dvigom. Nevzdignjene obresti se koncem junija in deoembra vsakega leta pripiiejo glavnici ter kakor ta-le obrestujejo. Sprejemajo se hranilne knjižice dragih zavodov kot vloge, ne da bi se pri tem obrestovanje kaj prekinilo in ne da bi stranka imela pri tem kakih potov ali sitnob.
Na razpolago so strankam brezplačno poštno-hranilne položnice it. 118.060 in domači nabiralniki.
Posojila
se dajejo na vknjižbo po 5V* do 6*/e> na vknjižbo in poroštvo po 6*/«, na menice po 6Vt%i na zastavo vrednostnih listin in tekoči račun pod ugodnimi pogoji.
Prevzamejo se dolgovi pri dragik zavodih in zasebnikih prošnje na sodnijo za vknjižbo in izbris vkigižba posojilnica brezplačno stranka plača samo kolek«.
Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju
registróvana zadruga z neoni, zavezo
Obrestuje hranilne vloge po 1 °
I2 0
od dneva vloga do dneva vzdiga.
Rentni davek p,;a6a posojilnica sama.
4
Daje posolilo
na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ure
za stranke vsak delavnik od 9. do 12, ure dopoldne.
- Posojilnica daje ludi domaće hranilnike. -
v lastni hiši (Hotel .Pri belem volu*) v Celju» Graška cesta 9, l.nadstr,
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru
Opremljen* * n«,
ijboljšimi «troji, « loatnlm električnim «bralen, nojnorejilml Vrhami In £e«nln*l obrobki, «prejem* •ko ««roko «padajoč* dol* kakor i časnike, ImJIga, brošuro, «tonske In druge koledarje.
w tiskar-
Za vlč župnllske «rade spovedne m misijonske listke i črnin, rdečin ali modrim tiskom, uradne zavitka i. natisom glave ter razne oznanilne napise. Za slavne «bčinske, šolske Hi drugs urade : uradne zavitke, oznanila, napise, razglase, plačilne predpise, prejemna p«trilla" itd Za obrtnike in trgovce: pisma, zavitke, okrožnice, račune, opomine, menjice, cenik e, dopisnice, naslovnice, letake in lepake s črnim in drugobarvnim tiskom. Za petoJUtliee, rafi'ujj I' društva: pravila, zapisnike, pristopnice in sprejemnice. letD» poročila, računaš» zaključke, društvene znak« v*hiU i priredit»*« in .«jam, dne»ne »porede in drog»
Za kršatarj« Hi priredit«*]« veselic: jedilnike, vabila na piese, ljudske veseli« tombole itd., plesne rede, vstopnice, različne napise itd. Za posameznike: vizitke, naslovnice, poročni«, parte i« šaloetinke v aajlepši opravi. — Diplome za častne ade društev in častne «Mane v različnih okraskih in z modernimi okvirji po jako nizkih cenah
ooooo Van naročila sc izvršijo ceno in točno. ooooo