200. številk*.
Ljubljana, nedeljo 31. avgusta.
VI. leto, 1873.
lv..*ja vsak »lati, tmtomil ponedeljke in rinove \,n praanikrh, tet t/elja po posti p Jguujuj,  *a uvbt.-o-oger?,ke dežele *s eeio ieui 16 gotd., r.a po! Loti 8 i<o:a iu Setrt lou 4 told. — Za Ljui)liane bre* puaiijanja m don ».* oelu leto 13 gold", w Jetrt leta 3 gola. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr.   Za pošiljanje d« dom se računa 10 krajo, za meieo, 30 kr. za «;r;t teta. — Za tuje deiele za co!o le>t<> 20 tf-Ut. na pV.        10 gold. — Za gospode aoltelje na ljudskih šolab
lxi ta dijake v. Ija znižana cena ia sicer: Za Llublj Htopue petit-vrato (i kr. će oo oznanil u enkrat Dopial naj ne Izvole »Var.kirati. — Rokopisi Op?avnistvo, ca katero nai se blagovdlijo pot$
V i J uIlMJiliii 30. avgusta. Če prav ne radi,  ipak  moramo denes zopet, namestu da bi o stvareh iu načelih govorili,  o  domačih   zadevah izpregovoriti mirno besedo. Kdor vzame zadnji broj „Go-spudarja" iu „Novicu v roke, ta bode videl, da so začeli neki (ne vsi) duhovniki, iu pa tisti kateri duhovnike rabijo za svoj osobni vpliv, — divji boj, čino vojsko na nas svobodomiselne   narodnjake,   posebno na ..Slo veuski Narod" in „Tcdnik"  in   pa  na vse one   može, o   katerih vedo in vidijo, da so delavui  za  svoje prepričauje v uarodno-slovcnski stvari.   Zlasti če človek „S1. Gospodarja" v roko   prime  in  vidi  to divjo strast, to fanatično sovraštvo, ki vejo iz vseh  strani   tega lističa, pa poleg tega ve, da sami duhovuiki, ozuanjevalci krščauske ljubezni, urodu jejo, administrujejo,  širijo in kolportirajo ta list — ta ne more naših razmer vesel biti.   In če  kdo po drugi strani pogleda, s kako brezobzirnostjo nas narodnjake napada  ua svojo   starost   dr.   Bleivveis v „Novicak", da kaže v svojem listu neizmerno več poguma in ognja proti nam nego kedaj proti prutu u,kom naše narodnosti — da nas denuucira kot „brezverce" on, ki je sam prvi prorokoval, da bo „farjeu zavrgel, kadar jih ne bo več potreboval za narodno politiko, ta mora  reči,  da  uas in inteligentni narastaj čaka še mnogo  dela,  preduo  iztrebimo te bolezenske snovi iz politično - naroduega gi banja.
Temu nasproti nij treba od naše strani drugega, nego vztrajnosti, miru iu delavnosti Kar smo izpovedali že dostikrat, ponavljali bodemo vedno in naši prijatelji naj to povsod med narodom širijo : hinavstvo je, da je od naše strani, ali od katere koli ,,v«»ra v nevarnosti." Vero ima slovenski narod in mbče mu je ne jemlje. Zdaj nij Turkov v deželi,
zdaj ne gre boj za vero. Saj je Kristus zatrdil, da njegove cerkve ne bodo premagala ni peklenska \ rata. A za našo narodnost, za slovanstvo uam tega uihče nij zatrdil. Samo naša narodnost in naša svoboda je v nevarnosti. To imamo rešiti. Za to se imamo poganjati. Ca boste „za vero", katere živ krst ne jemlje in je vzeti ue more, na straži stali, narodnost pa v drugi vrsti pustili iu še p« ili.hm iu brezobzirno po ouih mahali, ki so na braniku naše v največji nevarnosti stoječe 8vetiuje, — podobni ste, o ,,pravnarji" ! onemu Uibničanu, ki je vedel, da je izgubljeni konj v tej dolini, pa ga je šel vendar v ono drugo iskat, tako da mu ga je med tem volk snedel.
A zdaj, v hrupu in ognji boja, bilo bi zastonj prigovarjati našim protivnikom. Za to nekoliko reči prijateljem naše stvari. — Mi liberalno narodni svojega klerikalnega domačega protivnika nikakor ne smemo prenisko ceniti, a isto tako ga ne smemo preecujivati. Dolgo so klerikalci pri nas pili iz narodne moči, narodni program jo predolgo podpiral njih stanovske težnje; tako so moč zadobili in jo bodo še imeli. Za to jo treba na naši strani delati in podpirati vse, ki delajo Naša ideja, kakor vsaka pravična stvar, je sama po sebi močna. Mi, v centru, vidimo, da napreduje okolo in okolo. Pridobili smo že v tem kratkem času mnogo življe v, ki so že bili odpali, ker so mislili, da naša ua-roduost in nazadnjaŠtvo — je identično. Pridobili bomo Čedalje več nazaj. In tudi v prostem narodu se po mnogih krajih svoboden duh veselejc razvija, nego smo mi sami upali. To vso nam daje pogum. Že moremo reči, da smo kot stranka nepremagljivi
— tudi ko bi precej zdaj nikjer no zmagali
— kar pa mogoče nij, da ne bi.
Ali ravno to, ker naši protivniki s tako
strastjo delajo proti nam, ne smerno sami v sebe toliko zaupati da bi križem roke držali. Stranka svobodomiselnosti mora na Sloven skem napredovati in se množiti. Stranka onih, ki narod dcmoralizirajo, ki napovedu jejo vojsko vsej iuteligenciji in zdravemu razumu, mora padati. Za to je treba, da vsak posamezen prijatelj naših misli dela. V prvi vrsti naj pa podpirajo vsi naš organ, naš dnevnik „Slovenski Narod". Naj vsak prijatelj našega lista skrbi še za enega podpornika, to je zanj mala skrb, a za nas mnogo koristi, potem se bodemo mogli povečati iu delavnost razširiti. Isto tako naj se med kmete ,, Tednik1 širi; dajo to za nas koristno, to kaže divje tuljenje onih na „T.U, ki bi nas vse v žlici vode vtopili, ko bi mo gli. Sicer moremo povedati, da sta obadva Usta po zanesljivih svobodonii.seljmh naroč nikih že osigurana, in vsi bedasti napadi dr. Bleiweisa iu Kluua na „naroduo tiskarno-, so le „pobožne želje" teh gospodov. Ali kolikor bolj se organi ene stranke napadajo, tem bolj jo treba udom te stranke, da jih pod pirajo iu širijo in pa da protivne organe izpodrivajo.
Politični razgled.
!%'oii-*anJ«» «£t»ž**le.
V TJ ubijani 30. avgusta.
Od enega najodličnejših članov pnljskv opozicijo je sprejel češki „PorcI z Prahylt list, v katerem Poljak poudarja potrebo, da ko v državo p ravnih rečeh vsi antičen tralisti edini, posebno pa, da so Poljaki in (Vbi zediuijo. Za to naj se zdaj pred volitvami nikjer med opozicijo ne zaveže nobena stranka z a ali zoper udeleženje raj h s rata. Vsaka proticentralistična stranka naj se pa zaveže, da ne bode v tem glavnem vprašanji delala na svojo pest, temuč še le izvoljeni federalistični poslanci imajo skupaj
Nedeljska pisma.
XII.
Iu denes je zopet nedelja. Po lepej na-šej domoviui, ki je tako strašno pobožna, da po vseh ujeuih krajih „cerkvice bele po hol-niih Btoje" — poj6 deues zvonovi, iu povsod, iz bližnjega iu iz daljave romajo verni ljudje v farno cerkev, kjer jih pričakuje dušni pastir z uže dva dni naučeno pridigo. Starke po potu črez zobo \ leč. jo tega ali onega, starci govore modro vaje o raznih težavah, fantje iu dekleta imajo ljubezenske skrivuo.sti, dečki so tepo — tako gredo vsi k službi božji; mej tem pa sije siluee — so stolpu pak se glasi dobrodejno vbraui don zvonov — dolgo odmevajoč od loga do loga.
Včasi, v prešlih letih sem tudi jaz stal
tam gori v visokem stolpu — in svet pod mauoj jo bil tako cvetoč kakor jo sedaj — pa vendar je bilo vse drugače, nego denes. Denes pa sedim kraj gozda in — saujam ; pustil sem mašo iu njeno poezijo, pustil pridigo iu njeno moralo — sedaj sanjam.
Iu Vi, blaga moja gospica, Vi veste, kakov osrečevalui čut vzbujajo take sanjarije, vsaj sva včasi v mladih letih, sedo taui ua zelenem holmu, ki se tako krasuo dviga iz valov deroče Save, sanjaiila oba o prihod-njosti iu ujcuej sreči — in vesela iu zadovoljna sva bila; — deues pak, ko se nij še uresničila nobena ouih želja, denes saujam jaz le o uiiuohh časih, — iu Vi , krasna gospica V — Vi poj dete denes v cerkev iu culi bodete govor mladega vnetega kaplana, ki bo dejal: „Ljubite se med soboj!" — Ha, ha, ha, ljubite se med soboj! — Da, tako jo govoril pred kmalu dva tisuč leti
oni največji junak , ki je v prah podrl sč svojim naukom vso one poetične bogovo in boginje, ki jih je bila rodila napredujoča kultura v podporo svojega obstanka. Za ouini pa, ki je učil ljubezeu, so prišli drugi, rekoči da so njegovi; pa oui so morili iu žgali, bičali iu tepli — ohrekovali iu sovražili, — in vse to iz ljubezni — v.saj kogar gospod ljubi, — ga tepe. —
lu dan deues, ko je postalo sveto vse, kar je koristno . dan denes bi moral stopiti zopet duhoviti junak pred človeštvo, izruvati bi moral najvišjo cedro libanonsko iu udariti ž ujo po svetu, da bi kc pretresel od kitajskih plauiu do tihega morja, in govoriti BtrmeSemu človeštvu: „Ljubite se med soboj !u
Pa vsaj bi vse to nič no pomagalo! „Ovenk iu žvenk" to jc dan deues geslo, in prvo pomeni menda tolarje, drugo pa cekine, obeh pak ravno sedaj primaujkuje pri nas —
priti in odločiti. Večini bi se morale potlej manjšine podvreči. Možnost, da vsi federalisti gredo v raj h srat nij izklj u-čena". — Tako Poljak. Češki list pravi, da je s tem zadovoljen — a misli, da bi večina bila proti pošiljanju. Drugi zopet sodijo, da bode večina, vsled premenjene si-tuvacije, za udeleženje državnega zbora.
V H ritko vi na Gališkcm je cela ko pa kandidatov, ki se potegujejo za mandat v državni /bor v mestu Krakovskem. Največ tipanja ima dr. ZiblikieviČ. Zidovi pa hočejo kandidirati dr. Samclsona. Minister Ziemialkovki je dobil od volilnega odbora KolomejskegA mesta vabilo , naj prevzame kandidaturo v Kolonicjskem volilnem okraji.
Na fmftH.ik4'M» so okrajni glavarji občinskim predstojnikom ukazali, da morajo imenike volilcev do 1. septembra predložiti.
V Ivauiču ua tirmiskem je bil 28.
avg. narodni kandidat dr. Sram za poslanca izvoljen. „N. P. P.w poroča, da so vsled naprave centruma iz narodnjakov in unioni stov, kateremu je tudi Ladislavs Pejačevič pristopil, nekateri narodnjaki, med temi Rački iz kluba narodnih poslancev izstopili. Škof Strosmajcr baje ne pride k tej sesiji deželnega zbora.
V m*■■ J«* *lr
f V*rnvn.rki list „l'avs" pravi, da se bodo bonapaitisti zvezali z republikanci, ako ti sprejmo ideje plebiscita. Princ Napoleon je zdaj v Livornu.
Nemški vojaki zapuste do 16. septembra Verd nn.
Chamhordovci so skovali neko adreso do pobožnega Frohsdorfskega puščavnika, ki so mu jo mislili poslati v dokaz udanosti, menda za to, ker si je pridobil take zasluge za opro ščenje francosko dežele od Nemcev in za pla čanje milijard. To adreso mislijo Chambordu takoj poslati, da le nemški vojaki odido, in sicer kot izraz ,,javnega mnenja".   A „Kčp. fram,aise"  je  po  naključji  vjela koncept adrese, ter ga objavila svetu. Potuhnem kle rikalci se rnenda nijso šc nikdar tako hla mirali.
Šfttn»Jski finančni minister se dogo varja 16 španjskimi in tujimi kapitalisti zarad velikega posojila, da bi plačal vojne stroške in zapadle kupone.
Voditelj španjskih  Karlistov, Lizar-raga gre s .'1000 možmi  v  pomoč bandam ki Estello obsedajo.   Santa Pan jo natepcl pred Estello Karliste, ki so šteli 8000, se
Eostavil na njih mesta,  ter jim   vzel nekaj ouj in precej  blaga.   Sploh  trpe Karlisti velike zgube.   Don  Karlos je bil sam po veljuik.
Karlisti so objavili razglas,  v katerem se smrtno kaznijo žugajo občevanju z želez
nico s Francosko. Isto tako se bodo postre-ljali oni, ki mislijo telegraf popraviti.
Mtnlijatiski ministri se vrnejo kmalu v Uim. Kralj je odpotoval iz Turina v Flo-renco, princ Napoleon pa na Francosko.
fmrJtkn kraljica  je  prišla 28. avgusta v Trst, in je obiskala tam grško nezedinjeno cerkev, kjer jo je občinstvo navdušeno spre jelo. 29. zjutraj jo odšla na Dunaj.
Utrnit «•'*#> f;i sodnijski predsednik, dr. Trieps je odšel v Oencvo, da se potegne tam za pravico vojvodo Viljema, kar se tiče zapuščine njegovega brata.
franku vlada je obsodila škofa Le dohovskega na 200 tolarjev   kazni,   ali, če rajši hoče, 4 mesece zapora.  Skof Koett je obsojen na 400 tolarjev.
\rntiki državni zbor se to jesen gotovo skliče.
Turški divizijski general Mohemed-Alid paša je dobil povelje, naj z grškimi poveljniki Dachli in Djira vred deluje proti lupe ž n i m četam v TeRaliji.
Dopisi.
Iz Ittllio 17. avg. I Iz v. dop.j Na dopis si. c. kr. okraj, šolskega sveta v Krškem 19. avg. t. 1. št. 23.3 se je naročilo, krajnemu svetu na Kaki, naj nemudoma naznani, ali se bode letošnjo šolsko leto s šolsko veselico ali z navadno šolsko preskušnjo sklenilo. — Krajni šolski svet na Raki se 24. avgusta t. 1. snide ter enoglasno sklene, da naj se letos po navadi očitna skušnja vrši, kajti šolska veselica se je že v god šolskega patrona obhajala. — Ob enem je šolski krajni svet sklenil pismena povabila k tej slovesnosti na naslednje gospodo od-poslati: gospodu župniku, gnsp. žnpanu, gospodu Viljemu Pfcifcrju kot raškeniu posestniku, in občečislanemn kandidatu za volitev v državni zbor, na denes 527. dan avgusta. — Dne 27. avg. zbere se Šolska mladina ob 1 /9 S uri v šolski izbi, od koder gre s šolsko zastavo v farno cerkev k slovesni sveti maši po številu 209 učencev in učenk.
Zakaj in odkod pride da ..vera peša"V vpraša dandenes klerikalec. — In duhovni nam zmirom opovirajo in pravijo narodnjakom: pvero nam bodo vzeli", na dragi strani pa pravijo: „za vero, dom in cesarja".
Mi smo prosili gospod župnika, naj bi oznanili naše nameravanje, pa bil je odgovor : „naj berič kliče." Tudi se nij vedelo še do L ure popoldne poprejšnjega dneva, ali bode sveta  maša za   prihodnji   dan al
papirja imamo preveč. In meseca majnika, to je bil oni veliki „krah", ko so papirji padali „\vic die Bltttben im Maien", ko bi bili toliko cunjastih akcij lehko zopet nazaj v stope poslali, je torej bilo papirja veliko preveč na svetu, da si dr. Blciweis še nij v „Novicah" krščansko želje izrekel , da bi vendar za božjo voljo tudi akcijo „narodne tiskarne" postale tak ničev papir , sicer je nij rešitve pred tem groznim liberalnim po plavom „mladih."
Stojva, gospica! Teh svetili prvaških imen no bi smel v svoja bogokletna usta jemati. Gotovo nemate, ne zamerite gospica, dovolj slovanske omike. Za to naj Vam po vem, kak zakon je bil veliki srbski car Dušan v svojem vsem učenejšim juristom znanem „zakoniku" dal. Tam se bere v §. 173. „Kdor oskubc brado vlastelinu ali dobremu človeku, temu se obe roki odsekajo." In prvaki so tako krotki in miroljubni in pri-zanašljivi, da bi mi v istini to ljubav storili,
ko bi se še dolgo h m u kal okolo njih brade; in kaj bi Vi, gospica rekli, ko bi Vam ne mogel več pisati 9 -*■ To se ve, vso drugače bi bilo, ko bi se držal 4?. 174. Dušanovega zakonika, v katerem srbski car določuje od besede do besede: „1 ako se oskubeta dva sebra (= plebejca, neprvaka) m eh o k k u h i n e je šest perper (= majhen starosrbsk denar)". To se pravi, ako bi jaz začel navalivati na kacega ..Mladoslovcnca", katerega so dr Hlcivveis za „vogelfrei" razglasili in puste vsacemu kaplanu, da v „Novicah" „brado skubc", potlej bi bil gotovo smel v Smidovo kavarno h prvaški mizi celo poslati postreščku pobirat „mclmskubino", katera bi bila kij uhu prvaški znani skoposti utegnila ne mnogo menj obila izpasti, nego ona „mclioskubina". katero bi bil naš ljubljeni prijatelj Klun sku paj zneseno dobil od kuharic in tercijalk ko bi bil na denarno kazen obsojen.
Bfaptl sta.
ne ; še le ko so večji učenci odšli, so je naznanilo, da se bode k sklepu šolskega leta sveta maša brala. Tudi je to za vero izpod-budno, da, ko so se vsi narodni šolski možje kot udje krajnega šolskega sveta pri šolskem izpitu sešli in nas je tudi gospod Viljem Pfeifer počastil , gospodov duhovnikov nij blizu bilo nobenega. Kje „vera peša V" Kaj si morejo otroci misliti? Le tako napicj, to je rakov pot. —
Šolsko spraševanje se je vršilo po navadi. Iu kaj mislite, kaj učitelja h koncu doleti V Moral je šolsko mladost po zahte-vanji šolskega sveta tudi v krščanskem nauku izpraševati!
Izrekamo tukaj prisrčno zahvalo vsem udom krajnega šol. sveta, gospodu Pfeiferju, kateri jo šolsko mladost v izpodbnjo šolskega obiskovanja bogato z raznimi šolskimi rečmi obdaroval, ter mnogo žrtvoval, tako, da sc more reči, da je vsak učenec bil ali s knjigami, ali s pisalnimi pripomočki previden. —
Tukaj se očitno kaže , kdo ima srce za šolo in za narodovo omiko, kdo pa ne. Možje slovenski, posnemajte naš vrli krajni šolski svet.
Tudi je nam čestiti gospod Viljem Pfeifer obljubil, da nam bode več „pesmaričnih" knjižic daroval. Za vse mu izrekamo v imenu šolske mladosti prisrčno zalivalo in bog plati. Šolam pa iz dnu srca želim mnogo enakih šolskih dobrotnikov.
Iz M<»vilifck<k okoli««-   na slovenskem Štajerskem 28. avgusta. |Izv. dop.| Če prav volilni shod  na Blanici  nij bil tako reden in miren,   kakor je smel vsak pričakati, kdor tukajšnjo mirno ljudstvo pozna, pa je bil vendar takega uspeha za našo na-rodno-liberalno stvar, da bi nobena druga agi tacija takšnega ne i mela. Še sedaj govoro kmetje le od toga shoda, jeze se nad onimi, ki so pod komandom Tomhakovim  skušali motiti zborovanje in se jako vesele, da je „Slov. Narod" tega nesramnega jezuvita tako vrlo javno oštcl. Volitev g. dr. Vošnjaka jc v naših treh   okrajih   čisto gotova, tako mi zagotavljajo  vsi upljivni možje in sicer taki, ki so dozdaj šc vselej bili volilci. In zdaj hočem  še  eno povedati v karakteristiko onih ljudi, ki so pri shodu kričali: „Proč b šolami"!  V Hlanici  dozdaj  še nij redno šolo, da si bi tam bila silno potrebna, ker je občina velika in  najbližnje Šole po dvo uri oddaljene. Gospod L en čok. kateri je vselej pripravljen dobro stvar podpirati, sklical je može iz občine skupaj ter jim predložil, da hoče on šolsko poslopje zidati pod tem, da se mu denar brezobrestno v 20 letnih obrokih povrne.   Proti temu velikodušnemu predlogu so kričali baš oni ljudje, kateri so pozneje tudi pri volilnem shodu najhuje kričali proti šoli, oni ljudje,  katere fanatični duhovniki a la Tombak rabijo in hnJRkajo.
Iz TTrNttt 28. avg. (Izv. dop.) Znano jo že, da v Trstu mestni magistrat obstoj] iz najhujših protivnikov narodne svobode Slovencev, iz It ilijanisiniov, ki so ob onem nasprotniki Avstrije. Nepravičnost vsake vrste, zatiranje vsake neitalijan^ko narodnosti, to je kine, katerim se zdanje mestno starešinstvo ponaša. Da ga karaktorizujem v pravim svitu, naj omenim, da je letošnjo leto izpu stilo ogromno število volilcev, iz svojega zapisnika, med temi največ okoličanov, katerim je bil termin za reklamacije 8. avgasta od-
merjen, oni pa še do den&šojega dne, kakor je to laška navada, zapisnikov nijso niti videti dobili, da bi se prepričali ali so vpisani ali no. Ko pa se je slučajno zvedelo za to, onda so se oddale reklamacije nekoliko do 3, nekoliko pozneje i opombo , da volilci nijso dobili zapisnikov. A „pravični" magistrat je zavrnil skoro vse take reklamacije, izgovarjajo se, da je ekspedicija komisarjem poslala ob pravem času knjižice; če jih oni nijso razposlali , starešinstvo ne more kaj zato. To jo še huje ko v Bosniji. Tu se nema Človek nikamor pritožiti, če nij on laške narodnosti. Koliko trgovcev je Trstu Slovencev in Slovanov, kateri plačujejo odstotke in velike davke državi, dajejo svoje sinove v vojake, a voliti nemajo pravice ! Pa naj kdo poreče , da je boljo v Trstu nego v turški Bosni? Med mnogimi nevpisanimi TOliloi je tudi dr. Dorn, kateri se je zarad tega žo na Dunaji v državnem sodišči pritožil , katero je odločno kot krivično spoznalo , da ga magistrat v volilno listo ne vpiše. Ker letos zopet nij bil vpisan , reklamiral je, a v predzadnji seji je bila reklamacija od Lahov zavržena z vsemi proti enemu glasu. Vladni komisar jo glasovanje suspendiral. Kaj bo iz tega, no vemo. — Kadovcdni smo res, kako bo državno sodišče proti svojeglavnemu magistratu svojo avtoriteto varovalo. „Cittadino", organ lahonske stranke, je v nedeljo 24. t. m. celi uvodni članek o tem napisal in poudarjal, kdo ima prav, ali dr. Dorn in državno sodišče, ali laški mestni magistrat: „Cittadino" se izgovarja na pravila mestnega starešinstva, in proti koncu sklepa svoj stavek, da je magistrat po pravilih postopal in prav ravnal. — Log obvaruj , da bi kako slovensko stare šiustvo tako ravnalo. Precej hi bilo raz p u sč eno in pod vladni k ura tel dejano. V Trstu pa vlada mirno gleda Italijanisime, kateri vidno kažejo največje dejanske simpatije do Italije ter demonstrirajo proti lastni državi. Vladni organi roko drže takemu početju nasproti ter sejejo veter, da bodo enkrat vihar želi. Slovenci v Trstu in v okolici pa se moramo kot najnevarnejše državljane misliti, vzlic temu, da smo zvesti in pripravljeni braniti državo proti vsakakim napadom. Prihodnjič hočem poročati o šolah tržaške okolice in o naših učiteljih. To bodo zopet za nekatere, veliko-mamehike in trde lahonc kaj, ker se skrivajo za ličino narodnosti.
Iz Oserskesa 28. avg. |lzv. dop.| Mnogo naših municipij, zlasti mnogo naših županij, je teritorijalno tako nespretno raz-prostorjenih, da se njih uprava samo dan gubno izvrševati more. To uvidcvŠi je naša vlada sklonila, županije kolikor najbolje mogoče arondirati. O načinu tega so deues po vseh naših časopisih razmozgava. Iz raznih mnenj, ki so se o tem predmetu do sedaj zaslišala, more so pa sklepati, da se namerjavano arondjranjo nc bo dalo povsod tako izvesti, kakor bi vlada rada, iu kakor je splošna želja. Mesto radikalnega izvođenja arondacij županij, skrčila so bo vladna osnova valjda na neznatno krpanje na šarastem plašči naše notranje politične ured be. O tem pa, da bi so pri arondaciji županij na narodnostne moje kakor.šcn takšen obzir vzel, o tem šo uiti govora nij.
Drugi predmet javne diskuzije je fuzija iu transfuzija naših političnih strank. O tem „geurn*4 so naši žurnalisti  res pravi mojstri.
V svojih listih porivajo fuzijo in transfuzijo eno v drugo predal gore in predal dole, in na zadnje pridejo v tako konfuzijo, da ne vedo več ne kodi noter, ne kodi ven. Fuzija in transfuzija denes nijute nič drugega, nego žurnalističcn predmet. Notranjega zrna v tem nij skoro nič.
Orijentalno vprašanje, ki bi naš svet najbolj zanimati moralo, razglaba, se v naših listih samo tako mimogrede. Tem živah-ueje so pa začeli srbski in rumunski listi povodom bosnijskih hnmatij o njem pisati. Hclgradski „Vidovdan" in tudi zagrebški „Obzor" svetujeta Bošnjakom, naj ne iščejo pomoči od velevlastij, ampak naj si sami sebi pomagajo, kakor so si Srbi in Grci pomagali, ali z drugimi besedami, naj Bošnjaci javni punt narede proti Turkom. „Vidovdan" Izreka pomenljive besede, da Bošnjaci v tdučaji ustaje ne bodo osamljeni ostali! Iz turškoiilskega postopanju nalega sarajevskega konzula Tcodorcviča se da soditi, da jo Andrassv v orijentalucj politiki šc zelo neodločen, ter da jo njegov radikalen preobrat glede turske politiko še v prvih povojih. Cujc se, da bo Tcodorovič iz Sarajeva v Belgrad premesten, Kallav pa iz Bclgrada v Atene, v Sarajevo pa baje pride spet korenit Magjar,   valjda Kallavjev brat.
Iz zagrebškega sabora nemarno nobenih pravili vestij. Naši državniki se boje, da hrvatski regnikolarci ne bodo v saboru zadostno večine za potrjenjo novo nagodbe na-kortešcvali. Ce se bo nova nagodba v hrv, saboru potrdila, se bo to zgodilo samo s pomočjo zaničevani h llaiu hi juncev, brez njih se bo teško skoz sabornico  bngzirati dala.
V tem slučaji bodo Rauchijauei zavezniki narodne stranke proti Makaučevim Mlado Hrvatom. To je vendar vredno, da se registm-je! „Pesti Napio" je poslal posebnega dopisnika v Zagreb. Njegovi dosedanji dopisi diše ani nmzno proti narodne j stranki. Ce se nova nagodba v hrv. saboru potrdi, bodo Magjari na večjem dobičku, nego Hrvati, Čc se pa zavrže, bodo pa na večej izgubi, nego Hrvati. Magjarskim državnikom mora tedaj bolj na potrjenji nagodbe ležeče biti, nego je Hrvatom.
Domače stvari.
— (Ondno — a ne Čudo.) Dr. Bleivvcis klimi v „Novicah", njegov iu Gostov hlapec kaplan Klun pa v „Vatcrlandu" da bo naša „narodna tiskarna" falirala. Naj klerikalni sumničili ki in škodožcljuiki rajši pišejo o svojej „fami licu "banki „Sloveniji", na primer sledeče resnice: Da predsednik banke „Slovenije knez Sahn Itcillorsehcid svojih graščin no zavaruje pri banki „Sloveniji", ampak pri tujih tržaških zavarovalnicah, da banka „Slovenija", tolikrat obečanega kup-čijskega oddelka še do sedaj nij uvela, niti ga nc bode iz lcliko razumljivih uzrokov, --to jc vsakako čudno, nikakor pa Čudo. Najbolj čudno a nikakoršno čudo pa je to, da je banka do sedaj več nego :iOO.«>00 gold. sprejela, a da ima. v gotovini komaj še kacill 70.000 gold.!! Vse to kljub« vse mu ('oslu riagovcmu „žegnu".
(Božji poti ustavljeni.) Minister notranjih  zadev, baron Lasscr, je vsein ua nic.stnijštvom   ukazal ,   da  so   božji poti iz zdravilstvenih   razlogov   začasno ustavljeni, zlasti tudi božji poti v Marijin <'cl.
— (Grof II oh en \v a rt.) Iz Notranjske ga se nam piše:   „Košanski kaplan, S. .Jalen piše v 34. listu za mežnarje  in  trcijale to le : „Vsak Košancc pravi, naš grof poznajo naše kraje in   vedo  za naše potrebe, nihče drug ne bo naš poslanec, kot oni". Gospod kaplan se je precej  zlagal.   Govoril   sem z možem, ki Košancc bolj pozna, nego kaplan Simen .Jalen.   Ta me je  zagotovil,  da Ko-šanci grofa Hohemvarta nc marajo. Spomin jajo sc namreč šc predobro  onih  Časov, ko so mu morali tlako   delati   na  graščini v ltavnah, in ta spomin jim nij sladak.
— (Iz BrožiČ) nam piše nek prijatelj : Gorostasnih laži j, kakor jih ima zadnji ..Gospodar" v svoji strupeni zagrizenosti o volilnem shodu v Blanici nakopičenih, šc nijsem nikdar v svojem življenji v nobenem listu či-tal; kar začudenja so se mi lasje ježili, ko sem premišljeval, kako jc vendar mogoče, da se upajo pomaziljeni možje v talai jih tako lagati ! Shod sc je ravno tako vršil, kakor je to v „S1. Narodu" poročano bilo, kar sem pripravljen vsako trenotje pred sodnijo pričati in s prisego potrditi. — Med ostalim je to prav v klerikalnih možjanib rojena laž, da bi bil dr. Zamik rekel, da fajmoštra nobenega nij, ker doma pri svojih kuharicah ležijo. .Jaz sem jako pozorno in z veliko do padljivostjo njegov govor zvečer poslušal, niti ena beseda mi nij odšla. Povedal nam je dr. /urnik gorke resnice, osoljeno z marsikaterim dobrim dovtipom, ali po „ Gospodarju" oktroiranoga dovtlpa o fajmelterakem r a z ve sel j o v an j i on nikdar rabil nij, ker nema navade s tujimi, posebno pa s klerikalnimi peresi lepotičiti se!
— (G. prof. Karel Glascr) iz Ptuja nam piše, da, ako jc v dopisu od „Velike Nedelje" štev. 10(1 on mišljen pod šifro „G. iz Ptuja" so dopisnik vara, če ga meče med „pravnarske" agitatorje. — Tudi mi nijsmo mislili, da bi bil g. profesor (Jlaser men jen, ker ga svobodomiselnega moža poznamo.
(Deželni okrajni ž i v i n o z d ravniki.) štajerski deželni odbor jc imenoval za okrajne živinozdravnike g. Franceta Kei-dingerja (menda trdega Nemca) za Celje, g. Janeza Wagncrja za Slovenji Gradec in g. Franceta Sorina za Ljutomer.
— (Čitalnica v Bojanu.) K občnemu zboru in volitvam novega odbora se jc prav mnogo udov sešlo in voljeni so bili : Kot predsednik g. M. Žvanut (enoglasno), potem za odbornike gg. A. Božička, .1. Lc-ban, M. Kurent, M. Katalan, J. Drašček in D. Kurent.
— (Iz Trsta) se nam 28. t. ni. piše: Denes 1 j<» popoldne se je pripeljala grška kraljica < >!ga z dvema sinovoma semkaj, da pohodi Dunaj. Kakor že navadno pri takih prilikah, zbralo sc jc dosta radovednežev. Osem čilih, Hiažno oblečenih hrodarjev pri-veslalo jc visoko gospodo od ladije u:i kopno, kompanija vojakov je storila svojo dolžnost, topovi na kaštelu in visoki c. k. uradi taisto, in lepa mlada Rusinja sc jc odvozila v tukajšnjo grško cerkev boga zahvalit za srečen prihod. Nekaj „Evivaw, nekaj „Živio" sc jc slišalo, in sc videlo, da tukajšni prebivalci na živioklic nijso tako pripravljeni, kakor zmiraj „lojalni Dunajčan". Sicer pa vročina ncvsiniljcna — slaba letina malo vina     malo koruze itd.
— <G. Andrej NVinkler), okrajni glavar v Tomiuu bode, kakor beremo v „Va-terlandu", tudi kaudidoval za državni zbor kot vladni kandidat. „Vat.1' ve dalje povedat;, da se jo VVinkler pismeno obrnil do nekega višjega duhovnika na GkorUkem ter ga prosil, nuj bi podpirala duhovščina njegovo (\Yinklerjcvo) kandidaturo. Duhovnik pa jo odrekel, ker imajo klerikalci že tako svojega kandidata, goriškega klečeplaza dr. Tonklija. Ko bi Wiukler res naroden bil, kakor sc je včasi štulil, ne bi so silil za kandidata nasproti dr. Lavriča. A mi zidamo na uaroduo zavest in politično zrelost goriških Slovencev, da si ne bodo izvolili za zastopnika c. k. služabnika, odvisnega od vsakega višjega uradnika.
— (Iz K rasa) se „SoČi" piše : Naši klerikalci pač uijso tako zvesti svojemu geslu : „vsc za vero dom iu cesarja". Izgled! — V K o b i 1 j i-glavi je starček učitelj, piiljubljen pri bta rili in mladih, in starček jc hotel s svojimi učenci slovesnost napraviti ua čast cesarjevega rojstnega dne. A gospod „Tone", zvesti Glasovcc, z devizo vse za cesarja, vero iu dom, nij hotel k tema čisto nič pripomagati, uiti slovesne mašo brati, in zakaj ne V Za to ne, ker mu nij hotel menda učitelj, ki ima 28 gld. na mesce, 2 gld. za mašo plačati. To je tedaj od naših pobožnih, da še za cesarja maševati nečejo, če nijso dobro plačani. In vendar je njih geslo: vse za cesarja itd. nPo njih delih jih boste spoznali!"
— (Istrski deželni zbor) je bil sklenil, napraviti za Utro gospodarsko šolo in v ta namen 100.000 gld. najeti. Cesar je zdaj potrdil to postavo. Taka šola je res za Istro potrebna in koristna, a istrskim Slovanom ne bode nič hasnila, ker je učni jezik italijanski. Slovenci imajo tedaj samo plačo za to šolo, koristi pa nobeno.
Razno vesti.
* (Slovanski pedagogi.) Zbor slovanskih pedagogov na Dunaji se jo 20. avgusta slovesno odprl v dvorani akademijo znanosti. Zastopane so vse slovansko narodnosti, največ je Čeho-Slovanov.
POftllllLO.
\ sem bolnim moč in zdravje brez loka in brez stroškov.
Revalesciere du Barry
Izvrstno zdravilu UevalcBciere du Barry odstrani vse bolesni, ki se leku KOperBtavljajo, namreč, bolezen v želodci, v živcih, v prsOi, na pijiuah, jetrah, žlezah, ua sliznici, v dnsnjakii, v mehurji in na ledvicah, tuberkole, sušico, naduho, kaielj, nenrebavljivost, zapor, drisko, nespečnost, slabost, /Jato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, šumenje v ušesih, modlico, in hljevanje krvi tudi ob času nosećosti, RCSlno silo, otožnost, sušenje, revinatizem, prntin, bledico. — Izpisek iz 75.000 spričeval o ozdravljenji, ki ho vsem lekom kljubovala:
Spričeval« št. 08.471.
P r o n e 11 o pri BIondo\ i. S6. oktobra 1869.
Moj gospodi Morem vas zagotoviti, da odkar čudovito Revalesoi6re du Uarrv rabim, to Jo od dveh let, niti nadležnosti svoje starosti, niti teže svojih Hi
let več ne čutim. Hoje noge bo zopet ftlbke postale,
moj pogled je tako dober, da DO potrebujem očal; moj želodci" Jo močen, kakor bi bil .'50 let star, — s kratka, čutim m- pomlajen: jaz pridihu jem, spovedu-
jein, obiskujem bolnike, potujem precej daleč peš, čutim svoj um jasen in svoj spomin očvrsten. Prosim Vas, tO izpoved objaviti, kjer in kakor hočete. Vam
zelo u dani
Abbč Peter C a s t e 11 i, Baoh-os-TheoL iu župnik v Prunettu, okrog .Mondovi.
Sjiričfval« st. 75.705.
Dunaj, Prate rs traa*c jj
maja 1K7I.
.laz -m-in Vam hvalo dolžen za prospeb, katerega JO Vaša Revalesciere pri meni napravila, Trpel sem namreč ua želodčnem krču, kašlju in driski, od kojega me je Vaše i/.vrstno zdravilo odrešilo.
L, O r os m a n n. Tečnejši  kot iijcbo,  prihrani  I.Vvnhsciere pri odraščenih in pri ot roei h ookrat svojo ceno za zdravila.
V plehastih puiicafa po pol funta l gold. 60 kr„ 1 funt 2 gold. .r>0 kr., 9 funta 4 gold. 50 kr., S funtov lo gidtl., 18 funtov 20 gold., 84 funtov 86 gold., — Kovalesciere-lbscuiteii v pušicah a 9 gold. 60 kr. in 4 gold. 60 kr. — Revalesciere-Chocolatee v prahu in v ploščicah za 19 tas 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold. K) kr., 4H tas 4 gold. f>0 kr.,  v prahu za 120 tas
|o -..Id., ?)i 28K tafl SH
roi;
za 576 tas 30 gold.
— Prodaje: Barry du liarrv & Coni p. na Dunaji. U »HfiMuliKMNNe St. H, v Ljubljani Kd. Mahr, v 4. rutici bratje O b e r a n z ni e y r, v Ins-
liniiiii Dieohtl & Frank) v Celovel P. Blrn-bacher, v Lonci Lud vi g Miiller, v Maribora F.  Koletnik  &  M.  Morič, v   Merami   J. B.
Stockhausen, kakor v vseh mestih pri dobrih lc-karjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiša na vse kraje po poštnih nakaznicah ali povzetjih.
Opomenica.
LUN« kuli m«> <lray.l»e I. sen t. I Banovo, 1432 gl., v Novom mestu. — Krisianovo, 24<>4 gl., v Za-tičini. — Ktiausovo. v liibnici. — 2. sopt. : Z dar-jevo, 1790 v Kozjom, — 4. sejd. : Novakovo. 33.000 gl., in 3 njivo. 100O gld,, v Ljubljani. — 5. sept Šrebotovo, 760 gl., Slbertovo. 980 gl., Boletovo, 400 gl. in Želejevo, 1000 gl., v Postojni. — Skubiccvo, 1715 gl., v Zatieini. — Vičkovo, 916 gl.. v Novem mestu. — (i. sept. : Puciharjcvo, v Ljubljani. — Sti plošekovo, 340O gl., v Konjicah.
Umrli v IJiil>U"iii
od 20. do 28 avgusta. Noža Bregar, prebivalka. 72 1. in Ant. Podlo gar, hišnik, 73 1., oba na oslabljcnji. — Matej Gu-banec, berač, 66 I., na vodenici. — (.1. Jan. Mohor« čič, dijak, 21 1., najotiki.— Klis. Salhergei.sodar.sk otrok, 9 mas. — Rosalrja Pavle, otrok poŠt. sluge, L 1. in Ludvig vitez lirami, stotnišk otrok, 4 mes,, oba na griži. — Marija Kbhrcr, strtigarsk otrok. 0 mes., na sušici. — Lucija Jarko, prebivalka, 60 I., na slabosti. — Kari Palor, otrok namestnijskoga svetovalca, 7 mes. — Gregor Ablin, delavec, 03 L, na pMnč. bolezni.   -  Marija l'h'vnik. berač'cn, 7o
1, na griži. — Andrej Plankar. delavsk otrok, 2 Vina sušici.
I m I i
BO. v g ti I { a. Kelner li Idrije
vi
Parina iz No Gor
larn|'j» t
a mosta.
Pn Klefanln: Steber i/. Hamburga, j up. Korn iz. Trsta. — Soroer iz Pra,e. Pri MnUii: Piuighart iz Dunaja. Pri %Min»r«t:   Pmli iz Trsta. — Lngelhofci iz(Jradca. — Kroine iz Koroškega. — Geschneutseb (?) i/. Kočevja. — Korišek iz Maribora.
Xriii«» cene
v Ljubljani 30. avgusta 1.1. Plenica 7 gl. 90 kr.; — rež 4 gi. 70 kr.; — ječmen 3 gld. 30 kr.; — oves 2 gi. — kr.; — ajda 3 gl. 80 kr.; — proso 3 gl. 20 kr.; — koruza 4 gl. 20 kr.; — krompir 2 gl. 30 kr.; — fižol 5 gl. 90 kr.
— masla tunt — gl. 52 kr.; — mast — gl. 38 kr.;
— speh frison — gl. 34 kr.; — Ipoh povojen — gl. 42 kr.; — jajce po 9*/i kr.; — mleka bokal 10 kr.; govedino funt 26 kr.; — teletino funt 32 kr.; — ■jvinjsko m. .... funt 30 kr.; — sena cent — gl. 8f> kr; — slamo cont —g!. 90 kr.; — drva trda 7 gld.
— kr.; — mehka 6 gi. 20 kr.
Dunajska borza iJO. avgusta. Uzvirno telegrafijo po-oćilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih  .   69 jcld
Enotni drž. dolg v srebrn    .   .   ">3 ,
1860 dri. posojilo.....101 .
Akcije narodne banke              973 „
Kreditne akcij*......211 ..
London ........111 „
Napol..........8
C. k. iv. k o. i.......— „
Srobro   ...                    .   . 105 .
75 30 75
50 20 90
kr.
75
Mlad fant,
kateri se more z dobrim spričevalom priporočiti, ki zna slovensko in nemško, in je 13 do 14 let star, se takoj pod dobrim pogojem vzime za učenca v mojo štacuno Spe cerijskega iu tvarinskega blaga.
Ivan Gostenčnik
v Ljesah, pošta Prevali (226—1) n a Koroškem.
priporoča se za izvršitev
banknih opravil vsake vrste.
Po svojem banknem in menjalnem komptoiru kupuje in procltij&t vse i'i*edllONtiae |).k|»ii*4'. 4»*Iioiii|»lir&i laieiijicc po obstoječem tarifu, izdaja lltik&izil&l na vsa av^trijsko-ogeiska in tujezemska trgovinska mesta po najzmernejšib pogojih in p<»MOJta najceneje na vse pri borsab notiraue t'flcktt^ in Yttlu(4* 70 do 80% kursne vrednosti. Njen bankni in menjalni komptoir ima zmerom veliko ZlllOfpo ^ io4lil4»slia ili |iM|iirov in opravlja VMllko boroiio nu i'4»«i 14» z iiitj-kiiltliltiifjMiufti |M»^4»ji.
Dalje Joillljc^ «l4k«iaij4» 11» Ol»l'«kMti in sicer daje zdaj :
a) na Giro-Conto (knjižico) 5°/0 obresti brez odpovedi za zneske od 5 gld. do 3000 gld.;
5Vi °/o obresti proti I5dnevni odpovedi za vsakovrstne zneske. B°/o        n       )j   90 d       || || ii
b) na blagajnicne liste (Kassenscheine)
4V«% obresti brez odpovedi, 5Va% obresti proti 30dnevni odpovedi.
Za uf/orim* iu đlctvkat tm!*tff<injr i/ltuvnio priporoča filijala:
5V9% založna pisma avstrijske hipotekne hanke
v koHovib po 100 in po 1000 gold., katera se v letih s polno nominalno vred-n ostjo potem iz/rebauja nazaj plačujejo in imajo kupone za 1. dan aprila in 1. dan oktobra;
572%) založna pisma avstrijske hipotekne banke
v kosovib po 1C0 iu po 1000 gold., katera se v JO letih s polno nominalno vrednostjo potem izžrebanja nazaj plačujejo in imajo kupone za 30. dan junija in 31. dan
decembra;
9% bone otomanskega zaklada <>d leta is72., kateri se bodo itpiačai
tli. tBitia Julijo iie 13. tlaiii jnli.i&a B^7m. leta,
h kuponi za Vti- dan januarija in '/i:i- ^uli Jl'''Ja> v kosovih po 100 BterlinSkifa liber.
Ker jo filijala prodajo imenovanih papirov prevzela cu commission, jej je moči izvišiti vsako naročilo j»o €lift4»Vlielil Uiii'nii.
Kontno lilijala pozornost trgovcev in obrtnikov obrača se posebno ua svojo samostalno
□J^- kreditno družbo
in jih vabi, naj pristopajo. Programi o organizaciji te družbe dobivajo se v komptoiru filijale na velikem trgn, 'štev. 23i). (92—19)
Izdajatelj iu za uredništvo odgovoren: Ivan Semen.
Lastnina in tittk „Narodne tiskarne".