51. številka. Ljubljana, v petek 3. manija. XV. leto, 1882. Izhaja vsak dan iv««f r, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejemali za avstrij sk o-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta s »fcL M cVMt lota 4 irld _ Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 jdd. M kr., za jedrn mesec 1 pld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa so po lokr/sia mesec, po* ao kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanil.> jedeiikrnt tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi so no vračajo. — Uredništvo in npravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši aGlsdaIilka itolba". Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. V LJubljani 3. mareija. —.r.— Iz Koroške poroča se o velikanskih protestih, katero odpošiljajo nemški župani slo ven skih občin na adreso slovenskega državnega poslanca dr. Vošnjaka. Celovški uradni list pa se obnaša pri tej burji tako, kakor se obnaša pri nas tirt razpo sajeni organček, v katerega odlaga gospod Deseh-mann nemško-židovsko svojo modrost. Čuditi se moramo po vsej pravici tako besnemu postopanju lista, ki nosi na svojem čelu carski pečat ter je orodje vlade, katera pravi, da hoče pomiriti in sprijazniti na rode avstrijske! Lepa pomirijivost je to, če celovški uradni pisaČi dan na dan mahajo z robatim loparjem po narodu slovenskem in po slovenskih zastopnikih v zbornici poslancev. Ali skoro je videti, da je grof Taafte pomirljiv samo v istih kronovinah, kjer koristi ta pomirijivost nemštvu, kakor na primer tu pri nas v Vojvodini Kranjskej, kjer ošabno krdelce ošabnih Nemcev povsod zapoveduje in gospodari! Sicer pa se moramo prav pazljivo varovati, da ne precenjujemo preveč omenjenih protestov, s katerimi s pomočjo celovških oficijelnih krogov ponem-čeni koroški kmetje napadajo sedaj slovenskega pa-trijota dr. Vošnjaka! Moj Bog, ta se mora pač premisliti, kako se rodé taki protesti. Koroški kmet je brez dvoma isto take narave, kakor drugi slovenski kmetje. Če se v slovenskej vasi nahaja star vojak, ki si je s komisom prijedel malo nemških besedij, tako da lomi grozovito germansko mešanico, potem je gotovo, da se ozira tak učenjak z nekakim se ve da popolnem neopravičenim ponosom na svoje sovaščane, ki nemščine niti lomiti ne umejo. In kjer le more, poišče si priložnosti, da proda nekaj nem- ških drobtin. Najljubši so mu gospodje iz „komi-sije", katere bode zmerom s svojo nemščino nadlegoval. Pripeti se dostikrat, da ga izvolijo županom in to v prvej vrsti zategadelj, ker rad z gospodi govori, katerih se drogi boječe ogibajo. Takih županov pri nas, kjer se je uže davno vzbudila narodna zavest, ne nahajaš več; pač pa jih gotovo vse mrgoli po Koroškem, kjer je ljudstvo odtto s silno temo. Ti koroški župani so vestni kiniovci, in gospod okrajni glavar počenja ž njimi, kar hoče. Tako je bilo tudi v tem slučaji. Poklicani so bili v Celovec, in ondu vzeli so jih v pest uradni gospodje, katerih fanatizem planiti iz uradnega celovškega organa ter jim risali črne satane po stenah, in jim pripovedovali o groznem napadu, s katerim je kakor huda nadloga poiskal dr. Vošnjak Koroško, v miru živečo deželo. Prečital se je tudi srdit protest, pisan v takej nemščini, da po celej Koroškej ne najdete župana, ki bi jo pisati umel. Debelo so gledali, kimali ponižno in konečno podpisali in oziroma podkrižali prebrani protest, o katerem brez dvombe niti pojma nijso imeli, in ga gotovo še denes nij-majo, če jih povprašaš, kaj da so podpisali! Ti žu pani so verne kreature svojih okrajnih glavarjev, in ker so ti gospodje okrajni glavarji hoteli napraviti ploho proti dr. Vodnjaku, bili so „gospodje" župani takoj voljni, Škaf prevrniti. Taki po uradnikih sestavljeni in z vladnim pritiskom napravljeni protesti nijso izraz javnega ljudskega mnenja, jasno pa kažejo, kako se celovški uradniki tudi pod pomirljivo sedanjo vlado trudijo, da bi popačili ravno kar omenjeno javno mnenje! Pri vsem tem pa moramo priznati, da je bil skrajni čas, da se je pričelo narodno delovanje v Vojvodini Koroški. Ako je uradnikom mogoče na tak silovit način preslepit' in za nepotrebno nemštvo vneti slovenskega kmeta, potem mora grozovito malo narodne zavesti živeti v slovenskem Gorotanu! Čas je bil torej, da smo se pričeli gibati, in daje ie pomoč mogoča, da je naše delovanje Se vedno nevarno silnemu germanstvu, o tem nam priča huronski krik, katerega so sedaj zagnali oficijelni in neofici-jelni nemški hujskači koroški. To kričanje ne bode oplašilo nikogar; a gotovo bi bilo preko-ristno, če bi se v prihodnjem desetletji niše narodno delovanje v prvej vrsti oziralo na južno Koroško, da bi se ohranili ondotni naši bratje pred nemškim poginom. Zategadelj pa bi se moralo osnovati splošno slovensko politično društvo, kojega agenti bi leto za letom s svojimi nauki prepregali slovensko Koroško. Stvar je vsekako premisleka vredna! Iz gosposke zbornice. Z Dunaja l. marca. [Iz v. dop.j Akoravno sta na dnevnem redu dva važna predmeta, došlo je prav malo lordov v zbornico. Galerije pa so zato prenapolnjene, ker je pričakovati silnega besednega boja. Po izvršenji formalnostij predlaga Plener sen., da se zakon o zatvorenji mej za nekatere potrebne predmete stavi na dnevni red. Grof Falkenhayn priporoča ta predlog, kateri sprejme se potem jed- noglasno. O zakonu za izjemno stanje v Dalmaciji nij generalne debate. Dr. Uuger prosi samo, naj se konstatujeta 2/3 glasov, ker se po mnenji njegove stranke zmeni ustava. Predsednik grof T ra u 11 m a n nsd orf pove, da nijma uzroka, radi katerega ne bi ustregel pro- LISTEK. O ljubljanskem nemškem gledališči. O našem nemškem gledališči pisati je nevarno, odkar spada ponižna ta nemška koča pod §. 300 kaz. zak. Da je omenjeni §. zelo elastične narave, to vedeli smo uže poprej. Da se pa utegne tako zelo raztegniti, da obvije celo Deschmannovo ljubljansko gledališče, o tem poučila nas je še le zadnja konfiskacija »Slovenskega Naroda" in oziroma nekega poslanega, v katerem je več narodnjakov govorilo proti obiskovanju nemškega tukajšnjega gldališča. Pri vsem tem govoriti hočemo še jeden-krat o tem gledališči, kateremu je načelnik gospod Mondheim, ali kakor ga njegovi dobri prijatelji imenujejo „der harmlose" Mondheim. Če je gospodu direktorju ta pristavek všeč, dobro, mi mu ne bo ne bodemo druzega reklamirali! Ali naši Nemci se vedo, kakor da bi bilo to gledališče Bog ve kakov „kunsttempel", ali pa glavni steber vse kulture, katera prebiva mej nami! In zategadelj moramo vender naglašati, da se s temi umazanimi operetami in neslanimi burkami, iz katerih je zmešana bila godba Mondheimovega repertoarja, nemška naša kultura prav nič nij okoristila, in da bi omika in nemški napredek v Vojvodini kranjskej prav ni kake škode ne trpela, če bi se za vedno zaklenila vrata pri gledališčnej ljubljanskej palači. Če greste gospoda Deschmunna in slavnega deželnega odbornika vprašat, izvedeli bodete pač kaj druzega. Ali, kar meni nemški naš deželni odbornik, da je deželi koristno, o tem ve pač vsakdo, da — — — Da preidemo zopet na Mondheimov repertoar, naj povemo še, da se je zadnje čase za deželno subvencijo igrajo samo pozabljene Nestrojeve burke, katerih nikdo gledat ne hodi — einige altdeutsche bürgermädeben abgerechnet, o katerih se pa splošno ve, da jim v slovenskej našej deželi dopade samo to, kar nosi nemštva pečat na sebi. in naj je to še tako mlačna Nestrojeva gluma! Ko je gospod Linori, ki igra vsako rolo v tistem znanem tonu dunajskih fijakarjev, zadnjič in-zultiral prvo slovensko društvo v slovenskem tem mestu, tedrtj je vsak spodoben človek pričakoval da se bode vodja Mondheim (ker končno uživa njegovo nemško gledališče deželno poilporo) oglasil ter dejal: „Gospoda, odpustite! jeden mojih slabejšin igralcev predrznil si je napraviti slabo Salo na vaš račun. A to zgodilo se je brez moje vednosti in proti mojej volji!" Gledališkemu odru nij namen, da bi po njem slabi igralci prodajali slabe šale! Ali če bi bil gospod Mondheim, ki vleče deželno podporo, razglasil omenjeno objavo, potem bi bil vsakdo zapisal do-tično trivijalnost na račun trivijalnemu režiserju. Gospod Mondheim pa je molčal, ter s tem prevzel odgovornost za kozolce, katere je gospod Linori preobračal po odru. Naši Nemci si sedaj manejo roke, ter pravijo, da nam je Linori resnico povedal. S tem ti gospodje jasno kažejo, da nijmajo niti pojma o tem, kar se imenuje spodobnost. Če bi se v slovenskej predstavi improviziralo kaj jednacega, da na primer v ljublj.mskej kazini stare branjevke „ton" na-pravljajo, potem bi ti nemški pisači izlezli iz svoje kože, in gospoda Mondheima „harmlose natur" spremenila bi se čez noč v „ranbthiernaturu ! (In tudi mi bi v jednakem slučaji slovenskega igralca ostro obsodili!) Sedaj pa, ko se je grdilo slovensko društvo, je dobro in nedolžno vse! Taki so ti naši Germani! A veseli nas, da jih je vodja Mondheim položil na prvo tehtnico. Ta gospod je namreč pri svojem občevanji z našimi nemškimi glavami in v prvej vrsti z gospodom Deschmannom prišel do spoznanja, da bi mu nemški protektorji v zlo šteli, 6e bi se bil v tem slučaji svojemu slovenskemu občinstvu nasproti obnašal tako, kakor sta zahtevala takt šnji, akoravno on nij Unge rje vega nazora. Zakon bil je potem sprejet j edn oglasno pri drugem in tretjem čitanji. Pri /akonu o začasnem zvišanji carine na nekatere predmete (suho grozdiče, kavo, čaj) predlaga grof Hoyos (ustavak), naj se čez U predmet ide na dnevni red, ker to je sklenila večina levičarskega odbora. Grof Falkenhayn pa pravi, da ne soglasuje s tem predlogom. On priporoča zakon kot državno potrebo. Deues ne tiče se carinskega cenilnika, zvišanja carine, temveč, da se ne ugonobi uže zdaj uspeh carinskega cinilnika. Ako bi se sprejel predlog odborove večine, storil bi se s tem pre-judic za carinski tarif. Tndi nij res, da bi se kava morala podražiti. Državne finance trebajo udatne pomoč1, da se odpravi deficit. Zato on predlaga, naj se ukrep poslanske zbornice sprejme v celem obsegu. Predlog Falkenhaynov t. j. menjšiue odbora podpira vehka večina zbornice. Plener sen. nij za način, kako se hočejo pomnožiti drž. davki. To zvišenje carine na kavo mu je prehudo, posebno, ker zadeva uboge ljudi. Gosposka zbornica broji same bogataše; dokažite, da imate srce za reveže, da Glasujte proti zakonu in verujte s tem dostojanstvo go sposke zbornice. (Dobro, dobro! na levici.) Grof Leon Thun: Jedini uzrok mogel bi nas siliti, da zakona ne sprejmemo: to je ozir na revnega. Tudi mene boli srce, kadar se za nepla čaui davek prodava poslednja krava, srce. Državna potreba pa kaže, da treba je doizvo- j liti zvišano carino od kave. S carinskimi vprašanji' ima to za nas velike pot<-žko< e. Vsaka vrsta prebi valstva ima pri vsacern posimeznom predmetu razne j želje. Pri nas so te potežkoče še večje, ker nijmamo jednotnega organa, ki bi to odloöeval, — Zato mora se dogovarjati z Magjari in ti dogovori so prav težavni. Zato mora se carinski eenilnik smatrati kot celota. Kupci imajo uže za tri mesece nakupljene kave. Ako bi zavrgli zakon, ne pade cena kave, ker se nij zvišala carina. A trpela bi državna blagajna, ker bi se kupci lebko preskrbeli za leta. Zato bode govornik glasoval za ukrep poslanske zbornice. Za zakon govori Karel knez Schwarzenberg Oiibijaje uToke Plenerjeve. Pravi se, da davki nijso jednako razdeljeni, naj bi tudi bogataši plačevali; jaz sem prvi, ki to obžaluje, da, ko je g. Plener bil minister, ničesa nij storil, da bi odstranil te nevarnosti. Pravi se, da je sam revež zadet; to pa nij res; tudi bogataši bodo plačevali več. Dr. D u n a j e v s k i pravi, da zvišani carinski cenilnik od kave ne zadeva revnega prebivalstva, kajti dokazano je, da revno prebivalstvo Je malo uživa prave kave. Po izjavi velikih kemikov, kakor je n. pr. Liebig, pa kava in č<*j nijmata redilne moči v sebi. Finančni minister dokaže tudi s številkami, koliko se je uvozilo kave: v prvej polovici februvarja 13.757 centov, a od IS. do 27. februvarja pri najvažnejših carinskih postajah 148.491 centov. To dokazuje dovoljno, da je treba zatvoriti meje. Grof Hov os, kot poročevalec večine odbora, zagovarja še jedenkrat svoj predlog Na predlog Plenerja glasovalo se je po imenih. Predlog na dnevni red propal je z 41 proti .54 glasom. Grof Falkenhayn predlaga, naj se vladna predloga sprejme, kakor je sklenila poslanska zbornica. To se je tudi zgodilo. Levičarji so torej v gospo-skej zbornici zopet propali. V odborih imajo po starem redu po"sod večino, v zbornici pa so v manjšini. Čudne razmere! Politični razgled. Not ra n J e dežele« V L j u 1) I j a n i 3. marca. V včerajšnjej seji ilr/aviu^a zbora bila je na dnevnem redu točka: „Ministerstvo za uk in bogočastje". Pri prvem odstavku osrednje vodstvo so se contra oglasili poslanci Roser, Lustkandel. poznate njeue bolesti, j Rus< pr0 pa poslanci Adamek, VoŠnjak in Wieders- beig. Dr. Roser govoril je o zdravstvenem stanji šole in posebno priporoči, naj bi se skrbelo, da imajo otroci dobro šolsko sobo, primerno raz>,vit-liavo in da naj ne o-tajeio predolgo v šoli, d'» s^ jim ne pokvarijo oči, da ne postanejo kratkovidni, odpravijo naj se tudi domače naloge, osobito pa je A tu govori I priporočal, naj se napravijo primerni vrti za šolsko | ' mladež na deželi. Poslanec Adame k govoril je o obrtnih šolah in dejal, da bi se glavni uzrok hiranja mogel odstraniti le s tem. da se povzdigne omika ljudstva. Govornik je posebno poudarjal, naj se pri organizaciji obrtnih šol gleda posebno na narodnost: Inšpektorji morajo posebno znati jezik, v katerem s«1 poučuje v šolah. Dr. Lustkandl se je obračal proti novej Šolskej noveli, da mora namreč šola biti versko-nravna, potem pa še na dalje po levičarskej navadi napadal zdanjo vlado. Za tem govoril je dr. Vošnjak in prav temeljito dokazoval, kako se Slovencem v šoli krivica godi, navzlic da se je sprejela 1880. leta resolucija, po katere j bi se morala vlada ozirati na narodnosti. Govornik je obžaloval, da vlada nič ne stori za jednakopravnost Slovencev. V birokratizmu vzrasli naučni minister da nič ne ve o programu vlade, katere član je, in dejal je: ..Obstati moram, da smo Slovenci vedno v največjej za dregi, kadar nam je glasovati za vlado, ker nijmamo do raučnega ministra ne le nič zaupanja, nego popolno nezaupanje." Ker vlada nič ne stori za Slovence, nadeje se govornik, da se bode večina za nje potegnila in jim pomogla. do pravic. Naposled go voril je se specijnlni poročevalec Cherkavski. Odstavek ^osrednje vodstvo" se je vzprejel. — Po tem se je nadaljevala debata o odstavku „šolsko nadzorstvo". Hrvatski Pozor piše: Česar se nijsmo nadejali, zgodilo se je. Naš kr. banski stol rešil je disciplinarno preiskavo proti odvetnikom, stranke prava s tem zaključkom, da se ti odvetniki, ker nijso oporekli svojih podpisov na znanem proglasu stranke prava, suspendiraja na pol leta, da tedaj pol leti ne smejo izvrševati svojega odvetniškega posla. Ti odvetniki, so: Mijo Tkalčič, dr. Banj a v cié, dr. David Starčevi d, dr. Pile p i č, dr. P a 11 u a, B a r č i č. — Ta razsodba probudila je v odvetniških in drugih krogih veliko senzacijo, ker se smatra kot razžaljenje vsega odvetniškega stanu. I mi mislimo, da s parlamentarnim nasprotnikom, kateri je itak v manjini, nij umestno tako postopati. „Narodni list" poroča o razmerah na fui¿u: „V Krivošijab nij nič novega; neprestano dežuje in v l?8. m. m. razsajal je po vsej Dalmaciji veter „ široko". Krivošijanc so pri vojevanji j ako /viti. Da bi naše čete varali in jih utrudili, postavljajo na gorab slamnate može, da bi naše čete, meneč, da so vstaši, streljale na nje; naše čete vender 8 daljnogledi kmalu to izpoznajo in nehajo stre ljnti. Izpoznalo seje, da Krivošipinci ne umejo rabiti pušk novega zistema, s starimi pa vselej gotovo zadenejo. Z novimi puškami streljajo navadno previsoko in /grešijo cilj. — Ravno ta list razglaša imenik vsnh vstaških vasi j in krajev in število njih prebivalcev v Boki Kotorskej. Iz imenika se razvida, da vstaško ozemlje, obseza 21 krajev s 529 liišimi in 3210 prebivalci. Vitanje države. Kakor poroča „Presse" imel je «lovauakl komite letošnje svoje glavno zborovanje v 26. dan februvarja v Petrogradu pod predsedstvom profesorja Bestuševa Rjumina. V govoru, s katerim je predsednik pozdravil navzočne, obračal se je baje na žalostne dogodke preteklega leta, mej temi tudi na odstranjenje metropolita Mihajla in dejal: „Vse to je delo onega sovražnika, kateri z vsemi sredstvi in z vsemi močmi skuša ovirati združenje Slovanov; a navzlic temu pritisku ostanemo zvesti nalogi in smo vsak trenutek pripravljeni, sovražniku oko v oko nasproti stopiti. Nasprotniki nas torej obsipajo z zaničevanjem. Govore odličnega Rusa (Skobeljeva) publicistika zasmehuje in izsikuje ..." in dejal je, da je naloga komitejeva posredovalno dolovati mej Slovani. Društvo Šteje 146 članov in ima premoženja 227.756 rubljev. JFranciiska vlada obravnavala je v zadnjej seji ministerskega sveta premembo zakonu od 1. 1849, zadevajočega iztiravanj e tujcev. To iz-tiranje pa se zgodi, da je bil tujec prej obsojen in tedaj ga sme minister za vnanje poslove na svojo roko iztirati, če pa nij bil tujec obsojen, potem treba dovoljenja vseh članov v! ide — Francoska vlada baje misli še pred velikonočnimi počitnicami pretrgati delovanje zbornic. Ali bode pač to vladi koristilo? Mi bi marveč trdili, da ne, ker se mini-sterstvo ne bode moglo z govorniškega odra zagovarjati proti napa lom opozicije. V i»c»mšk«?m državnem zboru zavzima zdaj največjo pozornost predloga o monopolu tabaka. Ta predloga vzbudila je v vseh parlamentnih krogih veliko zanimanje in za gotovo se misli, da se bode zavrgla, Benningsen se jo ostro izrekel proti njej in omenil, da ne umeje, kaj si je mogel kancelar misliti pri tem. in spodobnost. Vsaj to občinstvo ven d er nekaj velja, in saj je čitalnica društvo, katerega častni ud je vladni zastopnik, ki ima svoj s e d e ž v d v o r n e j loži! No naš gospod Mondheim si vender nij upal objaviti, da je omenjeni Linori proti niegDvej volji in vednosti rnz-stiljal piškave dovtipe po odru. In vprašan, kako to, da se ne odloči k tej uedolžnej objavi, odgovoril je vodja Mondheim kratko in jedernato: „Dann ärgern sich die anderen!" Gospod vodja pač nij čutil, da je s temi besedami ostro, zelo ostro obsodil našo nemško inteligenco, ki sicer prav redkokrat v deželno nemško gledališče prhaja! Če Slovenca N< m^c razžali, potem se mu «ij treba opravičevati, to je najnovejši Knigge, ki je v rabi pri ljubljanskih Nemcih ! Časi se je pripetilo, da so naši slovenski igralci razposajeno se obnašali po odru, ter z nedostojnimi šalami obirali to ali ono nemško razmero. Mi teh slovenskih improvizacij nijsmo odobravali nikedar. In ko se je pripetila zadnja v teku lanskega leta, bil je ravno naš list, ki je z ostrimi besedami pograjal dotičnega igralca. Kaj hočemo, mi smo ravno spodobnejši, kot je nemška naša inteligenca in plešasta njena žurnalistika. Ali tedaj, kadar pregrešil se je slovensk igralec, bila je takoj n» mestu slavna policija, ter padla z debelo globo po revnem improvizatorji, ki nij brzdal neslanega jezika na odru. Potem pa smo morali zlagati denar da se je globa plačala. Prav radovedni smo ali je ravno ista policija težko svojo pest položila tudi na nemški tilnik, kar je zahtevala v tem slučaji ne samo pravica, temveč tudi jednakopravnost na odru. Letos naj počenjajo kar hočejo. Drugo leto bo stvar drugača, ker do tedaj bo umrl tudi naš deželni odbor, kateri tiči uže sedaj, kakor pravijo dobri zdravniki, sredi agonije ! Lehka smrt! Še nekaj ! Gospod Descliman opravičuje se v svojem or-gančeku, da nij on upeljal popoludanskih predstav, temveč, da jih je upeljala naša policija. Sedaj smo pa zopet radovedni, kaj bode odgovorila policija, ker istina vender le ostane, da so se pri nas te predstave u peljale v časih, ko so se drugod strogo prepovedovale. Upeljane so bile iz sovraštva do slovenskih predstav, ker vsak odpadnik sovraži isto stranko, katero je zapustil ! Tako je bilo od časov Tomaža "VVentvvortha, tudi Strafford imenovanega, do časov gospoda Dra-gotina Deschmanna, ki je sedaj š e deželni odbornik v vojvodin: kranjskej! —.r.— Dopisi. Iz Ijoicatca 3. marca. [Izviren dopis.] Dne 27. februvarja t. 1 pride nek visok, stegnen, 30 let star lajtnant od ulancev v gostilno g. Klančarja v Gorenjem Logatci. Na vprašanje, od kod pride in kam gre, odgovori, da je napravil v Trstu 8 tovarišem stavo, da pride iz Trsta v Ljubljano peš v dveh dneh; zaradi slabega vremena je opešal in ostane kratek čas v Logatci. V krčmi mu je zelo dišala jed in pijača. Vse je sum navdajal, da nijma ta človek denarja. Včeraj popoludne reče krčmarju, da gre k Ribarju harfiniste poslušat. Tega ne stori, pač pa gre k g. Petriču v Dolenji Logatec in naprosi, da ga pelje v Ljubljano. Ko se danes krčmar g. Klančar zbudi, pogreša svojega gosta, pogleda t svojo skrinjo in najde, da mu 800 gld. (6 stotakov in 4 petdesetaki) in jeden cekin manjkajo. Da nij nobeden drug to storil, kot imenovani lajtnant, spri-čujejo te-le okoliščine: 1. Da nij pri igri na karte pokazal vinarja in da je nekemu 12 kr. dolžan ostal. 2. Videl je sin hišnega posestnika, kako da je lajtnant pod kaščo iz drata si nekaj napravljal. 3. Da je plačal vožnjo pri g. Petriči s pet-desetakom. 4. Da nij plačal svojega računa g. Klančarju. Z Dunaja 1. februvarja. [Izv. dop.j (Dru- ! prepreči vsaka zamuda časa, naj bi tedaj znamke štvo „Komensky.tt) Na Dunaji imajo Čehi uže! pritiskovalo le na sprednjo stran in sicer najbolje mnogo let društvo „Komensky", kateremu je namen češke učilnice ustanoviti na Dunaji. To društvo imelo je pred nekojimi dnevi glavno skupščino, pri katerej je pričujoč bil protektor ali zaščitnik društva grof Jan Harrach. To društvo radi skromnih sredstev nij moglo do sedaj svoje delovanje tako razviti, kakor bi to bilo dobrej stvari želeti. Čehi sami se do sedaj nijso mnogo brigali za to društvo. To so bili res izvenredno domoljubni Slovani, ki so toliko skrbeli, da društvo nij zaspalo popolnoma. No, v novejšem času giblje se društvo krepkeje. Prenaredila so se pravila tako, kakor'so ona Šolskih Matic na Češkem in na Moravskem. Ako je bode deželno namestništvo potrdilo, ustanovljalo bode društvo razen na Dunaji tudi vidruzih krajih Dolenje Avstrijske, kjer prebiva v jednem kraji po več tisoč Čehov. Na Dolenjem Avstrijskem je na moravskej meji cela vrsta čeških občin, katere so podale peticije državnemu zboru za napravo čeških narodnih šol. Do sedaj se jim prošnja se ve da še nij uslišala. Zanimanje Čehov za češke šole na Dunaji in drugod v nemških pokrajinah se je v poslednjem času prav oživelo. Tudi vsi češki poslanci nameravajo pristopiti h „Komenskyjuu. Mimogrede naj omenim, da je osrednja Šolska Matica v Pragi v času 15 mesecev za češke šolske namene nabrala 100.000 goldinarjev! P. Domače stvari. — (Hranilno in posojilno društvo v Ljubljani) imelo je zadnjo nedeljo svoj občui zbor v gostilnici uBierhalte". Navzočnih bilo je 60 udov, kateri so zastopali 106 delnic. Načelnik g. Regali pozdravi društvemke in naznani, da je bilo društveno delovanje pretočeno leto prav povoijno. Pristopilo je 34 novih udov in promet z denarji povišal se je znatno. Hvala za to gre odboru, posebno pa knjigovodji g. Jeločniku in blagajniku g. Turku. Zbor z /ivio-kbci pritrdi zahvali. G. Jeločnik poroča 0 denarnem »tanji 1. 1881. Posodilo se je večinoma v prav majhnih zneskih 17.506 gl. 94 kr. Na 233 deležev vplačalo se je 2330 gid. Rezervni zaklad znaš;; 91 gld. 11 kr Konečno na-svetuje g Jcločoik, da se g. predsedniku Re^aliju za njegovo popolnem brezplačna delovanje v prid društva izreče zahvala, komur zbor z velikim odobravanjem pritrdi. G. Suhadolnik poroča v imenu kontrolnega oaseka, da so b'agajnica in knjige popolnem v redu. Sklene se nadalje na predlog g. Jeločnika, da se iz čistega dobička 170 gld. 19 kr plača za leto 1881 na deluico 60 kr, obresti, to je 6 °/0, kateri se prične izplačevati 1. marca. V odbor se izvolijo gg.: Pir na t Janez, Zark France, Zupančič Filip in T ur k Hugo. V kontrolni odsek gg.: Suhadolnik Ferko, Hariš Herman in Rozman Franc. — (Poskušani roparski umor.) Vsem našim bralcem bode Še znan poskušani roparski umor, katerega je hotel izvršiti kmetski delavec Janez Plešnar, na loterijskem posestniku g. Ječma-neku v Stonovih ulicah. Danes stal je Plešnar zaradi tega pred porotniki. Plešnar sicer ne taji, da je Ječmaneku kamen na glavo vrgel, a trdi da nij imel namena, ga oropati in usmrtiti, nego, da se je hotel le nad Ječmanekom maščevati, ker mu isti nij hotel izplačati ambe s 4 gld., a ta trditev je, kakor je to dokazala obravnava, popolnem lažnjiva. Porotniki (načelnik J. Vilhar) jednoglasno pritrde vprašanju o poskušanem roparskem umoru in sodišče obsodi Plešnarja na dvanajst let težke ječe, poostrene s postom, trdim ležiščem in tam-nico, — (C. k r. poštno vodstvo) za Trst, Pri-morje in Kranjsko pritožuje se v „Triester Tag-blatt", da se je pri občinstvu v novejšem času vedno bolj priljubila razvada, prilepljati poštne znamke (marke) na zadnjo stran pisma, kar dela mnogo neprilik na pošti in nepotrebno potrato časa, ker se mora vsak tak nepravilno znamkovan list pri „štempljanji" preobračati. Občinstvo, kateremu mora biti na tem ležeče, da se promet olajša in gori v desni kot, sicer bi se utegnilo pripetiti, da bi se vsa taka pisma, na katerih so znamke prilep Ijene na zadnjej strani, smatrala kot nefrankovana. — Kolikor mi vemo, je uzrok temu početju strank iskati v tem, da nekateri mislijo, da se pisma na pošti, ali pa na deželi po nekojih radovednežih odpirajo — ter da marka na zadnjej strani kaj tacega onemogoči ali vsaj nekoliko ovira. Kakor je ta misel prazna, tako tudi sredstvo nij veliko prida. Naj tedaj vsakdo znamke pritisne na prednjo stran. Slavno poštno vodstvo pa vprašamo, zakaj se z jedna-cimi dopisi obrača samo do „Triester Tagblatta", da moramo povzemati iz njega, česar bi bilo lehko tudi nas vredne spoznalo, ako mu je opozorjenje strank res mari. — (Za „Narodni dom") je več gostov kavarne Bott via Gegha v Trstu napravilo nabiralnico, v katero naj narodnjaki pridno donašajo svoja darilca. — (Iz Planine) se nam piše 2. t. m: Nič dobrega nas ne čaka letošnjo pomlad, rekli bodo vsi tisti vražji ljudje, kateri so videli v sredo večer ob i ed na j h tej uri krasen meteor frčati po nebu. Gotovo bode vojska, huda vojska tam doli na jugu, kajti „svetina" je bila krvavo-modre barve ter je letela od severozapada proti jugovzhodu — baje naravnost v Bosno — kjer se je skrila za oblake. Kri, rudeča kri bode tekla, če ne drugje, pa vsaj po žilah vztrajnih Slovencev. — (Iz Šempasa) piše nam nekdo jako no-voljno in še bolj obširno, da je tamošnje občinsko j starešinstvo pred j ednini ietom sklenilo, da vsakdo, 1 ki želi javni ples, mora plačati v občinsko blagaj-nico v poletnem času 25 goldinarjev, v pustnem času pa 15 goldinarjev pa da kljubu temu sklepu damačim fantom o sv. Mohorji nijso hoteli dovoliti plesa, akoravno so bili pripravljeni plačati 25 gold. Tako postopanje, da škoduje občinskej bla-gajnici, plesa pa ne bode odpravilo, kajti, če v domače) vasi nij nič, se gre pa v drugo in vsak fant zapravi drugje tiste forinte, katere je za to odmeril — domači krčmarji pa, ki gotovo vedo, koliko skupijo, kadar napravijo domači fantje, bral nega društva pevci, besedo — so na škodi. — Ker nam razmere nijso znane, nečemo rizsojevati, a dozdeva se n^m vender, da so občinski očetje nekoliko prestrogi, zlasti glede dovoljenja, ki stane toliko denarja. — (Društvi „Sokolu in Kolo") v Zagrebu sklenili sta postaviti novo poslopje, a v njej dvorano, katera bode mnego večja, nego vsaka dosedanjih. Mestno poglavarstvo odstopilo je društvoma potrebni prostor. „SokolK pričel je uže nabirati novcev in izdava v ta namen obveznice (Bon) po 5. gld. „Pozoru to podjetje priporoča jako toplo, ker je v Zagrebu potrebno in se težko pogreša dvorane, v katerej bi bi bilo prostora pri raznih slučajih za več tisoč ljudij. — (Nove stenske tabli; za prvi pouk v branji) dodelala sta ravno kar ljudska učitelja v Ljubljani gg. A. Razinger in A. Žumer. Od starih stenskih tabd se posebno odlikujejo po velikosti črk. Črke so tolike, da jih vsi otrozi tudi iz zadnjih klopij lebko bero. Za vsako črko je posebna tabla. Na vsakej tabli je polovica pisane, druga polovica tiskane tvanne. Da si otroci laže zapomnijo glas črke, je na vsakej tabli upodobljena kaka stvar, ki se začenja z dotično črko. Tega do zdaj na stenskih tablah še nikjer ne naha)amo. Pisana tva-rina je postavljena mej črte (liniaturo), kar je jako ugodno za prepisovanje. Pisava črk in njih razvrstitev jp vzeta iz Razinger-Žumerjevega „Abeced-nika". Papir je jako močan in bel. Glede na te navedene prednosti te table priporočamo vsem slovenskim ljudskim šolam, da jih uvedo, ker so od visocega naučnega ministerstva za rabo v ljudskej šoli uže potrjene. Tudi cena je jako nizka, kajti vseh 25 tabel (po 76 cm visokih in 55 cm širokih) stane samo 2 gold. 50 kr. (pred kratkim v Pragi pri Tempskem na svetlo danih 18 nemških stenskih tabel velja 4 gold.). Dobivajo se pri gg. A. Rauingerji in A. Žumerji v Ljubljani, Cojzova cesta, šolsko poslopje. Kdo hi pa želel imeti ,te table na debel papir napete, nij ae ravno tam oglasi in dobi jih za 7 gold. (Temp*kega veljajo 10 gold.). BLjubl|. Zvon" Telegrama ,.Slovenskemu Narodu". Dunaj 3. marca. (Oticijelno.) General Sekulič prišel je 28. februvarja skozi gorenjo dolino Naretve v Mjedenik. Vstaši se ne ustavljajo nikjer, ampak se umikajo, če se jim približajo vojaške čete. Oddelek vstašev šel je na desni breg Naretve, druge vstaske trume, 100 do 200 mož, ubežale so, izogibajo se vsakemu boju preko Jagor-Planine proti Studeneinu potoku. London. Napadovalcu (na kraljico) je baje ime Roderik Maclean, rojen je v Londonu, je komi brez službe in menda blazen. Okolo stoječi preprečili so drugi strel, ker so mu odvzeli revolver. Policija imela je mnogo truda, da je zabranila suinarično justico. Tujci: 2. marca. Soholhof vsi z iz K moj h. — Vri Nlonu: Kell rman, Oberlandor, Dunaju. — vVohnil iz Gradca. — Lenk Pl. Vesteneck iz Radovljice. Pri Mnii« i: Dliling i/> Kamnika, — Gotsche iz Milnhnu. — 1 'i i MlhI ri |ske m «•< ^mji .1 ti i k iz Maribor*. Mettiorologično poročilo. A. V Ljubljani : j Dan Čub opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Ve-trovi Ni-lm Mokri na v mm. 27. februvarja Ob 7.iri zjutraj oh 2. in popoludne oli 9. uri VtlK 720-14 mm. 724-72 mm. 798*89m. + 6 4° C! -j- 68° C -j- 50°C slabotni zahod slabotni jiginltd limfen burja oblučnv cM i.iio oblačno IH-70m.. dežju. 28. februyarja »b 7. uri zjutraj ti 2. uri popoldne ob J. nri irofor 796*49m. 72846 mm. 781*01 tM. 00° (' + 11 3"(' -h 48°C slaboten zahod slaboten jisoiahod labolfn jugozahod df loma Jani ddoma jasno jasi« 0-00 ■■. 1. marca ob 7. nri /j ii ti.M ib 2. nri popilidn« ob J. nri mltr 780 58 mm. 72949 mm. 798*67m. -j- t>6»C + 9*8*0 + 5*4° 0 slabotna burja slabotni j IIiro7.il Eiorl ilabotto jngozabod d. loma jaino oblačno oblačno 98*70rn. dežja. 0 C a oš ob 7. uri zjutraj ob 2. nri popoludn« ! ob 7. uri tulit 731-.% mm. 731-2-1 ram. 731 ó 1 mm. ... ., ._ -|- 4*4° 0 -f 102°C + 5 4° C slaboten jugozahod *laboicn jllL'o lllod brtre idrijt iililimio oblačno oblačno 5*90 m. dežja. B. V Avstriji sploh: Zračni pritisk Je povsod na Avstrijskem motno pal; vender je tako jednakouierno razdeljen, da znaSa razloček mej maksimum na zahodu in ob Adriji in m n; umom v Galiciji in vzhodnej Ogrskej samo H min \ > i no bili zadnje dni povsod, razen ob Adriji, precej si-tl>ottii in so prevladovali se vodno južni z zahodom spojeni vet-ovi. Temperatura se je vsled južnega vreim-n t p • roj močno vzdignila in je pove »d precej jeduaka, tako da /.naSa največji razloček le 7° C. Nebo je bilo zadnjo dni veojldel povsod obl-tčno; vreme valed prevladuj.nVga jug t omkrotno in pogostokrat deževno. Skoraj povsod je palo I idnje dni precej dosti dežja. ZOia.r^.a-j3!k:a, borza dne 3. marcija. Enotni državni dolg v bankovcih . . Enotni državni dolg v srebru • . Zlata renta...... . . 1860 državno posojilo . . . . Kreditne akciji Srebro ............ Napol............."~ • C. kr. cektui........... Državne marke......... 4°/0 državne srečke iz I. 1H54 2f>(» gld. Državne srečke iz I. 1864 . . 10O „ 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta . . Ogrska zlata renta 6°/0......118 m n » 4°/0...... „ papirna renta ,r>°/0..... 5°/0 štajerske zeinljifič. odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke 5% . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 41/,°/t, zlati zast. listi . Prior. oblig Elizabetine zapad. železnice 1'rior. oblig. l-Vrdinandovo sev. železnico Kreditne srečke.....100 gld. Kudolfove srečke..... 10 „ Akcije anglo-avatr. banke . . 120 „ Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. . . 198 75 gld. 10 k 76 b 10 , 93 1Í 60 128 M 25 Hiti IB — . 30Ó n r.o 190 ti 40 9 n ji 52'/, ! 6 n 63 , n 75 , 119 m — f 170 n — „ .' > 118 a n 10 87 ji — j 86 it 80 104 ■ — f 114 n 50 119 n — t 98 n — , 105 a — , 175 n 20 n - , 122 50 198 • 75 , Št. 593. Oznanilo, (135—3) Pri okrajnem uradu v Cvraraiiicl izpraznjeno je mesto <1 i ti riiista z dnevnim plačilom 1 gld. 20 kr in izboljšanie pri priniernej sposobnosti do 1 gld. 50 kr. Prosilci morajo nemščine popolnem zmožni biti v pismu in govoru in znati jed en jugoslovansk jezik dovoljno za uradovanje, imeti morajo tudi lepo pisavo. ProSnie s sprsfali o dozdanjem službovanji jim je vložiti do lO. fino meseca marcu 1*83 pri podpisanem uradu. Gračanica, dne 23. februvarja 1882. Gr ro f m./p. Št. 2875. Razglas. (1-26—2) Glede na deželno po3tavo dne 25. novembra 1880, Ht. 17, in na ukaz c. kr. deželnega predsednika dne 28. decembra 1881, št. 18, k tej postavi se v splošno spolnovanje razglasi: V vodah, spadajočih pod okrožje ljubljanskega mesta, je lov skalnih, potočnih in reških postrvij od 1. novembra do 31. januvarja; sulcev od 1. marca do 15. aprila, lipanov od 1. februvarja do 31. marca, manj kov od 1. decembra do 1. januvarja, somov od 1. junija do 31. julija, karpov od 1. do zadnjega junija, žlahtnih rakov (h katerim se ne prištevajo ko ščaki) od 1. oktobra do 30. aprila vsakega leta sploh prepovedan in se ne smejo ta ribja plemena, oziroma raki, v teh prepovedanih časih v mestnem okrožji, pa tudi ne v gostilnah prodajati. Razen tega se pa ne smejo nobeden letni čas skalne in potočne postrvi, ki so krajše, nego 18 centimetrov od gobca do konca repne plavute, 26 31 31 24 26 37 25 ctm. rečne postrvi, ki so krajše, nego . jezerske ., „ „ „ . BUlCl, n n n » • lipani, t? n b n manjki, „ „ „ somi, „ „ „ „ karpi, „ „ „ „ . žlahtni raki (z razpetimi ščipalkami), ki so krajši, nego 18 ctm., ščuke, ki so krajše, nego 26 cmt. od gobca do konca repne plavute, manjki, kleni, platnice, mrene, paršlji, kozel i, korešlji, pečenke, and toge, focli, linji, ogrice, loviti in niti DA Nihče ne sme v ..ribolovne karte" ki so krajši, nego 22 centimetrov od gobca pa do konca repne plavute, Pralitikant, ki je spodnji gimnazij dokončni, slovenskega in nemškega zmožen, se sprejme v lekarni podpisanega. Drugo pismeno. | S rH B So Ti M B 5 • ns g* k/j O t-, rt -rt "C n a> 1 3 H r- OJ ^ C o CM rt J—. ~a rt 2 s a *> 'C Ji ¿2 ■ w P -3 ..j-.. e.2., Bi 8 s-I S K s C — H ti s B s & t ■ B m En s O m u ^ ^ rt .a • ^ o t" • ,nw^ g «® rt >S P iS I trgu niti po gostilnah prodajati, mestnem okrožji rib loviti, brez potrjujoče mu pravico do ribje lovi v dotičnej vodi. Posestnikom, zakupnikom ali podzakupnikom bodo to ribolovno karto podpisani mestni magistrat, drugim osobam pa ribolovni opravičenci izdali. Prestopnikom te postave se bodo ribe in ribolovno orodje odvzelo, razen tega bodo kaznovani v denarji od 5 do 100 gld. ali z zaporom od 1. do 20. dnij. Mestni magistrat v LjnMjaiii, dne 22. februvarja 1882. Župan : L a sc ha n. 86 mm 3 1 ~r 5 I i S =gO o. fS . Oh g i—• »n rt --•/ KO rt — 49 i 2 ^ I i" k* Xi ^ l-i rt ^ urj C " o o rt ^ O a i-p rt 2 t- S 'S1«' 'S a) rt «- r— 'H « Cm n M le ^ rt ■ Ha Oh a. •A O .-T « o. B — rt rt > xn ^( 2 § 9 * — -> ^! a CM — O 5 > "3 ^ g o .H n o « cč y S i « &i rt ra . rt uT rt n ™ s »o r3 rt i ^ _< C Pogrebna ustanov Frana Doberleta v Ljubljani priporoča svoje takozvane imitirane rakve od kovin. Izdelane so iz lesa v jako lepej obliki in solidno, slične so po meta-Učnej barvi z bogatim vkusnitn lišpoui od brona pravim rakvam od kovin popolnem in so ravno tako oene, kakor do zdaj navadne lesene rakve. Na telegrafično naročilo z naznanjeno dolgostno mero poSiljajo se takoj na vse železniške postajo. Ustanov deva na prost oder in pokopava, ono tudi oskrbi sijajno dekoriranje ln pogrebe v in zunaj Ljubljane, kakor tudi oskrbljuje venoe in trakove z napisi, naposled tudi transport mrlldev na vse kraje to- in inozemstva in se priporoča v ceno oskrbovanje. (701—13) Hitra in potov a pomoč boleznim v želodci in njih posledicam. Vzdržanje zdravja obstoji jedino v tem, da se vzdrži in pospešuje dobro prebavijenje, kajti to je glavni pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti. Najboljše tttunače .*#*«'«#.* f t «, da se prebavljenje uravna, da se pravo mešanje krvi doseže, da se odstranijo sprijeni in slabi deli krvi, je uže več let splošno znani in priljubljeni dr. Rosov zdravilni balzam. Izdelan je iz najboljših, krepilno zdravilnih zelišč jako skrbno, vpliva uspešno pri vseh težavah pri prebavljenji, osobito pri slabem apetitu, napetji, bljevanji, telesnih in želodčnih boleznih, pri krči v želodci, pri prenapolnjenji želodca z jedrni, zaslinjenji, krvnem natoku, hetnerojidih, ženskih bolečinah, pri bolečinah v čvevih, hipohondriji in melanholiji (vsled motenja prebave); isti oživlja vso delavnost prebave, zapravlja kri zdravo in čisto in telesu da zopet prejšnjo moč in zdravje. Vsled tega svojega izvr-s nega vpliva je zdaj gotovo in priznano tjiitistet* itomave i#•«*/.♦/i « postal in so splošno razširil. Na stotine pisem v priznanje je na razgled pripravljenih. Razpošilja 88 na frankirane dopise na vse kraje proti poštnemu povzetju svote. Vaš(! blagorodje! Čutim se dolžnega, da Vara izrečem najboljšo zahvalo. Za februvarja uže boleham na žoloddnej bolečini, zjedinjeno z neap^titnoBtjo in brezmirnimi nočmi. Obiskal s in uže mnogo zdravnikov brez uspeha. Le po moči „dr. Ilosovega zdravilnega balzama" som zopet opomogel, vplival je čudovito. Vsi moji znanci v tem kraji morejo to pričati in se čudijo nad mojim apetitom. Do zdaj sem si naročil tretjo Btekienico pri gospodu Neueteinu v P ankengasse. Prosim Vas, da to moje spričalo po resnici objavite. So jedenkrat presrčno zahvalo. Spoštovanjem Peter S j u- i ■■ ti* t, vrtar v Gorenjem Sv. Vidu pri Dunaji, Auerhofgasse 2. Da ae izogne neljubim napakam, zato prosim vso p. t. gg. naročnike, !naj povsodi izrecno dr. Kosov zdrttvilui balsaui iz lekarne E. Fragnerja v Pragi zahtevajo, kajti opazil sem, da so naročniki na več krajih dobili neuspešno zmes, ako so zahtevali samo zdravilni balzam, in ne izrečuo dr. Bosovega zdravilnega balzama. Pravi dr. Rosov zdravilni balzam dobi se samo v glavnej zalogi izdelovalca B. Fr»gnerj», lekarna „k črnemu orlu" v Pragi, Ecke der Spornergasse Nr. 205—3. V Ljubljani: G. Piccoli, lekar; Vilj. Mayr, lekar; Jos. Svoboda, lekar; J. pl. Trnkoozv, lekar. V Novem mestu: Dom. Rizzoli, lekar. VKameniku: Jos. Močnik, lekar. V Kranj i: K. Savnik, lekar. sjfir Vse lekarne in večje trgovine z materija! ni m blagom v Avstr o-Ogerskej imajo zalogo tega zdravilnega balzama. Isto tam: Praško vseobeno domače mazilo, gotovo in izkušeno zdravilo zoper prisad, rane in ulesa. Dobro rabi zoper prisad, ustavljanje mleka in če postajejo ženske prsi trde, kadar se otrok odstavi; zoper abscese, krvava ulesa, gnojne mozoljoke, Črmasti tur; zoper zanohtnico ali takozvanega črva na prstih; zoper olmstavljanje, otekline, bezgavke, izrastke, morsko kost; zoper oteklino po prehlajenji in po putiki; zoper ponavljajoč se prisad v udih na nogi, v kolenih, rokah in lediji, če se noge pote in zoper kurja očesa; če roke pokajo in zoper kitam podobne razpokliue; zoper oteklino, kadar je koga pičil mrčes; zoper stare rane in take, ki se gnojč; zoper raka, ranjene noge, vnetje kožice na kosteh itd. Vsak prisad, oteklina, ukoščenje, napihnenje se kmalu ozdravi; kjer Bejepa pričelo uže gnojiti, ule izsesa v kratkem in brez bolečin ozdravi. V ,1.4,i ij i t nit f>o 2.5 in :*3 Mer. (142—1) Balzam za ulio* Skušeno in po mnozih poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem se dobi popolno uže zgubljen sluh. 1 sklenica 1 gld. av. vel j. Izdatelj in odgovorni urednik Mak.su ArmiČ. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".