lo Leto XXIII., St. 98 Liubflana. sobota i. mala ft4¥XXI Cena cent« 80 Strenua difesa delle truppe delPAsse in Tunisia Vivace att&vita delTaviazione delTAsse: 21 velivoli nemici distrutti in combattimento — Altri due vefivoli abbattuti H Qartiere Generale delle FF. AA- co-munica in data di 30 aprile 1948-XXI il se-guente bollettino di guerra Na 1070: In Tunisia 1 reiterati tentativi avversari di forzare le nostre linee hanno urtato, an-ehe durante la giornata di ieri, contro la strenua difesa delle truppe italiane e ger-maniche. L'a\iazione dell'Asse particolarmente at-tiva, attaccava ammassamenti di forze ne-miche incendiando e danneggiando buon nu-mero dl automezzi. 17 apparecchi anglo-americani venivano abbattuti in combattimento; 10 da caccia- tori germanici e 7 da nna nos tra forma- zione da caccia, comandata dal Capitano Pilota Politi Bruno da Milano; in aspri dueili ingaggiati con un gruppo di circa 60 velivoli inglesi, altri due aerei nemici, attac-cati mentre decollavano, erano distrutti da un nostre cacciatore. Nel corso di un'azione avversaria contre un convoglio navale due aeroplani nemici sono precipitati in mare, colpiti daila rea-zione controaerea delle navi. Quattro nostri velivoli non hanno fatto ritorno dalla loro missione di guerra negli ultimi due giorni. Trdovraten odpor osnih čet v Tunisu letalstva: 21 sovražnih letal nadaljnji letali sestreljeni Živahno delovanje osnega uničenih v bojih — Dve Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 30. aprila naslednje 1070. vojno poročilo: V Tunisu so ponovni sovražni poskusi, da bi prebil naše bojne črte, tudi včeraj naleteli na trdovratno obrambo italijanskih in nemških čet. Letalstvo Osi, ki je bilo posebno aktivno, je napadlo zbirališča sovražnih sil in pri tem zažgalo ali poškodovalo veliko število motoriziranih vozil. V bojih je bilo sestreljenih 17 angleško-ameriških letal; 10 so jih sestrelili nemški lovci, 7 pa naša lovska skupina pod poveljstvom Kapitana pilota Politi ja Bruna Iz Milana. V ostrih dvobojih s skupino kakih 60 angleških letal je naše lovsko letalo uničilo dve nadalnjnji sovražni letali, ki jih je napadlo, ko sta se spuščali k tlom. Med sovražno akcijo proti našemu pomorskemu konvoju sta padli v morje dve sovražni letali, ki jih je zadela protiletalska obramba ladje. štiri naša letala se s svojih bojnih poletov v zadnjih dveh dneh niso vrnila. Angleži o junaški frzrbi italijanskih vojakov Lizbona, 30. apr. Angleški dopisnik Russell, ki je prideljen britanski 8. armiji, poroča, da je poveljnik te armije izjavil, da noče metati svojega moštva v čelne napade velikega obsega v hribovitem ozemlju. Po izjavi poveljnika močna osna obramba sproti uničuje vse napadajoče čete Dodal je, da Italijani po vsem videzu v Tunisu uporabljajo svoje najboljše čete, kajti samo tako se da pojasniti žilavi ;n skoraj neverjetni odpor italijanskih vojakov. General je pri tem tudi pripomnil, da csne čete neprestano dobivajo iz Italije, zlasti pa s Sicilije in Sardinije, dobave in oskrbo z vojnim blagom. (Piccolo.) Nova imenovanja, odrejena od B Giairoi Baccarini, podtajnik v ministrstvu za korporacije Novi predsedniki konfederacij Rhn, 29. aprila s. Duce je odredil naslednja imenovanja: nac. svet. Gianni Baccarini za državnega pod tajnika v ministrstvu za korporacije; prof. Giovanni Balella za predsednika fašistične konfederacije industrij cev namesto senatorja Giuseppa Volpija di Mi-surata; nac. svet. Luciano Gottardi za predsed-nilva "fašistične konfederacije industrijskih delavcev namesto nac. svet Giuseppa Landija; nac. svet. Alessandro Melchiori za predsednika fašistične konfederacije trgovinskih delavcev namesto nac. svet. Pasquala Paladina; nac. svet Ren0 Bonfatti za predsednika fašistične konfederacije delavcev kreditnih in zavarovalnih zavodov, namesto nac. svet. Ferraria; nac. svet. Giuseppe Ferrario za generalnega direktorja fašističnega nacionalnega zavoda za socialno skrbstvo; nac. svet. Rosario Massimino za generalnega tajnika splošnega sveta korporacij namesto Renata Marzola. nac. svet. M»rio Famom za podpredsednika korporacije za notranji promet namesto nac. svet. Maria Giovanninija; nac. svet. Alberto Asquini za podpredsednika korporacije za tekoče kurivo in gorivo namesto nac. svet. Enza Casani-nija; nac. svet. Bruno Blagi za podpredsednika konfederacije tekstilnih proizvajalcev namesto nac. svet. Pia Teoderanija Fabbrija; nac. svet. Bernardo Busetti-Bonsem-biante za podpredsednika korporacije za gostinstvo namesto nac. svet. Alessandra Melchiori j a; nac. svet. Giuseppe Gorla za predsednika generalnega podjetja za petrolej namesto nac. svet. Giuseppeja Cobollija Giglija; nac. svet. Giuseppe Mastromattei za predsednika italijanskega premogovnega podjetja namesto nac. svet. Giovannija Jasellija; nac. svet. Giuseppe Landi za predsednika italijanskega podjetja za lignit (ALI) namesto Giuseppeja Mastromatteia. Državni podtajnik Gianni Baccarini Rim, 29. aprila, s. Gianni Baccarini. državni podtajnik v ministrstvu za korporacije, je vojni prostovoljec in pchabljenec, odlikovan s savojskim vojaškim redom in z dvema srebrnima kolajnama za vojaške hrabrost ter generalni konzul Milice in pehotni polkovnik. Ko se je vrnil iz vojne 1915—18, je bil med ustanovitelji akcijskega odbora pohabljencev za notranji odpor legije pohabljencev. Leta 1919 je vodil milanske pohabljence in je bil prostovoljec v vojni za c®vojitev Imperija kot poveljnik bataljona Črnih srajc, sestavljenega iz invalidov 2? stvar Revolucije, ard-tov in vojnih pohaoljencev. Ta bataljon je bil odlikovan z zlato kolajno za vojaško hrabrost. Od leta 1939 je Eksc. Baccariru predsednik narodne organizacije vojnih invalidov in zavodov, ki jih je ustanovil s sodelovanjem konfederacije industrijcev in poljedelcev za prevzgojo in napotenje na deio mladoletnikov. Bil je poslanec v 28. in 29. zakonodajni dobi. Nacionalni svetnik je postal v 30. zakonodajni dobi. Opravljal je zlasti v tujini neprekinjeno propagandno delo. Je tajnik nacionalnega sindikata knjigovodij in član proračunske komisije Zbornice fašijev in korporacij. Iz „Odredbenega Usta" PNF: Prisega najvišjih hierarhov Stranke Rim, 29. aprila s. Odredbeni list PNF objavlja: Statutu PNF je dodan naslednji člen 12: Tajnik Stranke, podtajniki, člani nacionalnega direktorija in zvezni tajniki bodo prisegli, ko se imenujejo, Duceju po temle obrazcu: »Jaz, fašist .......... poklican od Du- eefc prisegam, da bom izpolnjeval njegove Duce predseduje seji medministrskega odbora za avtarkijo Rim, 29. aprila, s. Pod Ducejevim predsedstvom se je ob 17. uri sestal medministrski odbor za avtarkijo. Navzoči so bili tajnik PNF, minister za finance, minister za poljedelstvo m gozdove, minister za promet, minister za javna dela, minister za devize in valute in minister za vojno proizvodnjo, general Pazi za glavni stan, predsednik narodnega sveta za raziskave, guverner Banke dltalia. tajnik vrhovne obrambne komisije, nac. svet. Augusto Venturi, tajnik medministrskega odbora za oskrbovanje, razde-levanje in cene. Seja je bila zaključena ob 18.45 in se bo nadaljevala v soboto. čestitke črnih srajc odlikovanim polkom Poslanice tajnika Stranke Rim, 29. aprila, s. Tajnik Stranke je poslal poveljnikom polkov, katerih zastave, so bile nedavno odlikovane z zlato to: lajno za vojaško hrabrost, naslednje poslanice: »Poveljniku polka savojske konjenice. — črne srajce Italije izražajo z mano žive čestitke neustrašnemu polku savojske konjenice, ki je srčno premagal vse ovire in zaslužil najvišje hrabrostno odlikovanje. Z globokim občudovanjem sp:štljivo pozdravljajo padle v prepričanju, da bodo še naprej vodili silne eskadrone na poti zmage.« »Poveljniku 6. polka bersaljerov. — črne srajce Italije so ponosne na visoko odlikovanje za hrabrost, ki je bila podeljena zastavi slavnega 6. polka bersaljerov. Z najbolj živim občudovanjem izražajo pomen najtoplejše čestitke z gotovostjo v novo slavo.« »Poveljniku polka suličarjev iz Novare. — V imenu črnili srajc Italije izražam največje občudovanje hrabremu polku suličar-jev iz Novare za zlato kolajno, ki je pravično nagradila njegovo junaštvo. Obračajoč pobožno misel slavnim padlim konjenikom, izražam prepričanje v še večj:- slavo za neizbežno zmago.« Albansko zastopstvo pri vladi v Rimu Tirana, 29. apr. s. S sklepom min sirskega sveta je imenovon Eksc. Ernest Coliyi, predsednik vrhovnega fašističnega korpo-racijskega sveta in Kr. zavoda za albanske študije za predsednika albanskega zastopstva pri Kr. vladi v R'mu. Nadalie sta b la imenovana za člana albanskega zastopava Eksc. Demetrio Peracchi in dr. Demir Vil-la, član albanskega državnega sveta. o vojnem položaju Berlin, 29. aprila, s. Neiiiski propag.-ndni minister dr. Gobbels je v članku, objavljenem v tedniku »Das Reich«, postavil vprašanje »Kje smo?«, na katerega odgovarja, da so sile Osi na točki, za katero pred tremi leti ob pričetku vojne nihče ne bi mogel upati, da jo bodo kdaj dosegle, in da razpolagajo zaradi ugodnih osvojenih postojank z nad vse ugodno odskočno desko za na-ds-ljnji pohod v bodočnost. V nasprotju s tem je Anglija, ki je v teh treh letih samo zbirala poraze, prispela na otčke, o katerih tudi najbolj pesimistični podanik angleškega kralja ne bi mogel misliti pred tremi leti, da bo dosežena. Najvažnejše pa je, da je vrednost angleških izgub absolutna, v kolikor vpliva na vojevanje, vrednost spora! ičnih uspehov, katere je sovražnik dosegel, pa je relativna, ker je brez pomena za smotre vojevanja zaradi krajev, kjer so bili ti uspehi doseženi. Ta položaj obremenjujejo še posebni činitelji kakor n. pr. dejstvo, da stane letalska vojna sovražnika trikrat več, kakor Nemčijo podmorniška vojna, škoda, ki jo povzroča podmorniška vojna, je mnogo večja kakor škoda po letalski vojni. Sredi spomladi 1. 1943., zaključuje minister dr. Gobbels, so narodi sil Osi bolj kakor kdaj odločeni, da dosežejo odločilen uspeh, poslužujoč se izredno ugodnih okoliščin, ki so si jih zagotovili, in končno zmagajo ne meneč se za manevre sovražne nasprotne propagande in barbarske sisteme borbe, s katerimi upa nasprotnik spremeniti usoden potek te vojne. Ribbentropov SO. rojstni dan Berlin, 30. apr. s. Vsi nemški listi objavljajo danes velike slike zunanjega ministra v. Ribbentrcpa, ki je dopolnil danes 50 et. Listi poudarjajo, da je Joaohim v. Ribben-trop eden izmed najbolj zvestih sodelavcev Hitlerja. V zvezi s tem opisujejo njegovo sijajno kariero, njegove zasluge in mu izražajo svoje tople želje. Novi hrvatski notranji minister Zagreb, 30. apr. s. Poglavnik je imenoval pravosodnega ministra dr Andrijo Ar-tukoviča za notranjega ministra. Madžarsko-slovaška trgovinska pogodba Budimpešta, 29. apr. s. Med Slovaško in Madžarsko je bila sklenjena trgovinska dodatna pogodba, ki dopolnjuje pogodbo od 13. marca, šefi madžarske in slovaške delegacije so podpisali pogodbo, ki bo veljala od 1. julija in obsega carinske olajšave in pravila za zaščito madžarskih vin. Madžarska zbornica je odobrila osnutek zakona o ratifikaciji madžarsko-slovaške konvencije. ukaze in služil z vsemi svojimi silami, če je potrebno, s svojo krvjo, stvari fašistične Revolucije.« Po svoji visoki in pomembna vrednosti bo ta obred posebna častna obveza, s katero bo pred Ducejem posvečena predanost stvari Revolucije do žrtvovanja krvi Sovjetski napadi ob Kubanu ponovno odbiti 67 sovjetskih letal sestreljenih — Na Atlantiku in v Sredo- nih 10 sovražnikovih ladij s 53*o®o tonami, 5 nadaljnjih torpediranih Iz Hitlerjevega glavnega stana, 30. apr. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje vojno poročilo: Močne sovjetske sile so včeraj ponovno začele napadati vzhodno fronto Kubanskega mostišča. Kljub siloviti topniški pripravi in močni podpori oklopnih in letalskih sil sovražnik ni mogel nikjer pridobiti na ozemlju. V hudih obrambnih borbah, ki so jih uspešno podpirale letalske sile, so bile sovjetske čete krvavo zavrnjene, pri čemer so izgubile številne oklopne vozove. V letalskih bojih so nemški lovci v južnem odseku fronte sestrelili 67 sovjetskih letal. Na zapadni tuniški fronti je bilo zavrnjenih več krajevnih sunkov sovražnika. Letalstvo je sestrelilo v Sredozemlju ob 5 lastnih izgubah 12 sovražnih letaL V jutranjih urah 29. in 30. aprila so nemške pomorske oborožene siie za zaščito obale potopile pred nizozemsko obalo dva angleška brza čolna, poškodovala še enega težko in zažgala še četrti čoln. Podmornice so potopile na severnem Atlantiku in Sredozemskem morju v močno zavarovanih konvojih 10 ladij s skupno 53.000 br reg. tonami. Nadaljnjih pet ladij, med njimi tudi ena SO.OOCtonska tipa »Win-chester Castle«, je bilo torpediranih. Ena podmornica je sestrelila tudi težak sovražni bombnik. Pogreske sovjetske strategije Berlin, 30. apr. s. Rusi so v petih mesecih svoje velike zimske ofenzive zagrešili veliko napako, ko so se po vsej sili hoteli zanašati samo na svoje ogromne rezerve ljudi in vojnih sredstev. Namesto da bi bili zbrali svoje čete na enem samem mestu, so prevzeti zaradi nekaterih majhnih uspehov razširili svojo ofenzivo na vse bojišče. Pri tem so v glavnem prodirali v treh smereh: 1. na severu so hoteli osvoboditi Petro-grad, da bi kasneje od tam prodirali proti Hel« sinkim in Rigi; 2. na srednjem bojišču so hoteli zavzeti Smolensk in Vitebsk, da bi nato prodirali proti Varšavi, kar naj bi prisililo k umiku vse levo krilo nemške vojske in bi imelo za posledico zopetno zavzetje vseh baltiških držav; 3. na jugu so hoteli pregaziti desno krilo nemške razvrstitve, na katero so izvajali ogromen pritisk med Volgo in Dnje-prom, da bi se tako zopet polastili Ukrajine in postali gospodarji Črnega morja. Teh ciljev, o katerih zgovorno govore listine, ki so prišle v roke nemškemu vrhovnemu po-veljništvu, pa boljševiki niso mogli doseči iz tehle glavnih razlogov: 1. zaradi pretirane istočasnosti napadalnih akcij na vsem bojišču, od severa do juga; 2. zaradi pretiranega zanašanja na svoje ogromne vojne možnosti, ne da bi bili mislili na trdne in močne rezerve, ki bi jih mogli vreči v borbo v primernem trenutku in na kraju, kjer bi se to pokazalo kot posebno umestno; 3. zaradi umne organizacije prožne nemške obrambe, ki ni vztrajala po vsej sili na bojnih črtah tam. kjer je imel sovražnik številčno premoč in bi mogel uspeti. Razen tega so Nemci trdovratno branili ne= katere važne postojanke, proti katerim se je sovražnik zaman zaletaval, ne da bi mogel doseči kak večji uspeh. Iz vsega tega je razvidno, kakor poudarjajo v Berlinu, da so se Nemci sicer res umaknili z nekaterih področij zaradi velike premoči sovražnika, da so se pa "Umaknili povsem v redu tako da to odmikanje ni niti najmanj vplivalo na trdnost zaledja, na premikanje rezerv in na možnosti učinkovite obrambe na novih črtah. S svojo bistroumno taktiko so Nemci razen tega obdržali Ukrajino bojišče ob Doncu, kubansko mostišče z Novorosijskom, Orel in bojišče pri Volhovu, na katera se sedaj v glavnem oslanja nemška obramba in kjer so Nemci dosegli pomembne uspehe v tem delu Tako nam sedanji potek nemške obrambne črte kaže ne le popolno strnjenost. ki se je tM-benemu množičnemu sovjetskemu napadu ni posrečilo prebiti, temveč omogoča tudi razvoj vseh nadaljnjih akcij, ki seveda ne bodo samo obrambne. Trenutno sicer razvoj velikih operacij ni na nobeni strani mogoč, to pa zaradi odjuge in deževja. Toda tudi v tem pogledu bo kmalu nastopila sprememba. (Stampa Sera.) Izjalovljeni sovjetski napadi Berlin, 29. apr. s. V dopolnilo današnjega nemškega vojnega poročila se dozn a vajo iz pooblaščenega vira naslednje podrobnosti: Na vsej vzhodni fronti so bile samo borbe krajevne važnosti. Na področju kubanskega mostišča so boljševiki nadaljevali napade, uporabljajoč samo cddelke v moči ene stotnije. Vsi napadi kakor tudi vsi poizkusi prekoračenja Kubana so ostali brez uspeha". Med temi akcijami je sovražnik imel hude izgube. ' Ofenzivne sunke krajevnega pomena so boljševiki izvedli tudi severnozapadno od Bjelgoroda, v odseku Volhova in pri Pertro-gradu. Vse te akcije z značajem izvidni-ških sunkov so se izjalovile, nemške napadalne čete pa so prebile na več točkah fronto in zlasti sovražne jarke v odseku Miusa. V zrak je bilo pognanih mnogo kazemat in utrjenih postojank sovražnika. Nemško težko topništvo je obstreljevalo objekte vojaške važnosti pri Petrogradu in zlasti neko tovarno za letala. Delež nemškega letalstva v bojih ob Kubanu Berlin, 29. apr. s. Nemško letalstvo je osre» določilo svoje napore dne 28. aprila proti oskrbovalnim potem in ofenzivnim napravam sot- vražnika pri Krimski. Nemško izvidništvo j* sporočilo, da boljševiki naglo prevažajo, poslužujoč se železniške proge, ki gre od Krasno-dara proti zapadu, čete in vojne potrebščine proti fronti. Da bi ovirali oskrbovanje m obenem podpirali nemško pehoto, ki je v hudih ofenzivnih borbah, so skupine bojnih letal in bombnikov strmoglavcev napadale ves dan so» vražne transporte čet in vojnih potrebščin. Njih akcija je bila od prvega trenutka izredno učinkovita, kajti ogromne količine vojnih potrebščin in ljudi, osredotočenih na tesnem prostoru, so nudile izredno ugodne cilje. Čim bolj so si eskadre sledile, tem bolj presenetljiv je bil pogled na uničene vagone, ki so bili samo še kup kadečih se ruševin, na uničene tanke in razpršene oddelke, ki so zaman skušali uteči peklenskemu ognju nemških bomb in letalskega orožja. Nekaj strmoglavcev je nato popolnoma uničilo z bombami vseh kalibrov več kilometrov dolg odsek železniške proge, ki gre vzhodno od Krimske. Na več točkah je bila proga raztrgana in globoka žrela so nastala ob važnih prometnih poteh, katerih za« radi ogromnega razdejanja dolgo ne bo mogoče uporabljati. V letalskih borbah s sovjetskimi lovci, ki naj bi ovirali akcijo naših letal, so eskadre nemških lovcev sestrelile brez svojih izgub 41 sovražnih letal. Akcija nemškega letalstva je potekla z uspehom tudi za hrbtom prvih boljše-viških črt proti prometnim zvezam, premikal« nim središčem ter oskrbovanju in kolonam sovražnika. Velik uspeh nemških tankov „Tiger" Berlin, 29. apr. s. Iz pooblaščenega vira se doznava, da je nemška oklopna skupina tankov tipa »Tiger« uničila v treh mesecih in pol 163 sovjetskih tankov. Ta skupina, ki operira ob Nevi na področju južno od Petrograda in jui-no od Ladoškega jezera, je uničila tudi št* vilne težke topove in sovražne utrdbe. S finskega bojišča Helsinki, 29. apr. s. Finski glavni stan objavlja: V zadnjih 24 urah je biilo na Karelijs^rt ožini običajno udejstvovanje izvidnic na obeh straneh. Na Aunuški fronti izredno živahno medsebojno obstreljevanje. Finske čete so odbile 6 poizkusov napredovanja sovjetskih oddelkov. V srednjem odseku te fronte je finska napadalna patriote, uničila 2 sovražni utrcbici s posadkama. Na fronti vzhodne Karelije je sovjetski oddelek pri Belem micrju ob podpori topništva napadel finske postojanke, cdkoder je bil odbit in je utrpel krvave izgube. Severno odtod sta bila odbita dva nadaljna sovjetska napada. Pri Uhtuji je bil pregnan sovjetski oddelek, ki je skušal vdreti v finsko peste j ..ko. 30 angleških letal sestreljenih Berlin, 29. apr. s. število angleških letal, ki so bila zrušena preteklo noč, se je povečalo, kakor se doznava iz pooblaščenega vira od 18 na 23. Angleži so izgubili v 24 urah s 4 letali, ki so bila sestreljena med pcdnevnlmi napadi na zasedeno ozemlje na zapadu, in 3 letali, ki so bila sestreljena nad Rokavskim prelivom, skupno 30 letal. Berl1n, 29. apr. s. Zastopnik propagandnega ministrstva je označil danes za zelo zanimive trditve lista »Toritshire Post« 'J» nekaterih drugih angleških listov glede hudih izgub angleškega letalstva med nočnimi letalskimi napadi na Nemčijo in zasedena ozemlja. Gotovo je, je izjavil, da je odstotek izgub zelo velik in da je pisanje angleških listov, ki pravijo, da teh izgub nt mogoče več prenašati, zelo značilno. Naraščajoča podmorniška nevarnost Buertos Aires, 29. apr. s. Šef glavnega stana ameriške mornarice admiral King je zatrdil zelo optimistično, da bo podmorniška nevarnost v prihodnjih mesecih likvidirana. Tega optimizma ne deli z njim ameriški tisk, ki ironizira fantastično izjavo, ki je tem bolj smešna, čim višji je položaj admirala King«. Revija »Times« napoveduje v splošnem po» slabšanje položaja na morju in objavlja obvestila angleške mornariške komisije v Ameriki, ki podčrtavajo presežek izgub nad novimi gradnjami Čeprav bi nove gradnje prekosile število potopljenih ladij, bi ne mogli smatrati podmorniške nevarnosti Nemcev za odstranjene. Revija omenja, da je nad vse važno, da se pobija ta nevarnost, ki bo v prihodnjih po« Umih mesecih postala še strašnejša. Pozno spoznanje Buenos Aires; 28. apr. s. Na letnem zasedanju ameri§kih trgovinskih zbornic v New Yorku je govoril predsednik Eric Johnston m izjavil, da je stari kapitalizem za vedno umrl. Kapitalizem svobodne poti, ki je uspeval na nizkih plačah in največjih dobičkih ob najmanjših stroških in ki zavrača kolektivne po« godbe, spada že v preteklost Japonski bombniki napadli ganghaj, 29. aprila s. Poročilo iz Cung-Icinga javlja, da je 18 japonskih bombnikov. ki so prišli ob spremstvu lovcev iz Birme, napadlo Junarru na kitajskem odseku birmske ceste letališče, katerega m zgradili Američani, Prvega fe, obnovite Vojna v Sredozemlju Anglosaške Izgube v Sredozemskem morju znašajo povprečno vsak dan po 1 potopljeno in 1 poškodovano ladjo Po invaziji v francosko Severno Afriko in postopnem zasedanju Tripolitanije se je znatno povečal sovražni pomorski promet v obeh smereh, od vzhoda in zapada, v katerih se vrgi oskrba čet, ki operirajo sedaj na področju okrog srednjega Sredozemlja. Seveda skuša sovražnik ti dve smeri spremeniti v eno samo, nepretrgano zvezo. Zaradi italijamsko-nemškega predmostja v Tunisu pa je ta težnja le še pobožna želja, čeprav je jasno, da bo nasprotnik storil vse, da si zagotovi to pot in da odstrani oviro, ki mu jo zastavlja, bodisi neposredno, bodisi z napadi na pomorske in letalske zveze z Italijo, ki to oviro vzdržujejo. Vse poti pomorske zveze se nujno opirajo na svojem začetku in koncu na kopne postojanke, kakor se na primer angleška obalna plovba na tem morju cslanja na Gibraltar, Oran, Alžir, Bono, Tripolis, Ben-gasi, Tobruk in Aleksandri jo, italijanska pa na pristanišča matičnega ozemlja ir. ona v Tunisu. Zato je povsem razumljivo, ako je razvoj sredozemske "pomorske vojne tesno povezan z razvojem kopnih operaci', ki spet zahtevajo od morja ono nujno prispevanje v ljudeh in gradivu, ki je potrebno za nadaljevanje bojev. Ce pa smatramo micrje in zrak nad njim kot središča oskrbovalnih poti za boreče se vojske, moramo na drugi strani tudi upoštevati, da morajo biti temeljni pogoji stalnosti in zadostnosti prevozov učinkoviti navzlic stalni izpostavljenosti sovražnim napadom. Ne gre torej pri tem za navadna oskrbovalna peta, temveč za pota prerivanja in prodiranja skozi neprestano aktivne ovire. Ta zaščitni in napadalni značaj plovbe, ki se v Sredcaemlju zaradi majhnega prostora pojavlja pri vsaki pomorski misiji, značilno označuje to spopadno pomorsko vojno, v kateri seveda ni mogoče uporabljati večjih ladij, ki predstavljajo težko brodovje, ker bi takšne ladje — glede na njih omejeno število — ne mjegle biti vselej in povsod navzoče, kjer koli bi to bilo potrebno. Jasno pa je, da imajo te večje edinice nalogo, da podpro vse manjše edinice, kakor pač to zahtevajo posebne okoliščine. V zadnjih mesecih, zlasti od začetka letošnjega leta dalje, imamo v Sredozemlju opravka le s spopadno vcjno. Ni lahko oceniti to metodo pomorske borbe, ako pri tem upoštevamo samo posamezne dogodke. K razmahu te borbe prispevajo svoj delež tor-pedovke, ladje v spremstvu, ladje za zasledovanje podimornic, ladje ža polaganje in odstranjevanje min, podmorniške edinice ' in letalsko, orožje vseh vrst. Na desetine teh edinic je stalno na morju ali v zraku, kjer brez prestanka spletajo mrežo, ki naj zavre sovražno delovanje in zaščiti lastno. Večkrat se tej al} oni strani posreči premagati vse ovire, večkrat pa tužli ne, ln tedaj se navadno vname manjši spopad, ki odloči. Pri takšnem spopadu, ki je vselej bliskovit, se vedno potopi ali poškoduje kaka ladja ali sestreli kako letalo, toda sile, ki se v takšnih primerih merijo, se navadno ne razlikujejo mnogo med seboj, nitj po številu, in napadajoče edinice morajo celo često nadomestiti svojo podrejenost z zasedo ali presenečenjem, tako da lahko izkoristijo uspeh le deloma!. Zato lahko rečemo, da razen v primerih, ko gre za spopade med posameznimi edinicami, kakor na primer v lovu na podmornice,' del formacije, ki je podvržen napadu, skoro vselej, čeprav okrnjen, doseže svoj cilj. To se dogaja na primer' zlasti pri konvojih spremljanih parnikov, ki sicer vselej puste na svoji poti nekaj ostankov ladij, ki pa z delom svojih edinic vselej dospejo v pristanišča, kamor so namenjeni. Ako pa se za daljšo dobo napravi vsota vseih izgub, se tudi Iz teh manjših spopadov in prask dobe številke, ki so neprimerno višje cd onih, ki bi jih mogla dati velika pomorska b:tka. Tako nam na primer statistika angleško-ameriških izgub v prvih mesecih letošnjega leta kaže naslednje podatke: ladje: potopljene: poškodovane: križarke 2 ' 3 rušilcj 9 11 manjše ladje 2 2 podmornice 20 1 trgovske ladje 85 93 skupaj 118 110 Po teh podatk h pridemo do zaključka, da je dnevno po ena ladja potopljena in po ena poškodovana. Ako pregledamo dnevna poročila glavnega 9tana Oboroženih sil, naletimo v njih sproti na kratke opise posameznih bitk, ki se neprestano ponavljajo. Naj za primer navedemo drzni protinapad dveh naših torpedovk v spremstvu nekega našega konvoju na dva sovražna rušilca, ki sta prav gotovo prežala na plen, kakor je o tem poročalo št. 10-58. Naši ediriici sta prestregli sovražni napad in rešili konvoj pred uničenjem, pri tem pa potopili eno izmed neštetih podrobnih bitk, ki se je za-med nešteih podrobnih bitk, ki se je zaključila z zmago. (II Popolo dTtalia.) Ducejeva nagrada za rojstvo J., .»¥|. dvojčkov Visoki komisar je iz Ducejevega sklada podelil zakoncema Kastelicu Francu in Angeli ▼ KJečetu ob priliki rojstva dvojčkov nagrado v znesku 600 lir. Začasna volita doklada za železničarje 'S Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je glede na svoje naredbe z dne 5. julija 1941-XIX št. 60, z dne 25. januarja 1942-XX št. 9. z dne 26. maja 1942-XX št. 100 in z dne 31. avgusta 1942*XX št. 171 o določitvi začasne vojne doklade in glede na svojo odločbo z dne 15. septembra 1942-XX št. 90, obsegajoče izvršilna navodila zanje odločil: Čl. 1. Odobrujejo se razpredelnice o najvišjih zneskih čistih mesečnih prejemkov železniškega osebja prejšnje vladavine, podrejenega Delegaciji vzhodnih železnic in službujočega v Ljubljanski pokrajini, zaradi vzporedbe s sedanjimi prejemki razvrščenega italijanskega železniškega osebja po drugem odstavku člena I. naredbe z dne 31. avgusta 1942-XX št. 171 o določitvi začasne vojne doklade osebju prejšnje vladavine. Čl. 2. Celotni čisti mesečni zneski, obsega« joči plačo, položajno doklado in osebno dra-g;njsko doklado, redno in izredno, na dan II. aprila 1941-XIX, s poviškom 30°/o od 1. juliia 1941-XIX in 43 °/o od 1. decembra 1941-XX, vštevši morebitne čiste periodne po-\iske (nezvišane), priznane cd 11. aprila 1941 = XIX do 31. avgusta 1942-XX, ne smejo presegati zneskov, ki so navedeni v primerjalnih razpredelnicah iz prednjega člena 1. za ustrezne stopnje italijanskega železniškega osebja. Čl. 3. Zvaničniki obdržijo prejemke, ki so jih imeli na dan 11. aprila 1941 Začasna vojna doklada se priznava v skupni višini 30% na temeljne prejemke od 1. julija do 30. novembra 1941 m 43 % skupaj od 1. decembra 1941 dalje. Čl. 4. Da bi 9e dosegle vsote po primerjalnih razpredelnicah iz člena 1.. ni dopustno priznavati večje zvišanje ko 30 % oziroma 43 %. Čl. 5. Skladno s členom 3. naredbe z dne 31. avgusta 1942-XX št. 171 so od dne 1. septembra 1942 dalje ustavljena vsa napredovanja in priznanja periodnih poviškov. Periodni po-viški m poviški zaradi morebitnih napredovanj, priznani od 11. aprila 1941 do vštetega 31. avgusta 1942, se vštejejo v začasno vcjno doklado iz členov 1. in 2. naredbe z dne 31 av-' gusta 1942-XX št. 171. ostanejo pa upoštevani pri odmeri pokojnine. Čl. 6. Povišanje rodbinskih draginjskih do-klad (rednih in izrednih), doklade eksekutiv-nega železniškega osebja in kakršnih koli drugih prejemkov ni dopustno. Zato se morajo izplačevati ti prejemki v izmeri, kakršni so bili na dan 11. aprila 1941 in se menjajo samo s spremembo službenega kraja ali s spremembo v rodbini. Čl. 7. Če bi bili zneski, ki gredo na podstavi vzporedbe iz člena 1., nižji kakor skupni znesek poviškov, priznanih z naredbama z dne 5. julija 1941-XIX št. 60 in z dne 25. januarja 1942-XX št. 9 obdrži uslužbenec razliko kot »doklado ad personam«. ki ie vštevna ob morebitnih nadaljnjih poviških. V smislu naredbe z dne 26. maja 1942-XX št. 100 mOT-da preveč izplačane vsote se morajo povrniti v celoti. Povračilo pa se izvrši v mesečn'h obrokih po največ 30 lir. Čl. 8. Začasna vojna doklada morebitna doklada ad personam po členih 3 in 7 ne gresta osebju za njegove odsotnost: od službe, razen če je odsotno zaradi rednega dopusta bolezni do največ 30 dni ali zaradi nezgode Obisk madžarskega trgovinskega ministra v Bolgariji Budimpešta, 29. apr. s. V Budimpešto se je vrnil madžarski trgovinski minister ki je pred dnevi uradno obiskal Bolgarijo. Minister Zsindely, ki se je udeležil otvoritve sejma v Plcvdrvu ln imel prisrčne razgovore Z bolgarskimi ministri, je izjavil, da je zelo zadovoljen s prisrčnim sprejemom, ki ga je bil pevstd deležen. v službi. Ti dokladi se tudi ne vračunata pri določitvi pogrebnine in podpore, ki gre po § 103. zakona o državnem prometnem osebju rodbinskim članom pokojnega uslužbenca. Iz takega naslova moTda preveč izplačanih znest-kov pa ne bo treba vračati. Ljubljana. 21. aprila 1943-XXI. Visoki komisar Emilio Grazioli. Fj-isnesjaSiia razpredelnica glede prejemkov po stanju dne 11. aprila 1941-XIX. V razpredelnici pomenijo prve tri številke položajno skupino, stopnjo in periodni po-višek po bivših jugosLcvenskih p*edprnli. naslednji dve številki ustrezajoči italijanski čin in stopnjo, in končno čisti mesečni znesek, do katerega lahko sega zvišanje. URADI Uradniki III-1-0 III-2 2.367 III-2-0 III-O 2.153 IV-1-3 IV-2 1.982 IV-1-2 IV-2 '.982 IV-1-1 IV-2 1 982 IV-1-0 IV-2 1.982 IV-2-3 IV-2 1.982 IV-2-2 IV-1 1.906 IV-2-1 IV 1.831 IV-2-0 IV 1.831 V-3 V-2 1.767 V-2 V-l 1.737 V-l V 1.704 V-0 V 1.704 VI-3 VI-2 1.542 VI-2 VI-1 1.497 VI-1 VI 1.443 VI-0 VI 1.443 VII-4 VII-2 1.385 VII-3 VII-1 1.339 VII-2 VII-1 1.339 VII-1 VIII-3 1.293 VII-0 VIII-2 1.225 VIII-3 X-4 1.108 VIII-2 X-4 1.108 VIII-1 X-3 1.040 VIII-0 X-2 994 IX-3 X-2 994 IX-2 X-2 994 IX-1 X-1 949 IX-0 X 887 X-2 XI-2 794 X-1 XI-1 771 X-0 XI 748 Zvaničniki I. in n. kategorije Služitelji 748 1-3 xrv-3 717 1-2 XIV-2 701 1-1 XIV-1 686 1-0 XIV 669 II-3 XV-3 693 II-2 XV-2 677 II-l XV-1 660 II-O XV 635 POSTAJNA SLUŽBA Uradniki V-3 VI-4 1.656 V-2 VI-3 1.610 V-l VI-2 1.565 V-0 VI-1 1.519 VI-3 VII-3 1.453 VI-2 VII-2 1.407 VI-1 VII-1 1.384 VI-0 VII-1 1.361 VII-4 VIII-4 1.339 VII-3 VIII-3 1.293 VII-2 VIII-2 1.240 VII-1 VIII-1 1.217 yn-Q um VIII-3 IX-3 1.194 VIII-2 IX-2 1.149 VIII-1 IX-1 1.118 VIII-0 IX 1.096 IX-3 X-3 1.01T IX-2 X-2 971 IX-1 X-1 948 IX-0 X 926 X-2 XI-2 817 X-1 XI-1 794 X-0 XI 763 Zvaničniki L ln II. kategorije 763 Služitelji 1-3 XIV-3 701 1-2 XlV-2 686 1-1 XIV-1 669 1-0 XIV 644 II-3 XV-3 677 II-2 XV-2 660 II-l XV-1 635 II-O XV 609 VOZNA SLUfcBA Uradniki VII-4 VIII-4 1.196 VII-3 VIII-3 1.181 VII-2 VIII-2 1.158 VII-1 VIII-1 1.136 VII-0 v-in 1.106 VIII-3 IX-3 1.083 VIII-2 IX-2 1.061 VIII-1 IX-1 1.039 VIII-0 IX 1.016 IX-3 X-3 1.028 IX-2 X-2 1.005 IX-1 X-1 983 IX-0 X 960 X-2 XI-2 785 X-1 XI-1 762 X-0 XI 732 Zvaničniki L in II. kategorije 732 Služitelji 1-3 XIV-5 708 1-2 XIV-4 693 1-1 XIV-3 678 1-0 XIV-2 661 II-3 XV-3 677 II-2 XV-2 660 II-l XV-1 635 II-O XV 609 VLEČNA SLUŽBA Uradniki VII-4 VIII-4 1.390 VII-3 VIII-3 1.345 VII-2 VIII-2 1'.300 VII-1 VIII-1 1.278 VII-0 VIII-0 1.248 VIII-3 IX-3 1.255 VIII-2 IX-2 1.225 VIII-1 IX-1 1.203 VIII-0 IX-0 1.180 IX-3 X-3 1.027 IX-2 X-2 1.005 IX-1 X-1 982 IX-0 X-0 960 X-2 XI-2 926 X-1 XI-1 904 X-0 XI-0 874 Zvaničniki I. in H. kategorije 874 Služitelji 1-3 XIV-4 709 1-2 XIV-3 694 1-1 XIV-2 679 1-0 XIV-1 662 II-3 XV-3 677 II-2 XV-2 660 II-l XV-1 635 II-O XV-0 609 PROG(WNA SLUŽB/ Uradniki VII-4 VIII-4 1.339 VII-3 VIII-3 1.293 VII-2 VIII-2 1.240 VII-1 VIII-1 1.217 VII-0 VIII-0 1.194 VIII-3 IX-3 1.194 VIII-2 IX-2 1.149 VIII-1 IX-1 1.118 VIII-0 IX-0 1.096 IX-3 X-3 926 IX-2 X-2 896 IX-1 X-1 873 IX-0 X-0 850 X-2 XI-2 817 X-1 XI-1 794 X-0 XI-0 764 Zvaničniki I. in n. kategorije 764 Služitelji 1-3 XV-6 731 1-2 XV-6 731 1-1 XV-5 708 1-0 XV-4 693 II-3 XV-3 677 II-2 XV-2 660 II-l XV-1 635 II-O XV-0 609 D£LAVNIŠKA SLUŽBA Urad liki VII-4 VIII-4 1.360 VII-3 VIII-3 1.314 VTI-2 VIII-2 1.269 VII-1 VIII-1 1.238 VII-0 . VIII-0 1.215 VIII-3 IX-3 1.216 VIII-2 IX-2 1.193 VIII-1 IX-1 1.170 VIII-0 IX 1.140 IX-3 X-3 1.015 IX-2 X-2 991 IX-1 X-1 969 IX-0" X 938 X-2 XI-2 936 X-1 XI-1 913 X-0 XI 883 Zvaničniki l. In n. kategorije 883 Služitelji 1-3 XIV-3 716 1-2 XIV-2 700 1-1 XIV-1 685 1-0 xrv 668 II-3 XV-3 676 n-2 XV-2 659 n-i XV-1 634 114 XX S0& Poljski poslanik odpotoval iz Moskve Rusko-poljski spor se zdi nerešljiv Stockhoim, 29. aprr s. Veleposlanik poljske begunske vlade v Sovjetski zvezi Rommer je zapdstil zvečer Moskvo z vsemi člani veleposlaništva in se napotil v Kujbišev, odkoder bo po kratkem postanku nadaljeval po4 proti jugu m zamjstil Rusijo. Zastopstvo poljskih interesov v^Jovjetski zvezi je prevzel ameriški veleposlanik v Moskvi. Stockhoim, 29. apr. a Kakor doznava »Af-tonbladet«, so se zavezniki obrnili naravnost na Stalina, da bi se osebno udeležil razgovorov za ureditev ruskopoljskega spora vendar pa ni nobenega upanja, da bi se mogel doseči nagel sporazum s prilagoditvijo zadržanja Poljakov. Diplomatsko in politično udejstvovanje z angleške strani se neprekinjeno nadaljuje in se doznava, da je Churchill imel v pretekli noči sejo s člani vlade in je bil med tem tudi stalno v telefonskem stiku z Roo6eveltom. Edenu ni uspelo govoriti z Majskim potem, ko se je pogajal z Winantom in Raczinskym, kar tolmačijo v' Londonu kot nadaljnji znak resnosti položaja. Pričakuje se z napetostjo odgovor iz Moskve na poljsko nota Tisk še naprej strogo kritizira Sikorskega in tudi v Mfoskvi obstoja gibanje za poljsko svobodo, ki izdaja svoj list »Svobodna Poljska«. Ta list objavlja članek komunistke Vande Vasiljevske, ki odreka Si-korskemu pravico do zastopstva Poljske. Si-korski se obtožuje, da je Hitlerjev pajdaš. Na sovjetski strani se ne vidi nobena pripravljenost za pristanek na željo poljske vlade v Londonu, da bi se svojci poljslsh vojakov, ki se bore v angleških vrstah, izpustili na svobodo in da bi smeli odpotovati iz Rusije. Kakor poroča dopisnik »Timesa« iz Moskve, se skuša organizirati zbor poljskih čet, ki bi se boril v vrstah rdeče vojske in ne bi priznaval poljske vlade v Londonu, z drugimi besedami, sovjetska vlada namerava obnoviti poljsko vlado, iz katere bi bili odstranjeni vsi proti-ruski elementi. Glede vprašanja revizije mej zavzemajo Rusi neomajno stališče »Daily Mali« obtožuje v svojem uvodniku tako so« vjetske oblastnike kakor Poljake, da so delali na lastno pobudo, ne da bi vprašali prej anglosaške zaveznike za svet. »Daily Telegraph« piše, da ne bo lahko popraviti škode, ki je nastala po rusko-poljskem incidentu Zato je dolžnost angleško-ameriške diplomacije, da ustvari izhod, preden zadene zaveznike večja nesreča. Varšava, 29. apr. s. Poljaki živahno kemen« tirajo vest, da je sovjetska vlada prekinila diplomatske odnose z vlado Sikorskega. Prekinitev se tolmači kot znak volje Moskve po reševanju poljskih vprašanj na svoj račun, ne da bi bilo treba odgovarjati zaveznikom, ki sc še je čas za obdelavo zemlje Čeprav smo letos spričo mile zime lahko zgodaj pričeli z deli na poljih in vrtovih, je treba še marsikaj obdelati. Z zadoščenjem opažamo, kako so v mestu obdelani tudi majhni koččki zemlje, ki so bili prejšnja leta zapuščeni. Kdor se v zadnjih letih še ni odločil, da na svojem vrtu opusti cvetlične gredice in da posadi zelenjavo, je to stonl letos. Dolžnost nas vseh je, prispevati z vsemi močmi, da se poveča naša proizvodnja živil. Da se čim bolj izkoristijo vsa za obdelovanje sposobna zemljišča v pokrajini je Visoki komisar prejšnji teden izdal naredbo o obvez* nosti popolne obdelave kmetijskih zemljišč ki nalaga lastnikom zemljišč dolžnost, poskrbeti, da se ta zemljišča kar najbolj obdelajo. Če lastnikov ni. ker so odsotni, ali iz kakršnega koli razloga ne morejo poskrbeti za obdelavo, zadeva ta obveznost njihove svojce, k; bivajo v pokrajini. Če pa niti lastnik5 niti njih domači ne bi izpolnili ali ne bi mogli izpolniti te obveznosti, lahko okrajni civilni komisarji zapuščena ali zanemarjena zemljišča zročijo drugim v obdelavo. Župani pristojnih občin £a izberejo osebe, katerim se na prošnjo lah- o izroče zemljišča v obdelavo proti plačilu primerne odškodnine lastnikom. Naredba določa tudi kazenske sankcije zoper lastnike zemljišč odnosno njih domače ki bi brez opravičenih razlogov opustili ali zanemarili vzdrževanje, obdelavo ali izkoriščanje zemljišč, sposobnih za obdelavo. V takih primerih je predviden zapor do 2 mesecev in denarna glo« ba do 5000 lir, zemljišča pa se oddajo v obdelavo brez praoče do odškodnine. Za saditev krompirja je šc vedno čas in ni prepozno, če ga sadimo tudi še v maju. Težave so sicer s semenskim krompirjem, toda če tega ni. lahko posadimo tudi odbrane gomolje navadnega krompirja. Krompirju moramo posvetiti prav posebno pozornost, ker je ravno v sedanjih časih najbolj primeren za prehrano. Tudi za fižol je še čas. da ga posadimo, kar velja zlasti za pozije vrste fižola (kofe, manda-lon, rbničan prepeličar), fižol za zeleno kuho pa lahko sadimo še pozneje, tako da je v poletju stročji fižol vedno na razpolago. Fižol je saditi na dobri rodni zemlji, ne potrebuje dušika (hlevskega gnoja), pač pa je koristno dodati nekaj superfosfata (v pomanjkanju super-fosfata se lahko gnoji s kurjekom). Najkasneje v začetku maja je treba posaditi paradižnike. V maju še sadimo kumarice, papriko in drugo zelenjad. Na vrtu okopljemo jagode in skrbimo, da je vrt vedno okopan in čist plevela. Ce se zemlja osuši, zalivamo po potrebi s prestano vodo v preslelkih dva do tri dni. Na polju sejemo v prvih dneh maja še proso, lucerno in travne mešanice ter koruzo za zeleno krmo in silažo. Po prvem izdatnejšem dežju je treba čim prej vsaditi repne in zeljne sadike in čez nekaj dni plitvo okopati. Tudi s košnjo ne kaže dolgo čakati, da trava prezori, kajti več bomo nakosili skupaj z otavo in otavičem ako zgodaj kosimo, seveda če so bili travniki zadostno gnojeni in pravilno oskrbovani. Po košnji in po prvem deževnem dnevu je dobro razvozita' na travnik razredčeno gnojnico in travnik nato močno pobranati. Gospodarske vesli = Ukrepi proti špekulaciji z nepremičninami in delnicami v Italiji. V zadnjih letih izdani ukrepi proti špekulaciji z nepremičninami in delnicami so bili sedaj deloma spremenjeni. Davek na prirastek vrednosti nepremičnin, ki je bil uveden leta 1940., se ukine In se uvede nepremičninski davek s progresivnimi stopnjami. Ta davek znaša ob neprenosu nepremičnin v vrednosti 5000 lir rv0, do 10.000 lir 12%, do 500.000 lir 20%, do 5 milijonov lir 25% ln preko 5 milijonov lir 30%. Istočasno je bii ukinjen dosedanji davek na večjo vrednost pri delnicah, uveden leta 194L Ta davek se vključi v danes v kritičnem položaju zaradi sovjetsko pohlepnosti in grobov poljskih oficirjev v Ks-tynu. Poljska javnost izraža svoje skrbi za usodo Poljakov, ki še žive na sovjetskem ozemlju in ki so izpostavljeni sedaj represa-lijam. Madrid, 30. apr. Agencija Ya je zvedela iz Londona, da je angleška vlada, boječ se neprijetnosti od strani Kremlja, naročila britanskim listom, naj sploh ničesar ne pišejo o rusko-poljskem sporu. Inozemskim dopisnikom listov je bilo prepovedano poročati o tem sporu. (Piccolo) Buenos Aires, 29. apr. s. »United Press« do« znava iz \\'ashingtona: Prekinitev rusko-polj-skih odnosov je zbudila ogromen vtis v wa-shingtonskih političnih krog;h in se smatra za 'udarec Rooseveltovi in Churchillovi politiki. Poudarjajo, da je Moskva napravila ta korak v trenutku, ko so v \Vashingtonu skušali zadovoljiti Sovjetsko zvezo glede Finske, ki je ▼ vojni ž njo. Govorili so. da je bila Amerika pred prekinitvijo diplomatskih odnosov s Finsko. Obnsva zemljiške posesti v Galiciji Varšava, 2S. apr. s. Z odlokom generalnega guvernerja Poljske, Franca, bol o s 1. majem na vsem ozemlju GaHeije vrnjene stare pravice lastnikom zemljišč, ki so jim jih boljševiki odvzeli. Ukrep o vrnitvi zemlje majhnim kmetom je bil povsod sprejet z velikim zadovoljstvom. Nova žrtev komunistične podivjanosti »Slovenski dom« in »Slovenec« poroča^ ta, da so partizani ustrelili sodnika dr. Mirka Kejžarja. Sodnika Kejžarja so po. grešali že od meseca februarja, odkar je odšel po službenih poslih v Crmošnjice. Kakor pravijo poročila, ga je tam zajela partizanska vaška zaščita in ga poslala glavnemu poveljništvu partizanskih krdel, ki so se takrat mudila pod Gorjanci. Nedavno so prišle zanesljive vesti, da je bil ubit v selu Oštrcu na Hrvatskem, kake štiri ure hoda od meje. Pokojnik je OH zelo znana osebnost v slovenski katoliški javnosti. Pred vojno je služboval v Mariboru, zadnje čase pa je bil nameščen pn Pobotnem uradu in je potoval v Crmošnjice po uradnih opravkih. dopolnilni davek na promet z delnicami, ki so mu določene nove davčne stopnje. Pri prodaji delnic italijanskih družb jn treba do nominalne vrednosti plačati na račun tega davka 3%, preko nominalni vrednosti pa 20%. Z 20odstotnim davkom se obremenijo tudi prodaje opcijskih pravic in vrednostnih papirjev, ki ne notirar jo na borzi. Davek se računa od prodajo« cene in gre na breme prodajalca. Finarv-čni minister lahko z naredbo po potre« zviša gornje davčne stopnje. Obenem * uvedbo tega dopolnilnega davka na promet z delnicami odpade pri nakupu deL. rfic dolžnost vpisovanja 3% specialnitt zakladnih bonov. = Iz trgovinskega in zadružnega registra..; Pil tvrdki dr. Th. & G. Bohme, kemični tvornici Podgral, s sedežem v Ljubljani, je bila zaznamovana nameravana ustanovitev podružnice v Veroni. — Pri Gospodarski zedrugi mizarskih mojstrov, zadruga zo. j v Ljubljani, sta bila izbrisana člana upravnega odbora Ivan šemerl in Ivan Ark/* vpisana pa člana upravnega odbora Anton Bokal, parke tarski mojster, in Anton Gobec, mizarski mojster, oba v Ljubljani. = Rumunska prizadevanja za povečanje kmetijske proizv°dnje. Rumunska vlada js v zadnjih letih mnogo storila, da se poveča kmetijska proizvodnja in dvigne hektarski donos z uporabo modernih strejov in s pravilno obdelavo in gnojenjem. Posvetila jS posebno pozornost žitaricam. Na podlagi dolgotrajnih poizkusov je uspelo aklinjat>-zirati ameriško pšenico, ki ima to prednost, da je odpcnia pr;ti mrazu, suš'-, rji in raznim boleznim. Potem ko se je ameriška pšenica aklimatizlrala, so jo pričeli sejati v velikem obsegu. Leta 1941- je bilo s to pšenico posebnih 300.000 hektarjev. Z ameriško pšenico ima Rumunija najboljše izkušnje. Na dobri zemlji, pri praviltfi obdelavi in dobrem gnojenju je bil dosežen hektarski donos do 40 stotov in še veo. Enako pozornost posveča kmetijsko ministrstvo povečanju donosa koruze. Kqm?a spada v Rumuniji med najvažnejše pridelke tako za prehrano kakor tudi za krmo. Po p;vršini je Rumunija največja proizvajalka koruze v Evropi, vendar je hektarski donos zelo slab in se giblje od 10 do 11 metrskih stotc-v na hektaT, medtem ko znaša hektarski donos v Bolgariji 12, v Srbiji na Hrvatskem 13, v Slovaški in MadžarsM 20 d; 22 in v Nemčiji 26 metrskih stotov na hektar. Ukrepi za povečanje hektarska-ga donosa so pokazali že lepe uspehe in s« je v zadnjih letih donos že vidno povečal. Ce bo uspelo dvigniti hektarski donos vsaj za 5 metrskih stotov na hektar, bo to omogočilo pri nespremnejeni posejani površini povečanje pridelka za poldrugi milijon ton na leto in bo Rumunija v stanju izvozili ogromne k;lič"'ne koruze. Rumunsko kmetijsko ministrstvo je pričelo uvajati zgodaj zoreče vrste koruze, namesto dSosedanjA vrst, kj pozno zorijo, kar bo zmanjšalo nevarnost slabe letine ob neugodnih vremenskih razmerah v poznem poletju injese^. Semensko koruzo so v ta namen uvozili w Nemčije, delcima pa iz Madžarske. Vzporedno gredo prizadevanja za razširjenj« živinoreje, kar ni važno samo glede paftns* be hlevskega gnoja, temveč zlasti tudi zaradi povečanja izvoza živine in pridobivanja surovih kož. Oddaja surovih kcž je dobra urejena in je bilo lani oddanih 8 mfl»-jonov komadov govejih kož in za 600.00® kilogramov svinjskih kož. Letošnja letina kaže prav dobro. Toplo jesensko vreme omogočilo pravočasno izvršitev jessnrfdl del. Da se poveča uporaba umetafh gnojft, je država odredila kredit 1.5 milijarde leje*. — Nova vrsta ovsa, vzgojenega na Da»-sketn. Po dolgotrajnih poidcusih je danskim strokovnjakom uspelo vzgojitl novo vrsto ovsa, ki daje mnogo večji prideiefc kakor navadni oves. Vsaka rastline, dajt okrog 300 zrnov ovsa. Nova vrata uspeva tudi na slabi zemlji, kjer se lahko zelo visok pririe&k. Važna pridobitev mestnega muzeja Ljubljana, 30. aprila Vedno bolj se Ljubljančani zanimajo za starine, predvsem pa za umetnine in hišno opravo minulih dob, vendar pa le redki poznajo vzorno urejeni mestni muzej v Turjaški palači, čeprav imajo muzeje stanovanjske kulture samo malokatera velika kulturna središča. V II. nadstropju Turjaške palače v Križankah je namreč dolga vrsta muzejskih sob in vsaka je opremljena z mcbilijami v drugem slogu prav od gotskega do bidermajer* skega. Tako Ljubljančani lahko spoznajo, kako so naši predniki stanovali od poznega srednjega veka pa do minulega stoletja Vse sobe in saloni so popolnoma opremljeni ter okrašeni s slikami, pcscdjem in najraznovrstnej-Šimi izdelki umetnostne obrti, predvsem pa seveda s portreti starih Ljubljančanov. Razen tega pa ima mestni muzej že tako velike zbirke drugih ljubljanskih starin, da je premalo prostora zanje in jih ne more več raz* staviti ter morajo biti zato shranjene v skladiščih, veliko število starih in sodobnih umet* nin pa krasi tudi vse mestne urade, prav tako je pa več mestnih slik v Narodni galeriji. Poleg slik, bakrorezov, litografij in risb stare Ljubljane in Ljubljančanov ima pa mestni muzej veliko zbirko fotografij ki nam kažejo zlasti Ljubljano po potresu 1895 in tudi Ljubljančane iz minulega stoletja. Velikanska geneološka ali rodoslovna kartoteka, ki jo je vse svoje življenje sestavljal pokojni graščak Ludvik baron Lazarini na gradu Bo-štajnu pri Grosupljem omogoča raziskavanje plemiških in tudi znamenitejših meščanskih družin vse dežele do najstarejših časov. To edinstveno kartoteko pa dopolnjuje ogromna zbirka starih osmrtnic, ki jih je tudi zbral pravkar imenovani geneolog. Še več o posameznih ljubljanskih družinah in tudi o vseh ljubljanskih hišah pa najdete pri mestnem arhivarju Vladislavu Fabjančiču, ki je po večletnem pridnem raziskavanju mestnega in drugih arhivov zbral gradivo za podrobno zgodovino ljubljanskih hiš in Ljubljančanov. Kdor se torej zanima za zgodovino svoje hiše in njene lastnike naj se zglasi kar v mestnem arhivu, kjer bo našel več, kakor pričakuje. Prihodnje leto bomo obhajali oSemstolet-nico, odkar je Ljubljana prvič imeno\'ana v listinah. Na ta jubilej našega mesta se moramo Ljubljančani pripravljati že sedaj, saj ga borno mogli dostojno obhajati samo tedaj, če bomo čim bolj poznali zgodovino Ljubljane. Samo toliko smemo izdati, da je žw pan general Leon Rupnik že naročil priprave za proslavo jubileja. Pod predsedstvom rednega člana Akademije znanosti in umetnosti univ. prof. dr. Franceta Steleta naši najodlič-nejši zgodovinarji že nadaljujejo s pripravami za monografijo Ljubljane, ki bo izšla v petih knjigah po 400 strani. Zaradi tega zares monumentalnega dela, prav posebno pa tudi zaradi proslave osemstolet-nice našega mesta, prosimo Ljubljančane in vso našo javnost za kakršne koli slike Ljubljane in Ljubljančanov ter sploh za vse, tudi najdrobnejše stvari, ki se tičejo njene preteklosti. Nikdo naj ne misli, da bi rncTal take stvari morda podariti, saj bo mestni muzej slehernemu hvaležen že za samo opozorilo, kdo ima kako ljubljansko starino čeprav n. pr. samo staro podobico, star razglas, staro vabilo, vstopnico, vizitnico. listino ali pismo. Zavedajmo se, da bomo tem bolj ljubili Ljubljano, čim bolj bomo poznali njeno zgodovino. Foc.ebno hvaležno je županstvo Visokemu komisarju Eksc. Emiliju Grazioliju in poveljniku XI. armadnega zbora Eksc generalu Gastonu Gambari za dovoljenje, nai direktor Bolniškega centra mestnemu muzeju izroči v varstvo za našo umetnostno zgodovino zelo važno sliko domačega slikarja Franca Remba, ki se je nahajala v voj-sškj bolnišnici na Zaloški cesti. Za to sliko Srca Jezusovega res zaslužijo najtoplejšo javno zahvalo-, saj so s svojim razumevanjem in naklonjenostjo vsemu ljubljanskemu prebivalstvu dali dober zgled, kako jc treba podpirati pr zadevanja zi zgodovino našega mesta in za kulturo sploh. Ime Remb je širši javnosti znano iz »Vi= soške kronike«, kjer slavni ljubljanski župan in pisatelj dr. Ivan Tavčar pravi, da na njegovem Visokem hranijo portret brizinškega škofa Janeza Frančiška, ki ga jje naredil mojster Remb. da ga gledaš kakor živega pred sabo. Toda za zgodovinarja ne zadostuje trditev pisatelja, ker nimamo drugega dokaza da bi bila visoška slika zanesljivo Rembova. Senior naših umetnostnih zgodovinarjev, pre-lat Viktor Steska celo ni gotov, če morda nista Janez in Franc Remb ista oseba. Po znamo namreč po imenu slikarja Janeza Jurija Remba, ki je leta 1732 umrl v Ljubljani in naj bi bil naslika! tudi prej omenjeno sliko na Visokem ter tudi več o4tarnih slik za ljubljanske cerkve, za cerkev v Selcih, pn Sv. Volbenku in v Poljanah nad Škofjo Loko. Ta slikar je na presno poslikal tudi 12 postaj Marijinega pota od ljubljanske šempetrske cerkve do Device Marije v Polju. Toda razen ene same fotografije nimamo ohranjenega nobenega ostanka teh fresk, pač pa nam je šen petrski župnik Janez Škrpin ohranil bakroreze teh fresk v svojem molitvemku »Der tieue Gefahrt oder Zwo!f Marianische We-cg«, ki ju je izdal l. 1713. Ker še na nobeni sliki nismo našli podpisa tega slikarja ali zanesljivega zapiska o kakem njegovem ohranjenem delu, nam ni mogoče zanesljivo določiti njegovih del. Več pa vemo o njegovem sinu. slikarju Frančišku Karlu Rembu, rojenem 1. 1675. v Radovljici ker se je v Gradcu, na Dunaju, kjer je 1. 1715. postal ravnatelj še danes slav* ne galerije kneza L:chtensteina, prav tako pa tudi v Kremamiinstru in drugih krajih ohranilo več njegovih, deloma prav velikih in dobrih slik. Kakor ne vemo za očeta Janeza, kdaj je bil rojen, tako nam ni znano za sina Franca, kdaj je umrl. podčrtati pa moramo, da doslej v naših krajih nismo mogli tudi Francu Rembu z zanesljivostjo pripisati nobene slike. Pred leti je prelat Viktor Steska v shrambi vojaške bolnišnice opazil sliko Srca Jezusovega ter se spomnil na dr. Gregorija Delničarja, ki leta 1715. v dodatku svoje ljubljan* ske kronike »Annales Urbis Labacensis« pri naštevanju cerkvenih slik piše,da je za cerkev sv. Mihaela, torej za nekdanjo cerkev klaris, naslikal v Radovljici rojeni Frančišek Remb sliko Srca Jezusovega. Samostan klaris je stal med sedanjo Cesto 3. maja, ob sedanji Bleiweisovi cesti in med Cesto Viktorja Emanuela III., približno na prostoru palače Ljubljanske kreditne banke, nebotičnika in palače »Slavije« Ko je cesar Jožef II. samostan klaris ukinil, je poslopje prevzela vojaška uprava ter v nJem nastanila vojaško bolnišnico in skladišča za prehrano. V kapeli bolnišnice se je ohranilo več opreme nekdanje cerkve sv. Mihaela. Ko so bolnišnico preselili v nova poslopja na Zaloški cesti, so prenesli v sedanjo vojaško bolnišnico tudi opremo stare kapele. Tako je do-gnano, da je najdena slika gotovo tisto Srce Jezusovo, ki ga je Dolničar poznal za delo svojega sodobnika Frančiška Remba. Ko je župnik Viktor Kragl lani pri raziska« vanju zgodovine bratovščine Srca Jezusovega, ki je imela svoj sedež m bratovsko sliko pri klarisah, spet v vojaški bolnišnici našel to sliko, je naposled mestno občino naprosil za prizadevanje, naj bi ta, za našo umetnostno zgodovino tako važna slika prišla v mestni muzej, da bi bila dostopna raziskovalcem in sploh javnosti. Kakor smo že zgoraj povedali, je prošnja župana generala Leona Rupnika j imela popoln uspeh in je sedaj slika že v 1 varstvu mestnega muzeja. Ko bo popolnoma preiskana in pravilno obnovljena ter s tem tudi zanesljivo ohranjena, bo slika seveda razstavljena v mestnem muzeju. Čeprav Dolničar trdi, da bi bilo treba mnogo časa, preden bi našteli vsa dela, ki se je Remb z njimi ovekovečil — »Longum hic fo-ret. quae ab eo ad nominis immortalitatem in lucem prodierint, recensere« — vendar bi ta slika v sedanjem stanju Rembu gotovo ne mogla zagotoviti nesmrtnosti. Slika namreč sedaj nikakor ni tako mojstrska, da bi se mogla meriti z znanimi deli Franca Remba po tujih krajih. Skoraj bi soglašali z domnevo prelata Steske o enem samem slikarju Remiju, vendar smo pa prisiljeni verjeti drugače zanesljivemu zgodovinarju dr. Janezu Grego-riju Delničarju pl. Thaibergu, da je sedaj jav» ni zbirki izročena slika Srca Jezusovega delo tega slikarja ker pač nimamo drugega vira in dokazov. Tako je mestni muzej po naklonjenosti najvišjih oblasti obogaten z edino določeno sliko Frančiška Remba pri nas ter bodo naši poznavalci po tem delu lahko določili in temu umetniku pripisali druge njegove slike, ki so morda pri nas še ohranjene. Približno poldrugi meter visoka slika Srca Jezusovega je sedaj štirioglata, vendar pa je bila prvotno najbrž zgoraj zaokrožena ter je ta del slike odrezan in izgubljen. Na sliki ne vidimo Jezusa, temveč samo zlat. bogato rez-ljan oltarček z rdečim Jezusovim Srcem, ki ga ob oltarčku časte angeli. Bakrorez s samim oltarčkom so klarise priložile tudi Mariji Ani grofici Auersperg posvečenemu bratovskemu molitveniku »Schatz-Kasten Der Gottlichen Liebe Das Allerheiligste Hertz JEsu«, ki ga jim je 1. 1740. natisnil ljubljanski tiskar Adam Friderik Reichhard, a tak oltarček nam kaže tudi podobica bratovščine Srca Jezusovega v Ljubljani in v Gradcu. Ker na naši sliki kmalu opazimo, da sta angela nad oltarčkom slikana znatno bolje kot velika angela, ki klečita pred oltarčkom. lahko sklepamo, da je slika najbrž slabo preslikana ter jo bo zato treba obnoviti v prvot* ni lepoti. Pravilno obnovljena slika nam bo šele pokazala, če je bil Remb pred l. 1702. ko je slika ob ustanovitvi bratovščine najbrž nastala, že v Benetkah in v Rimu n^ akademiji ali pa šele po letu 1703., ko ie odšel v Gradec h grofu Ignaciju Mariji Attemsu, kjer je poslikal tudi stopnišče njegove palače 'n mu naslikal več drugih manjših 'n prav velikih slik. Slika v sedanjem stanju upravičuje domnevo, da jo je naslikal, predno se je tri leta učil slikarstva v Italiji. Predvsem nam bo pa restavrirana slika pomagala pri določanju drugih del tega domačega slikarja Že sedaj lahko rečemo, da je tudi na porti uršu-linskega samostana ohranjena temu delu po* dobna slika. In tako bo šlo dalje, da bomo polagoma spoznali Frančiška Remba, kakšno je njegovo ljubljansko delo. Ker imamo za čas ekrog leta 1700 še malo opor za umetnostno1 zgodovino, je tudi zato ta slika tem bolj dragocena za našo znanost Boj za kubansko mostišče Nemški listi poročajo: V teku zimske vojne uvedeni premiki nemške kavkaške armade so se zaključili z na« stankom mostišča v severozapadnem delu Kavkaza. Ta baza, ki odoleva sovražnemu pritisku, se opira na severu na zamočvirjeno nižino izliva reke Kubana. Na jugu se fronta naslanja na višine, ki obvladujejo pristanišče Novorosijsk. Zvezo z zaledjem ima to mostišče preko morske ožine pri Kerču, po drugi strani pa ga oskrbujejo z zračnimi transporti pre* ko Krima. Že pozim5 se je pokazala namera sovražnika, ki si je prizadeval, da bi to oporišče za vsako ceno rad uničil, kar se mu pa ni posrečilo. Ko se je začela ob Kubanu oznanjati pomlad. je podvzel sovražnik proti severni fronti kubanskega mostišča nove napade, to pa zavoljo tega, ker v drugih odsekih še ni bil popravljen za ofenzivne akcije. Nemška obrani* ba je spretno izkoristila svoj položaj ter je odbila sovražne napade, ki so bili često izvršeni v premoči 9:1. Težave, ki jih nudi bojiščno ozemlje v tem delu, so skušali boljševiki obvladati s pomočjo letal. Toda tudi s tem niso uspeli. Po večini niso segli sovražni napadi niti do nemških jarkov. Od začetka aprila izvajajo boljševiki močan pritisk na vzhodnem delu ter na jugovzhodnem odnosno južnem delu nemške obrambne fronte. Posebno v okolici Krimskaje se čuti pritisk od vzhoda in jugovzhoda. Navzlic vsem razvitim silam pa doslej še ni prišlo do odločitve. Zadnja faza borbe za kubansko mostišče je bila uvedena s strani boljšev:kov na dan 14. aprila. Še enkrat so z veliko mečjo napadli pri Krimskaji. Njihovi oklepniki so se vrgli v boj v obliki klina ter so celo vdrli v nemške postojanke. Vendar so Ncrnc: s proti« napadi kmalu zamašili nastalo vrzel in že naslednji dan so uničili sovražnikovo namero. Boljševikom ni nič pomagalo, da so si na stisnjenem ozemlju izsilili prehod z 20 do 30 oklepniki. Zato so kmalu poskušali svojo srečo na novi točki. Od 17. aprila so vso svojo težo namenili prostoru pri Novorosijsku. Za takšen podvig si mora sovražnik pomagati samo z edinicami svojega črnomorskega brodovja. Pri tem se ie izkazalo, da boljševiki napadajo po večini z brzimi čolni, kar dokazuje, da jim /a pomorske operacije niso več na razpolago večie edinice. Borba za Novorosijsk je zelo trda. Sovražno nakopičevanje sil ob nabrežju Črnega morja zahteva intenzivno preskrbo in to ne samo po morski poti. temveč tudi po železnici. ki vodi do izliva rekt Kubana. Nemški in rumunski oddelki, zasidrani v teb predelih, se odlično držijo. Podpira jih pri tem letalstvo z vsemi razpoložljivimi močmi. Čeprav vidijo Nemci in Rumuni. da sovražnik dovaža skupaj čedalje več moštva, se v borbi strnejo ter silijo nasprotnika, da uvede v svoje napadalne akcije odmore ali pa prestavlja težišče svojih operacij s kraja v kraj. Pri vsem tem držijo Nemci in Rumuni kubansko mostišče proti znatni sovražni premoči. S tuniške fronte: Z italijanskih sprednjih položajev se otvarja ogenj proti sovražnim oddelkom Miroslav Hanzkrwski 6o letnik Te dni je obhajal svoj 601etni življenjski jubilej daleč znani član zelene bratovščine, pi» satelj lovskih strokovnih spisov in pripovedk, g. Miroslav Hanzlowski. Pred 60 leti se je rodil v Kostanjevici gozdarju Antonu Han-zlovvskemu, po rodu Cehu. krepak snn. ki je po šolski izobrazbi prevzel poklic svojega očeta. Dolga leta je potem neumorno in vestno služboval kot gozdar v revirjih pri Kostanjevici, na Mrzlein Studencu in nato zopet v Kostanjevici, dokler ni bil zaradi bolezni upokojen. Kot upokojenec se je nastanil v Kraniu, toda njegov marljivi duh mu ni dovoljeval počitka; po prestani bolezni je prevzel zasebna namene en j a pri baronu Bomu, pri društvu »Jezer* sko« v Kokri in nazadnje v svojstvu upravitelja drevesnice Šumarskega združenja v Racah pn Mariboru, od koder se je zaradi vojnih razmer odselil v Srb:jo. Toda kmalu potem ga že zopet vidimo v Kočevju v službi prt Sumski upravL I Za svoje zvesto službovanje je bil Hanzlow-ski tudi odlikovan. Zaslužno je bilo jubilantovo delo zlasti za časa službovanja v Kostanjevici. kjer je bil tudi upravn; član slavne kostanjeviške meščanske garde. Uspešno je deloval kot pisatelj in režiser lastnih odrskih del. Veliko lepih spisov je priobčil v »Lovcu« in v »Domovini« pod psevdonimom M. Silvester. Mirkovega veselega značsja in lovskega hu* morja so bili vedno veseli tudi člani zelene bratovščine. Cenili so ga zarad; njegove strokovne sposobnosti, kot vestnega oboževalca naših gozdov in prvovrstnega lovskega strokovnjaka. Pogosto so srečali Mirka, obloženega z dvocevko ali pa ribiško palico in nahrbtnikom na poti na snežene Kamn'ške planine ali pa k tihim vodam Krke. Lepe 'ovske trofeje so mu v čast in ponos. Svoj jubilej je slavljenec praznoval v krogu svoje soproge in šestih hčera, ki so vse dobro poročene. S širnim krogom zelene bra* tovščine mu čestitamo z željo, da bi še dolga leta s svojo ribiško palico m »pušo« na ramenu ter novimi lovskimi trofejami razveseljeval sebe in številno družino svojih lovskih tova- r.stv. Natečaj za prffpagaifduo* turistični lepak Stremljenje za povzdigo umetniškega delovanja, k; bi naj združilo vse umetnike naše pokrajine, se razodeva v naslednji posebni prireditvi, ki b' morala zarad; svojega značaja vzbuditi vso pozornost. Mislimo na razstavo turističnih propagandnih lepakov, ki jo bo priredilo Pokrajinsko po* verjeništvo za tujsk: promet v Jakopičevem paviljonu od 12. do 27. |un ja istočasno z umetniško razstavo, posvečeno športu Nainen razstave, ki jo imamo v mislih, je. zbrati učinkovito podana dela. razumljiva tako z umetniškega stališča kakor tudi s stališča da pokaže način življenja ali poglede na dele iubljanske pokraj:ne. V bližnji bodočnosti ko bo dnevno življenje zopet potekalo normalne in v polnem tempu moramo raiunati s tujskim prometom kot velevažnim činiteljem gospodarskega življenja t*: pokrajine Za to potrebo morajo biti pripravljeni vsi č nitelji. ustvarjajoč' učinkovito i propagando, pred vsemi zlasti taki lepaki, ki morejo takoj vzbuditi zanimanje in privabiti potnika in obiskovalca. Umetnike pokrajine opozarjamo, da naj bodo kompozicije v barvah pripravljene za reprodukcijo za tisk in da morajo biti 0.62 m široke in 1 m visoke. Vsak umetnik lahko sodeluje s poljubnim številom del, mora pa svoj pristop sporočiti Pokrajinskemu poverjeništvu za tujski promet (Gledališka ulica 11) do 20. maja z označbo števila del in nazivov. Lepi izdelki domače umetne obrti Po zamisli in načrtu znane propagatorice demačih izdelkov v modi in hišnem goc x>-dfrstvu ge. Marije šarčeve so domači obrtniki izdelali okusen in času ustrezajoč krušni krožnik, ki je obenem dekorativen in praktičen. Krožniki so izdelani v rszlienih velikostih in iz raznih vrst lesa, zato v različnih barvah. V dno so urezane k mo it vi sklenjene roke. obdane s simboličnimi, na vejni čas spominjajočimi ornamenti, na fo-bu krožnika pa je napis: »Oče naš, kateri st v nebesih, daj nam danes naš vsakdanji kruh!« Na nekaterih krožnikih je tudi samo drugi del molitve; »Daj nam danes nai vsakdanji kruh-« Krožniki so, kakor rečeno, izdelani iz rajnih vrst lesa: iz belega javorjevega ali lipovega, bolj temnega orehovega ali hrastovega, pa še hruševega, bukovega in čeA. njevega. Posebno živahni so oni, ki so pestro poslikani v stilu naše ljudske umetnosti. Skratka, vsakdo lahko dobi po svojem okusu krožnik, kakršen mu najbolj ugaja in kakršen se najbolj podaja k njegovi ostali kuhinjski ali stanovanjski opremi. Prav zato je ta okusni domači izdelek tudi nadvse pripravno darilo ob najrazličnejših prilikah, ki bo gotovo vsakogar razveselijo. V izložbenem oknu Kleinove trgovine s steklom in slikami na Marijinem trgu mo razne vrste teh lesenih spominskih krožnikov sestavljene v dekorativno malo razstia-vico, ki vzbuja pri pasantih splošno poecrr-noB tin se vidno vsem dopade. Omembe vredna je tudi originalna varnostna znamka.. Je to ozko nazpotegnjen romb, kakor je bil v prejšnjih časih tako priljubljen fta naših stsrih hišnih vratih. V gornjem kotu je upi je prinesla Verdijevo »Traviato«. Opei.-n gledališče bo sedaj prekinilo poslovanje, predvidenih pa je še pet koncertov, ki iih bodo dirigirali znameniti it aii i je niski in nemški kapelniki. * Sestanek dijakov pod orožjem, ki so se vrnili z ruskega bojišča. V Milanu je bil te dni sc nek vseučiliščnikov, ki so trenutno po:-, orožjem ter so se vrnili aadnle čase z vzhodnega bojišča. Sestanek je bil v palači Revolucije ter ga je sklicala pristojna sekcija GUFa. * Slletni rešitelj. Pred dnevi je padla neka Gletna deklica v Ferrari čez ondotni most v prekop Bologna. Začela se je potapljati in vpiti na pomoč. Njene klice ie slišal 811etni Giovanni Mezzadri, ki je na-vzli? svoji starosti planil v vodo in otel deklico iz kanala. Mezzsdri živi v domu za onemogle starce v Ferrari * Zaradi lažnive prijave je moral v koncentracijsko taborišče. Kvestura v Piacenzi je zaprla 351etnega posestnika Artura Bi-sia iz Borgonova. Bisi je opravljal tajniške posle pri krajevni organizaciji kmetov ter je oddal lažno prijavo o žitnem pridelku na svojem posestvu v preteklem letu. Ol-tegnil je na ta način državi 18 stotov žita Oblasti so olredile, da mora Bisi v koncentracijsko taborišče. * Vdova ima 7 sinov pri vojakih. V Na-poliju živi vdova Giuseppina de Stemine. žena ima sedem sinov, ki so vsi pri vojakih'. Eni so častniki, drugi podčastniki ter služijo deloma pri mornarici, deloma pri pehoti in letalstvu. * Nad 28 milijonov za ljudska stanovanja. Ne glede na vojne razmere je bila vnesena v državni proračun za leto 1942-43 postavka 23 milijonov 720.000 lir za zgraditev ljudskih stanovanj. Od te vsote se bo porabilo 21,750.000 lir za stanovanja državnih uradnikov, 1,300.000 lir pa prejme avtonomni fašistični zavod milanske pokrajine kot podporo za svoj gradbeni fond. * Iz morja rešen deček. V ponedeljek je padel s pomola Audace v Triestu v morje Piero Blocchi, ki se je igra d na nabrežju. Otrok se je začel potapljati. V bližini na straži stoječi voiak je začel vpiti na pomoč ter priklical mladeniča Bruna Appolloniju., ki je brez pomisleka skočil v vodo in rešil otroka, ki se je že potapljal. * Požar uničil prostore »Titanus filma« V Rimu je te dni nastal ogenj v prostorih kinematografske družbe »Titanus Film« Prostori se nahajajo v bližini vile Farne-sine. Gasilci so prispeli takoj na kraj nesreče in začeli gasiti, vender niso mogli preprečiti, da ne bi požar uničil tvrdkinega skladišča za filme. Gmotna škoda je velika, človeških žrtev k sreči ni bilo. * Na smrt obsojen poštar. Od konca junija lanskega leta do začetka januarja leto« je 33 letni poštar Viljem Dirnbauer iz Arzberga ukradel 21 vojnih pošiljk in vsebino, v glavnem tobak, piidržal zase. Čeprav je mož velel, da se tatvine vojnih pošiljk najstrožje kaznujejo, s krajo ni odnehal Sodišče v Gradcu je zdaj Viljema Dirnbauerja obsodilo na smrt. IZ LJUBLJANE Prodaja mesa na odrezek „C" Pokrajinski Prehranjevalni zavod sporoča, da bodo v soboto 1. maja t. L potrošniki lahko dobili pri svojih običajnih mesarjih proti odvzemu odrezka »C« navadnih živilskih nakaznjc. izdanih od Mestnega poglavarstva vLjubljani: 70 gr svežega govejega mesa in 30 gr prekajenega govejega mesa. Cena prekajenemu mesu bo Lir 25,— za kg. Zavodi, ki prejemajo racionirana živila na posebna nakazila, morajo mesarjem predložiti pclrdilo Mestnega preskrboval-nega urada. • u— Novi grobovi. V častitljivi starosti 92 let je dotrpela ga. Cecilija ' W'ntrova. Blago polcojnjco »o spremili k večnemu počitku v četrtek popoldne k Sv. Križu. — Za vedno je zapustil svojce up:k jenec državnih železnic in večletni potnik tvrdke Vok g. Franjo Gonili. Za njim žalujejo soproga, sin, hčerka in drugo sorodstvo. P -greb blagega rajnkega bs v eoboto ob pjl 16. iz kapele sv. Jakoba na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Umrla ie posestnica v š bru pri Mariboru ga. Marija Ilia-detova. Zapušča sina dr. Mihaela in drugo sorodstvo. Blago ženo so p:kopali 26. aprila na demačem pokopališču. — Pokojnim naj b;. ohranjen blag spomin, njihovim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje! u— Vreme po naročila. Letos imamo vreme takšno Jjakor si ga pač želimo. Ko smo že naveličani sonca in kadar vrtnarji m kmetje že prehud; tarnajo, da bo suša uničila pridelek, tedaj samo malo pogodrn amo in naslednji dan že blagodejno resi z neba. Ker pa mokrota razen posevkom na poiju nikomur ne de dbro, zlasti ne, če ima strgane čevlje, si hitro spet zažolimc suhega, sončnega vremena. Skoro na misel nam ne pride, da bi bili lahko za daljšo dobo zanj prikrajšani. Po četrtkovem deževju, ki je bil res dobrodošel, sm> sj za nasladnji dan zaželeli sonca in imamo ga. Do poldnevs je visela nad pokrajino gosta megla, potem pa jo je scnce razgnalo in spet nas ogreva s svejimi toplimi žarki. Ker je po višje ležečih krajih med dežjem naletaval tuil sneg, smo se bali slane, ki pa je na splošno zadovoljstvo ni bilo. živo srebro je v petek zjutraj padlo samo na 3 step. C nad ničlo. u— Najnovejša številka »Italije«, trome-sečnjka za turizem, objavlja, poleg dragega zanimivega gradiva loke zmagoslavja v itli jamskih gorskih predelih, članek o Hgu-riji, sestavek o starem porcelanu v Italiji, članek in slike o ljudeh in nošah v Motisa-ni, ilustriran sestavek o domačinsksm delu na kmetih, članek in slike iz Umbrije. članek o pastirskem življenju v piementskem Fenisu, sestavek o ljudski umetnost! v Abruzzih ter razne turistične beležke. Revijo izdaja Enit, letna naročnina za Italijo znaša 30 lir. u— Specialne strokovne instrukcije za gimnazije in meščanske šole. Za malo maturo v vseh predmetih pripravljamo dijake in dijakinje 3. in 4. razreda gimnazije in 4. razreda meščanske šo'e. Učni honorar nizek! Poučujejo profesorji, strokovnjaki. Informacije in prijave vsak dan dopoldne od 9. do 12. in popoldne od 4. do 6. Mu.so-1-nijev (Kongresni) trg 2, II. nadir. Središče mesta! u— Koncert na dveh klavirjih, ki ga bosta izvajali pianistki Marta Bizjak-Valjalo in Silva Hrašovec, bo v petek, 7. t. m. ob 7. zvečer v mah filharmonični dvorani. Na sporedu imata skladbe za dva klavirja, ki so jih napisali skladatelji Clementi, Tarcn-ghi, Piccioli, Chopin in Pfeifer. Obe naši umetnici sta se že ponovno uveljavili na koncertih za dva klavirja, zato opdzarjamo na njun ponovni koncertni nastop s popolnoma novim sporedom. Predprodaja ol po* nedeljka dailje v knjigami Glasbene Matice. u— Dijaki in dijakinje raznih zavodov, zlasti tudi oni, ki letos ne obiskujejo šole, ima rjo priliko priučiti ss strojepisja ali stenografije. Novi poletni tečaji prično dne 4, maja Eno-, dvo- in trimesečni strojepisni tečaji! Začetni in nadaljevalni steno-grafski tečaji! — Pouk dopoldne ali popoldne po želji obiskovalcev. Informacije in prospekte daje: Trgovsko učilišče »Chri-stofov učni zavod«, Domobranska 15. u— Pred zaključkom Debenjakove razstave. Druga kolektivna razstava del akad. slikarja Rfharda Debenjaka bo odprta samo še d°nes in jutri. Mladi umetnik je postavil na ogled 58 olj, grafik in risb tn je s svojim nastopom vzbudil živo pozornost med ljubitelji domače upodabljajoče umetnosti. Razstava je v zgornjih prostorih Obersne-love galerije. Ogled dopollne in popoldne. U— Instrukcije — Nčna moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2.20 lire; riž navadni 2.70 lire; fižol 6 lir za kg. 2. Jedilno olje (olivno) 14.70 lire za liter; surovo maslo 28.40 Ure za kg; slanina so-Ijena 19 lir za kg; mast 17 lir za kg. 3. Kis, 4% vinski 6.35 lire za liter. 4. Mleko 2.50 lire za liter; kondenzirano mleko v dozaii po 880 g 15.90 lire za dozo, v dozah po 385 g 7.55 lire za dozo. 5. Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za kg, v kockah 8.35 lire. 6. Mehka drva, razžagana, franko skladišče trgovca v Ljubi jami 33.60 lire za stot; mehki roblanci (žamanje), približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 lir za stot; trda razžagana drva 40 lir za stot; enotno mil«, ki vsebuje 23—27% kisline, 4.10 lire za kg. IŠČEMO ZA TAKOJ: HOTELSKO TAJNICO, Iti naj obvlada poleg italijanščine in srbohrvaščine tudi nemščino; DVE SOBARICI, kj naj znata vsaj nekaj italijanščine. Ponudbe opremiti: z overovljenimi prepisi o dokončani šolski Izobrazbi, dosedanj:h pogojih, neoporečnem vladanju. z zadnjo fotografijo ter zahtevami Poslati priporočeno na upravo Hotela »AMBASADOR«, Spalato, Dalmazia sneg in nežna ploskev puste zemlje enolična in nevesela. tako rekoč brezbarvna. Poglejte te slovenske snegove, polne odtenkov in nekega globljega življenja^ pa utegnete odkriti, da je zunaj v naravi vse, vse lepo in da bo pravo umetniško oko z božanskim darom simpatije našlo v ledu severnega tečaja tako lepoto, kakor v palmirskih in andaluzijskih barvah, lepoto, ki je tem krasnejša, ker se ne vsiljuje in je vidna samo izbrancem. Slovenska umetnost je prava demokratska in naturistična poezija. Kakor Millet, je Grohar pokazal na neki sliki »vzvišen gib Sejalca« (Hugo), vendar v rafinirant naravi, ki ni primitivna in preprosta v barvah, kakor polja barbizouskega slikarstva, marveč je pravi kemijski lonec vseh mogočih barv, odtenkov, tonov m vrednosti; v njem so Človek, Kmet, Sejalec, Delo samo močnejša harmonija v veliki pastorali zraka, luči, svitanja, zemlje in neba, v sveti simfoniji krajine, narave, »monosa«. Ta krasna, skoraj bi dejal religiozna slika me preseneča bolj kakor vse druge na tej razstavi: ta Sejalec, Delavec, Kmet je tu edino delo iste ujnetnostne veljave kakor Meštrovičevo. Je veliko delo in Grohar je tu velik umetnik. S tem ne mislim podcenjevati Jame in Jakopiča, ki nimata slike s takč koncentriranimi vsemi svojimi odlikami, kakor jo ima ta čudni Grohar. Med vsemi našimi umetniki so ti Slovenci najvest-nejši. Brez fraz. O laži ni niti sledu. Zato so si podabra med seboj, prav kakcr Millet, Rousseau in Daubigny, ki so obudili od mrtvih holandgki pejsaž in postali očetje modernega. Iz teh slik, orav kakor iz Kovačevičevih, vidimo, koliko ljubi Slovenec svojo zemljo. Iz antifizičnega, asketskega, neplodnega spiritualizma spet vračamo k zemlji. Materija se zdi neumna in mrtva tistemu, ki je ne razume. Slikar se pogovarja z njo brez besed, zato se vedno, ko gledam Vldovičeve slike, spomnim besed Gustava Moreaua: »Slikarstvo Je navdušeno molčanje«. Revija „€roatla" Oktobra 1. 1941 je začela izhajati reprezentativna, inozemstvu namenjena revija »Croa tia« (Hrvatski bibliografski zavod. Zagrt-b). Njenih pet zvezkov, ki leže pred nami. pričuje o prizadevanju založništva in uredništva (Pavao Tijan), da s poudarkom tradicionalni in kulturnih, zlasti še umetnostnih vrednot in značilnosti prikažeta svetu sedanjost :n preteklost naroda, ki tvori Neodvisno Državo Hr» vatsko. Časopis tiska »Tipografija«, nedvomno najbolj zmogljivo tiskarsko po3.iefie v tej državi saj je že z nekaterimi prejsnj mi tiski pokazalo da je v grafično-tiskarski umetnost: na veliki višini. »Croatia« objavlja članke m verze v italijanskem, nemškem in francoskem jeziku in je obilno ilustrirana, delno tud z več barv nimi reprodukcijami na posebnih prilogah. Če upoštevamo razmere in potrebe vojnega časa ter se oziramo predvsem na kulturno vsebino teh petih zvezkov, moramo prznati. da je »Croatia« kultumo-propagandni časopis nesporne kvalitete. V njem najde inozemski bralec obilo zanimivega gradiva o hrvatski državi, o bitju in žitju njenega ljudstva, predvsem pa doneskov viz hrvatskega duhovnega življenja. Med prevodi iz hrvatske poezije, pripovedne proze in eseja omenjamo predvsem i tali« janslci prepev Nazorovega »Medvjeda Brundo« (L'orso Brundo). ki je medtem izšel v ctfoti in v knjižni izdaji, nemški prevod Budakove novele, francoski prevod Gjalskega proze »Božična noč«, dalje primere Vidnčeve m Domja-ničeve poezije v nemškem prevodu nedavno umrle Marte Svrljuge. Matoševe eseje o Zagrebu, Salvinijeve prevode iz spisov .Slavka Kolarja, francoski prevod pravljice Ivane Brlič-Mažuraniče^e itd. Izmed ostalih važnejših prispevkov iuijbpozorim na Ljubo Babiča itaTijan* ski pregleahrvatske umetnt<•'etja Lj. \Yies-nsr v nemščini r> pesniku Zagreb:: A Ci. Ma-tošu. J Hur-al pa je prispeval csci Sceie Zagreb*« (I)u.ša Zagrebu). Ikvvr«. ilustracije su tu prav posebno r-jzkošne Zvarek ho v ».budil vsem ljubiteljem losla-gtic /a i:rasnim mestom v zavetju Zagreb k-, gtfre ZAPISKI »Trubadur« ?. Gostičem V četrtek je gostoval — z-pet v razprodanem gledališču — kot Manrlco v Verdijevem »Trubadurju« solist z-grebške epere G o s t i č. Gostovanje v Ljublpni lahko označimo kot Gost če- • osebn? zmago in tako močno afirmac j:> njega-vih sposobnosti, kakor je rJ še nikdar dosegel na rlnskah g^dališča, v katerem je bil začel pred mnogimi leti svojo umetniško kariero. GostiC se je med tem v Zagrebu izpopolnjeval in je tudi na tujih odrih izdatno uveljavil kvartete svojega glasu in petja. Kot Mamico je mogel prav posebno pokazati, v čem obstoji njegov napredek: Predvsem v trdnejšem izšolanju njegovega glasu, ki je sicer ohranil vse tiste svetle tone, kateri so vedno označevali njegov izrazito lirični tenor, vendar jih je razširil in poglobil ter se tesneje približal dramatičnemu tipu tenorske partije; dalje v tehniki petja, v obvladovanju njegovih muzlkalnih in estetskih zahtev, v niansiranju glasovnih tonov do fines in elegance, kakor je pri tenoristih ne opažamo baš pogosto. V vsem je Gostič dozorel v pevca, ki bo lahko trdna umetniška opora vsakemu zahtevnemu gledališču. Tudi igralsko je dokaj pridobil, čeprav v tem pogledu še vedno ni in najbrž pe bo enakovreden svojemu pevskemu valeuru. Na četrtkovi predstavi >Trubadurja« je občinstvo Go- stiča c:"ikr • al o s tolikim aplavzom, kakcr že clcigo ne nobenega pevca, in v naprej io..opr: dana druga predstava »Trubadurja. jo v nenraii meri izraz pozornosti in ?anir.ranja za Gostiča in njegovo umetnest. Tudi s eor je k'"a predstava v Debev-čevi iciiji in pod Neffatovim muzikalnim vodstvom lepa iu iraradi svoje izenačenosti v vsem učinkovita. Med solisti so se odlikovali H e y b a 1 o v a kot Leoncra, G o 1 o b o v a kot Azucena in V. Janko kot g?of Luna; na novo se je simpatično uveljavil Lupša kot Ferrando. Zmagovita »Prodana nevest««. Praški listi »o nedavno pisali o 1600. predstavi Smetanove s Prodane neveste« v ondotnem Narodnem riivadlu. 1500. predstava priljubljene opere je bila 22. cktobra 1940, cdtlej se je število zopet povečalo za 100. Novo jubilejno piedstavo je dirigiral v prenapolnjenem vel kem gledališču Vaclav T. lich, čigar muzikalno vodstvo je vtisnilo v zadnjih petih letih markanten značaj večini predstav teh oper na reprezentativnem češkem odru. Mafenko igra sedaj Marie Budikova, Janika Jarcslav Gleich; Kecala Vilem Zitka. Bibl«ofilstvo in dobrodelnost. Iz Pariza poročajo, da je znani igralec in pisatelj Sacha Guitrv izdal knjigo z naslovom »Od Ivane D'Arcove do Philippa Petai-na«. Knjiga je sestavljena iz prispevkov mnogih francoskih umetnikov in pisateljev. Izšla je v bibliefilski izdaji, v 600 numeriranlh izvodih, in sicer izvod po — 25.000 frankov. Izkupiček je namenjen v dobrodelne svrhe. že dva meseca pred izidom knjige je bila razprodana poloviea naklade in nabranih nekaj čez šest milijonov frankov. Knjižna produkcija na MadžarsKem. Kakor beležijo madžarski listi, je v tej deželi vojna vplivala ugodno na knjižno proizvodnjo. L. 1941. je izšlo na Madžarskem 9842 knjig, štirikrat več kakor v prejšnjem letu, kar je verjetno tudi po- ( sledica razširjenja državnega ozemlja, j Povprečno število strani pa je znaJc-lo sa-j mo 101 stran, kar kaže. da je knjižna j produkcija 1. 1941. obsegala mnogo priložnostnih brošur. L. 1942. se je tudi v tem pogledu razmerje popravilo. Izmed vseh 1. 1941. izišlih knjig jih je bilo samo 476 natisnjenih v drugih jezikih, vse ostale so bile madžarske. Premiere v Parizu. Vittcrio Guerriero poroča v »Il Dr arama« o nekaterih značilnih in uspešnih novitetah pariških gledališč. V. »Thč&tre de Pariš« so krstili novo komedijo Germaine Lefrancq »Neločljivi«. Avtorica je znana igralka in je že prej dosegla lep uspeh z igro »Pet in dvajset let sreče«. V »Thčatre Odeon« so igrali igro Maurica Rostanda »Sporpnite se, gespa«, spisano v verzih in vprizorje-no z glasbeno spremljavo Andrea Caloua. Je to odrska ponazoritev malce sentimentalne pravljice o zaljubljenih princeskah. — V »Theatre Lancry« so igrali dramo Andrča Hildebranda »Meteor«. Tudi ta avtor je igralec In je sam nastopal M odru. — V »Comčdie des Champs El^.. sčes« je dosegel mladi pisatelj JeaH Frangote Noži uspeh s komedijo »Oni, »d je to preživel«. J. S. Bacha poglavitno delo »PasiJon po sv. Mateju« so priredili v Nemčiji za gramofonske plošče na podlagi izvajanja berlinskih ftLharmonikov in Kittlovega Nemškega filharmoni čnega zbora. Pred petdesetimi leti so na Dunaju vprizorili prvič v nemškem jeziku Smetanovo opero »Prodana nevesta«. Prvo nemško predstavo češke opere, ki je pozneje zaslovela po svetu, je vodil kapelnik Miiller, Mafenko je pela pevka Diglazo-va. Četrt leta po velikem dunajskem uspehu so jo enako uspešno vprizorili tudi v Berlinu. Dve sto let berlinske Državne oper«. Izšlo je veliko dokumentarno delo »209 Jahre Staatsoper Berlin im Bild« s tekstom dr. Julija Kappa. Med bitkami Uradno Inspirirana »Frankfurter Zei-tung« z dne 18. aprila objavlja naslednji zanimivi članek o položaju in pripravah na bojiščih: Ti dnevi so polni napetosti in pričakovanja. Valovi zimskih bojev so upiahnili. za skopimi besedili vojnih poročil pa se naravnost čuti, kako s« nasprotniki povsod na svetu pripravljajo za naslednji udarec Kdaj bode padli udarci in kje bodo padli, to je skrivnost, ki jo vedo samo najožji krogi generalnih štabov. Seveda pa ta skrivnost zanima vsakogar. Pomlad je, doba aktivne nemške vojaške pobude T treh sledečih si letih. Da bc tako tudi v letošnjem letu. je izven dvoma NemBja in njwni zavezniki imajo za seboj hudo zimsko borbo, ki je imela namen, da jih zlomi. Boljševiško vodstvo je že vnaprej izdalo geslo, da je treba v prvi vojni zimi nemški nalet zaustaviti, v drugi pa nemško fronto zdro-= biti. Ni dvoma, da so boljševiki imeli v načrtu za mimilo zimo, južni del nemškega vzhodnega bojišča zmleti ter skozi to odprto vrzel vdreti v celo postojanko ter jo omajati. Ogromne so bile sile, ki so jih zastavili za dosego cilja. In ogromna je bila tudi nevarnost. Ta nevarnost je odstranjena, toda z najtežjimi napori, z grenkimi izgubami, vendar pa ie uspeh dosežen. K temu skupnemu načrtu spada tudi izkrcanje Američanov in Angležev v Francoski severni Afriki. Če je bil ta načrt v ■mislu dogovora, o tem danes lahko še dvomi* hO. Vsekakor pa so Anglosasi imeli željo, da bi svojo akcijo izvršili ob istem času, ko je bila sovjetska zimska ofenziva v teku. Akcija v severni Afriki je bila zamišljena samo kot predigra in uvod za izkrcanje v Evropi. Če bi se bilo boljševikem posrečilo, kar so napovedovali, so hoteli tudi Angleži ia Američani pri zlomu Osi priti o pravem času ^a prizorišče. Kaj bi bil pomenil anglosaški naskok proti južni evropski fronti n. pr. v januarju letošnjega leta. ko so divjali hudi boji pri Stalmgradu in Harkovu tega si ni mogoče lahko predočiti. Ta predstava pa daje pojem o storitvi nemških in italijanskih vojsk v severni Afriki, vojsk, ki zaposlujejo že nad nol leta sovražnika na' ozemlju, kjer je hotel izvesti bliskovite* mu pohodu podobno dogodivščino, oziroma posnetek nemškega podviga na Norveškem. Odpor na vzhodu ter v Afriki sta pridobila za Os mnogo dragocenega časa, ki je bil izrabljen za organizacijo rezerv na način, ki si ga niso ljudje niti v Nemčiji utegnili predstavljati Takšne vesti se pojavljajo vedno tedaj, kadar se slišijo iz Moskve klici-.po razbremenitvi ter je treba sovjetskemu zavezniku dopove da* ti, čemu se ni mogoče zastaviti moči v njegovo razbremenitev. Takšne vesti spadaio v kategorijo živčne wjne ter so tipične za prehodne dobe, v kakršni živimo sedaj. Ni še mogoče reči, če se bo Angležev in Američanov polotil samomorilni pogum, da si ustvarijo mostišče na ozemiju, kjer so vojaške sile Osi nastopile k svoji obrambi. Vsi majhni poskusi do velikega poskusa pri Dieppu kažejo, da'si na tej podlagi ni mogoče ustvariti poguma. Preostane pa vprašanje kaj so se ljudje naučili iz porazov. Objave o nemškem braniku na Atlantiku niso prazen zvok. Na vsak način je zelo prozorno, če 'slišimo iz ust švicarskega opazovalca, ki pravi, da kdor hoče vlomiti v hišo. ni treba, da bi ravno vdrl skozi trdo zaprta vrata pri vhodu. Lahko se plazi okrog hiše tako dolgo, dokler najde nekje odprta kakšna stranska vrata ali pa okno v kleti. Naj si bo temu že kakor hoče, pripravljen je treba biti na vse, kajti da si strahovanje z letalskimi napadi ni podredilo nemške borbene morale, to so Angleži morda že uvideli, če pa tega še niso storili, bodo morali uvideti. Ker se nahaja del so» vraine borbene sile izven našega posrednega dosega, je moralo priti tako daleč. Če bi se bila nemška moč širila na vse strani, tako se giasi upanje sovražnikov Nemčije, bi se bilo ve skupaj nekega dne razpočilo kakor napihnjena. žoga iz gume. Potem, ko je Os razširila svojo moč v takšni meri, da ji sedaj zasedeno ozemlje zadošča za potrebno oskrbo. ne preostane nič drugega, kakor da sovražniki skušajp njeno telo stresti. To pomeni nov položaj za nemško vojno vodstvo, čeprav ne tega, kakor se stvar tolmači v inozemstvu, da se je Nemčija odločila za de* fenzivo na vseh točkah ter za obrambo v načinu vojevanja. Na morju se je novo leto borbe že začelo z najboljšimi obeti. Kar so ^ drugi doslej dosegli, ne pomeni, če pogledamo na Evropo, to zanje niti zo-petne osvojitve prejšnjih postojank. Nekoč so stali na Maginotovi liniji in v Belgiji, nekoč so ogrožali iz Jugoslavije skoraj neposredno Dunaj. Danes je do tam dolga pot V Afriki so osvojili to, kar so že nekoč imeli Maroko in Alžir. s tem pa so še vedno v preddvoru Evrope in za odskočnico v Tunisu — če je Tunis takšna odskočnica — se morajo še vedno boriti. Če bodo prej ali slej nastopili z ofenzivo, tedaj vemo — in tudi oni morajo to vedeti — da je Evropa pripravljena. Pred njenimi braniki in trdnjavami bo marsikdo obležal- mrtev. Kadar pa bo ta nalet ustavljen, kadar bo sovražnik svoj ma* terial zapravil in človečka življenja potratil tedaj bo doseženo nov« pomembno poglavje sedanje vojne. Popolnoma podoben položaj, kakor se kaže na evropskem bojišču, se je izoblikoval tudi v vzhodni Aziji. Tudi japonski zaveznik si je zasigural življenjski prosto;. ki zadostuje njegovim neposrednim potrebam. Tudi on se je. vsaj zaenkrat, ustavil, da ne b' svoje možnosti preveč izrabil. Tud; on čaka. če in kje bo sovražnik poskušal omajati njegovo pozicijo. Toda tudi od njega je pričakovati vsak trenutek novega nevarnega sunka Protinapad sovražnikov Japonske v vzhodni Aziji je bil doslej razmeroma šibak v primeri z naporom, ki so ga sovražniki Osi postavili proti silam Osi v Afriki. V dclgomesečnih borbah so slednjič Američani zDa, da, imate prav,« je odvrnil in glasno zapiskal. »Ariela,« je dejal ženski, ki je prihitela, »pojdi po voz za gospo.« Med tem ko sem šla iz sobe, je jel dekla-mirati verze, z očmi uprtimi proti Izmišljenemu nebu. ko pa sem šla skozi okroglo sobo. je vreščeče zakričal in ko sem se okreniia. sem ga videla, kako skače preko prevrnjenih stolov. Dvajsettretje poglavje GOSPA BEAULY SE BRANI V dneh pred večerjo pri majorju sem skušala premagati svoje razburjenje, ki mi ga je zapustil obisk pri Miserrimusu Dexterju. Le nejasno se spominjam večerje pri majorju, dogodkov in oseb. Spominjam se, da smo bili jako veseli in da je vladala med gosti prisrčnost, kakor da smo sami stari prijatelji med seboj. Toda spominjam se vsake besede, ki sem jo izpregovorila proti koncu večerje z gospo Clarindo. Bila je oblečena izredno priprosto in okusno. Njeni rjavi lasje so bili kljub modi razdeljeni nad čelom v prečo in spleteni v vozel. Nosila je en sam dragulj, diamantno zaponko, obešeno okrog vratu. Bila je nesporno lepa in odlično vzgojena. Druga drugi sva ugajali. V sporazumu z majorjem sem ji bila predstavljena pod imenom gospa Woodville. še pred koncem večerje sva si že obljubili, da se bova obiskali in čakala sem le ugodne prilike, da bi navedla svojo novo prijatelj'co na pogovor o gospe Beaulyjevi. Takšna prilika se je ponudila šele neko" ko pozneje. Zatel " \ sem s« pred glasnim petjem bodoče prima-done v kotiček "a'ona, kier se mi je, kakor sem bila upala, pridružila gospa Clarinda ter v moje veliko zadovolji —» pričela sama ki sem jo pri večerji mimogrede izrekla o od sebe govoriti o Dexterju. Moja opomba, o Dexterju, se ji je vtisnila v spomin in naju je zapeljala v pogovor o gospe Beauly-jevi. »Dexter vam " je torej govoril o gospe Beaulyjevi?« me je vprašala. »Ne veste, kako me to preseneča.« »Zakaj?« »Ker jo sovraži. Ko sem ga zadnjič videla. nisem smela 'zgovoriti njenega imena pred njim; imel je enega svojih neštetih napadov blaznosti. In pomislite, da je Helena Beaulvjeva najenostavnejša ženska, kar jih poznam. Prepričana sem, da bi vam ugajala, ako bi jo spoznali.« »Ako boste tako dobri da me povabite k vam, gospa Clarinda, upam, da jo lahko srečam v vaši hiši.« »Tudi jaz upam, da me boste kmalu obiskali, zakaj Helena si domišlja, da ima protin, pa je odšla na Madžarsko. A tu je prevroče, gospa vidim, da ste preveč bledi.« Zares sem morala biti jako bleda; vest, da je gospa Beaulyjeva odpotovala iz Anglije, je bil udarec, ki ga nisem pričakovala. >Hvala vam, morda sem bila preblizu peči,« sem dejala in se pomaknila od kamina. j-Tu je bolje. A kar se tiče gospe Beaulyjeve, me preseneča, kar ste mi pravkar povedali, kajti Dexter mi je dejal...« »O, Dexterju ne verjemite niti besedice. V zabavo mu je. da vara ljudi. Če bi ga poslušali, bi vam razlagal Bog ve kake pustolovščine gospe Beaulyjeve, dejal bi vam celo, da jo je zalotil pri eni izmed tistih pustolovščin, ki jih je počenjala na škot-slkem, toda jaz vem prav dobro, kako so se stvari razvijale, vse to mi je pripovedovala Helenina služabnica.« Bila sem vznemirjena; ako je bila pustolovščina, o kateri je govorila gospa Clarinda, v zvezi s čudnim obnašanjem gospe Beaulyjeve tistega jutra 21. oktobra, tedaj sem bila pred odkritjem skrivnosti, ki mi je bilo edini cilj v življenju. »Ta služabnica«, je nadaljevala gospa Clarinda, »je pravi zaklad. Helena jo je pustila pri meni za časa svoje odsotnosti in vesela bi bila, ako bi jo smela za vselej pridržati v svoji službi Samo njeno ime mi ne ugaja; ime ji je Febea. Febea in njena gospodarica sta se nahajali na nekem posestvu blizu Edimburga, mislim v Gleninchu. To posestvo je bilo last Macal-lana, ki je bil obtožen, da je zastrupil svojo ženo. Grdo dejanje! Toda to, kar vam hočem povedati, nima nobenega opravka z zločinom. Tiče se le Helene Beauly. Nekega večera med svojim bivanjem v Gleninchu, je bila povabljena na večerjo k svojim prijateljem, ki so prišli iz Anglije; iste noči je bil v Edimburgu karnevalski ples. Bil je to dogodek, kakršnih na škotskem niso poznali in vsi so ugodno govorili o njem. Helenini prijatelji, ki se jim je posrečilo priti do vstopnic, so se zbrali na plesu strogo inkognito, dobro maskirani. Pripeljali so s seboj tudi Heleno, ki je postavila le ta pogoj, da njeni gostitelji v Gleninchu ne izvedo za njen pobeg. Macallan je bil strogo proti temu plesu. Menil je, da se dostojna ženska ne more prikazati v podobni družbi. Helena je v svoji muhavosti izmislila način, da je lahko neopaženo odšla na ples. Z gleninchskim vozom se je odpeljala večerjat, med tem ko jo je Febea že pričakovala v Edimburgu. Kaj je storila, ko se je bilo treba vrniti v Gleninch? Oblekla je služabnico v svoj plašč in ji dala na glavo svoj klobuk, poslala jo je domov in ji naročila, naj gre takoj v njeno sobo, prej pa naj pusti na mizi v pritličju Helenin listek, kjer se opravičuje, da gre spat, ne da bi želela lahko noč svojemu gostitelju. Gospa in služabnica sta imeli sobe v istem nadstropju. Domači služabniki torej niso mogli odkriti prevare. Febea je brez težave prišla v gospodaričino sobo, kjer je, kakor ji je bila gospa naročila, počakala, dokler ni zavladala v hiši popolna tišina, nato pa bi morala tiho oditi v svojo sobo. Dekle je čakaje zaspalo in se je zbudilo šele okrog dveh ponoči. Nato je po prstih šla iz gospejine sobe in zaprla vrata. likem vrtu. Tu so cvetele same najlepše cvetlice. Njihov opojni vonj se je razširjal po vsem vrtu. Steze so bile tlakovane z biseri in dragulji. D: spela sta do velike gore. Iz nje se je čula najslajša godba. Iz njenega žrela so leteli veliki, beli češpljevi emoki. Povalili so se po sladkorju, ki je ležal po pobočju gore. Padali so v majhno, plitvo jezerce, polno raztopljenega masla. Dečka sta jih veseio pobirala in jedla. »Oh. kako sem žejen,« je vzdihnil Janez. »Bog ve, kje bi dobila kako pijačo.« »Pojdiva jo iskat,« mu je nasvetoval Jože. Rečeno, storjeno. Nista hodila dolgo časa, ko sta zagledala potoček. V njem se je pretakal maiinovec Hitro sta odtrgala na polju dve bilki. Z njunino pomočjo sta srkala sladko, hladno in osvežujočo tekočino. Ko sta se nasitila sta ne vlekla v jpsminovo senco. Zvečer sta se prebudila. Vesoljni ptičji zbor je žvrgolel svoje pesmice. Rdečkasto sonce je zahajalo za gorami. Nastala Je tema. Toda kmalu je vzSla luna. V bleCfl mesečini sta odšla dečka raziskovat pokrajino. Videla sta neizmerno bogastvo. Sklenila sta. da bosta prebivala v tem zemeljskem raju do smrti. In živela sta dolgo, dolgo. Naposled je pa le prišla ponju neizprosna smrt.« S temi besedami konča starka svojo povest. Ozre se po svojin vnučkih. Oba sta že zaspala. Odnese ju v njuni topli posteljici. Vso noč sta sanjala o čudežni deželi Indiji Koromandiji. Fedor Cirman, učenec n. c. klas. gimn., Ljubljana. Radio Ljubljana SOBOTA. 1. MAJA 1943-XXI 7.30: Pesmi in napevi: 8.00: Napoved časa, poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Lahka glasba. 13.00: Napoved časa; poročila v italijanščini 13.10: Poročilo Vrhovnega poveljništva Oboroženih sil v slovenščini. 13.25: Znane pesmi, izvaja orkester, vodi dirigent Gorni Kramer. 14.00: Poročila v italijanščini 14.10: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D M. Šijanec. Operetna glasba. 15.00: Poročila v slo ven* ščini. 15.15: Pokrajinski vestnik. 17.00: Napoved časa; poročila ▼ italijanščini. 17.15: Nove plošče »Cetra«. 17-55: Gospodinjsko pre* davanje ▼ slovenščini. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Politični komentar v sloven* ščini. 20.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 20.20: Pripombe k dogodkom. 20.40: Koncert tenq;ri8ta Antoaa Sladoljeva. 21.05: Koncert šramla »Ljubljane«. 21.45: Klasični orkester, vodi dirigent Manno. 22.20: Lahko glasbo vodi dirigent Gallino. 22.45: Poročila y italijanščini ANEKDOTA Predsednik Julij Grevy Predsednik francoske republike Jules Grevy (roj. 1. 1813) je bil skromen in zmeren človek, zelo rad pa je pil kavo — tcda samo pristno in brez cikorije. Nekoč je bil v gostih na lovu pri poslancu Menieru. Pri tej priliki sta v družbi z drugim lovcem zgrešila pot in prišla nazadnje v preprosto gostilnico. kjer sta si naročila nekaj okrepčila. Spremljevalec je poslal po vino, predsednik pa si je zaželel kave, toda one prave brez cikorije. In poklical je krčmarja: — Ali imate cikorijo? — Da. monsieur! — Dobro, prinesite mi jo! — Ali imate še kaj cikorije? — Še nekaj malega, je priznal presenečeni oštir. — Prinesite še oni ostanek, je ukazal čudni gest. — Torej, zdaj nimate cikorije nikjer v hiši in ali je to vse? — Vse, spoštovani gospod, to je vse, kar je premorem. — Potem je prav, je zmagoslavno zaključil Grčvv to zasliševanje, zdaj pojdite in mi skuhajte kavo! Tako je Grevy tudi pri tujih ljudeh pil samo pravo črno kavo. ZA SMEH IN KRATEK ČAS PREVTDNOST — Marica, zaka-' pa gledate skozi ključavnico, ko veste, da ie v <=ob; moj». hčerka s svojim zaročencem? — Zato. milostiva, da vem, kdaj Jfr Uxbu f.otrkdti. ŠPORT O sporedu na treh koncih Nogomet v ospredju, toda tudi tek na 1000 m bo nekaj Izredno hitro se letos razvija športna delavnost med našo mladino in še preden smo se prav pripraviti na pestre športne sporede, ki tu in tam kar blažilno vplivajo na vsakdanje brige in dolžnosti, smo že sredi živahnega dela na vseh kcncih in krajih. Table-temsu se je najprej pridružil nogomet in zadnji čas še lahka atletika in tako nas jutrišnjo nedeljo vabijo kar na tri vrste prireditev, cd katerih pa sta dve združeni na športnem stadionu Hermesa v š'ški tretja table-teniška pa bo — v nadaljevanju velikonočnega turnirja — spet v igralnici na Rakovniku. Na prvem mestu bi hoteli v jutrišnjem sporedu omeniti drugo letošnjo atletsko prireditev in s'oer pokrajinsko izbirno tekmovanje za veliko nagrado na srednjih progah (Gran Premio del Mezzofondo). To tekmovanje je po ostalih krajih Italije že davno udomačeno in tvori nekakšen uvod v vsako sezono na tekali ščih. Pobudo zanj je svoje-časno dal milanski športni dnevnik »Gaz-zetta dello Šport«, ki tudi zmerom še sodeluje pri organizaciji in skrbi za glavni del nagrad poleg ostalih, ki jiih prireditelji zberejo v svojem okolju. Ta izbirna tekmovanja se začno vsako spomlad zelo zgodaj jn ta nedelja je zadnja zanje, nakar se začno ožje tekme in slednjič še finale, ki bo letos zadnjo nedeljo maja v kraju, ki dczdaj še ni bil določen. Ljubljansko izbirno tekmovanje je 31. med dosedanjimi; zmagovalec in drugoplasirani lahko računata na vabila v ožje tekme. Priprave za to prireditev, ki bo med obema nogometnima tekmama na stadionu Hermesa, so v polnem teku. Eno pa je, kar teče počasi, in sicer prijave udeležencev, čeprav so prireditelji toplo priporočili vsem, naj z njimi ne čakajo do zadnje minute. In vendar razen nekaterih redkih še nihče ni opravil te formalnosti, tako da je slika o udeležbi na tem tekmovanju za zdaj še selo medla. Toda ne glede na to so prejeli pri zvezi več obveznih zagotovil o nastopih raznih skupin, tako da ni dvoma, da bo število udeležncev primerno krajevnim razmeram. Glavne točke nedeljskega sporeda bo tvoril seveda nogomet, in sicer v prven^vem obliki. Ljubljana Ko smo včeraj delali reklamo — tako pravimo takemu čtivu, ki se v športu nanaša na bodoče dogodke — za novo prvenstveno srečanje v domačem tekmovanju za točke na zelenem polju, še nismo vedeti, kaj se je med tem kuhaio in skuhalo za zeleno mizo. Iz zadnje službene objave Nogometne zveze pa smo izvedeli za prese- BlMIlBTOffiiilllllilllllllllllllilllMIliiinillliitlll LEPOTNA PIENA pospešuje krvni obtok v koži Vzpodbuja živahnejše delovanje kožnega tkiva IDab Ge pomtadiC Dobi se v drogerijah in parfumerijah netljivo vest, da je direktorij NZ razveljavil tekmo JL odn. preloženega H. kola med Hermescm in Dopolavorom t. t. v najbolj drakonični obliki, t© je, da je dve točki z izidom 2 : 0 zapisal v dobro Hermežanom, Dopolavoristi pa so se obrisali za senzacionalno zmago nad šišenskim moštvom, ki je že v oni tekmi kazalo vidne razpoke. Več o tem nimamo namena razpravljati, saj je dovolj zgovorno že samo to, da je bila ista enajstorica v manj kakor štirih tednih kaznovana kar dvakrat z razveljavije-njem vse tekme, kar ji daje ob vstopu v letošnjo sezono kaj slabo spričevalo. V ostalem pa se ti dogodki za zeleno mizo ne nanašajo samo na neposredno prizadeti moštvi, temveč prav tako tudi na ostale udeležence obeh divizij. Zadnja odločitev o tekmi Hermes-Dopolavoro t. t. je temeljito prevrgla vso prvenstveno tabelo — čeprav je šele v prvih početkih — in bo seveda pozneje kdaj tudi odločilna pri dokončni razdelitvi mest, od katerih bo na zadnje iz I. divizije prišla najboljša enaj-storica iz nižje divizije in obratno. Zaenkrat se je položaj spremenil tako, da v tabeli I. divizje vodi Hermes (čuden ta slučaj, če ga primerjamo z izidi velikonočnega turnirja), nato pa sledijo Ljubljana z enakim številom točk (2), medtem ko sta Mars in Dopolavoro t. t. na tretjem in četrtem mestu brez točke. Po gornjem se torej jutri srečujeta med seboj — prvi in drugi, kar zveni mnogo več obetajoče kakor če povemo, da sta to Hermes in Ljubljana. Konkretno je položaj za prvega — ki ga imamo zdaj najbolj živo v spominu z obeh tekem o praznikih — to pot vse prej kakor zavidljiv. Stara Ljubljana je spet kakor mlada in igra ta čas (to je treba še zmerom pristaviti posebej) kakor en mož m kakor v svojih najboljših dnevaih. To velja v enaki meni za vse deie moštva, predvsem pa za njene napadalne formacije, ki so se posebno minuli ponedeljek pokazale v najboljši luči. Ce bi nogomet ne bil igra z žogo in bi njegovi uspehi ali neuspehi ne bili odvisni še od toliko drugih okoliščin in ne samio od igralcev kot posameznikov ali celote, potem bi bil Jutrišnji dvoboj na stadionu v šiški za domačine izgubljen že danes Tako pa se po starem pravilu rajši ne spuščamo v napovedi in priporočamo samo — ogled na mestu, V predtekmi se bosta sestala — kakor je to zdaj določeno za vso prvenstveno sezono — dva nasprotnika iz n. divizije, in sicer to pot Vič in Mladika Tudi ta igra bi utegnila potekati v znamenju premoči Mladike nad Vičem, V3aj kolikor kažejo dosedanji nastopi obojih. Prav nazadnje je Mladika ukrotila celo prvorazredne Hermežane in zato, če bo količkaj zaigrala, tudi jutri ne hi smela imeti težav za dosego nove zmage v tekmah za točke. Ker se bodo Vičani s priznano požrtvovalnostjo branili prevlike nesreče, bo tekma gotovo tudi nudila marsikaj zanimivega in napetega. Pa s tem še ni izčrpan ves nedeljski spored ob okroglem usnju! »Brezposelni«, tc so v tem primeru oni, ki*ta dan nimajo opravka v tekmah za točke, tudi nočejo držati križem rok. Da ne bodo prikrajšani kot gledalci, so si svoj spored uredili v dopoldanskih urah, in sicer gre to pot za moštvi MARSA IN ŽABJAKA, ki bosta odigrali prijateljsko tekmo dopoldne ob 10.30 na Marsovem igrišču za Ko-Hnsko tovarno. Kdor želi torej dobiti nekaj namečka za popoldne, naj se pred kosilom potegne do Zelene jame! * Tretja vrsta športnikov, ki bo tudi na delu, to nedeljo, so table-teniški igralci, in sicer samo seniorji, ki bodo v organizaciji SK Korotana odigrali drugi del velikonočnega nagradnega turnirja — v petih različnih disciplinah. Tekmovanje se začne jutri ob 14. med moštvi in se bo nadaljevalo še ves ponedeljek od 8. zjutraj dalje, ko bodo najprej nastopili posamezniki, potem pari, nato dame posamezno in slednjič še mešane dvojice. Kakor je pokazal že junicrski del tekmovanja, je za ta nežni šport tudi zdaj sredi sezone na prostem mnogo zanimanja, tako da ni dvoma, da bo potek seniorskega dela nudSl gledalcem še več užitka kakor so ga imeli pred tednom dni pri naraščaju. s— SK Žabjak. V nedeljo ob 10. naj bodo na igrišču za Kolin sko tovarno vsi igralci L moštva zaradi prijateljske tekme s I. moštvom Marsa. Vsi točno. — Načelnik. Nemško-rumunsko prijateljstvo V četrtek je bila v Bukarešti svečano otvorjena nemško-romunska razstava »Avtomobilska cesta in vodne poti«. Priredil jo je generalni inšpektor za gradnjo cest v Nemčiji minister Speer skupaj z romunskim prometnim ministrom Buschilo. Razstava je prirejena pod pokroviteljstvom namestnika ministrskega svetnika Mihad Antonesca. Svečani otvoritvi so prisostvovali poleg prometnega tudi prosvetni minister ter mnogi dostojanstveniki. Prometni minister je v otvoritvenem govoru nagta-šal, da je treba razstavo razumeti kot nemško-rumunsko manifestacijo v okviru prijateljstva in skupnih naporov obeh narodov. V sedanji vojni ustvarjeno nemško-rumunsko krvno bratstvo se vedno bolj poglablja v vojskah obeh držav na bojišču in potom mirnih manifestacij, kakor je ta razstava. Nemčija in Rumunija sta imuli pri tem namen naglasiti potrebo sodelovanja in prijateljstva tudi v mirnem času. Državni tajnik Schulze-Feilitsch je Izročil pozdrave ministra Speera, ki se osebno ni mogel udeležiti svečane otvoritve. Izjavil je, da je lahko Rumunija po pravici ponosna na svoje cestno omrežje. Za Rumunijo pa tudi za Nemčijo bo zlasti važna ureditev Donave kot ene najvažnejših prometnih žil v Evropi. Nemški poslanik v Bukarešti von Kiillinger je v zaključnem govoru izrazil upanje, da bo razstava nov mejnik v vedno tesnejši povezanosti nemškega in romunskega naroda. 9000 šterlingov v morju Španski ribiči, ki so lovili ribe na ribiških ladjah »Santo Domingo« in »Carmen Figuera« med afriško obalo in Kanarskim otočjem, so zajeli v svoje mreže skrinjico. Ko so jo odprli, so našli v njej 3000 šterlingov. Verjetno poteka omenjena skrinja s kakšne potopljene angleške ali ameriške ladje. Ribiči so izročili skrinjico s 3000 sterlingi španskm oblastvom. Ogrlica Marije Antoinette na dražbi Te dni je bila prodana v palači Dronet na javni dražbi za 140.000 lir zlata ogrlica, ki jo je imela franco&ka kraljica Marija Antoinetta na sebi ko je bila v zaporu. Ta ogrlica ima pet zelo dragocenih medaljonov, v katerih 90 shranjeni iasje cesarice Marije Terezije in Ludvika XVL i Skrb za vojne sirote Znani rumunski novinar in glavni urednik lista »Korantos Pamfilueicaru« je sprožil v uvodniku svojega lista zanimiv predlog glede preskrbe in vzgoje vojnih sirot. Po njegovem mnenju bi morala država s posebnim zakonom odrediti, da bi sprejel v vzgojo in preskrbo po eno vojno siroto vsak samec, star nad 40 let, ter vsak zakonski par, ki ostane nad 10 let brez otrok. Ljudje brez dohodkov bi bili te dolžnosti oproščeni, drugi, ki imajo večje dohodke, bi pa morali sprejeti dve do tri vojne sirote. To bi imelo tudi dobre psihološke posledice, kajti v marsikaterem človeku, ki bi se čutil duhovno navezanega na takega otroka, bi se zdramil družinski čut. Aktivna ljubezen do bližnjega bi po mnenju romunskega novinarja utrdila tudi odpornost socialne organizacije proti napadom raznih demagogov. »Zobne ščetke" krokodilov Tudi krokodili po svoje negujejo zobe. V ta namen jim služi drobna tropična ptica, ki jim redno čisti zobe. Ptička zleti krokodilu v odprto žrelo, kjer mu pozoblje in odstrani iz zobovja vse ostanke jedi Krokodil pri tem večkrat tako previdno zapre svoje žrelo, da lahko ptička pravočasno odleti iz njega, ne da bi si ji zgodilo kaj hudega. Krokdili imajo torej žive zobne ščetke. Ameriki primanjkuje gumija Pomanjkanje gumija se v Amerikj vedno bolj čuti. Mnoge velike tovarne za izdelovanje sintetičnega gumija bodo začele obratovati šele v maju, ker niso mogle pravočasno dobiti strojev. Severoameriške rezerve v naravnem gumiju, ki so znašale v začetku vojne okrog 550.000 ton in v začetku tekočega leta še približno 200.000 ton, bodo najpozneje jeseni padle pod kritično mejo 120.000 ton. Poraba gumija za potrebe civilnega prebivalstva je bila močno omejena. V kratkem bodo za potrebo države zasežene vse privatne pnevmatike. Poleg tega bo pa treba v oboroževalni industriji in kmetijstvu do skrajnosti štediti z gumi jem. Lani je znašal Izvoz kavčuka s Ceylona 100.000 ton, letos naj bi se pa znatno povečal. Na gumijevih plantažah na Ceylonu bo zaposlenih letos mnogo več delovnih moči kakor jih je bilo lani Ogromna večina ogladevalcev se obrača na „JUTROV" OGLASNI ODDELEK vsak aai naročnik ie zavarovan ALI ste do ravnali naročnino? ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše drage matere, gospe Jerice Putrih roj. Peršin rekamo tem potom zahvalo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni g. univ. prof. dr. Lušic-ky-u, gg. zdravnikom interne klinike, g. šef-primariju dr. L. šavniku, gg. zdravnikom in čč. sestram zavoda za novotvorbe. Sv. maša zadušnica bo v petek, dne 7. maja t. L ob 7. uri v cerkvi sv. Jakoba. Ljubljana, dne 30. apriia 1943. ŽALUJOČI Strti globoke žalosti javljamo tužno vest, da nas je za vedno zapustil naš ljubljeni soprog, najboljši oče, dedek, brat, tast in stric, gospod GOMOL FRANJO vpokojenec drž. železnic in večletni potnik tvrdke Vok Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 1. maja t. 1. ob %4. uri popoldne z Zal — kapele sv. Jakoba — k Sv. Križu. Ljubljana, Gonars, dne 30. aprila 1943. Žalujoči: REZI, soproga; ing. FRANJO, sin; MILKA poročena LUBEJ, hčerka; LIDIJA, sinaha; STO J AN, BORUT, MIRAN, vnuka; MAJA, JASNA, vnukinji — ter ostalo sorodstvo Dotrpela je naša draga mati, nadvse ljubljena in nepezabna babica in prababica, gospa CECILIJA WINTER v 92. letu starosti. Našo drago pokojnico smo spremili k večnemu počitku dne 29. aprila 1943. Ob tej priliki se zahvaljujemo gg. dr. Jenko-Groyerjevi in Merljakovi za ves trud In lajšanje trpljenja ter vsem, ki so ob težki izgubi sočustvovali z nami. Ljubljana, Graz, dne 28. aprila 1943. Žalujoči PETELIN-ovi A. AI/IJXAJVDER: 29 0ZABUENI ROMAN »Takoj bova videli,« je sestri mirno odgovorila. Skočila je iz postelje, se ogrnila z nočno haljo, skrbno zaprla okno in jela natančno preiskovati vse, kar je bilo v sobi Podoba je bilo, da se ni tujec ničesar dotaknil. Predal, v katerem sta sestri hranili svoje skromne dragotine, je nedotaknjen tičal v omari. Tudi predal pisalne mize z njunimi pičlimi prihranki je bil nedotaknjen. Nobena ključavnica m bila vlomljena, nihče ni bil ničesar premaknil. Ko je iskala že dobršne četrt ure, je Dora zatrdila : »Ničesar ne manjka, prav ničesar se m dotaknil. Mogoče je samo dvoje: ali sva imeli opravka z vlomilcem, ki se m upal dokončati svojega posla, ker sva ga bili opazili, ali pa...« »Ali pa...?« »Nu... sama ne vem,« je Dora nekam malodušno dodala. Sestre ni hotela še bolj preplašiti; kajti druga, verjetnejša možnost je bOa po njenih mislih ta, da je hotel neznanec ubiti eno izmed njiju. Evelina je bila menda zadovoljna s pojasnilom. Ne da bi odprla usta, je gledala Doro, ki je z velikim truščem porinila težko omaro pred okno ter zaklenila in zapahnila vrata, ki so vodila v obed-nico. »Tako, sestrica!« je rekla Dora, še vsa zasopla od napora »Zdaj poskusiva spet zaspati, jeli? Pol treh je ura. Glej, zunaj se že dani. Eh, kako kratke so noči v tem letnem času!« Tako je kramljala še dolgo in razlagala sestri svoje načrte za bližnje letne počitnice, dokler je ni korenito pomirila. Evelinini odgovori so postajali čedalje bolj redki in zaspani in so nazadnje povsem utihnili. Dora pa je potrebovala mnogo dalj časa, preden se je otresla neveselih misli, in je s široko odprtimi očmi še in še ležala v postelji, zameta vala domnevo za domnevo in snovala načrt za načrtom. Ko je ob sedmih zazvonila budilka, se ji je zdelo, da je spala največ pol ure. Vstala je trudna, z razbitimi kostmi in rdečimi, zabrekBmi očmi. Priznati je morala, da je njeni detektivski podjetnosti še daleč do uspeha. Edino, kar je bila res dosegla, je bilo to, da je zbudila pozornost zločincev, ki so ji bih zdaj povsod za petami; ta zavest je ni bila Bog si ga vedi kako osrečevala. Ko je popila več skodelic vroče črne kave, ji je nekoliko odleglo. O poli osmih je poljubila sestro, ki je še spala, na čelo in odšla v pisarno. Pot s stanovanja do Ciuppika ni oila dolga. Dora je porabila zanjo po navadi blizu pet in dvajset minut. Imela je navado, da je na nekem križišču vsakikrat vzdignila oči in pogledala na električno uro. Če je le-ta kazala tri četrt na osem, je mogla nadaljevati z običajno hojo in se zanesti, da bo pet minut pred osmo v pisarni Ako pa je bilo več, se je morala podvizati, da ni mudila. Tudi danes se je ozrla po uri in presenečeno na-mrščila obrvi Kaj je pomenilo to? Ali je bila električna ura ponorela ali jo je bila doma budilka pustila na cedilu? Za vsak slučaj se je podvizala, z namenom, da čez nekaj minut pogleda na kronometer v izložbi draguljarja Montyja. Ce je res že tako pozno, ne bo več utegnila dohiteti zamudo in za časa priti v službo. Ko je prišla do draguljarjevega okna ,je videla, da manjka šest minut do devetih. Silna prepade-nost jo je obšla. Zdaj je bilo očitno, da je njena bbdilka za celo turo zadaj in da bo prišla za toliko prepozno v službo, kar pomeni, da jo gospodar lahko odslovi, ako je danes le količkaj slabe volje. Ko se je nato spomnila snočnjega pomenka med ugra-bilcema, se je izpremenila njena prepadenost v strah: točno ob devetih se sproži peklenski stroj, ki naj raznese šefa na kose! Dora se je ozrla po kakem taksiju, pa ni videla nobenega; tedaj se je spustila v obupen tek, ne meneč se za cestne ovire in za klice redarjev, ki so nadzorovali promet Vedela je, da gre poslej za vsako sekundo. Velika ura v stolpu pred hišo, kjer je bila pisarna, je kazala tri minute pred deveto. Dora je v diru stekla mimo osuplega vratarja. Hudobni na- smeh, s katerim je prokurist AUan pozdravil vstop zakasnele tajnice, se je izpremenil v docela bedast izraz, ko je z vihrajočimi lasmi šinila mimo njega in planila v šofevo delovno sobo, ne da bi potrkala na vrata. Ciuppik je komaj vzdignil glavo, ko jo je zagledal. »Odpuščeni ste!« je hladno dejal. »Izgovore si kar prihranite. Vsaka beseda je zaman!« Dora je globoko zasopla, nato pa kriknila z glasom, davečim se od tesnobe in groze: »V vaši pisalni mizi je peklenski stroj, ki se bo razletel točno ob devetih!« S temi besedami je težko omahnila na stol. Ciuppik jo je brez besede predirljivo pogledai Naglo je izvlekel uro, da vidi, koliko je, in pobledel. Nato je jel z vso naglico odpirati predal za predalom, ne da bi pri tem izgubil običajno preudarnost. Mlada uradnica, ko so jo bili poklicali na Dorino mesto in ki je že sedela na njenem prostoru za pisalnim strojem, je ob tovarišičinih besedah blazno zavpila in na vrat na nos pobegnila iz sobe. Ciuppik je v tem izvlekel iz zadnjega predala majhen zabojček in si jel zaman prizadevati, da bi odprl pokrov. »Zabili so ga!« je srdito zamrmral; to so bile njegove prve besede. Nato je vzel uro iz žepa in jo podal Dori »Glasno mi čitajte sekunde, kolikor jih še manjka do devetih!« je ukazal s stoično hladno« krvnostjo. Urejuje: Davorin Ravljen — Izdaja za konzoreij »Jutra«: Stanko yiraqt — Za Narodno tiskamo d, 4 kot tiskarnama: Fran Jeran - Za inseratni delje odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani