MENGŠAN glasilo občine Mengeš številka 16 / letnik III / svečan /1995 ŽIVLJENJA DRUŠTEV ŠOLA V NARAVt anan VOLANSERVIS dco. Slomškova8,61234Mengei t#l. 738-282, 737-755 - avtoservis - trgovina z rezervnimi deli - prodajalec originalnih rezervnih delov FIAT, LANCIA, VOLKSWAGEN • karoserijski deli po naročitu za vse Upe vozil DELOVNI ČAS; VSAK DAN OD 8. DO 17. URE, OB SOBOTAH OD 8. DO 12. URE. Možje, ne pozabite na 8. marec. Studio ARTLINE, dao. Šufaljeva 28 G1234 MENGEŠ - SLOVENIJA B'OBl 73 75 74 Fax: 061 739 765 OBLIKOVANJE SVETLOBNI NAPISI OBCESTNE TABLE AVTONAPISI TRANSPARENTI MAGNETNE NALEPKE ŽIGI TISKOVINE C^^vV^V Zastopnik d.o.o. Do pusta je ostalo le še nekaj dni in če se še niste odločili, v kaj bi se našemili, pohitite in nas obiščite. Police se hitro prazni- jo, zato si še pravočasno izberite svoj pustni kostum, lasuljo, masko in ostale pustne pripo- močke. V februarju vam nudimo 10% po- pust na igrače. V naši trgovini pa dobite tuđi: - čistila in praške iz uvoza (ugodno: DASH 8 kg -2.990,00, AVA 4.5 kg-1.750,00, ARIEL 4.5 kg -1.750,00) - kozmetiko - belo tehniko - carinsko zaplenjeno blago - tekstil - plenice Pampers (1.620,00 za polovičko), novost na našem tržišču - plenice FIPPI (1.290,00 za polovičko, pripravili pa smo vam tuđi brezplačne preizkusne pakete). Akcija radio z dvojnim kasetar- jem samo 7.990,00 radio stolp (dvojni kase- tar + gramofon) 16.990,00 Na pustno soboto caka obisko- valce naše trgovine PUSTNO PRE- SENEČENJE ! UVODNIK Občanke, obcani, pozdravljeni! P rijetno se je soočiti z Vami tako osebno, preko Mengšana, ki ga to pot zapuščam kot odgovorni urednik. Glasilo postaja vse bolj domače in pestro v vseh pogledih. Od ideje, zasnove in začetka izhajanja je minilo kar nekaj časa. Le najbolj drzni smo upali, da bo postal redni mesečnik, kar se je tuđi zgodi- lo. Odziv z Vaše strani je bil ugoden in Mengšan že pušča sledove. Z ahvaljujem se vsem sodelavcem v ured- niškem odboru: gospcma Mariji Cvetek in Tatjani Sivec Strmšek in gospodom Ivanu Sivcu, Jožetu Vahtarju in Jožetu Brojanu za podporo, ideje in delo, zahvaljujem se tuđi vsem snovalcem in Vam, ki ste pripravljali članke, predvsem pa direktorici podjetja Ml AMIGO, ki ji ni bilo žal časa za Mengšana in se je vedno z veseljem odzivala nanj. Razveseljivo je, da Vas je osvojil in Vam posreduje najrazličnejše informacije, pred- stavi tve občanov, njihovih mišljenj in ne- nazadnje tuđi polemik. Čas zahteva odkrito medsebojno besedo, ki naj vselej pomeni ko- rak naprej. Zato se, spoštovani občani, ni potrebno skrivati za anonimnostjo! Poštena beseda pošteno mesto najde, grožnje po tele- fonu in namerno odvržene slušalke ne rešijo ničesar, pa tuđi gnev prizadetega ni zato nič raanjši. s em, kar sem, želim dobro Vam in celotni občini, z Vami želim kar najbolje reševati probleme. Dejstvo je, da bolj ko se onemogočamo med seboj, trsa in težavnejša je pot naprej. Vsa stvar se upočasni, ker je za- virana. s edež občine je preseljen v obnovljene nek- danje prostore in deluje z vso odgo- vornostjo. Po meni padajo neutemeljeni očitki, da se stvari prepočasi odvijajo. Pretirana naglica ni nikoli dobra, saj vsaka stvar rabi svoj čas. T udi zakonodaja na tem področju še ni iz- jasnjena in prenagle odločitve res nišo na mestu. V povolilnem obdobju je bilo že kar nekaj posvetovanj o lokalni samoupravi, tako da je več kot dovolj predavanj o obveznostih in dolžnostih nove Občine. Izhodišča pa so za vse občine enake, le medsebojne strpnosti nam ne srne zmanjkati. Pripravljena pa je pravna podlaga za delovanje občinskega urada in občinskih odborov. T ako zaključujem svoj zadnji uvodnik odgovornega urednika in želim novemu odboru uspešno delo. Predpustni čas nam je popestrila že tradicionalna prireditev Pod mengeško marelo z domačimi godbeniki, teden pozneje pa ga je za hip umiril Prešernov dan oziroma državni praznik s svojim utripom in ga postavit v okvire zmernega praznovanja. V življenju in naravi vlada vselej neke vrste ravnotežje, medtem ko čas postavlja stvari na svoje mesto. Janei Per UVODNIK......................................3 PREDSTAVLJAMO VAM............4-8 VAŠA POŠTA...........................9-10 NAŠAŠOLA...........................11-13 VRTEC.........................................14 NAŠI PESNIKI IN PISATELJI ..15-16 OBIČAJI.......................................16 IGRE NAŠIH STARŠEV................17 KULTURA....................................18 ... SE PREDSTAVI........................19 DRUŠTVA..............................20-28 Ml MED SEBOJ......................29-30 IZOBRAŽEVANJE.........................31 ŠPORT.........................................32 PROMET......................................33 INMEMORIAM............................34 OBVESTILA............................35-36 ZELENA KOZMETIKA...................37 RAČUNALNIŠTVO.......................37 SMEHNIGREH...........................38 KRIŽANKA...................................40 MENGŠAN, rriRSGčmk OBČMMMtfS Naslov uredništva: Slovenska 28, Mongr:5 lololon/tololax: (001) /37-317 ?iri.i radin: M1M- (,03- 55739 Glasilo ureja uredniški odbor: Tatjana Sivec Strmšek (glavna orfidnica), Janez Per (odgovorili urodriik). Marija Cvetek, Jože Vahtar, Ivan Sivec (('.lani) l.oklniioa: Špela Zalokar RaftunalniSki prolom: Matjaž Martinec Sliki oii naslovnici: zrpaj arhiv Ml AMIGO spodaj Brane Ravnikar l/daja: Ml AMIGO d.o.o, Meng'.an i/haja v nakladi /(,00 imujov in ga im']Hii.i|o go.',podni|'.lva Mengša, Topol, Loke in Dobena brc/pl.ifiio iw dom Ir.krjno na okolni piiia/nom [iripiiju. Iiik Skok, Radonilio mengsanKI PREDSTAVLJAMO VAM OBCINSKE SVETNIKE J esen lanskega leta je minila v duhu pogo- vorov o volitvah, kandidatih za župana, lis- tah za svetnike. V šaka stranka si je po svoje prizadevala prepričati volivce, da so ravno oni naj- boljši, obi jubl jal i so verjetne in neverjetne poteze v novi občini. Prvi so to spremljali bolj, drugi manj, tretjih volivni cirkus sploh ni prizadel, četrti nišo šli niti na volišče, peti so ostali ob strani,... K onec leta smo v drugem krogu izvolili žu- pana, že v prvern pa je bilo jasno, kdo od kandidatov za svetnike bo to vlogo tuđi dobil in tako uresničeval tisto, s cimer se je prej postavljal pred volivci. V decembrski številki Mengšana smo predstavili župana, g. Janeza Pera, v januarski predsednika Sveta občine Mengeš, g. Andreja Kozelja, v današnji številki pa se Vam bodo svetniki (16 članov) pred- stavili kar sami. Vsi so dobili enako nalogo, brez vprašanj, le namig: napišite nam, zakaj ste kandidirali, kako Vi kot svetnik doživljate novo oblikovanje Občine, delovanje občinske uprave, kakšna je vaša vloga v Svetu, na katerem področju bi radi delovali in s tem konstruktivno vplivali na čimboljši potek in reševanje problemov,... K er časa za odgovor ni bilo veliko, smo bili v Uredništvu še toliko bolj veseli mnenj vseh tistih, ki jih boste lahko prebrali. Prepričana sem, da občane zanima, kdo je sedaj tišti, ki bo vplival na usodo kraja, ki bo imel posluh za ljudi z različnimi težavami, pa tuđi pobudami in predlogi. s vetniki si sledijo po vrstnem redu, napisani v sklepu o potrditvi mandatov članov Občinskega sveta Občine Mengeš. Pri vsakem svetniku je tuđi napisano, ali je in katere politične stranke je član. K ot zanimivost pa tokrat objavljamo slike iz privatnega življenja, hobijev, društvenega življene, slike z delovnega mesta. Vsak svetnik si je lahko sam izbral, katero sliko borno ob- javili. V elimo, da smo s tem zadostili vsaj nekate- rim med Vami, ki Vas zanima, kako se imamo! Tatjana Sivec SlrmSek |anez Per (SLS) K; andidiranje za svetnika Občine Mengeš mi je pomenilo nadaljevanje dela, ki sem ga opravljal v preteklem mandatu. s lem da sva z g. Tonetom Bendo dobila I. 1990 visoko podporo krajanov, sem začutil dolžnost, da se vključim v aktivno sodelovanje. P ozneje mi je bila zaupana funkcija predsednika Sveta skupščine KS in man- datarja. Pomembno je, da delujem tam, kjer menijo volivci, da lahko najbolj koristim. Moja preteklost ni politično obarvana, saj sem se doslej aktivno udejstvoval na glasbenem po- dročju. K er sta funkciji župana in svetnika nezdružljivi, me bo 01.07.1995 zamenjal naslednji z naše (SLS) liste kandidatov, g. Tone Benda. S tem mi bo prenehala tuđi glasovalna pravica v svetu, kot župan pa bom lahko sodeloval na sejah. Jane/ Pet Jozef Pajnič (SKD) N ekdo je definiral, da je politika funkcija prostora in časa - tega pa nam vedno pri- manjkuje. V politiko sem stopil zavestno in s cilji kot vsak, ki želi svojo pozitivno energijo sproščati v kateremkoli društvu naše lepe občine. Ko pravim zavestno, pomeni to odgovorno, ustvarjalno in na privzgojenih vrednotah, ki so nas, Slovence, še ne tako dol- go nazajločevale od drugih narodov. V teh nekaj letih naše mlade slovenske poli- tične demokracije sem spoznal, da je ta kljub temu, da se zanjo uporablja grd izraz, taka, kot jo delamo Ijudje, torej je izraz vseh nas, ki v njej delujemo. Pravila igre so torej v domeni ljudi in tuđi svetnikov Občine Mengeš, kjer pa po moji oceni še ni vzpostavl- jen dialog, ki je osnovni pogoj v večstrankarskem sistemu in mora peljati preko konsenza do skupnih rezultatov. Nekaterim posameznikom so volilni rezultati stopili v glavo in kljub našemu pisnemu vabilu za sodelovanje se samozadostni nišo odzvali. Kar nekako nočejo sestopiti z vrtiljaka želja na re- alna tla novo nastale občine. Fama o tem, kako je naš denar odtekal po Pšati v nenasitno bivšo domžalsko občino, bo kmalu zamenjala drugačna streznitev, ko bodo društveni in dru- gi pisatelji oddali lepopisna pričakovanja, sem prepričan, nerealna glede na velikost odeje v obliki proračuna, ki bo na voljo. Prav zaradi tega bližajočega se ugriza v kislo jabolko občinskega proračuna se kot predstavnik kršćanske demokracije tega zavedam. Vem, da bo zato potrebna velika mera strpnosti in tuđi trdih kompromisnih pogajanj, saj se navsezadnje oblikujeta že najmanj dva lobija za proračunska sredstva. Krščanski demokrati pa zagovarjamo pravično delitev in ne borno nikakor pristajali na kakršno koli dodatno ob- davčitev občanov; tuđi zadolžitve za vsako ceno ne. Na volitve smo šli s programom stranke, katerega mislimo v dogovoru s so- mišljeniki v svetu tuđi uresničevati. z a konec naj povem še to: družina nam je vrednota, ker izhajamo iz zdravih družin in smo si take tuđi ustvarili. Mi se ne borno uk- varjali z velikimi državnimi temami, temveč z majhnimi v občini, ki pa so za občana Qmengšan PREDSTAVLJAMO VAM OBCINSKE SVETNIKE običajno veliki. Sem optimist, zato se pridružujem vzkliku grškega pesnika Horaca, ki je pred mnogimi leti vzkliknil: CARPE DIEN - NE IZGUBLJAJ ČASA! Andrej Kozelj (ni v stranki) Vmojem dosedanjem življenju sta pre- vladovala pravo in Sport. Ob družinskih obveznostih sem tako najvoč Časa posvotil službi - pravu, ob prostem času pa smučanju in tenisu v obliki aktivnega in rekreativnega udejstvovanja. Veliko obveznosti sem prevzol v različnih društvih tako na področju prava kot športa. Spolitiko se nisem nikoli ukvarjal, tako da na tem področju nimam veliko izkušenj. Ob povabilu, da nastopim kot kandidat na listi SLS, sem le-to sprejel prcdvsem v želji, da bi na področjih, s katerimi se že ukvarjam, po- magal pri delovanju nove občine. Glede na vo- lilni uspeh liste SLS in moje mesto v njej sem bil predlagan in kasneje izvoljen na mesto predsednika Sveta občine Mengeš. Ta položaj pa od mene zahteva bistveno več, kot sem v začetku pričakoval. Kljub temu bom skuša! kar najbolje izpolnjevati vse svoje obveznosti. Prepričan sem, da v kolikor bo dolovanje občinskega sveta odvisno predvsem od političnih interesov posameznih slrank in nji- hovih članov, to ne bo prineslo željenih rezultatov. Tuđi sam osebno bom v tem primeru težko prispeval svoj delež, saj glede na poklič in naštete obveznosti na drugih po- dročjih nimam časa za različna politična obračunavanja. Ponovno poudarjam, da si želim, da bi VSI v svetu delali za Mengeš in pustili ob strani svoje politične ali strankarske interese. Franc Gregorc (SDSS) Vloga Sveta občine Mengeš je v tem, da prenaša predloge občanov, funkcioniranje občine, komunalno ureditev kraja, funkcioni- ranje infrastrukturnih del, ureja kadrovanje oziroma potrjuje, odreja dajatve - občinske davke. Vsvetu so zastopane vse politične stranke, ki zastopajo občane in njihove interese. Svet sestavlja predsednik, dva podpredsedni- ka, skupaj šestnajsl članov, ki se sestajamo enkrat mesečno. Prednost sedanje občine naj bi bila v tem, da se svet zavzema za razvoj in napredek kraja. Roman Kalušnik (LDS) Na lanskoletnih volitvah za župana občine Mengeš nisem uspel dobiti zadostne pod- pore voliIk in volilcev. Tako ne bom mogel bistveno vplivati na vo- đenje in izvajanje občinske politike. Zato se bom v prihodnjem obdobju posvečal pred- vsem svojemu delu, ki ga ni malo. Kot član Občinskega sveta se bom zavzemal za izvajan- je programa, ki sem ga zagovarjal na volitvah. Ocenjujem, da je sestava Občinskega sveta občine Mengeš zelo dobra in da borno s skupnimi močmi lahko uspešno razreševali sprotne naloge in vodili napredno razvojno politiko. Dosedanje delo sveta ocenjujem kot dobro, žal pa se je že na zadnjih dveh sejah sveta pokazalo, da je bilo v preteklem obdobju ve- liko preveč samovolje in dela "po domače". Osebno se bom zavzemal, da bo delo Sveta v prihodnje demokratično in bodo odločitve pravične do vseh občanov. Janez Dimec (ZLSD) Kot član občinskega sveta, izvoljen na listi ZLSD, se zavedam dokaj težke naloge, saj moram v prvi vrsti opravičiti zaupanje svojih volilcev, istočasno pa tuđi dokazovati vsem ostalim krajanom, da smo obljube pred volit- vami resno in trezno pretehtali in se tuđi zavedali, koliko in na katerem področju je možno v novi Občini Mengeš bistveno napre- dovati. Kot član stranke ZLSD imam pri svojem delu v Svetu za seboj izredno kreativne in zagnane privržence stranke, ki hočejo bistveno MENGSAN mengsanB] PREDSTAVLJAMO VAM OBC1NSKE SVETNIKE vplivati na delovanje občinskih organov in prispevati k napredku občine nasploh. Tako je tuđi nujno razumevanje vloge Občinskega sveta in zastopanost različnih strank v njem. Politične stranke bodo morale aktivno in tvorno skozi prizmo svojih programov obravnavati celotno problematiko, dajati pobude ter tako sooblikovati razvojne smeri naše občine. Seveda pa je za normalni potek dela nujna organizacija vseh potrebnih posvetovalnih teles in upravnih služb. Temelj za izpeljavo kvalitetne organiziranosti pa vsekakor pred- stavlja medsebojno spoštovanje članov občinskega sveta, upoštevanje njihove poli- tične pripadnosti in prepričanja. Za uspešno delovanje so potrebni tuđi taktni in pristni odnosi župan - Občinski svet. Pravni akt, ki pomeni osnovo za učinkovito delo Občinskega sveta, posvetovalnih teles in upravnih služb pa sta statut in poslovnik. Imam občutek, da se vsi zavedamo, kako pomembno je čim prejšnje sprejetje statuta. Preveč navodil pričakujemo od državnih služb, ki so pri reorganizaciji lokalne samouprave naredile odločno premalo, kot tuđi navodil iz Domžal, ker smo pač tako navajeni. Ne znamo izkoristiti lastnih potencialov, ki so tu v Mengšu pripravljeni delati in soustvarjati. Franc Guna (SKD) Če bi me kdo vprašal, zakaj sem se odločil kandidirati v občinski svet, mu na hitro ne bi znal odgovoriti. Tuđi sam sem se o tem že spraševal. Morda je bil to izziv. V življenju sem se kar nekajkrat spopadal s težko uresničljivimi stvarmi, pa mi je uspelo. Slovenci se kar vsi spoznamo na politiko, pa mi je bilo dovolj kritiziranja. Hotel sem poizkusiti, kako to izgleda, ko si enkrat sam na tem, da te lahko zadene kritika. Zanimalo me je, kaj lahko naredim, da do tega ne bi prišlo. Hotel sem se preizkusiti, koliko sem sposoben narediti, da bi občina zaživela tako, kot mora. Zavedati se moramo, da smo zdajšnja garnitu- ra občinskih svetnikov tuđi prvi svet, ki se bo štiri leta spopadal, vsaj na začetku, z velikimi težavami. Postavljanje temeljev novi občini res ni preprosto. Prepričan sem, da nas svetnike trenutno bolj zanimajo za obstoj občine bistvene zadeve kot pa politika. Ogromno za- htevnega dela nas caka, pa se večina tega sele učimo. Zase vem, da nisem diplomat, stvari povem, kakor jih vidim. Zadev ne znam zavijati v težko razumljiv diplomatski jezik. Zadovoljen sem, ker se je večina svetnikov odločila delati, kot nam predpisujejo norme, ki smo si jih sa- mi zastavili. Praksa delati kar po domače naj bi postala preteklost. Prav zato se mi zdi pomembno čimprej ses- taviti in sprejeti statut občine. In to dober statut, ki naj bi bil temelj za naše prihodnje delo. Sele potem borno lahko organizirali učinkovito upravo, ki bo strokovno in delovno sposobna izvrševati za življenje občine pomembne zadeve. Kje vidim sebe in kaj naj bi delal? Včasih je že tako, še predno se lahko odločiš, se že znajdeš tam, kjer si misli I, da ne boš nikoli. Sem član komisije za pripravo statuta. V resni- ci ni to niti lahko niti prijetno delo. Osnutek imamo že pripravljen in tuđi prvo usklajevanje s pripombami je že za nami. Mislim, da nam do končanega predloga ne manjka več veliko. Dvomljive so še zadeve, o katerih vemo, da se pripravlja sprememba zakona. Sicer pa, po naravi sem optimist, zato sem prepričan, da smo vsi skupaj sposobni dati mladi občini tišti zagon, ki jo bo popeljal v normalno življenje. Branko Lipar (ni v stranki) ■V; občinskem svetu nameravam svojo po- zornost posvečati vsem pomernbnim vprašanjem, ki se nanašajo na aktualno in razvojno problematiko občine Mengeš v celoti ali njenim posameznim delom - bodisi po vse- binski, teritorialni ali kaki drugačni opredelitvi. Razumljivo pa je, da bom skušal največ prispevati k razreševanju problematike in razvoju družbenih dejavnosti, kamor nekako "spadam" glede na moj poklič, delovno mesto in afinitete. Tu ima še posebno mesto izobraževalna dejavnost. Izredno pomembno bo, kako Homo že na začetku delovanja nove občine opredelili status teh dejavnosti, kako materialno osnovo jim borno opredelili in kakšno vlogo jim borno opredelili pri nadalj- njem razvoju občine. Prizadeval si bom, da bo osnovni soli kot osrednji izobraževalni instituciji v občini omogočen kvaliteten razvoj, ker bo le tako lahko kvalitetno vzgajala in izobraževala. Bodoči razvoj bo še bolj kot doslej zahteval znanje in izobrazbo, za kar pa je nujen soliden temelj - dobra osnovna šola. Prizadeval si bom tuđi, da bodo otrokom in ostalim, ki bi se želeli izobraževati, na voljo različni izobraževalni programi, ki jih bo možno izvajati v skladu z zakonom. Sem sodi tuđi pridobitev poklicne sole za potrebe občine in njene okolice. Poleg doslej napisanega je bil zame izziv, da se vključim v dogajanje nove občine kot član občinskega sveta tuđi naslednji: zad- nja štiri leta je bila v Mengšu zelo poudarjena politična smer in praksa, ki se je ravnala prib- ližno po takemle načelu: Kdor ni z menoj (na- mi), je proti meni (nam), kdor ni moj (naš) pristaš, je moj (naš) nasprotnik. Tako ravnanje je destruktivno, razdiralno; ustvarjanjo nasprotnikov za vsako ceno vodi v konflik- tizem ali oportunizom, torej v brezplodno trošenje energije. Obsedenost s prepričanjem, da se vsake toliko časa lahko začne pisati zgodovino na novo, je škodljivo. Preštevanje in razvrščanje ljudi po njihovem prepričanju Omengsan PREDSTAVLJAMO VAM OBCINSKE SVETNIKE prav tako. Prepričan sem bil, da je Mengeš politično zelo raznolik, ker je tuđi raznolikost v Ijudeh, to pa je dragocenost, ki jo je treba ne- govati, ne pa zatirati. Volitve so pokazale, da imajo volilci ne glede na idejno prepričanje vendarle veliko več modrosti, kot so jim jo pripisovali nekateri. Všeč mi je, da se je na volitvah izrazila politična raznolikost in barvi- tost. Torej: modrost, razum, strpnost - za to gre in le to naj nekaj velja. Zgodovino si bo pisal narod sam! Franc Bergant (SLS) Bergant Franc, roj. 27.02.1960, v Ljubljani Po pokliču strojni ključavničar, zaposlen v Lek-u Mengeš kot vzdrževaleo od leta 1979 dalje. V letu 1980 sem se preselil k ženi v Topole in ustvaril družino. Postal sem član gasilskega društva Topole in do danes opravl- jal različne pomembne funkcije društva. V svetu KS Mengeš sem začel delati na pobudo g. Pera in krajanov Topol v letu 1990. Delo je bilo zanimivo, saj sva z g. Ručigajem pokrivala dejavnost na področju gasilstva in kmetijstva. V tem obdobju so se naredile pomembne stvari v KS in tuđi na območju Topol: pomoč pri izgradnji gasilskega doma, obnova vaškega vodnjaka, obnova kužnih znamenj, sofinanciranje centralnoga ogrcvanja in delna obnova javne razsvetljave. Pri dclu v Svetu smo znali prisluhniti vsaki prošnji in želji, zato so seje trajale ludi pozno v noč. Za ponovno kandidaturo sem se odločil predvsem zato, ker bi rad, da se na teh po- dročjih dela nadaljujejo in izboljšujejo. V Topolah pa, da se začeto delo nadaljuje. V Ončinskem svetu pa, upam, da se bodo strankarski duhovi hitro pomirili ter začeli de- lati v prid občanom Topol, Loke, Dobena in Mengša. Alojzij Janezic (SDSS) VMengšu živim že 29 let. Tako lahko rečem, da sem Mengšan. Tu sem si ustvaril družino in zgradil hišo. Ker me v prejšnjem sistemu politika ni zanimala, sem živel le za družino in dom. V tem času so otroci zrasli, se poročili in me sedaj razveseljujejo z vnuki, ki so moje največje veselje. Po samostojnosti Slovenije me je politika začela zanimati, toda nisem se mogel od- lofiiti, kako naj se vključim. Ko pa so leta 1994 odstavili g. Janeza Janša, sem se odločil in pristopil k Socialdemokratski stranki Sloveni- je. Ker so se bližalc volitve v lokalno samoupravo nove občine Mengeš, smo us- tanovili občinski odbor SDSS Mengeš. Na lokalnih volitvah sem na listi naše stranke kandidiral za svetnika in bil tuđi izvoljen. Ob toj priliki se zahvaljujem za zaupanje, ki me obvezuje. Kot svetnik in kot podpredsednik občinskega sveta bom deloval konstruktivno v dobro občine in občanov. Dobro je, da smo v svetu člani različnih strank, ker bodo le tako rešitve optimalne in najboljše. Ker je po dol- gem času zopet občina v Mengšu, si želim do- bro sodelovanje med nami svetniki, županom in občinsko upravo, od občanov pa pomoč in prizanesljivost ob zaCetnih težavah. Peter Gubanc (LDS) Pomen Občinskega sveta si razlagam kot delovanje najvišjega predstavniškega tele- sa lokalne samouprave in temeljnega organa odločanja v občini. Svoje mesto v svetu spre- jemam resno in odgovorno do občanov, ki so mi ta mandat zaupali na minulih volitvah. Kvalitetno delo Občinskega sveta mora biti zagotovilo za sprejemanje dobrih odločitev, ki bodo zadovoljile večino občanov naše občine. Zato se zavzemam za čimprejšnje sprejetje Občinskega statuta ter s tem formiranje strokovne občinske uprave in odborov, ki bo- do pokrivali posamezna delovna področja, ki so v pristojnosti občine. Za razvoj občine bo poleg kvalitetnega dela občinskih organov pomembno tuđi sodelovanje s sosednjimi lokalnimi skupnostmi in državo na vseh po- dročjih življenja. Pomembno bo tuđi sodelo- vanje med strankami, saj bi na razvoj občine najslabše vplivali strankarski spori in neso- glasja. Tatjana Sivec Strmšek (ni v stranki) Svoje poslanstvo vidim na področju izo- braževanja, šolstva, kulture in novinarstva, saj se s to dejavnostjo ukvarjam že ves čas de- lovanja. Želim delati z Ijudmi, ki se ne obremenjujejo zgolj s politiko, ljudi drugega prepričanja pa sploh ne priznavajo. Izmenjava mnenj in iskanje najboljših rešitev je zagotovo pot k skupnemu cilju, katerega si občani Mengša želimo. MENGŠAN ■ ''ft:;: mengsanEj PREDSTAVLJAMO VAM OBCINSKE SVETNIKE Vsak začetek je težak, največja skrivnost vsakega dela pa je začetek. Volivci bodo gotovo razumeli spodrsljaje, ki jih borno kot svetniki delali. Pričakujem pa tuđi sodelovanje občanov. V interesu vseh nas je napredek, razvoj in odprtost. Olani Sveta Občine Mengeš se dobro Orazumemo. Pestrost idej in raznolikost mišljenj bo prispevala k temu, da bodo ures- ničevane tuđi želje in predlogi občanov Ce borno vsi uresničevali obljube za napre- dek Mengša, za boljši jutri, potem borno ob usklajevanju mnenj ustvarjalni, ob koncu mandata pa borno lahko mirno potegnili crto pod svoje delo: z veseljem sem prispevala svoje ure in čas. Rezultati so vidni! Primož Podlogar (SNS) Kot član SNS in obenem najmlajši član sve- ta občine, kot zaveden Slovenec, sem se dolžan zavzemati za stvari, ki bodo v korist občank in občanov občine Mengeš. Mislim, da zemlje, gozdov in voda, ki so last občine Mengeš ne bi smeli razprodajati za vsako ceno, oz. jih sploh ne prodajati, ampak kvečje- mu dati v najem in to nekomu, ki bi znal pravilno upravljati in smiselno gospodariti. Rad bi se zavezal za čimvečje in hitrejše za- poslovanje mladih v okviru njihovih izobrazb in želja. Poudarjam, da bi prednost pri tem imeli Slovenci ali vsaj samo tišti, ki so do Slovenije lojalni. Nikakor ne smemo dopustiti, da se v tem mestu, ki se ponaša s stoletno tradicijo trga in mesta, ki še vedno z Ijubeznijo goji kulturo, ki so nam jo zapustili naši pred- niki, razraste tuja kultura. Še več, ne smemo dopustiti, da pridejo na vodilne položaje Ijud- je, ki v večini primerih želijo vsiljevati svoje mišljenje in navade namesto, da bi vsrkali naše. Vsvetu se zavzemam za poštenost in korekt- nost, ne glede na strankarsko pripadnost, kajti, če si borno metali polena pod noge bo to samo dokaz naše nezrelosti in upravičeno nezaupanje naših volilcev. Zaradi premajhne obširnosti članka svojih pogledov do ekologi- je in kvaliteti življenja občanov ne morem prikazati, saj sem se držal samo osnovnih pogledov Slovenske nacionalne stranke. KMGARM ĆUK SLOVENSKA 28, Ml V.l S vam nudi veliko izbiro pusinih inask. kosi u ino v. harv za mazanje in drugih pripomočkov za olroske in odrasle maškare. del. čas: 0«. - 20. ure soholn: 08. - 13. ure MIAMIGO1 __________ _ 4oa gi;:m MrNorS '.io\/trr.K/wft it i tton /i ax 061 / / w n / Še nekajkrat boste prestopili šolski prag in zimske počitnice se bodo začele. Za ta čas pripravljamo programe, da Vam ne bo r ** ' rtu* « dolgčas: tečaj standardnih + latinsko- ameriških plesov______________ tečaj angleškega in nemškega jezi- ka (vrtoi:)________________________ tečaj angleškega jezika (ponovi ti ,v dosedanje šolske snovi)_____________ tečaj slovenskoga jezika in mate- matike (ponovitev/a malo matugg^ffki Vdlfjntdiiti)_______________;:g''......[.....4y'-' tečaj aerobike_________________ tečaj Igranja na otroške citre tečaj Izdelovanja Iz papir ja (skupina ' vrtfevskih ut/ok, skupina osnovnošolskih otrok) toui] jp posebej primeren za prido- bivanja spretnosti oblikovanja, rezanja, satavl/driM,______________________ V času počitnic borno imeli tečaje v obsegu desetih ur, vsak dan po dve uri ene vrste, možna pa je kombi- nacija večih tečajev! Ure nlso doiočene vnaprej, saj bi se radi prilagodili potrebam in željam iirffklA^cfcttfouf Vpisali pa borno tuđi ^^^^SŠ ki bodo z rtami preživeli vePn^NP lo dopoldne, da staršem ne bo tre- ba skrbeti za dodatno varstvo. V tem času borno otroke aktivno za- poslili in se ukvarjali z njimi - an- gleščina, ples, telovadba, risanje, ročne spretnosti,... mj^m^L, Prijavite se v tajništaBHHH^^HI vsak dan med 08. in 'hMot^nf telefonu 737-317. Dmengšan VAŠA POŠTA Prvi koraki naše nove obćine Volitve in predvolilna aktivnost so že daleč za nami, marsikdo se jih komaj še spomni. Večini pa je gotovo ostalo v spominu, kaj vse so jim obljubljale politične stranke in posamezni kandidati, kar še posebej velja za županske kandidate. Povsem normalno je, če se zastavlja vprašanje: Kaj je sedaj drugače, ko Mengeš ni več kot krajevna skupnost del obCine Domžale, ampak je samostojna občina? Clani občinskega sveta Mengeš, izvoljeni na listi Liberalne demokracije Slovenije, ocenjujemo, da so rezultati preskromni. Resda smo opravili dve seji občinskega sveta, ki sta kljub strankarski pestrosti minili v konslruk- tivnem vzdušju. Konstituirani so bili naj- pomembnejši organi, sprejeti temeljni akli z začasno veljavnostjo, pripravljen pa je tuđi že osnutek statuta. Vprehodnem obdobju, ko gre za oblikovanje novih odnosov med staro in novo občino, za vzpostavijanje osnovnih operativnih funkcij nove občine v vsebinskem, kadrovskom in materialnem smislu, so pooblaslila župana ve- lika, ravno zato pa še povećana odgovornost do Občinskega sveta, političnih strank in občanov. Z obzalovanjem ugotavljamo, da Občinski svet doslej s strani župana ni bil sez- nanjen z ničemer, kar se nanaša na bodoči razvoj občine Mengeš. Pričakujomo, da bo čimprej, po možnosti že na naslednji seji sveta predstavil operativni nacrt za uredilov temeljnih nalog: -Vprašanje novo občinske uprave: svet ni bil seznanjen niti s trenutnim delovanjem občinske uprave - kdo dela, kaj dela, kateri so problemi - niti z dolgoročno rešitvijo v skladu s pristojnostmi občine in po načelu racionalnosti. - Vprašanje odnosov z občino Domžale ter ureditvijo medsebojnih zadev, vključno z delitvijo premoženja; izredno pomembno je tuđi vprašanje, na katerih področjih ob- stajata interes in potreba za prihodnje sodelovanje, katera so področja, kjer se bo bolje "osamosvojiti" (kultura, zdravst- vo, šport, izobraževanje, varstvo okolja, komunala itd.). -Vprašanje proračuna, torej denarja za pokrivanje potreb občine ter uresničevanje razvojnih ambicij. -Vprašanje prihodnjega kratkoročnega in vsaj še srednjeročnega programa razvoja občine Mengeš: na novo bo treba ovred- notiti razvoj občine, kajti razlika med prejšnjo KS Mengeš in novo občino Mengeš je tuđi v razvojnem smislu po našem mnenju očitna. Clani Občinskega svela, izvoljeni na listi LDS, izražamo zaskrbljenost zaradi za- ostajanja z reševanjem temeljnih vprašanj naše nove občine, za kar pa ni mogoče kriviti Občinskega sveta. Nobenega razloga ni, da bi začetne težave in prehodno obdobje trajajo dl- je, kot je iiujno potrebno in da vsi občinski or- gani ne bi zaživeli v skladu s svojimi pristo- jnostmi. Občinski svet je, o tem smo prepričani, sposoben opraviti svojo vlogo, kar pa seveda pomeni, da mu mora župan v skladu s svojimi pooblaslili in pristojnostmi čimprej omogočiti, da bo to lahko storil. Čas namreč teče in občanom bo treba kmalu po- ložiti prve obračune. Izgovori, kdo je za kaj kriv, ne bodo nič pomagali. LDS želi svojo odgovornost do svojih volilcev in drugih občanov uresničiti v celoti in v skladu z voli 1- nim programom. Člani sviti / lisln IDS steklarstvo zasteklimo vam vse> ražen očal tel.lfax 061 713 821 delavnlca 061 715 717 c/ariz DROGERIJA IN PARFUMERIJA Slovenska 24, Mengeš (061)738-460 Delovni čas: od 9.00 do 19.00 sobota: od 8.00 do 13.00 Bliža se 8. marec, dan žena. Fantje, očetje, možje. Ne pozabite svojih najdražjih! Poklonite jim nekaj vrednega, opojnega, trajnega - poklonite jim parfum. V drogeriji in parfumeriji Pariz smo posebej za vas obogatili ponudbo vrhunskih parfumov. Verjemite - boljšega dari- la ji ne morete prinesti! Lahko pa prideta oba in izbrala bo med vrhunskimi proizvodi za nego telesa, las, nohtov in obraza. Vedno imamo na zalogi tu- đi izredno izbiro kvalitetne bižuterije. mengsanEj VAŠA POŠTA Predstavitev Mengeša v Internetu Internet je največje računalniško omrežje, ki se je začelo razvijati pred dobrimi desetimi leti v ZDA, danes pa pokriva že praktično celotno zemeljsko oblo. V to omrežje je povezanih preko dva milijona lokalnih račun- alniških omrežij in samostojnih računalnikov vseh vrst z več kot deset milijoni uporabnikov. Vsako leto se število priključkov in število uporabnikov podvoji. Vzadnjih dveh letih je javni zavod ARNES (Akademsko raziskovalno računalniško omrežje Slovenije) poskrbel za priključitev vseh raziskovalnih institutov in večine fakultet obeh slovenskih univerz v Internet. Sedaj se omrežje Internet nezadržno širi tuđi v slovenske srednje sole in ravno v teh dneh se nanj že priključuje ćelo nekaj osnovnih šol. Vzporedno z aktivnostmi na raziskovalnem po- dročju in v izobraževanju, ki jih preko ARNESa financira Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije, nekaj profitnih organi- zacij ponuja možnost priključitve tuđi komer- cialnim uporabnikom. In zakaj takšno zanimanje za Internet? Enostavno zato, ker vam je preko tega om- režja že z navadnim osebnim računalnikom in javno dostopno (brezplačno) programsko opremo dostopna elektronska pošta in prak- tično neizčrpna količina informacij z vseh po- dročij človekovega delovanja, od pol ure star- ih satelitskih posnetkov oblakov v atmosferi nad nami do kuharskih receptov ali od zadnjih znanstvenih odkritij na področju medicine do rednih poročil ameriške obveščevalne agenci- je CIA o politični stabilnosti v posameznih državah. Poleg običajnih tekstovnih in grafičnih informacij je mogoče preko omrežja dobiti tuđi digitalizirane barvne slike, zvočne zapise in ćelo krajše video posnetke. Vse te informacije so porazdeljene po večini od zgoraj omenjenih dveh miljonov račun- alnikov, priključenih v omrežje Internet. To z drugimi besedami pomeni, da posamezni priključeni računalniki nišo samo orodje za iskanje informacij, ampak so lahko hkrati tuđi ponudniki le-teh. V strokovnem jeziku jih imenujemo informacijski strežniki. Velika množica tako povezanih strežnikov skupaj tvori World Wide Web (WWW, slovensko bi temu rekli svetovna mreža), ki je ena najbolj popularnih storitev omrežja Internet. Informacije so organizirane po posameznih straneh, ki vsebujejo tekst in slike, med seboj pa so povezane tako, da lahko s pomočjo svo- jega računalnika "prelistavamo" vsebinsko sorodne strani, ki so sicer lahko porazdeljene po celem svetu. Glavni problem, ki se pojavi pred uporab- nikom WWW, je, kako v tej poplavi infor- macij najdemo tisto, kar nas v določenem trenutku zanima. V ta namen so v omrežju posebni, zelozmogljivi računalniki, imenovani WWW iskalni stroji, ki ves čas pregledujejo vse ponujene informacije in potem uporab- nikom na zahtevo vsaj približno pokažejo "pot" do iskanih informacij. Na Institutu Jožef Stefan smo med prvimi v Sloveniji vzpostavili nekaj WWW informa- cijskih strežnikov, kjer je mogoče najti infor- macije o življenju pri nas, tako take, ki zani- majo tujce, kot tuđi tište, ki bolj zanimajo nas, doma. Med slednje sodijo na primer na- jnovejše vremenske napovedi Hidrometeoro- loškega zavoda, spored kinematografov in TV postaj ali devizni tečaji Banke Slovenije pa tu- đi informacije o raziskovalnem in izobraževal- nem delu skupin in posameznikov na posameznih fakultetah in institutih. Za tuje "goste", ki brskajo po naših strežnikih, smo pripravili predstavitev Slovenije v besedi in sliki, napisali nekaj o njenih vinih in dodali ćelo nekaj kuharskih receptov za tradicionalne domače jedi. Vfebruarju 1995 je mogoče v WWW najti tu- đi stran o Mengšu, ki je tako eden od prvih tako predstavljenih slovenskih krajev. Poleg dveh fotografij, ki sta na tej strani, sem pripravil krajše besedilo o zgodovini kraja in o današnjem življenju v Mengšu. Seveda bo v prihodnje mogoče to stran še razširiti in dopolniti. Tako mi je g. Janez Skok že oblju- bil, da bo prispeval nekaj zelo kvalitetnih pos- netkov Mengša iz zraka, k sodelovanju pa vabim tuđi vse druge, ki bi želeli prispevati karkoli zanimivega o Mengšu kot tekstovno, slikovno, zvočno ali tuđi krajšo video informa- cijo. Besedila morajo biti seveda v angleščini. WWW stran o Mengšu smo prijavili na nekaterih največjih iskalnih strojih, kot sta na primer Lycos na Carnegie Mellon Universitv in Yahoo na Stanford Universitv v ZDA, vključena pa bo tuđi v izhodiščno tslovensko WWW stran. To praktično pomeni, da jo lahko zelo hitro najde kdorkoli od de- setih milijonov uporabnikov omrežja Internet. Za vse tište, ki že imate sami dostop do Interneta in WWW, pa še neposreden naslov strani: http://media.ijs.si/geo/menges.html. . do .19. ure Aohotn »I 8. do 17, rnr. SHARP AUDIO VIDIO SERVIS MENGEŠ Hribarfeva 38 73 84 09 ■TjMENGŠAN NASA SOLA SOLA V NARAVI Šola v naravi je pomembna obliko- valka otrokove osebnosti (Ob letošnjem zimovanju mengeških os- novnošolcev) 1.NAMEST0 UVODA Vdanašnji sodobni soli bi na širšem vzgo- jno-izobraževalnemjorišču tcžko našli primernejšo obliko za kakovostno rast celovite otrokove osebnosti, kot je šola v naravi. Njeni učinki so ob dobri vsebinski in organizacijski pripravi ter ustrezni izvedbi mnogostranski. Otroci ne pridobijo le ćele vrste koristnih in- formacij in novih športnih znanj v naravnem okolju, marveč se naučijo spoznavati in spoštovati naravo, ob lastni ustvarjalnosti in učenju pa se nenehno vedenjsko brusijo in socialno zorijo. Naslova prispevka nisem izbral slučajno. Nastal je ob temeljitem premisleku in ob praktičnem dolu v soli v naravi. Ta je za letošnjo generacijo mengeških tretješolcev potekala na Pokljuki. Nekako trideset let je tega, kar sem prvič sodeloval pri udejanjanju zimske sole v naravi, na Travni gori. Kaže, da je pobuda J. Besliča (1963) v mnogih krajih Slovenije obrodila sadove, saj so prvim poskusom izvedbe zimske in poletne sole v naravi sledile številne sole po Sloveniji. Ta nadvse koristna organizacijska in vsebin- ska oblika pedagoškega dela v naravnem okolju je dobila veliko posnemovalcev. Se vefi, mnogo vodstev šol in predvsem športnih pedagogov je kakovostno nad- gradilo prve oblike sole v naravi. Marsikje so dodali nove vsebine in v veselje ter zadovoljst- vo otrok obogatili posamezne dejavnosti. Tuđi v mengeški osnovni soli imajo že kar nekaj izkušenj s poletno in zimsko solo v naravi. Letošnja na Pokljuki je potekala v pri- jetnem delovnem vzdušju, z ustreznimi strokovnimi kadri za delo na snegu in tuđi sicer ter z obilico spremljajočih dejavnosti, ki so kakovostno obogatile solo v naravi. 2. VSAKDANJI UTRIP SOLE POD DROBNOGLEDOM STROKE Oeprav je sleherna strokovna ocena ob last- Uni udeležbi v takem ali drugačnem peda- goškem procesu vselej tvegana, Dom poskušal na kratko strniti svoja bol] ali manj kritična razmišljanja ob vsakodnevnem življenju z mengeškimi tretješolci. Organizacijska in vsebinska priprava sta potekali skladno s postavljenimi cilji oz. smotri. Eden od teh je bil utrditi pomen in vlo- go sole v naravi med mengeškimi starši in otroki ter preko otrok vnesti več športnega življenja v njihove družine. Prav tako naj bi v solo v naravi vključili kar največ učencev, tuđi tistih iz socialno šibkejših družin. To je organizatorjem s pomočjo nekaterih sponzorjevtudi uspelo. Odziv staršev in otrok za letošnjo zimsko solo v naravi na Pokljuki je bil ugoden. Iz celotne generacije tretješolcev (štiri paralelke) se je za zimovanje, ki je potekalo v dveh skupinah, odločilo kar 88,0 % staršev oz. nji- hovih otrok. Na eni strani je bila to posledica pozitivnih odmevov lanskoletne zimske sole v naravi na Pokljuki in na Golteh. Po zaključku zimskih dejavnosti je bila namreč izdelana video kase- ta, ki je bila posebej predstavljena staršem in otrokom. "Dober glas" o soli v naravi se je na- to razširil po vsem kraju. Na drugi strani pa je bil ugoden odziv posledica dobro pripravljene animacijsko- propagandne akcije, ki je v skienjenem komu- nikacijskem krogu med učitelji, starši in učen- ci dala željene rezultate. Ob tem morda lahko tvegamo ugotovitev, da se v Mengšu odnos staršev do sole v naravi postopno izboljšuje, čeprav živijo neka- teri v skromnih življenjskih razmerah. Lansko leto je bila med starši ugodno spre- jeta ugotovitev stroke, da "ŠPORT SPODBUJA IN DAJE - NIKOTIN, ALKOHOL IN MAMILA PA JEMLJEJO". Hkrati so starši z odobravanjem sprejeli spoznanje, da je med rekreativnimi šport- niki, kar naj bi večina njihovih otrok tuđi postala, le malo kadilcev, alkohola in mamil pa praktično ni. Sola v naravi, ki je bogata s športnimi vse- binami, lahko veliko prispeva k trajnim športnim navadam otrok in k športnemu načinu življenja v obdobju zrelosti. Menimo, da je to ena najpomembnejših vrednot, ki jih šola v naravi, poleg drugih dejavnosti (športne vzgoje v soli), lahko ob- likuje všolajočem se otroku. Prav zato bi morale šolske oblasti oz. država soli v naravi dati več poudarka in podpore. Navedeni smoter je bil tuđi na Pokljuki ves čas v ospredju. Verjetnost, da se bo mengeške mladeži šport "prijel" (tuđi alpsko smučanje in teki na smučeh) in da bodo dobili trajne športne navade, se je po naši oceni znatno povečala. Glede na to, da so se zimske športne de- javnosti - alpsko smučanje, teki na smučeh, vožnja z bobi in sanmi - odvijale v lepem in čistem naravnem okolju, sredi pokljuških gozdov, je bila to prilika za neposredno zbližanje z naravo. Vsak od otrok jo je začutil in doživel v vsej svoji pristnosti in lepoti, posebej še zato, ker nam je bilo vreme ves čas naklonjeno. Menimo, da smo kar nekaj prispevali k pozitivnemu odnosu do narave in njene- mu ustreznejšemu vrednotenju. Morda bi bilo spoznavanje naravnega pokljuškega okolja še boljše, če bi že v Mengšu pripravili bolj domiselne vsebine, ki bi bile povezane s tamkajšno naravo in življen- jem. Gre za spoznavanje živalstva in rastlinsi- va, alpske klime, triglavskega narodnega parka in podobnih tem, ki bi se lahko "podajale v živo". Te pomanjkljivosti na Pokljuki ni bilo mogočespregledati. Všoli v naravi naj bi bili, kolikor je to mogoče, uravnoteženi deželi posameznih strokovnih področij in obravnavanih vsebin, kar bi bilo za otroke gotovo še bolj koristno. Solo v naravi cenimo tuđi zaradi socializaci- jske komponente, kar pomeni, da se otroci medsebojno prilagajajo, hkrati pa budno spremljajo vedenje in delo učiteljev. Če so pravi, jih tuđi posnemajo, zato uspešni peda- gogi lahko pomembno vplivajo na njihova de- janja in vedenjske vzorce. Otroci se nauče prilagajati in hkrati uvel- javljati svoj jaz, vendar na zdrav in za vse mengšanITi NASA SOLA SOLA V NARAVI sprejemljiv način. Vtesnih medsebojnih stikih pedagog otroka še bolje spozna, saj ga največkrat lahko "čita" kot odprto knjigo, za kar pa je v razredu navadno manj priložnosti. Na Pokljuki je to medsebojno spoznavanje, prilagajanje in "brušenje" potekalo uspešno, včasih tuđi ob dodatnih naporih pedagogov. To pa bi bilo morda lahko še nekoliko boljše, če ne bi mnogi starši v "preti- rani" skrbi za svoje otroke z obiski motili de- lovnega utripa sole v naravi. Posebej izbrane strokovne in družabno- zabavne vsebine so veliko prispevale k veselju in zadovoljstvu otrok. Omenimo naj KARAOKE z Dejo Mušič, in PLESNI VEČER, ki ga je pripravilo zasebno podjetje za kulturo, izobraževanje in rekreacijo Ml AMIGO s Tatjano Sivec Strmšek oz. z izvajalko Nado Strmšek. Zanimivo je bilo tuđi predavanje Marjana Mihelčiča o POPOTOVANJU V JUŽNO AMERIKO oz. PERU ter večer, ki je bil namen- jen GORNIŠTVU V ZIMSKEM GORSKEM SVE- TU, povezanim s turnim smučanjem. 0 tem je govoril Igor Puhan, avtor tega članka pa je pripravil predavanje in praktični prikaz PRIPRAVE INNEGESMUČI. Tuđi delo na snegu je potekalo skladno s pripravljenim programom začetne in nadal- jevalne sole alpskega smučanja ter teka na smučeh. Zičnica v blizini hotela sicer ponuja določene možnosti za hitrejše napredovan- je učencev pri smučanju, vendar pa ob priho- du večjega števila avtobusov in smučarjev postane "ozko grlo" in precejšnja zavora pri praktičnem učenju. Za tek na smučeh pa so na Pokljuki idealni pogoji, kar smo doživeli tuđi sami. Ocenjujemo, da so bili v posameznih skupinah pri delu na snegu in ob zaključni tekmi doseženi načrtovani cilji. Ti pa bi bili lahko še nekoliko večji, če bi zimska šola v naravi trajala vsaj teden (sedem) dni in ne le pet, kot je trajala naša. 3. SKLEP Ocenjujemo, da je bila letošnja zimska šola v naravi mengeških tretješolcev na Pokljuki zelo uspešna. Osvojena so bila nova znanja, na snegu pa so bile pridobljene nove motorične izkušnje. Otroci so z zadovoljstvom sprejeli pester družabno - zabavni program ter druge izbrane vsebine, ki so obogatile solo v naravi. Učitelji so se skupaj z njimi veselili dosežkov in napredovanja na snegu, ki ga je sleherni dan razkrivala VIDEO analiza. Stkale so se nove prijateljske vezi. Ob skup- nih nastopih ter posebej ob smučanju z baklami in pevskih večerih pa so mnogi spoz- nali čar druženja, skupnega doživijanja in vza- jemnega sodelovanja. Qola v naravi mora zato ostati sestavni del Ovzgojno-izobraževalnega procesa na soli, saj lahko pomembno prispeva k razvoju celovite otrokove osebnosti. Tako je v Mengšu danes in tako naj bo tuđi jutri. ili. Hurmnn Rnrčič Takole poizkusite, pa bo šio! OŠ Mengeš Po iziđu januarske številke Mengšana se je na prošnjo za finančno pomoč pri izvedbi sole v naravi odzvalo še podjetje Miamm iz Mengša. Za izdaten prispevek se jim lepo zahvaljujemo. Učenci in učitelji OŠ Mengeš rEJMENGSAN NAŠA ŠOLA Na zasneženi Pokljuki Na Pokljuki je lepo, saj vsi dobro smucamo, se vrtimo, rajamo, tukaj nam je vsem lepo. Malo sem, malo tja padamo na vse strani sveta. Po vlečnici gor, pa po smučišču dol, tukaj nam vsem je res prelepo. Na Pokljuki ostali bi vsi še najmanj mesec dni. Martina Beber 3. a Pokljuka Smuk, smuk, smuk šolarji smo mladi, smucamo se radi, zato nasneg smo se podali. Na Pokljuki zasnežena je strmina, sem tertjapo njej vijuga Tina, za njo pa GaSper, Miha in Katarina, en, dva, tri in tu ježe dolina. Na koncu utrujeni in preznojcni, v hotel se hitro zapodimo, opreme smučarske se brž znebimo. Tina Šlruhnlj, 3. a Pokljuka Oj, Pokljuka stara kljuka tebi kukavica kuka! Vedno si vesela, ko na tebi vlečnica že trdodela. Snega vedno je dovolj kot bi gledal bel povoj. Sreča naša pa je to, da brez povojev je karšlo. Malo mokri, malo trudni smo konCali na Pokljuki. Eva ZtipanfiC, 3.a Prvič na smučeh na Pokljuki Zavtobusom smo se odpeljali na Pokljuko. Ko smo prispeli, smo prtljago odnesli v sobo, kjer nas je počakala do takrat, ko smo dobili sobe. Med čakanjem smo odšli na kratek sprehod po Pokljuki. Ko smo se vrnili, so bile sobe že pripravljene, da odnesemo kovčke. Uredili smo si sobe in odšli na smučišče, kjer smo pokazali, kaj znamo. Razvrstili so nas v skupine. Qla sem v drugo skupino k učitelju Igorju. Ozačeli smo z ogrevanjem in vajami. Najprej smo se učili teptati gor in dol. Igrali smo se raznorazne igre na smučeh. Enkrat pa sem tuđi padla. Smucali smo se dolgo. Ko smo prenehali, smo smuče in palice odnesli v garažo, kjer smo jih shranjevali. Potem smo se preobuli v čevlje in se vzpeli po stopnicah spet v svoje sobe. Bilo je res zelo lepo. Eva Zupančič, 3.a VRTEC Dne 10. februar ja je predšolske olroke iz vrtna Gobica v Mengšu s knjigami in mengeško knjižnico seznani- la prijazna gospa Stanka. NajmlajSim Mengšanom bo še dolgo ostal v spominu kulturni leden leta 1995. Tuđi po zaslugi vzgojiteljic iz vrta Gobica Mengeš. Jubilej Osnovne sole Mengeš Vletu 1996 bo mengeška osnovna šola obeleževala visok jubilej: 200 - letnico svojega delovanja. 0 tem bo v prihodnjih številkah še marsikaj napisanega, tokrat pa želimo bralcem na kratko predstaviti program aktivnosti. Program je razporejen na daljše obdobje. Dejansko smo z njim pričeli že v letu 1993 s položitvijo temeljnega kamna za iz- gradnjo prizidka ter njegovo otvoritvijo v is- tem letu. Tuđi prireditev ŠOLA TAKO IN DRU- GAČE v letu 1994 je bila v sklopu programa, jubilejno pa bosta v celoti obarvani prireditvi s tem nazivom, ki bosta v letu 1995 (10. mar- ca) in v letu 1996. Koncertni nastop nam je obljubil Učiteljski pevski zbor Emil Adamič, pričakujemo pa tuđi odziv in sodelovanje do- mačih vokalnih in instrumentalnih skupin na posebnih prireditvah. Zelo pomembno in odgovorno bo delo pri pripravi zbornika o 200 - letnici. S tem se bo ukvarjal poseben uredniški odbor, izšel pa naj bi vletu 1996. Vpovezavi z Zgodovinskim arhivom Slovenije in Slovenskim šolskim muzejem borno pripravili tuđi dve razstavi. Dogovarjamo se o učbenikih in šolski doku- mentaciji, zlasti o izkazih in spričevalih. Ob razstavah načrtujemo tuđi strokovna posveto- vanja, s cimer želimo dati tuđi strokovni prispevek k šolski teoriji in praksi. Ze nekajletni nacrt o ureditvi spominske sobe v šolskih prostorih, neke vrste mengeškega šolskega muzeja, kamor bi vključili tuđi druge zanimive eksponate iz mengeške preteklosti, bo zagotovo uresničen v sklopu programa obeleževanja. Razmišljamo tuđi, da bi uredili galerijo uglednih Mengšanov s predstavitvijo nj i— hovega življenja in dela. Ze običajna prireditev ob tovrstnih jubilejih so tuđi srečanja z bivšimi sodelavci ter up- okojenci; tuđi v našem primeru bo tako. Program bo dokončno oblikoval in sprejel odbor za obeleževanje jubileja. Odločil naj bi se tuđi o tem, da pristojnim občinskim in drugim organom predlaga sprejem izredno pomembne odločilve: pričetek gradnje novih prostorov za športno dejavnost (povečano telovadnico) v sklopu sole. Nacrti so že nare- jeni, o kritičnem pomanjkanju tovrstnih pros- torov pa skoraj ne bi kazalo izgubljati besed. Mislim, da je 200 - letnica sole skoraj idealna priložnost za uresničitev te velike naloge. Branko Lipar MENGSANO] VRTEC Do novih spoznan) že v vrtcu Projekt Pot do obleke Otroci v skupini metuljev so bili radovedni, kako nastanejo naša oblačila. Že res, da so Vidku pomagale živali narediti novo srajčico. Kaj pa nam? Kako iz česa dobimo tekstilne surovine - prejo? Najprej smo se pogovarjali in ogledali, v kaj vse se oblečemo. Ugotovili smo, da se pozimi oblečemo topleje kot poleti. Zbirali smo manjše kose tkanine, si jih ogledali in otipali. Ugotovili smo, da so tkanine mehke, gladke, trže, debelejše, tanjše, prozorne, grobe, rebraste, zametne, tople, hladne, šumeče,... Kako pa dobimo prejo? Volnena oblačila dobimo iz živalske dlake (ovčja volna, koz- ja in velblodja dlaka, dlaka kuncev) tako, da ovco ostrižejo, prejo operejo, posušijo, razčesavajo, izmikajo na preslici ali kolovratu. Po tem je preja pripravljena za tkanje ali pletenje. Iz ene ovce dobijo volno za šal, kapo, rokavice in pulover. Živalsko vlakno je tuđi naravna svila, pridobljena iz zapredkov - kokonov gosenic sviloprejk, katere gojijo Kitajci, Japonci, Indijci... Ugotovili smo, da so vlakna tuđi iz rastlin iz lana, bolj znana pa so nam oblačila iz bombaža. Ta rastlina raste kot zelišče, grm ali drevo v Ameriki, Egiptu, na Kitajskem, v Turčiji... Ogledali smo si bom- bažno vejico; na eni veji dozori več bombažnih vlaken, ki so nas spominjala na vato. Ko bom- bažna vlakna na plantažah oberejo, jih najprej posušijo, nato stisnejo v bale in pošljejo v predelavo. Za izdelavo blaga poznamo tuđi umetna vlakna. Predelavo le-teh smo si ogledali v tovarni Induplati v Jaršah. Prijazna tehnologa sta nas vodila skozi vse postopke, ki jih potre- buje preja, da postane uporabna za tkanje. Ogledali smo si predilnico, kjer prejo tanjšajo in sukajo; v barvarni dobi preja željeno barvo, nato navijajo osnovne niti na valje. Videli smo tuđi postopek tkanja. Mehanske statve so zelo hitre in hrupne. Vcentru INČE pa smo si ogledali ročno tkanje in ročne statve, ki so veliko manjše od strojnih, bolj počasne in tuđi manj hrupne. Na njih so tkali čudovito tkanino. Ko imamo tkanino oz. blago moramo obiskati šiviljo ali krojača, ki nam to blago ukroji in zašije v žel- jeno oblačilo. Seveda lahko oblačila tuđi kupi- mo vtrgovinah. Vvrtcu smo se igrali ustvarjalno igro tkalec. Tkali smo iz volnene niti in iz papirnatih trakov. Bili smo kreatorji - krojili smo srajčice in izrezovali modele iz revij, Sivi I je so šivale krila za Barbike, v barvarni smo blago tuđi ročno potiskali. Izvedli pa smo tuđi modno revijo, na kateri smo se vsi zabavali. Projekt, ki smo ga izvedli v vrtcu, smo uspešno zaključili, ob tem pa spoznali marsikaj zanimivega in uporabne- ga. Pri našem projektu so sodelovali tuđi zu- nanji sodelavci in starši, brez katerih projekta ne bi mogli izpeljati v celoti. Ob tej priložnosti se zahvaljujem delavcem OŠ Roje, ki so nam omogočili brezplačni prevoz v Jarše, delavcem tovarne Induplati Jarše, ki so nam prijazno razkazali tkalnico, vsem zaposlenim v INČE Mengeš za prijazen sprejem in prikaz ročnega tkanja in pedagoški vodji Mariji Jerina, ki nas je ves čas spodbujala pri projektu. V7ijojileljica Olfia Bnmik - lor Anketa Pred praznikom kulture sem v mali soli v Gobici v Mengšu naredila anketo: KAJ JE KULTURA? MAJA: učenje, šport, da se lepo obnašamo, JERNEJ: da si lepo oblečen, MATEJA: da mamico ubogaš, SUZANA: da druge tete, pa očija pa mamice ne tepeš, MARKO: da se lepo obnašaš, BOJAN: da si v gostilni in če ti kdo da bon- bon, da ne rečem, da ga ne maram, VESNA: da mamice in očije ubogaš in vse os- tale, ANŽE: da mamice in očije in tovarišice ubo- gaš, EDI: če je kdo sam doma, da ne srne nič ušpičiti, SAMO: če greš na obisk, če te kdo kaj vpraša, da mu odgovoriš, ROBI: da se lepo vedeš, DITKA: če si sam doma, da nič ne ušpičiš, ker lahko umreš, STASA: če se tovarišica zadere, rnorajo biti otroci tiho ("Ampak, če se pa tovarišica dere, pa tuđi ni kulturno," smo skupaj ugotovili), IGOR: če greš na sprehod, moraš vse ljudi pozdraviti, MATEJA: če se očku in mamici kaj hudoga naredi, da mu pomagamo, MONIKA: če greš na sprehod, da ubogaš atija in mamico, JERNEJ: če si drugje na obisku, da ne kričiš, ULA: da v glasbeni soli igrajo, ANŽE: da ne smeš knjige trgati in motati, SAMO: da ne smeš knjigo metali, ROBI: da ne smeš osle kazati, ANŽE: da na pokopališču ne kričiš. Vzgojiteljica: Janja Vidic Kaj p3 je to? lolo: M. Jerina lolo: M. Mirna loloJ. Virite KlMENGSAN NAŠI PESN1KI IN PISATELJI Sivčev Bog na dopustu MengeSki pisatelj Ivan Sivec je v počastitev slovenskega kulturnega praznika v prostorih Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani, na Tomšičevi 12, pred- stavi I svojo najnovejšo knjigo z nekoliko ne- navadnim naslovom BOG NA DOPUSTU. Gre za humoristično knjigo, ki prikazuje značilno slovensko norijo: gradnjo niše - od iskanja gradbene parcele do preganjanja krta iz an- gleške travice. Knjiga ima moto: "Če bi bilo v Ijudeh kanček več božjega, bi bila gradnja hiše res lahko šala." Knjiga je izšla pri založbi Brazde, predstavili pa so jo poleg avtorja tuđi kantavtor Dušan Uršič, ki je zaigral in zapel nekaj pesmi, ured- nica Boza Grešovnik in.dramski igralec Andrej Kurent. Zanimivo je, da je prostor v Društvu pisatel- jev ob podobnih prireditvah vedno preve- lik, tokrat pa je bil bistveno premajhcn, med gosti pa je bilo tuđi nekaj posebno imenitnih oseb: družina malteškega viteza Jožefa Ciraja, generalni direktor RTV Slovenija in satirik Žarko Petan, humoristični pisatelj Franček Rudolt, eden najbolj uspešnih mladinskih pisateljev Bogdan Novak (avtor Zvestih pri- jateljev), prvak Slovenske ljudske stranke Marjan Podobnik, televizijski voditelj Boris Kopitar in drugi. Seveda ni manjkala tuđi os- rednja oseba iz knjige - vodja gradbenih del - avtorjeva tašča Anica Dolčič iz Kamnika, kateri je knjiga tuđi posvečena. NalaSa P. Ivan Sivec se je poculil v Društvu pisateljev kol tluma, saj je bil :;pre jel v lo društvo že leta 1987. loto: Repanšek Ne pripeti se velikokrat, da bi bil predstavitveni prostor tako poln. loto: Repanšek OBČINSKI ODBOR SKD, ŽUPNIJSKI URAD IN KD FRANCA JELOVŠKA VABIJO OB MATERINSKEM DNEVU NA PREDAVANJEIN POGOVOR S prof. BERTO GOLOB TEMA PREDAVANJA DOM, DRUŽINA, ŠOLA, DRUŽBA PETEK, 24. 03.1995, 0B19. URI V KD MENGEŠ mengsanEE NAŠI PESNIKI IN PISATELJI ......MiROBREGAR NESMISEL Kakšen nesmisel obdal je zemljo Ne da ji več vdiha da izdiha ne bo Krožijo čaši za leti hiteC Vdirajo vode ugašajo peč Kruh se ne peče nič več Le trave pletene v bujni rasti a koscev pa ni Iščese roka dotiki sošli Udinjat se času pozabi tej zli Spev (starih) psalmov otožno gurni Kot v kostanjevem gaju se cvetje kali Snežinke vse mehke odbijajo zvon Z vrtnico v roki sedel bo na tron Zemljo je obdal v nesmislih spleten Prodan za cekin živi za goldino Goldinarjev polen mrtvec neznan Na ustnem rdečilu sledovi le sanj... TANČICA Grmenje v presledku tančico rosi Sokov polna sreča krvava lebdi Spogledovalka vsa strastna brez očeša strmi Jasna je zvezda ob poti v stran Odprta kot rana se praznina dani In zala lepota iz neba prileti Godba igriva otožnost putiti Zmedena Sta (ROST) rka še komaj ječi Grom pa v presledku tančico rosi. VABILO Dolžnikom v svarilo postaviš strašilo Momarjem ognjenim rumeno sveti- lo Komarjem nedolžnim krvi izobilo Ujedam vihamim meso kot učilo Dvonogim pekleno vabilo KUKAVICA Iz postaranih grobov zrak puhti. Iz odrasle struge žila dreveni. Na portalu teme sonce se iskri. V tolmunu plavem gola riba se drsti. Gre in vzame senco vsak si sam. Ob vročini in ob mrazu rodi se san. Neresničen plamen se zazdi. Ko požiga čaše, ki jih ni. Roža spetje vzklila. Iz lesov je kukavica smela. Do tolmuna, žeja je le njena. Jajca tuja bo valila tema. PODOBNA USODA Doletela ga je podobna usoda, kot pokojnega deda. Vseskozi je basal pipo, z raznoraznim prahom. Vso oglodano je valjal po ustih, in občasno izpihnil smrdečdim. Misli so rnu uhajale, na davno ognjišče - tam nekje na dolenjsko. VČasih je zazehal ali spodil kakšno muho. Drugače pa je negibno strmel nekam v daljavo. Kam - je vedel samo on ... BIL JE DAN Bil je dan. Prazničen dan. Napili smo se ga, tuđi dvanajstletniki. Iskrilo seje v naših očeh. Srca so bila igrive žogice. Deklice so vreščave bežale, ko smo jih popekli s koprivami. Morala je sleči hlačke: In vsaka je dobila (zaslužen) koprivni krst. Smeh je ozračevai poljano, gozd in travnik. Ja res - to je bil dan... Milu liKtp'lf OBIČAJI SVECNICA Nekaj let je že navada, da za ta praznik poskrbi KD Franca Jelovška. Tuđi letos je bilo tako, sicer malo drugače kot prejšnja leta, pa vendar lepo. Mimoidoči se sprašujejo, za- kaj gorijo svečke v "špalirju". Razlaga je lahko tuđi ta, da nam kažejo pot v tempelj: kot ob prvem obisku Jezusa v templju. Od tu toroj simbolika pra/nika svečnica. l'oncllribnr ,.^>££fliT Spet kino v Mengsu Ljubljanski kinematografi in HIT-FITd.o.o. Mongeš Vas vabimo na predpremiero filma v potok, 24.02.19%, (it) 20. nri Predpremiera: Lahko se zgodi tuđi vam (It could happen to you) romantična komedija Režija: Andrevv Bergman Igrajo: Nicolas Cage, Bridget Fonda, Rosie Perez sobot'CSo^gs^obTa.'uri Končna hitrost (Terminal velocitv), akcijska kriminalka Režija: Deran Sarafian Igrajo: Nastassia Kinski, Charlie Sheen ob 20. uri Halgato, slovenski film-drama Režija: Andrej Mlakar Igrajo: Jože Krambergar, Mirjani Korbar (Slovenska igralca leta) Vlado Kreslin, Tanja Ribič, Kristjan Borovšak, Mauel Šerkf;/ nedeljr26^1995,ob17.uri Končna hitrost ot) 19. uri Halgato Prodaja vstopnic eno uro pred predstavo. ITlMENGSAN OBIČAJI PUST Skozi vas prihaja Pust Slovenski kulturni praznik je za nami, Valentinovo tuđi, bliža pa se pust in tuđi tega je treba dostojno praznovati, saj star pre- govor pravi: kdor se za pusta ne znori, se vso pomlad grdo drži. Da bi se temu izognili, poskrbimo za primerno opravo, da se borno lahko resnično zabavali in "nanoreli". Predvsem pa imam v mislih ta dan otroke. Žanje je to res pomemben in poseben praznik, poln veselja in zabave in prav malčki že resno razmišljajo o pustnih oblekah. Dandanes so naše trgovine bogato založene z pustnimi kos- timi in dodatki, maskami in lasuljami, rada pa bi vam svetovala, da prav vsaka stvar, ki jo prodajajo, le ni primerna za vašega malčka. Zlasti mislim pri tem na plastične maske, ki so otrokom sicer všeč, a so prej v breme in napoto kot pa v veselje in korišten pripomoček. Iz izkušenj vam lahko povem, da so prav vsi, ki so imeli kupljeno masko, že ob prvi priložnosti masko odložili in res je škoda vsakega tolarja, ker prav nikoli ne koristi svo- jemu namenu. Otrok je pod masko utesnjen, ne vidi, tišči ga in strga se mu elastika - res ga bolj ovira kot razveseljuje. Zato je veliko bolj primerno, da mu pobarvate le nosek in lička, mu narišete brčiće, zavežete pentljo ma- lo bolj nenavadno kot vsak dan, pripnete kakšno veliko broško, uhan ali samo kak cvet. Tuđi pisana očkova majica, živahna kravata ali ruta, klobuk, ki ga je mama ali babica že zavr- gla, cvet v laseh ali kitka iz volne, pa bo stala pred vami prava gospodična, pomladna princesa, gusar ali klovn. Otroci so zadovoljni in tuđi zelo prisrčni že z nekaj narisanimi srčki, pegicami na licih ali nekaj gumbi, prišitimi na bluzo. V taki opravi bodo lahko tuđi zelo sproščeni in gibčni in pri rajanju jih ne bo ovirala nobena stvar. Raja pa se ta dan povsod in prav temu primerno je treba obleči otroke. Časa je še dovolj, idcj tuđi. Če jih ne najdete, polistajte po revijah, poglejte po kotičkih za starSe v vrtcih, pa bo odločitev lažja, predvsem pa cenejša. Pa korajžno - go- tovo boste skupaj z vašim rnalčkom uspeli. Ker bo sodeloval že pri pripravah, bo zanj praznik še lepši. Maita Silar IGRE NAŠIH STARSEV RAZ1SKOVALNA NALOGA OS MENGES Ali še poznamo igre naših staršev? SKALCE MENJAT Igra se je igrala na travniku ali na kmečkem Idvorišču. Otroci so poiskali večje kamne ali opeke. Vsak igralec je zasedel eno, le vodja je bil brez nje. Ta je nato zaklical: "Skalce men- jat!" Vsi igralci so morali zamenjati mesta, medtem pa je tuđi vodja zasedel najbližje. Igralec, ki ostane brez "skalce", daje nato povelje za menjavo. Igra je bila zanimiva in so jo rada igrala dekleta in tantje. Otroci je danes ne poznamo več. CILJAJ, CILJAJ RUS! Igra, v kateri je sodelovalo več otrok, se je pogosto igrala na travniku. Preprosto žogo so si igralci izdelali iz cunj. Igralci so se razporedili v krog okoli žoge, ki je ležala na tleh. Igro je vodil eden izmed njih, ki takrat ni sodeloval. Njegova naloga je bila "klicanje". Na njegov klic: "Ciljaj, ciljaj Miha!" je poklicani stekel do žoge, ostali pa so se kar najbolj poskušali oddaljiti od nje. Ko je Miha prijel žogo, je moral zavpiti: "Stop!" Na njegov znak so se morali vsi ustaviti. Igralec z žogo (Miha) je poskušal zadeti najbližjega in ga s tem izločiti iz igre. Če mu to ni uspelo, je moral sam zapustiti igro. Igra se je nadaljevala tako dolgo, da je ostal v igri samo še eden. Ta je v naslednji igri prevzel vlogo vodje. Igra je danes pozabljena. Učenci smo jo poskušali obuditi. Ugotovili smo, da je tuđi za nas zan- imiva in zabavna. Podobna je naši priljubljeni igri "ZEMLJO KRASTI". KOLCA PORIVAT Ta igra je zabavala predvsem starejše fante in dekleta. Igrala se je na poljskih poteh in na večjih travnikih. Za igro so potrebovali posebne vozičke, ki so jim rekli "kol'ca". Te vozičke so dekleta pred igro lepo okrasila z vejami, cvetjem in listjem, nato so sedla vsaka v en voziček. Fantje so na dogovorjeni znak stekli k vozičkom in jih pričeli med tekom po- tiskati pred seboj. Cilj so že prej določili. Fant, ki je prvi prispel na cilj, je bil deležen poseb- nega spoštovanja pri dekletih. Te igre današnji otroci in mladina ne poznajo več. RAZISKOVALCI: MatejaJemec, BlažKoellner, l/lok Sivec, Jure Korošec, Tjaša Repnik, Mate ja Kalušnik, Veronika Benda, Nina Hribernik. MENTORICI: Milica Tomšič in Ljubica Rožman Kol'ca poriva! Ciljaj, ciljaj Rus MENGSANlH KULTURA Kulturni praznik 1995 Ze nekaj let je običaj, da se na predvečer slovenskega kulturnega praznika izvede kulturna prireditev v Mengšu. Letošnjo smo zasnovali na novih temeljih izvedbe, pred- vsem ker menimo, da je tuđi tu potrebno najti enoten koncept, ki pa je predvsem v tem, da naj o kulturi govori tišti, ki v kulturi dela in ustvarja, in ne politik, zato smo si želeli, da kot prvi v novi občini Mengeš spregovori pisatelj g. prof. Ivan Sivec. V programu so sodelovali simfonični orkester Domžale - Kamnik pod vodstvom g. Aleksandra Spasiča, recitator g. Drago Plevel in slavnostni govornik prof. Ivan Sivec. Vezno besedo je prispeval g. Matjaž Repnik, vse navzoče pa je pozdravi I g. župan Janez Per. Slavnostni govornik g. prof. Ivan Sivec je z izbranimi besedami orisal pot slovenske pisane besede. Poudaril je, da nam je Prešeren dal tako bogastvo, ki se ga niti ne zavedamo. Za Mengšane je posebej pomemb- na pripomba (Sivčeva), da Janezu Trdini daje- mo premalo pozornosti in je skrajni čas, da se prebudimo in Trdini postavimo tuđi drugačen spomenik (njegovo soba, muzej, zbrane zbirke). Posebej je potrebno pohvaliti Osnovno Solo Mengeš, da je povabila na to prireditev svoje učence. Za drugo leto pa vseeno mislim, da bi bilo dobro, če bi na tako kulturno prireditev tu- đi učenci pripeljali svoje starše. Predvsem pa naj bo v prihodnje to tuđi pri- ložnost, da se zahvalimo in podelimo priz- nanja kulturnikom za delo in dosežke, saj smo bili v bivši občini vse prevečkrat odrinjeni od teh priznanj. Me Vahlar Mrožkovi policaji v Mengšu Brez panike. Ne gre za kako novo oboroženo akcijo naših vrlih policistov niti ne za radi- jsko kontrolo. V to da gre za običajen pregled dokumentov in opreme vozila, če lahko temu početju tako rečemo običajno, se ne bi spuščal. Vprašali se boste, kaj lahko počno Mrožkovi policaji v Mengšu. In če vam prav- im, da si jih boste želeli videti, se mi boste smejali. Nič hudega. Pridite v soboto, 4. mar- ca, ob 20. uri v Kulturni dom Mengeš in videli boste prvovrstne policaje, ki bodo pred vami skakali po mizah in se nasploh šopirili na odrskih deskah. To bo hec. Sedaj pa k stvari. V okviru Kulturnega društva Komenda deluje tuđi dramska skupina Društvo umetnih kulturnikov "Kaj ti mar". Po lanski uspešni uprizoritvi komedije "Bosa v parku" avtorja Neila Simona vam letos predstavljamo dramo iz žandarmerijskih kro- gov odličnega poljskega pisatelja in dramatika Slavvomirja Mrožka z naslovom "Policaji". Pod vodstvom režiserja Mirka Pogačarja izvrstno predstavljajo policijske zgodbe in zablode Goran Peršin (policijski načelnik), Janez Zadrgal - Žan (bivši zarotnik, pozneje adju- tant), Darko Mavsar (policijski narednik, pro- vokator), Milena Sršen (njegova žena), Metod Pogačar (general) in Mirko Kern (poticaj). Sceno si je zamislila Suzana Zgonec, ki skupaj z Majo Kebe - Krmavnar šepeta, kadar se igralcem le kaj zatakne. Tehnična ekipa (Boštjan Peršin in Boris Krmavnar) skr- bi, da vse poteka, kot je treba. Sedaj pa si predstavljajte, da v deželi vlada idealen red. Nikogar ni, ki bi pljuval in blatil vlado, nikogar, ki bi kršil zakone, skrat- ka, ljudstvo je postalo lojalno do konca in še čez. Kaj naj v taki deželi počne policija? Naj odloži uniforme, prazne zapore spremeni v otroške vrtce? In kaj, če je policaj do zadnjega predan svojemu pokliču? Vsekakor so Mrožkovi policaji, ki jih je navdihnila ideja reda, splošne discipline, iskali izhod. In soga našli. Oeprav prisegajo na uniformo, nikar ne \jmislite, da policaj brez nje ni policaj. Ampak ravno če je kdo od policije in se pret- varja pred drugimi, da ni od policije, je tako, kot bi bil dvakrat od policije. Ćelo pa če je od policije in se pred samim sabo pretvarja, da ni od policije - to sele pomeni biti od policije globoko, z naslado, bi rekel z vso notranjostjo, on je pred-policist, kot noben policist, pa ćelo dvojni policijski policist, kakor pravi načelnik v drugem dejanju. Pozabil pa je neko malenkost, ki je bila usodna ali morda rešilna: Policaj ne srne nikdar sleči svoje uniforme - za vsak primer (Narednik, tretje dejanje). Kaj sta navsezadnje ustvarila načelnik in narednik s svojimi soigralci, boste izvedeli ob zadnjih aretacijah v Kulturnem domu v Mengšu. Pridite, ne bo vam žal, kajti policijski humor je vedno prisrčno sprejet, kajne? P.S.: Ta igra ne vsebuje ničesar, ražen tega, kar vsebuje, to se pravi, da ni nikakršen namig na karkoli, niti nobena metafora in je zato ni treba razreševati. Mirko Pognčar folo: I. S. Strmšek Govor župana, g. Janeza Pera na predvečer slovenskega kulturnega praznika Spoštovani občanke, občani, vsi, ki Vas predstavljam, s katerimi se srečujem prijateljsko, poslovno ali uradno! Slavnostni govor prepuščam cenjenemu gospodu Ivanu Sivcu, ki sodi v okvir kulturnih ustvarjalcev in s svojim števil- nim pisateljskim opusom del bogati naš duhovni svet, za kar mu ob današnji pri- ložnosti tuđi čestitam, sam pa se ome- jim na lole pozdravno misel: Pozdravljeni na predvečer kulturnega praznika, ki nas ozavešča in poduhovlja ter daje slutiti, da smo veliko srce majh- nega naroda. Ko prvič praznujemo ta praznik kot samostojna občina z vsemi bolečimi predhodnimi elementi, so vrata v življenje odprta. Nekaj pa je treba zagotovo vedeti: ves trud za napredek in razvoj ni enkratna bitka, temvečje nene- hen boj in zahteva celega človeka. Pomembno je nositi v zavesti, da nišo odločilni padci ob napredovanju, ternveč je odločilna volja, da ponovno vstanemo. S to mislijo Vas pozdravljam ob kul- turnem prazniku, saj menim, da imamo dovolj moči za napredek naše Občine in našega naroda. IHmlngsan" VIDEO STOP SE VAM PREDSTAVI VIDEO STOP NOVICE Leto je naokoli, zato smo se odločili za obširnejši članek o našem lanskoletnem poslovanju. Zelo smo zadovoljni, da smo izpolnili že na začetku dano obljubo: 100 novih filmov vsak mesec. Ne sicer vsak, pač pa to velja v povprečju. Zelo smo namreč odvisni od distributerjev, ki nam kakšen mesec prinesejo le trideset, Stirideset novosti iz video sveta. Ker je članstvo v naši videoteki tako naraslo, da so bile dnevno tri ure poslo- vanja premalo, smo se odločili za daljši de- lovnik: od 16.00 do 21.00 ure vsak dan, tuđi ob praznikih, ražen nedelj. Poleg Janeza in Maje vas bosta po novem v videoteki večinoma pozdravljala Urška in Bojan, ki sta se hitro seznanila z načinom dela in našimi člani. Upamo, da boste zadovoljni. In kaj ste si lani najraje izposojali pri nas: 1. mesto: Cliffhanger (Plezalec) 2. mesto: Class act 3. mesto: Beethoven 4. mesto: Passenger 57 (57 - ti potnik) 5. mesto: Folks (Žlahta) 6. mesto: Bingo 7. mesto: Robin Hood - Men in Tights (Možje v pajkicah) 8. mesto: The Fugitive (Begunec) 9. mesto: Cop and a half (Policaj in pol) 10. mesto: 48 Hrs (48 ur) Brez crnih točk pač ne gre. V lanskoletni ev- idenci imamo tri nevestne člane, ki nam iz- posojenih kaset nišo vrnili. Zaradi njih smo morali uvesti izposojo z obveznim podpisom potrdila o dvigu kaset. Žal res vsaka stvar terja svoj davek, a red pri izposoji smo le dosegli, za kar se moramo zahvaliti tuđi vestnim članom. Hvala! Za bogate nagrade lanskega leta ste mnogi go- tovo že slišali: najboljši junijski izposojevalec je prejel HI-FI stolp, deset naslednjih pa je prejelo bogate praktične nagrade. Z božičnimi nagradami smo prekosili sami sebe: najboljši je prejel barvni TV Gorenje, drugi HI-FI stolp s CD - plaverjem Samsung, tretji pa Braun fo- toaparat. V letošnjem letu ideje za nagrade še izbiramo in Vas borno o njih obvestili v pri- hod nosti . Najbolj gledani filmi v letošnjem letu: 1. mesto: The man vvithout a face ( Mož brez obraza) 2. mesto: Striking Distance ( Usodni val) 3. mesto: Dennis the Menace (Denis pokora) 4. mesto: Free Willy (Svobodni Willy) 5. mesto: Loaded VVeapon 1. (Nabriti kanoni) 6. mesto: Robin Hood - Men in tights (Možje v pajkicah) 7. mesto: Levji kralj 8. mesto: Freefall (Prosti pad) 9. mesto: Airborne (V zraku) 10. mesto: The pelican brief (Pelikanovo poročilo) Novosti v Video Stop I.Blood Brothers (Krvni bratje, akcija, Mia Korf) 2.Look Who's talking now! (Glej kdo govori 3! kom., John Travolta) 3.The dark wind (Temni veter, akc, Lou Diamond Phillips) 4.Aces-ironeagle II. in III. (akc, Louis Gosset,) 5.Jersey girl (komedija, Dylan McDermot) 6.Cobra (akc, Michael Duckhoff) 7.Gunmen (akc, Christoper Lambert) 8.ln love and war (Zadnji let v pekel, akc, James VVoods) 9.Philadelphia (drama, Tom Hanks) lO.Little man Tate (Mali človek Tate, drama, Jodie Foster) Vsem članom se zahvaljujemo za zaupanje, nove pa vabimo, da se nam pridružite pri gledanju najnovejših filmov na videokasetah. Recite stop dolgočasnim dnevom in poženite svoj videorekorder! Vaš Videnkluh Virim Slnp Šlevilni ohiskovalci imajo široko paleto izbire. loto: M. Slrmšek Spored KD Mengeš 4, mara; ob 20. uti KD Komomla, (jledališka predstava Policaji-komedija 10. m;.in.:c nb 1!). uii OŠ Mengeš, Šola tako in drugače - Stoji učilna zidana 21.maioc OŠ Mengeš Prvi pomladanski dan - Prvošolčkov dan 2(>. inaioc ol) I/, in 20, uii Materinski dan; Ko zazvenijo citre Sodelujejo: Tanja /ajc /upan, Siojan Auer, Carodoj Danijel Gorjup, Aleksandar Jo/, Ivan Hudnik, Brendy, Viki, Gamsi, ansambel 12 nasprolje. VIDEO :.O !. I''I.)i r) mengsanET DRUŠTVA KP FRANCA [ELOVSKA Razstava fotografij Mateja Rupla Vpetek, 17.02.1995, je Kulturno društvo Franca Jelovška spet pripravilo razstavo, tokrat razstavo fotografij Mateja Rupla z naslovom DOBRO JE ŽIVEL, KDOR JE SKRITO ŽIVEL. Marko AljančiC je v vabilu napisal nekaj več o karnevalskih portretih Mateja Rupla. Ker smo v predpustnem času, objavl- jamo v celoti, hkrati pa vas vabimo, da si razs- tavo ogledate v čimvečjem številu, saj boste imeli kaj videti: "Beneški karneval, kakršnikoli so že njegovi vzgibi in nameni danes, je nedvomno privlačna prireditev, ki ima sicer drugačno vl- ogo kot nekoč, a vsaj formalno otiranja nek- danje vzdušje; s starimi pustnimi običaji ga vsaj na zunaj veže tradicija. Ta psihološko pretehtana zunanjost pa je dovolj, da iz leta v leto znova vabi trume turistov v zimsko samo- to mesta ob laguni. Paša za oči in - kamere. Matej Rupel ni edini, ni ne prvi ne zadnji slovenski fotograf, ki so ga zvabile pustne Benetke. Množica fotografov v enaki množici karnevalskih akterjev ga ne ovira, da ne bi polno doživljal karnevalskih iluzij in s kamero beležil minljivih trenutkov. Ne moti ga dejstvo, da so pisane maske kljub vselej novim domislicam že davno fotografsko "ob- delane". Vsemu navkljub in prav zato, tuđi iz čistega veselja do fotografskega ustvarjanja, je bil že trikrat na beneškem karnevalu. Del svo- jih vtisov predstavlja na tej razstavi. Ne samo to. Ob svojih delih namreč skuša tuđi posre- dovati ne le svoj pogled na to in take človeške šege in navade, ampak s starim Ovidom kar del življenjske filozofije. Vkarnevalskem vrvežu se je odločil za obraz, za masko kot tako, s cimer je hkrati razkril svoje fotografsko zanimanje in pravilno, čeprav morda zgolj intuitivno dojel bistvo maskiranja, saj so obvezna oblačila le dopol- nilo h krinki. Manj ga zanima celotna figura, še manj figura v prostoru (čeprav je nekaj tak- ih njegovih kompozicij na pričujoči razstavi vrednih vse pozornosti). Tako se je obenem ne le spretno izognil elementom okolja (posebej še obiskovalcem), ki bi utegnili motiti izbrano kompozicijo, marveč tuđi natrpanosti, ki bi zabrisala sporočilnost motiva in izničila hoteno nečasnost karnevala. Ruplovi beneški karnevalski portreti, grajeni večinoma po klasičnih kompozicijskih načelih (poskušal pa je tuđi drugače), so zan- imiv prispevek k sodobni slovenski fotografiji. Izpričuje nam, da njihov avtor ni le vestno beležil posameznih likov, ampak zavestno izbiral in ustvarjalno kadriral. Na objekt je mo- gel vplivati le toliko, da ga je zabeležil, kakor ga je bil gledal in videl. Zato na njegovih slikah ne občudujemo samo domišljije kreatorjev mask in dekoracije, ampak tuđi fo- tografa, ki nam to posreduje." Clani Kulturnega društva Franca Jelovška pričakujejo, da si boste razstavo v Kulturnem domu Mengeš ogledali ob delavnikih od 17. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. Razstava je odprta do vključno pustnega torka. Vabljeni! Maska fnln: M. Hupel MI AMIGO1 dio. M?34 MfNGfS IM f f ON / (AX 061 /7}71 17 Dragi osmošolci! jGKl Vaše osnovnošolsko pridobivanje znanja se bliža koncu. Informativni dnevi Vas še čakajo, neznanko pa Vam predstavlja vpis v srednje in poklicne sole, pa mala matura, prvi večj! preskusni kamen v Vašem mla- đem življenju. Mi Vam želimo priskočiti na pomoć. Pripravili smo program za pregledno in strnjeno, pa kljub temu zelo učinkovito ponovitev znanja, kl ste ga v času obiskovanja os- novne Sole pridobili. Snovi se je nakopičilo veliko. Včaslh ne veste, kje In kako bi začeli, da bi dosegli kar najboljše rezultate. Naši učitelji bodo z Vašim sode- lovanjem snov ponovili in utrdili, VI pa boste s svojo aktivnostjo in pridnostjo zaključni izpit oz. ma- lo maturo opravili boljše, kot si mislite. Vabimo Vas k vpisu v tečaj priprave na malo maturo za predmet matematike In slovenskega jezika s književnos- tjo. Glede na število vpisanih Vas bo- rno razdellll v več skupin, odvis- no od predznanja in Vaših želja, kje bi šolanje nadaljevali. Tečaj obsega 30 šolskih ur, kar pomeni 15 srečanj po dve uri, V tem času borno resili veliko testov in nalog, s tem pa boste postopoma pozabili na strah in tremo pred težavno preizkušnjo. Vpis in informacije v tajništvu naše sole vsak dan med 08. in 16. uro oz. po tel. 737-317! FTlMENGSAN DRUŠTVA TVD PARTIZAN Tokrat predstavljamo telovadbo za cicibane, kot jo uradno imenujejo v Telovadnem društvu Partizan. Predsednik društva, g. Jože Mlakar je k sodelovanju za vođenje povabil dve gospe, učiteljico Zvonko Majdič, in vzgo- jiteljico Alenko Friškovec. Nadebudni otroci, stari med štiri in šest let, po možnosti tišti, ki vrtca oz. drugega or- ganiziranega varstva nimajo, se z veseljem za- podijo v telovadnico. Ga. Zvonka in gdč. Alenka imata posluh in občutek za delo z na- jmlajšimi. Družabne igre razvežejo jezik še tako tihemu otroku, plazenje, plezanje, skok v daljino, lovljenje,... poveže dvajset malčkov v eno veliko družino z dvema mamicama. Najbolj pa otroke razveseli praznovanjn rojst- nih dni, ki so vedno obeleženi s čokolado ali bonboni, še prej pa seveda zapojejo prav posebno pesmico. Ob obisku sem dobila občutek, da se otroci poznajo že dolgo časa, da preživijo skupaj veliko ur. Na kratko: imajo se zelo lepo, pa še razgibajo se. Tuljana Sivnc Strmšck Pa še ena igra! lolo:P. Leskovec Kdo bo prvi na vrhu? loto: P. L cskovec 1 udi pospravljati znamo. loto: P. Leskovec Nagrajenci ETI SVIT KAMNIK je v zadnji številki Mengšana objavila nagradno križanko. Zvesti bralci in reševalci ste nam poslali veliko rešitev, žal nekaj tuđi nepravilnih. Sreča je med Vami izbrala tri, ki boste do- bili lepe karnniSke majolike, tren različnih velikosti. Kot prvo smo izžrebali gospo Matejo Seiko - Kerec, Hribarjeva 3, Mengeš, ki bo dobila majo- liko manjSfi velikosti. Ga. Zdenka Žagar, Ljubljanska 65, Domžat bo dobila rnajoliko srednje velikosti, največjo pa bo dobil g. Rok Kosec, Ul.dr. Zajca 2, Mengeš. Nagrade - lične majolike lahko nagrajenci prevzamete kar v KNJIGARNI ČUK na Slovenski 28 v Mengšu (v podjetju Ml AMIGO). Svojo identitete boste dokazovali i vrednostnim pismom, ki ga boste dobili po pošti. Za vse, ki ste imeli sedaj manj sreče, pa velja povabilo, da si majolike ogledate na Čukovih razstavnih policah. Nagrajencem čestitamo! miaiHK) ? d.o.o. t l^fldfirtjfc za kulturo i*ot>ra>ovnriie In tekrnaoijo "**"" AEROBIKA Na željo naših tečajnikov in simpatizer* jev organiziramo nove tečaje. Pred tedni smo pričeli s tečajem jiu-jitsu. Velik odziv na naše vabilo je pomenil pomanj- kanje dodatnih tovrstnih dejavnosti v ponudbi. Tokrat Vas spet vabimo kvpTsuln sodelovanju na tečaju aerobike. Program bo vodil naš plesni učitelj Blaž, ^Jiinj, Kliko izkušenj in referenc prav na teh po- Srečanja te vrste so ob sreda¥Fpiietkowfib 18.45 uri (do 20.15 ure, 2 šolski uri) v klunskem prostoru našega podjetja v Mengšu. S seboj morate imeti po možnosti bombažno in neoprijeto obleko, tanke športne copate, čim bolj mehke In ne s previsoko peto, eno veliko brisačo za vaje na tleh in eno malo za znoj, In še cena: mesečno bo Vaš prispevek visok 2.000 SIT, za dijake in studente pa 1.500 SIT. Praviloma borno denar pobirati na prvem srećanju v mesecu. MENGŠAN|Jj DRUŠTVA GASILCI na poziv z radio-zvezo odšli na kraj nesreče, posredovanje pa ni bilo potrebno. 21.04. - izvoz z AC v Nožice, kjer je gorel nas- tilj in slama v gospodarskem poslopju, gašen- je skupaj s CVP 1 uro. 03.05. - gašenje osebnega avtomobila v Lahovčah z AC in monsum ročnikom, klic sprejet med trenažno vožnjo. 24.06. - izvoz z AC in KA na poziv za požar v Mostah, gorel pa je velik kres pred praznikom 27.06. - zaradi rezanja železa je zagorel ko- zolec vLoki. 05.07. - ob močnem nalivu smo Crpali vodo v Janševi ulici v Mengšu s potopno črpalko, med črpanjem pa prejeli poziv za požar v Drtiji pri Moravčah. 07.07. - s potopno črpalko smo Crpali vodo na Janševi ulici (pri Lađu Koscu). 13.07. - zaradi nepravilnega varjenja izotekta je zagorelo ostrešje nove hiše v Trzinu na Mlakah. 23.07. - je ob 04.05 zaradi požiga zagorel ko- zolec pri LIP-Radomlje, nato je piroman zažgal še osebni avto R4 in mercedes; nastopili smo z AC, 6 članov pa je dežuralo v gasilskem do- mu. 23.07. - Medtem je ob 04.30 piroman zažgal deponijo odpadnih gum pri vulkanizerju Gregorcu. Štirje elani, ki so dežurali v gas. do- mu, so na poziv, da gorijo gume pri Gregorcu, izvozili s KA in s hitro akcijo uspeli pogasiti del goreče delavnice in jo varovali pred modnim ognjem. Sodelovala so še naslednja društva: GD Topole, GD Radomlje, CPV, GD Domžale, GD Homec, GD Rova in Gasilska brigada iz Ljubljane, ki je z težko peno pogasi- la goreče gume. Opazna pomankljivost na hidrantnem omrežju - skoraj nobenega pri- tiska. 02.08. - smo zvečer brez alarma gasili odpad- ke vSemesadikah. 04.08. - je na Zavrteh v Mengšu zagorel oseb- ni avto znamke Opel Kadet, ki je bil zaradi hitrega in učinkovitega posredovanja hitro pogašen z monsum ročnikom in preprečen vžig strehe tovarne Trak. Nastopili smo z AC in KKA. Sodelovala je tuđi enota CPV. 18.08. - je ob 0.05 nastal velik požar na gospodarskem poslopju pri Ložarju v Trzinu (25x11). Uspešno smo nastopili z AC, KA in KKA ter ostali na požarišču 11 ur. Odkopati, naložiti in odpeljati je bilo potrebno cea 700 m3 sena, katerega smo na deponiji z AC gasili še tri dni, nato se je na AC pokvarila črpalka in kardanski zglob, saj je samo v tej akciji AC obratovala preko 22 ur. 13.08. - Iz CPV smo dobili poziv za črpanje vode na Trdinovi 9 v Mengšu. 24.08. - Alarm za gozdni požar na Dobenu, kjer je domačin v gozdu kuril suho vejevje. Sodelovali smo z AC, KA in kombijem. Pri tem se je pokazala slaba stran naših vozil za tako strmo področje; imajo namreč preslabotne motorje za dovoz 4 ton vode. 24.08. - Ob vrnitvi z Dobena je že močno deževalo, nakar so se vrstili pozivi za črpanje vode na celotnem območju Mengša, pred- vsem pa v Janševi ulici, Trdinovi in na Muljavi. V slabe pol ure smo dobili 13 nujnih pozivov za črpanje. Crpali smo s potopno črpalko MB, na pomoč pa so nam prihiteli tuđi člani GD Loka in GD Topole. 29.08. - poziv s pozivniki iz CPV za gašenje smeti v Semesadike, izvoz z AC in KA. 16.09. - zjutraj je v stanovanjski hiši v Loki zagorel TV sprejemnik. Po pozivu iz CPV smo izvozili z AC in KA; požar so pogasili gasilci iz CPV z ročnimi gasilnimi aparati. 27.09. - ob prometni nesreči pri bencinski črpalki v Mengšu smo oprali cestišče; nastop zAC. 30.11. - izvoz z AC na požar v stanovanjski hiši v Ihanu; na poziv iz CPV vrnitev v gasilski dom. 21.12. - smo dobili poziv iz CPV za dežurstvo v domu in namestitev snežnih verig na vozila zaradi požara v Moravčah. Tekmovanja in vaje: Mladinci: 12 vaj za občinsko tekmovanje - 2. mesto Člani A so dosegli 6. mesto Člani B za pokal Loke -12. mesto, za občin- sko tekmovanje - 2. mesto Članice B za občinsko tekmovanje - 2. mesto veterani - na občinskem tekmovanju je I. ekipa dosegla 1. mesto, II. ekipa je dosegla 5. mesto, v Teharjah 5. mesto, v Šenkovem turnu 1. mesto, v Bevčah 3. mesto, v Smokuču 1. mesto, v Prevaljah 2. mesto in v Šaleku 2. mesto Veteranke - na občinskem tekmovanju so dosegle 1. mesto, v Teharjah 1. mesto, v Šenkovem turnu 3. mesto, v Bevčah 1. mesto, v Smokuču 1. mesto, v Prevaljah 1. mesto, v Šaleku 1. mesto, na državnem tekmovanju za pokal Matevža Haceta v Kranju pa so dosegle 2. mesto in tako osvojile srebrne medalje. Čestitam, veteranke in veterani! Poleg naštetih vaj, tekmovanj in požarov je bilo še veliko dela, ki se je pokazalo preko leta in ni zajeto v plan dela; naštel bom samo nekaj važnejših: - za pripravo in izvedbo Mihaelovega sejma smo porabili okoli 1000 ur dela - postavljanje stojnic po naročilih - dovozi pitne vode na območje Brda nad Ihanom; pripeljano 45 m3 vode - delovni sestanki, instruktaže šoferjev in članov - popravilo mehanizmov in vrat v garažah - priprava lesa za stojnice in izdelava le-teh (postopek, lupljenje, izrez, skladanje, pre- vozi, skobljanje ipd.); pri tem nam je veliko uslugo naredil kolektiv Tamiza, saj so nam zastonj razrezali in poskobljali les za stojnice, za kar se jim najlepše zahvaljujem - pranje cerkve in dovozne ceste v Loki ter dovoz vode za potrebe zidarjev - menjava sirene v stolpu - postavitev mlajev za 1. maj v Mengšu in v Loki ob prenovi cerkve skupaj z gasilci našega sektorja ter postavitev mlaja za Mihaelovsejem - čiščenje kanalizacije našim krajanom (4x) - pomoč Godbi Mengeš pri izvedbi proslave ob 110-letnici - prikaz gas. tehnike v VVO Domžale - zalivanje atletske steže in zeleniće pri mr- liških vežicah v sušnem obdobju - čiščenje doma in priprava za sejo GZ Slovenije v gas. domu - redarsko službo in požarno varnost smo nudili: 4x ob izvedbi "Mengeške marele" 1x ob rallvu oldtimerjev v Mengšu 1x na dirkališču Grobnik 1x ob prvomajskem krešu na Gobavici 16x v kulturnem domu ob raznih ppre- ditvah. v_^/ Povelik PGU Mungcš Slane Šimenc MENGSAN F7JMENGSAN DRUŠTVA Prvi koraki loških folkloristov Konec minulega meseca, 28. januarja, je v gasilskem domu v Loki začela z vajami mlajša folklorna skupina Kulturnega društva Antona Lobode pod vodstvom Matjaža Lobode, sicer tuđi mentorja mengeških folk- loristov. Sedem parov mladih plesalcev, starih od 9 do 14 let, se dobiva ob sobotah popoldne od 17. do 18. ure in že pridno vadi gorenjske pleše, pri katerih jih spremlja s har- moniko Klemen Leban. Zaželimo jim mnogo lepih užitkov, dobre volje in vztrajnosti, kajti le tako bodo kos tej čudoviti zvrsti glasbe in plesa, ki ima v slovenskem prostoru tako lepo tradicijo. Oe še koga mladih Ločanov folklora veseli, v_/naj se pridruži skupini že to soboto. Veseli vas bodo! Jok, Brojnu Mešani pevski zbor Svoboda Mengeš gost ob 100-letnici Celjskega pevskega društva Ena najstarejših slovenskih' zborovskih skupin Celjsko pevsko društvo oziroma mešani pevski zbor France Prešeren je 20. januarja praznovala visok Ijubilej stoletnico svojega delovanja. Stoletnice nišo praznovali le interno, ampak je bil to osrednji celjski kul- turni dogodek, ki je odmeval po vsej Sloveniji "Kdor naš si, z nami poj!" in tuđi izven naših meja. Zmešanim pevskim zborom CPD sodeluje naš zbor že več let. Imeli smo skupni kon- cert v Mengšu in Dobrni. Da smo res povezani, nam pove tuđi to, da se dirigenta obeh zborov pišeta Goršič in da je tuđi častna članica in občasna korepetitorka na naših in- tenzivnih pripravah Alenka Goršič članica CPD. CPD je ob praznovanju svoje stoletnice iz- dal Kroniko društva, CD ploščo mešanega zbora, priredil spominsko razstavo 0 delovan- ju društva in slavnostni koncert. 26.01.1995 sta bila v Celju dva koncerta, kjer so prepevali zbori s katerimi CPD naj- tesneje sodeluje. Vaški zbor bratov Ipavec iz Šentjurja in mešani pevski zbor Svoboda Mengeš sta kot častna gosta nastopila na večernem koncertu s petimi pesmimi. Na kon- cert so bile povabljene delegacije zborov Zadra, Nemčije, dr. Goergvj Miholko - zborovski strokovnjak z Madžarske, številni dirigenti in pevci ter ljubitelji zborovskega pet- ja. Na nastopu na slavnostnem koncertu se je Mešani pevski zbor Svoboda Mengeš zelo uspešno predstavil in s pesmijo promoviral Mengeš. Velik aplavz in visoke ocene poslušalcev po koncertu so ugodno in spod- budno delovale na dirigenta in člana zbora, na našega predsednika in podpresednika društva, ki sta bila z nami v Celju. Ponosni in z novim elanom smo se po prijetni skupni večerji v hotelu vrnili v Mengeš z mislijo na nove glas- bene uspehe. Naslednji dan je imel mešani zbor CPD svoj slavnostni koncert, katerega se je udeležila delegacija našega zbora. Ob čestitki za visoki jubilej smo jim izročili tuđi spomin- sko darilo. Vzdušje na koncertu je bilo prijetno in slavnostno. Res se je potrdilo geslo zbora "Kdor naš si, znami poj!" Ljuba Silar Loški kulturni koledar 28.02.95 otroška maškerada, ob 16. uri pred GD Loka; organizira KD Antona Loboda. 11.03.95 spuščanje lučk po Pšati ob 18.30 pri kamnitem mostu v Loki orga- nizira KD Antona Lobode. Prvi plesni koraki so za nami. loto: Loboda MPZ Svoboda Mengeš v Celju. MENGSANffi DRUŠTVA XI. POD MENGESKO MARELO V Mengeški godbi je vedno vei mladih. loto: Repanšek Prav pod marelami se je na pomni trudil ludi nac župan lolo: Repanšok Simona Vodopivec in člani Mengeškega zvona. loto: Repanšek Trikrat nabito polna dvorana Tuđi enajsta glasbeno-zabavna prireditev Pod mengeško marelo je dobro uspela, seveda največ po zaslugi kakovostne Mengeške godbe pod vodstvom prof. Franca Gornika in predsednika godbe Lađa Kosca ter seveda vseh drugih neutrudnih godbenikov, ki so ponovno opravili veliko organizacijsko de- lo v vseh pogledih. V imenu godbenikov pa naj se najprej zahvalim vsem, ki ste darovali denar za uspeh te prireditve. Izkupiček je na- menjen za nakup slavnostnih oblek god- benikov oz. za nabavo narodnih noš, kar bo prav gotovo popestrilo nastope godbenikov tuđi na zunaj. Vsem darovalcem in sponzor- jem pa iskrena hvala! Enajsto prireditev je začela Mengeška god- ba s Štruclovo skladbo Pozdravljena, Slovenija. Tuđi drugo skladbo je zaigrala god- ba, kajti letos je bil program sostavljon tako, da je godba nastopila trikrat: na začetku, v sredini in na koncu prireditve, vmes pa so igrali ansambli oz. se je odvijal humoristični program. Godba je v vseh treh nastopih dokazala, da ni zastonj ponos naše občine tako po muzikalni kot po zunanji plati. Dekleta in fantje igrajo brezhibno, prijetno pa so tuđi zapeli oz. spremljali ansambet Nagelj - v skladbi Cvet pod planinami - kar je bil prav gotovo eden od viškov vsako predstave. Izredno prijetno so presenetili ludi drugi solisti, na pnmer najmlajši iz družine Per, Jani Per, ki je bil solist na diatonični har- moniki. Jani gre, v nasprotju z drugimi glas- beniki, ki hodijo v glavnem po očetovih sfopinjah, po maminih in to zelo dobro. Sicer pa je najstarejši godbenik onainosemdesetlet- ni Jože Gorjan, najmlajša godbenica pa ena- jstletna Špela Gregorc. Glasbeni del so začeli člani ansambla Krim, ki so še enkrat dokazali, da lani na osred- njem slovenskem festivalu na Ptuju nišo slučajno prejeli zlate Orfejeve značke. Prav tako zlati - že večkrat - so tuđi člani ansambla Borisa Razpotnika iz Rodice pri Domžalah Mengeški zvon pod vodstvom Jane/a Nastrana bo letos praznoval že dvajseto oblet- nico delovanja. Tuđi Pod mengeško marelo je zapel dve lepi pesmi in tako ponovno obogati I prireditev z narodno oz. ponarodelo pesmijo. Posebno je vžgal Multi harmo show, glasbena F71MENGSAN DRUŠTVA XI. POD MENGESKO MARELO skupina, ki jo vodi Zoran Zorko. Zoran je na primer igral namesto s prsti s steklenico piva na harmoniko, igral je stoje na glavi, pa tuđi drugače so vsi trije člani taki virtuozi, da jim marsikdo ni verjel, da igrajo v živo. A Pod mengeško marelo plavbacka ne poznamo. Ansambel Nagelj je nastopil na sredini prireditve in verjetno najbolj močno ogrel poslušalce v dvorani. Je pač eden vrhunskih slovenskih ansamblov, ki zna pristopiti k izva- janju, v njegovem igranju pa ni nobenega sprenevedanja. Odlično se je izkazal tuđi Slovenski kvintet pod glasbenim vodstvom zagnanega godbenika Primoža Kosca, ki je Pod mengeško marelo zaigral dve skladbi (prejšnji dan ju je posnel tuđi za radijski arhiv). Izredno toplo so bili- sprejeti ludi Stoparji, ki so v zadnjih mesecih napredovali v odrasel in v vseh pogledih - tuđi v pevskem - zrel ansambel. Piko na i pa so prireditvi dali Slovenski muzikantje, Ivan Sivac Multi harmo showjc počcl lake vragolije, da je marsikdo mislil, da lantje igrajo na play-back. lolu: Hepanšek Avslrijski gostje so prišli v Mciuicš prav/aprav/ malo vaško ijodho lolo: Hepanšek Slovenski muzikanlje so bili prava poslastica večera. lolo: Hepanšek OPTIKA GOLAVŠEK Slovenska 30, Mengeš tel: 061 737-968 deUivni čas /Hm -pet: 08 - 12 16 - 18 mengsanEB DRUŠTVA APOKALIPSA Čas stiske, stiska časa - dnevnik - sreda, ll.januarja 1995 Letos naj bi izšlo pet številk revije in še pes- niški prvenec. Tik pred novim letom se je v knjigarnah znašla dvojna, zajetna številka revije Apokalipsa. Sodeč po prvem zvezku je to zelo zanimiv uredniški projekt, ki bo obogatil naš umetniški, kritiški, mišljenjski in publicistični prostor. Apokalipso je zasnovala skupina mladih ustvarjalcev in vanjo vložila veliko žel- ja, volje in entuziazma. Milan Dekleva Vpetek, 20. 1. 1995, pa je bil speljan pro- mocijski literarni večer ob iziđu nove številke revije Apokalipsa, v galeriji ŠOU (kapelica K-4). Nastopajoči: Tamara Doneva, Primož Vresnik, Romana Novak, Andrej Skubic, Darja Mozetič, Primož Repar, Jurij Hudolin, Artur Štern, Miro Bregar ter Brane Senegačnik, so ustvarili vzdušje polno nabite- ga aplavza. Mimogrede naj omenim, da je glavni in odgovorni urednik revije Apokalipsa Primož Repar prebral nekaj še ne objavljene poezije pokojne primorske pesnice Tatjane Soldo. Miro Bregar Navedel bom nekaj povzetkov iz uredništva revije Apokalipsa ter nekaj misli iz poroćila iz društva Apokalipsa (DA) v prvem letu delovanja. Iz uredništva: V prihodnje želimo posebno pozornost nameniti tuđi kritiki in analizi totalitarnih pojavov v družbi, mar- ginalizaciji mladih ter mladinski subkulturi. Seveda pri vsem tem ne smemo pozabiti na literarni del revije, kjer ostajamo zvesti naši zasnovi, kar najbolj na kratko povedano pomeni: kakovost, pristen izraz in zamolčano. Presodite sami! V tem trenutku pripravljamo že naslednjo številko revije, ki bo še več po- zornosti namenila omenjenim sferam ustvar- jalnega delovanja in sporočanja, tako da bo še bolj "apokaliptična", in to v tistem afirma- tivnem pomenu te besede, ki izreka življenju svoj da. Še naprej želimo namreč odpirati no- va vprašanja in iskati svoje odgovore, ob tem pa ne pozabiti na preverjanje in poglabljanje že obstoječih, seveda tam, kjer je to mogoče-v obzorju lastne eksistence. Uredništvo Iz društva apokalipsa-DA : Društvo apokalip- Isa-DA je v prvem letu svojega delovanja pripravilo sedem literarnih večerov, dve likovni razstavi, promocijo poskusne številke svojega glasila Apokalipsa ter eno predavanje. V skladu z našim programom smo začeli ob- likovati nov pristop do kulturnega dogajanja z ustvarjanjem dinamičnih ustvarjalnih dogod- kov, ki bi pritegnil pozornost obiskovalcev k dejavni percepaciji in udeležbi. Većina naših literarnih večerov je bila povezana s "svežim" dramaturškim pristopom, nekajkrat prepleten- im z živo glasbo, dvakrat pa nam je besedno umetnost uspelo povezati tuđi z likovno ter drugo slikovno govorico. 29.12.1993 smo izvedli tuđi prvo prireditev v tujini, in sicer Slovenski kulturni večer v okviru Slovensko- Bosanskega kulturnega večera na mednarodni soli The International Peoples College, Helsingoer Danska. Srž večera je bila kul- turno-zgodovinska predstavitev Republike Slovenije, literarni večer pa je zajemal pred- stavitev osebnosti Edvarda Kocbeka in nje- gove poezije, ki se je brala v izvirniku in an- gleškem prevodu, predstavitev dejavnosti Društva Apokalipsa ter branje poezije Braneta Senegačnika, Andreja Skubica in Primoža Reparja v angleškem prevodu. Po številnih zapletih nam je junija 1994 končno le uspelo izdati poskusno številko nove revije, ki smo jo predstavili s tiskovno konferenco (PEN klub) in promocijo v galeriji ŠOU v Ljubljani. Z nati- som pričujoče dvojne številke smo v prvem letu našega delovanja povsem izpolnili naš program ter realizirali zastavljene ci I je. Poudariti velja, da smo vse omejene dogodke, pa tuđi natis poskusne številke revije (APOKALIPSA 1994/0), izpeljali brez kakršnekoli institucionalne podpore s prispev- ki sponzorjev, lastnimi sredstvi in z obilo vol- unterskega dela članov društva. Pri promociji ničte številke revije pa nam je organizacijsko pomoč nudil ŠOU. Apokalipsa 1994/1-2 je izšla z delno fi- nančno podporo ŠOU in Ministrstva za šolstvo in šport (Urad za mladino Republike Slovenije). Vnaslednjem letu našega delovanja nacrtu- jemo pet številk (dve dvojni in eno enojno) ter začetek izdajanja posebnih edicij DA, tj. pesniške zbirke knjige pesnitev ter literarnega zbornika DA v angleščini. Avtorji, ki so predvi- đeni v tej izdaji, več ali manj že imajo preve- dene svoje pesmi oziroma prozo v angleški jezik. Gre za kakovostne avtorje, med njimi pa bo morda tuđi mlada japonska pesnica, ki sodeluje z našim društvom. Z zbornikom se borno poskušali še bolj vključiti v mednarod- no kulturno izmenjavo, kjer že imamo določene stike. Seveda je realizacija izdajanja revije in drugih edicij odvisna od finančne podpore, ki je borno deležni. Začeli borno de- lati tuđi na nekaterih drugih projektih, katerih knjižna realizacija je predviđena v daljšem roku. Še naprej borno prirejali literarne večere, morebiti kako skupinsko razstavo ali koncert (ko bo zaživela glasbena iniciativa). Sicer pa borno še vedrio delovali predvsem individual- no, s cimer tuđi dajemo pečat našemu skup- nemu snovanju. Za društvo Apokalipsa: Primo! Repar GJMENGSAN MI MED SEBOI OB OSEMPESETLETNICI VRTNARJEVE MAME Kdor pozna Vrtnarjevo mamo iz Mengša, je bogatejši za eno dragoceno in široko ma- terinsko srce, ki zna prisluhniti prav vsakemu človeku. Še več, zanjo velja, kot je zapisal rus- ki pisatelj Jerofejev, da zna spoštovati zaklade tuje duše, pa četudi bi bila v duši sama stara šara. Zato ni Čudno, da si jo marsikdo šteje za svojo "rezervno" mamo, čeprav ima sama dosti svojih otrok. Kadar se srečamo znanci in prijatelji, ki vemo, da imamo skupno "oporišče" pri Vrtnarjevi mami, se sprašuje- mo: "Ali kaj greš k Vrtnarjevi mami?" In vsak izmed nas ima veliko povedati o njej. To so sami Ijubeznivi doživljaji in lepi spo- mini na njeno gostoljubno in praznično do- broto. Ko sem se nazadnje odpravila k njej, da bi ob njeni osemdesetletnici zapisala nekaj o njenem bogatem življenju za naš časopis, je bila vsa v prazničnih pripravah. Spekla je že mnogo vrst dobrih piškotov za k Repovžu v Domžalah, kjer bodo proslavili njen ljubile], kajti njena družina je preštevilna, da bi se lahko vsa naenkrat zbrala okrog domačega ognjišča. V predprazničnem vrvežu je pri Vrtnarjevi mami tako kot na železniški postaji: obiskovalci si "podajajo" kljuko; zdaj ta zdaj oni vnuk, sin ali hči, pravzaprav je tu vedno tako, samo da sproti referirajo svoje novice svoji mami. Tu najmlajša vnukinja priđe z zvezdico od zobozdravnika in jo pokaže babici. Ob babičevem razumevajočem odobravanju pa že spet hiti naprej, svojim otroškim dolžnos- tim naproti. Potem priđe možev nečak Jože z velikanskim pršutom in drugimi darili, da bo teta imela za postrežbo številnim gostom, ki bodo prišli voščit. Mama mu je zgodaj umrla in mu je Vrtnarjeva teta neštetokrat priskočila na pomoč. So stvari, ki se nikoli ne pozabijo. Tuđi poročno gostijo mu je pripravila, ko se je ženil. Nečak Jože je hitro uganil, o čem se z Vrtnarjevo mamo meniva, zato je pristaviI:" Zapišite, da take mame ni! Za tole njeno mizo smo se že velikokrat luštno imeli, veliko smo se že presmejali, veliko prepevali in seveda veliko dobrega pojedi i in popili. Vedno se držim njenega načela: Kolikor daš, tolk dobiš." Mama se v šali zasmeje: "Saj mi ne bo ostalo nobeno dobro delo za na oni svet, ker vse nazaj dobim." Pa saj Vrtnarjeva mama ne more biti dru- gačna, rodila se je v ugledni hiši v Dolskem pri Ljubljani, kjer je domovalo duhovno bogastvo pravih krščanskih vrednot, ki je obradilo bogate sadove. Na svet je privekala 11. februarja 1915. leta. Zdaj se uradno piše Marija Janežič, kličejo pa jo za Mirni. Njen dekliški priimek je bil samo za zlog krajši, pisala se je namreč Janež, zato se šali, da je primožila samo -ič in cei kup dela. Njeni rojstni hiši se reče po domače pri Pletarju, saj so imeli veliko pletarsko delavni- co. Tuđi ona se je edina izmed osmih otrok naučila te starodavne obrti, ki je ni omenjal samo Valvasor v svoji Slavi Vojvodine Kranjske, pač pa je znana že iz antičnih virov. Ker Vrtnarjeva mama s tako Ijubeznijo govori o tej pomembni obrti, naj ji za vezilo podarim tele verze iz ljudske pesmi: Bom vodo prebredel, bom viterc nabral, jerbašček bom spletel, ga Ijubic poslal. Izdelki te obrti spadajo danes med najpri- jaznejšo materialno kulturno dediščino. Zamislite si samo velikonočni žegen jedil brez lepo poslikanega jerbasa ali košarice, da o drugih vsakdanjih potrebah o teh izdelkih ne govorimo! Pri Pletarjevih smo imeli v svoji delavnici zaposlenih kar dvajset delavcev, a usoda je hotela, da jim je letal 924 pogorela hiša z delavnico in materialom vred. Ugibali so, da je najbrž kakšen delavec pomotoma vrgel čik v suho vrbovo protje, ki se je potem vnelo. Hišo so s težavo zgradili nazaj s posojilom, ki ga je bilo potrebno odplačati, zato se je oče odprav- il v Ameriko s trebuhom za kruhom. S sabo je vzel še nečaka, da bi tam poskusila srečo s pletarsko obrtjo. A tuđi v Kanadi je biia gospo- darska kriza, zato sta imela komaj za preživet- je. Oče se je po sedmih letih vrnil domov, ne da bi kaj privarčeval; še dobro, da je imel za vožnjo. Nečak pa je za vedno ostal v Ameriki in si je sele dosti kasneje dobro opomogel. Mama se je tačas sama ubadala z vsemi skrb- mi in tuđi v delavnici je bilo zaposlenih pet delavcev. Ko je šel oče v Ameriko, je bila Vrtnarjeva mama stara dvanajst let, najmlajši bratec pa sele tri tedne. Spominja se, kako so vsak teden ohranjali stike z očetom, vsak teden so mu poslali pismo in vsak izmed otrok, ki je že hodil v solo, je moral napisati svoje pisemce, da je priložil v skupno kuverto. To je bila žanje huda obremenitev, saj včasih nišo vedeli, kaj bi mu napisali, ker jim je za tako pogosto dopisovanje že zmanjkovalo novic. Vedno so mu pisali, da jim je dolgčas po njem, a njegove stroge šibe nišo pogrešali. Bil je vzoren oče in mož ter velik poštenjakar, a zdelo se jim je, da je vendarle prestrog z nj i— mi. Res da jih je vzgajal za trdo življenje, a dostikrat nišo vedeli, za kaj so bili tepeni. Večkrat je svojo vzgojo podkrepil s pregov- orom, da šiba novo maso poje. Dosti je bilo, da nas je samo pogleda!, "pripoveduje Vrtnarjeva mama," pa smo že vedeli, kam pašemo! Smo Sli vsi v krej." 0njegovi strogosti se spominja še enega pripetljaja iz otroštva. Nekoč so prišli "špenglarji" v vas in Mirni je odnesla k njim tetin lonec, da bi ga popravili. Opazovala jih je pri delu, tačas pa so imeli doma kosilo. Ko se je vrnila, jo je oče vprašal, kje je hodila, in ko je povedala, je dejal:"Kjer si bila do zdaj, pa še zdaj bodi!" Kteti jo je bilo sram iti, zato je odšla na polje in se usedla na veliko bučo sredi domače njive in pogledovala je okrog, kdaj bo prišla smrt ponjo. Nazadnje jih je zaskrbelo in so jo začeli klicati. Boječe se je oglasila in brat je prišel ponjo. Klečati je morala v kotu, mama pa ji je skrivaj pripravila piškote za zaveso in ji je to mimogrede potiho povedala, ko sta šla z očetom po opravkih v Domžale. Od osmih otrok v družini je bila samo ena deklica: Vrtnarjeva mama. Poleg nje je živ samo še leto dni starejši brat Kori, ki živi v Ljubljani in jo večkrat obišče. S Korlnom sta vseskozi zelo povezana, vsi so se imeli zelo radi med seboj in so se spoštovali, kot se pravzaprav spodobi, a žal v vseh družinah ni tako. Kori je bil izvrsten športnik, orodni telo- Vrtnarjeva mama MENGSANia MI MED SEBOI OB OSEMDESETLETNICI VRTNAR|EVE MAME vadec na konju, bradlji in krogih. Dosegal je prva mesta na vseh mogočih tekmovanjih, tek- moval pa je tuđi na olimpiadah. Trije otroci so umrli majhni, brat Vinko je padel v partizanih, v bitki pri Voklem. Pokojna sta že tuđi: naj- starejši brat France, ki je bil železniški inspek- tor in velik humorist, in pa Janez, ki je bil kirurg, prvi slovenski laični misionar-zdravnik na daljnjem Tajvanu med Kitajci, kjer je tuđi pokopan. V svojem življenju je opravil preko sedemdeset tisoč operacij, ne da bi si vzel en sam dan dopusta. Imel je mnoga visoka od- likovanja, a mu nišo veliko pomenila. Tuđi papež ga je odlikoval za njegovo legendarno požrtvovalnost in ga imenoval za viteza, pred- lagali so ga tuđi za Nobelovo nagrado, a on je vse to odklanjal, izgovarjajoč se, da bi se za- merili kitajskim oblastem če bi tujcu prvemu podelili to nagrado, ki je ni dobil še noben Kitajec ražen neke Kitajke, ki živi v Ameriki in je ameriška državljanka. Nekoč je zapisali" Ali je svet res tako hu- doben, da je treba med nami iskati dobre ljudi in jih odlikovati? Moje življenje je delo, moje največje odlikovanje so številni bolniki, ki me iščejo in upajo, da jim bom v nesreći lahko pomagal, oni pa so moje največje oseb- nosti in največje odlikovanje - videti nasme- jane zapuščati bolnišnico." Ko je 1.1990 umri, so ga Kitajci pospremili na zadnjo pot v veličastnem sprevodu z najvišjimi častmi, povsod je bil špalir s tisočglavimi množicami, vse je bilo odeto v cvetje z vsega Tajvana in tuđi iz tujine. Mnogi časopisi po svetu so pisali o tem utrinku božje dobrote, kakor so ga imenovali. Vrtnarjeva mama je ravno taka, kot je bil njen brat Janez. Noče, da bi jo kdo hvalil, vse kar dobrega stori za druge, se ji zdi samo po sebi umevno. Pravi, da je samo Vrtnarjeva mama in nič drugega, da ni naredila nič za narod, da bi jo morali dajati v časopis. Da je svoje otroke vzgojila tako dobro in pošteno, je seveda storila največ, kar je mogla storiti za svoj narod. Pa se še malo povrnimo v njeno mladost. Tuđi ona je bila dobra učenka, vendar so starši že sinove težko šolali; oče je sicer pisal iz Kanade, naj gre Mirni na učiteljišče, a denarja ni bilo od nikoder. A kasneje je ven- darle obiskovala gospodinjsko solo, ki so jo vodile šolske sestre v Marjanišču v Ljubljani. Bila je učenka s. Felicite Kalinšek, ki je napisala znamenito kuharsko knjigo; Vrtnarjeva mama se še danes rada ravna po njenih receptih. Ta šola je bila zanjo najboljša diploma za njeno lastno družino. Poročila se je v Mengeš k Vrtnarju in njen mož je bil zares pravi vrtnar po srcu; bil je zelo globok človek in neskončno je imel rad naravo. V vsakem ka- menčku in bilki je občudoval njeno lepoto. Hišo z vrtnarijo je zgradil že njegov oče, ki je bil grajski vrtnar. Poročil pa se je z grajsko kuharico. Sliši se kot v pravljici, a je bil zares "nobl", imel je "špacirštok", pa saj se je vrtel okrog samih gradov, tuđi na Dunaju. Njihov bohkov kot krasi več kot sto let star križ, ki ga je sam izrezljal z vsemi pritiklinami od petelina do kock, s katerimi so kockali za Jezusov plašč. Ob vrtnariji so po 1. svetovni vojni postavili lično kapelico z Lurško Marijo v zahvalo za dva sinova, moževa brata, ki sta se srečno vrnila iz ruskega ujetništva. Po 2. svetovni vo- jni pa jim je občina vzela parcelo, na kateri je stala kapelica, zato so Vrtnarjevi sami podrli kapelico, da ne bi kdo oskrunil njihovega malega svetišča. Podrli so jo seveda z na- menom, da jo bodo postavili na drugem koncu vrta. Stanetu Stražarju pa se je v njegovi knjigi Mengeš in Trzin skozi čas nekako dvoumno zapisalo, tako da so Ijudje razumeli, kot da so jo sami podrli iz bojazni pred novo oblastjo, ki se je zares primitivno spravljala na spomenike naše kulturne dediščine. Vrtnarjeva mama zlepa ne potoži, to pa jo je zares hudo užalos- tilo, čeprav ve, da pisatelj ni mislil nič hudega, a tako nerodno se mu je zapisalo. Mama pripoveduje še o svojem možu, s katerim sta se izvrstno razumela. Bil je sila rahločuten in kulturen in predober. A prišla je bolezen, dolgo je bolehal, zadnjih pet let je bil priklenjen na posteljo, da so ga morali le nositi, tako je bil izčrpan. Vrtnarjeva mama je bila stara komaj petdeset let, ko je ovdovela; od tedaj so minila že tri desetletja. Rodila je sedem otrok, pet je še živih, ena dek- lica je umrla še majhna, najstarejši sin Janez, ki je bil tuđi vrtnar, pa je umri v letalski nesreći na Korziki, 1.1981. Tri hčerke in dva sinova so vsi dobro poročeni, dobro se razumejo med seboj. Vse zete in snahi je vzela za svoje, zdi se ji, da so tuđi oni njeni otroci, saj so vsi tako dobri z njo in ji radi po- magajo.Mama ima še dvanajst živih vnukov, hčerki Milki pa sta žal dva otroka umrla. Mama z utišano bolečino pripomni, da je pokopavati lasfne otroke in vnuke nekaj najhujšega na svetu. A to jo drži pokonci, da imajo vsi otroci dobre družine, da so vsi pridni; štirje vnuki so že na univerzi, eden izmed njih je že diplomiral in je inženir elektronike. Vnuki so ludi dobri športniki in nekateri med njimi dosegajo lepe uspehe tuđi na tem področju. Ima pa že tuđi dva pravnuka. Vrtnarjeva mama še vedno rada dobro kuha in najbolj jo veseli, če radi jedo pri njej na "postojanki". Čeprav vemo, da je izvrstna kuharica, pravi, da jo hčerke vse prekašajo v kuhanju in šivanju. Mama se je namreč v gospodinjski soli naučila tuđi krojnega risan- ja in šivanja. Mami sicer ponagaja zdravje in bergla je njena stalna spremljevalka zaradi težav s kolenom, a njeni najbližji sorodniki, kar pet jih je bilo zdravnikov - zdaj so še trije živi - ji radi priskočijo na pomoč. Vrtnarjeva mama tuđi težave vzame za dobro in na življe- nje gleda z velikim optimizmom in vero, da je potrebno v življenju storiti še veliko dobrega. Pošali se, da bo živela še do devetdesetega le- ta in morda še čez, če bodo tako dobro skrbeli zanjo kot do sedaj. Sicer pa, če drugi učakajo toliko let, zakaj jih ne bi še ona. Vsako leto praznuje rojstni dan šlirinajst dni, letos, ob okrogli obletnici, ga bo pa en mesec, da bodo prišli lahko na svoj račun vsak poseboj vsi po- tomci njenega številnega rodu, vsi sorodniki, znanci in prijatelji. Vse se rado zgrinja pri njej, saj tuđi ona spada v isto Povest o dobrih Ijudeh, kot so že večkrat zapisali za njenega pokojnega brata, misjonskega zdravnika. Še vedno se ob pomoči svojih najbližjih tru- di s svojo vrtnarijo, od koder za nekaj to- larčkov ali zastonj vsako leto z Ijubeznijo dobi- vamo njene sadike zelenjave in rož. In kaj naj povem za voščilo Vrtnarjevi mami, ki nam je vzgojila že toliko lepih rož! Spomnila sem se na indijskoga pesnika Sumitranandan Panta, ki je napisal čudovito pesem Košara človekovega srca; v tej košari so take in drugačne cvetlice, ki jih sleherni človek nabira v brezmejnem vrtu življenja. Zato ji tuđi jaz poklanjam, kot se za vrtnarico spodobi, v "košaro njenega srca" najlepšo cvetlico, ki jo je sama vzgojila v svojem vrtu življenja. To je roža harmonije, ki pozna tuđi žalostne trne trpljenja. To je cvetlica dobrote in lepote, ki pripada samo tištim, ki jo znajo goji- ti inzalivati z Ijubeznijo. Marija Cvnlnk [[iMENGSAN IZOBRAZEVANIE CENTER ZA MLA[SE ODRASLE Center za mlajše odrasle (CMO) v Mengšu vabi v svojo družbo vse mlade med 15. in26. letom, ki iščejo zaposlitev,________ nimajo pokliča,__________ si želijo ustvarjalno preživ- Ijati čas,_______________ si pridobiti novo znanje, se družiti z mladimi iz okol- ja.____________________ Z učenjem v skupini boste lahko odkrili in razvili vaše sposobnos- ti, si pridobili novo znanje in nove izkušnje ter spoznali veliko zanimivih ljudi. Kaj je CMO? CMO je mešanica dela, druženja, izo- braževanja in zabave. Vskupini se borno pogovarjali o različnih problemih, s katerimi se srečujemo v živ- ljenju in poskušali poiskati ustrezne rešitve. Vposebej opremljenih delavnicah borno izdelovali različne izdelke in si tako prido- bivali različne spretnosti in spoznavali različne pokliče. Svoje izdelke in dejavnost bomo predstavili tuđi drugim Ijudem v okolju in se pri tem naučili, kako se predstaviti okolju, kako iskati zaposlitev in navezovati stike z Ijudmi. Prirejali bomo tuđi različne kulturne in družabne dogodke. Tako bomo lahko izvedeli več o svoji kulturi, umetnosti ali zgodovini našega kraja. Raziskovali bomo kul- turne in naravne posebnosti našega kraja in spoznavali tuje dežele. Svoje ugotovitve bomo objavili v lokalnem časopisu. Ob tem se bomo učili uporabljati računalnik. In še bi lahko naštevali. Dejavnost CMO poteka vsak dan od 8.00 do 15. 00 ure. Kaj mi CMO lahko ponudi ? Včasu druženja v CMO si lahko: - izboljšam znanje, ki ga potrebujem pri iskanju zaposlitve, - spoznam različne pokliče in si pridobim osnovne spretnosti, ki jih zahteva opravljanje nekega pokliča, - skozi različne pogovore oblikujem svoje mnenje o različnih pojavih v družbi, - pridobim spretnosti za učinkovito učenje, - pridobim in izboljšam svoje splošno znanje, - oblikujem svoje življenjske in poklicne cil- je, -pridobim nove prijatelje. Ka] CMO pričakuje od mene? V skupini so vsi enako pomembni. Vsakdo v skupini ima svoje dolžnosti in odgovornost do sebe in do drugih članov skupine. Od mene pričakujejo: - da se do drugih vedem tako, kot bi želel-a, da se drugi vedejo do mene, - da prihajam vsak dan v CMO, - da jih obvestim, če ne morem priti, - da se držim tistega, kar smo se v skupini dogovorili. Koliko časa lahko sodelujem v CMO? Prijavim se lahko za dva meseca ali za eno leto. Če se med tem pokaže priložnost za zaposlitev ali se odločim za nadaljnje šolanje ali izobraževanje za pridobitev izobrazbe, lahko to storim. Vse, kar sem se do takrat naučil, je zapisano v potrdilu o izobraževanju. Koga bom srečal-a v CMO? Skupino CMO vodijo posebej usposobljeni mentorji, ki imajo lahko zelo različne pok- liče. Mentorji mi lahko pomagajo pri vseh de- javnostih, ki se jih udeležim v CMO. Pomagajo mi ugotavljati, koliko že znam in kaj bi se še lahko naučil-a. Z mentorjem pa se lahko na samem pogovorim tuđi o svojih skr- beh in težavah. Spoznal-a pa bom tuđi druge mlade ljudi, ki imajo podobne interese in poglede kot jaz. S kom se povezuje CMO? Skozi različne dejavnosti se CMO povezuje tuđi z različnimi organizacijami, podjetji in posamezniki v okolju, kjer deluje. Po tej poti lahko sodelujem v različnih skupinah akcijah v okolju, spoznavam znane osebnosti, podjetja in druge ustanove. Na ta način tuđi oni spoz- najo mene. Možnosti, da se zaposlim ali kako drugače uveljavim se s tem povečajo. Kako se lahko pridružim CMO? CMO deluje v okviru podjetja Ml AMIGO v Mengšu, na Slovenski ulici 28. Lahko se oglasim v njihovih prostorih ali pa pokličem številko 73 73 17 (Špelo), ki mi bo povedala, kako se lahko pridružim skupini v CMO. Kdo se lahko pridruži CMO? Pridružite se nam lahko, če: -stestari od 15 do26 let, -stebrezposelni, - nimate pokliča, -steradi vdobri družbi, - se učite le, če vas nekaj zanima. CMO CENTER ZA MLAJSE ODRASLE MENGSANlH SPORT ALPINISTI Pekel v Peklenski cedeviti Mogočna severna stena Rzenika ima 24 plezalnih smeri, od plezalca pa zahteva dobro telesno pripravljenost ter močne živce, slednje zaradi kruSljivosti. Vsak vzpon je prav gotovo veliko dejanje. V severni steni so naj- težje tri smeri, to so: Peklenska pomaranča, Hudičeva limona in Peklenska cedevita. Vse pa so ocenjene s tehnično oceno A3. Tretjega februarja sva se skupaj z Robijem Poličnikom (AO Kamnik) odpravila popoldan pod steno. Najin cilj je bil opraviti prvo zimsko ter prvo ponovitev smeri Peklenska cedevita, ki so jo leta 1989 v 17 urah preplezali Janez Kešnar, Marko Prezelj in Matjaž VViegele. V soboto sva že kmalu zjutraj vstopila v smer. Ker je bila vremenska napoved odlična, s seboj nisva vzela zimske opreme, le bivak opremo. Prve štiri raztežaje sva zelo hitro preplezala, le v lažjem naju je ustavil led na skalah in s težavo sva prišla do planiranega bivaka v steni. Hitro sva si napravila bivak na snežni polici. Ko se je začelo temniti, so hribi že bili pod črnimi oblaki, ponoči pa je začelo še pihati. Zjutraj sva premražena kmalu začela s plezanjem. Iz napovedanega lepega vremena se je začelo plezanje po ledu in snegu v hudi nevihti z I et- no opremo. Po 18 urah plezanja sva utrujena prišla na vrh. Vsa vesela sva si stis'nila roki. Besede pa so bile enake: "Splezala sva Peklensko cedevito", čeprav je bilo zadnjih pet ur plezanje le še za preživetje. DamBnM Alpinistićne novice Vmesecu decembru je bil zaradi slabih razmer v hribih le en vzpon. Zajedo pod Šijo (V-/IV) sta preplezala Miran Martinjak in Marjan Malus. Na Primorskem v Ospu pa sta Janez Kešnar in Ana Benda preplezala Internacionalno smer (VII Ao ). Kešnar je pre- plezal še Costigo (VII). V januarju je Marjan Martinjak opravil dva zimska pristopa na Dolkovo špico ter opravil prečenje Košute. Janez Kešnar je sam preplezal v Logarski doli- ni leđni slap Kristal (IV+). V Brani pa sta Bosvo grapo in Severni greben preplezala Miran Martinjak in Marjan Malus. Janez Kešnar je v Črnem Kalu preplezal sledeče smeri: Lili Marlen (VII-), Tedy Ber (VII+), Hard Rock (VII), Soft Rock (VII), Kačja slina (VII+) in Lokomotivo (VII+). Dam BoM Novo vodstvo alpi- nističnega odseka Vletu 1995 se je tuđi vodstvo na AO zamen- jalo. Tokrat je novi načelnik Miran Martinjak, ki je bil načelnik že pred leti. Od le- ta 1991 do 1994 pa je bil načelnik Janez Kešnar, ki je tuđi najuspešnejši alpinist na odseku. V svoji bogati karieri je preplezal že kar nekaj vrhunskih vzponov, med katerirni najbolj ceni drugo zimsko ponovitev smeri Riba (VII, A3). V Marmoladi v El Capitanu je v dveh dneh preplezal smer Nos. V prostem plezanju pa je preplezal smer Rock'n Roll (IX+). Dosegel pa je tuđi državni razred. Dam BoM Severna stena Rzenika z vrisano Peklensko cedevito. JIU |ITSU Prve ure trdega dela Po demonstraciji jiu-jitsu tehnik in posre- dovani informaciji o primernosti fer ko- ristnosti obvladovanja samoobrambnih veščin se je prijavilo v solo borilnih veščin 20 kan- didatov, od tega 4 dekleta. Tako kot v vseh podobnih šolah se je vadba pričela z dogov- orom o urniku in uvodno razlago programa. Naš dogovor je bil naslndnji: vajo so odvi- jajo dvakrat na teden v ponedoljek in sre- do v večernih urah. Kandidati in kandidatke so si izbrale sebi glede na velikost in moč primerne part- nerje. Prve ure vaj so bile za večino udeležencev naporne, po nekaj urah pa se je vadba usmerila iz enostavnih v zahtevnejše tehnike. S tem je interes in želja po znanju postala še večja. Maruša je zadovoljna z vsemi osvojonimi tehnikami in vztrajno vadi tuđi doma. Lina je dejala, da se ne da opisati i beseda- mi; kogar to zanima, naj priđe na trening. Mnjslnr Slimu Pravi prijem je najboljša obranila, lolo: I. S. SlrmUek ETjMENGŠAN PROMET PREPRECEVANIE NEZGOD Svet staršev za večjo prometno varnost v Mengsu Svet staršev na Osnovni soli Mengeš je v letošnjem šolskem letu velik del svojih ak- tivnosti posvetil varnosti v cestncm prometu v MengSu, saj je po mnenju staršev to največji skupni problem. 0 resnosti problema priča lu- di podatck, da sta bila že v prvem polletju v prometnih nesrečah huje telesno poškodovana kar dva učenca, oba prvošolca. Predsednik Sveta staršev, g. Srna, je konec novembra na to temo pripravil tuđi poseb- no sejo, kamor smo povabili predstavnike Republiške uprave /a ceste, Svetov za preven- tivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije in Občine Domžale, Inspektorata policije UNZ Ljubljana, Policije Domžale in Krajevne skupnosti Mengeš. Vsi povabljeni so se seje udeležili in nas seznanili s trenutnim stanjem in z možnostmi za njegovo izboljšanje vprihodnosti. Svet staršev je na osnovi dobljenih informa- cij in daljše razprave oblikoval naslednje zahteve in pobude: - Čimprej je treba prilagoditi delovanje semaforjev na obeh križiščih tako, da bo prehodza pešce varnejši. - Nujno je urediti še dodaten varen (semaforiziran) prehod med obema semaforiziranima križiščema, saj je občina Mengeš že dobila sredstva za postavitev semaforja. - Čimprej je potrebno z ustreznimi ukrepi izboljšati varnost šolarjev na Šolski ulici. - Na KS smo poslali pobudo, da bi poiskali odrasle prostovoljce, ki bi spremljali otrokc čez cesto na najbolj izpostavljenih prehodih. - Predstavniki staršev naj na oddelčnih roditeljskih sestankih obvestijo starše, da si lahko ogledajo projekt ureditve prometne varnosti v Mengšu na občini Mengeš in jim predlagajo, naj nanj dajo tuđi svoje pripombe. - Velik del odgovornosti za varnost otrok v prometu nosijo tuđi starši in šola, zato si moramo vsi prizadevati za večjo stopnjo prometne kulture. - Dolgoročna rešitev problema prometne varnosti bi bila izgradnja obvoznice mimo Mengša. Svet staršev je samo posvetovalen organ in nima nobenih neposrednih možnosti vpli- va na izvršitev danih zahtev in pobud. Največ seveda pričakujemo od. organov lokalnih oblasti, ki se sedaj sele oblikujejo. Upamo, da bo svet za prometno varnost v novi občini imel več pristojnosti kot komisija Za prometno varnost pri Krajevni skupnosti in bodo tako lahko tuđi rezultati njegovega dela boljši. Veliko pa lahko storimo za prometno varnost tuđi Mengšani sartii, saj predstavl- jamo večino udeležencev v prometu v domačem kraju in z odgovornim obnašanjem vseh udeležencev bo prometna varnost boljša. Za Svet slarSev OŠ Mengeš dr. Me Rugelj TdinovtrgZ McngcJ1 teL: 738 ■ 650 (d> nafcljoti In |MMi1ti)i 841 • 560) c k Ipjto od 8. do 12. ure od 6. do 19. ure noboto od 8. do 17. ute SHARP AUDIO VIDEO SERVIS MENGEŠ Hribarjeva 38 73 84 09 Solidarnostna akcija Vmengeški osnovni soli učitelji pri vsak- danjem defu ugoiavljamo, da ima pre- senetljivo visok odstotek otrok govorne motnje. Velika večina je sicer blažjih, ven- dar pa so za učenčevo uspešnost v soli in v poznejšem življenju dostikrat pomembne. Na argumentirano vlogo, da zaradi nave- dene problematike potrebuje slrokovnega delavca, je ministrstvo Soli odobrilo lo- gopeda za polovičen delovni čas. Začetne izkušnje logopedske obravnave kažejo, da bi bili rezultati boljši, če bi si logopedinja pri svojem defu lahko poma- gala z ustreznim aparatom. Tako smo se lolili zbiranja sredstev za nabavo aparata za odpravljanje govornih motenj. Nekaj za- sebnih in družbenih podjetij smo zaprosili za denarna sredstva; doslej (do 10.2.) so namdenar nakazali: Lek Ljubljana Karo Mengeš Ml AMIGO Mengeš Debevc Franc, Avtoservis Zora Mengeš Odvetniki (Rožman, Makovec, Doles) Filc Mengeš Trak Mengeš A banka Ljubljana K&M d.o.o.Mengeš Zbrana sredstva žal še ne omogočajo nabave aparata, zato naprošamo tuđi ostala podjetja, obrtnike in občane, da prispevajo sredstva za Nabavo aparata za odpravo govornih motenj na žiro račun sole: 50120-603-55104 Vimenu učencev, ki že potrebujejo po- rrioč logopeda ali jo sele bodo, za po- moC iskrena hvala. Branko Lipai, lavnulelj mengsanRi IN MEMORIAM Zahvala Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta Ignaca Zaletelja iz Mengša se iskreno zahvaljujemo sorod- nikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in svece ter za izrečena sožalja. Zahvaljujemo se tuđi gospodu župniku za lepo opravljen obred, iskrena hvala pa tuđi pevcem zb- ora Mengeški zvon za lepo za- pete žalostinke. Še enkrat iskre- na hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. žena Lojzka ter sin Ignac in hčer- ka Slavkaz družinama Kar mojega misel je, to mo- ja volja je. Združuje naju življenje, plamen in cvetje. Marija Spomin na Marjana Lagoja Boleč in nepozaben je ta dan. Hvala za spomin in vse dobro. Njegovi: Marija, Urban in Uroš. Zaspala si, mama zlata, zaprla trudne si oči, naj Bog odpre ti rajska vrata, to ti želimo vsi. Zahvala Ob boleči izgubi drage žene, mame in stare mame Ane Šinigoj se zahvaljujemo Dializnemu in Infrološkemu oddelku KC Ljubljana, dr. Kovač-Moharjevi iz ZD Mengeš, zdravnikom in osebju Zdravstvenega doma Domžale za dolgoletno zdravljen- je in (opel človeški odnos do naše mame. Zahvaljujemo se tuđi taksistu g. Bejtiču, Društvu upokojencev Domžale, njenim bivšim sodelavcem iz Trivala Kamnik, g. župniku Mateju Zevniku, pevcem Zvona iz Mengša, g. Stoparju za zaigrano tišino, sodelavcom Titana iz Kamnika in vsem ostalim, ki so našo mamo pospremili na zadnji poti, ji pok- lonili cvetje, svece in nam izrekli besede sožalja v teh naših najtežjih dneh. Iskrena hvala! Mož Rudi, sin Rudi z Jožico, hči Zvonka s Cenetom, vnuki Dušan, Gorazd, Urška, Špela in Maja ETlMENGSAN OBVESTILA Nov način obračunavanja komunalnih storitev Javno podjetje Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale obvešča uporabnike ko- munalnih storitev: proizvodnja in distribucija vode, odvajanje odpadnih vod in odvoza in deponiranja komunalnih odpadkov, da smo v podjetju prešli na nov obračun. Uporabniki ne boste več prejemali položnic. Prejeli boste račun za storitve za dva meseca. Račun je izdelan v treh delih na obrazcu A4. Srednji del ima vsebino o vrsti storitve, ceno in znesek za vsak mesec ločeno. Zgornji in spodnji del pa sta potrdilo o plačilu storitev za vsak mesec. Ženim računom, ki ga boste na mestu per- foracije odtrgali, boste odšli na pošto ali blagajno podjetja in plačali (in dobili del računa, ki bo vseboval podatek o tem, za kateri mesec plačujete in znesek plačila). Naslednji mesec boste odtrgali drug del in postopek na pošti ali blagajni ponovili. Podrobnejše pojas- nilo je tuđi na hrbtni strani računa. Vsakih 6 mesecev boste uporabniki prejeli obračun storitev, iz katerega bo razvidna dejanska poraba z upoštevanjem preplačila ali premajhnega zaračunavanja. Poleg cene vode, kanalščine in smeti plačujemo občani z računom komunalnih storitev tuđi republiški vodni prispevek, ki znaša 4,40 SIT od m:( porabljene vode. Prometni davek po tar. št. 1 v visini 5 % od komunalnih storitev - vode, kanalizacije in smeti in občinsko takso za obremenjevanje okolja in racionalno rabo ter izkoriščanje nar- avnih dobrin, ki se zaračunava v procentu od vrednosti komunalne storitve. Vnašem konkretnem primeru je izračun takse narejen po naslednjem modelu: RAĆUN KOMUNALNIH STORITEV .'" i ti sotoru ni i .mi ■*■ t - AKONTACIJA /.A OimOHJI.: 'ZNf-SKK V SIT; 1.591 ,00..................*R0KPuKl.A DO:.........10.2.95 sxut'.: oo13o28-15335~1o žiro raC.: 5o12o-6o1 -3o9p? OIIVKSTHOOPI.AČIUJ: ZNESEK V SIT: {.59I)00.......................... SK'JC: oo13o28-15335-1o /IR0RAČ .....5d12o^.6o1-3o.9o2............ Vpl.Si. Pnstnim Podpis: I Vpl. St. Spis: inyi'/ li f Stuirive Tjk« Akomacijn Afcomafiji % Knliii™ Ccna Vrpdi««! Kt.ln'hla Ce,m Vioiltioil l"d;' . :'A 12 x 386,oo 386,00 f4-""* 1»* 53,00 53,00 r"';'""";l 33 12 x 161,oo 161,00 "ldl ?■> 12o x 1,95 W,oo r'7V : 'J 57,00 Uksa '«o,oo l'ftplaCilo «f!t,™ . . 1.591,00 > K!«i f> if«»i|?H Storitev Vrednost Taksa Zn. takse Vodarina 386,00 36% 139,00 Kanalščina 161,00 33% 53,00 Smeti 594,00 25% 148,00 Skupaj taksa: 340,00 Račun za čišćenje odpadne vode boste pre- jeli posebej od Centralne čistilne naprave Domžale - Kamnik v modrem tisku s položnico. Dokler tuđi tam ne bo izdelan nov način obračuna, boste čiščenje plačevali ločeno s položnico ali na blagajni. Račun za storitve za januar in februar boste prejeli do konca februarja. Vupanju, da smo zadevo primerno pojasnili, želimo še naprej uspešno sodelovati z Vami, saj boste prejeli manj papirjev. Zima loto: M. Šutar mengšanEv! OBVESTILA Sola borilnih veščin "ZIB" Obranite se pred nasiljem sami z znanjem obrambnih veščin! Z malo fizičnega napora in z večanjem vaše samozavesti Vas bo- rno naučili, kako se učinkovito uhranite naključnih vsiljivcev in na- padalcev. Treningi potekajo pod nadzorstvom izkušenih mojstrov, ki Vam bodo v primernih prostorih za vadbo pokazali vse mojstrovine - te Vam bodo koristile v vsakdanjem življen- ju. Vse informacije dobite na sedežu podjetja Ml AMIGO tel: 737-317 od 8. do 16. ure. Predstavitev obrambnih veščin: sreda, 15.03.1995, ob 20.30 uri v klubskem prostoru podjetja Ml AMIGO. majstor jiu-jiisu 2. dan Bolan /orko Društvo za boj proti sladkorni bolezni občin Domžale, Mengeš, Moravče in Lukovica vabi svoje elane in vse, ki se zanimajo za dejavnost Društva za boj proti sladkorni bolezni na občni zbor. Občni zbor bo v Kulturnem domu v Mengšu, dne 16. marca 1995, s pričetkom ob 17. uri. Na občnem zboru Vas borno seznanili z delom Društva za boj proti sladkorni bolezni doslej in z nacrti za delo v pri- hodnje. Pripravili smo tuđi bogat kulturni program. Vabljeni! Upravni odhor Društva /a boj proli slartknmi Imln/ni Društvo upokojencev Mengeš vabi vse svoje člane na redni letni občni zbor, ki bo v soboto, 18. marca 1995, ob 14. uri v Kulturnem domu v Mengšu v klub- skih prostorih pod odrom, z običajnim dnevnim redom in krajšim zabavnim pro- gramom. Srečno! MENGEŠ OBVESTILO Z reorganizacijo lokalne samouprave je bilo potrebno zagotoviti ustrezne prostore za delovanje nove Občine Mengeš in s tem njenih služb. Vsled tega smo se v četrtek, 09. februarja, preselili v Poslovno stavbo na Slovensko c. 30, poleg Kulturnega doma. Prostori nove Občine Mengeš se nahajajo v 1. nadstropju desno. ftipan Jani)/ l'ci TEČAJ 0 PREHRANI IN NEGI BOLNIKA NA DOMU 01. ter 02. marec 1995 ob 18.30 Predavala bo višja medicinska sestra Zlata Reuterv župnišču Mengeš. Vsi dobrodošli. Vabi Župnijska karilas Mengeš! gjlMENGSAN ZELENA KOZMETIKA Pomladni boj proti celulitu Pomlad počasi in nekoliko sramežljivo trka na naša vrata. Čas je, da zopet posvetimo nekaj minut in vsaj malo pozornosti našemu telesu. Prav gotovo je najbolj trdovraten boj proti celulitu. Do poletja je dovolj časa, da bi zmanjšali neprijetne maščobne obloge na našem telesu. Posvetimo nekaj pozornosti naši prehrani. Naše telo nam bo zelo hvaležno! Izogibajmo se odvečnih maščob in sladkorjev. Naj boj proti celulitu in maščobnim blazini- cam traja vse leto! Med izbranimi recepti bo prav gotovo nekaj tuđi za vas. Prvi recept: 100 g malin, 1 pomarančo in 3 rezine ananasa očistimo in naredimo sok. Pijemo ga med glavnimi obroki. Drugi recept: Zvečjega grozda potrgamo jagode, pripravi- mo pol limone in dve slivi. S sokovnikom izcedimo sok ali pa naredimo sadno kašo v mešalniku. Kaša ali sok sta primerno nado- mestilo za večerjo. Tretji recept: Jemo kumarično solato. Močno jo začinimo s sesekljanim česnom in petršiljem. Četrti recept: Vlitru vode kuhamo 300 g peteršiljevih lis- tov, dokler ne ostane približno 6 dl tekočine. Z ohlajenim čajem namakamo gazo in vlažimo dele kože s celulitom. Vlažno gazo lahko pustimo na koži ćelo noč kot oblogo. Peti recept: 5vejic peteršilja, 1 zeleno, 3 stroke česna in 4 zeljnate liste očistimo, izcedimo sok ali naredimo zelenjavno kašo, ki bo nadomestilo za večerjo. Šesti recept: Za pripravo soka ali kaše potrebujemo 1 rdečo peso (surovo!), 3 stroke česna, 4 željne liste in 5 vejic peteršilja. Mirjana Lilić Južnič RACUNALNISTVO MSVVINDOVVS3.1 1.DEL S programskim jezikom BASIC smo zaključili. Zdaj pa se preselimo na WIN- D0WS-e (OKNA). To je programski paket, ki dela v gratičnem okolju. Zaradi enostavne uporabe pa se danes z osebnimi računalniki, hitro širijo tuđi windowsi. Če hočemo odpreti neki objekt z miško pokažemo nanj in pritis- nemo na njeno (ponavadi levo) tipko. Včasih pomaga, te pritisnemo dvakrat zapored. Uporabljamo jih za različne namene, kot npr.: pisanje, risanje, delo z diski, programiranje... Delamo lahko tuđi z večimi programi hkrati. VWINDOWS-ih imamo več programskih skupin. Skupine vsebujejo programe za delo s sistemom.V tej številki borno pred- stavili skupino MAIN. Skupina MAIN vsebuje programe - File manager, napisan je za delo z datotekami Programska skupina Main. - Windows setup, v njem instaliramo programe, ki so pisani za VVINDOVVS - Control panel, nastavljanje sistemskih paprametrov, tiskalnika, zvoka, črk... - Print manager, namenjen je delu s tiskalnikom - PIF Editor, v njem nastavljamo parame- tre za startanje programov, ki nišo pisani za okolje VVINDOVVS - MS Dos, začasni skok v DOS - Clipboard, služi kot pomnilnik, preko katerega lahko prenašamo podatke iz pro- grama v program Rešitev iz prejšne številke Mengšana: F0Ri=123do321 step3 PRINT i NEXT i (nadaljevanje prihodnjič) Pripravila: Toma! Novak Jure Labrovič Osnovno okno Program manager, v katerem so odprta še okna Accessories, Main in Games. Program Mauzer___________________ BHUfJ.-fcl.UII III'- 0|>liop,'. Wli»low ||,.|p . I'. ..-..-..'i ,-.'.'..'..'.'.'',','. i . . , ' .iiliiruip Minuftvvaaper I leniK Mm I Mdln i il*> Conlrol Panel Pnnt Mnnnger WinduwB r>tup a IMConitf.l M: ■:■[«« Pir Cditor Syt«dti ClipBook Vievver MdUSB Control f'anlm Accessories Wrrte Notspsd Mnp f^irtrrim r.nlonrlnr CnrrJIil" Ob|«ri Pnckocpi Mpdta f1ny«r Sound Recorclet Cloch Wubench Mm In [li <:. P»it:*r.,th N(rtwj* Alfl-J*- Đffttt*'[' Corei 4 o QiM/tt&m$t PHOTOSHCV -tE JffVALNIKI Main , File Manager Control Panel Print Monager Windows Setup ATM Control Panel MS-DOS Prompt PIF Editor SyserJit ClipBook Vievver Mouse Control Center MENGSANETjfl SMEH NI GREH Naj živi Ijubezen (intervju v novem mengeškem podjetju) Podjetje z zgoraj omenjenim imenom, torej Naj živi Ijubezen je bilo v Mengšu us- tanovljeno na letošnje Valentinovo. 0 sedežu podjetja ne kaže izgubljati besed, ker ste ga gotovo že skoraj vsi opazili. Ker pa marsikoga zanima, kako je s tem, smo za pogovor naprašili njegovega ustanovitelja Rada Ljuba, ki nam je rad odgovoril na nekaj vprašanj. Vaše podjetje je bilo ustanovljeno prav ta mesec, na Valentinovo. Kaj vas je vodilo, da ste šli v to ustanovitev? Odgovor je zelo preprost. Naš občinski razvoj, do lani še krajevni, je v zadnjih letih zelo hitro krenil naprej. V našem kraju so tovarne, gostinski lokali, kavarne, pizzerije. Ćelo ribarnico imamo. Vsega drugega ne bi našteval. Ko sem premišljeval o tem, se mi je neke noči porodila misel, da imamo že skoraj vse ali skoraj vse za telesni blagor. Kaj pa za drugo, kar človek tuđi vsak dan preživlja. Najmočnejše človekovo čustvo je Ijubezen. Tista lepa, čista, nepozabljiva in podarjena iz vsega srca. To je gotovo veliko bolj pomemb- no kot pitje vode, vina, viskija..... dobre pečenke, zrezki itd. Prav o Ijubezni do vsega, do narave, do mojega kraja, krajanov in o tišti pravi Ijubezni med moškim in žensko vemo premalo. Na Valentinovo ste imeli otvoritev. Kolikšen obisk ste imeli prvi dan poslo- vanja? Obisk je bil fantastičen. Obiskovalcev, se pravi strank je bilo gotovo skoraj sto. Zelo dobro je bilo, da smo si sodelavci v mojem podjetju delo že prej razdelili. Poleg mene je tu zapci^jnih še pet ljudi. Petindvajsetletnika Srečko in Cvetka pokrivata podroCje od sed- mega leta do petindvajsetega. Moja sodelavka Roža in jaz se ukvarjava s strankami od petindvajsetega do petinštiridesetega leta, dva starejša sodelavca pa skrbita za ljudi od petinštiridesetega dalje. Zaposleni v podjetju Naj živi Ijubezen imamo veliko znanja na tem področju. Strokovno smo se usposobili predvsem v tu- jini, nekaj pa seveda tuđi pri nas. Kako je izgledal prvi delovni dan? Obiskovalci so tako potiskali na vrata, da bi morali imeti že svojega vratarja. Potem bi lahko bolj v miru delali. Prvi obisk pri nas je sestavljen iz predznanja ki ga mora vsak nuj- no osvojiti, to je vsaj osnovno vedenje o Ijubezni. S tem se obiskovalcu sele svet odpre. Skoraj vsak prizna, da je pojem Ijubezen slabo razumel in ni vedel, da je tako pomembno v življenju, da se imamo radi, da imamo radi pravzaprav vsakega, seveda pa nekatere še veliko bolj. Niti malo pa si nismo predstavljali, da so Ijudje na tem področju tako neuki. Gospod direktor, pa imate za vse to tu- đi pripravljeno literaturo ali vsaj razm- nožen material? Si Ijudje lahko ogledajo tuđi kak film? Za vse to je poskrbljeno. Filmi o medsebojni Ijubezni tečejo v sosednjem prostoru po ves dan, na zalogi imamo brezplačen pisni material, ki ga morajo obiskovalci nujno pre- delati, največ pa seveda pomeni naša praktična beseda, ker je vsak človek pravza- prav zopet individum in rabi poglobljeno ana- lizo. Kaj je torej prednost vašega izobraževanja. Ljubezen med Ijudmi ali Ijubezen na relaciji moški - ženska? Težko bi rekel, kaj je bolj pomembno ali recimo kar takole: oboje je zelo pomemb- no. Gre nam za to, da bi se naši sokrajani imeli radi, ne samo včasih in na zunaj, temveč zares. Da bi se poleg tega spoštovali in si po- magali. Ko bo rešeno to prvo, recimo temu kar težko poglavje, ki ga doslej še nikoli nismo uspeli resiti, pa se skoraj samo od sebe pojavi drugo poglavje, to je Ijubezen med moškim in ženskim svetom. Ko bodo Ijudje zares za- posleni prav s tem in to z vso močjo, prav vsak dan in ćelo vsak trenutek, potem za prob- leme v prvem delu enostavno ne bo več časa ne potrebe, se pravi problemov, da se tuđi sicer ne bi imeli zares radi, enostavno ne bo. Pa lahko vaši, recimo jim kar pacienti, tuđi na zunaj pokažejo, da jim je za Ijubezen in nasploh za Ijubezen? Seveda, zakaj pa ne? Že na naš prvi delovni dan smo vsakemu svetovali, da naj brez skrbi kupi kakšno rožico, kakšno majhno da- rilce ali spominček in naj ga da svojemu dragemu - ženi, hčerki, mamici ali pa krajanu ali krajanki. Tuđi tistemu, ki ga še včeraj ni imel rad. Takih pa je v našem Mengšu kar pre- cej. Toliko smo uspeli povedati v našem kratkem zapisu. Podjetju Naj živi Ijubezen želimo veliko uspehov. Zavedamo se, da njegovo delo ne bo lajiko in tuđi ne kratkotrajno. l ustanoviteljem podjetja se je pogovarjal C. S. KENIKS d.o.o., Domž&le Krnti Prijatelj ■• Cadj RAĆUNOVODSKI SERVIS KENIKS VAM: STROKOVNO,NATANČNO, AŽURNO, NA PODLAGIIZKUŠENJ, PO KONKURENČNIH CENAH vodi poslovne knjige z vso spremno dokumentacijo Pokliči te nas in se prepričajte o naštetih razlogih! ZUPNIJSKA KARITAS MENGEŠ TrdinovtrgS Tel.: 061738 821 pisama in skladišče odprta ob petkih od 16. do 18. ure žiro račun: 50120-620-149-1301110-134/98 tIJMENGSAN Novo v LB - banki Domžale d.d., ekspozituri Mengeš odobravanje potrošniških kreditov od 1.2.1995 v ekspozituri LB Banka Domžale d.d., ekspozitura Mengeš, želi z dolgoletno bogato bančno tradicijo prispevati svoj delež pri ustanovitvi občine Mengeš z vrsto kvalitet- nih in zanesljivih storitev in z ugodnimi obrestnimi merami za potrošniška posofila. LB Banka Domžale d.d., ekspozitura Mengeš, nudi naslednje storitve: varčevanje tolarskih sredstev_____________________________________________________ varčevanje deviznih sredstev_____________________________________________________ opravljanje plačilnega prometa s tujino za fizične osebe in obrtnike____________________ nakup in prodajo vrednostnih papirjev in upravljanje s finančnim premoženjem preko borzne hiše POTEZA_____________________________________________________________ poslovanje z bančnimi avtomati___________________________________________________ poslovanje s plačilnimi karticami (LB kartica, LB Eurocard, poslovna kartica, zlata kartica LB) naložbe lastninskih certifikatov___________________________________________________ druge bančne storitve___________________________________________________________ Novo_________ LB - Banka Domžale d.d. je z novim poslovnim letom ponovno znižala obrestne mere za posojila in s 1.2.1995 uvedla odobravanje potrošniških kreditov za občane tuđi v ekspozi- turi Mengeš. Vabimo občane Mengša in okolice, da izkoristijo ugodno ponudbo in obiščejo našo ekspoz- ituro v Mengšu, kjer lahko pridobijo poleg namenskih posojil (za avto, kurjavo, računal- nike, pohištvo) tuđi gotovinsko posojilo z nakazilom na hranilno knjižico ali tekoči račun. Vabimo vas, da nas obiščete. Z veseljem vam borno posredovali vse informacije, ki so povezane s posameznimi vrstami poslov. Lahko nas pokličete na telefon: 061 737 314, 737 016. LB - Banka Domžale d.d., ekspozitura Mengeš, vedno v službi podjetništva, obrti in občanov! NAGRADNA KRIZANKA KOMUNALE DOMZALE AVTOR: MARKO HOKALIft NEKD. ŠPAN. SMUCARKA (BI ANCA FERNANDEZ) MEDSEBOJNI ODNOS GLAVNO MESTO KAZAH STANA TONE ANDERI If. ŽUŽELK* 2 ŽILOM IN DLAČICE NAD Of.MI IIDARJANJf s SEKIRO VIIROVKA STANOVANJSKO BODfC NJIVSKI P1EVEI M T PROGAMI NAZADKU <; / KOMUNALNO MERA ZA DFBELINO CEVIAU OESK c L /+ PICINi SPRFVOO .K)N.',ON ANfiLMIHA, PA1FC E PODJETJE IME VEĆIH SI. GRICEV M MARATONEC VINOlS H ej K vi Ano <[r NN DOMZALE r T / F1RZAVNIK II SADAF i'l INIIIC ilVJAl'll A V H A V A L :> i jj SIOV KANTAVTOR (MARJANI .na:j.!.v. TITULA (POGO-VORNO) VI.'iOKA SOLA /A IJMFTNOST ROBERI REDFORD SREOlSCEM FIRENCE (NASA PIS.) KAflll OST ' W V NAŠ ŽUPAN (JANEZ) MORJIJ 0 T o K MAPA ASIHSKA PRtSTOI NICA Ju/i K1IHAI i k NA.IV. PRI-1OKOBA ORJFKI/ JFTNIKI ZACEIEK HirBOSTNE IEKME r A \ r OIIGOU JANJf r ^ PISMA ATIK f 1 s A V A £ „„„,„„„,„„„. UILJONINKA ENOrE ZA ELEK7R. TOK M I ■ K c H ■? NAJMANJf.F IZMFD SEVERNOAMERISKIII VF.LIKIHJE/F.R E 1 ORGAN VIDA 1 NA 1 ,K AJj. i CESKD M. IME. (OTAKAR) c r /4 SKOr.VLAf). RODBINA t VSFBINSKO PRAZf.N GOVORFC NIM.MAriM pow;) A T 0 OSNOVNA MRHA GORSKA NIMEA nemSki matematik (RICHARD) L D i A ILC M :A 'I c NOGOMETAŠ VRABAC D K 0 '. ZVI ZNA il ZA Ih SMIJCARSKA TFKACICA (VAl.BE) i'onofir * vrii/ f)Kf)l A 1 IAI f) RFII f,A 11II SNA IFKOrjNA Ti V 1 0 i IOHA .KA FOX OBfllSK n WF GOVOR B FIJO Si A.IMf H S l'l IN /A AVIOHINO VAH.II N.ll nCiNir.v COSPO IIAIISTVII PLINSKA NAPE! JAVA Hl AI1KO VODNA HIliA 1 PflAVO IME VER REFORMATOR.« ZARATU5TRE P i \ I'AMIH V f,['AN III ■ /i 1 AIIJII/. AMi KIKI ihjSa UMRI IfiA H 1/ am. ihraih; (KOIlf Hl Dl) IGRALKA TKACEV A L J A IVO IIANFII 1 D. — L A i L V i PEVKA Z.NIDARIC M i f'RKilOJNI ORGAN 'JI lilltAN /AH!) k 0 ISAlflJinA \>\\w.\ č t_ A NIKI). ZlN SHIII. f.IHA \ c j [RHI.I VSIOI'NICA AIR NIPlC A M IT.FI/IK fFNRIOO) PRHOK savf h i NIKIM 'f)[)Hfi(1,ll fi POSfHNIM \>\1\WM M i i' H-H NI fiponr conoir, Slili l'l flf) k A \ A T NOSOROG u /*> s O li C If.fOVMi VJD7NI f)AI MACIJI fi 0 Vf/NIK IfiHA! fC HANfU VEft.ll OGNOJEK, TUR T \> T) ZAHOT1NI VOJ PAKf 4- T o Ofl AV'iIHUSKIII Al 1' Iltff(*,|,)A 1 AN(il. SVI" 1. I'IVO :;rANF !IVK! IVA 1ONdVKA EGIPC ROG, OROZF.VAN KO T SOKOL (DALJSAOHL) M te c MA [II MAFlIf- 1^ T fiPORINIK Z OROZJEM T n 5 E C PREDS. ZF1A, ZA WASH-1NGTONOM (JOHN) A © A rt Dlt/A /AKI f'Rl HIMI.IANIM .A u POUCI 1AMSKA Gl INA A /, f REŠITEV NAGRADME KRIŽANKE ETI SVIT KAMNtK vodoravno: Bridkost, rtsalnik, cinirta, Eol, ion, Asf, FZ, ar, Ace, Ain, Gogh, Linda, oda, lisjak, Norveška, kamniSka, ItJ, EK, mol, Idealist, metastaza, Ta, renta Otimpija, tul, cč, fesnilo, korist, KT, okvir, larma, VVlsmar, tikovina, Abrams, rt, makija, Snežnik, ŠA, relativnost, sla, trdota, Aniene, RAI, fccenc, Azija, Irci, Pankrti, rola, staž , K^radna gesla ETI SVIT, KAMNIK, KAMNIŠKA MAJOLIKA ^-J NAGRADNA KRIZANKA KOMUNALE DOMZALE: Gesla, ki jih boste dobili na osenčenih rnestih, poSljite na uredništvo MENGšANA do ponedeljka, 13. marca '95. Sreča bo med poslanimi pravilnimi rešitvami izbrala tri nagra- jence, ki bodo imeli brezplačne gornje komunalne ^toritve in sicer 3 mesece, 2 meseca in 1 mesec. ^^BmL......................................................................................................................................................................