Celje - skladišče
D-Per
159/1982
informat
1119820613,19
enje enje enje ■ enje gorenje
List za obveščanje delavcev velenjskega dela SOZD Gorenje -Št. 19-Leto XVII. - Titovo Velenje, 21.4.1982
POZDRAVIMO
ŠTAFETO
MLADOSTI
Štafeto mladosti, simbol bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti, bomo v Titovem Velenju sprejeli 25. aprila zjutraj. Slavnost ob pomembnem dogodku vseh mladih se bo pričela z glasbo na Titovem trgu že ob 6. uri. Ob 7.30 bo nastopila godba in pevski zbori, folklorna skupina in recitatorji.
Štafeto mladosti bodo v Doliču ve-lenjsKim mladincem predali vrstniKi slovenjegraške občine.
Na Titov trg jo bodo mladi prinesli ob 8.05. Po slavnostnem govoru bodo mladinci položili venec pred spomenik maršala Tita, velikega vzornika in voditelja vseh mladih. Po pozdravnem pismu Predsedstvu SFRJ bo štafeta ob 8.20 nadaljevala pot proti Dobrni.
Eno izmed predaj štafete mladosti bodo opravili tudi mladinci Gorenja. Zastopali nas bodo Peter Tominšek iz tozda Elektronika, Vikica Medvešček iz tozda Promet in Mehmed Alibašič iz tozda Štedilniki.
Delavke in delavci Gorenja! Udeležimo se sprejema štafete in pozdravimo naš simbol, s katerim smo izpričevali veliKO ljubezen do tovariša Tita in s katerim sledimo Titovi poti!
Mladi Gorenja


l
'/""/M.

ZAUPAMO V SAMOUPRAVNO POT
Delavci TOZD Štedilniki Gorenje TGO, zbrani na svečanem zboru delavcev, so dne 17. aprila 1982 soglasno sprejeli naslednje sporočilo Kongresu slovenskih komunistov:
„Delavci TOZD Štedilniki in vsi delavci Gorenja pozorno spremljamo delo 9. kongresa ZKS in delegate kongresa pozdravljamo.
Naša temeljna organizacija izvaža na konvertibilna tržišča 65 % izdelkov, pokritje uvoza z izvozom je petkratno. S tem in z visoko produktivnostjo se navkljub težavam v proizvodnji dejavno borimo za gospodarsko stabilizacijo. Vso podporo dajemo usmeritvam kongresa, ki kažejo na rešitev sedanjih težav v nadaljnjem razvoju samoupravnega socializma in samoupravnega dogovarjanja, v večji osebni in družbeni odgovornosti, doslednem uresničevanju zastavljenih nalog.
Danes smo delavci Gorenja za svojimi stroji, tekočimi trakovi in dodali bomo še en delovni prispevek na poti do zastavljenih ciljev, ciljev, ki si jih postavljamo ob avantgardni vlogi Zveze komunistov.
Zato pričakujemo, da bodo zaključki 9. Kongresa ZKS pomenili veliko mobilizacijsko moč za vse socialistične sile in jasno orientacijo za naše prihodnje delo."
•	Današnja ekonomska kriza je posledica globokih strukturnih neskladij. Probleme vse večje nezaposlenosti, nizke stopnje gospodarske rasti in svetovne trgovine ter druge težave skušajo industrijsko razvite države reševati predvsem na račun držav v razvoju. Vse te posledice krize čutijo še toliko bolj, ker so z ogromnimi napori in inozemskimi krediti želele po poti industrializacije, ki ni končana, ni konkurenčna in ne zmore ustvarjati dohodka za vračanje dolgov.
•	Vse bolj trdno postaja prepričanje, da bomo naše gospodarjenje dvigali na višjo raven le z intenzivnim vključevanjem v mednarodno delitev dela. To bo omogočalo zaposlenost, stabilen razvoj in trajno povečevanje življenjske ravni in družbenega standarda.
•	Samo z dohodkovnimi povezavami, tudi glede deviznega poslovanja, bomo — zaradi neposrednih interesov združenega dela — zagotovili vpliv ekonomskih kriterijev, ki veljajo v mednarodni blagovni menjavi, v celotnem našem gospodarjenju. Le tako se bomo resnično in ne samo načelno bojevali za večjo produktivnost in večje poslovne učinke združenega dela, sleherne njegove celice in vse naše skupnosti.
•	Pospeševanje izvoza in težnje za čimbolj enakopravno in aktivno vključitev v mednarodno delitev dela je edina pot, če hočemo hitro napredovati in presegati razlike v razvitosti ter zmanjševati primanjkljaj v plačilni bilanci s tujino.
Pri tem nam dolgoročni cilj ne more biti kakršenkoli izvoz.
Iz strateških razvojnih in političnih razlogov se opredeljujemo za razvejeno in uravnoteženo mednarodno menjavo.
(Iz uvodnega referata predsednika CK ZKS Franceta Popita)
•	Opogumlja nas ustvarjalnost ter idejna in politična enotnost, ki seje pokazala na kongresu in je izraz hotenj in zahtev komunistov, delavskega razreda in vseh delovnih ljudi Slovenije.
•	Kongres je nedvomno pokazal, da čvrsto stopamo po poti socialistične graditve, ki jo je zveza komunistov snovala skupaj s Titom in Kardeljem in ki v samoupravljanju izraža našo samobitnost ter našo pripravljenost spreminjati družbeno prakso k želenim in zastavljenim ciljem.
•	Gospodarska stabilizacija kot vsebinska usmeritev našega razvoja mora prežemati vse naše načrte in vse gospodarsko, družbeno, politično in kulturno življenje.
•	Naše edino priznanje, a hkrati največje zadoščenje je zadovoljstvo, ki ga skupaj z vsemi delovnimi ljudmi doživljamo — težavam navkljub — ob gmotnem in duhovnem napredku naše skupnosti, življenju v svobodi in miru, ki ju uživamo že skoraj štiri desetletja.
•	Mislim, da izražam prepričanje in občutje vseh nas, če Francetu Popitu povem še posebej, da je prav v času svojega predsednikovanja mnogo storil za Zvezo komunistov Slovenije in Zvezo komunistov Jugoslavije.
•	V številnih prizadetih in smiselnih razpravah na 9. kongresu sem slišal tudi fužinarja z Raven, ki je dejal, da se v slogi da marsikaj narediti. Da, v slogi in znanju je naša moč. Za oboje se bo treba boriti in delati.
(iz sklepne besede Andreja Marinca na 9. kongresu ZKS)
Kako kongresna sporočila spremeniti v dejanja?
Kako je bilo na kongresu? Kaj ste se dogovorili? Kaj se bo zdaj spremenilo? Ali bo zdaj kaj boljše?
Taka in podobna vprašanja mi postavljajo sodelavci in znanci ob srečanju zdaj, ko sem se vrnil z 9. kongresa ZKS.
Tudi sam imam vprašanje še izpred kongresnih dni.
„Kako kongresna sporočila spremeniti v dejanja? "
Prav gotovo se bodo podobna razmišljanja rojevala pri marsikateremu članu ZK. Ob vseh teh in podobnih vprašanjih ter razmišljanjih dobiš občutek, kot da so dejanja, ki naj sledijo kongresnim dokumentom, zgolj in samo stvar delegatov kongresa in organov ZKS.
Mislim in takšno je tudi moje prepričanje, da so dejanja in uspeh, za katera kongresna sporočila dajejo idejne usmeritve, odvisna od vsakega posameznega člana ZK. Kako bo on sam — glede na svojo usposobljenost, sposobnost sprejemanja in razumevanja vseh teh sporočil — znal vse to prenesti v svoje delovno okolje med delavce in občane. Kako bo znal s svojim zglednim delom in delovanjem, kot nosilec
zavestnih in naprednih hotenj, pokazati svojim sodelavcem, da se bori za njihov in naš skupni boljši jutri!? Kako se bo boril proti vsem izkrivljanjem, odporom in onemogočanjem nadaljnjega razvoja in utrjevanja socialističnega samoupravljanja, to je oblasti dela? Kako bo, kot delavec in hkrati kot upravljalec z rezultati svojega in skupnega dela, upravljal in odločal?
Torej uspeh kongresa je v nas samih, v članih ZKS. Ali smo delavni ali pa bomo kompromisarski! Ali bomo sposobni in dovolj idejno trdni kot člani ZKS postavljati družbene in skupne interese in potrebe pred svoja osebna drobnolastnin-ska hotenja.
Vse je odvisno od vsakega komunista, vsekakor pa je odgovornost za uspeh večja pred vsemi tistimi člani ZK, ki opravljajo funkcije v organizaciji ZK. Tudi delegati 9. kongresa smo se obvezali in prevzeli naloge, da bomo — bo pa pravgotovo potrebno vse kongresne usmeritve razlagati v živi besedi, — povsod tam, kjer bi akcija zaostajala.
Jože Skornšek,
delegat IX. kongresa ZKS
VELENJSKI DELEGATI NA IX. KONGRESU ZKS — Med njimi so bili tudi delegati iz Gorenja Jožica Ferenc, Jože SKornšek in Miro Lešnik. Kot gost je na kongresu sodelovala tudi Anica Kristan, ki so jo na kongresu izvolili za delegatko XII. kongresa ZKJ in kandidatko za članico Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije.
Janez Miklavčič je bil na kongresu izvoljen v statutarno komisijo ZKS.
(Foto: 3.Z.)
27. APRIL - DAN OF
Osvobodilna fronta slovenskega naroda, OF, vseljudska množična politična organizacija naprednih in svobodoljubnih Slovencev ne glede na njihovo ideološko in socialno pripadnost, ustanovljena na pobudo KPS 27. aprila 1941 v Ljubljani z nalogo, da povede slovenski narod v boj za osvoboditev in družbeno pre-obrazbo.Ustanovile so jo štiri skupine: KPS (kot organizator in edina homogena politična sila), Krščanski socialisti, slovensko sokolovstvo in kulturni delavci; do jeseni 1941 pristopilo še več manjših skupin. OF se je med slovenskim narodom hitro
širila in predstavljala osnovo za uspešni NOB. Njen vrhovni organ je bil vrhovni plenum. Konstituiran 15. junija 1941, in njegov izvršni odbor. Zaradi porasta svojega vpliva in potreb NOB seje vrhovni plenum septembra 1941 proglasil tudi za Slovenski narodnoosvobodilni odbor (SNOO). Od junija do Konca leta OF izoblikovala 11 temeljnih točk narodnoosvobodilnega programa; napovedala je boj okupatorju do zmagovitega konca (ta boj je bil istočasno boj za zedinjenje vseh Slovencev v okviru enotne Jugoslavije), proglasila lojalnost vseh skupin OF in sklenila, da bo OF po končani vojni prevzela oblast na Slovenskem, uvedla
ljudsko demokracijo, vsa nerešena vprašanja pa da se bodo urejala po vojni demokratično. V času po vojni tradicije OF nadaljuje SZDL.
OB PRAZNIKU ISKRENO ČESTITAMO!
Izlet aktiva invalidov
Minulo soboto, 17. aprila 1982, smo se odpeljali v sosednjo Avstrijo na ogled krajev, kjer že od nekdaj živijo trdni, kleni ljudje, naši Koroški Slovenci. Več kot 60 članov aktiva, svojcev in invalidskih upokojencev, je nasmejanih obrazov zasedlo udoben avtobus Izletnika Celje in tudi dodatni kombi, ker je bilo prijavljenih več kot je oštevilčenih mest v avtobusu. Vse to je znak dobre organizacije.
Za nami je ostalo Titovo Velenje, železarske Ravne in že so nas na mejnem prehodu Holmec pozdravili resni, službeni možje in po opravljenih formalnostih smo stopili na avstrijska tla, v deželo ..Karantanijo".
Želeli smo si ogledati kje, kako in v kakšnem okolju živijo ti naši Koroški Slovenci, narodnostna manjšina onstran meje. Vodič nas je vešče vodil skozi Pliberk, Šteben, Doberlo vas, Velikovec in Šentrupert, kjer smo se poklonili in tudi z vencem počastili spomin na šeststo padlih koroških partizanov. Osupli in zgroženi smo spoznali, da je to tisti kraj, kjer so prikriti rovarji in organizirani netilci razdora med tam živečimi Slovenci že dvakrat oskrunili in divjaško razdejali zgodovinsko obeležje. Toda čeprav zmanjšan, spomenik še vedno stoji in opominja.
Naprej nas je pot vodila ob ozelenelih poljanah, s soncem obsijanih poljih in gozdnih zaplatah, kmalu pa smo videli tudi Visoko Ostrovico, mogočen skalnjak, kot komolec štrleč nad ravnico. Na njem stoji iz granita sestavljen grad kot pomnik kulturne dediščine. Iz doline se vidijo stražarske lope, opazovalne in strelne line, obhodne poti. Kot nam je povedal vodič, je bil ta vrh neosvojljiv. Zastava, ki plapola kot nekakšno vezje trakov, ponazarja simbol mogočne preteklosti in sedanjega kulturnega utripa. Tako smo to čutili mi.
Globlje v Avstrijo pa seže polje z Gospo Sveto in Knežjim kamnom oziroma Vojvodskim prestolom. Tu so Karantanci, predniki današnjih Koroških Slovencev, vzvišeno gojili ustoličenje, verno zaobljubo za vojvodsko poslanstvo. To je kraj sredi ravnice, obdan z železno ograjo, ki podaja tiho, skromno, a čutno izročilo zgodovine.
Peljemo se skozi Celovec in že smo pred novim spominskim in kulturnim obeležjem v Kotmeri vasi. Tu smo se spokojno.
tiho, z utrnjeno solzo poklonili spominu koroškega komunista, prvoborca, humanista, revolucionarja in komandanta koroških partizanov, povojnega borca za ukulturni razvoj in pravice koroških Slovencev, tovarišu Karlu Prušniku — Gašperju. Njegovemu zvestemu soborcu Rudiju Švajgerju—Žarku je zastal dih ob obuditvi spomina nanj kot plemenitega človeka.
Prestopili smo Dravo, se peljali skozi Borovlje, Miklavčevo in Žilavo vas v Globasnico, kjer so nas pozdravili vedri, nasmejani obrazi tam živečih Koroških Slovencev. Res niso tako številčni, so pa tisti bolj trdni, zavedni in verni izročni-ki slovenske besede, kulture in ponosa. Ob zakuski in kramljanju je čas hitro minil, mi pa smo bili bogatejši za gotova spoznanja, da je priborjena svoboda neprecenljivo bogastvo.
Poslovili smo se in preko mejnega prehoda Holmec smo se odpeljali nazaj proti domu. Opravili smo poslanstvo v vedrem in šaljivem razpoloženju, s pesmijo in glasbo. S tem smo izpričali, da smo pozabili na vse tegobe, ki nas včasih tarejo, odločeni, da na naslednji delovni dan še bolj zavzeto in prizadevno poprimemo za zaupano nam delo ter tako nekaj prispevamo za boljši jutri!
Drago Urtelj,
član Aktiva invalidov Gorenje
ERNI V SLOVO
V	četrtek, 8. aprila 1982, je nenadna smrt iztrgala iz naših vrst in prekinila življenje sodelavki ERNI ROZMAN.
Erna se je rodila 4. novembra 1932, v Ljubnici pri Celju.
V	Gorenju se je zaposlila leta 1968 in mu ostala zvesta vse do svoje prehitre smrti. Delala je na različnih delovnih mestih. Bila je točkalka, stiskalka v TOZD Gal-vana in pred tem v Chrommetalu.
Na delovnem mestu je bila marljiva, poštena in priljubljena. Vsi smo jo cenili in imeli radi, tako kot je imela rada nas in svoje delo tudi Erna.
Kljub temu, da je zaradi zdravstvenih razlogov nekaj zadnjih let delala samo štiri ure dnevno, je njeno delo vedno prevevala velika zagnanost in zavzetost ter življenjska vedrina.
Vedno je bila pridna delavka, znala pa se je boriti tudi za enakopravnost in pravice delavcev.
Za njo bo ostala praznina, spomin nanjo pa bo še dolgo živel med nami!
Sodelavci
Razpis šolnin
DO GORENJE TGO
Fakulteta za elektrotehniko ali VTŠ
—	računalništvo (podiplomski)	3
—	merilo procesna avtom, (podiplomski)	1
—	ind. elektronika VS	1
—	ind. elektronika VŠ	3
—	energetika VS	1
—	energetika VŠ	4
—	avtomatika VS	1
—	avtomatika VŠ	3
Fakulteta za strojništvo ali VTŠ
—	avtomat, in proizv. kibernetike (podiplomski)	1
—	tehnološka VS	4
—	tehnološka VŠ	8
—	konstrukcija VS	2
—	konstrukcija VŠ	5
—	energetika VŠ	1
Visoka šola za organizacijo dela
—	organizacijsko-proizvodna VŠ	4
—	organizacijsko-kadrovsko izobraževalna	1
Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo
—	novinarstvo VS	1
—	sociologija VS	1
Ekonomska fakulteta ali VEKŠ
—	podiplomski študij	2
—	poslovna informatika VS	6
—	poslovna informatika VŠ	1
—	računovodska VS	1
—	računovodska VŠ	3
Pedagoška akademija
—	nemščina, angleščina VŠ	1
Program kovinar — strojnik (SR)
—	strojni tehnik V. stopnja	19
—	preoblikovalec in spajalec kov. IV. stopnje	24
—	oblikovalec kovin IV. stopnja	5
Program kemik (SR)
—	kemijski tehnik V. stopnja	1
Program lesar (SR)
—	lesarski tehnik V. stopnja	1
Program elektroenergetik (SR)
—	elektrotehnik — energetik V. stopnja	7
—	elektrikar energetik IV. stopnja	8
Program elektronike (SR)
—	elektrotehnik elektronik V. stopnja	5
Delovodska šola (nadaljevalni program V. stopnje)
—	strojna	9
—	elektro	2
—	lesarska	1
Program administrativna dejavnost (SR)
—	upravni tehnik V. stopnja	1
—	administrator IV. stopnja	1
Program poslovno finančna dejavnost (SR)
—	ekonomski tehnik V. stopnja	3
Program trgovinska dejavnost (SR)
—	blagovni manipulant 111. stopnja	3
DO GORENJE PROMET - SERVIS
DSSS PROMET SERVIS	Višja pravna šola	1
TOZD SERVIS IN MALOPRODAJA
Program elektro-energetik (SR)
— elektro tehnik energetik V. stopnja	2
DO GORENJE RAZISKAVE IN RAZVOJ
Fakulteta za elektrotehniko ali VTŠ
—	merilno procesna VS	1
—	ind. elektronika VS	1
—	ind. elektronika VŠ	1
Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo
—	fizika (splošna smer)	1
Prijavi se lahko delavec ali delavka Gorenja, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
—	da je vpisan v šolo oziroma izpolnjuje pogoje za vpis izbrane smeri
—	da ima 3 leta delovne dobe v Gorenju
—	da je smer in stopnja šolanja,za katero se prijavlja,razpisana
—	da ni kandidat na stroške podjetja že obiskoval šolo enake stopnje
—	moški kandidati morajo imeti odslužen vojaški rok
Še pred obravnavo vlog s strani pristojnega organa morajo kandidati za šolnine opraviti psihološki test.
Prednost pri podelitvi šolnin bodo imeli delavke-ci, ki:
—	so uspešno opravili psihološki test
—	se posebno odlikujejo pri opravljanju del in nalog,za katere so zadolženi (oceno uspešnosti poda pristojni vodja)
—	so izbrali študijsko usmeritev skladno z deli in nalogami, ki jih opravljajo
—	ob izenačenih ostalih pogojih imajo daljši delovni staž v Gorenju.
Kandidati za šolnino izpolnijo prijavo na posebnem obrazcu, ki ga lahko dobijo v izobraževalnem centru (kadrovski sektor), soba št. 1, pri tov,Podhovnikovi.
Rok za prijavo je 15 dni po objavi v Informatorju.
Delavci, ki se že izobražujejo, morajo k prijavi priložiti še potrdilo o vpisu in opravljenih izpitih za tekoče šolsko leto. Z rezultati razpisa bomo kandidate seznanili najkasneje do 30. 6. 1982.
Izbrani kandidati bodo v Izobraževalnem centru sklenili pogodbo o medsebojnih obveznostih v času šolanja z delovno organizacijo, ki je razpisala šolnino.
Razpis štipendij
DO GORENJE TGO
Fakulteta za elektrotehniko ali VTŠ
—	merilno procesna VS	2
—	industrijska elektronika VS	12
—	industrijska elektronika VŠ	7
—	energetika VS	5
—	energetika VŠ	2
—	računalništvo in inf. VS	13
—	računalništvo in inf. VŠ
—	avtomatika VS
—	avtomatika VŠ
Fakulteta za strojništvo ali VTŠ
—	tehnološka VS	5
—	tehnološka VŠ	7
CD co co
—	konstrukcija VS	17
—	konstrukcija VŠ	2
—	energetika VŠ	1
—	energetika VS	2
—	avtomatizacija VS	5
Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo
—	kemijska tehnologija VS	1
—	tehnična fizika VS	1
—	uporabna matematika VS	2
Visoka šola za organizacijo dela
—	organizacijsko proizvodna VS	1
—	organizacijsko proizvodna VŠ	1
—	računalništvo VS	3
—	računalništvo VŠ	2
—	kadrovsko org. VS	2
Ekonomska fakulteta ali VEKŠ
—	poslovna informatika VS	5
—	poslovna informatika VŠ	5
—	računovodska VS	1
—	računovodska VŠ	1
—	plansko analitska VS	1
Filozofska fakulteta
—	slovenski jezik s književnostjo VS	1
Višja pravna šola	2
Program kovinar — strojnik (SR)
—	strojni tehnik V. stopnja	14
—	oblikovalec kovin IV. stopnja	3
—	preoblikovalec in spajalec kovin IV. stopnja	62
Program obdelovalec kovin in upravljalec strojev (SKR)
—	spajalec in rezalec kovin 11. stopnja	2
Program elektro-energetik (SR)
—	elektro tehnik energetik V. stopnja	3
—	elektrikar energetik IV. stopnja	10
Program elektronike (SR)
—	elektrotehnik elektronik V. stopnja	3
Program za telekomunikacijo (SR)
—	elektrikar telekomunikacij IV. stopnja	2
Program računalništva (SR)
—	programski tehnik V. stopnja	8
—	računalniški tehnik V. stopnja	9
Program poslovna finančna dejavnost (SR)
—	ekonomski tehnik V. stopnja	2
Program lesar (SR)
—	lesar, široki profil IV. stopnja	4
Program kuharstva (SR)
—	kuhar IV. stopnja	1
Program strežbe (SR)
—	natakar IV. stopnja	1
DO GORENJE PROMET - SERVIS DSSS PROMET SERVIS
Ekonomska fakulteta ali VEKŠ
—	plansko analitska smer VŠ	1
računovodska smer VS	1
—	računovodska smer VŠ	1
Program poslovna finančna dejavnost (SR)
—	ekonomski tehnik V. stopnja	1
TOZD PROMET
Fakulteta za elektrotehniko ali VTŠ
—	ind. elektronika VS	3
—	energetika VS	2
Fakulteta za strojništvo ali VTŠ
—	tehnološka smer VS	4
—	tehnološka smer VŠ	3
Ekonomska fakulteta ali VEKŠ
—	notranja trgovina VS	1
—	notranja trgovina VŠ	6
—	zunanja trgovina VS	3
—	zunanja trgovina VŠ	5
Biotehniška fakulteta
—	živilska tehnologija VS	1
—	agronomija VS	1
Program kovinar — strojnik (SR)
—	strojni tehnik V. stopnja	3
Program elektro — energetik (SR)
—	elektrotehnik V. stopnja	1
Program elektronike (SR)
—	elektrotehnik elektronik V. stopnja	2
Program kmetijec (SR)
—	kmetijski tehnik V. stopnja	2
Program metalurg (SR)
—	metalurški tehnik V. stopnja	1
Program poslovna finančna dejavnost (SR)
—	ekonomski tehnik V. stopnja	7
DELOVNA SKUPNOST GORENJE INTERNA BANKA
Ekonomska fakulteta ali VEKŠ
— bančništvo VS	1
GORENJE RAZISKAVE IN RAZVOJ
Fakulteta za elektrotehniko ali VTŠ
—	ind. elektronika VS	1
—	energetika VS	1
Fakulteta za strojništvo ali VTŠ
—	tehnološka VS	1
—	konstrukcijska VS	1
FNT — VTO Montanistika
—	metalurgija VS	1
Program kemik (SR)
—	kemijski tehnik V. stopnja	1
Program kovinar — strojnik (SR)
—	strojnik tehnik V. stopnja	1
Program elektro — energetik (SR)
—	elektootehnik energetik V. stopnja	1
Program računalništva (SR)
—	programski tehnik V. stopnja	*	1
Kandidati za štipendijo naj pošljejo prijave na naslov: GORENJE TGO VELENJE, IZOBRAŽEVALNI CENTER, 63320 TITOVO VELENJE, CELJSKA 5/a, najkasneje v 15 dneh po objavi razpisa, z imenom delovne organizacije Gorenje in TOZD, v kateri želijo prejemati štipendijo.
K prijavi za štipendijo na obrazcu DZS 8,40 je potrebno priložiti:
— kratek življenjepis z opisom socialnega stanja družine in poklicem staršev
—	potrdilo o vpisu v šolo po programu srednjega usmerjenega izobraževanja oziroma vpisu na fakulteto ali višjo šolo
—	overovljen prepis ali fotokopijo zadnjega polletnega spričevala (velja za osnovnošolce in srednješolce)
—	potrdilo višješolske ali visokošolske organizacije o opravljenih izpitih z navedbo števila predpisanih in že opravljenih izpitov in frekventacijsko potrdilo za tekoče šolsko leto
—	potrdilo o premoženjskem stanju družine in število družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu (izda ga davčna uprava pri skupščini občine)
—	potrdilo o dohodkih staršev iz preteklega koledarskega leta: navedeni morajo biti vsi dohodki družine, ki štejejo za dohodek po predpisih o prispevkih in davkih občanov, vključno z otroškimi dodatki. Starši — upokojenci priložijo odrezek nakazila pokojnine za december 1981.
Opozarjamo kandidate, da ne bomo obravnavali pomanjkljivo izpolnjenih vlog in vlog brez zahtevane dokumentacije.
Za kadrovsko štipendijo lahko zaprosi kandidat, katerega dohodek na družinskega člana prosilca ne presega 85 % povprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto. V primeru manjšega števila prosilcev bomo upoštevali tudi vloge kandidatov, ki presegajo dovoljeni cenzus, pa so izbrali poklic oziroma študijsko usmeritev, ki je v občini Velenje deficitaren.
Prednost pri podelitvi štipendij bodo imeli kandidati z boljšim učnim uspehom in slabšim socialnim stanjem, ob izenačenih ostalih pogojih pa otroci delavcev Gorenja.
Višina kadrovskih štipendij ter pravice in obveznosti štipendista so usklajene s samoupravnim sporazumom o štipendiranju v občini Velenje,
Študentje višjih in visokih tehniških šol prejmejo k osnovni štipendiji še poseben dodatek za deficitarnost.
Kandidate, ki se bodo prijavili v rednem razpisnem roku bomo z rezultati seznanili do 30. junija 1982. V kolikor ne bomo podelili vseh razpisanih štipendij v rednem roku, bomo naknadno sprejemali prijave za nepodeljene štipendije do 15. avgusta 1982. Ti kandidati bodo o izboru obveščeni do 15. septembra 1982.
Razpis štipendij Titovega sklada
1 . Sklad razpisuje v šolskem letu 1982/83
a) 145 štipendij za mlade delavce:
—	ki se odločajo za izobraževanje iz dela ali ob delu
—	ki imajo najmanj dve leti delovne dobe in niso starejši od 30 let
—	ki so s svojim dosedanjim delom, prizadevnostjo in ustvarjalnostjo dosegli nadpoprečne delovne rezultate v svojih delovnih okoljih ter
—	ki so aktivni v družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih in delegatskih organih, družbenih organizacijah in društvih
2.	Postopek za podelitev štipendij
Za štipendijo Titovega sklada evidentirajo in predlagajo
a) mlade delavce — do 30. maja 1982
samoupravni organi organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, pristojni za kadrovsko področje na pobudo in po poprejšnji obravnavi v družbenopolitič-
nih organizacijah, posebej organizacijah ZSMS v organizacijah ali skupnostih
3.	Predlog za podelitev štipendije mora vsebovati:
—	utemeljitev predlagatelja o ustreznosti kandidata (nadarjenosti in marljivosti ter družbenopolitičnem udejstvovanju)
—	kadrovski interes oziroma zagotovilo predlagatelja ali drugega pristojnega organa v občini o kadrovskih potrebah in zagotovilo o zaposlitvi po končanem študiju
—	za mlade delavce dokazila o delu in nalogah, ki ga opravlja kandidat
4.	Izbira kandidatov
O podelitvi štipendij sklada razpravljajo in odločajo izvršni organi v skladu s samoupravnimi sporazumi o štipendiranju v občinah (v nadaljnjem besedilu: pristojni organi):
—	za mlade delavce pristojni organi v občinah, kjer imajo sedež organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti, ki predlagajo kandidata, in sicer do 30. junija 1982
V občini Velenje, je na voljo 5 štipendij za mlade delavce
5.	Prednostni kriteriji pri izbiri štipendistov:
a) pri mladih delavcih imajo ob enakem izpolnjevanju razpisnih pogojev prednost kandidati:
—	ki izhajajo iz vrst neposrednih proizvajalcev v materialni proizvodnji in ki se odločajo za nadaljnje izobraževanje v smeri svojega osnovnega poklica oziroma dejavnosti
—	ki so glede na svoje materialno stanje v slabšem družbenoekonomskem položaju
6.	Pravice in obveznosti štipendistov sklada
Mladi delavci prejemajo štipendijo za izobraževanje iz dela v višini poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji preteklega leta, za izobraževanje ob delu pa v višini 50 % poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji preteklega leta.
Štipendisti sklenejo s Titovim skladom pogodbo o štipendiranju, s katero se zavezujejo, da bodo v nadaljevanju šolanja dosegali:
—	mladi delavci izjemoma v prvem šolskem letu v srednji šoli najmanj dober uspeh, v višjih in visokih šolah pa najmanj poprečno odeno 7. sicer izgube pravico do štipendije
—	da bodo nadaljevali z družbenopolitično, družbeno in samoupravno aktivnostjo
—	obvezujejo pa se tudi za vračilo sredstev štipendije, če ne bodo izpolnili pogojev za redno napredovanje v izobraževanju.
7.	Pristojni organi so po opravljeni izbiri kandidatov dolžni posredovati svoje odločitve predlagateljem in kandidatom ter izvršnemu odboru Titovega sklada SR Slovenije. Predlagatelji imajo pravico v 15 dneh po prejemu obvestila vložiti ugovor na podelitev štipendij pri strokovni službi pristojnega organa za štipendiranje v občini.
Razpis štipendij TS je bil objavljen 30. 3. v dnevniku Delo
in 8. 4. 1982 v reviji Mladina.
Kandidati lahko dobijo podrobnejše informacije v IC Gore--
nje TGO, pri tov. Robidovi.
Tovariški pozdrav!	Izobraževalni center
PROGRAM PRVOMAJSKIH PRIREDITEV V TITOVEM VELENJU
25.	april 1982 ob 8. uri
Sprejem štafete mladosti na Titovem trgu
26.	april 1982: ob 15. uri
DŠI — tekmovanje ekip OZD v kegljanju na kegljišču TV D "Partizan" v Šoštanju
ob 16. uri
DŠI — tekmovanje ženskih ekip OZD v odbojki za pokal 1. maja v telovadnici OŠ Bratov Letonje v Šmartnem ob Paki
27.	april 1982:
SREČNO — SPRETNO — srečanje ekip krajevnih skupnosti v spretnostnih igrah na športnem igrišču v KS Konovo
29. april 1982:
Zaključek likovnega ustvarjanja mladine osnovnih šol občine Velenje na temo dneva OF in delavskega praznika - 1. maja
29. april 1982: ob 12. uri
Odprtje novih proizvodnih prostorov v REK — DO SIPAK
29.	april 1982: ob 17. uri
Svečana seja Občinskega sveta ZSS Velenje in OK SZDL Velenje s podelitvijo priznanj — srebrnega znaka sindikatov Slovenije in srebrnega znaka OF v galeriji knjižnice v Titovem Velenju
30.	april 1982: ob 11. uri
Proslava ob 30-letnici REK — DO ESO z odkritjem spominskega obeležja narodnemu heroju Mihi Pintarju — Toledu
30. april 1982: ob 19.30
Povorka z baklami po ulicah Titovega Velenja in kanonada
ob 20. uri
Srečanje delovnih ljudi in občanov v Rdeči dvorani s kulturnim programom, v katerem sodelujejo:
—	Rudarska godba Titovo Velenje
—	združeni odrasli pevski zbori
—	narodno-zabavni ansambel "Dobri znanci"
1. maj 1982:
Budnica, kanonada.
Tovariško srečanje na Graški gori
9. maj 1982: med 7. in 9. uro
Začetek TRIM pohoda na Paški Kozjak iz Šaleka
OBČINSKI SVET ZSS VELENJE OBČINSKA KONF. SZDL Velenje
HARMONIKARSKI VEČER
V petek, 23. aprila, ob 19. uri, bo v knjižnici v Titovem Velenju HARMONIKARSKI VEČER, ki ga je pripravila Glasbena šola Velenje.
OBVESTILO VOZAČEM
Obveščamo vse delavce, ki se vozijo na delo z avtobusi in uporabljajo letne vozovnice, da morajo v primeru daljše odsotnosti z dela (porodniški dopust) vrniti letno vozovnico v kadrovski sektor, soba 7A.
Posebej obveščamo vse, ki so dvignili letne vozovnice, pa jih ne uporabljajo, so jih izgubili, ali se preselili, da to sporočijo, ali pa vozovnice vrnejo. V nasprotnem primeru bomo stroške prevoza, ki jih plačuje delovna organizacija, zaračunali vsakemu, ki tega ne bo upošteval.
Vaša vestnost bo pripomogla k zmanjševanju stroškov.
Kadrovski sektor
KOLESARJI!
27. aprila 1982 organiziramo prevoz na Dražgoški kolesarski maraton (77 km). Odhod avtobusa bo ob 6. uri izpred Rdeče dvorane.
Prijavite se pri Mariji Kovač (tel.: 132 - služba rekreacije). Prijavnina 150 din.
Služba za rekreativno in kulturno dejavnost
INFORMATOR LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV VELENJSKEGA DELA SOZD GORENJE, Izdajatelj: Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Velenje. Družbeni organ: Izdajateljski svet - predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc, člani: Stane Kumer, Tatjana Javornik, Alojz Kolenc, Slavko Pižorn, Anica Oblak, Janez Kos, Angela Delčnjak, Branko Amon, Pavli Strajn, Stane Šmajs, Jožica Stukovmk, Franc Magrič, Vinko Srnec, Silva Vivod, Zvone Pečnik, Miroslav Lešnik, Terezija Časi, Dušan Jeriha, Jože Skornšek, Dušanka Založnik, Rastko Lah, Srečko Panič. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar—Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 8000 izvodov. Tisk: Grafično podjetje GRAFIKA, Prevalje, 1982. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421—1/72 z dne, 23. 1. 1974.