Političen list za slovenski narod.
i» poŠti prejemali velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
t gld., za en mesee 1 gld. 40 kr T administraciji prejemali, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta «gld., za četrt leta t gld.. za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. haročaino prejema upravništvo in ekspedieija v „Katoliški Tiskarni", Vodnikove ulice št. 2.
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: S kr.. če se tiska enkrat; 12 kr. že se tiska dvakrat: 15 kr.. če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
TredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/i6. uri popoludne.
Štev. 226.
V Ljubljani, v torek 4. oktobra 1892.
Letnik XX.
=90
Ali ima cerkev besedo v politiki?
Liberalizem ima povsod to grdo lastnost, da sicer kriči po svobodi in prostosti, a je ne privošči nikomur poleg sebe. Znano je, kako liberalne večine zatirajo narodne manjšine širom sveta brez razločka. Najostudneje se kaže ta nestrpnost nasproti katoliški cerkvi. Cerkev nosi prav tista bremena, kakor vsi drugi državljani, torej mora imeti enake pravice, kakor drugi državljani, a tega liberalizem že ne more vstrpeti. Pri vsaki priložnosti brezverstvo prikrajšuje cerkvene pravice. Tudi avstrijski liberalizem ni nič boljši.
Zadnje čase je tudi slovenski liberalizem zašel v take protinaravne in krivične zmote. Naši liberalci strogo terjajo, da duhovniki plačujejo in podpirajo, kdo vi, kaj vse, a govoriti kaj vmes — ako ni liberalcem po godu — tega pa ne. Tako se togote zadnje dni nad duhovniki, da so zoper družbo svetega Cirila in Metoda. Kake razloge imajo ? Saj so vendar udje družbe, duhovni delajo, priporočajo in zbirajo za-njo. Saj so na katoliškem shodu pohvalili družbo, saj so govorili za to, naj se po vzgledu družbe sv. Mohorja organiztije po farah na široki podlagi.
Vse to so storili, a nekateri so se drznili, tudi nekoliko pograjati nekatere osebne zadeve v odboru, to pa je groza. Zakaj? Zato, ker so te osebe slučajno liberalne. Ko bi bili nekoliko se pritožili zoper neliberalne odbornike, to bi družbi ne bilo nič škodovalo in g. dr. Ferjančič v zvezi z g. Koblarjem bi ne bil napravil nobenemu slovesnega banketa, a ker je liberalizem zadet, odtod tak ogenj.
Tako je pred nekaterimi tedni rekel nekdo izmed njih: „Naš škoj uaj le dii vsako leto tisoč goldinarjev, da jih mi razdelimo, pa ga bomo na rokah nosili." Tako! Če pa ta škof reče, jaz želim družbi to-le premembo, takoj odgovarjajo: „Tega
pa ne, on nima nič govoriti, to so politične reči, v katere se cerkev ne sme vtikati" itd.
Tako sa piše na celi vrsti po listih: „Najbolj morda pa jo je mislil g. dr. Triller-ja „Rodoljub" zibeliti, ko je prišel z bibličnim rekom: Moje kraljestvo ni od tega sveta, češ, s tem je duhovnikom vsako delovanje prepovedano, razven maševati in moliti."
To napačno naziranje, katero se najde tudi pri dobrih ljudeh, je treba korenito popraviti. Carkev katoliška ima namen, ljudi pripeljati k konečnemu cilju, to je k večni sreči, v nebesa. Zato cerkev potrebuje pomočkov in sredstev. Vsako dobro delo pomaga za nebesa, vsak greh pa brani v nebesa, zato je gotovo, da ima cerkev govoriti dolžnost in oblast, kjerkoli gre proti grehu ali za dobra dela. Zdaj nastane vprašanje: je li to, kar spada v politiko, nravno dobro ali slabo, ali je kaj drugega?
Recimo n. pr. zakoni o šoli, o cerkvi, o ubož-nih ustanovih, razni ustavi, ustanove, društva, naprave, davki itd. Ali je vse to tako, da more biti dobro ali slabo? Vsakdanja skušnja nam pove, da je vse to lahko dobro ali slabo, da so torej ljudje odgovorni pred Bogom, ali tako ali drugače delajo. Ako pa je stvar taka, ima cerkev pravico in dolžnost, govoriti in reči: to je dobro po naši veri, to pa je slabo, in vsak kristijan ima dolžnost, cerkev v teh rečeh poslušati.
Vse politične reči, katere se kakorkoli dotikajo verskih ali n r a v -skih resnic ali načel, ali so v zvezi s cerkvenim pravom, spadajo naravnost v cerkveno sodnost in vse kričanje liberalcev tega ne more premeniti, le surova sila zaduši pravico, pa to ni liberalno.
Kaj pa je z onim rekom: „Moje kraljestvo ni od tega sveta". Kaj to pomeni, vsakdo lahko razvidi iz biblije. Pilat je vprašal Jezusa, kje ima svoje služabnike in vojake, ako je kralj judovski ?
Na to mu je rekel, da ni tak posveten kralj, da b1 imel vojake itd., ampak da je prišel zato na svet, da resnici spričevanje daje. Enako tudi cerkev nima vojakov, bričev, vojašnic in jetnišnic, ker ni kraljestvo tega sveta, pač pa ima nalogo, resnici spričevanje dajati, to je, povedati v vseh, tudi političnih rečeh : tako je prav, tako pa je napačno. Cerkev ima pravico, sodelovati v vseh političnih rečeh, vendar tega ne stori, kjer ni potrebno ; kadar pa je potrebno, tedaj pa ima tudi dolžnost, kojo mora spolnovati, bodisi ljudem všeč ali pa ne. Kdor tega ne pozna, ne pozna naloge katoliške cerkve. Kdor se temu upira, upira se delovanju svete cerkve.
Zato velia tudi za nas: „Kristus tudi nas uči po svoji cerkvi in po njej nam kaže pravo in rešilno pot v večnost. Zatomora politika, ako noče delati zoper Kristusa in pri svojem pogajanju za časne naše koristi ne spraviti v nevarnost naše večnosti, ozirati se kakor na Kristusa tako na cerkev, njegovo namestnico." Tako uče naš mil. knezoškof.
In to naj si zapomnijo rovači proti I. slovenskem katoliškem shodu. Tam je bilo mesto škofom in brez njih bi ne bilo katoliškega shoda; opravičeno so nastopili v zboru, koder se je vse razmotrivalo le po načelih katoliške vere. in neopravičen bi bil shod imenovati se katoliški brez njih ali celo proti njim. — In to resnico hočejo tajiti atletje, bojujoči se proti shodu, to tajenje hočejo tudi slovesno poudarjati na slovesnem banketu 9. t. m. na starem strelišču.
Zato ima pa nameravani „slovesni banket" laži-liberalni, cerkvi nasproti uporni značaj, in brez ozira na to, kaj se bode še govorilo, že to v vabilu izraženo radikalno nasprotsvo katol. shodu ni katoliško.	Lig. -f- 6.
LISTEK
Vdajmo se!
Gospod vrednik! Lepo prosim, dovolite mi malo prostora v nesrečnem „Slovencu", da dâm duška svojim obupnim mislim. — Kar sem se že dolgo bal in tresel za katoliško-narodno stranko, zgodilo se je. Ljubljanski orakelj je govoril. Narodova tribuna dr. Tavčar in Hribar sta odprla svoja modra usta in spustila med svet fulminantna govora, in da je triumvirat popoln, prisilil se je k njima še veleučeni g. prof. Šuklje.
Potrt, u n i č e n j e z d a j k 1 e r i k a 1 n o -jezuitski zmaj! — Govorili so ti trije modri možje na mestu zato edino pristojnem, v debati o deželnem proračunu. V kakšni zvezi je konservativna stranka s kranjskim deželnim proračunom, mi ubogi zemljaui sicer ne razumemo, to vedô le vzvišeni bogovi olimpski ob bregu Ljubljanice. Sevéda, kle-rikalno-jezuitski zmaj mora se pobijati z vsemi sredstvi, na vsakem kraju, o vsakem času. Ni bilo dovolj, da je glasilo razumištva slovenskega leta in leta trobilo na boj zoper vojevodo črne klerikalne vojne, zoper „zlobno roko" knezoškofa ljubljanskega, moža .navdahnjenega z j e z u i t&ki m d uhom" („Slov. Narod"), spravilo na noge elito ljubljanske poulične garde, da mu je bombardovala s
težkim kamenjem srednjeveško trdnjavo; — ni bilo dovolj, kar je nagromadil „Slovenski Narod" in „Rodoljub" zoper „k a t o 1 i ške f a r i z e j e", „fanatike rje" in„brezdomovince"; — ni bilo dovolj, da jih je bandit „Brus" obrusil do belih kostij ; — ni bilo dovolj, da je prerokoval dr. Nevésekdo v epobalnem, vekovitem romanu „4000" ; — zgoditi se je moralo še poslednje, prišle so Filipe za klerikalno vojsko, — stoglava hidra je poteptana, nikdar se ne bo več dvignila s prahu. Govoril je fini g. dr. Tavčar z vso le njemu lastno nedosežno eleganco v začetku o uradnih polenih, potem pa zoper „ognjevite mlade duhovnike", in klical na pomoč celo sv. Duha zoper knezoškofa.
Govoril je gosp^ Hribar, „častni meščan" ljubljanski, zastopnik slovanske banke, ki se bojuje na čelu napredne, z razkolom aliirane vojne zoper slo-.vanske črne brate; pokazal je svoje temeljite študije, proti katerim je vsa učenost škofov in duhovnikov prazen dim; pokazal je, d'à znâ, recimo, več kot hruške peči.
Sreča, da ni govoril tudi župan ljubljanski in slovesno prepovedal za vse večne čase, da nihče izmed klerikalne stranke ne sme več stopiti v stolno .mesto slovensko.
Govoril je velenčeni g. prof. Suklje, zakaj proti nemškutarski ali vladni stranki si ne mara lavorik
trgati, radikalna stranka pa ne pozna nobenega re-špekta, samo črna vojska je hvaležen objekt za govorniške ekspektoracije. In ravno g. Suklje je najbolj merodajna oseba, govoriti o namenih klerikalne stranke, saj mu je znabiti znano, kako je neki profesor zgodovine v Rudolfovem ognjevito branil vero, „dragoceno svetinjo našega naroda; saj morda sam ve iz lastne skušnje, kdo in kaki so tisti „štreberčki", ki vzdihujejo po mandatih (ipsišsima verba) in visokih službah.
Sevida je sicer običajno, „noblesse oblige", pri političnih strankah, da druga drugi vsaj ne odrekajo prepričanja, bodisi v dobrem ali slabem pomenu ; samo pri konservativni stranki ni „nobenega prepričanja" (ipsissima verba!), je golo hinavstvo.
Morda je tudi to psihološko stanje znano gosp. profesorju, saj piše „Slov. Narod" 24. septembra t. 1.: „Vse naše kreposti in slabosti, plemenitost in podlost, vse je le posledica psihološkega stanja. .. . Mišljenja in naziranja ni moči svojevoljno spreminjati. Mišljenje izvira iz psihe, je kot taltb vedno naravno, normalno, torej zdravo." Pomeril je gosp. profesor uničujočo mitreljezo svoje feno-malne zgovornosti v črno vojsko, z mogočnim glasom združil razdvojeno napredno vojno pod eno zastavo, na kateri je geslo: „Veraninadnev-
Politični pregled.
V Ljubljani, 4. oktobra. Notranje dežele.
Delegacije. Včeraj smo omenili, da je pričakovati, da bodo razprave delegacij letos burnejše, nego so po navadi. Navadno v skupnih sejah niti nobenega razgovora ni bilo. Vse se je izvršilo v odseku, delegacija je le tiho pritrdila odsekovim sklepom. Letos bode to drugače. Mladočehi hočejo govoriti tudi v plenumu. Če tudi se mi ne strinjamo z mladoČeško politiko, ali v tem oziru pa jim dajemo popolnoma prav. Delegaciji bodeta s tem dobili še le nekaj veliave in prebivalstvo se bode jelo z;'mje zanimati. Dosedaj se za delegacije nikdo zmenil ni, dasi so se v njih razpravljale tudi najvažnejše reči. Vladne predloge bodo gotovo vse vsprejete, ker vlada ima v avstrijski delegaciii skoro petdeset glasov zagotovljenih, vsa opozicija bode pa štela kakih deset glasov.
Hrvatska. Politične razmere na Hrvatskem so kaj žalostne. Pri takih razmerah bi bilo vsekako želeti, da se sporazumita obe opozicijski stranki. Zal, da je le malo upanja, da se to zgodi. Pristaši stranke prava nočejo slišati o nikakem skupnem delovanju z zmerno opozicijo, dokler se poslednja ne odreče popolnoma svojemu programu in ne stopi v stranko prava. Tega pa zmerna opozicija ne more storiti, ker politika stranke prava v vseh ozirih vendar ni najboljša in pri sedanjih razmerah ne obeta nobenega vspeha. Poslednje volitve so pa tudi pokazale, da stranka prava nima takega vpliva, nego se je občno mislilo. Le tako dolgo je bila močna, dokler jo je v nekaterih okrajih podpirala zmerna opozicija. Ker ni le podpora stranke prava potrebna zmerni opoziciji, temveč tudi narobe, je torej naj-pametneje, da vsaka stranka nekoliko prijenja in se tako doseže sporazumljenje.
Vnaiije države.
Srbija. Belgrajsko sodišče je izpustilo vse osebe, katere je bil dal zapreti liberalni mestni prefekt zaradi bivših izgredov. Sedaj mislijo tisti, ki so bili zaprti, tožiti prefekta, ker jih je dal brez povoda zapreti. Po ustavi se tako kratenje osebne svobode kaznuje s petletuo ječo. Prefekt je nečak regenta Belimarkoviča. Po deželi so se pa jeli prikazovati roparji, ki pa ropajo le liberalcem, uaprednjakom in radikalcem pa ne. Napali so že več krajev. Ti roparji so torej orodje radikalne stranke. Vsakdo se še spominja takih političnih roparjev in požigalcev, ko so še vladali naprednjaki. Posebno je še v spominu neki Soldatovič. Če vlada v kratkem teh roparjev ne užene, bode njih pritisk vplival na volitve. Kmetje se bodo bali, voliti liberalce, da jim roparji ne pož?6 hiš in ne odžen6 živine.
Bolgarija in Grško. Bolgarska vlada je zaprla devet grških šol v južnem delu dežele. Osnovati hoče druge šole za Grke, v katerih se bode učila tudi bolgarščina. Dosedaj se Grki v Bolgariji ravno tako neso marali učiti deželnega jezika, kakor se ga Nemci pri nas ne marajo. Grška vlada se je pritožila v Sofiji in pri velevlastih, ker so se zaprle grške šole. Nobena evropska vlast se pa za te pritožbe dosti ne zmeni. K večjemu Francija bi utegnila podpirati grške težnje. Bolgarska vlada baje svojih naredb ne misli nikakor preklicati. Te naredbe se pa tičejo le ljudskih šol. V grških srednjih šolah je pa ostalo vse pri starem.
Nemčija. Vojaška predloga se je že izročila pruskemu ministerstvu, da o njej izreče svoje mnenje. Pomnožilo se bode baje posebno število
nem redu!", in navalila je brezmejnim fanatizmom na slabo disciplinirane črne trume, in — zmaga je popolna!
Zatorej nujno svetujem vsem nesrečnim, pobitim sobojevalcem, pozivljem vso črno vojsko: konjike in pešce, častnike in prostake: Konec naj bol U d a j m o sel Kapituliraj m o ! Ustavite naj-prvo Vi, gospod vrednik, takoj nesrečno svoje glasilo „Slovenca". Vojna je uničena, razkropljena, čemu nam bo bojni rog? — Kot mirovnega parla-menterja pošljimo takoj goriškega preroka v nasprotni tabor, da nam sprosi premirje; vdajmo se na milost in nemilost. Naj nam za kazen tudi vsa okna pobijejo, vse hiše sramotno počrnijo, naj nam slečejo črne suknje, naj nas pehajo po stopnjicah vseh naprednih hiš; naj nam tudi prepovedo govoriti svoj materni jezik, katerega smo izdali; naj naša imena izbrišejo iz knjige slovenskega naroda ; naj nas zapodi po svetu, da bomo tavali okoli brez domovine, kakor Peter Shlemyl brez sence; — vdamo se brezpogojno.
Kaj ne, gospod vrednik, to je pravi „Galgenhumor" 1 A oprostite, ne morem drugače. Strah pred tem triumviratom „Tavčar-Hribar-Šuklje" mi je pretresel vse ude, prevzel mi dušo. Boka mi trepeče, — ne morem več!
Če morete, potolažite me 1 Liga 19.
podčastnikov. Pri pešcih se bode uvela dveletna aktivna služba. Samo tisti, ki so bili kaj kaznovani pri vojakih, bodo ie za naprej služili tri leta.
Afrika. Angleži ostavijo Ugando koncem marca druzega leta. Tako je sklenil ministerski svit. S tem sklepom so angleški liberalui listi jako zadovoljni, konservativni pa grajajo ta sklep liberalne vlade, da bode Angliji in nje ugledu mnogo škodoval. Tolažijo se pa s tem, da se sedanja vlada ne bode obdržala do marca. Konservativci bodo pa preklicali ta sklep.	a
Izvirni dopisi.
Z Goriškega, 30. septembra. (O družbi sv. Cirila in Metoda.) Še vedno je na površju zadeva družbe sv. Cirila in Metoda, katera se ni napadala. Sedaj se hrumi, da je bila družba napadena! Videti je, da ti možje identiiikujejo družbo sv. Cirila in Metoda s svojimi — osebami!! Nam družba spada mej „uecessaria" (potrebna), torej smo jo pohvalili in toplo priporočili, osebe pa so nam bile „dubia" (dvomne), zato smo si dovolili — „libertatem" (svobodo).
Liberalci pa, kakor je videti iz njihovega ro-vanja, štejejo družbo samo — za „dubia", mej postranske stvari, a svoje osebe — za „ n e -cessaria". Gospod Koblar je rekel: „Izpulite ljuiiko, a pšenico pustite." Ko je pa katoliški shod hotel iz katoliške njive izpuliti one, katerim niti vera niti verska šola ni po godu, je protestiral g. Koblar, kar se očividno ne vjema z dolžnostmi pooblaščenega „kuratorja". Sicer pa je tudi mogoče, da se ne vjemamo v pojmih. Dandanes je svobodomiselnost, mišljenje brez mišljenja — tudi v navadi. Morda je njemu ljulika, kar je nam pšenica? Kdo vi?
Kdo razdira družbo sv. Cirila in Metoda? Liberalci so v tem jedini: Katoliški shod, ker jo „toplo priporoča". To je logika, kaj, gospod vrednik! Mi vendar nesmo tej logiki kos, kajti mi trdimo, da jo oni razdirajo. Par dokazov!
Bili smo v Postojini o priliki skupščine družbe sv. Cirila in Metoda. Gospod Žlogar je res krasno razkrival razvoj tega društva, tudi verski njen značaj je odločno poudarjal — dasi mnogi o onih točkah mrmrajoč neso bili s cela zadovoljni. Da ne poreče kdo, da smo denuncijanti, nadaljujemo. G. Žlogar je posebno z veseljem opozarjal, da smo mi Slovenci, dasi drugod rarcepljeni, vsaj gledi tega društva jedini. Bili smo tam iz vseh slovenskih pokrajin, iz vseh stanov, stara stranka in „mlada", konservativci in radikalci, liberalci in katoliško misleči. Vsi smo bili zadovoljni, do — banketa. Čudno, poreče kdo. Saj tam se še le začenja veselje! In vendar se je društvu kot celoti veselje in prvi dober vtis opelinil — z napitnicami, s katerima sta nas osrečila g. Luka Svetec in g. Mandič.
Prvi je začel trditi, da liberalcev mej nami ni bilo in jih ni. Dalje je priporočal duhovnikom ljubezen. Iz konteksta je bilo videti, da jim jo priporoča zato, ker jo baje preveč zanemarjajo.
Drugi je bil pa bolj radikalen. Ta je rekel „franko" v svet: „Vera ni v nevarnosti." Ta je bila jedna, druga: „Slovenski narod ne bode popred dobro stal, dokler ne izbero bolj odločnih poslancev."
Vprašamo, ali je bilo „taktno", v prid je-dinosti, v družbi, v koji se je ravnokar poudarjala nebeška jedinost, v koji so bili pristaši raznih političnih in drugih nazorov pričujoči — spravljati na dan politična vprašanja, dajati brce jedni polovici udeležencev, poudarjati, da vera ni v nevarnosti v družbi, ki je načelno — verska, ki ima načelno na temelju vere katoliške z vedo vred braniti tudi narodnost našo!?
Ako bi bil kateri izmej nas ono netaktnost napravil in bi bil rekel, da priporoča radikalnim poslancem slovenskim nekaj več — vere in manje ljubezni do nevere itd., hrumelo bi se iz razburkanih src proti nam celi mesec po „Edinosti", „Miru" itd. itd., a proti g. Luki Sveten in drugemu gospodu se ni storilo ničesar v ohranjenje edinosti in sloge v družbi sv. Cirila in Metoda — ker so njihovi politični pristaši. Sloga, edinost našim nasprotnikom pomeni absolutno komandirati, ne pičice popustiti liberalnih svojih načel — sicer pereat društvo!
Katoliški shod jo opozoril, da naj se malo bolj pazi, da sa bode vse. kar se godi pod imenom družbe sv. Cirila in Metoda, res vjema I o s s v o j i m kon6 ni m namenom, da
bomo slovenski a tudi katoliški i a vsaj približno v posnemanju kazali svetost s v. Cirila iu Metoda v svojem govorjenju, pisanju in dejanju.
Jaz upam, da gospod Koblar tega ne bo tajil. Kakor pa smo iz „Slov. Naroda" poizvedel», je nedavno neka podružnica družbe predstavljala igri: „Ženski jok" in „Dober dan".
V	teh igrah ni niti jedne ideje, ki bi se vje-mala z namenom družbe sv. Cirila in M e t o d a. Druga celô ni druzega, nego pravcato vasovanje, z vsemi nijansami 8 to razliko, da se to navadno godi v temi — a se je igranje malo sra-možljivo predstavljalo v luči na odru.
Torej katoliški shod je vedel, zakaj je sklenil, da naj se društvo sv. Cirila in Metoda tako osnuje, da se bo vjemalo z željami naših vladik.
Lig. + I-
Iz Loža, 1. oktobra. Po dolgem molku zopet jedenkrat nekaj iz starodavne notranjske prestolnice, porečeš morda, blagovoljni čitatelj. Res, da ne bodem poročal v bojda novih, zanimljivih izkopinah na zgodovinskovažnem prostoru slavnega japidskega tabora „Terpo", niti o listinah, ki naj bi pričale mogočnost ter slavno davnost v turških bojih pre-znamenitih loških grofov. Tudi ne o njih zamretju ter prehajanju njihove vlasti iz rok v roke, kako da je njihov grad zapal slednjič vse rušečemu go-bovju „časovne hydre" in kako sedaj službuje kot praktičen znanik in pristen tolmač svetopisemskih besed: „Vanitas vanitatum, et omnia vanitas!" Pustimo za sedaj poetična davnost in prestavimo se v golo sedajnost.
Povod sledečim mojim vrsticam, je milostni poset prevzvišenega gosp. kneza in vladike ljubljanskega. Ob kratkem rečeno: V Starem trgu pri starem mestu Ložu je bila birma. Nočem vsega natanko opisovati, zadostuje naj naslednje:
V	torek dné 27. septembra zvečer so dospeli prevzvišeni gospod vladika spremljani od čč. gg. duhovnikov, ki so Njih prevzvišenosti došli nasproti do železnične postaje na Rakek, mej pokanjem to-pičev in slovesnim zvonenjem v vseh župnijah ob cesti skozi mesto Lož v Stari trg. Da sta bila mesto in posebno še trg ob priliki poseta od tako prevzvišenega gosta dostojno okrašena, s slavoloki tako rekoč posejana, da so vihrale skoro raz vse hiše slovenske trobojnice v znak prisrčne udanosti do priljubljenega vladike, a tudi v znak, da pristno narodno jedro nikakor še ni snetivo, se mi zdi po izkustvu nekje drugod omembe vredno. Da se je čutila vsa dolina od vznožja sivega Snežnika tja do pomorja cerkniškega jezera presrečno, ko je vzrla v svoji sredi svojega višjega pastirja, smete biti uverjeni.
Drugi dan zbralo se je od blizu in od daleč nad 1500 birmancev s svojimi botri in botrami. Slavnost pričenši se ob 8. uri zjutraj trajala je vštevši sv. mašo, pri kateri so domače pevke vsekako čast delale trudoljubnemu gosp. nadučitelju Gašperinu in pa prekrasen nagovor prevzvišenega vladike, skoro nad pet ur. Kako doumne, tehtovite in neovržene besede, ki so jih govorili prevzvišeni! Bog daj, da bi obrodile v nedolžnih srcih birmancev, kakor tudi v sprejemljivih botrov in boter naj-obilega sadu. Sicer bi pa želel, da so bili prisotni neke vrste ljudje.
Po končanem sv. opravilu bila je kanonična vizitacija v cerkvi, katera bi vsekako pred par leti prevzvišenemu ne bila ugajala, ki je sedaj po mar-nem prizadevanju preč. domačega gosp. župnika dobila povsem novo in kolikor možno dično lice, zlasti ker se je pokopališče pred in okoli cerkve spremeùilo v krasen prostor. Za to vedo gotovo i vsi domači farani preč. gospodu župniku vso čast in hvalo.
Po kratkem odmoru čutili smo pri obedu pre-Ijubeznjivo priprostost značaja Njih prevzvišenosti, ki so v svoji napitnici na domačega gosp. župnika ter duhovstvo v obče, kakor tudi v osebi gosp. nad-učitelja — učiteljstvu napili t-r želeli primerno dnevu birmovanja, da bi duhovni otroci prvega iakor tudi duhovni in lastni druzega stanu svojim Toditeljem čast delali spolnjevaje želje svojih bivših ali bodočih botrov po namenu zakramenta svete birme in tako osrečili stariše svoje in sebe v veke. Saj pravi že itak svetopisemski pevec: Beatus qui implebit, desiderium suum ei ipsis, srečen, kdor Uresniči svoje dobre želje v svojih otrocih. — Nato
(Dalje v prilogi.)
Priloga 226. štev. „Slovenca" dné 4. oktobra 1893.
so se prevzvišeni v cerkvi znova zbranih ovčic in se odpeljali proti Planini.
Dal Bog, da bi spomin na Njih prevzvišenosti poseta obnavljal vedno i spomin Njih prevzvišenosti besede ter porajal obilen sad!
Iz Prage, dné 28. septembra. (Srednje šole. — Petdesetletnica plzenjskega piva. — Paganski pogreb v Pragi.— Senzacijska pravda.) S kratkim govorom, obsezajočim enajst besed, — završil je danes namestnik grof Thun deželni zbor po tritedenskem zborovanju in 7 sejah, ter ga odložil, ne da bil odobren deželni proračun. Toda še jedna točka je zginola z dnevnega sporeda, in to je — nesrečna sprava, ker je bil Plener takoj v prvi seji pahnjen raz sedlo.
Zasebnim šolam na Češkem je deželni zbor dovolil podpore 20.000 gld. za I. 1892, in sicer „Matici školski" (za 21 šol) 11.750 gld., „Schulvereinu" (!) (za 9 šol) 3550 gld., češkim katoliškim šolam 1650 gld., nemškim katoliškim šolam 2250 gld., židovskim 800 gld., torej so prejele češke šole 13.400 gld. in nemške (z židovskimi) 6600 gld. podpore.
Početkom šolskega leta se je letos vsprejelo na vseh 9 drž. čeških šolah v Pragi 4007 dijakov, in sicer na gimnazijah 2694 in na realkah 1313 dijakov, in je torej letos za 139 dijakov odpadka na gimnazijah, proti 245 dijakov naraščaja na realnih Sdlàh. Dalje bodi omenjeno, da na vseh 8 državnih srednjih nemških šolah (5 gimnazij in 3 realke) ne broji število vsprejetih dijakov 2500, med kojimi je skoro 500 Cehov, nad 1000 Židov in pravih Nemcev — samo 9001
Svetovni zavod meščanskega pivovara v Plznju bode dné 5. oktobra proslavljal petdeseto leto svojega obstoja. Nadejam se, da ustrežem nekaterim ič. čitateljem, čestilcem izbornega piva, ako jim povem nekoliko podatkov. L. 1840 bil je položen temeljni kamen, in prvo leto (1842) skuhalo se je piva samo 6464 veder (3657 hektolitrov). Toda leto za letom se je bolj omililo plzenjsko pivo in glas o njem letel je preko mej. Pivo „Meščanskega pivovara" poznato je po širnem svetu, bilo je odlikovano na brezštevilnih izložbah. Pivovar se ponaša, da zalaga i kleti cesarjeve s svojim napôjem. Davka plsinje pivovar na leto 1,200.000 gld. Praga n. pr. popije aa leto plzenjskega piva 90.000 hektolitrov, Dunaj 60.000, Berolin 36.000, Plzenj 22.000 in Amerika 60.000.
Prijeten in morda najvspešneji recept zoper kolero nahaja se v Spisku v zgodovini meščanskega pivovara, koji slove : „Vsled tega, da ima pivo iz meščanskega pivovara v Plznju t sebi obilo ogljikove kisline, hmelovine in alkohola, je na stotine za kolero obolelih ljudij, koji niso mogli povžiti ni studenčnine ni koščka ledu, ozdravelo, ker so pili to pivo. Osvedočilo se je to sijajno za dobe kolere v 1. 1850, 1866 in 1873, in lahko dokaže vsak zdravnik, koji je tedaj zdravil za to boleznijo obolele osebe." — To zveni sicer kot reklama plzenj-skemu pivu, toda recept bi ne bil baš slab.
Poseben pogreb je te dni videla Praga, in sicer paganski pogreb. Umrla je namreč 231etna dahomejska amazonka Gutt», člen bojevne daho-mejake družbe, koja že nekoliko dni zabava praško občinstvo na Strelskem otoku s svojimi bojnimi plesi. Pogreb se je vršil iz kapele patologiškega ustava češkega vseučilišča, kamor se je popoldne pripeljalo 22 Dahomejcev, in sicer 6 mož in 16 amazonk, oboroženih s puškami, v fijakrih. Rajnica je ležala v navadni odprti krsti v zadnjem oddelku za nekatolike in bila je pokrita s pisanimi krili. Načelnica Gumma je pa umrli izkazala razne vojaške časti, obvezala Guttino obličje z belim robcem, naretlši ji na glavi dva vozla. Nato pristopi k nogam, odtrga zaplato od krila ter ji zveže palce, potneje so krsto položili v mrtvaški voz in jo odpeljali na olšansko grobišče, kjer so Gatto pokopali na prostoru za nekatolike. Amazonski bojevniki so z venci okrašeno krsto spustili sami v grob ; metali eo Vanj prsti, slovo jemaje s pozdravom „bua Gutta". Dva Dahomejca sta govorila nek pogrebni govor. Nato so sedli zopet v kočije, — na prvi je vihrala vojaška zastava, ter so se peljali nazaj v Prago. Na ulieah je stalo na tisoče in tisoče radovednega ljudstva. Na grobišču je pa policija prepovedala Dakomejeem — v grob streljati,
Toda še večjo senzacijo, nego pogreb uboge „Gutte", vzbuja tu senzacijska pravda o grofovski dedščini, koja se je v soboto pričela pred porotnim sodiščem proti nadgozdarju in ravnatelju J. Weineltu in upravniku G. Kleidorferju. Oba sta tožena, da sta goljufivim načinom izvabila iz slaboumnega in vedno vinjenega grof» J. V a 1 d š t a j n a — nad pol milijona goldinarjev. Take pravde že davno ni bilo v Avstriji; obravnava bo trajala tri tedne in povabljenih je blizu 118 prič, med kojimi se nahajajo: 1 kardinal (grof Schiinboro), 4 princi, 1 minister, 9 knezov, 16 grofov, 3 baroni, 3 vitezi, 1 dvorni svetnik, predsednik okrajnemu sodišču v Mostu in 5 vseučiliščuih profesorjev ; dalje mnogo odvetnikov, zdravnikov, psihiatrov itd. Prečitano bode 1400 dopisov, brzojavk, pogodb itd. Obširna obtožba obseza 113 drobno popisanih stranij na pol | pôle. Svojedobno več o tej obravnavi.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 4. oktobra.
(Presvetlega cesarja god.) Povodom današnjega imendne presvetlega cesarja so prevzvišeni knezoškof v stolni cerkvi darovali pontifikalno sveto mašo, katere so se udeležili g. deželni predsednik baron Winkler, deželni glavar g. 0. D e t e 1 a z gg. odborniki, predsednik trgovski in obrtniški zbornici g. J. Perdan , župan g. Grasselli, načelniki raznih uradov in mnogo druzega odličnega občinstva.
(Pastoralna konferencija) bode v Ljubljani prihodnji četrtek ob 10. uri dopoldne.
(Slovesna izročitev vitežkega križca Franc Jo-Žefovega reda preč. g. kanoniku Josipu Marn-u) vršila se je danes ob 11. uri predpoludnem v telovadni sobani tukajšnjega gimnazijskega poslopja. Nad podijem v sobani bila je sredi zelenja in cvetlic in raznih drugih okraskov soha presvetlega cesarja pod belo gimnazijsko zastavo s podobo sv. Alojzija. SIavno8ti udeležili so se: mil. prelat g. dr. A. Ce-bašek kot komisar knezoškoiljskega ordinarijata, blagor, g. župan ljubljanski, Peter Grasselli, c. kr. deželni šolski nadzornik, blag. gosp. Josip Šuman, ravnatelja obeh gimnazij, profesorji obeh zavodov in corpore, blag. g. Fran Mam, profesor iz Zagreba, brat slavljenčev, in mnogo drugih častiteljev in prijateljev slavljenca. — Slavnost bila je sijajna in iskrena, spodbudna za dijake, ki so svoje naudu-šenje za bivšega svojega profesorja pokazali z lepim petjem, ogovori in naudušenimi „Živio"-klici, s katerimi so slavljenca pozdravljali v dvorani. Prepričani, da ima čast. gospod kanonik po celi Sloveniji toliko častilcev in prijateljev, kolikor ima mati Slovenija hvaležnih sinov, prinesemo jutri dalje poročilo o današnji slavnosti, kajti za danes došlo nam je daljše poročilo — prepozno.
(Knjige družbe sv. Mohorja) so dotiskane in se že razpošiljajo.
(Nekaj v vzgled in strašilo.) Ii Gorice se nam piše: „Slov. Narod" je poročal o slovesnosti, ki se je godila v spomin furlanskemu pesniku Zorutti-ju. Liberalci so mu hoteli napravili neki spomenik. Katoliško misleči pa so sklenili, da dajo, kar imajo dati v oni namen, za konvikt sv. Alojzija, kamor se vsprejemajo nadarjeni otroci, ki bi pa sicer radi uboštva ne študirali. Liberalci jim radi tega očitajo — brezdomovinstvo, indiferentnost v narodnosti, dasi skoro izključljivo le duhovniki oni zavod že toliko let vzdržujejo 1! Liberalcem je vsak katoličan brezdomoviuec, nenaroden, ako njemu davka ne plačuje in mu ne robotuje: bodi sicer, da za svoj narod žrtvuje zdravje, čas in denar 1 Kakor kje drugje, tako tudi v Furlanih hodijo nekoji, dasi bi ne smeli, liberalcem na limanice. Podpisali so n. pr. poziv na spomenik, dasi je bilo rečeno, da se bodo doneski objavljali le v listu, katerega vrednicaje — Židinja Luzzatto!! Ti katoličani pusti, da se drzno prezira katoliški list „Ecco del' Litor.". Kdaj se bomo katoličani zavedali svojega katoličanstva, kdaj bomo na njega ponosni in v njem edini 1!
(Pevski zbor „Glasbene Matice") je imel 27. septembra svoj redni občni shod in volitev novega odbora. V seji dni 30. septembra se je novo voljeni odbor tako ustanovil: načelnik je zopet deželne 8odnije svčtnik J. V e n c a j z , pevovodja učitelj „GlaBbene Matice" M. Hubad, pevovodje namestnik učitelj A. Razinger (nov), tajnik gimn. učitelj A. Štritof, arhivar račtonski asistent A.
Petrovčič (nov), reditelj odvetnik dr. M. Rudnik. — Obširnemu tajniškemu poročilu je posneti nastopne obče zanimljivosti. Pevski zbor, broječ koncem minolega društvenega leta 37 pevk in 64 pevcev — izmed katerih pa so nekoji žal le na papirju — je priredil v poldrugem letu svojega obstanka 5 koncertov (3 velike, 2 mala). Dva sta bila v re-dutni dvorani, dva (mala) v Čitalnici, jeden v dvorani iilharmoniškega društva. Jednega je vodil rajni dr. Gross, štiri pi g. M. Hubad. V teh koncertih je zbor izvajal (dvakrat s pomočjo šolskega zbora „Glasbene Matice") 28 skladb: 10 moških zborov (1 z orkestralnim spremljevanjem), 11 mešanih zborov (2 z orkestralnim spremljevanjem), 3 ženske zbore (dva za dvoglasni ženski zbor, 1 za troglasni in za sopran-solo, prva dva s spremljevanjem klo-virja, zadnji s spremljevanjem vijoline, klavirja in harmonija). 1 moški četverospev, 3 dvospeve za sopran in tenor s spremljevanjem klavirja. Moški so sodelovali 13krat, ženske 17krat. Tri skladbe so se na občo željo pri dveh zaporednih koncertih ponavljale. Solo so peli: gospa Gregorič, gospodičini Vrhunec in Daneš, gg. Razinger, Pav-šek, Valenta. Skladbe, ki so se proizvajale, je zložilo 10 različnih skladateljev: Nedvčd 8, Gallus 6, Dvorak 5, Foerster3, Ipa-vecl, Sattneri, Vilhar 1. G o u n o d 1, Mascagni 1, Schubert 1. Po jeziku izvirnikov je bilo: 14 slovenskih, 5 čeških, 6 latinskih, 1 francoska, 1 laška, 1 nemška, torej 19 slovanskih, 9 inorodnih. Sodelovali so pri koncertih: vojaška godba lkrat sama zase, 5krat je spremljala = 1 (5), gg. Hoffmeister 5 (10), Forstmayer 1, No 11 i 5, Tertnik 2, Bau d is 3 (1), Mai er (2). — Dohodkov so koncerti prinesli „Glasbeni Matici" 1126 gld., stroškov so provzročili 442 gld. torej ostaja čistega dobička 684 gld. Načrt delovanju pevskega zbora v bodočem letu 1892/93 je v glavnih potezah tako sestavljen. Priredi se trije veliki koncerti, prvi v adventu, drugi pred pustom, tretji v postu, t* r v i koncert bode mešane vsebine. Poleg drugih rečij se bode pelo: 1) Zdenko Fibichova romanca „Pomlad," mešan zbor z velikim orkestrom; 2) A. Nedvčd, „Nazaj v planinski raj," mešan zbor; 3) A. Foerster, „Samo," moški zbor; 4. R. Weiss, „Triumfator," moški zbor z velikim orkestrom. Drugi koncert prinesel bode nekaj novega: pele se bodo izključno slovenske mirodne pesni kolikor možno umetniški popolno. Na tretjem koncertu pa se bode izvajal veliki, ves večer upotrebljujoč Dvorakov oratorij „Stab a t mater" (soli, mešan zbor in orkester.) Ta pregled jasno govori, kaj je pevski zbor „Gl. Matice". N e bi smelo biti pevca ali pevke v Ljubljani, ki ne bi bil ali ne bi bila člen tega zboral Kdor še ni dobro vešč teorije, naj vstopi najprvo v štirimesečno zimsko v a d n i c o za odrasle pevce, katera se je letos otvorila baš v ta namen, da si „Matica" sama vzgoji obilni pevski naraščaj. Poučuje v vadnici znani vrli pevec gospod A. Razinger. Vežbani pevci pa naj se blagovoli zglasiti po kateremkoli članu, da želi pristopiti. Samo odlašati ne, ker pevske vaje za prvi koncert so se že začele in se bodo nadaljevale vsak torek in petek ob 8 uri zvečer za moški zbor, vsak ponedeljek in četrtek ob sedmi uri zvečer za ženski zbor.
(Ljubljanska zadruga gostilničarjev in ka-varnarjev) je imela, kakor smo že omenili, minoli teden svoj izredni občni zbor, katerega se je udeležilo nad 60 članov. Predsedoval je zboru zadružni načelnik gosp. F e r 1 i n c , kot obrtni komisar pa je bil navzoč magistralni tajnik gosp. S e š e k. O prvi točki dnevnega reda o osebnem dohodninskem davku, kakor ga namera določiti državni zbor, poročal je zadružni načelnik g. F e r 1 i n c , kateri je nasvetoval, da naj se zadruga izjavi v svojem odgovoru na kranjsko kupčijsko in obrtniško zbornico v tem smislu, da dobi tudi zadruga gostilničarjev in kavarnarjev v deželni davčni komisiji, katera se namerava po novem zakonu ustanoviti, posebnega zastopnika. Obrtni komisar gosp. magistratni tajnik SeŠek naglaša, da bode prenaredba sedanjega zi-stema odmčrjenja davkov brez dvoma v korist obrtnikov. Zahteva, da se gostilničarski in kavarnarski obrt pravično obdačuje, je popolnem utemeljena, kajti hotele in velike restavracije je treba, z drugim daVkom obtežiti, ko navadne gojilnice. Zatorej je po zadružuem načelniku gosp. Ferlinc-u nasve-
tovana izjava do kupfijske in obrtuiške zbornice kranjske, naj se deluje na to, da dobi zadruga svojega zastopnika v tej komisiji, popolnem umestna. Ta komisija za odmerjenje davkov bode se shajala na mestu, kjer ima finančno ravnateljstvo svoj sedež, tedaj za Kranjsko v Ljubljani. Z dtžele izvoljeni zastopniki zadrug bodo odškovani za svoje potne troške, ljubljanski zastopniki bodo pa morali opravljati ta posel kot zaupni in častni brez odškodovanja. Pri glasovanju vzprejme se jednoglasno predlog zadružnega načelnika, da se odpošlje o tej zadevi peticija na kranjsko kupčijsko in obrtniško zbornico. Druga točka obravnav je bila razprava o jako dragi plinovi svečavi v Ljubljani, katere cena je višja, kakor v v Trstu in na Dunaju, v katerih mestih je jako dražje plačevati materijal za napravo plina ko v Ljubljani. Zadružno starešinstvo se je obrnilo o tej zadevi s posebnim dopisom do vodstva plinovega društva, a odgovor vodstva te družbe je bil popolnem za gostilničarje in kavarnarje neugoden. Vodstvo pli-nove družbe vedno odgovarja, da mora po pogodbi oddajati plin mestni občini za javno porabo jako ceno. A tako utemeljevanje nikakor ne more vplivati na gostilničarje in kavarnarje, ki največ porabijo plina, ali bi ga porabljali še več, ko bi bil cenejši. Zadružno starešinstvo poroča to zadružnemu zboru, da ukrene, kar se mu zdi potrebno v tej zadevi. Gospod To s ti izjavi, da je plinova svečava v Ljubljani najdražja v Avstriji. Gospod Tosti nasvetuje, da še enkrat piše plinovi družbi ljubljanski, naj cene za plin zniža, ako pa tega noče storiti, potem naj odpravijo gostilničarji in kavarnarji plinovo svečavo in uvedo petrolejno razsvetljavo. Gospod J. Len če naglaša, da je proti plinovi družbi treba skupnega odločnega postopanja. Ako neče družba plinova neopravičene cene znižati, potem je jedino sredstvo to, kar se je deloma že zgodilo, da se plinova svečava odpravi iz vseh gostilnic in kavarn. Gospoda L e n Če -1 a predlog je bil mej odobravanjem enoglasno sprejet. Zadružni načelnik dalje poroča, da gostilničarji svoje posode kupavajo pri trgovcih s steklom v gotovi zavesti, da so pravilno merjene, kajti nikakor njim ni na tem, ali drži posoda par kapljic vina več ali manj. Za take posode, ki niso pravilno cementovane, naj bi bili odgovorni prodajalci povsod, oziroma tovarne. Sprejme se predlog, da se o tej zadevi pošlje prošnja na državni zbor. Gospod Josip L e n č e vpraša, ali je zadružnemu načelniku kaj znano, da pri preiskavah posod ma-gistratni praktikant E r z i n , kateri vendar za taki posel ni veščak, meri po gostilnicah vina, koliko odstotkov imajo alkohola in kdo je gospoda Erzina za to pooblastil? Ali ne dela praktikant gospod E r z i n tu na svojo roko brez naročila magistrata ? Zadružni načelnik gospod Ferlinc odgovori, da mu o tej zadevi ni došlo nikako obvestilo mestnega magistrata.	(Konec sledi!)
(Pomočno društvo „Rud. križa" za Kranjsko.) Povodom V. mejnarodne konference društev „Ru-dečega križa", katera se je vršila v Rimu meseca aprila t. 1., dala sta laški kralj in kraljica razpisati tekmovanje z darili za predmet, kateri bi bil v korist človekoljubnim napravam. Konkurenca obseza izrecno samo taka sredstva, katera omogočijo najdene ranjence hitro v varno zavetje spraviti. K tem spadajo nosila in vozovi za ranjence in pa sredstva za razsvetljavo bojišča. Kot darilo namenjena je svota 10.000 italijanskih lir, katero darilo se lahko v dve razdeli. Razven tega razdelilo se bode tudi več medalij. O absolutni in relativni vrednosti naznanjenih in prevzetih ponudb razsodilo bode mej-narodno sodišče. Prevzeti predmeti se bodo razstavili v Rimu od 10. avgusta do štetega 15. septembra 1893. Za razstavo namenjeni predmeti morajo se najkasneje do 30. junija 1893 vposlati, kateri se morajo pa en mesec prej naznaniti. Kdor želi natančneje zvedeti v tej stvari, obrne naj se do pisarne avstrijske družbe „Rudečega križa" na Dunaju.
(Šole v Celovcu.) Na raznih šolah v Celovcu je vkupe 3321 učencev. In sicer imajo učencev; Petrazredna deška šola 616; petrazredna dekliška šola 690; štirirazredna deška šola v realki 250; štirirazredna vadnica c. kr. učiteljišča 1^3 petrazredna dekliška šola čč. uršulink 290; osemrazredna šola čč. uršulink 200. — Deška meščanska šola 150; dekliška meščanska šola 152. — C. kr. učiteljišče 171; c. kr. višja realka 232; c. kr. višja gimnazija 437. —
(Koroški deželni zbor.) IX. seja je bila dne 24. sept. Brez vsake debate vzelo se je več poročil
I ..
. deželnega odbora na znanje ter se rešilo nekaj zadev ' po predlogih dotičnih odsekov. 32 društvom, zavodom itd. dovolile so se podpore v skupnem znesku 18.940 gld. Mej drugim se je dovolilo c. kr. deželni kmetijski družbi 7100 gld. Sklene se, da se ima na novo natisniti 500 iztisov deželnega zakonika od 1803. do 1892. 1. — X. seja dne 26. sept. Od 10. do 11. ure je bila tajna seja. Finančni odsek poroča o stanju in proračunih raznih deželnih zakladov. (Mej temi za deželno norišnico potrebščine 57.156 gld.; dežela ima plačati 53.894 gld. Deželna bolnišnica ima potrebščin 62.792 gld.; od teh je pokritih 3794 gld. ostalih 58.998 gld. plača dežela.) Pri posvetovanju o zakladu za uravnanje Gline, koji ima potrebščine 2173 goldinarjev, pokritja . 22.526 goldinarjev, tedaj prebitka 19.553 gold., je prišlo do ojstre debate mej posl. dr. Prettnerjem in deželnim odbornikom pl. Hillingerjem. Dr. Prettner je pri tej priliki poudarjal, da žal on sam dela opozicijo v deželni zbornici, in se pritoževal nad tem, da se na ne baš lep ali dostojen način hoče zabraniti vsako-jaka opozicija! V imenu fin. odseka poroča dr. Luggin o računskih zaključkih zaklada za zemljiško odvezo in o proračunu istega zaklada za I. 1893. (Potrebščine 430.597 gld., pokritja 426,302 gld. priman-kljaja 4.257.) Sprejme se predlog, da se dovoli dež. odboru 300 gld. v to, da podpira nove hranilnice in posojilnice po sistemu Railfeisen. Tudi se dež. odbor pooblasti, da sme tem posojilnicam dajati posojila do 500 gld. po 3'/a%■ — v XI. seji rešile so se večjidel manj važne cestne in vodne zadeve. Sklenilo se je naprositi vlado, da se bode v Celovcu dobivalo za vojaška stanovanja več najemnine. Dolga debata je bila o predlogu, naj se mestna občina Celovec podpira pri grajenju nove vojašnice za topništvo. Debate so se udeležili poročevalec dr. Luggin, grof Lodron, župan Prosch, dr. Prettner, dež. predsednik, Plaveč in knez Rosenberg. Predlog se je sprejel. — XII. seja je bila dni 28. sept. Brez debate sprejelo se je več odsekovih predlogov in dovolilo nekaj podpor. Daljša, deloma zelo zanimiva debata je bila — o koleri. Fin. odsek je predjagal, naj se dovoli 1000 gld. v podporo občinam za razne naprave zoper kolero. Posl. dr. Prettner je opozarjal, naj se občine ne obremeni preveč, ter poživljal vlado, naj i sama kaj stori zoper kolero ter ne naklada samo z neštevilnimi odloki občinam neznosnih bremen. O drugi priliki se je posl. Ghon toplo potegoval za tujce ter povdarjal, koliko koristi ima dežela od mnogih tujcev (?). Na predlog fin. odseka se sklene, obrniti se do vis. vlade, naj predloži državnemu zboru načrt zakona, po katerem se znižajo pristojbine za dolžna pisma pri posojilnicah po sistemu Raiffeisen.
(Tržaški mestni zbor) je imel dni 29. septembra sejo, v kateri je bilo med drugim na dnevnem redu poročilo šolskega odseka zaradi ustanovitve slovenske ljudske šole v Trstu. Šolski odsek je v svoji pravicoljubnosti seveda predlagal, da mestni zbor ne pošlje nobenega zastopnika k posvetovanjem, ki se imajo pri namestništvu vršiti zaradi osnovanja slovenske šole v Trstu. Med napadalci na Slovence se je posebno odlikoval svetovalec Raskovic, kakor ime kaže, pristen Italijan! Očital je Slovencem, da s svojimi neosnovanimi agitacijami izzivljajo miroljubne Italijane, ter da je čas, naj se že konec stori takemu hujskanju. Napadal je tudi vlado, češ, da tukaj straukarsko postopa. Dobro je Italijane zavračal svetovalec Nabergoj, ki je poudarjal, da Slovenci nikogar ne izzivajo, da ne snujejo nikakih neosno-vanih agitacij, marveč da z zahtevanjem slovenske ljudske šole v Trstu za slovenske otroke tirjajo le svoje naravne in državne pravice.
(Iz Gaberja pri Ajdovščini) se nam poroča: Dne 25. septembra smo imeli pri nas novo mašo, katero je daroval čast. g. J. Koruza. Govornik v cerkvi je bil tukajšnji rojak čast. g. Marko Vales, vikar iz Branice, ki je razpravljal v svojem govoru o pomenu daritve sv. maše in mašnikove. Bila je lepa slovesnost, ki ostane vsem udeležencem v trajnem spominu.
(Nadzornik nove dobe). Pred kratkim je obiskal na Nemškem nov šolski nadzornik neko šolo in otroci so ga sprejeli s pozdravom: Hvaljen bodi Jezus Kristus! Nato jih nadzornik pokara, češ: Saj ne morete vedeti, jeli nisem Žid ali pagan; zato recite raje „Dobro jutro". „No malček tam zadaj, kako se reče?" Peter: „Dobro jutro!" — Nadzornik: „Zakaj?" — „Ker si Žid". Nadzornik (drugemu, ki dviga roko) „Povej bolje, zakaj!" Jože: „ker si pagan!" Morda se ni — motili
(Narodna surovoit.) Šleski dež. predsednik je naročil opavskemu županu kruto stvar, da se morajo namreč izvestja glede kolere tiskati tudi v če-ščini. In tega ni mogel prenesti na izključno narodnostnem temelju stoječi mož. V sredo je to predložil mestnemu zboru in slavni starešine so vsi izven sebe vsled takega razžaljenja „popolnoma nemškega mesta" sklenili podati rekurs proti naredbi predsednikovi na ministerstvo. Tako besne liberalni Nemci, ki prav tako očitajo brezdomovinstvo svojim duhovnikom, kakor naši nam, zato ker ne morejo besneti ž njimi.
(Hodoninska razstava) na Moravskem ima nekatere jako krasne stvari. C. g. župnik Anton Ci-gi'mek je razstavil sv. pismo v češčini od 1. 1491, pisano na pergamenu s krasnimi inicijalkami. Č. g. rogaški župnik je obogatil razstavo s krasnimi pa-ramenti, katere so mu naredile il s slovanskimi ornamenti okrasile rogaške žene in dekleta. Vsi hvalijo izredno lepo delo domače narodne umetnosti. Nebes, velum in trije altarni prtje se pred vsem odlikujejo. Pri tem si ne moremo kaj, da bi v obče ne opozorili slovenskega občinstva na duha slovenskega, ki se tako krasno kaže v vezeninah slovanskih in njihovi ornamentiki. Učenje v tem obziru bi tudi nam ne škodilo.	, ,
(Duhovniške vesti iz celovške škofije.) Preč. g. Iv. F v. M ari nič, novoizvoljeni prošt v Dobrli-vesi, je imenovan za dekana dobrloveške dekanije.
—	C. g. dr. J. P f o h 1, provizor v Škoficah v la-budski dolini gré za provizorja z Sveče (Waitschach.)
—	V stalni pokoj je stopil ter se nastanil v Ljubljani g. Fran B a r b o r i č , župnik v St. Tomažu. C. g. Jož. Bergmeister je resigniral na župnijo Meiseiding ter gre za provizorja na Golovico^
(Oddaja dela.) Dni 15. oktobra 1.1. dopoldne ob 10. uri vršila se bode v pisarni c. in kr. vojaškega oskrbovalnega magacina v Ljubljani javna obravnava zaradi oddaje čiščenja volnega blaga z valjanjem, pranja posteljnega perila ter poprave lesenih posteljnakov pri c. kr. vojaškem oskrbovalnem magacinu in c. kr. garnizljski bolnici št. 8 v Ljubljani. Podrobnosti glede oddaje teh del poizvedo se lahko vsaki dan ob navadnih uradnih urah v vojaškem oskrbovalnem.magacinu v Ljubljani. Razglas gled oddaje napomina-nega dela pogleda se lahko tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
Nove orgije v vipavski dekanijski ' cerkvi.
Dne 18. t. m. so bile v Vipavi blagoslovljene nore orgije, ki jih je izdelal g. Franšišek Goršič, orgljarski mojster iz Ljubljane. Preč. gospod dekan me je povabil, da orgije temeljito preskusim in povem svoje mnenje. V naslednjem poročam, kar sem našel.
Dispozicija orgelj je ta:
Skupna svota 1164 piičali i
Postranski vlaki.
22.	Koppel II. man. k I.
23.	OetaVenkoppel k I. man.
24.	Pedalkoppel k I. man.
25.	Pedalkoppel k II. man
26.	Pozir mehaču.
Zbiralniki.
a) Piano.
h) Mezzoforte.
c)	Forte.
d)	Tutti.
A. Omara, mehovi.
Ker je bil kor premajhen, razširili so ga tako, da imajo orgije sedaj dostojen prostor, pred igral-nikom in na njegovih straneh pa se pevstvo razvrsti prav zložho. Omara, delo g. Vurnika iz Ra-dolice, je prav okusna, nunski skoro podobna, svetlo barvana, primerno pozlačena. Igralnik je pred orgijami.
Na dnu orgelj je meh, ki dd mirne in zadostne
sape.
B. Mehanika.
Orgije so na stožke, mehanika skrbno pous-njena, vijaki (Stellschrauben) na mnogih krajih. Vlaki so v dveh vrstah na straneh prav pregledni, zbiralniki so kaj zanesljivi in priročni.
C. P i š č a 1 i.
Intouacija p;ščali je izvrstna, enakomerna. Lahko rečem, vsak spremen ima pravi karakter. Posebno je preskrbljeno za spremljevanje petja, treba le pogledati v dispozicijo maoualov. Posebej moram omeniti Principala 8', ki se menda še ai nobenkrat tako posrečil. Krasni so: Doppelflote 8', Viola di <3amba 8', Geig. Principal 8', Aeolina 8', Salicio-nal 8' itd. V milobi pa vse presega Unda maris 8'. Oboe 8' je popolnoma karakteristična, ravno tako Bombarda 16' v pedalu. Orgljavec ima za kombinacije obširno polje, nikdar mu ne more biti dolg čas, samo da orgije dobr<> spozna. Igra je lahka, vse lično izdelano, da je res pravo veselje vsesti se k takim orgijam. Največo vrednost daje orgijam to, da so vsi spremeni celi (razen Undamaris. ki si izposodi spodnjih 12 glasov). Zategadel je glas poln h orgel) veličasten; ni surov ali kričeč, na vse strani enakomeren, okrogel.
Več besedi rabiti, se mi ne zdi potrebno, ker bi moral ponavljati, kar sem pisal o nunskih orgijah istega mojstra. Toliko pač smem trditi, da vsa gospoda vipavska, svetnega ali duhovskega stanu je bila z orgijami ne-le zadovoljna, marveč za-nje kar navdušena. Živela domača nmetDostna obrt!
V Ljubljani 27. septembra 1892.
P. Hugolin Sattner.
Telegrami.
Dunaj, 3. oktobra. Princ Peter Koburški je zblaznel in je hotel danes popoldne skočiti z okna Koburške palače.
Dunaj, 8. oktobra. Umrl je načelnik statističnega oddelka v trgovskem minister-stvu, dvorni svetnik Hugo vitez Brachelli.
Dunaj, 4. septembra. Cesarjev imendan se je danes tukaj, v vseh kronovinah in na Ogerskem v cerkvah vseh ver. šolah itd. slovesno praznoval.
Budimpešta, 3. oktobra. Dosedaj je naznanjenih 46 slučajev kolere, mej njimi 19 smrtnih. Zboleli so največ težaki, ki so razkladali več vagonov kož, ki so prišle iz Hamburga.
BudimpeSta, 4. oktobra. V kolerno bolnico vsprejeli so jih od ponedeljka po
noči do torka opoludne 16 novoobolelih. Od včeraj zvečer do danes opoludne jih je 9 umrlo. Včeraj in danes so jih odpustili 6 ozdravljenih. Sedaj je v tej bolnici 55 bolnikov. Kakor poroča „Neues Pester Lloyd", jih je vkupe že 70 zbolelo za kolero, 22 pa umrlo.
Budimpešta, 4. oktobra. V avstro-ogerske delegacije budgetnem odseku je Mladočeh Eim ugovarjal dispozicijskemu zakladu kot zaupni točki. Minister je obljubil, da se ustavijov prihodnji budget krediti za novi generalni konzulat v Hamburgu in več konzulatov v ameriških mestih. Potem se je vsprejel nepremenjen proračun ministerstva vnanjih stvari. Prihodnja seja bode 12. t. m.
Berolin, 4. oktobra. Nadporočnik Miklos je v soboto zjutraj ob 7. uri 50 minut odjezdil z Dunaja. Prišel je danes ob 9. uri 35 minut v Berolin kot prvi. Odbor zbranih mnogobrojnih častnikov ga je z veseljem pozdravil.
Berolin, 4. oktobra, Ob 11. uri 10 ni.
je došel poročnik CJzavosy kot drugi. 1
Peterburg, 3. oktobra. Kolera se je znova pokazala v Žitomiru. Zbolelo je 15 oseb, umrle 4.
Trem«M»nko sporočilo.

DOM m
Vsebina X. zvezka:
Jurij Šubic. Spisal I — Na razpotju. Z'oiil A. C. Slaviu. — Diabolus Vagabundus (Pekleušfiek-Pote-penšček.) Kratkočasnica. Po narodnih pripovedkah spisal Anton Hribar. — Zmota in povrat. Povest. Spisal Iv. Š — Materiuo pismo. Zložil M. 0. — Očetova tajuost. Povest. Spisal Slavoliub Dobrâ»>c
—	O Sibilah. Študija. Spisal dr. Josip Lesar. — Ilirstvo pa Sloveuci. Književno - povestuiška črtica. Spisal Andrej Fékonja. — Angelj varuh novomnš niku. Zložil Pr. Krek. — Slovstvo : A. Slovensko. B. Hrvatsko. C. Češko. — Razue stvari. — Slike: Galiieo Galilei. V spomin 250letnice njegove smrti.
—	Portret Jurija Šubica, kakor se je sam narisal.
—	Jurij Subie na mrtvaškem odru. (Pu fotografiji.)
—	Jurij Subie pri vojaški oošti v B^sni. (Po fotografiji ) — Deklice z Madagaskarja. (Po fotogrnfiii )
—	Pogled ua Budišin od zahoda. — Lad'|e v ale-, ksandrijski luki (Po fotografiii Al. Beer-a.) — : Mehemet-Alijev trg v Aleksandriji. (Po fotografiji ' A<- Beer-a.)__
Umrl) no:
28.	septembra. Alojzij Stražišar, posestnikov sin, A mesece, Krakovske ulice 1, katar v črevik. — Anton Kavčič, železniškega sprevodnika sin, 10'/a leta, Poljske ulice 38, dysenterie.
29.	septembra. Janez Maček, delavec, 30 let, vsled krvavenja pluč. — Angela Petek, kočjaževa hči, 41,', leta, Kravja dolina 24, meningitis basilaris.
V bolnišn ici: 27. septembra. Apolonija Dolenc, kajžarjeva žena, 38 let,
jetika
29. septembra. Marija Jamnik, dekla, 40 let, tetanus. — Jožef Berle, gostač, 72 let, marasmus.
Tujci.
2. oktobra.
Pri Južnem kolodvoru: Versel iz Kranjske Gore.
—	Franceschi iz Gorice. — Stern, potovalee, z Reke. — Koc-h, uradnik, iz Gradca,
Pri bavarskem dvoru: Piškur iz Trsta. — Gliebe, dijak; Mauser, bogoslovec, iz Gradca — Pirker, zasebnik, iz Kočevja. — Podobnik, ključar ; Černe iz Ljubljane. — Rott s sestro iz Kamnika.
lat
511OJ«
opazovanja
"7TÜ. zjttt.i 2. n. pop. 9. a. zve«.;
W
731-2
732-2
in.nm.ri. loptom.r* " ram ,o C.uijo
~TTü~ 196 14-8
VMef
Vreme
si. svzh
»
zm. zap.
" d,ež del. jasno oblačno
S S
S- l ■g» *
a 2
7-80 dež
Srednia temperatura 18T'. za 2-8" nad normalom
Stanje avatro-ogerske banke
dne 30. septembra 1892. (Brzojavno poročilo.) Bankovcev v prometu
459,362.000 (+19,489.000) 287,316.000 (+ 5,118.000) 161.203.000 (+ 3 916.000) 25,776.000 (— 1,599.000)
gld.
Koviuski zaklad „ Listnica	„
Lombard	„
Davka prosta bančna rezerva	gld
31.710.000 (—12 983 000)
t
453 1
V	ut-izmerui bolesti nazuituiamo, da je naš iskreno liublteni, nepozahui oče, gospod
Franc Coltsch,
meščanski čevljarski mojster in hišni posestnik,
dne 2. oktobra popoldne v 72. letu svoj« starosti se ločil iz tega sveta.
Pogreti bode v torek, dne 4. t. m., ob 4 uri popoldne iz mrtva-n ce na pokopališči pri sv. K-ištifu.
Sv. zadušne maše se bodo brale v več ceruvat).
Za tiho sočutie se prusi!
V	LJUBLJANI, due 3. oktobra 1892.
Žalujoči ostali. Namesto vsakega druzega naznanila.
Pogrebni zavod Franca Doberleta.
Znamka S. O. M. Najboljše laško namizno vino,
priporočajo je zdravniki za krepčanje slabotnim, bolnim j, in prebolelim. — Steklenica 1 gld.
Gosp. lekarnarju G. Piccoliju v Ljubljani.
Podpisani V,un potrjujemo s tem, da že 18 let prejemate Maršala vino iz naših kletij in sicer najboljše. Pooblaščamo Vas, da to potrdilo, kakor je resnično, objavite in se podpišemo z velespoštovanjem
J. <& V. Florio. Palermo (Italija) meseca dec. 1891.
Piccoli-jeva lekarna „Pri angelju"
v Ljubljani, Dunajska cesta.
Vnanja naročila se proti povzetju svote točno izvršujejo. (202) 10
Sladki mošt
iu
italijanska vina
priporoča
J. C. Juvančič
449 2—2	V jŠiŠlii.
F?
i
i;
>Z4*

jr St2
2*3
ZjČ
.•m—'
Vaa
Kot sodnijsko postavljeni kurator gosp. Franceta Milavea svarim vsakterega. osobito pa p. n. klijente odvetniške moje pisarne, naj nikdo imenovanemu mojemu kurandu — ki je kot odvetniški pisar z moje strani z vsem zadostno preskrbljen — ničesa ne posojuje ter od njega ničesa ne kupq]e ali v zastavo sprejema.
V Ljubljani, dne 4. oktobra 1892.
Dr. Ivan Tavčar,
odvetnik.
I Velika 50krajearska loterija.| žrebanje
že 15. oktobra.
177 4
Glavni dobitek
1
75.000 gld.
Srečki» à é>0 1er*, priporoča:
f «, €k MAYER v Ljubljani.
SC Zadnji meseo za nakupovanje srečk. "^P®
Kathreiner
Pf* j\eprekosljiv dodatok kavi.
405 13-1
Knpinns Pristna samo m,clHHa s to varstveno
slatina
znamko.
- 10Y51 |# o «a Pred ponared-l\ d V d. banu se svari.
3 )obiva se povsod.

^ Mol*' ^
^ERÜN-MiMm^Wicm
Vozni red železnice Ljubljana-Kamnik
od 1. oktobra 1S92.
Naznafieni čas lia desno od postajnih imen fiita naj se od zdolej navzgor.
2153
1. 2. 3.
2155
1.2.3.
2157 2159* i c j p	.	2152 2154 2156 2158*
1.2.3. 1.2.3.1 2 i ««*»!« j 1.2.3.1 1.2.3. j 1 2.3.|l.2.3.
Nočne dobe (od 6™ zvečer do 6M zjutraj) označene so s podčrtanimi minutnimi številkami. — p. pomeni postajališče.
* Vlaka št. 2168 in 2169 prometujeta samo ob nedeljah in praznikih oktobra meseca.
r:
-t- Tovnroa ccrlivciic oprave.
Premovana	1873, 1881.
Jožef Deiller,
tovarna cerkvene Oprave in izdelovalifflca paramentov, I>unaj, "VII., Zieglergasse 527. Zastopnik: Franc Brückner.
Na dogovorjena naročila se izdelujejo vsi cerkveni pavamenti, kakor:
pluviali. dalmatike, velumi, štole, baldahini, bandera itd. itd.
pa tudi	167 26—13
cela masna obleka v najpravilnejši obliki.
7
d *
:
/_
-h Cerkveui p a v a, m e 11 t i. +


i -•Ü3
Ponudimo po najnižjih cenah:
zarezano vštricno, ostrešno opeko
najboljše vrste,
(specijftIHeta),
ur majolika peci -»b
lepenke (Dachpappe), karbolinej, roman in
Sortlant cement, cevi iz kamenine, nasade za imnik;e iz kamenine, ognju protivno opeko
in pl9#$e	(isoltrplatten).
"t
Dalje prevzamemo po najnižjih cenah
tkkanje z asfaltom, s ehainmottiiimi in cementnimi ploščami.
Odličnim spoštovanjem
J. P. VIDIC & Comp.
Ljubljana, Slonove ulice.
318 14
Vozni red državne železnice
od 1. oktobra 1892.
Nočni čas je zaznamovan s navpičnimi črtami za minutnimi številkami in traja od 6 00 zvečer do 5'59| zjutraj._
Gričar& Mejač
preje M. Neumann.
Najstarejša in največja
v Ljubljani, Slonove ulice št. 11.
! Novo riašle jesenske novosti!
v ženskih dež. plaščih, dolmanih, zgornjih suknjah, jaketih, potnih oblekah, pelerinih.
Največja izbera
t otroških in dekliških plaščih in jaketih
ar po jabo zmernih cenah.
Ilustrovani katalagi zastonj in franko.
Jesenske vrhne snknje, menčikovi, vremenski plašči in obleke za gospode in posebno praktične za šolske dedke I*"" po najnižjih cenah. ""•U
(ilUUIllt1! • Takih konfekcijskih predmetov, kakorinlh ntOMSa u|IIMIIUil. v zalogi, dajeva lz dobrega blaga, katerega, se pri naju nahaja obilna vzgledna kolekcija, po meri in najnovejšem kroju točno in najceneje na Dunajui izdelati.
423 6- 6
ff RAZPRODAJA
od M. Neumaan-a prevzete
konfekcijske zaloge
po znatno znižanih cenah.
Dunajska borz a.
X>n6 4. oktobra,
Papirna renta 5%, 1*5% davka . • • Srebrna renta o%, 16*. davka . . . Zlata.renta 4%, davka prosta . . . .
Papirna renta 6%, davka prosta . . . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. .
Kred tne akcije, 160 gld.......
London. 10 funtov strL ......
Nappleondor (20 fr.).....
Cesarski cekini Nemških mark 10.0
Dne 3. oktobra.
0g*rsk» zia(a rent» 4>%, .	. .
Ogerska papirna renta	.....
4.* državne srečke 1. 1864., 250 gld. 5% državne srečke 1. 18«0.. 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....
Zastavna pismaavstr.osr. zem. kred. banke 4 V Zastavna,pisma . - - - 4'»V K redim»- «t'<"'-ke. I1'1	. ...
St. (jenoi* srečke. 40 gld
gld. 40 „ 40
kr.
Ljubljanske srečke, 20 gld.....
Avstr. rudečega križa sreeke, W gWt. Rudolfbve srečke, JO gld'.' . .
Salmove srečke, 40 gld......
i Wiftdlschgraeze*e smčkev 30 gld. . . : Akcije anglo-avstrflfke banke, 200 gM. , Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. i Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . Papirni r«fc*l< Laških ,ii H'0
lenjarmčna delniška družba na Dunaja,
L. Wollzeile ¿tav. 'lO. Najkulantnejie ve kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrediyMtnl MpirJ», areftke, va^te n devize. MT Basu» niwfuilh^ livrii »e,
Za nalaganje hapitalo» priporočamo:
i	4> boltanako-meranake prioritete.
4'/, % gall|kega zemljiškega kreditnega društva saatavaa plain*.
4't duhovako-podmokelake (Dok - Bodenbacher) ■rebra« prioritete.
Brezplačno shranjevanje in oskrbovanje
Natančnejša pojasnila dajo se v nasej pozvedovainej pisarni ustno in pismeno.
Izdajatelj: Dr. Ivan Jaieiii.
Odgovorni vrednik: Ignacij Žitnik.
Tiak .Katoliške Tiakaree" v Ljubljani