ptacaoa v gotovu Leto LXX1. H. 142 ponedeljek Cena Din 1.— izhaja vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje in praznike. — inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji Inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratm davek posebej. — »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.— Rokopis] se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN CPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljevm ulica fttev. 6 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR, Strossmayerjeva 3b — NOVO MESTO. Ljubljanska o* telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Stnossmaverjeva unca L telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob koioavoru 101. Postna hranilnica v Ljubljani št. 10.851 Le naprej brez mira: Triumt našega sokolskega naraščaja Prvi glavni naraščajski dan X. vsesokolskega zleta v Pragi — Jugoslovenski sokolski narašča] je s svojim vzornim nastopom zadivil 170.000 gledalcev in žel vsestransko priznanje PRAGA, 27. junija, r. Včerajšnji prvi glavni naraščajski dan X. vsesokolskega zleta v Pragi se je pretvoril v nov triumf sokolske ideje in mogočno manifestacijo jugosiovensko-češkoslovaškega sokolskega bratstva. Pred 170.000 gledalci in v navzočnosti najvišjih odlični kov s preži d en tom dr. Benešem na čelu je sokolski naraščaj na mani fes tanten način pokazal silo in moč mladega sokolskega pokolenja. Se prav posebno pa se je odlikoval jugoslovenski sokolski naraščaj, ki je žel vihar priznanja in odobravanja za svoj vzorni nastop, s katerim je zadivil vso množico gledalcev. Sam prezident dr. Beneš je čestital jugoslovenskemu Sokolstvu k temu uspehu in postavil jugoslovenski sokolski naraščaj za zgled vztrajnosti, požrtvovalnosti in discipline vsej sokolski družini. Nepopisne manifestacije je izzvalo pobratimstvo jugoslovenskega in češkoslovaškega sokol- skega naraščaja. Jugoslovenski naraščaj je poklonil češkoslovaškemu sliko prvega starešine SKJ Nj. Vel. kralja Petra II., češkoslovaški naraščaj pa jugoslovenskemu kasen kristalni pokal. V svojih nagovorih sta drugi podstarešina SKJ br. Paunko-vič in starosta COS br. Bukovski naglasila, da hoče sokolski naraščaj verno slediti zgledu starejše sokolske generacije in ostati pobornik sokolske tradicije: zvestoba za zvestobo! Vsi, ki so bili priče včerajšnjega nastopa sokolskega naraščaja, izjavljajo, da jim bo ta dan ostal v neizbrisnem spominu. Zelo laskavo so se izražali o nastopu tudi tuji predstavniki med katerimi sta bila tudi zastopnika nemškega in vatikanskega poslaništva v Pragi. Sokolska ideja je doživela včeraj svoj novi triumf in zlasti jugoslovenski sokolski naraščaj je dokazal, da gre jugoslovensko Sokolstvo vedno le naprej brez miru! Razstava j ugosl o venskega sokolstva Zgodovinski pregled sokolskega dela Praga, 26. junija Te dni je bila v Pragi otvorjena v prostorih praškega velesejma jubilejna sokolska razstava. Otvoritvi so prisostvovali zastopniki Češkoslovaške vlade, parlamenta, raznih kulturnih ustanov ter Češkoslovaškega, in jugoslovenskega Sokolstva. Jugoslovensko Sokolstvo so zastopali prvi podstarešina E. Gangl, organizator jugoslovenskega oddelka na razstavi inž. Kosta Petrovič ter profesor in savezni prosvetar Stanojević. Sedanja razstava je tretja po vrsti in največja, kar jih je bilo doslej. Zavzema vsa poslopja starega dela praškega velesejma, kakor tudi vse proste okoliške prostore, skupno 30.000 kvadratnih metrov. Razstavljenih predmetov je več tisoč. Razstavljeni so razni zgodovinski in kulturni predmeti, vae, kar se tiče telesne vzgoje, folklore, gospodarstva, socialne politike, vojaškega vežbanja, razni statistični podatki in kar ima kakorkoli zveze s Sokolstvom. V gospodarskem oddelku je razstavilo 237 podjetnikov, ki proizvajajo ali prodajajo sokolske potrebščine. Ob vhodu v razsta- vo vihrajo zastave petih slovanskih narodov, češkoslovaška, jugoslovenska, ruska, poljska in bolgarska. Pred vhodom je velik slavolok na katerem so besede: Enakost, svoboda, bratstvo. V središču razstave je slavnostna dvorana, v kateri je kip predsednika T. G. Masarvka Osvoboditelja. V pročelju dvorane je doprsni kip predsednika dr. Be-neša, za njim pa kip Tyrsa, Fugnerja in drugih znamenitih osebnosti iz zgodovine češkoslovaškega, naroda. Tu so razstavljeni tudi predmeti, ki so v zvezi z največjimi zgodovinskimi dogodki in spomini na ustanovitelja Sokolstva ter njegov razvoj. Razstavlja 52 češkoslovaških sokolskih žup, zlasti je zanimivo gradivo, ki predstavlja kulturno delo Sokolstva. Pozornost zbuja zlasti oddelek, v katerem je nazorno predstavljen pomen Sokolstva za državno obrambo in sodelovanje sokolskih društev z vojaškimi oblastmi. V oddelku za inozemsko Sokolstvo zbuja največjo pozornost razstava saveza Sokola kraljevine Jugoslavije, ki je nameščena v dveh prostorih. Na njej je zbrano bogato zgodovinsko gradivo, ki predstavlja, delo jugoslovenskega Sokolstva za slovansko zbližan je, slovansko solidarnost, za telesno in duhovno vzgojo jugosloven-ske mladine. Osnovna misel našega glavnega oddelka je hram, ki se deli v preddvorje in svetišče. Tu so kipi onih, ki so si pridobili v J poslednjih 10 letih največ zaslug za učvrstitev jugoslovensko-češkosiovaSkega brat stva. Tu je kip viteškega kralja Aleksandra Uedmitelja, delo kiparja Al. Gangla, kip kralja Petra H., delo kiparja S. Sto- janovića, nadalje kipa prezidenta Masarvka in prezidenta dr. Beneda, ob straneh portreti ustanoviteljev Sokolstva Tyrša in Fugnerja, med njimi pa slike ki fotografije voditeljev jugoslovenskega Sokolstva in njihovih prednikov med srbskimi, hrvatskimi in slovenskimi sokotakrmi organizacijami. Poleg se nahajajo spomini na prve medsebojne stike med češkim Sokolom ter bratskimi organizacijami na sedanjem ozemlju Jugoslavije, med drugim deputacije ljubljanskega in zagrebškega Sokoia ob 201etnem jubileju prvega češkega sokolskega društva, praškega. Sokola v leta 1882. Tu je meč, ki ga je kralj Aleksander poklonil Sokolstvu za prehodno nagrado zmagovalcev v saveznih tekmah, originalno pismo kralja Aleksandra U edini tel ja. Sokolstvu, prva soMoTska zastava v Jugoslaviji, prvotna zastava Južnega Sokola v Ljubljani. Tu je tudi posvetilo, ki ga. je L 1934 lastnoročno napisal Nj. VeL kralj Peter II.: Mlademu jugoslovenskemu pokolenju — zdravo! Peter. V drugih prostorih našega oddelka so razstavljeni diagrami sokolskih žup, iz katerih je razviden razvoj Sokolstva v Jugoslaviji od L 1863 dalje. Izredno zanimivo je tudi predstavljeno delo kmetskih sokolskih čet. Iz razstavljenih podatkov je razvidno, da je imel Sokol kraljevine Jugoslavije ob koncu 1. 1937 278.000 članov, med njimi 110.000 moških, 20.0O0 na-raščajnikov in 65.000 sokolske dece, organiziranih v 25 sokolskih župah. Posebno so zanimivi spomini na stalne stike med češkoslovaško in jugoslovensko sokolsko organizacijo, ki pričajo, kako odkritosrčno prijateljska čustva goje Sokoli v Jugoslaviji do svojih bratov na severu. Deveta obletnica smrti dr. Gregorja žerjava Nove komplikacije okrog Španije Italija grozi z vojno, Se bi republikanci napadli italijanske lake Razpoke v francoski ljudski fronti Radikali odklanjajo razširjenje programa PAKi^i, 27. junija, br. Včeraj je obiskal zunanjega ministra Bonneta odpravnik poslov italijanskega poslaništva v Parizu Renato Prunas in po naročilu Mussolinija srorečil francoski vladi, da bo Italija tako: izvajala represalije, čim bi španska republikanska vlada izvršila svojo grožn:o in napadla katerokoli italijansko luko, mesto ali ladjo. Italijanska vlada izjavlja, da bo v onem trenutku, ko bi eksplodirala prva bomba na italijanskem ozemlju, takoj poslala v boj proti republikanski Španiji vso svojo oboroženo silo na kopnem, na morju in v zraku. Zunanji minister Bonnet je izjavil zastopniku Italije, da je francoska vlada enako kakor angleška, opozorila valenci]sko vlado da bo morala sama nositi vse posledice, če se odloči za izvajanje napove- j danih represalij, ki jih ne odobrava ne Pa-* riz. ne London. Snoči pa je obiskal zunanjega ministra Bonneta poslanik španske republikanske vlade in ga uradno obvestil o sklepu svoje vlade glede bombardiranja nezavarovanih mest v Španiji, ki so pod oblastjo generala Franca. Če bodo Francovi letalci še nadalje bombardirali katerokoli republikansko mesto, bodo republikanske letalske sile takoj odgovorile s hudim letalskim protinapadom na nacionalistična mesta, predvsem pa na luke Malorco. Vinaroz, Castel-lon, Malago, Algeciras, Cadiz in Ceuto. Vesti o morebitnem bombardiranju italijanskih mest je označil zastopnik španske republikanske vlade za izmišljene in netočne. Grčija se oborožil je z angleško pomočjo ATENE, 27. jun. b. Grška vojska se v zadnjem času zelo naglo modernizira. Zastarel vojni material se prodaja in se kupuje nov. Zadnje tedne so se močno povečale zlasti grške letalske sile, grško bro-dbvje pa bo modernizirano v najkrajšem času z angleško finančno pomočjo, podobno kako turško. Gradi se velika tovarna orožja in municije, v kateri bo zaposlenih okoli 20.000 delavcev. Velike poplave v Ameriki NEW YORK, 27. jun. w. V državi Mon-tani so nastale hude poplave. Najhujše je prizadet okraj Havre. Po dosedanjih vesteh je 9 ljudi utonilo, mnogo jih pa pogrešajo. Hudo so prizadeti farmarji, ker jim je poginilo mnogo živine. Rudniška nesreča RIM, 27. jun. w. V žveplenem rudniku Caltaniseta na Siciliji se je porušil rov, in je zasulo 8 delavcev. Kljub vsemu prizadevanju je ostala reševalna akcija brez uspeha in se je vseh 8 zasutih delavcev zadušilo. PARIZ, 27. jun. b. Včeraj so se sestali zastopniki političnih strank in raznih organizacij, ki sestavljajo odbor ljudske fronte, da se posvetujejo o skupnem programu. Kakor znano, je kongres socialistične stranke v Rovanu sprejel resolucijo, ki zahteva poglobitev sodelovanja v okviru ljudske fronte. Resolucijo je vodstvo socialistične stranke dostavilo vodstvu radikalne stranke. Vodstvo radikalne stranke je na svojem včerajšnjem posvetovanju izrazilo mnenje, da zadeva trenutno ni pe- reča. Radikali poudarjajo, da je politični odmor in premirje med strankami nujna zahteva sedanjega položaja, kajti samo tako bo lahko Daladierova vlada izvedla svojo akcijo za ohranitev prvih reform ljudske fronte. To stališče so zastopniki radikalov iznesli tudi na včerajšnjem posvetovanju ljudske fronte, dočim so komunisti nastopili z zahtevo po takojšnjem razširjenju programa ljudske fronte, s čemer pa so povzročili še hujši r*~---« v vrstah ljudske fronte. Političen atentat SANGHAJ, 27. junija. w. Včeraj je bil v francoski koncesiji izvršen atentat na direktorja kitajske banke Kugžinskega. Ko je zapuščal svojo vilo, je neznanec oddal nanj več revolverskih strelov in ga nevarno ranil. Kugžinski je simpatiziral z Japonci in mislijo, da so prav zaradi tega izvršili nanj atentat kitajski nacionalisti. Razkolnikov v Parizu SOFIJA, 27. jun. »Utro« poroča, da se je bivši sovjetski poslanik Razkolnikov, ki je pred tremi meseci na zagoneten način izginil iz Sofije, pojavil sedaj v Parizu. Tu ga je slučajno iztaknil dopisnik lista, ki ga osebno pozna. Razkolnikov se mu je sprva skrival, misleč, da je vohun GPU, pozneje pa sta se sestala in mu je izjavil, da prav za .prav ne ve, zakaj ga Moskva preganja. Nikdar ni bil trockist in je verno izpolnjeval vsa naročila Moskve. Ta izjava je v sofijskih diplomatskih krogih izzvala veliko pozornost. Ruski general pobegnil v Mandžurijo KSINGKING, 27. jun. General Riškov, poveljnik politi onega oddelka rdeče vojake na Daljnem vzhodu, je blizu Husnčuna pobesni 1 čez mejo v Mandžurijo. Izjavil je, da je bilo njegovo življenje v nevarnosti, ker je veljal za sotrudnfka pokojnega maršala Tu-haoevskega. Proti vojne demonstracije ▼ Toki ju TOKIO, 27. ion. Kljub izredno poostrenemu policijskemu nadzorstvu narašča po vseh japonskih mestih odpor civilnega prebivalstva proti vojni. Tokijske ulice so bile že ponovno preplavljene z letaki proti, vojni. Na tokijski univerzi so skoraj vsak dan demonstracije proti vojni. Aretiranih je bilo že izredno mnogo dijakov. Zaradi tega nerazpol oženja odhajajo vojaški transporti na Kitajsko le še ponoči. Dr. Stojadinović o sportu Beograd. 26. jun. AA. Na pobudo predsednika vlade dr. Stojadinovića je bila sklicana za dopoldne konferenca vseh jugoslovanskih športnih organizacij v prostorih JNS v Beogradu. Pred poslopjem jugoslovanske nogometne zveze so beograjski športniki pozdravili predsednika vlade dr. Stojadinovića ob prihodu s trikratnim »Zdravo!«. Konference se je udeležil rudi minister za telesno vzgojo dr. Miletič. Zborovanje je otvoril predsednik zveze dr. Mihajlo Andrejevid ki se je zahvalil min. predsedniku dr. Stojadinoviču in ministru dr. Miletiću za izkazano čast. Ob koncu njegovega govora so športniki z navdušenim vzklikanjem pozdravili Nj. Vel. kralja Petra II., Nj. Vis. kneza namestnika Pavla, predsednika vlade dr. Stojadinovića in ministra dr. Miletiča. Zatem je spregovoril min. predsednik dr. Stojadinovic, ki je med drugim poudaril: Kr. vlada želi pomagati, da bi se dvigni! naš narod, vsi njegovi sloji, v vseh krajih naše države. Pred tremi leti smo preživ- ljali težko gospodarsko krizo. Zaradi tega se je morala vlada posvetiti v prvi vrsti gospodarskim vprašanjem. Cena kmetijskim pridelkom, neznosna bremena kmetijskih kmečkih dolgov, velik pritisk davčnih bremen, so bili problemi, s katerimi *e je morala vlada v prv vrsti baviti, držeč se načela »primum vivere« V zadnjih »reh letih smo te razne gospodarske probleme srećno rešili. Danes so cene kmetijskih pridelkov dvakrat višje, kakor so bile tedaj. Dolgovi so se zmanjšali za polovico, davčno breme pa je znosno. Po končani tej prvi etapi gospodarskega razmaha, je danes prišel čas, da obrnemo svojo pozornost na druga vprašanja, predvsem na* vprašanja, kako bi dvignili duhovno in telesno kulturo našega naroda. S telesno vzgojo smo dosti zaostali za drugimi narodi. Film o berlinski olimpijadi, ki ga prav te dni predvajajo v Beogradu, dokazuje najbolje, koliko dela nas čaka, da bomo dosegli druge narode na športnem polju. Temu vprašanju telesne vzgoje našega ljudstva moramo posvetiti posebne pažnjo zlasti pri mladini, od katere sta odvisna bodočnost in moč našega naroda. V dobi nacionalizma, za katerega manifestirajo danes povsod okoli nas ter po vsem svetu, vidimo pri gotovem dehi naše mladine, posebno akademske, navdušenje za intema-cionalizem. Za svoje delo iščemo primerov drugod, zanemarjamo pa naše narodne junake, ki so ustvarili našo državo. Razloge za ta pojav moramo iskati na raznih straneh. Zdi se, da je eden izmed teh razlogov tudi nezadosten fizični razvoj tega dela naše mladine. Znano je. da more biti zdrav duh samo v zdravem telesu. Zato moramo ta zdravi duh krepiti s telesno vzgojo v naši mladini. Da dosežemo ta veliki cilj, se mi zdi, da je v prvi vrsti treba ustanoviti visoko šolo za telesno vzgojo, ki bi imela namen pripraviti učitelje za razne vi ste sporta. Ne smemo več dopustiti, da bi se morali naši učitelji šolati v tujini. Jugoslovensko mladino morajo vzgajati jugoslovenski učitelji, ki so usposobili v jugoslovanskih šolah in so prepojeni z nacionalnim duhom. Poleg takšne šole je važno zgraditi tudi olimpijski stadion neglede na to, ali bomo imeli pri nas olimpijado ali ne, poleg tega pa je treba postaviti tudi ▼oja^ko-sokoiski stadion. Poleg stadionov in visoke šole za telesno vzgojo preostaja tu tudi vprašanje taks za športne prireditve, ki predstavljajo danes močno oviro za nadaljnji razvoj sporta pri nas. Naša Hnančna politika ne sme iti za tem, da bi s športnimi prireditvami i pridobivala večje dohodke za državno blagajno. Dohodki državne blagajne se ne smejo povečati z zvišanjem taks na športne prireditve, pač pa morajo postati večji zaradi večjega števila mladih krepkih in zdravil sportnfcor. Predsednik vlade dr. M Han Stojadinović je na koncu svojega govora zaprosil navzo-čne predstavnike raznih športnih panog iz ■wseh krajev države, da izrazijo svoje želje in misli, kako bi se izdelal ob skupnem sodelovanju športnikov in mmistmrva za telesno vzgojo ljudstva načrt za bodoči razvoj športa v Jugoslaviji Ideal vseh nas — je končal predsednik vlade, — mora biki Danes pred devetimi teti p preznmnl naš veliki napredni m nacionalni detumec in voditelj dr. Gregor žerjav. Njegovo ima ostane za zmerom zapisano v zgodovini natega osvobojenja in zsdinjenja. Jugoslovenski narodi za katerega je neumorno Jeiaval od svojih mladih tet do prerane smrti, ga bo zmerom štel med svoje najboljše sinove. Danes ob i6. se pokloni spominu velikega moža na njegovem grobo d&ptrtacžja z vencem. PoCittini o4$oxni& ČeHoslotMiUi trt 9fS%tmenđ€ru »Sokolski volji« pišejo iz Prage: »V vsej českoslovaSki javnosti brez ozira na njeno politično ali versko opredelitev je napravilo najnepovotjnepS vtts poročanje ffub-Ijanskega »Slovenca«, ki se tako odločno postavlja ob stran patra tfUnke, vod i tolpi slovaških separatistov, to je one manjšine Slovakov, ki so se zvezali z-Madžari in hen-leinovci proti češkoslovaški republiki in ki z nečw*cno drznostjo napadajo predsednika vlade dr. Hodzo, Slovaka po roda. Vrne češkoslovaško časopisje nagiaša, da je vsakemu patriotu v republiki tako pristransko in stvarno popolnoma neosnovano poročanje ljubljanskega »Slovenca« neumtjtvo — zlasti Še zato, ker ne gre v tem primera za nikakršno versko vprašanje, temveč se bije boj edinole za obstanek samostojnosti in celote bratske zemlje. Češkoslovaška javnost ve, da stoji ogromna večina jugosto-vertov ob boku onih rodoljubov v češkoslovaški republiki, ki so pripravljeni na vsako žrtev za očuvan}- njene svobode m ne-dotakl jrvostL r Slovenoborshi argon Ali ga poznate? »Proboj« piše v svoji zadnji številki o njem in izvaja: »&e nekaj let je od tega, odkar je začel izhajati v Ljubljani tednik pod ponosnim imenom »Slovenija«. Začeli so ga izdajati ljudje, ki jim je jugoslovensrvo trn v peti. Izbruhe najnižje vrste smo lahko zasledili v tem listu. V svojih slovenoborskih nagonih so se izživljati na ta način, de so prištevali v Sloveniji živeče Srbe in Hrvate k tujcem. Moledovali so za misijonarji, da bi prevzeli vlogo slovenskega odposlanstva in ohranjevali Slovence, ki so Šh v tujino — Srbijo — v skupnosti, da bi potom božje besede ostati to, kar so biti. Sli so še dalje. Imena postaj, pisana v cirilici, so j0t bodla v oči. Tudi dvojezične tiskovine so bile predmet njihovega zgražanja. Svoj spominski kamen so si postavili, ko so začeli po širnem smeta iskati zemljo, ki bi naj bita primerna za naselitev Slovencev in ki bi se naj proglasila za kolonijo, bržkone kot avtonomno državico s svojim denarjem m s svojim vojvodo. O pobijanju jugoslovanskih tujk. pa naj so bite te srbskega, hrvatskega ali kateregakoli slovanskega izvoru, proti kateri uporabi je založil ta listič vmo svojo slovensko avtoriteto, ne bomo govorili. Vsehej je Še dobil s krči jem po glavi in umolknil. Tako gnete in vnesi sotrudniški zbor tega lista to ubogo slovensko kulturo ter jo skuša oblikovati ne vse mogoče načine.. .* — Čarih, 27. junija. Beograd tO, FMl&Mo, London ±1.606, Be*r Ycrk 495.336, Bruse*] 73.96, Milan 22i». Amsterdam d*lJ20, Ber, m »SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek, 27. junija 1938. odstotkov v banovinske. Odslej bi pa moral nalagati 60°/o rezerv v državne papirje. S tem bi bila dejansko ogrožena njegova avtonomija, a kar je še hujše, tudi rente zavarovancev bi bile ogrožene. Za pokojninski zavod je določena 6u/» obrestna mera. Zavod bi moral imeti 403 milijone premijske rezerve za kritje rent, a ima 64 milijonov deficita (predvsem zaradi prevzema nepokritih, obvez od Avstrije); če hoče ščititi rente zavarovancev, mora del svojih rezerv naložiti nekoliko višje ne le po 6°/o. Zato ima zdaj naloženih okrog 190 milijonov din povprečno po 8.4u/o. Ce bo pa odslej moral nalagati svoje rezerve v državnih papirjih, kako naj prevzame jamstvo za izplačilo rent. Pozneje je. bila glede nalaganja denarja PZ v državnih vrednostnih papirjih sprejeta na predlog L Tavčarja resolucija z zahtevo, da je treba pokojninski zavod izvzeti iz uredbe o nalaganju poslovnih rezerv, ker že zakon o pokojninskem zavarovanju nameščencev določa, da mora zavod nalagati del svojih rezerv v državnih papirjih, vendar so nameščenci pripravljeni na kompromis ter bi soglašali, če bi bilo poslej predpisano nalagati 35°/* rezerv v državnih papirjih. Toda predpisi o nalaganju rezerv v državnih papirjih morajo imeti samo začasen značaj ter bi naj spremembe veljale samo v letih 1939 41, podobno kakor na Češkoslovaškem. Zborovalce so še pozdravili: v imenu Zveze pomočniških zborov Pernišek, za Društvo absolventov drž. trgovskih šol Jurkas in v imenu NSZ Vadnal. V novi odbor so bili soglasno izvoljeni: predsednik J. Žemljic, I. podpredsednik Fr. Volčanšek. II. podpredsednik E. Gom-bač, III A. Francki in IV. R. Leben, tajnica Marja Martelanc, blagajnik C. Likar, odbornika dr. J. Kosti in I. Tavčar in revizorji R. Gonelli, I. Velepič in J. Šimenc. OBŠIREN ZVEZIN PROGRAM Predsednik J. Žemljic je po volitvah spregovoril o zvezinem programu. Zvezo ilanca dela najmočnejše nameščensRe organizacije Zveza društev privatnih nameščencev Je imela včeraj občni Ljubljana, 27. junija. Zveza društev privatnih nameščencev, ustanovljena 1 1922,. je dopolnila 16. leto svojega delovanja in njen včerajšnji občni zbor (dopoldne pri Slamiču) nam nudi lep prerez socialnih razmer našega name-ščenstva. Na občni zbor so poslala svoje zastopnike skoraj vsa strokovna društva zasebnih nameščencev, včlanjena v zvezi in razširjena po vsej Sloveniji. Predsednik Joško Žemljic je razen zborovalcev lahko še pozdravil Številne goste, in sicer predvsem direktorja Pokojninskega zavoda dr. J. Vrančiča, zastopnika OUZD Justina, zastopnika Zveze pomočniških zborov Per-niška za Narodno strokovno zvezo Vad-nala in zastopnika Društva absolventov trgov, šol Jurkasa. OBŠIRNO POSLOVNO POROČILO so prejela društva v proučitev že pred občnim zborom (tajnica M. Martelanc) in ni bilo prečitano na zboru. Potrebno je, da posnamemo iz njega vsaj nekoliko podatkov, da bo javnost lažje pravilno ocenila pomen močne nameščenske organizacije. V Zvezi je včlanjenih 19 samostojnih društev, 3 pododbori, 3 okrajna društva in 6 krajevnih skupin, skupaj torej 30 strokovnih edinic. Na občnem zboru je bil odobren pristop Društva privatnih nameščencev v Rušah in Društva samoupravnih nameščencev v Ljubljani. ORGANIZACIJSKO DELOVANJE DRUŠTEV Vsa društva so bila zelo delavna. Največ dela jim je nalagala socialna zaščita članstva V mnogih podjetjih so društva izvedla volitve obratnih zaupnikov. Nekatera društva so razveseljivo pomnožila svoje članstvo. Nobeno društvo ni nazadovalo po številu članov in po svoji aktivnosti. SOCIALNO ZAŠČITNO DELO ZVEZE Kako težke naloge mora prevzemati zveza ,da bi zaščitila svoje članstvo v socialnem pogledu, dokazuje že to, da je mnogo zasebnih nameščencev celo slabše plačanih od nekvabficiranih delavcev. Mezda nameščencev v nekaterih strokah znaša, če preračunamo mesečno plačo na urno mezdo, komaj 2.10 din in je torej 90 par nižja od minimalne mezde delavca. Zveza si je prizadevala, da bi banska uprava izdala tudi za nameščence naredbo o minimalnih plačah (ki bi naj bile 50 odstotkov višje od mezde nekvalificiranega delavca). Zveza je bila zastopana na anketah in pri vseh akcijah za novo uredbo o odpiralnem času obratov. Tajništvo je bilo vse leto stalno zaposleno z intervencijami pri socialnih zavodih. Posredovali so, da bi oblasti spremenile določbe novih pravil Bratovske skladnice. ker je bilo nameščenstvo zelo prizadeto z novimi pravili. Razen tega se je zveza tudi zavzela za spremembo novega službenega pravilnika uslužbencev Bratovske skladnice. — S povečanjem nameščenskega staleža pri KID na Jesenicah, je postalo pereče vprašanje nastanitve nameščencev in zveza je posredovala pri PZ, naj sezida še po eno stanovanjsko hišo na Jesenicah in Javorniku. NAMEŠČENCI IN SOCIALNE USTANOVE Zveza je imela že 1. 1922, ko je bila ustanovljena, v svojem programu zahtevo po razširitvi pokojninskega zavarovanja na vse nameščenske panoge in vso državo. To zahtevo je stalno ponavljala leto za letom ob vsaki priliki in prirejala v ta namen številna zborovanja. Zdaj, ko je pokojninsko zavarovanje uvedeno na vso državo, lahko z veseljem ugotavljajo, da je bila organizacija zavarovanja izvedena na decentralistični osnovi ter da so na pristojnih mestih upoštevali zahtevo slovenskih .nameščencev, zavarovancev PZ Delo zveze pa še ni končano, ker je še mnogo nameščencev ostalo brez pravice pokojninskega zavarovanja (predvsem trgovski sotrudniki). — Zveza je po svojih zastopnikih skrbno zasledovala poslovanje zavoda ter zastopala interese nameščencev. Zveza je zastopala nameščenske interese seveda tudi pri Trgovskem bolniškem in podpornem društvu. Letos poteče funkcijska doba sedanje uprave in najbrž bo prišlo jeseni do novih imenovanj ter bo dobila tudi zveza primerno zastopstvo, kakršno ji po številu članstva pripada. — Za povečanje Slajmerjevega doma je potrebno večje posojilo in je TBPD vložilo prošnjo pri Pokojninskem zavodu za 7 milijonov din. Na upravni seji zavoda bodo sklepali še v tem mesecu o posojilu. Zveza je stalno intervenirala, da bi prišlo čim prej do povečanja sanatorija. Delavska zbornica je v zadnji poslovni dobi organizirala na pobudo zveze več akcij za nameščenske interese: predvsem *e izvedla anketo med nameščenci o plačilu nadur in dopustov. Razen tega je sklicala posebno anketo glede določitve minimalnih mezd za nameščence. Po statistiki zveze ima 43°/o nameščencev manj kakor 1200 din plače na mesec pri 8, 9 in celo 10-urnem delu. Razen tega je zveza sodelovala z zbornico še v neštetih drugih nameščenskih zadevah; zveza ima v nameščenskem odseku od K) delegatov 7 zastopnikov, zato daje skoraj za vse delo pobude. Veliko vlogo igra v narncilf ciiskem gibanju zvezino strokovno glasilo »Organizator«, ki je eno nožih najboljših socialno političnih revij, zato ga je treba vsaj omeniti, ko govorimo o zvezinem delovanju. Pri denarnem poslovanj« je imela sveza lani 2352 din prebitka, Njen splošni podporni fond znala 136.063.93 din ah v gotovini 125.202 dfal. Na predlog iosiaraja J. Šimenca je odbor prejel razrešraco, noJrnr so zborovalce pozdravili gosti. AVTONOMIJA POKOJNINSKEGA ZAVODA ZOPET OGROŽENA Zelo zanimivo je bilo poročilo direktorja PZ dr. J. Vrančića o pokojninskem zavarovanju v zvezi z uredbo o nalaganju poslovnih rtaeusv v drfaaps papirje. Pod uredbo sparlnfr tudi socialni zavodi. Pokojninski zavod je doslej nalagal svoje do VPm v drjBene papirje in 15 čakajo predvsem naslednje naloge: uvedba obveznega pokojninskega zavarovanja za trgovske satrudnike, zobne tehnike in strojnike; znižanje starostne dobe v pokojninskem zavarovanju od 70 na 60 let in zavarovalne dobe na 30 let; izboljšanje vdovskih rent in omejitev pogojev za njihovo pridobitev .izvedba obligatornosti bolniškega zavarovanja; teritorijalna razmejitev zasebnih društvenih bolniških blagajn; unifikacija vsega nameščenskega socialnega zavarovanja v enem nosilcu; povečanje Slajmerjevega doma in zidanje bolnice za nameščence v Mariboru; ustanovitev samostojne nameščenske zbornice; reorganizacija borz dela glede podpor za nameščence; razveljavljenje bednostnega fonda ali vsaj, da bodo njegova sredstva služila delavstvu in namefičenstvu; vzako-nitev minimalne mezde za nameščence; skrajšanje delovnega časa z novo bansko uredbo o odpiranju in zapiranju trgovin; splošna zaščita zasebnih nameščencev: izdanje zvezine kronike. — V tem programu so obsežene tudi zahteve posameznih društev glede zvezinega delovanja. USTANOVITEV KREDITNE ZADRUGE ZASEBNIH NAMEŠČENCEV Z občnim zborom zveze je bil združen tudi ustanovni občni zbor Kreditne zadruge zasebnih nameščencev v Ljubljani. S to zadrugo je bil položen trden gmotni temelj strokovnemu nameščenskemu gibanju in nameščenci so se tudi dobro zavedali velikega pomena svoje zadruge že pred ustanovitvijo ter je bilo vpisanih mnogo deležev. Ustanovnemu občnemu zboru je predsedoval I. Tavčar in ga vodil po predpisanih formalnostih. Sprejeta so bila pravila, ki določajo, da je namen zadruge predvsem dajanje malih posojil zadružnikom. Z drugimi posli se zadruga ne bo pečala Zadružnik lahko postane v zvezi včlanjeno društvo in člani zvezinih društev. Izvoljeni so bili: L Tavčar, predsednik upravnega odbora, E Gombač, podpredsednik in člani Slamič, dr. J. K6stl, A. Francki in Fr Nemec: namestniki: J. Žemljic, C. Likar in Fr. Rupnik; nadzorni odbor: S. Cop, Fr. Ravnikar in T. Trop; namestniki: T. Stempihar, ing. L. Knez in Iv. Zupane. Ob nadaljevanju občnega zbora zveze so razpravljali o odnosih zveze in njenega članstva do zadruge. Včerajšnji dan je po sklepih obeh občnih zborov nedvomno posebno pomemben v zgodovini nameščenskih organizacij. Knjižni dar Slovenske matice Vse tri letošnje knjige so izvirne — Izbera je bila dobra Ljubljana, 27. junija Slovenska matica nas je letos obdarovala s tremi knjigami. Reči je treba, da nas je obdarovala, kajti silno redke so založbe, ki bi dajale knjige tako poceni, zlasti glede na vsebino in obseg. Zdaj tudi ne bo mogel nihče Matici očitati, da zalaga premalo izvirnih knjig slovenskih pisateljev. Letošnje knjige so vse izvirne. Ne vemo, ali je SM imela veliko izbiro rokopisov, priznati moramo le, da je letos dobro izbralo, SM je izdajala od L 1929 med rednimi letnimi publikacijami obširno znanstveno delo, Kidričevo »Zgodovino slovenskega slovstva. Letos je izšel 5-, zadnji zvezek. V knjig*i je obdelana zgodovina slovenskega slovstva od začetka do Zoisove snnrti. Zdaj. ko je celotna knjiga pred čitatelji in kritiki, jo bodo naši kritiki lahko ocenili še stvarnejše ter določili pravilne jse pomen velikega dela literarnega zgodovinarja. Ce se že ne oziramo na vrline dela, moramo vsaj naglasiti, da takšne knjige nismo še imeli doslej m da je izpolnjena ena največjih vrzeli v naši znanstveni literaturi. Tudi to knjigo bo treba uvrstiti med temeljne knjige naroda, žal bomo morali najbrž čakati še dolgo, da bomo dobili tudi knjigo novejše literarne zgodovine, obdelane tako izčrpno in metodično. Avtor je ob priliki izida petega sešitka napisal nekaj strani namestu predgovora. Pojasnil je, kako je prišlo do izida tako potrebne knjige: »V intervjuvu so mi nsle besede: Do nove slovenski pisane literarne zgodovine, katere potreba se čuti baje tudi izven kroga naših slušateljev, je ključ pač le pri slovenskih založnikih. Doslej še nisem nič slišal, da bi imelo katero naših založništev take načrte ter iskalo za njih realizacijo pisatelja ali pisateljev. Dosegel sem več nego sem nameraval, ker me je odbor Slovenske matice kmalu nato povabil, naj bi napisal za to založništvo zgodovino slovenskega slovstva do marčne revolucije.« Nadalje obravnava kritike o svojem delu. Vse kritike so bile do predzadnjega zvezka precej pohvalne, ob izidu predzadnjega zvezka pa je bila Slodnjakova kri. tika malo neugodnejša, a je avtor ne zavrača polemično. Knjiga zdaj obsega 4 + 724 4- LXXVTII strani. Marsikdo jo bo zlasti s pridom uporabljal pri študiju in pri iskanju virov, posebno še ker bo našel v »Opombah« izredno izčrpno navedbo virov in ker ima knjiga tudi osebno in stvarno kazalo. Posebno pozornost je zbudila knjiga »Kapitan Martin Cedermac«, čeprav je bilo avtorjevo ime Pavle Sedmak doslej neznano. Pisatelj je prikazal vprav sugestivno živo človeško podobo duhovnika, ki silno trpi z ljudstvom ,ko ne sme več oznanjati božje besede v rodnem jeziku. Ali naj prekrši prepoved, se upre in ne prizna posvetne avtoritete nad cerkveno, ali se pa naj pokori? Ali naj odvzame ljudstvu najdražje in najdragocenejše, da bo vendar lahko še ostal med njim, ali pa naj postane v očeh ljudi izdajalec? Notranji konflikt se čedalje bolj zaostruje «an boij se razvija ter stopnjuje dejanje v dramatičnost. To je prava epopeja tfhe-ga junaštva, napisana tako neposredno čtovefiko ter stvarno, brez vsake primesi tendence; knjiga je pisana kot umetnina po konstrukciji dejanja in po svoji notranji ixravnovesenoeti. Živo človeška je in po svoji notranjosti celo pretresljiva; ne. saj nam pisatelj ne prikazuje le usode posameznika. Mnogo več, na teh 240 straneh je zajeta usoda nesrečnega ljudstva, drama, ki doslej še ni nasla boljšega pisatelja od Pavla Sedmaka. Ko k Sedmakovi knjigi primerjamo roman Miška Kranjca »Kapitanov!«, moramo priznati, da v tem ramami ne čutimo tako živo pisateljeve sugestivne pripovedne sile. Toda Micko Kranjec je nedvomno eden največjih slovenskih sodobnih pripovednikov. Kritiki mu sicer očitajo, da so si njegovi junaki po značaju preveč podobni ter da se nekoliko ponavlja. To bi ne bilo nič čudnega pri njegovi izredni plodovitosti. Vendar mu kritiki morajo pri znati, da ima že svoj precej izpopolnjen slog, ki prehaja skoraj v maniro. Jezik sam na sebi pa ni tako lep, kakor n. pr. v Sedmakovi knjigi, ki je v resnici siavo- in sovraštvo, skratka elementarna člo-ve ška čustva, se sicer bude v njih tudi z elementarno silo, vendar pa žive. kakor v nekem fatalizmu ki prej ali slej se sprijaznijo z vsem. Nihče prav za prav ne obupa, pač pa vsak resignira in že o roci začno govoriti resigitirano. Sleherni upornik, ki zrase pod pisateljevim peresom, se kmalu sprijazni z življenjem in ga začne jemati kfilkršno je. >To ni važno!« pravijo njegovi junaki in zamahnejo z roko. Včasih malo filozofira jo, kakor pač rad filozofira preprost, a v življenju prekaljen človek, a tudi v tej filozofiji je nekakšna trpka resignacija. Ne sroe'e misliti, da takšnih ljudi ni. Ne, to je tip pravega Prekmur-ca, značaj, ki je soroden tako zvani ruski dMarica«. Vsa ta nesnaga širi neznosen smrad, ki ga pri tej vročini še bolj občutimo. Poleg tega pa zalivajo stranke, ki imajo v imenovani gramozni jami svoje vrtiče, iste z gTeznico, ki istotako razširja smrad. Zaradi tega smradu ne moremo prezračiti svojih stanovanj in smo primorani potiti se v vročini v zaprtih prostorih. Prav spev slovenskemu jeziku Ljudje v Kranjčevih knjigah se zde ne^fl nic ^ ne čudimo, če je pri takih razmerah koliko resignirani; ljubezen, s rast upanjeM/v naSj četrti toliko bolezni, osobito pa je- tike. Oblasti, katerih se tičejo te zadeve, prosimo za nujno odpomoč, za katero jim bomo zelo hvaležni. G. A. J. ■a-voJl osj ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V SISKL TELEFON 41-70 Martha Eggerth in M. Hesterberg v veseli opereti Koncert na dvoru V dopolnilo zvočni tednik. Predstave v torek in sredo ob 17., 19. in 21. uri. Prihodnji spored: . Parada smrti Regulacijska dela v Mariboru Maribor, 26. junija. Staroslavni mariborski Glavni trg dobiva nove oblike. Regulacija, zasnovana že pred teti ter na posebnih anketah razmotri vana, se bliža svojemu uresničenju. Trije prometni otoki so že zacrtani. Srednji, najmanjši, ob Marijini sohi največji. Tudi avtobusni kolodvor je y svoji surovi gradnji že dovršen. Tudi streha iz tetona je že dogotovljena. Potniki bodo ©edaj lahko v zaščiti pred dežjem stopali v svoje avtobuse, kar doslej ni bilo, ker so bili pri čakanju na svoja vozifta izpostavljena vsem možnim vremenskim pnUiiikam in ne pri lik am. Racunatri je, da bo regulacija končana do sredi avgusta. Marijino soho tudi že poprav-ljaiio, tudi novi raosvetljavni kandelabri pridejo kmalu na vrsto. Enosmerni promet pa je že uveljav!jem. Kolesarja voznici, mk nekoliko lažje ustaviti. Poklicati je t nt vešč ak a. ki se razume na vse gibljive m negibljiv dele, da vstavi sem in tja kak nov del in s tem odpomore starost \avadno je s tem štrajk za nekaj časa knnčan. Moža, ki je stroj spravil k pameti, plač:iš. kajti čas je zlato in se ti i;ti strojni zdravnik lepo zahvali in priporoči. Lepo in enostavno. Med popravilom pa lahko tudi precej spišeš na roko, saj ni nikjer rečeno, da moraš pisati vse na stroj. Lep rokopis je povsod zaželjen. Je pa tudi res lepše za oko. snažno, z lepim rokopisom pisano pismo, bodisi, da je tv pismo uradno ali neuradno. Z uvedbo pisalnih strojev pa preti nevarnost, da bo lepa pisava popolnoma izumrla. Lepše je, če tak star pisalni stroj služi za okrasek, recimo, kot redkost iz pred pot opne dobe. Lahko ga opremiš še z napisom: »Prosim za miren pokoj, kajti postaral sem se v zaslužnem delu* Lep je tak okrasek in ima precejšnjo muzejsko vrednost. Saj ni. da bi pri tem gledali na tisti pare, ne gre ta za milijone, pač pa le za nekaj borih tisočakov. Res je sicer, da bi za ta denar dobili nov pisalni stroj, ki bi popolnoma odgovarjal zahte vam toda pomisliti je treba, da bi tak stroj morali kupiti v trgovini m ne pri prijatelju. Občina je pa tudi močna ustanova in te revne tisočake lahko utrpi. Kaj bi torej godrnjali m stresali jezo nad slabim gospodarstvom? Morda mislite, da je popravijo potov, naprava vodovoda in vzdrževanje reda pri državnih ustanovah važnejše tn koristnejše delo. Poglobite se nekoliko, prosim. Poglejte recimo, zveza med Novim kotom in Drago pri Čabru bi izgubila s popravilom mnogo na iditičnosti. Sedaj se pot vije lepo po klancih in dolinah, skozi gozd m preko pašnfko\\ Pot je sicer res nekoliko slaba, toda ljudje so vajeni tega, če si pa kako žrvinče polomi noge. tudi ne bo zaradi tega vsega konec, ampak samo živinčeta. Za peš-hojo je pa pot kar dobra. Skal se lepo ogneš ali jih pa preskočiš, klance pa tudi premagaš. Nekoliko težje je seveda, če imaš vitko linijo že za seboj. To je pa tvoja krivda in popolnoma odveč godrnjanje in zabavljanje na slabo pot. Res je, vsak se boji za svoj paniglobus, da bi mu preveč ne splahnel od tresljajev, skokov in padcev po tej slabi poti, toda temu se da od pomoči. Pojdi na pot tri ure prej, glej vedno pod noge in ne zijaj neprenehoma v zrak. Računaj vedno z možnostjo pad-cav pa boš z malimi nesrečami prišel v Drago ali obratno. Glede naprave vodovoda je pa treba zagovarjati mnenje, da so ljudje v teh krajih Ocf parniiveku vajeni, v dobi suše voziti vodo iz krajev, oddaljenih uro in še več. To je dobro za živino, da se sprehodi in pa lažje pije, ker se nekoliko segreje. Torej z napravo vodovoda ni nič, zlasti še, ker so si ljudje sami krivi, da trpe zaradi vode. Prej bi bilo treba misliti na sušo, ko so zidali vodnjake. Globiji vodnjak je odpornejši proti suši in to iz enostavnega razloga, ker gre več vode vanj. Premislite vse to in uvideli boste, da je tak pisalni stroj stare generacije potrebnej-ši in reprezentativnejši. Vsa mogoča društva so rta svetu, tako recimo tudi društvo za varstvo živali. Zakaj bi ne bilo tudi »društva za varnost starih pisalnih strojev*. Štev. i-U fcSLGVLNSKi NAROD«, pcne^erjeK, 27. jun ji 1935. Slovenski Umetniški svet Slovenski likovni umetniki so ustanovili petčlanski vrhovni organ, ki bo odločal o vseh umetniških vprašanjih Ljubljana. 27. junija V soboto popoldne je imelo Društvo sk>. renskih likovnih ume trnkov pod predsed-k»eooQ pr->f. Ivana Vavpotiča izreden obrani zbor. na katerem so naši likovni umet-n-Ki sprejeli pravila »Umetniškega sveta«, k: je organ društva s petimi elani in ima pravico reievati vsa umetniška vprašanja. Pieden se je začel razgovor o pravilniku Umetniškega sveta, je predsednik prof. Ivan Vavpotič poročal zelo izčrpno o delu in uspehih II. državnega kongresa likovnih umetnikov v Ljubljani. Posrečilo Et jo na tem kongresu složno reševanje vseh perečih vprašanj, ki se tičejo vseh jugoslavenskih umetnikov. Slovenske, hr-t :.-ke in srbske delegate je vodila pri delu misel, da je mogoče samo s složnim delom vseh doseči socialne in stanovske zahteve likovnih umetnikov. V ministrskih kio^ih so v Beogradu o tem govorili in ugotovili, da je umetnikom v Ljubljani u-?pelo, kar politikom doslej še ni uspelo. Banska uprava in mestna občina sta društvu dali skupno 7500 din in s tem denarjem je društvo 25 Članom omogočalo potovanje na razstavo italijanskega portreta v Beogradu. Ob tej priliki sta prof. Vav potic in prof. šantel s hrvatskimi in srbskimi delegati izročila rra. kongresu sprejeto resolucijo pristojnim mdnistrom. Delegacijo je sprejel tudi knez namestnik Pavle v dvorcu na Dedinju. Glede posebne zahteve slovenskih likovnih umetnikov za ustanovitev umetniške akademije v Ljubljani, sta slovenska delegata ugotovila, da ji prosvetni minister ni preveč naklonjen, dasi je ni izrecno odbil. Druge av-dijence na pristojnih mestih so uspele. Upravičeno pričakujemo, da bodo v doslednem času vse glavne zahteve likovnih umetnikov uresničene. Na pobudo tovariša Frana Tratnika je bil ustanovljen Odbor za ustanovitev umetniške akademije v Ljubljani, ki bo opravljal funkcije bodočega kura tom ja akademije. Odbor ima nalogo, da zbere denar za ustanovitev prve zasebne redne umetniške šole v Ljubljani, ki bi bila predhodnica Umetniške akademije. Na čelu tega odbora je dr. Marolt, člani so pa dr. VVrndischer, dr. Štele, dr. Mole. dr. Lozar, Janez Zorman. prof. Vavpotič, Niko Pir-nat. prof. Kos in Fran Tratnik. V naj-skromnejšem delovanju bi potrebovali za uresničenje načrta letno najmanj 120.000 dinarjev. Prošnje za denarno podporo v Beogradu in v Ljubljani niso imele uspeha. Dr. Marolt je sklenil sam nakloniti znesek 20.000 din. s katerim bi bilo mogoče na jesen odpreti vsaj grafično solo. Ka društveni seji so se odborniki o tem predlogu pogovorili in izjavili, da bi obstoj šole s tem zneskom ne bil zagotovljen Predsednik je o tem sporočil dr. Ma-roltu in mu svetoval, naj se ustanovitev šole odloži vsaj do jeseni, ker ne kaze. da bi se prenaglih. _ - Za nakup umetnin z mariborske razstave je banska uprava določila znesek 20 tisoč din. Umetnine bo izbiral prof. dr. Štele. Banska uprava bo omogočila tudi z zneskom 5000 din potovanje umetnikov v Benetke in je votirala 100.000 din za tri velike slike z motivi iz slovenske zgodovine, ki bodo krasile veliki hodnik v palači banske uprave. Namestu odsotnega predsednika Umetniškega sveta prof. G. A. Kosa je pravila sveta prečita! tajnik prof. Mimo subic. Pravila so bila s spremembami, katere so predlagali člani Kluba neodvisnih, soglasno sprejeta.. Umetniški svet uveljavlja stališče Društva slovenskih likovnih umetnikov glede raznih vprašanj, tako odloča o sprejemanju novih članov, o kvaliteti del, ko gre za to, da se razstavijo, ima pravico črtati člane, ki po vrednosti svojega umetniškega dela ne spadajo več v društvo itd. Prof. Saša šantel je poročal v stanju blagajne, v kateri je okivg 10.000 din imovine. Za nadzorni odbor mu je prof. Stver izrekel pohvalo za vestno vodenje blagajniških postov. Prof. Stane Kregar je nato načel vprašanje o mejah udejstvo-vanja klubov, ki so bolj ali manj avtonomna združenja posameznih skupin v okviru društva. Debata o tem vprašanju, ki je nastal, ko je Klub neodvisnih prvi prosil za denarno podporo na banski upravi za potovanje na italijansko razktavo portreta v Beogradu, pa je ni dobil, ker je društvo pozneje dobilo podporo za vse svoje člane in torej tudi za člane Kluba necKlvisnih, je bila zelo živahna. Predsednik Kluba neodvisnih je zahteval zadoščenje, ker je bil klub baje izigran, ko je na svojo pest prosil za podporo ter je zahteval kot sankcijo, da se razreši Umetniški svet in da se izvolijo njegovi člani na novo. Ker večina ni pristala na ta predlog, je prof. Kregar izjavil, da Klub neodvisnih izstopa iz društva, pozneje v teku debate pa so se člani kluba nekoliko pomirili, pač pa so izjavili, da se do prihodnjega občnega zbora ne bodo aktivno ude j s t voval i v društvu. Kino Union Tel. 22-21 DANE« SAMO 2 PREDSTAVI IN SICER OB 16. in 19.15 UKI KirehSeldski župnik Po Anzengruber-jevem odrskem delu. V gl. vlogi: HANS JARAY Gostovanje Blanke Tomazic Pevko želimo slišati se v drugih partijah Ljubljana, 27. junija. V soboto je nastopila v partiji Santuzze zagrebška pevka Blanka Tomašič, soproga opernega člana, korepetitorja in kapelnika. Praktično je, da nastopijo pevci, na katerih angažma se eventualno računa, vsaj v treh različnih vlogah. Ker je zdaj mesto dramatske pevke izpraznjeno, bi želeli slišati na odru nekaj reflektantk. Toda sezona je že tik pred zaključkom, in operna uprava nam je predstavila le go Tomašieevo. JVIorda nam predstavi v jeseni še kako drugo pevko ter go. Tomašieevo še v kaki drugi partiji. Vsekako se z angažmanom ni prenagliti Ga. Blanka T. ima vrline, ki jo priporočajo Ima lep. zvonk. ne baš velik, a dovolj prodoren sopran, ugodno zunanjost in je z vsem podajanjem dokazala, da ima dobro pevsko šolo. Pevska inteligenca, iskrena čustvenost in naravna igra so ji pomagale, da je ustvarila Santuzzo prav simpatično. V vsem se je videlo, da se je pod vodstvom svojega soproga skrbno in temeljito pripravila na svoj nastop. Pa tudi operna uprava ji je s skušnjami šla na pomoč, tako da je s svojo kreacijo brez dvoma žela lep uspeh, čeprav je pela San- I tuzzo sploh prvič. Seveda je trpela ob svojem prvem nastopu v neznanem okolju na skoro neizbežni tremi, ki se je javljala spočetka v rahlih distonacijah in tremoliranju. Hitro pa se je opogumila in že v prvem delu opere pela tako lepo in igrala tako prisrčno, da je izzvala zaslužen aplavz. Višji toni so se pač mestoma čuli še forsirano, a tudi to je morda pripisati na rovaš treme. Dasi je bil torej v splošnem uspeh de-bitiranja ugoden, ne smatram Santuzze v veristični Cavallerii rustlcani za dovolj odločilno in za dokončno sodbo zadostno. Posebnih individualnih potez v svoji kreaciji ni nudila, saj je Santuzza kliše. ki ga zna uporabljati že vsaka nadarjena učenka operne šole. Gospo Tomašieevo bi torej radi ^slišali v partijah, ki ji dajo več prilike, da se pevski in igralski uveljavi svobodno in svojski. Debitantka je prejela šopke in bila deležna toplega sprejema po občinstvu. Vobče je bil predstava lepa Franci kot Turiddu. Janko kot Alfio in Španova kot Lucia so bili prav dobri, odlikovala pa sta ^e tudi orkester in zbor Dirigent dr. Švara. Fr. G. Mladinski koncert v Ljutomeru Ljutomer, 26. junija V peto k ic priredil šolski upravitelj g. Krizman -Jožef iz Križevcev prj Ljutomeru svOi r»rvi nil:ii:nski koncert v Ljutomeru. Za koncert, ki je bil razglašen le sosednim šolam en dan pred nastopom, ni bilo razen toiia nobene reklame. Vse ie kazalo veliko površnost ter mnoiio premalo resnosli. Se pomislimo, da je deca pri-Šla več kilometrov daleč v Ljutomer, ko bi morala nastopiti, ie šla s harmoniko delat reklamo po Ljutomeru. Tedaj res (svojevrsten koncert, ki mu ie prisostvovalo 1-1 učiteljev in ii&iteliic. 6 drusrih obiskovalcev ter malenkostno število dece iz I. razreda ljutomerske lole. Od dela in hoje utrujena deca ie pela skoraj prazni dvorani S^okolskesra doma. Pozdrav in referat c Krizmana, deloma tudi komičen* ie bil popolnoma prazen, zlasti še, ker ni bil primeren za deco. niti za redke obiskovalce, še manj pa za učiteljsko, ki pozna tudi pedagogiko in narod, med kajterim živi že več let. V svojom referatu je postavil g. Krjžman nekaj novih tez. ki absolutno ne drže, ena najjacjih je ta. da edino na Murskem polju prehaja naše panonsko narodno petje v skjveoaeki aiog, v^e ostaie, ka~ kor Dravsko polje. Savinjska dolina. Pohorje itd. pa nimajo lepega petja, imajo tuji slog. Bjlo bi preveč, da bi to zelo konfuzno tezo tu izpodbijali. Zbor te bil številčno ze»!o močan, glasovno nezglajen. doloma kričeč. Lepi so bili fretfi glasovi, zelo slah je bil prvi gia-s. Močno smo Opazil^ zelo nepravilno dihanje, tu pa tam preslabo izgovarjavo besed. Dobra ie bila dinamika. Vsebino so tvorile narodne (7) ter (4) umetne pesmi. Prleški nista bili sicer kaj posebnega, ker take pesvmi zapoje deca brez vaje. brez odra. tedaj nič posebnega Radi" česa si lasti g. Križman harmonijo teh T-prleških*. nam res ni znano. Saj je vendar *prleška* — narodna. Petje v skupinah, »izume g. Krizmana, nj bilo nič kaj posrečeno, ker sta odpori pesmi prišli v lajno, ob komcu druge odpete pestmi ie dirigent vprašal pevke (šest po številu, ena miti ni pela) če ne lodo več? Tedaj vse bolj šaljiv nastop kakor pa koncert, če že nosi ta naslov. Ce že hočemo govoriti o pevskih skupinah, bi se nam zdela boli posrečena pesem Predira ali kaj uličnega kakor te. Umetne rtesmi so bile dokaj dobro zapete. Čeravno ne tako kakor sta iih harmonizirala Grbec in Matečič. Da resumiram gornje trditve, moram re-čfi, da smo v Ljutomeru še ne dolgo »red tem m tudi. vodno poprej imeli vedno pred - - t K*mnm **» rf pokazaL Priporočam mu, da se drugič bolj pripravi s svofim gostovanjem, ker Ljutomera ne sme tako podcenjevati, ne v kva i i tet i učnih moči, ne po dovršenosti v mladinskem petju, za koncert pa izbere primernejši čas s temeljito im resno priprajvo. Pevcem pa za to delo vse priznanje že glede na trud, ki je bil za vse to potreben. — ko. Požar v Metliki Metlika, 25. junija Ze precej časa nismo imeli v mestu oziroma v bližnji okolici požara in alarmna sirena vrh šolskega poslopja je. hvala bogu, počivala že izza jesenskih vaj za časa manevrov. Danes popoldne nekaj minut po treh pa je presunljivo zatulila sirena. Ogenj! Preplašeni meščani zakriti v tej pasji vročini pod hladnimi sirenami, so hiteli na ulice in od ust do ust je šlo: »v Majlandu goric. Po ulicah so že tekali pivi gasilci, pa tudi trume meščanov so hitele k požaru. V plamenih so tila že štiri poslopja, ki so gorela kakor velikanska bakla. Hiše so stale blizu skupaj, krite večinoma s slamo, zato ni bilo čudno, da je od strašne vročine izsušena slama in tramovje gorelo kakor smodnik. Komaj so — tako pri povedna je jo očividci — zapazili ogenj, že je bila v^sa niša v ognju. In takoj še druga, tretja. Preplašeni stanovalci so reševali borno opravo in s pomočjo požrtvovalnih sosedov res izvlekli nekaj oprave iz gorečih poslopij. V tem so pa že prihiteli gasilci. V 3 minutah pe alarmu so že bili na mestu in takoj razvili iz kakih 100 m oddaljenih hidrantov cevi k pogorišču. Tako je bila odstranjena najhujša nevarnost, da bi se ogenj razširil, kajti le par metrov od gorečih poslopij stoji pristava posestnika Mežnaršiča in dalje še druga gospodarska poslopja, v tem času vsa napolnjena s subo krmo, tako da bi lahko postal ves Majer eno veliko pogorišče, v hipu sta začeli metati dve cevi močne curke vode v ogenj in že so tudi iz kakih 200 metrov oddaljenega Obrha napeljali cev na pogorišče. Ko je začela dajati vodo še motorka. ki je brezhibno funkcionirala, je b'lo takoj jasno, da bodo gasilci kaj kmalu udušili besneči element. V dobri pol uri je bil ogenj pogažen in marljivi gasilci so potem le razko. pavali in polivali ruševine. Pogorele hiše so stale sredi med Maj-landom in Majerjem. Uničene so tri stanovanjske hiše. eno gospodarsko poslopje in par svinjakov. Pogoreli so posestniki Jurjavčič, vulgo Martinčkovi. Gršič in Kralj. Zadnja dva sta imela v hišah najemnike. Izmed pogorelcev je bil samo eden zavarovan za nekaj tisočakov. Skun-na škoda se ni ugotovljena, znašala bo pa gotovo nad 50 tisoč. Ogenj je izbruhnil v hiši pos. Kralja, kjer je ležalo v zibeli le malo dete, katero so sosedje v zadnjem hipu rešili. Požar je najbrž povzročila iskra iz ognjišča, ki je vžgala slamnato streho. Dve produkciji in koncert »Moravana« Ljubljana. 27. junija S produkcijama 22. in 24. t. m. so podali gojenci državnega konzervatorija dva obračuna o svojem delu tekom letošnjega leta in ta dva obračuna sta tako velika, da ima človek poželjenje napisati: ta in ta hi-pciprodukcija se je vršila dne tega in tega itd. zakaj težnja po kvantiteti (4 sklepne produkcije, obširni sporedi, mnogo nastopajočih) je več kot očitna. Res da je javno nastopanje za vsakega gojenca velike važnosti in da spada po vsej pravici v učni načrt, vendar ostane vprašjane. kdo naj nastopa na sklepnih produkcijah, ki so že nekaj več pot navadne šolske prireditve, odprto. Dve .tri kratke producije z izbranim sporedom in najboljšimi izvajalci bi pomenile za propagando in ugled kon-servatorija mnogo več kot pa ta poplava imen. skladb, zvokov,, tonov, iz katere si reM poslušalec komaj nekaj takih točk, kot so bile izvedba Spohrovega I. stavka koncerta op. 1 za klarinet (Pogelšok). arija Acate iz »Čarostrelca« (Polajnarjeva), Skr-jabin, Liszt (Pia Rogcrjeva). Bachova »Air« (Burgcr) in tri Regerjcve klavirske skladbe (Bradačevj). Impetuozni pianistki Silvi Hra-šovčevi. absolventki visoke šole, je pripadel levji del sporeda včerajšnje produkcije. Beethovnova sonata op. 26. Lullvjeva Suita, Tomčeva dva stavka iz Suite, Listzova »Invocation« in Chopinov valček v e-molu so bile pretežka naloga za pianistko, ki je izvajala program z v.dno nervozo. Silna volja, ki jo ima ta pianistka, je žal neurejena, kar škodi izvedbi in tehniki. Večja notranja discipliniranost bi mogla privesti to pianistko, ki ima prav posebne kvalitete, do večje čustvene intenzitete in do z večjo logiko grajene forme. Absolventka Sonja Ivančičeva je izvajala dve ariji. Filigranska izdelava malega glasu priča o izvrstni tehniki in fini muzikalnosti. Mozartov klavirski koncert v d-duru je izvajala nadarjena pianistka Logerjeva. ki je briljirala s krasno izenačenimi pasažami, z lepimi deta ili. finim zvokom. NTjene sile pa še ne zadoščajo za tvorbo forme. Da je Mozart tako sladkobno in mehko izpadel, gre tudi na račun napačnih predstav o tem velikem možu, ki so nekako take: lasulja, svilena obleka, graciozni pokloni, droben zvok spineta. mobilijar a la Louis XIV. vse skupaj zavito v nežen kolorit miniature na emajlni zaponki. In vendar je bil to eden najbolj bistrih, ostrih, svežih duhov. Ali res ne moremo dojemati te čudovito zdrave mu/tke brez nostalgičnih in še napačnih predstav o galantnem, idiličnem ro-kokoju? Orkester je vodil g. L. M. Sker-janc. Z izvedbo Beethovnovega klavirskega koncerta jc debutiral vsestransko nadarjeni Samo Hubad kot dirigent. Njegov nastop je miren in siguren, geste točne in jasne, ter izredno lahkotne, interpretacija brez samovoljnosti in ambicij po efektih. Klavirski pa rt je igral Bojan Adamič sigurno, njegov ton je pa vse premalo masiven, da bi mogel realizirati tipični beerbovnovski patetični zvok. Pomanjkanje godal je ta nedostatek še povečalo, zato je ostal ta koncert kljub skrbni pripravi dirigenta in pianista le fragment. p pm M ▼ mi Kcmcert ere. Drevi se bo vršila premiera ene največjih oper iz ruske glasbene literature, naša opera bo vprizorila Musorgskega opero »Boris Godunov« z gosp. Primožičem v naslovni vlogi, ki je opero tudi zrežiral. Libreto nam po*kaže razgibano dobo za časa vlade Borisa Godunova. V muzikalnem pogledu vaebuje delo vse vrline ruskega genijalne-ga kompenista, številne prekrasne arije in učinkoviti zbori, ki i|rrajo v tej operi posebno važno vlogo, dajejo solistom in zboru najlepšo priliko za razmah. Ker bo nocojšnja premiera, ki jo bodo peli za premierski abonma piva in obenem zadnja vprizoritev v tekoči sezoni, občinstvo posebno opozarjamo na to predstavo. Muzikalno vodstvo ima dr. švara. Inscenacije: ing:, arh. E. Franz. Ker je ravnatelj Be-tetto. ki bi moral peti partijo Pimna indisponiran, bo pel mesto njega g. Aletksan-der Griif, ki j>a je povabila naša uprava, da bi omogočila premiero. Na praznik v sredo bodo peli zadnjič v sezoni Beneševo efektno opereto »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron« po globoko znižanih cenah od 24 din navzdol. Dejanje se godi v češkoslovaški vasi ter je izredno zabavno in dovtipno. Prikupna glasba, ki vsebuje številne lepe šlagerje, poleg tega pa tudi čudovite narodne pesmi, je mestoma močno folklorno pobarvana ter bo občinstvu gotovo ugajala. Glavne partije pojejo: Poličeva, Ribičeva. Japljeva, Gorski, Janko. Peček in Zupan. Dirigent: Anton Neffat. Zaključek letošnje opeirne sezone bo v četrtek 30. t. m., ko bodo vprizorili za abonente reda Četrtek Puccinijevo opero »Manon Lescaut« v običajni zasedbi. Žrtev Save Zagorje, 26. junija Zloglasni tolmun pod zagorsko železniško postajo je kljub žrtvam, katere je pogoltnil, še vedno edino kopališče velike zagorske občine, kjer je bilo tudi te dni vse živo. V soboto popoldne je kljub prepovecp staršev zvabilo tudi 15-letnega dijaka meščanske šole Ivana Breaovarja, ki se je komaj naučil plavati in ki bi že pred tremi dnevi skoro utonil, a ga je rešil tovariš. Okrog 14.15 se je pognal v nizko vodo kraj tolmuna in začel plavati. Toda tok ga je, plavanja še neveščega, začel odnašati proti globini in še predno je mogel za-klicati na pomoč, je že izginil pod vodo. Prvi hip še nihče niti pomislil ni na resno nevarnost, toda ko se je pokazal iz vode in zakrilil z rokami, se je pognal za njim g. Juvan Bogo. Blizu deročih valov na tako ZVani >špici«, ga je zgrabil za lase, toda ker je imel Brezovar prekratke lase, mu je ušel iz rok v globino, kamor so ga potegnili močni valovi. Po brezupnih poizkusih pogTJmnih plavačev so prepadeni kopalci spoznali, da je vsako upanje na rešitev zaman. Medtem je bil obveščen že tudi oče malega utopljenca. Ves obupan je na bregu sedel vse popoldne in globoko v noč čakal, če se bo posrečik) iskalcem, ki so se vozili po tolmunu in preiskavah dno, najti vsaj truplo nesrečnega otroka. Tudi v nedeljo so ga ves dan iskali, ker je znano iz izkušnje, da obleže utopljenci skoraj vedno v tem tolmunu, dokler jih voda ne vzdigne. Najbolj verjetno pa je, da je truplo odneslo proti Trbovljam in dalje. Pokojni Ivan Brezovar je bil prav posebno talentiran dijak drugega razreda meščanske šole. Njegovi risarstki in ročni izdelki so na pravkar zaključeni razstavi meščanske šole vzbujali upravičeno pozornost, a tudi v ostalem je bil odličen orjak, v katerega so stavili veliko upanja. Mrzli valovi Save pa so pokončali mlado nadebudno življenje. Ohranimo ljubeznivemu pokojniku lep spomin, bridko prizadetim -staršem-pa izrekamo toplo so žal je. Ob tej priliki bi radi ponovno opozorili merodajne može, da se resno lote vprašanja javnega kopališča. Svoj čas smo upali, da ga dobimo v >KrheljČu«. Nemara je vse to zaspalo in Zagorjani se bodo tudi v bodoče kopali v nevarni Savi ali pa v umazani Mediji. V tolažbo bodi povedano, da so v reguliranem odseku Kotredežice predvideni trije bazeni, ki sicer niso globoki, toda za kopanje bodo primerni in m bo. občina ali kdorkoli že. posredourf., da uredi primeren dohod in dal ali drugače pridobi dovoljenje za obrežnega sveta, kjer se bodo kopalci lahko slačili in senčili. Dve žrtvi prometnih Ljubljana. 27. Junl>» V soboto smo poročal: o hud ni karam-botu pred Plankarjevo gostilno na Dolenjski ce na neboi;;niku Hinko Tabor. Pubil sd je lobanjo in so nezavestnega popeljali v bolnico. Zdravniki So takoj videli, da je malo upanja, da bi ostal Tabor živ. Res je nesiečni poslovodja v prvih popoldanskih urah podlegel poškodbam. Pokojni Tabor je bil simpatičen, solid*sn delavec, priljubljen pri gostih kakor tudi pri svojih delodajalcih. Imel je velik kros: prijateljev- in znancev, ki jih je njegova tragična smrt globoko užalostila. K večnemu počitku ga prepeljejo ianes ob 15.. pogreb bo iz mrtvašnice splošne bolnice ob Stari poti Za pokojnikom žalujeta žena, ki je iz ugledne Ahčinove rodbine in hčerka. Časten mu spomin, ugledni rodbini naše s»>žalj"! Dne 11. aprila sta v šmartnem trčila skupaj j. motorji 291etni zasebni uradnik Ciril Oblak iz žabniee in trgovski zastopnik Peruzzi iz Ljubljane. Pri karambolu je bil Oblak poškodovan na nogi in so ga prepeljali v Kranj, kjer mu je zdravnik nudil potrebno pomoč, nato je pa o«tal v domači oskrbi. Nedavno pa so nastal« komplikacije, pojavilo se je zastrupi jen je krvi in Oblaka so morali prepeljati v ljubljansko bolnico. Zdravniki so se zelo zavzeli, a ves njihov trud je bil zaman. V petek popoldne so nesrečmefra fanta prepeljali domov v Zabnico, kjer je še istega dne umrl. Iz Maribora — Drava naplavibi truplo. V Selnici ofc Dravi je Drava naplavila truplo mlajše ženske. Truplo je ležalo v vodi ie neka i dni. Zdravnik je ob pregledu trupla ugotovil, da ima na glavi poškodbe, izvirajoče od udarcev verjetno še ob času. ko je bila ženska še živa. Državno tožilstvo, ki je bilo o žalostni najdbi obveščeno, je odredilo obdukcijo trupla, da se ugotovi vzrok smrti. — Bolg*u-*lu» afer«. Vse kaže, da so naši tržni očetje krepko ustrelili mimo, ko so prestavili Bolgare v gornji Stross-majerjev drevored in tako izzvali njihov y>rotestni štrajk. Ako že hočejo pomagati slavensku; vrtnarjem, potem naj preženejo s trga tudi vse nemčurje, ki delajo Slovencem gotovo večjo škodo, kakor Bolgari. Poleg tega pa so Bolgari zeko občutno vplivali na mariborski indeks cen ter bi jim morali biti hvaležni za to vsi mehčani, prav posebno pa slabše situirani sloji, ki jim je vsak dinar krvavo potreben. Cene pred prihodom Bolgarov so bilf nesramno visoke^ gotovo bodo sedaj vrtnarji skušali dvigniti cene na staro višin o Zato se nam zdi čudno, da krije naš ma^ • strat s svojo avtoriteto hotenje nekat^i.h ljudi, da zopet zmozgavajo mestno prebivalstvo, posebno zato, ker magistrnt — čeprav imenovan — ni zastopnik samo vrtnarskega stanu, temveč vsega prebivalstva. — Glasbena vzgoja. Prejeli -smo s prošnjo za objavo- že nekaj tednov sem prireja olepševalno društvo večerne prome-nadne koncerte. Pri teh koncertih igra večinoma vojaška godba pod taktirko g. ka*petana j. Jirancka. ki z mnogo umetniškega oku«sa dviguje našo giodbo, do r-s lepe višine. Tudi izbira programa kaže človeka, ki o glasbi mnogo razume. Žal pa veČina poslušalstva ne sledi dirgentrrvi ?.<•. 1 ji narediti iz teh (koncertov kaj več, kakor golo zadoščenje okusa galerijske publike, kaktor se to v gledališču imenuje. Sijajen vzgled za to nam je nudil petkov koncert, ko je občinstvo z malo forrnal-ega aplavza odpravilo sijajno izvedeni balet Trujulčiča od Čajkovskaga. prefcr*S-no Dvorakc?v«n Humoresko in vrliko fantazijo Verdijeve opere Aida . Izlajnani šlager * Jaz bi imel Tvoj foto . . c pa je bil tako viharno aklamiran. da so ga momi i celo oonavljati. Tak glasbeni oku-Često zeV) necatrven znak kulturne?a n -voa vse publike, ki je vzbudil posebno v petek pri nekater:h tirnih, ki so bili m-Vzoči. veliko začudenje. Kapetanu .Tiransku smo hvaležni za njegmvo prfamdevanje, da pu"M ko glasbeno vzroji in mu želnio pri tem nehvaležnem poslu čim več uspeha.« _ Odhod v Prago. Sokolska župa Mari« bor javlja svojim članom, da odpotujejo njeni pripadnfki. ki se udeleže X. vse<*->-kolskega zleta v Prag' dne 20. t. m. z vlakom ob 21.40 iz Maribora Ts'očasno se opozarja;*r> vsi udeleženci, da si nabavijo pravočasno vozne listke do državne meje. _ Trgovine na narodni ',>«iznik in na praznik sv. Petra in Pavla. Združenje trgovcev javlja, da bodo trgovine na Vidovdan med slovesno službo božjo. t. i. od 10. do 11- ure. zaprte. Na praznik sv. Petra in Pavla bodo ves dan zapite. »OH I larstvo „Sava1 SPLOŠNA ZAVAROVALNA OELNIfcKA DRUŽBA V ZAGREBU Ljubljana, 27. junija 25. junija 1938 je imela splošna zavarovalna delniška družba »Sava« v Zagrebu svoj šestnajsti redni letni občni zbor za lanski« poslovno leto. Družba ,-Sava« je imela preteklo leto skupni dohodek od premij dan 32,287.763.22 in izkazuje čisti dobiček v znesku din I, 706.785.53 ter pteca 10% dividende. Tehnične rezerve »Save« znašalo din II, 267.531.21, garancijski fondi pa din 35,461.61132. Od svoje ustanovitve je družba -Sava« izplačala za elementarne poškodbe din 276,421,484.45. Na letnem ofečnem abom je bil izvoljen v ravnateljstvo naš znani in podjetni la. stnik pamfkov g. Božo Banac, generalni direktor in elan uprave parobrodske družbe >JugoslovenAi L4oyd< podpredsednik > Jadranske piovfcJbe* ki član uprave Stinu 4 »SLOVENSKI rf A R O D«, ponedeljek. 27. junija 1938. KINO SLOGA, tel. 27-30 SAJVIO DANES IN JUTRI ! PATER VOJTIH Predstave danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri, jutri ob 1030, 15., 17., 19. in 21. uri. DNEVNE VESTI — »SLOVENSKI NAROD« jutri na Vidov dan in v sredo, 29. junija na praznik sv. Petra in Pavla ne bo izšel. ★ — l>ipl°ruinuij so bUl na pravni fakulteti uoiv.-.-rze v Ljubljani gg. Tone Kle-iriecčic iz Zgor. Pohance, Ludvik Kolman, iz Vrh na Planhu, Milan Regvat iz Pil-štanj-a, VJadJala? Krecič iz Cerkelj, Vinko Le-vstok _z Sodražice, Milan Mravijak iz Gornjih Zreč pri Konjicah, Bogomir Žgur iz Komna, Ladislav Koželj, Sv, Jurij ob juž. žel. in Anton Radovič iz Nabrežine. Na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani so bili pa diplomi rani iz pedagoške skupine: Ahčan Minka, Ja.vornik Donica, Ke-resičic Jože, Kobe Vanica, Lemane Herman in Vovk Rudolf. Ceatitamo! — Ljubljana tli Ime- novi torpitjaxki. Na Vide v dan. na praznih našega junaštva in žrtvovanja, bo v Splitu pomembna svečanost. Splovlicna bo namreč velika torpi-ljarka naše vojne momariee, ki je dobila ponosno ime tretje prestolnice naše države, glavnega mesta Slovenije, »Ljubljana«. Prekrasna moderna torpiijarka je bua zgrajena doma in je posestrima obeh ne~ fciarvno splovljenih torpiljaik > Beograd« in ir> Zagreb«. Novi torpiljarki bo kumoval ljubljanski župan dr. Jure Adležič, a ku-mica bo ga. Jelena, soproga generala Ne-diča. načelnika glavnega generalnega Štaba. Slovesnosti bo prisostvovalo tudi več občinskih svetnikov iz Ljubljane. Ljubljana bo poklonila novemu brodu vojno zastavo z trvezenim grbom našega mesta, a poseben bronast grb, delo kiparja Pengo-va. bo krasil pramec ladje, dočrm bo v oficirskem salonu slika Ljubljane, delo slikarja Maksima Sedeja. — Trgovinama pogajanja s češkoslovaško, češkoslovaška je predložila naši državi, da bi se danes sestala v Pragi naša in češkoslovaška trgovinska delegacija. Xa tem sestanku naj b< se uredila ym vprašanja, ki so v tesni zvezi z našim izvozom na češkoslovaško Zadnje čase je naš izvoz na češkoslovaško močne nazadoval in. sicer v prvi vrsti zaradi predpisov tehničnega značaja, češkoslovaška vlada želi, da bi začel naš izvoz na češkoslovaško zopet naraščati. — Kongres poštnih uradnikov. Včeraj dopoldne je bil v Zagrebu otvor jen 20 redni kongres Udruženja uradnikov poštno brzojavne in telefonske stroke Svečani otvoritvi je prisostvoval tudi poštni minister Vojko Cvrkić, ki je kongres otvor:1, z daljšim govorom, v katerem je naglašal, da posveča vlada poštnim uradnikom veliko pozornost in da je že mnogo storila da se njihov gmotni položaj zboljša. Minister je izjavil, da se bo položaj poštno brzojavno telefonskih uslužbencev še zboljšal in da bo storil vse. da se uradnice izenačijo z uradniki. — Mednarodni »adružni dan. V nedeljo 3. julija bo po vsem svetu proslavljen mednarodni zadružni dan. V sporazumu z mednarodno zadružno zvezo v Londonu bo naše zadružništvo tudi letos proslavilo svoj zadružni dan zelo svečano. Glavna zadružna zveza pripravlja obširen program, glavna zveza srbskih zemljoradni-ških zadrug bo pa z vsemi svojimi zadrugami proslavila ta dan. — Kongres uasta\ iim>\ m š< umskih šoJ. 15 kongres Združenja nastavnikov me-žčtrfkjfc. šol kraljevine Jugoslavije b 3. in julija v Sarajevu. Na unevnem redu so strokovna in stano\>ska vprašanja ter veC referatov. — Oljru Oijdokopov^i bc jr^« to/vala. v I5cv»gradu. V beograjski operi bo gostovala v aredo piin.adona ljubljanske opere ga. Ciga. Gljdekv.pova, k> nastopi v .»Tosej«. Poieg nje nastopita prvak nacionalne ope^ re v Ri^i Zahodni k in bari t on is t Narodnega gledališča v Brnu Nikola Cvejlč. -^r Iz I e&tJe koroških borcev v Ljub-lj&ai. odbor Legije koroških borcev obvešča svoje člane, kakor tudi neorganizirane bivSe koioške borce v Novem me» s;u i. cko!:cl < a se vrši dne 3. julija 1938 ob 0. uri dopoldne v restavracijskih prostorih hotela Koklič v Novem mestu ustave" r.i oLc":.: zbor krajevne organizacije LKB. Zboru bo prisostvoval delegat glavnega odbora, ki do poročal o važn:h orga-nlzacijVsk-h zadevah ter dajal potrebna navodila in pojasnila. Udeležite se zbora vsi nekctnr.jj čuvarji nase severne meje, da se pese1, onr o n&daJjnem delu za dobrobit narc :a :n ..iržave. — RHzps službe banov!n*K h cestarjev, Banska uprava dravske banovine razpisu, je naslednja službena me«eta banov ir.i^cih cestarjev za odsek od km 4.500 do 8.500 banovinsko ceste št. I/S3 N*ivo mesto— Kandija—V avta vas—Soteaka a odsekom na Toplice, za odsek od km IS.000 do km 17.628 banovinske ceste št. II/S14 Mokronog—Šmarje ta—Kronovo, za odsek od kan 0.000 do km 5 000 banovinske ceste H/323 Bršljin—Gor. Straža—srveza banovinske ceote št. 1/33 in dovozna cesta k železniški postaji Xovo mesto v dolžini 0.206 km, za progo ovl km 47.500 do 52.500 banovinske ceste 1/34 Ormofc—Kamešdak— Ljutomer—Gornja Radgona do Cmureka, za progo od km 3.500 do km 7,500 banovinske caate št. 11/241 Ljutomer meja savske banovine za Pristavo Draškovec in od km 0.000 do km 2.000 banovinske ceste št II;339 F::stava—Verze.j—Stara in Nova vas z otlcenom veržeiski most, za progo od krp 2.000 do 8.680 banovinske ceste št. H/242 Sv Jurij—Bučečovci in za progo od km 1.500 do km 7.500 banovinske ceste št. H'244 245 Logarevei—Godemarei —Rado«! a ve i—Moravč i—Zagorel. Za prva tU službena meste je treba vložiti prošnje najkasneje do 10. julija pri okrajnem cestnem odboru v Novem mostu, za ostala mesta pa do 20. Julija pri okrajnem cest. nem odboru v Ljutomeru. — Znani slovenski režiser Ferdo Deiak, ki se ie z velikim uspehom uveljavljaj pri novosadskeni "Narodnem ^ledalLŠČu, ie te dni podpisal an^ažma za. zagrebško dram-sfco ffleyiaLvSee. " Našemu popularnemu •umetniku želimo v Zasrebu mnogo uspehov! — Kongres strojnikov Včeraj je bil otvorjen v Beogradu kongre? Zveze strojnikov kraljevine Jugoslavije. Poleg 20 delegatov vaeb sekerj sta prisotvovala kon- gresu tudi zastopnik Zveze strojnikov Češkoslovaške Franc Nahodski in zastopnik beograjske Delavske zbornice Mustaia Turk. Danes se kongres nadaljuje in ob zaključku bo sprejetih več resolucij. — Novinarje preganja nesreča. Ne samo smrtna kosa, tudi nesreča je začela v zadnjem času preganjati novinarje. Včeraj se je precej nevarno ponesreč-il urednik ^Slovenske besede« g. Vinko Vilfan. Peljal se je z nekim prijateljem a motornim kolesom na Dolenjsko. Po nesrečnem naključju se je kolo na nekem ovinku prevrnilo. Vinka Vilfana so odpeljali takoj v Leoni-šče, kjer so ga operirali. Čeprav je poškodba težka, upamo, da bo Vilfan okreval. — iKfa j onoea svelm v skuttsarskt. m :ad;u. Med oj'aninni igrami in Jugoalovenskim tednom v Karl^ruhe je 1> :la i Kaneta vsa opera Jakova (iotovva *Sio z on etra sveta« na ^rautiolotnske pftoftc 9 interpretaciji v&eua ansambla opere v KaiLs rune. Velika minska radijska postaj Siuir Ljart bo oddajala v§o Gotovoevo op«?ax> 'urri ob 19.30 To bo prvi prime«\ da bo inozemska riUiteka postaia oddajala iz svojeiia studia relo nato ua of>cro. — Silna vročjna tudi v Zaarrebu. Včeraj so imel; v Zagrebu najbolj vroč dan v letošnjem poletju. Temperatura je znašala v senci 34 C, otmiKin je bilo pa 9 ino soparno. V Savi se je kopalo okrog 10.000 Zagrebčanov. — Vreme, Vremešiska napoved pravi, da bo deloma oblačno, vroče vremj. možnost krajevnih nev;bt. Včeraj je deževalo v Mariboru- Najvišja temperatura je znašala v Beogiadu in Splitu 35, v Sarajevu 33. v Ljubljani 32.5. Zagrebu 31, v Mariboru in na Visu 28. Davi je kazal barometer v Ljubljani 762 temperatura je znašala 1S- — Zavraten s>trel V Kovorm pri Tržiču Sfl ie pojavilo ywed hišo 6evilirskega po-moonika Franca Kok.ili< več razgra.jačev in ko >e SkKpB le-ia iz hiše pOgJfeddVt, kaj hočejo, je najprej dobil tri kamne v hrbet, takoj nato pa je počil strel in hudo ran .p v trebuh se ie Ko»kal] zgruiil. Prepeljala so ga v ljubIan>ko lxilnico. Njecrovo t.tanje \e precej resno. — Avtomobil podrl služkinjo. Včeraj je. v Prevoiah pri Kamniku neki avtomo' I -r»odi*l Alužikinjo Ivanko Klopoic-evo in ji pre- iK)^kodo\!' iovo roko. PrepeViali so jo v bolnico. Iz Lfublfane \rldo\- dnn 28. junija se praznuje vsako leto kot speminaki dan preminilib borcev za vero in domovino s slovesno službo lx>žjo, V ljubljanski stolnici se bo daroval slovesni rekviem 28 t. m. ob 10. dopoldne. V pravas'.avni cerkvi na Bleiweisovi cesti bo svečani pa rast os ob 11. dopoldne, V evangeličanskki cerkvi pa se bo vršila slovesna služba boija istega dne ob 10. dopoldne. u— P:c!>j\al>lvu Ljubljane. Dne 38, t. ui. pnrznujemo iutiodni praznik Vklove^a tkie kof srx>minski dan preminulih borcev za vero p iiomovmo. Xa poslopjih državnih, ba- iiov tiskih .u iii^mih uradov, zavodov in ; Od k ; io i,i lian razobešone držiivne zastave. Polivam someščane, da v slavo za vero in 'lo!noVJiUi f>iidnni junakom na Viduv dan o!:r.t>c svoje domove z državivni: zastavami. Obrtna in tnjov«?ka podjetja mora;o biti med fiove«=-nini opravilom v stolnici od 10. do 11. xai>rta. — Predsednik mostne obline ljubljanske dr. Juro Adle$:č, 1. r. —li Pogreb Andreja Gabršika. V soboto ob 17. so izpred tiirtva&mce zavetišča »v. Jožefa prepeljali našega novinarskega to-vsriša c. Andreja Gabrščka k večnemu po-:.;.L! na pokotKili^ce na Vič. Od pokoju ka se ie najprej poslovi u .Rasto Pust osi emšek. poudnrtak>c. da je Ui pokojni uabnšoek pionir širjenja iuiioslovenske misli, saj je bil med ustanovitelji >Soee«, ki je pejala seme iuiioslovon.-ke zavesti. Podiol>no je še očrtai njegovo delo na novinarskem polju im na-koliko je mora! trpeti med svetovno vojno. Pivi-; i.:af in so zivpeli žak**tinko C*lovek cleji nato pa je* kresi*] sprevod, na r-oiu katerega so &:v križem korakali Sočani enr^netom on po^oivilis^e na Vit N:\zadnii r>oti ri-r-ni']' poko.jn;ka o:!lioi>i predstavniki naše javnosti. Na pokopaKšču se je od ajeffa ?>oslovil rena-tor dr. Marušič. Vrlemu možu ?asten opornin\ —lj Zmajski ali mcarskl mo.t popravljajo. Mestna ob&na je sgraJMa mo*»t v letih 1000 )n 1901 ol> priliki nekega cesarekuga jul'ileja, zalo so m^M iiik-novali jubilejni. ; nos t. Zarad; bronastih zmajev na mostu so poaneje. ko ie c*«>ar ztrubil »loves, preoune- liovali niOst v »zmaisk:;. Mnoj(; jza imenujejo tudi mesarski, metoda za.nidi tejja, ker so v niegov^ biiiini mesarske atojnioe. Toda m-oM je zat betona, Id je nekoliko podobna dandanaici jemu Limetoctnn k mi ur., je precej trpela in na-siflle so sievilne raapoke. Že del j 6a<»;i je bilo j ■otrčimo toim»liito popravilo moKtu. «la hi >kodlfivi Preriseoflfej vfitri ne načeli same mostna konstrukcije. Pred dnevi so zidari; r»ostavfti oder ob mostu. Telo fe pr#i vz-elo podjetje V. Rat*.slino, ki >e popravilo tudi ?entpetnskj most in razširilo karlovSki ;nost, —lj Jutrf tpjHi dan. Kljub ni H:njemu ; razni-ku bo navaden trdni dan namestu v sredo in baje bo tirg iteeden tinH mnd e»io-veeno mašo, ko bodo trgovine za-prte. Zato je bil tri; danes slabše zaseden. Mak> je bfflo dUmftž perafatjpe. OkoLiean: zalacrajo trg zelo z jagodami. mak» kmetic pa prodaja češnje tudi zelenjave je bilo dane? mak) na-prodaj. Na ribjem trgu so bile naprodaj izredno poceni «»ardelice. m sicer po 6 din —lj Smrt iiriieli.i Bezlaja in njege ve Mv-\genske družice. \T-*eraj oh 18. je bfl ivpired mrtvačke veže na Vidovdanski cesti skupen pogreb ravnatelja meščanske ^ole v Siski. •losh>a Bezlaja in njegove soproge Marije, Wvse uerfeljire. Učitolja .7o*»:pa Bezln.'a se spominja gotovo vsa starejša in deloma tudK mlat?a generacija Ljubljančanov. Dolga leta ie poučeval v ljudskj 5o1i na Grabnu, porem pa ie bi\ ravnatelj na mes5anefc! šoli v Ši- ški. Bil je originalen mož. podn vedrega hu-i^oria, a, tudi izvrsten pt'aa^ojr. Cudap na-kljuSle usode ie hotalo, da je uekaj ur po njegovi snuLi umria tudi njegova verna živ. ljen^ka, družica ga. Marija. Bodi obema ohranjen časten spomin! —lj Xemo%ie razmere na H*"ad©cKejra cestl. Hradeokegra cesta je zelo prometna, zlasti še, ker je zvezna eesta med dolenjsko stranjo mesta in Barjem. Zdaj je na nji se tem živahnejši promet, ker se je začela košnja in vozijo po nji dan za dnem velike, težko obložene vozove sena z Barja proti Stepanji vasi. Cesta je preozka že za navadni vezni promet, saj se na nekaterih krajih s težavo srečata dva voza, zdaj pa so nastale prave komplikacije, ko zlasti ob večerih s senom naloženi vozovi ustavijo skoiaj ves drugi promet. Vožnja proti dolenjski strani je nekaj časa sploh nemogoča Snoči je vozil proti dolenjski strani tovorni avtomobil, ki se na ozki cesti ni mogel srečati z vozom sena. Zaradi tega je za nekaj časa zastal ves promet. O nevarna3 ih niti ne govorimo. Ogroženi pa niso samo vozniki, temveč tudi pe^ci, saj ob cesti ni hodnika in pešec se ne more nikakor umakniti. INujno pogrebno bi bilo, da bi policija, uvedla začasno vsaj ob večernih urah enosmerni promet. Treba bi bilo tudi prepovedati vožnjo težkih tovornih avtomobilov, ker je cestni nasip zelo slab In hiše stoje tik op cesti. Zidcvje se trese, ko vozijo ob hišah težki avtomobili in je nevarnost, da bo sčasom utrpelo težje požkod-be. Policijo pa je treba opozoriti na vožnjo kolesarjev koscev; vozijo se oboroženi s kosami, tudi v mraJcu in je Čudež, da se še ni pripetila težja nesreča. —j} V kapeli narodne *tarokatmiške cer. kve ho v torek na Vkfcjiv teg oh 8.30. slovesna erna t=v. nia^a z jih" vaškimi molitvami za padle iunake Jugoslavije. V sredo, na praznik sv. Petni in Pavla ne ho v Ljub-ljani shižN-božje, ampak bo ob 10. uri afto> veeiska služba tožki na Je^enđcaib — Sava v >D.elavskem domu- (pri Jelenu). V nedeljo 3. iulija izostane tud< služba božja v Ljubljani, ker bo ta dan sv. birma v Narodnem domu v Mariboru ob 9. uri. V ne-delio. dne 10. julija pa bo ob pol 9. sveta masa brez pridkre v Ljubljani, na Goapo-svetski cesti št. 9. druga služba božja pa to ta dan ob 11. v Narodnem domu v Krampi. —li*Znižane cene za uradnike v kopališču Duri je. Da ugodi vsestranski želji urad-ništva se je uprava kopališča SK Ilirije odločila znižati cene ?a kopanje za uradnike v čaau od 12 do 15. ure. Uprava opozarja, da stane vstopnica za omarico v tem času le 3 din. Kopalec sicer plača za vstop nico 5 din, a dobi obenem bon, na podlagi katerega mu vrnejo pri blagajni 2 din. če ob 15. zapusti kopališče. Te vstopnice se izdajajo le cM 12. do 13.30. Upamo, da bo s tem uradnikom zelo ustreženo, saj je v teh vročih poletnih dneh opoldne vsakdo potreben ohlajenja v vodi. Kopališče SK Ilirije leži sredi mesta, vodn je vedno čSsta in prijetno temperirana. da je kopanje za vsakogar užitek. —lj Moderne bluze Karničnlk Nebotičnik- —lj Umrlj so v Ljubljani od 10. do 23. t. m_: Zalar Marija, roj. Buršnč, 46 let, žena mesarja, Oister Frančiška, roj. Pausek, 74 let žena žel. vlakovo/jje 1 p., Slebinger Marija sestra Luuiia, 7*2 let, šolska čustva, Kaštele« Neža. 67 let, služkinja, Koš;ir VMtioii-ja roj. Cramero, S4 let, vdova orožnika, IJr-bane Marija, roj. Peterca, 86 let, uii-tkar:lv. m vdoVa posestnika, df. Divjak Stevo, 70 let, primarij m ravnaterljv p.. Saje Pavel, 55 let, pokov, poaiioonik. Čuden Franči^Ua, roj. Ja- nežič, 73 let, \viova im. ^iu?-atol>a, SuhatloLii^ Franačka, roj. lier^er til Le^. ž*ma vpok. žel. delavca. Ivukovica .\ktrija, G4 let, vdova d€-..v .!, Ža!o.u, VoiK-ina JiiNtii'a, 2(i let, naL\-karra, Bre«nica pri Radovljici, Kramer Ana, roj. Kalin, 50 let, žena ministra n. r., I pavje Marija. 73 let. kuharica, D oblica r E^.dii. 78 let. pleskar. Kozlevčar Franc, 73 let, žan-daJTO. narednik v p., ins. Dodek Franjo. grari Ivočevju. Erjavce Frane. 8 mesecev, ain •in"mar' t,_ Puiok. obč, Krka pri Litji, SveUvk lirama, 5? let, aena drž. unukijka Hajka, Potkovšek Leopold, 10 mesecev, ^in i^os' ilnicarja, Ccšio pri Logatcu, Gorjajii: .Marija, roj. Perme. 42 lv\, žena vpok, kretnica rja drž. žel., Ko.-t .Ta/rck. 1 leto, sin pisar, uradnika, MenaeŠ. Judež X:ko- lai, 7 mesecev. <rj Lopa'tcu. Kra;« Marija, 9 leti, hei profirovnoaa delavca. Pako pri Uorovnici. Ku. kavica Ailojzija. 3 m-eseco, hči kurjača, Dol. Im rui Zagorju, Lani Janko. 45 let, pismonoša, Heradc Ivana, 1 leto, hči delavca, Ho-LTuiai Pavel 25 let ffa iK^esinka, Trata skoiji Loki. Trarnjvai lioris, 16 let, sin oevlj. ipotistra. Moravče, Balog Pavla, 'J mesesca, hči modistk^'. Dožic Rudolf. V© l&t, ein Žagarja. —lj Umetnostno zgodovinsko driiatvo V Ljubljani je »sfc]<•..".*: ^iede na 5tev;ln0 izražene želje svoicLia SSApstva prirediti v jeseni skupen izlet v inozemstvo v svrho ogleda umetniških razstav. Ckuie dnu^tva in njihove prijatelje k; bi se za tak izlet inte-reairali. vabi društvo na raznovor. ki ee ho vršil v četrtek dne 30. juni ja oh 8. uri zvečer v ređtavrae'sf: hotela Union >v rožcato«. Na tem sestanku se to določila smer izieta. termin, voditelji in druge v požtev prihajajoče okolnost. —lj Lokale t Kresiji ki ih iina ieniai tvrdka I. C. Maver, odda odlK>r milanske imovine s 1. novembrom -kupno ali več i m tvrdka m ter ie treba ponudbe vloaf.bi do 4. julija pri mestnem 20spodarskfMii ar;i4u. kj daje tudi potrebne informacije. — Izlete v Bohinj in na Bled priredi Zveza za tujski promet v Sloveniii v dneh 26., 27., 28. in 29. t. m. Prijave in informacije v vseh Ivlietarnah Putnika. lj Petvskj abor Glasbene Matiee. Dre\i nastop doma v Huhadovi pevski dvorani. —li K nota-j »Xa razstav} kluba neodvi* snih« v Jakopičevem navil ionu. iavlja ld«b. da ae razstava zakljuei v i^nedeljek zvw- —lj P.eg \i iivljenja. V sobo^ popoldne so nakli pod /lanram;-: na Gradu obešenega nekssa nioskt'ira. za kateresra so ugotovili. da ie 42-letni oevijarska ntoj^ter Lovro Ure- I celjnik iz Slomškove u!f:ee -5 Vzrok obupnega dejanja ni znan, zd/i im., da je i.;ia temu ncibrž kriva ■ ■ ■ d(t*. a*. i*s <&. * k^- ko testih rajunerah »ve ievliafji, T^oinik >e zapustil ženo in hčerko —lj liri v »ki» friaerski saluoi bodo na Vir dov dan v Ljubljani odpr*i {Jo K ure zvečer, /-:;.ro se le mod sioVesJio službo Loi...o. lin praznik sv. Petra in Pavla so pa ves dati zaprti. Komisar. —lj Podporno društvo /elesnHkih u>iui-beucev Jn upokojencev v Ljubljani i-ALlicuje za torek, 2b. t. m. od ir>. uri seeUmak dek-l,ruiov in oianov ljubljanskega oko»riža v dvorani >Slosex v >sIop|u ^L;ubljr.'nskeir;t dvora«. Važno. C ,r. —lj Gostilna Martine. Na praznik vesaii-ca ob Vtiiikem vremenu! —lj MottK'ik:i>tr avU'.Iu-k. da se nd^lcže pogrebe našega tragično pre-mi»uleFa ćl*»a H,mav ao morali |«'!H 1 jat i v bolnico brezposelno .:i \ io Glo L. rt Ljubljane, k; ;e v t.i'ii;ui pila l/ol V l.o!-niri so ji iz>pr«Ui želodec i-n aanihial r\i ne-va.rn-^!' u\ ni«*no fei^ijenje. —*!j Ra/stava 1». Inkioptri P. laboda preložena za 4 dni. Otvoritvi bo v soi <«c 2. julija. Dlvjasifa đveh razbojnikov Od Smartnega na Pohorju proti Pragerskemu sta eno žrtev ustrelila, dve pa nevarno ranila Maribor, 27. junija V eoboio smo poročal- o zavratnem romarskem n.. -----: na ^°pjaca živine Vinka Dulia iz Pobiežja pri Alariboru, na katerega žLa na Uažavni cesti med Framom m Pragei-skim .streljala dva razLojn'iKa m ga oropala, Jpub ni bil takoj mrtev, kakor smo poiočah, temveč so težko ranjenega preptljalj v mariborsko bolnižnico, kjer se boi*i s smrtjo. Roparski napad na Duba pa ni bil osamljen primer, temveč je Le člen v verlg"i težkih zločinov, ki ata jih zagrešila oba razbojnika v soboto ponoči na poti od Slovenske Bistrice do smart-nega, Polskave in Frarna. Divjaka, ki sta strahovala vka. ki ,je vst^l in odhitel po hlapca v hlev. Z njim vre i se je vrnil pred hišo in pogledal ^kozi okno. V sobi je videl sumljiva neznanca in vzkliknil: »Kaj delata?« Namesto odgovora je počil strel in smrtno zadet v čelo se ie Ačko takioi agrudil. Krogla je prebila lobanjo in istopila zadaj. Po zločinu sta roparja znova navalila na Ačkovo in zahtevala, naj jima izroči denar, žena ae je na videz vdala, Češ da ima denar na podstrešju, in odšla je z njima }Z sobe. Ko pa je prišla v vežo, je ja-Jrno planila na piano in jima srečno uila. Hitela je po pomoč k sosedu posestniku Frešerju. Ta je pograbil lovsko puško m več-krat ustreli proti Ačkovi hiši. kar pa roparjev ocivieTiio ni .p«*eve£ motiV->. Ost.il.i sta namreč v hiši in vse preme tala in šele. ko nista našla nobenega denarja, sta izginila. Ubrala -sta ^o proti Gabemiku. Med Polskavo in Kalsam: j a je sre6aJ tudi poeodtnik Goričan. ki je šel kosit. že od daleč ju je čuL kako sta rjieklinjala v hrvaščini in zdelo ae mu je, da je bolj varno, tet fee jima umakne. Skril ee je v bližnj« grmovje, kar je bila njegova areča. sicer bi g& gotovo napadla, saj ni« t a na . voje*n zločinskem begu nikogar pustila na miru. Kmalu nato ata namreč srečala skupimo koscev, ki sta jih s samokresi v rokah ustavila in jih prisilila, da ao ae r a vili lepo v vrsto. Kosci so morali nato na njuno povelje po taktu strelov te aamo-kreaa izvajati razne vaje, mrpoeLed ata p« zaukazala: ;L-evo okrug!« in obetiem mtr*-ljala na kosce. Ena krogla je oplaathi kosca Fideiška, ki se je hudo rairjen agmdi] in ao ga morali pozneje prepeljati v bol-n co. Razbojnika »ta nato pobep-nila, potem ko ata popreje se pretepla apečega, krojača Jufija Karbunta. ki Je zaradi napornega pota utrujen zaspal. Vsi zločini in roparski nap.. *o bil prijavljeni orožnikom m v kratkem č»#u so bile obveščene vse orožniSfke postaje od Maribora do Pnigerakepm. T« Ljubljane je pri Sel orožniSki polkovnik Rftrte.. ki je odredil cerntranje vsega okf>liaa. t-ako da tta begunca malone obkoljena. Domnevajo, dn sta pri zločkiu udeleftena, zlojrtaani Jože Greipinko. ki je ledMM i>ob©enn iB man-borwke kaznilnice, in neki Jakob Jnhart, prav tako p^sta o*tun1jđna tudi nedavno pobop-li ka:'*anoc. 33-letni Alojoj Babic in 2r-letni Melhlor Pmtarii. Sodijo, da ae zločinci akiivajo nekje na Pohorju Pri je spet živahno Ljubljana, 27. junija Že pred vojno je bila Keršičeva gostilna v Spodnji Šiški priljubljeno shajališče Ljub ljančanov, Siskarjev in vseh, ki so po lepi uorenjskj cesti prihajali v mesto. Radi so se ustavljali ljudje pod prijaznim zatišje ni koišatih kostanjev in zato je bilo res žko-da. da bi bila ta točka, ki je po vojni /a cela propadati, za Ljubljano izgubljena. Leto« je prevzela to nekdaj slovečo gostilno go-sfpa Osetova, solastnica DAJ-DAMA. ki je vse prostore lepo in času primerno preuredila, modernizirala ter ustvarila res idilično restavracijo z medemo kavarno in intimnim barom. Kako prav je imela go*pa Osctova, ki sc ni strašila ogromnih stroškov, dokazuje pač najbolj sedanji *-hi.sk restavracije, saj prihaja tia stara in mlada Ljubljana. Moramo tudi priznati, da se je gospa Osetova tudi zelo potrudila, da jc kuhinja vedno založena z najboljšimi dobrotami, a njena vina pa itak slove, da je odveč vsaka hvala. Iz Radeč — Zanimivo predavanje IMS. V iV; k je prišel na povabillo povejv^n'iVva podiiV.au-ka Jadranske ?tražc na tukapnji ljud,:ver-ienjka so mu zapeli svojo himno o Jadrati-cjki straž;, nakar mu je izreki prisrčno do-lrod>i':vo šolski upravite^ i-'. A'albert Bo-llč. Predavatel j je pokazal osnovnošolski mla-Vni nešteto stLik z na^eera Jadr:ma. katere >e tolnir^il prav zanimivo ter jo q tem luvdušil za naš«? morie. zvečer je invd g. Pirnat se eno pretlavr^nje z^a odrasle. Obžalovati pa moramo, da se sa je udeh-ž'<> lx>re malo po^liusaVcv. s čimer so pokazal Hadecani popolno brezbr,žnost za naSe mor-je. Onieniti moramo samo, ko je predajal rc visoke. C-'.'-ie ret> da ie tukajšnja občinska up'"- 'a uvedUa novo davšitno na pivo, ve^.i.ir ni ista tako velika, da bi gosTi!niča: P upra^ -ceno točili malo pivo po 3.50 din. Ta te za naše malo T tujdkeni ppgiedu komaj razvijajoče «»e me*toce odločno previs* Za.ro hi na, zniža »o ker se toči enako P*VQ po drunih knVbh po 3 din. Enako p M cena topli limonadi 3 din oiločno prečka k> dobinuo v koJodvarefci re^vrac na Zidanom mostu za 2 iHn (t) v ljubljanski >Emoni, pa za WM> din (D.pa mian» vrhtega ^e nešteto revi:, časopj»o\ -n ^e aodho. Tudi cene mesii Pr1e^5<;ke-. k_. — Prehitra vožnja avtomohdistov in ^ lesarjev. Pri nas ie avionwl>iWrt Wonu-t zelo razvit. Vmmk *» voz; ^ g»We m avtomobilov, ki dmato oblake prahu, katera moramo ponižni 'mešani poauratt • kiiub vsem protestom. Avtomobih drve s tako -ilo in na^ico osoMto pod riOlo na ovinku da je codno, da se »c Itfipe^ v^c neerof. OUmU naj bi naislo+aik prtpU \>*em-t>iHci«nim avl cmiobi listom, t«vtko ti*«b jwoti kolos;irjoui, ki prarojajo jjo nie^uj ^'ča-s h prav« dirke, da se jrut k 8 u#a,vo iinnk.iiu<» — Odkritje .spominek** pLuai« ua Okkai. V nedeljo 3i. julija, bo na, OkiCtu biiaja To-polovca. odkritje spominske ploace na hiai gos t dne Meglic. Ploščo bodo odkrili v po-čašCenje spomina pokojnega g. Umcka. Vse organizatorično delo je v rokah g. Boža Račića, ravnatelja iz Ljubljani-. Zato vabi za ta dan vse zasavske planince od Zidanega mosta do Boštanja na Topolovec Okič k odkritju omenjene spominske plošče. — Kopalna suuna. Odkar imamo vroča vreme, je kopalna sezona na visku. V Savi in Savinji vidimo zlasti nadebudno mladino. Vsi pa se pritožuje jo, da je Sava umazana skoraj kakor gnojnica. V njej plava mnogo fekalij, pa tudi trboveljski premog, katerega pri Zidanem mostu m drugod celo koplkrjo in zbirajo. Skrajni caa je že, da bi naše oblasti poskrbele, da bi TPD izpirala premog: vsaj sedaj, — ko je kopalna sezona na višku - v kaki druga vodi, da bi bila Sava čista, kakor je pred Zagorjem. — Svinj**!« sejem. Poročali smo ±e, da je mestna občina Radeče kupila travnik za sreakim sodiščem, katerega bo porabila za sejmišče goveje živine ln prašičev. Ko bomo imeli prihodnjič zopet običajni občinski sejem, bo na tem travniku prvič sejmišče za govejo sivino hi prašiče. TV> bo tudi prvi prašičji sejem v Radečah! Dose-daj smo hodili po svinje v Sevnico ali Krško sedaj pa jih bomo lahko prodali ali kupili na domačem sejmu. Ako bo dobil g. Rafko Zupančič dovoljenje, bo napravil v svoji leseni stavbi, ki so jo te dni premaknili s tega travnika kakih 20 do 30 metrov vstran, točilnico odnosno vinarno, ki bo otvor jena samo ob sejmskih dneb. — .\'iaptaeije po^rrcJc hiš«*. Že pred meseci je deloma pogorela Praženova h.sa v Radečah. Med drugim je pogorelo ostrešje. Te dni pa je dobil g. Prazen dovoljenje, da .sme adaptirati svojo hišo. s tem da jo bo r>o\ ečal z nadzidavo. — Xa praznik sv. Petra in Pavla dne 29. iunija bo v Delavskem domu na Savi (Pri Jelenu) prvič službe božja ta sv maša \' naSem milem sjov'rokcm mafe»m*-m j^ziku> h kateri se i abijo vsi verniki narodne starčka* oti&ke cerkve, kakor tudi vsi t^ti .ki ljubiJo svoj materni jezik in r^Meva o njegovo pravico tudi f cerkvi. Sokol — Načelnih* i Dekehfci iune Ljubljani poziva vr-e moAko kn žensko -iair)st\»o, ki se je pritfJn^ilo k udel<"žbi X. vse>sokolske*ra 7.'<-';j v Pra-ri. <\;\ u«l-"itrii oliVc/.ni h re- dovnh vaj. ki Kodo za v*.« u : leieiiee ljub, Hanrkih ^okol^kh rtrufttev ilane^ na lelova. diSni Ljubljanskega sokola v Tivoliju oh 19.rM). uri. V primeru ^bibospi vremona pa •C • r5e redOA'ne va'^ v teloviinioj I>tublj*n-s*k*"_ra Soicefa ^^ N';i'o7. junija Na magistratu ao začeli razmišljati, k j« bi naj bila v Ljubljani centralna avtotm*- na postaja in zato so zaprosili pok Učne činitelje, naj bi jim odgovorili, kje se jim zdi najprimernejši prostor zanjo. Na prvi pogled je razvidno, da gre aa rešitev tehnično prometnega vprašanja. Predvsem je treba upoštevati interese mesta kot celote in že vnaprej izločiti vsako trenje med posameznimi mestnimi okraji ali celo gostilnami. Treba je pa tudi podrediti skupnim interesom interese posameznih avtobusnih prog hi avtobusnih podjetij, kajti ne gre le za lokami avtobusni promet, temveč tudi za mednarodni. Zato je treba takoj ločiti med avtobusno, centralno postajo in avtobusnimi postajališči, odnosno prostori za parkiranje avtomobilov ali za nalaganje blaga. ReSitev je pa lahko dvojna: ali izberemo prostor za trajno centralno avtobusno postajo ah samo za začasno. Avtomobilski krub v Ljubljani je predlagal prostor za trajno in začasno postajo. Predlagatelji so imeli pred očmi le interese prometa, kar je povsem pravilno. Zato pač niso predlagali prostora, da bi ustreli lokalnim interesentom in se niso ozirali na predloge posameznikov, ki bi radi vsi imeli postajo čim bliže. V članku 2. t. m- smo zagovarjali izbiro prostora v bližini kolodvora. Ta prostor je predlagal tudi Avtomobilski klub me stni občini za centralno trajno avtobusno postajo. Proti predlogu so nastopili neka* t eri interesenti. V imenu avtobusnih podjetnikov je podjetnik Magister zagovarjal v i Slovencu« idejo g. Kneza ter irani. ziral predlog, naj bi bila avtobusna postaja v bližini kolodvora. Naj navedemo samo nekatere razloge, zakaj se je AJK odločil za prostor ob kolodvoru. Kolodvorsko poslopje samo nudi potnikom mnogo prostorov,, ki jih hkrati potrebuje avtcbuena postaja, n. pr. na kolodvoru je poŠta, čakalnica, garderoba in restavracija. Eden najpomembnejših razlogov, ki govori, naj bosta »kupaj železniška in avtobusna postaja, je pa neobhodna sodobna potreba medsebojnega izpopolnjevanja železniškega in avtobus, zvega prometa- Potniki kombinirajo vožnje z vlakom in avtobusi Ce to ne velja za lokalni avtobusni promet, ki prav za prav izpopolnjuje, odnosno nadomestuje cestno železnico, je treba pač pomisli ti, da je avtobusna postaja potrebna za ves in ne le lokalni promet. že U razlogi govoi'e dovolj prepričevalno, da bj morali prostor za centralno avtobusno postajo izbrati ob glavnem kolodvoru. Druge prometne razloge smo navedli že zadnjič, ko smo naglasili, da trna kolodvor centralno lego in da je MasarV-kova cesta stičišče glavnih prometnih Z» v Ljubijani- Pri izbiri avtobusne postaje je treba gledati tudi na bodočnost (predvsem na bodočnost!), glede na razvoj avtomobilizma pri nas in na razvoj mesta, ki se širi proti severu. Ker je kolodvor že sredi mesta, bi te zaradi tega avtobusne postaje ne smeli določiti južno od njega. Avtomobilski khrt> je predlagal prostor za začasno avtobusno postajo na Kralja Petra trgu, kjer je »daj park. Izbiro te. ga prostora utemeljuje predvsem s centralno lego Kralja Petra trga, češ, da mora imeti avtobusna postaja dovoz, odnosno cm i voz od vseh strani. Mestna občina bi postajo uredila brez posebnih stroškov, ker bi ji ne bilo treba kupiti aemljišoa. Podobno je rešil vprašanje avtobusne postaje tudi Trst, ki je žrtvoval za njo park. Vendar bi pa na Kralja Petna trgu ostal del parka s spomenikom in vieokirni ja^f-njedi ohranjen ter bi trg tudi ne bil oškodovan v estetskem pogledu. Ob Tavčarjevi ulici bi bil ti rok hodnik s priUičnim poslopjem se. čakalnico. Garaža bi imela prostora za 6. 7 avtobusov in bi bila začasna. Pravokotno k poslopju bi bilo pri-zidauih 5 do 6 pokritih peronov, ki bi bili med »oboj cdmaknj«ni sa sirimo avtobusov in bi bili dolgi 8 do 10 m. Za dovoz in odvoz bi bila Ob postaji krožna cesta z radijem 12 m. Avtobusi bi vozili na postajo od severa, s postaje pa po Dalmatinovi ulici. Cesta ob Dalmatinovi ulici bi bila razširjena za nekaj metrov, će »i zdaj ogledamo še predlog g. Magistra, odnosno uidejo g. Kneza«, kakor pravi sam g. Magister v svojem članku, se, žal. ne moremo navdušiti za avtobusno postajo na Figovčavem dvorišču ln ne ob Fordovi garaži, G. Knez je baje pripravljen postaviti sam na svoje stroške >osrednjo« avtobusno postajo na Figovče. vem (to se pravi na svojem) dvorišču. Zakaj bi bil g. Knez tako požrtvovalen, ko bi naj uredili iavoz avtobusov na Ajdovščino, če bi bila postaja na Figovče-vem dvorišču, in kako bi uradili dovoz brez velike nevarnosti za pCSOe m voaov- ru promet. 2e zx±aj je promet na Ajdovščini zelo kompliciran ln najbolj živahen v Ljubljani. Četudi bi podrti slavno Figov-čevo gostilno, bi prometa, ne mogh zadovoljivo urediti, a podreti je nedvomno ne nameravajo, kar bi je bilo tnal Skoda, saj spada med rjuMJapake ■lanisnllost i Kar bo bi naj voafii na Figovnavo dfmlKc tn a njega vehal, mednarodni avtobusi, je vprašanje, ki nam nanj anajOVOtnlld Fi-govca ne bodo odgovorih. Pri vsem tem rdti na naoanjamo vprašanja, kako bi naj avtobusi vosBfl k Fi-govcu z Dolenjskega, ko bi lUiuraB prevoziti toliko nevarnih al MIH. — Za avtobusno postajo na zemTJHBu Ifnrt^T jikiice. za kar ae tudi navduatgejo teri, govori samo Fordova &aiaaa med tem ko v prometnem pogledu ■■naiiiil prav tako ne prenese kritike. Ponovno je treba naglasiti, da ne gre aa interese te ali one gostilne, ne za Flgov-ca, Kajfeža aat MScUCa, temveč aa interese vsega mesta. Zato je treba odločati z vso resnostjo ter treznostjo, v zavesti, da se je avtomobilizem pri nas sele nadel razvijati ter da bo avtobusni promet od leta do leta pomembnejši činitelj v sploš. nem prometu. Predvsem pa ne smemo pozabiti, da skozi Ljubljano dr*e te zdaj mednarodne cente. Odločajo naj torej prometni strokovnjaki in nihče drugi. Sokolstva Veličastna sokolska manifestacija v Medvodah $e kttmoval kraljevič Tomislav — Lepa Javna telovadba Medvode, 27. junija Toliko zaeovra*ena sokolaka Tvraeva misel je doživela včeraj nov triu m f v Medvodah pri razvitju sokolskoga prapora, ki mu je kvmoval N j. V te. kraljevič Tonni-sla,v. To najvišje odlikovanje za med vod-skega Sokola naj mu bo v največje zadoščenje, da je na pravi poti jn naj zre mirno v svojo boljšo bodočnoat, Marljivi Sokoli so si z lastnim^ sredstvi »gradili ličen Sokolski dom, ki na zunaj ae ni povsem dovršen, včeraj pa so v okviru sokolske Petrove petletnice razvili prapor, pod katerim ee bodo zbirali še poeni rodovi k vztrajnemu dehi v dobro kralja, sokolstva in močne, uedinjone Jugoslavije. Velika udeležba občinstva, posebno pa lepo število častnikov naše hrabre vojake, je najboljši doikaz. kol Sto simpatij uživa Sokol v Medvodah v nijeMih plasteh naroda. Kot uvod v včerajšnje stovje so priredili tedova vadišče so pričakovali zastopnika kuma postrojeni telovadni oddelci, tki ao priredili br. Goloviću navdušene ovacije, med igranjem pozdravne koračnice vojaške fjodbe iz Ljubljane. Zastopnik kuma je veselo pozdravil sokolsko mladino, nato pa odšel na slavnostno okrašeno tribuno, kjer se >e pričelo razvitje prapora. Pred tribuno so ae postaviti praporščaki s svojim} prapori, na tribuni pa ao zavzeli častna mesta zastopnik kuma podpolkovnik br. Golovtč, župni starosta br, dr, Pipen-bacher. zastopnik ruskega Sokola br. Viktor Loajev, zastopnik ZJCD br. J*aWr Borštnik, sreski pooViačelntic Škrt, domači župan Kokalj m predstavniki bratskih društev. Najprej je zbrano sokofarvo Izkazalo čast državni zastavi, ki se Je dvigala na visok jambor med igranjem državne himne potem pa je predsednik odseka za nabavo prapora br šubic s kratkim nagovorom otvoril slavje in z veseljem ugotovil, da more društvo ob svoji dvajsetrletnici razviti prapor, ki mu kumuje član naše junaške kraljevske rod o vine kraljevič Tomislav. Izrekel je vsem, ki ao pripomogli do nabave prapora svojo bratsko zahvalo in pozval vse navzodne, da si večkrat ogledalo prapor in ■^n^sBBaaaaaavBBBassaBBsaBBBasaaaaaaaaaaaa si globoko v srce vtisnejo besede na praporu: Edinstvo naša moč! Br. Sirote je nato podal besedo starosti br. Sesku, ki je najprej pozdravil zastopnika visokoga kuma in vse druge jgsaaa Z zadovoljstvom in največjim zadoščenjem je brat starosta po-udaril, da je sokolska ideja najsver1e>ša in je njen odsev vzbudit pozornost tudi na najvišjem mestu, da kumuje neSemu praporu kraljevič Tomislav NJa načem praporu je jasno začrtana pot. po kateri naj hodi nase sokokstvo. pod tem praporom bomo hodili najprej od zmage do zmage .. . S tpieteto se je narto spomnil nenoesabnega prvega Sokola Viteškega kralja Aleksandra I., čigar spomin so navrzočni počastili s klici »Slava!«, zatem pa med vibavnimi vzkliki »Zdravo!« nazdravil mlademu sok ozkemu starešini kralju Petru II.. godba pa je zaigrala drtavno brni no. Brat podpolkovnik Golović je zatem razvil prapor z željo, da bi novi prapor vihral v čaat in ponos kralja, sokotstva in domovine, privezal nanj krasen, svilen trak z napisom »Tomislav« ter ga izročil br. starosti, ki se je zahvalil za izkazano čast in prosil zastoooika vzvišenega kuma, naj bo tolmač iskrenih čuv-stev medvodskfh Sokolov na najvijjem me-s*si. Brat starosta je zatem teročrl prapor praporščaku br. Jelenu, ki je obljubil, da bo nosil sokolski prapor čist in neomadeže-van in ga bo takega izročil svojemu nasled-naYxL Sledilo je pobratimstvo z ostalimi paapori med igranjem »Pesmi sokolskih legij«, ki >o je vsa množica navdušeno Dela, sestre čiaoice pa so privezale na prapore krasne lipove vence. Zastopniku visokega kuma je nato izročila krasen šopek rdečih nagefjekov mlada SokoHCica, brat podna-četnik pa je izrekel zabvalo v imenu vseh h5*ovad>im oddelkov in obljubil, da bo društvo delovalo v dobro kralja, sokolstva in Jugoslavije, K besedi se je neto priglasil župni starosta br. dr. Pipenbacher, ki je čestital društva k odlikovanju, orisal cilje in naloge sokofstva ki izrazil željo, naj bi novi prapor zbral pod svojim okriljem še vse tiste, ki še niso v sokolskih vastah v tej okolici. Posebno mladina naj ae zbira pod novim praporom, da postane deležna plemenite sokolske vzgoje m pomnoži število tistih, ki jah vodi pri njaSovern defu poštenost, pravičnost, nesebičnost, pravo bratoljubje ki goreča domovinska ljubezen. Vsakdo pa naj vssdi v svoio dušo in srce žlahtno cvetko jugoslovanske nacionalne zavesti, ljubezen do nedeljive Jugoslavije, siovanatva in čk>večanstva, posebno pa ljubezen do našega sokolsfcega saarešine kralja Petra ILt ki mu iz dna svojih are kličeano bratski »Zdravo!«. Besede brata župnoga staroste so vse navzoče navdušile in gro-■sovici krici »Zdravo!« ao doneti v poadrav našemu sokolakemu starešini Petru II. V imenu ZKD je prinesel bratske čestitke k alsvju starosta viskega Sokola br. Pavle I Sledila je javna telovadba, ki sta jo prav spre|;no vodila načelnik br. Brnjkovič in načelnica &> Medenov. Ob tvoMi aakoJ-ake kocačiHce ao prafcn#ajcati na talovadisce, burno pozdravljeni narašča)niki (51) in na-raačajnlce (57). ki so praaVe proste vaje opravili prav dobro in skladno. Občinstvo je priredilo naraščaju tople ovacije, potem pa je 64 deklic in 75 dečkov prav zadovoljivo izvedlo župne proste vaje, ki ao občinstvu izredno ugajale. Pri orodni telovadbi so nastopili člani na drogu in bradlji, naraSčajniki a preskoki čez kozo, mo&e deca pa a premeti, skoki Itd. Vae vrste ao za svoje dobro Izvedene vaje bHa deležne nedeljene pohvale. Po oiodni telovadbi ao dečki m deklice Izvajali le razne igre, ki ao vabudile pri gledalcih obilo ameba in aabave. Uapel telovadni nastop ao isključili člani (39) ln članic« (32) a praškimi prostimi vajami, ki so v vsakem pogledu prav dobro uspele, zato zaslužena pohvala občinstva ni izostala. Končno so prišli na tc-lovadišče vsi oddelki. Prosvetar br. Mostna je prečita! vdanostno brzojavko kumu Nj. Via. kraljeviču Tomislavu, potem pa je množica zapela sokolsko himno »Hej Slovani«, nakar je bila spu&čeoa državna zastava. Vsi oddelki *»> /.atem strumno de-filfrali pred odlioniki m prapori in med petjem »Le naprej brc/ miru . ..« zapustili telovadišče ob ponovnih ovacijah občinstva Po telovadbi je bila prijetna sokolska zabava ob neumornem igranju vojake godbe, ki jc gotovo prinesla društvu lep gmoten uspeh. Sokolu v Medvodah k Izredno uspeli si a vnos* i na3c bratske čestitke z željo, naj bi novi prapor združil pod svojim okriljem vse prave in zavedne Ju-goslovene v dobro kralja, sokolstva in močne, nedeljive Jugoslavije. —at. Akademija Sokola L}ttbliana III Ljubljana, 27. junija Na letnem tefovedišču ob Tyr&evi cesti je priredil Sokol Ljubljana III v soboto ob 20.30 telovadno akademijo, ki so jo pose tili številni Sokoli iz ljubljanskih in bli/ njrh sokolskih društev, ter lopo Število so k >ls.tvu naklonjenega občinstva. 2upnu upravo sta zastopala načelnik br. Pranje Lubej in član uprave br. Slana. V zelo lepem številu ao bili navzooni rudi častniki 16. artrl. poUca kot najbližji sosedi Sokola III. Pred pričetkum akademije ao švigale v nebo raznobarvne rakete, kar je sveča nos t se bolj povzdignilo. Prva je prišla na telovadišče ženska deca, ki je telovadno skladbo »Palčki in vile« opravila še zadosti dobro in skladno. Po deklicah je nastopila vrsta dečkov z raznimi preskoki skozi goreč obroč. Občinstvo je nagradilo dečke za njihove lepe promete in plavalne skoke z dolgotrajnim odobravanjem. Osem narašča jnic je prav dobro zaplesalo špursk valček, ki bi pri boljši razsvetljavi dosegel še večji uapeb. nakar je vrsta članov nastopila na krogi« in pokazala nekaj prav posrečenih in lepih vaj v gugu. Občinstvo ni stedilo s priznanjem. Ljubke bile vaje deklic z loki ob učinkoviti razsvetljavi, potem pa je devet članic dokaj dobro in skladno izvedlo telovadni ples, med toplim odobravanjem gledalcev. Vzorna vrsta Ljubljanskega Sokola, ki so jo tvorili bratje, ki bodo tekmovali v Pragi v viSjem oddelku, so s svojimi krasnimi vajami zadivili občinstvo, in ni bilo navdušenega pritrjevanja in ploskanja ne konca ne kraja. Akademijo je zaključilo članstvo ki naraščaj z vajami z gorečimi kiji. ki pa zaradi slabe spremljave klavirja (prepočasen valčkov takt) niso prišle povsem do veljave. Vaje s kiji zahtevajo namreč hiter valvkov takt in veliko gibčnost v rokah. V bodoče naj društveno načelništvo posveti tem vajam vso pajmje in uvežbanosti. Akademijo je vodil br. Pustišek, ki >c tudi pripravil večino telovadnih točk, za kar mu gre vse priznanje. Po akademiji je bil v dvorani Sokolskega doma družabni večer s plesom, pri katerem je sodeloval društveni orkestar. Sokoki HI želimo pri nadaljnjem delu obilo trajnih uspehov in mu kličemo »Le naprej brez miru ...« Udeležencem X. vsesokol-skega zleta v Pragi Olanc in ulanuce, ki se udeleže X. *>ct*> kolskeea zlet-a v Pra^ri obveščamo, da je odhod posetnetra sokolskt>^a vlaka za lu\*o Ljubljana in Karanj v sredo, 29. t- ui. ob 17. uri z glavnega koJodvora v Ljubljujil Po sklepu vodstva župe morajo biti vsi člani im elamie^ "« w»oh župnih društ-ev brez izjeme tejza dne ob 15.30 v slavnostnih kro-iih na telovadiaču LiuWjan*kej?a Sokol* v Tv/osju. ki«?r bo prored krojev% redovnih vai kn razd«tliitciv značk. Odhod vsega rlan-stva je V sprevodu ob Iti. uri na glavni kolodvor. Ktior bi ne prirej k prevedu, ne bo monel odi>otovaii. Ce bo »lež, bo sostiu-nok ob isti uri v Narodnem domu. V ost-n leni se ravnajte no okrožnisi, ki »4e jo uie Opozorjarmo tuSj vse udeležence praškega da si nat aviju že takoj v popoidan- afclh arah oun. i>rad od hode wi na flkupoo Urtra^iata vofno karto od Ljubljane do Ko- toribe pri ko^oilvor^i »»lavrafii.. Zdra«vo! So- knakit župa Ljubljana. b Zagorja — Oe**itamo. Na rudarakem oddeUcu tehnične fakultete je v sredo promovira! za rudarskoga inženjerja g. Matko Pel. Jco, arln sotaake^a upravitelja Matijo v Toplicah. Naj prejme nase smerne čestitke. — škropljenje ee*t je hvalevredna odredba, ki amo jo, hvala uvidevnosti, deležni tudi mi. škropilni voz je redno v obn. tu od ene ponoči naprej, da. amo tako vsaj v dopokianaJMh urah obvarovani pred prahom. Vročkm je tudi v naJri dolini nezno- m smo prav potrebni dežja, saj je »mija te tako izsušena, da se vse suši :n — Neprijeten obi»k je imel v noci med nadel jo ln ponedeljkom cestar g. Strojan. Medtem ko je pn odprtem oknu spal, se ja splazil v aobo tat in mu odnesel fantovski kroj iz timare m praznično obleko. I**te noci je bik> vlomljeno v pisarno finančne postaje. Vlomilec je udri okna in napravil v pisarni precejšen nered. Imel pa je xmo-lo, ker ni našel v pisarni denarja, katerega se je nadejaj, čeprav je Imel v rokah kuverto s 300 din. Zadovoljil se je z nalivnim peres<>m in barvastimi svinčnik; Sum je takoj padel na Alojfcij* Stebana. brata Stebana Cirila, ki je trenutno v zaporu. Pri njem so ni*5H fantovski kroj, za katerofta pravi, da mu ga je prinese« neki Sletni dačak, katerega pa seveda ne pozna Kar *o ga videli t« dni v družbi nevarnega vlom ika Leopolda Sajevaoa i* Trbovelj, aa katerim je bite iadana. tiran-ca, ao Stabana Alojzija, ki o&tane um prestopke taji, aretirali ic odvedli v IN Fjake za p !e.. Kaže, da se je našim omsnikorn posrečilo prijeti nevarnega ptička, fa ana bržkone na vesti tu*ti tatvine, ki ano jSi i **gi»trirali že lan»ko leto. ko se je ueOm obiskovalec splazil v kuhinj g. lopovska im drug"ih !v>sedo\' ter odnesel precej drobnega blaga. — Kopalci i»a >*iivi vendar priša" na avoj račun. Sicer smo najt>e««ft rpnejAe vldHi že pred tremi tedni, toda zdaj je v zatomi pod postajo vse žito. Čeprav je voda Se precej bladna, to nafkopar več ne moti. Opozarjamo pa na zabrbtnos»t Save tn opominjamo k največji opreznosti, gaj je vsa-po leto kak primer, da neizkušeni kopalci gagajo; in je pripfc»ati le srečki, da že nihče ni utonil. Zadnji je utonil pred petimi leti mladi kapitan g. Stular. Iz Celja —c Levi brc«; Vofrlajne od fcolezniskega mostu za cinkarno do bivše Udarne kisa v Zavodni bo dala občina letos re^rolirati. »JVoračun znaša 30.000 din. i —o Ra/.nb»«sitp /s>tav«k! M (»s t no prajja-varstreo v Celju vabi hišne posestnike, aa na Vidov dan 28. t. m rasobesijo na svoji i poslopjih državne zastave, i —c Akropljeoje ulie. Mestna obem bo t tal a napraviti vodnjak pri dečjem aaveti-dču in poglobiti votmjak na PrLstovsko-vem posestvu na Sp HmHn^i. Iz teb njakov bo Ci*pal Škropilni avtomobil za škropljenje cest v tem predelu. —c S svetilko ra j«- na^idel. V četrtek je neki rudar tas Peeovnika napadel 28-let-nega rudarja Rudolfa Deželaka iz CeTja in ga udaril js tako silo m karbidno svetilko po desnem licu, da mu je prizadejal pet cent imet r« a dolgo rano. Deželak ae zdravi v celjski bolnici. —c Rapld : Atletakl 3:1 (1 : 0). V ned*~ Jjo dopoldne je gostoval mariborski Rapld v Cefju in v "prijateljski tekmi zajuinfcenn premajral cel.i5*ce Atletike. Rapdm-a enaj- storica je bila tehnično boljftn in hitrejia. Obramba Atletlkov je bila dobra, napad jia je bil premalo povezan in ni imel strelcev. Ftapid je bil večino tekme v lahni premor: GoFtje so zalili gole v 23. minut! ^prvega ter v 19. in 42. minuti drugega nolčasa. Atletiki pa svoj četotni gol v 29. minuti drugega polCa^n. Sodil je g. Presin-ger točno in objektivno. —c JugroslaviTU : Retje 3:0 (0:0). Na Olimpovem igrišču v Gaberju je bila popoldne odigrana kvalifikacijska tekma za vatop v I razred med celjsko Jug<»slavije in SK Refjem iz Trbovelj. Zmaga Jugoslavije je bila zaslužena. Gostje so nudili dobro tehnično igro, bili pa so neodločni pred golom. Jugoslavija je igrala prvih 20 minut nervozno in je s tem omogočila goltom premoč, nato pa se je znaSla tn Je ^•se do konca igre prevladovala. J u poslavlja je imela mnogo lepin prilik, ki jih pa ni znala Izrabiti, ftole v r.Ti , in n« minuti drugega polčasa je Steblovntku TI uspe+o trikrat potresti mrežo gostov. Tekma je bila fcelo živahna. Sodnik je v 22. minuti prvega polčasa iTkljuČil enog^a igralca Ret-ja. Gostje so morali igrati vse do konca samo z 10 igralci. Sodil je g. Vrhovnik hc LJubljane zelo zadovoljim Darujte za »Zvončkov« sftlamaf H E R EYB AUDOVAI OSUETR ROfTlflH DEKLISKE6R 5RCR Proti večeru se je don Ignacio vrnil. Našel je Terezo klečečo na tleh v najtemnejšem kotu »obe. Glavo je imela zakrito s plaščem, kakor da se boji celo dnevne svetlobe. — Vstanite! — je dejal. Odložite svojo poročno obleko in oblecite tole. In pokazal ji je obleko iz rase vine. Vrgel jo je pred njo rekoč: — To je raSevinasta obleka, ki 30 boste morali nositi do smrti. Odšel je, da bi se mogla preobleči. Ubogala ga je liki stroj. To žalostno oblačilo jo je komaj zakrivalo, toda lasje so ji padali na ramena in na napol gole roke. —- Poj diva 1 — je dejal kanonik in odprl vrata. Tereza je odšla za njim. Spi«mil jo je do velike dvorane, določen« samo za slavnostne sprejeme. Cim je prišla do njenega praga, je Tereza prestrašeno odskočila in zacepetala s strtim glasom: «— Ne, ne! Ne vstopim!... V dvorani jc- bila zbrana vsa rodbina Vaoooncel-Jov. Don« Becrtrix is melmMm$ pcmoa^eenoati ni hotela odpreti te dvorane ob poroti svoje hčerke. Po smrti grofa de VasconceDoa je sprejemala nje* gova vdova ▼ žalni obleki v tej dvorani izraze so-žsijcL, od tistega dne pa ni prestopila več njenega praga in vrata dvorane so hUa stalno zaprta. Nekaj žen je stalo okrog Beatrice, ki je vsa objokana prosila boga, naj odpusti njeni hčeri greh. Vsi so molčali in se ozirali na odprta vrata, kjer se je bilo pravkar prikazalo belo in izmučeno o-ličje done Tereze. Njen krik je bolestno odjeknil v srcu vseh. Nastal je trenutek mučnega pričakovanja. Toda don Ignacio je šiloma privlekel ubogo žrtev v dvorano in jo postavil pred zbrano rodbino. nim glasom, — predno mm^maSt iBaJaSbc svet"'si izprosite odpuščanje za ptii»)5auje, ki ga imate na vesti. Padla je na kolena Id »šepetate: — Prosim odpuščanja boga m svojo mater. Tedaj je vstala dona ĐeatrU, da bi se poslovila od svoje hčerke, toda knnonak jo je potisnil nazaj, ker je plakala in kasala svojo slabost. — Pojdiva, — je dejal ta namignil Terezi, naj vstane. — Na pot morava. Priporočite se v molitev tistim ki vidijo vase kosanje. Lahko še postanete svetu zgled ln si zadužite zveličan je z dolgo pokoro. Nebo ae odpira »pokorjenim dušam prav tako kakor dušam, ki išao nikoli odložile oblačila ne dolžnosti Terasa, vatenfte m krenite na teako Toda te pobožne besede niso našle odmeva v dekličinem srou. Ona se ni mogla tako ločiti od posvetnih strasti. Čutila je, da se oglasa v nji ljubezen, sovraštvo, simo hrepenenje po osveti. In samo pod pritiskom se je udala v svojo usodo. — Kam me hočete odvesti? — je vzkliknila ho-teč z bežati k svoji materi. — Ce bi morala vedno tako trpeti, me raje ubijte. Toda sila njene bolesti se je hitro izčrpala in kmalu se je izražala samo še v tihem tarnanju. Kanonik jo je od vedel, ne da bi se upirala- V tem domu je užival pravice duhovnika in bližnjega sorodnika. Bil je kakor poglavar rodbine in nihče ae ni upal nastopiti proti njegovi strogi odredbi. Nihče ga ni vprašal, kaj namerava storiti z mladim dekletom. Niti mati ni imela poguma vprašati ga, kakšno usodo je namenil njeni hčeri. Spotoma je suefcavala Tereza prestrašene obraze starih služabnikov svojega doma. Stara družab-nšea, ki jo je še nedavno spremljala v cerkev se je ustavila ki ji ogrnila čez ramo svoj plašč, kajti bila je napol naga kakor obsojenka, gredoča na mo-rišče. Na ulici je čakal voz, ki so bili vanj vpreženi Štirje mezgi. Kanonik je pozval Terezo, naj vstopi, sam je na sedel nasproti nje. V trenutku, ko so za-grtnjaH vratca, se je nekdo hitro pognal z iztegnjeno roko in zaklical: t? Vbogajme, dobri gospod, dajte vbogajme, hla-gorodna dasta. Bog vaju varuj nesreče aa vajini Pri tem glasu je Tereza zaihteia, sklonila se je iz voza in pokazala svojo skuštrano giavo. Voz je oddrdral. Berač je ostal naak>njen na vogalni kamen. Tovalito je stal za njim. — To je ona. — je vzkliknil in se prekrižal. — Kam neki jo peljejo? XI. SAMOSTAN Nekaj milj od Madrida, med Ararijiaamom m Vilkamanrico je stal nekoč starinski samostan, ki je pripadal tretjemu redu sv. Frančiška. Redovniki, ki so ga bili ustanovili, so ga bili ie davno zapustili zaradi nezdravega podnebja, potem so pa prebivale v njem redovnice Strogega reda. Mimo samostanskega zidovja je tekla reka Tajo m namakala njegove mračne in zaraščene vrtove, ki so bili kakor nekakšna oaza sredi suhih in nerodovitnih planjav Nove Castflije. Toda leni tok njene vode je širil ubijajoče hlape, zastrupljal je zrak pod mračnim stebrovjem in samo redovnice so kljubovale nevarnosti bivanja v tem nezdrav kraju. Te žene. ki jih je bila piamteča pntooteost la svetu, so strogo držale trojno saobtjnbe sti, pokornosti in uboštva, njihova oblačila so bila iz raševine kakor obleka Strogega reda sv. Frančiška. Nosile so sandale, prepasaoe so bde kakor redovniki in črne pajčolane ao jta držale na čeru trnjeve krone. Ta red je hfl naiatružjl od vaažv kar jih je imela Španija. NHi karme^čanke tako TT1[ lerfka zalaga svet z letali Velika naročila v Ameriki — Najboljši odjemalci Argentina, Kitajska te Kusiiff Vos »vet je zajelo mrzlično tekmovanje v oboroževanju, zlasti na polju letalstva. Armade in trgovina so našle v zraku novo bazo svoje moči. Nobena država noče zaostajati v pogledu letalstva. Mednarodno gospodarstvo in mednarodna politika sta sprejela letalstvo v svoj program. Kdor more dobaviti svetu najboljša, najmder-nejša letala v največjem Številu in v najkrajšem času. ta slavi konjunkturno zmago. Ameriška industrija je že iz prestižnih razlogov ustanovila pred dobrimi 15 leti najširšo bazo privatne podjetnosti v letalski proizvodnji in ni štedila z ogromnimi investicijami, da se pripravi na obvladanje svetovne letalske industrije. To se je posrečilo v razmeroma kratkem času tako. da je postala zdaj letalska industrija Amerike kolos, ki njegove suverenosti ni mogoče prekositi. Vedno večji izvoz Ameriški izvoz v letalski industriji narašča v zadnjem letu liki plaz. Najnovejša naročila evropskih držav pa kažejo, da to naraščanje še ni doseglo viška. Po podatkih ameriškega trgovinskega ministrstva se je povečal lani izvoz letal, letalskih motorjev in sestavnih delov za 70.9% To pomeni, da se je povečal od 23,055.761 dolarjev v letu 1936 na 39,405.373 lani. Ce primerjamo te številke s celotno proizvodnjo v lanskem letu. ki jo lahko cenimo na 115.077.000 dolarjev, vidimo, da znaša izvoz dobro tretjino ali točno 34.2%. A podatki o izvozu v tekočem letu kažejo jasno, da izvoz še vedno napreduje. Rusija na prvem mestu Rusija je bila lani med ameriškimi odjemalci na tretjem mestu, nedavno je pa kupila dve protitipni letali produkcije »Se-verskvs za 780.000 dolarjev. To so najmodernejša bombarderska letala, izborno oborožena, in njihovi akcijski radius se lahko z namestitvijo posod za bencin v krilih poveča od 4.800 na 9.500 km. Vsako letalo lahko vzame s seboj 300 kg bomb. V tovarniškem letalskem mestu tvrdke »Consolidated Aircraft« v San Diegu so naročili Rusi za 1,000.000 dolarjev sestavnih delov in dopolnilnega letalskega materijala. Gre namreč za opremo nove letalske tovarne v Taganrogu ob Azovskem morju. 2e v januarju so sklenili Rusi s tvrdko Glenu-Martin dobavo orjaškega letala tipe Clipper za 46 ljudi. To letalo je izdelano za prekooceans-ke polete. Iz teh naročil je raz- I vidno, da bo Rusija letos znatno prekoračila svoja lanska naročila v vrednosti 3,212.729 dolarjev. V oed si ju )o Ihaaractjo nana lahko seznam Jnoabaasfcjh naročil pri meni ameriški tv-rdfei »Locicheed Aviation Cotnpenv«, kjer najdemo najnovejše podatke: Več opazovalnih letal za Venezuelo, U prometnih veleletal as hoiandsko zračno progo v Lindbergb Indiji, 3 prometna letala po 10 sedežev tipe »Elektra« za Rumunijo, dvoje letal iste tipe za Jugoslavijo, 6 za Poljsko in 4 za Kanado. Velika naročila imajo tudi -druge ameriške tovarne. Med najzanimivejšimi naročili so ona pri tvrdki »Vultee Aircraft Companv«, kjer je naročenih 100 bombar-derskih letal za Turčijo. Kitajsko in Rusijo ter pri tovarni »Glenu-Martm« 50 hidro-avionov za hoiandsko armado. Angleška trgovska politika Anglija je napovedovala v začetku svojega oboroževalnega programa velika naročila letal v- Ameriki, češ, da njene tovarne niso zmožne nagle serijske proizvodnje. Anglija e zelo soliden odjemalec *in najboljši plačnik. Vrednostni papirji ameriških letalsklli tovarn so poskočili do neslutene višine V Ameriko je odpotovala angleška k^n -sija, ki naj bi sklenila velike dobave. In to je bila nova injekcija borzi. Nihče pa ni &hitil. kakšen je trgovski načrt An-g.ežev Anglešlka komisija v Ameriki ni sklenila nobene dobave, nasprotno, izjavila je, I* da niti ameriški serijski tempo ne more zadostiti zahtevam tempa angleškega oboroževanja in da se bodo morali Angleži asdovoljrti z lastno proizvodnjo. To je bila mrzla prha na borzo delnic ameriških letalskih tovarn ki vrednostni papirji so padali še hitreje, kakor so prej skakali. Padli so celo pod prvotni nivo. Potem je pa angleški kapital pokupil na borzah, kar se je dalo. A zdaj? Anglija napoveduje definitivna naročila 400 letal v Ameriki v ▼rednosti 20.000.000 dolarjev. Lahko si mislimo, koliko bo Anglija zaslužila, ko je postara eden največjih delničarjev ameriških letalskih tovarn. Kako naročajo Tudi na golih računih odjemalcev ameriške industrije v preteklem letu lahko ujjo-tovjnvo ozadje politično gospodarskega ne-Kanja sveta. Primerjajmo samo številke porasta naročil. Največji odstotek porasta naročil v primeri s predlanskim letom izkazuje Turčija in sicer 2535*/», Rusija pa 1196, dočim je Kitajska, ki je deloma svoja naročila v vrednosti 7.185.555 dolarjev opravila že predlanskim, /daj je pa že bolj vezana na rusko industrijo, naročila letos v Ameriki samo za pičle 4.900.000 dolarjev letal. Prvo mesto med odjemalci pa zavzema Argentina, ker sama sploh nima letalske industrije. Njena naročila so znašala lani 4.500.000 dolarjev. Iz druge statistike je razvidno, da odpade na bližnji in daljni vzhod 34.30/o naročil, torej približno toliko kakor za Evropo in Afriko skupaj. Ogromne nove investicije Navzlic ogromnemu razmahu letalske industrije pripravlja Amerika nov poskus, ki ji ga narekujejo vedno večja povpraševanja po orjaških letalih. Združilo se je več podjetij in na delu so letalski strokovnjaki, med njimi tudi slavni podpolkovnik Lindberjfh. Ameriški strokovnjaki so izjavili, da bo mogoje zgraditi kidroavion Zfl 100 ljudi, ki bi lahko letal v višini 6000 m s povprečno hitrostjo 440 km na uro 8000 km daleč, ne da bi se spustil na tla. Gre samo še za zagotovitev finančnih sredstev za poizkuse, načrte in gradnjo orjaških letal. V Ameriki pripravljajo posebno sub-skribcijo, da zbero denar. Gotovo imajo že vse dobro preračunano. Amerika gre hladnokrvno za geslom »Amerika first« m sedanja njena letalska poplava sveta kaže še na večji razmah v bodočnosti. Zagoneten umor v brzovlaku že tretji primer umora, zaradi stikov z zločinskim svetom Poročali smo že o zagonetnem umoru v brzovlaku Pariz—Thionville, v katerem so našli umorjenega 251etnega Pierra Hilario-na iz Pariza Pariška policija napenja vse sile, da bi umor pojasnila. To je že tretji zločin te vrste in v vseh treh primerih je morilec brez sledu izginil. Prvi zločin je bil storjen v pariški podzemni železnici, kjer je bila umorjena Laetitia Toureauxova, druga žrtev je bila pa gospa Garolova iz Niče, umorjena v brzovlaku na progi Pariz —Ventimiglia. V vseh treh primerih je bilo ugotovljeno, da so žrtve plačale z glavo svoj dvojni način življenja, da so bile umorjene zaradi stikov z zločinskim svetom, ki se jih je hotel odkrižati. O Halariorra je policija ugotovila, da je imel mnogo poznanstev z dekleti. Iz pisem, najdenih v njegovem stanovanju, je razvidno, da je izvabljal naivnim dekletom in ženam denar. Pa niti s tem niso pojasnjeni njegovi veliki dohodki. Hilarion je živel zalo razkošno in večkrat je imel v žepu cele svežnje tisočakov. Redko je odhajal z doma, ne da bi imel v žepu 5.000 ali 6.000 frankov. Hišnica, ki je v njegovi odsotnosti večkrat sprejemala njegovo korespondenco, trdi, da je dobival vsak dan razen pisem tudi več brzojavk. Policija se je prepričala, da je bilo mnogo pisem in brzojavk Iz inozemstva. Prepričana je, da je imel Hilarion stike s trgovci z mamili, raje pa po njenem mnenju sodelo- val tudi z agenti, vohuni in zakotnimi dobavitelji orožja. In nekje v tej džungli je treba iskati njegovega morilca, ki ni pustil na kraju zločina nobenih sledov, da bi bila preiskava olajšana. Hilarion se je sumljivo vtihotapljal med častnike in vojake, katerim je rad dajal za pijačo in jih prav pridno gostil. Nekatere je policija zaslišala in sum se je zgostil okrog enega izmed njih, da bi utegnil biti morilec ali pa da vsaj ve kdo, je Hilariona umoril. On je bil namreč edini, ki je pred odhodom iz Pariza govoril s Hilarionom, toda preiskava je dognala, da ta sum ni utemeljen. Večje uspehe ima pariška policija v preiskavi glede velike afere s trgovci z mamili, o kateri smo obširneje poročali v soboto. Njene niti so razpredene ne samo po vsej Franciji, temveč vodijo tudi do raznih agentov francoskih trgovcev, ki je bil njihov organizator nedavno aretirani Lion. v iužno Francijo poslani detektivi so are* tirali več Lionovih pomočnikov, med drugimi tudi lastnika velikega laboratorija za izdelavo heroina. Ta laboratorij je obratoval pod krinko tovarne za parfume. tretjič je pa zavozil v Michiganako jezero. V prvih dveh primerih se je nekoliko pobil, v tretjem je pa ostal nepoškodovan, feele po tretji -nesreči« se mu je zazdel družabnik Wileon sumljiv. Ovadil ga je in obsojen je bil na 20 let ječe. Dvakrat so pa VValkerja napadM tolovaji, a vedno je imel mre&o. Končno ga je hotel njegov nečak Jim Brvand zastrupiti z arzenom, pa je Walker srečno ušel smrti. Marie Antoinetta in giljotina Francoski zgodovinarji so jeli obravnavati nov problem, ki sicer ni aktualen, vendar pa zasluži večjo pozornost. Neki francoski pisatelj namreč trdi, da je bila Marie Antoinetta, ki je umrla med francosko revolucijo na giljotini, mrtva še predno je prišla pod njen nož. Pisatelj zatrjuje, da so mučili Mario Antoinetto hudi srčni krči, da se je zgrudila in da so že mrtvo položili pod giljotino. Ce je to res, so vse slike o kraljičini usmrtitvi lažne. Na vseh slikah vidimo • Mario Antoinetto, kako stopa visoko vzrav. j nana in ponosna na morilce. Zato si zgodovinarji zdaj prizadevajo na podlagi starih listin in beležk očividcev najti dokaze, da je bila Marie Antoinetta res že mrtva, ko so jo izročili krvniku. Klub preživelih Sklon naJor|gtra\meJsih klubov na svetu je »Kkab prezrrealfcc, uatanovrjan nedavno v Cnicagn. V njem niso včlanjeni prežive-1 ljudje v običajnem pomenu besede. Člani so izključno taki, ki so bodisi ušli umoru a* pa so biH samo ranjeni, da so jih mogli rešiti. Krute šteje šele 30 članov, ustanovitelj m aaflaaad predaednflc Wal-ker pa ne dvomi, da jih bo kmalu 100. Pravila nalagajo Članom medsebojno podpiranje in premožni trgovec Waflcer gre z dobrim zgledom naprej. Njegova tajnica Dorothv Allenova je že dvakrat ušla smrti, ko jo je hotel umoriti odklonjeni zaljubljenec. Prvič je bik) obsojen na pet let, pa so ga Čez tri leta izpustili. Takoj prvi dan, ko je prišel iz ječe, je pa zopet napadel svojo iasvohjeoko in Jo lahko ranil. Najčudovitejši je pa primer predsednika kluba WaBcerja, to je ereono utei že osmim atentatom. Tri je Ml saaaaaaa njegov družabnik, ki je pniVoileval zavore njegovega, avtomobila. Tako je nekoč Wal-kar zavozfl v drevo, drugič je strmoglavil z avtcfnctaTom v 10 m Odkod izraz chic? Vse, kar je lepo in kar dobro pristoja. imenujejo v Franciji v bežnem pogovoru chic (beri sik). Klobuk je chic, obleka je chic, parfum je chic. In ta chic leze tudi v druge države, ker se označuje z njim višek popolnosti, posebno v modnih predmetih. Etimologi, zlasti nemški, so domnevali, da je ta beseda nemškega izvora, da je v zvezi z nemškim »sich schicken«. V nekem francoskem listu pa čitamo, da je ta beseda domača, francoska, da je to prav za prav ime moža, ki si je imenoval po izgovarjavi enako, pisal se je pa Chique. Ta An dre Chkme. rojen okrog leta 1760 kot sin francoskega urarja, je bil izredno nadarjen risar in slikar. Zato ga je poslal oče v umetniško šolo k slavnemu slikarju Louisu Davidu. Ta je bil tako navdušen nad dečkovo nadarjenostjo, da mu je posvetil vse sile, da bi napravil iz njega velikega umetnika. In Chique se je izkazal vrednega, njegovega zaupanja. Ze kot 16 letni mladenič je naslikal več slik, ki so presenetile umetniški avet a svojo dovršenostjo in eleganco. Postni je Davidov ljubljence. Z 1& I »ti j> pa nepričakovano dobil koze in umrl. David je bfl ves Obupan. Chicpie mu je bil tako praatel k srcu, da je presojal vsa dela svojih učencev samo po njem: To ni Chi- hi mm HS| p slava Titmina Davida kot evropskega umet-nOca tem bolj se Sirila tudi njegr>va kritika umetnin, tesno zvezana s C!uqueovim imenom. Najprej se je rabilo to ime v govorici slikarjev in umetnikov vobce, potem je pa še predlo na druga polja, a zdaj postaja polagoma ta mednarodni ji Kitajski zdravniki Ifa Kitajskem je navada, da obesi zdravnik na amerjL mat tofiko svetilk, kolikor njegovih pacijaetov je umrlo. Kakega dne je poslal neki Anglež slugo po kitajskega zdravnika. Naročil mu je, naj poisee takega, ld mu visi na ni Si najmanj svetilk. Shara je našel zdravnika z eno samo svetilko. »Dr. Koc je bilo napisano na vratih, spodaj pa na dolgo in široko povedano, v katerih strokah je nedosegljiv mojster. S tem okraskom zdravniške vede se je vrnil sluga k svojemu gospodarju. Po konzultaciji je Anglež izrazil svoje začudenje nad tem. da je umrl zdravniku samo en bolnik. — Kako dolgo pa že izvršujete prakso? — ga je vprašal. — Od včeraj, — je odgovoril dr. Ko. Tudi na Kitajskem visoki zdravniški honorarji niso nič posebnega. Premožni trgovec Min lin je dobil od slavnega specijalista za ušesne bolezni K van a masten račun. FTof. Kvan je bil sam močno naglušen in z bolnikom se je sporazumeval samo s pomočjo slušalke. Temu se je pa zelo čudil Minlinov sin. — Oče, je vprašal, — zakaj pa gospod profesor ne izleči v prvi vrsti sebe, če je res tako izboren zdravnik ? — Najbrž je samemu sebi predrag, — je menil Min lin. Bogataš na Kitajskem ima svojega domačega zdravnika s stalno plačo. Ce zboli, mu plačo takoj ustavi, dokler ne ožim vi. V takih razmerah si seveda vsak zdravnik prizadeva izlečiti svojega bolnika čim prej. Ta sistem se je zelo dobro obnese!. Tam ne poznajo primerov, da bi zdravnik namenoma zavlačeval bolezen, samo da čin. več zaslužil. Na drugi strani pa pozna kitajski siromak šest stopenj bolezni, katerim pravi ^grenke pilule smrti.« 1. Bolnik ne posije po zdravnika, izleći se sam. 2. Bolnik pošlje po Zdravnika, toda zdrav nik ne pride, bolnik se izleči sam. 3. Bolnik pošlje po zdravnika., zdravnik pride, pa mu ničesar ne predpiše, bolnik se izleči sam. 4. Bolnik pošlje po zdravnika, ki mu nekaj predpiše, bolnik pa tega ne \-zame m izleči se sam. 5. Bolnik pošlje po zdravnika, zdravnik pride, predpiše mu nekaj, bolnik si da to prinesti, pa ne vzame in izleči se sam. 6. Bolnik pošlje po zdravnika, zdravnik pride, predpiše mu nekaj, bolnik vzame to in ozdravi. Nov ameriški ples Debelo jabolko ali »Big Applec se imenuje ameriška plesna novost, ki se je razširila tudi že na Pariz in London. Ta zadnja novost ameriškega plesa pa izvira iz Južne Karoline. Novi ples se je takoj razširil po vsej Ameriki. Temperamentna arae riška mladina je namreč našla v njem ugodno priliko, da pokaže svojo gibčnost. Big: Apple je baje tako divji ples. da ne pomeni jutranja telovadba v primeri z njim nič. pa naj bO Se tako intenzivna. Plesni učitelji ga zavračajo češ. da sploh ni ples. moralisti ga pa proglašajo za najbolj barbarski pojav, kar si jih moremo misliti v plesu. Ogorčenje ni brez podlage. Big Apple je ples, pri katerem je treba noge visoko dvigati, z rokami mahati naprej in nazaj, meča, boki. ramena ter trebušne in vratne mišice delujejo v enem ritmu in pri poedi-nih figurah mora plesalec celo razkoraeo-nih nog preskočiti sklonjeno plesalko. Ta ples zahteva večjo družbo in dopušča razne improvizacije tistih, ki ga vodijo. Zakai se imenuje >debelo jabolko«: ni znano. Najbrž izvira njegovo ime iz južnokarolinske krčme, kjer se je ta ples rodil. Planet Pluto 0 tem devetem planetu nagega sotačrve-ra Sistema vedo zvezdos lovci zaenkrat • že zoV> malo. In vendar ie minilo letos Z€ osem let odkar so ga odkrili na nebu v zvez>iarn«i prof. Lowella v Flaffstaffu v državi Arizona. Napovedal pa je bpl pa ie mnogo prej umrli zvezdoslovec prof. Pickering. Pioki»rwi-gov uepeh so torei po vsei pnavini primerjali z Mendelejevimi uspehi. Novih dognanj o planetu Plutonu pa po odlkritni ni bilo. Zaenkrat se zdi najverjetnejša domneva slavnega zvezdoslovca sira Jamesa Jeansa. da je Pluto že povsem pogreznjen v med-zvezdni mraz in da je zato njegova površina pokrita s plastjo tekočega zraka. Ta zrak ie kakor zrcalo, da se od njega odražajo žarki dalpieea solnca in da priara IZ nwh na offrorrmo daljavo majhno podobo som o«. Ne vidimo torej planeta kod Weg«. temveč samo majhno solnčno eliko na tem mestu. Jeane* sklepa iz tega, kakor je domneval že Pickerin«:, da je planet 1 luto že mnogo večji, nego bi moral biti. če bi na mestu opazovana svetloba odražala niesovo ki ne podobo solnca. NajbrZ ie mnogokrat večji od zemlje, zato pa tudn vpHva na Neptunovo in Uranovo pot. Zđto ga je tudi Piekeri-ng lahko napovedal. Tragedija ameriškega detektiva Tragično nalogo si je nadel poveljnik policijske čete za zalezovanje tatov avtomobilov Ernest Keen v Cmcagu, ko se noegovim redarjem ni posrečilo zasačiti tatu, ki je bil ukradel v zadnjih dveh tednih 28 avtomobilov. Keen je ugotovil, da tat ne more biti nihče drugi, nego njegov 23 letni sin Harold. Na to misel je prišel po opisu zločinca, ki se je v marsičem ujemal z njegovim sinom. Keen je pokazal sinovo fotografijo očividcem tatvine in ti so razpršili še zadnji njegov dvom. Potem je Keen izjavil, da bo poskrbel, da pride tat v roke pravice, čeprav je to najtežja naloga v 15 lotih njegove policijske službe. Oče je vedel, da pride njegov sin k svoji 19 letni ženi Angelini in tam mu je hotel nastaviti past. Snaha mu je res povedala, kdaj pride njen mož. opozorila ga je pa. da je vedno oborožen. Sestati bi se morala v petek ponoči v nm skupne prijateljice. Keen je izjavi!, da bo obračunal 9 svojim sinom aaen in da mu je ljubše tvegati lastno, nego življenje kateregakoli redarja. Toda tega mu niso aovolia. piAoto. Ko . naj se vda. je segel slednji po samokres, toda policist jc bil hitrejši. Haroki Keen se je zgrudi i in i»*BTna.l, prodno je prise* zdravnik. Nje-go? oče je anetal iz skizbe. ker m^ra streči aaujl lani, ki je donita hud živčni napad, ko je zaedeLa aa tragično sinovo Predor med Doverom in Calaisom V angleški spodnji zbornici so zopet debatirali o predoru med Doverom in Calaisom in sicer ±e trinajstič. Prvič je bila sprožena misel predora pod Rokavskim prelivom že pred 126 leti. Francoski inženjer Mathieu je leta 1802 predložil Napoleonu načrte predora med Francijo in Anglijo in konzul je bil prav tako navdušen nad tem, kakor pozneje angleški državnik Balfour. Politični in vojni dogodki, zlasti pa žalostna Napoleonova usoda, so uresničenje tega velikega načrta onemogočili, toda samo dozdevno. Po vojni lota 1S70 je Gladstone porabil ta načrt za sredstvo po. litičnega pritiska na Nemčijo. Ustanovljena je bila še zdaj obstoječa delniška družba, ki je približno na 10.000 krajih sondirala morsko dno. da bi dognala, kje bi oilo najlažje graditi predor. Ugotovljeno je bilo, da so geološki pogoji za zgraditev predora zelo ugodni. Pod vsem Rokavskim prelivom so debele plasti sive kred« Na obeh straneh so začeli kopati. Od Shakespeara Cliffa pri Doveru so izkopali za poskušnjo okrog 2 km predora pod morjem, na francoski strani pa 1.900 m. To je bilo leta 1882. Potem je pa prišla londonska trgovska zbornica s svojim vetom. Tako so nehali v Franciji in Angliji kopati predor, vendar pa načrtov niso opustili in eden izmed zadnjih je bi1 posebno zanimiv. Po njem naj bi bil predor dolg 60 km. Predor naj bi se pričel pri angleškem Shakespeare Chffu in končal na frun eoski strani pri Sangatti. Najprej naj bi v petih letih prekopali na vsej dolžini okrog 3 km širok -pilotni predora. Iz te^rt bi delali na vse strani poskusna Vrtanja. da bi ugotovili geološke poboje motni predor bi služil pozneje za kopanje in vrtanje glavnega predora. Tako bi se deli skrajšalo na tri leta. Marija Dncretova v samostanu Oni dan so se zopet odprU vrata že i*A e kaznilnice v Rennesu v Franciji in kaznilnico je zapustila ženska, ki je prestala v nji 20 let težAce ječe in prisilnega deki. V spremstvu redovnice reda sester Rethanie je odaTs k avtomobilu, ki jo je že čak prod kaAnilrrkro. Bivša kaznjenka je pri s-vojih 42 letih le Izredno mladostna, toda ze4o suha. Na sebi jc imela črno obleko in plahe oči SO /rlc izpod črnega ki ob u k.i boječe na svet, ki ga 20 let ni videla Sedanji svet se je sploh ne spominja veČ in vendar je bilo svojčas njeno ime aploanO mam V oktobru 1018, proti koncu svetovne vojne, se je francoskim vojaškim oblastem posrečilo dokaz-ati takirat k oma i 22 lotmi Mariji I>ucrctov-i veClcratno velei/d.i jo m sporavaj-nvevanje s sovražnikom. V takih primerih vojaške oblasti nc po/nujo -a le, Ducretova je bila obsojena na smrt. Njena sreča jc pa brla. da je laaacoafcj vojska takrat že odločilno zmagovala rn tako se jc vrhovtx) poveljstvo armade usmililo na simrt obsojene veleizdajalkc ter ji rapremenho smrtno kazen v dosmrtno ječo. 20 let je bila Ducretova vzorna h i njenfca, zdaj so jo pa pomilostili in sicer po zaslugi sester reda Befhanie. ki so ji raposlovalc popolno osvobodite^ Celico ženske kaznilnice jc /omenjala za samostansko celico. S tem se jc menda za vedno zaprla razburljiva knjiga življenja mlade, nekoć krasne žene, ki je izdala *vojo dornovino Nemcem in k: je vzbudila obrai nava proti nji toliko zanimanja. V samo «caou Eccomrnov bo konča k svoje burno življenje pod rojim imenom. ČeMek. 30 pmija 12: Operni sP«»vi (ploSoe). — V-.4.V Poročila, — 13: NapovfKti. — 13/20: Opoldanski konoert. Radijskega orkestra. -— 14: Ka-povedS. — IS: Koncert na w urinski h orel.i h (plošče). _ IS 40: Slovemičina za Slovence fe. dr. Rudolf Korarič). — 19: Napovedi, po-ročila. — 19.30: Nae. ara: Orcra-nizarJija de-9eteca vsešokolsfccea alt*« (dr. Alfred Pi-hler). — 19.50: Desot minut zabave. — 20: Saksofon in ksilofon (ploščo 1. — 20.15: Kon-cedt SodelUrejo: Lra. .1. šmrkelj-roženei in ojačan Radirki orke^ier. — 22: Naaa^aaU, poroč*!a. — 22.15: Za ples in lolpio voljo (plošče). Konec ob 23. uri. Petek. 1. jnlija 12: Razni zbor j po jo (plošče). — 12.45: Poročila, — 13: Napovedi. — 13.20: Y ške tpodbe ierajo (plošče). — 14: Napovedi. 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nae. ura: Ilirika na Brejjalnici — 25-letoaca »rbeko-i ol-STarske vojne 1. 1913 (Nikola Oolovič). — 19.50: 10 mrruit zabave. — 20: Moniuszko: Bajka, uvertura (ork. čl. vansavske opore, plošče). — 20.10: Ženska ura: Na*i letovi-ščarii (?a. I. Vel;konja). — 20.no: Akademski pevaki kvintet: Skladbo A. Hajdriehi. 21.15: Koncert če.^ke klav rsk. iilasbe prof. Pavel fcivic). — 22: Napovedi, poročala. — 22.30: Anjrlečke plošče. Konec oh 23. uri. Sobota, 2. julija V2: Ploščo znane in izbrane, bodo ziajle ram igrane. Vse hiti;o v prav red« brez sporeda, brez be;.ed. — 12.45: Poroola. — 13: Napovedi. _ 13.20: Ploče znane in izbrane, bodo zdajle vam igrane. Vse hitijo v pnavj red, brez sporeda, t rez besed. — 14: Napovedi. — IS: Za ve*H delopu>< Radijski orkester). — 1R.40. Vtisi iz Anu rike (cr. dr. Jure Adle^ič). — Napovedi loroeMa. — 19.30: Nac. ura: 0 pouozdovi-n\u našeaa prjunorsketfa krasa (prof. \nl. Alfonz H&udt rs). — 19.50: Pre^lfd spor 30: O zunanji poijtiski (g. dr. Alojaij Kuha1 < 2»».30: VII. večer muzi-komedijantov. — 2*' Napovedi, poročila. — 22.15: Za vesel konrr tr-rUva (p1 *re*. — Konec ob 23 uri. XI JE RAZUMEL Ona: Meni je silno všeč ta takmovaiee. On igra tenis z gtevo. On: BeJi no, kaj p« dela z raketom? aa 142 »SLOVENSKI KARODc, Stran 7 Pol leta gost Delavske kuhinje Mnogo, mnogo Teč pozornosti bi bilo treba posvečati tej Ljubljana, 27. junija Novinarjeva dolžnost je, da bedi **»d la"7_ nim mnenjem. Pred pol leta mi je prišlo na uho. da se gostje Delavske kuhinje hudo pritožujejo nad to 6vojo redmoo. £ato sem se v lanskem oktobru odločil, da postanem tudi saim njen gost, nekakšna poizkusna živalca za prehrano nižjih plasti delovnih inae. Zahajal sem nepretrgoma pol leta v petek rn svetek tja na kosilo in večerjo in se sem živ Nekajkrat so se me sicer res lotevale razne želodčne in trebuSoe nevšečnost toda nehvaležen bi bil, ce bd vse to kar povprek za.nj.sal na račun svoje rednice. Mar ne ščip-Ije kdaj po trebuhih tudi boljših ljudi, ki niti v hudih sanjah ne obedujejo po rnenzah! Povedati moram v pojasnilo, da to ni ora moja prva javna kuhinja. Kje le*! Kakor je napisal slavni Sjlvio Pellico v >Mojih jecah<, pra/v tako bi mogel jas ovekoveoiti >Moje menze«. Od šolske kuhinje, ki me je krmila že sestletmika v hudih iiiirfciu mesecih preko poldneva, preko v gimnazijskih, ljudskih in diiažkih kuhini pa do vojaške manaže med vojno ter raznih dijaških menz v Gradcu, Zagrebu, na Dunaju iti ljubljanskih menz, ki sem jih obral v zadnjih dcsetiih letih lepo število .. . Kdo bi jih pre^tel. kdo jim vedel imena! Takšna je moja legitimacija — veterana kolekt.ivne prehrane, ki dvigam glas za vse tiste, ki so otopeli pri nezabeljenem krompirju in oprhlih, gatečiih se žgancih m pozivam mestni fizikat, naj napravi že vendar enkrat red. da ne bo higienska zaščita prehrane le fraza za kongrese. Delavska kuhinja je nameščena v kleteh Delavskega doma. Lokal je urejen brez vsa-k preudarnosti tako, da je ob večjem pose-tu gneča ne le med posameznimi kolonami m z. temneč še posebno v ozkih prehodih neznosna. Raznašalke jedi se rinejo med prihajajočimi in odhajajočimi gosti, da moram naravnost pohvaliti odlično ionglersko umetnost strežnic, da ne odnese večina gostov na svoiih oblekah >jedilnih listov« na ulico. Ventilacija je za te prostore skrajno pomanjkljiva, zato odpirajo za zračenje še okna ob uličnem trotoar ju, da leti na mize ob steni in seveda tiodi v jedi cestni prah In navrže pasant še oelo kakšen cigaretni ogorek. Povečani del obednuce naličj boli kazemaiti, kakor hUgdenski obednfci. Več prostora je le v onem delu otednice, kjer prodaja jo tistim revežem, navadno od prejšnjega dne ostala in pregreta iedila za 3 din. Ne vem, kako bo eknžaJ kdo to žalostno dejstvo spravitn v sklad z najosnovnejšimi zahtevami zdrav-fi&va prehrane in s toliko poudarjenim socialnim namenom te ustanove. Juhe je zares vedno po mili volji na razpolago. Toda prav pogosto je komaj mlačna in tako po po pran a, da bi morala že davno poseči vmes higijenska roka mestnega fizika ta. Ker je poper za popravo okusa vedno na razpolago na mizi, se pač ne morem ubraniti slutnje da je namen takšnega preobilnega popran.ia pač le ta da prikrije morebitni slab okus masti, ki se dodaja, k juhi. Meso preds^avlua komaj pičlo polovico ali celo četrtino, kakor pač nanese, običajne gostiltniške porcije; pri tem pa je vsaj v devetdesetih odstotkih meso tako trdo in ži-lasl ••« ••' meso dosluženih kravjih pral>abic, — da ga niti jaz s svojimi izredno močnimi zobmi ne morem predelati. Kaj naj počno z njim starejši ljudje?! Zatekajo se k zamenjav?! s kompotom: trije jabolčni režuij plavajo v skodelici slabo poglajene vode. Od prikuh so še najboljši rezanci, dočiin žgancev ne znajo skuhati: Kepa nepregnelenega močnika brez vsake zabele, to so žganci Delavske kuhinje. Krom-p . r *e najsjlabe kakovosti, voden, slabega okusa in največkrat nezabeljen. Ob vsakem času obeda so prikuhe komaj mlačne ali ce-]o mrzle kar seveda ne more b;iti v prilog zdravja gostov. Posebno poglavje tvori solata. Nikjer na svetu še nisam videl na mizi tabo slabe solate. Na ntizo dobiš vse, kar je pae zraslo nad zemljo: mimo enega belkastega Ista dvoje zunanjih temnozelenih olesenelih listov jn seveda vsa rebra in store, ki h h drugod skrmijo prašičem. Tri laste taksne solate, pa deset fižolov napol kuhanih in sh ud enih. brez izdatnega kisa, brez potrebne soli Ln še posebno brez olja, to Je solata Delavske kuhinje. Nfti najslavnejši detektiv bi ne mogel najti niti trohe poškodbe na občutljivi obleki neke ženske, ki se je nedavno 6lučajno polila z >žegnano< vodo te solate. Izbira menuja ne gre nikoli vštric z letnim časom. Pozimi se servira pravic ar ome- njena vrsta ecea*e, sedal ko jo je za vsakim oglom dovolj, pa pravijo, da >e predraga in ti silijo polento z »vinsko* omako, da se je Bog usmili. Ko pride poplava stročjega D-iola, ga seveda ne teuhajo za solato, temveč ga konzervirajo za zimo. Žal pa je pozimi ta konzervirani fižol v omaki neužiten, ker vodstvo kuhinje pač ne ve, da se raslične vrste fižola različno kuhajo, in nakopičijo v konzerve vse križem, kaj se da poceni kupiti na trgu. Večerja je kakovostno za spoznanje boljša. To pa menda zato, ker je man] gostov. Toda tudi ta je preveč začinjena z osi rimi začimbami in premalo topla. Porečje so pa tako skromne, da nikakor ne morejo nasititi delavnega Človeka, kar bi naj menda bil nameti te socialne ustanove. Poglavje zase je serviranje jediL Na juho navadno ni treba čakati, pač pa mine Ui6\ pol ure, predno prideš na vrsto za ostali del kosila. Organizacija postrežbe je tako slaba, kakor je še nisem naletel v nobeni svojih števiinifi menz in kuhinj. Ni pač čudno, da je sedanja voditeljica kuhinje diplomirana voditeljica srospodjnjskih tečajev za taleišno mesto je treba znati nmo«o, mnogo več. Po mojem mnenju bi se dalo odprav rt i to neznosno čakanje v slabem zraku tako, da bi kuhmja pripravila, še preden se odpre obednica. vsaj za 50 gostov prikuhe in jih držala na eorkem. medtem pa bi pripravljala jedila za nadaljni obrok Dve kombinaciji sta po navadi za obed ki večerjo po štiri dinarje. Toda tjsti nesrečnik, ki ne more pritai pred pol eno uro — obednica se odpre nekaj pred dvanajsto, 6e mora zadovoljiti s tem, kar je ostalo če je še sploh kaj. Kaj bi ne moglo vodstvo upoštevati pri sestavi jedilnega tis^a, kakor povsod drugod po evetu. upravičenih želja gostov m tt; jih ne sdliJo z jedrni, ki jih le godnniiaje stlačijo v sebe gladni reveži. Zlasti hudo je ob nedeljah, ko prione že po dvanajsti ur j zmanjkovati tega in onega in morajo potroefijfrejsi _ lra±it da se morda Se kaj skuha. Ena je aocrJa-sna sodba vseh goatov: Sedanje vodstvo kabin je le a* takšen obrat ne&posobno. V >Sooialnft iaWWi< je napisal upravitelj Del. dotik« g. Vlado Petan članek o taj ustanovi, kjer pravi, da iona kuhinja 600 stalnih gostov ki zavrača očitek goatilojčarjev. češ, da delavske kuhinje ne služijo svojemu namenu in da aeonravftčeno konkurirajo go-fitUnam m restavracijam s tamife besedami; >Kdo more bednega delavca siHti, da bodi jest v drage restavracije in gostilne, kjer mu za 4, 3 aH ceao 2 dan ne morejo nudita tega, kar dobi v javni Delavski laihin*1« Njč btl ne oporekal tem besedam, če bi bile resnične. Na podlagi polletnih opazovanj pa moram žal ugotovi, da je tahfroa hrana, kakršna je danes, vse predrago plažama an da so v^ lepe besede o socialnem pouienu Delavske kuhinje le pralne mam je, od katerih ima morda kdo kakšno korist, delavec vem da ie nnma. V povprečni preprosti gostilni dobimo namreč obed z dvema priku-hama a i- celo s tremi, serviran pri udobni mizi, pri obilni izbiri dobro prirjravljenah prikuh in dvakrat večjo porcijo mesa v abonmaju »a G dan. Menu Del. kuhinje se pa sploh ne da primerjati s tam menu jem, ker so kakovost jedil, kar je vendar glavno pri prehram in še higienske okolnosU po-jee de jal tujec in tudi to, da hoče spra- viti v red pokojnikova dela. Ko je stopil pred njo in jo prosil, naj mu pripravi sobo, sta jo njegov plemeniti duh in elegantna pojava tako očarala, da je rada ustregla njegovi želji. Ker je morala na svoji vsakodnevni poti h krsti svojega moža hoditi mimo prinčeve sobe, sta se videla vsak dan. Polagoma so postali njuni pogledi nežnejši in ognjevitejši, njuni srci sta utripali vedno hitreje. Nekega dne, ko vdova ni mogla več premagati hrepenenja po krasnem tujcu, je poslala po njegovega starega slugo, pogostila ga je z najboljšim vinom in ga naprosila, naj bo posrednik med njo in svojim gospodarjem. — Princ hrepeni samo po tem, da bi mogel postati vaš mož, ji je sporočil sluga, ko se je kmalu vrniL — Misli pa, da Je poroka žal iz treh razlogov nemogoča. — Kakšni razlogi so to? — je vprašala vdova začudeno. — Prvič, — je dejal sluga, — pravi moj gospod, da bi mu bila neznosna misel, da bi se oženil z vami, dokler stoji krsta vašega moža v dvorani. Drugič, — je dejal, je bil mojster Cuan, ki vas veže nanj tako globoka duševna ljubezen, slaven učenjak; nemogoče je torej, da bi se omožili s tako nevednim učencem. Tretjič pa, — je nadaljeval sluga, — je prišel moj gospodar skoraj brez prtljage in torej ne mora pripraviti dostojne poročne gostije. — Ce je to vse, — je vzkliknila vdova in si globoko oddahnila, — me pa prav nič ne skrbi. Krsto dam postaviti v prazno sobico. Kar se tiče modrosti mojega moža, lahko tvojemu gospodarju zaupno povem, da je bil njegov sloves velikega učenjaka močno turne sekcija je prirejal* lani eaeo 8 jen* kovnih tečajev. Izvoljeni so btti: ptedaedfnk J. Beber, podfvedeednik L. tafcaa, podpredsednica V. Gogala, tajnica Olga Zidanrk, blagajnik C. Mam; odborniki: Krista Godler, Axv5ke BrečLo, Prelc, Vrhune, Robic, Feie, Dovdan, Zonrnen, Koch; revizorja: L. 2iberna in Svate; razsodišče: Slavko Goremoc, A. Ce-rer in K. Verovšok, Pri slučajnostih so razpravljali o predlogu Celjanov glede spremembe pravil. Zbo-rovsioc je poadravil v imenu Delavske zbornice Svetek ter naslovil »pel na vse absolvente, naj se oklenejo sreoje organizacije. Izpred obrtnega sodišča ZAHTEVKE ZARADI PREDČASNEGA ODPUSTA JE TREBA UVELJAVLJATI POTOM SODIŠČA V ŠESTIH MESECIH Tine je bfl trgovski potnik v trgovini z vinom. Prejemal je 1000 din mesečne plače in nelrai provizije; dotrovoriena ie bila obo-jestranska trimesečna odpoved. 10. marca 1907 je lastnik odpustil Timeta brez prou-idoče odpovedi iz službe; plaea* mu je s^rno do dne 10. marca v oAafcšlo zapadle prejemke. ToSno po preteku enega leta je Tjne vložil pri obrtnem eodišni tožbo na plačilo trimesečne plače v naprej t. j. skupa i 3.000 din ;n trdil, da £ja ie lasstinik brez odpoved^ in brez zakonitega ratloga odpustil. Toženec ie sicer navajal mnogo dejstev, rra po-dlairi katerih nai bi bi opravičen k takojšnjemu odpustu brez odpovedi, toda sodSSče se na te navedbe ni oziralo, marveč je tožbeni zahtevek brez vsakih dokazov zavrnilo. Razlogi. Po §246 ohr. z., ki valja ^di za nameščence, je treba zahtevke zaradii predčasnega odpusta uveljavljati potom sodišča v šestih mesecih po dnevu, ko dO se ilali uveljavljati, sicer so izključeni. Rok začne teči s potekom dne, ko se je izvršfl odpust. Ker je tedaj od dneva odpusta do dneva vložene tožbe poteklo več kot šest mesecev, je bila tožba prepozno vložena; 6 mesečni^ rok pa mora sodišče uradoma upoštevat i. K tej sodbi je pripomniti, da se je moral zahtevek za odpu*t torej na plačo z& vnaprej \ito-ževati v 6. meeeciii; Če bi bil lastnik Tr netu dolžan ob odpustu plafo za nazaj, bi biil tak zahtevek zastarel šele v treh 'etih. NEUMNI STE CE DELATE ZA 3.— DLN NA URO Lastnica srramozne jame ie iimela zaposlenih več delavcev za kopanje in seiaaje peska; po dogovoru jim ie plačala po 3.— djnarje na uro. Nekega dne \e vstopil na delo tudi Matevž pod ejKikum pogoji. Na-siedniega dne mu je hastuca plačala mezdo za dva dni in ga odpustila l.rez odpovedi. Matevž ie iz;o2eval mezdo za Hdnevno «*d-povedno dobo in trdili. da ga ie lastnica brez zakonitega razloga odpustila. Tri raa-pravj se ie dokazalo, da je afai prvj dan pridno d^lal. naslednjega dao pa je začel počaseiej^ delali tei hujskal SOdetSve:\ tla ?o neumni, če delajo za 3 din na uro. za ta ko plačo oj vredno toliko delat:; resnično se ta daji ni pripravilo toltko pesk:» kakor druge dni. čeprav je bil tega dne en delavec več zaposlen. Ko je lastnica to izvedela, ga ie takoj odpustila. Matevž ie tožbo izgubil. Razlogj: Po §230 K. 7 obr. z. sme sluzbodavec brez odpove, li odpustiti sdužbojemnika, če ta navaja sodelavce k neposlušnosti. Sodišče le bilo mnenja, da ie Matevž s svojim ravnanjem navajal sodelavce k neposlušnosti, za kar je lastnica upravičeno odpustila brez odpovedi. Učiteljski zborovanji Radenci. 22. junija Sresko društvo JTJTJ v Lju/omeru je ob zelo lepi udeležbi zborovalo 11. t. m. v radenski Soli. članstvo je do zadnjega napolnilo učno sobo, ko je otvoril zborovanje in ga vodil zaslužni predsednik g-. Karol Mavric. Pred prehodom na dnevni red je pozdravil sreskega šolskega nadzornika g. Prana KarbaAa ter zastopnika Rdečega križa pri banski upravi g. Starmana. Nekaj toplin besed je naslovil na upokojenega šolskega upravitelja g. Frana Zacher-la, zvestega člana društva, ki je obhajal nedavno 70 letnico, članstvo je navdušeno vzklikalo neumornemu jubilantu. V si-tuacijskern poročilu je omenil predsednik obisk vodstva JUTU pri prosvetnem ministru, dalje največjo učiteljsko manifestacijo v Murski Soboti, napredovanje in zadnjo redukcijo razredov. Sledilo je čitanje dopisov, pri katerih je članstvo stproti izražalo ovoje mnenje. Nato je predsednik poročal o zboru predsednikov sresklb cfcru-fitev JTJTJ, razpisu meat, monopol iza-ci ji knja; to pravilih in Učiteljski t*aYarxzL Ode, Sen-carjeva ja izčrpno pnrofaaa o atazrjn btor gajne, potem >e pa elediio poročiio iz Narodne presvete, ki ga je pođaA. naxteornik g. Karbaa. dalje je poročna o pnrtrnbtrflni Rdečega kriza referent pri banski upravi g. Starman ter dal nekaj poLroorun navodil. Sledila je določitev detegator za banovinsko in glavno skupaotoo, nakar ja predaval o pariSki razstavi g. Vtadko Po- refear, Id je ervoje zeki sartimd'vo pretetava-nje pojasnjeval s slikami. Po zanimivem predavanju so si zborovale! ogledali razvijajoče se Radence Fram, 22. junija Skupno z uČTteTJs^im društvom Maribor, desni breg. je zborovalo v Framu v soH tudi JUU sresko učiteljsko društvo 9L Bistrica. Pred zborovanjem je učiteljstvo ho-spitiralo pri tov. Tavžlju pri pevskem pouku (drugo šolsko leto). Tovariš Tavželj je prikazal, da je uvod v notni sistem mogoč že v nižji stopnji, vendar pa je brla večina mnenja, naj se otroci z norm m sistemom seznanijo Šele pouneje. Razvila se je živahna razprava. Po hospitaciji je otvoril zborovanje podpredsednik mariborskega društva učitelj Vrane, ki je še posebej pozdravil nadzornika Senico in koanisarja BrunŠka ter »loven jebi stri *ke tovariše. Dobrodošlico je izrekel zborovaleem tudi dom. šol. upravitelj v svojem m županovem smerni. Predsednik sloven jci>isrrišJceija dru&tva Sol. upravitelj Mvloš Tajnik je p4>roč*l o aeji društvenih predsednikov, kjer so se obravnavala znana in vedno pereča učiteljska vprašanja, med katerimi je rudi zelo važno zvišanje prejemkov učiteljstva Glede ukinitve razredov je pričakovati, da bodo oblasti revidirale svoj sklep in je vodstvo sekcije v /adevi interveniralo tako pri banski upravi, kakor pri ministrstvu. Tov. Vrane je poročal o krizi, ki je nastopila zadnje Čase v zadrugi »Učiteljski tiskarni«, ki je sklicala za nedeljo 19. junija dopoldne izredni občni zbor. Zanimivo je bilo tajni-ško poročilo mariborskega tajnika tov. Ledrneka, ki se je tikalo predvsem odt*ovorov članstva na vprašal ne pole glede pogledov na smer rt delo JUU in dola v društvu. Nekaj prav zanimivih odgovorov je prečita! Vsi so za čisto stanovsko linijo v JUU. Izvoljeni so bili delegati za glavno in banovinsko skupščino. Po sprejetju nekaterih predlogov /a banovinsko skupščino je bilo zborovanje z uspehom zaključeno. Jubilej šole na Polšniku Polšnik. 26. junija, Pod strmo rebri jo S pego leži 680 m nad morjem visoko prijazna vasica Polšnrk, ki jo radi obiskujejo turisti za rad i lepega razgleda na vse s/trani. Na bmkošrni ponedeljek je bila v Polšniku lepa proslava: praznovali so 23 letnico šole. Uvod v proslavo je bila slovesna ma%a, nato je pa iz cerkve krenila velika povorka pred šolo, ki je bila vsa v zelenju in cvetju in okrašen* tudi s trobojkami. šolska upraviteljica gdč. Els Kunstlerjeva je pozdravila številne goste, posebno toplo zlasrj več pnhitelih stanovskih tovarišev in tovarišic, zastopnike raznih društev, nato se je pa v lepin besedan spominjala nepozabnega pokojnega šolskega upravitelja Ivana Aničiča. Župnik g. Jernej Kovic je blagoslovil novi iolakl prapor, krasno umetniško delo po osnutku prof. Ksenije Prunkove, Na enri strani je v prapor uvezena slika sv. Jurija, ki prebada zmaja, ob strani !rta deček in deklica s šolsko torbico, na drugi strani je pa v sredini uvezen državni grb. nad njim napis »V en sam utrip srca je zajeto«, pod njim pa »M.iti — Domovina — Bog«. Župnik Kovic je očrtal simbole novega prapora, nakar £a jc prevzel mali učenec FeJe, ki je obljubil, da ga bo vedno častno nosil iti čuval. Pevski zbor je zapel Adamičevo »Ti, ki si nas ustvaril . . « in še več drugih pesmi, nato so pa sledile razne prigodne deklamacije in recitacije, vmes je pa tudi večkrat /apel mladinski šolski zbor. Učitelj Lilija Vekoslav je na humorja poln način orisal težave gradnje šole tn pouka pred 25 leti, nato pa je šolski nadzornik g. Bezeljak čestital k proslav* v imenu prosvetne oblasti, nato so pa še pevci zapeli državno himno in s tem je bila lepa slovesnost zaključena. S proslave je biU tudi odposlana vdanoatna brzojavka Nj. Vel. kralju Peru II. in kraljevskcrrnj domu. Lep dar: Zgodbe brez groze pretiran. O zadnji oviri mu pa povej, da sem položila na stran nekaj taelov srebra, ko je bil moj mož še živ. Naj si tvoj gospod za ta denar brž preskrbi obleko in vse, kar bo potreboval. Poročna gostija bo pa že moja skrb. Zvezdogled mi je pa povedal, da je današnji dan zelo prikladen za poroko. Vdova Cuan je takoj oblekla svojo najlepšo obleko, napudrala si je obraz in namazala ustnice z rdečilom. Potem je naročila, naj preneso krsto z moževim truplom v najbolj oddaljeno sobico. Kmalu potem je povabila princa v slavnostno okrašeno dvorano. Tam sta prižgala rdeče poročne sveče, se poklonila prednikom m odšla v zakonsko posteljo. Ko se je ženin baš pripravljal zatisnrti oči, se je jel naenkrat opotekati. Prijel se je za prsi, kriknil je od bolesti in se zgrudil. Nevesta je odložila ves sram. objela ga je, ga pobožala in vsa v skrbeh vprašala, kaj se je zgodilo. Ta fias je pa prfhi-tel ves v skrbeh tudi stari sloga, ki je bil zaslišal krike. — Moj ubogi gospod že dolgo dobiva te napade, — je dejal ves razburjen. — Zal poznam proti temu samo eno sredstvo: človeške možgane. Njegov oče je dal vedno, kadar je dobil sin tak napad, usmrtiti zločinca. A kje naj tu v gorah dobimo človeške možgane? — Morda bi pa zadostovali rrnriicevi možgani? — je vprašala mlada žena. — Moj mož je umrl šele pred dvanajstimi tako, da morajo biti njegovi možgani sveži. Takoj . odprem krsto ki — Ali bi res mogli storiti to?« — je vprašal sluga. — Kaj mi je do njegovih starih kosti! — je odgovorila vdova Odhitela je s sekiro v sobico, postavila pod krsto luč, si zavihala rokave in udarila rta vso moč s sekiro po krovn, da se je razletel na kose. Kar je zaslišala stokanje. Iz krste se je počasi prikazala roka in potisnila je razbiti pokrov v stran. Gospa Cuan je od groze i kameneia videč, kako se je mrlič vzravnal, zlezel iz krste in odšel počasi iz sobice. Klecajočih koten je odšla za njim. — Noč in dan sem hrepenela po tebi — mu je skušala prigovarjati. — Tudi nocoj me je vleklo k tebi. Morda mi usmiljeno nebo vrne ljubljenega moža, — sem si mislila poma upanja in pograbila sem sekiro ... — nvalu ti za tvojo dobroto, — Je odgovoril Cuan-ce. —o Toda povej mi, zakaj si tako siavno&tno oblečena? — Jaez ... jaz ... sem te morala vendar dostojno sprejeti... je odgovorna njegova žena-v zadregi. Tedaj je pa mojster počasi iztegnil roko in že je stal v sobi princ s svojim služabnikom. Prestrašena vdova Cuan se je hotela skriti pred svojim novim možem, ko se je pa ozrla po njem, je opazila, da je izginil. Tedaj je v smrtnem sramu spoznala, da jo je mojster s svojo tajno umetnost- a*o#a poročne obleke m se obesi Cuan-ce je pa odttal v acaae ao mmamwMmmmmmm\ Kratek športni pregled V tekmovanju za Jadranski pokal vodita italijanska udeleženca — Srednjeevropski pokal se je sa nas slabo začel — Punčec med najboljšo osmorico na svetu Ljubljana, 27. junija. V petek zvečer se je začel jugosloven-sko-italijanski turnir v plavanju, skokih in waterpoiu. Prva nasprotnika sta bila na Susaku ondotna Viktorija in tržaška Triestina. Gostje so nastopili z dvema izposojenima plavačema, čeprav sta bila prepozno prijavljena. Od teh je bil izvrsten zlasti Luciani iz Milana, ki je tudi odločil končno zmago v plavanju. Od Ilirije smo obveščeni, da je zaradi nastopa Luciani j a že vložila protest pri Triestini in da ne bo dovolila, da bi nastopil tudi proti Iliriji. Po sporazumu bi morala namreč Triestina prijaviti tuje tekmovalce 8 ali vsaj 3 dni pred pri četkom turnirja, kar pa se ni zgodilo. V plavanju je torej zmagala Triestina v razmerju 56:53. Najboljši rezultati so bili v cravvlu na 400 m, kjer je zmagal Luciani v 5:04.2 pred Su-šačanom Defilipisom 5:06.2 in Štrucljem 5:17. Ostali rezultati so bili le povprečni. Skokov ni bilo in bodo šele na revanžnem srečanju v Trstu V \vaterpolu je sigurno zmagala Viktorija V soboto zvečer je bila druga tekma v tem turnirju. Ilirija je gostovala na Reki in je bitko izgubila, ker so v njenih vrstah manjkali najboljši. Končni izid sta odločili štafeti, kjer so domači obakrat za- sedli prvi mesti. Končno stanje v plavanju je bilo 57:52 za Fiumano. Najboljši od nastopajočih je bil Tone Cerer, ki je brez enakovredne konkurence preplaval .200 m prsno v izrednem času 2:48, kar je za 3.3 sek. boljše od njegovega lastnega rekorda. Od devetih točk je Fiumana zmagala v Šestih, Ilirija pa v treh in je obenem zasedla tudi vsakokrat druga mesta. Zmagali so: na 400 m prosto Schipizza (F) 5:21, 100 hrbtno dame Stepančič (F) 1:29.2, 200 m prsno Cerer (I) 2:48, 2. Hribar (I) 3:01,2, 100 m prosto Vittori (F) 1:03.6, 100 m prosto dame Stepančič (Fiumana) 1:19.6, 100 metrov prsno dame Werner (Ilirija) 1:34, 2. Martin (I) 1:35.9, 100 m hrbtno Schell (I) 1:19, 2. Pestevšek (I), 4X50 m prosto dame (Fiumana) 2:20, 4X200 m prosto Fiumana 9:53.5. Skoki so brez borbe pripadli Iliriji, ki je zmagala tudi v vvaterpolu z 8:1. Po teh dveh tekmah je stanje v tabeli: plavanje: 1. Fiumana 57 točk, 2. Triestina 56, 3. Viktorija 53, 4. Ilirija 52, 5. Jadran 0; v skokih vodi Ilirija, v waterpolu 1. Ilirija, 2. Viktorija, 3. Triestina, 4. Fiumana, 5. Jadran. Oba italijanska udeleženca sta bila torej v plavanju v prvih srečanjih uspešna, v waterpolu pa vodi Jugoslavija Tekmovanje se bo nadaljevalo 29. t. m. in sicer bo imel Jadran v gostih Fiumano, Triestina pa Ilirijo. Za slednjo bo na tej tekmi nastopil tudi Fritsch. Včeraj se je začelo nogometno tekmovanje za srednjeevropski pokal. Oba naša udeleženca sta bila poražena. BSK je doma podlegel praški S lavi j i 2:3 (0:3), Hašk pa Kladnu v Kladnu 1:3 (1:2). V Budimpešti je U j pest premagal Rapida iz Bukarešte 4:1 (3:0), Juventus iz Milana pa domačo Hungario 3:2 (3:2). V Genovi je zmagala ondotna Genova proti praški Sparti 4:2 (4:1) v Milanu Ambrosiana proti Kis-pest enako 4:2 (0:1), v Bukarešti Ripensia nad Milanom 3:0, v Brnu pa Zidenice nad Ferencvarosem 3:1 (0:0). Najbolj uspešni so bili torej češkoslovaški in italijanski udeleženci, ki so beležili po 3 zmage. V kvalifikacijskih tekmah za vstop v ligo je Krajišnik igral v Banjaluki z varaždinsko Slavijo 3:3, os ješka Slavi ja proti Vojvodini 3:2 in niški Železničar proti Radničkemu 2:0. Včeraj je bilo v Beogradu mednarodno prvenstvo Jugoslavije v maratonu. Zaradi tropične vročine so med tekmovanjem odstopili vsi madžarski udeleženci in mnogi naši. Prva tri mesta so zavzeli Zagrebčani Kreutzer, Belas in Vidović. V Zagrebu je bil juniorski dvoboj med Concordio in Ilirijo. Zmagali so domači v razmerju 62:53. V Wimbledonu se bo danes nadaljevalo svetovno teniško prvenstvo. V singlu je v osminskem finalu odpadel naš Kukuljevič in zastopa naše barve edino še Punčec. V četrt finale so se plasirali Austin (Anglija), Hecht (Češkoslovaška), Henkel (Nem- čija), Mac Phail (Anglija), Punčec (Jugoslavija), Cejnar (Češkoslovaška) in Budge (Amerika). Cehoslovak Menzel si je iz-pahnil nogo v členku in je moral odstopiti. in Uroiću čeprav imamo v Ljubljani dirkališče, ki je bilo preurejeno tudi za dirke motoristov, je že precej časa mirovalo in Že dolgo se motoristi niso pokazali pred širšo publiko v zgrajenem prostoru. Medtem, ko je slovenski favorit — Stanč nastopal v inozemstvu (Plzen, Pardubice, Trst in Zagreb) so se ostali naši dirkači omejili le na individualne izletne vožnje. V tem času so se zganili tudi motoristi celjskega okrožja in se združili za skupno delovanje na tem športnem polju. In prav uspešni Sta-ričevi nasopi v inozemstvu, posebno zadnji v Zagrebu, kjer je gladko premagal zagrebška motoristična prvaka Uroiča in Babica, so dali pobudo, da so se zganili tudi ljubljanski motoristi in, da z dolgo pričakovano prireditvijo nudijo še Ljubljančanom tak športni užitek, kakor ga je zadnje čase imel Zagreb. »Hermesovi« motoristi so sklenili, da tako prireditev, ki bo gotovo privabila na dirkališče številno ljubljansko in okoliško občinstvo, organizirajo na dan 10. julija. Tega dne bomo tudi prvič videli navdušene celjske motoriste, ki se pa ne bodo kot novinci zaenkrat spuščali v borbo z drugimi dirkači, temveč se bodo držali svoje ožje konkurence. Zato pa bo tem bolj napeta borba zagrebških, mariborsk h in ljubljanskih že znanih dirkačev, ki bodo marsikoga zadivili. Mladi in simpatični Zagrebčan Babic, ki le malo zaostaja za »letečim Kranjcem« in ki je pri zadnjem nastopu v Zagrebu tako sijajno nadkrilil širom Hrvatske znanega ljubeljskega favorita Uroiča, si je med Zagrebčani pridobil veliko priznanje, kar hoče potrditi tudi v Ljubljani. Torej vendar enkrat! Zopet bodo zagr-meli motorji v trikotu gorenjskih železniških prog, zopet se bo orala zemlja iHer-mesovega< dirkališča, zopet bodo švigale iskre izpod jeklenih cokelj Starica. Babica. Uroiča, ing. Lotza in še drugih motorističnih športnikov in zopet bo naše občinstvo deležno športnega užitka, kakršnega že dolgo ni bilo, saj je zanimanje, odkar se je ta vest prvič pojavila v naših dnevnikih, že sedaj veliko. S treningi se bo tedaj začelo in bo naš Starič najbrž že v soboto (jutri) proti večeru poskušal svojo vratolomno vožnjo. Iz Ptuja — Živinski sejem. Na zadn.ii živinski sejem je bilo prignanih 627 glav živine, prodanih pa je bilo vsega 200 j;lav Volov je bilo 46, juncev 37, bikov 13. krav 307, 114 telet, 107 konj in 3 žrebeta Cena volom je bila 3.50 do 5.25. juncem 3 25 do 4.50, biki 3.75 do 4.75, krave 2.50 do- 5 — teleta 3.50 do 6.50 za kg žive teže Konje so prodajali po 700 do 4500. žrebeta pa po 1850 din za komad. V Nemčijo sta bila prodana dva konja. ssBmaira;;'!Hi!iiiuim:m™^^ l!l!UTC':ill]!!t!i Besen* 50 oar iavpu posebet Najmanjši znesek S UlB Sv MALI OGLASI Beseda 50 par. davek posebej. Preklici, izjave beseda Din L—, davek poseoej. Za pismene odgovore glede malin oglasov Je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. POUK Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din Strojepisni pouk (za časa počitnic). Večerni tečaji od 6. do pol 8. in od pol 8. do 9. ure zvečer za začetnike in izvežbance. Posebni tečaji za starejše dame in gospode. Pouk traja 1 do 4 mesece. Na razpolago 25 najrazličnejših pisalnih strojev. Vpisovanje dnevno od 6. do 8. ure zvečer. Priče tek pouka 1. julija šolnina zelo nizka. Christofov učni zavod, Domobranska c. 15. 1749 ff«»inmii.i; iii!;!iiiiii!iiiii:i!illi'!lltililllllli!lli:iililllllliilil'i:!:iiiilliliili''iHI'"'i MALINOVEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. PICCOLI, Ljubljana, nasproti »Nebotičnika«. IlIlhlHUlUillUiUllilllililillllillulIiiuiilliiillllillililliiliilil LAHKA LETNA OBLAČILA vetrni suknjiči, perilo Ltd. prodaja najceneje P K E S K E K, Petra cesta 14 l.R. 50 PAR ENTLANJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gnmbnic. Velika zaloga perja po 6.75 din. >Julijana«. Gosposvetska c. 12. TRAJNO ONDULACIJO ter barvanje las. obrvi in trepalnic izvršujem vestno v novem salonu GODINA, Sv. Petra c 3. pri Marijinem trgu. 1745 JESENSKI CENIK cvetličnih in gospodarskih semen ter cvetnih gomoljev s preko 1000 vrst, s prekrasno barvanimi platnicami, dobite zastonj! Pišite ah pa pridite ponj. Sever &Komp., Ljubljana. 44. R. ~~~ MORSKO BIVALIŠČE Pension Vila Mira, Njivice na otoku Krku. Krasna lega, mir, oddih, prosta kopelj, izvrstna kuhinja in pijača. Pension Din 40—50. 1772 PRODAM Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek a Din Aleks. OBLA T, j; veletrgovina Z v s e ti vrst čevljev t se priporoča cenjenim t odjemalcem. I Sv. Petra cesta ib NAJBOLJŠI TRBOVELJSKI ^premog brez prahu KOKS, SUHA DRVA I. POGAČNIK Bohoričeva 5 — Telefoo 20-5» 24. L. NAJBOLJŠA RADIJSKA REVIJA je NAS VAL SPOREDI evropskih radijskih postaj na vseh valovih. roman, novela, modni pregled, novice iz radijskega sveta filmska smotra, nagradni natečaji. UPRAVA: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Mesečna naročnina samo 12.— dinarjev. Vabilo na redni občni zbor delniške družbe NARODNA TISKARNA . v- v Ljubljani, ki se bo vršil dne 11. julija 1938 ob 10. uri dopoldne v uredniških prostorih v Knafljevi ulici 5t- 5. Dnevni red: 1. Poročilo upravnega odbora o poslovnem letu 1937. in predložitev bilance z dne 31 decembra 1937. 2. Poročilo pregledovalnega odseka. 3. Predlog upravnega odbora o izrabi čistega dobička L 1937. 4. Volitev upravnega odbora. 5. Volitev pregledovalnega odseka 6. Slučajnosti. OPOMBA: § 18. družbenih pravil določa: Kdor hoče na občnem zboru glasovati, mora položiti svojo delnico s kuponi, in če se glasi na imetnika, tudi s talonom vsaj pet dni pred občnim zborom v družbeno blagajne Upravni odbor »NARODNE TISKARNE«. Navadno opazimo prepozno! VSAK KUPEC DAIMLER — KOLESA ZAVAROVAN PROTI NEZGODI za DIN 20.000.— Glavno skladišče turnih in krasnih športnih modelov v barvah: JERŠE, Ljubljana, Kotnik ova 12. . Telefon 30-73 poleg Mestne Elektrarne. Ko začutimo sončne opekline, je že prepozno. Zato se morate poprej namazati s kremo Nivea ali z oljem Nivea. Ce pripeka sonce zelo močno, treba mazanje večkrat ponoviti. Potem boste počrneli hitro in enakomerno. Otroški vozički najnovejših modelov Dvokolesa, Šivalni motorji, stroji tricikli pogrezljivl PO ZELO NIZKI CKNI — CENIKI FRANKO »TRIBUNA« F. BATJEL LJUBLJANA, 4 — Podružnica MARIBOR, 26 Pranje perila ni nobena težava več« Posvečajte svojo pažnjo! Prati i električnim strojem „VTKTORIA" ni le enostavno, temveč zabava. Generalno zastopstvo: GUSTAV PUC Ljubljana — Tržaška c« 9, tel. 2697 nalivna peresa najceneje in v največji izbiri: Baraga Ludo. Ljubljana nebotičnik Založba »Cesta« je pravkar izdala svojo tretjo knjigo, najnovejše dek> Davorina Ra vi jena: ČRNA VODNA Znani pisatelj nam v tej knjigi opisuje usodne dogode, ki so se v zadnjem letu svetovne vojne, to je ravno pred 20 leti, odigrali v Judenburgu. Delo bo gotovo vzbudilo v vsej naši javnosti največje zanimanje, zlasti pa bodo segli po njej vsi oni, ki so bili priča judenburških krvavih dogodkov. Knjiga obsega 120 strani in stane v platno vezana 15 din, broširana pa 10 din (s poštnino 1 din več). Naročilo naslovite po dopisnici na naslov: Založba Cesta, Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Po sprejetju naročila vam založba takoj pošlje položnico. Če še nimate prvih dveh knjig založbe Ceste, tedaj jih naročite skupaj s to tretjo knjigo. Doslej sta izšli v založbi Ceste naslednji dve knjigi: Kavi jen: Zgodbe brez groze; Klabund: Pjotr — Rasputin Inserirajte v »Slov. Narodu" Urejuje dal tinta Oton jCbristoC j— 3M t I^utofljanl 86