242. številka.
Ljubljana, v soboto 21. oktobra 1899.
XXXII. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Iahaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemam sa avotro-ogerake dežele za vae leto 15 gld., sa pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., sa jeden mesec 1 gld. 40 ] kr. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuj s de Sele toliko več, kolikor poštnina znaša. — Na naročbe, brez istodobne vposiljatve naročnine, se ne ozira. — Za oananila plačuje se od Btiristopne peti t-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* franko vati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnistvo je na Kongresnem trgu at. 12 rjpravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. i. vse administrativne stvari. — Vbod v uredništvo je is Vegove ulice St. 2, vhod v upravnistvo pa a Kongresnega trga 8t. 12
Telefon št. 34.
v
Razkrinkani dr. Susteršič.
Zgodila se je politična grdobija prve vrste, tako nizkotna, tako podla, da jednake ne pozna zgodovina naših strankarskih bojev, in da se je mora v dno svoje duše sramovati tudi zadnji pristaš tiste stranke, ki je na svojo zastavo zapisala katoliško ime.
V izberi sredstev niso bili klerikalci nikdar preveč tankovestni, ali da bi se posluževali tako nehonetnih in izdajalski h sredstev kakor se je tedaj izkazalo, da jih rabijo, tega bi nikdar ne bili pričakovali.
Dr. Ferjančič je padel. Umaknil je svojo kandidaturo prostovoljno, še predno je prišlo do volitve, ker je hotel rešiti solidarnost desnice in preprečiti, da bi njegovo mesto zavzel nemški nacionalec Prade. In to bi se bilo gotovo zgodilo, ker je nemška klerikalna stranka decidirano izjavila, da na nobennačin ne glasuje za dr. Ferjančiča. Će bi bila desnica vztrajala pri dr. Ferjančiču, bi se bila nemška klerikalna stranka v najboljšem slučaju vzdržala volitve; dr. Ferjančič bi bil padel in ž njim vred bi bila premagana cela desnica. Ta poraz bi bil občuten za desnico, zakaj ta poraz bi bil znači), da so bile vse njene izjave solidarnosti gola fraza, da te solidarnosri nikjer ni, in da desnica sploh več ne reprezentuje večine poslanske zbornice.
Nasprotstvo nemške klerikalne stranke proti dr. Ferjančiču je, kakor je sedaj po jasnjeno, izviralo od dveh strani: na jedni strani je uplivala vlada, na drugi strani je uplival vodja kranjskih klerikalcev, dr. Susteršič, na pomoč pa so nemškim klerikalcem priskočili konservativni veleposestniki, na čelu jim grof Palffv.
Vladno stališče je umevno. Vlada je hotela na vsak način odstraniti dr. Ferjančiča, da dobi prostora za kandidata nemške levice. Zastavila je ves svoj upliv, da spravi nacionalca Pradeja na mesto prvega podpredsednika, da pripomore zahtevi nemške
LISTEK.
To in ono.
G. urednik!
Boštjana Žvana morilec in spletkar proti dr. Ferjančičevi kandidaturi za državno-zborsko predsedništvo: to dvoje oseb je minoli teden Ljubljančane najbolj zanimalo. Blaž Ravnik še ni docela razkrinkan, dasi govori veliko število dokazov za njegovo krivdo, — spletkarja, katerega je itak sumil že marsikdo, pa poznamo, in včeraj se nam je sporočilo*) z Dunaja polno njegovo ime.
Slov. klerikalec je nahujskal s pismi člene nemške klerikalne stranke proti drju. Ferjančiču — svojemu rojaku. S temi pismi se je ta klerikalec sam istovetil s „Vater-landovim" člankarjem: Celje je za Slovence .tuja zemlja" in radi tega nemškega Celja ter radi dejstva, da je dr. Ferjančič „ein gottloser Mensch und Pfaffenfresser", zato dr. Ferjančič ni mogel postati več državno-zborski podpredsednik . . . Velika čast je zadela z izvolitvijo drja. Ferjančiča I. podpredsednikom avstrijskega parlamenta ves
*) Besedam državnega poslanca Pacaka in ces. svetnika P e n i z k a vendar smemo verjeti, g. urednik!? Op. dop.
levice do uresničenja in naravno je, da je trkala pri tistih klubih, ki so njenim besedam in željam najbolj dostopni, pri klubu nemških klerikalcev in pri klubu konservativnih veleposestnikov. In agitovala je proti dr. Ferjančiču s tistim zloglasnim „Vater-landovim" dopisom v rokah, v katerem se je s skrajno zlobnostjo podtikalo dr. Ferjančiču, da je on kriv celjskih izgredov, in v katerem se je Celje priznavalo kot „frem-des Gebiet".
K naravni dispoziciji nemških klerikalcev in konservativnih veleposestnikov, izpodriniti tistega dr. Ferjančiča, katerega je „Vaterlandov", sedaj razkrinkani dopisnik že dobro leto dosledno obrekoval in proti kateremu je na vse načine zlobno ščuval, prišel je še vladni pritisk in naposled še pisma, v katerih se je dr. Ferjančič slikal kot „gottloser Mensch" in »Pfaffen-fresser", pisma, v katerih je vodja kranjske klerikalne stranke rotil in prosil nemške klerikalce, naj ne glasujejo za dr. Ferjančiča. Potem pač ni čuda, da so nemški klerikalci se uprli proti dr. Ferjančiču. Saj so imeli zavest, da strmoglavijo moža, katerega hočejo razen vlade tudi slove n s k i klerikalci odstraniti, katerega slovenski klerikalci ne marajo na podpredsedniškem mestu videti.
Ne bomo govorili o silni moralni škodi, katero je ta podla spletka prouzročila slovenski državnozborski delegaciji, o škodi, ki jo ima naša narodna stvar, ker smo izgubili važno in vplivno postojanko. To lahko vsak sam presodi. Pribiti pa se mora tako zavratno ščuva nje in obrekovanje, pribiti in ožigosati toliko bolj, ker izvira zgolj in jedino iz osebne zavisti, iz strupene nestrpnosti, in iz najgrše častihlepnosti.
Znano je, da skuša dr. Susteršič vsa-cega moralno ubiti, kdor mu je na poti, kdor se neče ukloniti njegovemu diktator-stvu, a da se drzne postopati tako tudi tam, kjer gre za najvažnejše narodne interese, to je tako nizko in podlo, da slo-
naš narod. Tako uglednega mesta do Ferjančiča še nikdo Slovencev ni imel v naši zbornici. No, ta Slovenec s svojim vele uglednim mestom med vsemi državnimi poslanci pa je bil slučajno liberalec. In ker je bil liberalec, so spletkarili slovenski in nemški klerikalci proti njemu že od prvega početka; — ker ni klerikalec, so ga hoteli vreči, naj velja kar hoče ... In izšel je „Vaterlandov" članek s svojimi strastnimi napadi na drja. Ferjančiča, s svojimi izdajalskimi, gnusnimi trditvami, da je Celje „fremdes Gebiet8. In na to je zašumel ves nemškonacionalni in nemško-klerikalni časnikarski gozd. Temu šumenju pa se je pridružil tudi »Slovenec", ki je soglasno z omenjenimi, našemu naroda sovražnimi listi konstatiral, da se je dr. Ferjančič „onemogoči 1" s svojim govorom na Bledu. „ Onemogočil" se je, to se pravi: državnozborski podpredsednik ne more biti več! — Končno pa je spustil še naš poštenjak jato pisem na nemško katoliško stranko in spletka je bila dovršena ... S padcem drja. Ferjančiča je padel tudi naš narod, z žalitvijo drja. Ferjančiča je kruto razžaljen ves pošteni naš rod. Prvi in bržčas tudi zadnji Slovenec v parlamen-tovem predsedništvu je bil dr. Ferjančič; nobenega zastopnika nimamo več. Tega pa so krivi s svojo blazno sovražnostjo do
venski jezik za označenje tacega ravnanja niti primernega izraza nima.
Po tem koraku dr. Susteršiča nimamo mi več ž njim obračunavati, ž njim mora obračunati njegova stranka. Ta stranka je zadeta bolj kakor dr. Ferjančič ali pa naša stranka. Mi imamo opraviti samo z izredno grdobijo, smradljivo intrigo in s političnim nasprotnikom, ki jo je uprizoril. Drugače pa je s klerikalno stranko. Ta je v „Slovencu" proglašala svojo solidarnost z dr. Ferjančičem, in njeni državni poslanci so bili do zadnjega trenotka solidarni z dr. Ferjančičem, dokler ta ni sam odstopil. Morda jim ni šlo od srca ali držali so se pošteno. Če imajo pristaši klerikalne stranke kaj Časti v sebi, se morajo z vso odločnostjo upreti Šusteršičevi komandi. Ako tega ne store, p ade sramota ne celo stranko, klerikalni poslanci pa ostanejo osmešeni pred vsem svetom, ker ves svet bo rekel, da morajo prenašati vse počenjanje dr. Šusteršiča in da sme ta tudi v najvažnejših stvareh delati kar se mu zljubi, ne meneč se za poslance.
Za našo narodno stranko pa izhaja iz tega važen pouk. Šusteršičevo postopanje je dokaz, da s klerikalno stranko, ki jo vodi tak mož, sploh nikaka zveza ni mogoča, da s tako stranko ni mogoče nikako skupno delovanje, da je vsako skupno delovanje ž njo na škodo narodni stvari in na kvar narodni stranki. To naj bi že vendar uvideli tisti, ki vedno škofu pod talar silijo, in ki so radi vsakega poštnega pečata pripravljeni kapitulirati pred stranko) katere vodja se ne sramuje uprizarjati spletk, kakršna je spletka proti dr. Ferjančiču. Treba je odločnosti, in zadnji čas je, da preneha dosedanje omahovanje. Če nećemo biti ne krop ne voda, če ne vemo, ali spadamo v liberalni ali v klerikalni lonec, potem je boljše, da se vse popusti.
Shod zaupnih mož je na vsak način poklican, da nam prinese v tem oziru jasnosti, da bode konec vsemu omahovanju. Komur niti razkrinka nje dr. Šusteršiča ni odprlo oči, komur niti sedaj, po  tej ostudni
vsega narodnonaprednega, s svojo nizko zavistjo proti vsemu, kar ni klerikalno, tega so krivi naše narodne izdajice, ki hočejo podreti, ponižati in poteptati v prah vse, kar jim je na poti in naj zajedno tudi ponižajo in poteptajo čast vsega naro da.
Toda oprostite, g urednik, da sem zašel v podlistku na politično polje! No, srce si moram vs < j nekoliko olajšati s tem, da vsklikam:
Fej takim Slovencem ! Para ne najdejo niti med Zulukafri in Bazuti!
Zapuščajoč prežalostno slovensko politiko naj se obrnem k naši literaturi. Tu je v zadnjih mesecih mnogo prav veselih pojavov. Slovenskih leposlovnih knjig kar dežuje in obljubljajo se nam še nekatere. Najprej .Erotika", potem „Čaša opojnosti", na to »Vinjete", sedaj zopet .Hamlet" in .Rokovnjač i". V kratkem dobimo kar troje izdaj Prešernovih poezij, na to zadnji zvezek Stritarjevih zbranih spisov in kmalu tudi dr. Tavčarjevih „Povestij" HI. zvezek. Bržčas pa ne mine tekoče leto, ko izide še dvoje zvezkov izbranih pesmij: E t bi na Kristana in Iv. N. Resmana! Ali ni to veselo!? — Včasih smo čakali po več let, da smo dočakali drobno zbirko pesmic ! Dandanes pa nam polože vrli naši knjigo-
spletki na nevtralnih tleh, ni dovolj dokaza, kam vesla klerikalna stranka, tistemu sploh ni pomagati _
Kmetijska družba in politika.
Pospeševanje kmetijstva, ki je edina naloga naše družbe, nima s prav nobeno politiko opraviti. Tega načela so se vsi dosedanji odbori naše družbe držali skozi več kakor 130 let. Vsled tega je bil glavni odbor brezbarven; v njem so sedeli možje vseh politiških smerij, in to je bil vzrok, da je družba procvitala. Kranjska c. kr. kmetijska družba je edini zastop v deželi, v katerem sodelujejo složno tudi Nemci, ne da bi se na ti ali oni strani čula kaka pritožba. Od nekdaj so se posamezni odborniki pečali za svojo osebo s politiko, in pripadali so ti odborniki vsem politiškim strankam v deželi, v službi družbe pa, pri sejah in pri sklepanju se niso nikdar dali voditi strankarskim, politiškim nazorom, temveč so imeli pred očmi vedno le blagor družbe in kmetijstva. Vedeli so pa tudi vedno, zabraniti politiki pot v to družbo. In prav je bilo tako! S trenutkom, ko bo pri izjavah in ukrepih družbe odločevala politika, bo prenehalo uspevanje družbe, in to na njeno Škodo, na škodo kmetijstva ter kmetovalcev, na največjo škodo pa kmetov samih.
Udje - kmetovalci, zlasti pa udje-kmetje, ne dovolite, da bi prišel v družbo politiški prepir, ker bi pomenil družbeno hiranje, pridite na dan 2 6. t. m. v Ljubljano in oddajte glasove za mir, t. j. za stare odbornike, ki pripadajo, vsem strankam naše dežele, a se združujejo v želji, kmetijstvo pospeševati. Ne dajte se zapeljati, mislite samostojno in trezno ter ne pustite, da bi nastal prepir, katerega stroške bodete plačevali Vi!
Družba, ki po svojih pravilih mora sprejemati za svoje ude Slovence in Nemce, konservativce, klerikalce in liberalce, krščan-
tržci kar vsak mesec novo elegantno slovensko knjigo. Da, džt, „mi vstajamo" vsaj v literaturi! —
Tudi naša dramatika se je začela prav živahno gibati. Koga ni razveselil razglas sedanje gledališke intendance, ki naznanja toliko dramatiških pisateljev! Jos. Stritar, dr. Zbašnik, Cankar, Gangl in Anonimns. K tem sta se pridružila v zadnjem času še Etbin Kristan in Iv. Škerjanec. Znano pa mi je, da vloži tekom letošnje sezone še nekaj naših priznanih mlajših pisateljev svoja dramatska dela!
Upam, da bode imela vsaj večina teh novih izvirnih dram lep, trajen uspeh! —
Vsekakor originalen učinek pa je zbudila Stritarjeva igra .Logarjevi", a ne v Ljubljani.
S pisateljevim dovoljenjem so izpustili celo III. dejanje. No, boljše — menim — bi bil storil g. Stritar, da je izpustil II- dejanje. To dejanje je namreč — po splošnem mnenju — najšibkejše, najmanj resnično in naravnost utrudljivo, m. dejanje s svojim slovenskim kostanjarjem, modru-jočim za oglom dunajske palače na Ringu, — a svojima prepirljivima — rekel bi, aktuvalno prepirljivima — filologoma se nam, da smo v enem spoznali nega Navratila!) — in s svojim
ake socialiste in socialne demokrate, katoličane, protestante in Žide, ta pač ne more in ne sme biti politična, in če kdo trdi, da ima katerakoli stranka posebne pravice in zmožnosti za izključno vodstvo kmetijske družbe, je to budalost, katero prav gotovo ne veruje nobeden družbenih udov, ker takega neumneža menimo, da nimamo med saboj. Na drugi strani pa z mirno vestjo lahko trdimo, da je ni stranke na svetu, ki bi v svojih vrstah ne imela poleg najboljših poštenjakov tudi največje lopove, ki se ravno spoznajo na prepire, katere uprizarjajo, ker v kalni vodi potem najlaže ribarijo zase ia za svoj žep.
Bog daj, da se ne posreči zanetiti po-litiški prepir v odboru kmetijske družbe, zato prosimo vse družbene ude, naj pripadajo katerikoli politiški stranki, da puste pri tem vprašanju politiko v nemar in naj se združijo za odbor, ki je sestavljen iz mož različnega politiškega mišljenja, katerih dosedanje delovanje dokazu e, da jih vodi edino le želja, kmetijstvu pomagati. Pri tej priliki pa udom na vsa usta povemo, da so najodličnejši in naj velja vnejši možje tiste stranke, kateri pripadajo oni, ki so uprizorili zavratni napad in gonjo proti družbi, to početje odločno obsodili in grajali.
Komur je torej mari družbenega pro-cvitanja in kmetijskega napredka, ta naj voli dosedanje odbornike, neglede na njih politiško mišljenje.
Končno še besedo glede po pravilih izstopivših odbornikov, katerim mesta se imajo popolniti, in ki se priporočajo v zo-petno izvolitev.
O gg. podpredseniku Povšetu in odbornikih grofu Barbu ter nadučitelju Ž i -rovniku ne bomo govorili, ker so bili že na prekinjenem občnem zboru dne 13. julija t. L vsi zanje Mislimo, da bo tudi sedaj tako, če je vsaj na videz kaj resnosti, kajti politično mišljenje imenovanih gospodov je takrat kakor danes bilo eno in isto in je vsak dan pozna.
Nadomestiti z drugimi gospodi se je pa hotelo na občnem zboru 13. julija t. 1. gospode: c. kr. višjega gozdnega svetnika V. Goli a, posestnika ter deželnega poslanca J. Lenarčiča, deželnega stavbenega svetnika W i t s c h l a in odvetnika ter grajščaka dr. pl. Wurzbacha.
Radi bi vedeli, s čim se je zameril gosp. višji gozdni svetnik Goli, katerega izvolitev v glavni odbor 1. 1880. je povzročii sam rajni dr. Bleiweis? Škoda bi bilo po-tratiti sploh kako besedo v pohvalo tega gospoda, katerega zaradi njegovih osebnih in strokovnih vrlin spoštuje in čisla vsa dežela. Koliko je ta gospod naredil v ko rist kmeta, ker je ublaževal krutosti gozd nega zakona, katerega najbolj občuti kmet, ve le tisti, ki pozna razmere! V vseh gozdnih razporih, pri katerih je gosp. Goli najmerodajnejši, stoji on vedno v okviru zakona na strani kmeta, kateremu je že tisoče in tisoče škode zabranil, zato lahko z vso jezo rečemo, da tisti kmet, ki pomaga delati in ščuvati proti višjemu gozdnemu svetniku Gollu, ni vreden, da ga zemlja nosi. Vrhu tega je g. Goli v odboju tudi kot gozdni strokovnjak potreben, in je kot
tično burnim prizorom med bratoma, t j. med kostanjarjem Matijo in propalim juristom, ki hiti v svojem obupu v Dunav — to dejanje je vsekakor neprimerno drama-tičnejše, recimo, efektnejše kakor II. dejanje. Tako dolgočasnih „krokov" — kakoršnega slika g. prof Stritar v tem II dejanji — pa na Dunaju med akademiki dandanes sploh ni, zlasti med Slovenci ne. (Mislim pa, da akademiki ob cvičku sploh nikdar niso „krokali".) In da bi si na »kroku" pripovedovali take dolgovezne »storice" in tako kisle »dovtipe", jaz vsaj na dunajskih akademiških  »krokih" nisem doživel . . .
In vendar — o čudež ! — so se čutili nekje nekatere „stare bajte" — „zadete" s tem II. dejanjem »Logarjevih." Izvedel sem namreč, da je zavladala nekje med nekaterimi slovenskimi »starimi bajtami" strašno razburjenje in nepopisna ogorče nost radi — g Stritarja! Morda pozovejo g. profesorja na »krokarski" dvoboj, da bo moral piti z njimi »buteljna!" Na mensuro g. profesor pač ne pojde. Kvečjemu če pošlje — a la general Mercier — kot svo jega zastopnika sina edinca . . .? Vsekakor pa so nekje »stare bajte" razžaljene in sicer ne vsak zase, ampak — solidarno. Vsa Stritarjeva drama — tako se jeze go-
tak sedaj v naši deželi in pri sedanjih razmerah nenadome8ten.
Gospod posestnik in deželni poslanec Jos. Lenarčič je kot jako delaven odbornik skozi 9 let svoj odborniški posel zvrševal najvestneje. On ni le tehnik, temveč tudi visokoizobražen kmetovalec, kakor je morda on edini v deželi. Gosp. Lenarčič je edini gospodarsko-tehniško izobraženi mož v odboru, in namesto da smo veseli, da ga imamo, naj bi ga izbacnili! On ni le teoretik, ampak tudi izboren praktik; in če takemu možu zabranjujemo delovati za javni blagor, se nam lahko smej a ves svet, ko vendar na drugi strani vedno jadi kujemo zaradi pomanjkanja tehniško-izobra-ženih mož v deželi.
Devetindvajsetletni odbornik gospod stavbeni svetnik Witschl, najožji prijatelj rajnega dr. Bleiweisa, je za družbo storil toliko kot malokdo. Koliko strokovnih del in spisov je ustvarila njegova pridna roka za družbo in za njene ude, in kot edini inženir v odboru je brezštevilnokrat posvetil svoje znanje v prid kmetijstva. Vrhu tega ima g. \Vitschl kot posestnik in bivši gospodarski uradnik tudi praktične izkušnje v kmetijstvu in mu nihče ne more odrekati vse sposobnosti za odborniški posel.
Gospod dr. pl. \Vurzbach je bil voljen na željo dr. Blei\veisa 1. 1876. v glavni odbor, z namero, pridobiti v njegovi osebi ju ridiško moč za družbene namene. Tej nameri je bilo s tem v polni meri ustreženo, kajti dr. pl. Wurzbach je družbo, ki potrebuje pri svojem obširjem delokrogu mnogokrat pravniške pomoči, vsikdar uspešno in brezplačno zastopal ter ji pomagal s svojim svetom. Dr. pl. Wurzbach je pa tudi pomagal odboru, kadar se je pečal z gospodarskim zakonodajstvora, kar ni bilo redko, pri čemer je pa on vedno zastopal načelo najskrajnejšega varstva kmetskih interesov.
Namesto gospoda deželnega glavarja pl. Detele, ki kot častni družben ud po pravilih ne more biti več odbornik, se kan-diduje deželnega glavarja namestnik, gosp. grajščak in hišni posestnik v Ljubljani L. baron Lichtenberg. Njegova vplivna oseba ter njega poznanje kmetijskih razmer kot praktiškega kmetovalca in izbornega živinorejca so nam porok, da bo kot odbornik veliko koristil družbi in udom, zato se lahko z mirno vestjo priporoča najtopleje.
To leto je pa pobrala smrt iz srede odbornikov velezaslužnega gospoda c. kr. živinozdravniškega koncipista Folakovskega, in tudi na njega mesto je treba voliti novega odbornika. Družba ima silno veliko opraviti z živinorejo in posebej z živino-zdravniškimi zadevami, zlasti sedaj, ko naj na poziv deželnega zbora ustanovi prepo-trebno bolnico za živino in preosnuje pod-kovsko šolo. Družba mora imeti v odboru strokovnjaka in veščaka, zato se nasvetuje za odbornika mesto rajnega Folakovskega gospod ces. kr. živinozdravniški koncipist Alojzij Pavlin.
Zmaga v Idriji.
Iz Idrije, dne 18 oktobra. Dolgo Čakate na podrobnejše poročilo o izidu občinskih volitev v Idriji ! Pa vem,
spodje „bajte" — je ljut napad na nas, in očitki, ki so obrnjeni na videz proti Janku Logarju, lete prav za prav tudi le na nas. In gg. »stare bajte" so preiskali igro — po »Sloven. Narodu!" — prizor za prizorom ter dognali: to cika name, ono nate, — s tem zbada Toneta, — s tistim pa smeši Tineta . . . Da, da, tako je. Stritar zafrkuje nas! — Njegova drama je persi-flaža, je pamflet! — Ongav Korle je tudi imel srčno napako in je umrl za jetiko, — ongav Janko je res iz Lašč doma, — ongav Franc - pa je v istini spravil očetovsko bajto na nič. Ta in oni tovariš dela res tudi kisle »dovtipe" in oni in tisti je v istini majčkeno podoben Dušini, Zorku ali celo" Ropotaju . . . Da, da, Stritar, častni člen »Slovenije" je postal klevetnik slovenskega dijaštva! Klerikalce podpira v zasra movanju »starih bajt", — ergo pereat! — Tako so besneli »stare hiše te dni nekje.*) Ker izidejo »Logarjevi" že v kratkem v tisku, prepričajo se gg »stare bajte" sami, kako so se blamirali s svojo togoto
*) Usojam si priporočati gg. slovenskim pisateljem, naj opisujejo v prihodnje — n. pr. a la Raimund — le duhove, vile, vrage in razne prikazni. Potem ne bo »zadet*1 nikdar več nihče!
Op. stavca.
da nam odpustite, ako Vam v opravičenje povem, da smo ta čas porabili v končno rešitev socialnega vprašanja, odprli smo namreč eKrščansko gospodarsko društvo" vulgo »katoliško štacuno". Ko so namreč narodnjaki osvobodili ljudstvo iz babilonske sužnosti zatiranja od združenih klerikalcev in birokratov; ko so je vzbudili k zavednosti o njegovih človeških in državljanskih pravicah; ko so si z brezobzirnim bojem za politično, zakonito in materialno jednako pravnost nakopali sovraštvo črne in plave internacionale; ko so s pritiskom na dr žavni in deželni zbor razkrili krivice, ki se delavcem godijo ter jim priborili v par letih brezplačno žito in drva in nekoliko izboljšano plačo; — tedaj so vrgli osebni in strankarski koristolovci kratkovidnežem suho kost, imenovano »konsumna društva", in to sedaj slepi in gluhi glodajo ter na svoje osvobojevalce lajajo za njih hrbtom si pa »grajski" in „farovški" radosti roke manejo, ker se nadejajo, da se tako izne bijo svojih najvećih sovražnikov, ker vidijo, da sedaj se oni delavci, ki so pri konsumnih društvih, ne brigajo več za zvišanje plač, za preskrbljenje v starosti in bolezni, za duševni in socialni napredek, za osebno in politično svobodo, za ljudski blagor, — ampak da vse njh socialno vprašanje obstoji v tem, kako bi na beraško palico spravili trgovce, krčmarje in rokodelce ter kako bi podpirali velike trgovce založnike in fabrikante, skratka — kapitaliste. Z ustanovitvijo »katoliške štacune" se nadejamo, da smo torej popolnem rešili socialno vprašanje, zato nam že ne zamerite, da Vara tako dolgo nismo nič poročali o izidu vo litev v naš občinski zastop. Letos so bile volitve posebno važne, kajti letos so vprvič samostojno nastopile vse tri stranke- napredna, socialistična in klerikalna. Socialisti so se z le njim lastno energijo že dolgo pripravljali, da pokažejo svojo moč, in so zadnjega moža privedli na volišče, tako da so bili že naprej zagotovljeni zmage v III. volilnem razredu. Klerikalci so zadnji teden pridno agitovali in pobrali večino pooblastil; tudi oni so se zagotovo nadejali zmage in celo v vseh treh razredih, tembolj, ker se narodnjaki niso nič pripravljali. Tako so bili socialisti in klerikalci že naprej pijani zmage, in so kazali uprav prevzetno samozavest. Ta nasprotniška prevzetnost je zadnji dan skoro brez vsakošne agitacije kljubu osebnim mržnjam vzdramila naprednjake iz njih zaspanosti, da so šli v precejšnjem številu na volišče Dve tretjini vseh volilcev je prišlo volit, dočim se je druga leta udeležilo volitev le do jedne tretjine.
Izmed oddanih glasov so dobili v III razredu naprednjaki povprečno S3, socialisti 59 in klerikalci 48 glasov. V II. razredu so prišli vsi volilci, razun treh, na volišče, in so dobili liberalci povprečno 20 glasov, klerikalci pa 11 glasov. V prvem razredu volijo samo uradniki, učitelji in duhovniki. Izvoljeni so liberalci skoro jednoglasno, kajti klerikalci so ujeli le štiri glasove: dva duhovnika, jednega »tridese-terih" učiteljev in jednega »uradnika" z ljudsko šolskimi študijami Navedeni izid volitev je zgodovinske važnosti za Idrijo, kajti letos so v prvič  padli  klerikalci na
in koliki — tilistri so vzlic svojemu bivanju v velikem mestu . . . Spoznali bodo tedaj kako trhel je njihov »liberalizem", kako puhla njihova svobodomiselnost . . . Prof. Stritar ni hotel »fotografirati" nikogar in tudi ni nikogar »zadel". Fotografiral in zadel pa je le na splošno slabost neka terih slovenskih očetov, ki hočejo imeti svojega »dohtarja" in naj si razpade vse imetje in naj poginejo vsi drugi rodbinski členi. To slabost in njene posledice je hotel šibati g. prof. Stritar, če tudi se mu II. dejanje ni posrečilo. O persiflaži ali pamfletu pa v vsej igri ni niti duha . . . Gos-spodje »stare bajte", ki poznajo g. Stritarja osebno, vedo. da tudi drugače ne more biti! Preblag in obzira poln je naš Stritar, da bi mogel žaliti koga osebno. —
To sem hotel sporočiti, g. urednik, tudi Vam v nov dokaz, kako majhni, malenkostni in filistrski smo še Slovenci vzlic temu, da smo s svojim dr. Šusteršičem in svojimi klerikalnimi izdajicami že na vrhuncu »fin de siecla . . ." Naivnost in blaziranos*, pristna nepokvarjenost in skrajna deka lenca nista zmešani menda nikjer toli nevarno, kakor prav v slovenskem narodu. Zdravstvujte!
F. Ničman.
vsej črti. Pred šestimi leti še le so se začeli svobodnjaki emancipavati od klerikalcev. Tačas so pa samo zaprečili, (]H niso bili izvoljeni najstrastnejši klerikalci, a mestni zastop in župan so bili vendar klerikalni. Pred tremi leti so narodnjaki toliko zmagali, da je bil sedanji narodni župan izvoljen — po žrebu. Sedaj je pa ves mestni zastop, izvzemši jednega virili-stana, na županovi strani, tako da je bil danes gosp. Dragotin Lapajne vnovič soglasno izvoljen županom. To naj mu služi v zadoščenje za otročje zavistno za bavljanje klerikalnih duševnih pritlikovcev, ki mu štejejo v nedopusten greh njegove vseučiliške studije; za nedostojni poskus, uničiti njega in družino s podlim ovadu-štvom; za umazane napade v klerikalnih listih. Vse to ni nič izdalo! Še vedno bo sedel na županskem stolu v lepi novi mestni hiši v žalost in srd onim, ki so v duhu videli na njem že sebe ali svoje poslušne kreature; še vedno ima zaupanj-večine idrijskih volilcev, ker izvoljen je bil celo v tretjem razredu z absolutn.-večino oddanih glasov — narod mu toraj zaupa. — Izid volitev je močno potrl nasprotnike. Prevarjeni v svojem pričakovanji, so obupno prijeli za zadnje orožje — re kurz proti volitvam. Ta je pa bil s tako »tehtnimi" razlogi podprt, da je bil dolg časa pri deželni vladi razpoložen na ogle. i za vzorec neumnosti in nevednosti koali-ranih socialistov in klerikalcev. Nič jim ni bilo prav, niti s tem niso bili zadovoljni, ker so naprednjaki le s toliko večino zmagali, zahtevali so za izvoljence še večje večine, ker so se prepričali, da so še močnejši naprednjaki, katerim so prej še „li-bero" peli. Res škoda, da se ni volilo Se enkrat, kajti v drugič bi bili nasprotniki še bolj tepeni! No, pa črez tri leta! Dotlej pa — redivivi vos salutant!
V IJ ubij a u I, 21 oktobra. Državni zbor.
II. seja se je zakasnila radi pogajanj glede podpredsednikov skoraj za poldruge uro. Poljedelski minister je predložil preli minar o zneskih, ki so se porabili 1. 1899. iz drž. melioračnega fonda. Posl. Sehle-s i n g e r in tovariši so predlagali naj vlad, dožene, za koliko so narastle nepremičnine kristjanov in Židov v naši državi tekom zadnjih 55 let. S tem naj se dožene, v koliko so obogateli židje in koliko so tem oškodili kristjane. Posl. bar. d'Elven je interpeliral naučno ministrstvo radi češke tehnike v Binu. Nemcem se zdi ta tehnika čeoki „Trutz\verktf proti nemškemu narodu! Torej nekako novo Celje' Posl. H o fer in tovariši so interpeliral i radi dogodkov v Graslci. Posl. dr. Paca k, grof Palffv in tovariši so interpelirali Ciarvja ali hoče vlada zakone o porabi obeh deželnih jezikov pri avtonomnih oblastvih in organih kraljevino češke ter zakone glede ureditve javnih ljudskih šol in narodnomešanih občin predložiti naj višjemu potrdilu Železniški minister Wittek je odgovoril na interpelacijo radi povišanja plač železničarjev, da so dolge in teške obravnave glede regulacije plač dovršene. Objavi se v kratkem in stopi v veljavo že s 1 nov. t. 1. Nadalje je interpeliral antisemitski posl. Bielohla\vek radi interpelacije posl. Byka in tovarišev glede umora v Polni ter prosil Čira naglejšega odgovora Končno je sitnaril posl. Schunerer, da ni prišlo njegovo zadnje vprašanje na predsednika pravilno v stenografični zapisnik. Nato se je vršila volitev obeh podpredsednikov. Posl. Pietak je dobil 197 glasov. (Absolutna večina je znašala 190 glasov.) Posl. Prade, kandidat Nemcev, je dobil 165 glasov. Drugim podpredsednikom je bil znova izvoljen rnaloruski posl. Lupul, in je dobil 169 glasov. — Prihodnja seja bo v torek.
f Polkovnik Schneider.
Bivši avstro-ogrski vojaški ataše v Parizu, polkovnik Schneider je umrl včeraj na Dunaju. Ime njegovo je bilo zapleteno tudi v Drevfusovo afero. Famozni poštenjak general Mercier in stotnik Cuignec sta se sklicevala na neko — seveda ponarejeno — pismo Schneiderja, v katerem je bil baje dokaz, da je Drevfus res izdajalec. Mercier je trdil, da je avstro ogrski vojni ataše poročal svoji vladi o Drevfu^ovi krivdi, a da so na Francoskem to pismo zajeli ter ga priložili tajnemu dossierju,  v katerem
lk2T Dalje v prilogi. "aUJ
Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 242, dn6 21. oktobra 1899.
so hranili francoski generali glavne dokaze Drevfusovega izdajstva. No, polkovnik Schneider je dvakrat brzojavno prerekel Mercierjevo trditev ter izjavil, da takega pisma sploh nikdar pisal ni ter da je docela prepričan, da je Drevfus nekriv. Schneider je že takrat bolehal, včeraj pa je umrl v zavesti, da je bil vse življenje pošten avstrijski vojak.
Nezadovoljni Bonapartisti.
Princ Viktor Napoleon, pretendent Bonapartistov, je v hudih škripcih. Izmed 24 predsednikov bonapartistovskih odsekov jih je odstopilo 16. Vzrok odstopu je pretendentova lenoba in brezbrižnost. Dva zastopnika teh odsekov sta se odpeljala v Bruselj, da osebno sporočita princu demisijo omenjenih 16 predsednikov. Bonapartisti so med Drevmsovo afero opetovano naganjali princa, naj se polasti vlade, zlasti so mu prigovarjali ob smrti Faurea. Takrat je prišla v Bruselj večja deputacija, da navduši princa, naj se zbudi iz svoje zaspanosti in brezdelnosti ter se loti energično svojega poklica. Toda princ Viktor Napoleon je sprejel deputacijo precej nevoljno, in že takrat bi bila odstopila večina predsednikov bonapartistovskih agitatorskih klubov. Sedaj se govori, da mislijo Bonapartisti princa Viktorja prisiliti, da se odpove pretendentstvu. Potem bi postal pretendent njegov mlajši brat, Louis, ki je sedaj polkovnik v ruski armadi. No, vse kaže, da nimajo Bonapar tisti potrebnega denarja za resne ambicije, ter da pride v pošte v prav za prav le vojvoda orleanski.
Transvaalsko vprašanje v angleškem parlamentu. V angleški spodnji zbornici je stavil vodja opozicije, Stanhope predlog, naj se izreče vladi grajo radi njene politike v trans vaalskem vprašanju. Za predlog je glasovalo 135 poslancev, proti predlogu pa 362. Iz tega je razvidno, da ima vojna s Trans-vaalom na Angleškem tudi precej nasprotnikov. Kolonialni minister Chamberlain je v daljšem govoru dokazoval, da je bila vojna neizogibna Angleški državljani v Transvaalu so bili vsled oligarhije Burov brezpravno, nekako inferiorno pleme Buri so Angleže zaničevali in jih teptali povsod. Razen tega je spletel Transvaal proti Angliji v inozemstvu celo vrsto intrig. Nago milili so tudi toliko bojnega materiala, da bi nastala za angleško posest v Južni Afriki resna nevarnost. Anglija je prenašala vse s skrajno potrpežljivostjo, toda Kriiger je poslušal vplivne svetovalce, pretrgal posvetovanja ter poklical na pomoč Boga vojne Tudi Angleži se zanašajo na božjo pravično pomoč. — Razni govorniki so pobijali Cham-berlaina ter dokazovali, da je vojna s Trans-vaalom le izrod maščevalnosti, krivičnosti in nestrpnosti, ki ne more roditi dobrega sadu.
Z bojišča v Južni Afriki.
Brzojavke, ki so došle iz Londona, poročajo le jako neugodne vesti za Bure. Tako javlja „Daily Ne\vs", da je bil napad Burov na mesto Mafeking odbit. Angleži so Bure nekaj časa zasledovali, potem pa so se umaknili, da bi jih zvabili v zasedo. In res, Buri so začeli znova napadati; dali so se zvabiti v rudokope v Lvdditu, katere so pognali Angleži s smodnikom v zrak. Uspeh je bil strašen. Baje so izgubili Buri 1500 mrtvecev. Potrjena ta vest še ni.
— Nadalje poroča »Reuter Office" iz Londona, oziroma iz Kapa: Taborišče v Glen coe napadajo močne burske čete. Buri so postavili na griče okoli mesta topove in streljajo na taborišče. Boj je splošen. Isti vir poroča: Topničarstvo Burov strelja na mesto Dundee. — Iz Londona poročajo dunajski „AlIg. Ztg." : Večerni listi javljajo iz tabora pri Laings-Neku: Pozicije Burov so Angleži po hudem boju zavzeli ter si osvojili petorico topov. — Iz Berolina pa brzojavljajo istemu listu: Ko so podrli Buri železniško in brzojavno zvezo med Ladvsmithom in mestom Glencoe so začeli takoj napadati oba sovražna tabora. V Glencoe so metali celo bombe. Angleži so se jim postavili po robu. Bržkone se vname zvečer bitka. Hkratu so napadli Buri iz prelaza Tintvva mesto Ladvsmith. Torej so Buri napadli Ladvsmith od dveh strani j.
— K vojni se pridruži morda še kuga. Portugal pripravlja namreč ekspedicijo, da zaščiti zemljo Lorenzo-Marques in menda tudi zato, da priskoči Angležem — če treba — o pravem času na pomoč. Lahko možno je, da zanesejo vojaki kugo, ki je
sedaj v Portugalu še v Južno Afriko. No, za to nevarnost se Angleži ne brigajo. — »Diese Dum-Dum-Leute" — piše dunajska „Reichswehr" — .erblicken selbst in der Pest einen \villkommenen Ban-desgenossen ".
Izjava.
Tukajšnji list »Domoljub" je v St. 20. z dne 19. oktobra t. 1. prinesel sledečo notico:
(Kmetijska diužba in Tomaseva žlindra.) Kako sedanje vodstvo kmetijske družbe skrbi za kmeta, to dokazuje najbolje okolnost, da je Tomaseva žlindra na Kranjskem dražja nego v vseh drugih deželah, in da je temu kriva — naša kmetijska družba. Tomaseva žlindra stane namreč za vse druge dežele v Trstu 2 gld. 49 kr. meterski stot — za Kranjsko pa stane letos 2 gld. 88 kr., t o raj 3 9 kr. več!! Ker pa ima kmetijska družba letos še „kartel", po katerem mora vsa žlindra, ki se na Kranjsko proda, iti skozi njene roke ali pa vsaj z njenim dovoljenjem, — vprašamo opravičeno, kam je šlo tistih 39 kr. od vsacega meterskega stota, za katere so bili kmetje prikrajšani?! Tako skrbi kmetijska družba za kmeta!
Na to notico, ki je vedoraa zlagana, odgovarja podpisana družba sleleče: Cena Tomasovi žlindri je od zveze avstro-nemških fosfatnih tvarin postavljena na 16 kr. za kilogramprocent fosforne kisline loco Trst, tedaj stoji v Trstu 100 kg 16odstotne Tomasove žlindre gld. 2-56,
»     n   *•       » » » » 2'72,
n     .   18       „ „ „ 2-88.
Vozarina iz Trsta v Ljubljano pa stoji 26 gld. 72 kr. za vsak vagon, tedaj stane 18odstotna žlindra v Ljubljano postavljena 3 gld 15 kr. meterski stot, a družba jo prodaja v Ljubljani po 2 gld 90 kr, torej 25 k r. ceneje nego je tržna cena. Družba ima le 18odstotno žlindro, a ko bi imela 16od stotno, prodajala bi jo po 2 gld. 58 kr. Loco Trst pa prodaja družba Tomasovo žlindro, in sicer 16oistotno po 2 gld. 2 8kr., 17odstotno po 2 gld. 44 kr. in 18odstotno po 2 gld. 60 kr., kar more potrditi slov. kmetijska družba v Trstu, ki je kupila žlindro od naše družbe. Naša družba oddaja loco Ljubljana kilogramski procent po 16 kr., a edini založnik tega gnojila v Istriji U. L Slacovich v Pazinu vzlic večje bližine po 16'\ kr. in edini za Goriško »Društvo za prodajo umetnih gnojil v Gorici pa po !62/3 kr. C. kr. kmetijska družba v Gorici prodaja pa Tomasovo žlindro celo po 171 * kr. Približino Trsta upo-števši imajo kranjski kmetovalci najcenejšo Tomasovo žlindro in trditev „Domoljuba", da je to gnojilo na Kranjskem najdražjie, in da je temu kriva naša družba, je najostudneje obrekovanje in s polno zavestjo izgovorjena laž.
Isto taka laž in obrekovanje je, da so bili kranjski kmetovalci pri vsakem meterskem stotu prikrajšani za 39 kr. in more z zavestjo le tisti tako laž razširjati, ki je moralno že popolnoma propal.
Podpisana družba je v svojem glasilu z dne 15. oktobra t. 1. izdala sledečo izjavo:
„Z ozirom na vest, razširjeno po deželi, da podpisana dražba predrago prodaja Tomasovo žlindro, oziroma je ni znala ceno kupiti, izjavlja na podlagi dobljenih ne vržnih dokazov, da zveza tvornic za Tomasovo žlindro nikomur v deželi žlindre ni ceneje prodala kakor družbi. Nadalje predpisana družba naznanja, daje prislana Kranjsko v promet tudi 16 odstotna žlindra, katero kmetje kupujejo za 18 odstotno, a je razlike v ceni 30 kr. pri 100 kg. Ta žlindra je prišla v deželo po prekupcih, in sicer po zvijačnem načinu proti predpisom zveze tvornic za Tomasovo žlindro. — Vrhu tega se pa v deželi prodaja še ene vrste Tomasova žlindra v vrečah brez znamenja in s plombami brez vtisnjenega znaka, ki nima niti celih 15 % fosforove kisline v sebi in je za 50 kr. manj vredna kakor 18 odstotna žlindra, katero družba oddaja po 2 gld. 90 kr. meterski stot".
Podpisana družba je tem mirnim potom hotela razjasniti lažnjive vesti, ki se sedaj pred občnim zborom s prozornim namenom Sirijo po deželi, a sedaj, ko je .Domoljub* družbi naravnost očital sleparstvo, objavi pa podpisana dražba Se sledeče:
»Gospodarska zveza" je objavila, da predaja 18 odstotno Tomasovo žlindro po 2 gld. 64 kr. loco Ljubljana; v objavi je kazala naravnost na našo družbo, daje predraga ter je vrhu tega namigavala, da podpisana družba ne zna kupiti. Na vse to danes izjavimo, ter moremo z vsemi potrebnimi listinami dokazati, da je »Gospodarska zveza" kupila konci meseca julija 944 metrskih stotov 18 odstotne Tomasove žlindre po 16 kr. kilogram procent, katera žlindra jo je stala v Ljubljano postavljena 3 gld. 15 kr.metrski stot. To žlindro je »Gospodarska z veza" prodajala po 2 gld. 64 kr., tedaj z izgubo 50 kr. pri vsakem stotu, samo da je mogla s tem ščuvati proti naši družbi. Pri tem je imela „Gospodarska zveza blizu 500 gld. izgube. Ko se ji je to grdo početje ustavilo, posrečilo se je njenim posredovalcem sleparskim potom dobiti pri nekem edinem, izključnem in rajoniranim založniku Tomasove žlindre, ki ne sme prodajati čez meje svojega okraja (tedaj ne na Kranjsko), 10 vagonov 16 odstotne Tomasove žlindre, katero so pa naši kmetovalci smatrali za 18 odstotne, in tedaj toliko vredna ko tod podpisane družbe, da si je za 32 kr. manj vredna in je po 2 gld. 64 k r. metrski stot prepla čana. Med to žlindro je pa bila tudi neka vrsta v vrečah brez znamenja in s plombami brez vtisnjenega znaka, ki je imela v sebi le 14*87% fosforne kisline, kakor svedoči preiskava prof. dr. \Vagnerja v Darmstadtu, in tudi to žlindro so kupovali naši kmetje za toliko vredno kakor družbino, pri čemur so bili osleparjeni za 50 kr. pri vsakem metrskem stotu.
C. kr. kmetijska družba kranjska.
V Ljubljani, 2 oktobra 1899.
Gustav Pire 1. r.,      Ivan Murnik 1. r,
ravnatelj. predsednik.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 21. oktobra.
— Osebne vesti. Poštnim vežbeni-kom je imenovan davčni vežbenik gospod Friderik Tomažič v Ljubljani. — Premeščena sta iz Celja davčni oficial gosp. I. Knez v Gornji grad in davčni pristav g. 0. Meglic v Lipnico. — Davčnim pristavom v Celju je imenovan g. I. Vol o vš e k. — Sodnima kancelistoma sta imenovana gg. Viktor Mezgec za Motovun in Henrik Karol Marinšek za Poreč.
— Občni zbor kmetijske družbe kranjske. Za volitev pri občnem zboru dne 26. t. m. se priporočajo kot kandidatje, in sicer za mesto podpredsednika gosp. državni in deželni posl. Frančišek Po v še v Ljubljani; za mesta odbornikov v gg. : grof Barbo, grajščak v Rakovniku; V. Goli, c kr. višji gozdni svetnik v Ljubljani; Jos. Lenarčič, posestnik na Vrhniki; baron L. Liechtenberg, deželnega glavarja namestnik in grajščak v Jablah; Al. Pavlin, c. kr. živinozdravniški konci-pist v Ljubljani; Fr. \V i t s c h 1, dež. stavbeni svetnik; dr. pl. Wurzbach, odvetnik in grajščak v Ljubljani in J. Žiro vni k, nad-učitelj v Šentvidu; za mesta računskih preglednikov gg.: Karol Žagar, dežj blagajnik in Fr. T r i 11 e r, kontrolor deželne bolnice.
— Klerikalni kandidatje za kmetijsko družbo. »Domoljub" je klerikalne kandidate že objavil. To je revščina! Oni, ki so bili zadnjič dobri, so sedaj za nič. »Svederca" iz Horjula so izpustili, ker so si mislili, da ponosni kmet vender ne bo volil kajžarja ali kmetskega krpača. Na njega mesto so postavili nekega Zabreta iz Predoselj. Ta seveda bo delal za napredek, kojega ravno tako malo pozna kakor udje kmetijske dražbe njega! — Tudi nadučitelja Žirovnika so sedaj izpustili, pač pa za limanice učiteljem postavili Matijo iz Dobrove. Gospodu Žirovniku je čestitati, da ni skupaj z M. Rantom tiskan. — Kanonik Kalan so tudi kandidat, menda zato, ker je dr. Susteršič tako zapovedal. Zaslug za kmetijstvo, ali drugih sposobnosti in vzrokov ne poznamo. — Večni klerikalni kandidat prof. Avguštin ižPodgolovca je zato kandidat, no, — da je kandidat Zakaj ? Tega niti sam ne ve. — Dosedanjega odbornika dr. M. pl. \Vurzbachaso milostno pustili ostati v odbora, a gospodje' naj so prepri-
čani, da bi g. dr. pl. Wurzbach gotovo pro-testoval proti kandidaturi od klerikalne stranke v »Domoljubu8, če bi za to vedel, kajti on je prepošten in preveč nase držL
— Klerikalci kandidujejo tudi gosp. Mat. Ambrožiča iz Nove Sušice, in sicer gotovo brez njegove vednosti. Ko bog. Ambrožič to zvedel, ga bo gotovo sram, kajti s temi ljudmi se on ne pajdaši, toliko ga poznamo. Morda se jim z Ambrožičem tako zgodi, kakor zadnjič z g. Kocmurjem.
— Deželni glavar gospod 0. pl. D e t e 1 a je tudi kandidat. Nam prav! V »Domoljubu8 pa ni tiskan kot plemič, ker se jim je samim zdelo, da za deželnega glavarja plemenitega Detelo ni posebno laskavo priti v družbo oni druhali, ki bi rada uprizorila razpor v kmetijski družbi. — Dr. Susteršič je seveda tudi kandidat, on bo dobil največ glasov, ker njega bodo volili le tisti, ki nimajo v sebi nič narodne časti. Kot računskega presojevalca kandidujejo nekega kon-cipijenta dr. Počeka. Kdo je to? Zvedeli smo jedino to, da je pri dr. Furlanu, šefu konzorcija »Slovenskega Lista". No, v najboljši šoli za kmetom pomagati I — Iz te liste kandidatov je razvidno, če pride kmet. družba v klerikalne roke, je kmetijsko stro kovno znanje popolnoma postranska reč, pač pa politiško rovanje, ki bo v najkrajšem času družbo uničilo.   Ubogi kmet !
— Občni zbor c. kr. kmetijske družbe. Z Bleda smo dobili poročilo, da je nečak bohinjsko • bistriškega župnika Pibru povedal, da je ta svojemu bratu zapovedal iti k občnemu zboru v Ljubljano in delati proti izvolitvi gosp. Pirca, kateremu sicer ne more odrekati, da je delaven, pa je »socjal". Tako se da pač le z najneumnejšimi kmeti govoriti, ki kot družbeni udje niti ne vedo, da je g. Pire družbeni uradnik, ki se ne voli. Blejski M.ha pa pravi, da je sedaj edino pravi čas družbo v roke dobiti, pozneje ne bo več mogoče. Če bodo klerikalci zmagali, potem se bosta, cedila mleko in med, kajti plačati bo udom le en goldinar v Ljubljano, drugi bo ostal doma in ž njim se bodo hiše zidale za „konsule", koder bo kmet seveda dobil vse zastonj. Neumneži temu že verujejo, a pametni so mnenja, da odborniki »konsulov" dobe še enkrat stanovanje v „Lahovci" v Radovljici. — Iz Dobrove se nam poroča, da se je kmetom zapovedalo, ne le se kregati na občn«m zboru, temuč naj tudi udarijo.
— Klerikalna konsumna društva. Iz »Trgovskega in obrtnega društva" smo izvedeli več zanimivih novic o klerikalnih konsumnih društvih. Najvažnejša je pač ta, da je okrajno glavar-stvo konsumnemu društvu v Starem trgu vzelo gostilniško koncesijo in to zaradi sistematičnega kršenja obrtnih predpisov. Društvo je bilo radi tega kršenja že brezštevilnokrat obsojeno, tako da glavarstvo že več ni moglo biti prizanesljivo, in je moralo storiti energičen korak. Konsumno društvo v Idriji je bilo te dni sodnijsko obsojeno. V smislu § 37. zakona z dne 9. aprila 1873. ima sodišče dolžnost, da to razsodbo pre loži c. kr. deželni vladi v svrho morebitnega razpusta konsumnega društva. Konsumno društvo v Žireh je prosilo za gostilniško koncesijo, a ta prošnja je bila odbita, kakor tudi jednaka prošnja klerikalne »hranilnice in posojilnice" v Cerknici.
— „Slovenec" laže. Pobožni »Slovenec" je zopet jedenkrat čutil potrebo se svojim vernim in poslušnim ovčicam na debelo zlagati. V številki 240. od pretočenega četrtka (19. t. m.) kriči namreč pod rubriko »Dnevne novice" in pod zaglavjem »Ljudska posojilnica" na polna usta, da je zavzela klerikalna »Ljudska posojilnica" po stoprav triletnem obstanku pod »previdnim in razumnim" vodstvom dr. Šuster-šiča med slovenskimi posojilnicami prvo mesto. No mi preklicani liberalci, ki ne verujemo slepo, kar kdo trdi, posegli smo hitro po računskih zaključkih raznih denarnih zavodov, ki so nam na razpolaganje ter konstatovali debelo laž, s katero je hotel pravicoljubni »Slovenec" svet nafarbati. Znano je vsakemu posojilničarju, da se presoja velikost, oziroma moč denarnega zavoda po njegovih aktivih. Nikakor torej nismo mogli verjeti, da naj bi bile druge slovenske posojilnice, ki delujejo že po več kakor tri leta, ih koje imajo na čelu najmanj toliko' previdna in razumna
vodstva, kakor je ono ljudske posojilnice, najedenkrat zaostale, in da bi njim bil božji blagoslov kar najedenkrat izginil, ker ne prisegajo menda brezpogojno na klerikalno zastavo. V računskem zaključku posojilnice v Celju za leto 1898. namreč najdemo, da ima ta zavod, ki plodonosno deluje že 19 let, blizo pol milijona več zaupanega premoženja v upravi nego »Ljudska posojilnica", in da je toraj celjska posojilnica vsaj do danes največja slovenska posojilnica, to je ona posojilnica, ki ima največ aktiv, ki pa, kakor nam je znano, ni potrebovala nobenih blagoslovljenih priganjačev, in nikakih dvomljivih fdlijalk po deželi. Naš namen ni, hvaliti na tem mestu ni tega ni onega denarnega zavoda, gnjusi pa se nam časti-hlepnost klerikalnih kolovodij, ki niti v tej stroki nečejo pripoznati prvenstva onemu, kojemu opravičeno gre, nego si hočejo priboriti prvenstvo in slavo, in če drugače ne gre, pa z lažmi in zavijanjem. In to smo hoteli pribiti! Pa vsaj je tudi laž, če služi kot sredstvo v dosego blaženega namena, klerikalcem dovoljena.
— Narodna čitalnica v Ljubljani. Ob pričetku sezone naznanja »Nar. Čitalnica", da bode prirejala: 1. Plesne vaje v mali dvorani, vsako sredo ob 8. uri zvečer. Po želji udeležencev se lahko določi namesto srede tudi kak drug dan v tednu. Prva plesna vaja bode v sredo, dne 8. novembra 1899. Toaleta promenadna. Vstop imajo cenjeni gg. členi in njihove rodbine; gg prostovoljci in dijaki so gostje »Čitalnice". Vsak člen ima pravico vpeljati gosta, ki pa z jedenkratno navzočnostjo izrazi željo, da pristopi društvu. 2. Zabavni večeri v veliki dvorani. Prvi zabavni večer se bode vršil koncem novembra. Natančni najraznovrst-nejši programi se bodo od časa do časa priobčevali. Vstop k tem večerom imajo izključno členi »Narodne Čitalnice" in sodelujočih društev. 3. Plesne večere o pred-pustnem času.
— V evangeliški cerkvi bo — kakor se nam poroča — jutri, v nedeljo, ob 3. uri popoldne, slovenska propoved. Preteklo je že kacih 400 let, kar je bila v Ljubljani zadnja protestantska slovenska propoved.
— Notarska mesta v Gorici. Ker je
umrl notar Nordis, je prazno jedno notarsko mesto v Gorici, in za isto vložiti prošnjo je razpisan čas do 28. t. m. Tudi to mesto pritiče edino le Slovencu, ker treba pomisliti, da vsi notarji v Gorici imajo največ posla s Slovenci, z Italijani bore malo, in zato zadošča za Italijane, da imajo enega notarja in ta je Constantini; drugi pa morajo biti Slovenci. Tako bi bila ta reč razdeljena pravilno. Za novo mesto se poganjajo Italijani na vse kriplje, in kdo ve, če ga ne dobi tudi kak Italijan!
— Občinski zastop Luče je v svoji seji dne 1. oktobra 1899. ednoglasno sklenil izraziti ogorčenje in obžalovanje nad neču-venimi izgredi dne 9. avgusta t. 1. v Celju, in nad postopanjem mestne policije ter vložiti prošnjo na namestništvo, da se ista podržavi. Gg. dr. Sernecu, dr. Dečku in Hribarju pa se je izrekla zahvala, in priznanje za njih moško postopanje in obrambo pravic slovenskega naroda!
— Istrski deželni odbor je sklenil, pobirati 10% doklado na vse davke v Istri in sicer v ta namen, da se pokrijejo stroški za ustanovljenje italijanskega gimnazija v Pazinu. Ta sklep je vnebovpijoč škandal.
— Občinske volitve v Pomjanu je tržaško namestništvo potrdilo in zajedno odbilo slovenski rekurz. Kdor pomni nečuvene nerednosti in nezakonitosti pri dotični volitvi, bo vedel, kaj pomeni ta odločba tržaškega namestništva.
— Sadna razstava na I. mestni šoli. Kakor že nekaj jeseni, sta razstavila tudi letos v I. mestni Šoli v Komenskega ulicah mestni tajnik, g. dr. Ivan Jan, in naduči-telj v Gorjah, g.Jožef Žirovnik, različno sadje, ki sta ga pridelala na svojih sadnih vrtih v Gorjah. Sadje je jako lepo in vredno, da si ga tisti, ki se bavijo s plemenito sadja-rejo in ki se zanimajo, ogledajo. Razstavljene so različne vrste jabolk in hrušk. Jabolčne vrste so te: Ananas rajneta, Belle fleur rumeni, Baumanova rajneta, pisani kardinal, rdeči zimski kalovil, tofslček, krnovska rajneta, krmelitarica, beli kalovil, lanosberška rajneta, blemhajnski kosmač, cesarjevič Rudolf, zdanski robač, Cellini, mali kosmač. Hruške pa so tele:  Anžulemka, Dilova
maslenka, zimska  bergaomtka, olivierka (de Serres), kleržovka (Clairgean), Dumon-tova maslenka, kolmarka in vodenica. — Okusno prirejena razstava je vsakemu na vpogled.
— Iz Kamnika se nam piše: Salonski orkester pod vodstvom odličnega slovenskega glasbenika neutrudljivega g. Parme, je priredil dne 4. t m. v okrašenem salonu kamniškega zdravišča slavnostni koncert, kateri je imel najpopolnejši uspeh. Obisk je bil prav povoljen. Gasilno društvo, kateremu je bil čisti dobiček namenjen, je dobilo 25 gld.
— Akademično društvo „Slovenija" na Dunaju priredi svoj I. redni občni zbor dne 23. t. m. Dnevni red. A. 1. Čitanje zapisnika. 2. Čitanje zapisnika bratskega društva »Triglav". 3. Poročilo odborovo. 4. Poročilo klubov in odsekov. 5. Poročilo preglednikov. 6. Volitve: a) predsednika, b) odbornikov in preglednikov. 6 Volitev častnega soda. 8. Slučajnosti. B. Zabavni del. Lokal: Restavracija »Zum Magistrat". I. Lichtenfelsgasse 3 Začetek točno ob pol 8 uri zvečer.
Roparski napad na poti na Drenikov vrh. Včeraj popoludne zgodil se je v Rož-niškem gozdu na poti iz mesta na Drenikov vrh čin, ki bode spet dal raznim listom povod, da bodejo napadali Ljubljano in ljubljansko okolico zaradi premale varnosti Omenimo že tukaj, da se je napad izvršil na kraju, kateri ne spada več v ljubljanski varnostni rajon in leži izven ljubljanskega mestnega ob-zemlja. Le majhen del tega, ker se nazivlja Tivolski ali Rožniški gozd, spada pod mesto, drugi del pa pod šišensko občino in posebej skrb in dolžnost okrajnega glavarstva ljubljanskega oziroma žandarmerije v Šiški je gledati na to, da se javna varnost vzdržuje Mestna policija pusti redno nadzorovati pota in gozd, v kolikor ga spada pod mestno občino, žandarmerija pa se menda nikoli ne prikaže v gozdu, vsaj trde ljudje, ki že desetletja zahajajo na Rožnik in na Drenikov vrh, da ne pomnijo, da bi bili kedaj videli ali srečali žandarma. So-sebno ob nedeljah, pa tudi ob delavnikih je na potih na Spodnji in Zgornji Rožnik in na Drenikov vrh vse polno beračev, ki nadlegujejo občinstvo. Skrajni čas je, da bi imelo poklicano oblastvo za te pritožbe, katere smo mi že večkrat prijavili, poslušno uho, in da vpelje redno in trajno nadzorstvo v svojem varnostnem okraju na Rožniškem hribu. — Roparski napad, če se nastopni dogodek sploh more tako imenovati, izvršil se je blizu Drenikovega vrha na prostoru, kjer je kratek ali zelo hud strmec. Napadeni dami Frid. Biirger in Evg. Bamberg šli sta po poti mimo Švicarije in »Razgleda" na Rožnik. V kotu, ko se pride po omenjenem strmcu, je prišel za njima neki mlad fantalin, ki je šel nekoliko ko rakov naprej, potem pa, ko je videl, da nikdo ne pride nasproti, se je obrnil nazaj in šel proti damama ter njima rekel, da mu morati dati denarja, ker je v takem položaju, da mora imeti denar. Segel je tudi pod suknjo in dejal, da bode streljal, če mu ne dasti denarja. Dami sta na to vzeli svoji denarnici iz žepa in sami dali denar napadalcu, opozorivšiga, da ne bode mnogo dobil. Dobil je od obeh le 1 gld. 50 kr. Dasi je napadalec videl, da imati dami uri in uhane, ni teh zahteval. Bil je je toli prijazen, da je eni dami pobral na-očnik, katori jej je bil pri štetji drobiža padel na tla. Na to se je odstranil po poti, po kateri je prišel. Ko se je še grozil, da bode streljal, če bodeta dami vpili, mu je še ena dejala, kaj bode streljal, ker nima revolverja. Napadovalec je 20—25 let star, srednje velikosti, vitke postave, bledega obraza in najbrže tudi škrofulozen, brez brk in napravi utis bolnega, jetičnega človeka. Imel je rujavo sacco-obleko in mehak klobuk. Ljudje, ki so ga morda med 3. ali 4. uro kje videli v Rožniškem gozdu, naj bi se oglasili pri žandarmeriji v Šiški ali pa pri mestni policiji.
— Nova slovenska slika. Trgovec g. Peter Nikolić v Zagrebu izdal je že celo vrsto slik iz zgodovine in iz narodnega življenja Hrvatov in Srbov. Te slike so razširjene ne samo po hrvatskih in srbskih krajih, nego tudi po Slovenskem. Skoro v vsaki slovenski hiši se najde taka slika, ki je v resnici pravi okras vsakemu salona. Slike „Hercegovačko roblje", .Bosanski bjegunci", »Djed i unuk", .Ranjeni Crnogorac"
in druge, posnete po slavnih umotvorih znamenitih slovanskih slikarjev, so tako dobro znane, da o njih pač ni treba govoriti. Vse reprodukcije v gosp. Nikolića izložbi izdanih slik so dovršene v vsakem oziru in prav tem slikam se je zahvaliti, da so iz hrvatskih, srbskih in slovenskih stanovanj izginile tiste nemške slike, katere je bilo včasih videti skoro v vsaki hiši, tiste Goetheje in Fauste, Romeje in Julije. To je resnična zasluga, to je velikega narodnega pomena, saj ve vsakdo, kako uprav slike in podobe vplivajo zlasti na mladino, kako neizbrisne vtise zapuste lepe slike v mladih srcih. Slovanske slike dajejo stanovanjem naroden slovanski značaj in utrjujejo in obujajo takorekoč vsak dan iznova slovansko zavednost. Gospod Nikolić ni štedil ni truda ni tro škov, da je vstvaril to galerijo slovanskih umotvorov. Zdaj jo je pomnožil z reprodukcijo znamenite slike prvega srbskega slikarja Pavla J o v a n o v i d a. To je umetnik, ki si je v inozemstvu pridobil toliko ugleda, kakor malokateri drugi. Snov tej sliki je vzeta iz črnogorskega narodnega življenja in predstavlja prizor, kako ded v krogu svoje obitelji in znancev poučuje svojega vnuka v mečevanju. Slika je slavna in obče znana, saj so prinesli posnetke že skoro vsi evropski ilustrovani listi, v tej sliki se zrcali tisto viteško junaštvo Črnogorcev, ki se je poslavilo na tolikih bojiščih, ljubezen Črnogorca za junaški boj. Vse osebe so jako dobro karak terizirane in srečno grupirane. In ta harmonija v barvah! Brez dvoma spada ta slika mej najlepše in najboljše kar jih je izšlo v založbi g. Nikoliča in gotovo najde obilo kupcev, zlasti ker je oljnati tisek uzoren. Slika je 63 cm visoka in 95 cm široka, a fino pozlačeni okvir je 13 cm širok. Slika velja z okvirom vred 27 gld, ako se ta svota takoj plača, ako pa se plača v obrokih, velja 30 gld. Ta cena je razmeroma jako nizka, ker je slika tako lepa, da za jednak denar ni mogoče dobiti druge jednako lepe.
— Nepreviden kolesar. Včeraj dopo-ludne, ko so ravno šli otroci iz šole, pri-dirjal je po sv. Petra nasipu kolesar in podrl na tla 5 let starega Viljema Travna, kateri se je pri padcu hudo poškodoval. Kolesar ni pravočasno dal z zvouilom znamenja.
— Nova pošta. Dne 1. novembra 1899 odpre se je v Straži na Dolenjskem, okraj Rudolfovo, nov poštni urad, ki se bode pečal s pisemsko in vozno pošto ter ob enem služboval kot nabiralnica poštno hranilnič-nega urada. Zvezo bode imel s poštnim omrežjem po vlakih, koji vozijo med Stražo in Rudolfovem, ter po dvakratni vozni pošti Straža-Toplice, katera se imenovanega dne upelje namesto dosedanje vozne pošte Rudolfovo Toplice.
— Razpisane službe. Na porodniškem in ginekologičnem oddelku deželne bolnice izpraznjeno je mesto asistenta, oziroma se-kundarija z letnimi užitki 555 gld, s pavšalom za kurjavo v znesku 42 gld. na leto in prostim stanovanjem. Zadevne prošnje vložiti so do 15. novembra 1899. leta pri vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani. _
* Ubogi doktorji I Te dni je bila razpisana na Dunaju služba pomožnega uradnika s plačo letnih 420 gld.,, reci štiristo-d vaj set goldinarjev a. v. Mej kompetenti je bilo 41 doktorjev prava in 3 odvetniki To dejstvo govori jasno, koliko pomaga človeku dandanes diploma in doktorat !
* 12letna samomorilka. Frida \V. na Dunaju je hodila šele v drugi razred meš-čanskik šol. Zadnje čase pa je večkrat izostala ter se potepala po ulicah, ne da bi stariši to vedeli. Ko jo te dni Fridin učitelj izvedel, da se dekletce potepa, je poslal s Frido šolskega slugo, ki je naročil starišem naj pridejo k učitelju. Frida pa je stekla k oknu, ter se vrgla s III. nadstiopja na dvorišče. Pobila se baje ni prav nič ter se ni niti onesvestila Vendar pa se je tako pretresnila, da so jo nesli v bolnico za otroka Dandanes človek res že ne ve, s katerim letom preneha biti otrok!
* Anzengruberjev spomenik. Pred nemškim ljudskim gledališčem stoji že Raimundov spomenik, kmalu pa pride tja se Anzengruberjev. Napravil ga bo kipar Hans ScherpL  Model kipa kaže dramatika
Anzengruberja sredi gozda na visoki pečini. Razoglav gleda pesnik v dolino, v levici drži širok klobuk ter se opira na palico, desnica, ki drži nanosnik, je naslonjena na prsi. Pod pečino pa ždi smehljajoči se cestar Janez („Steinklopferhans"). V naročju ima kladivo, s katerim je razbijal pocestno kamenje, desnica pa drži vivček. Visočina vsega kipa bode znašala 5 in pol metra. Anzengruber sam bode 2 in pol metra visok. Scherpl meni zgotoviti kip v dveh letih.
* Na dvorišču konsumnega društva straši, namreč v Modlingu pri Dunaju. Tam je ljudstvo že tri tedne sila vznemirjeno, kajti vsaki dan ob 5. popoludne začno le teti na dvorišče ondotnega konsumnega društva prazne steklenice, krompir premog, kamenje in drugo. Ta bombardement traja baje vsaki dan do 10. zvečer Dasi so obdali policaji vse hiše okoli konsumnega dvorišča ne neha strašiti. Vodja konsumnega društva pa je razpisal nagrado 50 kron onemu, ki najde straha. Ljudstvo meni, da se sam hudič togoti nad konsumnim društvom, ker prodaja slabo vino, gnil krompir, plesnivo moko i. dr. »Mogoče, nemogoče ni; kar ni, še lahko se zgodi!' pravi slovenska narodna pesem
* Medicinke. Profes. dunajske klinike, dr. Albert je napisal pred leti strastno brošuro proti — medicinkam Te dni pa je za zgodovino medicine določeni docent dr. vitez Toply ob začetku svojih predavanj s posebnim veseljem pozdravil prisotne sluša-teljice. »Zdi se mi jedna največjih pridobitev poslavljajočega se stoletja, da so se obrnile ženske k študiju zdravilstva. Kdor se hoče posvetiti trpečemu Človeštvu, ta bodi pozdravljen, in naj li je moški ali ženska." Tako je dejal profesor Toply Nekateri dijaki so demonstrativno zapustil dvorano.
* Društvo možitve in ženitve željnih so ustanovili te dni v Belemgradu. Pristopilo mu je baje že 3000 mladeničev, deklet, vdovcev in vdov, ki hočejo najti zakonsko srečo. Členi morajo plačevati mesečno členerino. Kadar se vmože ali oženijo, dore" za to majhen kapital k< doto. K temu društvu pristopi vsak dan nekaj novih členov iz vseh delov dežele.
* Kaznovana   nezvestoba.   V Ga-brovcih v Sremskem okrožju se je mm nedeljo lepa Danica Mažić kruto maščeval Njen ljubimec, Slavko Vladisavljević je p< stal   nezvest   ter   je   nameraval snu drugo dekle. Danica Mažić ga je v ned> zvabila na domače dvorišče ter ga prosila ondi, naj ji posodi nož, da si olupi jabolk Jedva je imela Danica nož v roki, ko sta planila izza senjaka njen oče in  mati ter vrgla Vladisavljeviča na tla.  Med tem. k sta ga držala, mu je odrezala Danica levo uho in pol desnega.  Seveda so Danico in njene stariše takoj zaprli.   Kaznovani nezvesti ljubimec pa leži težko ranjen v bolnišnici.
* Grozen samomor. 621etno Marij' Maurer v Modlingu pri Dunaju je nafti pred včeraj šnim ponoči njena hči v veliki mlaki krvi. Starka je tiščala v desni pesti velik nož, njena levica pa je ležala poleg nje — odsekana. Samomorilki je odtekla skoraj že vsa kri ter so napol mrtvo prepeljali v ondotno bolnišnico. Vzrok samomoru je neznan.
* Roparski napad. V Velikem Vara-dinu je pridrl 18 t. m. v sobo kanonika Zajnava dninar Molnar ter zahteval denarja. Ker ga ni dobil, je planil na kanonika ter ga hotel ustreliti. Kanonik pa je zgrabil ro parja, ga vrgel ob tla in držal tako dolgo, da so ga sluge zvezali Pri roparju so našli vrv in pilo.
* Krvava drama na morju. Na španski ladiji »Juliana" je buknil sredi morja vstanek. Krmar je zabodel kapitana, njegovo ženo in druzega kapitana, potem pa sam prevzel vodstvo. V Tenerifi je zvedel španski konzul o teh grozodejstvih. Ko se je ladiji »Juliani" približal čoln španske vojne ladije Jnfante Isabal", so vstaši začeli streljati nanjo. Po hudem boju so zmagali pomorščaki >ojne ladije, šli na »Juliano" ter premagali vstaše. Med tem je skočilo enajst vstašev v morje, a so jih rešili. Krmar pa se je v svoji kajuti ustrelil.
* Tandem na nagrobnem spomeniku. Ameriška vdova je dala napraviti na grobu svojega moža spomenik, na katerem je postavljen tandem, ob njem pa njen po-
Dalja v prilogi.
Priloga „Slovenskomu Narodu" št. 242, dn6 21. oktobra 1899.
kojni mož in ona, vdova, sama v bicikli-ških hlačah. Ta originalni nagrobni spomenik se je odkril z imenitnim govorom, pri ka terem so bili mnogobrojno zbrani kolesarji in kolesar ice tako ginjeni, da so zapustili jokaje na svojih kolesih prekrasni spomenik.
Književnost.
— Slovanska knjižnica. Snopič 89 do 90. „Rokovnjači". Narodna igra v petih dejanjih s petjem. Po Jurčič-Kersnikovem romanu spisal Fran Govekar. — Tiskala in založila „Gorižka tiskarna" A Gabršček.
— Cena 40 kr. — Splošno znano narodno igro „Rokovnjači", ki se je igrala v lanski gledališki sezoni tekom enega meseca štirikrat zaporedoma ter dosegla med izvirnimi igrami tudi največji financialni uspeh je izdal A. Gabršček v posebno elegantni ob liki, na finem popirju in novimi črkami v ta namen, da se razširijo med narod in se udomačijo „Rokovnjači* tudi na kakem drugem večjem slovenskem odru. Na ovitku je prav karakteristična slika „Blaža Mo-zoia" (g. A. Verovška.) — Prihodnji dvoj-nati snopič prinese izvirno dramo — „Sin", spisal Eng. Gangl. Potem pa založnik začasno ustavi izdajanje »Slovanske knjižnice", ker mu je deficit tako narastel, da ne more dalje. Škoda bi bila, ako bi bila tudi »Slovanska knjižnica" — kakor „Knjižnica za mladino" — morala vsled zanikernosti naročnikov umreti! Zategadelj „Slovansko knjižnico" vsem zavednim rodoljubom in rodoljubkam znova prav toplo priporočamo.
Telefonična in brzojavna poročila.
Dunaj 21. oktobra. Češki poslanec dr Stransk)v je imel s prelatom Karlonom pogovor o postopanju nemške klerikalne stranke proti dr ju. Ferjančiču. Prelat K ar Ion je rekel drju. Stranskemu: Ali. prosim Vas, kako naj glasujemo za moža, o katerem se nam Je od najmerodajnejše strani (dr. Susteršič v) reklo, da vsaka druga beseda, ki jo izgovori, je „Pfaff".
Kranj 21. oktobra. Skrajno ogorčeni na efialtskem, hinavsko klerikalnem početju Šusteršičevem, izrekamo našemu državnemu poslancu dr. Ferjančiču najiskrenejše simpatije. — Napredni volilci.
Litija 21. oktobra. Izdajici naše najglobokeje zaničevanje. — Litijski narodnjaki in narodnjakinje.
Ribnica 21. oktobra. Pereat izda-jalstvo! Načelniku katoliškega političnega društva, dr. Šusteršiču, Greuterjev pfui!
— Ribniški narodnjaki.
Dunaj 21. oktobra. Klerikalni profesor Hirn tudi danes ni mogel predavati. Nemški nacionalci so to preprečili. Pri današnjem „bumelu" je prišlo mej nacionalnimi in klerikalnimi dijaki do spopadov. Policija je intervenirala. Dijaki so vpili na policijo: „Ven! To so akademična tla!" Policija ni šla, češ, da spada rampa k cesti, in je napravila red.
Dunaj 21. oktobra Govoreč o boju za prezidij, pravijo „Narodni Listy", da bodo Čehi in Slovenci kmalu v najvažnejših zadevah sami sebi prepuščeni. List meni, da ima Golucho\vskega potovanje v Gališko namen, pridobiti Poljake za novo kombinacijo, po kateri bi bili Čehi in Slovenci izolirani.
Dunaj 21. oktobra. Nemška katoliška stranka je danes per acclama-tionem izvolila barona Dipaulija členom parlamentarne komisije.
T u naj 21. oktobra. Za debato o vladni izjavi, ki se začne v torek, se je doslej oglasilo 63 govornikov.
Praga 21. oktobra. »Narodni Listya prijavljajo tajen ukaz pravosodnega ministra Kindingerja, s katerim se naroča uradnikom na Češkem in na Moravskem, da morajo vse vloge v osebrrh in disciplinarnih stvareh pisati v nemškem jeziku. Čehi bodo radi tega ukaza v prihodnji seji interpelirali Zajedno javljajo „Nar. L." da so se v vseh čeških okrajih sestavili posebni odbori, ki bodo pazili, da se varuje pri uradih narodna ravnopravnost in bode vse slučaje kršenja
ravnopravnosti naznanjali posebnemu akcijskemu odboru v Pragi.
Praga 21. oktobra. »Politik" se bridko pritožuje radi postopanja nemških klerikalcev. Pravi, da nastopajo kot kantonisti vlade in prorokuje, da bode tudi novo zasedanje drž. zbora brez uspeha.
Budimpešta 21. oktobra. Tukajšnji visokošolci so danes priredili demonstracijo proti vojnemu ministru Krieghammerju. Povod temu je ministrovo postopanje v Hentzijevi zadevi. Ob 10. uri se je zbralo nad 100 ljudi pred hotelom, kjer stanuje Kriegham-mer. 1 )emonstroval< > se je hrupno s klici „Abzug", BOdstopite". Pri Eliza-betinem ringu je policija razgnala demonstrante
London 21. oktobra. Vojno ministrstvo je naznanilo parlamentu, da je pri Glencoe tudi prišlo do bitke 19. t. m. Trajala je od 7. ure zjutraj do 2. ure popoludne. Burov je bilo 4000. Imeli so šest topov. Vlada naznanja, da so bili Buri po ljutem boju premagani in da so se morali umakniti. Angleški general Svmons je bil nevarno ranjen.
London 21. oktobra. „Daily News" poroča, da so Angleži pri Mafekingu odbivši nov naskok Burov slednje zvabili na kraj, kjer so bili napravljeni rovi, napolnjeni z menilitom. Vsled eksplozije je bilo ubitih 1500 Burov. Potrjena ta vest še ni.
Narodno gospodarstvo.
— Brzojavni in telefonski promet meseca kimovca 1899. Na c. kr. brzojavnih postajah tržaškega poštnega ravnateljstva bilo je meseca kimovca 1899, in sicer na Primorskem oddanih 52.652, došlih 60 829, tranzitujočih 172.274, skupaj 285 755 brzojavk; od teh jih odpada na Trst sam: oddanih 35.030, došlih 39960, tranzitujočih 158762, skupaj 233 752 brzojavk; na Kranjskem oddanih 9008, došlih 10 728, tranzitujočih 19.506, skupaj 39242 brzojavk. Vinterurbannem telefonskem prometu bilo je v isti dobi: v Trstu 1959, v Opatiji 391, v Pulju 125 in v Ljubljani 295 pogovorov; v lokalnem prometu govorilo se je: v Trstu 220.000krat, v Pulju 7235krat, v Gorici 3960krat, v Opatiji 2340krat in v Ljubljani 14.060krat,
— Brzojavni promet z južno Afriko. Brzojavni promet med Natalom na jednej ter svobodno državo Oranje in Transvaalom na drugi strani je popolnoma zaustavljen. Brzojavke namenjene v južno Afriko so v Adenu podvržene cenzuri ondotne vlade.
_L
Slovenci in Slovenke!  Ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda!
Darila.
Uredništvu našega 1 i s t a ja p osi al a: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Čitalnica v Mozirju podari 10 K v večni spomin na prerano umrlega svojega načelnika, velečastitega g. župn ika A. Rodošaka za novo osnovano narodno šolo na Muti.
Razširjeno domače zdravilo. Vedno večja povpraševanja po „Moli oveni francoskem žganju in soli'- dokazujejo uspešni upliv tega zdravija, zlasti koristnega kot bolesti utešujoče, dobro znano antirevmatifno mazilo. V steklenicah po 90 kr. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik na DUNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Direktno se ne pošilja manj kot 2 steklenici. 4 (59—14)
Jedna poskušnja zadostuje, da se prepričamo, kako nevarna sovražnica našim živcem in našemu srcu more biti bobova kava. Preiskave najznamenitejših poznavateljev človeškega telesa in zdravnikov so dokazale, da povzroča neki posebni kavini strup, zlasti, ako se jednakomerno po malo uživa, počasno, gotovo oslabljenje živcev in srčnega toka. In vendar se more prav lahko odpraviti ta velika nevarnost za življenje in zdravje. Bobovi kavi naj se primeša spočetka jedna tretjina Kathreiner Kneippove sladne kave, pozneje naj se vzame polovico bobove in polovico Kathreiner-jeve sladne kave, in kava postane s to primesjo ne le okusnejša, milejša in prijetnejša, ker ima Kathreinerjeva sladna kava sama duh po bobovi kavi, temveč z njo se odpravijo popolnoma vse zdravju škodljive lastnosti bobove kave. Poskušnja se napravi prav kmalu. Kdor je pil le nekaj časa Kathreinerjevo sladno kavo namešano z bobovo kavo, ne more sploh nič več prenašati bobove kave, skuhane na kak drug način. Ustavlja se temu odločno človeško telo, ki se je odvadilo ka-vinega strupa. Največji živčni nemir, bijenje srca in nesposobnost spanja so določna znamenja, kako silna nevarnost je tukaj skrita, in kateri izpostavljati se gotovo nihče več noče, ako je enkrat že to poskusil.
V Avstriji dovoljene srečke velike dobrodelne loterije na korist budimpeštanskega poli-kliniškega druStva igrajo v 6 žrebanjih na glavne dobitke 100.000, 20.000 kron itd, brez vsacega nadplačevanja, in veljajo le 1 krono. Prvo žre banje bode 4. januvarja 1900. Priporočamo te srečke.
Posebne antiseptične prvine praškega domačega mazila iz lekarne B. Fragner-Ja v Pragi
prouzročujejo jako dobre uspehe pri celjenju raznih ranjenj in služi to sredstvo ob jednem v varnost ran in za odstranjenje vsacega onesnaženja in vnetja, kakor tudi olajšuje bolečine. To dobro domače sredstvo se dobiva tudi v tukajšnjih le karnah.  Glej inserat. b
* l.i-liiiriiurjn Brad;-)« ltwplji«*e z» ielotle«-. prej znane tudi pod imenom Ma-rijaceljske kapljice za želodec, so vsled svojega preizkušenega, izbornega, vzbudilnega in okrepčevalnega vplivanja pri slabosti želodca in prebavnih težavah v vseh slojih prebivalstva čim-dalje bolj priljubljene in se dobivajo v vseh lekarnah. Opozarjamo čč. čitatelje, da pri naročilih pazijo na podobo znamke in podpisa, ki ga objavljamo v in8eratnem delu lista, ker le tedaj so Marijaceljske kapljice za želodec pristne.
XVIII. izkaz o darilih za Prešernov spomenik.
Prenos ... gld. 5291 20.
Ditrich Josip v Litiji, kot naknadni prispevek h kegljanju narodnih dam od gg. Klinčeve in Ditrichove po 1 gld. in od g. Jos. Praznika 50 kr.   r       2 50.
„Dolenj8kiu svojo nagrado za sodelovanje pri .Zvonu"........... „ 6—.
Papler Fran, nadučitelj v Borovnici, čisti dohodek veselice........ „      15-—.
Dr. Vilfan J................. „       7 50,
darovali so jih: Auer Jurij 5 gld., Berlic J. in Kobler Fran po 1 gld., Fiirsager L. 50 kr.
Demšar J. C. v Železnikih nabral na cesarjev rojstni dan v županovi gostilni ................... „ 260.
Dr. Štrekelj K., c. kr. vseuč. profesor
v Gradcu................. „      10"—,
katere so darovali v Borovnici zbrani prijatelji, praznujoči god postoljona Jerneja, 3 gld., in bralno društvo v Slov. Goricah 2 gld., on sam pa 5 gld.
Preinfalk Uršula v Litiji........ v —50.
Svetec Luka, c. kr. notar v Litiji, dohodek kegljanja bralnega društva .   „      96'—.
Pire Avgust v Borovnici nabral pri
godovanju Ivana Majarona ml. ...   r 4'32.
Mesar A., stud. jur., nabral v družbi na Javorniku namesto vstopnine k Prešernovi veselici v Begunjah, katere se ta družba — žal — ni mogla vdeležiti................. _ 3—.
Kmet Janko, dijak v Cerkljah, v ime vseh kegljalcev namesto v kegljiško blagajnico g. Hribarjevo....... „ 5—.
Mencingerjeva Gorislava in Goričnik Bogumil s Krškega sta nabrala v veseli družbi domačih rodoljubov in čestilcev svojega rojaka - pesnika Fr. Prešerna............... „ 159.
Kmet Andrej, nadučitelj v Cerkljah, namesto v kegljiško blagajnico na g. župana Hribarja kegljišči..... „ 487.
Zabred Franjica v Gradcu....... „ 5—.
Pucelj F. v Velikih Laščah, zaslužek
s prerokovanjem na karte..... „ 17o.
Vernik Anica nabrala na Vrhniki ob
priliki svatbe svoje sestrice..... „      JI'—.
Dr. Vilfan J. v Radovljici nabral pri
godovanji g. E. Hiršmana...... „      14 62
Ravnikar Mimica v Radečah iz nabiralnika .................. „ 5—.
Gruden Marija na Vrhniki nabrala pri
godovanji g. Mih. Tomšiča...... „       4—.
V restavraciji „Vintgar" v Gorjah zbrana gorenjska dekleta in gorenjski fantje............... .   „_2 —
Skupaj . . . gld. 5493.38
Dr. Josip Stare,
__blagajnik._
Zahvala.
Vsem p. n. dobrotnikom, prijateljem in sosedom, kateri so pripomogli, da se je blagoslov-ljenje nove šole na Viču, oziroma na Glincah, tako slavno vršilo, osobito prečastitemu gospodu župniku P. Hugolinu Sattnerju, kateri je v cerkvi s krepkim govorom občanom in mladini odkril potrebo in koristi šole, po sveti maši pa slovesno blagoslovil vse šolske prostore; tukajšnjemu častitemu čitalniškemu mešanemu zboru, kateri je iz prijaznosti sodeloval v cerkvi in pri banketu; vrlemu tamburaškemu zboru .Krim"1, kateri je razveseljeval častite gospode udeležence, pri banketu; častitemu gasilnemu društvu, katero je skrbelo za red pri celi slavnosti in glin-škim fantom, kateri so preskrbeli, da se je pridno naznanjala slavnost s streljanjem, ki bode vsakemu občanu ostala v večnem spominu.
Zahvaljuje se tudi vsem p. n. častitim gg. čdeležnikom. ker so s svojo udeležbo občno po-astili in k sijajnosti slavosti pripomogli.
Krajni šolski svet na Viču
dne 21. oktobra 1899.
J. Traun
t. č. predsednik.
Dež. gledališče v Ljubljani.
Stev. 15._Dr. pr. 953.
V soboto, dne 21. oktobra 1899.
Drugikrat:
Kmet milijonar
ali
Deklica iz čarovne dežele.
Romantična čarovna pravljica s petjem v treh dejanjih.   Spisal Ferdinand Raimund.   Godba \V. Drechslerjeva. Kapelnik g. Hilarij Benišek. Režiser g. Rudolf Inemann.__■
Blagajni« se odpre ob 7. uri. — Začetek ob "28. uri. — Kanec ob I«, uri.
Pri predstavi sodeluje orkester s!, c. in kr. peh. polka Leopold II. il 11
Prihodnja predstava bo v sredo, dne 25. oktobra. Prvikrat v sezoni opera: „Prodana nevesta".
Umrli so v Ljubljani:
Dne 18. oktobra : Mariana Mohar, zasebnica, 76 let, Kolodvorske ulice št. 39, srčna hiba.
Dne 21. oktobra: Alojzija Baraga, ritmoj-strova vdova, 72 let, Florijanske ulice št. 27, ostarelost.
V deželni bolnici: Mihajl Pogačnik, dninar, 35 let, jetika.
Meteorologično poročilo.
VHina nad morjem 806-3 m. Srednji srm&nl tlak 7S60 mm.
ober	Čas opa-	Stanje baro-	ai ~ iX >	Vet. ovi	Nebo	I1
	zovanja	metra	I §			"3*
O		v mm.	H g			
20. 9. zvečer   746 G
21. j 7. sjatraj , I 2. popol.
74G4 745 2
3 9 brezvetr.
—02 si. jzahod 100 I  si. jug
jasno
megla jasno
Srednja včerajšn a temperatura 42°, nor-male: 97°.
Tržne cene v Ljubljani
dne 21. septembra 1899.
		gl kr.		?l. kr.
Pšenica . . .	. htl.	9 20	Špeh povojen kgr.	— 70
		7 —	Surovo maslo „	— 95
Ječmen . . .		6 50	Jajce, jedno ....	—1 A
Oves.....		6 20	Mleko, liter ....	— ■ 8
		850	Goveje meso, kgr.	— 64
		950	Telečje	-60
Koruza . . .	n	660	Svinjsko „	— 70
Krompir . .		2 50	Koštrun.  „ „	— 36
Le^a.....		10 —	Pišanec ......	— 45
Grah.....		10 —	Golob........	— 22
Fižol.....		9 —	Seno ... 100 ko.	2 —
	■ kgr.	1 —	Slama . .   , „	1 60
		— 70	Drva, trda,   □ m.	660
Špeh frišen		— 60	Drva, mehka □ m.	4 60
ZDu.rLa.3s3ra. "borza.
dne" 21. oktobra 1899.
99 gld. 55 kr
99 . 40
117 , 10
99 . 60
116 , 60
94 . 70
902 . -
Skupni državni dolg ? notah. Skupni državni dolg v srebru Avstrijska zlata renta . . . Avstrijska kronska renta 4°,0 . Ogerska zlata renta 4'/„. . . Ogerska kronska renta 4% Avstro-ogerske bančne deinico
Kreditne delnice....... 363   l 50
London vista........120   „ 8J
Nemški drž. bankovci za 100 mark    68   , 97*/i
20 mark..........11 78
20 frankov......... 9   „ 57
Italijanski bankovci.....44   n 50
C. kr. cekini........ 5   _ 70
£JT Vse vrednostne papirje preskrbuje BANKA MAKS VERSEC, Ljubljana, Selenburgove ulica 3. Srečke na mesečne obroka po 2, 3, 5—10 gld.
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze srčnega sočutja povodom nenadne izgube naše ljube, nepozabne matere
Ane Mohar
izrekamo svojo najtoplejo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, osobito pa gg. mestnim uradnikom in gg. železničarjem ter njih soprogam za obilno spremstvo drage rajnice k večnemu počitku. Zahvaljujemo se tudi vsem darovateljem lepih vencev. (1929)
V Ljubljani, 21. oktobra 1899.
Žalujoča rodbina Mohar.
i
Prctužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem britko vest, da je Bog Vsemogočni sklenil našo predrago mater, oziroma sestro, taščo in staro mater, gospo
Matildo Staral roj. pl. Luszczynsky
c. kr. kapelnika vdovo
po dolgi mučni belezni, previđeno s sv. zakramenti za umirajoče, danes 21. oktobra t. 1. ob 12 uri 40 minut v starosti 64. let k sebi poklicati.
Pozemski ostanki nepozabne ranjce blagoslove se v ponedeljek dne 23. oktobra t. 1. ob 4. uri popoludne v kapelici pri sv. Krištofu ter se ondot polože k večnemu počitku. » Tihega sožalja se prosi!
V Ljubljani, dne 21. oktobra 1899.
Josipina Staral, Matilda Kohlhuber, Viktorija Breitenbach, Ema Baraga, Mali Stuppan, Fani Buzzolini, Ines Staral, otroška vrtnarica, Edvard, profesor godbe, Fran, c. in kr. narednik pri godbi. Karol, c. in kr. poročnik, otroci. — Ferdinand pl. Luszczynsky, c. kr. nadrevident pri direkciji drž. železnic v Pragi, brat. — Andrej Stuppan, kavarnar. Viljem Breitenbach, pek, Ivan Buzzolini, tovarnar in trgovec, Ivan Kohlhuber, mizar, Fran S. Baraga, slikar.
zeti. — Vsi unuki in unukinje.
Brez posebnega naznanila. "2£2i (1932)
Dajboljša pitna voda
kadar preti nevarnost epidemije, je v takih slučajih često skuSena, od medicinskih avtoritet vedno priporočevana
IP«
alkalična kislina
V njej se ne nahajajo nikake organične substance ter je zlasti v krajih, kjer je studenčna ali vodovodna voda dvomljive kakovosti, naj-prikladnejša pijača. (36—5)
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špe-cerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
„Ljubljanski Zvon"
štev. 2 leta 1898 kupi upravnistvo „Ljubljanskoga Zvona".
Poštna in brzojavna upraviteljica
zmožna slovenskega in nemškega jezika, išče službe na Kranjskem ali Koroškem.
Naslov se izve pri upravništvu „Slov. Naroda". (1916—1)
želi vstopiti v službo kot samostojen kovač ali pa pri kaki kovaški vdovi.
Ponudbe na Ignacija Praprot -nI k a v Šoštanj. (1922)
V Preddvoru na Gorenjskem se odda s 1. novembrom  1S99 % najem
Pogoji in vse podrobnosti se izvedo pri lastniku hiše, Fran Selanu v Preddvoru, pošta Tupalče, Gorenjsko. (1925-1)
Ces. kr- avstrijske jfe državne železnice,
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 1899. leta.
Odhod lz LJubljane jut. kol Proga čez Trbiž- Oo 12. uri 5 m. po noći osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste. Ljubno; če* Selztbal v Aus^e, Solnograd; čez Klein - Reifliug v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vi .k v Trbiž, Fontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno. Dunaj 5 ćez Selztbal v Solnograd, čez Amstetten na Dunaj. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. uri 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Fontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selztbal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, B ljak, Celovec, Ljubno, Cez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Bndejevice, Flzenj, Marijine vare, Htb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Novo mesto ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob G. uri o4 m. zjutmj, ob 1 uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod v LJubljano juž kol Proga iz Trbiža. Ob 5. uii 46 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, L'pskega, Prage, Francovih varov, Karlovih v arov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, SolLOgrada, Linca, Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 11. uri 17 m. dopo-ludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, lnomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljabna, Celovca, Lieuca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlafe. z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Fianzensfeata Pontabla. — Ob 9. uri ti m. zvečer osobni vlak z Dunaj,t, Solnograda, Ljubna, Beljaka, Ce'ovca, Pon tabla. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proga iz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob ti. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob 8. uri 48 m. zvećer. — Odhod iz LJubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri tO m. in ob 10. uri 25 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih v oktobru. — Prihod v LJubljano drž. kol. iz Kamnika. Ob ti. «ri 5b m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, o° 6. uri 10 m. in ob 9. uri 55 m. zvečer, posleJnji vlak le ob nedeljah in praznikih v oktobru. (120ti)
Pojasnilo.
Na „Pozor" mojega moža, Matevža Cerarja, v „Slovenskom Narodu" z dne 16. t. m., primorana sem pojasniti, da jaz kot solastnica njega nikakor ne potrebujem za plačnika, temmanj ker je le po besedi njegova last ter v takem stanu, da vsakomur odsvetujem, upati mu tudi le fra-kelj jeruža.
Istotako se odpovem vsakemu plačilu za njega. (1927)
Marija Cerar
branj evlca.
ggr Od lata 3.eee. ee Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
ki je izkušeno na klinikah in od mnogih praktičnih zdravnikov, ne le v Avstro-Ogerski, nego tudi v Nemčiji, Rusiji, balkanskih državah, Švici itd. proti poltnim boleznim, slasti proti
vsake vrste spuščaj em
uporablja ■ najboljšim uspehom. Učinek Bergerjevega kotranovega mila kot higijeničnega sredstva za odstranjenje luakinic na glavi in v bradi, za čiščenje in deain-fekacijo polti je splošno priznan. Itergerjevo kotranovo milo ima v Bebi 40 odstotkov lesnega kotrana in se razlikuje bistveno od vseh drugih mil, ki Be nahajajo v trgovini. Da se pride mleftarijatn v okom, zahtevaj izrecno Bergerjevo kotranovo milo, in puzi n i zraven natiaujeno varstveno znamko.
Pri neozdravljivih poltnih boleznih se na mesto kotranovega mila z uspehom upuralilj i
Bergerjevo med. kotranovo žvepleno milo.
Kot blaije kotranovo milo zi o Ipravljanje
nesnage s polti, (614-16)
proti apuščajem na polti  in  glavi  pri  mrocih, kakor  tudi kot uenadkriljeno kosmetičuo milo za umir-tnje in kopanje za vsakdanjo rabo služi
Bergerjevo gliceri.iovo-kotrano.o milo,
v katerem je 35 odst. glicerina in ki je fino parfumovano.
Cena komadu vsake vrste z navodilom o uporabi 35 kr.
Od drugih Bergerjevih tnedicinsko-kosmetičnlh mil zaslužijo, da na nje posebno opozarjamo: Benzoe-tnilo za fino polt; borakaovo milo za prišče; karholsko milo za uglajenje polti pri pikah vsled koz in kot razkužujoče milo; Itergerjevo smrekovo-iglasto milo za umivanje in toileto, Jierger/evo milo za nežno otročjo dobo (25 k v.)
Bergerjevo Petrosulfo-milo
proti rudečici obraza, rudočemu noBii, oprišču in sklenju kože; milo za pege v obrazu jako učinkujoče ; ieejilenomleeno milo proti zakožnim črvom in nečistostim obraza; taninako milo za potne noge in proti izpadanjn las.
Bergerjeva zobna pasta v tubah,
najboljše sred<tvo za čiščenje zob, št. 1 za normalne zobe, št. 2 za kadilce. Cena 30 kr. Glede vseh drugih Bergerjevih mil se najde vse potrebno v navodilu o uporabi. Zahtevajte vedno Itergerjevo milu, ker je mnogo ničvrednih imitacij.
Prodaja se v Ljubljani v lekarnah gg. : \. M»}r, O. PiCCOli, j. NioIiimIh in l'. i'riikw('zy.|a, dalje skoro v vseh lek>iruah na Kranjskem. Na debelo :
G. Hell & Comp., Dunaj, I., Sterngasse 8.
Veliki krah!
Xew-York in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna serbrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se
mi povrne gld ti 60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nožev s
pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilic iz enega komada;
6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; 12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlic; I kom.  amer. pat. srebrna zajemalnica za juho;
1 kom. amer. pat srebrna zajemalnica za mleko;
2 kom. amer. pat. srebrnih kupic za jajce; 6 kom. ang. Viktoria  čašic za podklado; 2 kom. efektnih namiznih svetnikov ; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najfin. sipalnice za sladkor.
-1-1 komadov skupaj samo jcl«l.
Vseh teh 44 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 060. Ameri-čansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na
mlkakšni slepariji zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to kriiNno garnituro, ki je posebno prikladna kot urekrutino
svatbeno in priložnostno darilo
kakor tudi*.« vmiiUo boljše jpo«po«l»r»*tvo.
Dobiva se Jedino l«» v (1841—3)
A. lEJHKC lll&i lU«-a
Eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga
na Ounaji II, Rembrandstr. 19/W. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju
ali če se znezek naprej vpošlje. 4 IhiIIiiI pranek *.« njo 141 lir. T 4& ^
Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina), l/.ilerek iz pohvalnih pičeni.
Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana.
Oton Bartusch, c. inkr. stotnik v 27. pešpolku. Jako zadovoljen z Vašo zbirko, bodem isto pri vsaki priliki priporočal. Z velespoštovanjem Gradec.   Anton Marx, c kr. pol. uradnik. Ker je Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno.
Št. Pavel pri Preboldu. Dr. Kamilo Bolim, okrožni in tovarniški zdravnik.
?
Učenke
se sprejmejo šivilji.
Ime se izve- pri upravništvu „Slovenskega Naroda". (1920-2)
izvežbana za živote, se za stalno službovanje takoj sprejme.     (1898— 3)
Wolfove ulice št. 1, II. nadstr.
Učenec
za manufakturno prodajalno iz dobre rodbine se sprejme takoj. Prednost imajo dečki z Gorenjske^ ali iz mesta Kranj.
Več se izve v upravništvu „Slovenskega Naroda". (1930—1)
Naznanilo.
Gospej Emiliji Ambrož lastne
njive
na Ilovici blizu Ljubljane v izmeri 11 oralov 245 Osežnjev bodo se v sredo, 25. oktobra t. I. ob 2. uri popoludne na licu mesta
na drobno prodajale.
Pojasnila daje (1928—l)
dr. Fran Vok
c. kr. notar v Ljubljani.
Dr. Friderika Lengiel-a
Brezov balzam.
Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejše lepotilo; ako se pa ta sok, po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa čudovit učinek.
Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti ločijo se že drugi dan neznatne luskine od polti, ki postane vsled tega čisto bela in nežna.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in kozave pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečico, zajedce in druge ne-snažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. 1-50. (10—20)
Dr. Friderika Henglel - a
BBiura-aiE&o
Najmilejše in najdobrodejnejše milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad 60 kr.
Dobiva se v Ljubljani v Ub. pl. Trnkoczy-ja
lekarni in v vseh večjih lekarnah. — Poštna naročila vzprejema W. Henn, Dunaj, X.
Postranski zaslužek
trajen In rastoč, ponuja se spoštovanim, deloljub-nim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa domače zavarovalne družbe prve vrste.
Ponudbe pod „1.798" Gradec, poste re-stante. (875—25)
Gospodična
IS^cs (1904-2)
nemeblovano separirano sobo
na Sv. Petra cesti ali na Poljanski cesti.
Naslov na upravnistvo „Slov. Naroda- .
Išče se pri poštnem uradu v Banjaloki
poštna upraviteljica.
Nastop službe 1. ali 15. novembra. Ponudbe poštnemu uradu v Banjaloki. (1924)
Stanovanje
z 2 sobama in hodnikom v I. nadstropju ter
velika vinska klet I
odda se s 1. novembrom v spodnji Šiški.
VeČ   se   izve   pri    Karolini   Treo V Šolskem drevoredu, poslopje semenišča.
Posreuovalnica stanovanj in služeb
Gospodske ulice št. 6.
!««"•«'  (aUcj :   U. ■■ li.« rl «•«.>   kot iroM|»o«liuJ<»
14 |lOMUIIll*«*lllia 4l«»-|»o«l II. 19 lin I .» iilil. |» I »«•«■: \ «•<• Lialisii-li- i n lil-in /m l.jnli-IJUHO    ««"!•  /h   /II lilij.     /llo    llolll-«- lli««-:
lto«ija/a *.« (.»rlco iltl.
Vet* «-»-«8nil; iliklil #.u \ »u L o \ i«, i n ii delit. z«*lo «l«-lu\nlli. m n pi-i»•«• \ u i i. m«* ■sajltolj«* pri|ioro«'m. (1889)
Krtače za pode
\*.  «- i —«i 11   i'i/o\ili   koreninic in
birja. dalje (1583-14)
krtače za obleke, za likanje
in podobne ponuja nujfrneje
Alojzij Pavlišta
N
P P*
cd <
ž
<-+
<X>
O a> C
a>
cHolandsho-ameriška črta.
Parniki vozijo po lkrat do 2krat na t.'4-o
iz Rotterdama y 2Tew-York.
Pisarna za kajute: Dua. J, I., Kolowr&trlng 10.
:'.-a:r..» u medkror: Dunaj. I V. W eyringerg. 7 A.
I. kajnta:
Od 1. aprila do 31. oktobra . . mark 290—400*) „    1. novembra do 31. ninrca .     „     230—320
II. kajata:
Od 1. avgusta do 15. oktobra......mark 200
„   16. oktobra do 31. julija....... , 180
*) P<> legi in velikosti kajute in po hitrosti in eie ganci paru i k a. (1845 —3)
St. 35 8 7
Razglas.
11931—1)
V smislu §. 37. občinskega reda za deželno atolno  mesto Ljubljano se javno naznanja, da so
proračuni o dohodkih in troških za leto 1900
1. incstiieaja xnklada.
9. mestnega ubožnejra zaklada.
3. zaklada iiiešeaiisk.e Imovine.
•I. ustanovnega zaklada in
S. mestne elektrarne
že sestavljeni in bodo razgrnjeni v mestnem knjigovodstvu štirinajst tlnij. in sicer od 19. oktobra do 9. novembra t. 1. na vpogled, da vsakdo labko navede svoje opazke o njih.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 17. oktobra 1899.
iz mlina
Vinkcta Majdiča v Kranji
oddaja se po
tn gres cenah v plombiranih vrečicah
po 10 in 25 kil v prodajalni
Maksa Domicelja v Ljubljani
na Rimski cesti vis-a,-v is Gor up ovim hišam. Dostavljanje nadom brezplačno. Plombe originalne mlinske.
Moka oddaja se tudi v vrečah po 50, 85 in 100 kil. (459-33) Opozarja se, da priznano izvrstni izdelek prvega domaČega naSega mlina dandanes tudi na tujem uspešno tekmuje z izdelki vseh ogerskih mlinov.
Vi
J
rimski vrelec
najfinejša planinska kisla voda, izkušena pri vsakem nahodu, posebno otroškem, ob slabem probavljanju, pri boleznih na mehurju in ledvicah. 41 Zaloga v Ljubljani: M. E. Supan in P. Lassnik, v Kranju: Fr. Dolenz. A. Kummer, v Radovljici: Oton Jrkman, v Mojstrani: J. Kozjek.
oderce;*:
8___
V H w    19 najboljši izdelek 0
_*_ ■   W   H priporoča 41
Alo xi P erschć
Pred škofijo št. 22, poleg mestne hiše
(D
Ljubljana, Dunajska cesta 13,
Tovarniška zaloga
šivalnih strojev in velocipedov.
1-
YB
Kdor hoče
svoje pridelke najugodnejše prodati, ali v mojem skladišču shraniti, ali tudi kakeršnokoli blago nakupiti, obrne naj se zaupljivo na mene. Preskrbi m točno In za nizko provizijo. (1739—5)
Alojzij Grebene
autor.javna tehtnica in komisijonelna trgovina
v Trstu, ulica Torrente št. 30-32.
L. LnseP otlii za turiste.
Priznano najboljše sredstvo proti kurjim očesom, žuljem itd. itd. =
Glavna zaloga:
L. Schwenk-ova lekarna
Dunaj -Meidling.
z^ee Loser-jeY-°|fe
Dobiva se v vseh lekarnah. V Ljubi j ani: M. Mardetschlager, J. Mayr, G. Piccoli. V Kranju: K. Savnik.        i9—42)
Naznanjam, da kdor moji ženi JTIarlJI Cerar, branjrvlkl v sLJublJanl, ka| posodi aH na upanje da. Jaz nisem plačnik.
Matevž Gerar a«**)
posestnik, Opekarska cesta v Ljubljani.
FRAN OGRIZEK
v Planini pri Rakeku
prodaja in odpošilja kot zastopnik neke prve, mnogokrat odlikovane tvrdke v Istri, izvrstna,
naravna, nova
bela in črna vina, muška-telca, šilharja in refoška
po cenah od 161/« do 20 gld., postavljeno voznine prosto na vsako železniško postajo na Kranjskem in v vsaki množini.
gaT*~   Za pristnost vin se jamči, "^mjt
Vzorci se sedaj kot mošt še ne morejo dopošiljati, pozneje kot vino pa radovoljno, pošt-ntne prosto. (1840—4)
100
do 300goldinarjev na mesec
lahko zaslužijo osobe vsacega stana v vseh krajih gotovo in pošteno brez kapitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe na: Ludwig Osterrelcher, Vili., Deutsche gasse 8, Budapest. (1917—1)
©©O©©©©©
V najboljših razmerah poslujoča večja trgovina z mešanim blagom
v velikem župniškem kraja na Dolenjskem, na najlepšem prostoru poleg župnije z velikim številom od jemal ve v, blizu železniške postaje, se zarad bolezni
odda
pod prav ugodnimi pogoji.
Povpraša naj se pri upravništvu „S1. Naroda" pod šifro 5000. (1693—10)
©©©©©©©©
300 hektolitrov
letošnjega, domačega natoralnega
vina
(1918—1)
Kdor želi kupiti, naj se obrne do upravništva tega lista pod: „S. S. 1."
Čokolada
i
(198—39)
SUCHARD
I
Povsod K na prodaj. &
t^5
Cacao
i
Nadaljne
specijalitete:
Pisalne in kopirne tinte.
Vodovarno
mazilo za usnje.
Pat. ohranjevalo za podplate
,,Yaiulol4i.
Kovinska snažilna pasta   in snažilno milo za srebro in zlato.
Laki za usnje. Patentna mazalna krtača z,,Nigrette" tekoče mazilo za
črne in barvne čevlje 35 kr.
Najbolje črnilo sveti!
Kdor hoče svoje obutalo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje samo
Fernolendt čreveljsko črnilo
za lahka obutala samo (190—38)
Fernolendl creme za naravno usnje.
Dobiva se
C. kr.
pnv.
p o v sodi.
tovarna ustanovljena 1832. leta na Dunaji.
Tovarniška zaloga: Dunaj, L, Schulerstrasse 21.
Radi mnogih posnemanj brez vredno- Jft pemOlSndt. sti pazi naj Se natančno na moje ime hm^hm
&xxxxx
i
Razglas.
Posojilnica v Mariboru odda
gostilno v svojem društvenem hramu
(„Narodnem domu") v Mariboru
potom ofcrtiic obravnave v najem.
Ponudbe (oferte), v katerih naj se naznani znesek ponujene letne najemnine, naj se vložijo zapečatene do 1. novem lira t. I. v pisarni načel nika posojilničnega. gospoda dr. Jerneja Glančnika v .Mariboru.
Natančneje določbe o obsegu najma (zakupa) in o pravicah in dolžnostih najemnikovih so razpoloženi na pregled v pisarni g. dr. J. Glančnika.
Maribor, dne 16. oktobra 1899. (1903) Ravnateljstvo.
Zahtevajte vselej
Maršner-ov
češki kakao
ki ga imenitni zdravniki priznavajo za najboljšega, in
češko čokolado
ki je tujim izdelkom vsaj jednaka, ako jih ne prekosi. (1823—5)
A. Maršner, Praga, Kral. Vinohrady.
JSm iiroilaj v I Jnliljnni imajo: Jos. Sumi, R. Petrič, Ph. Novotny, Ivan Jebačin; w Marltooru: J. Pelikan; v Olji: F. Jakovič, Ivan Vrečko.
(1905)
Olszlie-
P 107 99 9
Na  prošnjo Janeza  Pangerc-a, kuratorja Janeza  Bohm-a iz Sela pri Bledu
štev. 17, dovoljuje se prostovoljna, tabularnim upnikom torej nekvarna dražbena prodaja Janezu Bohm-u lastnih zemljišč vlož. štev. 22 kat občine Selo v cenilni vrednosti 4753 gld. vlož. štev. 231 iste kat. občine v cenilni vrednosti 80 gld. in Via zemljišča vlož. štev. 173 kat občine Selo v cenilni vrednosti 25 gld.
Dražbeni narok določa se na dan 3. novembra 1199 I. prieenšl ob 9. uri dopoludne na domu lastnika v Selih štev. 17.
Dražba se bode pričela na drobno po parcelah ali skupinah parcel, ki se bodo izklicale po cenilni vrednosti ter prodale le za ali nad cenilno vrednostjo. Po dognani nadrobni prodaji izkličejo se zemljišča za dobljeno vkupno kupnino, ter se dražba v slučaji višje ponudbe za vsa zemljišča nadaljuje.
Sodnija v Radovljici pridrži si pravico, prodajo v osmih dneh odobriti.
Vsak ponudnik ima pred pričetkom dražbe 10% cenilne vrednosti položiti v roke sodne komisije, ostanek kupnine se ima plačati v 2 mesecih, ko bi pa izdražil vsa zemljišča eden kupec v 4 mesecih v roke sodnije v Radovljici.
Po končani dražbi zemljišč vršila se bode dražbena prodaja pritiklin in premičnin kakor: živine, vozov, pridelkov, pohištva i. t. d., za ktere stvari se ima kupnina takoj plačati.
Dražbeni pogoji leže tusodno na upogled.
C. kr. okrajno sodišče v Radovljici odd. I.
dne 12. oktobra 1899.
Naznanjam, da sem  prevzel od   .Narodne Tiskarne"   v Ljubljani v izključno
g
razprodajo Jurčičeve zbrane spise, p< tem letnike in posamezne številke »ljubljanskega Zvona" in vse one knjige, katere so izšle v založbi „Narodne Tiskarne". — Te knjige so:
Josipa Jurčiča zbrani spisi,  zvezek I. do XI , broširan a 60 kr., elegantno vezan a 1 gld. A ,.ljubljanski Zvon", letniki II., III., V., VI.,
Kbroširan a 3 gld., vezan v Bonačeve platnice . « a 4 gld. 20 kr.; — letniki VII. in VIII, jBL broširan a 4 gld., vezan v Bonačeve platnice V     a 5 gl«i. 20 kr ;
5^ — letniki od IX. do XVIII., broširan a 4 gld. A. 60 kr., vezan v Bonačeve platnice a 5 gld. 20 kr.
Posamezne številke ..Ljubljanskoga Zvona '
po 4'i kr.
Zbirka zakonov.  I.   Kazenski zakonik, vezan a 3 gld. Zbirka zakonov. II. Kas. pravdni red, vezan a S gld. 80 kr.
SZarnlkovl zbrani spisi. I. zvezek, broširan a kr. Dr. Nevesekdo:   ,.4000'.   Povest,   broš. a f>0 kr.
X A. Aškerc: Izlet v Carigrad, broš. a 20 kr.
Tnrgenjev: Otcl ln sinovi. Rod &n, broširan a 50 kr.
— Štiri novele, broš. a 80 kr. Beneš-Tfebizsky: Blodne dnie. Roman,
broširan a 70 kr. Ltf ebvre: Pariz v Ameriki, broširan k 50 kr. Stat nominis nmbra: Časnikarstvo ln
naši časniki, broširano a 40 kr Tolstoj: Dva romana, broširana a 70 kr. J e 1 i n e k : Ukrajinske dume, Povest, broširana
a 15 kr.
Halevv: Dnevnik, broširan a 15 kr.
— Bazne   pripovedke,   broširane a 40 kr.
— Dve povesti, broš. a 2r> kr. Theuriet:   Undina.  Povest, broš. a 20 kr. Souvestre: Vil enski brodnik Povest, broš.
h 15 kr.
Jurčič: Listki, broš. a 15 kr.
— Gregorčičevim kritikom, broš. a 30 kr. Avstrijski   patrijot: „Partolwesen der
Slaven", broširano a 5u kr. 51
Po znižani ceni priporočam: Fran Kocbek, Pregovori, prilike in reki. Prej 50 kr., sedaj
»amo 30 kr*.
p-y Sprejemam tudi naročila na vse modne žurnale, na vse domače in tuje časnike ter knjige, ij^)
. SciiT77entner
knjigo tržeč V Ljubjani, Dvorni trg štev. 1.
Z 42
K2~ Pod Trančo it. 2. TB0
Veliko zalogo
priporoča
X^^^J. Soklic.
X%%%   trSL  Z 1? ooubji pod J^ti
• o®co®oo®oc^oo®oc<*X o®<x>®oofgco®co®oo®oc^oD®oo*go(S;
{Avgust Repič
1 sodar I Ljubljana, Kolizejske ulice štev. 16 t7" Trnove aao. se [priporoča si. občinstva in naznanja, da izdeluje in popravlja vsakovrstno sodo Iz hrastovega in mehkega lesa po najnižjih cenah. — Kupuj« in prodaja staro vinsko 42BH     K posodo.
aiMliall
miiaiiiiM
Ljubljana, Židovske ulice štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega izdelka za dame, gospode in otroke je vedno na izbero.
V8akeršna naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo.  Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati. 42
Hmimi—— imiffwmiw
U 't ^a.^a. ^a..
Josip Reich >
4 likanje sukna, barvarija in > kemična spiralnica
< ________t__________
\ Poljanski nasip — Ozke ulice it, 4 £
4 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča t
j 4 f
Postrežba točna. — Cene nizko. r
Fran Detter
• »»rt trg &t. 1.
Prva in najstarejša zaloga
šivalnih strojev.
_ se dobirsjo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam oje izvrstne slamoreznice in mlatilnlce, katere os dobivajo vzlic njih izbornosti osno. — Ceniki zastonj In poštnin« prosti.
Ign. Fasching-a vdove
42 ključavničarstvo
Poljanski nasip št. 8 (Reichova hiša)
priporoča svojo bogato zalogo
štedilnih ognjišč
najpriprostejših kakor tudi najfinejših, z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklade z pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro in po ceni. Vnanja naročila se hitro izvrže.
Največja izbor najnovejšega
svilnatega blaga
črnega in barvastega za cele oblsks 42 in bluz«, priporoča
Alojzij Persch6
Pred škofijo 22, poleg mestne|hiše.
Kmetijska vinarska zadruga
v Vodnjanu v Istri
(Dignano, c. kr. drž. železnica)
priporoča
pristna vina
Iz lastnih vlnoaradov, in sicer: vinu in bela vina, rel'»«k»l. nmiknlilf. rakijo
v množini čez 3000 hektolitrov od 18 kr. in višje, postavljeno na postajo Vodnjan (Dignano). Za veletržee po dogovoru reitejše. Za pristnost in solidno postrežbo se jnmri.
(1869- 5>
Za ravnateljstvo: ^V. jVI. JF*M jtiltt.il.
Slavnemu občinstvu, po-# i    , sebno gospodom gostilničar-
ja Vf\^^ Jem  priporoča podpisanec
svojo izborno sodovico, napravljeno iz vode iz mestnega vodovoda ter z ogljeno kislino (Kohlensaure), koja je priznana kot najokusnejša in najzdravejša. (43—42) Vse odjemalce v naprej zagotovljajoč vsikdar točne in vestne postrežbe, prosim za obila naročila ter beležim najudanejše s spoštovanjem
l Gašper Bolte, izdelovalec
5     sodovice, Rimska cesta št. 10
«
i
*
*
*
o
6 gld. zimski havelok iz kamelje dlake in više. 9 zimska obleka iz kamgarna ali iz ševiota in više.
12 zimska suknja, podšivana, v vseh barvah in više.
1 l/i       zimske hlače v vseh barvah in više.
Obleke za dečke in otroke jako lepe po čudovito nizki ceni.
I1/* gld. zimske damske ovratnike iz kosmatega blaga in više.
zimske jope, podšivane, zadnje moderne in više.
Damska konfekcija zadnje novosti do najfinejše kakovosti in vender se prodaja vse čudovito ceno.
Naročila po meri se izdela najfineje na Dunaju ter se ceno zaračunijo
kje??? v angleškem skladišču oblek
vogtcl Sv. Petra ceste, llesljrva cc*lit wlev. 3.
Z velespoštovanjem
(1923-1) Oroslav Bernatoinć.
Vsestransko jako pohvaljena
»Vzgoja in omika =g ali izvir sreče'1
(neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko in hitro navaditi vsega potrebnega, da more  sebe  in druge  blažiti In prav olikati)
se dobi za predplačilo 1 gld. 80 kr., po r» . -1 gld: 90 kr,  ali  proti  poštnemu   povzetju j
.lo/riu   4 iilcrii ic:i    ntl   lllliiajll.    III. H
gergasse Nro. 15, I. Stk., Th. 12.
Prodajalec je pri pravljen, MMtffMUUM il . knjigo neti nazaj in povrniti denar.
Ljudevit Borovniiv
i
I puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem
i se ^ priporoča  v  izdelovanje vsakovrstnih
• pušek za lovce in strelce po najnovejših I sistemih pod popolnim jamstv. .ni Tudi pre-> deluje stare samokreenice, vsprejema
• vrstna popravila,  ter jih  bočno in
b izvršuje. Vse puške s., na e !cr preskafte
\ valnici in od mene preakoeene,    - llast
l (114> vam CiO.ii ga««  l (43)
Vincenc Čamernik
kamnoseški mojstep
Slomškove ulice št. 9     LJUBLJANA     Slomškove ulice št. 9
nasproti električne centrale (1731—10)
priporoča p. n. občinstvu za bližajoči se praznil* Vwe!i Svetili svojo
bogato zalogo nagrobnih kamnov
iz ray.i«olil*.ili niariiionintili vi*.«*t po naJnovejMili ■•!*<» rij u Ei. Prevzame izdelovanje ■•«»(litin*kili rakrv ter Mpomenikov tudi na zunaj. j3$W IbTa, r i s i ter načrti so brezplačno na ogled. "**3
Znano solidno delo. Nizke cene. Točna postrežba.
Vse stroje za polejdelist^
u
= Vnovič znižane cene ! =
Trijerl (Čistilni stroji za žito) v natančni izvršitvi. Sušilnico za aadje in zelenjavo, škropilnice proti peronospori, poboljšani sestav Vermolevov. Aparati za sumporavan;© lozov. Mlatllnice. mlini za žito. stiskalnice (preše) za vino ln sadje različnih sestav. Slamoreznice Jako lahko za goniti in po zelo zmernih cenah. Stiskalnice za seno in slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedeljske stroje prodaja v najboljši izvršitvi (461—17)
IG. HELLER, na Diinaji, II|2, Praterstrasse 49.
Pred ponarejanjem se Je posebno treba varovati! Zastopniki se iščejo! Ceniki brezplačno!
^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^
Založena 1847.
•&f| Založena 1847.
Tovarna pohištva J. J. NAGLAS
v Ljubljani (16142)
Zaloga in pisarna. Tovarna s stroji:
Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan št. 8-10
priporoča po najnižji ceni:
oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žimnate mo-droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd.
Vplačani zadružni deleži gld. 45.080 1. oktobra 1899 gld. 2,058.685 94.
Splošno kreditno društvo v Ljubljani
■  Promet od 1. oktobra 1393 do Skupna aktiva gld. 302.643 53.
Sprejema: hranilne vloge po 4V2 %>, vloge na tekoči račun po 3lla9la od dneva vložitve do dneva vzdige.
Izposoja se na menice in na personalni kredit proii obrestim g po 5 do 6%, brez kakih stroškov. m,, l7)
TJraduje se vsaki dan ob navadnih urah: Dvorski trg- štev. 3.
aj j®
pri kolodvoru južne železnice v Postojini
okoli 2500 metrov jelovih suhih drv
po jako ugodni ceni, meter 1 gld.
Kdor želi kupiti naj se oglasi pri
Franu Jurcu
I eso tržou  v  JF* o s to j i n i.
D^ST Drva se bodo prodajala na lici mesta skupno in tudi na drobno od 2 metrov naprej.
Dobivajo se tudi preklane debele drva in tudi bukove po pogojenih
cenah.
(1887
Siikneiii oddelek
t«r<lU«> ■ ■
Kastner & Ohler Gradec
volne,   stanovitne barve
razpošilja
štajerski jz   zajamčeno   Ciste ov-rje
gld. 3*339 3*60, Z*-5»O, 4*225 por »,. ^«1. loden stanovitne kvalitete gkl. "2*20 per »i.
Nepremočljiv loden   *a  haveloke, zajamčeno čista volna gld
2*60, 3.40 per m. Nepremočljivo Islam fs/«» sssa. suknje v najlepših barvah (zakoniti* zavarovan izdelek ) blago    mam.    zimske    suknje,    t»li»§s«»  x» nmodne
•»»Meke, es*»m«» l>ln;|o v največji izberi, ■»laaff« »a*  flaitiNke _§ aqnets-plašee in plaščeke.
—   Staln«" eeaae. —
Vzorci zastonj, zavitki v vrednosti čez 10 gld. poštnine prosti.
(1789-7)
Brata Eberl
Ustanov-
1842.
Ljubljana, Frančiškanske ul ce 4.
Pleskarska mojstra c. kr."-drž. in c. kr. priv. 41 južne železnice.
Slikarja napisov.
Sta vilinska in pohištvena pleskarja.
Prodaja oljnatih barv, lakov in firnežev
na drobno in na debelo.
Velika izbirka dr. Sohoecfeld-ovib
barv v tubah za akad. slikarje.
Zaloga
vsakovrstnih č-oplčev za pleskarje, slikarje in zidarje, stedilnega mazila sa hrastove pode, karbolineja Itd.
Posebno priporočava si. občinst -u najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo ca likanje
šotnih tal ped imenom „Bapldol". Priporočava se tudi si. občinstva za vse v najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
erilo za gospode
najboljše blago in
kravate
prodaja 41
s Alojzij' Perschčs
mestne hiše.
Pred škofijo,
poleg
Mehanik
Ivan ŠkerI Opekarska cesta št. 16.
Šivalni stroji 4i
po najnižjih oenah. Bicikle in v to stroko spadajoča popravila izvršuje dobro in ceno.
Vnanja naročila se točno izmnjejo.
SX
Anton Sv. Petra cesta it. 6 Ljubljana  Sv. Petra cista it. e
priporoča svojo veliko zaloga
gotovih oblek za gospode in dečke, .. jopic in pla&cev za gospe, neprernoč- ^ ljiyih havejokov i. t. d.
Obleke po meri se po najnovejših usorcih in po najnižjih cenah f 41' solidno in najhitreje isgotovlJa&.
J. S. Benedikt
Ljubljana, Stari trg
priporoča
nagrobne vence
trakove k vencem
z ali brez napisov
po najnižji ceni.
DOBRAUSPORMA KUCHYN£
MaggHeva Junna zabela je jedina svoje vrste, da se hipoma naredi vsaka slaba mesna juha izredno krepka — malo kapljic zadošča.  V izvirnih steklenicah od 50 vinarjev naprej dobiva se v vseh delikatesnih, kolonijalnih, drogerijskih in Špecerijskih prodajalnicah. — Izvirne stekleničice se z Maggi-jevo zabelo najceneje napolnujejo. (1913)
i
i
i
c. kr. priv. tovarna ognjegasnega orodja
kakor: brizgalnic, parnih strojev, cevij, čelad in pasov
ter
kmetijskih strojev
in peronospera-brizgalnic itd.
R. A. Smekal
Czecti-Moravsko Smichov-Praga podružnica v Zagrebu
priporoča slavnim ognjegasnim društvom, kmetijskim podružnicam ter zasebnikom svojo bogato zalogo. — Cene brez konkurence. — Ugodnosti izvanredne dovoljene. — Uzorci in ceniki brezplačno. — Ustmeni pogovori na zahtevo. — Pošiljatve franko na vsak kolodvor.
(220 -26)
v Zagrebu.
Z velespoštovanjem
Podružnica R. A.
V konkurzno maso Antona Zaprjana
trgovca v Ljubljani spadajoča
zaloga knjig in papirja, pisalnih in risalnih potrebščin in prodajalne oprave, pohištva i. t. d.
proda, se vsled sklepa upniškega odbora
±isL js-Trrii ćLreužfbi-
Ista se prične
v ponedeljek, dne 23. t. m., ob 9. uri dopoludne
v prodaj alnici v Gospodskih ulicah št. 7
in se nadaljuje eventualno tudi prihodnje dni v prodaj alnici in v kridatarjevem skladišči v židovski stezi št. 7.
Reči, ki se imajo prodati, ogledajo se lahko vsak dan v prodajalnici.
V Ljubljani, dne 17. vinotoka 1899. (i90i—3)
K sezoni
K sezoni
ff /J^Ji     \\ I "
SI_t^j i1
3'3
priporočam svojo bogato zalogo pušk najnovejših sistemov in najnovejše vrste, revolverjev itd., vseh pripadajočih rekvizitov in municije, posebno pa opozarjam na
£ir trocevne puške
katere izdelujem v svoji delavnici in katere se radi svoje lahkote in priročnosti vsakemu
priporočajo najbolje.
Ker sem na Kranjskem edini puškar, ki se peča samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu za mnogobrojna naročila, ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče naročbe in poprave točno, solidno in najceneje.
Z velespoštovanjem
(1353-15)
Fran Sevčik, puškar v Ljubljani v Židovskih ulicah.
P. n. (1562-9) Radi potekajoče sezije in male, mi ostale zaloge koles, kakor:
.Stvria' *********
*1 Hpliral' ******* o o ,neiibdi „ _    * o » » o
o o o a  ■   Amerikanske' ot^ .*!
»Stefame'
in druge vrste ponujam si. občinstvu ta kolesa po prav ugodnih tovarniških cenah, dajoč s tem vsakemu najlepšo priliko, da si nabavi jako ceno in dobro kolo. —-m Jig m
Filialke: Janko Pohlin, Kamnik. * **UfieiIs
Franc Kenda, Novomesto. Zastopnik: Josip Polak.
O O O O O O 000000000
Akcijska zavarovalnica za življenje in rente.
Allianz
Oddelek za zavarovanje naroda
ID-u.na,j I. Hoher Markt 0.
Generalni zastop za Štajersko, Koroško in Kranjsko
C3ri~a.cl.ec, Titt.llli»ii>««j'»88ise 1.
Fo poročilu c. kr. „Wiener Zeitung" od dne 12. junija 1898 doletela je „Allianzo" velika čast, da si je Nj. Veličanstvo cesar plastično-grafični objekt ogledal in o posebnem uspehu ,,Alianze" v zadevi zavarovanja naroda kakor o rapidnem napredovanju družbe Najvišje priznanje izrekel ter imenoval zavarovanje naroda posebno važno podvzetje.
Polno vplačani akcijski kapital 1,000.000 kron. Rezerva premij  dne 31. decembra 1897 S,€Skron.
L. 1897 se Je na podlagi 1259 smrtnih slučajev izplačalo 398.378-90 kron. Od 1. 1890
1897 se Je izplačalo 1,654 37816 kron.
Tedenska premija od 10 vinarjev više.
Nespremenljiva premija. — Plačevanja v dokladah niso dovoljena. — Stroške za zdravniško preiskovanje, vse pristojbine kolekov in pobotnice za premije plaća dražba.
V slučajih smrti se zavarovana svota takoj in polno izplača, če je šest mesecev preteklo od časa zdravniškega preiskovanja.
Če je zavarovani v svojem ali izven svojega delokroga ponesrečil ter umrl, tedaj ni to samo na sebi vzrok, da bi zavod ne plačal zavarovane svote.
Će je zavarovanje trajalo cela tri leta, se izplača v slučaja samomora cela zavarovana svota.
Če tri leta minejo, mogoče je dobiti posojilo z 50/° obresti
Po treh letih dobe se, ako se premije ne plačujejo nadalje, police brez premij. Če je polica radi neplačanja premije svojo veljavo izgubila, mogoče je, da se zopet v teku jednega leta obveljavi, ako je zavarovanec popolnoma zdrav.
Zavarovan;e dosmrtno in na doživetje. — Zavarovanje mladostnih
osob. — Zavarovanje otrok. (1793—4>
Zavarovanja do 2000 kron z tedenskimi doplačili od 10 vinarjev više po tarifih
flS£" Prospekte in tarife razpošilja agentura na zalitevanje brez stroskoe. 1]
Zastopniki se iščejo za vse kraje na Kranjskem in naj svoje ponudbe pošljejo gorenji agenturi.
<3 žrebanj
imajo srečke
velike dobrodelne loterije
na korist budimpeštanskoga polikliniškega društva (bolnice)
Pokrovitelj :
Nj. c. in kr. Visokost nadvojvoda Jožef
Pokrovitelja namestnik :
Nj. eminenca kardinal dr. Lorenc Schlauch.
Glavni dobitek 100.000 kron.
S sa 20.000, 5000 kron itd. itd. vrednosti.
gaSF     Na željo odkupi zopet vse dobitke z 209/p odbitka upravnistvo na Dunaju. "5**
Vsaka srečka igra brez nadplačila pri vseh 6 žrebanjih in se z eno srečko lahko zadene šest
glavnih dobitkov.
Glasom odredbe c. kr. finančnega ministrstva ped šiev. 45922 1898 se je predaja teh _srečk dovolila tudi v Avstriji.
(1849-3)
Cena jedne srečke samo 1 krono. . r'£jbK*«£Y»samj« že «*. jannvarjsa fi»OO.
Žrebanja bodo nepreklicno ob določenih dneh.
Srečke samo po 50 kr. priporoča banka J. C. MATER.
	■ »■■»■      >CO a u ^ >^! ->b              cd r<
ili	lani/ Ljubljana,
| prodaja najceneje. j	
j.Pzor Alojzij Erjavec /zor
črevljarski mojster v Ljubljani, Čevljarske ulice 3.
Po večletni skušnji, kakor tudi po dovršenem strokovnem tečaju v Ljubljani c. kr. tehnolo-gičnega obrtnega muzeja na Dunaju mi je mogoče vstrezati vsem zahtevam svojih p. n. naročnikov. Priporočam se prečastiti duhovščini in si. občinstvu za obilno naročevanje raznovrstnih obuval. Delo je ceno, pošteno in trpežno. V zalogi so razna mazila, voščila za črno in rujavo obuvalo, ter razne potrebščine za to obrt. 41
Mere se shranjujejo. — Vntnjim naroolom naj u pridtne norm.
Josip Oblak
umetni in galanterijski strugar
Trubarjeve ulice št. 3
izvršuje vsakovrstne v njegovo stroko spadajoče stvari po najnižji ceni. Palice za okna od 50 kr. do 2 gld. 25 kr., kegljiško kroglje 12 cm debele 1 gld. 25 kr., 13 cm debele 1 gld. 60 kr., noge za omare od 3 do 5 kr. — V zalogi ima tudi razne cigarnike in zdravstvene pipe do najfinejše vrste.
Popravila od kosti, roga, morskih pen, jantarja, lesa izvršuje po najnižji ceni. 41
MODERCE natančno po životni meri
sa vsako starost, sa vsaki život in v vsaki fazoni ®   W   @   ®   <&k   priporoča   ®   <f£   g)   @ ®
UCMDILf l/t-MLlA v Ljubljani, Glavni trg ntiinllV iVLIlUrl   ® © štev. 17. ® ®«
Skladišče za modno blago, pozamentrije, trakove, čipke, svileno blago, perilo, e o © © © klobuke za dame, tkana in kratka roba na debelo in drobno, a e d e d
$ii- ———— g
1
Pekarija in slaščičarna
Jakob Zalaznik.
Glavna trgovina:
Stari trg št. 21.
Podružnica:
Vegove ulice št, 12.
Tu se dobiva 4krat na dan sveže, ukusno, zdravo in slastno pekarsko pecivo, vseh vrst kruh na vago, ržen kruh in prepečenac (Vanille-Zwiebak). V svojih slasči-čarnicah postrezam točno z najfinejšim nasladnim pecivom in s finimi pristnimi likerji ter z Vermouth-vinom. Posebno opozarjam na fine indijanske krofe in zavitke s smetano napolnjene. 41
6400
Srn «L đ» «t» ft
; *xs
<szz^ ^ ^ ^ — Jer^^T g    ^^i^V^^liTl-i    CS^'fclTO^i    ao neobhodno potrebni sa domačo rabo in industrijo
J £ ^ Jj^t^^st* — j| S^i^^^^l^sOLi    ^^^J^C3t| si    ao Tiorni ▼ konstrukciji in v izvršitvi.
SillJ^Cr = Je^^rl    ŠiVBllli   ^tl?OJ4    bo ▼ vseh tovarniških podjetjih  najraz airjene J a i
Slll^Cr^ Jd3"%ri S^tl?Oji   ao za umetno vezenje n a j p ri pra v n e j ši.
si JMlnl kurzl mastonj, tudi w ■•»«»» «eaaa ometiteiu vezenju.
Šivalni stroji Singer Co. imajo se zahvaliti za svetovno slavno ime izborni svoji kvaliteti ter veliki delavni zmožnosti, katera že od nekdaj odlikujeta tovarniške izdelke imenovane tvrdke. Vedno naraščajoče spečavanje, izvrstna odlikovanja na vseh razstavah ter čez 40letni obstoj tovarne jamči najbolje za dobroto naših strojev. ...... Singerjevi elektro - motorji, specielno za šivalne stroje, v vseh velikostih.
rfo  Singer Co. delniška družba za šivalne stroje.
Prejšnja tvrdka: Ca. Heidliiiger. Ljubljana. GRADEC Celovec
Sv. Petra cesta št. 6. Sporgasse št. 16. Burggasse št. 19.
(1914—1)
Stezi, prekajeni
renski losos
»e dobi vri (1912-2)
<Ant. SiacuUu a Sjabljani.
Vnem ka*IJuJocim se nujno priporačajo
Kaiserjevi prsni bonboni.
C)AQf\ notarsko overovljenih spričeval je wt:Ov najboljši dokaz, da so neprene-ieiil pri kaslju, liripavosti, kataru in zaduženju. Zavoj IO kr. in «0 kr. pri Mr. Pr. Mar-detschlaegerju v Ljubljani, v orlovi lekarni poleg železnega mosta in pri Ubaldu pl.
Trnkoczvju v Ljubljani. (1919-1)
Kolikokrat se čuje tožba, da materin ljubljenček ne uspeva. Navzlic raznim sredstvom, katere poskuša skrbna mati, dete vedno hujša, spanje je nemirno, obraz bled in vel in splošno stanje nagiba vedno k boleznim. — Nalik čarodejni pijači vpliva v tem slučaju Knorr-ova ovsena moka, skupno s kravjem mlekom, kar je neoporečno najboljše redilno sredstvo za otroke. I. (1757—2)
Dobiva se v vseh boljših trgovinah v zavojih V* an V«
Praško domače mazilo
iz lekarne
B. PRAGNEE-ja v Pragi
je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero ohrani rane čiste in varuje vnetja in bolečine manjša ter hladi.
Velika pušica 35 kr, mala pušica 25 kr., po pošti 5 kr. več.
Glavna zaloga lekarna B. Fragner-ja v Pragi
Mala strana, ogelj Ostruhove ulice 203.
Po pošti razpošilja se vsak dan.
Svarilo I
Vsi deli embalaže imajo zraven stoječo zakonito depo-novano varstveno znamko.
V Ljubljani se dobiva pri gospodih lekarjih: C. Piccoli,  U. pl. Trnkdczy, M. Mardet-schlager, J. Mayr; dalje v vseh lekarnah Avstro-Ogerske.    B (367—13)
I
Priporočava vi
j(21—242
pasterizovano v steklenicah
znano po svojih izvrstnih učinkih.
i Ljubljani, v Prešernovih ulioah.
Sode ,a na prodaj
raznovrstne, velike in male, stare in nov-
•F. Bii ggeei£f soda i
Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico (državni kolodvor).     (1891- 2)
wr Istotam kupujejo se tudi stari sodi- ~*m
K
ufeke
eva
I Vmokazaofroke
Dobi se. v leka r na h i n^droger ijah.
r
vizitnice
in
kuverte s firmo
priporoča (667—15)
k.
v Ljubljani.
V
„THE MUTUAL"
zavarovalna družba za življenje v New-Yorku.
Popolnoma vzajentna.
Police so po preteku 2 let nespodbijalne in po preteku 3 let
nezapadajoče
Hnnerne Mlevllke bilance za leto 1H»N:
Denarno stanje...................,   1,369.578,693*29 kron.
Zavezanosti na račun lastnikov polic............ 1,150168,487*79 „
Prebitek na račun lastnikov polic............!     219.408,206 50 kron.
Zavarovalno stanje, vštevši telesne rente.......... 4,795.509,175*81 „
Dohodki leta 1898 ................... 299.660,000— „
0Q3T Premijske rezerve avstrijskih zavarovancev založene so v avstrijski zlati renti pri c. kr. ministerialnem plačilnem uradu na Dunaju.
Letne dividende. V polici zajamčena posojila in odkupi v gotovini.
Pojasnila, prospekte i. t. d. daje (1921—1)
generalno zastopstvo za Kranjsko
v Ljubljani, Frančiškanske ulice št. 16, II. nadstr. ^
Največja naloga
izdelanih nagrobnlli i»I ■-»■■ml cl od črnega švedskega Nlenlta in čas***-■a E t j« lastnega izdelka, kakor tudi natjeobnlk Npomenlkov in krliet od najlepšlb in najboljših nu>amorJev
priporoča p. n. slavnemu občinstvu po najnižji eenl
Tom
ški mojstei*
kamnose
Ljubljana, Resljeva cesta št. 26.
(1803-6
Szipoiočant i& z-aćo&Se „3Cnji&aze 3)ionič&e tis&ate v IŠapzcSu" :
Wh ar S.:
/. finjiga (oatnoopevi, tnoS&i
&6eti, tneSani &6ozi in oft/aSSc 2>a a/aoovizj, cc na 2 po poŠti a&. 2'15;
naSaćf'c: i& 1. ftnjiac po>c£ej,(£)7Zoznazt cJfani ?, čflužici, QWia2>i, &afiaj oiocmi vSa/a, §Zes>a-fzons&a tnalij, cena gfd. 120 po poŠti afd. 1'25
SchtoentneJP <***-*>
knjigotriec v i-jabl/ani,  JPoorski trg št. S.
'amospevt:
F. Cassermann
krojač za civilne in raznovrstne uradniške uniforme
in poverjeni zalagatelj ces. kr. unif. blagajne drž. železnic uradnikov
Ljubljana, Šelenburgove ulice št. 4
se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje civilnih oblek in nepre-močljivih havelokov po najnovejši fa-coni in najpovoljnejših cenah. Angleško, francosko in tuzemsko robo ima na skladišču.
Gospodom uradnikom se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor: sablje, meče, klobuke itd., gospodom o. kr. justič-nim uradnikom pa za izdelavanje
talarjev in baretov.
sMm^S^ T^StMtiA «*5*
Jl}»  '1- «f» »f. afa cf. «.*« JLm
Vfa  m*m mfo »Jf*
Darila za vsako priliko!
Frid. Hoffmann
v Ljubljani, Dunajska cesta
priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst
žepnih ur
zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobre do najfinejše kvaliteto po nizkih conah.
v žepnih in stenskih arah ao vedno v zalogi. 42 Popravila se Izvršujejo najtočneje.
1
Puškar
Fran Kaiser
v Ljubljani Šelenburgove ulice št. 6
se osoja najbolje priporočati se p. n. gg. lovcem za
lovsko sezono.
Zunanja naročila aa točno izvršujejo. 42
1
Vzorci na zahtevanje poštnine prosto.
S tem uljudno naznanjam slav. p. n. občinstvu, da je moja trgovina s suknom založena z najnovejšim blagom
za jesensko in «-ZiMo sezono.
Imam tudi največjo zalogo Krenner-jevega blaga iz škofje loke, domač izdelek najboljše vrste. Priporočam se slav. p. n. občinstvu za mnogobrojen obisk
z velespoštovanjem 42
Hugo IhL
Suknenih ostankov vidno veliko v zalogi.
Jjadajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
[.astTiina in tisk .Narodne Tiskarne
3154