DRUŽINSKI P RIJ K TEL J—
== POUČNO ZABAVNI LIST ZA SLOVENSKE DRUŽINE.
Izhaja dvakrat mesečno in sicer vsak drugi In četrti petek \( Dopise je pošiljati podnaslovom: Uredništvo „Druž. Prija-v mesecu.	/Q\	telja“ v Trstu, ul. Vincenzo Bellini št. 2, IV. n naročnino,
Naročnina jo za vse leto 3 krone, za pol leta 1 krono 5o stot. 'O' oglase in reklamaciji pravništvo: Rojan št. 4, (Ivan Gorjup). Posamezne številke po tobakarnah stanejo 10 stotink.___________________Poštno ■ hranilničnega računa štev. 04.139.
NA RODNI GRUDI.
(Povest iz nedavnih časov. — Spisal Fr. Ks. Steržaj.)
XVII.
(Dalje).
„Torej res — Moj Bog !“
«No, kaj vzdihuješ? Ali ti ni prav ?* rIIa — ha — Prav?» Saj mi mora biti“ se je zasmejal Janez in se obrnil, kakor bi hotel iti. Potem pa je še vprašal :
Toničarjem ne ?“
»Kaj te skrbi? Sicer pa, veš, da se ti ne bojim povedati, s Toničarjem, da!“
KHa — ha ! S to koščeno smrtjo/
»Tiho bodi, sicer —“
Janez je odhajal skozi vrata naravnost v hlev. Jezen je bil. Vse je vrelo po njem. Ni vedel kako bi ubranil mačeho pred to neumnostjo ? In neumnost je to gotovo. Sicer pa — čemu še te skrbi ? Kaj mu to mari ? Oba sta dovolj stara, da si lahko premislita tako ali tako Ou tako ne bo imel nikakih skrbi z njima. Zlasti sedaj ne, ko misli na Ameriko. Da bi mu le Dagarjev Anton kmalu odpisal. Še-le sedaj uvideva, kako težko čaka njegovega pisma. Potem bo šel. Radi dote mu ne bo teba skrbeti saj bo sodnija, enako tudi glede vknjižene materine dote. Poleg tega pa bo še sam prislužil kak goldinar v Ameriki. In da je zaslužek velik, to mu je tudi Anton pisal. Dolgo tako ali tako ne misli, da bi ostal tam. Težko! Nekaj let, ko bo mah zarasel 6ez vse to, ko se mu bo srce zacelilo, ko si prihrani nekaj denarja — potem pa zopet domov. Zakaj docela pustiti domače grude ne more. Vsaj upanje mora imeti s seboj, da jo bo kdaj zopet videl. In to mu bo mogoče Da bi le Anton pisal.
Še nekaj dni je moral Janez čakati na Antonovo pismo. Potem pa je prišlo. In Janez se je ustrašil, ko je pogledal pismo. Pisava je bila popolnoma tuja, a podpisa je bil n Dagarjev Anton.
— Ta se je bil ponesrečil v rodokopih, nekoč ga je podsulo. Nekaj ur pozneje so ga rešili izpod premoga. Še-le v bolnici se je zavedel. In tedaj je narekoval svoje pismo. Čutil je, da ne bo dolgo, zdravniki so mu povedali. Z Bogom se je spravil, sedaj bi se še z ljudmi. Ker nima razun tete nobenega domačih, zapušča vso domačijo, kar je je še, Janezu. Zakaj, to ve on sam najbolje, nekoliko pa zato, da na Dagarjevem ne bodo gospodarili tuji ljudje. Stara teta naj ima v hiši dosmt-ni živež. Vse potrebno je izročil advokatu. Potem pa pozdravlja in prosi, naj moli za njegovo dušo in se ga večkrat spominja. — To je bila ob kratkem vsebina Antonovega pisma. Spodaj na zadnji strani je zapisal zdravnik : »Umrl dne 19. aprila letošnjega leta v bolnišnici St. Charite — John-sto\vn. Dr. Hally —.*
Janez je zrl molče pred se. Misel za mislijo se mu je podila po glavi, a vse brez pravega reda in zveze. Vse je prišlo tako hitro in nepričakovano. Ravno sedaj, ko je mislil iti sam za njim — Sedaj se je revež umiril. Doma ga ni moeel dobiti, našel ga je tujini. In zakaj je šel ? Naj bi bil doma ostal, samo radi ženske.
Janez je nehal razmišljati. Zasledil se je v nedoslednosti. Na prijatelju je grajal — a sam ! Ali misli storiti on in zaradi istega vzroka ? Zaradi zaničevane ljubezni. — Ravno na istem stališču — pa sodi popolnoma drugače tuj slučaj nego svojega. Kar ni bilo prav na onem, to tudi ni na njem — oba imata isto merilo. Anton je odšel — on pa je nameraval z doma. Da nameraval — zakaj storil ne bo tega. Ostati hoče doma, zlasti sedaj, ko se mu je toliko izpremeniio, da ima svoje posestvo. Ta Anton! Kakor bi si bil mislil, kaj da se godi pri Kelinu. Škoda zanj, koliko bi bil lahko naredil, vendar: «Bog že ve, kaj dela. Morebiti ni bilo njegovo mehko in dobro srce, da bi se ubijalo v resnem, trdem in včasih res zoprnem boju za življenje, ko je treba
Prihodnja številka izide 24. avgusta.
marsikaj pretrpeti krepko in junaško, kakor mož. Janez je vstal in odšel vun. Hotel se je nekoliko umiriti in raztresti Stopil je v hlev in začel živini pokladati v jasli
Kmalu za njim je prišla dekla Franica z go lido v roki.
• Janez, ali nisi dobil pisma od Antona?* ga je vprašala takoj, ko ga je zagledala.
.Kako pa veš ?“
.Pismonoša mi je povedal, da je iz Amerike".
«In vendar ga ni pisal on.»
.Kdo neki, ali mogoče Robnikov Martin?*
.Kako si se pa domislila nanj ?*
„Ker je on sam iz naše vasi še v Ameriki pa Anton.“
.Antona ni več“, je pristavil Janez tiho.
.Kako misliš to?* Lica soji žarela in nehote se ji je obraz razjasnil. ,Ali je odšel domov?"
,Da odšel je — a ne domov. Umrl je —.* Komaj slišno je izpregnvil.
Franici pa je padla golida iz rok. Obledela je, ustni sta ji zatrepetale.
«Kaj si rekel ?» je vprašala pretrgano.
.Umrl je — Ni ga več —“
Dekla se je opijela ograje in naslonila, kakor bi se je lotila onemoglost. Njeno telo se je stresalo, prša so se ji naglo dvigala, potem pa je za* plakala tiho.
Janez pa je odšel naglo iz hleva, enako potrt in zbegan, samo bolj jeklen in navidez neobčutljiv.
(Pride še.)
BLIŽNJA BODOČNOST. (D,l)t)
Več let prej si je bil nemški minister Bis-mark, poznan pod imenom .železni kancelar*, stavil v glavo, da bo vse nemške katolike prisilil, da se odpovedo katoliški veri in da postanejo protestantje. Sledilo je veliko preganjanje katoličanov, ki ga imenujejo v zgodovini kulturni boj .Kultur kampf “ Katoliške cerkve so se zapirale, duhovniki in škotje tirali v ječe.
Vzlic vsem preganjanjem so ostali katoličani zvesti svoji sveti veri in stanovitni ko skala. Združili so se v 'krepko politično stranko in počasi prisilili državno oblast, da je odnehala od preganjanja katoličanov. .Železni kancelar* Bismark se je moral omehčati in spraviti z nemškimi katoličani ter dajati postave v korist ljudstva. Če velja dandanes nemška država v marsikateri točki po-stavodaje kot vzorna država, so k temu gotovo v prvi vrsti pripomogli združeni nemški katoličani.
Ti uspehi so dali nemškim katoličanom pogum, da so se odločili zaviti vrat še drugemu sovražniku sv. vere — socializmu. Njihova stara
stranka, s katero so se tako junaško otresli Bis-marka, jim ni več zadoščala, zato so jo preuredili in postavili na širji temelj To je storil njih sivolasi vodja Windthorst, ki je malo pred svojo smrtjo osnoval društvo «Volksverein», kar znači po slovensko «ljudsko zvezo”. Ker je ta ,.zveza" zadnje delo tega velikega nemškega državnika, se imenuje pogostokrat tudi „ Windthoi-stova oporoka* (testament).
Windthorst je osnoval veliko društvo koje-mu je smel pristopiti vsak nemški katolik, ki se je obvezal plačevati vsako leto eno marko (60 novč.) v društveno blagajno. Na čelo društva je postavil odbor sedem mož s predsednikom in dvema podpredsednikoma, koje voli vsako leto občni zbor. Ta odbor vodi društveno delo in upravlja društveno imetje V vsaki pokrajini in škofiji ima glavni odbor svojega odposlanca, v posameznih društvih, ki so posejana po celi Nemčiji, svojega agenta a v vsakem mestu po več zaupnikov. Odposlanci agenti in zaupniki so v vednem dopisovanju z osrednjim odborom. Oni javljajo glavnemu odboru narodove potrebe ter dobivajo tam navodila, kojih se morajo dižati ' si člani .ljudske zveze. .Na ta način je postala .ljudska zveza" prava trdnjava nemških katoličanov.
Ob nedeljah in praznikih gredo agitatorji povsod okoli, predavajo in razširjajo dober lisk, tako da se ljudstvo odgaja za javno politično življenje. Zato je pa tudi ob času volitev vse ljudstvo zložno z osrednjim odborom in kandidati .ljudske zveze zmagajo povsod, njeni zastopniki v državnem zboru se množe in delajo za narod dobre in koristne zakone ali postave.
.Ljudska zveza* se vedno lepše razcvita, kar se je najbolje videlo pri zadnjih volitvah v nemški državni zbor. Daši so bile proti nemškim katoličanom vse stranke, pa tudi vlada sama, so vendarle prišli v državni zbor kot najmočnejša stranka.
Upamo se še povrniti k temu predmetu. Za danes smo hoteli sprožiti samo nekaj misli za one, ki čutijo v sebi zbožnost ali morda celo dolžnost delati med ljudstvom za pravo ljudsko korist. Oziraje se na naše klaverne razmere vprašamo, ni li res treba, da se lotimo že v bližnji bodočnosti takega krepkega zdravega narodnega, ali recimo še več — božjega dela ?
(Pride še)
Slovenci in Slovenke!
Spomnite se družbe sv. Cirila in Metoda.
° a' •	. • -.»r. .	. ;:.
' - " ' - •
I. -...	.	."V*'.- ' '
'V,-
r^. •• ■,.: ■■ n
M.r •


■■ ■ "■■.
;
;■ ■-ffl&mSEBSKBer!- .. --T-j3 ' "^-v: :"•	'• -j
■ -. -'5
■
> t?; -t:; '..g
m •->' • ž3

Ob hudi uri — reši nas, Gospod !
SLIKI IZ ŽIVLJENJA.
{Spisal Starogorski).
II.
Pozanl sem dva druga roditelja. Imela sta hčer kakor rožo, in tudi ljubila jo, kakor rožo. Njih hiša je bila prava slovenska hiša, v nji prava slovanska gostoljubnost. Vesel je šel vsakdo iz hiše, kdor je zašel tja, bodisi na obisk, bodisi po naključju, kot popotnik. Saj je postregla vsem lepa roža, razvedrila vsakega z zvonkim smehom, s svojo živahnostjo.
Tudi jaz sem prišel nekoč tja. Ej, kako vesel sem odhajal
Bog te obvaruj roža.
Kako boš cvetela, ko pride kdo in te vtrga in odnese iz domačega vrta, ter te vsadi v svojega. Bog daj, da bi te dobil vešč vrtnar, vešč svoje stroke ne kak nevednež, ki bi ne znal negovati lepe rože.
Bog te obvaruj roža.
In roža je vedela za vrt, kjer bi cvetela in dehtela še vse lepše. Oj, ko bi bila tako srečna, da bi jo presadil na ta vrt. Ali bodo pustili sta-riši ?
Vrt je majhen, bolj ubožen, ali bodo pustili lepo rožo na skromen vrt ? Oče ni naklonjen vrtnarju.
Prišli so razni vrtnarji po lepo rožo. Njih vrti so bili polni raznih cvetov in rastlin, bogati okoli in okoli. Prišli so po rožo-hčer, da jo pre-sade na svoj vrt.
In laskalo je to roditeljima.
Povesila je glavico roža dekle ... in rosno je postalo oko .. .
»Oče ... mati...“
Razumela sta roditelja ta vzdih in nista je pustila, da bi jo vtrgali.
Kes se je oče tu in tam jezil, da zametuje srečo, pa hčerka se ga je oklenila krog vratu.
•	Oče, ne silite me ! Kaj je v bogastvu ? Nič! Naj volim po srcu, oče...*
Ni se mogel oče zdrževati prošnjam hčerke.
»Neumen otrok, hm . .. mi, pa voli . . . nu!»
In prišel je oni kateremu je dala srce že davno.
Za malo se je zdelo to roditeljima in oče se je vznevoljil.
In zopet se ga je oklenila hčerka.
»Nii, mi, pa bodi*, se je omehčal.
Ej, kako veselja je zavriskalo srce rože, ko je planila k ženinu, kako je radosti zaplulo srce vrtnarja.
•	Bodita srečna, čuvaj jo .. .* je blagoslovljal oče, blagoslovljala mati.
Večje sreče nisem videl.
Tudi tu so gorele sveče pri oltarju, plapolale in trepetale.
Čemu plapolate sveče, čemu trepetate ? Se za rožo bojite ? Ali trepetate od veselja ? Povejte sveče.......
Dolgo je že tega, kar sem prisostvoval pri obema porokoma.
Prvi par. . . dovolite da molčim. Nerad si kalim veselje. Moj Bog, kako je tam. Niti v spominu ne vdržim da bi me ne zabolelo.
A drugi zakon, ta je bil zidan na ljubezni in blagoslovu, brez sebičnih stremljen se je sklenil in zato je srečen. Sam se čutim pomlajenega ko obiščem to gostoljubno slovensko hišo.
Prav rad zahajam tja.
»Ej, stara mati pestu e malega kričača, dedek pa hodi vesel po polju z zetom in se veseli, da je tako omožil svojo hčer, ter ji pripomogel do take tihe sreče.
Zvečer pa, ko sedita starca sama v sobi in se razgovarjata, de večkrat starec :
»Naš zet je zlat človek, rečem ti mati, pu-nica si je dobro izbrala !»
In mati mu odvrne v šali:
«Pa si ga le s početka po strani gledal in komaj, da si dovolil ta zakon!*
»Eh, saj veš ljudje so pravili, marsikaj ! Nu, na stare dni sem se celo naučil, da ljudje prav radi lažejo.*
DVAJSETLETNICA BRALNEGA DRDŠTA FR1 SV. JORJB DB ŠČAVNICI.
Drdral je vlak. Sto in sto misli se mi je podilo po glavi, ko je bežal z mano proti Radgoni — domov, na veliko ljudsko veselico, na dvajsetletnico obstanka bralnega društva. Srce mi je bilo zadovoljstva, ponosa — saj tudi jaz sem od tam doma, bil tudi nekdanji ud društva. Domišljije so se mi podile po glavi, bujne domišljije, uprav, kakor če si zaljubljenci zidajo zlate gradove v oblake. Slika je šla za sliko. Bo tako ali tako ? Veselo, domače? Jurij še tega ni videl. In te misli, te domišljije so bile še le revice proti resnici.
In stopil sem na rojstvena, na domača tla. Pozdravljam vas poljane in hribi, gozdovi in gorice, pozdravljam Vas, vi spomini mladostnih dni. Zopet vas gledam. — Ej, ažurno nebo je gledalo na slavnostni dan in solnce se je smehljalo. Zdelo se mi je, da sije lepše, veličastnejše, kakor navadno, zdelo se mi je, da še tako ni sijalo nikdar.
Grmeli so topiči, zastave so plapolale v lahnem vetriču, plapolale, kakor če diha velikan mirno in samostojno. Te zastave.. . Plapolajte prapori! Budite nas, dramite nas.
Jeli so se polniti slavnostni prostori. Bilo je to ljudstva .... ni bilo mogoče prešteti ? Gostje od dale ' in od blizu so se sešli tu, domačega ljudstva se je pa vse trlo. In v senci lepih jablan na Mundovem vrtu na katerih so se razun jabolk zibali raznobojni lampijoni je bilo, kakor v bajnem gozdiču. Vile bile so Slovenke. Lahen vetrič je majal listje in lampijone, šepetal in pozdravljal. Strelišče, cirkus cvetlični šotor in ?e drugi so nudili zabave, smeha in lepote. Kuhala se je kava v posebnem šotoru, ki je, posebno proti jutru dra mila zaspane duhove. Gibence, potice in druge pogače so bile skoraj nekak centrum, dokaz, da „prleki* ljubijo pogače. Zvečer, ko so zažareli lampijoni po drevesih ko so jele švigati rakete v zrak, svetili in pokati, bito je vse tako veselo, tako radostno, da bi lahko rekli, ko bi ne bilo neprimerno, „Gospod tukaj nam je dobro biti. Šotorov bi več ne trebalo staviti, ti so že stali.
Mešan pevski zbor jurjevski znan že daleč okrog, pel je pesmi, da je poskakovalo srce; — te pesmi! — Poslušal sem je, in se jim divil. Slovenske pesmi hvalijo tuji narodi, da so jako krasne, pravijo, da je v slovenskih pesmih in n ih napevih skrita zgodovina, skrito žitje nar da, ki jih poje. In narod, ki poje take pesmi da se jim divijo celo tujci, tak narod mora biti pač dober narod, mil in blag — Čuj le glasove, te vbrane glasove iz gil mladenk one krepke iz grl mlade-deničcv ? Ali ti ne igra srce! Pojo. kakor bi igral, s čustvom, navdušenjem. Slava takim pevcem ; kar gre iz srca, gre v srce. Slava pevovodju! — Glasovi Kocmutove godbe so se menjavali s petjem. Ej, kako so se tu in tam dvigale prsi mladenke za nekaj milimetrov, kot bi dajalo takt ali so mislile na ples ? In ti razkošni godbeni glasovi so znali podražiti . . Ej, znali so.. .
Med celo slavnostjo, toraj od začetka in prav do konca se se vrstili govori, eden navduš-nejši od drugega Zal, prav žal mi je, da mi ni bilo mogoče beležiti jih, ker je bilo ljudstvo pre-nemirno.*! Predsednik g. Košar, ki je vodil kot predsednik društvo celili 20 let je poročal razvoj iu de ovanje od začetka življenja do danes Nato je gov ril čg. kaplan Štuhec. G. abiturijent, Kajne iz sv. Petra pri Mariboru, kot slavnostni govornik nam je slikal položaj kmeta pod dobo robslva vsaj za staro pravdo in >edaj. G. je zboren govornik in ljudstvo je s'edilo z zanimanjem govoru Za njim nastopi na oder domačin g. profesor dr. Ileščič iz Ljubljane. Nastop njegov jo bil junaški. Podal nam je lepe drobtinice iz zgodovine sl v, kmetov jurjevškib. Rečem vam, srca so se odpirala navdušenje prekipevalo, ko so slišali vnuki
*) Upam, da se najde kdo, ki jili bbja.vi.
čine — slavne čine svojih pradedov in to iz ust rojaka — učenjaka.
Kaj pa to ? Ni se še polegel odmev ploskanja in živio klicev govorniku, so se čuli krepki glasovi z odra. Ta govorica?! Kaka je . . . Oj, to je mili glas Hrvata, hrvatski jezik naših bratov. Govornik je čg. svečenik*; bivši poslanec v lirvat-skem sabo u. Vse je poslušalo In zdelo se nam je, da stoji na odru poslanec iz bratske Hrvatske, da nam prinese ojačenje po v/gledu Hrvatov z.a svoje pravice, da nas pozove „viiibus unitis“ k obrambi. Govoril je odprtim srcem Melika hrvaščina je odprla srca na stežaj. Ta plosk stotin rok ti klici. Zdravo bračo !
Ob 6 uri zvečer smo pa sedeli v društveni ut . Godba na lok nas je zazibala v domišljijo mes'nega gledališča. Zagrinjalo se dvigne. Res A'i smo v m-stnem gledališču? Ta dekoracija, ti kostumi ? Moral sem se ozreti okrog, da sem se prepričal, da smo na zleželi. Predstavljala se je igra „ M a r t i n Krpan . Ne bom mnogo pisal o tem, ker se je že enkrat ig ala od ravno istih igralcev. V obče smem reči. da se je igrala dobro, le moške uioge niso bile posebno naučene. Igrati pa zna;o Jurjevčani. Ženske uioge so bile boljšo od moških, posebno Nežika (Rezika Nemčeva) je podala pravi bp slovenskega kmetskega dekleta. Vrla moč je to. Cesarica (Iv. Kosarjeva) je bila dobra, tudi mati Krpana (Kvasova) n o-daliske. Gospodična Marica Topolnikova kot prin-cesinja je igrala takrat dovršeno. Ulog< ni bila lahka, prosim Vas, tu je trebalo vsak trenutek me-n:ati čustva, ki se morajo izražati na 1 m. Njena duševna borba, ko bi morala iti v Brdašev šotor je bila izborno pogojena, tako izborno, da je člo-veka-gledalca zabolelo In ko se je zaročila z ljubljenim princem ... to veselie . . . sam em se veselil . . . Izborna moč, talent za gledališče. Žela je tudi obi o pohvale, kakor tudi vse druge. Med moškimi so se ministri najbolj držali nekako — leseno. Več mimike in kretnje, pa bo Cesar (Golnar) je igral dobro, najbolj pa princ Andrej (Kolbl) Ta pogumen nastop to je pravo
Mar in Krpan (Holz) je pa itak rojen za take vloge Igral je krasno. Ko bi še rabil prleški dialekt bi bilo še boljše Pri vlogah, v katerih je humor in zdrav značaj našega kmeta je prav če se govori v dialektu Bilo bi naprimer prav izborno, ako bi rekel mesto čebul ,luk., mesto raznih naštetih jedil domačo kisile ž.tipe z ocvirki, mlekove, klopočove td. Za toliko oseb kakor jih nastopi pri tej igri je ta velik oder skoraj malo premajhen in zato se je ovir la kretnja, katera mora spremi ati igralca z vsako besedo, z vsakim dejanjem.
*) žal ime sem pozabil.
In po igri je bila zopet prosta zabava, pilo, pelo, govorilo in napevalo se je, dokler ni klical čas k odhodu. Težko smo se poslovili, a z nado, da se zopet snidemo.
Vrlim požrtvovalnim rediteljem n delavcem pa za njih ogromen trud najsrčnejša zahvala. Živio pevovodja g. Kocbek. Vrli pevski zbor vodite. Živio g. Košar, mgč. Štubec izboren sad žanjeta na gledaliških igrah, živio jubilantu g. Košarju, predsedniku društva. Zavest vam bodi plačilo. Živeli! '	— g —
U 1 RINKI. NABRAL števo e
Voda, ogenj, ženske zle to na svetu je gorje.
Pravijo da mojškra Klara pri luči šiva, pri dnevu para.
Dom sloni na ženi; pravijo učeni.
Ženico lahko je dobiti a težje jo potem rediti.
Kdor ni vžil nesreče še, ta neve kaj sreča je.
Kdor nima drugo kot kosti ta toče nič se ne boji.
Kogar hrani svoje delo, ta živi življenje celo.
Kjer se dela vse nedelje, tam se sreča mimo pelje.
Kaj se kregaš: „Stvar je draga!“ če ne misliš plačat’ blaga ?
Največ ima oni prati, kdor rad po drugih mlati.
Kdor nevarnost ljubi le, sam postal bo žrtve nje.
Potem se lovec čvrst spozna, če krepko se lagati zna.
Ta človek mnogo govori, a malo, malo naredi.
Le tisti slabo sodbo da, ki sam kosmato vest ima.
Pomagaj bližnjemu iz nadlog; pomagal bo i tebi Bog!
Po svetu kdor hiti se marsikaj nauči, tudi to kar treba ni.
Kdor zgodaj rad ustaja, mu beli kruh vstaja.
VAKUTE SE UŽNJIVIH PREROKOV.
PRIREDIL — A. K.
Nek časopis v Italiji je že pred leti objavil okrožnico framasonov-prostozidarjev. Ta okrožnica nam pokaže, kaj so framasoni, kaže nam vojni načrt umazanih framosonov. Ker je ta načrt povsod enak, je potrebno, da se to okrožnico v pravi luči pokaže. Videli bodemo, da cerkvena sovražnika : liberalizem, socializem, nista drugo nego obličje frama-onstva — in za tem obličjem se skriva satansko sovražtvo do cerkve.
Ta okrožnica poživlja člane framasonstva k vojski proti cerkvi. Vojsko naj se začne s pomočjo tiska, šole, shodo'-, protiklerikalnih (t. j. brezverskih) družb. Pa to ni zadosti pravijo. Predvsem treba ljudstvo nalagati, da se framasonstvo ne meša v politiko, ampak da stremi le po miru, prostosti, po oproščenju iz sužnosti krščanstva. Ljudstvo treba prepričati (?) da framasoni niso nasprotni katoličanom, ampak klerikalcem. Ljudstvu treba nalveziti, da vera bolj cvete v državah, ki so ločene od cerkve
Poduk in vzgoja v šolah se ne sme izročati osebam katoliškega mišljenja, ampak šole morajo sovražiti cerkev; v njih se mora podučevati nasprotno katoliškim resnicam. Višje šole morajo priti v roke framasonov (in ti lažnivci niso proti kitoličanom.)
Učiteljem in učiteljicam, ki bodo v tem smislu podučevali, treba obljubiti večje plače. Učitelji in učiteljice, ki se nočejo izneveriti veri treba očrniti pred ljudstvom (lepa prostost), tako se jih bode prisililo pustiti službo — in ta se potem odda trarnasonom.
Dalje poživljajo framasoni, da mora država duhovnom vzeti ves upliv pri ljudstvu. Nalagati treba ljudstvo, da so duhovni sleparji, ki nimajo omike in izobrazbe itd.
Duhovnikom treba natveziti, da jih hoče vlada obogateti in stvorili neodvisne od škofov in papeža. Tako bodo tudi duhovni postali framasoni. Tako, pravijo, bomo uničili cerkev. Zato treba takih časopisov, društev. Framasoni hočejo tudi upeljati užiganje mrličev, civilne pogrebe, civilno poroko — prepove naj se otroke krstiti — dela naj se proti katoliškim časopisom in podpirajo naj se tisti, ki so v zvezi s framasonstvom.
Dovolj! Kdo ne vidi hinavščine! lažnivosti! Ljudstvo naj se nalaže. To je značajnost prostost, omika! Lažnivci!, da niso proti katoličanom. Lažejo, sleparijo. Ne, ni podobno — ampak eno in isto je 1 Ista načela, isti nauki, tam in tukaj. Isti ljudje : kajti liberalizem umira in njegovi pogrebci kam pristopajo ? K socializmu in ko bode ta umiral bodo socialisti pristopili k ljudem podobne moke.
To bodi šola za nas! Iste pripomočke, sredstva, ki jih rabijo oni proti nam, moramo rabiti mi proti n]irn.
Uprav zadnje dni zapazimo, da so vsi sovražniki, framasoni. liberalci, socialisti v sorodu (žlahti). Pred par dnevi je papež obsodil nauke .modernega- katoličanstva (ki se približuje prvim trem bratom) in časopisi liberalni in socialistični so se zagnaii v papeža radi te obsodbe. In kaj učijo .moderni' katoličani ? ,Sv. pismo ni božjega izvira, evangelij ne hrani muke Jezusa Kristusa. Da je Kristus Bog, se ne da iz evangelijev dokazati. Zakon ni zakrament, krst tudi ne, Sv. Peter ni dobil poglavarstva od Jezusa Kristusa, Resnica se spreminja t. j. če je danes res. da e Bog bil, je in bo — jutri bo res) da Boga ni bilo, ni in ga ne bode 1
Te nauke je papež moral obsoditi, zdrava pamet nam pove 1 In kdo se jezi ? Brezversko časopisje! Ali niso vsi štirji bratje enaki, 1 žnjivi preroki? Slovensko ljudstvo varuj in brani sejiht Po njih naukih jih bodeš spoznalo !
S e ž a n s k y.
Bog je poplačal mstio neke aloje itlle.
Spisal P. H.
Razni žalostni slučaji so neko staro vdovo-vrgli v veliko pomanjkanje. Jako bogati sorodnik, ki bi jo moral podpirati, ni hotel o nji nič vedeti. V tako žalostnem položaju, je bila zvesto vdana dekla, katera je pri nji služila vže mnogo let, njeni pravi angelj varuh. Ker je vboga gospa ž njo toliko let lepo ravnala, je sklenila poštena dekla ji zdaj pokazati svojo hvaležnost.
Blaga vdova ji neki dan reče naj si poišče kako drugo službo, ker ona jo ne more več plačati. Nakar ji plemenita dekla o d gori: »Nikar, jaz ne grem preč od Vas, dokler ostanete ž;v:. Vi ste meni toliko dobrega storili, in jaz naj bi bila tako nehvaležna da bi vas zapustila v dobi, kadar me najbolj potrebujete? Nikar, jaz nisem Inko nehvaležna. Vže tako in tako mi je bilo večkrat težko, ker mi ni prišla prilika Vam kaj več vstreči, nego je bila mo;a dolžnost. Jaz ne zahtevam plače ; denarja imam še precej in obleke, tudi si morem še marsikaj z delom zaslužiti, da mi bo mogoče Vas in mene prihranit1.
Blago udovo je ta velikodušna ponudba srčno ganila, ter jo tudi s hvaležnostjo sprejela.
Celi dve leti je plemenita dekla z delom svojih rok hranila sebe in blago gospodinjo, dokler ni ta umrla.
Ali njena velika krepost, ni smela ostati brez plačila pred Bogom. Malo pred smrtjo vdove
umrl je njeni bogati Irdosreni sorodnik, ki jo je v toliki potrebi zapusti. 1 er ni pa imel nobene osebe, izven te vdove, v sorodstvu, je pripala nji vsa zapuščina. Ali ni imela časa dolgo vživati to veliko zapuščino, temu jo pred smrtjo izročila svoji ljubeznivi, plemeniti dekli, katero je posta-za svojo dedščino.
Tako je Bog na čudni način poplačal zvestobo uboge dekle.
PREGOVORI. Nabira in piše Mihael Pustištk
Tuja reja otrok je mačehina odgoja ; ako otroci prve šole doma ne najdejo, ostanejo vse svoje [žive dni kilov in malopriden sad. Kaj pomaga še toliko čedna lupina, ako jedro
[dobro ni in je črvivo.
Mlad berač bo dober tat.
Potrpljenje je za vsako bolezen prvo in najpolrcb-
[nejše zdravilo.
Zapravljivec in tat sta si brata.
Kdor lepo pesem zna in jo zapoje, se več obrajta [pri poštenih ljudeh, kakor on, ki niti kupuje, f ravica je sladkega mira mati, oče pa božji strah, [sesti a pa piava krščanska ljubezen. Kaj pomaga glava prebrisana, srce pa hudobno in
[robato ?
Potrpežljivost rožice sadi, jeza pa trn:e.
Mladine najlepša lepota je ta : nedolžnost, poniž-
[nost, pa žlahtnost srca. Kdor pridno dela rad, le on je stanovitne sreče
[brat.
Grd, da ni gršega, je pijanec, ali sedemkrat grša
[je pijank«.
Trdovratnih se tudi dolga pridiga ne prime. Čednost in pregreha se človeku na obrazu poznata. Mladenič ne sme nobenega dobrega nauka zamu [diti, ker ne ve, kam že danes ali jutri pride. Lenuh in pa tat sta si tovariša.
Bolezen in pa smrt sta si sestri.
Nezadovoljnost je vodilja nezvestobe.
Le spoznati si prizadevaj našo besedo čedno oli-[kano, in ljubil jo boš, kakor svoje očesce ! Kratki in krepki so slovenski pregovori in prislo-[vice, žlahtni jagodam v kili govora podobni. Kar v mladih letih zamudiš, težko kdaj več za-
| dobiš.
Krvavih bojev se le on boji, ki po tujem blagu
[roko stega.
Bolje je malo, pa dobro brati, kakor veliko žlo [bodrati, umeti in čuti pa nič. Komur jesti ne diši, nima pravega zdravja; komur na dober nauk mrzi, kaže, da se za hudo pripravlja. Kdor z lepem naukom norce brije, on sam sebi
[vrat zavije.
KRŠČANSKI MOŽJE SLOVENSKI!
Češki dunaj. kršč. možje že mnogo‘let zaporedoma vsako leto romajo, prvi na Sv. Goro pri I fi bramu, drugi v Marijino Celje. Dunajčani so letos svojo božjo pot opravili ravnokar (1°>, do 15. julija); bilo jih je z drugimi vred okolu 5000, med njimi dr. Lueger.
Lepe navade posnemali je vedno koristno, Pa ne samo zato da posnemamo, ampak zato, ker je to samo na sebi res lepo in dobro, smo sklenili, da poromamo tudi slovenski možje (k terirn prištevamo tudi mladeniče) letos na Veliki Š m a r i n na Sv. V i š a r j e.
Možje ! V teh časih, ko se boj med sovražniki in prijatelji mena Kristusovega vedno bolj ostri, ko sovražniki božji vedno bolj predzrno stopajo na dan in odkrivajo svoje nakane, treba, da tudi mi vedno krepkeje razvijamo in vedno višje dvigamo prapor Kristusov, vedno odločneje in očitneje z besedo in dejanjem kažemo, da smo njegovi Ne samo ženskam prepuščajmo svetišča ; možje pokažimo, da si štejemo v čast služiti Bogu. Če si zloba upa nastopali pri bel m dnevu, pa tii se krepost ne smela pokazati! ?
Skupaj možje ! Pojdimo k Materi božji pri-včat.svoov tro, prisegat zvestobo Bogu!
Zakaj ravno na sv. Višavje? — Višarje so idealna ločka. Ž njimi je združene nekoliko turi-stike, ki je danes tako moderna. Na visoki gori se ložje dviga duša v višave. Planinska in verska misel nas bo obenem dvigala in užigala za visoke vzore, katerim služimo.
Torej na Sv. Višarje! Upamo, da nas bo dovolj, da napravimo poseben vlak ki bo na Veliki Smarin okolu desete ure odšel iz Ljubljane in obstajal na vseh gorenjskih postajah.
Časa je le še nekaj lednov. Oglaša,,te se takoj ali neposredno pri centrali: Upravništvu „S 1 o v e n c a ‘ v Ljubljani, ali pa pri svojih čč. župnih uradih, katere s tem uljudno prosimo, da blagovole nabirati udeležnike in njih imena pošiljati na zgoraj označeno mesto.
Kvišku : možje krščanski — na goro višar-
sko !
Karol Pollak, predsednik.
Ivan Podlesnik, tajnik.
Jiupujfe
narodni kolek!
Izseljniški dom v Trstu (l)lizu Skednja)
Avstro-Amerikana“ Bratje Kozulič.
V teh prostorih dobi do 200) potnikov, predno odpljuje parnik v Ameriko stanovanje in hrano. Te dneve je bil v njem dunajski deški »regiment«.
BRATSKA DRUŠTVA!
Odbor ..Slovenske krščansko socialne zveze-1 je sklonil, da združi letošnje glavno zborovan e „ZvezinilU društev z otvoritjo »Delavskega doma’ na Jesenicah in z desetletnico jeseniškega »Katoliškega delavskega društva". Ta dan hočemo pregledati dosedanje svoje dcdo in še bolj izpolniti slovensko izobraževalno organizacijisko delo. Na noge vsa naša društva po vseh slovenskih deželah, na noge vsi sodelavci pri izobraževalnem delu ! Dne 25. avgusta prihitite na Jesenice vsi ki lju bite resno delo za domovino in ob velikem zboru slovenskih katoliških izobraževalnih društev dajmo obenem z veliko udeležbo častno priznanje jeseniškemu delavst u, kije bilo vedno v prvih vstali naše organizac je in ki ima mnogo zaslug za krepki razvoj slovenske delavske organizacije.
Društva naj pridejo s svojimi zastavami in pevskimi zbori. Nobeno naše društvo naj 25. avgusta ne ostane doma!
Društvene odbore prosimo, naj takoj tekom prihodnjega tedna podpisanemu odboru naznanijo svojo udeležbo, da pravočasno vse potrebno pripravimo. Naj pribite na zborovanje tudi somišljeniki iz krajev, kjer še ni izobraževalnih društev !
Na svidenje 25. avgusta na Jesenicah, na taboru slovenskega prosvetnega dela !
Odbor ,.Slovenske krščansko socialne zveze*.
KOLEDARČEK.
August,
11. X!l. pobinkoštna nedelja. (Evangelji: O usmiljenem Samarijanu) Tiburcij, m. ; Suzana, dev. ; Filomena — 12. pondeljek. Klara, dev.; Hilarija, muč.; Aira.— 13. torek. Ilipolit in Kasijan muS.; Radegunda.; Konkordija. — 14. sreda. Evgebij, sp.; Anastazija, dev. — Danes je post in z d rž e k m e s n i h j e d i. — 15. četrtek. Veliki šmaren. Vnebovzetje Mar. Dev. — 16. petek. Rok, sp.; Hijacint duh. — Danes j e p r v i krajec oblO. u r i 3. min. z v e č e r. V e 1 i k a vročina. — 17. sobota Liberat, m.; Šibila,dev ; Benedikta, op. — 1«. XIII. pobinkoštna nedelja. (Evangelij : Jezus ozdravi deset gobovih.) Joahim, oče M. C.; Helena, kroj Agapit, muč — 19. pondeljek. Ludovik tol. ; škof; Julij, muč.; Marijan. — 20. torek. Bernard, op.; Štefan, kr. — 21. sreda. Ivana frančiška, od. : Adolf. — 22. četrtek, Timotej, muč.; Hipolit, sk. — 23. petek. Filip Ben., sp. ; Bogovoljka. — Danes je ščep 6b 1 uri 13. min. dopoldne. Dež bo ohladil malo ozračje. — 24. sobota. Jernej, ap.; Ptolomej, šk.; A ur e a.
NOVICE.
Prevzvišeni gospod škof Dr. Nagi se povrne iz svojega poletnega oddiha na Koroškem nazaj v Trst okoli 13. t. m.
Kanonična vizitacia in birmovanje se bo vršilo prihodnjega meseca po tem le redu : 8. sept. Hrušica, 9. sept. Pregarje, 10. sept Golac, 11. sept. Vodice, 12. sept. Podgrad in Starada, 14. sept. Mune, 15. sept. Jelšane, 17. sept. Podgraje.
Porcijunkola pri sv. Ani v Kopru. Od davnih časih pride na »odpustke* dne 2. avgusta veliko število Slovencev iz koperske okolice v cerkev sv. Ane. Ni dolgo odkar je pisatelj slišal da je pred 20 — 30 leti o tej priliki prihajalo toliko okoličanov, da so mnogi prenočevali na ulicah in na obrežju Kopra. Ako jih zdaj ne pride toliko je kriva občna mlačnost; sicer so pa okoličanske župnije razmeroma še jako verske, kar dela čast prečastitim dušnim pasiirjem, kateri si na vso moč prizadevajo širiti razne bratovščine in pogostno sv. obhajilo. Da se pri tem tudi pri sv. Ani istim pomaga, je gotovo, saj glede števila slovenskih patrov, je v celem letu mnogo »Porcijunkul'' pri sv. Ani, posebno ob nedeljah in praznikih in velikonočnem času.
Prečastiti gospodje, kateri so letos prišli |o-magat na «Porcijunkulo“, in katerim se tu izreka prisrčna zahvala so naslednji, preč. g. Kompare dekan v Ospu, g. Glavina župnik tuk. kaznilnice, g. Svetič žup. tinjanski, g. Slamič žup. upr. dek. g. Pipan žup. sv. Antona, g. Zalokar kap. v Plav. in č. g. J. .Košir žup. upr. v Rižanu. Preblagi gospodje na svidenje, ako Bog da, drugo leto, in množilo se Vaše število!
Razpisana župnija. Do konca t. m. je razpisana župnija Sv. Justa m. v Sočerg.
Avtomobil, ki vozi po suhem in po vodi je izumil pred kratkim Julij Ravajev, izdelovatelj avtomobilov v Parizu. Avtomobil se imenuje kočija brez konja, ki jo žene bencin ali pa elektrika. Na avtomobilu lahko prevoziš GO kilometrov ni še več na uro, toraj skoro toliko kakor iz Trsta v Postojno. S tern novim avtomobilom se še da prevrziti do 40 kilometrov na uro, bodisi po suhem ali v vodi. Poskusi so se posrečili. Ker bi znali biti taki avtomobili velike koristi v vojski, zato jih je francozka vlada že veliko naročila.
Ognjeniki, to je hribi, ki bljujejo ogenj, mečejo včasi iz sebe dim deset do trinajst tisoč metrov risoko. V svojo bližino so v stanu nametati do 15 metrov na debelo pepela.
Nove znamke ali marke bo rabila pošta prihodnje leto v spomin 60-letnega vladanja cesarja Franca Jožeta. Te marke bodo v rabi samo eno leto in bado izdelane zelo umetno.
Šesti avstrijski katoliški shod se bo vršil, kakor vse kaže, menda že letošnjo jesen na Dunaju. Časi so resni in prav je, da se avstrijski katoličani družijo, saj tudi nasprotniki katoliške Avstrije ne spe.
Letošnje pomorske vaje naše mornarice se bodo vršile septembra meseca v dalmatinskih vodah. Vrhovno vodstvo bode imel poveljnik vojne mornarice, grof Montecuccli, ki je že 15. jul. prišel na Reko ter se na svojej jahti »Lakroma« odpeljal na inšpekcijsko postovanje ob dalmatinski obali. Potem pa se bodo začele vaje, ka;erih se udeleži šest oklopnic, dve oklopni križarici, tri križarke, šest torpednih lovcev in dvanajst torpe-dovk. V to eskadro je v-teta tudi poletna eskabra pon poveljstom kontreadmirala pl. Zieglerja. Bro-dovje bode razdeljeno v dve stranski kot v vojni. Okoli 15. septembra bodo vaje že končane.
Mirovna konferenca za vojno. Zanimivo-je slišati, da se zostopniki skoro vsoh držav sveta, ki sedaj zborujejo v Hagu na Nizozemskem več pogajajo o vojni kakor pa v miru. Sedaj so sklenili, da se mora vojna začeti precej po napovedi brez vsakega prizanašanja proti sovražniku. Nizozemska vlada je namreč predložila, naj bi se po napovedi vojne počakalo vsa] še 34 ur, predlog pa je bil odklonjen s 15 proti 14 glasovom.
Strašim nesreča. — Brat ustrelil brata. Dne 26. jul. okoli pol 8. ure zvečer se je dogodila v hiši trgovca gospoda Viktorja Rohrmana v Ljubljani strašna nesreča. Starejši sin g. Rohma-na, 20 let stari uradnik „Kreditne banke- g-Viktor Rohrman, je basal revolver in potem pobiral krolje iz revolverja. Mlajši njegov brat, ki je pred tedni končal gimnazij je vzel v roke revolver in v mnenju, da ni nobene kroglje več v revolverju, sprožil proti bratu. Revolver je počil in s prestreljeno glavo se je bančni uradnik Viktor Rohrman zgrudil Kroglja mu je šla skozi glavo. Nezevestnega so prepeljali v bolnišnico,, kjer je naslednega dne ob 6. uri zjutrai umrl, ne da bi se bil še kaj zavedel. Mlajši brat, ki je po neprevidnosti zakrivil strašno nesrečo, obupan skoro blazni in ga morajo čuva’i.
Petdesetletnica sv. Očeta v naši škofiji. V proslavo peddcsetletnice mašništva sv. Očeta PijaX., kojega geslo je »prenoviti vse v Kristusu« je opozoril prevzvišeni gospod škof vse župnike združenih škofij, naj bi pri tej priliki kjerkoli možno preskrbeli svojim vernikom duševno pre-rojenje s sv. misijoni. Imena izbranih misijonarjev morajo javiti župniki škofijskemu Ordinariatu vsajt do konca tega meseca, da se potrebno uredi. Za pokritje stroškov sv. misijona v prav ubožnih cerkvah je odločil prevzvišeni gospod škof svoto-1000 Kron.
Patrijarh Jev — ‘Svetnik*. Prega ruskega patriarha (nadškofa) Jeva, ki je umrl pred 300 leti, bo te dni ruski car poglasil za svetnika. Čuden svetnik-krivoverec! Ker pa ruski car ne gleda natanko na vsako malenkost, bi se znalo dogoditi, kakor za časa carja Nikolaja L, ki je proglasil za svetnika moža, o kojem se je pozneje dokazalo, da je bil vse dni svojega življenja največji lump.
Iz Pekina v Pariz se voa sedaj za stavo pet norcev — Bog mi ne vzemi za greh — na avtomobilih. (To so vozovi, ki jih žene benzin.) Še bo treba čakati, predno prevozijo dolgo pot iz Kitajskega na Francosko, če se jim prej ne pripeti kaka nesreča.
Ki ščanstvo.v Beroliim. Žalostno razmere, ki morajo vladati med krščanskim prebivalstvom glavnega nemškega mesta Berolina, nam kažejo te-le številke : Leta 1904. se je porodilo nekaj nad 47.000 otrok, a od teh je ostalo 5800 brez krsta; porok je bilo 20.000, med temi 7388 civilnih brez cerkve: pogrebov je bilo 32 000, od teh 17.000, torej nad polovico brez duhovnika. Vsak dan je torej v Berolinu okoli 46 civilnih pogrebov. Res žalostno !
Dekanijska konferenca za tomajsko dekanijo se je vršila včeraj v Tomaju. Na dnevnem redu so bila tudi velevažna vprašanja, kako pomagati našemu ljudstvu na Krasu do prave omike, kakoršno zahteva dandanašnji tok časa.
Na južni železnici so uvedli letos pri nekaterih železniških čuvajih take električne aparate, ki ne samo da naznanjajo odhod vlakov iz postaje z udarci ob zvon ampak tudi zapisujejo te udarce v obliki prebodenih pik na tekoč papirnat trak kakor pri brzojavu ali telegrafu. Ko bi imel vsak čuvaj tako pripravo, bi morali pač reči. da je to koristen napredek v korist čuvajev, k: včasih ne slišijo prav razločno dano znamenje in bi lahko na traku pogledali, koliko udarcev je bilo. Take prijave pa nima vsak čuvaj ampak med dvema postajama samo eden, tako da ima vsa ta iznajdba samo namen opazovati ali uradniki na posta i prav vršijo svojo službo.
Iz Sežane. Predzadnjo nedeljo, t. j. 28. julija smo imeli v prijazni vasici — Šmarje — sežanski podružnici običajno, vsakoletno cerkveno slovesnost. Nedeljo po sv. Mariji Magd. namreč obhaja tamošnja cerkvica obletnico svojega posvečevanja. Vb 10. uri je bila peta sv. maša pred izpostavljenim sv. R. Telesom in sv. blagoslov. Zdelo se je kakor, da bi bila kaka božja pot. lepo je bilo videti ljudstvo, ki je šlo tja k službi božji k sv. .Mariji v Leškovju«, kakor imenujejo ljudje stari tisto cerkvico. Med verniki je bilo tudi več odličnih oseb. Kakor stari ljudje prifove-
dujejo so bili tam v starih časih veliki shodi na katere so prišli kramarji, bil je torej semenj. Prišlo je ljudstvo iz daljnih vasij. Menda je bila tudi procesija. Zdaj se je to izgubilo, ker je Sežana stopila v ospredje. Pripoveduje se tudi, da je bilo tam večje pokopališče in so se tam mrtveci od daleč pokopavali. Saj cerkvica v Šmarjah je res zelo stara Nad velikimi vrati stoji letnica 1505. Vrata, okna so v gotskem slogu napravljena. Na malem zvoniku je vzidana plbšča z napišem in letnico 1668. Cerkvica je lepa in čedna. Vsa je poslikana, slike na stropu in presbiterju morajo biti zelo stare, kakor se pozna po delu. Predstavlja glavna slika Marijno Vnebovzetje, iz česar se sklepa, da je ta dan glavni praznik cerkvice. Druga slike so iz življenja Jezusa Kristusa. Tudi so na stropu slike sv. Auguština, sv. Ambroža, sv. Gregorja i. t d.
Zraven cerkve je stara podrta hiša, ki je svoj čas gotovo spadala h cerkvi, kakor se more spoznati iz dela. Tudi ta razvalina nosi letnico 1609. V cerkvi so trije lepi altarji. Na glavnem je kip M. B. z Detetom. Stranka pa sta posvečena eden sv. Mariji Magd., drugi sv. Roku. Res škoda, da se je tisto vsakoletno romanje k Mariji v Leškovju opustilo. Sedaj je le ob Marijinih praznikih, Velikonočni in binkoštni pondeljek ob 10. peta sv maša a pridejo le domači verniki iz sežanske župnije. Tudi to nam kaže, da se je morda ohladila gorečnost do Mariji naše najboljše Matere.
Sežanskj.
Euliaristična shoda ne bo letos v Spletu, kakor se je bilo sklenilo na zadnjem shodu v Ljubljani. Najbrže da bo tak shod duhovnikov — častivcev Sv. R. Telesa še le prihodnje leto in sicer istotako v Spletu (Dalmacija.)
Duhovne vaje za duhovnike bodo v jezuitskem samostanu v Ljubljani v tem mesecu samo še v tretjem tednu to je od 19. t. m. dalje. Prihodnji teden (od 12. t m. dalje) so bodo tamkaj duhovno vadili abiturienti ali dovršeni osmošolci.
Železnica na Triglav. Železniško ministrstvo je dalo stavbinskemu adjunktu avstrijsko ogrske državnoželezniške družbe in privatnemu docentu v Pragi dr. Frideriku Steinerju enoletno dovoljenje za tehniška dela za železnico od Bohinjske Bistrice na vrh Triglava.
Preš v. gosp. Nakič, škof Spljetski (v Dalmaciji) se je mudil na potovanju mimogrede tudi v Trstu in je v pondeljek maševal v ‘cerkvi starega sv. Aniona.
Štiridesetletnica, odkar je bil cesar Franc Franc Jožef kronan za ogrskega kralja, se je izvršila 9. t. m. v Budimpešti brez posebnega hrupa.
Navzoč je bil tudi prestolonaslednik, ki je pa takoj po jubilejni maši odpotoval. Tudi cesar sam je renadoma odpotova’.
Vsled komarjevih pi ov umrl. Bivši budimpešlanski trafikant Karol Very je napravil preteklo nedeljo ,izlel, s katerega je prišel od komarjev ves opikan. Ker e male rane vsled srbenja razpraskal, se mu je zastrupila kri, vsled česar je v sredo umrl
Železniška nesreča. Na elektriški železnici Dunaj Baden se je primerila nezgoda. V bližini postaje Neudcrf sta namreč trč la skupaj voz elek-triške železnice in neki kmečk i voz. Kmečki voz se je prevrnil, hlapec se je pri tem tako ranil, da je kmalu nato umrl.
,Sole“ je postal glasilo krščanskosocialne stranke adrijanskega oddelka. Želimo, da bo res kašSanski tudi proti nam Slovencem in da nas bo spoštoval. Ime mu bodo spremenili
Blizu cilja.
Spevni I. T
Blizu cilja blim kraja močno bije vsem sreč : srečna tem radost prihaja, drugi žalost le izve.
Nekateri bodo srečni, ko življenja pride kraj, druge vzame ogenj večni, ki ne da jih več nazaj.
DRUŠTVA.
Moška Marijina družba v Trstu za sedaj ne priredi romanja.
Dne 4 t. m. je bila predpoludne odborova seja in popoludne shod. Govor : Duhovski stan in človeška družba.
Ženska Marijina družba v Trstu. Shod za žene je imel veleč. g. Aleksander Martelanc.
Marijin dom. Govor. Z eza z Bogom in z Marijo, je najbolja, zveza z domom. Marijin dom naj nas spominja na doma,či kraj in na nebeški dom.
Zavod Sv. Nikolaja ima v zalogi zanimive brošurice s poročilom letošnjega občnega zbora. Gena 20 stotink. Vsi kupite.
DAROVI.
15. Nabiranje za Marijin Dom od 7/.‘> — 23/7 1907 Nabrali so : Fr. Guštin 130 K, Ana Butinar SG^O K Marija Birsa 21,20 K, Jožefa Cerkvenik 27 K, Jožefa Katern 20 K Ivana Štokelj 32 K, Kristina Novic 39 K. Ana Dobnik G K Frančiška Dolenc 50'20 K. Skupaj 361*80,K.
Ustanovni udje po 20 K i Uršula Sedlar, Amalija Mešiček, Neža Erjavec, Marija Erjave*, Alojzija Sotlar, Draga Turk, Josipa Braclietta.
Podporni udje po K : Roza Divjak, Mar. Kavs, N. žika Kranjc, Genovefa Simončič, Rozalija Klun, Apol. Bajc, Ter.: Tomažič, Ant. Peric, Mar.
Gladič, Mar. Zadnik, Fr. Kapun, Am. Teičelj, J. Jovan, Fr. Kušlan, M. VBnjevec,"M. Mihelič, He-lei a Zimer, Ivana Petrončič, Ana Miška, Jožefa Furlan, J. Gerrnek, Uršula Traven, Fr. Zime, J. Ferfila, Ant. Bole, Iv. Vladika, I. Barba, Ur. Barba, Nežika Karhin.
Ivana Srebat K 12, M. Butinar 10, Ur. Gulič 8. M. Česnik 6, M.*Dugar 5.
Po 4 K : Ana Dobnik Urbanič M., Roža Mav-ker, M. Vrtovec, I. Predominato, Jerca Avčin. Iv. Spitnič.
Po 3’K : Josipina Katern, Ljudmila Kovačič Terezija Skodič.
Podporni udje po 1 K : Uršula Kostanjevič. Darovali so : N N. K IG, N. N. K 5, N. N. 4*60 K.
Po 4 K: Neimenovana oseba, N. N., B. M. 3. Po 2 K : Aite R., J. Pirnaver, M. Lot, Marjeta Lenarčič, Ant. Valentinčič.
Po 1*20 K : Nežika Paulin, N. N.
Po 1 K: Ana Humer, N. N., Ant. Mrak, M. N. N. N. Iv. Šklemba, M. Hreščak, N. N., Klotilda Božič, M. Penko, M. Požar. Ana Tončič N. N. Fr. Bajzel GO st., M. Camponaro 40 stot
TO IN ONO.
To ni lepo. Kadar se koga povabi, da kaj pomaga, se ne zgane če se pa brez njega kaj stori, se jezi, češ da se ga prezira.
Manj ko ima, rajši da. (Zato pa manj ima. Opazka skopuhova.)

ZA UČENE LJUDI.
Profesor Riehl na Dunaju je je izumil pa-stilje, katere so se izvrstno obnesle kot lek proti gadovemu piku. Ob toj priložnosti omenjamo da si pri strupenih pikih človek lahko pomaga s tem, da se vreže s čistim rezilom z namenom večjega krvavenja. Napiti se žganja je tudi priporočljivo, toda le v tem slučaju (strup proti strupu).
Strupenih gadov je v Evropi šest vrst. Najdaljši je le 90 cm.
GOSPODARSKE STVARI.
Ne bo se več streljalo proti toči. Zadnja leta se je na mnogo načinov poskušalo obvarovati vinograde pred točo. Leta 1902 so se bili sešli u-čenjaki v Gradcu in razpravljali, ali res kaj koristi streljanje s topiči proti toči. Učenjaki niso bili vsi istega mnenja, eni so bili za streljanje, drugi proti. Konečno se je sklenilo napraviti vsestranske poskušnje. Avstrijska vlada je določila za te poskušnje prelepo polje v Slovenski Bistrici na Štajerskem, italijanska vlada je storila isto v Kastelfranko na Beneškem. Petletni poskusi so konečno dokazali, da vse streljanje ne pomaga nič. Ko je sprevidel Francoz Vida da streljanje s topiči nič ne koristi, je poskusil z raketami, a brezuspešno. Tudi streljanje z bombami ni izdalo nič.
Kaj torej sedaj ? Učenjak Beker-Betran je izumil pripravo, ki pokrije ob času nevihte ves vinograd s tako idejo, da mu ne more škodovati niti najdebelejša toča. Uredil je pa tako, da električni tok to odejo o pravem času razširi in zopet spravi. To je res zan sljivo sredstvo, ki gotovo pomaga, toda le najbogatejši so si v stanu privoščiti kaj takega nad svojimi latniki.
SMEŠNICE.
Naivno.
Podčastnik : Kako to, da sem Vas videl v nedeljo stati za drevom v civilni obleki ? Rekrut :	Gospod podčastnik, deblo je bilo pre-
šibko, da bi se popolnoma skril.
Vzel — ni vkradel?
Gospod, reče kmet župniku — .jaz sem*pri oltarju nekaj vzel.“
»Takoj pa nazaj prinesi!* reče župnik.
Mož gre in pripelje ženo nazaj.
Previden mož.
V nekem mestu je pogorelo veliko hiš zato, ker niso bile gasilnice za nič. Na to je župan dal
oklic, da se imajo drugikrat gasilnice vselej tri pred ognjem poskušati.
Zaletel se je.
Zdravnik: Proti Vašemu zmrznjenemu nosu ni pomoči, ostane pač črn.
Bolnik: (turobno) Ali tudi ako bodem pil samo vodo J*
Uteha.
A : «Kam tako hitro?* B: .Grem k sodniji da tožim gospodarja, ker me je včeraj zmerjal da sem vol.* B: Ali človek, vi niti ne veste koliko je vreden vol ob sedanji ceni mesa.
DOMAČI ZDRAVNIK.
Opojne pijače strup. Zdravniki, ki raztelesu-jejo mrliče, opažajo na pljučah pijancev mnogo strupa podobnega fosforu in arzeniku.
Zaletelo se mu je. Kadar se psu zajeti, pobesi glavo globoko, zakašlja — in vse je zopet v redu. Iz tega naj se učimo Kadar se kolmu zaleti naj leže (na postelj ali stol) tako da mu glava z obličjem navzdol in roke dol vise, diha naj globoko, da lažje zakašlja. Po hrbtu in prsih se ga lahko potrka.
LISTNICA URDENIŠTVA.
Enkrat smo že pisali, da ne sprejmemo dopisov s svinčnikom. Oči urednikove in stavčeve so tudi nekaj vredne.
Sprejeti spisi: 1) ,Na materinem grobu*, 2) ,0 kralju, pajku in zajcu*.
Telovadba nam bo dobrodošla.
LISTNICA UPRAVNIŠTVA.
Krivda ni naša če ne prejmete lista o pra. vem času.
Radi bi vodeli, kako bodemo letos shajali, zato pa pošljite naročnino še, kdor je zaostal ž njo.
UGANKE.
Rešitev ugank:
1) uganka, 2) leto in meseci.
Prav so ju rešili: Jankovič Pavel (Griže), Mihael Pustišek (Zdole), I. P. K. N. Jankovič je pogodil rešitev tudi v predzadnji številki, pa je bil izpuščen po pomoti.
NOVA UGANKA.
Nad zemljo je od, pod zemljo pa ona^ Kaji je to?	.. v
r
TIHA SREČA.
Speval I. T.
Milka mlada pasla kravi, lepi, mlečni kravi dve :
, belko, plavko. ki na travi tečni sta najeli se.
Dekle je veselo bilo, pelo včasih na ves glas, pelo tiho, pelo milo, kakor je naletel čas.
Na planini blizu neba, blizu doma je lepo, tam ljudem ni mnogo treba, da so srečni in kako!
Milka je nedolžna bila, kakor rože sveži cvet, le Bogu je posvetila srečne dneve mladih let.
*
Bodi, bodi dekle zalo, vedno tako še naprej, saj gotovo veš, da malo, malo smo na zemlji tej.
Hitro zgine vsa lepota, naglo rože odcveto, vedi, da mladostna ;mota. tepe starost prav hudo.
y torsta šiTilja
v Zavodu sv. Nikolaja v Trstu
se priporoča za d e I o. |
Svoji k svojim
<xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx>
<xxxxxxx>;xxxxxxxxxxxxxx>o<xxxxxxxxxx>
(?--------£

mm
M
^ ^ ^ ^

<3
<3
Mizarska zadruga y Gorici
tovarna pohištva s strojevnim obratom
priporoča slavnemu občinstvu svojo zalogo pohištva
Album pohištva se pošilja
(bOll(an) | brezplačno.
prej jlnfon Cernig
Via dei Rettori št. I (Rosario) tik cerkve Sv. Petra — Trst
Največja tovarna pohištva primorske dežele
Pohištvo se izdeluje solidno, trpežno in lično, in sicer ' samo iz lesa, posušenega v tovarniški sušilnici s temperaturo GO stopinj.
mesečne
obroke.
! ".'n
s?	c?

<3
<3
<3
Zastopstva v Trstu, Splitu in Aleksandriji (Orient).
v w y