CELJE, 28. JULIJA 1982 - ŠTEVILKA 30 - LETO XXXVI - CENA 10 DIN GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC KOLIKŠNA ŠKODA NA ŠMARSKEM?! Neurje s točo, ki je 29. junija prizadelo tudi šmarsko občino, je povzročilo občutno škodo tako na kmetij- ski^ površinah, kot na komunalnih in gospodarskih objektih. Neurje je zajelo območje celotne občine, toča pa jugozahodni del s krajevnimi skupnostmi Šentvid, Vinski vrh, Zibika, Pristava, Tinsko, Podčetrtek, Vir- jtanj, Lesično, Buče, Kozje, Polje ob Sotli, Podsreda, Osredek in Bistrica ob Soth. Toča je v teh krajih poškodovala ali uničila kmetij- ske pridelke 1540 kmetom, v povprečju pa zbila 67% koruze na 1203 ha, 67% pšenice na 439 ha, uničila 85% (tirve na 85 ha, 70% vrtnin na 408 ha in 90% ribeza na S7 ha kmetijskih površin. V družbenem sektorju pa je toča uničila 85% hmelja na 26 ha zemljišč, 50% travni- kov na 200 ha in 80% ribeza na 10 ha zemljišč. Toča je uničila tudi 87% vinogradov na 635 ha površin v pri- vatni lasti ter 75% sadovnjakov na 810 ha površin v privatni in 102 ha površin v družbeni lasti. Tako je toča prizadejala kar 3985 ha zemljišč v šmarski občini, oce- njujejo pa jo - samo v kmetijstvu - na več kot 121 milijonov dinarjev. Neurje s točo pa je poškodovalo tudi mnogo komu- nalnih objektov. Največ škode je povzročilo na cestah. Skupaj je bilo v šmarski občini poškodovanih 512.880 metrov lokalnih cest, na katerih so ugotovili škodo v višini 33.574.000 dinarjev. Sicer pa celotno škodo na komunalnih objektih v šmarski občini ocenjujejo na 38122.440 dinarjev. Kar zadeva gradbene objekte pa je neurje s točo poškodovalo predvsem strešne kritine in stekla. Škode je za 4.056.190 dinarjev. DS SKLADIŠČE IZRINILO PRVO POMOČ Na Celjskem bazenu so že vse od začetka imeli sobo prve pomoči in vseskozi je bila polno zasedena. Po- Jkodb, malih in velikih, je dosti. In prav zato se sedaj kopališki mojster Mirko Grmič sprašuje kako naprej. Soba prve pomoči je namreč aprta, prostor pa je v svoje namene, kot skladišče za shranjevanje športne opre- me, izkoristil Plavalni klub Neptun. Soba je bila priprav- ljena in opremljena izključ- no v reševalne namene, tako da jo je tudi dr. Rudi Caje- vec, športni zdravnik, ocenil kot primeren in pripraven prostor za nudenje prve po- moči ponesrečenim. Mirko Grmič je povprašal tudi upravnika kopališča Rudija Travnerja kako vnaprej, ven- dar pa žal tudi on ne pozna rešitve. Vsa žalost in ironija pa se skriva v tem, da je na kopali- šču dovolj prostorov, ki bi se z nekoliko dela lahko spre- menili v skladišče, tako, da je bila ukinitev sobe za prvo pomoč zares nepotrebna, in ob velikem številu pomoči potrebnih kopalcev. IVANA FIDLER W0 LET GASILSTVA V REČICI OB SAVINJI Člani gasilskega društva Rečica ob Savinji letos slavijo lUO. letnico obstoja in uspešnega delovanja. 2e vsa leta nazaj se ponašajo z izredno marljivim delom, lani in letos pa so se 5e posebej izkazali. Lotih so se gradnje novega gasilskega doma, ki jim bo zagotovil pogoje za še uspešnejše delo. Nov dom, ki bo veliko pomenil ne samo za gasilce temveč za vse Itrajane, bodo izročili namenu 14. avgusta, ko bodo slaviU T. TAVČAR ZGORAJ »BREZ** TUDI NA CELJSKEM Obraz kopalke na naši fotografiji je nekako za- skrbljen, kot da se je za- mislil nad tem, zakaj na celjskem bazenu še tak- šen odpor do kopanja ko- palk zgoraj »brez«? V so- boto je bila prva akcija, ki Pomeni otvoritev kopa- nja »brez« na celjskem bazenu. Akcijo je pripra- vilo Naturistično društvo Venera iz Celja v soglasju s Plavalnim klubom Nep- tun in upravo kopališča. Pri prvem »nastopu« so izjemno redkim Celjan- kam pomagale kolegice iz Maribora. _ P^^^. L.OJSTERSEK ZBRALI PET TON OBLEK v mesecu juniju je Občin- ski odbor Rdečega križa v Celju organiziral veliko zbi- ralno akcijo rabljenih oblek. Nabrali so jih res veliko, pet do šest tisoč kilogramov. Ak- cija je torej uspela. Res je do- brodošlo vse, kar ljudjo od- dajo, vendar pa vse le ni bilo primerno za nadaljno upora- bo, tako da so morali več kot polovico nabranega nameni- ti za sekundarne surovine. Tisti, ki obleke oddajo, mo- goče še premalo mislijo na to, da pravzaprav ne dajo teh oblek Rdečemu križu, am- pak ljudem, ki so v stiski, ki nimajo dovolj denarja, da bi si kupili nova oblačila ali pa jih je prizadela naravna kata- strofa in morajo zato iskati pomoč pri Rdečem križu. Pravimo, da smo solidarna družba, tudi obnašajmo se solidarno, mislimo na solju- di. Življenjski stroški so ve- dno višji, vedno več bo dru- žin, ki se bodo morale obra- čati na Rdeči križ, vedno več bo tudi akcij, kot je tale. B.D. ŠE ENA ČESTITKA DIRIGENTU Samo nekaj ur za tem, ko je prejel visoko celjsko družbeno priznanje - Grb Celja - so gsi obiskali člani Komornega moškega zbora, ki so mu z besedo in šopkom rož, tudi pesmijo, čestitali k skorajšnji sedemdesetletni- ci in novemu celjskemu priznanju. Ta obisk ni bil naključen, saj je bil prof. Egon Kunej soustanovitelj Komornega moškega zbora 1949. leta, ki ga je za tem uspešno vodil po domačih in tujih odrih ter k mnogim domačim zmagam in najvišjim priz- nanjem na tekmovanjih na tujih odrih več kot četrt sto- letja. Tako sta Komorni mo- ški zbor in prof. Kunej tesno povezana tudi zdaj. To po- vezanost je v čestitki pou- daril predsednik zbora Šte- fan Fras in nanjo je opozoril v zahvali tudi prof. Kunej. In ne samo to. V prijetnem kramljanju so obudili šte- vilne spomine na minula le- ta, na nastope in potovanja Komornega moškega zbora. Beseda je bila tudi o Celju, ki je tudi po zaslugi prof. Egona Kuneja in Komorne- ga moškega zbora, seveda tudi drugih činiteljev, osta- lih zborov in Mladinskega pevskega festivala, postalo pomembno pevsko središče. M.BOŽIC LOŠKA POVORKA SE JE VSKOČILA Loška povorka ob kmečkem prazniku je bila veliko krajša kot ponavadi, pa bi rekli, da se je spričo pogoste moče vskočila. Več o prireditvi berite na notranjih straneh. Sicer pa so bile te dni številne podobne prireditve, nekatere so zaradi dežja žal odpadle. Tako na primer kmečki praznik v Skofcah nad Rimskimi Toplicami, kjer vsako leto pripravijo zares izvirne prikaze kmečkih opravil in običajev. V Ločah se letos niso tako zelo potrudili, zato je t-^i tale prikaz kmečkih opravil precej pisano sestavljen. Sicer pa je bilo to bolj namenoma, ktj^ po naključju, kar zatrjujejo na 11. strani tednika. PRIZNANJA Ob letošnjem Dnevu vsta- je slovenskega ljudstva so tudi podelili plakete Zveze združenj borcev NOV Jugo- slavije za leto 82. S širšega celjskega območja so ta viso- ka priznanja za svoje delo to- krat prejeh: IVICA FISER iz Celja, FRANC KAUZAR iz Šmarja pri Jelšah, KONRAD SODIN iz Slovenskih Ko- njic, STANE ZORKO iz La- škega, NESTL ŽGANK iz Titovega Velenja, PLANIN- SKO DRUŠTVO PREBOLD in ZDRUŽENJE BORCEV NOV LJUBNO OB SAVI- NJI, plaketo ZRVS pa sta dobila tudi Savinjski odred in II. grupa odredov. TV UJMA JE PUSTOŠILA PO LAŠKI OBČINI Štirinajst dni je minilo, od- kar smo poročali o nevihtah s točo, ob vsaki nevihti te dni dobivamo sporočila o udarih strele, minulo nedeljo pa je izliv oblaka povzročil hudo škodo na območju med celj- sko Grmado in Lisco, po kozjanskih krajevnih skup- nostih laške občine. Ujma je razdrla večino cestišč, trgala mostove, bregove, uničevala pridelke, vdirala v stavbe, prožila zemeljske plazove, rušila električne napeljave. V občini Laško se pospešeno dogovarjajo o najbolj učin- koviti akciji za postopno od- pravljanje posledic, računajo pa, da je ujma povzročila za 6 starih milijard in 300 milijo- nov škode. Več o naravni ne- sreči na 5. strani. 2. stran - NOVI TEDNIK Št. 30 - 28. julij PRIPRA VE NA 10. KONGRES ZSS IZ BAZE DO RESOLUCIJ Razgovor s sekretarjem MS ZSS Celje M. Frecetom] Čeprav bo deseti kongres slovenskih sindikatov šele v oktobru, pa so priprave nanj v polnem teku. O tem smo se pogovarjali na Medobčin- skem sindikalnem svetu za celjsko območje in to s se- kretarjem Martinom Frece- tom. Kakšen je bistveni pouda- rek v pripravah za sloven- ski in zvezni kongres sindi- katov? M.FRECE: »Bistveno je, da se v priprave in razprave vključi čim več delavcev, le tako bodo sindikalne organi- zacije odigrale svojo vlogo. Osnovni dokumenti so bili pravočasno objavljeni, veči- noma v Delavski enotnosti, predvsem osnutek resolucije 10. kongresa slovenskih sin- dikatov, osnutek statuta in poročilo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije o delu po 9. kongresu. Skrat- ka: v vsebinske priprave na kongres bi se morali vključi- ti vsi delavci.« Razprava je formalno od- prta še do 15. septembra, vendar je potrebno izkušnje in predloge iz vseh delovnih okolij pretehtati čimprej. Ali je tako? M. FRECE: »Tako je, zače- ti je treba takoj, sicer lahko računamo na slabšo vsebin- sko pripravo na kongres prav tam, kjer je to ključne- ga pomena za delavce - v te- meljni organizaciji združene- ga dela, v bazi, kot pravimo. Res je sicer, da bodo o pro- blemih in nalogah sindika- tov razpravljali delegati na samem kongresu, vendar mora biti ogrodje takšnih razprav oblikovano v času priprav in v konkretnih de- lovnih okoljih.« Kaj pa kadrovske pripra- ve na kongres in njegove or- gane? M. FRECE: »V bistvu teče- jo vzporedno z vsebinskimi. Zal tudi tokrat ugotavljamo, da je evidentiranih premalo delavcev iz neposredne pro- izvodnje, da je premalo žensk in posebej mladine. Starejši morajo prenašati iz- kušnje na mlajše, še posebej jim morajo omogočiti kalje- nje za sindikalne aktiviste, za delo v neposredni praksi. Zanimivo je tudi to, da v mnogih večjih delovnih or- ganizacijah in tudi sestavlje- nih organizacijah združene- ga dela niso evidentirali niti enega kandidata za republi- ški svet Zveze sindikatov Slovenije.« To niso zanemarljive ugo- tovitve, kajti kadrovsko po- dročje je ob zaostrenih od- govornostih vse pomemb- nejše. Ali je še čas, da se to popravi? M. FRECE: »Čeprav se pri- prave že iztekajo, pa je še ve- dno čas, da se na kadrov- skem področju priprav na sindikalni kongres opravi za- mujeno.« In kdaj bo točno 10. kon- gres slovenskih sindikatov? M.FRECE: »Kongres bo v Ljubljani med 11. in 14. okto- brom, začel pa se bo 11. okto- bra v popoldanskem času. Zvezni kongres sindikatov bo v novembru, točnega da- tuma pa še ne poznam.« MITJA UMNIK ZASTRUPITEV S CIANIDI Totalen pomor rib v celj- skem potoku Sušnica je povzročila zastrupitev vode s cianidi. Kdo je neposredni krivec za zastrupitev in kakšne so posledice tega, pa celjski kriminalisti še razi- skujejo. VVE NEVAREN »MIR V HIŠI« Zakaj molk na partijskih sestankih in delegatskih skupščinah, v delavskih svetih in na zborih tudi ta- krat, kadar gre za grobo kr- šenje sprejete politike, pri- svajanje družbene lastnine in uzurpiranja samouprav- ljanja? To vprašanje je bilo na 12. kongresu ZKJ pogo- sto postavljeno in ocenjeno, da je oportunizem na široko zajel vrste ZK in ne samo nje, korenine pa so globo- ke. Oportunizem komuni- stov (oziroma tistih, ki so se sami včlanili v ZK) močno načenja revolucionarno avantgardo in njeno enot- nost ter slabi sposobnost ZK za mobiliziranje družbe za izhod iz krize in za boj proti vsem negativnim po- javom, ki so vzrok upravi- čenega nezadovoljstva de- lovnih ljudi. Delegati pa so opozorili tudi na neredke primere »paktiranja« s konservativ- nimi silami, s skupinami in posamezniki, ki odkrito na- padajo osnovne vrednote naše družbe, grabijo druž- beno lastnino in se prikri- vajo »z rdečim nageljnom v gumb ni C i.« Na kongresu so delegati zlasti opozarjali, da mnogo komunistov beži v meščan- ski mir in to opravičujejo s trditvijo, da bo ostalo vse tako, kot želi »ta« ali »oni«, zato je bolje skrbeti za svoje zadeve in se ne izpostavljati tveganjem z bojem. Izkoreninjenje tako raz- bohotenega oportunizma ne bo niti lahko niti enostav- no. To zahteva tudi stalni boj za razvijanje demokra- tičnih odnosov v ZK in družbi, za uveljavljanje vrednot revolucionarne avantgarde in za ustvarja- nje takih odnosov, v katerih bo delo in sposobnost glav- ni kriterij za vrednotenje ljudi, ne pa pripadnost »skupinam« in vplivnim posameznikom. BORBA OBRAZI VIKTOR ROM življenjska pot Viktor- ja Roma se je začela 28. marca 1902. leta v Šmarju pri Jelšah. V tem kraju je preživel otroštvo, po osnovni šoli pa je odšel na učiteljišče v Maribor, kjer je maturiral leta 1922. Potem, ko je prišel od vo- jakov, se je vpisal na Viš- jo pedagoško šolo v Za- grebu, kjer je študiral ma- tematiko in fiziko. Po di- plomi leta 1931, je Viktor Rom poučeval po različ- nih meščanskih šolah v Sloveniji, najdlje v Celju in Ljubljani. Po ustanovi- tvi nižje gimnazije v Šmarju pri Jelšah pa seje vrnil v domači kraj, kjer se je leta 1964 upokojil kot ravnatelj osnovne šole. Viktorja Roma poznajo številni ljudje, njegovi stanovski kolegi in bivši učenci pa ga spoštujejo kot odličnega pedagoga. Viktorju Romu je vedno lepo, ko se sreča z njimi in vedno se spominja anekdot, ki ta srečanja spremljajo. Tako se mu je na primer v mariborski bolnišnici zgodilo, da ga je zdravnik pozdravil z besedami: » Vi ste krivi!« Pa se je Viktor Rom zdrznil, ker ni vedel, česa ga mladi mož obtožuje. Le-ta pa mu je pojasnil, da je njegov nekdanji učenec in da je le po za- slugi svojega nekdanjega učitelja mogel študirati medicino. Starši njegovi prošnji brez učiteljevega prigovarjanja sploh ne bi popustili... O Viktorju Romu bi lahko zapisali še veliko. A morda vsaj to, da je bil med vojnama tri leta ure- dnik dijaškega lista Razo- ri, da je bil med vojno rav- natelj partizanske gimna- zije v Glini, da je bil eden od soavtorjev Krajevnega leksikona. Pa tudi danes, ko si je naložil že osmi križ na pleča, je njegovo življenje polno. Šmarčani ga srečujejo, ko se sleher- ni dan odpravlja po drob- nih opravkih v trg, še ve- dno se rad tu in tam kam odpelje, najčešče pa se kot velik ljubitelj stro- kovne in leposlovne lite- rature zadržuje v svoji bo- gati knjižnici ali na vrtu in bere. In če prišlek potr- ka na njegova vrata, po- tem pokaže vso svojo go- stoljubnost in prijetnost človeka dobrega in odpr- tega srca. Take ljudi ima- mo vsi radi. MIMICA KIDRIČ KAM Z OTROCI?! Pionirski dom je zaradi obnovitveno gradbenih in vzdrževalnih del že ne- kaj časa zaprt, tako je za- prta tudi poletna kuhinja za otroke in oddelek po- daljšanega bivanja. Tako sedaj tisti otroci, ki so med šolskim letom pre- 'življali čas, ko niso imeli pouka, in ki so ponavadi tudi jedli tukaj nimajo kam. V Pionirskem domu ne vedo, če mogoče kje drugje organizirajo polet- no kuhinjo in oddelke varstva, tega ne vedo ne na Občinski zvezi prijate- ljev mladine, ne na kateri osnovni šoli. Povsod vas pošiljajo v Pionirski dom, čeprav jim dopovedujete, da tam ne organizirajo ni- česar. Tako ste spet na za- četku. Svojega otroka lahko sicer nekajkrat na teden pošljete na izlet, ki ga organizira Občinska zveza prijateljev mladine, vendar dvomim, da imajo starši toliko denarja, saj tudi ti izleti niso čisto za- stonj. Ce nimate kakšne dobre stare mame ali so- sede, ki bi bila pripravlje- na paziti na vašega otro- ka, ste prisiljeni, da ga pustite samega v stanova- nju z zjutraj pripravljeno malico. Vse kaže, da se je v času zimskih počitnic na tem področju delalo malo pre- več in jim je za poletne zmanjkalo časa. B.D. CELJE: BODO TAJNIK! KS ZDRUŽENI? Celje je za občino Center v Ljubljani drugo mesto v Slo- veniji, ki bo imelo strokovne službe tajnikov KS S prvim januarjem naj bi v Celju ustanovili skupne stro- kovne službe tajnikov kra- jevnih skupnosti. V KS že te- čejo priprave samoupravnih aktov za ustanovitev take službe. V aprilu in maju je bil v javni razpravi osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnih stro- kovnih služb. Glede na vrsto pripomb po krajevnih skup- nostih bo v jeseni v javni raz- pravi nov predlog, izdelan na osnovi prejšnjih pripomb. Sonja Ocvir, ki je pri izvrš- nem svetu zadolžena za delo krajevnih skupnosti, o potre- bi po novi organizaciji dela tajnikov KS pravi takole: »Delovno področje in mesto delovanja tajnikov ne bo spremenjeno. Prav tako ne bomo zaposlili nobenega no- vega delavca. Eden izmed tajnikov bi bil vodja strokov- ne službe z določenim man- datom. Tajniki bi se še na- prej dogovarjali v svetu skupščine krajevnih skup- nosti. V okviru skupne služ- be bi lažje izpolnjevali svoje dolžnosti in pravice, ki jim gredo iz Zakona o združe- nem delu. Manjše bi bile ra- zlike v osebnih dohodkih, lažje bi reševali svoje stano- vanjske probleme, poenote- na bi bila uporaba sredstev iz sklada skupne porabe kot sta regres in prehrana med delovnim časom. Obenem bi rešili zelo pereč problem na- domeščanja. Vsaka krajevtv skupnost ima enega tajnii^ in administratorja s polovi,;" nim delovnim časom. Zara^ dopustov ali bolniške se ti^ malokrat zgodi, da krajevr^, skupnost ostane brez tajnj ka. S tem se otežuje reševj, nje tekočih zadev. Skupaj strokovna služba bi poskrbi la za nadomeščanje. Tajnju bi bili med sabo povezani i[ informirani o dogajanjih , drugih krajevnih skupj^^ stih, izmenjavali bi izkušnji in koordinirali delo. Nova o, ganiziranost ne bi bila o(jy^ sna od dodatnih finančnij sredstev in tudi ne od dodaj nih delavcev, boljša bi bilaj organizacija dela tajnikov j, lažje bi uveljavljali svoje ptj vice iz zakona o združenen delu.« W OD BELEGA DO PRISTAVE Poletje je kot nalašč 5 urejanje cest in komunalni; objektov v krajevnih sku;^ nostih, zato je tovrstnih akci| tudi na celjskem obmofjj veliko. Naj omenimo le tisti v krajevni skupnosti Smarj pri Jelšah, kjer ob gmotn podpori občinske cestno ko munalne skupnosti gradij cesto od Belega proti Str; nju in Pristavi. Gre za dv odseka ceste, ki jo bodo ai faltirali v skupni izmeri 230 metrov, dela opravlja Cestn podjetje Celje, njihovo vre dnost pa ocenjujejo na 60di 70 tisoč dinarjev. DI ŠOLA GORNJI GRAD JESENI CELODNEVNA Sredstva za prehod so zagotovljena s prvim septembrom bo osnovna šola v Gornjem gradu prešla na celodnev- no. Celodnevne osnovne šo- le imajo danes že v večini slovenskih občin. Mozirska je ena izmed sedmih v Slo- veniji, kjer celodnevne osnovne šole še ni bilo, hkrati pa tudi edina v celj- ski regiji. Za prehod na celodnevno šolo so zagotovljena potreb- na sredstva. Gre za 85L400 dinarjev, ki so predvidena v finančnem načrtu mozirske izobraževalne skupnosti. Prihodnje leto bo treba za gornjegrajsko šolo zagotoviti še nekaj manj kot štiri mili- jone dinarjev. Ta sredstva bodo zagotovili, tako da bo- do ukinili štiri oddelke po- daljšanega bivanja v Gor- njem gradu, z znižanjem ma- terialnih stroškov šole, s sredstvi naložb v višini zmanjšanja anuitet pa tudi iz sredstev solidarnosti. Tako ne bo potrebna višja obre- menitev občinske izobraže- valne skupnosti kot je letoš- nja. Ob vsem tem pa v Mozir- ju računajo z današnjimi vre- dnostmi in sedaj veljavnim sistemom financiranja. Osnovna šola v Gornjem gradu se je na prehod dolgo časa intenzivno pripravljala. Potekale so kadrovske in prostorske priprave, poskr- beli so za dopolnilno izobra- ževanje pedagoških delav- cev, za dopolnjevanje opre- me in učil ter seznanjali star- še s prednostmi celodnevne osnovne šole. Omeniti je tre- ba tudi uvedbo štirih oddel- kov podaljšanega bivanja kot prehodne oblike na celo- dnevno osnovno šolo in se- veda izdelavo elaborata pre- hoda na celodnevno šolo. Sklep o prehodu na celo- dnevno osnovno šolo je spre- jel zbor krajanov v Gornjem gradu, sprejela sta ga tudi svet osnovne šole z zunanji- mi delegati ter občinski koordinacijski odbor za celo- dnevno osnovno šolo pri OK SZDL. Sklep o prehodu na celodnevno osnovno šolo pa naj bi na jutrišnji seji sprejeli tudi delegati vseh treh zboi rov mozirske občinske skui>j ščine. JANEZ VEDENK MLADI TKEJO VEZI Prejšnji teden je minilo pet let, odkar se je pričelo sodel& vanje med OK SZDL iz Celja in društvom »Celje« iz Giiter} locha. »Največjo vez med domovino in društvom predstavi Ijajo mladinci in otroci,« je dejala Daniela Cegovnik, učitf Ijica slovenskim otrokom v Giiterslochu, na sestanku pred stavnikov društev »Celje« iz Giiterslocha in »Slovenije«" Grovensbreucha s predstavniki OK SZDL iz Celja. Na tem delovnem sestanku so se predstavniki obeh dru štev seznanili najprej z najnovejšimi carinskimi predpišite' z možnostjo zaposlitve delavcev, ki se želijo vrniti v domo vino. Sodelovanje bo še naprej potekalo po zastavljenih načrti*'' zlasti na kulturnem in športnem področju. Društvo »Celje' se bo delovno povezalo tudi z Zvezo gasilskih društev i Celja. V okviru Jugoslovanskega tedna v Grovensbreuch' ga bodo predstavili »Celje v besedi in sliki.« Teden se b pričel v začetku oktobra. Ob dnevu republike pa v Giiter! lochu že vrsto let prirejajo osrednjo prireditev za naše df lavce na začasnem delu v tujini. Tudi letos bodo s kulturni!^ programom sodelovala društva iz Celja. Za konec morda še to, o čemer je bilo tudi na sestan^- veliko govora. Delavci, ki se vračajo domov na počitnii^* imajo na meji veliko težav. Carinski predpisi so pač strof delo carinikov je naporno. V tem ni nobenega dvoma. Vs«! jih tudi razume, če morajo pregledati vsak kotiček v avtu^ v potovalki. Pri vsem tem pa bi lahko bili vsaj malo bO; vljudni in potrpežljivi. Saj navsezadnje, prijazna beseo| lahko olajša neprijetne okoliščine, v katerih se znajdeta taK' carinik kot potnik. V CELJSKI OBČINI 6043 ČLANOVZK Po podatkih, ki veljajo za konec meseca junija, je v obi'|j Celje 6.043 članov zveze komunistov, ki so vključeni v 3. osnovnih organizacije. V letošnjem letu je dvajset osnoV' organizacij v občini sprejelo 82 novih članov v svoje vrs ob tem pa je bilo iz članstva v osnovnih organizacijah nih devet članov, izključeni so bili trije člani, samovoljo"^ je z članstva v ZK izstopilo 11 ljudi. Od meseca februarja P, do konca junija so bili šestim komunistom izrečeni vzgoFj, politični ukrepi, petim članom ZK pa so bili vzgojnop" tični ukrepi črtani. pj št. 30 - 28. julij 1982 NOVI TEDNIK - stran 3 REPUBLIŠKA PROSLAVA V TITOVEM VELENJU TUDI ZMAGA VEDNO POMENI DOJ Govornik je bil član predsedstva SFRJ Serge/ Kraigher, Dom SLO pa je otvoril prvi liomandant slovensicih partizanov Franc Lesliošek-Luka Letošnja osrednja repu- bliška proslava ob Dnevu vstaje slovenskega ljud- stva, IZ. julija, je bila tokrat Nov Dom SLO v Titovem Velenju, ki je v neposredni bližini Doma borcev in mla- dine, je odprli Franc Le- skošek-Luka, o njegovem pomenu pa je poleg koman- danta Republiškega štaba za TO Mihe Petriča sprego- voril komandant Občinske- ga štaba TO Velenje Jože Melanešk (na sliki). v Titovem Velenju. Združe- na je bila tudi s proslavo 40- letnice ustanovitve Tomši- čeve brigade, ki je na dan proslave dobila v Titovem Velenju svoj domicil. Pro- slava je bila na Titovem trgu ob Titovem spomeni- ku, med številnimi gosti pa so bili tudi Sergej Kraigher, Viktor Avbelj, Franc Le- skošek-Luka, Lidija Šent- jurc. Vida Tomšič, aktivni in rezervni generali, nosilci partizanske spomenice, enota Ljubljanskega arma- dnega območja, ki nadalju- je tradicijo Tomšičeve udarne brigade ter drugi. Tomšičevo brigado so ustanovili 16. julija 1942 v va- sici Cesta v kočevskih goz- dovih, v njej je bilo 5320 bor- cev, od teh pa jih je v bitkah padlo kar 1230. V brigadi je bilo 16 narodnih herojev, po vojni pa je brigada prejela štiri najvišje odlikovanja, med njimi tudi red narodne- ga heroja. Na slovesnosti je bil slav- nostni govornik član pred- sedstva SFRJ Sergej Kraig- her, ki je orisal razvoj parti- zanskega gibanja na sloven- skem, današnje mednarodne razmere in naš gospodarski trenutek. Po govoru je bil kulturni program (dve godbi na pihala, dva pevska zbora in recitatorji), nato pa sta dve delegaciji položili vence k spomenikoma Tita in žrtvam fašističnega nasilja. Pred osrednjo proslavo so se številni gostje zbrali pri otvoritvi novega Doma SLO, kjer sta o pomenu doma spregovorila komandant Ob- činskega štaba za TO v ve- lenjski občini Jože Melanšek in Komandant Republiškega štaba za TO Miha Petrič, Dom SLO pa je izročil name- nu Franc Leskošek-Luka. Nekaj poudarkov iz slav- nostnega govora Sergeja Kraigherja: • Tone Tomšič spada ob Kidriču in Kardelju v vrsto tistih najpomembnejših ka- drov, ki so odigrali odločilno vlogo v obnavljanju KP v tri- desetih letih, v njenem uve- ljavljanju v množicah kljub težkim pogojem ilegalnega dela, ki so krčili pot revoluci- ji in bili ustvarjalci NOB na Slovenskem! • Tok in rezultati 12. kon- gresa ZKJ so seveda razoča- rali tiste kroge v tujini, ki so napovedovali in bodo to ver- jetno tudi naprej, kako se v času brez Tita in po Titu pri- bližuje konec tako samo- upravljanja kot neuvrščeno- sti. • V vsaki fazi uresničeva- nja stabilizacije potrebuje- mo konkreten program so- cialne politike in zagotavlja- nja socialne varnosti ogrože- nih delovnih ljudi in njiho- vih družin. To mora biti bi- stven del celovitega progra- ma družbenih sprememb, hkrati pa tudi pogoj uresni- čevanja stabilizacije in druž- bene stabilnosti. • Titovo Velenje je slika v malem uspešne preobrazbe naše domovine in socialistič- nih samoupravnih osnovah. Praznik Dneva vstaje slo- venskega ljudstva smo tako praznovali v lepem Titovem Velenju, v domicilni občini tomšičevcev. Titovo Velenje je s tem, ko je preraslo v naj- pomembnejši elektroener- getski center v Slovenji ter se uveljavilo med drugim zlasti s tovarno Gorenje kot uspešen proizvajalec gospo- dinjske opreme, tako za do- mače kot tuje potrebo, sku- paj še z drugimi predeloval- nimi vejami in družbenimi dejavnostmi, popolnoma spremenilo podobo te doline in življenja v njej. Osrednja proslava ob le- tošnjem Dnevu vstajo slo- venskega ljudstva v Titovem Velenju je izvenela kot opo- zorilo, da tudi zmaga še ve- dno pomeni boj. Edini izhod pa je v boljšem delu in kvali- tetnejšem bolje organizirani in produktivnejši proizvod- nji ter našem skupnem na- poru obvarovati vse, kar imamo. Tekst: TONE VRABL Foto: LOJZE OJSTERŠEK Na osrednji proslavi so tudi položili cvetje k spomeniku \ tovariša Tita. Njegovi vojaki so stali mirno, zravnano in z j eno samo mislijo: nadaljevali bomo vedno in povsod samo i Titovo pot! Združeni tudi po bitki in vojni - delovni ljudje, občani, borci, vojaki, mladina... Vsi kot eden! ŠMARČANI IN DRUŽBENI PLAN VEDNO VEČJI IZVOZ Izpeljane so bile predvsem izvozno usmerjene naložbe Družbeni plan občine Šmarje pri Jelšah se v prvem in v drugi polovici drugega leta srednjeročnega obdobja ne uresničuje v celoti. Za- skrbljujoče je, da so odstopa- nja velika predvsem na po- dročjih, ki so za to manj ra- zvito občino ključnega raz- vojnega pomena, to pa je v prvi vrsti zaposlovanje in pa nezadovoljiva rast družbene- ga proizvoda. ■ Kot ugodno pa v šmarski občini ocenjujejo opravljeno delitev dohodka, saj se delež sredstev za obe obliki repro- dukcije zvišujejo z znatno večjim indeksom, kot raste dohodek. Kljub temu pa ab- solutni znesek teh sredstev ni velik, težava pa je tudi v tem, ker so sredstva močno razdrobljena tako med de- javnostmi, kot med posa- meznimi panogami. Gibanje osebnih dohod- kov je bilo v obravnavanem obdobju usklajeno z rastjo dohodka. V letu 1981 so osebni dohodki šmarskih delavcev realno padli, v le- tošnjem letu pa so gibanja ugodnejša, tako da se je zmanjšal zaostanek za pov- prečjem republike in ob- močja. Dohodek, ki so ga v tem obdobju v šmarski občini namenjali zadovoljevanju skupnih in splošnih potreb, je bil razdeljen v skladu z do- govorjeno politiko. Celo več - poraba je bila omejena bolj, kot so predvidevale družbene usmeritve, saj je skupna poraba zaostajala za skoraj 29% za rastjo dohod- ka, večje od dogovorjenega pa je bilo tudi zaostajanje splošne porabe. V Šmarju pa zatrjujejo, da bi nadaljnje zmanjševanje teh oblik pora- be lahko celo ogrozilo dose- žen družbeni standard de- lovnih ljudi in občanov. Za investicijsko porabo pa v šmarski občini ugotavljajo, da se nominalni obseg vla- ganj, ki je opredeljen v sred- njeročnem planu, sicer ure- sničuje in da so bile nekatere pomembnejše naložbe, kot je na primer izgradnja hotela Sava v Zdravilišču Rogaška Slatina ter razširitev steklar- skih zmogljivosti v Dekorju v Kozjem, izpeljane pred na- črtovanim rokom. Glede na to, da pa sta naložbi tudi izvozno naravnani, je to še večji uspeh. Po drugi strani pa izpadajo naložbe, ki so bi- le planirane predvsem s sredstvi vlagateljev zunaj občine. To povzroča proble- me pri zaposlovanju, pove- čuje pa tudi odliv mladih iz občine, predvsem iz njenega južnega dela, ki zajema spo- minsko območje Trebč in Kozjanskega, tako da se slabša starostna struktura prebivalcev. V šmarski občini pa so v tem času posebej ponosni nad rezultati, ki so jih dose- gli pri izvozu. V letu 1981 se je izvoz povečal kar za 58%, še hitrejša pa je njegova rast v prvem polletju letošnjega leta. Smarskemu združene- mu delu je tudi uspelo, da je od začetka planskega obdob- ja pa do danes povečalo po- kritost uvoza z izvozom od dva in pol na štiri in pol krat. Tudi ugodna regionalna usmerjenost izvoza na kon- vertibilna tržišča (medtem ko je več kot 50% uvoza s klirinškega področja) potrju- je res velike uspehe in napo- re šmarskega gospodarstva na področju ekonomskih odnosov s tujino. DAMJANA STAMEJCIC VODNiK MED HOTELI OBMOČJA Vtem, ko je celjski Izletnik že lani izdal dve izredno pomembni turistični publikaciji v srbohrvaškem in slovenskem jeziku, ki predstavljata turistično ponudbo celjskega ob- močja in pri tem zlasti vse hotele, je zdaj izšla že tretja izdaja iste publikacije, samo da tokrat v nemškem jeziku in v nakladi 10.000 izvodov. V vseh primerih gre za pomemben turistični prospekt v najširšem pomenu besede, ki je namenjen predvsem turističnim delavcem v agencijah in drugod, skratka tistim, ki ponu- jajo posamezne usluge gostom. Pomembnost vseh teh publikacij je v tem, da na enem mestu predstavljajo celotno celjsko območje. Nemška izdaja je nekoliko dopolnjena od slovenske in srbohrvaške, ki sta skupaj izšli v nakladi 10.000 izvodov. Tudi v njej je na prvem mestu zdraviliški turizem, kot najpomemb- nejši na celjskem območju, za tem gre za športne centre, planinske domove, za kmečki turizem, lov in ribolov, kulturne spomenike in ne nazadnje za možnosti prijetnih izletov z modernimi avtobusi. Tri izdaje hotelskega vodnika po celjskem območju so torej tu. Pomembna pridobitev in veliko delo! Toda, ali je to dovolj? Pri Izletniku se zavedajo, da bi morali z delom nadaljevati in da bi morah čimprej pripraviti še vsaj angleško in italijansko izdajo. Takšna bi bila tudi potreba. Bodo nalogo zmogli? M. B02IC POGLED V SVET S kovinotehno TROJE VOJN BREZ KONCA? Svet se na treh svojih koncih stresa v krčih vojn, ki jim še ni videti konca: v Libanonu, na mejah med Irakom in Ira- nom in zadnje čase spet na meji med Somalijo in Etiopijo. Libanon: še naprej traja krvavo zatiš- je. Izraelci se (še) niso odločili za napad na položaje palestinskih borcev v zaho- dnem Bejrutu. Pokazalo se je, da je po svoje vseeno lažje izpeljati bliskovito vojno, prodreti globoko in hitro na tuje ozemlje, kot pa nasprotnika poraziti. Nedvomno borci Palestinske osvobodil- ne organizacije kažejo večjo vztrajnost, borbenost in neuklonljivost kot so jo predpostavljali agresorjevi general- štabni častniki. To Je eno. Drugo pa Je seveda nemoč, nepripravljenost, po- manjkanje volje in vsaj minimalnega soglasja arabskih držav, da bi se vsaj politično, če že ne vojaško posta vile ko- likor toliko odločno po robu izraelskim napadalcem. Tako Je palestinsko ljud- stvo videti prepuščeno na milost ali ne- milost drugim. Majčken svetel žarek v temi ob tem Je, da so Palestinci vojaški poraz znali vsaj deloma spremeniti v politično prednost, če že ne zmago. Zdaj se celo med delom tuje Javnosti, ki Je bila Izraelcem naklo- njena, začno razraščati dvomi in pomi- sleki, ali Begin in njegovi prav ravnajo: a podobe izraelskega terorja in pomorov nad civilnim prebivalstvom na televi-' zijskih zaslonih so vse preveč zgovorne. : Kar zadeva Irak in Iran, so se zdaj I vloge spremenile. Irak Je prenehal biti'] osvajalec tujega ozemlja, zdaj skuša to i vlogo prevzeti Iran. Toda iransko vod-i stvo s Homeinijem na čelu Je očitno pre- ] cenjevalo moči svojega vojaštva in pod- cenjevalo iraške vojaške zmožnosti.} Vsaj za zdaj tako kaže. Iranska ofenziva na strateško in gospodarsko ključno me- sto iraško Basro Je po nekaj dneh obtiča- la. Vojna je za zdaj videti podobna tisti v pretežnem delu mesecev iransko-iraške vojne: pozicijski boji ali, bolje rečeno, vojskovanje bolj ali manj omejeno na topniške dvoboje. Ali bo tako trajalo še naprej ali pa bodo Iranci zbrali moči za nov, odločilnejši napad? Izkušnje prejš- njih iranskih ofenziv kažejo, da med dvema velikima napadoma potrebujejo kake tri redne premora. Videli bomo, ali bodo mogli to pravilo ponoviti. Kakor koli že bo, enoje že zdaj gotovo: s presto- pom meje z Irakom je iransko vodstvo zapravilo dobršen del političnega kapi- tala, ki si ga Je pridobilo, ko Je bil Iran v vlogi branilca domovine pred tujim osvajalcem. Iranci so bili pripravljeni na žrtve za obrambo lastne zemlje. Toda ali so pripravljeni tudi v nedogled preli- vati kri za osvajanje tujega ozemlja? Po malone štiriletnem premoru se Je razvnel vojaški spopad v Vzhodni Afri- ki, med Somalijo in Etiopijo. Po vrsti let gverilskega vojskovanja so somalske če- te poleti 1977. leta vdrle v Ogaden, ki Je del Etiopije, naseljen pa Je s pretežno s Somalci. Precej časa Je kazalo na somal- sko zmago, potlej pa Je etiopsko vodstvo zbralo moči in ob izdatni podpori sovjet- skega orožja in kubanskih vojakov pora- zilo Somalijo. V sedanjih spopadih še ni čisto Jasno, ali gre za spopade s somal- skimi protivladnimi uporniki, ki Jih podpira Etiopija ali pa so izdatneje ude- ležene tudi etiopske enote. Vsekakor Je ob tem takoj planilo na dan blokovsko kosanje. Ker ima Etiopija prijateljski pakt s Sovjetsko zvezo, so ZDA nemudo- ma in pospešeno priskočile na pomoč z orožjem in drugim Somaliji. Tudi tokrat se Je pokazalo, da gredo vojne na roko blokovski politiki in ho- češ nočeš ožijo prostor neuvrščenosti. Piše: JOŽE ŠIRCELJ kovinotehna tozd tehnična trgovina 4. stran - NOVI TEDNIK Št. 30 - 28. julij 1982 CELJE LIKVIDNOST SPET PADA Nominalno se je povečala za 27 odstotkov Analiza likvidnosti celj- skega gospodarstva, ki je bi- la narejena le za prve štiri mesece In jo je na zadnji seji obravnaval izvršni svet, ni niti malo spodbudna. To je sicer razumljivo za prvo pol- letje, ko morajo delovne or- ganizacije poravnati nekate- re obveznosti, toda kot kaže- jo napovedi, se stanje tudi ob koncu prvega in v začetku drugega polletja ne bo bi- stveno spremenilo. Nekoliko boljše je stanje na žiro ražunih samouprav- nih interesnih skupnosti in v negospodarstvu, čeprav sredstva znatno nihajo. Kot posledica tega je, da gospodarstvo ni sposobno novih vlaganj kar lahko re- sno ogrozi nadaljni napre- dek in tehnološki razvoj celj- ske industrije. Nominalno je sicer likvidnost večja za 27 odstotkov kot lani v istem obdobju, glede na inflacijska gibanja pa realna likvidnost gospodarstva pada. Po nekaterih delovnih or- ganizacijah se večajo zaloge repromateriala kot na pri- mer v Libeli, kar je trenutno v breme delovni organizaciji, je pa dolgoročno to ugodna naložba. Drugače pa je v ti- stih delovnih organizacijah, kjer so se močno povečale zaloge gotovih izdelkov - po- nekod tudi za 31 odstotkov. Skratka težave v celjskem gospodarstvu se nadaljujejo in bo potrebno čim prej zače- ti z izvajanjem konkretnih ukrepov, ki bi to situacijo ublažili. Izvršni svet je med drugim predlagal, naj bi po- spešili akcijo za združevanje sredstev za premagovanje likvidnosti. Prav tako je po- trebno o stanju seznaniti tu- di delegate občinske skup- ščine in obvezati službo družbenega knjigovodstva, da bo ustrezne občinske or- gane hitreje in sproti obve- ščala o likvidnosti gospodar- stva v občini. ZARADI DOPUSTOV MANJ PREMOGA Velenjski rudarji so v juli- ju nekoliko manj uspešni, kot v prejšnjih mesecih, kar pa je posledica letnih dopu- stov. V sedemnajstih delov- nih dneh (do vključno 26. ju- lija) julija so nakopali 277 ti- soč 800 ton premoga ali po- prečno na dan 16 tisoč 341 ton. S tem so dosegli osnov- ni načrt 92,58 odstotka, de- lovnega pa 97,85! Sicer pa so velenjski rudarji od 1. ja- nuarja letos do ponedeljka, 26. julija, nakopali že dva mi- lijona 874 tisoč 800 ton, kar je 134 tisoč 600 ton več, kot v istem obdobju lani. Ker so velenjski rudarji znani po tem, da najboljše dosežke dosegajo v drugi polovici le- ta, smo lahko prepričani, da jim bo tudi letos uspel veliki delovni načrt - izkop pet mi- lijonov ton premoga. T.VRABL ZRCALO RIŠE: BORI ZUPANČIČ 6. SREČANJE MLADIH ZADRUŽNIKOV SLOVENIJE OD VESEUA SE NE DA ŽIVETI! Mladi zadružniki so med drugim razpravljali o perečih problemih kmetijstva Vransko je bilo minuli ko- nec tedna v znamenju že tra- dicionalnega srečanja mla- dih zadružnikov Slovenije, ki letos poteka že šestič za- pored. Prireditev iz leta v le- to pridobiva na svojem po- menu, prav tako pa se tudi vse bolj odpira. Tako je bilo letos kar 44 prijavljenih ekip iz vse Slovenije, dve pa sta bili tudi iz zamejstva. V okvi- ru te manifestacije, ki so ga organizirale republiške kon- ferenca ZSMS, Zadružna zveza SRS, občina Žalec in KS Vransko, so se mladi za- družniki pomerili v kulina- ričnih spretnostih in kmetij- skih veščinah, skupaj pa so sedli tudi za okroglo mizo, na kateri so razpravljali o pe- rečih problemih kmetijstva, s poudarkom na zaskrbljujo- čem zapuščanju kmetij. V soboto, so najprej odprli razstavo kmetijske opreme pred osnovno šolo na Vran- skem. Tu je bil prikaz novej- še kmetijske tehnologije, ki naj bi mladim zadružnikom pomagala k čimboljši proiz- vodnji. Zvečer je potekal prvi del tekmovalnega spo- reda. Mladi so se pomerili v kuhanju tradicionalnih kmečkih jedeh. Ocenjevalna komisija, ki ji je predsedoval kuharski strokovnjak in mojster Ivačič, je pohvalila izdelke vseh ekip kot oku- sne, razen tega pa so tekmo- valci zadovoljili tako ocenje- valno komisijo kot obisko- valce tudi z izborom značil- nih jedi in mojstrskim pri- pravljanjem kruhov. Vrstni red ekip: prvo mesto je za- sedla ekipa Mozirja, drugo ekipa Koroških zamejcev, tretje pa ekipa Gornje Rad-^ gone. V nedeljo je potekala okro- gla miza na temo Kako ustvariti pogoje, da se bodo mladi odločali za delo na kmetijah. Pri pogovoru je so- deloval tudi predsednik predsedstva SRS Viktor Av- belj. Mladi so odprli vrsto perečih problemov, ki jih ovirajo pri njihovem delu na kmetiji. V svojih razpravah so zlasti pudarjali, da se ne zavzemajo za vsakršen raz- voj kmetijstva, ampak za takšen razvoj, ki bo vodil k podružbljanju kmetijske proizvodnje, združevanju dela, sredstev in zemlje in spreminjanju odnosov, ki so za mlade življenskega pome- na; to pa so uveljavljanje do- hodkovnih odnosov, svobo- dne menjave dela in uveljav- ljanje odločilnega vpliva ti- stih, ki v kmetijstvu delajo, na pogoje in rezultate kme- tijske proizvodnje. Vendar pa je razprava tudi pokazala, da je med sprejeti- mi družbenopolitičnimi izhodišči, ki naj bi kmetij- stvu odprla nove razvojne možnosti, ter prakso še pre- cejšen razkorak. Tako še ve- dno ni dala nobenih odgovo- rov na številna vprašanja glede izenačevanja položaja kmeta in delavca, odnosa med zasebno in družbeno proizvodnjo ter organizacijo življenja na kmetih. Vse to pa mlade kmote nedvomno odvrača od tega, da bi ostali na kmetijah, še posebno vi- šinskih, kjer so vsi ti proble- mi še jasneje izraženi. Ugoto- vili so tudi, da bi bilo potreb- no korenito spremeniti mi- selnost ljudi, saj odločanje za kmeta zavirajo že v osnovnih šolah, saj je jasno, da bodo le-ti večinoma ostali doma, brez vsakršne izobrazbe. Na vsak način bi bilo prav ustrezno izobraževanje ena od pomembnih komponent, da bi mladi z veseljem ostali na kmetijah. Problemov je bilo izpo- stavljenih resnično veliko, vendar pa pravih odgovorov nanje, vsaj na sobotni okro- gli mizi, res nismo dobili. Sa- . me besede pač ne rodijo sa- dov, in stavek »od veselja se ne da živeti«, ki ga je izrekel mladi kmet iz Zgornje Sa- vinjske doline, kljub mogoče nekoliko pretiranemu ra- zmišljanju, nosi v sebi žalost- no resnico o današnjem po- ložaju mladih kmetov. In to prav gotovo ne more biti ti- sto, kar danes potrebujemo. Popoldan so se mladi za- družniki pomerili še v tek- movanju koscev in grabljic. kjer so dokazali, da sta kosa in grablja v spretnih rokah še vedno sila uporabno oro- dje. Med ekipami je bila naj- boljša skupina iz Gornje Radgone, čeprav so vsi ude- leženci pokazali veliko mero znanja. Kot vidimo, je zanimanje mladih za takšna srečanja veliko, da so pripravljeni tu- di na številna odrekanja v boju za skupno in boljšo pri- hodnost, dejstvo pa je, da jim bodo ustrezni družbeno- politični organi morali krep- ko pomagati. In to čimprej! POLONA ŽNIDARSIC V MOZIRJU O OSKRBI Z LESNO SUROVINO Na jutrišnji seji vseh treh zborov mozirske občinske skupščine bodo med drugim razpravljali tudi o oskrbi predelovalcev lesa za lesno surovino, obravnavali pa bo- do tudi predlog dogovora o podeljevanju domicilov eno- tam in službam NOV in POS ter aktivistom OF. V nadalje- vanju naj bi sprejeli odlok o spremembah odloka o po- sebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve. Gre na- mreč za to, da bi oprostili ob- veznosti plačila občinskega prometnega davka planin- ske postojanke, ki jih oprav- ljajo planinska društva. To so postojanke: Kocbekov dom na Korošici, Frischau- fov dom na Okrešlju, koča na Klemenči jami pod Ojstri- co, koča na Loki pod Radu- ho, koča na Grohatu na Ra- duhi, dom na Menini planini in Antejev bivak na Travni- ku. Planinska društva bodo tako pridobljena sredstva porabila za izboljšanje poslo- vanja v teh postojankah, ozi- roma domovih. Na seji naj bi delegati spre- jeli tudi sklepa o prehodu na celodnevno osnovno šolo v Gornjem gradu, ter o poobla- stitvi komunalne skupnosti za izdelavo lokacijskih doku- mentacij, obravnavali pa bo- do tudi poročila o delu sodi- šča združenega dela, o izva- janju samoupravnega spora- zuma o skrbi za urejanja, vzdrževanje in varstvo spo- menikov, grobov in drugih obeležij NOV ter o izvedbi programa obrambnega in sa- mozaščitnega usposabljanja delovnih ljudi in občanov. JANEZ VEDENIK LIK SAVINJA CELJE SEDAJ BREZ IZGUB Lahko bi rekli, da se je de- lovni organizaciji LIK SAVI- NJA Celje ob koncu letoš- njega polletja vendarle odpr- lo, saj so se iznebili izgub, ki so jih pridelali še v četrtletju. Kljub vročini, ki povečuje željo po oddihu, je v LIK Sa- vinja delovno, samoupravno in drugačno vzdušje živa- hno. Pripravljajo se na raz- prave o poslovnih rezultatih v polletju, pri čemer so vese- li, da so bile vse njihove te- meljne organizacije združe- nega dela poslovno in pred- vsem finančno brez izgub.. Celotni prihodek delovne or- ganizacije se sicer v primer- javi z enakim lanskim ob- dobjem ni povečal za velik odstotek, večji je le za 5,3 od- stotka, vendar pa so v tem času povečali konvertibilni izvoz za 11,4 odstotka. Seve- da so rastli tudi osebni do- hodki in je sedaj povprečni osebni dohodek na delavca pristal na znesku 11.823 di- narjev. Očitno je, da so vsi ukrepi za učinkovitejše gospodarje- x\je, ki so jih sprejeli v prvem četrtletju, začeli dajati boljše plodove. Pripravljajo spet nov sveženj ukrepov, ki so jih povezali v skupen akcij- ski program za doseganje boljših delovnih in poslov- nih rezultatov v drugi polo- vici leta. L M. - U.M. Ponsetek je iz TOZD Lesna industrija Ptuj, LIK Savinja Celje, kjer so lani pokvarjeni stroj za razrez hlodovine spet pognali. To jim je tudi omogočilo večjo prodajo na zahodnem tržišču. FOTO: IKA MARTONOŠI, ,«30 - 28. julij 1982 NOVI TEDNIK - stran 5 UJMA NA KOZJANSKEM PODROČJU LAŠKE OBČINE ZUV OBUKA JE PUSTOŠIL pO grobi ocenijo za 6 starih miiijard in 300 miiijonov šicode jCo so v nedeljo na Vrhu jfgtno skelnili praznični fogram ob krajevnem praz- jjjltu in so po skrbnih pripra- ^,jh v Skofcah pričakovali goste na kmečki praznik, ko jO bili mnogi razkropljeni na rireditvah od Dobja do Iranskega in Luč, se je na j,[,rnočju med Lisco in Gr- mado pri Celju pretrgal oblak. Nihče sprva ni priča- ](oval kaj več, kot močnejši „aliv, nenadoma pa je s hri- bov pridrlo v doline na dese- jine velikih in brez števila jnalih hudournikov, ki so puščali za seboj pravo opu- stošenje. Ujma je najbolj pri- zadela kozjanski del občine, predvsem pa krajevne skup- nosti Jurklošter, Marijagra- ^ec, Vrh in Breze, deloma pa tudi vzhodne kraje laške kra- jevne skupnosti. V nedeljo zvečer, potem 1(0 se je nevihta polegla, je občinski štab civilne zaščite zmogel zbrati le okvirne po- datke o povzročeni škodi in razmerah. Hitro je bilo treba ukrepati zaradi Dodrtega električnega voda v Reki pri Laškem, ki bi utegnil biti pod tokom. Ceste so bile povsod hudo poškodovane, nekatere popolnoma uniče- ne in docela neprevozne. Ta- ko še v ponedeljek ni bilo mogoče priti v Reko, ki k sreči ni v tranzitni smeri, medtem ko so plazove in na- plavine na glavnih cestah v ponedeljek v glavnem že od- pravili (cesta ob Gračnici, na Vrh in v Breze). Zaradi hitre intervencije cestnega podjet- ja na nekaterih cestnih odse- kih, prvotne namere, da bi v ponedeljek razglasili izredno stanje, niso uresničili, pač pa so ves dan posebne komisije obiskale teren in se s krajev- nimi dejavniki dogovarjale za potek čimprejšnje sana- cije. Poglavitno škodo moremo razvrstiti po naslednjih sku- pinah: INFRASTRUKTURNI OBJEKTI Mnoge krajevne in vaške ceste so popolnoma uničene, saj so se spremenile v času naliva v struge hudournikov. Poškodovane so tudi nekate- re glavne ceste, spodkopani so nasipi ob potokih in reči- cah. Z vseh makadamskih cest je odneslo malone ves nasipni material. Ob Laho- mnici. Reškem potoku, Gračnici je voda spodkopala in uničevala že utrjene breži- ne. Mnogi plazovi še kar na- prej zasipujejo ceste. V Reki je ujma podrla celo vrsto električnih drogov. UNIČENA ZEMLJIŠČA IN PRIDELKI Hudourniki so udarili čez njive, poplavili po dolini cele komplekse, podirali kmečke mostove, ki jih lastniki rabi- jo za dostop do zemljišč. Ne- katerim je voda odnesla plo- dove z zemljo vred, da so, na primer, krompir pobirali po cestah in jarkih, drugim je nanosilo naplavin, predvsem kamenja na njive, travnike, zelo pogosto pa je voda zalila in nanosila naplavine na dvorišča, v hleve, kleti in tu- di stanovanjske hiše. Dve hi- ši je vodni sunek porušil (Olešče, Lipni dol). Kot vse krajevne ceste, so uničene tudi vse vozne poti na kmeti- jah. Na zemljiščih so močno škodo povzročili tudi zemelj- ski plazovi. Samo v krajev- nih skupnosti Marijagradec so jih našteli nad dvajset, pri čemer niso upoštevaU manj- ših vdrtin. _____ .... _^, PLOD 500 UDARNIŠKIH UR V MINUTAH SESUT Hudo so bili razočarani krajani Reke, Padeža in dru- gih zaselkov pod Svetino. Zadnje tedne so vneto širili in urejevali okoli 2 kilometra ceste, da bi na jesen bila na- red za avtobusni prevoz, da bi lahko prešolali otroke s Svetine in iz Stor v bližnje Laško, kamor tudi sodijo. Pa jim je naliv v pol ure uničil vse, še tisto, kar je bilo pred začetkom akcije. Tako se je zgodilo mno- gim, ki so družno urejevali svoje prometne »kapilarke« h glavni cestni mreži. STRAH PRED NOVIMI NALIVI Tako razrahljana zemlja in objekti bi zdaj potrebovali popoln mir in osušitev. Zato je ljudi močno strah, da bi deževje ne povečalo škode, zlasti s plazovi, spodjedami ob vodnih tokovih. Zato lju- dje spijo polzaprtih oči in prisluškujejo vsakemu šu- mu, ki bi lahko pomenil no- vo škodo ali celo nesrečo. Sreča v nesreči je bila, da je bila ujma sredi belega dne in ne ponoči, ko bi gotovo ne minila tudi brez žrtev. GROBA OCENA: ŠEST MILIJARD IN 300 MILIJONOV Zares groba in precej po- vršna ocena, ki dopušča več, ne pa manj kot 6 starih mili- jard in 300 milijonov dinar- jev škode je porazdeljena po prizadetih krajevnih skup- nostih takole: JURKLOŠTER 2 stari mi- lijardi MARIJAGRADEC 2 stari milijardi VRH 1 stara milijarda BREZE 800 milijonov in LASKO 500 milijonov sta- rih dinarjev. KAJ V NASLEDNJIH DNEH Bržčas sohdarnost znotraj občine ne bo zadostna. Ja- sno je tudi, da celotne škode ne bo mogoče nadomestiti vsakemu oškodovancu. Naj- prej bo treba usposobiti ce- ste, mostove in vse druge in- frastrukturne naprave. Kra- jevne skupnosti bodo mora- le najprej poskrbeti, da bodo po stopnjah pomembnosti uporabe čim hitreje uspo- sobljene vse ceste, za kar bo potrebno ogromno materiala za nasipavanje. Krajevne skupnosti bodo s pomočjo vaških odborov morale čim prej zbrati prija- ve o škodi od vsakega doma- činstva, ker bi bilo ocenje- valnim komisijam vsako za- devo težko oceniti v kratkem času. Predvsem pa velja čim prej združno začeti odprav- ljati posledice, zlasti vse ti- sto, kar je mogoče opraviti brez večjih količin materiala, mehanizacije in strokovnih del. O vsem tem so se pogovo- rili na sestanku zastopnikov prizadetih krajevnih skup- nosti v sredo, o čemer bomo poročaU v prihodnji številki. JURE KRASOVEC V stranski dolinici v dolini Gračnice je odneslo most. Enega od mnogih, kipa so ga že v ponedeljek popravili. Henino je zemeljski plaz zaprl cesto od Jurkloštra proti Sevnici. Potegnil je šele v *Oiiet/e/jeA zjutraj in še kar naprej vleče. tednilicpv, intervju ZBOR JE POVEČANA KOPIJA ZBOROVODJE Grb mesta Celje, ki so ga prejšnji teden podelili glasbe- nemu pedagogu in dirigentu Egonu Kuneju ob njegovi 70 letnici, je priznanje za njegovo dolgoletno delo na glasbe- nem področju, saj je kot ravnatelj Glasbene šole Celje, dirigent Komornega zbora in Mešanega mladinskega zbora Gimnazije Celje ter kot eden ustanoviteljev Mladin- skega pevskega festivala v Celju soustvarjal povojno glas- beno zgodovino Celja in ponesel njeno ime tudi izven lokalnih meja. Glasbeno življenje Egona Kuneja se je pričelo že v rani mladosti v njegovem rojstnem kraju v Šmarju pri Jelšah, kjer so se fantje zvečer zbirali in prepevali ter se na druge načine ukvarjali z glasbo. Egon Kunej pravi, da je bil to verjetno tudi vzrok, da se je vpisal na glasbeno šolo v Ljubljani in kasneje tudi na konzorcij. Kaj kmalu je začel ustanavljati tudi zbore, tako na Gimnaziji Celje kot tudi v Šibeniku. - Profesor Kunej v svojem dolgoletnem rav- nateljevanju na Glasbe- . ni šoli v Celju ste vodili tudi vrsto pevskih zbo- rov. Kako ste usklajevali eno delo z drugim? »Kot ravnatelj glasbene šole sem moral biti pravičen za vso dejavnost na glasbe- nem področju. Tako na in- strumentalnem kot vokal- nem. Čeprav sem izven šole veliko delal z zbori, torej na vokalnem področju, pa sem v šoli veliko pozornosti pola- gal delu šolskega orkestra in drugih instrumentalnih sku- pin. Seveda v okviru možno- sti, ki smo jih imeli. Že ta- krat smo imeli svoj orkester, ki je bil in je še tudi danes podmladek za Celjski godal- ni orkester Ivan Cankar. Ta- ko ne bi mogel reči, da sem, zaradi zborovskega petja, kdaj zanemarjal delo na in- strumentalnem področju.« - Pri svojem delu ste veliko pozornosti posve- čali tudi vzgoji bodočih glasbenih pedagogov in zborovodij. Ali menite, da je glasbeno izobraže- vanje zborovodij pri nas dobro? »Težko bi odgovoril na to vprašanje. Imamo sicer se- minarje za zborovodje, kjer je vloženo veliko truda v iz- popolnjevanje zborovodske- ga kadra. Menim pa tudi, da se lahko zborovodja sam izo- bražuje, saj lahko dobi men- ■ torja, ki mu pomaga pri delu. Toda zborovodje sami pre- malo naredijo za svoje izpo- polnjevanje. Večkrat si tudi nalagajo preveč dela, prevza- mejo preveč zborov. Zboro- vodja mora živeti z zborom, če velja pravilo, da mora dati zborovodja zboru srce. V na- sprotnem primeru namreč zbor ne živi z njim in tudi ne bo pel s srcem. To pa je prva stopnja za dosego najviše kvalitete.« - Kot ederi izmed usta- noviteljev Mladinskega pevskega festivala, ki je vsako drugo leto v Celju, ste veliko pozornosti po- svečali tudi mladinske- mu zborovskemu petju. Prihodnje leto se kaj lah- ko zgodi, da na MPF 83 v tekmovalnem delu te prireditve ne bo astopil niti eden celjski zbor. Na letošnji republiški reviji namreč nobeden izmed celjskih zborov ni dose- gel potrebno število točk, MPZ Gimnazija, ki ima zaradi odličnega na- stopa na zadnjem festi- valu pravico nastopiti, pa po vsej verjetnosti ne bo več obstajal. Ali me- nite, da je stanje celjske- ga zborovskega petja sa- mo trenutna kriza ali pa ima globlje korenine? »V zvezi z nadaljnim ob- stojem gimnazijskega zbora moram na žalost reči, da ob- stoji resna nevarnost, da ta zbor v bodoče ne bo več pre- peval. Dotok fantovskih gla- sov je namreč zadnje leto izredno šibak. Kako bodo re- šiU ta problem je sedaj teško reči. Poskušajo z združeva- njem pevcev iz večih šol in če bo to uspelo bo ta zbor ali pa pod drugim imenom delal tudi v bodoče. Upam, da je v Celju toliko zborovske tradi- cije, da bo to uspelo. Torej so za to krive objektivne težave. Podobno je tudi z drugimi mladinskimi zbori. Pri neka- terih so se menjavali zboro- vodje ali pa nekateri zboro- vodje niso tako dobri, da bi dosegU s svojimi zbori naj- višjo kvaliteto. Tudi na glas- benem področju so nihanja. Pridemo do nekega vrhunca, zatem sledi padec in ponov- na rast.« - Celje ima bogato glasbeno tradicijo in tu- di dobre poznavalce in ljubitelje raznih glasbe- nih zvrsti. Kako pa je z množičnostjo na področ- ju ljubiteljstva do glas- benih prireditev? »Nisem in tudi ne bom kmalu zadovoljen s stanjem na tem področju. V Celju bi morala biti dvorana polna ob vsakem dobrem koncertu. Posamezni koncerti so sicer dobro obiskani in posebej razveseljivo je, da je med obiskovalci veliko mladih. Toda na večini koncertov še vedno srečujemo pretežno stare obraze, ki že leta in leta spremljajo te prireditve. No- vih pa je bolj malo.« FRANCEK PUNGERCIC 6. stran - NOVI TEDNIK Št. 30 - 28. julij MELODIJE MORJA IN SONCA ZAKROKANO MORJE iN NAŠI PEVCI Slišali smo 16 novih slovenskih popevk Uspešen nastop bratov Kores, ki sta se predstavila z lastno pesmico. Prejela sta tudi luucrado ta najboljšega debitimta. Pridi na morje pozimi, ko turistov tam ne bo, nas je na festivalu Melodije morja in sonca, ki je bil v soboto zve- čer v portoroškem avditori- ju, pozivala celjska pevka Tatjana Dremelj. Kot vse ka- že bi morala biti ta pesmica na sporedu pred štirimi ali tremi leti, ko je bila naša obala poleti še preplavljena s tujimi in domačimi turisti. Zdaj pa je vsakdo dobrodo- šel tudi sredi turistične sezo- ne. Tudi če je to domači gost. V portoroški avditorij pa je prišlo kakšnih 2000 obisko- valcev in med njimi precejš- nje število ljudi s celjskega območja. Festival melodije morja in sonca je bil tokrat jubilejni - peti. Ob tej priložnosti so najbolj zaslužnim za uspeh tega festivala podelili plake- te in zlata sidra. Poleg Majde Sepetove, radia Ljubljana, dolgoletnega umetniškega vodje Bertija Rodoška in obalno kraške turistične skupnosti so ti dve najvišji priznanji podelili tudi ure- dništvu Novega tednika in radia Celje. O pesmicah seveda ni, da bi izgubljali besede. Gre za lahkotne in na uho prijetne melodije, ki se potem še mnogokrat vrtijo v radijskih sporedih. Besedila so bila takšna kot se za tovrstne pe- smice pač spodobi, najboljše pa je napisal Igor Torkar. Govori namreč o zakroka- nem morju, o mesovju turi- stov, o deviznem viskiju morja, pitju v bistrojih in po- sledicah le tega - ko vas uja- me policajska patrola. Po svoje je bilo zanimivo tudi besedilo Domicljeve pesmi- ce o Meri, ki se je vrnila iz tujine z mercedesom, se preimenovala v" Marijo in je naenkrat več vredna kot du- cat pravih devic. Celo polici- ji se smeje, pa ji nihče ne more do živega. Skratka, to je drugi del pesmice o Meri iz Fiese, iz nje pa lahko po- tegnemo nauk, da se danda- nes izplača biti takšen kot Meri. Vsaj tako je zatrjeval Tomaž Domicelj, ki je tokrat znova ostal brez nagrade. Po Dnevih slovenske zabavne glasbe. Največ glasov občin- stva je prejela Prizma za pe- smico Dobrodošli, drugo in tretje mesto pa sta si razdeli- la skupina Party z Meto Moč- nik in Oto Pestner v vojaški suknji. Nekaj je bilo seveda razočaranih tako kot vedno, pa so to razočaranje kajkma- lu pozabili na zaključnem sprejemu. Festival je letos organizira- lo društvo glasbenih delav- cev Harmonija iz Maribora, pokrovitelj pa je bila tudi le- tos obalno kraška turistična poslovna skupnost iz Porto- roža. V času festivala je izšla celo kaseta pri produkciji RTB, vse posnetke pa so na- pravili v novem ljubljan- skem studiu Metro. Seveda brez iznajdljivega in neutru- dnega direktorja Ferija Smo- le ne bi festival uspel tako kot je. Ni kaj, mož se spozna na svoje delo! Ob vsem skupaj je zanimi- vo, da je to eden izmed naj- cenejših festivalov zabavne glasbe pri nas. Na to so orga- nizatorji še posebej ponosni. Tudi vzdušje je tu čisto po- sebno. Vehk čar mu daje tokmovalni duh. Ce se že na dnevih slovenske zabavne glasbe nihče ne razburja za- radi nagrad, potem se v Por- torožu prav gotovo. Ivo Moj- zer je na tihem pričakoval vsaj tretje mesto, pa ni bilo nič iz tega. So pa nasploh ču- dni časi tudi za pevce. Pomi- slite - celo za Moni Kovačič ni več toliko zanimanja kot še pred časom. Naj bo tako ali drugače - obiskovalci so bili zadovolj- ni, popevke bomo poslušali še dolgo časa, pevci pa so se tudi zabavali po svoje. Gre pa vsekakor za popestritev v poletnih prireditvah v Porto- rožu. JANEZ VEDENIK Tudi lepa Moni Kovačič si je sama napisala pesmico za svoj portoroški nastop. Pri tem pa ji je seveda izdatno pomagal Timoty Johnson. Cel Janka Tatjana Dremelj je solidno zapela pesmico o, tem, da je na morju lepo tudi pozimi. KJE BODO V ROGATCU GRADILI? Delegati šmarske ob- činske skupščine so na zadnjem zasedanju spre- jeli med drugim tudi od- lok o zazidalnem načrtu za stanovanjsko sosesko Podčetrtek. Le-ta določa lokacijo za kulturno gasil- ski dom ob križišču ceste Podčetrtek trg - Olimje, v zahodni smeri proti Olim- ju še lokacijo za trgovino, za rekreacijske površine, parkirišča ter za blokov- no in zasebno gradnjo. Predvideno je, da naj bi se v tem delu Podčetrtka zgradilo 27 individualnih stanovanjskih hiš in 8 sta- novanjskih blokov. DS MAISTROVI BORCI OBISKALI SLOVENSKE GORICE V sodelovanju z družbeno političnimi organizacijami v Lenartu je 20. julija triindvajset Maistrovih borcev iz Celja obiskalo Zavrh nad Lenartom. Pot jih je vodila preko Ptuja, Ormoža, Ljutomera in Radgone do Lenarta, od tam pa na Zavrh, ki leži na 358 m visokem hribu, ki je ves pozidan s počitniškimi hišicami Mariborčanov. Na Zavrhu sta Turistično društvo »Rudolf Maister-Vojanov« in Planinsko društvo Lenart s finančno pomočjo Komunalnega podjetja in s fizičnim delom domačinov postavila namesto razpadajočega lesenega stolpa nov Maistrov stolp, visok 18 m. Zbranim borcem je predstavnik lenarške borčevske organizacije opisal potek akcije za postavitev novega stolpa. Zakaj so se Lenarčani odločili, da bo prav Zavrh spominski kraj Rudolfa Maistra? Med počitnicami je prihajal general Maister na oddih v vilo takratnega lenarškega notarja Stupice na Zavrhu. Vila stoji nasproti stolpa na drugi strani vrha. Maister je ponavadi sedel na balkonu vile, občudoval lepoto okolice in pisal svoje pesmi, ki jih je objavil v raznih slovenskih revijah. Tu je nastala tudi pesem o završkih fantih in lepi 20-letni završki Katrci. Pesem je objavljena v Spominskem zborniku ob 60-letnici bojev za severno slovensko mejo 1918-1919. Večina borcev se je povzpela na vrh razglednega stolpa, s katerega je čudovit razgled na Slovenske gorice. ERVIN MEJAK V BESEDI iN SLIKI V VRHU SO PRAZNOVALI V spomin na pr\'i sestanek z aktivisti of in KPS le| 1941 in na vrnitev pregnancev iz taborišč 1945 so v Vrh nad Laškim v nedeljo praznovali krajevni praznik. SW nostni govornik je bil predsednik ok SZDL Stane kJj nik, v kulturnem sporedu pa so poleg domačih recitato jev, godbe iz Laškega sodelovali pevci domačega zbora,] so že s prvimi nastopi navdušili občinstvo doma in [ drugih krajih občine. Na slovesnosti so podelili odličjeO dosedanjemu predsedniku sveta KS Jožetu Jančiču. Ašičevi godci niso prišli do besede, ker jim jo je kar| prvih taktih vzela vihra, katera je močno pustošila | kozjanskem delu laške občine. KMALU NOV SUPERMARKET Da stanovalci »Plave lagune« v Celju nujno potrebuje] trgovino, se v Ingradu dobro zavedajo. Zato dela tečejo p načrtu in še hitreje. Oktobra naj bi bila nova samop« strežna trgovina zgrajena. Približno mesec dni pa bod potrebovali delavci trgovske DO Center, da trgovino opn mijo in založijo. To bo supermarket podoben ostalim Cei trovim trgovinam. Na 600 m^ se bodo razprostirali pulti živili in najnujnejšimi drobnimi gospodinjskimi prip( močki, araven bo še majhen bife. Samopostrežna.naj 1 zadostovala potrebam krajanov KS Medlog, katere večin prebivalcev (čez tisoč) stanuje v modrih lamelah. NA GRAŠKI GORI DEŽ, REVIJA ODPADLA V nedeljo bi morala biti revija narodnih ansamblov i Graški gori v organizaciji Kulturnega društva Ivan Cal kar s Plešivca. To srečanje bi moralo biti že prejšnji nedeljo pa je ponagajal dež. Tudi tokrat ni bilo nič bolj« saj je lilo kot iz »škafa«. Prvič je prišlo 17 ansamblo'« drugič pa deset. Obakrat zastonj. Alojz Klančnik, pred sednik Kulturno prosvetnega društva Ivan Cankar je peograjski re- žiser Miša Radivojevič. V de- lu z naslovom Živeti kot vsi preostali normalni ljudje, je z osebno dramo mladeniča, glasbenika, na študiju na Akademiji pokazal odnos mladih do današnjega sveta na angažiran, kritičen in filmsko čist način. Vse preostalo je bilo v ok- viru povprečij, kjer se le tu in tam, kot v slovenskem fil- mu Boj na požiralniku in De- seti brat, pa srbskem Nepo- sredni prenos in Nedeljsko kosilo, vkrešejo obetavne iskrice, ki v celoti žal izble- dijo. Preostali filmi so ali v za- dovoljivem povprečju, kjer izstopata od omenjenih še filma Prizadevanja ter Gre- mo naprej (Zlatko Filipovič - BiH in Zdravko Sotra SR Srbija). Pogojno sodita sem še akcijsko usmerjena filma Vlak za Kraljevo, preverje- nega mojstra trilerjev Ace Džordževiča ter film Sava- mala, režiserja Zike Mitrovi- ča. Vsi preostali filmi pa so daleč zadaj. Docela so razo- čarali Makedonci s svojim edinim predstavnikom Juž- no stezo (rež. Stevo Crven- kovski), Vojvodinci s škan- daloznim filmom Sončni za- hod (rež. Karolj Viček), Ko- sovci, s filmpm Zajec s peti- mi nogami (rež. Ismail Yme- ri), Srbi s filmom Daljno ne- bo (rež. Stjepan Cikeš), Čr- nogorci z obema predstavni- koma - Deček je šel za son- cem (rež. Branislav Bastrač) in Trinajsti julij (rež. Rado- mir Saranovič), pa tudi Hr- vati s filmom Cervantes iz Malega mesta (rež. Danijel Marušič). Ti filmi so pod povpreč- jem, nepotrebni, še posebej skrbi, da so bili nekateri izje- mno dragi (po tukajšnjih go- voricah do devet starih mili- jard!). In delež Slovencev? Zaen- krat so občutki mešani. Jane Kavčič je s filmom Učna leta izumitelja Polža odprl vpra- šanja, komu je ta, dokaj za- pleten in s fiziko obreme- njen film, ki je mestoma tudi razvlečen, namenjen. Za mlade, je, pravijo pretežak. Za starejše, pravijo, predol- gočasen. Deseti brat v režiji Vojka Duletiča je znova odprl znano dilemo o komor- nem, o slikovno in dekorsko bogatem filmu, ki je šiloma želel ostati zvest Jurčičevem romanu in tako postal avtor- jev kompromis med njego- vim tipičnim delom doslej in zahtevami po ekranizaciji pr- vega slovenskega romana. V celoti je zadovoljil Janez Drozg s filmom Boj na poži- ralniku, ki je verno in pre- tresljivo prenesel na platno Vorančeve misli. A ostalim narodom in narodnostim Ju- goslavije bo ostal nerazum^' Ijiv, saj je bil koroški dia v tem filmu pretrd oreh, de na to, da smo morali] dati površno kopijo \ podnapisov. Ostajata taki dva filma - Marjana Cig Razseljena oseba in Jo; Galeta Pustota, za katera skamo pesti. Ob koncu le misel - h bi bilo imeti znatno mani mov, pa te na ravni zadi let. Letos bo takšno povp no raven v Pulju res še te ujeti. BRANKO STAMEJ Boj na požiralniku ZLATA HARMONIKA LJUBEČNA '82l LETOS KOT SREČANJE Zaželene so sklatUfe ljudskega izvora Lanskoletno tekmovanje harmonikarjev z diatonični- mi harmonikami je naletelo pri tovrstnih glasbenikih na dokaj širok odziv, saj se je v Ljubečni zbralo 24 glasbeni- kov, ki igrajo na popularne »frajtonerice«. Kulturno umetniško druš- tvo Ljubečna je tudi letos sklenilo pripraviti podobno prireditev, ki pa ne bo klasič- no tekmovanje, temveč bolj srečanje harmonikarjev z diatoničnimi harmonikami. Da ne bi izneverili naslova prireditve, pa bo posebna strokovna komisija izbrala med njistopajočimi najbolj- šega izvajalca. Zakaj se je letos organiza- tor odločil za srečanje in ne za klasično tekmovanje, je več razlogov. Lanskoletno tekmovanje je namreč poka- zalo, da nastopajoči igrajo izredno raznolike skladbe, od starih maršev, priredb na- rodnih skladb do narodnoza- bavnih skladb, ki so jih sami sestavili. To pa zahteva zelo različne kriterije ocenjeva- nja. Ker naijien tovrstne pri- reditve ni tekmovanje za vsako ceno, temveč ima bolj družabni pomen, je srečanje veliko boljša oblika. Harmonikarji bodo na sre- čanju v uradnem delu zaigra- h po eno skladbo, ki je lahko njihova ali pa katerega dru- gega avtorja. Posebno zaže- leno pa je, da bi tisti, ki znajo igrati stare skladbe ljudske- ga izvora nastopili z njimi, saj s tem ohranjajo naše ljud- sko glasbeno izročilo. Čeprav je do same priredi- tve, ki bo v soboto, 4. 9. tega leta še več kot mesec dni pa morajo vsi tisti, ki želijo na- stopiti na srečanju, poslati prijave (lahko tudi kupon iz Novega tednika) že do 15, av- gusta. S tem bodo prihranili organizatorju vrsto nevšeč- nosti pri pripravi srečanja. Pokrovitelj srečanja je ure- dništvo Novega tednika in Radia Celje, ki bo tudi spremljalo potek prijav in seveda tudi dogajanje na sre- čanju. KUD UUBEČNA IN TOZD NOVI TEDNIK - RADIO CEUE RAZPISUJETA SREČANJE ZA »ZLATO HARMONIKO« LJUBEČNA 1982 - srečanja se lahko udeležijo samo harmonikarji z diatoničnimi harmonikami (frajtonercami) - Prijave je treba poslati do 15. avgusta 1982 na naslov: KUD UUBEČNA, Ljubečna 17, 63211 Škofja vas - zaželene so skladt>e ljudskega izvora Najtx)ljši harmonikar, ki ga bo izbrala strokovna ko- misija, prejme pokal ZLATA HARMONIKA LJUBEČNA 82. Ostali udeleženci prejmejo praktična darila. V NEDEUO ZNOVA PRI KOPRIVNIKU V STRMECU Žal je zadnjo nedeljo šte- vilne zanimive prireditve na širšem celjskem območju preprečilo slabo vreme. Ta- ko je bilo tudi pri prijetnem gostišču KOPRIVNIK v Socki pri Strmecu. Harmo- nikarji (predvsem starejši, ki ohranjajo lepo staro domačo pesem) niso nastopili, kljub dežju pa je zaigral ansambel Francija Zemeta iz Vojnika, ki je pred tedni osvojil prvo nagrado občinstva na festi- valu v Števerjanu. Ljudi je bilo ravno toliko, da so na- polnili velik gostinski pro- stor pri Koprivnikovih. Le-ti pa so se odločili, da bodo zdaj že 5. srečanje starejših harmonikarjev ponovili pri- hodnjo nedeljo, torej 1. avgu- sta ob 14. uri. Upajo, da bo takrat lepše vreme in tudi več gledalcev, kot jih je bilo tokrat. T. VRABL LIKOVNA RAZSTAVA V LAŠKEM PORTRETI IN PEJSAŽI Mojster V, Stoviček in J. Ipavec v kulturnem hramu z obnovitvijo notranjosti Weichselbergovega dvorca, nekdanjega zdravstvenega doma v Laškem, je ob koncu lanskega leta dobil kraj nov kulturni prostor. Okoli nove- ga leta se je v to stavbo, ki je po sebi zaščiten kulturni spomenik, vselila občinska matična knjižnica, prostori v nadstropju pa so namenjeni muzejski in razstavni dejav- nosti. Ob praznovanju so v minu- lem tednu v vseh štirih raz- stavnih prostorih razstavili dela dveh umetnikov; aka- demskega kiparja in meda- Ijerja Vladimirja Stovička, ki je tudi na našem območju s svojimi deli močno prisoten, razstavljal pa je tudi slikar Jože Ipavec, potomec znane rodovine glasbenikov iz Šentjurja. Ob otvoritvi se je predstavitev slikarja, ob por- tretnih relijefih vseh treh Ipavcev glasbenikov in na- stopu laških pevcev z Ipav- čevo pesmijo zlila v kar do- mačno umetniško sožitje. Mojster portretnega relje- fa, medaljer Vladimir Stovi- ček je v Laškem v treh raz- stavnih prostorih mogel predstaviti samo majhen del svojega dolgoletnega umet- niškega ustvarjanja. V prvi razstavni sobi je bil na ogled izbor portretov narodnih ju- nakov iz daljše zgodovinske preteklosti, predvsem pa iz osvobodilne vojne. Drugi, centralni prostor so zavze- mali liki stebrov naše kultur- ne tvornosti na vseh področ- jih umetnosti in znanosti. V tretjem prostoru pa je orga- nizator (Jože Majcen) odgr- nil pogled v skrivnost, oziro- ma v tehnično plat medaljer- ske zvrsti z osnutki, odlitki, modeli itd. Mojster Stoviček, katerega dela v celjskem muzeju NOB oživljajo like narodnih herojev in katerega liki drame in komedije krasi- jo pročelje gledališke stavbe, je kot kaže, zaenkrat brez na- slednika, ki bi se tako uspeš- no posvetil prav tej izredno zahtevni likovni zvrsti. Slikar Jože Ipavec ne mo- re niti hoče pobegniti pri- vlačnosti šentjurske krajine, tihim, zdaj vse redkejšim pejsažem in skritim kotič- kom ob bregovih Voglajne. Temu Ipavcu so barve note in čopič svirel. Jože Ipavec kot izredno uspešen ustvar- jalec scen na odru Hrvaške- ga narodnega gledališča išče azil pred težo diktata dram- skih literarnih del ob leno te- koči reki, na osamljeni) sah, kjer sta režiser soi svetloba ter ritem dnevi letni čas med katerimi vladuje poletje, ko je na ( zavesa za tedne spuščen Ob skromnih možno ki jih ima kulturna skup v občini, so dogodki, k tradicionalna prireditev vo in cvetje«, dodatna pi nost, da zabavi dodajo kakšno trajnejšo in plen tejšo vrednoto. JURE KRAŠO ODLIČNA PREDSTAVA v okviru celjskih poletnih prireditev se je v sred 21. julija, na odprtem odru Tomšičevega trga predst vila folklorna skupina Kanjoš iz Budve. Skuping sestavljajo 30 članov, mladincev, ki so odplesali s» " črnogorskih plesov. Pridružili so se jim tudi celjs plesalci folklore, tako da je tisočglava množica, ki obdala oder, bila resnično zadovoljna. E NASTOP ODLIČNIH PLESALCEV IZ BUDVE Na predvečer praznika je v Celju skupaj z celjs folklorno skupino priredila čudovit večer skupi »Kanjoš« iz Budve. Ta skupina je prikazala splet »Cr gora«, bokeljske plese in makedonske iz Povardal Celjani so večer dopolnili s slovenskimi in hrvaški plesi ter bosanskim nemim kolom iz okolice Glamoč Gosti iz Črne gore, ki so nastopili tudi v Strmcu, kovaškem pikniku na Rogli in v zdraviliščih v Roga! Slatini in Dobrni, so bili gostje celjske skupine, ki je srečanje organizirala a brez dotacije. Gostje so si bi nje popestrili še z nogometom, košarko, z ogled« muzeja in tekom na stari grad. Celjske gostitelje seveda povabili v Budvo in zagrozili s tekom na Li čen. Ko bi bilo treba reči kaj o kvaliteti, opremljenosti možnostih, ki jih premorejo gosti, bi goste iz Črne g< težko primerjali s celjskimi razmerami. Imajo namr kot mnogi ansambli v drugih republikah, kar š poklicne voditelje v društvu, ki ima osem sekcij, d sredstvih za potrebno opremo, od noš, instrumen' ter vsega drugega ne govorimo. Ohranjanje kultui dediščine pač ni čisto poceni. JERICA NEN št. 30 - 28. julij 1982 NOVI TEDNIK - stran S ANSAMBEL TONETA VIDEČA ZA DOBRE LJUDI Kar 28 let se že Tone Vi- deč ukvarja z enim najlep- ših področij na svetu - glas- bo! Nejgova »druga« ljube- zen (takoj za življenjsko so- potnico!) je trobenta, potem pa »otroci« note, skladbe... Zdaj ima Tone Videč, veliki glasbeni zanesenjak, znova svoj ansambel. V njem so štirje člani iz Titovega Ve- lenja, dva iz Vojnika in dva iz C]'^IjH EDI FIDLER (Vojnik) igra na klarinet, VERA KOREN (Titovo Velenje) poje, DU- ŠAN ZOLNIR (Celje) prav tako poje, TONE VIDEČ (Celje, Pohorska 4, 63000) igra trobento in je še vodja, ZDRAVKO FRANCE (Tito- vo Velenje) je pevec, KAR- LO PUSNIK (Titovo Vele- nje) bariton, FRANCI SEVCNIKAR (Titovo Vele- nje) igra harmoniko, J02E ZLAVS (Vojnik) pa pomaga s kitaro. Ansambel Toneta Videča je član Prosvetnega društva Tone Tomšič v Strmecu pri Vojniku, vadi pa dvakrat na teden po štiri ure. Ansambel je sposoben, da lahko v vsa- kem trenutku zaigra okoli 100 melodij, med katerimi je 50 odstotkov modernih, 50 odstotkov pa splošnih. Kar 30 odstotkov imajo na pro- gramu lastnih melodij. Zadnji uspehi: tri dni so nastopali na »Pivu in cvetju« v Laškem ter v Mozirskem gaju skupaj s Slaki in Muže- ničem ter »vžgali« tako, da bi jih ljudje še radi poslušali. Odpravljajo se na Ptujski festival, na revijo v Liboje, prihodnje leto na festival v Steverjan, sicer pa gredo ra- di povsod, kamor jih ljudje povabijo. Plošča? Tone Videč pravi: »Na ploščo bomo začeli ra- zmišljati po Ptujskem festi- valu, kajti zdaj so za snema- nje posebni kriteriji. Ali: če bomo v Ptuju uspeli, potem bo prišla na vrsto tudi plo- šča.« Prvi najnovejši nastop pa je tik pred njimi, kajti 6. av- gusta bodo nastopili v okvi- ru Celjskih poletnih priredi- tev na Tomšičevem trgu v Celju in sicer ob 18. uri. Lah- ko zapišemo samo to, da je že ime ansambla takšna ga- rancija, da izvaja dobro glas- bo, kateri je mnogokrat vre- dno prisluhniti. To pa pome- ni prisluhniti ansamblu To- neta Videča in njegovih god- cev ter pevcev. Ob njihovi glasbi postajajo vsa srca ve- drejša! TONE VRABL Ansambel Toneta Videča (od leve proti desni): Edi Fidlerl (učiteljna OŠ Frankolovo), Vera Koren (zaposlena vGore-l nju v T. Velenju), Dušan Žolnir (Finomehanika Celje), i Tone Videč (TS Celje), Zdravko France (Gorenje T. Vele- nje), Karlo Pušnik (RLV T. Velenje), Franci Sevčnikar (inženir v Gorenju) in Jože Žlavs (Železarna Štore). Gradovi in graščine na siovensicem Šta/ersicem 63 Piše: dr. IVAN STOPAR Viteška dvorana je danes prazen prostor, njen nekdanji slikovni in- ventar je v ptujskem Pokrajinskem muzeju. V manjšem stranskem pro- storu ob dvorani je na stropu baroč- na freska z mitološkim prizorom bakhanala. V zahodnem krilu so v prvem nadstropju tri sobe s kvalitet- nimi štukiranimi stropi (vitičje s pti- či in cvetličnimi vazami), v eni izmed njih je intarziran parket in ka- min, v drugi, zadnji v nizu, čudovit, časovno žal neopredeljiv, a zaneslji- vo star kovan lestenec v podobi pol- noplastičnega zmaja, pač eden naj- lepših, kar jih hranijo naši gradovi. Opis gradu in njegove opreme ob koncu 19. stoletja je objavil Janisch. Stavbo obdajajo ostanki starega parka. Stavbno zgodovino gradu lahko le skopo skiciramo. Iz celotnega kom- pleksa z dvema dvoriščema in obzi- dnimi trakti je mogoče kot zametek grajske zasnove iz srede 13. stoletja dovolj evidentno izluščiti grajsko je- dro, ki ga oblikuje zgodnjegotski obrambni stolp in za njim ležeče dvorišče s stanovanjskim traktom na zahodni strani. Ostali trakti sku- paj s prvim notranjim dvoriščem ter obodnimi utrdbenimi sestavinami so rezultat renesančnih in poznejših prezidav. Verjetno že kmalu po 1620, ko je grad prišel v posest Herberstei- novih dedinj, so stavbo prilagodili sodobnim obhkovnim hotenjem, ta- ko da so prvotni kastel na dvoriščni strani opremili z arkadami. Grofje Sauerji so o. 1674 pozidali trakta ob zunanjem dvorišču, kjer so uredili tudi kapelo. Poznejše prezidave so se omejile na manjše adaptacije, ki grajske podobe niso bistveno spre->; menile. ' BRANEK (Mallegg), grad Na eksponiranem obronku Ka- menščaka, Branoslavci 23, zahodno od Ljutomera. Občina Ljutomer. Ime Branek kaže na visoko starost in ga izvajajo iz besede branišče ali branik, nemško ime Maylegg, Ma- leck ali Malegg pa pomeni na robu hriba stoječi grad, pa tudi kraj, kjer _ so izvrševali sodbe. Srednjeveški vi- " ri gradu Branek ne omenjajo, čeprav se zdi, da gre vsaj za dolgotrajno utrdbeno kontinuiteto lokacije. Omembe, ki jih navaja starejša lite- ratura, so sporne; gre bržčas za na- pačno interpretacijo virov. Sele 1527 je tu zanesljivo izpričan dvor z manj- šim imetjem, ki ga je takrat posedo- val Franc pl. Herbersdorf. Njegovi nasledniki so se klicali Herr auf Praunegg - Braneški. 1612 je postal lastnik dvora Johan Mailgraber, vojaški svetovalec ter poveljnik v Koprivnici in slavon- skem Križu. Deset let pozneje je ce- sar Ferdinand II. njemu in njegove- mu bratu Salomonu podelil pravico, da se poslej po gradu imenujeta ba- rona Braneška - von,_4§^^JSchlcss imd Ort vor disem Prauneggen, aniezo aber auf ler Majt, gnedigste £ewilligung und Befreyung Meil- legg genannt. Med nasledniki je prišlo do razprtij. Posledica je bila, da je grad po 1664 prišel v roke Igna- ca Maurerja, ki se je pozneje imeno- val baron pl. Mauerburg na Brane- ku, Cvenu in Dolnjem Ljutomeru. Grad je bil takrat hudo poškodovan in razdrt - das ganz ruinirte und eingefallene Schloss Mallegg, vrata in okna so bila iztrgana, nikjer ni bilo najti niti za funt železja. Maurer je posest močno povečal, v rokah njegovih naslednikov pa je ostala do 1732, ko je z možitvijo priš- la v roke furlanske grofovske rodo- vine Codroipo; ta jo je posedovala do 1903. Na Silvestrovo 1925 je grad pogo- rel. Po pripovedovanju domačina Franca Slane ga je menda namerno zažgal tedanji lastnik Bratuša, ki se je bil dal preimenovati v Sonnen- walda, da bi se polastil visoke zava- rovalnine. Nato so ga kupili trije do- seljenci iz Prekmurja: Berden, Joha in Mikolič. Rodovina Joha je še ve- dno lastnik edinega delno ohranje- nega trakta, kjer je sedež kmečke domačije. Zdi se, da je grad na začetku 17. stol. pozidal Johan Mailgraber, a že 1664 je bil - kot smo že slišali - hudo deruten. Domnevati smemo, da mu je šele njegov poznejši lastnik Mau- rer dal podobo, kakršno nam je v skopih obrisih ohranil Vischer na svojem bakrorezu. Obstajal je iz treh večnadstropnih kril in pravokotne- ga, s čebulasto kapo kritega stolpa. Obdajalo ga je renesančno obzidje, ki je bilo na vogalih okrepljeno s štirioglatimi bastijami. 1693 je grad pogorel, stavbni izvedenec Jurij Koš (Georg Kosch) iz Radgone pa je oce- nil škodo na 1479 goldinarjev. Po tem požaru so nemara odstranili ve- liki grajski stolp, ki ga na mlajših upodobitvah Braneka ni več. Sredi 19. stol. je bil Branek eden najimenitnejših gradov v dežeU. Imel je 65 sob, gledališče, kapelo z zvonikom in več drugih prostorov. Tak je ostal do 1870, ko se je po silnem deževju na severni strani po- sedla zemlja. Del gradu se je sesul, nekaj so ga morali porušiti. Od vse- ga je ostalo le še kakšen ducat sob s kapelo in gospodarska poslopja. A tudi te sobe so bile še opremljene z bogatim baročnim štukom. Po požaru na silvestrsko noč 1925 si Branek ni več opomogel. Danes je neugledna, pravokotno zasnovana enonadstropna stavba, zidana naj- več iz opeke. V kleti, nekdaj dostop- ni le skozi še ohranjeno odprtino v oboku, je stara strelna lina na ključ, v nadstropju pa so velika baročna okna z bogatimi, kovanimi mrežami. Notranjščina stavbe je povsem pre- delana. Branek, grad ob koncu 17. stoletja VLADO SRUK KOMUNISTOVO DEJANJE IN MISEL 30 Sicer pa se ZKJ zavzema za strpen dialog vseh ljudi dobre volje, ki sprejemajo za svoje vrednote sociali- stičnega samoupravljanja pri nas in vrednote neuvr- ščenosti v mednarodnih odnosih. Tudi pripadniki ra- zličnih verskih skupnosti tako pri nas kot v svetu se npr. povsem zavedajo nujnosti zavzetega boja za mir. Dialog ie več kot trpno koeksistiranje; pomeni sodelo- vanje, skupno iskanje rešitev. Pripadnost zvezi komunistov sicer ne dopušča nobe- nega religioznega verovanja, toda hkrati ne dopušča tudi nikakršnega sovražnega odnosa do verskih skup- nosti, nobenega žaljenja verskih prepričanj in čustev pri pripadnikih številnih ver v socialistični samou- pravni Jugoslaviji. Jugoslovanske progresivne sile so do kraja objektivne, kar zadeva interese velikih in majhnih verskih skupnosti. Za vse velja načelo svo- bode veroizpovedi; dosledno je uresničeno načelo o ločitvi cerkve od države in šole od cerkve. Se posebej nasprotujemo komunisti vsaki pojavni obliki klerikalizma. Klerikalizem nima nič skupnega z avtentičnimi verskimi nazori in čustvi ljudi. Pomeni izkoriščanje verskih prepričanj in čustev v reakcio- narne politične namene. Klerikalizem je v preteklosti botroval -razrednemu sovražniku« najhujše vrste - fašistoidnim nacionalističnim gibanjem: hrvatskemu ustaštvu, njegovim fašističnim muslimanskim pajda- šem, slovenskemu belogardizmu, srbskemu in črno- gorskemu četništvu, albanskim balistom... Vsa ta reakcionarna nacionalistična in fašistična gibanja so na klerikalen način iz religiozno-demagoškega izhodi- šča bolj ali manj uspešno poskušala zapeljati na pot narodnega izdajstva in kontrarevolucije najbolj zao- stale sloje naših narodov in narodnosti... Tudi današ- njim pojavom neoklerikalizma, ki še zdaleč niso tako očitni in skrajni kot takratni, gre isto družbenopoli- tično reak cionarno jedro in zato tudi isto ideološko obeležje demagogije ter manipuliranja. Ko se komuni- sti bojujemo proti klerikalizmu, se hkrati bojujemo tudi za resnično svobodo vere, ki jo klerikalizmi one- mogočajo. Za sklep: komunisti so proti vsakemu sektaštvu, tudi kar zadeva resnično verne ljudi; nezaupanje v množice, ki ga poraja vsakršno sektaštvo, je v jedru nehumano, nesamoupravno in nesocialistično. 25. NAJNEVARNEJŠI SOVRAŽNIK SO LASTNE NAPAKE IN SLABOSTI V celotnem svojem življenju in delovanju se mora komunist zavedati, da so najnevarnejši sovražnik lastne napake in slabosti. To velja tako za posameznike kot za organizacije in vodstva. Komunist si mora resno prizadevati, da bo znal razlikovati med tem, kar je rezultat njegove dejavnosti in njegovih sposobnosti in na kar zato lahko vpliva, ter med tem, kar je odvisno od različnih zunanjih, objektivnih dejavnikov in na kar je zaradi tega težje ali celo nemogoče vphvati. Skratka: čimbolj natančno je treba tehtati, kolika je lastna, sub- jektivna krivda za neki neuspeh, negativni pojav in koliko je morda objektivno povzročen oziroma pogo- jen. Komunist ne sme po t. i. »liniji najmanjšega odpora« opravičevati napak in slabosti, zmanjševati njihovega realnega pomena, jih pripisovati drugim, zunanjim de- javnikom (razmeram, naključju, delovanju nasprotni- kov ipd.). Nepripravljenost za resno in odgovorno soo- čenje z lastnimi napakami pomeni pogosto prvi, odlo- čilni korak v neodgovornost. Za svoje delo resnično in polno odgovarja le tisti, ki dovolj pozna svoje možnosti in nemožnosti. Da bi se dokopali do ustreznih, realnih ocen svoje dejavnosti, svojih prizadevanj, še zlasti neuspešnih, potrebujejo komunisti (samo)kritiko. (Samo)kritični naj ne bi bili le posamezniki, pač pa tudi organizacije in vodstva. Politični izraz za kritičnost do lastnega dela forumov in organizacij je kolektivna odgovornost; (z moralnega vidika lahko govorimo samo o individualni, posameznikovi odgovornosti - kolektivna kategorija pa je dolžnost). Seveda je potrebno samokritiko zelo previdno upo- rabljati in jo ustrezno metodično kultivirati. Samokri- tika se namreč zelo rada spreminja v samohvalo, samo- poveličevanje. Oseba samo sebe proglasi za krivo, za nesposobno, odgovorno za neko nepravilnost... Sedaj so na vrsti drugi, da bi jo začeli prepričevati, da vse skupaj le ni tako hudo, naj vendar neha z nepotrebnim samoobtoževanjem... Navsezadnje se vse skuj>aj konča s paradoksom. Nekrivi kot krivi stojijo pred krivim, ki se je s samokritiko dvignil na moralni piede- stal. Skratka, paziti je treba, da je samokritika res samokritika - realna, odkrita in zmerna ocena lastne dejavnosti, normalno (niti pretirano niti pomanjšano) soočenje z lastnimi zmotami, napakami, neznanjem... Najresnejše so tiste napake, ki posredno ali neposre- dno negativno vplivajo na dejavnost, produlctivnost. ustvarjalnost. Lahko gre za najpreprostejšo lenobo, za osebno nesposobnost, za strokovno nezadostno uspo- sobljenost, za napačno odločitev, za oportunistično podrejanje določeni usmeritvi ali diktatu, ki povzroča neuspešnost, škodo... Komunist si mora vedno priza- devati, da je ustvarjalen; ne sme si privoščiti vegetira- nja na »delovnem mestu«, za katero ve, da je neko- ristno, neproduktivno, parazitsko... Se več: komunist mora tudi na druge ljudi v svojem delovnem okolju vplivati, da bodo bolj produktivni, vestnejSi, bolj ini- ciativni. Prava katastrofa je, če se v nekem delovnem okolju komunisti znajdejo na repu, da so zavora napre- dovanju, da ovirajo pobude, krnijo produktivnost. OBJAVO JE On/IOGOČIL- STC SKLADIŠČNO TRANSPORTNI CENTER CELJE 10. stran - NOVI TEDNIK Št. 30 - 28. julij 1982 22. FLOSARSKI BAL ŠTIRI ONI LUSTNO! V gosteh bodo Korošci iz Šentanela Prizadevni turistični de- lavci z Ljubnega ob Savinji se tudi letos ne bodo izneve- rili tradiciji. Znova se na- mreč marljivo pripravljajo na prireditev Flosarski bal, ki bo letos že 22. po vrsti. Letos ga bodo pripravili 1. avgusta, vrsto prireditev pa se bo zvrstilo že pred tem. Tako bo v četrtek 29. julija dopoldne v telovadnici osnovne šole na Ljubnem tekmovanje paraplegikov v namiznem tenisu, v petek zvečer bodo odprli razstavo slikarskih del likovne sekci- je ŽPD France Prešeren iz Celja ter lesorezov domače- ga likovnega amaterja J^draviu Trbovškac^V sobo dopoldne bodo pripravili od- bojkarski turnir moških in ženskih ekip, finalna tekma pa bo v nedeljo dopoldne, kjer bo tudi nogometna tek- ma za pokal Savinjskega flo- sarja. Na prireditvenem pro- storu v Vrbju bo zagotovo prijetno in veselo v soboto večer, saj pripravljajo večer folklore domačih pesmi na katerem bodo nastopili člani kulturnoumetniškega druš- tva Sentanel z Raven na Ko- roškem. Osrednji del flosarskega bala se bo pričel ob 14. uri in 30 minut, ko bodo priredite- lji s svečano povorko skozi trg Ljubno pokazali gospo- darske značilnosti in etnolo- ške zanimivosti Zgornje Sa- vinjske doline. Ob koncu bo seveda udiranje flosa, plov- Ijenje lesa in flosarski krst, pa tudi vožnja s flosom bo zanimiva. Turistični delavci si želijo le lepega vremena. TONE TAVČAR KOVAŠKI PIKNIK NA ROGLI Rekreacijski center Rogla in Turistično društvo Zreče sta že osmič po vrsti organi- zirala tradicionalni kovaški piknik na Rogli. Namen te prireditve je ta, da se delavci delovnega kolektiva Unior Zreče in tudi drugi ob praz- niku, dnevu vstaje, sprostijo, pozabijo na težave pri strojih in se zavrtijo ob zvokih pri- jetne glasbe. Zal pa je letos to prireditev ves čas motil dež; toda organizatorji niso popustili in so del programa kljub temu izvedli. Tako so se pomerili kova- či, ki so v parih morali v do- ločenem času kar najboljše in najhitreje natančno sko- vati podkev. Nastopilo je 7 ekip: TAM I in II, Muta I in II, Unior I in II ter Kovinar Vitanje. Merilci in budne oči sodnikov so ugotovile, da sta najboljšo podkev skovala kovača - člana ekipe Unior II Franc Potočan in Mihael Zdovc. Od ostalih načrtovanih pri- reditev - malega nogometa, metov na koš, metov bombe v cilj, štafetnih tekmovanj in vlečenja vrvi - so lahko izpe- ljali le še tekmo v malem no- gometu. Dež je namreč po- bočja Rogle tako razmočil, da je ostala gostom le še možnost plesanja. Za to so poskrbeli člani ansambla Štirje kovači; svoje plese pa so gledalcem prikazali tudi člani plesne skupine Kanjoš iz Budve. DARJA VERBIC »Gozdno gospodarstvo Celje - tozd Presice, Lašico - delavski svet razpisuje za mandatno dobo štirih let prosta dela in naloge vodje tozd Preske, Lašl(o Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas. Pogoji za zasedbo: Dipl. gozd. inž., strokovni izpit, pet let delovnih izku- šenj, organizacijske sposobnosti vodenja, družbeno- politična neoporečnost. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpol- njevanju zahtevanih pogojev v roku 15 dni od objav- ljenega razpisa na naslov: Gozdno gospodarstvo Celje, kadrovsko splošni sek- tor, Ljubljanska cesta 13, Celje. Kandidate bomo obvestili o izbiri najkasneje 30 dni po preteku roka javnega razpisa.« TURISTIČNA KMETIJA RIHAR Tako ji pravijo po domače, gre pa za kmetijo Angele Plaznik v Podvolovljeku št. 24 pri Lučah. Izredna lega. Sicer pa je dolina Lučnice takšna, da privablja vse, ki ljubijo neokrnjeno naravo. Pod kmetijo je stara žaga in lepo ohra- njen jez, kjer se je moč tudi sončiti. Ne gre pozabiti, da je Lučnica toplejša od Savinje in da je na nekaterih predelih tako globoka, tudi pri tem jezu, da pridejo na svoj račun celo plavalci. - V na novo urejenem objektu turistične kmetije je petnajst ležišč v sedmih sobah. Od Luč do kmetije je štiri kilometre, cesta pa je po vsej dolini asfaltirana. MB. ANGELOS BAŠ SAVINJSKI SPLAVAR JI od 15. do 19. Stoletja s tem podlistkom, ki je pričel izhajati v današnji številki, želimo izraziti le skromno pozornost savinjskim spiavarjem, ki so še do začetka druge svetovne vojne opravljali pomembno gospodarsko dejavnost. Danes Je z vidika sodobnega razvoja naše družbe njihov delež viden le skozi folklorne prireditve, temu pa seveda nI tako, oziroma, ne smemo pristajati le na takšne zunanje manifestativne oblike spominjanja na savinjske spiavarje. S podlistkom, ki Je v bistvu ponatis knjige akademika in savinjskega rojaka dr. Angelosa Baša, želimo obuditi spomin na čase, ko so savinjski spiavarji opravljali pomembno delo, se v krvavo resnem delu spopadali z ekonomskimi zakonitostmi tedanjega časa v boju za spodoben kof kruha In seveda zaradi specifičnega načina življenja tudi z zakoni narave. Zahvaljujemo se avtorju za izredno dobro sodelovanje, enako seveda tudi pokrovitelju podlistka kombinatu Konus iz Slovenskih Konjic, ki Je še enkrat pokazal pripravljenost podpreti izhajanje kakovostnega publicističnega dela iz našega narodopisja, ki ga še vse premalo poznamo. Najstarejši vir o savinjskem splavarstvu, ki je za zdaj na voljo, je listina, ki je bila izdana v Gradcu 30. januarja 1478 in v kate- ri naroča cesar Friderik III. svojemu glavar- ju v (Zgornjem) Celju, naj dovoli splavariti po Savinji samo v času, ki je za to v navadi, ne pa sicer, ko »trpijo zavoljo tega škodo... travniki in druga tamkajšnja zemljišča«. Glede na zaloge lesa, ki so prihajale v po- štev za splavarjenje po Savinji, je šlo lahko v tem primeru skorajda izključno le za tista območja, ki so znana v pojznejši dobi kot splavarska ali, neposredneje povedano, za zgornjo Savinjsko dolino in za dolino Dre- te. (Splavarstvo v Podravju je izpričano prej, in sicer 1280 med Velikovcem in Mari- borom, pa tudi v sami Dravski dolini se z vso verjetnostjo domneva prej, 1371/72, ka- kor je sporočeno v Savinjski dolini.) Po- temtakem izvira savinjsko splavarstvo iz nekaj poznejšega časa kakor večina spla- varstva drugod v Srednji Evropi, kjer izvira v omembe vrednejšem obsegu približno iz iste dobe, v katero se uvršča nastanek mest, se pravi iz 11. in 12. stoletja. V 16. stoletju je podoba naslednja. L. 1524 se omenja v Možicu mitnica, pri kateri se je pobirala mitnina od splavov, in sicer je bilo treba plačevati od vsakega splava v vredno- sti dveh dreves kakor tudi »ribje kosilo«. Kmetje so v mozirskem uradu 1524 plače- vali desetino od splavov. Na ozemlju gor- njegrajskega gospostva, ki je obsegalo v p>oglavitnem zgornjo Savinjsko dolino in Zadretje, je 1590 izpričana desetina od spla- vov in desk, in 1600 je na SpKxinji Rečici sp>oročeno družinsko ime Flosar (ta deseti- na od splavov in desk je prinašala gomje- grajskemu gospostvu 20 goldinarjev več "kakor desetina od vina, pridelanega na Gornjegrajskem in pod braslovškimi Do- brovljami«). Tedanjo razvojno stopnjo spla- varstva na Ljubnem posredno določuje tu- di podatek, da je konec 16. stoletja imel povprečno »vsak deseti ljubenski dom« ža- go. (L. 1600 je bilo na Ljubnem okoli 60 domov.) Za 17. stoletje je najpomembnejše Valva- sorjevo zadevno pričevanje: tu je beseda o splavih na Savi, ki prevažajo različno blago, vendar se dogaja to zelo redko; voda mora biti primemo velika, zakaj sicer ni mogoče priti prek vrtincev in skal. Ce potrjuje sa- vinjske splave, ki so bili v poznejših stolet- jih praviloma edini splavi na Savi od Zida- nega mosta naprej, priča ali sodobnik Val- vasor na Savi zelo redko, pomeni to, da so vozili le-ti na tej reki (ne glede na takšno ali drugačno plovbo) redkokdaj zato, ker ta- krat splavarstvo v Savinjski dolini še ni bilo tolikanj razvito kakor v poznejših ob- dobjih, ali zato, ker tedaj ni bilo zadosti možnosti za savinjsko lesno trgovino v Za- savju, pa tudi ne naprej na Hrvaškem. Sicer spričuje savinjsko splavarstvo v 17. stoletju omemba splavarjev 1674 med spisi o desetini od splavov in desk in o vodni mitnini v gornjegrajskem arhivu, omemba mere »flos« 1693 prav tam, omemba na istem mestu, da so se 1693 prodajali splavi po okoli 10 petakov in več, in pa omemba na istem mestu, da se je 1693 pobirala lesna mitnina na »vodi Dreti«, pri Vrbovcu, ne da bi bilo zanesljivo ugotovljeno, kdaj je bila ta desetina vpeljana. V 18. stoletju so iz prvih desetletij sporo- čene nekatere nadrobnosti, ki osvetljujejo posamezne prvine v takratnem splavarje- nju. Tako je 1715 v gornjegrajski župniji potrjen priimek Flosar, ki vnovič spričuje, da so se posamezniki ukvarjali s splavar- stvom v tolikšni meri, da se jih je prijel ustrezni priimek. L. 1719 je zap>isano, da so prihajali savinjski splavi do Celja, ki je torej pomenilo eno njihovih končnih postaj. Istega leta, 1719, je v Celju ponovno nave- dena lesna enota ali mera »flos«. Nadalje so 1719 na Savinji nekajkrat omenjeni fludri, tj. v obliki nekakšnega jezika podaljšani deli jezov, ki so postopoma znižani in s tem odpravljajo strmi slap vode in ki rabijo pra- viloma samo za splavarjenje, Z drugimi be- sedami: posamezne sestavine jezov so bile tedaj prirejene za vožnjo splavov. Vožnja splavov do Celja je zopet izpriča- na istega, 1719. leta, ko je prav tako sporo- čeno, koliko let so se takrat posamezni spiavarji ukvarjali s to dejavnostjo: v zapi- sniku ob regulaciji Savinje, ko so nastopali kot priče tudi nekateri spiavarji, je zapisa- no, da so nekateri od njih splavarili tudi več ko 60 let; za nekega ljubenskega splavana (Janžeta Kamenatnika) pa, ki zanj niso na- tančno vedeli, koliko je star (zapisali so, da ima »čez 90 let, da je star do 100 let«), je bile rečeno, da vozi »od mladosti kot splavar pc Savinji«. Vsaj od srede 17. stoletja naprej sc se potemtakem posamezniki bolj ali man; nepretrgoma ukvarjali s splavarjenjem m Savinji. V omenjenem zapisniku je tudi š€ navedeno, da so imeli nekateri gospodarj (lastniki) deloma po več splavov. V zvezi z desetino so 1731 izpričani spla varji z Ljubnega, iz Radmina, Juvanja Okonine, Grušovelj, Šentjanža in Pobrež ki so bili tedaj očitno kraji z razmeromž razvitim splavarstvom. Hkrati je sporoče no, da je splave včasih raztrgalo. Te vrst« nezgode so izpričane posredno tudi pozne je, 1787 v Gradcu, ko se ob tem omenjajo š< zadevne poškodbe na mostovih in varnost ni ukrepi. Proti sredi 18. stoletja so viri o savinj skem splavarstvu čedalje pogostnejši, obe nem pa kažejo, kako so se dotlej podaljšal« njegove vožnje. Od tega časa naprej je na mreč vse večkrat in neposredno izpričalo da so savinjski spiavarji vozili na Hrvašk* in v Slavonijo. Takšno splavarsko dejav nost natančneje razlaga neki dopis »Žagar skih in splavarskih mojstrov... gornjegraj skega samostana« (tj. iz splavarskih kraje' na ozemlju gomjegrajskega gospostva ljubljanskemu škofu Herbersteinu 1779. ^t. 30 - 28. julij 1982 NOVI TEDNIK - stran 11 VAŠA STRAN POZNA POPRAVILA Na dosedanjih sejah dele- gacij SIS za samoupravno stanovanjsko skupnost, na zborih občanov in ostalih or- ganov, tako v krajevni skup- nosti kot v delovnih organi- zacijah, pa tudi v javnih ob- čilih je bilo že večkrat po- stavljeno vprašanje, nepra- vočasnega in malomarnega izvrševanja popravil, ki jih Samoupravna stanovanjska skupnost izvaja preko svojih pogodbenih izvajalcev del. I Da to drži, smo v naši dru- žini že večkrat čutili na lastni koži, ko so bila popravila izvršena šele po večkratnih urgencah in po preteku pre- cejšnjega časa od naročila. Ker imamo tokrat pro- 'blem, ki presega že vse meje, se odločam, da od Samo- upravne stanovanjske skup- nosti javno zahtevam poja- snilo, če mislijo tudi v pri- hodnje s sredstvi, ki jih za tovrstno dejavnost odvaja- mo delavci, tako neučinkovi- to poslovati. Zakaj gre? 11. junija 1982 so na zahtevo stranke, ki bi- va nad nami, delavci po nalo- gu Samoupravne stanovanj- jske skupnosti izvrševali po- pravila dotrajanih cevi. Ker pa so to delo opravljali tako, da je od udarcev odmevalo I po celem bloku, ni čudno, da ise je strop nad nami zrušil, in to le nekaj trenutkov po tem, ko smo po naključju zapusti- li kopalnico, v katero je od- I krušen del stropa padel. Ni- kogar ne obtožujemo, žal pa se je to zgodilo. Nezaslišano na je, da vse do 2. julija nihče vsaj zasilno popravil stro- pa - kljub urgencam na Sa- moupravno stanovanjsko skupnost in kljub opozori- lom in prošnjam delavcem, ki so v tem času v bližini po- pravljali oziroma so bili v bližnjem bifeju. Kaže, da mora preteči pre- cej časa, da je, morda, popra- vilo le dokončano. Ker pa se takšen odnos ne nanaša sa- mo na nas, ampak imajo takšne pripombe tudi bližnji sosedi, sem toliko bolj pre- pričana, da je ta problem tre- ba čimprej rešiti. Kdo pa dandanes lahko cel mesec dežura doma in čaka, da bo morda le kdo prišel izvršiti popravila? ANITA ŽOHER Celje UREDNIŠTVO: Strinjamo se, da gre za malomarnost in slabosti v poslovanju ali Samouprav- ne stanovanjske skupnosti ali pa njenih pogodbenih izvajalcev del. Zagotovo vam ob napol porušenem stropu ni prijetno. Upajmo, da bo tole javno vprašanje, ki smo ga že pred objavo posredovali tudi Samo- upravni stanovanjski skup- nosti kmalu dočakalo odgo- vor. Četudi ta ni tako po- memben, kot popravilo po- rušenega stropa. STANOVANJSKA SKUPNOST ODGOVARJA Takole je bilo s popravi- lom stropa kopalnice pri to- varišici Aniti Zohar na Tru- barjevi 16: Pogodbeni izvaja- lec »Sigma« - Žalec je izvajal intervencijska dela dne 12. 6. 82 na kanalizacijskih odtoč- nih vodih v kopalnici nad stanovanjem tov. Žohar. Pri dolblenju odtokov je zaradi udarcev odpadlo ca. 2 m^ ometa. Že v prvih dneh me- seca julija je izvajalec popra- vil omet na stropu kopalni- ce. Ker je primerno, da se pred beljenjem strop orimer- no osuši, bo v skladu z dogo- vorom s tov. Žohar, beljenje izvršeno v tem tednu. Delo na intervencijah so takšne narave, da zahtevajo takojšnje popravilo, sestav- ljajo jih pa zelo različna opra- vila od inštalacijskih, pečar- skih, gradbenih, pleskarskih del itd., ki se tudi zaradi sa- me narave dela ne morejo odpraviti v nekaj dneh. Na- vedena problematika se zao- stri še posebno v času letnih dopustov. Strokovna služba Samou- pravne stanovanjske skup- nosti zato zahteva boljšo or- ganizacijo dela pri izvajalcih vzdrževalnih in intervencij- skih popravil ter zaostruje odgovornost. Vodja delovne skupnosti, dipl. kom. ing. IVAN PFEIFER PRITOŽNE KNJIGE V AVTOBUSE Skoraj vsepovsod imamo že vpeljane pritožne knjige. Sprašujem se, zakaj ne tudi v avtobusih. Zamisel .se mi je utrnila 15. julija, ob 14. uri in 25 minut na Izletnikovi po- staji v Celju. Takrat so tam čakali potniki, namenjeni v Dobrno. Vljudno so spraše- vali šoferja avtobusa, kdo in kdaj bo sprejel prtljago. Šo- fer je odgovarjal, da on s tem nima ničesar. Ker pa ga neka oseba, ki ne govori sloven- sko, ni razumela, je vprašala isto njena gostiteljica. Šofer je odgovoril z vprašanjem, če razume jugoslovansko. Ker ga spet ni razumela, je vsa zbegana ponovila vprašanje. Šofer jo je to pot vprašal, če zna arabsko. Ker nespora- zum še ni bil odpravljen, jo je vprašal, če naj ji odgovori albansko. Na vse to seveda tudi ostalim ni bilo vseeno. Začeli smo godrnjati. Take- ga šoferja na progi v Dobrno ne rabimo. Saj naši redni šo- ferji in sprevodniki še zdaleč niso takšni. Zato nas vsako podobno ravnanje preseneti in razjezi. In da bodo pri Izletniku vedeli, za katerega šoferja gre, naj zapišem, da je imel avtobus registrsko številko CE 666-19. Izletniku predlagamo, naj na rednih avtobusnih progah uvedejo pritožne knjige, saj bi s tem delovna organizacija lažje ugotavljala, kdo od zaposle- nih dela Izletniku slabo uslu- go in slab vtis. Pritožno knji- go bi lahko imel sprevodnik, strani v njej pa naj bi bile potrjene z žigom organa, ki jo izdaja in nadzoruje. Takš- ne pritožne knjige bi lahko redno nadzirali zaposleni kontrolorji. JOŽE JEZERNIK UREDNIŠTVO: Pobuda bralca je tu. Brž- kone na mestu in dobra. Izletnik bi podobne knjige pritožb in pohval kaj lahko uvedel. Za dobro ime delov- ne organizacije bi to bilo koristno. Upamo, da bomo od pristojnih pri Izletniku izvedeli, kaj mislijo o tej pobudi in jih zato tudi vabi- mo, da na pismo odgovorijo v eni od prihodnjih številk. ZŠAM ODGOVARJA Odgovarjamo na vprašanje bralca, ki je bilo objavljeno 6. maja in ki je zadevalo de- javnost našega Rent-a-cara. ZSAM ima poleg svoje de- javnosti registrirano tudi de- javnost Rent-a-car, ki poslu- je vsak dan od 6. do 19. ure in ob sobotah od 6. do 12. ure. Rent-a-car je namenjen vsem pravnim in fizičnim osebam. Žal pa 22. 4. stranki, ki se je v rubriki Pisma zato pritožila nismo mogli ustre- či, ker ta dan ni bilo na raz- polago nobenega vozila. Za- to se tudi opravičujemo. Pri- ložnost izrabljamo zato, da javnost obvestimo, da ima- mo trikrat večje povpraš,eva- nje kot vozil na razpolago. Vendar se položaj iz dneva v dan izboljšuje in prepričani smo, da bomo v prihodnje lahko zadovoljili potrebe ve- čih strank. Vsem tistim pa, ki so bili z uslugami naše Rent-a-car dejavnosti zado- voljni želimo še vnaprej sreč- no in varno vožnjo. ZSAM CELJE VLOČAH SO SKLENILI IN STORILI ZA MALO CVENKA - MALO MUZKE Je tradicionalni kmečki praznik v zatonu? Najprej od nikoder nobe- nega vabila, kakršnih smo bili v uredništvu leta vajeni, potem pa na vsej poti nobe- nega plakata, razen za kova- ški piknik na Rogli. Uro pred začetkom je bilo v Lo- čah komaj kaj več ljudi kot ponavadi ob praznikih ali nedeljah. Iz preteklosti ra- zvajen obiskovalec je moral ob tem pomanjkanju vneme, pa tudi zanimanja občinstva zaslutiti, da je v tem grmu tudi kakšen zajec?! In je! Toda o tem na koncu. Kmečki praznik se je začel s povorko. Bila je hudo krat- ka, da so ljudje venomer po- gledovali za ovinek, če se le ni kje pretrgala, pa njen do- bršnji del še pride. Toda kar je šlo mimo je bilo vse. Na nekaj vozovih so poka- zali mladi in tudi starejši ne- katera kmečka opravila. S hudomušnostjo so dekleta s plevijo (čiščenjem) poljščin opozorile na pomanjkanje škropiv, ki so leta sem nado- meščala naporno delo. Pred- stavili so se še tesarji, rezbar- ji, menda tudi lončarji. Vmes pa so fantje poskrbeli za ša- ljive vložke, brez kakšne et- nografske vrednosti; z ubež-^ nim pujsom in »šprajcasti-* mi« voliči) vse so igrali fantje in prožili obilo smeha. No, motilo to ravno ni preveč, še manj pa bi, če bi bilo več paše za oči ob večjem številu resno zastavljenih prikazov ljudskih običajev in izumira- jočih kmečkih obrti ter del. Nekaj kmečkih žena se je postavilo s svojimi okusnimi kulinaričnimi izdelki, šlo je bolj za jedila, ki prihajajo na mizo ali v jerbasu na polje ob večjih kmečkih opravilih. Loče, pomaknjene proti vzhodu, so seveda območje, kjer gibanica ni tujek. Sledila je veselica v »reži- ji« društva MARJAN RAB, ki je storilo, kolikor je pač moglo s svojim aktivnim članstvom, saj se je tajnik Martin Pukl vneto ukvarjal s čevapčiči. In v pogovoru z njim dobimo odgovor na marsikaj: V dvanajstih letih, da se pesem brez novih spodbud in oživitev izpoje. Običajev sicer ni moč spreminjati, da se jih pa z novimi prijemi ve- dno znova obnavljati. Pose- ganje k še starejšim virom, k redkejšim izročilom terja več sredstev. Nadalje. Društvo naj bi bi- lo organizator prireditve, go- spodarstvo, predvsem go- stinstvo pa naj bi poskrbelo za telesni blagor obiskoval- cev. No, tudi to je že bilo, toda gostinci so vselej odšli kot trgovci z novci in izvajal- ci programa so se zastonj pe- hali in zbobnali publiko na kup. (Mimogrede, to ni samo loška posebnost). Takšna je ta reč, začrtana že v naslovu, da je za malo denarja pač malo muzike. Je že tako, da cigan, ki svojega medveda sem in tja tudi ne nahrani, ne bo z njim dolgo tancal po sejmih. In če so prireditelji, ki skr- bijo za celoletni kulturni utrip Loč in širšega zaledja, na tej prireditvi pokrili vsaj stroške, vključno z ansam- blom domačih viž. Ce je kak dinar obvisel v pajčevini društvene blagajne, potem po starem kmečkem običaju zaokrožimo vso reč z: ne daj bog hujše nesreče! JURE KRASOVEC To sicer ni prikaz običaja, marveč nekoliko pustna kritika sedanje energetske krize, ko bodo morali traktorje na nafto zamenjati spet voliči na senen pogon. PRIREDITVE POKRAJINSKI MUZEJ Pokrajinski muzej je odprt vsak dan od S. do 12. uije. ob sredah tudi v popoldanskem času do 14. do 16. ure, za obisko- valce pa je zaprt ob ponedeljkih. Ogledate si lahko stalno razstavo, ki prikazuje kulturno-zgodovinske spomenike, ar- heološko razstavo in rimski lapidarij. KNJIŽNICA EDVARDA KARDEUA v Knjižnici Edvarda Kardelja je odprta razstava z naslovom Naredi sam. Razstava je v avlah osrednje knjižnice na Muzej- skem trgu. Ogled je možen vsak dan v času, ko knjižnica posluje za bralce, razstava pa bo odprta do 1. septemra. ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI v Šempetru v Savinjski dolini sta odprta za ogled oGa turi- stična objekta, jama Pekel, edina jama na Štajerskem območju z bogatim kapniškim okrasjem in Rimska nekroEM>la s po- membnimi spomeniki iz rimske dobe. Ogled je mažesa vsak dan od 8. do 18. ure. Pri obeh turističnih objektih, je oegania- rana vodniška služba. KINO VOJNIK v kinodvorani v Vojniku bodo predvajali v nedeljo, 1. avgu- sta ob 17. in 19.30 uri predvajali film Osmi potnik. LIKOVNI SALON CELJE v likovnem salonu v Celju razstavljajo člani društva obliko- valcev iz Celja. Razstavljalci predstavljajo dela s psodročja in- dustrijskega, grafičnega in modnega oblikovanja, razstava pa o odprta do 1. avgusta. AVLA HOTELA RUBIN ŽALEC v avli hotela Rubin v Žalcu razstavlja slikar Adruin Eirvatin olja z motivi istrskih vasi pod skupnim naslovom Istrski ka- men na obali Savinje Razstava bo odprta do 30. julija. V soboto, 31. julija ob 10. uri pa bo v avli hotela otvoritev razstave slikarskih del slikarja Srečka Škoberneta. Ob otvori- tvi bo s kratkim glasbenim programom nastopil Andrej Kores. Razstava bo odprta do konca meseca avgusta. KINO ŠMARJE PRI JELŠAH v kinodvorani v Šmarju bodo predvajali danes ob 20. uri hongkonški akcijski film Celic Saolina, jutri, v petek, 30. julija bo prav tako ob 20. uri na sporedu ameriška komedija Kaj se dogaja, ko otroci odrastejo. V soboto, 31. julija ob 20. uri in v nedelljo, 1. avgusta ob 18. uri pa bo na sporedu švedski erotični film Ljubezenski vrtiljak. RAZSTAVNI SALON ROGAŠKA SLATINA Delavska univerza Rogaška Slatina je pripravila v sodelova- nju s Kulturno skupnostjo Šmarje razstavo keramike avtorjev Aljoše in Gorazda Sotlarja. Otvoritev razstave je bila v toc^ 27. julija, odprta pa bo do sredine meseca avgusta. ŠKOFCE PRI RIMSKIH TOPLICAH v nedeljo, 1. avgusta bo ob 14. uri v Skofcah pri Rimskih toplicah prireditev, na kateri bodo prikazali stare kmečke običaje ob žetvi žita. Naporno delo ob žetvi bodo s svojim nastopom popestrili moški pevski zt>or in ansambel društva. CELJSKE POLETNE PRIREDITVE Prihodnji teden v petek, 6. avgusta bo ob 18. uri na odprtem odru na Tomšičevem trgu nastopil narodno zabavni ansambd Toneta Videča. ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA v restavraciji Pošta je vsak večer razen ob ponedeljkih od 19.30 do 24. ure, ob četrtkih pa od 16. do 21. ure plesna glasba, v kavarni hotela Donat pa je vsak večer klavirski koncert razen ob torkih. Na izletniški točki Bellevue pa bo kot vsako nedeljo že tradicionalni piknik od 15. do 21. ure. ZDRAVILIŠČE DOBRNA Na piknik prostoru zdravilišča Dobrna kx> danes od 1630 od 16. do 23. ure družabno srečanje, ki bo v primeru slabega vremena v dvorani Zdraviliškega doma s pričetkom ob 20. urL Jutri, v petek ob 20. uri bo v dvorani Zdraviliškega doma koncert moškega pevskega zbora KUD Kajuh iz Dobrne in nastop folkorne skupine tega društva. PLEŠIVEC NAD TITOVIM VELENJEM Krajevna skupnost Plešivec in Turistično društvo Titovo Velenje pripravljata v nedeljo, 1. avgusta ob 10. uri i^i kmetu Stumpflnu na Graški gori V. kmečki praznik. V prireditev so vključena tekmovanja grabljic, žanjic, koscev, pomerili se bodo pri različnih gozdarskih delih in točenju medu, pripravili pa bodo tudi razstavo domačih jedi. FLOSARSKI BAL NA LJUBNEM Turistično društvo Ljubno in Krajevna skupnost Ljutmosta organizatorja 22. tradicionalnega Flosarskega bala. Osrednja prireditev bo v nedeljo, 1. avgusta, s prireditvami pa bodo pričeli že danes s športnimi tekmovanji, jutri bodo odprli razstavo slikarskih del likovne sekcije ŽPD France PreSeren iz Celja in lesorezov domačega likovnega amaterja Zdravka Tr- bovška iz Ljubnega. S športnimi in kulturnimi prireditvami bodo nadaljevali tudi v soboto, ko bo ob 20. uri Večer folklore in domačih pesmi. TEKMOVANJE AKTIVOV MLADIH ZADRUŽNIKOV v soboto, 31. julija bo popoldan v Grižah t^unovanje akti- vov mladih zadružnikov v različnih kmečkih opravilih in neka- terih zabavnih igrah. v FIESI SO TUDI GRIŽANI Vrli upokojenci iz Griž so pred leti v svoje oitrilje prevzeli Montanin počitniški dom. Na sliki vidimo delček skupine, kije tu preživljala svoj dopust. Sem prihajajo v glavnem upokojenci iz Griž in Braslovč, radi pa sprejemajo tudi mlade ljudi. Nežka Regoršek in Marija Romili morata včasih pripraviti tudi po petdeset obrokov na dan. Vstajata ob petih zjutraj, spanje pa je na vrsti od desetih ali enajstih zvečer naprej. Naporno in zahtevno je delo vseh kuharic v počitniških domovih, najbolj pa so zadovoljni, če vidijo, da gostje znajo ceniti njihovo delo in so tudi ono zadovoljni. V NOVEM GRADU V avtokampu v Novem gradu ima počitniške priko- lice tudi Železarna iz Štor. Ob našem obisku so v eni izmed treh prikolic prega- njali popoldansko pripeko Galufovi. Mama in Ivan Ga- luf sta se kar pustila slikat, žena Angelca pa se je skrila. Galufovi so v Novem gradu zadovoljni tudi zato, ker ima- jo druščino poznanih ljudi. Precej hrane so prinesli s sa- bo, sicer pa je založenost v Novem gradu odlična. Tako so povedali tudi delavci, ki letujejo v prikolicah Merksa in tovarne nogavic s Polzele ter aranžerji Tkanine. V MEDULINU TUDI POLUTNIKOVI Z LJUBEČNE Kar težko bi bilo našteti vse organizacije združenega dela s celjskega območja, ki imajo prikolice v avtokampu v Medulinu pri Puli. Med nji- mi je tudi Ljubečna. V eni izmed njenih prikolic smo zalotili družino Polutnik. Povedali so, da je založenost v kampu še kar dobra, seve- da, če gredo v trgovino zgo- daj zjutraj. Kasneje nekate- rih stvari zmanjka. Tudi med delavci Ljubečne je precj za- nimanja za letovanje, zato se menjajo na sedem dni. Za se- dem dni bivanja v prikolici plačajo 1400 dinarjev. Samo s sanitarijami v kampu niso bili najbolj zadovoljni. Z me- som niso imeli težav, ker so ga pripeljali s sabo. DELAVCI EMA V CRIKVENICI Tale posnetek smo napra- vili na plaži, ki jo ima zraven počitniškega doma Emo. Vsi, ki so prišli letovat v ta kraj so bili zadovoljni, neko- Uko manj pa s cenami, saj je bilo treba za dan letovanja za eno osebo plačati 480 dinar- jev. V primerjavi z ostalimi počitniškimi domovi je to kar precej. Zaradi odlične hrane in ustrežljivosti kuhar- ja in kuh£uic Nikole Pralija, Irene Pilko in Milene Zalo- kar ter prizadevnost uprav- nice Jožice Dimec, ki za vsa- ko izmeno poskrbijo tudi za izlet na otok Krk, pa so se gostje v Emovem počitni- škem domu odlično počutili. NAŠI DELAVCI OB MORJU DOIuml VEDNO BOUCi Letos letuje ob morju prav Prejšnji teden smo obiska- li številne kraje ob naši obali. Namen obiska je bil v tem, da vam vsaj malo pričaramo vzdušje, ki vlada ob obali in še zlasti v tem, da zapišemo, kako svoj dopust preživljajo delavci z našega območja. Za dopuste v počitniških domo- vih in v kampih, kjer imajo naše organizacije svoje pri- kolice, se odloča vse več de- lavcev. To je tudi razumljivo, saj je to najcenejša možnost, da ljudje preživijo dopust ob sinjem Jadranskem morju. Nemogoče je bilo v nekaj dneh obiskati vse kraje, kjer preživljajo dopust delavci z našega območja, zbrani utrinki pa bodo vendarle da- li vsaj približno sliko o tem. Ni ga kraja, kjer ne bi nale- teli na človeka, ki ga pozna- mo. Na otoku Pagu in še zla- sti v Novalji je tako kot bi šel po celjskih ulicah. Sami zna- ni obrazi. Tako je tudi na Krku, pa na Cresu, v Crikve- nici, na Rabu, v Biogradu na moru in ob vsej istrski obali. V Medulinu najdemo največ avtomobilov s celjsko ozna- ko, skoraj takšna je slika v kampu v Novem gradu. O Piranu in Fiesi pa tako ali tako ni treba posebej govo- riti. Tisti, ki dopust preživljajo v kampih so letos potegnili nekoliko krajši konec. V pre- nekaterem kraju se je zgodi- lo, da ni bilo dovolj mleka in mesa, ponekod pa so bile te- žave tudi z oskrbo s kruhom. Nič ni pomagalo - in tudi ti- sti najbolj zaspani so morali navsezgodaj v vrsto v trgovi- ne ter čakati. Nekateri so imeli srečo in celo kaj dobili. Odlična pa je na primer zalo- ženost, seveda, če izvzame- mo kavo, v Poreču in Novem gradu. Se najmanj sivih las z oskrbo so imeli v počitniških domovih, kjer so z oskrbo- valci sklenili pogodbe, tako da kakšnih posebnih težav z dobavo hrane in pijače nik- jer ni bilo. Tokrat smo obiski ske otroke v njihoveil v Baski na otoku Ki so tudi prikolice Zar grada, počitniška Hmezada in Ema v C ci, avtokamp v Mj kjer imajo med dru kolice Etol, Ljubei rea. Javne naprave I Cinkarna, Tim Lašk( Vranskega, Remoni Dravinjski dom iz skih Konjic in še I naštevali. V avtokj Novem gradu so po prikolice Merxa, Zg vinjske kmetijske za Mozirja, tovarne nd Polzele, Vrtnarstva Železarne Store in m samoupravnih in TUDI LETOS SO BILI PREBOLDSKI OTROCI V : PIRANU Že 16 let odhajajo otroci iz Prebolda na počitnice v Piran. Stanujejo v tamkajšnji osnovni šoli. Za deset- dnevno letovanje plačajo starši po 1900 dinarjev. Letova- nje organizira preboldsko DPM v sodelovanju z osnovno šolo, občinsko organizacijo DPM in ob podpori tekstilne tovarne. Na sliki vidimo skupino najmlajših, ki smo jo zalotili v eni izmed ozkih piranskih ulic. VELIKO DELAVC HMEZADOVEMU V Hmezadovemu škemu domu v C t se bo tudi letos zvrS cej delavcev. Penzit 480 dinarjev, ker pi re Hmezadove deli ganizacije regresiri sto vanje v tem do mi jo delavci le okroi narjev na dan. TuC domu je hrana odli pra vljajo pa jo Lizi* Marija Vidmajer ii Tkalec. Prijazne žei kmalu osvoje si vseh gostov. Izment zadovem domu se vsakih sedem dni, pride na vrsto za I čim več delavcev, med drugim tudi za letovanje na Upravnik doma V< zenšek (na sliki) pt oskrbo ni nikakršni DRINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOT GOSTE im ljudi kot prejšnja leta ikupnosti, pa verjetno to še idaleč ni vse. V Piranu imajo ivoje počitniške domove lekstilna tovarna Prebold, lovarna , nogavic s Polzele, pip iz Slovenskih Konjic, Ki- ^opodjetje Celje, v Fiesi pa ^elenjski rudarji in upoko- jenci iz Griž, med tem ko je fvtokamp tako rekoč Celje v pialem. Mnogi od naštetih imajo počitniške domove in prikolice tudi drugod. Hme- fad na primer na Rabu, tek- stilna tovarna v Biogradu na poru, polzelska tovarna no- gavic v Fazani pri Puli, v Po- feču in Rabcu. Natančnih podatkov, kje vse lahko letu- jejo delavci s celjskega ob- [nočja nimajo niti na občin- skih sindikalnih svetih. Mir- no pa lahko ugotovimo, da letos, kljub bolj težkim ča- Jom, letuje na morju prav to- iko naših ljudi kot prejšnja eta. Žal tega ne moremo tr- diti za tujce. Predsezonsko pomanjkanje bencina, po- manjkanje kave, mesa in mleka, dolga čakanja na mej- nih prehodih in nikjer tujih časnikov in revij ter morda še cene so precej zavrli pri- hod tujih turistov. Delno od- pravljanje teh napak v glavni sezoni pa je bilo tudi prepoz- no. Ker marsikje peša še se- daj oskrba z mesom in mle- kom, se lahko upravičeno vprašamo, kako bo šele pri- hodnje leto. Kot kaže se tega vse bolj zavedajo tudi turi- stični delavci ob morju in domači gostje so vse bolj dragoceni. Celo kampanja proti počitniškim domovom se je polegla. Se pred leti so se jih marsikje skušali otre- sti ali pa so jih jemah kot nujno zlo. Nekaj vtisov smo zbrali v sredinskih straneh današnje številke Novega tednika, materiala pa je toliko, da ga bomo uporabili tudi v na- slednjih številkah. JANEZ VEDENIK MED CELJSKIMI ŠOLARJI V BASKI NA KRKU V celjskem domu v Baski na otoku Krku se vsako leto zbere precej osnovnošolcev iz celjske občine. V izmeni, ki se danes vrača v Celje, je bilo 133 otrok. Z njimi so bili vzgojitelji, pedagoški vodja, kuharice, zdravnik Milan Bekčič in medicinska sestra Katja. Pedagoški vodja Dragica Marčičeva nam je povedala, da je delo vzgojiteljev precej DoiJ naporno in odgovornejše kot lani, saj pride na enega petnajst otrok. Varčevanje pri tem v stabilizacije prav gotovo ni upravičeno. No, kljub vsemu z otroci ni bilo težav in kot nam je zatrdil zdravnik Milan Bekčič, je bilo zdravstveno stanje otrok ves čas odlično. Posamezne izmene ostajajo v Baski po 14 dni. Pet obrokov na dan, bivanje, varstvo in prevoz stane nekaj čez 3000 dinarjev. Ni čudno torej, da za tovrstno letovanje vlada veliko zanimanje. PREBOLDCANI IN POLZELANI Na slikah so tisti, ki skrbijo za prijetno počutje gostov iz tovarne nogavic na Polzeli in tekstilne tovarne Prebold. V polzelskem domu so to Slavica Gorjup, Zlatko Hren, Marija Majhenič in Marija Horvat, v preboldskem pa Malči Babic, Terezija Vegelj (ta prihaja v Piran že trinajst let). Dragica Satler in Bernarda Golavšek. Polzelski delavci morajo na dan plačati 300 dinarjev, preboldski pa 220 dinarjev. V polzelskem domu se menjujejo vsakih sedem in deset dni, v preboldskem pa vsakih deset dni. V obeh domovih so z oskrbo zelo zadovoljni. (RUDARJI V FIESI V Fiesi imajo svoj dom tu- velenjski rudarji. Po na- pornih bitkah za izpolnitev plana izkopa črnega zlata, so Počitnice ob morju skorajda obvezne. V PRIHODNJIH ŠTEVILKAH NOVEGA TEDNIKA bomo še pisali o naših obiskih na morju. Podrobneje bomo predstavili nekatere počitniške domove in go- ste v njih ter še druge, ki smo Jih zalotili ob naši obali. LAŠKO PIVO ZA ŽEJO V počitniških domovih or- ganizacij s celjskega območ- ja lahko dobite tudi laško pi- vo. Tovornjak, naložen s pi- vom iz te tovarne pa smo vi- deli tudi na poti na otok Cres. INGRADOVE IN ZARJINE PRIKOLICE NA KRKU V kampu v Baski imata svoje prikolice tudi Ingrad in Zarja iz Petrovč. V Zar Ji- nih prikolicah smo zalotili tudi Braneta Hribarja, Joži- co Zakelšek in sina Jerneja Hribarja. Mlada družinica Je ob našem obisku pravkar pospravljala stvari. Domov so se namreč vračali pred- časno. Brane in Jožica na- mreč nista bila zadovoljna, saj sta povedala, da je izre- dno težko priti do mesa in mleka, da sta sadje in zele- njava draga in da tudi vre- me ni bilo pretirano sončno. Jezilo ju Je tudi to, da so bili hladilniki v kampu pokvar- jeni. Nikdar več v Baško, sta dejala. Ostoje in Ida Fo- dič, ki sta preživljala do- pust v Ingradovih prikoli- cah pa sta kljub vsemu bila zadovoljna in jima je bilo v Baski prav všeč. I - Ob RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOT 14. stran - NOVI TEDNIK Št. 30 - 28. julij 1982 ODKUP PŠENICE v CELJSKI REGIJI PŠENICA JE IN PROSTOR Načrtovana proizvodnja bo dosežena v novih Merxovih silosih v Trnovljah poteka te dni množičen odkup pšenice. Kmetje-zasebniki, pa tudi predstavniki občinskih Za- drug celjske regije, lahko v času od šeste pa do dvain- dvajsete ure dovažajo pšeni- co. Odkup imajo urejen na več načinov. Tako lahko kmetje, seveda pa tudi druž- beni sektor, menjajo pšenico za koruzo, tukaj je všteta ra- zlika v ceni, ki jo dobijo do- plačano, pšenico lahko me- njajo za moko, seveda pa se lahko poslužijo tudi denar- nega plačila. Cene pšenice za letino 1982 so določene v Uradnem listu št. 38 in velja- jo za vsa odkupna mesta v državi enotno. Tako se pše- nica plačuje po kakovosti, ki jo glede na vsebovane pro- teine in sedimentacijo, dolo- čijo v laboratorijih Merxovih silosev. Za pšenico, ki sodi v prvi kakovostni razred, je ce- na po kilogramu 12 dinarjev, tista pšenica iz drugega ka- kovostnega razreda se plaču- je po 11 din in za pšenico, ki sodi v tretji kakovostni ra- zred dobijo proizvajalci 10 dinarjev, K enotni ceni pa se prišteje še premija, ki znaša 1 dinar pri kilogramu, in do- plačilo Žitno predelovalnih organizacij, ki znaša dodat- nih 50 par. Do sedaj so v Merxovih si- losih vskladiščili že 1300 ton pšenice, ki jo morajo pred- hodno seveda sušiti v sušil- nicah, saj je letošnja pšenica zaradi neugodnih vremen- skih razmer precej vlažna. Z dograditvijo štirih novih si- losov. ki_ so Jiajco za SQZQ Merx, kot tudi za TOZD Mli- narsko predelovalne indu- strije, izreden razvojni uspeh, so pridobljene za celj- sko regijo nove skladiščne površine. S tem bodo odpad- li transportni stroški, ki so v prejšnjih letih zaradi skladi- ščenja v Zrenjaninu in Som- boru predstavljali kar pre- cejšen znesek. Zaposleni v Žitnih silosih predvidevajo, da bo načrtovana količina pšenice, t. j. okoli 3000 ton, dosežena, če ne celo preseže- na. Tudi v tem so vidni rezul- tati načrtnega dela predstav- nikov SOZD Merx in seveda tudi kmetijskih pospeševal- cev, ki so v današnjem boju za hrano našli najprimernej- šo pot, pot, ki je obrodila za- dovoljive uspehe. ivana fidleb Takole pa se trudijo delavci Merxovih silosov, da bi bila pšenica čimprej vskladiščena 'ID, da bi odkup potekal usklajeno. KUMARICE NAMESTO HMELJA Kmet Leopold Vrečar iz Ločice 25 pri Polzeli se je že pred osmimi leti odločil, da bo namesto hmelja začel gojiti kumarice in koruzo. Trenutno ima kumarice na 20 hektarih zemlje. V letošnjem letu pričakuje pridelek okoli pet ton kumaric različnih kvalitet od prve do četrte kvalitetne stopnje. Leopold Vrečar sicer sodeluje s tovarno Eta v Kamniku, ki mu odkupi domala ves pridelek. Torej v Savinjski dolini ne uspeva samo »zeleno zlato« hmelj, temveč tudi »sladke« (po denarju) kumarice! TV - Foto: L. OJSTRSEK OD KRPANOVE KOBILICE DO LIPICANCEV PREPOROD KONJEREJE? V SOZD Merx načrtuje/o rejsko središče Levstik je Krpanovo kobi- lico vtisnil v našo mladostni- ško zavest, tudi ni naključje, da so stari Rimljani na ozem- lju današnje Lipice zgradili hram bogu Diomedu-zaščit- niku konj, saj so se v tistih starodavnih časih prav konji s tega območja nadvse ime- nitno obnesli tudi v arenah rimskih koloseumov. Stari Slovani se brez konj najbrž ne bi preselili iz stare domo- vine in Finžgarjev mladec Iz- tok je na svojem, iskrem ko- njiču v dvoboju pred Teodo- rinimi očmi nadvse preprič- ljivo premagal njenega po- veljnika. Slovanskih narodov usoda je na veliko povezana s ko- nji, v bojih proti Turkom so Sinjani premagali vojake turške paše Mohameda in v spomin na to bitko se je ohranila viteška igra Sinjska alka. Žalostne usode včasih učinkovite poljske konjeni- ce pa se spominjamo iz za- četkov II. svetovne vojne, ko so Poljaki na konjih s sulica- mi nemočno jurišali na oklopne Hitlerjeve horde... NOB in revolucije brez ko- njev si ni moč zamisliti. Pa pustimo ta sprehod v zgodovino, ki je bila ves čas zaznamovana s človekovim velikim prijateljem - ko- njem. Dejstvo je, da smo v preteklosti konjerejo zane- marili skoraj do tragičnih posledic, celo Lipico nam je rešil predsednik Tito. Tudi na Celjskem se obeta- jo boljši časi za konjerejo, saj je na tem območju, še pose- bej razvita konjereja hladno- krvnih Norikov, bolj v obči- nah Celje in Šentjur, pa manj v laški in konjiški občini. V SOZD MERX Celje so se lotili oživljanja konjereje, določili za nosilca Kmetijsko zadrugo Celje, ki si obeta v petih letih organizirati rej- sko središče z 80 do 100 rej- skimi kobilami. Kobile naj bi letno dajale med 60 in 70 žrebet za pleme, šport, obrambo in tudi meso. Ciljev je več, od rejskih, tu- rističnih - za jahanje in vož- njo, obrambnih in vzgojnih do športnih, saj tudi športno konjeništvo v Celju dobro napreduje. Konjeniški klub Celje s sedežem v Škof ji vasi razpolaga z osnovnimi ob- jekti, vendar bi bilo treba za potrebe turistično-rekreativ- nega jahanja s kakšnimi 50 živalmi, v okolici Šmartin- skega jezera s povezavo iz Škofje vasi, urediti lažjo in tudi težjo jahalno stezo, po- večati za ježo in vožnjo nekaj poljskih in gozdnih poti, medtem, ko bi športno jaha- nje ostalo v Skofji vasi. Za potrebe SLO naj bi iz plemenske vzreje bilo na raz- polago kakšnih 60 konj, ko- nji pa bi bili lahko pri kme- tih-kooperantih, ki imajo z njimi posebno veselje in po- goje za vzrejo in šolanje. Konjeniški klub Celje nosi. zastavo pri šolanju kadrov, zlasti mladine, posebno skrb pa namenja tekmovalnemu športu. Že dosedanji rezulta- ti so spodbudni celo v držav- nem merilu, vendar bi si kljub za napredek pri šport- no-tekmovalnem delu moral privoščiti najmanj dva vr- hunska tekmovalna konja. Km.etijska zadruga Celje ima šest kobil lipicanske pa- sme črne barve, lahko pa bi zadruga zainteresiranim kmetom s posojili konjskim rejcem posredovala do sto kobil. Pri tem se odpirajo še nekatere gostinsko-turistič- ne možnosti ob športnem in rekreativnem jahanju v Škofji vasi, kar bi celjsko in širšo turistično ponudbo ne- dvomno obogatilo. Torej na- črti so, idej ne manjka, želi- mo si lahko le še materializi- ranih možnosti za uresniči- tev nakazanih in še drugih načrtov v zvezi z razvojem konjereje na širšem celj- skem območju. MITJA UMNIK RAKETNI »DEŽNIK« ZA KMETIJCE Bistvo obrambe pred točo je v preprečitvi naraščanja zrn toče do takšne velikosti, ki bi bila lahko uničujoča, ko toča pade na zemljo. To sto- rimo tako. da v področju oblaka s preveč ohlajenimi kapljicami (točonosna celi- ca oblaka) povečamo število kristalov ledu, na katerih se lahko zbirajo in zmrznejo preveč ohlajene kapljice. La- boratorijsko in s poizkusi v atmosferi so ugotovili, da, če se v enem kubičnem metru oblačne mase poveča število kristalov ledu (zmrzovalnih jeder) za stokrat, pri prisot- nih ohlajenih kapljicah na- stane občutno večje število ledenih zrnc z manjšim pre- merom, namesto manjšega števila ledenih zrn večjega premera. Na oblake, ki preti- jo s točo, vplivamo torej ta- ko, da odstranimo iz oblaka ohlajene kapljice predčasno s povečanjem njihovega šte- vila v obliki manjših ledenih zrnc premera do pol centi- metra, ki se pri prehodu sko- zi spodnje, toplejše zračne sloje topijo, tako da padejo na zemljo v obliki močnega naliva z drobnim in mehkim ledom. Povečanje števila le- denih kristalov v oblaku do- sežemo tako, da točonosno celico oblaka zasujemo s kri- stali srebrovega jodida ali kakšne druge snovi, ki imajo enake fizikalne lastnosti, kot jih imajo ledeni kristali. Brez srebrovega jodida v oblaku se podhlajeni vodni hlapi oprijemajo redkih zrn toče, ki se hitro debelijo, dokler s svojo težo ne prebijejo poti iz oblaka proti zemlji in pov- zročijo katastrofo. Srebrov jodid se v točonosno celico oblaka vnaša na dva načina in sicer s pomočjo raket de- lujemo na oblak s spodnje strani. Bistvo je, da rakete dosežejo zadostno višino, ta- ko da srebrov jodid razpršijo znotraj točonosne celice oblaka. Drugi način je s po- močjo letala, ki deluje z zgor- nje strani oblaka, saj ga do- besedno »bombandira« s pa- keti srebrovega jodida. Leta- lo razpršuje srebrov jodid s pomočjo posebnih genera- torjev. Oba načina imata svo- je prednosti in pomanjklji- vosti, kot bomo videli ka- sneje. Točo, ki se je v oblaku že odebelila, z raketami ali leta- lom ni moč razbiti. To pome- ni, da je potrebno delovati z raketami ali letalom tik pred pričetkom nastajanja toče. Nikakor pa se ni moč ubrani- ti pred točo, ki je nastala v oblaku že med približeva- njem hranjenemu območju, ko ga z raketami ali letalom ni rrioč doseči. Iz navedene- ga je razvidno, kako pomem- ben dejavnik je »čas« pri obrambi pred točo, ki ima izrazit preventivni značaj. Tu velja dobesedno pregovor »po toči zvoniti je prepozno« in to še preden pade iz obla- ka na tla. Tako je moč razu- meti, zakaj pada včasih toča kljub streljanju raket v obla- ke. Toča pa je navadno drob- na, razen na mejnih področ- jih, in škoda je nekajkrat manjša kot tam, kjer nimajo obrambe. Iz povedanega je razumlji- vo, da obramba pred točo ne more biti usklajena le zno- traj določenih področij, z vmesnimi velikimi presled- ki, temveč izkušnje kažejo, da se morajo niti posamezne- ga sistema med sabo povezo- vati; po potrebi tudi preko meja posameznih držav. Za- to ni čudno, da se že nekaj let pripravlja projekt skupne ju- goslovansko-itaiijanske obrambe pred točo, s kateri- mi bi na osnovi meddržavne- ga dogovora v okviru Osim- skih sporazumov učinkovito zaščitili intenzivno obdelo- valna območja Brd, Vipav- ske doline in Krasa ter okoli- co Gorice in Vidma na itali- janski strani. Glede na to bi postalo seveda vprašljivo, zakaj je osrednji del Sloveni- je brez obrambe, in je toliko bolj razumljiv sklep IS Slo- venije, daje potrebno pokriti z obrambo pred točo vsa po- dročja Slovenije. NA STRAŽI PRED TOČO v zvezi z obrambo pred to- čo se vedno omenja radar. Uporaba radarja za opazova- nje meteoroloških pojavov se je močno uveljavila po zadnji vojni. V sistemu obrambe pred točo pa je praktično nepogrešljiv. Iz opisa načina obrambe pred točo je razvidno, kako po- membno je pravočasno od- krivanje nastajanja toče v oblaku. Prav to pa omogoča radar. Seveda je takšen radar posebej prirejen za opazova- nje meteoroloških pojavov. Z radarjem je omogočeno branilcem pred točo, da vidi- jo dogajanja v sami notranjo- sti oblaka in to na desetine kilometrov daleč. Na osnovi izkušenj in večletnih opazo- vanj, dežurni meteorologi določajo nevarnost toče in čas za zasipanje grozečega oblaka s srebrovim jodidom. (Nadaljevanje prihodnjič) Piše: SANDI KERSTEIN Skica prikazuje način delovanja rakete za borbo proti toči na točonosne oblake. 30 - 28. julij 1982 NOVI TEDNIK-stran 15 RAZGOVOR s KMETOM VES EN JAKOM IZ JAGODČ )^ PŠENICO, ŽIVINOREJA ^nosi 8 Kmetijsko zadrugo Lašico so dobri iCmeta Andreja Vesenjaka Jagodčah dobro poznajo, I bolj domače ime pri Kra- jovih ali pa kar prejšnjega 5tnika ime - kmetija Pote- 5. Da je Andrej Vesenjak jber kooperant KZ Laško 1,0 izvedeli že prej, zato 1,0 ga tudi obiskali; še po- ibej zato, ker se je za dve ti obvezal pridelovati pše- Ico, dokler si ne uredi hle- jv in se posveti živinoreji, pogovoru smo mu natresli prašanj, na katera je rad od- jvarjal. Kako ste prišli do kmetije I kdaj ste pognali korenine I v Jagodčah? »Kmetijo sem podedoval D starem očetu, v Jagodče J sem prišel pred tremi leti. eselje do kmetovanja sem bčutil že zgodaj, zato sem I tudi odločil za kmetijsko lanje v Mariboru.« In kako ste začeli po kon- ini kmetijski srednji šoli? »Najprej sem se zaposlil v laški kmetijski zadrugi, isto- časno sem že delal tudi na kmetiji. Zemlje je kakšnih 14 hektarov, od tega je polovica obdelovalne, ostalo je gozd. Zelo primerna je tudi lega.« Ali ste se zaradi lege odlo- čili za pridelavo žita? »Niti ne. V pridelavo žita sem se za dve leti preusmeril predvsem zato, da v tem ča- su preuredim hleve in se na- to preusmerim v živinorejo. Kolobar sem tudi hotel nare- diti in prav mi je prišlo, da sem preoral vso zemljo.« Kakšni pa so vaši živino- rejski načrti? »Redil bi kakšnih 40 pitan- cev, pri čemer računam tudi z odpadnimi pivskimi tropi- nami laške pivovarne... No, preko 50 glav živine že ne bi šel.« Zaenkrat sta na kmetiji z ženo sama in bržčas vam rok manjka? »Res je, zato sem se tudi začasno preusmeril v žitno proizvodnjo, kajti hlevov še nimam mehaniziranih...« Ste kooperant KZ Laško. Kako ste zadovoljni s sode- lovanjem? »Zadovoljen sem, saj nam zadruga nudi ugodne pogo- je, na primer, regres za na- kup nafte, umetna gnojila in še več drugih ugodnosti.« Prejšnji teden ste začeli žeti. Koliko pridelka priča- kujete? »Posejal sem s pšenico devet hektarov, od tega na svojih šestih in ostalo na najetih. Računam, da bom na hekta- ru pridelal štiri do štiri in pol tone pšenice. Najmanj zrnja bo tam, kjer sem preoral travnike. Glede na to, da živine še še nimate, pšenice seveda ne boste zamenjali za ko- ruzo? »Ne, čeprav pa z odkupni- mi cenami ni vse v redu, saj ne vidim razloga, da bi kmečko pšenico morali uvr- ščati zgolj v drugo klaso. Ni malo kmetov, ki pridelajo boljšo in lepšo pšenico kot pa v družbenem sektorju. Dinar pri kilogramu pšenice pa se kmetu kar pozna.« Kaj potem predlagate? »Mislim, da bi morali ve- ljati enaki pogoji za družbeni in zasebni sektor, še poseb- no za tisti zasebni sektor, kjer gre za večje količine pri- delane pšenice. Pri tem tudi namreč razumem, da se ana- liz za kakšnih 200 kilogra- mov pšenice ne izplača de- lati.« B02A GOLOUH I. a) Delavski svet TOZD Tkanine Tekstilne tovarne Prebold razpisuje prosta dela in naloge DIREKTOR TOZD TKANINE Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: - da ima visoko ali višjo izobrazbo tehnične, tekstil- ne, ekonomske ali pravne smeri - da ima 5 let delovnih izkušenj na vodilnih in vod- stvenih delih in nalogah v proizvodnih tekstilnih orga- nizacijah združenega dela - da je moralno politično neoporečen - da ima sposobnost organiziranja, vodenja dela in poslovanja TOZD - da predloži program razvoja TOZD b) Svet delovne skupnosti skupne služt)e Tekstilne tovarne Prebold razpisuje prosta dela in naloge VODJA RAZVOJNO TEHNIČNE SLUŽBE - RAZISKOVALEC Poleg splošnih pogojev in pogojev po Zakonu o razi- skovalni dejavnosti mora kandidat izpolnjevati še na- slednje pogoje: - da ima zaključeno III. stopnjo visokošolskega štu- dija (magister) tekstilne, kemijske ali ustrezne smeri - da ima 5 let delovnih izkušenj na področju razisko- valne dejavnosti - da ima sposobnost organiziranja in vodenja razi- skovalne dejavnosti - da je moralno politično neoporečen Mandatna doba za razpisana dela in naloge traja 4 leta. Kandidati morajo k pismeni prijavi priložiti življenje- pis z opisom dosedanjih zaposlitev, dokazila o stro- kovni izobrazbi in delovnih izkušnjah, vse v roku 20 dni po objavi razpisa. II. Istočasno vabimo k sodelovanju tudi večje število sodelavcev naslednjih profilov: DIPLOMIRANI INŽENIR KEMIJE DIPLOMIRANI INŽENIR KEMIJSKE TEHNOLOGIJE DIPLOMIRANI INŽENIR TEKSTILNE TEHNOLOGIJE DIPLOMIRANI EKONOMIST DIPLOMIRANI STROJNI INŽENIR za dela na vzdrževanju, energetiki, strojiegradnji in razvoju Vabimo vse, ki se zanimate in imate veselje delati na razvojnem, tehnološkem, proizvodnem področju ter v strokovnih službah na komercialnem, izvoznem in plansko analitičnem področju; tudi če ste še brez delovnih izkušenj. Razporeditev k delom in nalogam po dogovoru. III. Na delo želimo sprejeti tudi sodelavca za opravlja- nje del in nalog AVTOMEHANIK Pogoji: končana poklicna šola vozniški izpit E kategorije zaželene delovne izkušnje Rok prijave za dela in naloge pod II. in III. je 15 dni po objavi. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom treh mesecev. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po opravljenem postopku za izbiro. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev poš- ljite na naslov Tekstilna tovarna Prebold - 63312 Prebold.« ŠTEFEK POD SVOJO SENCO »Samotni ljudje smo tu gori. Dela- mo.« Tako na kratko je označil življe- nje na Skednju Sršenov oče - Stefek Jošt. Tam pod mogočno lipo, ki je na zravnano deblo oblekla krošnjo. Lipo, ki je kot ljudje tod. Kot je njen gospo- dar ali bolje povedano tovariš v do- brem in hudem. »Ko sem se obabil, sem jo posadil. Pa jo danes poglejte! »Leta 1943 je to bilo. Lipa pa je rasla in rasla. Tako kot so rasli štirje sinovi Stefeka in Terezije, tako kot je rasla njuna hči. Toda lipa je ostala. Trdno je vpeta v strmo pobočje. Otroci pa so odšli. V dolino, kjer je življenje lažje. Stefek in Terezija sta ostala na svoji zemlji. Deset hektarjev zemlje imajo Sršeni, štirje hektarji so od tega gozdov, od vse zemlje pa sta le dva hektarja v ravnici. Vse drugo je na strmem po- bočju, kjer se z mehanizacijo ne da storiti kaj veliko. Tako kot od nekdaj še vedno delajo s kravami. Pa bi kljub strmini le marsikaj lahko naredili s traktorjem. »O, saj bi ga imeli, če bi lahko kar les zamenjali zanj. Pa ne gre. Kakor zgleda, bi pa tako moral dati kar celo gošo,« je z malce grenkim nasme- škom povedal gospodar. O gozdu res ne govori z veseljem. Letos so mu po- čez čez gozd posekali traso za cesto. »Saj sem jim zemljo za cesto rade volje dal, čeprav mi cesta zaenkrat ne bo nič koristila. Lahko bi pa z lesom malo lepše ravnali. Se zdaj leži križem kra- žem na tleh. Res mu ne more biti vsee- no, saj je glavni dohodek kmetije le od gozda. Pa od telet.« Je pa treba vse plačevati: davek, zavarovanje, social- no... Nabere se tega in le malo ostane. Radi bi nov hlev, pa ne gre. Hišo pa smo naredili.« »Glavno da je zdravje, da je za jest in za pit, pa gre,« je skromen Sršenov oče. Pa to ne pomeni, da je kar zadovo- ljen z vsem tako kot je. Sami porabijo, kar pridelajo, pa so vseeno posadili nove trse in okoli domačije raste polno mladega sadnega drevja. Mogoče bi še kaj drugega posadili, ko bi jih kdo vzpodbudil. Kmetijskega pospeševal- ca pa po slabi poti, ki vodi k Sršenu, noge še niso zanesle. Bolj pogosto pa zanesejo lovce. Gospodar ima rad gozd in živali, sam pa ni lovec. Pa bi mu kar prav prišlo, če bi bil: »Ta birčof je taka, da bi jo včasih kar lovcem dal. »Divja- di pač prija velika izbira različnih pri- delkov na Sršenovi kmetiji. Malo bolj zagrabijo domači za delo, pa je za vse dosti. »Delamo, kolikor se da. Ce pa ne gre, počakamo, da pridejo otroci po- magat. Vsi skupaj pa nekaj premakne- mo!« Le hribov ne morejo zravnati. MILENA B. POKLIC DOBJE PRI PLANINI PRIREDITEV USPEU KUUB 0E2JU Že deseto leto zapored veselo v Dobju Kulturno društvo Franc Vrunč iz Dobja pri Planini je v nedeljo, 25. julija, pripravi- lo že 10. zapovrstno javno prireditev »Pokaži kaj znaš«. Kljub temu, da jo je vreme prirediteljem pošteno zagod- lo, pa je srečanje le uspelo. V Dobje je prišlo okoli tisoč ljudi vsi pa so odhajali veseU in zadovoljni, da je bilo pri- reditev kljub dežju, moč izvesti. Prizadevni organizatorji pod vodstvom Jožice Salo- bir so pripravili zares kvali- tetno in obširno prireditev. Tako je program, katerega je oblikovalo enaindvajset sku- pin in seveda tudi posamez- nikov, zajemal vse od naro- dno-zabavnega področja, preko mladih kantavtorjev, godcev na orglice, harmoni- ke in citre, humoristov, do čarovnika in hipnotizerja. Za smeh in zabavo pa je med vso prireditvijo, ki jo je po- vezoval Štefan Žvižej, skrbel »Celjski Poldek«. Seveda pa je bilo po nastopu poskrblje- no tudi za ples in ljudsko ra- janje ob zvokih ansambla Dobri znanci iz Ljubljane. Ljudje so bili zadovoljni in so potrpežljivo počakali, da so organizatorji pripravili ozvočenje v še nedograjeni dvorani kulturnega doma. Mnogo dela je bilo vlože- nega v pripravo te priredi- tve, ampak po besedah Joži- ce Salobir, je to takšno delo, ki pritegne vse, mlade in sta- re. Sicer pa je Dobje kraj, ki živi s in za kulturo. Poleg or- ganizacije vsakoletnega »Po- kaži kaj znaš«, si Dobjanski kulturniki naložijo na pleča še stalno delo v dramski, fol- klorni in zabavno-glazbeni sekciji. Čeprav pomeni večini na- stopajočih ta prireditev le družabno srečanje in pred- stavitev širši publiki, pa so Jožica Salobir, predsednica Kulturnega društva Franc Vrunč: »Vesela sem, da je prireditev navkljub dežju uspela. Prišlo je okoli tisoč ljudi, to pa za takšno vreme in tudi naš kraj, ki ni tako velik, pomeni precej V or- ganizacijo je bilo vloženega veliko dela, saj smo se pri- pravljali preko vsega leta, intenzivneje pa zadnji me- sec. na koncu proglasili uradne zmagovalce. Premočno je, s šestindevedesetimi glasovi od stotih možnih, zmagal an- sambel Marjana Kočevarja iz Dobja pri Planini, drugo me- sto je zasedel desetletni Jože Kincl iz Ponikve, tretjeuvr- ščeni so bili lanski zmago- valci trio Sabac, četrto mesto pa je zasedel ansambel Zlate strune iz Rogaške Slatine. Vsi nastopajoči so prijeli priznanja, nagrajeni pa še nagrade, ki so jih za to prilož- nost prispevali Delovna or- ganizacija Alpos Šentjur, Blagovnica Merx iz Šentjur- ja in Kulturno društvo Dobje pri Planini. Na deseti jubilej- ni prireditvi pa so organiza- torji podelili tudi priznanja najzaslužnejšim pri pripravi in izvedbi teh vsakoletnih srečanj. Tako so plakete Kul- turnega društva Dobje pri Planini poleg ostalih prejeli tudi predstavniki Postaje miUca Šentjur, enota Civilne zaščite Dobje, lokalna radij- ska postaja Šmarje pri Jel- šah, Novi tednik in Radio Celje, seveda pa tudi »Celj- ski Poldek« in Štefan 2vižej, ki to prireditev spremljata že od samega začetka. Delovnim in prizadevnim kulturnikom iz Dobja je to- rej spet uspelo spraviti »pod streho« prieditev, ki je zahte- vala veliko dela in naporov. Ampak tisto kar se hoče, se tudi zmore. Tako jim je uspe- lo pritegniti za nastop tudi Dareta Ulago, igralca mest- nega gledališča Ljubljanske- ga, ki je s kratko humoresko popestril program, gledalce pa s pristnim in neposre- dnim pristopom navdušil. Izven konkurence so nasto- pili tudi domači godci, člani ansambla Kulturnega druš- tva Dobje, ki jih vodi Franci Salobir, in, ki so prav tako spravili pulsliko na noge. Nedeljska prireditev je to- rej le še en dokaz več, da so tudi amaterska društva spo- sobna organizirati priredi- tve, ki so po svoji kakovostni ravni, pa seveda tudi po od- zivu med poslušalci, na zelo visokem nivoju. Seveda pa je v takšno delo treba vložiti veliko naporov in odrekanj. To pa v Dobju znajo, in prav zato je pri njih vselej dovolj ljudi, ki znajo sprejeti in tudi razumeti morebitne težave, kot je bila letošnja z vreme- nom, potrpežljivo počakati, saj vedo, da bodo na koncu odšli zadovoljni in prepriča- ni, da se naslednje leto zopet vrnejo. IVANA FIDLER sprejema naročila in plačila za dobavo rjavega premoga po 3.453,35 din za tono franko naloženo na kamion. Premog bomo dobavili do konca avgusta 1982. Naročila in predplačila sprejemajo na kreditnem oddelku veleblagovnice NAMA V Žalcu, kjer dobite tudi podrobnejše informacije. 16. stran - NOVI TEDNIK Št. 30 - 28. julij 19 OBISK PRI CELJSKIH BOKSARJIH POGUMNO MED NAJBOLJŠE Za boks sta potrebna tudi glava in srce Boks v Sloveniji že vrsto let nima tistega mesta, kot ga ima po drugih republi- kah Jugoslavije. Kljub te- mu pa se je ta plemenita športna panoga začela pred leti (po mnogih letih premo- ra) v Celju ponovno uspeš- no razvijati ter se danes s svojimi prvimi uspehi že uvršča med boljše v naši re- publiki. Celjski boksarski klub ob- staja dve leti, kot predsednik ga vodi Jurij Loštrk, glavna trenerja pa sta Niko Keresteš in Anton Maruša. Trenutno imajo 40 članov, od tega šest pionirjev, štiri mlajše mla- dince, sedem mladincev in 23 članov. Trenirajo trikrat na teden v prostorih Pedagoškega centra Celje po dve uri (ob ponedeljkih, sredah in pet- kih od 19. do 21. ure). Pri klubu se lahko kljub kratkemu času obstoja poh- valijo z nekaterimi lepimi uspehi. Tako je bil SASO JOKANOVIC dvakrat repu- bliški prvak v poltežki kate- goriji, DARKO KRIVEC pa je slovenski prvak v srednji kategoriji za leto 82 ter je tu- di osvojil pokal fair playa na »zlati rokavici 81«. Njihovi tekmovalci so tudi osvojili več tretjih m drugih mest na republiških prvenstvih lani in letos. Zlasti so bili izredno uspešni na letošnjem repu- bliškem prvenstvu v Ptuju, kjer so osvojili zlato, dve sre- brni in bronasto medaljo. Zlato medaljo je v peresno- lahki kategoriji osvojil naj- bolj perspektiven boksar IZ- TOK PLANINSEK, za bok- sarja z najboljšo tehniko v Sloveniji pa so proglasili SREČKA JUGA. Zasluge za visoko tehniko boksa celj- skih boksarjev ima vsekakor trener Niko Keresteš. Da klub dobro deluje, gre zahvala tudi prizadevnim članom upravnega odbora, kot Faniki Oštir, Alojzu Ba- škeri, Antonu Planinšku, Vladu Planinšku, Niku Ke- restešu, Karliju Lipovcu, Mi- lošu Kosanoviču, Viliju Rup- niku, Gustiju Oštirju, Anto- nu Maruši, Juriju Loštrku in mnogim drugim. Tako kot pri ostalih klubih je tudi pri njih največji pro- blem denar, ki ga nikoli ni dovolj za prepotrebno opre- mo, potovanja in podobno. Prispevki OZD in ZTKO Ce- lje so resnično minimalni. Se najbolj pomagajo klubu Merx, Prevozništvo, Ljub- ljanska banka, Fotolik, LIK Savinja, Izletnik in še neka- teri drugi, za kar so jim v klubu seveda nadvse hva- ležni. Slovenski prvak 82 Darko Krivec Zelja je veliko! V sezoni 83/84 bi se radi s popolno ekipo vključili v Slovensko - hrvaško ligo, da bi tako bok- sarji čimbolje in hitreje na- predovali ter dobili prepo- trebne tekmovalne izkušnje. Seveda pa bodo tudi v Celju pripravili revijo boksa, saj je za ta šport med ljudmi veliko zanimanja. Vsem mladim, ki bi se radi ukvarjali s tem ple- menitim športom, pa so vra- ta Boksarskega kluba Celje vedno na stežaj odprta. TONE VRABL Štirje osvajalci medalj (od leve proti desni) Jug, Planinšek, Majdanac in Zavrnik in celotna ekipa celjskih boksarjev, v sprednji vrsti na levi je glavni trener Niko Keresteš. MIRAN SATTLER PALČEK, ROKE KVIŠKU! 15 Leta 1947 so na Štajerskem strašile nekatere bande -^same so se imenovale »križarska vojska«. Po dokumentih o njihovem delova- nju in o tem, kako jih je ljudstvo zatrlo, je napisana naša pripoved. Nekateri udeleženci in kraji imajo drugačna imena, kar pa bistveno ne vpliva na opis posameznih prizorov in resničnost takratnih dogodkov. Zaradi teh nenadnih akcij, ki so bile vedno bolj brutalne, so se začeli ljudje s prvim mrakom zapirati v hiše in tudi čez dan so bili sila previdni. Njihova nezaupljivost se je še povečala. Najbolj zaradi tega obveščevalna mreža, ki jo je širila Ozna na terenu, ni uspela ničesar odkriti. Kapetan Zdenko je sicer približno vedel, kje se banda giblje, akcije, da bi jo odkrili, pa so se vse po vrsti izjalovile. Vse bolj pogosto je varnostnik ugotavljal, da ima premalo sil. Naposled je sklenil: »Novega agenta mednje!« Spet se je ponudil Tine. »Tebe je spregledal!« je rekel kapetan Zdenko. »Ni me! Zdaj že poznam Miloša, kako misli!« Kapetan Zdenko se je zamisUl. Tine je veliko tvegal, vendar, mogoče pa ima prav. Miloš bo presenečen, ko ga bo spet zagledal in ker se mu bo hotel znova priključiti, klub sumom, ki jih je bil izrekel, kljub temu, da ga je hotel počiti, če ga je v resnici hotel. Igrati na Miloševo naklonjenost do Tineta, v ka- tero je bil Tine sam prepričan, se je izplačalo. »Vendar ne pojdeš sam!« je odločil kapetan. »S teboj pojdeta knojevca. Preoblekli se boste v križsirje. Miloš bo vesel, da bo imel več vojske!« 18 Tine je s tovarišema že nekaj dni hodil po terenu, kjer naj bi se zadrževala Miloš in Palček. Stika z njima pa ni dobil. Oglasih so se pri nekaterih kmetih, za katere je Tine vedeJ, da križarje o vsem obveščajo, in čakali. Tine je bil prepričan, da vedo zanje, jezilo ga je, da jih toliko časa ne pokhčejo. »Tine!« Miloš je zavpil na ves glas. »Ja!« se je Tine oglasil. Milošev glas je prihajal iz druge strani velike skale, pod katero so prenočili. »Imamo vas na muhi.' Nobenega napačnega koraka! Brzostrelke si vrzite čez rame!« Tine in spremljevalca so se ravnali po ukazih. Nato se je Miloš pokazal izza skaJe. Brzostrelko je naperil v Tineta. Z druge strani skale so naperili orožje vanje Palček in ostala križarja. Miloš se jima je približal na nekaj korakov. Radovedno jih je opazoval. Tineta je ošvrknil s pogledom, premeril ga je od pet do glave, na spremljevalcih pa je precej dlje zadržal pogled. Nasme- hnil se je, ko je videl bele križe na njunih kapah. »Lepo ste se opremili!« je rekel. »Krasno so vas naše- mili!« »Miloš, že nekaj dni te iščem«, je rekel Tine, kot da ni slišal njegovega posmehovanja. »Ksikšen teater pa se greš!« »Teater kar meni prepusti in utihni! Nihče te ni nič vprašal! Lahko pa boš govoril! Palček, vzemi jim orožje!« Tine in spremljevcdca so se umaknili za korak in hoteli orožje sneti z ramen. »Ne igrajte se z ognjem, pobje!« je zavpil MUoš. »Obra- čajte se tako, kot sem vam rekel! Ce ne, bo zaropotalo! Cas je že, da zaropota! Palček, vzemi jim brzostrelke!« Tine je ponudil svojo in mimo vprašal: »Kaj mi še vedno ne verjameš, Miloš? Se vedno misliš, da sem njihov? Če bi bilo to, kar misliš, ali bi prišel po vsem tem, kar se je zgodilo med nama, spet k vam?« Miloš ni za trenutek povesil svoje brzostrelke. Ostro je gledal v oba Tinetova spremljevalca, kako si snemata brzostrelki z ramen. »Palček, vzemi jim vse: revolverje, saržerje, vse!« Ko so bili razoroženi, jim je Miloš ukazal, naj stopijo v vrsto. »Naprej, marš!« jim je poveljeval in se režal. Hodili so za Palčkom. Pobrano orožje sta si naložila Rudi in CirU. Bili so že dobro uro na poti. Prišli so na tisto jaso, s katere je Tine prvikrat pobegnil Milošu in Palčku. Miloš je ukazal, naj posedejo. Tudi križarji so se posedli, razen Miloša. Ta je z ze- Jenko hodil med njimi in govoril: »Zdaj boste pa tovariši povedah, kateri tovariši vas pošiljajo, kdo vam je dal bele križe in kdo orožje. Niko- mur se nikamor ne mudi! Časa imamo na pretek! Oz- novci računajo, da je vse v vaših rokah. Komur se bo mudilo, se mu bo mudilo poslednjič!« Miloš ni popustil. Tinetova spremljevalca sta že tretjič pripovedovala svojo zgodbo. Zvenelo je prepričljivo. Tinetovemu zatrjevanju pa ni verjel. »Lažeš, vem, da lažeš!« »Vse to, o čemer danes govoriva, sva že zadnjič pre- mlela, Miloš! Vrnil sem se, verjemi mi, vrnil zato, kar ti pri poved ujem!« Nenadoma se je oglasil Palček: »Madona, MUoš, koliko časa pa še bosta prepričevala drug drugega. Ce mu ne verjameš, če misliš, da je od Ozne, ga ustreli!« MiJoš se je zvito nasmehnil in pripomnil: »O tem bomo pa kdaj drugič govorHi!« Miloš je nehal drezati vanje šele pozno popoldne. Dali so jim nekaj suhih hrušk, križarji pa so jedh kruh in pili žganje. Tine je pazU, da se ni niti za hip srečal s pogledom svojih tovarišev. Miloš ju je neprestano opazoval. »Ali jim je verjel? Vsaj za trenutek naj jim verjame, zaupa za pet minut, da jim vrne orožje!« Samo, da jim ga vrne! Tisto sekundo bodo užgali! Takšen je bil dogovor. Kapetan Zdenko je zahteval: »Takoj ko bo priložnost! Tudi, če bi imel en sam priložnost! Hitro in neusmi- ljeno!« Tine pa je čutil, da Miloš ne verjame njihovim zgod- bam. Videl je v njegovih očeh. Miloš je lisjak. Njihovo orožje je bilo na kupu. Rudi, križar milega obraza in hudobnih oči, se ni premaknil od njega. Tine je večkrat pogledal proti Palčku. Ta ga sploh ni pogledal. Gledal je mimo njega ali pa je gledal v prazno in se držal, kot da ga vse skupaj nič ne zadeva. ,Drugi lisjak! Pred mrakom so križarji posedli okrog zaplenjenega orožja. Sklonili so glave in se tiho pogovarjah. Miloš jim je nekaj razlagal. Tineta in tovariša so od časa do časa dosegle besede: _ _ _ št. 30 - 28. julij 1982 NOVI TEDNIK - stran 17 CELJSKI JADRALCI NA EVROPSKO PRVENSTVO VOJKO, ČRT IN BOGDAN Novo priznanje za Aero iclub Celje in njegove člane v prihodnjih dneh se bo v Italiji, v mestecu Rietiju pri Rimu, pričelo letošnje evropsko prvenstvo v ja- dralnem letenju. Na njem bo po daljšem času sodelo- vala tudi štiričlanska jugo- slovanska reprezentanca v kateri sta kot vodilna ja- dralca Vojko Starovič in Črt Rojnik iz Aero kluba Celje. V Itahjo pa bo odšel tudi izvrstni jadralec Bo- gdan Lilija, ki bo imel poseb- ne naloge, oba tekmovalca bo namreč spremljal na tek- movanju »z zemlje«. Kajti ja- dralni šport, posebno pa ja- dralno letenje in prvenstvo v tej športni panogi, zahteva sedaj že pravo teamsko delo. Celotna jugoslovanska re- prezentanca se je zbrala v Celju. Poleg celjskih tekmo- valcev sta v reprezentanci še novosadska jadralca Ivan Filko in Miograd Gatolin. Vsak tekmovalec ima tudi spremljevalca in tovrstni na- stop v Italiji je prvi jugoslo- vanski nastop v zadnjih le- tih. Jugoslavija namreč na zadnjih svetovnih prven- stvih ni nastopila, ker je so- delovala Južnoafriška repu- blika. Pred odhodom v Italijo smo obiskali celjsko letali- šče. Vojko Starovič, Crt Rojnik in Bogdan Lilija so delali okrog prikolic v katere so zlagali obe jadrilici. Ena prikolica je bila klasična in jo za jugoslovansko tržišče izdeluje Letalski center Vršac. Druga prikolica, mno- go lažja in udobnejša, pa je last celjskega Aero kluba in jo je izdelal Marko Klinar iz Celja. Marko je tudi sam leta- lec in najbolje ve, kako se mora zaščititi jadrilica. In ko smo že pri jadrilicah še to. Celjski jadralec Črt Rojnik bo sodeloval na letošnjem evropskem jadralnem pr- venstvu v Italiji. Crt Rojnik bo letel na celjski jadrilici Cirrusstandard, medtem ko je Vojko Staro- vič dobil na posodo jadrilico Elan 100 iz letalskega centra Portorož. S to jadrilico ima manjšo prednost pred cirru- som. Pred odhodom nam je celjska trojka povedala na- slednje: Črt Rojnik: »Kljub temu, da se na letošnjem državnem prvenstvu celjski jadralci ni- smo uvrstili na prva tri me- sta - Vojko Starovič je bil peti, Bogdan Lilija osmi, Franci Peperko deveti in jaz dvanajsti - so reprezentanco izbrali po uspehih na zadnjih treh državnih preizkušnjah. Po tem ključu pa sva z Voj- kom Starovičem zasedla prvo in drugo mesto. Pred dobrimi tridesetimi dnevi smo nastopili na klubskem prvenstvu Evrope v Zvezni republiki Nemčiji. Tam sem dobil nekaj novih izkušenj, kajti nesodelovanje na zad- njih tekmovanjih izven na- ših meja je tudi pustilo svoje sledove. Zato tudi ne smemo preveč pričakovati od nasto- pa v Italiji, kjer bo sodelova- la vsa svetovna jadralna elita.« Vojko Starovič: »Vsi štirje bomo sodelovali v standar- dnem razredu. Nastopil bom z jadrilico Elan 100, ki je si- cer zelo dobra in izdelana do- ma, toda v standardnem ra- zredu so v svetu že mnogo boljše jadrilice. Jadrilica Elan 100 ima večje možnosti v goratem svetu, tu pa bomo mi tekmovali. Vsem štirim kljub nastopu v Zvezni repu- bliki Nemčiji primanjkuje še izkušenj. Pa tudi priprave ni- so bile tako dolge in temelji- te, kot jih bodo imeli naši nasprotniki. Zato menim, da je vsaka uvrstitev v našem razredu med prvo polovico več kot uspeh.« Bogdan Lilija: »V ,zemelj- sko' reprezentanco za evrop- sko prvenstvo sem določen po rezultatih z zadnjega pr- venstva in prvenstva izpred dveh let. Ker pa lani nisem nastopil na državnem prven- stvu sem izgubil pravico kandidature za ,zračni' del reprezentance. Toda tudi na tleh bom zelo koristen našim letalcem. Moja naloga je, da spremljam enega od jadral- cev, mu dajem točne metero- loške podatke, izmerim hi- trost vetra ter skratka bedim nad njim, če mora pred ci- ljem pristati na zemlji ter ga vračam v bazo. Tega dela se zelo veselim, kajti koristi mi tudi kot jadralcu.« J:KUZMA USPEH IVANA BAUMANA Dolgoletni odlični vra- tar ZNK Kladivarja in se- danji vodja strokovnega štaba Ivan Bauman je uspešno zagovarjal di- plomsko nalogo "Igra no- gometnega vratarja« na VŠTK v Ljubljani pri prof. dr. Branetu Elzner- ju in si tako pridobil na- ziv trener I. razreda, kar je trenutno najvišja mož- na kvalifikacija izrednega izobraževanja na področ- ju nogometa v Jugoslavi- ji. Celjski nogomet je ta- ko po dolgem času prido- bil strokovnjaka iz last- nih vrst, ki je pristaš na- črtnega dela z mladimi igralci, kar je dokazal v dosedanjem delu z vsemi selekcijami, ki jih je vodil pri ZNK Kladivar. Sicer pa je člansko moštvo ZNK Kladivarja pričelo s pripravami za novo sezono v torek, 27. julija ob 17. uri na Glaziji. V igralskih vrstah ni priš- lo do večjih sprememb, razen da se bodo moštvu priključili nekateri per- spektivni mladinci ter igralci iz okoliških klu- bov, katerim je letos pote- kel mladinski staž. Moš- tvo se bo letos borilo za 1. mesto v OCL-Vzhod in s tem za napredovanje v SNL. MILAN BRISNIK RAZVOJ ŽENSKEGA ROKOMETA NA VRANSKEM Mladinska ženska roko- metna ekipa SLOVAN iz Vranskega, katere pokrovi- telj je Hmezadova gostinska delavna organizacija SLO- VAN iz Vranskega, je letos prvič nastopala v slovenski mladinski ligi - vzhod in za- sedla solidno 5. mesto. Na Vranskem so bili poraženi med drugim tudi tako močni klubi kot so Velenje, Drava in Šmartno. Moštvo trenira dolgoletna odlična rokome- tašica Velenja, Savinjske in Smartnega, sicer znana kot vsestranska športnica, Mari- ja Urankar. Zanimanje za ro- komet na Vranskem je pre- cejšnje, vendar klub tarejo težave, kajti tekmovanja so izredno draga, problem pa so tudi prevozi na tekme, ni pa bilo na višini tudi sodelova- nje z SSD Vransko, kar bo v bodoče nujno, za kvaliteten rokomet na Vranskem pa tu- di v občini. Iz sedanje generacije mla- dink je nekaj odličnih igralk »prestarih,« zato bi kazalo, da bi se v naslednji sezoni v vzhodno II. slovensko ligo vključile tudi članice, ki se- daj uspešno nastopajo na redkih turnirjih, saj občin- ska liga, ki je bila pred leti zelo močna, žal ne obstaja več. Na posnetku stojijo od le- ve proti desni: Marija Uran- kar (trenerka ekipe), Breda Cvan, Simona Vranic, Edita Selimovič, . Silva Kristovič (kapetan ekipe), Helena Suš- nik in Ljubica Zabukovnik, v sprednji vrsti pa čepijo: Spela Pepel, Tinka Piki, Marjeta Rukav, Metka Cen- celj, Darja Ažnik in Jana Sumljak. MILAN BRISNIK PRIROČNIK ZA ROKOMET Prof. Tone Goršič, velik in dober poznavalec rokomet- ne igre, je napisal in že tudi izdal knjigo o rokometu, ki bo dragocen pripomoček vsakemu trenerju pa tudi igralcu rokometne igre. To je prvi primer celjskega šport- nega delavca, da je napisal obsežnejši strokovni tekst o neki športni panogi in ga tu- di izdal v knjižni obliki. O dragocenem pripomočku bomo še pisali. NA KRATKO IZVRSTNI ROK KOPITAR V Atenah se je končal at- letski dvoboj med Grčijo in Jugoslavijo. Zmagali so Ju- goslovani z rezultatom 104:103. K temu uspehu so pridali svoj delež tudi štirje celjski atleti. Zlasti Rok Ko- pitar je bil izvrsten, saj je zmagal v teku na 400 m z ovi- rami z odličnim rezultatom 50,00. Zelo uspešen je bil tu- di Stane Rozman v teku na 5000 metrov z rezultatom 14:02,31. Boris Cop je v sko- ku v višino preskočil 210 cm in osvojil četrto mesto, med- tem ko je bil Miran Kranjc v skoku ob palici tretji s 440 cm. Mlada Mojca Cetina pa je nastopila v Mariboru na at- letskem četveroboju Angli- ja-Skotska-Spanija-Jugo- slavija v štafetnem teku 4 X 100 m. J. KUZMA REPUBLIŠKO PRVENSTVO V CELJU V soboto in nedeljo bo v Celju na bazenu Neptuna ob Ljubljanski cesti zanimivo plavalno tekmovanje. Celj- ski plavalni klub Neptun je prevzel organizacijo repu- bliškega prvenstva za kate- gorijo mlajših pionirjev in pionirk skupine B. Tekmovanje bo tako v so- boto in nedeljo s pričetkom vsak dan ob 9. uri zjutraj ter nadaljevanjem ob 17. uri. Iz Celja bo v tej konku- renci nastopila zelo močna skupina plavalcev. J. K. POZDRAV ZMAGA SAGADINA V Valjevu je na pripravah za Balkansko prvenstvo v košarki naša kadetska repre- zentanca. Veliko priznanje je dobil ZMAGO SAGADIN, mnogo let odličen igralec in trener pri celjski Libeli, zdaj pa trener v Mariboru, ki tre- nira in vodi našo kadetsko reprezentanco. Zmago se je tako kot ve- dno s podobnih priprav, tur- nej ali potovanj tudi tokrat oglasil, podpisali pa so se se- veda tudi mladi reprezentan- ti. Hvala za pozdrave, Zmagu pa želimo, da bi pri delu z mladimi košarkarji uspel. TV »POL« NASLOVA V CELJU v Celju se je končalo 36. republiško šahovsko žensko prvenstvo, na katerem je sodelovalo 20 šahistk iz Slovenije. Vse od prvega do zadnjega kola je vodila mlada celjska tekmovalka Simona Novak-Boršter, kateri se je naslov »na- smihal« že tri kole pred koncem. Toda nekoliko nervozna igra v zadnjih kolih in dva remija sta vzrok, da jo je v zadnjem kolu ujela mariborska mojstrska kandidatkinja Mira Vošpernik in sta si tako razdelih naslov in prvo mesto. Žal pa moramo omeniti, da ima mariborska tekmovalka boljše rezultate proti zmagovalkam in je tako »moralni« prvak Slovenije. Obe tekmovalki sta zbrah po 7 točk. Lojzka Pongrac, druga celjska predstavnica, si deli 7. do 9. mesto. Na prven- stvu sta sodelovali še mladi tekmovalki Suzana Urisek in Helena Zalokar. Obe sta se na tem prvenstvu učili in osvojili z dvema oziroma pol točke devetnajsto in dvajseto mesto. Uspeh Simone Novak-Boršter je izreden uspeh celjskega ženskega šaha. Svoje je potrdila tudi Lojzka Pongrac, med- tem ko je škoda, da še ostale mlade in nadarjene šahistkinje širšega celjskega območja niso sodelovale na tem prven- stvu, ki je bilo zelo blizu in zato tudi poceni. J. KUZMA, VLADO BOJOVIČ NE BO VEČ IGRAL Vse kaže, da bo celjska ro- kometna ekipa v novem tek- movanju nastopila močno spremenjena in znova po- mlajena. Največji udarec je vsekakor ta, da naj bi Vlado Bojovič prenehal z aktivnim igranjem. To možnost nam je nakazal ob zadnjem srečanju na bazenu. Njegove izkušnje se bodo še kako poznale eki- pi, ki bo tako sestavljena pretežno iz samih mladih igralcev. Vlado se namerava povsem posvetiti službi. Morda pa se bo le še premi- slil ... Dobro bi bilo! TV SABINA LOGAR ČETRTA Na članskem plavalnem prvenstvu Slovenije, ki je bi- lo v Kranju, je sodelovalo tu- di nekaj celjskih plavalcev Neptuna. Najboljši rezultat in uvrstitev je dosegla Sabi- na Logar, ki je bila v plava- nju na 200 m prsno na odlič- nem četrtem mestu. Svojo progo je preplavala v času 3:11,12. PREDSTA VLJANJE ŠPORTNIH DRUŠTEV v AVGUSTU V juliju smo imeli tako kot vsak mesec namen predstaviti štiri športna društva s širšega celjskega območja. Predstavniki treh so prišli (KK Garant Pol- zela, Teniška sekcija Žalec, Karate klub Slavko Slander Celje), medtem ko četrtega povabljenca - predstavnikov TKS Laško ni bilo. Pa verjetno le niso vsi, ki delajo na tem področju, v tem času na dopu- stu? Razpored športnih društev za avgust (vsak ponede- ljek od 8.30 do 9.00) pa je naslednji: PONEDELJEK, 2. avgusta 82: NK SIGMA VRAN- SKO! PONEDELJEK, 9. avgusta 82: NK KLADIVAR CE- LJE! PONEDELJEK, 16. avgusta 82: NK ŠMARTNO OB PAKI! PONEDELJEK, 23. avgusta 82: NK OLIMP CELJE! PONEDELJEK, 30. avgusta 82: NK ELKROJ MO- ZIRJE! Upamo, da bo ta zapis dovolj, da ga bodo vsi vab- ljeni prebrali in se udeležili srečanja v našem studiu in predstavili svoje delo, probleme, uspehe in načrte. Morebitne informacije je možno dobiti po telefonu (športno uredništvo) 231-05 ali 223-69 ali z obiskom v uredništvu. __________T. VRABL NAGRADA PARTIZANA VLUTERJE Nagradna igra Partizana postaja iz kolo v kolo priljubljenejša med našimi bralci. Ce je bil odziv na prvo igro skromen, to ne moremo več trditi za tretjo nagradno igro, za katero smo dobili že kar 50 kuponov pravočasno (do razpisanega roka) in dva prepozno ter jih seveda nismo upoštevali. Več je bilo težav s pravilnimi odgovori, saj je le teh bilo 31, nepravilnih pa 19. Pravilni odgovor je bil Partizan Mozirje, ki je v letošnjem letu slavil 100 letnico obstoja. Nagradna igra - končna - je seveda zelo vabljiva, saj pomeni potovanje na zimske olimpijske igre v Sarajevo leta 1984. Tokrat je dobitnica nagrade Opekarne Lubečna JOLANDA GAJSEK, Luterje 35, Ponikva 63232 pri Šentjurju! O ŽENSKEM ŠAHOVSKEM PRVENSTVU V Hotelu CELEIA, ki je prevzela pokroviteljstvo nad letošnjim prvenstvom, smo videli šahistke vseh mogočih generacij. Starostna razlika med najstarejšo Marijo KOREN iz Maribora in najmlajšo Suzano URISEK iz Žalca je znašala okoU 50 let. V Celju so nastopile šahistke iz raznih krajev Slovenije od Tolmina pa vse do Murske Soote. Zastopnice celjskega območja so nas prijetno presenetile. Simona NOVAK, ki je vseskozi vodila, je na koncu delila 1. mesto, z Miro VOSPERNlK, ki je bila pred 20. leti ena najboljših v Jugoslaviji, bila pa je tudi petkratna prvakinja Slovenije. Lojzka PONGRAC se je dobro borila in osvojila 8. mesto. To je uvrstitev, ki je bila v mejah pričakovanj. Suzana URISEK je bila s 14. leti najmlajša na prvenstvu. Začela je zelo bojazljivo, proti koncu tekmovanja pa je pokazala, da gre za izreden šahovski talent. Helena ZAKOLAR je vskočila zadnji trenutek in rešila prvenstvo, ki bi imelo ob neparnem številu udeležbe čuden tok. FRANC PESEC $t. 30 - 28. julij 1982 NOVI TEDNIK - stran 19 DRAGOCENI ODPADKI Kruh se je podražil. Glede na to, koliko ga še vedno zmečemo med odpadke, lahko rečemo, da bomo imeli spet bolj dragocene odpadke. SETVENO-ŽETVENA (NAŠA SEVEDA) Napravili dobre setvene smo plane, a kulture niso želele v zemljo same. Napravili dobre smo žetvene načrte - zdaj čakamo, da kruh nam pade kar na prte. TOVARIŠI, KAKO NAJ BOMO BUDNI, KO PA NI KAVE! MOJ POMENEK - Tovariš Jože Zemlfnlk, kako ocenju- jete razpravo na okrogli mizi ob srečanju mladih kmetovalcev na Vranskem? - Pokazala Je, da miadi verno sledijo starejšim: veliko so govoriti in malo pove- dali. - Kako pa ostale aktivnosti ob tem sre- čanju. - Nov dokaz, da pri nas najbolj uspe- vajo le še kmečke igre. KORISTNE IZKUŠNJE Celjska »teleksova« eltipa je predeskala tisoč kilometrov dolgo pot po naiem Jadranu. No, ker smo mi navajeni, da vedno delamo tudi ovinke, so predeskali seveda ie več. Upamo, da bodo zdaj ob povratku priiil na ustrezna delovna mesta, kjer bodo laiiko izkoristili izkušnje: kako se ob malo zagona obdržati na površini. I NA NAPAKAH Na Hudinji v Celju gradimo novo stanovanjsko sosesko. Ob tem se seveda veliko občanov s strahom sprašuje, če ne bomo dobili novo spal- no sosesko. Vendar kot vse kaže, le ne bo tako. Ljubljanski Mercator je namreč obljubil, da bo ob svojem prodoru v Celje zgradil novo trgovino. Začeli naj bi že letos, ali najkasneje prihodnjo pomlad. Tisto pomlad v letu 1983 - da ne bi bilo po- mote. In ker je že res čas, da se pri gradnji sosesk na napakah iz preteklosti vendarle kaj naučimo, lahko pričakujemo, da bo tokrat res bolje, kot je bilo. Za tako upanje že imamo tudi prve dokaze. Črte na parkirnem prostoru so zarisali že, ko je bil prvi blok še v surovem stanju. USPELO PRAZNOVANJE Letošnja osrednja prireditev ob celjskem občin- skem prazniku je bila v Novi vasi. Prireditev je bila zelo množična - kar zadeva nastopajoče. Bilo jih je več kot obiskovalcev. VČASIH SO REKLI, DA JE VSE MANJ DEVIC - ZARADI DEVIZ. ZDAJ NI NE DEVIC, NE DEVIZ. KORISTNA REKREACIJA (Zaradi večjega podoživljanja si lahko ob branju zavrtite kakšno dalmatinsko pesem.) V delovni organizaciji Resna stvar so se od- ločili, da bodo narediti konec poletnemu do- pustniškemu lenarjenju svojih delavcev. Ob morju so imeli svoje počitniške hišice, v bla- gajni še toliko denarja, da so lahko dali delav- cem regrese in - so si mislili - če jim nudimo vse to, lahko od njih tudi zahtevamo ustrezno rekreacijo. In tako so pri referentu za rekreacijo naredili načrt: nič več praženja na soncu, ne več po- poldanskega poležavanja v hišicah, nič večer- nega popivanja. Dopustniške dni je treba čim- bolj rekreacijsko izkoristiti. In tako je prva skupina usmerjenih dopustni- kov pripotovala na morje. Ker so potovali s staro avtobusno škatljo, jim je referent dovolil pol ure počitka, da so lahko pospravili prt- ljago. Potem so se zbrali pred hišicami in se v teku podali na ogled kraja. Za večerno razve- drilo so razmetali kamenje ob svojem pro- storu. Potem so sledila ostala jutra, opoldnevi in večeri: zjutraj tekaški zajtrg do tržnice in nazaj, dvigovanje kamenja In potem plavanje, plava- nje, plavanje... Za sončenje pa so lahko igrali nogomet, odbojko ali kakšno drugo igro. In imeli so še to srečo, da se je le pet kilometrov od njihovega domovanja dvigala visoka skala, na kateri so lahko opravljali telovadbo pred spanje. Referent za rekreacijo je v knjigo ob koncu letovanja zapisal, da je akcija povsem uspela- letovalci pa so se komaj odvlekli do avtobusa. Prvi delovni dan jih je bila polovica r.a bolni- ški. PROMET NA MEJNIH PREHODIH: Veselo prometno poročilo: NA NAŠIH MEJNIH PREHODIH NI KOLON. Žalostno turistično poročilo: NA NAŠIH MEJNIH PREHODIH NI KOLON. ANGELSKO ZATOČIŠČE V »HUDIČEVEM GRABNU« VABUlV KOTIČEK NAD DODRNO Gostišče, ki nima točno doiočenega zapirainega časa Malo neprijazno izzveni ime gostišča, ki izgleda kot hišica iz pravljice, obdano z gozdovi, travniki in stoječe ob žuborečem potočku. Ne- zaupanje, s katerim morda pride gost prvič na obisk, pa se popolnoma razblini ob po- gledu na čudovito urejeno, z lesom opaženo in s številni- mi šopki ter umetniškimi fo- tografijami okrašeno notra- njost ter ob srečanju z lastni- co, Marico Drev, in natakari- co Jano Tirič. Gostišče »Hudičev gra- ben«, ki leži nekoliko nad Dobrno, je Marica vzela v na- jem pred tremi leti. Veliko volje, dela, naporov in odre- kanja je bilo potrebno, da je hišica sredi gozda dobila da- našnjo podobo in tudi dober sloves. Vsakdo, ki jih obišče, odide zadovoljen. Poleg do- bre pijače, vselej imajo do- volj brezalkoholnih pijač, pi- va in odprtega vina iz Do- lenjske in Bizeljskega ter se- veda flaširana vina, postreže- jo nenajavljenim gistom z narezki, zaključenim druž- bam in v naprej najavljenim gostom pa pripravijo tudi kosila. Tisto, kar goste vedno zno- va privablja nazaj pa je obču- tek, da so vedno dobrodošli. V »Hudičevem grabnu« na- mreč nimajo točno določe- nega zapiralnega časa in družba, ki se ob dobri glasbi razživi, ni nikoli postavljena pred dejstvo, da se ob dvain- dvajsetih ali pa morda triin- dvajsetih vrata gostišča zapi- rajo. Tudi zato imajo ob so- botah velikokrat v gosteh mladoporočence s »svati«. V tisto najštevilčnejšo ka- tegorijo gostov pa sodijo tu- di mlade družine in manjše skupine, ki si v prelestni okolici gostišča pripravijo piknik. Marica nima prav nič zoper to, in poleg tega, da gostom ponudi pijačo, bo v teh dneh zanje postavila pred gostišče še zidan roštilj. tako, da ne bo več potrebno prinašati lastnih. Res na vsakem koraku se pozna lastničina skrbna ro- ka. Ne skriva se ji, da je svoje življenje namenila gostin- stvu. Pred sedemnajstimi le- ti je z ukom pričela v gostilni Culk, kjer je ostala kar tri- najst let. Gostinska pot, ki jo je pri Čulku pričela v kuhi- nji, pa jo je kmalu pripeljala med mize in za točilno mizo. Delala je tudi v hotelu Merx in nazadnje, preden se je po- svetila urejanju »Hudičeve- ga grabna«, kot šefica strež- be v hotelu Dobrava v Zre- čah. Seveda pa vsega dela le ne zmore sama. Tako je že leto dni pri njej zaposlena priučena natakarica Jana Ti- rič, ki goste na hiter, miren in izredno vljuden način prav tako dobro postreže. Marica razmišlja o tem, da bi gostišče še nekoliko razši- rila in za mlade uredila tudi disco. Možnosti so, volje pa ji tudi nikoli ne zmanjka. Vsem, ki gostišča »Hudi- čev graben« še ne poznate, svetujemo, da se o njegovih kvalitetah prepričate sami. Ce želite, se lahko najavite na telefonsko številko: 778- 074, pa tudi drugače si lahko pripravite prijetno popol- dne, ki ga lahko, ob dobri glasbi, nadaljujete v večer. Potrebujete le malo mesa, roštilj vas bo namreč že pri- čakal, dobre volje in sedaj v poletnih mesecih še nekoli- ko počitniškega razpolože- nja in čaka vas zares prijeten zaključek delovnega dne. Hišica iz pravljice. To bi bila najprimernejša oznaka za gostišče »Hudičev graben«, ki tako po svojem izgledu kot tudi lokaciji, stoji namreč sredi gozdov, travnikov in ob žuborečem potočku, sodi bolj v pravljico. Ampak pravljica se ne konča že pri izgledu. Nadaljuje se ob srečanju z lastnico Marico Drev in prijazno natakarico Jano Tirič. Za marsikoga pa še ob tem, da je moč v prelepi okolici pripraviti piknik, da nudi gostišče gostinske storitve tudi pozno v noč - tukaj namreč ne poznajo točno določenega zapiralnega časa, in da je prostor za ples ob dobri glasbi moč pričara ti tudi, če pride gost nekoliko pozno. To pa so, ob prijazni, hitri in dobri postrežbi, še dodatne kvalitete gostišča, kijih ni moč prezreti. 20. stran - NOVI TEDNIK Št. 30 - 28. julij 1982 AVTOMEHANIK POPRAVLJA KOLESA KAM, ČE SE VAM POKVARI KOLO? Viitko Završnik Je Jezen, ker ni rezervnih delov Tisto o ptaroli »vsi na kolo za zdravo telo- je že stara stvar, ki pa v času stabilizaci- je in vse dražjega bencina postaja vedno bolj aktualna. Toda kaj, ko pa ob najmanjši okvari lahko postaAnmo toli- ko opevano kolo v kot in zo- pet sedemo v jeklenega ko- njička ali pa se po opravkih odpravimo kar peš. Vsi naj- boljši nameni se mimogrede sprevržejo v jezo na naše neznanje, da bi sami popra- vili neubogljivca, ali pa še pogosteje na pomanjkanje delavnic za popravilo koles. Toda, tudi tu se najdejo bele vrane, in prav v Celju smo našli eno izmed njih. Ta ena je pravzaprav eden, pa še ta ni ravno bel, saj ima ob kupu dela skoraj vselej črne roke. Govor je o Vinku Završniku, ki je pred kratkim odprl tako iskano in potrebno delavni- co za popravljanje koles v Aškerčevi 5 (za trgovino Agrotehnika) v Celju. Vinko Završnik je po po- klicu avtomehanik, a so mu, očitno, bolj kot avtomobili pri srcu kolesa, karje bil tudi vzrok, da je odprl obrtno de- lavnico. Pravzaprav se je za to odločil zaradi prav nena- vadnega dogodka, ko ga je sestra prosila, naj spravi v red kolesa njenih kratko-, hlačnikov, ki so po Vinkovih besedah pravi pravcati stro- kovnjaki za razbijanje »bici- klov«. Ko je lepega dne našel čas za to, so ga med delom videli še mimoidoči in sose- dje ter ga prosili, naj tudi njim pomaga popraviti kakš- no okvaro na kolesu. In tako je začel. Stanovanj- ska skupnost mu je dala v najem prostor v Aškerčevi ulici, sam pa Je zbral vse (ne- )potrebne liste in podatke. Sicer pravi, da je nemalokje •nasankal«, ko so mu ob- ljubljali kredite, pa opraviči- lo za plačevanje davka v prvem letu in morda še kaj. česar pa sedaj, ko že dela, nihče več ne izp)olnjuje. To- da puške kljub temu ni vrgel v koruzo. 2e zaradi tega, ker ima vselej ogromno dela. Ko sem ga vprašala, koliko ur traja njegov delavnik, se je le nasmehnil, saj se mu pona- vadi razvleče kar na cel dan. Mimogrede, delavnico ima odprto vsak dan, razen ne- delj in praznikov, doptoldan od 7.30 do 12. ure, popoldan pa od 14 30 DO 18.. dela pa tudi ob sobotah in sicer od 7. do 12. ure. Da kolesarjev dandanes res ne manjka, sem se lahko prepričala tudi na lastne oči, ko sem se ie s težavo prebila mimo številnih koles, ki so še čakala, ali pa so že bila v popravilu. O vzrokih za to najbrž ni potrebno posebej razpravljati - ena sama po- pravljalnica najbrž bolj tež- ko zadovoljuje vse potrebe, zato se ner^ko tudi primeri, da je na kolo potrebno poča- kati kakšen teden adi celo več. Dejstvo je tudi. da na kolesa sedajo tako stari kot mladi, poleg tega pa je to prevozno sredstvo, ki si ga lahko skoraj vsakdo privo- šči, če sploh uporabimo to besedo. .Je pa še nekaj, kar Vinku Za\Tšniku onemogo- ča hitrejše in uspešnejše de- lo. Rezervni deli; od gum in plaščev. pa do vseh vrst pre- stav, je namreč zelo težko dobiti. Se večji problem so kolesa tujih izdelovalcev. Zaenkrat lahko v poprav- Ijalnico pripeljete ie navadna kolesa, saj naš sogovornik pravi, da ne bi zmogel še po- pravljanja motornih koles. Glavni razlog za to je. da dela popolnoma sam. in da nima dovolj velikega skladišča in da se rezervni deli za motorje še težje dobijo. Sicer pa ima z ljubljanskim Rogom pod- pisano pogodbo, po kateri popravlja tudi kolesa, ki jim še velja garancijski rok. To- rej ima dela zaenkrat dovolj, o kakšni razširitvi pa bo ra- zmišljal Sele čez tri leta, ko mu poteče rok za najem pro- stora. Popravljalnica koles pa bo odprta tudi čez zimo, čeprav se Vinko zaveda, da bo izven sezone dela mnogo manj. Ta- krat pričakuje še največ ge- neralnih popravil, saj opaža, da ljudje vse pogosteje iz kakšnega zaprašenega pod- strešja privlečejo na dan tisti stari »bicikel«, ki so ga upo- rabljali še naši dedki (babice morda malo manj), in je po- treben res temeljitega »zdravniškega« pregleda in zdravljenja. POLONA ŽNIDARSIC VEZ n. sol. o. Mozirje TOZD Bočna - tovarna učnovzgojnih predmetov n. sol. o., Bočna Na podlagi določbe 36. čiena Statuta TOZD Bočna - tovarna učnovzgojnih predmetov n. sol. o.. - razpisna komisija RAZPISUJE prosta deia fn naloge Vodja TOZD Bočna Pogoji; da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje določene z zakonom, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori da ima višjo izobrazt>o kemijske, strojne, ekonomske ali organizacijske smeri ali srednjo izobraztK) ustrez- ne smeri od tega 5 iet oz. 8 let delovnih izkušenj od tega 3 leta na odgovornih delih in nalogah, ki zahte- vajo sposobnost vodenja, organiziranja in koordinira- nja da je moralno in politično neoporečen Kandidati naj posredujejo vloge z dokazili v roku 15 dni po objavi na naslov; VEZ n. sof. o. Mozirje DSSS ~ razpisni komisiji Mozirje 307 a HMEZAD GOSTINSTVO-TURIZEM ŽALEC vabi k sodelovanju delavce za temeljne organizacije združenega dela za opravljanje naslednjih del in nalog 1. STREŽBA JEDIL IN PIJAČ (Hotel Prebold in Slovan Vransko) 2. KUHANJE JEDIL ŠIROKEGA IZBORA (Slovan Vransko) 3. PRIPRAVA MANJ ZAHTEVNIH JEDIL (Slovan Vransko) Pogoji: pod 1. - poklicna gostinska šola - smer natakar pod 2. - poklicna gostinska šola - smer kuhar - 2 leti delovnih izkušenj pod 3. - NK delavec - priučitev v kuhinji Poskusno delo 2 meseca Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas. Po dogovoru nudimo samsko sobo za opravljanje del in nalog v Slovan Vransko. Interesente vabimo, da v 15 dneh od dneva objave vložijo pismene vloge z vsemi dokazili na naslov: HMEZAD GOSTINSTVO-TURIZEM Žalec. Hmeljarska št. 3. O izidu razpisa bomo prijavljene kandidate obvestili v zakonitem roku. KUUČAVNIČARSTVO - KOVINSKA GALANTERIJA »DRAME« Medlog 11, Celje objavlja prosta dela in naloge: KV KUUČAVNIČAR POGOJI: KV ključavničar z znanjem varjenja in znanjem obde- lave aluminija odslužen vojaški rok Kandidati naj se s pismeno vlogo prijavijo na zgoraj omenjen naslov. Objava velja do zasedbe delovnega mesta. Marija Hlastec Je prijazna gostiteljica Les i a drobni dodatki ustvarjajo urejeno, gostoljubno in. STRANICE PRIJAZNO OKOUE, PRIJAZNA P0STRE2RA Pravi odnos do gosta pri Mariji Hlastec Na Stranicah, nekaj deset metrov po cesti, ki vodi proti Vitanju, je »uredila prijeten gostinski lokal Marija Hla- stec. Ni velik in se ne ponaša z zvenečim imenom in dol- goletno tradicijo. Samo BI- FE je, tradicijo pa v polni meri nadomešča prijaznost lastnice in prostorov. Poleg točilnice je le še eden pro- stor, ločen od nje z lesom. Ravno les je tisti, ki daje lo- kalu pravo domači in ureje- no podobo, les in drobni do- datki, ki pričajo o pravem okusu. Vsaka stvar je na svo- jem mestu, nikjer pa ni pro- stora za nečistočo. Tako kot v starih dobrih gostilnah pa tudi pri Hlastecovih že takoj ob vstopu sprejme gosta ti- sto prijetno domače vzdušje, ki ga ne more sama ustvariti niti največja urejenost, niti najlepša oprema in najboljša ponudba. Treba je »še nekaj več«. To nekaj več pa izžare- va Marija. Rojena gostiteljica je. Prijazna, a ne pretirano, hitra, a ne vihrava. Ve, kaj gostje pričakujejo in jim ti- sto skuša tudi zagotoviti. Pri tem ji tudi delovni čas ni ne- dotakljiva svetinja. Ce pride gost ravno v času. ko lokal sicer uradno zapirajo, pred njim ne zaprejo vrat. Gosta, ki ga pričakujejo, pa tudi malo počakajo. Poleg prostorov v hiši, pa se BIFE ponaša tudi z lepo urejenim vrtom. Res ni ve- lik, a je nadvse privlačen. Ta- ko kot les notranjosti mu da- je lepoto čudovito urejen cvetlični vrt, ki ga obdaja. Svoje prispevajo še okusna oprema in senčniki živahnih barv. V poletni vročini se v njihovi senci še prav posebej prileze kozarec osvežilne pi- jače, ki jih pri Hlastecovih ne manjka, ali pa morda kupica sladoleda, ki je za Stranice prava novost, ki bo gotovo pritegnila poleg odraslih še prenekaterega šolarja ali malčka, ki že pozna sladko- sti sladoleda. Ne glede na letni čas pa privlači lačne goste in slado- kusce še nekaj - pri Hlaste- covih imajo vedno sveže svinjske krače. Takšne, da jih je veselje prigrizniti in se gost mimogrede sam pri sebi odreče morebitnim drugim kulinaričnim željam. Krače pa včasih privabijo tudi mal- ce večje družbe - za prav ve- like žal ne bi bilo prostora. Toda, tudi če se je treba sti- sniti, to v tako prijetnem lo- kalu ni težko, se pa tudi red- kokdaj zgodi. Lahko pa smo prepričani, da če bi ljudje en- krat spoznali prijazno po- nudbo in ozračje v bifeju Hlastec na Stranicah, ne bi bilo tam več sedanjega pri- jetnega mirnega vzdušja. BIFE - KRIŽEVEC 57, STRANICE Bife Marije Hlastec je odprt vsak dan od 8-22 ure, razen ob četrtkih. V lokalu je 37 sedežev, na vrtu 28. Po- leg hišne specialitete - ku- hanih prekajenih krač, ki jih imajo vedno, si lahko gostje privoščijo še sadne kupe in točen sladoled, zaenkrat še med željami pa so ribe. Za pijače ni zadre- ge, med vini pa imajo glav- no mesto belo in rdeče vino iz konjiškega vinorodnega okoliša. Bifeja ni težko najti - na Stranicah zavijte proti Vitanju, pa ga boste takoj zagledali sredi cvetlic in teJenjM, ^30-28. julij 1982 NOVI TEDNIK - stran 21 ^OVA SLUŽBA PRAVNA POMOČ ZA VSE stopnja v ustavni preobrazbi sodstva pve leti po sprejetju zako- j o pravni pomoči se je na 1^ področju bolj malo spre- jgnilo. Zakon je formalno (Vsebinsko zavezal družbe- ppolitične skupnosti, ven- irpa doslej še nikjer nima- , organizirane posebne lužbe pravne pomoči, ffa celjskem območju sta jla pobudo za organiziranje ^§ne službe višje in temelj- 0 sodišče, akcija pa poteka okviru sveta občin širšega gljskega območja. Posebna elovna skupina je že izdela- 1 prve teze, ki so jih obrav- avale posamezne občinske liupščine, gospodarska jjornica za celjsko območje jstrokvna združenja, akcijo a so podprli tudi odvetniki. Pripravljen je tudi že elabo- rat o družbeni in ekonomski upravičenosti nove delovne organizacije službe pravne pomoči. Služba naj bi imela svoje prostore na trgu V. kongre- sa, kjer je sedaj višje javno tožilstvo, z manjšimi preure- ditvami pa bi lahko za to službo uporabili ostale pro- store. Po dosedanjem predlogu bo nova delovna organizaci- ja dajala pravne nasvete in sestavljala vloge v vseh prav- nih poslih in razmerjih, opravljala zastopanje in za- govor pred sodišči, državni- mi organi, delovnimi organi- zacijami, sisi ter drugimi sa- mopravnimi organizacijami in skupnostmi, nudila stro- kovno pomoč delovnim or- ganizacijam sisom, priprav- ljala osnutke najrazličnejših samoupravnih aktov, sprem- ljala družbeno pomembne pojave in opravljala celovito pravno pomoč po načelih Zveze sindikatov Slovenije. V takšni obliki organizaci- je bo zagotovljen družbeni nadzor in vpliv na opravlja- nje pravne pomoči, zagotov- ljeno pa bo tudi dosledno izvajanje zakona o pravni po- moči in zakona o svobodni menjavi dela. Služba, ki naj bi razbreme- nila pravosodje, bi imela se- dež v Celju, pravno pomoč pa bi nudila vsem občanom na širšem celjskem ob- močju. Brezplačno pravno pomoč bi nudili vsem občanom, ki so oproščeni plačevanja sa- moprispevkov kot tudi de- . lavcem pri varstvu pravic, ki izvirajo iz delovnega razmer- ja. Pravno pomoč bi nudili tudi drugim občanom, ob- činskim skupščinam, druž- benopolitičnim organizaci- jam, delovnim organizaci- jam itd. na podlagi svobodne menjave dela in pogodb. Novo delovno organizacijo naj bi ustanovili: vseh osem občinskih skupščin na šir- šem celjskem območju, go- spodarska zbornica, občin- ske sindikalne organizacije, sisi in druge samoupravne organizacije in skupnosti v občinah na celjskem ob- močju. Ob ustanovitvi bi v novi delovni organizaciji delali en administrativni delavec in . trije strokovni, za začetek pa bi bilo potrebno zagotoviti nekaj manj kot tri milijone dinarjev. Nova organizacija pravne pomoči bo zagotavljala spe- cializacijo posameznih po- dročij oziroma pokrivanje do sedaj deficitarnih-mednaro- dno zasebno pravo, tran- sportno pravo, svetovalna služba itd. Služba pa pomeni tudi no- vo stopnjo v ustavni preo- brazbi pravosodja in hkrati zagotavlja pravno varnost občanov in popolnejšo var- stvo pravic in svoboščin v sedanjem ustavnem si- stemu. SREČKO SROT pravniki za bralc^ KAZENZA »MEOČETOVSTVO« Nevestni starši so v nevarnosti, da zagrešijo mnoge oblike kaznivih dejanj zaradi svojega neroditeljskega odnosa do otrok in oseb, za katere skrbijo. Pisal sem že o tem, da lahko to storijo tudi s tem, da ne plačujejo redno preživnine. Na sodiščih se dokaj pogosto pojavijo starši, ki zane- marijo mladoletne osebe, za katere morajo skrbeti. Takšno kaznivo dejanje stori lahko roditelj, posvoji- telj, skrbnik ali kakšna podobna oseba, vendar mora hudo kršiti svoje dolžnosti skrbi in vzgoje. Hujša oblika pa je, če mladoletno osebo sili k pretiranemu delu ali k delu, ki ni primerno njeni starosti. Gre za primere npr. nočnega dela, nadurnega dnevnega dela, izredno napornega dela, nemogočih delovnih razmer in podobno. Takšna dejanja pa lahko storijo tudi druge osebe, ne samo starši in njim podobni. Na tukajšnjem sodišču.je že pred več leti bil zabeležen primer neu- streznega dela vajenca, ki ga je mojster z verigo prikle- nil k delovni mizi. Zakon kaznuje tudi, če mladoletno osebo iz koristo- Ijubnosti navaja kdo k beračenju in k drugim deja- njem, ki so lahko škodljiva za mladoletnikov razvoj. Sem lahko štejemo petje mladoletnih oseb za denar po lokalih, ulicah in dvoriščih (pogoj je v koristoljubno- sti), različne dvomljive prodaje predmetov ali »igre na srečo«, prerokovanja, zbiranje smeti po smetiščih in podobno. Te stvari redkeje opazimo, so pa še, in prav je, da opozorimo delavce milice in socialne službe na te stvari, saj ogrožajo razvoj mladega človeka. Tretja oblika je bolj pogosta. Gre za surovo ravnanje z mladoletno osebo. Ta pojem je v naši zakonodaji nov, gre pa za takšno fizično ali psihično grdo ravnanje, ki še ne pomeni kaznivega dejanja, na primer, telesne poškodbe. V praksi smo naleteli na primere staršev, ki so se vdajali alkoholu, v vinjenem stanju pretepali otroke, jih naganjali iz stanovanja, na dež, mraz; jim odtegovali hrano ali oblačila. Vse to so bili izraziti in skrajni primeri. Mnogo je pa še takšnih, za katere se niti ne ve. Tako smo sodili človeku, staremu manj kot 30 let. Prva žena ga je zapustila, ko je bila hčerka stara 2 meseca, nakar se je znova poročil, hčerka pa je živela z njim in drugo ženo. Imel je težave s hčerko, te pa so se pozneje stopnjevale in kazale tudi pri šolskem delu. Očitno si ni znal drugače pomagati, vendar je sodišče ugotovilo, da jo je enkrat hudo natepel, ker je popra- vila spričevalo, drugič pa, ko je skrila spričevalo. Očitno se je otrok očeta bal, so pa pri teh pretepih bili sledovi tako vidni, da so to ugotovih prosvetni delavci in šolski zdravnik, ki so, ukrenili vse potrebno, tako da je kazenski postopek stekel. Sodišče je očeta obsodilo na tri mesece zapora, pri čemer je upoštevalo, da je bil že prej kaznovan (tudi za dejanje z nasilnostjo) pa tudi sicer je do otroka kazal veliko mero grobosti. Se pose- bej pa bo takšna kazen vplivala tudi na druge podobne storilce tovrstnih kaznivih dejanj. V svoji pritožbi je , storilec sicer dejanje obžaloval in ponovno našteval ' težave, ki jih ima tudi z drugo ženo, vendar je pritož- ] beno sodišče pritožbo zavrnilo. Pri tem je še zlasti > opozorilo na škodljivost takšne vzgoje za otrokov na- dalj nji razvoj. ] Kaj bi lahko k vsemu temu še zapisal? ' Ne samo zakonska in delovna, človeška dolžnost sili človeka, da preprečuje takšna ravnanja. Kolikokrat smo priča podobnim dogodkom, ko nas človeško pre- sune nemoč in prizadetost otrok ali mladih ljudi, ki jih brezdušneži silijo v dela ali položaj, ki ni vreden člove- ^ega dostojanstva. Marsikdaj slišimo pretresljiv jok in vpitje otrok, ah vidimo potpludbe po obrazu »malih ljudi«, stalni strah v očeh in obnašanju. To so otroci, ki jih je narava udarila s popačeno podobo staršev, ki bodo ob tem vzoru tudi sami zrastli. Zato moramo preprečevati: učitelji v šoli, zdravniki v ambulantah, Socialne službe, občani - vsak mora kaj storiti in ukre- J|iti, da se podobna ravnanja preprečijo, da se ozdravi bolna družina in zagotovi nemočnim žrtvam normalni •"azvoj in vzgoja, vredna načel sodobne humane in Socialistične družbe, mag. LUDVIK VIDMAR , SREČEN KONEC NEVARNEGA POBEGA Drzen pobeg, ki sta ga dlje časa načrtovala in potem prejšnjo sredo izvedla dva starejša mladoletnika, ki sta na prestajanju kazni v celj- skem kazensko poboljševal- nem domu za mladoletnike (Stari pisker) bi se kmalu končal tragično. Visok (nekaj manj kot dva metra) in suh mladenič, ki je že prej trikrat poskušal po- begniti iz Starega piskra, je pregovoril še enega, da bi skupaj pobegnila po rovih celjske kanalizacije. Prilož- nost se je ponudila v sredo zjutraj, nekaj pred 8. uro. Mladeniča, ki sta urno zlezla v rov kanalizacije, nista niti slutila, kakšne nevarnosti ju čakajo. Delavci zaporov, ki so kakšnih pet minut kasneje opazili pobeg, so takoj začeli z reševalno akcijo. Pregleda- li so načrte kanalizacije, ki jih imajo ceste in kanalizaci- je, vendar pa so ti nepopolni, saj je veliko kanalizacijskih rovov še iz rimskih časov. Na pomoč so prišli tudi delavci celjske Uprave za notranje zadeve, miličniki, celjski po- klicni gasilci in izurjena eki- pa reševalcev iz velenjskega rudnika. Reševalci so takoj začeli odpirati jaške kanalizacije na Muzejskem in Tomšiče- vem trgu, da bi prišlo v rove, ki so b'li nasičeni s strupeni- mi plini, vsaj nekaj kisika. Verjetno, da so s tem mlade- ničema rešili življenje. Ubežnika sta se po rovih uspela prebiti do izhoda ozi- roma izliva kanalizacije v Sa- vinjo. Toda, ker so bili vsi izhodi iz kanalizacije zastra- ženi, sta se ustrašila in po- begnila nazaj. Reševalci (de- lavci zaporov, velenjski ru- darji in miličnik so se potem spustili v rove kanalizacije in ob približno 17.20. uri kakš- nih 100 metrov od vhodnega jaška v slepem opuščenem rovu našli ubežnika. Mlade- niča sta bila popolnoma izčr- pana in objokana. • Pobegov iz naših zaporov je zolo malo,« pravi Peter Knapič, vodja prevzgojne službe v celjskem KPD za mladoletnike in zaporih Ce- lje. »Z nagradnimi izhodi v mesto in domov smo dose- gli, da se večina, ki prestaja kazen pri nas, zgledno obna- ša. Mladenič, ki je pri nas že nekaj več kot leto dni in je že trikrat pobegnil, ni dobil na- gradnega izhoda, je pa tudi nemirni duh in bo verjetno še poskušal pobegniti. Rova kanalizacije pa nismo pose- bej zavarovali, ker naj bi bil po naših informacijah rov sa- mo v začetku tako širok, ka- sneje pa naj bi se zožil in bil neprohoden.« Zahvaljujoč hitri in učin- koviti akciji se je nepremiš- ljen pobeg zapornikov sreč- no končal. Oba pa sta se za- vedala, v kakšno nevarnost sta bežala, šele, ko so ju reše- valci potegnili na svetlo. ČRNA KRONIKA s PRIKLOPNIKOM V AVTOBUS Po Kidričevi cesti v Tito- vem Velenju je vozil tovor- njak s priklopnikom Milan Kovač, star 31 let iz Titovega Velenja. V križišču Kidriče- ve in Tomšičeve ceste je s tovornjakom zavijal v desno. Zaradi prevelike hitrosti je zaneslo prikolico v levo, trči- la je v prednji del avtobusa, ki ga je v tem trenutku ria- sproti pripeljal 41-letni Ri- hard Spital iz Titovega Vele- nja. Pri trčenju se je voznik avtobusa, sicer last REK Ti- tovo Velenje, huje telesno poškodoval, na vozilih pa je bilo za okoli 250.000 dinarjev škode. ŽELEZNE MREŽE ZAPRLE POT MOTORISTU Po regionalni cesti iz Vrbja proti Žalcu je vozil z oseb- nim avtomobilom nemške registracije 48-letni Ivan Za- goričnik iz Šempetra, ki je na začasnem delu v ZRN. Na lahkem priklopniku, pripe- tem na avtomobil, je imel na- ložene železne mreže. Ko je na križišču zavijal proti Ro- jam, so mu nepravilno nalo- žene mreže zdrsnile s pri- klopnika in zaprle pot na- sproti vozečemu motoristu, 45-letnemu Gabrijelu Mavri- ču iz Vrbje, ga zadele v nogo, da je padel po cestišču in do- bil hude telesne poškodbe. Z AVTOMOBILOM V JAREK Zaradi neprimerne hitrosti je v desnem ovinku v Podvr- hu pri Braslovčah pričelo za- našati voznika osebnega av- tomobila, Izidorja Kodra iz Letuša. Z avtomobilom je za- peljal v 120 cm globok jarek. Pri tem se je voznik hudo poškodoval, njegova sopot- nika laže, materialne škode na vozilu pa je bilo za okoh 120.000. PO 17 METRIH LETA POD NASIP Iz Pristave proti Mestinju je vozila voznica osebnega avtomobila 37-letna Vida Ljubic iz Ljubljane. Ko je v Grlicah vozila po klancu navzdol v desni nepregledni ovinek, ga zaradi neprimer- ne hitrosti ni zvozila. Zape- ljala je v levo, avtomobil je vrglo v zrak, po 17 metrih pa je avtomobil obstal pod nasi- pom. Pri nesreči so voznica Ljubičeva in dva sopotnika dobili lažje poškodbe, huje pa se je poškodovala sopot- nica Dragica Plavčak iz Ce- rovca. STRELA ZANETILA DVA POŽARA V torek, 20. julija je pol ure po polnoči udarila strela v električni drog na stanovanj- ski hiši last Ivana Razgorška v Zavrhu pri Galiciji. Ogenj je zajel ostrešje hiše, kjer je zgorelo tudi več pre- hrambenih artiklov in oble- ke. Kljub intervenciji gasil- cev iz Celja, Vojnika in Smartnega v Rožni dolini je nastala precejšnja material- na škoda, ki so jo ocenili na milijon dinarjev. V soboto, 24. julija nekaj minut po deseti uri zvečer pa je strela zanetila požar v go- spodarskem poslopju Jožeta Trupeja v Pongracu 57. Zgo- relo je ostrešje, krma, drva in premog, iz poslopja pa so uspeli rešiti živino. Škodo pri požaru so ocenili na okoli 130 tisoč din. KOLESAR IZSILJEVAL PREDNOST Iz smeri Celja proti Laške- mu je vozil s kolesom 74-let- ni Jožef Belak iz Debra in je pri gostišču Hum v Laškem zavijal v levo. Iz Sevnice je takrat pripeljal 18-letni Bo- jan Kuhar. Belak je izsilil prednost, tako da je Kuhar trčil vanj in ga še 11 metrov vozil na pokrovu motorja. Belak se je pri nesreči huje telesno poškodoval in so ga odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. Z MOTORJEM PO SREDINI CESTIŠČA Z neregistriranim motor- nim kolesom znamke Java, prirejenim za kros je iz Rim- skih Tophc proti Hrastniku vozil 22-letni Marino Majce- novič iz Dola pri Hrastniku. Nasproti mu je prav tako z motorjem pripeljal 18-letni Miran Kajtna iz Polan pri Jurkloštru. Ker sta oba vozi- la po sredini cestišča, sta se pretesno srečala in oba padla z motorji po cestišču. Pri tem je Majcenovoč dobil ta- ko hude poškodbe, da je med prevozom v bolnišnico umrl, hudo poškodovan pa je bil tudi Kajtna, ki se zdra- vi v celjski bolnišnici. HLADILNIK OBSTAL NA DESNEM BOKU Nepoznavanje mesta in prehitra vožnja v ovinek sta bili vzrok za nesrečo, ki se je pripetila na križišču Mari- borske in Kidričeve ceste v Celju. Za celjsko Mesnino je pripeljal hladilnik z mesom 35-letni Mio Svetič iz Vin- kovcev. Ker ni poznal mesta, je prvič spregledal odcep na Mariborski cesti in peljal na- prej proti Laškemu, ko pa se je vračal in zavijal v Kidriče- vo cesto, se je tovornjak-hla- dilnik zaradi prevelike hitro- sti obrnil na bok. Pri tem si je voznik Svetič poškodoval desno ramo, na hladilniku pa je bilo škode za okoli 100 tisoč din. Z AVTOMOBILOM OBSTAL V POTOKU Iz Titovega Velenja proti Šoštanju je vozil z osebnim avtomobilom 44-letni Dam- jan Razpotnik iz Titovega Velenja. Ko je pripeljal v Lajše, ga je zaradi neprimer- ne hitrosti začelo zanašati. Z avtom je zapeljal v potok Pe- čovnik, kjer je tudi obstal. Pri nesreči si je poškodoval desno roko, materialne ško- de na vozilu pa je bilo za oko- h 90.000 din. NENADOMA PREČKAL CESTO Po regionalni cesti iz Šent- jurja proti Šmarju je vozila z osebnim avtomobilom Hele- na Pepelnik iz Šentjurja. Ko je pripeljala v Šentvid, je do- hitela dva pešca, ki sta hodi- la po desnem robu cestišča. Martin Slokan iz Okroga pri Ponikvi je nenadoma preč- kal cesto, tako da ga je Pe- pelnikova zbila in je pri tem dobil hujše telesne po- škodbe. Zakaj je tako... ALI JE MOGOČE OD VSEPOVSOD VIDETI SONCE? Sonce je mogoče videti od vsepovsod na površini zem- lje, toda ne v istem času. Zemlja je - icot vemo - oliro- gla in se vrti oltrog sonca, tilirati pa se vrti še oiirog se- be. Tako je polovica zemlje zmeraj osvetljena - to je dan - medtem ko je drugi v temi - takrat je noč. Zemlja se zavrti enkrat okrog sebe v 24 urah. To po- meni, da traja dan približno polovico tega časa, noč pa drugo polovico. Ko je pri nas dan, je na Japonskem noč, saj sta ti deželi na nasprotnih straneh našega planeta, ka- kor tudi imenujemo zemljo. Vendar sta dva dneva v letu, ko sonca z nekaterih mest na zemlji ni mogoče videti. To je v začetku poletja (21.-22. junija) in v začetku zime (21.-22. decembra). V začet- ku poletja so vsi kraji med južnim tečajem in njegovim polarnim krogom v temi, v začetku zime pa je tema med severnim tečajem in njego- vim polarnim krogom. GOSTINSKO PODJETJE CEUE TOZD NA - NA CEUE objavlja prosta dela in naloge vodja poslovne enote »Na-Na<< Pogoj: končana hotelska šola, 3 leta delovnih izkušenja na enakih delih in nalogah, znanje 1 tujega jezika Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s po- skusnim delom 3 mesece. Kandidati naj predložijo pisne vloge z ustreznimi do- kazili na naslov: Gostinsko podjetje CEUE - splošno kadrovski sektor, Celje - Ljubljanska 5-15 dni od objave. POČITNIŠKA OBREKOVANJA v Dalmaciji je čisto udomačen pojav, da potniliom avto- busov na lirajie razdelje sprevodnilii ne dajejo voznih l(art, denar pa vtaltnejo v svoj žep. Če v enem tednu doživiš talcšno goljufijo trilirat, se ne čudiš več, zaliaj ima tolilco naših prevoznih podjetij izgube. Sprevodnilii pa na ta način prislužijo precej več kot le za večerjo, kot je dobrohotno pripomnil eden izmed potnikov. Čim človek stopi v katero izmed naših obalnih mest, dobi občutek, kot da tam sploh ne znajo več govoriti domačega jezika. Od natakarjev pa do pouličnih proda- jalcev, vsi nagovarjajo človeka večinoma z: »BItte«, in se nato, ko jim lepo pojasniš, da lahko »kar po naše« osupli opravičujejo za napako. Očitno na našem lepem Jadranu sploh ne verjamejo več, da bi tja lahko zašel tudi še kakšen domač gost. Takole domiselno je nek neznanec rešil problem svo- jega počitnikovanja na morju. Na nekem otoku si je postavil leseno ogrodje za manjšo hišo, na njega streho, pod njega pa šotor. Tako ne bo imel več stro- škov z gradnjo vikenda, v kakšnem kampu ga pa tudi ne bodo odirali. Pa še avto bo našel prostor pod streho. Od turistov, ki prihajajo na našo obalo je seveda treba iztržiti čim več. Svoj piskrček pa so v to ožemanje prista- vili tudi razni privatniki, ki se čez poletje odpovedo upo- rabi kakšne sobe v svojem stanovanju. Ker oddajanje teh sob ni prijavljeno, morajo lastniki kar sami loviti more- bitne stranke na avtobusni in železniški postaji ali pa kar na cesti. Do tu vse lepo in prav. Zatakne se pri plačilu. Če se gostu namreč zgodi, da je brez drobiža, je včasih prisiljen pustiti stranki 100 ali pa tudi več dinarjev napitnine, kajti navadno nikjer v bližini ni mogoče menjati denarja. Tako postane soba s še kar normalno ceno zasoljeno draga. V celjskih trgovinah je zadnje čase skromna izbira topljenih sirov - tistih v okroglih škatlah. Najpogosteje boste dobili sir Vera. Če boste bolje pogledali komaj vidni datum, boste ugotovili, da je sir star že nekaj mesecev, če boste imeli srečo boste dobili sir iz leta 1981. Če boste še bolje pogledali, boste ugotovili, daje tudi cena vsaj enkrat zamenjana. In če še bolje pogle- date, nikjer ne bo pisalo »rok trajanja«. No, nekaj pri teh sirih očitno smrdi. Pa ne le zastarel sir... Nekaterim Izletnikovim taksistom res ne gre slabo, saj *si izbirajo le potnike za dolge relacije. Baje, da že od daleč spoznajo potnika, ki je denimo doma z Otoka ali iz centra in se mu izognejo. Zato se meščani Celja nikar ne razburjajte, če vas bo kdaj edini taksist, ki se bo znašel na taksi parkirišču vljudno odslovil, čeprav imate otroka v naročju in par potovalk. Pojdite na avtobus ali pa peš, prej boste prišli do doma, kot da čakate na velikodušnost taksista. Dva razloga sta, da ne morete dobiti fa/Iro/informacij preko 998 ali 991. Prvič, ker sta številki včasih zasedeni in drugič, ker s« navadno nihče takoj ne oglasi. SAMO POLETNA OSVEŽITEV ALI KAJ VEČ? Tako smo se - ne brez vzroka - spraševali v soboto popoldne na celjskem let- nem kopališču ob Ljubljan- ski cesti. Zakaj? Celjsko na- turistično društvo Venera, ki obstaja že šest let in ima tre- nutno okoli 280 članov (okoli 100 dokaj aktivnih) je pripra- vilo akcijo, ki je dolgo prisot- na še zlasti ob morju. Gre za kopalke, ki se naj bi na kopa- liščih po mestih tudi lahko v bodoče kopale brez zgornje- ga dela kopalk. Medtem, ko to za druge kraje ni nobena »vesoljna« novost (npr. Mari- bor), pa za Celje vsekakor je. Tako so se vsaj obnašali ne- kateri, ki so z balkona hotela Merx in izza žičnate ograje oblečeni stali ter imeli oči na »pecljih«, kot da bi šlo za ne- ko neverjetno, nikoli videno predstavo. Zanimivo, da so se za de- kleta, ki so se pojavila na celjskem kopališču »zgoraj brez«, še najmanj oziroma sploh ne zmenili otroci in mladina!!! Vprašanje je ali je bila ak- cija uspešna? Trajala je samo nekaj ur. Prepričani smo, da premalo, da bi v bodoče re- snično zaživela tudi v našem okolju. To bi bilo potrebno v naslednjih dneh večkrat po- navljati, kajti tako bi se lju- dje na vse skupaj navadili. «