Sppdlzlone ta abbonamento postale, mm PoMalaa Ležffi xxn., št. 53 ^ijtuuivu. ^jumjrtiia, c^uccmijev« ulica 9 — 1'eletoo 3L 51-ZZ, H1-2Z SI-Z« jjser riLtu oddeleH: L Ju 01 Jana Puccim-jeva ulica d — Teieloo S1-2&, »1-26 t*oui u/.iuoa Novo mesto: L.jubijan&K8 -esta 3t 4> Računi: za Ljubljansko pokrajino pri po:tno čekovnem zavodu št. 17.749, za ostale Kraje Italije Servizlo Conti Corr Post. No 11-3118_ .... » ___, VJ . . V V^ « w i o » v v^ Ca Jg li» se vz Kj Italije ld inozemstva ime 5 mane Pnbhlifitd Italiana 8. A. i>nr Ljubljana, petek 6. marca 1942'XX Cena cent. 7" Izhaja nak dan razen ponedei * Naročnina znaša mesečno Lir 15. -sa inozemstvo pa u 22.80 Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica Ste v t. telefon 31-22. 31-23. 31-24 Rokopisi se ne vračajo CONCESSIONARlA ESCLUSIVA per ta pubblicita di provenlenza Italiana ed estera: Dnlone Pnbbliritž Italiana S. A. Nfflano 1 i iistrutt vi contro Malta Nella regiosse di Mechili scontri d£ pattuglie sisoltosi a sostri) Javore 11 Quartier Generale delle forze armate comunica in data di 5 maržo 1942-XX il »aegpente bollettino di guerra No 642: Nella re?ione di Mochili scontri di pat-tuel e eon esito a noi favorevole. Moderata attivita delle opposte aviazio-ni rle! cielo cirenaieo, su Malta rinnovati attacchi distruttivi sono stati condotti con successo da formazioni italiane e tedesche contro le basi navali e gli aeroporti deli' Isola. Una incursione inglese su Tripoli effet-tuata ierl sera ha causato lievi danni; nessuma vittima. Si ii m Malto V pckrajizsi Mekali s© se spopadi patrol zaključili ugodno ni Glavni stan italijanskih Oboroženih Sil je objavil 5. marca naslednje 642. vojno poročilo: V pokrajini Mekilj spopadi patrol z ngodnim izidom za nas. Zmerno delovanje letalstva na obeh straneh nad Cirenaiko Italijanski in nem- ški letalski oddelki so z uspehom ponovili svoje uničevalne akcije proti pomorskim oporiščem in letališčem na otoku Malti. Angleški letalski napad na Tripolis, izvršen snoči, je povzročil le majhno škodo, Žrtve ni bilo nobene. o sorocslo SOŽALNE IZJAVE OB SMRTI VOJVODE D'A0STA Globok odmev nenadne smrti junaškega branitelja Etiopije Cibiti napadi sovjetskih tankov v Doneški kotlini Topniško cbstrelfevanje Kronštata Iz Hitlerjevega glavnega stana, 3. marca. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na doneškem področju so bilj v ostrih borbah odbiti napadi, ki jih je sovražnik izvršil s pomočjo tankov. V borbah preteklih dni so valonski prostovoljci, boreči se ob nemških četah, prestali svojo preizkušnjo. V ostalih odsekih vzhodnega bojišča Je pretrpel sovražnik v teku številnih neuspešnih napadov hude krvave izgube. Na petrograjskem bojišču je težko ar-madno topništvo z dobrim uspehom obstreljevalo vojaške naprave v Kronštatu. Letalske sile na vzhodnem bojišču so podprte od močnih armadnšh oddelkov nadaljevale uničevanje železniških zvez. Esjna letala ki operirajo okrog Anglije, Ko v oboroženih izvidniških poletih bombardirala pristaniške naprave na Jugovzhodni in zapadni obali otoka. Na Malti so bila zopel ponoči in podnevi bombardirana letališča in pomorska oporišča. Odbit sovjetski letalski napad Berlin, 5 marca s V srednjem odseko vzhodnega bojišča je skušalo več sovjetskih letai napasti neko mesto, v katerem so bile nastanjene nemške čete. Nemški lovci ln protiletalsko topništvo so pri tem sestrelili 20 sovjetskih letal. Sovjetska ie-tala so napovedala napad z letaki in so grozila. da bodo mesto docela uničila, toda vsi v bodoče večina članov, zaposlenih v protiletalskih obrambnih organizacijah, dana na razpolago vojni industriji. Londonska policija je prejela nalog, da prične racije na boksarskih tekmah, kolesarskih dirkah, pasjih tekmah in nogometnih prireditvah ter dovede na posel tiste, ki zaradi takih športnih prireditev opuščajo odkazano jim delo. V okviru nadaljnjih omejitev, ki jih vojna v zmerom večji meri vsiljuje Angliji, je vrhovni nadzornik nad angleško pošto odredil, da se bo omejila poraba svinčnikov v poštnih obratih in da ne bodo več na razpolago stroji za Siljenje svinčnikov. Rim, 5. marca. s. Tajnik fašist čne stranke je poslal vojvodinji Aostski. materi umrlega vojvode Amedea d' Aosta naslednjo brzojavko: Prosim Vas. da prejmete izraze ponosnega in ganjenega sožalja Črnih srajc, ki se vdano spominjajo Amedeja Aostskega, ki se je dvignil v nebo med junake in zapustil luč slave in vzorov iz svojega viteškega življenja fašista in borca ter princa, ki nam daje prav sedaj največjo gotovost zmage. Tirana, 5. marca. s. Po vsej Albaniji je vest o smrti vojvode Aostskega napravila najgloblji vtis. Vse prebivalstvo je poznalo slavo in viteške podvige velikega pokojnika. ki jih je dovršil tako v miru kakor v vojni. Albanski tisk izraža čustva albanskega ljudstvu in poveličuje vojvodo Aostskega ter njegova dela. »Tomori« je objavil uvodnik, v katerem pravi, da albanski kakor italijanski narod tiho mislita na vojno slavo in poslednjo žrtev, ki jo je doprinesel pokojni vojvoda za imperij. Geslo, s katerim so čete pod vodstvom vojvode Aostskega branile Amba Alagi, }e postalo geslo vsega fašističnega imperija. »Vrnili se bomo!« V znamenje žalosti so v vsej Albaniji na javnih poslopjih izobesili zastave na pol droga, javne zabave ter kinematografske m gledališke predstave pa so bile odpove-dane. Vichy, 5. marca. s. Francosk-' listi objavljajo vest o smrti vojvode Aostskega in hkrati s službene strani inspirirane članke, v katerih ugotavljajo, da ie bil vovoda ko so bile prekinjene vse zveze v Italijo, prisiljen opustiti vse postojanke Njegove čete vode d'Aosta je biila na Švedskem zelo \ popularna in je napravila vest o njegovi smrti med prebivalstvom povsod najgloblji vtis. Berlin. 5. marca s. Vest o smrti vojvode _____ ______ ____t______ ____ _ ^ d'Aosta je napravila v vseh tukajšnjih voja- tudT v "u jetništ vu enakousodo. kakoT jedo- j ških in političnih krogih globok m bolesten letela nje same. : Izzvala je v vsej Nemčiji globoko so- ' žalje. *aj je bila junaška osebnost velikega so se borile za vsako ped zemlje. Nazadnje so morale braniti Amba Alag\ Vojvoda je delil vse gorje in trpljenje s svojimi ljudmi in jih jc do zadnjega izr>odbuja! k odporu. Zato so Angleži njegovim sriani priznali vojaške časti. S svojimi ljudmi ie sprejel Lizbona. 5. marca. s. Listi objavljajo na prvih straneh vest o smrt' voK. i« r»i n Piupisuje siisjno kariero pokojnega vojvode in njegov delež pri veliki zmagi v bližini BiT Teghftija pri zasedbi Kufre in pri obrambi Ambc Alagije spričo katere si je pridobil zlato svetinjo za vojaške zasluge. Pmleg tega r« se je vojvoda posvečal znanosti ter je bf vztrajen potnik in raziskovalec. V Etiopiji je za svojega vladanja podvzel vrsto političnih m upravnih ukrepov, s katerimi ie dokončno uveljavil svoj kolonizacijski sloves Stockholm. 5. marca s. Švedski tisk objavlja obenem z vestjo o smrti vojvode cTAosta njegov življenjepis, v koterem opozarja na njegove posebne vojaške :n kolo- ' Listi objavljajo podrobne življenjepise o nizacijske sposobnosti in njegovo ;unaško • pokojnem vojvodi in izražajo v imenu vse-nastopanje v sedanji vojni v kate>n je iz- ? ga bolgarskega ljudstva sožaPc spričo žalo vršiti mnogo pogumnih podvigov ki mu jih siti ki je zadela sa vojsko dinastijo in ves je prizna! tudi sam sovražnik Osebnost voj- ; italijanski narod. žalja Dne 12. t. m. bodo po prizadevanju veleposlanika v katoliški stolnici darovali movino. | svečano žaino sdužbo božjo. Službo bežjo ^Iffils ' ^ opravil apostolski nuncij msgr. Orscnigo. i Udeležil se ie bo ves diplomatski zbor. Dan i nato bo svečana snominska proslava v fasi-I stičnem domu v Berlinu, r Tokio. 5. marca. s. Tudi japonski listi so r objavili na prvih mestih vest o smrti voj-> vode Aostskega in opise njegovega juna^ce-ga življenja in vztrajnega delovanja na vseh področjih javnega življenja. Sofifa. 5. marca s. Bolgarski listi ob vesti o smrti vojvode Aostskega vznešeno raz-j pravljajo o junaški ofiebnosti savoiskega princa in opozarjajo, kako jc svoje življenje do zadnjega postavil v službo domovine. ofenzivo proti Avstraliji in Indiji m Javo predstavlja uvod v glavne ofenzivne operacije, katerih izhodišče bo Singapur Rim 5 marca. s. Vojaški sotrndnik Ion- j stvo zopet izvršilo več letalskih napadov na _ . __. 1 ..J _____ ' • _ yi _ Ui-I.i« Totm (Ciril. donskega lista »Evening Standard« ugotavlja v nekem članku, da se si Japonci sedaj že pridobili pomorsko premoč okrog Jave. Japoncev zaradi tega zlepa ne bo mogoče več pregnati z otoka. Zaradi tega se bo bržkone že v kratkem oričela velika japonska ofenziva proti Avstraliji na eni ter proti Indijskem oceanu in sami Indiji na drugi strani. Izhodišče teh ofenzivnih poskusi sovražnega letalstva so se že na operaeii bo Singapur. • -3 _____... rvctfrtrt J K _ * periferiji mesta Izjalovili spričo ostrega zapornega ognja nemškega protiletalskega topništva, ki je že pri prvem napadu sovjetskih letal sestrelilo 5 letal. V treh urah 'e bilo sestreljenih že nadaljnjih 15 sovjetskih letal V mesto ni treščila niti ena bomba. Sovražnik je tedaj opustil svoje napade Freostala letala so se morala vr-ruti na svoja oporišča. Ggsrotrme sovjetske izgube Berlin, 5. marca s. iz vojaškega vira se je zvedelo da so bile prizadete sovjetskim oboroženim silam o priliki njihovih ae-uspešnih napadov v lasu od 13. do 24 februarja v južnem odseku vzhodnega bojišča ogromne izgube in škoda Nad 15.000 ljudi je blio ubitih in najmanj toliko je Di-lo ranjenih in ujetih. Na ta način so sovjetske čete izgubile okrog 6 divizij. Ogro Sanghaj. 5. marca. d. Iz Canberre javljajo, da je avstralski ministrski predsednik Curtin sporočil, da je japonsko letal- razne vojaške objekte na otoku Javi. Skupina približno 25 japonskih bombnikov je v zaščiti šestih lovskih letal napadla neko letališče. Drugi cilji japonskih letalskih napadov so predstavljale razne vojaške naprave v srednjem delu otoka Jave m pri Bandoengu, kjer je bilo ponovno bombardirano letališče. Saigon, 5. marca. s. Nizozemski glavni stan je v Bandungu objavil komunike, v katerem pravi, da japonske sile prodirajo na raznih točkah otoka Jave kljub odporu zavezniških sil. Komunike pravi dalje, da stvo v sredo ponovno bombardiralo avstral- « ^ Včeraj velike skupine japonskih bombni- sko luko Port Darvvin. V svojem poročilu ni navedel podrobnosti o povzročeni škodi. Prodiranje na Javi Tokio, 5. marca. s. Iz japonskega glavnega stana ni nikakih službenih poročil o borbah na Javi. Listi pa objavljajo zelo ugodna poročila o zasedbi važnih strateških postojank in uničenju sovražnih sil. Tako poroča »Asahi«, da so japonske sile zavzele nizozemsko letalsko oporišče severno od Bandunge ln obenem tamkajšnji železniški vozel, tako, da 1e bil promet med zapadnim in vzhodnim delom otoka po železnici prekinjen. Nadalje poročajo, da se angleške in nizozemske sile umikajo mna je bila tudi škoda, ki jo je utrpelo 9 [ Jn ^ sistematiČDo unlčujejo vse voja-sovietskib in 2 angleški ok.opm diviziji v > gke iQ clvilne naprave. Mnogo vojaških borbi proti nemškemu armijskemu zboru v ------- r _ . .. _ ----- tem odseku. Skoraj vse oklopne sile, ri. »Deutsche Allgemeine Zeitung« meni, da so Angleži morda hoteli na ta način nekoliko zadovoljiti boljševike, ki z vedno večjo ne_ strpnostjo zahtevajo, naj Angleži vendarle nekaj store. • Napad na Aleksandrijo Berlin. 5. marca s. V noCi na sredo so nemška bojna letala napadla pomorsko oporišče v Aleksandriji. Kljub neugodnemu vremenu so nemška bojna letala opravila vse naloge, ki so jim bile zastavile. Mnogo silnih žarometov je skušalo loka-lizirati akcijo nemških letal ln usmeriti nanje ogenj protiletalskega topništva. Nemška letala pa so v več zaporednih valovih skozi goste oblake udarila na vojaške naprave v luki in jih bombardirala z velikimi bombami čeprav je bil" zaporni ogenj protiletalskih topov, ki so bili razvrščeni okrog luke, izredno oster, je nemškim letalom z bombami uspelo povzročiti velike požare in ogromno razdejanje med pristaniškimi napravami. Objavili smo že poslanico, ki jo je naslovil na Indijsko ljudstvo nacionalistični vodja Indijcev v inozemstvu Sudas Kandra Bose. O življenju in osebnosti tega vodje doznavamo še tele podrobnosti: Sudas Kandra Bose je bi! rojen 23. januarja i. 1897 v zelo premožni družini. Kakor vsi n-"egovi brat'e se je Suda najprej šolal v neki angleški šeli. kjer je v sedemletnem stiku z Angleži lahko spoznal že vse temeljne razlike med Indijci in Angleži. Iz angleške je nato odšel v indijsko šolo, od tam pa na vseučilišče v Kalkuti. Tu se začenja tudi njegovo prvo politično delovanje Kmalu e postal ,-odja nacionalistično usmerjenih dijakov. zaradi incidentov, ki jih je izzval z angleškimi profesorji, pa je bil kmalu izključen iz šole. šele čez dve leti mu ;e bilo dovoljeno nadaljevati študije v angleškem vseučilišču, kjer je tudi promoviral iz filozofije Oče ga je nato poslal v Anglijo. da bi napravil izpite za indijsko civilno službo. Tako je v vseučilišču v Cam-bridgeu ponovno promoviral na filozofski fakulteti. V Angliji pa je postal še huiši nasprotnik Angležev in ko se je v Indiji začelo znano gibanje za civilno nepokorščino. je takoj zapustil svoje mesto v Angliji n se vrnil v domovino Tedaj je bil prvič aretiran KP je bil izpuščen iz zapora ga je stranka »Svara« v Kalkuti izvolila za' izvršnega uradnika mestnega sveta v Kalkuti, 1. 1927 pa ie postal tajnik indijskega nacionalnega kongresa. L. 1928 'p navzlic nasprotovanju dela kongresa postavil zahtevo po popolni osvoboditvi Indije. njegova resolucija ps je bila odbita, vendar sr njegove ideje zmagale že naslednje leto. Januarja 1. 1930 je bil Sudas Kandra Bose drugič aretiran čeprav v zaporu, je bil izvoljen tedaj za župana Kalkute Ko e bil zopet izpuščen, ni dolgo užival svobode. kajti 1. 1931 so ga ponovno aretirali. T^daj je spoznal večir.o indijskih zaporov, saj je bil šele 1. 1933 zopet izpuščen na svobodo. Takoj nato je zapustil Indiio in se podal v Evropo in je v ženevi ustanovil komite oseb vseh narodnosti, ki so sim-patizirali z Indi-ci. da bi tako vršil propagando za svojo domovino Obiskal je tedaj vse evropske države in vsa glavna evropska mesta. Prouči! je tudi ustroj stranke v Italiji in Nemčiji in je bil večkrat sprejet pri Duceju. L. 1936 se je zopet vrnil v Indi o. toda že pri izkrcanju v Bom-baiu je bil aretiran. Dan njegove aretacije (10 maj 1937) je bil proglašen za narodni praznik Zaradi naraščajočega ogorčenja Indijcev so ga Angleži sred! leta 1937 lo-pet izpustili na svobodo Odšel je ponovno v Evropo, med svojo odsotnostjo pa ;'e bil izvoljen za predsednika indijskega nacionalnega kongresa Takoj se je vrnil v domovino. L 1939 je bil ponovno izvoljen iia isto mesto in je v tem svoistvu marca tega leta oredložil angleški vladi zahtevo po popolni osamosvojitvi Indije. Ker je proti temu predlogu nastal odpor tudi v indijskih vrstah, je Bose podal ostavko kot predsednik in zbral okoli sebe vse radikalne elemente, združene v posebnem »naprednem bloku«, ki je aprila 1 1940 proglasil splošno gibanje za nepokorščino proti angleškim oblastem Bil Je ponovno aretiran, ž njim pa tudi mnogo drugih radikalnih voditeljev. V zaporih Je Bose začel gladovno stavko in ga je angleška oblast po sedmih dneh posta izpustila iz ječe. čeprav je bi; tedaj pod stalnim nadzorstvom, se mu je le posrečilo zbežatl v Evropo, nakar je znova začel svojo akcijo proti Angležem v inozemstvu. „Bik v Izložbi porcelana44 Tako so angleški diplomati označili Dred leti Maksima Maksimovlča Litvinova. sovjetskega delegata na razorožitveni konferenci v ženevi, ko je sredi idile sovjetskega sodelovanJa z Društvom narodov, ki se je zdela večna, predložil predlog o takojšnji popolni razorožitvi vseh držav brez izjeme. Take začenja svoj opis osebnosti te- Velik pzar v barcelonski luki Madrid, 5. marca s. V barcelonski luki je izbruhnil velik požar, ki je napravil ogromno škodo kljub vsem naporom gasilskih čet Ogenj je do tal uničil neko večje skladišče V njem so bile zaloge kopre in rastlinskega olja v skupni vrednosti približno enega milijona pezet. Zboljšanje papeževega zdravja Rim, 5. marca. Zdravstveno stanje papeža, ki je pred dnevi obolel, se je sedaj že skoraj docela popravilo in včeraj dopoldne je papež sprejel državnega tajnika kardinala Magliona in popoldne tudi njegovega pomočnika. (Ultime Notizie.) Iranski šah v Bagdada Ankara, 5. marca. d. Iz Bagdada poročajo, da je iranski šah s svojim spremstvom nenadoma prispel v iraško prestolnico. Vest službeno iz Bagdada doslej še ni bila potrjena, vendar pa od tamkaj prihajajoča poročila spravljajo šahov prihod v zvezo z njegovim romanjem v Kerbelo. V bagdadskih političnih krogih pa nasprotno zatrjujejo, da je šahov prihod v zvezi s političnimi konflikti v Teheranu. SveSano vstoličenje novega čilskega predsednika Santiago de Chile. 5. marca. s. Argentinska vlada je službeno objavila, da bo poslala posebno diplomatsko odposlanstvo v Santiago de Chile, da prisostvujejo 2. aprila svečanostim, v okviru katerih bo novi čilski predsednik Rios prevzel oblast. Vest o tem je napravila v vsej deželi ugoden vtis. Med tem se je izvedelo, da se je državni podtajnik pri zunanjem ministrstvu Ruiz Sole odrekel svoji funkciji. Potopljena ameriška ladja Tokio, 5. marca. s. Japon?'ta podmornica je s svoj;m tonom potonila ameriško obal-j no ladjo »Wllliam Wolgc. Med obema i ladzama je nrišlo do kratke borbe. Na I ameriški ladii je nastal požar. Usoda nje-' ne posadke še ni znana. Gospodarstvo Gospodarski razvoj Albanije Časopis »Tempo«, ki izhaja v albanskem jeziku za Albanijo, je v zadnji številki objavil zanimiv članek zunanjega ministra grofa Ciana o novi Albaniji. V tem članku so navedeni številni zanimivi prdatki o dosedanjem gospodarskem razvoju Albanije. Od leta 1939 je bilo v Albaniji zgrajenih 275 km modemih cesrt in 100 mostov tako da ima sedaj Albanija že moderno cestno omrežje v dolžini 1460 km (od tega >c 450 kilometrov asfaltiranih cest). Važen napredek je bil dosežen tudi v pogleda oskrbe mest z vodo. Niti ve!:ka mesta Albanije niso imela prej vodovodov Že leta 1939 sta biLa zgrajena vodovoda v Tirani :n Korči. pozneje so bili zgrajeni vodovodi za Drač. Vadono in Berat. gradijo pa sc vodovodi v Skadru in v Fieru. V večjih mest h so bile zgrajene številne javne zgradbe. Napredovala je tudi gradnja luških naprav, ki je le deloma zastala v času vojne z Grči:o in bo kmalu zaključena. Obsežne melioracije so bile izvršene v okolici Drača m se tam dela še nadaljujejo. Veliki so napori Italije, da se pc/veča izkoriščanje zemeljskih zak'adov \ Albaniji. Seda; so rudniki v deželi sposobni za letno proizvodnjo 1 milijona ton žole^ne rude. 600 ton bakra. Pot' eg nafte sc pridobivajo tudi kromova ruda. premog in zeme'jska smola. Velike možnosti obstoje za izkoriščanje vodnih sil. ki jih bodo postopno uporabili. Na koncu navaja članek, da se je področje Albanije s priključitvijo prei jugoslovanskega področja rwi K ose vem in nri Debru povečalo za 14.294 km' s 754.000 prebivalci. Priključeno področje je ze'o rodovitno in vsebuje številne zemeljske zaklade. ga sovjetskega diplomata budimpeštanskl »Pester Lloyd«, ki nato plSe med drugim: Litvinov je vedno tako nastopal, kakor da hoče prijemati zapad za besedo; najprej (bilo je to še v času razorožitvene konference) v sodelovanju z Nemčijo, kasneje pa v Društvu narodov proti Nemčiji, ker je hotel naraščajočo narodnosocialistič. no velesilo diplomatsko in vojaško Izolirati. V vsem tem času pa navzlic vsemu ni bilo mogoče govoriti o vnaprej določeni * ubranosti med Kremijem in zapadom. Vse-. kakor pa je prav ta »ženevska intransi-| gentnost« zbudila vtis, da je Litvinov an-j gleško in francosko usmerjen sovjetski politik. Zato ni seveda prav nikogar presenetilo, da je prav Litvinov, komaj nekij dni po izbruhu nemško-sovjetskih sovražnosti, po moskovskem radiu naslovil na anglosaški svet prijetno zveneče besede, da bi bil nato imenovan za sovjetskega veleposlanika v Washingtonu. S svojim poslednjim govorom v Washingtonu pa se je zopet izkazal kot stan »bik v izložbi porcelana« in nemški listi so imeli prav, ko so njegove izjave označili za senzacijo v zapadnem svetu Znano je namreč, da je Litvinov zahteval od Anglosasov ustvaritev drugega bojišča v Evropi. Ali pa se Litvinov v cem pogledu osebno predaja kaki utvari? V ženevi nekoč prav gotovo nI mogel rasno misliti, da bodo njegovi uto-pistični predlogi prodrli. Njegovo teatra-lično ravnanje je veljalo tedaj predvsem svetovni javnosti; na zgolj diplomatskem področju mu je bilo veliko na tem, da zabije kolikor mogoče jak klin v »enotnost kapitalističnega sveta«, zlasti zaradi nastopa narodnega socializma. Tudi sedaj mora kar največ zahtevati, da bi vsaj nekaj dobil. Da pa poment maio za Sovjetstco zvezo v sedanjem položaju veliko, končno sam priznava. Gospodarske vesti = Iz trgovinskega registra. Vp sala se je tvrdka Tiskarna »Grafika« — Ciril Sitar (po likv.daciji dosedanje družbe z o. z. enakega imena). — Pr; tvrdki Centropa-pir, družbi z o. z. v likvidaciji, je vpisan nadaljnji likvidator Viktor Klasinc, uradnik tvrdke v Zagrebu. — Pri tvrdki Viktor Meden, veležganjarni. iz lelovalnici likerjev, ruma, itd. v Ljubljani, je za čas zapuščinske razprave po pokojnem lastniku firme vpisana prvizorična zastopnica Alojzija Medenova. = Iz zadružnega registra. Pri akademski gospodarski zadrugi »Jadran«, zadrugi z o. j. v Ljubljani, je izbrisan član upravnega odbora Adolf Ribnikar, vpisan pa dr. Oton Fettich, odvetnik v Ljubljani. = Enajsto žrebanje obligacij 6°/» obligacijskega posojila mestne občine ljubljanske. Štev.Jke obveznic, ki so bile izžrebane 16. februarja 1942, so objavljene v »Službenem listu« z dne 4. marca. Te izžrebane obveznice bodo plačljive 17. avgusta t. 1. pri mestni blagajni. = Znatno narasla potrošnja mangana. Mangan spada med najvažnejše kovine, Ki jih je treba dodati železu pri izdelovanju jekla. Pomen mangana za jeklarsko industrijo pa se je v zadnjih dveh desetletjih izredno povečal, saj se je svetovna proizvodnja mangana posedmorila. Leta 1921. je znašala svetovna proizvodnja šele 1.15 milijona ton, leta 1929. pa je narasla že na 3.65 milijona ton. Po izbruhu svetovne gospodarske krize je proizvodnja sicer nazadovala do leta 1932,, potem pa je stalno naraščala. Leta 1936. je dosegla 5.3 milijona ton, leta 1940. pa že 7 milijonov ton in je lansko leto znatno prekoračila 7 milijonov ton. V zadnjih letih ae je proizvod, nja povečala predvsem zaradi tega, ker je v zvezi z rastočo potrebo oboroževalne industrije stalno naraščalo povpraševanje. Mangan se uporablja pri izdelovanju jekla za oklepe, kakor tudi za topove, čeprav je potrebno povprečno le 15 kg mangana na 1000 kg jekla, kar zadostuje, da se doseže večja trdnost, so vendar potrebne znatne količine te kovine glede na povečano potrošnjo manganovega jekia. Danes spada mangan med najvažnejše strateške surovine. " * = Zvišanje obrestne mere za hrvatske blagajniške bone. Kakor je znano, je bil lani 1. decembra na Hrvatskem izvršen vpis prvega notranjega posojila v obliki kratkoročnih blagajn. sk_h bonov. Rok tem trimesečnim bonom, ki so nosili 2o/0 obresti je potekel 1. marca. Ob podaljašanju roka za nadaljnje 3 mesece je bila obrestna mera povišana od 2 na 2'/»°/». =>= Štednja z žitom ln racioniranje mesa v Švici. Švicarski vojni prehrambeni urad objavlja, Ja je potrebna še večja štednja s krušnim žritom spričo rastočih težav pri oskrbi Švice s prekomorskim žitom, predvsem zaradi pomanjkanja ladijske tonaže. Vojni prehrambeni urad je premišljal o tem, da bi se predpisala splošna uporaba krompirja pri uporabi kruha. Glede na nezadostni pridelek krompirja pa je ta načrt neizvedljiv. Da se navzf c temu doseže prihranek in se zajamči oskrba s kruhom do nove žitne letine, se je švicarski prehrambeni urad odločil uporabiti za oskrbo Švice s kruhom del zalog ječmena. Poizkusi s primešanjem ječmenove moke so pokazali, da je ta načrt izvedljiv. Zato ie bila izdana odredba, da morajo mlini krušni moki primešati poleg že predpisanih 5% ržene moke še 10% ječmenove moke. Vojni prahrambeni urad je tudi uvedel racioniranje potrošnje mesa, in sicer s 1. marcem. Dosedanji prelp:si o uvedbi treh brezmesnih dni v tednu niso prinesli potrebnega zmanjšam ja potrošnje mesa. Ker pa je sedaj težavnejša oskrba Švice z mesom zaradi nezadostnega uvoza krmil in zaradi razširjenja proizvodnje žita in okopavin na škodo travništva. se je moral vojni prehrambeni urad odločiti za racioniranje. Mesečni normalni obrok znaša 2 kg na osebo. Dva dni v tednu je prepovedano izdelovanje mesnih jedi. - Ameriška Industrija radijskih aparatov in hladilnih omar, mora ukin ti proizvodnjo. V zvezi z ukrepi za reorganizacijo industrije v Zedinjenih državah, v c lju prehoda na vojno produkcijo je sedaj ameriška industrija radijskih aparatov dobila nalog, da mora do 22. aprila ustaviti vsa dela za civilne svrhe. Tvornice, ki 8e ne bodo v štirih mesecih preosnovale za potrebe vojne produkcije, bo prevzela vlala. Enako so dobile tvornice hladilnih omar nalog, da morajo ustaviti proizvodnjo do 30. aprila. POMIRJEN JE »Prosim za roko vaše hčerke! Seveda moram priznati, da Je moja ljubezen do nje večja kakor moji dohodki.« »No, le pomirite se, mladi mož... To se sčasoma Izravna...« SODOBNI CESTILEC »Olga, na kolenih te prosim, postani moja žena. četudi me ne maral. Obljubljam ti. da se dam najpozneje čez eno leto ločiti.« * Iz »Službenega lista«. »Službeni list LtjUuijcui^tvu IO, C vi.c •4. Hlebca mi^AA. oujavija iiarc-uoo v.so-Kega rvuiaioaija o aoioc.tvi ca^u za Za- le^uutev. * Vprašanju semenskega krompirja na Doienj .vem. rišejo nam: uoienjSKi Kmetje potreuujejo vsuko leto mnogo semensKcga Krompirju, ker radi seme menjavajo, in je piiueicK cem boljši. V letošnji ostri zimi pa je zmrznilo mnogo krompirju, zato uo s semenskim Krompnjem precejšnja težava. Ker kaže v sedanjin razmeran sauiu cim več krompirja, bo pač potreuno poskrbeti za dober in zdrav semeusia krompir, Katerega, bi lahko tudi taki dobili, ki do sedaj spion niso krompirja sadni, zlasti pa tuui Kmetje, ki jim je Krompir zmrznil, iver se uhža cas oouelovaiju po^ja in bo kmalu treua tuui saditi krompir, je skrajni čas za zanimanje za dober in zaiav semenski krompir. V pru-šanje pretirane sili, da ui se nasi kmetje, zlasti oni, ki imajo svoja zemljišča v topuh in zavarovanih legah, jeli zanimati za sajenje ranega krompirju, kar m zlasti v sedanjih easiu mnogo zaleglo. s >at«ava Ki^uui m rojstnih listin v zasedenem uzeaujii. £>vojecasno not.co v > Jutru« zaradi naoave krstnih m rojstnih l.stin v zasedenem ozemiju bivše Kranjske in Staje: ske dopolnjeno s tem, da velja vsebina s a. ni o ^a o^enuje bivše Gorenjske, medtem ko so za vse irugo zasedeno ozemlje pr-Stojni obč.nski uiadi do-tičnih krajev. Oosioja torej za seuaj le »Zentrahnatrikenamt, Krainburg«. za. kraje na Gorenjskem. Za Štajersko -n Koroško naj se pise na občinske uraae (ne na žup-nišča). * Smrt generala Giuseppe Miillerja. V Vzhodni italijanski Afriki je umrl v starosti 55 let general Giuseppe Aliiller, ki ga je pred leti odlikoval ob istem času umrli vojvoda Aosta s sre brno. kola j no za zasluge pri zavzetju Berfcere. Pokojni general je sodeloval v libijski vojni, v svetovni vojni in v dveh zadnjih vojnah za nridobitev Imperija. * Smrtna kosa. V Parenzu je umrl Anto-nio San^ini, v Trieste pa Ana Spechar. * Odkritje novega kometa. Iz Faenze poročajo, da so v observatoriju Bendandi odkrili med opazovanjem zadnjega luninega mika doslej še nezabeleženi komet. * Velik požur v barcelonskem pristanišču je izbruhnil minule dni, uničil obsežno skladišča in povzročil visoko škodo. * Kaj ljudje kradejo. V Portogruardo so neznani tatovi vlomili v stanovanje Zoie Angela in so odnesli precejšnjo količino preka-jenega mesa. med drugim tudi 65 salam in drugih klobas v teži 35 kg ter osem kg slanine. Tatvino tolikega oblega so izvršili tako spretno, da niso vzbudili v okolici stanovanja najmanjšega suma. Verjetno je, da so dobro poznali živilsko shrambo oškodovanega Zoia. * Učite se strojepisja.' Novi strojepisni tečaji — dnevni in večerni — prično 5. marca. Pouk po desetprstnem sistemu. Največja moderna strojepisnica. Učnina nizka. Informacije, prospekte daje: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. (Telefon 43-82.) * Stenografski tečaji — novi dnevni — prično 6. marca. Vpiše se lahko vsakdo. Tečaj traja tri mesece. Informacije daje: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. (Telefon 43-82) * Velik požar v Carigradu. V carigrajski mestni četrti Bajazid ze nedavno noč izbruhnil velk ogenj. Poslopje, v katerem je bil nameščene filološki oddelek ca-rigrajske umverze, je popolnoma zgorelo. Bila je to posebno lepa stara lesena stavba z veličastnimi prostori in poslikan, rni stenami, ki jo je eg.ptovska pr.ncesa Zey-nep po svoji smrti zapusLla državi. Vsa v bližini stoječa poslopja so bila zaradi ognja v vekki nevarnosti, škodo cenijo na 1 in pol m-lijona turških funtov. S poslopjem vred je zgorela tudi knjižnica filozofske fakultete ž več tisoč knjigami, kakor tudi ves arhiv. * Namesto šolskih vrtov zelenjadnl vrtovi. V prizadevanju za čim večjo kmetij- turški minister za kme-iteljstvu in učencem, naj šolske vrtove in vso šolam pripadajočo zemljo obdelajo in spremene v zelenjadne vrtove. 40.000 učiteljev in 1,500.000 učencev se je z veseljem oprijelo dela. * Nemščina obvezen učni predmet v grških trgovskih šolah. Grški prosvetni minister je izdal odredbo, po kateri se na vseh trgovskh šolah v Grčiji uvaja nemščina kot obvezen učni predmet. * Dragocene izkopnine v OlimpijL Kljub vojni se nadaljujejo nemška izkopavanja v Olimpiji na Grškem. Vod: jih prof. Kun-ze s sodelovanjem arhitekta dr. Hansa Schleifa. Med drugimi dragocenimi najdbami so izkopali glavo dečka iz terakote, ki spada k edinstveni zgodnoklasični Zeu-sovi skupini, in zapadni del stad-ona. pri čemer so dobili važna spoznanja o zgodovini klasičnih stadionov. * 1500 židovsih inženjerjev v Rumuniji brez zaslužka. Poročali smo že, da je ministrstvo za javna deia in promet izločilo vse židovske inženjerje od njihovega po-kl cnega udejstvovanja. Po doslej znanih obvestil h je prizadetih 1500 inženjerjev. Od izvrševnaja poklica so izključeni vsi židovski inženjerji, če sami ali nj h sinovi niso bojevniki. Prav tako je bila tudi in-ženjerjem inozemskim državljanom odvzeta pravica pokLcnega udejstvovanja. * Sestava madžarskega parlamenta. Z vpoklici novih poslancev iz vzhodnomad-žarskih in sedmograških pokrajin se je število poslancev znatno dvignilo. Po poročilu časopisa »Esti Kurir« znaša število vseh poslancev madžarskega parlamenta 373. Od teh je bilo 135 izvoljenih Individualno, 125 pa po listah, medtem ko je bilo 113 poslancev imenovanih. Po današnjem stanju šteje vladna stranka 205 poslancev, sedmograška stranka 46, stranka obnove (Imredy) 24, nacionalna stranka 9. stranka puščastih križev 30. stranka malih gostilničarjev 12. krščanska stranka 7, 4 druge stranke pa imajo manjše število svojih zastopnikov. * V Vatikanu nimajo kave. V vatikanskem mestu so podvzeli nove ukrepe za racioniranje življenjskih potrebščin. Povod zato je dalo dejstvo, da je v mestu naenkrat zmanjkalo kave. Doslej so racioni-rall kruh, ki ga dobi vsak do 350 gramov na dan, meso in tobak pa bosta v kratkem na karte. IZ LJUBLJANE u— Italijanski kulturni institut naznanja, da bo začel 10. marca nov tečaj italijanskega jezika za začetnike in tudi nov konverzacijski tečaj. Semestra!na vpisnina in učnina za ta dva tečaja znaša 35 lir. Natančnejše informacije se dobe v sedežu Instituta na Napoleonovem trgu 6 (uraine ure od 10 do 13 in od 16 lo 19, ob sobotah od 10 do 13; telef. št. 43-64. u— Osebne izkaznice za Zg. Šiško in Barje. Po osebne izkaznice naj se oni, ki so prošnjo zanje vložili v poslovalnici v ljudski šoli v Zg. Šiški pa sedaj zaradi prometnih omejitev ne morejo priti t'a pa gotove izkaznice, zglase na Ambroževem trgu št. 7 v sobi št. 6, torej v poslopju, kjer je bil prej Mestni pogrebni zavod in Je sedaj mestni socialni urad z drugimi mestnim: ura Ti. Vsi z Bar ia pa. ki so oddali prošnje v šol; na Pnilah, naj pridejo po gotove izkaznke v ljudsko šolo na Barje. sko proizvodnjo je tijstvo naročil učit u— Za prstni odtis je sicer prostor na osebnih iz/vaziueaii, venuar pa mestno po-varstvo opozarja, naj iukuo sam ne ouuska prsta :ia .zkuzjuco, Ker je po čl. 3 nareube V-soktga Konusaiva^ dovoljeno na iz^azjiico napraviti prstni o^t.s samo na ocLea^o javnega vam^surega ou.astva- U— Ziuinja pot trgovca Siuva liolarja. V ponedeijL-k popolune je za pljučmco umri ugleuen ljubljanski trgovec g. Siavo Kolar. ae nekaj časa je bOiCiiai na mučni bolezni in ga je zdaj smrt rešila trpljenja. Pokojni je bil vzor žilave podjetnosti in neutr udnega dela. Iz skrommn začetkov je po prvi svetovni vojni skupaj s svojim družabnikom ustanovil trgovino z električnimi potrebščinami na 'iyiševi cesli. Po nekaj letih marljivega deia se je osamosvojil in s pomočjo svojega srna trgovino moderniziral in razširil. Kljub ugledu, ki ga je užival, se v javnosti ni udejstvovaL živel je le pa svojo družino. — V sredo se je zbral ožji krog pokojnikovih sorodnikov, prijateljev in znancev pied žaiaml, da se od njega zadnjič poslovi. Ki sto z zeiiuskiim osutulu so nesli mimo pogrebcev, med katerimi so bili tudi člani Akademskega pevskega zbora, ki so pokojniku v zadnje slovo pretresljivo zaueii žalostinko. potem pa je pogrebni sprevod z najožjimi pokojnikovimi sorodniki kr enil na pokopališče. Možu poštenjaku aaj bo lahka, doi.ia-ča zemlja, njegovim svojcem pa izrekamo naše isKreno sozulje. u— V Ljubljani bo dogon goveje živine za Prevod spet v srede il. marca popolnoma redno kot je b i že minulo sreuo 4. t. m. Zato naj vsak, ld je debil rdeči listek, priho ".njo sredo živai gotovo prižene, listi pa, ki zelj sedaj prignatc in se ne more sedaj sam zgias.ti na gospodarskem uradu v Beeinovnovi ulici št. 7, II. nadstropje, seba št. oo, naj pa kar teiefon.ra na št. 41-26 komis-onarju, da mu bo poslal rdeči listek. Posebej pa še epozarja^ mo vse, ki bodo gon.li živino, da si pri-skrbe osebno izkaznico. u— Konj je padel na spolzkem asfaltu. Včeraj dopoldne se je v Puecinijevi uLci pripetila nezgoda, zaradi kateie je bil vo-zovni promet dobro uro zaprt. Mestni delavci snažijo ulice in kopneči sneg nalagajo na vozove, nakar ga odvažajo v Ljubljanico in drugam. Pri oovažanju snega je zaposlen h tu i i več voznikov. Eden je imel nesrečo, da je konj padel in oblež:;l Okrog živali se je zbrala množica ljudi. Svetovali so in pomagali, onemogle živa pa le niso mogli postaviti na noge. Vozmtv je poslal po pomoč. Na tla so položili odeje, okrog konja pa privezali vrvi. Z združenimi močmi so konja vendarle postavili na noge. žival je stala zelo negotovo, da jo je voznik rajši nevpreženo odgnal. u— Praktično italijanščino poučujem uspešno in hitro. Takojšnja konverzacija-Ure in cena po dogovoru. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek ; Jutra« pod značko »Uspeh«. u— Za mestne reveže so zbrali prijatelji sina pok. ge. Okornove v Bankovi gostilni 625 lir namesto venca; v počastitev spomina c-ok. g. Avgusta Praprotnika, predsednika Prometnega zavoda za premog d. d., je nakazal upravni svet in ravnateljstvo 3 000 lir, uradništvo pa je podarilo 500 lir. Mestno poglavarstvo izre.Ka dobrotnikom najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. Počastite rajne z dobrimi deli! u— Za revno bolno ženo, čije gorje smo opisali v včerajšnji številki med Malimi oglasi, sta darovala neimenovana gospa in gospod 200 lir. Znesek je uprava takoj nakazala revici. u— Slovenski gledališki konzorcij je poklonil mesto venca na grorj preisediLka A_ Praprotnka 1000 lir "za podporo najpotrebnejšim slovenskim i g em. Združenje gledaliških igralcev se £a velikodušen aar toplo zahvaljuje. fe. Hrvatska Obvezno učenje italijanščine na trgovskih akademijah. »Narodne novinec objavljajo naredbo ministra za obrt, trgovino in industrijo o obveznem pouku italijanščine na trgovskih akademijah in v državni višji ženski strokovni šoli v Zagrebu. Italijanščina se bo poučevala namesto francoščine od prvega do zadnjega razreda. Trije državni muzeji. Razen muzeja v Zagrebu bo prevzela država v svojo upravo tudi mestni muzej v Osijeku, kjer bodo shranjene v.se dosedanje pridobitve tega muzeja in kulturni spomenilci Slavonije. Tretji državni muzej bo ustanovljen v Sarajevu, kjer bodo zbrani predvsem številni kulturni spomeniki iz preteklosti Bosne. Poslanik dr. Budak med svojimi rojaki na Dunaju. Na svojem povratku v Berim, se je poslanik dr. Budak v nedeljo poinudil pri hrvatskih delavcin na Dunaju. Najprej jim je sporočil pozdrave Pogiavnika, potem pa govoril o tesni povezanosti med hrvatskim in nemškim narodom. Pozval je svoje rojake, naj vložijo vse svoje moči v službo odločilnega boja in srečnejše bodočnosti Evrope. Hrvatski delavci naj se Izkažejo enakovredne svojim tovarišem-vojakom, ki delajo čast svoji domovini. Na koncu svojega govora je poslanik dr. Budak navzočnim podal sliko političnega položaja in jim poročal o velikem obnovitvenem delu v domovini. Hitlerjevo odlikovanje za Pogiavnika. V ponedeljek je nemški poslanik v Zagrebu Siegfried Kasche izročil Poglavniku veliki križec nemškega orla, s katerim ga je Fiihrer odlikoval. V vladni palači so se zbrali člani vlade, generaliteta, vodstvo ustaškega pokreta in drugi predstavnilti oblastev in javnosti. Poslanik Kascne je odlikovanje izročil s krajšun nagovorom, za katerega se mu je dr. Pavelič zahvalil in dejal, da Hitler in nemški narod lahko vedno računata na zvestobo hrvatskega naroda. Izšla je prva Številka tednika »Sprem-nost«. Pretekli teden je izšla v Zagrebu prva številka novega tednika »Spremnostc, ki ima zanimivo in pestro vsebino. Med sotrudniki so znana imena iz hrvatskega književnega življenja, svoj članek pa je prispeval tudi Poglavnik dr. Ante Pavelič. Krv-.tska je zastopana na mednarodni filmski konferenci. 2. in 3. t. m. je bilo v Berlinu izredno zasedanje Mednarodne filmske zbornice, odseka za uvoz, Izvoz in izposojanje filmov. Na dnevnem redu je bilo vprašanje preskrbe evropskih dežel s potrebnimi filmi. Konferenci so prisostvovali zastopniki 17 držav; Hrvatsko je zastopal Marijan Mikac. Družabno življenje Hrvatov v tujinL Delavci iz tabora Bris v okolici Berlina so minulo soboto priredili zabavo, kjer so nastopili pevci In se je plesalo hrvatsko narodno kolo. — Naslednji dan pa je bilo v palači Kcloseuma v Berlinu predvajanje kulturnih filmov v hrvatskem jeziku. Obe prireditvi so poselili številni hrvatski g 30 metrov dolgi in najmanj 400 stotcv težki Zgodovina pa ve povedati, da ti v* likani niso svoji velikosti primerno ioigo živeli in so iz neznanih vzrokov za ve mo izginili. Drugačna pa je usoda žuželk Od vsega pričetka so prebivale na zemlji in nikdar niso izginile. Do danes poznamo kaKih 600.000 vi st žuželk Med temi je neko pie-me staro ;n silno, ki verjetno ne bo nikdur izumrlo. Obstajalo je pred mravljami, pred čebelami, pred rastlinami in celo preden je zemlja dosegla točko razvoja, ki dovoljuje življenje, kakršno nam opisuje z.go-dovina: to so termiti. Te skrivnostne žuželke, katerih življenje je podzemsko in skrivnostno, se pojavljajo kakor zlobna rušilna vojska, kakor orožje temne, nedoumljive naravne sile Neznatna bitja z uničujočo naglico porušijo vse, kar jim pride r.a pot. Z ne / ir jetno močnimi čeljustmi pregrizejo vse, tudi svinec. Pod njihovim pohodom se zrušijo orjaška tropična drevesa, na znotraj izvotlena. mostovi in druge naprave. Bela mesta so ti mali vojščaki požrli, in kar nI bilo užitnega spremenili v prah, da so po_ stali pretivalci na lepem brezdomci Mjo-ge legende so nastale na račun teh skrivnostnih žuželk Nekatere nimajo nobene podlage. Toda po slavnih učenjakih ug;-tovljena resničnost prekaša vso domišljijo V Avstraliji, Novi Kaledoniji ln na Cejionu je naturalist Francč zbral zanimive oo-datke o termitih in njihovem uničevalnem delu. Najbolj preseneča dejstvo, da opravljajo termiti svoie rušilno delo na ti.iv.n in da se kar nenadsma to aH ono poslopje ali kaka druga naprava spremeni v razvaline. čeravno je bila še tako trdno zgrajena. Med ruševinami se da potem ugotoviti delo termitov, vendar pa o njih ni »eč ne duha ne sluha. Neki farmer v Oueenslandu je čez noč . stil svoj voz na prostem. Naslednje ja-o je na mestu voza dobil samo še njegove kovinske dele. Ves les so čez noč pojedl-' termiti V tistih krajih so poskusili uvesti vzvalcvljene kovinske ploSče kot gradbeni material. Toda termiti morejo brez težave pregrizti tudi kovino. Napadejo celo stek'->. Nanj spuste posebno tekočino, ki ga raz;6 Maeterlinck nam pripoveduje, da so morali v Jamestownu pri Sv. Heleni na novo pozidati celo mesto, ker se Je naenkrat skoraj povsem porušilo kakor o potresu Hišne tem ;lje so izpodjedli termiti. Leta 1879 so termiti v Iuki Ferrolu do kraja požrli špansko vojno ladjo. Te nenavadne žuželke pa niso samo uničevalne. temveč znajo tud! marsikaj veličastnega zgraditi, če jih primerjamo a človekom, vidimo, da je v tem pogledu daleč za njimi Zgraditi znajo ogromna poslopja, bolj trdna kakor človek, do ^ n metrov visoka. Najvišji nebotičnik na -»ve-tu je sorazmerno pritlikav nasproti tem zgradbam, zakaj človek bi moral glede as svojo velikost zgraditi nebotičnike nad kilometer visoke. Prebivališči termitov so zgrajena iz nenavadno trde gline in so obdana z SO centimetrov debelimi zidovi, ki so včasih ;udi človeku v bran Gradbeno snov pomešajo termiti s slino in jo temeljito prežveč jc žvečilnimi organi. Dovršeno izdelano omrežje predorov dovaja vedno svež zraR in daje podzemeljskemu prebivališču primerno temperaturo. V tropskih deželah so termiti zgradili cela mesta. Severna Rodezija in Kata^ga sta po mnenju prof Hummla bolj poseljeni s termiti kakor pa z ljudmi. Iz prebivališča termitov so speljani nenavadno dolgi podzemski hodniki Do kan, nobeden ne ve. V Transvaalu in Natalu ie vse ozemlje od enega konca do drugega preluknjano s takimi predori. Tudi Se-' r-na Avstralija je preprežena s takimi ro"i Znanost je odkrila nekatere podzemske skrivnosti termitov. V notranjosti njlh">ve-sra prebivališča v kraljevi sobi živi tra-iiica ob kralju. Kraljica izleže 30.000 jajčec na dan, 10,950.000 na leto. živi pa š^ri do pet let. Trdn avo branilo malim oklepnim vozilom podobni vojaki z nenavai;io močnim oklepom obdani, z močnimi čeljustmi oboroženi, s katerimi morejo strs .i vsakašno trdo snov; na čelu pa imajo rli-ček, ki more silovito brizgati strup-v.o tekočino. Termiti so eden največjih čudežev narave. Toda pogled na to skrivno in slino življenje nas obdaja z grozo. To je strahovita, neskončna armada, neprimerno številnejša od vseh človeških armad, ki grozeče koraka k cilju dokončne zasedoe našega planeta. Pošastne falange zlobnih vojščakov. gnanih od temne kozmične napredujejo kakor živo rušilno morje Mar res ne bo mogla človeška sila nikdar •saio-zlti njihovega usodnega pohoda. Včasih so mislili, da je gospostvo termitov omejeno samo na tople predele. Pred Trti pa so ugotovili, da napredujejo tudi v manj toplih predelih. Poleg tropskega termita živi še ena vrsta, ki osvaja Evropo. Ti termit, so se pojavili tudi v Italiji. Zavod -»Patoi >-;ia dei Libro« v Romi je ugotovil, da so očrniti prispeli v Gubbijo, še prej pa so v stolnici v Perugiji napravili ogromno ^kodo. Opustošili so že razne knjžnlce. Alarmantni glasovi prihajajo tudi i' Francije. Znanost je mobilizirana za -^j proti strašnemu sovražniku. Kjer se termiti pojavijo, jih skuša io uničiti z ognjen, in z najhujšimi strupi. Ustaviti jih pa ne morejo. Kakšna je usoda termitov? 'La Domenica dej Corriere.) lovšku v Smarjeti, popoldne ln 7. marca v Bell cerkvi, 12 marca pri Devu v Mokronogu, 13. marca pri Prijatelju v Tržišču, 14. marca pri Jakliču v St. Rupertu, 26 marca v Mirni in 27 v Mirni peči. Vinogradniki, ki želijo imeti svoja vina analizirana, naj en dan pred prihodom komisije oddajo na določenem zbirališču po pol litra vsake vrste vina in označijo na steklenicah svoj točen naslov in vrsto vina. V analizo se sprejemajo samo pristna vina, v nobenem primeru pa ne samorodna vina in mešanice Vsi, ki bodo.oddali vina v analizo, bodo prejeli za vsak vzorec vina posebno spričevalo Vinogradniki iz zgoraj omenjenih občin se pozivajo, da se polnoštevilno odzovejo pozivu vinarskega nadzorništva ln izkoristijo izredno ugodnost, ki se jim nudi ter v čim večjem številu predložijo komisiji svoja vina v analizo. Zatemnitev od 8. ure zvečer do 7* nre zjutraj Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svoji naredbi z dne 6. junija 1941-XEX St. 42 in z dne 6. februarja 1942-XX' št. 18 in smatrajoč za potrebno, da se določi nov čas za zatemnitev, odreja; člen 1 Do nove odredbo se morajo upoštevati predpisi o zatemnitvi od 20. do 7. ure. Člen. 2. Drugi predpisi, ki jih obsega naredba z dne 6. junija 1941 -XIX St. 42, ostanejo nespremenjeni. člen 8. Ta naredba stopi v veljavo 7. marca 1942-XX. Ljubljana, 2. marca 1942-XX. Visoki komisar Emilio Grazioli Z Gorenjskega V Žirovnici je priredila 3. stotnija rezervnega policijskega bataljona v "domu Koroške ljudske zveze (pri kolodvoru) pester večer za zimsko pomoč. Goiba je igrala razne okrogle komade in pripravljeni so bili nekateri komični prizori. V Tržiču so nedavno imeli koncert. Nastopil je vnanji orkester. Koncert je bil . dobro obiskan. Iz Domžal poročajo: Pred kratkim je tudi domžalska ljudska šola dobila poziv: »Mladina, udelež se tudi te tekme za svobodo Nemčije! Pokaži, da tudi ti skrbiš za bojevnike na fronti!« Fantje so začeli iz lepenke in lesa izdelovati oklopnike, letala in topove. Dekleta pa delajo odeje iz krp. V Kranjski gori poteka življenje mirno ialje. Za malce razvedrila je nedavno poskrbela gledališka družba Schnutt, ki je obskala vse večje kraje na Gorenjskem. V Kranjsko goro je prišla že drugič." Uprizorjena je bila veseloigra »Vse je v redu«. Za zgled dijaške -."žlMvostl navaja gorenjski tednik nasip.nie: Za koncert po želji so a"oval; učitelji, nameščenci in di- jaki učiteljišča v Kranju znesek 1.075 mark. Vsak učiteljlSčnik je daroval povprečno po 5 mark. Marsikateri je dal vso svojo razpoložnino in se je s tem za delj časa odrekel obisku kina ali vožnje domov. Ti učenci so večinoma sinovi revnejših rojakov in morejo študirati samo z .Iržavno podporo. Naše gledališče DRAMA Petek. 6. marca ob 15: Lepa pustolovščina Izven. Cene od 10 lir navzdol. Sobota. 7. marca ob 17.30; človek, ki Je videl smrt. Red B. V petek ob 15. url bodo ponovili po zelo znižanih cenah od 10 lir navzdol zabavno francosko komedijo »LEPA PI STOLOV-SčINAa. Pisatelji: Cailavet, Flers in Rey so pokazali v tej igri beg mlade neveste z mladostnim prijateljem tik pred poroko in pustolovščino, ki jo doživi ta po zaslugi dekletove babice. V nedeljo ob 14. uri bo mladinska predstava P. Golleve bajke »PRINCESKA IN PASTIRČEK« po zelo znižanih cenah od 10 lir navzdol. Ta nadvse vesela zgodba o dogodivščinah dveh otrok v gozdu, daje otrokom zvrhano mero zabave ln smeha. OPERA Petek. 6. marca ob 17: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Rel B. Abonentc abonma Sreda obveftča gledališka uprava, da bo njihova predstava jutri (v petek). Vprizorjena bo opereta vSv. Anton«. ZGODBA O ZAUPANJU * Posodi mi svojega osla!« je zaprosil •sosed premetenega Pavliho za uslugo. »Pri moji veri. prijatelj moj sladki, tu£l jaz sem v gkripcu, potrebujem ga!« Je medeno govoril Pavliha. »Toda vseeno bi ll ga dal, čeprav ga sam potrebujem. Dal pa sem ga Luki. ki je pohitel v sosednjo vas. Kaj hočemo ...« Med tem pa je začel Pavllhov osel v hlevu strahovito rigati. »Sram te bodi, Pavliha! Da, tako laž^s! Vedno sem mislil, da prihaja iz tvojih ust samo resn.i-a.«- ga je nejevoljno zavrnil eo_ sed. »In da se zlaieg zaradi enega samega kilavega osla! Ph, Pavliha, sramuj se.« »O. ti neverni Tomaž!« zakriči nanj Pavliha jezen, ^— Torej ti bolj verjameš oslu kakor meni, ki sem Sirom dežele na dobrem glasu in brez najmanjšega madeža? ...« PKEROKBA Mati kara desetletnega Mihca. Mihec nekaj časa posluša, potem se pa ves razbnrjen obrne k svoji petletni sestrici in ji reče: »Ampak to t: pa povem, sestra, ko se boš oniožila, bo imel tvoj mož sijajno taščo!« s P O fl 1 V" - :: ksg&svanje z živino na Bgienpm Novo mesto, dne 3. marca V ponedeljek je bila v Novem mestu vsakomesečna sejmica. Kljub temu, da so vse dovozne ceste radi odjuge v skrajno slabem staniu. se je že v zgodnjih dopol-dnrskih urah zbrala v Novem mestu ve-Mka množica prodajalcev in kupcev. Nr živahnejše vrvenje je vladalo na sejmišču na Loki. kjer se je vršil živ-nski se em goveda, prašiče in konje. Na sejmu je bilo največ prašičev, v pretežni meri po 6 do 8 tednov starih, ki so se predajali po 400 do 500 lir. Nekaj je bilo tudi do 6 mesecev starih prašičev v teži do "0 kg za katere pa so kmetje zahtevali kar 2000 do 2500 lir. Skupno je bilo prignanih n:; sejem 546 prašičev, ki so bili kij' b visokim cenam vsi do zadnjega prodani in so se za posamezne prašiče kupci kar tepli med seboj. Tudi pri goveji živini so se dokaj dvignile cene. Skupno je bilo prignanih 342 glav. in sicer 140 volov, 94 krav mlekaric, 60 juncev in 48 tel i c. Največje povpraševanje je vladalo za krave mi mlekaricami in so dosegle krave montafenske in pinegavske pasme visoko ceno do 5090 lir. Najvišje cene so dosegli voli montafonci, ki so se prodajali par do 13.000 lir. Junci in telice so obdržali sorazmerno stare cene in so se prodajali po 2000 do 4000 lir. Za govejo živino je vladalo v splošnem slabše zanimanje in so kmetje morali odgnati mnogo svoje živine spet domov, ker niso hoteli pri nastavljeni ceni nič popustiti. Prav razgiban je bil tudi konjski sejem, k: .--e je vršil deloma na Loki, neuradni pa v Kandi.ii. ter je bilo samo na Loko prignanih 36 konj. Za konje so se najbolj zanimali Belokranjci in Zumberčanf. ki so znani kot najboljši konjski prekupčevalci. Cene konjem so se zelo dvignile in je dosegel res lep konj še lepšo ceno 18.000 lir. Kljub velikemu zanimanju za konje pa je bilo zaradi visok;h cen sklenjeno le majhno število kupčij in je večina konjev ostala neprodana. Istočasno z živinskim sejmom se je vršil pri Ferliču uradno odrejeni sejem za odkup goveje živine in prašičev. Tudi na ta sejem je bilo prignano lepo število govedi in klavnih svinj. Večina prignane živine je bila ocenjena kot prvovrstna in hitro razprodana. Glede na novo odrejene odkupne cene je poskočila cena goveji živini in prašičem, seveda v veliko zadovoljstvo dolenjskih živinorejcev. AisaSlza dolenjskih všsa V mesecu februarju se je izpolnila davna želja dolenjskih vinogradnikov in je vinarsko nadzorništvo v Ljubljani pričelo v glavnih dolenjskih vinarskih središčih z analizo vin. Doslej so se vršile analize vin že za občine Kostanjevico, št Jernej, Ore-hovico, Sv. Križ pri Kostanjevici, Novo mesto, Mirno peč, Prečno, Sv. Peter pri Novem mestu, šmihel-Stopiče, Brusnice. Toplice ir škocijan Analiziranje vin je v vseh teh občinah vodilo liibljansko vinarsko nadzorništvo s pomočjo ljubljanske kmetijske kontrolne postaje in novomeškega okrajnega referenta za vinarstvo. K analiziranju vin je velika večina dolenjskih vinogradnikov iz teh občin prinesla vzorce svojih vin in je tako popolnoma uspela ta zamisel. Razen v teh občinah se bo v teku tega meseca vršila analiza domačih vin tudi v ostalih vinarskih središčni novomeškega okraja in sicer 6 marca dopoldne pri Kar. H^fcei ns te&u Kakor smo že v torkovi številki zabeležili v nekaj vrsticah je italijanska reprezentanca v hokeju na ledu preteklo nedeljo ponovno nastopila proti trenutno najmočnejšemu hokejskemu moštvu Evrope — proti Švicar.em in izgubila dvoboj nad vse častno z 2:6 (0:1, 1:1, 1:4). S tem izidom so italijanski hokeistl učinkovito izbrisali neljub poraz, s katerim so se morali vrniti s prvega nastopa proti istemu nasprotniku v Baslu, ki so mu morali takrat prepustiti zmago z nič manj kakor 15:0. Kakor smo obljubili, objavljamo v naslednjem nekaj podrobnosti o tem milanskem srečanju: Na tekmi se je zbralo okrog 3000 gledalcev, kar je že zgovoren dokaz, da Je velika večina računala, da bo tekma nudila dober šport in tudi rezultat ne bo porazen za domačine, čeprav tudi to pot italijanski Izbranci za hokej na redu niso mogli nastopiti kompletni in jim je posebno v zadnji tret ini igre pri manjkovalo vsaj še enega napadalca, da bi bil potegnil moštvo s seboj, so vendar potcazali prav dobro igiO. po kateri bi bili — vsaj po igri v prvih dveh tretjinah — morali doseči čisto zasluženi neodločeni Izid V zadnjem delu igre pa so se pri njih le pokazali prehudi znaki utrujenosti in takrat sta stopila v akcijo švicarska ^kanona« brata Cattiai ter dvignila rezultat do štirih golov razlike Toda tudi v tem delu so se domačini ogorčeno branili in tako tuai v tem najšibkejšem d?lu igre dostojno zaključili letošnjo sezono v hokeju na leau. V nadaljevanju hokejskega turnirja hA prvenstvo Brandenburga sta se preteklo nedeljo kot zadnji srečali moštvi Berliner SC in Rot-Weissa — slednje Je v prvi tekmi že zmagalo nad tretjim nasprotnikom tega okrožja Brandenburgom, o čemer smo že pisali — kjer je Berliner SC gladko zmagal s 3:0. Vsi trije goli so padli v zadnji tretjini igre. Za tekmo je vladalo v nemški prestolnici ogromno zanimanje in se je zbralo v športni palači nad 10000 gledalcev Berline SC si Je tako spet osvo-I jii naslov prvaka, ki ga je moral lani odstopiti Rot-Weissu. Sem in tja med Hrvati Dva hrvatska smnearja, | ki sta, kakor smo že zabeležili, odšla na izlet in tekmo v Matrahazo na Madžarskem. sta nastopila tamkaj v obeh klasičnih disciplinah, eden od njih pa tudi v samostojnih skokih posebej. Udeležba drugih je bila tamkaj zelo številna in konkurenca zanja za dosego prvih mest vse- I kakor prehuda. Ne glede na to pa sta se v teku na IS km plasirala na 10. ln 15. mesto, in sicer Ceraj kot prvi s časom 1:07:42, Dvofak pa kot drugi v }:16:10. Zmagovalec Madžar Bercz je presmučal isto progo v 55:53. kar pomeni, da je bilo med prvim t in desetim skoraj 12 minut razlike. V sko- j kih za kombinacijo je ostal do konca v i tekmovanju samo Dvofak, ki je Ul s d*e- ma skokoma na 34 in 40.5 m ocenjen kot trinajsti. V samostojnih skokih Je nastopil samo Dvofak med 47 tekmovalci ln s dvema skokoma na 37 odnosno 42 m zasedel Šesto mesto. Skakal je tudi izven konkurence ln se povzpel do daljave 47.5 m ter se tako vsaj neoficielno uveljavil kot eden najboljSin skakalcev na tej tekmi. Nadaljevanje prekinjene prvenstvene tekme tned Gradjanskim in Concordijo, ki je bilo določeno za minulo nedeljo, je bilo spet odgodeno, in sicer zaradi neuporabljlvosti igriSča Concordije, kjer bi se morala odigrati. Ker bi »e že prihodnjo nedelje mora] zafeti spomladanski del prvenstvenega tekmovanja, pozivajo zagrebški listi vse nogometne klube, naj se pobrigajo, da bodo njihovi tereni čimprej sposobni za igro. Državni vodja športa in telesne vzgojs na Hrvatskem je izdal nekatere odredbe, Id se nanašajo na spremembo v vodstvih raznih športnih organizacij v državi. Tako je med drugim imenoval aa poverjenika atletske zveze dr. Josipa Miloša, kot prvega namestnika pa Stjepana NUrnbergerja. medtem ko so v posvetovalnem odboru znani atletski delavci Branka Boranič, prof Zlatko Muhvlč, Mirko *u_ štič, Franjo Smiljan in drugi. Za poverjenika Hrvatskega planinskega društva je bil imenovan Slavko Prevendar, za poverjenika Hrvatske kolesarske zveze pa Tl-homil Majcen z naslednjimi sodelavci: Martinom Banekom, Otmarjem Terrarijem, Emilom Menigo, Dominikom Vrbancem, Stjepanom Ljubičem in še nekaterimi. Nogometna enajst orica Concordije je bila povabljena na dvodnevno gostovanje v slovaško prestolnico. Hrvati bodo bržkone v dnevih 14 in 15. t. m. v Bratislavi nastopili proti enajstoi icama Bratislave in močnemu moštvu slovaške vojske. Drobiž po svetu Preteku teden je obiskal okrožni športni vodja Kollenz mesto Kamnik, kjer je stopil v stik z odločilnimi faktorji zaradi gradnje večje športne naprave, ki naj bi združevala kopališče, igrišče za razne Igre na prostem in posebej še teniške prostore Kakor piše celovški dnevnik, je finančna stran tega načrta že razčiščena in je tudi že izbran prostor za gradnjo, tako da se bo spomladi lahko začelo. Preteklo nedeljo je bila s hriba Lussari izvedena mednarodna tekma v smuku, na daljavo 4 km in z višinsko razliko 1050 m. Sneg je bil zmrznjen in razgled zelo slab, proga pa kljub temu prirejena odlično. V tekmovanju je zmagal neki Kolo Zeno iz Aoste v času 4-23.3. naslednji dve mesti pa sta z znatnim razmakom zasedla dva znana italijanska smukača in njegova klubska tovariša Silvio Alverži in Stefano Ser-torelli. V madžarskem prvenstvu so se zadnjo nedeljo spet uveljavili favoriti, čeprav so morali nastopiti na tujih terenih. Vodilna enajstorica Csepela je zmagala v Szegedu z 2:1, Ujpest pa je porazil ekipo Lampar z 2:0 Ferencvaros si je z 2:1 zmago nad MAVAG-om pomagal nekoliko proti vrhu, toda ne glede na to še zmerom vodi CSepel pred Ujpestom, Szolnokom ln Gammo, po_ tem pa šele sledita moštvi Ferencvarosa in Velikega Varadina. Danska rekorderka Ragnhild Hveger »e je v nedeljo v Kodanju lotila poskusa, da bi zrušila svoj lastni rekord v prostem plavanju na 500 yardov. Plavalka je s časom 5:58.6 postavila sicer odličen čas, vendar pa je za 7 desetin sekunde zaostala za najboljšo svetovno znamko, ki Jo Je sama dosegla dne 31. avgusta 1937 v Aarhusu. Športni okraj v Rotterdanm Gradnja stanovanj in cest v novem okraju mesta Rotterdama je že toliko napredovala, da je rotterdamski župan že začel misliti na imenovanje posameznih cest tn ulic Ker je novi okraj zgrajen v neposredni bližini stadiona Feyenoorda, bo ves oni okoliš vsaj po imenih imel čisto športno obeležje. Med njimi bodo zastopane vse mogoče športne panoga. Novi prebivalci tega okra'a si bodo lahko izbrali stanovanja ob nogometni aH ob hokejski cesti. Ljubitelji kolesarstva bodo lahko stanovali spet ob dlrkališčni časti, medtem ko bo sa atlete izbira še večja, saj bodo tamkaj Imeli ne samo atletsko cesto, temveč tud! telovadno cesto, stafetno cesto' in celo cesto diska. Dalje bo poskrbljeno Se za bolj bojevite naseljence, ki bodo lahko Sli na rugbyjevo cesto ali pa na cesto floretor. Mirnejše narave se bodo bolje počutile ob ribiški cesti ali ob cesti golfa. Zdaj samo še manjka, da bi zgradili »cesto prvakov«, pa bodo naenkrat vsi hoteli stanovati tamkaj. K uHnriil pregled Gabriele d'Annunzio Na pesmkovens grobu Ocllor ck iz romana »II piacere« Krenila sta proti večeru, ko se je sonce ž? nižalo k zatonu. Ona ;e imcfla v pokriti Grčiji na kolenu Hipck rož. Zavila sta pod Aventin, ves v dre-:u. Nit, nista opazila ladij, ki so se zasidrale v pristanu Ripa grande obložene s sicilijanskimi vini. V b':ž:ni pokopališča sta izstopila in šla ma'cc peš tja do ograje. Molčala sta. Marija je čut:,a nekje v globini duše da ne nosi serno cvctja na pesnikov grob marveč da gre v ta kraj mrtvih objokovat tudi nekaj svojega. kar je nepopravljivo zgub'jeno. V dnu du^e. medtem ko je gledala visoke ciprese. ki so onkraj pobdienesa zidu molele v nebo, ji je zvenel odlomek iz Percvja. Bn'a ga je b'!a ponoči, ko ni mojla spati. »Smrt je tu in smrt je tam; povsod je srrrt na delu- okrog nas v nas. nad nami, pod nami ie smrt in mi sami smo zgolj smrt.f »Smrt je zapustila svojo sled in vtisnila svoj pečat na vse. kar sme na vse kar čutimo in spoznavamo, česar se boj'mo.« »Najprej umirajo naše slasti nato na$i upi potlei na^e bojazni: in ko je vse to mrtvo tedaj prah pokliče ostal: prah in mi um-iemo.« »Vse stvari, ki jih ljubimo in ki so nam ljube tnko kakor urno si lirbi sam- morajo raz^.ibiti in izginit' Taka je naša kruta USO'la Liubfzen že «arnfl ljubezen b-* bila umria tudi če b; vse ostalo živelo « Ko ie prekoračila r^as je vz&!a pod pazduho Andrea. ki ča je 'ahno za mraz i! o. Pokopališče je bilo prazno. Nekaj vrtnar- jev je zalivalo z vodo rastline ob zidu. pre-mikaioč škropili;ke počasi enakomerno mol-če. Ža'ne ciprese so kipele ravne in nepremične v ozračje; samo njih vrhm-i ki jih je pozlatilo sonce, so lahno drhteli. Med strogimi in zelenkastimi debli, ki so st zdela, kakor da so iz tiburtinakega kamna, so se videle bele grobmee. četverokotn* kamni, krhki stebri, žare. arkade. Od temne gošče cipres je prihajala skrivnostna senca in z njo religiozen mir in neka človečka nežnost kakor vtc iz trdega kamna jasna in blagodejna voda. Neizprcmenliva pravil nosit drevesnih oblik in skromna belina nagrobnega marmorja sta dajali duši občutek težkega in sladkega počitka. Toda sredi stebH. ki srv bila razvrščena kakor zveneče pi&čali orgel in sredi Via grobni h kamnov so ljubko valovali oleandri, vsi temnordeči ikH svežih .šopkov cvetia: rožni grmi so zibali listje ob vsakem dihu vetra in si p al i na travo svoj vonjivi sneg: evkalipti so nagibali svoje blede lase. ki so se kdaj pa kda; zdeli srebrni; vrbe so razprostirale po križih m vencih svojo mehko žalost; kakti sc kazali tu in tam orekrasTio belo grozd ie n>>dobno roui spečih metuljev ali šopu redkega perja ln kdaj na kdaj je krik mimo letečega ptiča zmotil tišino. Andrea je pokazal na sanr vrh griča in dejal: — Pesnikov grob je tam zgoraj, blizu tiis+e razvailine na levo pod zadnjim stolpičem. Marija 5e imu^tMa nie«ovr, roko da bi se povzpela no o^kih stezah med nizko živo mejo iz mirte Stopala je snTedaj in ljubimec :e n j0 Tmel« je m*!ce truden korak; vs>ak hin se je bi1« ustavila: ri»dno znova se ip o>brn'la da bi se nasmehnila dragemu. Rfa ie oblečena v črno: obraz ji je vse do zgorn?e ustmee poikril črn pa jčo-lan in njen drobni smehljaj je drhtel pod črnitn robom in temne! kakor v senc; žalovanja. Njena ovalna bradica je bila bela in čistejša od samih rož ki jih je nosila v roki. ZgodMo se je da se ;e osu''a vrtnica, medtem ko sc je Mariia obračala. Andrea sc je nagnil, da bi pobrai! cvetne liste s steze tik njenih n<~g. Ona ga jc gledala. Pokleknil je na r'a in dejal: — Oboževana! V duhu se ji je pojavni neki spomin, podoben prividu. — Sc soominjaš — je rekla — tistega jutra v Schifanoiji. ko sem ti bila vrgla nest listja s predzadnje terase? Ti si pokleknil na stopnice, ko sem šla navzdol... Ne vem. a tisti dnevi mi zde t;>ko blizu in vendar tako daleč. Zdi sc mi da sem jih doživela včeraj ali pa pred celim stoletjem. Morda pa so bili samo sen? Zavila sta med n zkiml mejami mirte tia dc zadniega stolpič0 k'er je na levici tfroh pesnika Shelleva in Trebavvnvja. Jasmin, ki se je vzpenjal po ctari razvalini je biJ v cvetju, toda od vijolic ni oatalo nič drugega kakor gosto zelen je. Vrhovi cipres so se ponujali pogledu in drhtetli: prav tedaj jih ie najbolj obžanlo rdeči'o sonca ki ;e zahairlo zadaj z-n črnim križem na Monte Testaccio. V višinah i? plava! v smer proti Aventinu vijoličast oblak, obrobljen z ža-rečim zlatom. »Tu sta dva prniteljn katerih žMjenie je bilo povezano Naj tudi niun -spomin žrvi skimno. seda i ko ležita rba v grrfou ?n ninnt koisti naj ne ostanem ločene, ker sta bili njuni srci v življenju eno «mo srce...« M*r;i* 5r nonov*1* verr Vato je ganjena r>r! neke rah'' m;«>M veVa Andreju: — Snnmi mi pslčolan. In se mu je orib!iža'a ter ma'c<» nn»»-<;Vi glavo, da je lahko snel pentljo s če'a. Nje- govi prsti so se dotikali las, čudovitih las, ki so se zdeli, kadar so bil? razp!eteni. tako živi kakor kakšen gozd. a njih življenje je bi!o globoko in sladko; v senci teh las je tolikokrat vdihaval vase slast njihovih prevar in si tolikokrat obujal izdajalske po-dobs. Ona je rokla: — Hvala! In ko si je snela pa-eotan z obličja, je g!e'a'a Andrea z neko'i ko zaslepljenim pogledom. Biila je zelo lepa. Kolobar okofli njen:h oči je bi:l temneiši in bolj vdrt. toda zcnice ,c.o žarele v predirnem ognju. Goste kite las so silile na seneč kakor kite rjavih, mn^ce vijoličastih hiacint. Sredina čela ;e bila sedaj odkrita in prosta tn Je brfeščala v taki beMni kakor mesečina. Vse poteze eo se stanjšale: izgubile so nekaj svoie materialnosti v vztrajnem plamenu ljubezni in bo'e*ti. Pri vila je k črnemu pajčoAsnu stet>e'ca rož in spe'a sikrajne konce z očkno skrbi©, nato je vdihnila vase vonj. kakor da bi ho»-to'a potoniti obraz v Šopek. Potlej je po>-1 ožila sveženj na preprosti kamen. k'er je bilo vrezano pesnikovo ime. Njena genta je imela neki ndoločljiv Izraz. Id ga Andrea m mogel razumeti. Nato sta 3 a dafl!e. da bi poiskala Krati Johna Keatsa, pesnika »Endvmiona«. Andrea jo ie vprnSail. obrnjen s pogledom se vedno tja k stolpiču: — Kako si dobila te rde? Ona ^e mu je še smehl jala, vendar t vlažnimi očmi: — So tvoje rože tiste iz snrfn« noCv ki so to noč znova vzcvetele. Ne verjameJ? Zmiha!! je večerni veter in nebo sada i za h'^bom ;e rsepovr-ek porriie^o **nto barve, v kateri se ie ob'ak razprfM. kakor hi >** b:i!a r»ožr1« goreča frrmada. Onrrmc *> bile v tem svetlem polju ^e močnejše in še bolj mistiine, vse prežete z žarenjem in drhteče na ostrih vrhovih. Kip Psyche na vrhu srednje steze je dobil bledo barvo, kakor jo ima človeško meso. Oleandri so žareli v ozadju kakor gibljive škrlatne kupole. Nad Cestijevo piramido je vzhajala luna na nebor ki je bilo srivozeleno in globoko kakor mirna voda morskega zaliva. Stopala sta zopet navzdol po srednji stezi tja do ograje. Vrtnarji so še škropili rastline pod zidovi, nihajoč s škropiljkami nepretrgano, enakomerno, molče. Dva druga človeka sta držala za robove mrtvaški prt iz žameta in srebra in ga močno stresala; po zraku se je širil svetlikajoči se prah. Od Aventina je prihajalo zvon jen je. Marija se je oklenila z roko ljubimcu In ni mogla več prikriti svojega strahu; Čutila je. da ji z vsakim korakom zmanjkuje tel pod nogami in je mislila, da bo pustila tu vso svojo kri. In komaj je biila r kočiji, ie so se ji vlile solze obupa; ihte se je naslonita na l.iubimčevo rame: — Umuraim, Toda ni umrla. In nemara bi btfo zanjo bolje, če bi bila umrla. ZAPISKI V zbirki »/ grandi scrittori ifre^rk, ki jo urejuje član Italijanske Akademije Arturo Farinolili, je izšel v dveh knjigah znani To'vtojev roman »Anna Ksrčuine* ▼ prevodu Duchesse d'Andria. Vojna ta Evropo. Založba Mondftrfori Je ustanovil« novo zbirko z nasfovem »Le Guerra per 1'Europa«. ki bo posvečena sedanji zgodovinsko odlociln' vojni PrmaMa bo debele zvezke po 180 strani besedila, z mnogimi ilustracijami in zemljevidi m bo oteersla monotrrsfične spise o posameznih vojnih doaoikih Tnko bo Indro HnntannM obdelal vojno na Poljskem. Paodo Moneft usodo Beograda. Nero Roberti Kreto M, Franco tiratore sovietico catturato da un reparto italiano — Sovjetski četnik, ki ga je ujel neki italijanski oddelek Pred kratkim je objavil znani berl:nski fizik Wiihelm Westphal članek, v katerem je izvajal, da v sedanjem svetu splošna izobrazba ne sme temeljiti samo na jezikovnem in zgodovinskem znanju, temveč da se mora opirati tud; na fizikalno znanje, ki pa naj nekdanje znanje povprečnega imteligenta v tem področju prekaša. Pomisliti je treba, da je večji del današnjega civilizatornega in če hočemo tudi kulturnega življenja prežet s spoznanji najnovejšega naravoslovja, predvsem fizike, kemije in fiziologije. Človeštvo ne more živeti trajno v nekem svetu sume gole uporabe in se pri tem izogibati temeljem ter izhodiščnim spoznanjem splošne izobrazbe. Fizikalno-kemično-biološki pouk v šoli je tudj območja poedimh strok znatno razširil Medicnec, ki se danes pripravlja na zdravniški poklic ima v prvih semestrih možnost, da se zadostno seznani s splošno fiziko in kemijo; tako mu pri uporabi elektrokard.ografa prenos srčnih frekvenc v električne frekvence ali pri zapisovanju kakšnega zdravila kemična sestava in pre-osnova kakšne snovi ne predstavljajo več mističnega dogajanja. Fizika je v svojem razvoju prišla do meje snovno deljivega in do meje ultramikro-Kkopsko vidnega ter teoretično dojemljivega Odkrila je svetovje atoma, pustila je Že atom za seboj in našla njegove sestavne dele, kakor jedra in elektrone. Fizika o jedrih, elektronih in kvantih se bavi z >mikrofizikalnim« svetom, s svetom najmanjšega, kj je dobro ločen od makrofizi-kaLnega sveta, sveta velikih mas in gibanj, ki se dado opazovati brez napora. Vemo tudi, da se opirajo zelo radikalna spoznanja iz sveta najmanjšega na matematične formulacije, da se odpovedujejo deloma nazornosti in da prehajajo približno v klasična načela fizike u veukem svetu. Tu nastaja vprašanje, da-li se naj pouk v šolah prične s spoznanji mikrofizike ah makrofizike. Pomembni fiz.k in soustanovitelj kvantne mehanike prof. Pascual Jordan posveča v nekem članku svojo pozornost temu vprašanju in odgovarja, da bi morala šola v skladu z zgodovinskim razvojem pričenjati s poukom klasične fizike. S tem Ja tedaj poklicana osebnost potrdila pravilnost dosedanje šolske fizke, vsaj kar se tiče razporedbe snovi, to je od makrofizike polagoma k spoznanjem mikrofizike. Pot naj vodi od klasične mehanike k najpreprostejšim strojem, h Keplerjevim zakonom in Ne\vtonovim načelom, od Volto-v.h poskusov, Helmholtzove in Nernstove teorije jonov do elektrona, od Newtonove-ga poskusa s prizmo do Bunsenove in Kich-hoffove spektralne analize, od tu dalje k moderni spektroskopiji, ki daje vpoglede v molekularna in atomska nihanja ter njih kvantno teoretske oziroma mikrofizikalne zakonitosti. Če bi se pouk vodil drugače, če bi začenjal z mikrof:Alkalnimi spoznanji, ki zahteva mnogo in malo nazornosti, b; v našali zmedo. Gotovo je bolje, da izkoristimo najprvo nazorna spoznanja makrofizike ter preidemo iz njih k teoretskim dedukcijam mikrofizike. Na vsak način pa šola fizikalnega pouka ne sme zanemarjati. Bcjsse ladje v fe o-- w — ~> V »Vblkischer Beobachter« se je nemški Mceadmiral Pfeiffer pcbavil z aktualnim vprašanjem, da-U so bojne ladje v moderni vojni še uporabne ali ne. Nedavna pomorska bitka v Rokavskem prelivu daje, kakor ugotavlja nemški pomorščak, dragoceno oporo za odgovor na vprašanje, ki mu strokovnjaki od dogodkov v Pearl Harbouru ln Kuantanu posvečajo še posebno zanimanje Pod prvim vtisom, ki ga je napravila vest o uničenju ameriških bojnih ladij in britskega brodovja, se je malo prehitro ustvarilo mnenje, da pomenijo te katastrofe konec bojnih ladij in njihove dobe, kajti pojavila so se nova orožja, ki so močnejša od njih. Toda spopad v Rokavskem prelivu je pokazal, kakor izvaja Pfeiffer, da ni bojna ladja, torej vojn- brod velikih izmer, niti pred obalami in pod največjo nevarnostjo, zlasti nevarnostjo letalskih napadov, odigrala svoje uloge, in še manj jo je mogla odigrati potem v oceanski vojni, kjer predstavlja slej kakor prej jedro vsake pomorske moči. Toda v bodočnosti bo šel razvoj bržkone naslednjo pot: Kakor se je linijski brod svoječasno s posebnimi zaščitnimi napravami zavaroval pred kontaktnimi minami in nevarnostjo podmornic, tako bodo bojne ladje v bodoče v zvezi s hitrejšimi nosilci letal, križar-fcami in torpednimi letali sestavljale ta- ta! naročnin®! % : v*'!'.'' Tiri di nn mortaio italiano contro nna pattuglia nemica sul fronte russo — Italijanski možnar obstreljuje sovražno patrolo na ruski fronti Drobiž Civilno listo rumunskega kralja Mihaela L so zvišali od 40 na 50 milijonov lejev letna * Prvega marca je prenehalo na Portugalskem obratovati nad 30.000 zasebnih avtomobilov v zvezi z vladno odredbo, ki prepoveduje uporaba avtomobilov tudi zasebnikom, ki so imeli še kakšne zaloge bencina. • Angleška vlada 'je prodala Venezueli otok Patos, ki se dviga iz morja kakšnih 50 km od venezuelskih obaL abstraktnega m šljenja mlade glave pri- Velikodušna telefonistka Mična, 24-letna švedska telefonistKa sl je naprtila sodno razpravo in globo, ker je bila preveč vel kodušna. Nekemu telefonskemu naročniku ni zapisovala pristojbin za njegove telefonske pogovore, in sicer zato, ker ji je bil njegov glas, s katerim jo je prosil za zveze, preko mere simpatičen. Velik požar v Uleaborgn Iz Helsinkov poročajo, da je v središču finskega mesta Uleaborga (Uluja) nastal ponoči silen požar, ki je doslej uničil deset velikih poslopij. Škodo cenijo na več milijonov finskih mark. Gasilna dela so zelo težavna, ker so vse vodne naprave zmrznjene. Na pomoč so morale priti tudi vojaške edinice. A N E K D O T A Ko je prosluli frenolog Gall obiskal neko blaznico, ga je vodil eden izmed bolnikov naokrog. Bolnik je govoril zelo pametno, tako da mu je Gall na zadnje potipal lobanjo in dejal: »Pri vas ne najdem niti trohice blaznosti. Kako ste prišli sem, ko vam manjka organ blaznosti in govorite povsem razumno?« »To vam rad verjamem, da na glavi, ki sedi na mojem vratu ne najdete organa blaznosti,« je odgovoril mož. »Vedeti morate namreč, da to sploh ni moja glava, temveč da so mi nataknili novo na vrat, potem ko so me med francosko revolucijo giljotinirali!« SAK DAN ENA ko zvane »bojne skupine«, kajti lepo razvrščene pomorske bitke z dolgimi bojnima črtami prpadajo že dokončno preteklosti. Letalsko orožje s svojimi nevarnimi torpednimi napadi in omejeno število dragih, često na več pomorskih področij razdeljenih bojnih lad j bosta onemogočala njih uporabo po vzorcu bitke v Skageraku. Posebne križarke s protiletalskim topništvom, rušilci in torpedovke bodo sestavljali pred velikimi pomorskimi enotami obrambni pas zoper napade iz zraka in pri tem bodo morala sodelovati tudi krdela zaščitnih le- bodo poletela v smer, od koder bo pričakovati sovražnih napadaln h letal in pod m orni cč Na tlražbi »Tu. v dvorani, je nekdo izgubil listnico z 2000 lirami. Poštenemu najditelju nudi 200 lir!« »Jaz ponujam 400 lir!« Fi&šl® Lpblfana PETER, 6. MARCA 1942-XX 7.30: Poročila v slovenščini. 7.35: Pesrra glasba. 8.15: Poročila v italijanščini. 12.15. Koncert violinistke Francke Roječ, pii klavirju Marta Bizjak-Valjalo. 12.40: Se*-stet Jandoli. 13: Napoved časa — poro-Vla v italijanščini. 13.15: Komunike Glavnega Stana Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Orkestralna glasba pod vodstvom Amn-dija. 14: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert j.od vodstvom Morellia. 14.45: Poročila v slovenščini 17.15: Ljubljanski ra-i dijski orkester in komorni zbor pod vodstvom D M. šijanca. 19: Tečaj italijanščine, proučuje prof. dr. Stanko Leben. 10 SO: Poročila v slovenščini. 20: Napoved časa — poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.15: Gledališka sezona EIAR: Simfonični koncert pod vodstvom Galazzetia ob sodelovanju pianista Dante Alderighla. 22.45: Poročila v italijanščini. Deset tisoš sJcnov na Kakor poroča agencija »Cer.traieuropa-je v Birmi ta čas na prodaj kakšnih deset tisoč slonov, in sicer so vsi v najboljšem stanju in dobro zdresirani. Debelokožci so pripadali doslej britskim topniškim polkom in so vleklj topove. Oddelke so sedaj motorizirali in deset tisoč slonov išče nove zaposlitve. beseda t -.60, taksa —.60. a daianje naslova ali za šitro L >.—. i Služkinjo izvežbano, mlaišo, zanesljivo, išče boliša družina za takoi. Plača dobra. Naslov v vseh poslovalnicah jutra. 2103-1 Natakarico za takoi išče gostilna v Linhartovi 4. 2908-1 Postrežnico skromno, pridno, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2915-1 Postrežnico mlajšo in pošteno, sprejmem. Zaposlitev od 8. do 12. ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2913-1 Brivskega pomočnika ali frizerko, ki tudi brije, sprejme takoj salon »Fan-či«, Kongresni trg 3. 2910-1 Brivskega pomočnika sprejmem takoj. — Salon Merlak, Sv. Petra c. 76. 2918-1 Perfektnega tehnika za sekanje gozdov, lesa, iz-parivanje lesa za važno industrijo v Calabrii, iščem. Ponudbe z navedbo narodnosti, let, Študija, referenc, nasloviti: Buratti, hotel Union, Ljubljana. 2915-1 Radio Radioaparat nov, 5-cevni, s tremi valovnimi dolžinami, novi tip, prodam za 2500 lir. Cesta v Rožno dolino 3, pritličje. 2912-9 GI1 estremi capisaldi italiani a oriente di el-Mechili in Africa Settentrionale — Skrajni italijanski položaji na vzhodu el-Mehilija v Severni Afriki N V nedeljo, dne S. marca N O »V I R O M N t izpod peresa E. S ALG ARIJA, svetovnoslavnega pisca pustolovskih romanov! »ČRNI GUSAR« bo seznanjal čitatelje z ljudmi in dogodki razdobja, tako burnega in barvitega, da mu zlepa ni primere v zgodovini! »ČRNI GUSAR« obravnava usode morskih razbojnikov, ki so v 17. stoletjn strahovali morje in otoke Zapadne Indije! »ČRNI GUSAR« prinaša vsakemu svoje: tistim, lei si žele drznih prigod, fn tistim, ki jih ogrevajo nenavadni ljubezenski zapletljaji! »ČRNI GUSAR« začne izhajati starim m miadim v veselje NEDELJSKI ŠTEVILKI? ali oglasi Beseda l -.60. taksa —.60. z» daianie naslova ali t» iifro l ._ Lepo zračno sobo opremlteno, s posebnim vhodom in souporabo kopalnice, takoi oddam. He-da Potočnik, Ob Ljubljanici 37, Kodelievo. 2850-23 Beseda L —.60, taksa —.60. za dojame naslova ali za iifro t 3.—. Električne žage Brenta Vollgatter, v najboljšem stanju, skupai z vozičkom, iščem. Ponudbe nasloviti: Buratti, hotel Union, Ljubljana. 2914-29 Razno rteseJa I -.60. taksa -.60. »s daianie naslova ali ia «ifro I V —_ 5? PREMOG BBVA 1. Pogačnik LJUBLJANA P.oHoHčpvji ti Ura f relefon 20-5P ODDaUUUULlULJJUL Največ oglasov ima ,5 JUTRO" (nserirajte torej tudi VI! Življenje v estonski prestolnici Lino Pelle£rini. posebni vojn; porocevaflec milanskega leta »Corriere della Sera«, je po lastnem doživljanju takole opisal žvije-nje v estonski prestolnici Revalu. V Rcval sem prispel z nemškim civ^nim letalom. Poteklo jc že pet mesecev odkar mesto zasedle nem"kc osvobodvlnf" čete. Polagoma se v mestu — po enoletnem bolj-šcviškem režimu — zopet začenja normalno življenje. Ped bol j še viki je bilo ustreljenih al' deportiranih nad 100.000 Estoncev kar pomeni sikrura; 10 'r vsega estonskega prebivalstva. To preganjanje se je seveda najbolj poznalo v Revalu samem kier so bili zlasti intelektualni krogi takoj zdecimirani. V zadnjem času. ko je bila vojna z Nemčijo že na obzorju, pa so Rusi mobilizirali večino prebivalstva v lastne vojaške namene. Revalski listi ki so zonet začel' normalno izhajati, objavljajo dolge kolone dokumentov o boljševizem tcroriu na Estonskem. Večina trgovin v mestu je zaprtih. ke-T so jih bolj?-e\iki izrorvli in nimajo f*da: h'aga za prodajo. Pri redkih odprtih trgovinah pa čakajo dolge vrste ljudi na nakup onih skromnih predmetov ki se še dobe naprodaj. Čeprav hočeš kuniti miivj navadno pismo aH pa merda žebeli a^ nož moraš čakati ure in ure v vrsti. O čev jih ii blagu za obleke seveda ni niti govora. Na reval-skih ulicah naletiš danes na kaj čudne obleke; vse mogoče kombinacije in čudne mešanice ob'ači'1 te še vedno spmniniaio na siicer kratko boljševiško gospodovo. V Revalu je precej mraz Razume se samo po sebi. da primanjkuje povsod kuriva, bodisi zaradi prevozn h težav, bodisi zaradi uvoznih težav. Centralna kurjava v hišah je samo šc utvara a«li sen. Edin- zakurjeni lokali v mt-stu so še -avni lokali, kamor se hodijo ljudje gret ker je oblast dodelila tem lokalom vsaj skromne količine kuriva. Zato pa so vsi ti lokah vedne nabito po'ni prebivalstva, pa naj gre za kavarne, gledališča ali kinematografe Bolje jc glede hrane. Doslej so b la racio-nirana samo štiri živila: kruh. meso. mast in s'adkor. vse dru£o sn lahko svobodno nakupiš in ni mogoče reči. da bi prebivalstvo trpelo v pogledu prehrane. Na deželi pa je v tem pogledu šc bovje Na Estonskem je trcnutr.o v prometu najrazličnejši denar, c/d okupacijskih mark do rabljev in es^tonsikih kron Zash žka je precej kajti povsod je treba z:dat: in obnavljati. kar je bilo poru "eno Ustanovljen i so bili posebni delovni bataljoni. Na srečo mesto Rcval. v a j na prvi nojflcd. ni preveč trpelo zaradi vojne. Zaradi naglega prodiranja nemšike vojske boljševiiki namreč niso mogli izvesti svojega uničevalnega načrta in večina boljševn^kih vojakov, ki so ostali na mefitu kot tako imenovani »uničevalci«, ;e b:la kasneje zajeta. Danes je estonsko ozemlje »cisto«. Nekalasta in ^sr.ašnfa Romunski list »Porunca Vremii« je objavil članek o državi, v katerem ugotavlja, da bi prejšnja romunska država gotovo propadla, »ker ni bila kot država organizirana«. V zvezi s tem se lahko reče, da stara Romunija ni le Izgubila svojih nekdanjih mej, temveč tudi dušo svojega naroda V včerajšnji Romuniji s0 vladali podkupljivost, zasledovanje in ropanje, današnja Romunija pa lahko stvori povsem srečno državo. Ona je postala zrela za novo državno obliko in sedaj f?e nova romunska država lahko v celoti uresniči. UtffinM fapsaske gstodsrosti Bolje orati ko pesnikovati. Zvečer se očedi £e žena kravjega pastirja. Solza iz očesa lepe žene tehta vee ko tisoč jenov. Dober človek tudi brez povelja dobro ravna. Lovec, ki jelena lovi, ne vidi ne gora ne dolin. Cvetje je vsako leto enako, 'jndjr pa nikoli niso enaki med seboj. Beseda l —.60. taksa —.60. za daianje naslova ab za iifro 1 3.— Otroški voziček zelo dobro ohranjen," prodam. Ogled med 13. in 15. uro. Naslov v vseh -p°s!°-valnicah Jutra. 2911-6 Dopisi Dvignite dospele ponudbe v oglasnem oddelku Angleščina. Absolvent tre. akademije. Boliši gospod. Blok. Cvetana. Center prvovrstno. Ciste steklenice. Do lir 250.000. Doktor. Dober plačnik. Dobro dekle. Dobra plača. Francaise. Gostilniška koncesija. Kemik. Komfortna vila. Kabinet. Hladilnica. Lepa bodočnost. Lepo stavbišče. Lepa lesa. Lepa kolesa. Mlin takoj. Miren. Mlada dama. Mirna gospodična. Mine. Marcc. Mirna in točna plačnica. Marica. Mirni značaj. Ns prometu. Nepreležane. Natančne podatke. Odsoten in točen. Preproga. Prikuplii-va in poitena. Poštena 3. Pomlad 1942. Pragozd Ponedeljek. Prvovrstna štev. 2467. Poštena. Suhadolc Ivan. Sigurnost. Skromen. Samostoini kuharici. Stalen. Suha soba. Stalni stanovalec. Samostoma moč. Ugodno prodam. Uradnik. U«n;e. Vsestransko poštena. Snažna in poštena. Večii znesek. Vrt. Veselic. Zanesljiva 23». 38'eten. 42VOOO. 250.000. 2^75. 1. april. IŠČE PROSTORE ZA PRESELITEV V I. NADSTROPJE ALI NA DVORIŠČU V BLIŽINI CENTRA NA JUŽNI STRANI MESTA. — Ponudbe pod »SIGUREN NAJEMNIK« na oglasni oddelek »Jutra«. s BUDINO con PEŠCE Oggi che 1'alimerrazione dcv'essere repo! a t:, con esrrema rarionalita, il Budino La Rocca merita oeni preferenza coroe alimento cono-plero. Entrano nella sua composizione pešce, olio puro d'o!iva c verdure. tre elementi ba-silari, di altissimo tenore nutritivo e squisi-a men te appetitosi. RIBJA PAŠTETA Dandanes, ko mora biti vsa prehrana urejena s skrajno racionalnostjo, pač zasluži RIBJA PAŠTETA La Rocca vsako prednost kot popolno branivo. V meno zmes ie vmešano ribje meso. čisto olivno olie in zelenjava, tri osnovne prvine, ki so redilne in izredno tečne. (ei&g* Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko ViranL - Za Narodno tiskarne d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran. - Za inseratni del je odgovoren Ljubomir Volčič. - Vsi v Ljubljani