PoStnina platana v gotovini.
POŠTAR
Strokovni list poštnih nameščencev
Štev. 10.	V Ljubljani, dne 1. oktobra 1934.	VI. leto.
Izhaja 1. vsakega meseca.
Ček. konto 11.631
Letna naročnina. . Din 24-— Polletna naročnina .	„ 12-—
Posamezna številka „ 2‘—
Maturantsko stalno omizje!
V četrtek, dne 4. t. m. v gostilni „Pri sokolu" na svidenje!
Prenočišč« za zadrugarje v Beogradu.
Člane naših zadrug opozarjamo, da imajo pravico do prenočevanja v zadružnem prenočišču Zveze nabavljalnih zadrug drž. uslužbencev v Beogradu, Dečanska 12, telefon štev. 29876. Na razpolago so jim udobne sobe, ki veljajo za osebo od 10 do 25 Din na dan, po nadstropju in velikosti sobe. V ti ceni je vračunana pravica do kopeli in kurjava.
Službena potovanja v dveh proračunskih dobah. Finančno ministrstvo je odločilo, da se potni in selitveni stroški, če se je potovanje začelo v eni, končalo pa v naslednji proračunski dobi, likvidirajo v breme dotičnoga proračunskega leta, v katerem so se taka potovanja končala. To odločbo je vzela tudi glavna kontrola na svoji splošni seji z dne 26. junija 1934 pod štev. 66.050 brez pripombe na znanje. Odločba fin. ministrstva je bila pa izdana dne 21. junija 1934, štev. 5100/VIl.
Železničarske vozne ugodnosti. S 1. avgustom so bile določbe novega pravilnika o ugodnostni vožnji uslužbencev drž. železnic močno spremenjene. Zlasti so se izboljšale določbe o razredu na železnici, ki pri-pada posameznim skupinam uradnikov. Pravica do I. razreda pripada uradnikom po-čenši s IV. položajno skupino. Uradniki od IX. do V. položajne skupine imajo pravico do II. razreda, če imajo fakultetsko ali srednješolsko polno izobrazbo. Uradniki VII. položajne skupine imajo pa tudi neglede na šolsko izobrazbo pravico do II. razreda, prav tako kot uradniški pripravniki z visokošolsko izobrazbo. Vsi ostali uradniki imajo pravico do III. razreda.
V 24 URAH
barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke, kožuhovino itd. Svetlolika in škrobi srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Entla. Ažurira.
Parno čisti posteljno perje in pub.
TUMIH JOS. REICH, UU
SIRITE »POŠTARJA.!
Buffeft pri Ivanu
Aleksandrova cesta 5, dvorišče
Priporoča svoja izbrana vina (čez ulico 2'— Din ceneje) ter dobro meščansko kuhinjo. Lepa posebna soba za sestanke.
Se priporoča Ivan Šenica
Medjusradski telefonski kablovi
1)L
(4,n7
+ M ^ 'l n + l) . 10-4 H/km ;
2 r+
2)	2 T = L1 cv> | yLTČ ; \'L . C = I
1
77 S fo
; 2TOO
2 1
77 S fo •
U izdanju ptt. i radio biblioteke, kao treća njena knjiga, pod uredništvom agilnoga direktora pošta u penziji inžinjera g. Dušana Milosavljeviča, izašlo je na našem jeziku uzorno naučno tjelo profesora g. Dra Engelhardta o međugradskim kablovima. ! Djelo je vrlo uspjeli prijevod sa njemačkoga od inžinjera g. Dušana Popoviča.
Iz predgovora g. pisca, a napose iz uvod- j ne riječi g. urednika biblioteke, izbi ja pro- ; pagandistička tendencija za podizanje ka- j blova u lijepoj našoj domovini. Argumenta su ubjeđljiva: preko Mađarske u Segeđinu, | preko Austrije u Wilđonu, a preko Italije u Trstu, na našim granicama, čeka već više godina telefonski kabel na priključak, da preko Jugoslavije veže zapad sa istokom. Samo kada će svjetska kriza dopustiti, da i u našoj otadžbini opel postanu neophodno aktuelni kablovi, koje su momentano, silom prilika, potisnuli sa dnevnog reda visoko-frekventni uređaji?!
Obzirom na propagandističku svrhu ovo djelo doista nije promašilo u tom pravcu svoj namijenjeni cilj.
Isto je tako van diskusije pitanje potrebe ovog čuvenog djela na našem jeziku.
Ali ako premotrimo pitanje sa druge strane, t. j. ako pitamo kako je dočekana ova knjiga kod čitalačke publike, kojoj su upravo i namijenjena izdanja ptt. biblioteke, onda moramo za časak zastati i prije toga prikazati njen sadržaj barem u najkraćim crtama.
U ovoj pomoćnoj — priručnoj — knjizi ptt. osobl ja veliki dio, ponekod i dijele stranice, rezervirane su za 181 jednadžbu. Ove su jednadžbe analizirane u 166 stranica navedene knjige. Kakve su prirode ove jednadžbe razabrati će čitaoci iz sama ova dva primjera, t. j. iiz prve i poslijednje jednadžbe:
Padaju u oči i naslovi pojedinih partija kao »krarupirane« linije, »antidistorzija amplituda« i slično. U tekstu se susrećemo sa mnoštvom tehničkih termina kao primjerice »permeabilitet« itd.
Lojalno priznanje: Kao učeniku, matematičara gg. Dra Nenina i Stjepaneka, sa priličnim poznavanjem stranih jezika, trebalo je jurističkom mozgu dosta volje, energiije i vremena za riješavanje jeđ-nadžbenskib problema i za konsumiranje cijeloga obima ove primjerne akademske teorije o međugradskim kablovima.
Takav je i sličan utisak proizvela ova knjiga kod naših ptt. »aristokrata« neteh-niičara, kojima je lijepa i naučna knjiga životni cilj. A kakva je situacija kod manje zainteresovanog ptt. »plebsa« u pogledu studija ovdje spomenutoga i zaista vrlo interesantnoga kablovskog problema?
Većina našeg osoblja je nematurant, ono nije bilo toliko sretno, da se upozna sa
stranim jezicima — naročito sa latinskim — i sa višom matematikom. Latinski se jezik u mnogim krajevima naše Kraljevine učio
1	uči tek u višim razredima srednjih škola. Ovim službenicima nematurantima internacionalni termini zadaju poteškoće! Evo primjera iz nedavne prakse: Zapisničar, za-stupmik upravnika jedne velike pošte, mogao je tuđe izraze reproducirati tek na vi-š^kratjio ponavljanje upravnika, koji je bolestan iz kreveta diktirao svoju obranu na optužbu paškvilanata, anonimnih nesrečnika, izvježbanih u praksri1, da na žalbe potpisuju mrtvace i pokojnike zovu za svjedoke.
Ova uskom krugu fakultetski obrazovanih tehničara specijalista i rijetkim lajici-ma netehmčarima potpuno pristupačna knjiga ne može na žalost bez potrebnoga popularnog objašnjenja polučiti onaj cilj, koji imaju i treba da imaju izdanja ptt. i radio biblioteke.
Penzion isaui ministarski inspektor g. Matija šipuš, sa izdanjem odličnog djela Poštanske štedionice« i aktivni viši savjetnik Ministarstva g. Pavle Babič sa svojim ekvivaletno dobrim djelom »Poštanski saobraćaj«, pokazao je kako se pišu ugledna priručna pomagala pristupačna ptt. publici cijelim svojim sadržajem.
U Zagrebu, dne 7. rujna 1934.
Ivan Ivančič.
Poštni atlas kraljevine Jugoslavije
Priredil v. s. g. Babič Pavle.
P. P. 1. in Radio Biblioteka pod uredništvom g. inž. Dušana Milosavljeviča je obogatila svoje naročnike z izvrstno knjigo gornjega naslova. Ima 8 geografskih kart in sicer občo karto kraljevine Jugoslavije, 4 podrobne karte po direkcijskih področjih,
2	karti poštnih in žel. zvez in karto poštnih zvez naše države z inozemstvom. Atlasu je pa priložena še posebna brošura z navodili za uporabo kart in popis vseh naših pošt ter službenih in geografskih označb.
Knjiga sama po sebi je res velike vrednosti in razumljiva za vsakogar.
Prireditelju strokovnjaku v. s. g. P. Babiču in uredniku P. T. T. in R. Biblioteke g. inž. D. Milosavljeviču tem potom čestitamo k velikemu uspehu.
Televizijski telefonski promet
Nemčija uvede telefonski promet z gledanjem na daljavo med velikimi mesti.
Nemška državna pošta proučuje načrte, po katerih bi se že v bližnjem času uvedel televizijski telefonski promet med velikimi mesti.
V glavnih brzojavnih uradih teh mest bodo postavili telefonske stanice, ki bodo poleg navadnih telefonskih aparatov imele tudi sprejemne in oddajne naprave za električno daljnogledanje. Čim sta se, recimo kakšen Berlinčan in Monakovčan domenila.
da se pogovorita na novi način, stopita v takšno telefonsko stanico in ko dobita tu zvezo, se tudi že vidita na posebnem zaslonu ves čas pogovora. Priprave za takšne telefonske pogovore so že tako izpopolnjene, da so ti pogovori prav tako udobni kakor navadni. Pri prejšnjih televizijskih napravah je človek sedel v prostoru, ki je bil napolnjen s slepečo svetlobo in silno vročino, v novih stanicah pa sedi pred eno sa-t mo žarnico, ki, ni tako močna, da bi bila neprijetna, in ne razvija nobene posebne toplote. Navzlic temu je slika na zaslonu velika in jasna.
Seveda pa so telefonske stanice s televizijskimi napravami še vedno tako drage, da pridejo za sedaj, kakor rečeno, v poštev samo za naj večja mesta.
Modna manufakturna trgovina
Fabiani & Jurjovec
LJUBLJANA, Stritarjeva ulica 5.
se priporoča pri nabavi blaga za obleke. Prodaja na obroke potom Gospodarske zadruge poštnih nameščencev.
Cene zmerne! Postrežba točna In solidna!
Naš radio
Ko je leta 1897. Marconi iznašel radio, še nihče prav ni slutil, kakšno važnost bo imela ta iznajdba za življenje človeštva. A šele po vojski se je razmahnila. Danes pa lahko rečemo, da je poleg tiska najpomembnejši oblikovavec kulturnega življenja vseh civiliziranih narodov sveta radict.
V radiu so videli spočetka velevažno »brezžično« komunikacijsko sredstvo. Zato se je kot samo po sebi umljiva stvar znašel tudi kesneje pod okriljem poštnih uprav posameznih držav, ko so le-te namreč spoznale, da je treba radiofonijo postavno urediti.
Sleherna država danes vodi ali pa nadzoruje delovanje svoje radiofonije preko svoje poštne uprave. Del dohodkov od predpisanih pristojbin dobiva zato poštna uprava, ki jih po svojih organih izterjuje.
Pri nas je radiofonija dobila kar spočetka že svojo postavno uredbo, ki se po njej obstoječe tri postaje dajejo v najem zasebnim podvzetjem. Tako belgrajsko kakor zagrebško postajo upravljata za določeno dobo posebni družbi. Ljubljansko je do leta 1933 upravljala Prosvetna zveza, po nje razpustu pa je bilo poverjeno začasno vodstvo posebnemu komisarijatu, ki mu načeluje sam v. d. direktorja pošte in brzojava v Ljubljani, g. dr. philosophie J. Tavzes. Kdaj naj bi ta začasna doba prenehala, je danes popolnoma neznano. Pred časom se je pač govorilo to in ono, zdi se pa, da so vsi različni načrti padli v vodo.
Radio in poštna uprava sta pri nas tedaj tesno združena kakor malokje. V interesu razvoja radiofonije bi seveda bilo, da bi to nenormalno medvladje čimprej prenehalo in da bi radio dobil strokovno vodstvo, kakršno po svoji naravi zahteva vsaka kulturna ustanova. Nevarnost je sicer, da postane zgolj uradniški aparat.
Razmerje med poštno upravo in naročniki ureja poseben pravilnik. Ne moremo reči, da je ta pravilnik kdo ve kako moderen. Iz vrst naročnikov radia je izšla že ponovno zahteva, naj se ta pravilnik modernizira, poenostavi in prilagodi dejanskim razmeram (n. pr. pobiranje pristojbine po prvem, ne pred prvim v mesecu, ločena pristojbina za detektorje in elektronske aparate, oproščenje od plačevanja pristojbine slepcem, invalidom, neozdravljivo bolnim, brezposelnim, odprava formalnosti pri prenašanju aparata iz hiše v hišo ali iz kraja v kraj itd.). Tako modernizacijo naš
Tvornica dežnikov
L. MIKUŠ
Ljubljana, Mestni trs 15
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov in sprehajalnih palic.
pravilnik še čaka. Želeti bi bilo, da bi jo kmalu dočakal. Ker je vodstvo postaje in vodstvo poštne uprave pri nas slučajno združeno v eni osebi, je upati, da se bodo vse te spremembe kmalu in s polnim razumevanjem dejanskih razmer izvršile.
V nekaterih državah vodijo mogočne organizacije radijskih naročnikov same pod nadzorstvom poštnih uprav postaje v državi. Pri tem nad vse idealnem sistemu je spored oddaj kolikor toliko zvest izraz želja poslušalcev. Kjer je sistem drugačen, kjer na primer zasebno pod vzet je ali pa državna uprava sama vodita sporede, pa je trenje med naročniki in vodstvom skoraj nujno. Ustvarja se fronta poslušavcev, ki se zavedajo svojih dolžnosti, a tudi ne pozabljajo svojih pravic. Pri nas je bilo razmerje nekam svojevrstno:	Prosvetna
zveza je s svojimi blizu 450 društvi predstavljala tudi nekakšno poslušalsko organizacijo, zato trenja med vodstvom in poslu-šavci skoraj da ni bilo čutiti.
Kaj kmalu se je pokazalo, da radiofonija brez svojega časopisja ne more s pridom delovati: treba je predvsem zbrati in podati poslušavcem urejene sporede vseh slišnih postaj, treba je pa tudi pojasnjevati sporede zlasti domače postaje, da jih poslušavec lahko do dna izkoristi. Tako so se pojavile po vsem svetu radijske revije sprva kot glasilo vsake postaje. Ko pa je postalo trenje med postajnimi vodstvi in poslušavstvom opaznejše, so se pojavile tudi revije kot glasila poslušavcev.
Naša postaja je leta 1929 ustanovila svoje glasilo »Radio Ljubljana«. Ta revija je nekaj kesneje prešla v privatne roke in postala nekakšen prijateljski posrednik med vodstvom postaje in poslušavci. Z razpustom Prosvetne zveze in nastopom novega vodstva pa se je nagloma pojavilo očitno trenje med tem vodstvom in poslušavci. Samo po sebi se je zgrnila poslušavska fronta, ki ji je nenadoma postal glasilo tednik »Radio Ljubljana«. »Radio Ljubljana«, ki se nahaja v svojem šestem letniku, je s solidnim in strokovno kvalitetnim delom, z neštetimi članki in pobudami vzgojil sedanji rod slovenskih poslušavcev in pomagal pri izpopolnitvi naše radiofonije. Zlasti v zadnjem letu je kazal na napake in stranpota ter s svojo neustrašeno besedo v imenu poslušavcv neustrašeno branil visoko stopnjo, ki jo je bil naš radio svoj čas že dosegel.
Letos pa je naša postaja dobila še svoje glasilo »Naš val«, ki pa žal ne očituje preveč stika z življenjem in potrebami naše radiofonije. Želja po magazinski pestrosti se bohoti na škodo rubrike za radio. Zakaj opaža se, da je radio v tem listu res samo skromna rubrika poleg drugih manjvrednih.
Naša postaja je zaenkrat najmočnejša v naši državi. V primeru z drugimi postajami v naši soseščini je seveda neznaten Prill'" kavček. Treba bo čimprej misliti na ojače-nje nele naše postaje, ki je stražar ob za-
padni meji naše države, ampak vseh jugoslovanskih postaj. Nujno potrebna bi bila tudi zvezna postaja v Mariboru, če bi se izkazalo, da večja jakost vendar ne doseže severnih in severnovzhodnih slovenskih krajev. Nadaljnja naša želja bi seveda morala biti, da dobimo zadosti močno kratkovalovno postajo, ki bi z njo mogli prodreti do naših izseljencev. Vse to so seveda želje, ki jih je rodila nujna potreba. Ta pa postaja čimdalje hujša.
Zdaj stopamo v sedmo leto našega radia. Taka je podoba, ki jo kaže ob svojem sedmem jubileju.
Damske torbice, pasove, aktovke domačega izdelka dobite vedno v najnovejših in najboljših oblikah
le pri
Franc Erjavec
trgovina usnja
Ljubljana, Stari trs 18
Poziv na pretplatu
U polovini decembra izići će iz štampe novi: »Ilustrovuni Pošt.-telegr.-telefon. Kalendar«, namenjen potrebama saobraćajnog sveta i stručnog osoblja. Kalendar će sadržavati pored velikog broja slika još veći broj pouka, jednako potrebnih poslovnim ljudima kao i ljudima iz struke. Obzirom na to, što je namenjen službenom osoblju: a preko njih u prvom redu svima privrednim, trgovačkim i industrijskim staležima, u njemu će svi ovi staleži naći zgodne reklame i oglase za svoje produkte, i na taj način ulazeći u svako mesto naše kraljevine, vezano telegrafsko-telefonskim linijama i poštanskim putovima svi oni koji oglašu-ju, u isto vreme i reklamiraju svoje artikle i tamo, gde se često puta oseća živa potreba za podmirenje, a nežna se: ni mesto ni put, ni način kako će se one dobaviti.
Takoj potrebi treba da odgovori Ilustro-vani Pošt.-telcgr.-telefonski Kalendar uz sa-dejstvo svih ptt. službenika i svih poštanskih stanica u zemlji, pa zato oglasi u njemu imaju izvrsno dejstvo na sve slojeve našega naroda i zato svaka bolja firma, a naročito svaki bolji hotel i banja, svaki sana-torium, svako našeostrvo i mesto na Jadranu i sva ona druga lepa mesta naše zemlje, koja mame putnike i turiste svojim lepotama i svežinom, treba da budu oglašeni u ovome Kalendaru, jer on dospeva u ruke najvećeg broja ljudi, najrazličnijih zanimanja koji obavljaju, na j različiti je poslove, poštom, telegrafom, telefonom i radiom.
Pošta čini svakodnevne usluge poslovnom svetu pase s pravom očekuje, da poslovni ljudi oglašuj u u Poštanskom Kalendaru, a oglasiti se može svako za bagatelnu cenu od 20, 50 i 100 dinara najmanje!
Prikupljajući adrese i oglase iz svih krajeva naše zemlje i inostranstva, naš Kalendar ima zadatak; da pruži tačnu i jasnu sliku svih grana života naše zemlje, da postane jedna velika i vrlo informativna knjiga, neophodno potrebna svima privrednim krugovima i svima institucijama koje služe privredi, trgovini, industriji, bankarstvu i svima drugim granama narodne ekonomije i privrede, da ističe i prikazuje za sve strane privrednog života i tako, postupno postane jedan opšti Almanah i I rebnik za sve poslovne ljude i pomogne Radu i Kapitalu da udruženi moćno pomognu ras-cvet Trgovine i Industrije i snažno proizvedli strujanje ekonomskog života kroz sve gradove naše zemlje.
Pozivajući Vas na pretplatu, mi smatramo da je i vaš interes, da se pretplatite i
• *
»POŠTAR«
Nj. Vel. Aleksander I.
ki se le pravkar vrnil z N|. Vel. kraljico Marijo Iz Bolgarske, krer je doživel tako bratski In navdulen sprejem, kakršnega doslej ni bil deležen gotovo noben vladar
da oglasite svoju firmu kroz ovaj Kalendar, jer ko oglašuje taj i zarađuje. Dobro oglašena rdba je već po malo prodata. Neogla-šend i neznano je isto što i neponuđeno, a neponuđeno stoji i čeka neprodato! Reklama sugestivno utiče na kupce i njena inoč je dovoljno poznata.
Oglašujte zato u ovome Kalendaru! Koristite se jevtinim oglasima u njemu ako želite uspeha i proširenje vaših poslova! Naručujte samo iz trgovina i radnja u njemu oglašenih, jer su to najsolidnije, najpri-znatije, najčuvenije i najbolje firme! Osigurajte se kod zavoda solidnih i jakih! Predajte svoje ušteđevine Zavodima priznatim i dobro fundiranim. Koji su to zavodi, naći ćete u našim oglasima. Naši oglasi, preko naših drugova iz Pošta i Telegrafa dospevaju svuda i imaju dejstvo najbolje reklame.
Osim ovoga, opisi i uputstva iz poštanske, telegrafsko-telefonske in radio službe, unutrašnje 'i međunarodne, poštanske i telefonske takse i tarife pružiće svakome bez razlike mogućnost, da se brzo, lako i jev-tino snađe u svakoj prilici, pri upotrebi telegrafa i telefona, pri predaji paketa i drugih pošiljaka pošti i pri reklamacijama za sve slučajeve koji mogu da nastupe.
Najzad, novci, efekti, interesne stope i interesni računi, mere, menične i druge takse, red vožnje na željeznicama i parobrodima, omogučiće lakše kretanje putnicima i otrgnuti od zaborava satnice iz svakodnev-
nog praktičnog života koje su tako potrebne ali koje se lako zaboravljaju.
Oglasiti se može i samo adresa, u Adresaru, pod alfabetskoin redom profesije koju oglasnik obavlja, i ona košta samo 20 dinara. Ako se hoće, da se ta adresa i uokviri, urami, tada košta 40 dinara. Želi li se neko oglasiti u knjizi, po vrhu i po dnu teksta, plaća za svaku adresu 50 dinara. Mogu se zakupiti najviše 20 stranica.
Ćela strana oglasa staje 600 dinara u oglasnom delu,
V2 strane oglasa staje 300 Din u oglasnom delu,
14 strane oglasa staje 150 Din u oglasnom delu,
1/8 strane oglasa staje 100 Din u oglasnom delu.
Oglasi na konicama po sporazumu. Na prednjim stranicama, između korica i naslova i u sredini teksta — knjige primaju se samo cele strane po 800 dinara.
Veličina kalendara spolja merena iznosi 24X16 sm.
Pretplatiti se može na knjigu i oglase kod svake pošt. stanice, uputnicom ili na čekovni račun Br. 54.701. Sve ostalo po sporazumu.
Beograd, Garšinovičeva ul. br. 7/111.
Vlasnik i Urednik
Milutin Vujadinović
Savetnik Min. Saobraćaja, Šef otseka za Međunarodne obračune Uprave Pošta iin telegr.
Osebne vesti
Postavitve: Zamljen Ivan, dnevničar-sl., pri p. Kamnik, Peteršič Anton, služ. 11. čuv. tth, pri III. ttt. s. Ljublj., Hojnik Franc, služ. II. čuv. ttl., pri X. ttt. s. Marib., Smolnikar Franc, služ. 11. čuv. ttl., pri gradb. tt. s. Lj., Somrak Franc, dnevničar-sl., pri p. Dolenji Logatec.
Napredovanja: Brumat Miroslav v ptk. za pt. insp. V. sk. (maturant), Verč Anton, v. ptk. IV. sk., za pt. insp. V. sk. (brez predpisane šolske izobrazbe), Zupanec Ivan, v. ptk. VI. sk., za pt insp. V. sk. (maturant), Brus Lavoslav, v. ptk. VI. sk. za pt. insp. V. sk., Perko Anton, v. pt. teh. k. VI., za pt. teh. insp. V. sk. (maturant), Klavora Matko, v. pt. rač. k. VI., za pt. rač. insp. V. (maturant), Pitschman Edo, v. pt. pristav VII., za pt. sekretarja VI., Lingelj Nata., pt. k. VII. za v. pt. k. VI.. Rot Pavla, pt. k. VII., za v. pt. k. VI., Arko Marija, pt. k. VII., za v. pt. k. VI., Kambič Zorko, pt. k. VII., za v. pt. k. VI., Trampuš Rafael, pt. k. VI1., za v. pt. k. VI., Uršič Pavla, pt. k. VII., za v. pt. k. VI., Job Ana, pt. k. VIL, za v. pt. k. VI., Naglič Bernard, pt. k. VIL, za v. pt. k. VI., Vovk Ana, pt. k. VIL, za v. pt. k. VI., Škoflek Marija, pt. čin. Vili., za pt. kontr. VII., Kenda Terezija, pt. čin. VIII., za pt. kontr. VIT., Krošl Ivana, pt. čin. Vili., za pt. kontr. VIL, Semen Marija, pt. čin. Vili., za pt. kontr. VIL, Jeglič Kristijan, pt. čin. VIII., za pt. kontr. VIL, Kapus Franja, pt. čin.
VIII.	, za pt. kontr. VII., Klatzer Marija,- pt. čin. VIII., za pt. kontr. VII., Košiček Ivana, pt. čin. VIII., za pt. kontr. VIL, Glinšek Marija, pt. čin. VIII., za pt. kontr. VIL, Sitar Anton, pt. čin. VIII., za pt. kontr. VII., Ka-menšek Josip. pt. čin. VIII., za pt. kontr. VIL, Bezlaj Ivan, pt. teh. VIII. sk., za pt. teh. kontr. VIT. sk.. Legat Franc, arh. Vlil. sk., za v. pt. promet. VIL, Korošec Natalija, pom. pt. čin. IX. sk., za pt. čin. VITI. sk., Juh Avguština, pom. pt. man. X. sk., za pt. man.
IX.	sk., Peitler Romana, pom. pt. man. X. sk., za pt. man, X. sk., Mirtič Kristina, pom. pt. man. X. sk., za pt. man. IX. sk., Kurinčič Pavla, pom. pt. man. X. sk., za pt. man. IX. sk.
Umrli: Čuček Anton, arh. VIII., pri direkciji v Lj., Jagodič Blaž, zv. 1. sk. X. tt. s. Mrh., Esih Alojzij, sl. I. sk. Zidani most, Hočevar Jernej, rač. kontr. VIT., pri direkciji v Lj., Jamšek Peregrin, sl. L sk., Kamnik.
Ostavke: Jakše Ivana, zvan. III. sk. pri direkcijj v Lj.
P. n. naročnikom. »Poštar« nima drugih dohodkov kot naročnino. Zato naj se vsak naročnik zaveda, da je treba naročnino točno plačevati!
To in ono
Automatsko javljanje požara.
Z ozirom na važno vlogo, ki jo ima telefon v gospodarstvu in z ozirom na velike vsote, ki so investirane v telefonske naprave, je neobhodno potrebno, da se telefonske centrale zaščitijo pred ognjem. Automatske signal'izatorje ognja so naenkrat instalirali v centralah Basel in Bern. Te naprave se obesijo na strop v prostorih, katere naj bi varovali pred požarom. Čim se temperatura zelo spremeni, odnosno doseže gotov maksimum, začno ti aparati delovati. To so pač za enkrat samo poizkusi.
Tudi za alarmiranje gasilcev od strani abonentov je preskrbljeno. Ker v automatskih centralah ni več telefonistk, ki bi avi-zirale gasilce, je uprava uvedla automat-
ske. alarmne naprave. Po teh aparatih vlada močno povpraševanje.
Zora puca —
biće dana!
Automatske medkrajevne naprave v Švici.
V	letu 1933. je švicarska poštna uprava uvedla med telefonskim omrežjem pošt Basel in Bern automatske medkrajevne zveze, ki omogočajo abonentom medsebojno zvezo kot v lokalnem prometu brez posredovanja telefonistke. Ker se je ta (metoda) naprava zelo dobro obnesla, bodo v kratkem vposta- | vili še več automatskih medkrajevnih zvez. |
V	mestu Thun-u so uredili automatsko tranzitno telefonsko centralo, ki omogoča okoliškim krajem, da se sami, brez posredovanja med seboj zvežejo.
Prihodnja številka „Poštarja“ bo najbrže izšla še tekom tega meseca!
Ojačevalci zn naglušne abonente.
Naglušnim abonentom je švicarska uprava stavila na razpolago posebne ojačevalce, ki se vključijo v sprejemni aparat. Ojačanje glasu se da seveda tudi na teh aparatih regulirati.
Glave kvišku!
Ogromen razmah radija v Nemčiji.
Iz Berlina poročajo, da je propagandni minister dr. Gdbbels otvoril 11. razstavo nemške radijske industrije. V svojem govoru je omenil, da znaša število radijskih naročnikov zdaj že 5 milijonov 360.000. Lani so v Nemčiji prodali pol milijona aparatov več kakor prejšnja leta. Radijski proizvodi so lani dosegli vrednost 180 milijonov mark. Radio je zdaj postal državna naprava, ki naj objame vse strani nemškega življenja.
Pq20PI Tudi tisti, kateri še niste pri meni kupovali, se prepričajte, da je najboljši nakup dobrega blaga za ženske in moške obleke, kakor vseh drugih potrebščin pri
V v
Cesniku, Ljubljana
Lingarjeva ulica — Stritarjeva ulica
Poštarji 10% popusta 1
Mirovne znamke ob izbruhu vojne.
Posebna usoda je doletela dve vrsti znamk, ki jih je hotela izdati uprava ame-rik. zjed. držav. Ena je bila rdeča za 2 cents — predstavljajoča simbolično dve postavi, ki si preko zemeljske oble podajata roki; ena drži amerikansko — druga pa angleško zashivo. Modra za 5 cents je predstavljala goloba in angelja kot simbola miru. Obe znamki sta nosili napis »Peace 1844 —1914« in sta bili namenjeni za stoletnico ženevske pogodbe ter s tem stoletnici prijateljstva med angleško govorečimi narodi. V Ženevi bi se moralo vršiti k temu tudi
primerno slavje. Amerikanski generalni poštni ravnatelj je to izdajo odobril koncem julija 1914., ko je v Evropi ravno izbruhnila vojna, ki je izdajo teh znamk preprečila.
ŠIRITE »POŠTARJA«!
Znamke s Hitlerjevo glavo.
Kakor poročajo iz Londona, se je nemška poštna uprava baje obrnila na Hitlerja za dovoljenje, da bi smela izdati novo serijo poštnih znamk z njegovo glavo. Kako se je odločil Hitler, še ni znano.
Znamke iz svile. Japonska vlada namerava uvesti v promet znamke iz svile. Te znamke bodo imele na sprednji strani natisnjeno podobo sviloprejke ter bodo v gotovi meri propagandno sredstvo za japonsko svilarsko industrijo.
Obvestilo
Vljudno Vam sporočamo, da se je ustanovil dobrodelni Zavod sv. Terezike v Ponikvah, p. V i d em - Dob r e po lje. V ta zavod se sprejemajo stare, onemogle, počitka in okrepčila potrebne osebe.
Zavod ima dva razreda: I. in II. V drugem razredu se plačuje po Din 10.— dnevno. S tem zneskom je plačana hrana, stanovanje, pranje perila in postrežba. Vsaka oskrbovana oseba mora imeti lastno perilo in obleko.
Za I. razred imamo na razpolago več sobic z eno posteljo in boljšo hrano po Din 20.— dnevno.
Zavod ima duhovnika, ki je v vseh dušnih potrebah stanovalcem na razpolago. Vsakdo je lahko vsak dan pri sv. maši in ! sv. obhajilu, če hoče. Postrežba je skrbna in vestna. V zavodu je kopališče z mrzlo in toplo vodo (banje in prhe).
Zavod leži v jako lepem kraju sredi smrekovih gozdov blizu vasi Ponikve ob potoku Rašica. Vodijo ga čč. usmiljene sestre svetega Križa, ki vsem oskrbovancem vestno in skrbno strežejo. Zavod ima pripravno železniško zvezo Ljubljana-Dobre-polje ali avtobusno zvezo Ljubljana-Rašica. Treba je pa vedno prej javili z dopisnico in navesti točno čas prihodu, da se pošlje voz na postajo. Železniška kakor avtobusna postaja sta oddaljena 20 minut od zavoda. Pisma je treba nasloviti na: Zavod sv. Terezike v Ponikvah, p. Videm-Dobrepolje. Vsa pojasnila Vam daje zavod. Lahko pa dobite pojasnila tudi v pisarni Dobrodelnega društva »Varstvo« v Ljubljani, Tyr-ševa (Dunajska) cesta 17.
Zavod je namenjen vsem brez razlike vere, narodnosti in stanu.
Ker je v zavodu Zdravstveni dom, se bo klical zdravnik iz Zdravstvenega doma, ako kdo zboli. Ako oskrbovana oseba želi kakega drugega zdravnika, se bo na njenc stroške klical tudi drug zdravnik.
Kake ljudi sprejemamo v Zavod sv. Terezike?
1.	Občinske reveže. Ljudje pridejo na I razne načine na rame občine, nekateri po
lastni krivdi, dočim drugi brez lastne krivde. Občine imajo dolžnost, skrbeti za vse | onemogle reveže, ki nimajo nikakega pre-I možen j a ali svojcev, ki bi zanje skrbeli. Da se občinam priskoči na pomoč v lem oziru, se je postavil Zavod sv. Terezike v Ponikvah, ki rad sprejme v oskrbo občinske reveži', Bodite usmiljeni, da boste usmiljenje našli.«
2.	Kotarje. Marsikje se »mladi« (novi gospodar, nova gospodinja) ne razumejo s
starimi« (starim očetom, staro materjo). Živi' v neprestanem razponi med seboj. Radi bi se »stari« umaknili, pa se nimajo kam. Zavod Sv. Terezike take kolarje ali butarice rad sprejme v svoje okrilje, kjer bodo v miru in zadovoljnosti preživeli zadnje dneve svojega življenja. Vsak dan so lahko pri sv. maši in pri sv. zakramentih, nihče jih ne bo žalostil, nihče jim ne bo grenil zadnjih dni. Zavod je pripravljen njih »kot«, t. j. živež (moka, fižol, krompir itd.) po dnevni ceni vzeti v račun.
3.	Stare dekle, kuharice, hlapce. Marsikateri človek služi celo svoje življenje, dokler mu moči ne poidejo. Pride starost, pride onemoglost, kam sedaj? Svojcev nimajo. Naš zavod jih rad sprejme. Našli bodo v naši hiši »topel« kotiček, kjer bodo srečno preživeli ostanek svojega življenja in se lepo pripravili na blaženo večnost.
4.	Upokojence in upokojenke. Marsikateri upokojenec ali upokojenka se nima kam dati. Po zelo ugodni ceni bo pri nas našel vse, kar sedaj morda pogreša. Pri nas je zdrav kraj, čist zrak, imel bo za Din 20.- dnevno prijazno sobico, dobro hrano, vestno postrežbo, lepe sprehode po smrekovih gozdih, kopališče, knjižnico, zdravniško in versko pomoč itd. Našel bo morda prijetno tovarišijo, da mu bodo dnevi naglo potekali. V smrekovem parku poleg zavoda bo v poletni vročini prebil prijetne urice.
5.	Uradniške vdove. Za Din 20.— dnevno bodo dobro oskrbljene v vsakem oziru. V lepem in zdravem kraju ob tečni hrani si bodo podaljšale življenje do skrajne meje.
Pripomnimo, da bolnikov in oseb, ki imajo kako nalezljivo bolezen, ne sprejemamo.
Podpisano vodstvo se do Vas, p. n. tem potom kar najvljudneje obrača s prošnjo, da bi opozorili vse one osebe, ki pridejo v poštev za naš zavod, in tako nam pomagali, da dobimo dovolj oskrbovancev in oskrbo-vank. Storili boste s tem dobro delo.
Z odličnim spoštovanjem
Vodstvo zavoda sv. Terezike v Ponikvah, p. Videm-Dobrepolje.
Kupujte le pri tvrdkah, ki oglašajo v našem glasilu!
Za konzorcij .Poštarja’1 v Ljubljani izdaja Hinko Fajdiga v Ljubljani Ček. konto 11631. - Urejuje Hinko Fajdiga v Ljubljani - Rokopise pošiljajte uredništvu, reklamacije, oglase itd pa upravi lista .Poštar v Liubljani. Sv. Ink oba irg ‘}. — Tiskarna .Slovenija" v Ljubljani Predstavnik za
tiskarno Alb ri Kolman. Celovfcka cesta 61