Kmetijstvo Slovenija • Na
Danskem davek na krave, pri nas (še) ne
O Stran 5
Podravje
Ptuj • »Kdor zadene številko štiri, plača sladoled«
O Stran 11
Štajerski
Ptuj, torek, 6. avgusta 2024
Letnik LXXVII • št. 61 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,90 EUR
Aktualno Ptuj • Postavljeni, da lahko propadajo?!
O Stran 2
Podravje Zavrč • Namesto Tuša po novem Spar
O Stran 4
Kmetijstvo Podravje • Z
analizami tudi do sto evrov prihranka na hektar
O Stran 9
Kultura Videm • Selani obnovili križ, ki je starejši od cerkve
O Stran 10
Kronika Ptuj • »Zakaj mulčenje, če bi lahko kosili?«
O Stran 24
Podravje • Oddaja poškodovanih panelov brezplačna, demontaža plačljiva
Kam s poškodovanimi sončnimi paneli
Od toče poškodovane in ustrezno spravljene panele v Podravju sprejemata Komunalno podjetje Slovenska Bistrica na odlagališču Pragersko in Javne službe Ptuj v Gajkah, a le pod določenimi pogoji. Več na strani 3.
Prehod v Mihovcih ljudem ne damirU
Trofenik: »Občinski svetniki niso kaj potrjujejo«
Država (počasi) ureja protipoplavno zaščito
Krajani Črete bodo spali mirneje
Parkinsonova bolezen - poklicna bolezen kmetov •
Raziskave dokazujejo: pesticidi so morilci
Foto: CG
2 Štajerski
Aktualno
torek • 6. avgusta 2024
Velika Nedelja • Nevarno križanje glavne ceste in železnice
Prehod v Mihovcih ljudem ne da miru
Vprašanje (ne)delovanja zapornic na železniškem prehodu v Mihovcih, o čemer smo nedavno pisali, okoliškim stanovalcem in tistim, ki glavno cesto Ormož-Gorišnica-Ptuj dnevno uporabljajo, ne da miru. »Kaj, če se zgodi nesreča in ugasne življenje? Takrat poti nazaj ni več. Zakaj v Mihovcih niso zgradili podvoza ali nadvoza?« opozarjajo na terenu. Posebej grenko je dejstvo, daje podvoz najprej bil v načrtu, a so ga kasneje črtali.
Foto: MZ
Odgovornost za to, da je v Mihovcih ostal prehod z zapornicami, Vili Trofenik pripisuje vodji projekta Dejanu Jurkoviču, nekdanjemu vodstvu občine Ormož in občinskemu svetu. »Dali so pavšalno soglasje k DPN, pa niso vedeli, da je od faze razgrnitve do sprejemanja sklepa na občinskem svetu bilo izvennivojsko križanje nadomeščeno z nivojskim. Tam je izvorni greh.«
Foto: SŠ
»Predstavnik DRSI in vodja projekta obnove železniške proge Dejan Jurkovič (na fotografiji) je javno grozil tistim, ki bodo opozarjali na problematičnost izvedbe zapornic, češ da bo Siemens vsakega tožil. Z zastraševanjem so poskušali izničiti problem, kije vedno bolj prisoten. Dejstvo je, da se zapornice kvarijo. In to ne na neki stranski cesti, ampak najbolj frekventnem prehodu v tem delu Slovenije. Zdaj ne vem, kdo bo koga po toliko okvarah tožil,« je poudaril Vili Trofenik.
Besede nekdanjega župana Ormoža in dolgoletnega poslanca smo Jurkoviču predočili in ga prosili za pojasnilo. Odgovor smo dobili iz službe za odnose z javnostmi DRSI: »Ker je v preteklosti prihajalo do govoric in medijskih člankov, v katerih so bile navedene trditve, da zapornice ne delujejo pravilno, nas je proizvajalec oziroma dobavitelj naprave seznanil, da bo v primeru nadaljevanja 'neupravičenega blatenja njegovega dobrega imena' sprožil pravne postopke zoper te osebe. Zato smo kot naročnik, v izogib nevšečnostim, na to opozorili.«
O problematiki okvar na zapornicah so na DRSI še dodali: »Res je, da na nivojskem prehodu občasno prihaja do tako imenovanih izrednih dogodkov, ki zahtevajo interveniranje vzdrževalcev. Letos jih je bilo šest; dva so povzročili vozniki z zlomom zapornic, štirje so nastali med nevihtami, zaradi udarov strel.«
To temo smo v naših časopisnih člankih odprli že večkrat. Posebej zbode v oči, da so se ob obnovi proge Pragersko-Hodoš, ki je veljala pol milijarde evrov, podvozi pod progo gradili na lokalnih cestah in sredi polj, medtem ko takšne rešitve na glavni prometni žili, ki Ormož povezuje z ostalim delom Slovenije, niso izvedli. Podvoze na lokalnih cestah so denimo zgradili v Borovcih, Cvetkovcih in Osluševcih, v Dornavi in Moškanj-cih je čez glavno cesto nadvoz, v Mihalovcih na ormoškem koncu so podvoz zgradili do ene same domačije. Ob takšnih dejstvih je jasno, da se ljudem upravičeno porajajo vprašanja, zakaj so podvozi sredi polj, na glavni cesti, ki vodi v Ormož, pa ne, čeprav so domačini to zahtevali in pričakovali. Poudarjali so, da je križanje železnice in ceste smrtno nevarno. Vsekakor so imeli prav, na mestu so bila tudi njihova opozorila o (ne)delovanju zapornic. Že takrat se je dogajalo in dogaja se še danes, da zapornice niso stoodstotno zanesljive. Letos je bilo šest okvar, dve zaradi zloma zapornic in štiri zaradi udarov strel, so pojasnili na Direkciji RS za infrastrukturo (DRSI).
»Občinski svetniki niso vedeli, kaj potrjujejo«
»Nepojmljivo je, da je v Mihovcih ostalo nivojsko križanje. Ko je bil razgrnjen državni prostorski načrt (DPN), so na zboru krajanov predstavili izvennivojsko križanje. Potem je vodja projekta Dejan
Jurkovič županu Ormoža prinesel novo rešitev in občinski svet je sprejel sklep, da se strinja s predloženim. Občinski svetniki niso vedeli, s čim se strinjajo, ker niti niso vedeli, da je prišlo do spremembe. Na DRSI mahajo, da imajo soglasje občine, a če bi bil postopek v skladu s predpisi, bi ga morali v tem delu zavreči,« je pojasnil upokojeni politik, nekdanji poslanec in župan Ormoža Vili Trofenik. Dodal je, da je promet v Borovcih, Dornavi, Pavlovcih, Pušencih in Osluševcih
neprimerljiv s prometom v Mihov-cih. Na naštetih lokacijah so podvoze/nadvoze zgradili, medtem ko ga na zelo prometni cesti v Mihov-cih nimajo.
To naj bi bilo edino nivojsko križanje železnice in regionalne ceste v državi.
Trofenik je opozoril, da je projekt obnove železniške proge Pra-gersko-Hodoš v okolju povzročil še več ran, ne samo prehoda in zapornic v Mihovcih. »Čakamo odločitev sodišča v zvezi s poplavlja-
njem, ki se pojavlja po obnovi proge. Če bo dokazana krivda državi, bo to zanimivo še za kakšnega tožilca Evropske unije, ker so evropska sredstva, milo rečeno, potrošili nekvalitetno in neodgovorno.«
DRSI: »Porušili bi
VI »v
preveč his«
Na DRSI pravijo, da podvoza v Mihovcih niso gradili, ker bi bil to prevelik poseg v naselje in bi morali porušiti več hiš. A dejstvo je, da je neposredno ob križanju le en objekt. Razmišljali so tudi o novi cesti Mihovci-Trgovišče ter nadvozu na tej cesti, vendar so ugotovili, da bi ta trasa potekala vzporedno s hitro cesto, ki so jo takrat že začeli graditi. »Ob upoštevanju dejstva, da dva nadvoza (obvoznica Mihov-ci in hitra cesta) v neposredni bližini ekonomsko ne bi bila upravičena, je prišlo do variante, da nivojski prehod v Mihovcih ostane. Služil bo prečkanju za lokalni promet, medtem ko bi se tranzit preusmeril na novo hitro cesto.«
Realnost je takšna, da hitre ceste še danes ni, prehod v Mihovcih pa je ostal. Gradnja ceste Ormož-Markovci naj bi se to jesen vendarle začela. Četudi bo po njeni izgradnji tranzitnega prometa skozi Mihovce in Veliko Nedeljo manj, to ne spremeni dejstva, da bodo cesto še naprej uporabljali domačini, poselitev v tem delu ormoške občine v navezavi na gorišniško pa je kar velika. Medtem ko je bilo po oceni DRSI v Mihalovcih smotrno zgraditi podvoz do ene same hiše (kmetije), so pri nekaj tisoč ljudeh v Mihovcih ocenili popolnoma dru-
gače - da podvoza ne potrebujejo.
Morda pa bi lahko podvoz v Mi-hovcih, ki je pred desetletjem iz načrtov izpadel, »stisnili« v projekt
nove ceste, četudi je investitor DARS. Vendarle sta DARS in DRSI oba državna.
Mojca Zemljarič
Ptuj • O kamnitih skulpturah na zelenicah
Postavljeni, da lahko propadajo?!
Ptuj sicer nima veliko kamnitih skulptur (spomenikov) na zelenicah. Opazno pa je, da tam, kjer so, nekatere vidno propadajo.
Že kmalu po postavitvi skulp-ture Suženj akademskega kiparja Matije Vukoviča iz Beograda, ki simbolizira pobratenje med nekdanjo veliko občino Ptuj in občino Arandjelovac v Srbiji in so jo postavili 8. avgusta leta 1972, je le-ta ostala brez roke. Tako je še danes. Njeno propadanje se nadaljuje, razpoke so vse bolj vidne.
Na zelenici med bloki v Volkmer-jevi ulici razpada kamnita skulptu-ra neznanega avtorja in neznane vsebine. Okrog nje sicer redno kosijo travo, druge skrbi pa ni deležna. Zagotovo pa to ni v ponos mestu.
Že večkrat pa smo opozorili na to, da bi si tudi kip Matije Murka zaslužil malo več spoštovanja. Pomnik je sicer iz leta 1956, tudi s tablico o tem, kdo je bil. Zdaj se marsikdo, ki zaide v Sončni park - če
nima informacij pred tem - sprašuje, kdo je bil M. Murko, rojak z Drstelje, slovenski literarni zgodovinar, etnolog, slavist in urednik, ki je pozival k zbiranju etnološkega gradiva. Slovensko etnografsko društvo je svoja najvišja stanovska odličja poimenovalo po njem. Za izjemne dosežke etnologom podeljuje Murkove nagrade, Murko-va priznanja in Murkove listine.
V neposredni bližini Murkovega spomenika pa sta postavljena spomenika Viktorju Skrabarju, za vse, kar je naredil za ptujski muzej in ohranitev kulturne dediščine, ter Franzu Ferku, ustanovitelju ptujskega muzeja, na katerih pa so polni zapisi o obeh. Stroka sicer odgovarja, da se takšnih pomnikov ne sme spreminjati, zato tudi pomnik M. Murku ostaja tak, kot je bil odkrit leta 1956. Če bi mu dodali
Foto: Črtomir Goznik
V tako imenovanem 'županovem parku' med dvema centroma, Domino in Drava, propada spomenik pobratenja med nekdanjo veliko občino Ptuj in občino Arandjelovac v Srbiji.
polnejši zapis, verjetno ne bi izgubil svojega pomena. Seveda pa bi si več zaščite zas-
lužili tudi nekateri arheološki pomniki. To pa je že druga zgodba, o kateri čivkajo že vrabci na strehi, a
se ne zgodi nič. Tudi glede kamnitih spomenikov, skulptur na zelenici, ki nimata arheološkega značaja,
nismo prejeli odgovora o tem, kdo bi ju moral varovati.
MC
torek • 6. avgusta 2024
Aktualno
Štajerski	3
Podravje • Oddaja poškodovanih panelov brezplačna, demontaža plačljiva
Kam s poškodovanimi sončnimi paneli
Fotovoltaični paneli so zasnovani tako, da prenesejo različne vremenske vplive, tudi točo do velikosti oreha, ki nanje pada pravokotno in s hitrostjo do 83 kilometrov na uro, zatrjujejo proizvajalci oz. dobavitelji. Sredi julija pa so se zrna toče sprijela v uničujoče ledene krogle, pod katerimi je popustilo tudi steklo fotovoltaičnih panelov.
V Sloveniji je konec lanskega leta sončno energijo vpijalo več kot 48.000 sončnih elektrarn. Z rastjo števila sončnih panelov na strehah gospodinjstev se je daljšal tudi seznam dobaviteljev, oblike ponudb glede montaže, pa tudi odstranitve odsluženih oz. poškodovanih sončnih elektrarn. Iz Zadruge sončnih elektrarn Slovenije (ZSES), ki ima sedež na Ptuju, so odgovorili: »Za odvoz poškodovanih panelov pogodbeno sodelujemo s podjetjem Renesol iz Maribora, ki mu predamo module. Svojim strankam ne zaračunavamo te storitve posebej, saj stranka omenjeno storitev odpadnih modulov plača pri nakupu novega modula. Pri prodaji elektrarne na ključ je zaračunan strošek nakupa in odvoza/razgradnje starega modula. Ob nastanku škode se stranki zaračuna demontaža starih panelov ter dobava in montaža novih, sama reciklaža pa ne.« Na kratko: reciklaža panelov je za imetnike brezplačna, medtem ko je demontaža plačljiva.
Brezplačna oddaja do 30 panelov
Eno večjih podjetij, ki se ukvarja z odvozom odsluženih modulov, je družba ZEOS. Povedali so, da lahko imetniki panelov slednje oddajo v zbirni center javne službe, a le, če gre za gospodinjstva. »Fo-tovoltaični paneli morajo biti celi ter vsebovati vse dele. Če občan v zbirni center odda poškodovan ali fotovoltaični panel z odstranjenimi komponentami, moramo mi prevzem tega odobriti.«
Od toče poškodovane in ustrezno spravljene panele v Podravju sprejemata Komunalno podjetje Slovenska Bistrica na odlagališču Pragersko in Javne službe Ptuj v Gajkah, a le ustrezno pripravljene in le do 30 kosov na gospodinjstvo. »V primeru, da bi posamezno gospodinjstvo želelo oddati več kot
Reciklira sc 80 odstotkov panela
Odslužene fotovoltaične panele sprejema več podjetij, tudi ZEOS. »V ZEOS-u zbrane panele odpeljemo v reciklažo; zaradi boljših tehnologij, kijih uporabljajo pri reciklaži, jih vozimo v Italijo in Nemčijo. V procesu obdelave se fotovoltaičnim panelom odstranijo kabli in elektronika ter okvirji, panel se zdrobi, da se zmanjša prostornina. Po drobljenju se material sortira in iz tega se izločijo steklo, ki gre v obrat za predelavo stekla, plastika, ki gre v obrat za predelavo plastike, ter kovine (silicij, baker). Stopnja recikliranjaje 80-odstotna. Za preostanek po predelavi oziroma recikliranju pa se zagotovi odlaganje.«
30 kosov, je za prevzem treba z naše strani predhodno pridobiti odobritev,« sporočajo iz družbe ZEOS.
Vsa škoda na panelih
V	t t |
se ni vidna
Kolikšen je bil obseg škode na sončnih elektrarnah po julijskih neurjih s točo, (še) ni znano. Ob
tem pa Davorin Korpar iz podjetja Osen, ki se ukvarja z montažo sončnih celic, opozarja, da vsa škoda niti še ni vidna. »Podobno kot pri vetrobranskem steklu, kjer sčasoma iz majhne pike nastane razpoka.« Iz ZSES pa sporočajo, da pri svojih članih in kupcih niso zabeležili večje škode. »Seznanjeni smo le z lomi posameznih modulov na
Brezplačna oddaja panelov na Ptuju in na Pragerskem
»Sprejem fotovoltaičnih panelov poteka tako, da morajo biti zloženi na lesene palete, oviti s folijo. Pripeljejo jih lahko samo fizične osebe, in sicer do 30 panelov na gospodinjstvo. Paneli morajo vsebovati vse komponente (okvir, priključni kabel, sponka...). Maksimalna višina naložene palete je od 1,5 m do 2,0 m oziroma višina, ki zagotavlja varno nalaganje in transport. Razstavljenih panelov shema ne bo prevzela, zato jih tudi mi ne moremo sprejeti,« je pojasnil direktor slovenjebistriške komunale Maksimiljan Tramšek.
Enako zahtevajo v Javnih službah Ptuj, kjer na CERO Gajke sprejemajo le fotovoltaične panele iz gospodinjstev. »Pravne osebe nimajo dovoljenja za oddajanje panelov na komunalno podjetje in se morajo obrniti neposredno na družbe za ravnanje z odpadnimi električnimi in elektronskimi odpadki.«
hišnih elektrarnah, govorimo o 2-6 polomljenih modulih na posamezni elektrarni, kjer je v povprečju med 25 in 30 modulov. Primera,
Foto: Črtomir Goznik
V letu 2023 je bilo na novo postavljenih 17.278 sončnih elektrarn, skupno število vseh pa je bilo 48.021. Sončne elektrarne so lani proizvedle 5 odstotkov v Sloveniji proizvedene električne energije. Med statističnimi regijami prevladuje osrednjeslovenska regija z 19-odstotnim, na drugem mestu sta podravska in savinjska regija z 18-od-stotnim deležem sončnih elektrarn.
da bi polomilo več kot polovico modulov na elektrarni, nismo zabeležili. Prav tako nismo zabeležili večjega loma na poslovnih objektih.« Večina elektrarn je namreč zavarovanih, saj je, kot ugotavljajo v ZSES, letni strošek zavarovalnine zanemarljiv v primerjavi s škodo, ki lahko nastane. »Tudi z izplačili odškodnin v primeru škode nimamo slabih izkušenj z zavarovalnicami. Do zdaj so nam pokrili vse predložene škodne dogodke.«
Zavarovanje okrog 200 evrov letno
Zavarovanje sončnih elektrarn zagotavljajo praktično vse zavarovalnice, za konkretne cene in izračune se je treba obrniti na po-
samezne zavarovalne zastopnike, saj je premija odvisna od vrednosti elektrarne, površine fotonape-tostnih panelov in izbranih kritij. V zavarovalnici Generali so pripravili primer izračuna za povprečno veliko sončno elektrarno v vrednosti 15.000 evrov. Za tovrstno elektrarno je mogoče skleniti zavarovanje za okrog 18 evrov mesečne premije (z upoštevanimi popusti na takojšnje plačilo in na permanentnost) oz. nekje 200 evrov letno. Tako zavarovanje vključuje osnovne nevarnosti (strela, požar, vihar, toča, teža snega, padec drevesa, vanda-lizem in razbitje fotonapetostnih modulov ne glede na vzrok), so zapisali in opozorili, da je izračun le informativne narave.
Mojca Vtič
Foto: CG
Podravje • V dobrem tednu dve hudi neurji povzročili veliko težav in nemalo škode
Trojičanom vreme zadnje čase res ne prizanaša
Po lanskih in letošnjih neurjih s poplavami in plazovi, med katerimi je tudi tisti, ki grozi, da bo središče občine zgrmelo proti Trojiškemu jezeru, imajo v Sveti Trojici nove in nove težave.
V petek zvečer so spet s strahom gledali v črne oblake, ki so se zgrnili nad njimi, in čakali, ali se bo ponovila prejšnja nedelja, ko je močno deževje z vetrom poleg Koroške prizadelo tudi Slovenske gorice in zlasti Sveto Trojico. Na žalost se je. Po pripovedovanju domačinov se je nebo nad njimi dobesedno odprlo in nanje v zgolj dvajsetih minutah zlilo neverjetnih 120 litrov dežja na kvadratni meter. Pravijo, da je voda kot reka tekla po cestah, tudi po glavni cesti skozi središče Svete Trojice, zaradi vodnih meglic pa niso videli niti sosednjih stavb. Voda, ki je meteorni jaški niso mogli požirati, je zalivala kleti, čeprav so mnogi nastavili
varovalne vreče s peskom, veter je podiral drevesa in odkrival strehe, šestim lanskim plazovom se je ob regionalni cesti pridružil nov, ki ga bo prav tako treba sanirati.
Kot je povedal Aleks Zelenik, poveljnik Civilne zaščite Sveta Trojica, je bilo na terenu 40 gasilcev iz vseh treh občinskih gasilskih društev: PGD Sveta Trojica, PGD Osek in PGD Gočova, ki so posredovali na 16 intervencijah. Med drugim so pomagali za silo pokriti tudi streho na podjetju s kmetijsko mehanizacijo Agroremont, ki je v lasti županovega očeta Marjana Klobase. Veter je namreč odtrgal najmanj 80 kvadratnih metrov kritine nad trgovino, voda je zalila
dve pisarni in velik del zalog ter poškodovala inštalacije. Škodo še ocenjujejo, bo pa, kot pravi Klobasa, ogromna.
Vreme jim v petek, kot rečeno, spet ni prizaneslo, saj je znova močno deževalo, pihal je tudi orkanski veter. Člani PGD Sveta Trojica in Osek so odhiteli na 10 intervencij, pa tudi sicer so imeli gasilci na širšem območju Podravja polne roke dela z odstranjevanjem podrtih dreves, prekrivanjem poškodovanih streh objektov ter črpanjem vode iz poplavljenih objektov. Poleg tega je bilo poškodovanih tudi veliko daljnovodov, zato je bilo na terenu več ekip Elektra Maribor.
SD
Foto: PGD Sveta Trojica
S strehe podjetja Agroremont je veter odtrgal velikanski kos kritine, voda pa je zalila dve pisarni in velik del zalog ter poškodovala inštalacije.
4 Štajerski
Podravje
torek • 6. avgusta 2024
Dornava • Kdaj oranžerija v rokah občine?
Vloga občine na ministrstvu
Leto dni je minilo, odkar so v Dornavi javnosti predstavili obnovljeno oranžerijo v sklopu grajskega posestva. Po protokolarnem dogodku so vrata oranžerije ostala zaprta.
Obnovo oranžerije je financiralo Ministrstvo za kulturo, vrednost del je bila 1,2 milijona evrov. Slovesnosti, na kateri so julija lani za en dan odprli vrata prenovljenega objekta, se je udeležila tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko.
Upravljavec oranžerije želi postati lokalna skupnost. Občina je v ta namen ustanovila javni zavod in zaposlila direktorico. Na Ministrstvo za kulturo so poslali vlogo, na podlagi katere bi dobili dovoljenje za upravljanje delov dvorca in oranžerije. »Vloga poleg opredelitve prostorov, ki bi jih prevzeli v upravljanje, vsebuje predlog petletnega programa dela občinskega javnega zavoda, ki bi bil upravljavec. V programu so navedli dejavnosti in vsebine, ki bi jih zavod izvajal, vključno s finančno oceno po letih. Vlogo s programom dela bo pregledala komisija Ministrstva za kulturo in nanjo dala pripombe. Po potrditvi usklajenega programa dela bomo sklenili pogodbo o
upravljanju. Predvidevamo, da bi bil program lahko usklajen in pogodba z občino podpisana letos jeseni,« so pojasnili na Ministrstvu za kulturo.
Po dolgoletnih prigovarjanjih je država željam lokalnega okolja prisluhnila in se odločila, da oran-žerijo obnovi. Z gradbenimi deli so posegli dobesedno v drobovje objekta, od katerega je ostalo le nekaj zidov. Ko so objekt začeli sestavljati, je že bilo videti, da nastaja nekaj edinstvenega. Posebej fascinantna je nova steklena fasada na južnem delu objekta, ki daje prostor naravni svetlobi, ta pa osvetljuje celotno notranjost objekta. Obnovljena oranžerija je prostorna, topla in svetla. Med ob-
novo so odkrili zelo dobro ohranjeno kurišče, dimnik in opečni talni kanal, ki so služili ogrevanju. Kanala niso zasuli in skrili, ampak so ga restavrirali in nad njim namestili pohodno steklo, da je ostal viden.
Objekt so obnovili, tako da so dobili velik prostor, odprt do ostrešja. Ločeni so samo prostori za skladišče in sanitarije. Oranže-rija v parku dvorca Dornava predstavlja enega redkih tovrstnih še ohranjenih in obnovljenih prostorov v Sloveniji. Edinstvena sta tudi dornavski baročni dvorec in park ob njem. V javnosti in stroki dornavsko grajsko posestvo nemalokrat imenujejo tudi slovenski Versailles.
MZ
Trnovska vas • Občinska stavba v sveži preobleki
Po novih oknih še fasada
Potem ko so lani zamenjali okna, je občinska stavba, ki stoji sredi Trnovske vasi, še bolj klicala po pleskarskem čopiču, s katerim bi poenotili že precej dotrajano barvo fasade.
Občinska stavba je lani dobila nova okna, letos pa bodo prebarvali še fasado.
V poletnih mesecih je fasada slednjič prišla na vrsto in te dni stavba, okoli katere so postavljeni gradbeni odri, že dobiva novo, svežo podobo. Nova okna so jih stala dobrih 25.000 evrov, za fasado pa bodo, kot je povedal župan Alojz Benko, odšteli približno 12.000 evrov. Pred barvanjem so odstranili tudi vse manjše prizidke, vključno z nekdanjim Mercatorje-vim skladiščem. Spomnimo, da so
v občinski upravi sprva razmišljali o energetski sanaciji stavbe, ki pa bi jih po ponudbi, ki so jo pridobili, stala najmanj 350.000 evrov, kar se jim je zdelo občutno preveč, zato so se odločili, da se bodo obnove lotili postopoma, saj zanjo niso želeli najeti posojila. Tako bo obnova sicer trajala dlje, a jo bodo izvedli brez zadolževanja. »Glede na to, da gre za zgradbo iz leta 1894 z zelo debelimi zidovi, je bilo
tudi vprašanje, ali bi energetska sanacija oziroma oblaganje zidov sploh bilo smiselno.« Po odkupu spodnjih prostorov od Mercatorja so morali tam najprej poskrbeti za vlago, nato pa so jih začeli obnavljati. »Letos jih bomo grobo ome-tali in pripravili tako daleč, da bi jih v začetku prihodnjega leta lahko oddali enemu ali dvema najemnikoma,« je še dejal Benko.
SD
Zavrč • Zamenjava franšizodajalca
Namesto Tuša po novem Spar
Po dobrih dvajsetih letih se iz Zavrča poslavlja Tuš. Strah, da bi Zavrčani ostali brez lokalne trgovine, je odveč. Konec oktobra bo namreč v istih prostorih zaživela Sparova franšiza.
Zavrčani bodo od oktobra naprej lahko nakupovali v Sparovi fianšizi.
Mateja Težak in Helena Ogrizek Vuzem, vodji franšize Tuš Haložanka, sta pojasnili, da gre samo za zamenjavo franšizoda-jalca. Po lanski prodaji posla En-grotuša Mercatorju bi namreč tudi franšize dobile novega lastnika. Zaradi boljših pogojev poslovanja, pa tudi želje prebivalcev se nista odločili za sodelovanje z Mercatorjem, ampak sta izbrali trgovsko verigo Spar. Podobno se je oz. se bo zgodilo v marsikaterih drugih okoliških krajih, kjer so Sparove franšize nadomestile Tuševe.
Kot je znano, sta Zinka in Ivan Ogrizek v Goričaku odprla manjšo trgovino že leta 1989, leta 2002 pa so postali ena izmed Tu-ševih franšiz. Sedem let kasneje so se preselili v nove prostore, ki imajo 460 kvadratnih metrov prodajne površine, kjer poslujejo še danes.
Pod isto streho deluje tudi Bikers caffe, priljubljen lokal tako med domačini kot ostalimi obiskovalci občine Zavrč. Njuni hčerki Mateja Težak in Helena Ogrizek Vuzem torej nadaljujeta družinsko tradicijo in napo-
vedujeta, da bo trgovina tudi v prihodnje bogato založena, nabor izdelkov pa bodo redno dopolnjevali in se trudili za čim več akcijskih ponudb. »Poskušali bomo zadovoljiti potrebe lokalnih kupcev,« je povedala Mateja Težak in dodala, da so s poslovanjem zadovoljni, z zamenjavo franšizodajalca pa želijo pritegniti še več kupcev tako s slovenske kot hrvaške strani. Po odprtju mej jih namreč obišče vedno več kupcev iz bližnjih krajev na Hrvaškem.
EK
Središče ob Dravi • Koliko je vredno občinsko zemljišče?
Pričakujejo tri evre po kvadratu
Kot smo že poročali, so središki občinarji po naključju odkrili, da v Obrežu pri železniški postaji posedujejo osem hektarjev kmetijskih zemljišč.
Ocenjena vrednost za po naključju odkritih osem hektarjev zemljišč v občinski lasti se je svetnikom zdela prenizka, saj menijo, da bi za m2 morali iztržiti najmanj tri evre.
Ker gre za dokaj veliko površino in se je zdelo nemogoče, da zanjo ne bi vedeli, so sprva menili, da je prišlo do pomote v dokumentaciji in da njive v resnici pripadajo Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, a se je izkazalo, da so v resnici občinske. Kaj z njimi - obdržati ali prodati - so kmalu zatem razpravljali svetniki na občinskem svetu. Za nakup njiv, ki jih trenutno obdelujejo lokalni kmetje, se je namreč nemudoma javil zasebnik, ki bi rad tam zasadil sadno drevje, zainteresiran pa je tudi za spremembo enega dela v
stavbno zemljišče, na katerem bi v prihodnje postavil obrat za predelavo jabolk.
Svetniki so imeli glede prodaje kar nekaj pomislekov, čeprav ji niso a priori nasprotovali. Slednjič so se odločili, da bodo zemljišče uvrstili v letni načrt pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem, kar pa še ne pomeni, da ga bodo dejansko tudi prodali. »Na ta način smo pridobili manevrski prostor, da se lahko odločimo in zemljišče bodisi prodamo bodisi obdržimo. Po eni strani je dobro, da ostajamo lastniki zemljišč,
ki jih obdelujejo naši ljudje, po drugi pa načrtujemo investicije, za izvedbo katerih potrebujemo sredstva,« je dejal župan Toni Jelovica.
V času med zadnjima sejama občinskega sveta so dali zemljišče tudi oceniti, vendar svetniki s cenilnim poročilom niso bili zadovoljni, saj so menili, da je ocenjena vrednost prenizka in bi glede na razmere na trgu za njive lahko dobili več. Če se bodo odločili za prodajo, so sklenili, mora biti izhodiščna cena tri evre na kvadratni meter.
SD
Foto: CG
Foto: MZ
Foto: SD
Foto: SD
torek • 6. avgusta 2024
Kmetijstvo
Štajerski	5
Slovenija, Podravje • O prispevku slovenskega kmetijstva k ogrevanju ozračja
Na Danskem davek na krave, pri nas (še) ne
Danska naj bi kot prva država uvedla davek emisije ogljika v kmetijstvu, s čimer bi obdavčila predvsem govedo-rejce, denar od nove takse pa namenila za pogozdovanje, urejanje mokrišč in izvajanje drugih 'zelenih' investicij. »Drugim državam bomo vzor,« so napovedali danski politiki.
Danska je pomembna izvoznica svinjine in mlečnih izdelkov, kmetijstvo pa naj bi bilo v tej skandinavski državi največji vir emisij ogljika (ogljikovega dioksida, metana - slednji nastaja v prebavilih živali, največ v vampu prežvekovalcev), ki sestavlja toplogredne pline. Na Danskem so zato sklenili, da ogljikove izpuste obdavčijo, s čimer bi kmete spodbudili k iskanju rešitev za zmanjšanje emisij.
Davek na kravo najprej 90, potem 225 evrov
Danske krave molznice, ki predstavljajo velik del populacije goveda, v povprečju izpustijo 5,6 tone ekvivalenta CO2 na leto. To pomeni, da bodo kmetje ob upoštevanju nižje davčne stopnje v letu 2030 plačali 90 evrov davka na kravo, po letu 2035 pa 225 evrov, če jim ne bo uspelo znižati izpustov na žival. Kmetje poudarjajo, da se zavedajo težav, ki jih prinašajo podnebne spremembe, a ne verjamejo, da bo dodatna obdavčitev kmetov pripomogla k rešitvi tega problema, ob tem pa se zavzemajo, da bi tovrsten davek uvedle tudi druge države EU.
Slovenske kmetije manjše, nižja obtežba tal
»V Sloveniji zaenkrat ne poteka razprava o uvedbi davka na emisije v kmetijstvu,« so odvrnili na kme-
V obdobju 1986-2021 so se izpusti toplogrednih plinov iz kmetijstva zmanjšali za 13 odstotkov.
tijskem ministrstvu. Morda tudi zaradi manjšega vpliva kmetijstva na okolje. Zgovoren je namreč podatek o povprečnem številu glav živine na živinorejsko kmetijo in hektar kmetijskih zemljišč, na kar že leta opozarjajo slovenski kmetje. Po podatkih Eurostata je bilo v EU leta 2020 v povprečju 28 glav živine (GVŽ) na živinorejsko kmetijo. Največje povprečno število med državami članicami EU je imela ravno Danska (243 GVŽ na gospodarstvo), sledita Nizozemska (199 GVŽ na gospodarstvo) in Belgija (168 GVŽ na gospodarstvo).
V Sloveniji je po podatkih Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS) v povprečju eno živinorejsko gospo-
darstvo v letu 2020 redilo 9,1 GVŽ. Z vidika obremenjevanja okolja pa je pomembnejši podatek o obtežbi na hektar kmetijskih zemljišč. V Sloveniji obtežba v povprečju znaša eno odraslo govedo na hektar kmetijskih zemljišč, medtem ko je na Danskem 1,7 GVŽ na hektar.
Kmetijstvo ni med ključnimi onesnaževalci
»V Sloveniji kmetijstvo ni med najpomembnejšimi viri toplo-grednih virov, je pa dovolj pomembno, da je treba izkoristiti vse možnosti za zmanjševanje emisij. Sektor naj bo zgled drugim, saj je najbolj izpostavljen podnebnim
Eden od ključnih izzivov slovenske živinoreje bo zmanjšati izgube dušika iz hlevov, gnojišč in pri gnojenju z živinskimi gnojili ter s tem zmanjšati potrebe po dušiku iz mineralnih gnojil. Izboljšati bo treba učinkovitost reje goveda, predvsem govejih pitancev.
Metan in didušikov oksid sta najpomembnejša toplogredna plina v kmetijstvu. Nastanek enega in drugega plina oz. sproščanja v okolje bi bilo po mnenju strokovnjakov mogoče zmanjšati npr. z uporabo krmnih dodatkov, zaviralcev kemijskih procesov v gnojevki med skladiščenjem, z načrtnim krmljenjem goveda, drobnice in prašičev, z vzpostavitvijo mikrobioplinskih naprav...
spremembam,« je poudaril Jože Verbič s KIS ter spomnil tudi na pozitiven pomen kmetijstva oz. rastlinstva in vezave toplogrednega plina CO2 ter dušika.
V svetovnem merilu naj bi kmetijstvo prispevalo od 20 do 35 odstotkov izpustov toplogrednih plinov. Po nekaterih izračunih naj bi slovensko kmetijstvo prispevalo 10,6 odstotka k skupnim izpustom toplogrednih plinov v Sloveniji, ob upoštevanju krajše obstojnosti metana, ki je eden ključnih plinov, ki nastaja v živinoreji, pa naj bi bil prispevek kmetijstva samo 5,6 odstotka. To pa ne pomeni, da so prizadevanja za zmanjšanje emisij metana (ki nastaja v prebavilih
Število goveda od leta 1991-2023
510.000 -
500.000 490.000 480.000 470.000 460.000 450.000 440.000 430.000 420.000 410.000
19911993 1995 1997 1999 20012003 2005 2007 2009 2011 2013 2015 2017 2019 2021 2023
Foto: SURS
V Sloveniji najnižje število govedi v zadnjih 15 letih
Živinoreja je najpomembnejša panoga slovenskega kmetijstva; prevladuje govedoreja, sledijo ji perutninarstvo, prašičereja, reja drobnice, konjereja, čebelarstvo in druge panoge. Glavni proizvod slovenske živinoreje je mleko, letno ga slovenski kmetje proizvedejo več kot 600.000 ton, vrednostno pa predstavlja približno tretjino celotne živinorejske proizvodnje. Po statističnih podatkih so kmetje konec leta 2022 redili 464.908 glav govedi, od tega je bilo 93.249 krav molznic. Število kmetij z govedom seje od osamosvojitve prepolovilo (s 56.097 seje znižalo na vsega 28.492 kmetij), zmanjšalo seje tudi število goveda, in sicer v zadnjih 15 letih za 14.000 glav oz. za tri odstotke.
Število kmetij z govedom
60.000 50.000 40.000 30.000 20.000 10.000 0
2003 2005
2020
Foto: SURS
Foto: Mojca Vtič
rejnih živali in ob skladiščenju živinskih gnojil) odveč, opozarja Verbič. »Z zmanjšanjem emisij lahko dosežemo zmanjšanje koncentracij v atmosferi in s tem prispevamo k blaženju podnebnih sprememb.« Po mnenju raziskovalca na oddelku za živinorejo bi morali več pozornosti nameniti zmanjšanju izpustom didušikovega oksida, ki nastaja pri skladiščenju živinskih gnojil in pri gnojenju. Po njegovi oceni slovenski kmetje izgubijo tretjino dušika, potrebnega za rast rastlin, kar je tudi finančno velik izpad. »V letih 2016-2021 je bila izračunana vrednost dušika v živinskih gnojilih 21 milijonov evrov letno.« Izgube bi lahko zmanjšali z uporabo inhi-
bitorjev - zaviralcev kemijskih procesov, s sistemi za gnojenje z nizkimi izpusti, ustreznim skladiščenjem, gnojenjem glede na potrebe rastlin, ozelenitvami strnišč ...
Evropa bo svoje naredila, kaj pa Azija?
Pričakovati je, da se bodo emisije toplogrednih plinov iz kmetijstva do leta 2030 znižale za 2,8-4 odstotke, Verbič pa je poudaril, da bodo morali svoj delež k zmanjšanju toplogrednih plinov dodati tudi drugi sektorji, ne le v Sloveniji ali Evropi. »Izpusti iz gospodarstva so se v EU močno znižali, vendar smo jih v veliki meri prenesli v Azijo.«
Mojca Vtič
Foto: CG
2000
2007
2010
2013
2016
Slovenija, EU • Skoraj polovica čebeljih pridelkov ponarejena
Čebelarji za bojkot nakupa ponarejenega medu
Evropski čebelarji so potrošnike in proizvajalce hrane pozvali, naj ne kupujejo ponarejenega medu in čebeljih pridelkov. Hkrati so vse pozvali, naj podprejo čebelarstvo in kmetijstvo z nakupom lokalnih čebeljih pridelkov.
Med je eno najpogosteje ponarejenih živil. Po podatkih Evropske komisije je skoraj polovica čebeljih pridelkov na trgu ponarejenih, večina je uvožena iz držav zunaj Evrope. Ker ti predstavljajo nelojalno konkurenco, je ogroženo celotno evropsko čebelarstvo, so
zapisali. „Propad čebelarjev pomeni propad čebel in posledično konec opraševalne službe čebel, ki je predpogoj za pridelavo hrane v Evropi. Vsaka tretja žlica hrane je odvisna od opraševanja čebel," so poudarili v Evropski čebelarski zvezi, ki združuje skoraj 300.000
čebelarjev iz 19 evropskih držav.
K umiku ponarejenih pridelkov in zaščiti čebelarjev ter kmetov je zveza pozvala tudi novo Evropsko komisijo, poslance, komisarje in druge odločevalce tako v EU kot v posameznih državah EU.
Sta
Virovitica, Bjelovar • Hrvaškim kmetom je prekipelo
Protestno delili brezplačno
zelenjavo
Podravski kmetje so konec minulega tedna v Virovitici na severu Hrvaške v znak protesta zaradi nelojalne konkurence oz. privilegiranega položaja uvožene zelenjave na trgu brezplačno delili zelenjavo. Kmetje želijo s protestom ministrstvo za kmetijstvo spodbuditi k dialogu.
Prebivalcem Virovitice so bili brezplačno na voljo paradižnik, paprika, koruza, lubenice in drugi izdelki. Eden od organizatorjev protesta Ivan Počepan je pred dnevi napovedal, da bo več kmetov skupno razdelilo več ton
zelenjave, ki jo težko prodajo, ker trgovci raje kupujejo uvoženo zelenjavo. Kot je še pojasnil, bi podravski kmetje lahko protestirali tudi tako, da bi zelenjavo metali, a so se jo odločili razdeliti.
Podravski kmetje želijo s pro-
testom ministrstvo za kmetijstvo spodbuditi k dialogu. Kot je poudaril Počepan, niso del združenja ali organizacije, temveč gre za posameznike, ki se ne morejo sprijazniti s stanjem v kmetijstvu.
Sta
6 Štajerski
V središču
torek • 6. avgusta 2024

Zaselek Čreta je del Krčevine pri Vurbergu in eno od območij, kjer Drava redno poplavlja. Po pripovedovanju domačinov je bilo najhuje leta 2012, ko jim je poplavna voda zalila stanovanja. Napeto je bilo tudi lani avgusta, ko je voda ponovno vdrla v objekte, a k sreči ni zalila stanovanj, čeprav je vztrajala kar tri dni. Z vlago v zidovih, ki je ostala po poplavah, imajo domačini še danes težave. Krajani ob napovedi visokih vod trepetajo za svoje imetje. Drava jim je v preteklih letih povzročila ogromno škode.
Vsi, s katerimi smo govorili, so danes zadovoljni, da jim bo država po več letih zagotovila proti-poplavno zaščito. Dvorišča so ogradili z betonskimi zidovi, katerih temelji so globoko pod zemljo. Skupaj s temelji so zidovi visoki od tri do pet metrov. Ponekod so jih zasuli z zemljo in naredili nasip. Zgradili so jih na več mestih, z
njimi pa zavarovali več kot deset hiš, ki so razpršene gradnje. Proti-poplavne zidove gradi VGP Drava Ptuj. Pri Silvi Mumlek v Krčevini pri Vurbergu 188 ta čas gradijo zadnjega. Ljudje na terenu so z delavci in potekom del zadovoljni. Vsi so jih pohvalili. Navdaja jih zadovoljstvo, ker bo ob napovedi visokih vod spanec lahko mirnejši.
Glavnina od 35 milijonov evrov še čaka
Republiška direkcija za vode (DRSV) protipoplavno zaščito ureja v občinah Ptuj, Duplek, Starše in Maribor. Ocenjena vrednost vseh ukrepov je blizu 35 milijonov evrov, od tega so na ptujskem delu doslej vložili 3,4 milijona evrov. Sanirali so ribnik v Ljudskem vrtu in vzpostavili suhi vodni zadrževalnik, na Vičavi pa zavarovali obrežje Drave. Oboje skupaj je stalo 2,4 milijona evrov. Gradnjo protipoplavnih nasipov in zidov v Čreti bodo predvidoma končali do konca leta, pogodbena vrednost del je milijon evrov. Izvajalec vseh naštetih projektov je VGP Drava Ptuj. Na Ptuju bi v okviru projekta reševali še poplavljanje Rogoznice, kjer načrtujejo suhi vodni zadrževalnik. Kot smo lani poročali, se lastniki zemljišč ob strugi Rogoznice s posegom ne strinjajo in tudi ne pristajajo na prisilno razlastitev.
Od 34,7 milijona evrov, kolikor so ocenjeni vsi protipoplavni ukrepi na Dravi in zalednih potokih, glavnina denarja prihaja iz proračuna EU (28,6 milijona evrov), prispevek države je 6,1 milijona evrov. Med drugim so protipoplavne zidove in nasipe zgradili v občini Starše (v Zlatoličju jih še bodo), v Dupleku so ob Žitečkem potoku zgradili kamnito-betonski zid in nasip. V pripravi so še projekti v vrednosti 28,5 milijona evrov, od projektiranja do pridobivanja zemljišč, gradbenih dovoljenj ter izbire izvajalcev gradnje. Denar za projekte je na voljo do konca leta 2027.
Nemoč, neprespane noči,
• I • v •
psihični napor
Hiša Silve Mumlek je od struge Drave oddaljena kakih 600 metrov. Kot pravi, se poplavljanja Dra-
ve spomni že iz otroštva. »Vsako leto je voda pritekla na dvorišče. Ko so v Dogošah zgradili kanal, poplav ni bilo več let. Leta 2012 smo doživeli ene največjih poplav, v hiši smo imeli med 20 in 30 cen-
timetri vode. Avgusta lani so bile poplave prav tako obsežne, vse so mi zaščitili in voda v stanovanje ni prišla. Dvorišče pa je bilo jezero. Lani smo imeli poplavo avgusta in novembra, a drugič voda ni prišla
do hiše, ampak nekje do polovice dvorišča. Zadovoljna sem, da nam urejajo protipoplavno zaščito. Težko je živeti v nenehni negotovosti in strahu pred vodo. Ko so se lani avgusta zjutraj ob sedmih oglasile
Foto: MZ
Slovenija, EU • Parkinsonova bolezen - poklicna bolezen kmetov
Raziskave dokazujejo: pesticidi so morilci možganov
Parkinsonova bolezen je najhitreje rastoča nevrološka motnja. Ocenjujejo, da za njo trpi deset milijonov ljudi po svetu, v naslednjih 25 letih pa naj bi jih bilo še enkrat več. Eden od razlogov je ta, da živimo dlje, saj diagnozo ljudje dobijo praviloma po 60. letu. A starost in dednost še zdaleč nista edina faktorja tveganja za to bolezen. Čedalje bolj jasno je, dajo morda v še večji meri povzročajo dejavniki okolja, v katerem živimo. In eden glavnih so snovi, na katere ne bi takoj pomislili -pesticidi. Po zadnjih študijah je več kot deset takih, ki občutno povečajo tveganje, da zbolimo za Parkinsono-vo boleznijo. Najbolj strupen to tveganje zviša za kar 150 odstotkov.
Parkinsonova bolezen je možganska motnja, ki jo po eni strani vsi dobro poznamo, po drugi strani pa znanost še vedno tava v poltemi glede vzrokov, ki jo sprožijo. Bolniki doživljajo nenamerne ali nenadzorovane gibe, kot so tresenje in okorelost, ter težave z ravnotežjem in koordinacijo. Simptomi se pokažejo postopoma in se sčasoma poslabšajo. Ko bolezen napreduje, lahko ljudje težko tudi hodijo in govorijo. Telesnim znakom se lahko pridružijo duševne in vedenjske spremembe, težave s spanjem in spominom, utrujenost ter depresija.
Obolevnost kmetov dvainpolkrat višja
Da se pri Parkinsonovi bolezni prepletajo dejavniki genetike in okolja, je znano že dolgo. A čedalje bolj jasno je, da ima slednje večjo težo, kot so mislili doslej. Nekateri znanstveniki so prepričani, da okolje celo odločujoče vpliva na razvoj te izjemno omejujoče bolezni. Nabralo se je že kar lepo število študij, ki so se pri raziskovanju vpliva okolja na Parkinsonovo bolezen osredotočile na pesticide. Več kot jih je in novejše kot so, bolj je odgovor enoznačen - da, zaradi
Najbolj ogroženi so tisti, ki so pesticidom najbližje - kmetje. Pri njih je obolevnost po nekaterih študijah tudi dvainpolkrat višja.
pesticidov je tveganje, da bomo za njo zboleli, večje. Občutno večje. V lani objavljeni študiji so raziskovalci na UCLA Health in Harvardu identificirali deset pesticidov, ki so znatno poškodovali možganske celice, nevrone, vpletene v razvoj Parkin-sonove bolezni. In čeprav so znanstveniki okoljske dejavnike, kot je izpostavljenost pesticidom, že pred časom povezali s Parkinsono-vo boleznijo, je bilo precej težje na-
tančno določiti, kateri pesticidi lahko povečajo tveganje za to motnjo. Samo v Kaliforniji, denimo, ki je največji kemijski izvoznik v ZDA in od koder je tudi marsikateri izdelek na naših krožnikih, je registriranih skoraj 14.000 pesticidov z več kot tisoč učinkovinami. Raziskovalci so identificirali deset pesticidov, ki so strupeni za dopaminergične nevrone. Ti imajo ključno vlogo pri gibanju in ravno odmiranje teh nevronov
je značilnost Parkinsonove bolezni. Še več, ugotovili so, da je kombinacija pesticidov še bolj strupena od vsakega posameznega. Med pesticidi, ki so dokazano toksični za te nevrone, so štirje insekticidi (diko-fol, endosulfan, naled, propargit), trije herbicidi (dikvat, endotal, trifluralin) in trije fungicidi (bakrov sulfat - bazični ter pentahidrat in folpet). Večina teh pesticidov je v EU sicer prepovedana ali vsaj nima
dovoljenja za uporabo, a kaj ko se na naših policah znajde hrana z vseh koncev sveta. V ZDA, denimo, pa večino naštetih še danes uporabljajo. Tudi v EU kmetje lahko uporabljajo dva od strupenih pesticidov, čeprav s strožjimi omejitvami - bakrov sulfat in folpet. Najbolj ogroženi so seveda tisti, ki so pesticidom najbližje - kmetje. Pri njih je obolevnost po nekaterih študijah tudi dvainpolkrat višja.
torek • 6. avgusta 2024
V središču
Štajerski TEDNIK 7
sirene, smo začeli umikati stvari pred vodo. Ta sicer ni pritekla v hišo, je pa tri dni stala ob njej in naredila veliko škode. Stene so vpile vlago, tudi zunaj na dvorišču je bilo kar nekaj škode. To je psihično zelo naporno, to so neprespane noči, samo nemočno smo lahko opazovali svoje domove sredi jezera vode. Kako se bo proti-poplavna zaščita obnesla, bomo videli ob prvih poplavah.«
Domačija Mumlekove, torej hiša in njena okolica, bo v suhem bazenu, obkrožena s približno meter in pol visoko betonsko ograjo. Odpr-
Silua Mumlek je povedala, da so jih lanske poplave in tiste iz leta 2012 psihično precej izčrpale. »Težko je živeti v nenehni negotovosti in strahu pred vodo,« je poudarila.
tina za vhod na dvorišče bo široka šest metrov in izvedena tako, da jo bodo lahko ob visokih vodah zaprli. Enako ureditev so izvedli za zaščito vseh hiš, razlika je edino v tem, ali je v »bazenu« ena hiša ali pa jih je več.
Pri Slaničevih ob poplavah skoraj še požar
Z betonsko ograjo so zaščitili tudi hišo Slaničevih. »Lani avgusta smo imeli v spodnji etaži hiše 80 centimetrov vode. Okoli naše domačije so že zgradili protipoplavni zid in v neposredni bližini še nasip.
Zadovoljni smo, računamo, da bo zaščita delovala. Na to smo čakali od poplav 2012. Takrat so se začeli razgovori, na teren so prišli geome-tri, potem so se oblikovali načrti. Danes imamo protipoplavni zid, vsekakor se počutimo bistveno varnejši,« pravita zakonca Suzana in Franček Slanic. Suzana se živo spominja lanskega avgusta, ko je bila Čreta jezero in so jo iz hiše s čolnom odpeljali gasilci. »Na dovozu k hiši je bilo 80 centimetrov vode,« je povedal Franček, ki je bil takrat na delu v Avstriji. Ko smo Slaniče-va povprašali o poplavah 2012, sta se kar zdrznila. »Uh, tisto pa je bilo hudo. Voda je prišla do elektrooma-
Franček in Suzana Slanic pravita, da bo spanec mirnejši. Suzano so lani avgusta gasilci med poplavami iz hiše evakuirali.
Temelj in armatura, ki bosta opora 2,5 metra visokemu zidu. Kakšen meter zidu bo v zemlji, ostalo zunaj. Dela v Čreti izvaja VGP Drava Ptuj.
rice, iz katere se je že kadilo. Klet smo imeli polno vode, obenem nas je bilo strah požara. Takrat je bila sreča, da je voda hitro odtekla. Prišla je zvečer in po polnoči začela padati. V kleti oziroma spodnji etaži je bilo okoli meter vode. Od 2012 redno preverjamo pretoke vode na jezu Melje, vsako napoved visokih vod spremlja negotovost. Zdaj ko imamo zid, se počutiva varna in verjameva, da so zaščita delovala.«
Ilec hvaležen za pomoč Rdečega križa
Protipoplavni zid je tudi okoli hiše družine Ilec. Leta 2012 jim je Drava zalila stanovanje v hiši, lani je poplavna voda prišla skozi zadnji vhod. »Upamo, da bo zaščita delovala in da nam težav ne bo povzročala podtalnica. Še danes imamo vlago v stenah, tega ni moč popraviti. Zdaj ko imamo proti-poplavni zid, bomo lažje in mirneje spali. Dobro so to naredili in tudi lepo, nimam pripomb. Zelo so bili
Zdravko Ilec je poudaril, da so zidovi hiše še vedno vlažni. Enako kot druge tudi njega navdaja zadovoljstvo, da je država poskrbela za protipoplavno zaščito.
korektni, kot smo se dogovorili, so naredili,« je dejal Zdravko Ilec, ki v Čreti živi vse svoje življenje. Hvaležen je lokalnemu odboru Rdečega križa iz Grajene, ki jim je lani po poplavah ponudil pomoč. »Predsednica Marica Kolarič je prava oseba na pravem mestu in se ji želim na tem mestu zahvaliti za pomoč. Veliko so nam pomagali.«
Mojca Zemljarič
Foto: MZ
Foto: MZ
Nevarnosti glifosata ni mogoče oceniti
Najbolj poznano in omadeževano ime pa je glifosat. Raziskave možnih povezav med glifosatom in Parkinsonovo boleznijo so bile doslej omejene. Velika študija, izvedena v ZDA, pa kaže, da je pri ljudeh s Parkinsonovo boleznijo, ki živijo na kmetijskih območjih, kjer se uporablja glifosat, večja verjetnost, da bodo umrli prej, v primerjavi s tistimi, ki živijo na območjih brez glifosata. Lani je v komentarju za ugledno medicinsko revijo The Lancet priznani nizozemski strokovnjak za Parkinsonovo bolezen
Foto: Pixabay
Parkinsonova bolezen je pri tistih, ki so v bližjem stiku z določenimi pesticidi, tudi dvainpolkrat pogostejša. (Fotografija je simbolična.)
Med pesticidi, ki so še sveže dokazano toksični za nevrone, so štirje insekticidi (dikofol, endosuljan, naled, propar-git), trije herbicidi (dikvat, endotal, trifiuralin) in trije jungiridi (bakrov sulfat - bazični ter pentahidrat infolpet).
dr. Bastiaan R. Bloem skupaj s kolegi apeliral na evropske odločeval-ce, naj ne podaljšajo dovoljenja za uporabo glifosata. Trenutni regula-tivni ukrepi so neustrezni, so zapisali. Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) pa je pravila spisala tako, da je nemogoče oceniti (ne) varnost glifosata v povezavi s Par-kinsonovo boleznijo. Med drugim EFSA tudi ne upošteva, da pesticidi lahko povzročijo uničenje možganskih celic z vplivom na črevesni mikrobiom, saj študije kažejo, da glifosat vpliva na bakterije v črevesju, kar bi lahko povzročilo kopico nevrodegenerativnih procesov, ki se širijo do možganov. Nadalje EFSA zahteva oceno le za vsak pesticid posebej, ne pa tudi za njihov vpliv v koktajlu. Kaj lahko bi bili v kombinaciji še bolj strupeni, kot se je izkazalo v ameriški študiji. Zadnji njegov pomislek pa je še posebej alarmanten. Kot je navada vsepovsod, je tudi pri glifosatu veliko raziskav doslej izvedla industrija sama, kar nikoli ne vliva zaupanja. Pri teh raziskavah pa se je že izkazalo, da so iz končnega dokumenta izpustili nekaj pomembnih ugotovitev.
Lanska vroča bitka za prepoved glifosata se je končala tako, da je EU podaljšala dovoljenje za uporabo, a odločanje o tem, kako bo v posamezni državi, prevalila na članice. V širši EU pa bodo glifosat po poljščinah z nekaj omejitvami lahko zlivali še nadaljnjih deset let.
Tina Nika Snoj
Zelenjavo in sadje pred zaužitjem operemo pod tekočo vodo ali - še bolje - olupimo.
Kako varna je naša hrana?
Številni pesticidi, ki so jih doslej povezali s Parkinsonovo boleznijo, so v Evropi že prepovedani ali strogo nadzorovani. Izpostavljenost povprečnega kupca in jedca pesticidom, ki vplivajo na razvoj Parkinsonove bolezni, je po današnjem vedenju majhna. Pred uživanjem naj sadje in zelenjavo vseeno dobro operemo, svetujejo. Najbolje pod tekočo vodo pri sobni temperaturi. Če hočemo biti še bolj prepričani, lahko odstranimo vso lupino ali zunanjo plast, pravijo, saj se večina pesticida obdrži na zunanji strani plodu. Vse to zveni do neke mere pomirjujoče. A kaj, ko smo pomirjujoče besede poslušali tudi o vseh drugih kemikalijah, ki so zdaj strogo prepovedane. Morda bi zato raje naredili še kakšno študijo več, in to tako, kot je treba. Morda poostrili regulativne zahteve. Ali pa, za spremembo, kakšnega od strupov prepovedali takoj, ko se o njem začnejo pojavljati z znanostjo podprti dvomi, in ne šele post festum, ko se nabere dovoljšne število žrtev, ki jim je treba plačati milijonske odškodnine. Tako kot sta to prisiljena npr. Monsanto in Bayer zaradi zdravstvene škode, ki jo povzroča njun glifosat.
8 Štajerski
Kmetijstvo
torek • 6. avgusta 2024
Podravje • Žipo Lenart z analizami zemljine do prihrankov in večjih pridelkov
Z analizami tudi do sto evrov prihranka na hektar
Ravnanje po pratiki ali na podlagi izkušenj postaja ob rabi hibridnih semen in spremenjenih vremenskih pogojih vsaj na večjih kmetijah ali kmetijskih gospodarstvih praksa preteklosti. Sedanjost in prihodnost kmetijstva slonita na natančnih analizah zemljine, ki razkrivajo razmerja med makro- in mikroelementi, ki vplivajo na razvoj in rast rastlinja ter tudi na stroške oz. prihranke pri rabi gnojil.
V kmetijstvu običajno delamo s povprečji: povprečni pridelek, povprečna količina uporabe itd. Toda uporaba previsokih odmerkov gnojil je neučinkovita in lahko celo škodljiva za okolje, pa tudi rastlinje. Rastline namreč potrebujejo vsa hranila in nepravilna razmerja lahko pospešijo ali upočasnijo absorpcijo drugega hranila. To pomeni, da četudi je v zemlji dovolj posameznega elementa, ga rastline ne morejo uporabiti, ker je drugega elementa preveč ali premalo. Če ima rastlina npr. preveč dušika, ne bo mogla uporabiti kalija, kalcija, bora, bakra...
Podatke o razmerju hranil kmetje prejmejo v okviru analiz zemlje, a mnogi jih vidijo le kot nepotreben strošek, ki ga zahtevajo ukrepi kmetijske politike. Nasprotno si v kmetijskem podjetju Žipo Lenart, ki obdeluje okrog 870 ha kmetijskih površin, kmetovanja brez analiz zemljine ne predstavljajo. »Analize tal izvajamo že leta, prav tako imamo naše parcele poskenirane, kar pomeni, da smo seznanjeni z raznolikostjo zemljišč glede na za-loženost tal. Do pred mesecem dni smo uporabljali tehniko, katere lo-
čljivost je bila 1-3 ha, sedaj smo opravili nov pregled zemljišč, in sicer s programom Interra Scan podjetja Syngenta, kjer je ločljivost 12 m2, kar pomeni, da program za vsakih 12 m2 razkrije 30 lastnosti tal. Ugotovili smo velike razlike znotraj ene njive, od velike založenosti do siro-mašnosti,« je dejal vodja projekta in tehnolog pri Žipo Lenart Klemen Kaučič. Uporabo izsledkov je pojas-
■7 f m
v '

I _ >> '-'Vi '
Foto: Mojca Vtič
Klemen Kaučič, tehnolog v podjetju Žipo Lenart in vodja projekta Interra Scan
nil na primeru: »Če bi postopali po klasičnem pristopu in uporabi 200300 kg NPK na hektar, pomeni, da bi na eni strani dali 200 kg gnojila preveč, na drugi pa na primer 400 kg premalo. Na podlagi podatkov in nato oblikovanih gnojilnih načrtov smo ugotovili, da lahko prihranimo od 30 do 100 evrov na hektar zgolj pri gnojilu, tako da se strošek analiz hitro povrne.«
Za spremembo miselnosti potrebni še vsaj dve generaciji
Za slovensko kmetijstvo je značilna visoka povprečna starost gospodarjev, ki znaša 58 let, ter zemljiška razdrobljenost. Kaučič priznava, da so analize bolj smiselne za večje parcele, saj je tam prihranek večji in seveda strošek analiz nižji: »Kdor pa je primoran izvesti analize, že zaradi izvajanja ukrepov v okviru kmetijske politike, potem naj jih opravi tako, kot je treba.«
Sicer pa kmetom, predvsem manjšim, svetuje, da če že niso pozorni na druge parametre, naj uredijo vsaj pH tal, ki lahko privede do boljše in hitrejše rasti ter večje odpornosti proti škodljivcem. »Gre za najcenejši in najbolj učinkovit ukrep.«
Razdrobljenost in majhnost slovenskih njiv in pripravljenost kmetov na uvedbo novih tehnologij pa je pokomentiral: »Slovensko kmetijstvo potrebuje menjavo še vsaj dveh generacij, da se bo morda spremenila miselnost kmetov, predvsem v smeri skupne nabave kmetijske mehanizacije in komasacije zemljišč.«
Gama sevanja in algoritmi
Foto: Zipo Lenart
Analiza tal s storitvijo Interra Scan omogoča neke vrste »zdravniški pregled« tal, ki nudi najnatančnejše meritve pomembnih lastnosti tal.
Preizkus tal se priporoča na vsakih štiri do pet let, strošek pa se razlikuje glede na vzorčeno površino. »Ocenjujemo, da se ske-niranje parcele in vzorčenje tal nekako splača na parcelah od dveh hektarjev navzgor. Pregled parcel poteka s terenskim vozilom, na katerem je senzor, ki izmeri gama sevanje tal, podatki nato preko algoritmov razkrijejo lastnosti tal. V okviru analize preverimo prisotnost 15 elementov in dodatno določimo še 15 lastnosti tal - pH, organska snov, vsebnost ogljika, dostopnost ogljika, dostopnost vode v tleh - skupaj 30 različnih parametrov na podlagi skeniranja in tudi štirih odvzetih vzorcev tal. Strošek na parcelah, velikih od dva do štiri hektarje, je 92 evrov na hektar, na parcelah, ki merijo
Foto: Žipo lenart
Primerjava ločljivosti (kakovosti podatkov) med klasično in Interra Scan metodo
od štiri do sedem hektarjev, znaša 60 evrov ter na parcelah, ki so večje od osem hektarjev, nekje 45 evrov na hektar. Te analize so uporabne tudi v okviru kmetijskih intervencij, saj jih izvaja akreditiran laboratorij.« V Žipu Lenart, ki je pri izvajanju storitve Interra Scan partner za Slovenijo, so opravili pregled in analizo okrog 500 ha površin, vsaj toliko pa že imajo naročil v le mesecu dni, odkar so začeli izvajati skeniranje. Kaučič še pravi, da so tovrstne tehnike seda-
njost in prihodnost kmetijstva. »V tujini so analize s skeniranjem in vzorčenjem že močno razširjene, medtem ko pri nas kmetje analize zemljine uporabljajo predvsem za informacijo glede potreb po dognojevanju.« Izkušeni kmetijski tehnolog dodaja, da se upoštevanje rezultatov analiz vsaj v podjetju Žipo Lenart odraža na višjih pridelkih, prihranku pri gnojilih, ob tem pa se je tudi kakovost posameznih njiv bolj izenačila.
Mojca Vtič
Foto: MV
Ormož • Na Cerovcu Stanka Vraza obujajo in ohranjajo stare običaje
Puljenje lanu pri teti Marti
Člani Turistično-kulturnega društva Ivanjkovci z gosti, tudi iz Hrvaške in Avstrije, so se v sredo tradicionalno zbrali pri Marti Gregorc.
Odpravili so se na njivo in populili lan, teta Marta pa je prikazala tudi predelavo te nekoč v naših krajih zelo priljubljene in vsestransko uporabne kulturne rastline z modrimi cvetovi. V veliki alfi se je kuhala kisla juha, v bližnji mlaki po starem pralo perilo, iz krušne peči pa je zadišalo po pogačah. Manjkal ni niti kulturni program, v katerem so zapele pevke KD Obrež iz sosednje občine Središče ob Dravi
in Ivan Švajgl, organizatorji pa so se razveselili tudi posebnega gosta - znanega kuharskega mojstra in nekdanjega sodnika v oddaji MasterChef Slovenija Bineta Volčiča, ki se je nedavno iz prestolnice preselil na Goričko. Povedal je, da je teto Marto spoznal na neki zabavi in bil že takrat navdušen nad njeno neverjetno energijo, ki je ne premorejo mnogi, ki so bistveno mlajši od nje. »Od nekdaj me zani-
majo stari običaji, rad prisluhnem starejšim in modrejšim, saj se od njih zmeraj kaj naučim in vključim v sodobno kuhinjo,« je povedal Volčič, kar se lanu tiče, pa dodal, da uporablja njegova semena pri peki kruha in pri granoli. Na prireditvi na Cerovcu Stanka Vraza so tudi tokrat zbirali prostovoljne prispevke za osnovno šolo v Ivanjkovcih, ki bo tako prejela kar 750 evrov.
SD
Pri teti Marti na Cerovcu Stanka Vraza so tradicionalno pulili lan.
Foto: TKDI
petek • 9. avgusta 2024
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	9
Veljavno
Četrtek, 08.08.Z024, 8:00 - 20:00 ure Puhova ulica 21. 2250 Ptuj, Q Center
ZABAVA I USTVARJANJE I PISANJE I GOSPODINJSTVO DEKORACIJA I DARILNA EMBALAŽA I TRENDI IN VELIKO VEČ!
10 Štajerski
Kultura
torek • 6. avgusta 2024
Ptuj • 28. festival Dnevi poezije in vina
Mesto bo ponovno pesniška prestolnica
Letošnji mednarodni festival Dnevi poezije in vina, eden najuglednejših srednjeevropskih pesniških festivalov, ki povezuje najboljše pesnike sveta in najboljša vina, bo potekal med 19. in 24. avgustom na Ptuju ter v številnih krajih Slovenije, tudi v Avstriji (Potrna) in na Hrvaškem (Varaždin).
Foto: Črtomir Goznik
Glavni oder mednarodnega pesniškega festivala bo na Vrazovem trgu.
Prinaša velika pesniška branja, zasebna branja, okrogle mize, pogovore, performanse, glasbene in druge dogodke iz sveta filma, gledališča, fotografije ter druge vrste umetnosti. Vsak dan festivala pa bo potekal tudi zanimiv otroški program. Častni gostji sta letos danska pesnica Pia Tafdrup ter belorusko-ameriška pesnica in prevajalka Valžina Mort. Avtor Odprtega pisma Evropi pa je letos poljski pesnik, pisatelj in prevajalec Jacek Dehnel. Prvič ga bo prebral na odprtju festivala 22. avgusta. Slovenski avtor v fokusu je letos Zdenko Kodrič in njegova ustvarjalna prostorja. V ospredju 28. festivala Dnevi poezije in vina pa je južnokorejska poezija: bogata in raznolika, z dolgoletno zgodovino. Obiskovalci pesniškega festivala bodo lahko spoznali tudi južnokorejski film in okus Južne Koreje. Prvi južnokorejski film Dvojna prevara so na dvorišču za mestnim kinom predvajali že 1. avgusta, 8. avgusta si bo mogoče ogledati film z naslovom Požiganje, 15. avgusta pa Najin svet. Novost na letošnjem festivalu je pesniška rezidenca z dvema pesnikoma, ki bosta na Ptuju ustvarjala ves mesec, nato pa tudi nastopila na festivalu. To sta litovska pesnica in vizualna umetnica Dovile Bagdonaite ter latvijski pesnik, kritik in raziskovalec Artis Ostups. Na Ptuju bosta raziskovala kulturno dediščino, folkloro in tradicijo mesta ter na podlagi novih izkušenj ustvarjala poezijo. Literarna rezidenca na Ptuju je del projekta Culture Moves Europe, ki ga financira EU.
Glavni oder bo na Vrazovem trgu, kjer ima sedež tudi vinski oltar. V sklopu festivala bosta potekali tudi dve Hudi pokušnji in branje finalistk festivala Mlade literature Urška 2024 - Urška pred Urško. Zadnji festivalski dan, 24. avgusta, pa bo na Mestnem trgu na Ptuju potekal tudi kilometer poezije in piknik s poezijo.
MG
Majšperk • Želja po polni in pogosteje rabljeni kulturni dvorani
Kulturni mozaik Majšperk -šest predstav za 55 evrov
Mineva 12 let od izgradnje kulturno-poslovnega centra Majšperk, katerega srčika je kulturna dvorana, kiji v okolici ni para. Dvorana z okrog 300 sedeži je gostila že številne koncerte, gledališke igre in druge prireditve, a po oceni vodstva občine in domačinov je (bila) premalo izkoriščena. To je le eden izmed razlogov, da seje občina povezala s ptujsko izpostavo Javnega sklada za kulturne dejavnosti in oblikovala Kulturni mozaik Majšperk - sklop šestih predstav od oktobra do marca.
»Na dvorano KPC Majšperk smo zelo ponosni, tudi zato, ker je pogosto deležna pozitivnih opazk. Ves čas nam uspeva, da gostimo odlične predstave, dogodke, prireditve, ki so predvsem ljubiteljskega značaja, srečanja folklornih, gledaliških, tamburaških skupin v organizaciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Na naš oder pa smo želeli pripeljati ustvarjalce, ki se tudi profesionalno ukvarjajo s področjem kulture, ki bi privabili tako obiskovalce iz domače občine kot od drugod,« je uvodoma dejal župan Sašo Kodrič.
Zamislili so si sklop šestih predstav, povezanih v Kulturni mozaik Majšperk. »Oblikovali smo bogat, kakovosten in raznolik program nastopajočih,« je dejala vodja izpostave Iva Ferlinc. Oktobra bo na majšperškem odru oživela Princeska na zrnu graha v izvedbi Lutkovnega gledališča Maribor, novembra bo Klemen Slakonja s Small Bandom poskrbel za zabaven glasbeni večer z avtorskimi skladbami in imitacijami znanih osebnosti, decembra bo Majšperk gostil operne soliste mariborske opere, nato sledijo še otroška predstava, pa klapski večer februarja ter za zaključek gledališka komedija Večno mladi v izvedbi SNG Maribor. Da bi v krstni izvedbi Kulturnega mozaika Majšperk v dvorani sedelo oz. v kulturnih vsebinah uživalo čim večje število obi-
Foto: Mojca Vtič
Vodja ptujske izpostave JSKD Iva Ferlinc (od leve), župan Sašo Kodrič in Maja Avguštin iz občinske uprave so predstavili najnovejši projekt - abonma Kulturni mozaik Majšperk.
skovalcev, so na občini oblikovali abonma, ki omogoča nakup vstopnic za šest predstav v skupnem znesku 55 evrov. Prodajo so začeli 1. avgusta, abonmaje pa bo mogo-
če kupiti do 15. septembra; nato bo na voljo nakup vstopnic za posamezne predstave. Cena otroške predstave je sedem evrov, ostalih 15 evrov. »Imamo že zainteresira-
Foto: Mojca Vtič
Dvorana je pomemben del KPC Majšperk, ki je bil zgrajen v letu 2012. Po stečaju sprva izbranega mariborskega izvajalca Konstruktor VGR je zgradbo dokončal domači gradbinec Jožef Žolger. Ocenjena vrednost projekta je bila 5,3 milijona evrov, od tega je občina pridobila slaba dva milijona evrov evropskega denarja.
ne kupce, verjamem v uspeh,« je dejala Maja Avguštin iz občinske uprave.
Razliko bo krila občina
Cena abonmaja (in posameznih vstopnic) je zagotovo mamljiva tudi zaradi finančne vloge občine. Želijo namreč, da bi možnost ogleda predstav omogočili čim širšemu krogu ljudi. Skupno vrednost projekta Kulturni mozaik Majšperk je župan ocenil na 20.000 evrov. »To je ocena z nekaj rezerve, sicer pa se je občina zavezala, da pokrije razliko stroškov, ki ne bo pokrita s prodajo kart oz. abonmajev,« je pojasnil Kodrič. Dodal je, da se veseli izvedbe prve sezone Kulturnega mozaika ter da bo obisk oz. odziv popotnica za nadaljnje poteze in vsebine.
Mojca Vtič
Videm • 160 let od postavitve Mlinarjevega križa
Selani obnovili križ, ki je starejši od cerkve
Mlinarjev križ na Selihje bil postavljen pred 160 leti, to je 40 let pred cerkvijo Sv. družine na Selih, kije bila posvečena pred 120 leti. Kdo gaje postavil in zakaj, se ne ve, pravi Rozika Murko s Sel »Skušali smo najti podatke v ptujskih arhivih, v domači kroniki, a žal nikjer nismo našli zapisa o križu, kije že od leta 1864 simbol vere, upanja in tradicije na našem območju.«
Ob cestah, poteh je postavljeno veliko verskih znamenj najrazličnejših oblik. Tako raznoliki, kot je njihova podoba, so tudi razlogi, zaradi katerih so jih ljudje postavljali. Nekatera znamenja so postavljena s priprošnjo za zaščito, druga v zahvalo za uslišane prošnje ob boleznih, vojskah in drugih nesrečah, ki so prizadele ljudi, ali v spomin in opomin na že prestalo življenjsko izkušnjo. Razlogi za postavitev Mlinarjevega križa na Selih leta 1864 niso znani, je pa znano, zakaj ga je leta 1947 obnovil Janez Murko. »Domačin ga je obnovil v izraz hvaležnosti za srečno vrnitev iz vojne. Med drugim je zamenjal leseno ograjo križa z belo železno kovano ograjo. To ograjo je pridobil od patrov na Ptujski Gori, kjer je prej služila kot ograja okoli daritvenega oltarja. Ob tem ga je prestavil z ene na drugo stran ceste,« je povedala
Foto: Mojca Vtič
Rozika Murko si želi, da bi jim uspelo na Selih obnoviti tudi druga verska znamenja.
Rozika Murko. Odtlej so zanj skrbeli domačini, okopavali gredico in si prizadevali za primeren videz. »Nikjer ni bilo napisano, kdo bo posadil ali okopal rožno gredico. Če
človek čuti, potem gre in postori, kar je treba.«
Ob 160-letnici postavitve so se domačini odločili za korenito prenovo lesenega verskega zname-
nja. Nedavna obnova križa je rezultat prizadevanj številnih domačinov, med katerimi izstopajo Danilo Mesaric, Franci Bela, Maks Kropeč, Martin Beranič, Marjan in Rozika Murko, Slavko Štajner ter pater Klemen Slapšak. Leseni podobi Jezusa in Marije je obnovil restavra-tor Martin Kline, les za križ je nov in ga je oblikoval mizarski mojster Jernej Slapšak iz Laškega. Streha in ograja sta prvotni, a obnovljeni.
»Pater Klemen Slapšak je z blagoslovljeno vodo posvetil križ, kar simbolizira božjo zaščito in blagoslov za vse, ki bodo prihajali k njemu molit. Obnovljen Mlinarjev križ bo še naprej služil kot kraj duhovnega navdiha in zgodovinskega spomina za vse generacije,« je dejala Rozika Murko, ki pravi, da želijo obnoviti tudi druga znamenja v kraju.
Mojca Vtič
Obnovljen Mlinarjev križ
- _ Foto: Mojca Vtič
torek • 6. avgusta 2024
Podravje
Štajerski	11
Ptuj • Poletna zgodba z gradbišča
»Kdor zadene številko štiri, plača sladoled«
Delo na zunanjih gradbiščih je v teh vročih poletnih dneh še posebej naporno in utrujajoče, zato je vsaka podpora v okolju, kjer potekajo investicije, še toliko bolj dobrodošla. Ponavadi je tako, da so izvajalci del bolj trn v peti kot pa dobrodošli, saj motijo naš ustaljeni ritem in trenutno kvaliteto življenja, četudi jo bo določena investicija izboljšala. Ljudje ob trasi investicije pa so tudi bolj ali manj pozorni na to, kako poteka delo, koliko časa traja, ali jo delavci občasno zapuščajo. Za gradbeno ekipo podjetja Glan tim iz Maribora, ki jo vodi Suzana Nedeljko, ki se trudi, da bi čim prej položili optični kabel v delu MO Ptuj, pa imajo same pohvale.
Prepričani so, da si za kvalitetno delo ekipa zasluži vso pozornost javnosti. Tudi v našem mediju nas je pohvala presenetila, saj tega doslej ni bilo, da bi ljudje javno pohvalili neko gradbeno ekipo. Povedali so, da celo pometejo za seboj, ko zasujejo izkopano - kot da ne bi bilo pred tem nobenega izkopa. Povrh pa ekipo vodi ženska, kar se ne dogaja vsak dan. Ko smo jih obiskali, so bili zelo presenečeni.
Policijski letalci imajo sedež enote na Brniku. Upravljajo sedem helikopterjev. Najstarejša sta stara 39 let, primarno služita šolanju helikopterskih posadk, sicer pa še vedno zmoreta večino drugih nalog, kot so nadzor državne meje, iskanje pogrešanih oseb in prevoz tovora. Trije od sedmih helikopterjev so praktično novi, država jih je kupila v letih 2019-2023. Gre za vrhunsko opremljene helikopterje, ki služijo tudi za najzahtevnejše naloge. Letijo lahko ponoči in v najzahtevnejših vremenskih razmerah, ena od njihovih prednosti je velika potovalna hitrost.
Nakup dodatnih oziroma novih helikopterjev za potrebe dela policije ni predviden, bodo pa policisti dodatno krmarili še z dvema helikopterjema, ki ju bo vlada kupila za izvajanje helikopterske nujne medicinske pomoči.
»Smo zelo povezana ekipa, naši dečki so vrhunski, drug drugega upoštevamo, da lahko uspešno delamo. Že štiri leta pa je del naše ekipe tudi Anida, ki ji nič ni težko, ne vzeti v roke metlo ne opraviti izmer,« je na ekipo ponosna Suzana Nedeljko. »Do moje zaposlitve v gradbeništvu je prišlo čisto spontano, nikoli si ne bi mislila, da bom kdaj delala v gradbeništvu. Temu je botroval žalosten dogodek, ki se ga
Pilot začetnik s 1.117 evri
Plače pilotov v policiji se s plačami njihovih kolegov, ki delajo za letalske družbe, težko primerjajo. Začetni plačni razred za delovno mesto pilota v okviru javnega sektorja je 33., kar pomeni osnovno neto plačo 1.117 evrov. Najvišji tarifni razred, ki ga lahko doseže policist pilot, je 63., to pomeni 3.162 evrov neto izhodiščne plače. »Gre za osnovne zneske, ki jim je treba prišteti še dodatke za delovno dobo, stalnost, nočno, nedeljsko, izmensko delo ... « so pojasnili na policiji. Zaprosili smo jih za okvirni izračun plače pilota, ki je hipotetično star 45 let in ima 20 let delovne dobe. »Pilot je po okoli 20 letih zaposlitve okvirno uvrščen med 52. in 57. plačnim razredom z osnovno neto plačo med 2.172 in 2.570 evri. Zaradi dodatkov, ki se obračunava-
ne želim spominjati. Ni bilo težko. Vse, kar želiš, zmoreš, vse lahko narediš, če imaš voljo, če imaš ob sebi pravo ekipo. Jaz jo imam zagotovo. Med seboj si pomagamo. Smo kot ena zvezda, če eden manjka, celote ni. Tudi ko je kateri od ekipe na dopustu ali na bolniški, čutimo to, ga pogrešamo. Če že ne toliko, da nam pomaga z rokami, pa vsaj za smeh. Radi se smejimo. Ni najlažje delati na tej vročini. Nekega dolo-
jo glede na opravljeno delo v posameznem mesecu, se plača običajno okvirno poveča za 20 do 30 odstotkov.« V danem primeru bi to pomenilo neto plačo v razponu od 2.800 do 3.300 evrov.
Pilotom tudi nekaj bonitet
»Policijski piloti z delom v letalski policijski enoti pridobijo ogromno kvalifikacij ter visoko stopnjo letalske usposobljenosti in ugleda, zaradi zahtevnosti dela so seveda deležni določenih privilegijev in pravic, kot je na primer: več dni letnega dopusta, posebni dnevi za ohranjanje psihofizične sposobnosti, za kar se vsakemu letalcu letno nameni 15 dni; mednarodno sodelovanje; zagotovljeno šolanje, usposabljanje in izobraževanje za izdajo licenc - kar je
čenega urnika ni, ob ekstremnih temperaturah delo zaključimo prej, sicer pa moramo cesto, ki smo jo odprli, še isti dan zapreti, da je zagotovljena prehodnost. Najlepše je seveda ob koncu dneva, ko je delo za tisti dan zaključeno. Takrat imamo posebno žrebanje. Kdor zadene številko štiri, plača vsem sladoled. Tega se vsak dan neizmerno veselimo. Srečo imamo, da smo znova prišli v okolje, kjer so doma
na trgu sicer izredno drago,« so o delovnih pogojih svojih pilotov navedli na Generalni policijski upravi. Piloti so zelo iskan kader, posebej v javnem sektorju, kjer s plačami težko konkurirajo zasebnim letalskim prevoznikom. V kratkem je pričakovati objave prostih delovnih mest, so povedali v policiji. Predvidene so zaposlitve na delovnih mestih pilotov in tehnikov letalcev.
vrhunski ljudje. Tudi obiskali ste nas samo zaradi njih. Prijetno sem presenečena. Hvala vsem, mimo katerih smo že šli, in tudi tistim, mimo katerih bomo še šli. Hvala jim za vsak kozarec vode, vsako lepo besedo. To je tisto, kar potrebujemo, da nam nekdo pomaga, nas spodbudi, bodri,« je dejala.
Zadnja in prva na delovišču
Ljudje ob trasi optike so povedali, da delavci tudi pometejo za seboj. Ne dogaja se vedno, da bi nekdo po gradnji tako počistil za seboj. »Tako kot si želim, da je urejeno doma, tako mora biti tudi na gradbišču, ko ga zapustimo. Za
Katere so glavne naloge?
Poleg policijskih nalog policija s helikopterji opravlja tudi reševalne, humanitarne in druge naloge, na primer gorsko reševanje, helikopterska nujna medicinska pomoč, gašenje požarov, evakuacija prebivalstva v primeru naravnih in drugih nesreč, iskanje in reševanje zrakoplovov. S policijskimi helikopterji izvajajo tudi naloge za druge
to, da je tako, se trudim. Saj nam morda tudi kaj uide, da ne pospravimo vsega, da ostane kakšna plastenka ali kakšen drug odpadek. Tudi doma, ko brišemo prah, nam včasih kaj uide. V celoti gledano pa se trudimo. Sama grem zadnja z gradbišča, da je vse res varno in čisto za uporabo. Še nekaj tednov bomo delali na območju projekta optičnega kabla Orešje-Vičava,« pravi Suzana Nedeljko, ki bo svoj dopust izkoristila šele v božičnem času, ko bo vse delo opravljeno. Doma jo seveda pogrešajo, nedelja, ko je doma, pa je najbolj sladka. Od ponedeljka do petka delajo na ptujskem delovišču, ob sobotah pa v okolici Maribora.
MG
državne organe, na primer snemanje iz zraka, spremstvo, prevoz tovora in podobno. Letalska policijska enota lahko izvaja tudi šolanje. »Naštete naloge sodijo v okvir rednega dela policijskih pilotov in delo zanje ni posebej plačano. Plačilo za vse naloge, ki jih v okviru delodajalca opravljalo policijski piloti, je tako vključeno v njihovo osnovno plačo.«
Mojca Zemljarič
"i v	, » ■>■*
• •/• • • • *'
J

Foto: Črtomir Goznik
Suzana Nedeljko, vodja gradbišča za izgradnjo optičnega priključka za Telekom Slovenije: »Smo kot ena zvezda, če eden manjka, celote ni. Srečo imamo, da smo znova prišli v okolje, kjer so doma vrhunski ljudje.«
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa gradbenega podjetja Glan tim iz Maribora na delovišču za optiko v Klepovi ulici na Ptuju. Začeli so v Orešju, optiko pa bodo pripeljali vse do nekdanje ptujske vojašnice. Gre za projekt optičnega kabla Orešje-Vičava.
Slovenija • Delo pilotov policijskih helikopterjev
Plača izkušenega pilota 3.000 evrov
Posadka letalske policijske enote je nepogrešljiv člen v sistemu zaščite in reševanja. Poleg osnovnih nalog v policiji se piloti policijskih helikopterjev vključujejo v vrsto reševanj. V zadnjem mesecu so med drugim pomagali pri požaru na Krasu in v Severni Makedoniji. Reševanje v gorah pa je tako ali tako stalnica njihovega dela, zlasti ob koncih tednov. Lani so bili nepogrešljiv člen pri nudenju pomoči prizadetim v poplavah.
Foto: Policija
Policijski piloti poleg svojih osnovnih nalog opravljajo še vrsto drugih: pomagajo gorski reševalni službi, izvajajo prevoze nujne medicinske pomoči, gasijo požare...
12 Štajerski
Ljudje in dogodki
torek • 6. avgusta 2024
Ptuj • Skupina starih za sopomoč Turniški zvončki
»Komaj čakamo na ta druženja«
V starosti je pogosta osamljenost. Lahko smo sami, ne smemo pa se osamiti, biti brez stikov. Veliko je možnosti za to, da je življenje ne glede na starost osmišljeno. Že dobrih petnajst let, od 12. marca leta 2009, v tej domeni deluje skupina za samopomoč Turniški zvončki.
V okviru Območnega združenja Rdečega križa Ptuj, v organizaciji Zveze društev za socialno geronto-logijo Slovenije (projekt domske in izvendomske skupine Zdrava starost), jo je ustanovila Rozika Ojster-šek s sovoditeljico Slavo Zorc, pri kateri so potekala prva srečanja. Rozikina namestnica je danes Rozina Selinšek. Vrsto let so se gospe z območja Turnišča srečevale v gostilni Kozel, zdaj se srečujejo v prostorih doma krajanov Turnišče.
Njihova srečanja so vedno zelo zanimiva, poučna, polna življenjskih modrosti in izkušenj. S pomočjo mentorice odpirajo najrazličnejše teme, predvsem teme tretjega življenjskega obdobja, se o njih pogovarjajo, soočajo mnenja, ne odpirajo pa na veliko političnih tem. V prvi vrsti gre za družabna srečanja z veliko smeha in dobre volje. Gospe tudi rojstne dneve praznujejo skupaj. Bela polja zvončkov, ki spomladi prekrivajo zelene površine turniškega parka, so bila navdih za njihovo poimenovanje. Tudi v julijski vročini niso ostale doma. Srečujejo se vsakih štirinajst dni.
Igre, zabavni pogovori, tudi zdravniški nasveti
Anici Vidovič, ki živi sama, ta srečanja zelo veliko pomenijo, saj je
vedno lepo. Veliko se pogovarjajo o zdravju. Leta namreč prinesejo s seboj najrazličnejše zdravstvene probleme, tudi zato jim je ta tema tako blizu. Na zadnjem srečanju je skupaj s članicami skupine praznovala rojstni dan. »Ker smo vedno doma, komaj čakamo na ta druženja. Lepo je, dokler še lahko gremo kam, da kaj slišimo in se o čem pogovorimo,« je povedala Anka Sakelšek.
»Ko je kakšen praznični dan, mu namenimo pozornost, na Prešernov praznik se sliši tudi pesem. Malo pa tudi telovadimo, da ostanemo v kondiciji. Sama še tudi kegljam, tako kot nekaj drugih članic,
ki so vključene v DU Turnišče. Tudi pikado je naša igra,« je spomnila Silva Gerdak.
Milica Hagen Dajnko vodi evidenco in blagajno. Rozina Selinšek je bila pevka pri turniških pevcih, ki pa od letos ne delujejo več, aktivna pa je tudi v šoli zdravja.
Najmlajša kuha kavo
Najstarejša v skupini je Elizabeta Štumberger, stara je 95 let. Zelo rada se udeležuje srečanj. Slava Zorc je spomnila na začetke delovanja skupine, te lepe trenutke navdiha, da se bodo odslej
Foto: Črtomir Goznik
Rozika Ojsteršek: »Skupina starih za sopomoč Turniški zvončki je aktivna že več kot petnajst let. Deluje kot družina in skupina, v kateri se njene Članice počutijo varne in zaželene.«
ženske Turnišča redno srečevale, šle nekam skupaj posedet, se pogovarjale, živele s časom, da ne bodo samo v kuhinji. V tistem
Foto: Črtomir Goznik
Članice v medsebojnih pogovorih razkrivajo svoje bogate življenjske izkušnje in odpirajo aktualne teme, ki se dotikajo njihovega tretjega življenjskega obdobja in življenja sploh.
času tudi ni bilo samoumevno, da bodo ženske imele svojo skupino v gostilni. Od prvega dne, gregorjevega leta 2009, je članica Katica Vrtič, stara 90 let: »Lepo je, da se srečujemo, pogovarjamo, rada pridem, nobenega srečanja ne izpustim.« Najmlajša članica je Marija Svenšek, ki na teh srečanjih predano »gospodinji«, kuha kavo in še kaj. »Če mi ne bi ugajalo, ne bi prihajala. Vesela sem bila, da sem se lahko priključila,« je povedala. Veronika Bušljeta se veseli vsakega četrtka, ko se srečujejo, še posebej ko praznujejo rojstne dneve, vesela je vsakega nasveta za zdravje, ki jim ga posreduje voditeljica skupine Rozika Ojster-šek. Skupaj želijo preživeti čim več časa, da si čim več povedo, izme-
njajo izkušnje, kuharske recepte in si tudi kaj zabavnega povedo.
Rozika Ojsteršek se je na julijskem srečanju zahvalila vsem gospem, ki redno prihajajo na srečanja. To je ena od redkih skupin, ki deluje zunaj domov za starejše, tudi edina, ki deluje pod okriljem Območnega združenja RK Ptuj. V tem okviru in v tej sestavi želijo delovati tudi v prihodnje. Najmanj dvakrat letno pa gredo na izlet. Še vedno obiskujejo svojo članico Malčko Gerdak v domu upokojencev. »Lepo je biti v skupini in povezan. Vedno se lahko zanesemo druga na drugo. Tu smo, da si pomagamo, ko je to potrebno,« so še povedale gospe iz skupine starih za sopomoč Turniški zvončki.
MG
Ormož • Že peta sezona cvetkovskih lubenic in melon
Rekordno sladki in težki sadeži
Ob regionalni cesti Ptuj-Ormož, pri kmetiji Hanželič v Cvetkovcih, tudi letos od konca julija stoji stojnica z domačimi lubenicami in melonami, na katero opozarja nezgrešljiva tabla z veliko rdečo lubenico.
Že pridelava teh osvežujočih poletnih sadežev za naše kraje ni povsem običajna, če pa je zanjo v prvi vrsti zadolžen 12-letni fantič, pa je sploh nekaj posebnega. Luka Hanželič namreč med poletnimi počitnicami ne lenari, pač pa pobira in prodaja sladki pridelek, ki ga začne vzgajati približno šest mesecev pred tem, pri čemer mu seveda pomaga vsa družina.
Hanželičevi po petih letih zdaj že dobro vedo, kako vzgojiti sadeže, da bodo kar najboljšega okusa. Letošnja letina je po besedah mame Darje več kot odlična, saj so lubenice in melone dobile dovolj potrebne vode in sonca za rast in zorenje ter so se, če se malce pošalimo, od prvih začetkov pridelave tudi krepko zredile. »Če smo začeli z lubenicami, ki so v povprečju tehtale od dva do tri kilograme, so letos težke že pet, šest, tudi sedem kilogramov. Vreme nam je šlo na roko, večje težave pa so nam povzročale miši, ki jih je bilo res veliko. Privabljale so jih zlasti melone, poleg tega pa so nam miši precej poškodovale cevi za zalivanje, saj so jih pošteno nagrizle.«
Prodaja ob cesti se je v tem času dobro »prijela« in pri stojnici, ki je »odprta« vsak dan od 8. do 18.
Luka Hanželič, 12-letni pridelovalec cvetkovskih lubenic in melon, ter njegova mama Darja sta izjemno zadovoljna z letošnjo letino.
ure, se ustavljajo tako domačini kot drugi mimovozeči, tudi turisti. Hanželičevi zato računajo, da bodo pridelek hitro prodali. Luka, ki ni le izvrsten pridelovalec in prodajalec lubenic in melon, pač pa tudi odličen trobentač or-
moške glasbene šole, ki pobira priznanja celo na mednarodnih tekmovanjih, pravi, da bo »posel« nadaljeval tudi v prihodnje, ni pa še razkril, kaj si bo privoščil z zasluženim denarjem.
SD
Zavrč • Društvo mladih je organiziralo odbojkarski turnir
Za najboljše pokali in denarne nagrade
Društvo mladih v Zavrču je letos organiziralo tretji tradicionalni odbojkarski turnir. Sodelovalo je 17 ekip s 70 tekmovalci. Večina skupin je bila iz Zavrča in bližnje okolice, nekaj pa tudi iz drugih slovenskih krajev. Iz sosednje Hrvaške je prišlo pet ekip. Zanimanje je bilo sicer veliko večje, vendar so morali zaradi prostorskih omejitev nekatere ekipe zavrniti.
Foto: Društvo mladih Zavrč
V športnem parku Zavrč je letos potekal tradicionalni odbojkarski turnir na mivki.
»Smo pa veseli, da je naš turnir med odbojkarji vse bolj priljubljen in prepoznan. Letos smo si v Zavrču lahko ogledali zelo dobre in kvalitetne odbojkarske tekme na mivki,« je povedal Gregor Kotolenko, predsednik društva, in napovedal, da bo odbojkarski turnir v prihodnje eden izmed pomembnejših in od-mevnejših dogodkov v društvu. Celotno dogajanje vsako leto poteka v športnem parku Zavrč, kjer je ustrezno igrišče za odbojko na mivki. Za pripravo terena
poskrbijo kar člani sami. Čez ves dan se je dogodka udeležilo okoli 200 ljudi, tudi veliko družin. Obiskovalci so navijali za svoje favorite, kaj dobrega pojedli ali kupili srečko za srečelov. Za pogostitev je letos poskrbel lokalni sponzor Emil Kočevar. Sredstva, ki so jih zbrali s prodajo srečk, bodo namenili za ureditev sanitarij v klubskih prostorih nad gasilskim domom. Najboljše tri ekipe so prejele pokale, penino in denarne nagrade.
Mladi Zavrčani so tako ponov-
no dokazali, da so sposobni organizirati večje družabne dogodke, hkrati pa precej prispevajo k lokalni skupnosti. Trenutno je v društvu že okoli 60 članov. Uspešno se povezujejo tudi z drugimi društvi, predvsem z gasilci, športnim društvom in Klubom motoristov Poštejaki Haloze. Slednji so jih obiskali tudi na turnirju in jih finančno podprli. Čez leto se družijo v klubskih prostorih, ki so jih s pomočjo občine uredili pred nekaj leti.
Estera Korošec
Foto: SD
Nogomet
Dobra testa za nogometaše Aluminija, težka generalka za nogometaše Drave
Stran 14
Rancarija 2024 Ohranjanje tradicije
Stran 14
Urednik športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci:
David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik.
Olimpijske igre - Pariz 2024
tednik
Rokomet
S pozitivnim zagonom v novo sezono
Stran 15
Odbojka
Slovenke dvakrat boljše od Madžark
Stran 15
(Poílu.íajt¿ naí
na íuitouñün íjilztu!
RADIOPTUJ
«a afoietu
www.radio-pluj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Kristjan Ceh kot deveti v veliki finale
Dvaintrideset najboljših metalcev diska na svetu je v kvalifikacijah lovilo normo za nastop v olimpijskem finalu. Norma je znašala 66 metrov in pred tekmo na stadionu Stade de France je v letošnji sezoni ta rezultat preseglo kar sedemindvajset tekmovalcev. Med njimi je imel najboljši rezultat Mykolas Alekna, saj je dvokilogramsko orodje vrgel do svetovnega rekorda ^4,34 metra. Kristjan Ceh je letos vrgel disk najdlje 70,48 metra, kar je bil tretji rezultat sezone.
Prvi test za vse tekmovalce na velikih tekmovanjih so vedno kvalifikacije. To tezo zadnjih nekaj let vztrajno pred vsakim pomembnim nastopom ponavlja tudi naš šampion Kristjan Čeh. V zadnjem obdobju se je pod vodstvom trenerja Marta Oldmana in ožje ekipe v Estoniji mirno pripravljal na drugi tekmovalni vrhunec leta, na nastop na olimpijskih igrah. Prvi vrhunec je bil za atleta nastop na evropskem prvenstvu v Rimu, kjer je Ptujčan osvojil zlato medaljo. Ta mu je dala dodaten zagon in energijo za nastop v Parizu. Tega je v ponedeljek v
Foto: Peter Kastelic
Kristjan Čeh v kvalifikacijah olimpijskih iger
družbi še petnajstih sotekmovalcev začel v kvalifikacijah meta diska. Za ta del si je naš atlet želel, da bi normo presegel že v prvem poizkusu,
a v zahtevnih vremenskih pogojih mu tokrat ni uspelo vreči diska preko meje 66 metrov. V prvem poizkusu je Kristjan Čeh prestopil,
v drugem poizkusu je vrgel 64,80 metra in v tretjem poizkusu je vrgel 64,54 metra. S končnim rezultatom 64,80 metra je v kvalifikacijah osvo-
jil deveto mesto in se je uvrstil med dvanajsterico finalistov. Ti se bodo za medalje na olimpijskih igrah borili v sredo ob 20.25 (op. p. v sklopu projekta Olimpijsko mesto si lahko javno ogledate prenos finala v metu diska na mestni tržnici). V enem stavku je Kristjan Čeh o kvalifikacijah dejal: »V kvalifikacijah mi ni šlo najbolje in verjamem, da mi bo šlo v finalu veliko bolje.«
Glede na prikazano v kvalifikacijah so pokazali največ in so presegli kvalifikacijsko normo 66 metrov: Clemens Pruefer (Nemčija) 66,36 metra, Lukas Weisshaidinger (Avstrija) 66,72 metra, Matthew Denny (Avstralija) 66,83 metra in Mykolas Alekna (Litva) 67,47 metra. To so bili najboljši štirje metalci diska v kvalifikacijah. Poleg njih se je v finale z devetim rezultatom uvrstil tudi Kristjan Čeh. Član Atletskega kluba Ptuj ima še veliko rezerve in v sredo zvečer lahko v Parizu z dobrim nastopom pride do medalje ter dosanja svoje olimpijske sanje.
Tina Šutej v finalu
Slovenska atletinja Tina Šutej je v kvalifikacijah skoka s palico na olimpijskih igrah v Parizu preskočila 4,40 metra, na 4,55 m pa je bila trikrat neuspešna. S tem si je delila 12. izid in se uvrstila v finale, ki bo v sredo ob 19. uri.
Pred včerejšnjo tekmo je povedala: »Letošnje leto mi res ni naklonjeno, edino pravo tekmo sem imela
v Dohi na diamantni ligi v začetku maja, potem je prišel Marakeš. Ko sem se pozdravila, pa je sledila poškodba. Veliko negativnih stvari je bilo, a smo s pravimi odločitvami vse obrnili v pravo smer. V Parizu sem imela dva skakalna treninga, tako da se tudi občutki za skoke vračajo. Za zdaj pa razmišljam le o kvalifikacijah in preboju v finale.«
V prejšnjih dveh letih je osvojila po dve srebrni in bronasti medalji na EP in dvoranskem SP ter četrti mesti na SP na prostem predlani in lani. Tretjič bo nastopila na Ol, peta je bila v Tokiu 2020, enajsta v Riu de Janeiru 2016 in 19. v Londonu 2012.
Odbojkarji klonili v četrtfinalu
Poljaki so bili previsoka ovira, Slovence so premagali s 3:1. Ves čas so narekovali ritem igre in bili odlični predvsem v servisu. Slovenci v napadu niso bili tako dobro razpoloženi.
Reprezentanci sta se letos pomerili že četrtič, tretjič zapored pa so bili boljši Poljaki. Na najpomembnejši tekmi v karieri so imeli Slovenci težave s poljskim servisom. Odličen je bil začetni udarec VVilfreda Leona, ki je praktično vsakič, ko je prišel na servis, naredil razliko. V napadu je bil zelo razpoložen tudi Bartosz Kurek. Dosegla sta 20 in 19 točk. V slovenski vrsti je bil s 16 najučinkovitejši Klemen Čebulj, Tine Urnaut pa jih je zbral 13. Poljaki so prepričljivo dobili prvi in tretji niz ter zaključek zadnjega. Le drugi, ki so ga Slovenci dobili po podaljšani igri, je bil izenačen. Čestitke odbojkarjem za dobro odigrane tekme.
David Breznik, STA
Nogomet • Prva liga Telemach
Mura boljša od Celja
Stadion Fazanerija je težko osvoj-ljiva trdnjava, kar so v soboto občutili tudi nogometaši Celja, ki so jih z minimalno razliko 1:0 premagali igralci Mure. S tem so muraši zadali nov udarec ekipi iz knežjega mesta, ki jo ponovno vodi Albert Riera. Ta je po neuspehu v kvalifikacijah za ligo prvakov proti Slovanu iz Bratislave doživel nov poraz. Odločilni zadetek za zmago »črno-belih« je v 10. minuti dosegel Strajnar, ki je spretno izkoristil podajo Pučka. Na drugi strani so si Celjani priigrali nekaj priložnosti, kar je uspelo tudi Muri, ki je s pametno igro prišla do tretje prvenstvene zmage.
Ob tem derbiju kroga v Murski Soboti je bil že v petek v Domžalah odigran občinski derbi med Kalcerjem iz Radomelj in Domžalami. Na njem sta imeli obe ekipi kar nekaj priložnosti, medtem ko je v igri predvsem po izključitvi domačega igralca Ko-runa bila za odtenek boljša gostujoča ekipa Domžal. Ta ni realizirala svojih priložnosti in kazen je prišla v zadnjem delu igre. Takrat je po podaji Davidovica s strani žogo s petih metrov za zmago Radomljanov poslal v mrežo Nino Kukovec.
Dvakrat so žogo na »primorskem derbiju« poslali v mrežo nogometaši
Kopra, ki so premagali povratnike v prvo ligo Primorje. Ajdovci svoje tekme igrajo v Novi Gorici in so doživeli še tretji letošnji poraz. Do polovice prvega polčasa je Primorje še sledilo
Kopru, ki si je v nadaljevanju priigral nekaj priložnosti. Eno od njih je s strelom s kakšnih petnajstih metrov realiziral Curcio. Drugo je realiziral rezervist Petriško in s tem potrdil zmago varovancev trenerja Oliverja Bogatinova.
Brez zmagovalca pa se je končal obračun med Mariborom in Bra-vom. Več kot 3000 gledalcev je na stadionu Ljudski vrt spremljalo ena-
kovredno tekmo, ki se je končala z rezultatom 1:1. Za domače je po podaji Sikoška zadel Beugre. Ljubljančani so prišli do izenačenja po malo več kot uri obračuna, ko je z roba kazenskega prostora zadel rezervist Pečar. To je bil prvi remi v letošnji sezoni 1. lige.
Zadnja tekma 3. kroga tekmovanja v 1. ligi Telemach med Olimpijo in Nafto je bila odigrana v ponedeljek
zvečer, po zaključku naše redakcije.
REZULTATI 3. KROGA:
Mura - Celje 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Strajnar(io.).
MURA: Raduha, Pucko, Cipot, Sadriu, Proleta, Maruško (od 86. Tripi), Nuhanovič (od 86. Turudija), Kurtovič, Strajnar (od 79. Ščernja-vic), Vizinger (od 67. Kurež), Maroša (od 79. Spiridonovic). Trener: Tonči Žlogar.
CELJE: Štubljar, Krefl (od 46. Kavčič), Nemanič, Vukliševic, Kouter (od 46. Pišek), Dulca, Popovic (od 66. Matko), Menalo, Aarons (od 46. Bobičanec), Brnic, Edmilson (od 46. Kvesic). Trener: Albert Riera.
Kalcer Radomlje - Domžale 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Kukovec (76.).
KALCER RADOMLJE: Velic, Mamič (od 83. Pogačar), Vukasovic, Dobro-voljc, Korun, Gnjatic, Barnabas, Štor-man, Davidovic (od 89. Vučenovic), Kukovec (od 77. Kujabi), Malenšek (od 55. Gajzler). Trener: Darjan Slavic.
Foto: Jure Banfi
Muraši so v uvodu sezone dosegli še tretjo zaporedno zmago, tokrat so ugnali državne prvake iz Celja.
1. MURA	3	3	0	0	4:1 9
2. OLIMPIJA LJUBLJANA	2	2	0	0	3:0 6
3. KOPER	3	2	0	1	3:1 6
4. BRAVO	3	1	1	1	6:3 4
5. MARIBOR	2	1	1	0	5:2 4
6. CELJE	2	1	0	1	2:2 3
7. NAFTA 1903	2	1	0	1	2:2 3
8. KALCER RADOMLJE	3	1	0	2	2:3 3
9. DOMŽALE	3	0	0	3	2:7 0
10. PRIMORJE	3	0	0	3	0:8 0
DOMŽALE: Mulalič, Lampreht, Milic, Nvvankvvo, Kambič, Offenbacher (od 79. Čeme), Krupič, Tolič (od 70. Baruca), Krstovski, Dovžan Karahod-žič, Pere (od 65. Juncaj). Trener: Erik Merdanovič.
RDEČI KARTON: Korun (19., Kalcer).
Primorje - Koper 0:2 (0:1), strelca: 0:1 Curcio (45.), 0:2 Petriško (78.).
PRIMORJE: Tratnik, Mutavčic, Petek, Klemenčič, Fogec, Babin, Telles (od 81. Ignjatovic), Bešir (od 58. Čan-dic), Zavnik, Suljanovic (od 58. Agre-los), Smajlagic (od 58. Gulič). Trener: Miodrag Andjelkovic.
KOPER: Jurhar, Pabai, Curcio, Mittendorfer, Sidibe, Ankrah, Tomek (od 70. Lovric), Zalaznik (od 58. Pe-triško), Omladič (od 58. El Mansso-uri), Nkada (od 70. Groznica), Sule (od 84. Durmiši). Trener: Oliver Bogatinov.
Maribor - Bravo 1:1 (1:0); strelca: 1:0 Beugre (18.), 1:1 Pečar (61.)
MARIBOR: Jug, Širvys, Vidmar, M'Bondo, Sikošek (od 60. Milec), J. Repas, Ž. Repas (od 85. Borys), Grlic (od 60. Soudani), Bourles (od 72. Božic), Jakupovic (od 85. Mbina), Beugre. Trener: Ante Šimundža.
BRAVO: Orbanic, Španring, Jakšic, Rodrigues, Jovan, Gidado, Trdin, Štravs, Hribar (od 46. Ivanšek), Stan-kovic (od 50. Pečar), Poplatnik (od 60. Tučic). Trener: Aleš Arnol.
David Breznik, STA
14 Štajerski
Šport
torek • 13. avgusta 2024
Nogomet • Prijateljski tekmi
Dobra testa za nogometaše Aluminija
Petek in sobota sta bila dneva, ko je trener članske ekipe Aluminija Jura Arsič s svojo ekipo opravil še zadnja testa na tekmah pred začetkom prvenstva v 2. slovenski nogometni ligi. Najprej so se rdeče-beli v
Kidričevem srečali z Dravinjo, s katero je udarna enajsterica igrala neodločeno 2:2, nato pa je »rezervna« postava s 3:0 premagala Hajdino.
Pogled na obe pripravljalni tekmi je podal trener NK Aluminij Jura Ar-
sič: »V bistvu smo načrtovali tako, da smo na dveh tekmah vsem fantom razdelili po 90 minut igre. To je pomenilo, da so eni igrali proti Dra-vinji, drugi pa proti Hajdini. Cilj teh dveh tekem je bil, da preverimo vse
Foto: Črtomir Goznik
Utrinek s prijateljske tekme Aluminij - Hajdina, ki so jo dobili nogometaši Aluminija.
igralce in da so ti dobro pripravljeni za začetek prvenstva. Na teh dveh tekmah smo preverili igralce s fizičnega, psihičnega in taktičnega vidika. S tem, kar so igralci pokazali na igrišču, sem zadovoljen, je pa res, da imamo še precej možnosti za izboljšave. Na tekmi proti Dravinji npr. v določenih segmentih igre nismo bili takšni, kot bi si sam želel, in sedaj imamo še nekaj časa, da te zadeve pred prvenstvom popravimo. Proti Hajdini pa je bila z naše strani tekma popolnoma kontrolirana in s prikazano igro teh naših fantov sem lahko zadovoljen.«
Že ta petek ob 18. uri se bo Aluminij v uvodu v novo sezono pred svojimi gledalci pomeril z ekipo Kety Emmi & Impol Bistrica. To bo uraden začetek sezone, v katerem si Arsič želi naslednjih stvari: »Na vsaki tekmi v drugi ligi si bomo želeli, da bomo imeli posest nad žogo, kontrolo v igri, da bomo hrabri in samozavestni. Omenjene zadeve smo poskušali izvajati tudi na tekmi proti Dra-vinji, čeprav smo bili tokrat občutno
slabši kot na nekaterih prejšnjih tekmah, ki smo jih odigrali z močnejšimi nasprotniki. Rezultat tekme proti Dravinji ni realno merilo dogodkov na igrišču. Na tej tekmi smo lahko videli, kaj nas čaka v drugi ligi, in če na igrišču ne bomo pravi, si ne moremo obetati ugodnih rezultatov.«
Aluminij - Dravinja 2:2 (1:1)
ALUMINIJ: Jovanovič, Kosi, Zelj-kovič, Schaubach, Kolednik, Simo-nič, Gorenak, Maher, Tanyi, Prenkpa-laj, Kmetec. Trener: Jura Arsič.
Drugoligaški prijateljski pripravljalni obračun med Aluminijem in Dravinjo ni dal zmagovalca, je pa dal strokovnemu kadru kidričevske ekipe nekaj odgovorov glede stanja in pripravljenosti nosilcev igre. Ti so bili ves čas boljši tekmec od ekipe iz Slovenskih Konjic, a vseeno niso delovali dovolj prepričljivo. Prav tako so si domači nogometaši pripravili izrazito več priložnosti, medtem ko so sami prejeli dva (pre)poceni zadetka.
Nogometaši Aluminija so prvi zadetek preko Prenkpalaja dali iz enajstmetrovke, drugega pa je po prostem strelu in odbiti žogi dosegel Maher. Uradna generalka pred prvenstvom se je končala z neodločenim rezultatom, zaradi močne ne-
vihte celo nekaj minut pred iztekom igralnega časa, torej 90 minut.
Aluminij - Hajdina 3:0
(2:0)
ALUMINIJ: Petek, Pečnik, Hunjet, Pristovnik, Škerget, Simonič, Zou, Rahle, Kralj, Saitoski, Pličanič. Trener: Jura Arsič.
Na tekmi med Aluminijem in Haj-dino so v kidričevskem dresu dobili priložnost nekateri mlajši nogometaši. Ti so narekovali tempo igre in so bili ves čas boljši nasprotnik. Hajdin-čani, ki so igrali skorajda v popolni postavi, so se večino časa uspešno branili, odigrali so nekaj solidnih protinapadov in iz prostega strela tudi nevarno zapretili vratarju Petku. Na drugi strani je Aluminij prevladoval, do vodstva pa je prišel po sreči, saj je po napaki gostujočega vratarja Zou z lahkoto sam poslal žogo v mrežo. Tik ob koncu prvega dela so domačini izvedli dobro akcijo, ki jo je s strelom iz kakšnih osmih metrov v prvi vratarjev kot zaključil Pličanič. Prevlado v drugem polčasu je Aluminij potrdil ob koncu tekme, saj se je strel Pličaniča z leve strani kazenskega prostora odbil od igralca Hajdine in žoga je pristala v mreži za končni rezultat 3:0.
David Breznik
Nogomet • NK Drava Ptuj
Težka generalka za dravaše
Drava Ptuj - Al-Raed 0:4 (0:2)
DRAVA PTUJ: Lampret, Janežič, Verbič, Džankič, Pajič, Lovenjak, Erhatič, Rogina, Horvat, Vugrinec, Mlakar. Igrali so še: Penič, Rec, Čuš, Gole, Sampson. Trener: Saša Gajser.
Športni park Gorišnica je bil v nedeljo popoldne prizorišče prijateljske pripravljalne tekme med nogometaši Drave in Al-Raeda. Prvoli-gaš iz Savdske Arabije je premagal ptujskega drugoligaša z rezultatom 4:0.
O rezultatu in tekmi je trener Drave Saša Gajser dejal: »Definitivno končni rezultat za nas ni dober. Igrali smo proti kvalitetnemu nasprotniku,
ki nas je močno premagal. Mi smo zdaj v formiranju ekipe in stvari tečejo nekoliko bolj počasi, ko se spoznavamo in uigravamo. A fantje delajo dobro na treningu in to se bo tudi pokazalo na prvenstvu.«
Gledalci - zbralo se jih je kar precej - so videli solidno igro Drave v prvem polčasu in slabšo igro v nadaljevanju. V prvem delu so igrali zelo angažirano in organizirano, medtem ko so bili v drugem delu v zelo podrejenem položaju. Gostje so dosegli v prvem polčasu zadetka iz izigranih akcij; potem ko so bili prvič uspešni iz bližine, so bili drugič uspešni z diagonalnim strelom z roba kazenskega prostora. Pri začetnem rezultatu so dravaši dvakrat uspešno izbili žogo
z golove črte, prav tako pa so imeli dve solidni možnosti za zadetek. Najprej je strel Rogine z glavo ustavil gostujoči vratar, ki je dobro posredoval tudi ob strelu Lovenjaka.
V drugem polčasu modri niso imeli izrazite priložnosti, medtem ko jih je imel Al-Raed kar nekaj. Zadetka so dosegli z dvema izjemnima streloma z razdalje. Še več zadetkov je preprečil s serijo dobrih obramb mladi domači vratar Lampret.
Tako se je generalka pred začetkom prvenstva v 2. slovenski nogometni ligi za Dravo končala s porazom, saj je bila gostujoča ekipa enostavno bolj kakovostna, hitrejša in močnejša.
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Drave so na generalki pred začetkom sezone izgubili z močnimi Arabci.
Ptuj • Rancarija 2024
Ohranjanje tradicije in druženje na Ptujskem morju

Že po tradiciji sta v promocijski vožnji prvi po progi zapeljali ekipi BD Ranca in svetnikov MO Ptuj.
BD Ranca je letos organiziralo že 31. Rancarijo. Četudi ta ni imela več prazničnega obeležja (kot osrednji in najstarejši športni dogodek ob prazniku MO Ptuj, ki se je z avgusta pomaknil v april), ostaja praznična, saj ohranja tradicijo vožnje s starimi dravskimi čolni. Še vedno pa ima podporo
pri mestni oblasti. Ta se je letos še posebej izkazala, tudi zaradi sodelovanja v tekmovalnem delu, kjer sta nastopili kar dve njeni ekipi, mestnih svetnikov in občinske uprave. Imeli pa sta tudi podporo županje MO Ptuj Nuške Gajšek, ki je vsem tekmovalcem zaželela uspešno vožnjo.
Resda nista posegli v tekmovalni
mlade ekipe štirih veslačev in krmarja, tako da se za prihodnost Ranca-rije ni bati. Le-te so morale obpluti boje, proga je bila dolga okrog 600 metrov, ciljna črta pa je bila med pomoloma in bojo. Po pravilih organizatorja je zmagala ekipa, ki je ob prehodu ciljne črte dosegla najboljši čas. Zmagovalna ekipa je prejela tudi prehodni pokal, ki je po predaji ostal v prostorih BD Ranca. Pričakovano je zmagala ekipa Gostišča pri Tonetu, kot že nekaj zadnjih let, ki je s progo opravila v manj kot petih minutah; to je bil tudi edini rezultat
pod petimi minutami. Druga je bila ekipa Young - Old Forces, tretji pa so bili Gastrojevi pivci. Pri ženskah so ponovno slavile Optimistke, ki so s progo opravile v nekaj več kot šestih minutah, druga je bila ekipa Doma upokojencev Ptuj, tretja pa Flying Sailors. Za najbolj izvirno ekipo so organizatorji proglasili ekipo Art A Kake Češ! Za to, da bi bila Rancarija znova mednarodna, pa se bodo morali tako organizatorji kot mesto še posebej potruditi. V BD Ranca bodo delali na tem, poudarja Emil Mesaric. Do konca sezone jih čaka še spust
po Dravi za člane društva, navtični vikend in jadralna regata Jadro Ran-ce. Njihovi tekmovalci v jadranju pa se bodo udeležili vseh državnih prvenstev in tekmovanj zunaj Ptuja, na Primorskem in v tujini. »V letu 2025 pa pričakujemo, da bodo naši mladi jadralci tudi udeleženci svetovnega prvenstva v razredu Optimist, ki bo naslednje leto potekalo v Portorožu. Takšen je naš cilj,« je ob letošnji Rancariji povedal Emil Mesarič. V BD Ranca pa še vedno čakajo, da se bodo uresničili vsi ptujski načrti o marini v pristanišču Ranca, da bo tudi navtični turizem lahko pomemben del turistične ponudbe Ptuja, da bosta Drava in Ptujsko jezero resnično zaživela kot Ptujsko morje, ki na Ranco vabi že sedaj.	MG
Foto: Črtomir Goznik
vrh, a sta dobili pomembno izkušnjo, da je tudi sodelovati v takšni tradicionalni vožnji lepo. Predsednik BD Ranca Ptuj Emil Mesarič je to udeležbo komentiral na malo hudomušen način, da imajo sedaj čas, da tudi tekmujejo, ker avgusta v MO Ptuj ne praznujemo več občinskega praznika. V BD Ranca pa še vedno spoštujejo in ohranjajo spomin na sprejem drugega ptujskega mestnega statuta.
Na letošnji Rancariji je nastopilo 14 ekip, med njimi nekatere nove,
Foto: Črtomir Goznik
Na letošnji Rancariji se je prvič preizkusila ekipa Mladi strojniki. Razveseljivo je, da se že ob preizkušenih ekipah pojavljajo nove.
torek • 6. avgusta 2024
Šport, rekreacija
TEDNIK 15
Rokomet • ŽRK Žiher hiše Ptuj - Ormož
S pozitivnim zagonom v novo sezono
Članska ekipa Ženskega rokometnega kluba Žiher hiše Ptuj - Ormož je svojo misijo v novi sezoni tekmovanja v 1. slovenski rokometni ligi začela v četrtek, 1. avgusta, ko so se igralke zbrale pred športno dvorano Ljudski vrt. Podobno kot zadnjih nekaj poletij se dogaja tudi letos, da sta glavni športni dvorani Ljudski vrt in Center zaprti večji del počitnic. Šele 18. avgusta bo ptujski ženski rokometni kolektiv imel na voljo prave
pogoje za treniranje, do takrat pa bo izkoristil možnost treniranja v premajhni dvorani Mladika.
V njej bodo igralke opravile prvi, bazični del priprav, ki bodo povezane z rokometno igro. Piljenje rokometne igre bo sledilo na prijateljskih tekmah; zaenkrat sta potrjeni tekmi proti Čakovcu in Koki, dogovarjajo pa se tudi za tekmi z ekipama Trgo ABC Izola in Litija. To je osnovni načrt prijateljskih tekem v šesttedenskem
pripravljalnem obdobju, ki ga je enajst igralk začelo na športnem igrišču ob športni dvorani Ljudski vrt.
Pred treningom jih je pozdravil tudi predsednik kluba Robert Krasnič, ki je o ciljih za novo sezono povedal: »Za nas bo vsaka tekma pomembna in odločilna za končno razvrstitev. Glede na spremembe v ekipi in zagnanost strokovnega kadra si želimo biti višje kot v minuli sezoni, ko smo se do konca borili za obsta-
Spisek igralk ŽRK Žiher hiše Ptuj - Ormož: Marlen Anžel, Lija Brumen, Iva Čeh, Nika Dobnik, Naja Dobnik, Melisa Domajnko, Naja Geč, Valentina Gep, Laura Gorjup, Aneja Grnjak, Tjaša Irgolič, Žanamari Kaloh, Lorella Kolenko, Minea Kolenko, Kaja Korpar, Lana Kovačič, Alja Polona Krasnič, Lea Leskovar, Sara Petrovič, Nuša Puž, Tiana Repina, Špela Rožman, Ela Šemrl, Špela Štelcer, Vita Turk in Urša Urbančič.
Foto: Črtomir Goznik
Tudi v tej sezoni bo dekleta vodil trener Nedeljko Potočnjak.
Foto: Črtomir Goznik
Ptujske rokometašice so začele s pripravami na sezono 2024/25.
Športno društvo As • Jubilej društva
Dvajset let uspešnih zgodb
nek. Naš osnovni cilj je, da se uvrstimo med prvih pet ekip v Sloveniji.«
Sledil je kratek pozdrav trenerja ekipe Nedeljka Potočnjaka, ki je popolnoma osredotočen na nadgradnjo igre svoje ekipe, saj ima v mislih, da bodo igralke v novi sezoni igralsko napredovale. Na tej poti napredka bo Potočnjaku pomagal njegov pomočnik Ladislav Sabo, medtem ko bo obema v veliko podporo in pomoč tudi Valerija Kolenko.
Na spisku je 26 igralk
Za novo sezono so v ŽRK Žiher hiše Ptuj - Ormož sestavili široko igralsko bazo, saj imajo v članski ekipi 26 igralk. O tem širokem kadru
je trener Nedeljko Potočnjak dejal: »Članski ekipi smo ponovno priključili kar nekaj mladih nadarjenih igralk. Te so povečale konkurenco v ekipi in to pomeni, da se bodo vse igralke morale iz treninga v trening dokazovati, da bodo na spisku za vsako tekmo. Z dokazovanjem iz treninga v trening in iz tekme v tekmo bodo igralke napredovale, prav tako bo s tem rasla in postajala boljša tudi celotna ekipa.«
Med novinkami je najbolj odmevno ime Urša Urbančič, 25-letna levičarka, ki igra desno krilo in bo nedvomno prava okrepitev ptujsko--ormoške ekipe. Tej se je v članski vrsti pridružilo še nekaj kadetinj. Tri so prišle iz Milleniuma: krožna napadalka Lija Brumen, organizatorka igre Melisa Domajnko in leva
zunanja igralka Špela Rožman. Iz domačih kadetskih vrst so prišle med članice Iva Čeh, Naja Geč, Tija-na Repina in Vita Turk. Povratnice v ekipo po poškodbah in drugih obveznostih so Nika Dobnik, Naja Dobnik, Laura Gorjup in Žanamari Kaloh. Ob omenjenih pa je okrepitev tudi nova vratarka Leja Leskovar, ki je prišla iz Celja. To je kar veliko novih imen, ki so se priključila znanemu in preizkušenemu igralskemu jedru. Vse zdaj čaka šest tednov priprav in nato 14. septembra začetek prvenstva, ko se bodo v gosteh pomerile z ekipo ŽRK Z'dežele. Že start v Celju bo zelo pomemben. Tega se zavedajo vsi v klubu, zato so igralke »zavihale rokave« in so se osredotočile na dobro pripravo za novo tekmovalno sezono.
David Breznik
Pod nadstreškom na Poslanče-vi domačiji so izvedli prireditev ob okroglem jubileju Športnega društva AS. To je ob koncu julija obeležilo dvajset let uspešnega delovanja.
Pot do uspehov - predvsem v malem nogometu - so člani društva začeli leta 2004, ko so od Občine Videm dobili v najem prostore na Poslanče-vi domačiji v Vareji. Tam so z veliko truda uredili društvene prostore in s pomočjo društva Koranti Demoni tudi športno igrišče. Z zavzetim delom številnih posameznikov so si uredili prostor, ki je stična točka za
športne aktivnosti in prijateljska druženja. Glavni šport članov Športnega društva AS je mali nogomet, ob tem pa se ukvarjajo tudi s pohodništvom, športnim ribolovom, kolesarjenjem, tekom in organizacijo različnih družabnih prireditev. Najuspešnejši so v malem nogometu, v katerem so v dvajsetih letih zmagali na številnih turnirjih - v svoje društvene vitrine so prinesli več kot 130 pokalov. Gre za lepo zbirko pokalov, ki dokazuje, da je bilo Športno društvo AS v preteklih dvajsetih letih zelo aktivno in uspešno.
ŠPORTNO DRU*"^
Podelitev priznanj
Ob 20-letnici Športnega društva AS je na prireditvi pogled na zgodovino podal predsednik društva Bojan Mere, ki je najbolj zaslužnim posameznikom podelil jubilejna priznanja. Prejeli so jih Bojan Mere, Primož Pernek in Milica Mere. Posebno priznanje je dobila Občina Videm za vsa leta podpore in zaupanje, da si je leta 2004 ŠD AS lahko začelo ustvarjati društvene prostore. Župan Brane Kolednik je članom društva čestital za prehojeno pot in jim je tudi predal priložnostno priznanje.	DB
Foto: Občina Videm
Člani Športnega društva AS
Odbojka • Reprezentanca Slovenije
Slovenke dvakrat boljše od Madžark
Slovenska ženska odbojkarska reprezentanca je v sklopi priprav na avgustovske kvalifikacije za evropsko prvenstvo 2026 v Ljubljani odigrala dve pripravljalni tekmi z Madžarsko. Na obeh so bile s 3:0 boljše naše odbojkarice. Za varovanke selektorja Alessandra Oreficeja je bil to prvi test pripravljenosti pred kvalifikacijskima tekmama z Izrael-
kami in Estonkami. Na prvi tekmi, na kateri je Orefice priložnost za dokazovanje uvodoma ponudil podajalki Evi Mori, korektorici Evi Zatkovič, sprejemalkama Loreni Lorber Fijok in Miji Šiftar, srednjima blokerka-ma Saši Planinšec in Niki Milošič ter prosti igralki Anji Mazej, so bile Slovenke prepričljivejše. V prvem in drugem nizu so Madžarkam s servisi
povzročale veliko težav, uspešne so bile tudi v bloku, v katerem se je še posebej izkazala najboljša športnica MO Ptuj Nika Milošič, s 16 točkami tudi najboljša posameznica uvodnega preizkusa. Končalo se je z zmago Slovenk 3:0 (16, 13, 23).
Tudi drugi obračun je slovenska vrsta odprla z enako zasedbo kot že prvega, le da je na mestu proste
Foto: Aleš Oblak
Slovenske reprezentantke so v dveh pripravljalnih tekmah ugnale Madžarke.
igralke tekmo začela Katja Banko. V prvih dveh nizih so Madžarke igrale veliko bolje in Slovenke so se morale dvakrat potruditi za zmago 26:24. V tretjem nizu, ki se je končal s 25:20 v korist Slovenk in v katerem je Orefi-ce znova veliko menjal, so bila naša dekleta precej boljša od Madžark in s tem uspešno zaključila prvi cikel pripravljalnih obračunov. Končni rezultat je bil 3:0 (24, 24, 20).
»Za zdaj je še prezgodaj, da bi igrali dobro odbojko, saj se prvenstveno še vedno posvečamo telesni pripravi in smo doslej le en trening v celoti posvetili uigravanju. O kakšni posebni kakovosti tako še ne moremo govoriti, sem pa zelo zadovoljen s kemijo in vzdušjem, ki ju imamo v ekipi in z odnosom deklet, tako tistih, ki so bila na igrišču, kot tistih, ki so bila na klopi. Zame je to izjemno pomembno, še posebej za to obdobje priprav. Na tem moramo graditi in če bo vzdušje ostalo takšno, kakršno je zdaj, bo temu sledila tudi naša raven odbojke,« je obračuna s prvimi tekmicami ocenil Alessandro Orefice.
Slovenke novi pripravljalni tekmi čakata že v petek in soboto, 9. in 10. avgusta, ko se bodo v Ljubljani pomerile z Belgijkami. Pred kvalifikacijskima tekmama, ki bosta 27. in 29. avgusta, ko se bodo Slovenke srečale z Izraelkami in Estonkami, pa se bodo naša dekleta merila še z Romunkami.
UR
16 Štajerski
Šport, rekreacija
torek • 6. avgusta 2024
Kikboks • Kamp Izola 2024
Zavzeto delo v fantastičnem vzdušju
Ob koncu julija, od 22. do 26. 7., je v Izoli potekal tradicionalni, tokrat že 12. kamp Kickboxing zveze Slovenije, ki je namenjen predvsem pripravam članov reprezentance ter drugih tekmovalcev. Na kampu je bilo tokrat prisotnih rekordnih 206 sodelujočih iz Slovenije in Hrvaške.
Organizacijski odbor so sestavljali predsednik Kickboxing zveze Slovenije Vladimir Sitar ter selektor reprezentanc Bojan Korošec.
Iz Kluba borilnih veščin Ptuj so na kampu sodelovali tekmovalci Lea Skledar, Tim Arnuš, Vito Goričan, Jaka Kozel, Maj Štrucl, Larisa Vido-vič in Taja Šibila ter trener Edvard Štegar in sodniki Matej Šibila, Aleš Skledar in Milan Breg.
Vladimir Sitar: »Že po tradiciji je bilo vzdušje res fantastično, vsi so se trudili in trenirali po svojih najboljših močeh. Treningi so bili odlično izvedeni, saj so jih vodili naši vrhunski trenerji Tilen Zajc, Andrej Sande, Sanel Ljutič, Uroš Bernard, Peter Landeker in Tina Baloh. Člani reprezentance, ki se pripravljajo na nastop na svetovnem prvenstvu konec avgusta v Budimpešti, so se še
posebej trudili, saj je bil kamp v Izoli pomemben test pripravljenosti. V reprezentanco Slovenije se je uvrstila tudi naša Taja Šibila, ki bo nastopala v 'point fightingu' in 'light kontaktu'. Na začetku kampa je tehnična komisija pod vodstvom Andreja Vindiša izvedla tudi testiranje sposobnosti 24 članov. Iz KBV Ptuj smo na kampu sodelovali z 12 člani, med katerimi so bili tekmovalci, sodniki in trenerji. Sam sem zelo zadovoljen z njihovim trudom in resnimi treningi, tako da že komaj čakamo na začetek rednih treningov v našem klubu za vse skupine, ki se začnejo 2. septembra po ustaljenem urniku.«
Franc Slodnjak
Planinstvo • Tabor PD Ptuj
Planinski tabor v raju pod Triglavom
Kot že vrsto let zapored je tudi letos v času šolskih počitnic v drugi polovici julija potekal tabor za mlade planince, ki ga je izvedlo Planinsko društvo Ptuj. Udeležilo se ga je 40 otrok iz osnovnih šol Mestne občine Ptuj in iz šol sosednjih občin. Pravzaprav je to medgeneracijsko planinsko druženje, saj so bili udeleženci tudi srednješolci in odrasli.
Priprave za izbiro lokacije in dogovarjanja za izvedbo so stekla že na začetku letošnjega leta. Odločili so se za eno najlepših alpskih dolin - dolino Vrata pod varstvom Triglava, naše najvišje gore. Z vsakim jutrom jih je pozdravil s svojo mogočno Severno steno, ko so sončni žarki pobarvali njegov vrh, zvečer pa jim je zaželel lahko noč. Šlajmerjev dom, sosed Aljaževega doma, je udeležencem enotedenskega planinskega tabora nudil zatočišče, učilnico, kjer so se dogovorili o aktivnostih, imeli so filmski večer, se pogovarjali, družili, imeli kviz, igrali družabne igre, izdelali razglednice s planinsko tematiko in še in še. Ob večerih pa so prisluhnili pravljičarki. Že samo potovanje z avtobusom je bilo izziv. Prvi dan so kar izkoristili za »namakanje« v Mojstrani, preden so se odpravili v Vrata.
Veliko mladih planincev se med seboj pozna še iz prejšnjih let, hitro so se spoprijateljili tudi s tistimi, ki
so bili tokrat prvič od doma in v drugačnih okoliščinah, kar planinski tabor nedvomno je. Sprva je pri nekaterih bilo malce domotožja, a je tudi to počasi prešlo.
V okviru planinskega tabora so poleg spoznavanja in odkrivanja narave, gorstev, orientacije, tehnike gibanja spoznavali planinsko opremo, tako osebno varovalno kot tehnično. Izvedli so plezalni vrtec na balvanu, kar so otroci z navdušenjem sprejeli, tudi tisti, ki so sprva z malce »velikimi očmi« opazovali svoje planinske prijatelje, ki so kot »pajki« lezli po skali. Glede na starost in osvojene planinske spretnosti so oblikovali skupino, ki je imela glede na velikost dovolj vodnikov mentorjev, in temu primerno izvajali plan dela, ki je bil pripravljen za vsak dan posebej. Dobra polovica otrok se je preizkusila in uspešno preplezala ferato Pot mojstranških veveric (ferata je zavarovana planinska pot z jekleni-cami, klini in skobami od vstopa do izstopa, op. a.), kar je bil hkrati preizkus za vzpon na Triglav. Drugi pa so se podali po lahki planinski poti proti Vrtaškemu slemenu. Po ponovnem snidenju obeh skupin je sledil zaslužen sladoled v Mojstrani.
Posebnost letošnjega tabora je bil vzpon na naš najvišji vrh Triglav. Uspešno ga je opravilo 15 otrok različne starosti, od teh je bilo 13 otrok prvič na vrhu. Zgodaj zjutraj so pozajtrkovali, vzeli opremo, ki so jo pripravili prejšnji večer, in se še v polmraku odpravili proti »očaku«. Prvi sončni žarki so jih pobožali v steni pod Pragom. Vmes ni manjka-
lo počitka, malice, lepih razgledov in tam, kjer je bilo potrebno, uporabe osebne varovalne opreme. Po prispetju na našo najvišje ležečo planinsko postojanko Kredarico so si privoščili počitek, se okrepčali, preverili še enkrat vremensko napoved, in ker ta ni bila najbolj ugodna, so se odločili, da se bodo na vrh raje podali naslednje jutro. Zjutraj je sledilo zgodnje bujenje, zajtrk, nakar so se opremili z osebno varovalno opremo in se med rahlimi meglicami odpravili proti Malemu Triglavu in po grebenu na sam vrh. Ponekod so jih obdajali oblaki, a se je na grebenu in proti vrhu razkadilo, da so bili deležni lepot okoliških vrhov in globine pod seboj, ki so jo premagali.
Vrh Triglava - stisk roke, iskrica v očeh in pozabljeno je bilo, da je bil nahrbtnik na trenutke težak, da so bile noge težke, kot da bi imeli prevelike čevlje. Sledil je planinski krst, kot se spodobi za prvopristopnike, da »začutijo« vrv na zadnji plati. Pa ni bilo prehudo, le simbolično. Sledilo je slikanje, klici v dolino, domov in sporočila: »Uspelo mi je!« Po sestopu na Kredarico so si privoščili še krepko malico in šli počasi nazaj v dolino, kjer so jih z navdušenjem pričakali drugi planinci, čeprav še niso bili vsi pripravljeni za ta podvig. Skupina, ki je bila v dolini, je opravila pot po dolini Triglavske Bistrice, poiskali so njen izvir in občudovali bistro vodo, ki je ustvarjala tolmunčke in hitela navzdol po dolini. Obiskali so slap Peričnik, se preizkusili v orientaciji in raziskovali dolino od Mojstrane vse do Severne stene.
Člani KBV Ptuj v Izoli
Foto: Franc Slodnjak
Mladi planinci na ferati
Foto: PD Ptuj
Na obisku so imeli tudi gorske reševalce iz GRS Mojstrana, ki so jim predstavili svoje poslanstvo, razkazali opremo, ki jo uporabljajo pri reševanju ponesrečencev. Tudi udeleženci planinskega tabora so lahko poskusili, kako je imeti nosila v rokah, obvezati roko, peljati reševalne sani in pri tem ne zvrniti »ponesrečenca«.
Hitro so minili dnevi in za konec je ostal obisk Planinskega muzeja v Mojstrani, kar je posebno doživetje. Otroci so se lahko preizkusili v kvizu, ki poteka med ogledom muzejskih zbirk, vstopili v bivak in »začutili«, kako je v nevihti v gorah.
Kam gremo naslednje leto?
Taka vprašanja so tiho priznanje, da so bili zadovoljni in da jim je bilo kljub včasih malce napornim
dnevom lepo v tem planinskem raju pod Triglavom. Za skrbno načrtovano izvedbo in uspešno izpeljano enotedensko skupno bivanje gre zahvala vodstvu tabora, celotnemu strokovnemu osebju in seveda
vsem udeležencem. Odnesli so jo le z nekaj žulji, ki so jih sproti oskrbeli. Vsekakor pa so udeleženci planinskega tabora domov odšli polni novih vtisov in doživetij.
PD Ptuj
Udeleženci enotedenskega planinskega tabora
Planinski kotiček
Prisojnik, 2547 m
17. 8. 2024
Prisank - kot je tudi njegovo ime - je gora, ki se mogočno dviguje med dolino Krnice na severu in Trento na jugu. Že od daleč s svojo mogočnostjo opozarja nase. Prava naravna posebnost sta Prisojniko-vi Prednje in Zadnje okno ter nepogrešljiva Ajdovska deklica. Nanj je speljanih več poti, prav lahke poti gor pa ni. Vse poti so zanimive in vredne obiska. Na Prisank vodita dve dolgi in zelo razgibani poti: Han-zova in Kopiščarjeva, ki po zahtevnosti nič kaj ne zaostaja za prvo. In po Kopiščarjevi se bomo podali mi.
Proti vrhu Prisojnika krenemo z visokogorskega prelaza Vršič. Mimo Tičarjevega doma bomo v slabe pol ure na zadnjem sedelcu pred mogočnim Prisojnikom in kmalu smo pri vstopu v steno. Od tu naprej je obvezna samovarovalna oprema, kajti čaka nas strma pot, ki je zavarovana s klini in jeklenicami, ki so nam v pomoč pri napredovanju proti vrhu. Med hojo nas bo iz gladke stene tik nad nami opazovala Ajdovska deklica, več deset metrov visok lik ženskega obraza. Z višino se bo stopnjevala tudi težavnost vzpona, prečili bomo nekaj skalnih polic, ozki in visoki kamin, kjer nam pomagajo varovala. Sledi nekaj lažjega plezanja in pred nami se pojavi Prednje Prisankovo okno. Skozi okno se po strmi in s pomočjo skob zavarovani poti priključimo grebenski poti proti vrhu. Do vrha bomo potrebovali še kako uro hoje. Za vzpon bomo rabili okrog 4 ure. Z vrha Prisanka je, kamor seže oko, čudovit razgled na njegove sosede in alpske doline pod nami. Prav tako se pod nami vije Vršiška cesta. Sestopili bomo po južni poti na Vršič do izhodišča. Vzpon na Prisojnik po Kopiščarjevi poti je zelo zahtevna zavarovana pot.
Skupne hoje bo od 6 do 7 ur.
Oprema in oblačila naj bodo primerna letnemu času in vremenskim pogojem (topla oblačila, kapa, rokavice, dobri čevlji, pohodne palice, sončna očala, vetrovka, krema za sončenje, rezervna oblačila ...). Ne pozabite na veljavno planinsko izkaznico in osebni dokument. V nahrbtnik sodijo še čelada, rokavice, prva pomoč in osebna varovalna oprema - plezalni pas in samovarovalni komplet. Dobrodošla je neskončna zanka dolžine 120 cm ali »prusik« vrvica in vponka z matico.
V soboto ob 4.00 se zberemo na parkirišču pod gradom in se zapeljemo proti Vršiču. V nahrbtniku naj bo dovolj tekočine, hrana in kak priboljšek. Med potjo ni vode.
Prijavite se na www.pdptuj.si ali v pisarni društva do torka, 13. 8., oz. do zapolnitve prostih mest. Strošek planinske ture na Prisojnik je 23,50 €. Več informacij je na tel.: 02 777 15 11 ali 041 237 010, kjer so na voljo vse dodatne podrobnosti. Priporočamo plačilo na TRR: SI56 0420 2000 0493 764 pri NKBM, koda namena OTHR, sklic: SI00 20240817, namen Prisojnik.
Vrnitev domov bo okrog 20.00. Planinsko turo vodi Miran Ritonja s sovodniki.
Foto: PD Ptuj
torek • 13. avgusta 2024
Nasveti
Štajerski	17
Domača lekarna
Zeleni nasvet
Voda je življenje
Vremenske (klimatske) spremembe so tu, pa če vanje verjamete ali ne. Res je, da letos prav hude suše še ni bilo, a vseeno je bilo namakanje potrebno skoraj že od pomladi naprej, pa čeprav včasih samo en dan. Zato je nujno razmisliti tudi o tem, kako boste namakali in od kod boste vzeli vodo. Mnogi razmišljajo, kam postaviti vrt, kako ga ograditi, veliko se razmišlja o varstvu na vrtu, večina ljudi pa sistematsko, načrtno o namakanju še vedno ne razmišlja. Bo že kako, pravijo.
Foto: MP
Fiziološke motnje, kot je pomanjkanje kalcija, so najpogosteje posledica preobilnega gnojenja z organskimi gnojili v povezavi z nezadostnim namakanjem.
Od kod lahko vzamemo vodo za namakanje?
Žal vrtičkarji še vedno najpogosteje namakajo z vodovodno - pitno vodo. Skrajni čas je, da začnete razmišljati drugače. Pitna voda postaja velika dobrina. Najenostavnejši način je način zbiranja deževnice. Pri zbiranju vode s streh prihaja pogosto do vprašanj, ali je ta voda primerna za namakanje rastlin, saj priteče po bakrenih žlebovih, tudi v kritinah je pogosto kakšna kemijska zaščita. Nekateri se tega bojijo. Razen azbestne kritine, ki pa jo moramo že zaradi svojega zdravja čim prej zamenjati, ostale kritine niso nevarne, saj se iz njih izluži zelo malo nezaželenih snovi. Enako velja za bakrene cevi. Pomembno pa je, da imate v takem primeru več posod za zbiranje vode, ne samo ene. Gre za to, da moramo vodo iz ene posode vedno porabiti do konca, zadnjih 10 cm iz soda, posode pa je treba izliti. Večina kemičnih snovi se namreč počasi usede na dno posode. Če ne porabimo zadnjih nekaj litrov, se ni bati, tudi bakrenih cevi ne. Če pa posodo vedno znova dopolnimo z vodo in je ne praznimo čez sezono, se proti koncu leta lahko v njej nezaželene snovi že preveč naberejo - koncentrirajo in taka voda ni več povsem neoporečna za namakanje. Pa niso potrebne samo nekoliko manj primerne strehe, tudi alge in bakterije se lahko preveč razmnožujejo v taki vodi. Zato je vsakokratno izpra-znjenje posode nujno. Upam, da ni treba poudariti, da morajo biti posode plastične, stari, kovinski sodi niso primerni za zbiranje deževnice za namakanje.
Kako namakamo?
Zelo pomembno je, da začnemo namakati pravi čas. Najpogosteje se začne namakati prepozno. Izsušeno zemljo pa je zelo težko dobro namočiti.
Vedno moramo namočiti tla v globino. V »normalnih« vremenskih razmerah namakamo redkeje, a takrat bolj temeljito. To je včasih zelo težavno, saj je težko dobiti ob-
čutek, kdaj je dovolj. Pomagamo si tako, da nekaj minut po končanem namakanju z lopato odgrnemo zemljo do globine korenin. Takrat najbolje vidimo, ali je zemlja namočena v globino ali ne. Za rastline s plitvimi koreninami velja, da jih namakamo pogosteje, tiste z globokimi pa redkeje.
Vrtnine s plitvimi koreninami so čebulnice (razen pora), solatnice, motovilec, kreša, pa se že skoraj neha.
Vse ostale vrtnine imajo globoke korenine. Če te rastline namočimo samo plitko, po površini, spodnje, globoke korenine kar odmrejo. Rastlina bo tako dobila ne samo premalo vode, predvsem bo iz tal potegnila premalo hranil. Zato je redno, temeljito namakanje nujno potrebno za rast in razvoj vrtnin.
V tako dolgih vročinskih valovih oziroma pri vsakodnevnih visokih temperaturah (nad 30 oC) namakamo prav vsak dan. Ko se raz-
mere umirijo, pa spet redkeje in močneje.
Ko je tako vroče, je tudi nujno, da namakamo cele grede, ne samo rastlin, posebej če tal nimamo pokritih z zastirko.
Če smo vendarle zamudili ali pa prišli z dopusta in našli izsušen vrt
Poleti gremo običajno za nekaj časa tudi na počitnice in včasih nam dobri sosedje rože sicer zalivajo, težko pa bi od njih pričakovali, da bi namakali tudi naš vrt. Ko pridemo domov, je zemlja povsem izsušena. Ko začnemo namakati, zemlja vodo kar pije in ostaja suha. V tem primeru je potrebna potrpežljivost. Voda skozi izsušeno zemljo kar ponikne v globino kakor v povsem izsušenem loncu, prav nič je ne ostane v območju korenin. Zato je treba namakati postopoma, večkrat in v majhnih odmerkih.
Ko začnemo namakati, pustimo vodo teči približno pol ure (trava, zelenica) in nekaj več na vrtu. Nato namakanje prekinemo in ponovno pričnemo čez uro ali dve, tokrat pustimo vodo teči malo dlje časa. Nato s polnim odmerkom namakamo naslednji dan zjutraj (če smo pred tem namakali zvečer) ali zvečer. V prvem namakanju namreč večina vode kar odteče v globino. Zato moramo namakanje vmes prekiniti, da se začne počasi vzpostavljati vodni stolpec. Po uri ali dveh premora namočimo ponovno, tokrat se voda že vpija v pore zemlje. Šele zjutraj dodamo polni odmerek vode, tokrat bo voda ostala v območju korenin dlje časa.
Kdaj in kako namakati?
To je najpogostejše vprašanje v zvezi z namakanjem na vrtu. Tisti, ki ste doma, vstanite dovolj zgodaj in namakajte zjutraj, takrat so rastline in zemlja primerno ohlajene. Začnemo še v mraku, potem pa lahko zalivamo tudi dolgo v vroči dan. Če namakamo zvečer, počakamo, da se rastline in zemlja popolnoma ohladijo. Pri kapljičnem namakanju to ni tako pomembno, vsekakor pa je treba to upoštevati pri namakanju po listih.
Plodovke se namakajo samo preko korenin, s posebnimi, pre-luknjanimi ali poroznimi cevmi, druge vrtnine, tudi solato in krompir, pa lahko brez skrbi namakate tudi preko listov, vendar je treba zvečer zelo paziti, saj je voda v ceveh lahko pregreta ali pa so pregrete rastline.
Kaj še lahko naredimo, da bomo varčevali z vodo?
Da bo v tleh ostajalo čim več vlage, je treba tla okoli rastlin pokriti. Na vrtovih najpogosteje uporabimo pokošeno rastlinje, travo z zelenice, koprive ali kar je pač pri roki. Pazite le, da zelena masa ne gnije. V takem vremenu se ni treba bati polžev, saj je zanje presuho. Če pa veste, da je pri vas z njimi veliko težav, med pokošeno travo pomešajte liste bezga, vratiča ali gozdne praproti. Tla okoli ka-pusnic in čebulnic pa poleg trave posujte še z lesnim pepelom (tisti, ki ga seveda imate).
Da bodo poletne padavine čim bolj zalegle, je treba že pred njimi tla okoli rastlin prerahljati, da ne bodo zbita. Po zbiti zemlji voda kar odteče - kakor z asfalta ali betona. Če pa je prerahljana, se je veliko več vpije v območje korenin.
Namočena zemlja bo bolje sprejela in tudi v območju korenine zadržala več padavinske vode. Povsem suha zemlja pa je ne sprejme in že dan po dežju so tla okoli korenin povsem suha. Zato je nujno, da namakamo redno, tudi če so za naslednji dan napovedane padavine, namakanja ne izpustimo. Namakanje ali dve bomo lahko izpustili po padavinah.
Miša Pušenjak
Ribez: vir številnih antioksidantov in vitamina C
Foto: Pexels
Ribez velja za nezahtevno rastlino, ki bo uspevala malodane povsod. Je nezahteven za vzgojo, a izvrstnega okusa in zelo zdrav. Slovenci ga pretežno uporabljamo za pripravo marmelad in džemov, pogosto se znajde tudi v sokovih.
A preredko se spomnimo na njegovo presno uživanje. V kulinari-ki si sicer počasi utira pot kot dekorativno sadje. Nedvomno pa ga lahko dodamo osvežilnim poletnim solatam in iz njega pripravimo okusne omake, ki se priležejo predvsem k močnejšemu mesu, kot sta govedina in divjačina.
Vsi ribezi so zelo nezahtevne sadne grmovnice. So prezimno trdni, z njimi ni veliko dela in uspevajo v skromnih razmerah. Vsebujejo veliko vitamina C in drugih koristnih snovi za zdravje. S samo 30 do 40 ribezovimi jagodami zadostimo dnevnim potrebam po vitaminu C. Ribez je zelo okusen, iz njega delamo sokove, marmelade, sladice ... seveda pa uživamo tudi svežega.
V rabi listi in plodovi
Poleg obilice vitamina C vsebuje še vitamina A in B3 ter minerale kalcij, kalij, železo in mangan. Zdravilni so listi in plodovi. Iz listov tradicionalno pripravljamo čaj, ki pomaga pri težavah z ledvicami in mehurjem. Nabiramo jih pred cvetenjem ali po njem, torej aprila ali avgusta. Posušimo jih tudi za pripravo čaja pozimi. S svežimi listi lahko natremo mesto pika žuželke ter tako ublažimo srbenje in bolečino. Tudi sadeži so zdravilni. Učinkujejo diuretično. V sezoni, ko ribez zori (junij, julij), si je priporočljivo privoščiti prečiščevalno kuro iz teh sadežev. Čisti kri, ugodno vpliva na prebavo, uničuje škodljive bakterije v telesu, pospešuje znojenje. Uživanje ribeza pomaga pri tvorbi hormonov, varuje sluznico, pomirja in izboljšuje razpoloženje, ugodno vpliva na srce in živčevje. Skratka, je izjemno koristna, a poceni rastlina, ki uspeva na vsakem vrtu.
Krepi jetra in blaži artritis
Ribez nekaterim predstavlja tudi eliksir življenja, ker tako koristi celotnemu telesu. Še posebej cenjeni so sok, vino in ribezov liker. Ljudska modrost pravi: pijte ribezov sok nezmerno, ker premaga utrujenost, krepi jetra in blaži artritis. Surov ali kuhan ribezov sok priporočajo tudi pri nahodu in angini. Ribez naj bi lajšal revmatične in artritične težave, pomaga tudi pri putiki. Za najbolj zdravilnega velja črni ribez, zaradi visokega deleža antocianov, flavonoidov in drugih koristnih snovi. Sledi mu rdeči ribez ter nato rumeni in beli. Črni ribez ima sicer zelo močno, posebno aromo in ga veliko ljudi ne mara. Kombiniramo ga z drugimi ribezi ali sadjem. Tudi pri bolečem grlu si lahko pomagamo z ribezom. Sok zmešamo z limoninim sokom in grgramo.
Pomaga pri herpesu
Laboratorijske analize na Japonskem so pokazale, da snovi v črnem ribezu zavirajo širjenje virusa herpes simplex. Nasvet: Ribezov sok zamrznite v ledeno kocko in z njo večkrat na dan potegnite po bolečem mehurčku ob ustnici. Mraz dodatno omili srbenje in pekoč občutek. Ko se herpes začne sušiti, posezite po medu, ki pospeši celjenje. Pomembno je, da uporabljate medicinski med, ki je na voljo v lekarnah, in ne običajnega, ki je naprodaj v trgovinah, saj ta morda vsebuje veliko sladkorja, kar lahko vodi do glivične okužbe.
M. Koren
Ribezov sirup
Preizkusite hiter in preprost recept za pripravo ribezovega sirupa.
Potrebujete: 2 kilograma rdečega ali črnega ribeza in 600 gramov sladkorja.
Priprava: Ribez najprej dobro operite in oberite jagode s pecljev. Dobro precedite. Zavrite liter vode, v katerega ste vmešali sladkor. V vrelo vodo s sladkorjem primešajte še ribez in ga kuhajte 2 minuti. Odstavite z ognja in pretlačite s paličnim mešalnikom. Še vročo zmes prelijte v kozarce, zaprite in počakajte, da se ohladi. Sirup lahko po želji obogatite tudi z dodatkom cimeta ali nekaj nageljnovih žbic, ki bodo odlično dopolnili aromo.
18 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 13. avgusta 2024
JESENSKA POSLASTICA - PEUESAC, OREBIC

Zagotovite si svoj sedež še danes
in pokličite poslovalnico Sonček,
Slomškova ulica 5 na Ptuju, 02 749 32 82!
CENA VKLJUČUJE
-	prevoz z udobnim turističnim avtobusom
-	nastanitev v dvoposteljnih sobah v hotelu
**** Aminess Grand Azur
-	4 x polpenzion (pri večerji vključena pijača-pivo, vino, brezalkoholna pijača iz šankomata)
-	zunanje oglede po programu (Imotski, Ston)
- degustacija vina - vodenje in organizacijo potovanj
Štajerski TEDNIK ^dioPTUI
DOŽIVELI BOMO:
•	mesto v Dalmatinski zagori skriva dva naravna fenomena - Rdeče in Modro jezero
•	obisk Orebica, mesta pomorcev in kapitanov
•	Pelješac, vinogradniško čudo z legendarnim vinom Dingač
torek • 6. avgusta 2024
Ljudje in dogodki
Štajerski	19
Ptuj • Festival Parzival 2024
Premalo izkoriščena vrhunska turistična atrakcija
Foto: Mihael Toš
Ptuj je dobil nov festival, festival Parzival. Po festivalu mitraizma je to še ena prireditev v hotelu Mitra na Ptuju, kije v zadnjih letih postal nadvse pomembno kulturno središče, v katerem so med drugim na ogled ostaline V. ptujskega mitreja in drobni arheološki predmeti, občasne razstave ter pogovori o kulturni in drugi dediščini najstarejšega slovenskega mesta.
Drugega avgusta sta Mihael Toš in Peter Vesenjak za uvod v festival Parzival, ki je posvečen 1955-let-nici prve pisne omembe Ptuja, predstavila video z naslovom Parzival in Štajerska. Gre za začetek velike zgodbe, v okviru katere bodo do konca leta v obliki festivalskih dogodkov ter poljudnih in strokovnih razprav poskušali podrobneje predstaviti teme, povezane z epom o vitezu Parzivalu ter s Ptujem in okolico, pri tem pa še posebej izpostavili pomen tega epa za naše okolje, njegovo duhovno podstat in razvoj, za potenciale na področju turizma, gospodarstva ter tudi kulturne rasti.
Ta ep pri nas ni bil v ospredju niti v šolskih programih, kot je to v Zahodni oz. Srednji Evropi še danes. Ker pa je zelo povezan z našim okoljem, kraji med Celjem in Ptujem ter samim Ptujem, je izredno pomemben za slovensko Štajersko. Leta 2020 je izšla slovenska različica epa Parzival. Enajst let pa je minilo od simpozija pripovedovanja Ljube Jenče, ki predstavlja začetek ptujskega spoznavanja epa o Parzivalu. Gre za roman v verzih, ki ima okrog 25.000 verzov. V sodelovanju z Zavodom za turizem Ptuj pa je bila na mestni tržnici postavljena štiristran-ska tabla s Parzivalovo zgodbo in kraji na slovenskem Štajerskem.
»V hotelu Mitra ves čas nudimo informacije in zgodbo o vitezu Parzivalu, kar poskušamo uporabiti kot motiv za prihod gostov, za vodenje gostov po tej tematski poti oz. krajih, ki so v epu omenjeni. V preteklosti smo gostili več večjih skupin, ki jih je pripeljal Miha Pogačnik, slavni violinist in kulturni ambasador Republike Slovenije. Z Mihaelom Tošem pa organiziramo za goste tudi ture po krajih Parzi-vala,« je povedal Peter Vesenjak.
Mihael Toš je obiskal mesto Wol-
čudovito srednjeveško mesto, ki je kot iz pravljice in v celoti posvečeno Wolframu von Eschenbachu (avtorju srednjeveškega literarnega epa o Parzivalu, ki je izšel v šestnajstih knjigah), z muzejem o njegovem delu, ki je pustilo velik pečat v evropski kulturi nasploh.
Z več duhovnosti, etike in morale do odličnosti
»Ni bistveno samo, da so v epu navedeni naši kraji, bistveno je, kaj se zgodi v teh naših krajih. Parzival spozna, kaj naj bi bil Bog, pride na pravo pot, da postane kralj svetega grala. V epu avtor dejansko pokaže duhovno pot človeka. Parzival ni klasični vitez, ampak templjarski vitez, ki v prvi vrsti brani duhovnost in ga lahko prepoznamo po tem, da je odet v belo odelo in z rdečim križem na prsih. Temeljni motiv Parzivala je iskanje svetega grala, ki pa ni ke-lih, ampak je kamen lapsit exillis,«
Foto: Črtomir Goznik
Na odprtju festivala Parzival sta Mihael Toš in Peter Vesenjak predstavila video z naslovom Parzival in Štajerska. Hotel Mitra je izhodiščna točka in informacijski center za odkrivanje dežele viteza Parzivala in njegovih življenjskih spoznanj.
Wolfram Eschenbach je srednjeveško mesto na Bavarskem, ki je v celoti posvečeno avtorju epa o Parzivalu Wolframu von Eschenbachu.
Parzival in Štajerska poudaril Mihael Toš. Pomembno je, da razumemo nastanek dela, njegov pomen
VI» HIK^I
:duw:wiri> befreit
MJIKKL.IOSE / C.V-IANC.T IN mE
its i:,Ew\cnTSKAMm:S / wiur IT M.S UW AIKOKNOMMSN I K IN ilNfilft VttKM t VOH BSR SN »EVÖl.KJiUUNt, BfcLMILilT
/ DT.I'. DIE HBdAUSHORPElOINB m'K ! WUT DEN WEG POR EINF INti t DIL ANWJWK WF.i'.UN HEIlfc .n l lNOKttiCHmKnGT
v svetovni literarni zgodovini in da se duhovna spreobrnitev glavnega junaka zgodi na lokacijah današnje slovenske Štajerske, ki so tudi v muzeju Wolframa von Eschenba-cha posebej izpostavljene. Ta mesta so imela močno duhovno življenje in so bila v času nastanka epa
HurawAl ram nt tIMiK fiNSHUHt*
hMlUlSUtlNI MITIHRBMfKSCHUCENBPt Mtoi ílll VttfflJ iT I HM/U W ¡ mi rtxr i im 11 im umi
JIH L» Olli Nil ÜUM 1.MWÜHCII ■ VEK-
IVI Hfl III« 1'tM IMI'IIIH l'tMVll. fhlKSItyN.'
SlilK.1 IHM Vili,M IIIS ZU TOTEN/rat titrT IM:B HIIIN iwwi i'Nit ^nviHN'r 1 utiili 11.V1 rt i- m m tes i; nvi^m riuts
fl'iiiZi'v.M WIM' VMi ti WM-HAB 1 (Ii IWif i'iiuiiinmii'ft liiivrirr Dil mt.tttit WtfW IlW.'.III.INtM KIMWS
JJJ 1 VAL IVI UM VlMI iimi.tWHÍi IHM uMiiMiiN iiifilifn tMST iifit mitmt m IZ-IJ'NnWIoöttk^'vCM
IMH/IVAl Ulli 1(11 I f>lt VimAllM'm IftWt NAl'H IHM II II 'l-N Ii tu 1,111 Kl Jiwt l'N-
«1*1 *TU 11 H:IIHU> IM rat) MÍNEI
M I 'h UNTI L'tJ IHM V1 HWANIJl ISj (im«
ItltTMS
I uH KiiWUim KW ntr TUN m BOJ I;m. will :ik.w JUmUTOWim ■ uviKv^vr 1II«IHUWV]hphni,T i'.vurr mi^..
Iti it ä'HUHi iVTiümtiu IÁ,.....
pomembno trgovsko vozlišče. Ep o Parzivalu ima močno sporočilo o tem, da bi tudi danes morali imeti v sebi več duhovnosti, etike in plemenitosti ter bolj učinkovito delovati, da bi bili uspešni na gospodarskem in kulturnem področju ter sploh v življenju naših krajev.
AMt M DER GRÜß!
niwiffiK
§íim / IM simm/fflstjffr 10
JTCIZEN OK «M/AI£(SUNE YIMJÉBT-
fttrríRtnrrNiiit spoft/au er sein trn
GEGEN UNEN ÍMIÍM VEJJJtICT
Jura t D Et MKEHOSE i CIW1NNI IM mn DAS PFTffi> ¡«t»; I L'ND KOOT AN DIE VEfttWiEKTE Ulfe
Foto: Mihael Toš
fram Eschenbach na Bavarskem, je na predstavitvi festivala in videa »Naša« deueta knjiga, tudi knjiga spreobrnitue, je edina med šestnajstimi knjigami, zapisana z rdečim.
S Parzivalom v evropski in svetovni prostor
Ep moramo razumeti kot edinstveno priložnost, da se zaradi pojavljanja slovenskih krajev v njem lahko umestimo v evropski in svetovni prostor kot vrhunska atrakcija. Zato je še kako pomembno, da znamo to ustrezno vrednotiti in umestiti v določene gospodarske, kulturne, duhovne in turistične vsebine našega mesta in krajev na Štajerskem.
»Kot novodobni vitezi moramo razumeti, kaj ep pomeni za nas danes, kaj smo bili nekoč v tem okolju in kakšne odlične predispozicije imamo, kaj smo lahko v prihodnje. Če se izrazim v duhu Parzivala: poiščimo vsak svoj sveti gral, se duhovno očistimo in postanimo ljudje visoke etike in morale. Spreobrnitev glavnega junaka Parzivala v našem okolju nam mora povedati, kako pomembno je naše okolje ne samo danes, temveč tudi za prihodnost. Zelo verjetno je, da je sam avtor mesta, ki jih navaja, tudi obiskal. To je priložnost, še večja pa odgovornost,« še poudarja Mihael Toš.
MG
Italija • Najprej vstopnina v mesto, zdaj še dodatne omejitve
Po Benetkah nič več v skupinah
Benetke so z avgustom prepovedale turistične skupine z več kot 25 ljudmi in uporabo zvočnikov med ogledi. Začetek veljavnosti ukrepa, katerega cilj je omejiti množični turizem, so oblasti sprva napovedale za začetek junija, a so ga nato prestavile za dva meseca.
Mestni svet je konec lanskega leta sprejeti ukrep utemeljil z željo po omejitvi množičnega turizma in z njim povezanih negativnih učinkov na mesto. Nova pravila, ki vključujejo tudi prepoved ustavljanja skupin turistov na ozkih ulicah, mostovih in prehodih, bodo veljala za mestno središče ter otoke Mu-rano, Burano in Torcello. Za kršitelje je predvidena globa v višini od 25 do 500 evrov.
Benetke, ki se spopadajo z množičnim navalom turistov, so maja
kot prve poskusno uvedle sistem
pristojbin za dnevne turiste. Obiskovalci, ki so v Benetke prišli za
en dan, so morali kupiti vstopnico za pet evrov. V prvi poskusni fazi so vstopnino zaračunavali za obisk med 8.30 in 16. uro vsak konec tedna. Tako so v Benetkah z vstopninami za dnevne obiskovalce v testni 29-dnevni fazi zaslužili okoli 2,4 milijona evrov, zabeleženih pa je bilo 485.000 plačljivih obiskov. Župan Luigi Brugnaro je napovedal, da bo vstopnina za dnevne obiskovalce ob določenih dnevih veljala tudi prihodnje leto. In ne le to, z novim letom naj bi se celo podražila s sedanjih pet na deset evrov. Načrtovani dvig dnevne vstopnine je napovedal mestni svetnik Mi-
chele Zuin, ki je zadolžen za finance. Zbrana sredstva naj bi namenili vzdrževanju cest, kanalov in stavb.
Mesto v italijanski laguni letno sicer obišče približno 15 milijonov obiskovalcev in je ena od najbolj obleganih turističnih destinacij na svetu. Čeprav množični turizem tamkajšnjemu gospodarstvu prinaša veliko denarja, množice mestu povzročajo tudi veliko težav. Zgodovinsko središče ima manj kot 50.000 stalnih prebivalcev, na vrhuncu sezone pa je ob nekaterih dnevih v njem več kot dvakrat toliko turistov.
Sta, Ur
Foto: Nives Krebelj
20 Štajerski
Križem kražem
torek • 13. avgusta 2Q24
Piše: Aljoša Toplak • Asfalt in džungla
Nočne tržnice (4)
Ker sem se prve noči svojega bivanja v Bangkoku le s težavo privajal na časovno razliko, sem noči preganjal z dolgimi sprehodi po mestu, ki tako kot jaz ni želelo spati. Tako sem lahko opazoval, kako se vsak večer, ko nebo potemni in mesto zažari v neonski svetlobi reklam na nebotičnikih, prebudijo t. i. »nočne tržnice«.
V teh malih prodajalnah lahko kupimo vse, kar si je mogoče zamisliti, od svežega tropskega sadja in zelenjave do sveže pečenih meduz, hobotnic in aligatorjev. Od japonskih rezancev do kebaba in dunajskega zrezka. Od indijskih slaščic do sladkih kitajskih kruhkov (nekateri bralci Tednika se boste morda spomnili, da so me na zadnjem potovanju po Aziji ti kruhki tako obsedli, da so me v vasici zraven Chengduja klicali kar »kruhek« oz. »Baozi«). Dalje lahko
kupimo od svežega kokosa do čaja z mehurčki ali kave. Od tradicionalnih tajskih oblačil do kratkih majic ameriških pevcev in rock skupin. Skratka, karkoli bi si lahko človek zaželel kupiti med šesto uro zvečer in drugo zjutraj.
Ponudba na nočnih tržnicah se razlikuje v skladu s tem, v katerem delu mesta je. V bližini nočnih klubov in barov, kot je npr. slovita ulica Khao San, nas bodo oblegali prodajalci absinta, marihuane in smejalnega plina (vse to, vključ-
no s čarobnimi gobicami, je na Tajskem dovoljeno prodajati). Prav tako se bodo okoli smukali možakarji z napisom »Ping Pong Show« v rokah - to so prodajalci vstopnic za dogodke, kjer nastopajoče punce razne predmete držijo in izvr-žejo s pomočjo medeničnih mišic. Gre za priljubljeno predstavo, v glavnem namenjeno množici tujih »seks turistov«, ki romajo po Bangkoku. Če smo tujci, se bodo okoli nas prav tako gnetli vozniki rikš in nas bodo skušali prepričati, da nas
Foto: Aljoša Toplak
Slovita ulica Khao San

Foto: Aljoša Toplak
Na nočni tržnici je mogoče kupiti vse, kar si lahko zamislimo - npr. sveže pečenega aligatorja.
Foto: Aljoša Toplak
Ponudba sveže pečenih čebel, čričkov, gosenic in kobilic
bodo popeljali do neke boljše in zanimivejše lokacije (seveda po nezaslišano zasoljenih cenah). Preplet glasbe, ki neskladno nabija iz stisnjenih barov, nenehno bliskanje reflektorjev iz klubov, neumorno prigovarjanje prodajalcev ter zvok praženja morskih sadežev in vonj mesa, ki ulico polni z dimom - nas lahko že po kratkem sprehodu po tržnici popolnoma izčrpa.
Če bomo nočno tržnico našli na ulici, namenjeni izključno seks turizmu, kot sta ulici Nana Plaza in Soi
AVTOMO-NAS- BILSKO PROTNA TEKMO-ZAHTEVA VANJE __(PONASE)
GL. MESTO ALBANIJE
ZAČETEK PREBAVN. TRAKTA
V PREGOVORU IMA SVOJO MOČ MEŠČANI LAŠKEGA
ODSTRANITEV SPOLNIH ŽLEZ, KASTRACIJA
ZA ZIMO POSAJENE ROŽE NA GROBOVIH
ITALIJANSKI NAFTNI KONCERN
FLAMSKI PISATELJ (HUBERT)
PREDLOG
GOZDARSKA KOČA IZ SMREKOVEGA LUBJA
PASJE ALI MAČJE NOGICE
ZIMSKO POGUM- JABOLKO NOST, Z RUMENIM DRZNOST SOČNIM MESOM
STRJEN KRUŠNI SA™g,K' 0ÍE PRIMOŽ EKART
POGRNE SE NA MIZO ZELENA POVRŠINA V MESTU
MONASKI KNEZ
OTMAR ČRNILOGAR
MOČNA, KRČEVITA JEZA
DIPLOMAT. STROKOVNJAK STARI NARKOTIK
KRTAČI PODOBNA PRIPRAVA ZAČISČE-NJE ŽIVINE SOL OCETNE KISLINE
OBROČEK NA PRSTU
PEČ ZA ŽGANJE APNA VODNJAK V RIMU
SL. IGRALKA
(ITA)_
TV VODITELJICA (ALENKA)
SRBSKA IGRALKA (EVA)
ZNAK ZA BERILU
ATOMSKA SKUPINA ZELEKTR. NABOJEM
URADNA IZJAVA O KAKOVOSTI IZDELKA
HUD DUŠEVNI PRETRES
GRŠKI MITOLOŠKI LETALEC
KADMO-SOVAHČI
DESNI PRI-TOKMOZELE SREDNJA DOBA ST. TERCIARIA
ZNAK ZA IRIDU
ZEMLJIŠČE OBHlSl ANGLEŠKI IGRALEC (JEREMY)
MIRAN PAVLIN
GRM, KI DAJE BARVO ZA LASE
£ v™
TWITTERJU, «.i, TVITERAS va"j
FRANCOSKI MATEMATIK IN FIZIK (PIERRESIMON)
PEVSKI ZLOG
ZNAMKA VIOLIN IZ CREMONE
ZNAK ZAERBU
SMUČARSKA SKAKALKA KOMAR
MERSKA ENOTA ZA POVRŠINO
GRUZIJSKI SKLADATELJ TAKTA-KlSVILI
Cerkev Matere Božje se nahaja na avstrijskem Koroškem. Župnijska cerkev z dvema stolpoma, ki je v osnovi poznogotska iz 15. stoletja, ima tudi simbol romarske poti. Vetrinjski menihi so jo pregradili med letoma 1700 in 1729 v baročnem slogu. Zanimivo je, da je bila ta cerkev upodobljena tudi na hrbtni strani bankovca za 20 šilingov iz leta 1956.
EOCEN - druga najstarejša doba terciarja, v kateri se pojavijo prvi moderni sesalci, IRONS, Jeremy - angleški filmski in gledališki igralec, LAMPO, Hubert - flamski pisatelj (Zaobljuba Raheli)
Cowboy, se lahko pripravimo na rahel šok - pred nami se bodo vrstili prodajni artikli, ki bi jih v drugih delih sveta raje skrili v majhne zakotne trgovinice, tukaj pa jih bodo ostarele prodajalke brez sramu dvigovale proti mimoidočim. Vsake toliko bo mimo teh ženic hitela družina turistov, ki se je nehote znašla v tej ulici in bo lahko komaj skrivala, kako zelo jim je tukaj neprijetno. V nasprotju s tem ni bilo videti, da bi bilo prodajalkam na tržnici kaj nerodno s seboj v službo pripeljati lastne otroke ali vnuke - tako lahko pogosto vidimo otroka, kako leži med pikantnimi prodajnimi artikli in se popolnoma neobremenjeno za dogajanje okoli sebe igra s telefonom. Ob takšnih prizorih si nisem mogel pomagati, da ne bi pomislil, kako presenetljivo sproščen je odnos domačinov do spolnosti.
Če nočno tržnico iščemo v bližini univerz, bomo našli nekaj zelo podobnega ameriškemu karnevalskemu praznovanju, od svetlečih igral in vlakcev smrti do prikupnih predstav z živo glasbo, plesom in karaokami na prostem. V bližini templjev bomo lahko na tržnici ulovili tradicionalni ples ali religiozni obred, hkrati pa si ogledali bogato ponudbo verskih artefaktov, od budističnih amuletov in kadil do hindujskih cvetnih vencev in slaščic, ki jih verniki nastavljajo duhovom svojih prednikov. Na tržnici ob reki ali morju se bo vrstila eksotična ponudba svežega ulova, od meduz in hobotnic do morskega psa in jegulj. Na bangkoških nočnih tržnicah lahko torej kupimo in do-živimo vse mogoče - zgolj vedeti moramo, v kateri del mesta zaviti.
Se nadaljuje...
Foto: Aljoša Toplak
Otrok leži med pikantnimi prodajnimi artikli in se popolnoma neobremenjeno za dogajanje okoli sebe igra s telefonom.
KOLOFON
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktorica: Monika Kolarič Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16
Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d.
E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10
Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20,
Patricija Majcen (02) 749-34-30
Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si.
torek • 6. avgusta 2024
Za kratek čas
Štajerski	21
Skrinja domačih viž - Ansambel Zaplet
Ansambel energije in velikega potenciala
Ansambel Zaplet prihaja z Dolenjske, iz okolice Novega mesta (Šmarjeta, Škocjan, Mirna Peč). Sestavljajo ga Nejc Koračin (kitara), Žan Pirh (harmonika), Blaž Hočevar (bas kitara) in pevka Živa Hočevar, ki predstavlja nežnejši del ansambla. Povezujeta jih prijateljstvo in ljubezen do glasbe. Na sceni so že štiri leta. Ansambel je ustanovil harmonikar Žan, ko je že v 7. razredu OŠ zbral prvotno ekipo, ki so jo sestavljali Žan Pirh, Blaž Hočevar in kitarist Mitja Kirn, ki jo je po dveh letih zapustil, v ansambel pa so z odprtimi rokami sprejeli Nej-ca. V tej novi zasedbi zdaj delujejo že dobro leto. S sprejemom novega člana so spremenili tudi ime. Prej so bili ansambel Začetek. Ker jim to ime ni več ustrezalo, so se preimenovali v Zaplet.
Glasba jim pomeni zelo veliko. Za vse člane je najprej predstavljala le hobi, potem pa so svoje talente
združili v nekaj več. »Zdaj ob prepevanju na odru zelo uživamo, se sprostimo in dobimo neko posebno zadovoljstvo, saj se zavedamo, da nam je končno uspelo uresničiti to, kar smo si že od zgodnje mladosti zelo želeli. Z glasbo se izražamo tako, kot se z besedami ne bi mogli. Ne zgledujemo se le po enem ansamblu, naš repertoar je zelo raznolik. Igramo skladbe Miheliča, Slaka, Avsenika, veliko je tudi pesmi novodobnih ansamblov, seveda pa preigravamo tudi bolj zabavne ritme, od letos naprej v živo. Do zdaj smo izdali tri avtorske pesmi: Bilo je nepozabno, katere melodijo je delo našega harmonikarja Zana, besedilo pa je napisal Matej Kocjančič, za polko Ti sploh veš je melodijo napisal Marjan Turk, besedilo pa prav tako Matej Kocjančič. Pesem govori o fantu, ki se noro zagleda v dekle in se jo na vse načine trudi osvojiti. Muči ga to, da mu ne želi izdati niti svojega
Foto: zasebni arhiv
Ansambel Zaplet je na festivalu v Števerjanu prejel dve nagradi strokovne komisije za glasbo.
imena. A na koncu jo le očara tudi on. Pesem je nagajiva in poskočna polka. Z našo drugo avtorsko polko Ti sploh veš smo se že predstavili na 16. novoletnem festivalu naro-dnozabavne glasbe v Dolenjskih Toplicah. Naša izkušnja je bila nepozabna, imeli smo se odlično in
ravno zato smo se udeležili še enega festivala. Za našo čisto novo polko Zapleteno dekle je besedilo prispevala Klara Perne, melodijo Marjan Turk. S to polko smo se udeležili 52. festivala narodnozabavne glasbe Števerjan. To je bil tudi naš prvi festival narodnozabavne glasbe v
novi zasedbi. Prejeli smo dve nagradi, nagrado za debitanta in drugo mesto, obe po odločitvi strokovne komisije za glasbo. Pred kratkim smo posneli tudi videospot, ki bo objavljen zelo kmalu. Pesem govori o dekletu, ki bi mu vsak fant nekaj ponudil (darila, masaže, Maldive), a ona čisto vsakega odvrne, nič ne reče in se samo nasmeje. Na koncu pa se razkrije, da ima ona raje muzikan-ta, ki ji bo pel vse noči. Videospot smo snemali na ulicah Pirana, proti koncu dneva pa lovili sončni zahod na plaži za zadnje kadre. Na festivalu v Števerjanu se je letos pokazal velik upad prijavljenih ansamblov. Ponavadi jih je bilo okoli 20, letos le osem. Družabna omrežja so prevzela vlogo glavnih promotorjev glasbenih skupin. Mi smo se udeležili festivala, z dvema nagradama dobili tudi potrditev strokovne komisije, da delamo dobro, kar nam veliko pomeni. Narodnozabavna glasba se mora vseskozi boriti za svoje mesto v medijih, tako na radiu, televiziji in v časopisih. Zabavna glasba je še vedno v ospredju. Oddaja V petek zvečer je imela zelo dobro zasnovo, saj je združevala vse zvrsti glasbe in povezovala različne izvajalce. Velika
škoda, da je ni več. Ne zavedamo se, da narodnozabavna glasba ohranja lepoto slovenskega jezika, na katerega moramo biti ponosni. Ljubezni do slovenske besede se včasih bolj zavedajo zamejci, tako kot npr. v Števerjanu, kot pa vsi mi ostali. Ravno zato se bomo še naprej trudili in peli slovensko ter upali tudi na podporo medijev,« so svojo zgodbo na narodnozabavni sceni predstavili člani ansambla.
Še naprej jo bodo bogatili na številnih odrih, preigrati želijo čim več nepozabnih noči, se udeležiti še katerega od narodnozabavnih festivalov, morda tudi najstarejšega na Ptuju, izdati še kakšno novo avtorsko pesem, uživati v glasbi in z njo razveseljevati občinstvo, kjerkoli že bodo nastopili. »Čeprav smo mlajši štiričlanski ansambel, v sebi skrivamo veliko energije in potenciala ter komaj čakamo, da ga pokažemo čim več ljudem. Kakor sami pravimo: če je lahko, se ne splača. Po katerikoli poti bomo namreč šli, bodo ravno tiste težke pustile največji nauk, kar je naš cilj,« so pogovor sklenili člani mladega narodnozabavnega ansambla Zaplet.
MG
Sudoku9Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
	5	4	8					
						3		
	7	6		9				
2					5		3	
4			9	2	1			6
	8		3					7
				4		6	7	
		5						
					3	2	5	
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	¥	©©©	€€	O
Bik	¥¥¥	©©	€	ooo
Dvojcka	¥¥		€€€	OO
Rak	¥	©©©	€€	OOO
Lev	¥¥	©©	€€€	O
Devica	¥¥¥	©©©	€	OO
Tehtnica	¥	©©	€	OOO
Škorpijon	¥¥	©©©	€€	O
Strelec	¥¥	©	€€€	o
Kozorog	¥¥¥	©©	€	ooo
Vodnar	¥¥	©		OO
Ribi	¥	©©		ooo
(Velja za teden od 1 znak - slabo, 2
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
6. do 12. avgusta 2024.) znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji?
^adioPTUI
Štajerski
Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago.
Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 12. avgusta. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si.
Izmed vseh poslanih rešitev razrezanke bomo vsak teden izžrebali dobitnika zanimive in lepe nagrade, ki jo podarja Radio-Tednik Ptuj.
Zdaj pa veselo na delo!
Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je:
Noemi Krajnc, 2253 Destrnik
Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!
Foto: CG
22 Štajerski
Naše prireditve
torek • 6. avgusta 2024
kmetijska zadruga
AKCIJA VEUA OD 10.08. DO 31.08.2024 oz. do razprodaje zalog!
NOVO V PONUDBI
L ORIGIN MOSQUILOCK15ML f PROTI KOMARJEM
www.kz-ptuj.si
WflíOTRI
Wf SL0\ JlilNSI
10. SEZONA
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO
GNOJILO PLANTELLA CVET1L, 3L
c15%
nrmm
BIO PLANTELLA KALCIJ ZA PARADIŽNIKE 250ML
KAD RDEČA ICS
BOL NIZKA.... 16,56 € 100L NIZKA.... 20,48 € 130L.... 23,63 «
Z nami bodo slovenske pesmi peli finalisti in zmagovalci preteklih sezon.
Vidimo se v četrtek, 29. avgusta, ob 19. uri na odru na Slovenskem trgu (pred gledališčem)
Ponudba
za vinogradnike...
ŠKARJE ZA OBIRANJE GROZDJA RAVNO REZILO f*T#
SOD BELI Z NAVOJNIM POKROVOM IN PIPO
m
UMé
MOTORNA KOSA FS 55 ^
Enostavni osnovni model za zasebne { ffc uporabnike; za urejanje vrta in okolice; z okroglim ročajem; preprosto polnjenje kosilne glave z novo nitko; DELOVNA PROSTORNINA
KOSILNICA BENCINSKA AL-KO EASY 5.10 SP-S
KATEGORIJA: EASV; MOČ (KW / OBR/MIN / KM): 2,3 / 2.900 / 3,1KM MOTOR: BENCINSKI MOTOR; POGON: 1 PRESTAVA; MOTOR: AL-KO TECH 160; KOIISA SPREDAJ / ZADAJ (MM): 200/250 SiRINA REZA (CM): 51; ZA TRAVNATI POVRŠINE DO (MZJ: 1800; VIŠINA REZA (MM): 30 - 75; NASTAVITEV VIŠINA REZA: CENTRALNO, 7-KRATNA; PROSTORNINA KOŠA (L): 60; OHIŠIE KOSILNICE: JEKLENA PLOČEVINA FUNKCIJE: 4INONE; FUNKCIJE: IZMET OD ZADAJ, LOVLJENJE, MULČANJE, STRANSKO IZMETAVANJE; TEŽA (KG): 31£ KG „ „
¿+A leti GARANCIJE
Naročite
Vsak naročnik dobi:
•	20% popust pri malih oglasih
•	revija STOP (spored)
•	brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...)
•	poštna dostava.
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
____________________________jfcfi._________
NAROCILNICA ZA
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj d.o Osojnikova c. 3 2250 Ptuj


V
FINALE 10. SEZONE
Bodite z nami in uživajte v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost.
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO
Rimski kamp Poetovio, 7. septembra 2024, ob 18.00
MESTNA OBCKA PTUJ
i Vent
Smart ventilation
nmj'i
KOMUNALA PTUJ
Dobrodošli doma
5AZAS
^adioPTUI
Štajerski 1
novi tednik
radio celie
00:00 08:00 08:30 09:00 10:30 11:30 13:00 14:30 18:00 19:40 20:05 22:00 23;00 00:00
00:00 08:00 08:30 09:00 10:00 11:00 12:00 13:00 14:30 18:00 18:30 19:30 ZO:OQ 21:30 22:30 23:30
TOREK, 06. avgust
Video strani
Jutranja telovadba
Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
Ljudski pevci v Podlehniku
Za prijatelje
Veseloigra - Gazda tote hiše sn jaz
Starpoint prodajno okno
Italijanska trgovina - v živo
Čez Haloške griče naj pesem doni
Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
Ob 40-letnici Ansambla Braneta Klavžarja
Zapojmo prijatelji
Starpoint prodajno okno
Video strani
SREDA, 07. avgust
Video strani
Jutranja telovadba
Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
Kronika iz občine Hajdina
40 let Vrtca Marjeta
Zapojmo prijatelji
Starpoint prodajno okno
Video strani
Italijanska trgovina - v živo
Žetev v Zlatotičju
Srečanje DU Starše fn DU Marjeta
Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
Koncert Mešanega pevskega zbora Gandin
Za prijatelje
Starpoint prodajno okno Video strani
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK

a
TV program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si
Dornava '10J 2252 CORN.AV- irio 4s.plv.<<. kontakt O Z 754 DO 33. Oil E13 4)44 wWW.alptv,5l
ČETRTEK, 08. avgusl
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
09:00 Zapleširno v poletje, OŠ Oomava
10:00 Za prijatelje
11:00 Polka in Majolka
12:00 Starpoint prodajno okno
13:00 Video strani
14:30 Italijanska trgovina ■ v živo
18:00 Ob prazniku Občine Dornava
19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
20:00 Od paše, do sira
20:40 Za Segulovo mizo
22:00 starpoint prodajno okno
23:00 Video strani
torek • 13. avgusta 2024
Oglasi in objave
Štajerski	23
Malioglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete; brezplačna dostava, ugodna cena. HORVAT WOOD, d. o. o., Mo-škanjci 1i. Tel. 051 667 170.
KMETIJSTVO
PRODAM pujske, težke 40 kg. Tel. 031 498 098.
KUPIM traktor in traktorske priključke ter motokultivator Gorenje Muta. Tel. 041 680 684.
PRODAM teličko simentalko, staro 2 m. Tel. 041 720 870.
PRODAM odojke, možnost dostave. Tel. 031 542 318.
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
VARSTVO
POTREBUJEM varstvo za 8 let starega otroka v mesecu avgustu na Ptuju. Tel. 041 927 520.
Umrli so
RAZNO
PRODAM opremo za samsko sobo. Tel. 031 219 184.
PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV
www.reporter.si
PREDSEDNICA ZDRUZENIH DRŽAV AMERIKE
Kamala Harris lahko premaga Donalda Trumpa
RUSOFILI Z NOVO STRANKO
Zakaj se na politično sceno vrača Karl Erjavec
ŽIDOVSKI LOBI V SLOVENIJI
Izrael priznanja Palestine ne bo pozabil
TRANZICIJSKA MILIJONARKA
Prevzela »Janševo« fakulteto: kdo je profitiral

Umrli so: Anton Hameršak, Spodnji Velovlek 43, roj. 1937 - umrl
23.	julija 2024; Anton Gomilšek, Cirkulane 75, roj. 1941 - umrl 24. julija 2024; Alojz Lovrenčič, Cesta 8. avgusta 6, Ptuj, roj. 1939 - umrl
24.	julija 2024; Barica Kokot, roj. Vočanec, Ob železnici 20, Ptuj, roj. 1923 - umrla 25. julija 2024; Pavel Pečnik, Nova vas pri Markovcih 35, roj. 1944 - umrl 23. julija 2024; Kwirin Cafuta, Pobrežje 120, roj. 1969 - umrl 26. julija 2024; Miran Šalamun, Nova vas pri Ptuju 100/c, roj. 1963 - umrl 29. julija 2024; Klara Vršič, roj. Vršič, Bišečki Vrh 21/a, roj. 1974 - umrla 30. julija 2024; Andrej Verlak, Stojnci 8/a, roj. 1938 -umrl 29. julija 2024; Elizabeta Korošec, roj. Pukšič, Volkmerjeva cesta 10, roj. 1929 - umrla 30. julija 2024; Ivana Sorčič, roj. Rigler, Destrnik 34, roj. 1944 - umrla 31. julija 2024.
Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je.
ZAHVALA
V 68. letu se je poslovil dragi mož, oče in dedek
Milan Molnar
IZ ULICE 5. PREKOMORSKE 1, PTUJ
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč, besede tolažbe in izrečeno sožalje.
Posebna zahvala svakinji Dragici za neizmerno pomoč.
Žalujoči: žena Pavla, hči Ela in sin Miha z družinama
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
ob boleči izgubi ata, tasta, dedka in pradedka
Andreja Verlaka
STOJNCI 8A
Vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in ga pospremili na njegovi zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo.
Žalujoči: vsi njegovi
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
ZA PETKOVO IZDAJO
□o ponedeljka zjutraj do 9. ure
do Četrtka zjutraj do 9. ure
aia|do.seguloSradio4adnik.si, tel. 02 749 34 16 ali mar[ana.pihler@radi<Hednik.sl,
tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodno pokličite.
Štajerski
v A
arodno abavne
radioPTUJ
Ptuj 2024
Rimski kamp Poetovio, v _ 6. septembra 2024, ob 19.30
PRODAJA VSTOPNIC: tajništvo Radia-Tednika Ptuj, Gostilna pri Zihri Moškanjci, Inplan Ptuj in na 02 749 34 10.
Število vstopnic je omejeno.
MESTNA OBČINA PTUJ
Original Harmonika
K O ? A. R
javne službe ptuj
RADIO
VESELJAK
KOMUNALA PTUJ
24 Štajerski
Kronika
torek • 6. avgusta 2024
Slovenija • Policisti poostreno nadzirajo hitrost
Več zaporednih radarjev
Včeraj se je začela evropsko usklajena preventivna akcija Hitrost, v okviru katere policisti izvajajo poostren nadzor hitrosti. Policijske enote bodo na nekaterih relacijah postavile tudi več zaporednih policijskih kontrol, zato bodo lahko vozniki na svoji poti tudi večkrat kontrolirani.
Foto; PU Maribor
Namen preventivne akcije, ki jo policija izvaja skupaj z Agencijo za varnost prometa (AVP), ni kaznovanje voznikov, temveč njihovo ozaveščanje, da se lahko brezglavo hitenje ali iskanje adrenalinskega užitka v prehitri vožnji hitro sprevrže v največjo nočno moro posameznika z najhujšimi posledicami za vse udeležence, so pred začetkom akcije zapisali na spletni strani policije.
Objestna, tvegana in neprilagojena vožnja poveča nevarnost za nastanek prometne nesreče. Hitrost vožnje kot dejavnik tveganja pomembno prispeva tudi k teži posledic prometnih nesreč ter številu hudo in smrtno poškodovanih. Višje kot so hitrosti, praviloma težje so posledice prometnih nesreč. Neprilagojena hitrost je kriva za kar 18 odstotkov vseh prometnih nesreč in je še vedno najpogostejši vzrok za prometne nesreče s hujšimi posledicami, opozarja AVP.
Zato je ena od nalog policije zmanjševati povprečne hitrosti, kar bi posledično pomenilo manj mrtvih ter hudo in lažje poškodovanih v prometnih nesrečah, ki se zgodijo zaradi neprimerne hitrosti. Predvsem znotraj naselij že manjša kršitev omejitve hitrosti lahko ogroža varnost najbolj ranljivih skupin, kot so pešci, kolesarji, predvsem pa otroci.
V prvem polletju 12 mrtvih
Od januarja do konca junija letos se je zaradi neprilagojene hitrosti zgodilo 1735 prometnih nesreč, v katerih je umrlo 12 ljudi, 164 pa jih je bilo huje poškodovanih, so sporočili z AVP. Zato voznike s sloganom Vozimo pametno pozivajo, da vozijo strpno in prilagodijo hitrost vožnje veljavnim omejitvam, svojemu znanju ter izkušnjam in razmeram na cesti. Največje prekoračitve hitrosti se sicer dogajajo v naseljih, šele nato na avtocestah in hitrih cestah, medtem poudarjajo na AVP.
„Raziskave kažejo, da se pri povečanju hitrosti s 30 na 50 kilometrov na uro možnost za nesrečo s smrtnim izidom poveča kar za osem do devetkrat. Ali drugače povedano, če na kratke razdalje vozimo s povprečno hitrostjo 50 namesto 30 kilometrov na uro, ne pridobimo bistveno na času, lahko pa se pot konča usodno. Zato voznike pozivamo, da hitrost prilagodijo razmeram v prometu," je v video nagovoru ob začetku letošnje akcije Hitrost izpostavila direktorica AVP Simona Felser.
Ptuj • Milan Gabrovec se - kot veliko občanov - sprašuje:
»Zakaj mulčenje, če bi lahko kosili?«
Ptujčana Milana Gabrovca večina pozna kot izdelovalca antičnih lesenih ladij, prav tako pa tudi kot vnetega rekreacijskega kolesarja, ki letno prevozi nekaj tisoč kilometrov. Kolesari pa ne zaradi rekordov, temveč ker uživa na kolesu, pri tem pa opazi marsikaj, kar bi lahko delali drugače in tako koristili drugim.
Foto: Črtomir Goznik
Milan Gabrovec: »Na vsakodnevni poti s kolesom vidim in opazim veliko. Ne morem verjeti, kako neodgovorno ravnamo s travo! Zakaj jo mulčimo na predelih, kjer bi jo lahko kosili za hrano živalim? Najbolj opazno je to na Panorami. Prepričan sem, da bi se dalo od 80 do 90 odstotkov tega območja pokositi za krmo!«
Kolesari vsak dan v letu; ne glede na vreme, dež ali sneg - kolo vedno požene. Že štiri leta je tako, da je vsak dan na kolesu. Povprečno naredi od 70 do 80 km dnevno, niso redki dnevi, ko jih nabere 125. Prekolesaril je že več kot polovico Slovenije. Njegov kolesarski dan se ponavadi začne po sedmi uri zjutraj. Vožnja s kolesom je zanj še poseben užitek, vozi sproščeno, se ustavi, ko vidi kaj zanimivega. Pred dnevi je nadvse užival v pogledu na kanjo, ki je svoja mladička učila leteti. To je bil prizor, ki ni dan vsakomur, kdor pa rad opazuje in se giblje v naravi, lahko vidi in doživi veliko tega ter se ob tem tudi marsikaj nauči.
S krmo bi lahko pomagali kmetom
Ob pogledu na kakšno haloško in drugo strmimo pogosto uzre kosce, ki še kosijo na takih strminah, da jih človek lahko samo občuduje, kako je to možno. Zato je zanj toliko bolj nerazumljivo, da se območja, kot je na primer Panorama
na Ptuju, kjer bi se dalo lepo kositi, mulčijo, ponekod pa kmetom primanjkuje krme zaradi ujm, toče. Ali ne bi bilo bolje, da bi se tudi na tem območju kosilo za krmo živalim, se sprašuje. Prizadetim kmetom bi lahko pomagali tudi na ta način.
Pred dnevi je kolesaril na kamniškem območju, tudi tam povsod, na še tako strmih območjih, travo kosijo. Tudi v enem od televizijskih prispevkov je pred dnevi videl, kako v najbolj strmih območjih sosednje Avstrije še ročno kosijo. Osemde-
setletna gospa pa je travo pridno obračala in pri tem nadvse uživala. Ne mulči pa se samo na strmih predelih, tudi ob poti v toplice in proti Grajeni so mulčili, pa tudi drugod.
V Halozah še kosijo ročno
»Pred petdesetimi leti nismo vedeli, kaj je mulčer. Nisem staro-kopiten, vem, da moramo z razvojem naprej. Nekaj ročnega dela pa mora biti, še posebej tam, kjer je to mogoče, naj bi travo kosili ročno. Zakaj tistim, ki travo potrebu-
jejo, ne omogočijo košnje za krmo živalim? Ne morem verjeti, da to ni mogoče. Ni pomembno, kdo je lastnik. Če bo kosil kmet, stroškov za lastnika ne bo, povrhu pa si bo zagotovil vsaj del hrane za živali. Moje kolesarske poti vodijo tudi na Boč, Donačko goro, tudi na tem območju ročno kosijo, ročno tudi pospravljajo. Kako lahko to počne haloški kmet, v našem ravninskem delu pa to ni mogoče?« se sprašuje Milan Gabrovec.
MG
Slovenija • Tožba se ni končala po željah upnikov Pomurke
Namesto treh milijonov bodo Volkovi plačali le sto tisočakov
15 let po stečaju Mesne industrije Primorske (Mip), enega od nekdanjih paradnih konjev slovenskega gospodarstva, je jasno, da bo več kot 200 nekdanjih zaposlenih v tej skupini ostalo brez pomembnega dela neizplačanih plač.
Po več kot desetletju je namreč epilog dobila odškodninska tožba, ki jo je proti nekdanjim vodilnim v Mipu vložila Alenka Gril, stečajna upraviteljica Pomurke, ki je bila v lasti Mipa. Z njo je od Vojteha Volka, Marka Volka in Martina Kovača zahtevala plačilo skoraj treh milijonov evrov. Toliko škode naj bi povzročili upnikom Pomurke s tem, ko so družbo prevzeli, jo finančno izčrpali in spravili na kolena.
Toda tožba se ni končala po željah upnikov Pomurke, med katerimi je tudi 236 nekdanjih zaposlenih
v tem podjetju. Člani družine Volk so se namreč s stečajno upravite-ljico dogovorili za sklenitev sodne poravnave, po kateri bodo morali v stečajno maso Pomurke nakazati le sto tisoč evrov. To pomeni, da bo za njene upnike, ki so prijavili več deset milijonov evrov terjatev, po plačilu odvetniških stroškov ostal le drobiž. Ta dogovor je seveda v posmeh nekdanjim delavcem Pomurke, ki so bili pred stečajem več mesecev brez plač in še danes čakajo na denar.
T. Modic
Foto: BZ
c?
> O«
► CP
vC?4


o

'C? »


Rodile so: Amadeja Šoštarič - deček Nik; Tamara Zupanič - deček Lan; Sara Monzalgi - deklica Lora; Tamara Čuš - deček Tian; Anja Vičar - deček Dante; Radenka Kovačevic - deklica Sofija; Patricija Mahorič - deček Tom; Metka Breg - deklica Ana; Nadja Rus - deček Noah; Diana Zdravkovic - deklica Mila; Alja Vozel - deklica Livia; Eva Sobotič Hren - deklica Elin; Maja Kupčič - deklica Tija; Bina Kokol -deček Filip Maj; Daša Rožmarin - deklica Rebeka.
Poroka - UE Ptuj: Marko Slavinec in Sanja Kokol, Lasigovci 17/c.
Ci
- * Lb>	„
_C9 '-_
C?
o
C?
c?>

o
t » 0
K
Cb* _
Vreme, ki ga Lovrenc naredi, celo se jesen drži.
Danes bo dokaj jasno, le v notranjosti bo zjutraj in dopoldne še precej nizke oblačnosti. Na Primorskem bo prehodno zapihala šibka burja. Najvišje dnevne temperature od 25 do 28, na Primorskem do 32 °C. OBETI
V sredo in v četrtek bo povečini sončno in vroče, verjetnost neviht se bo spet nekoliko povečala.
Napoved za Podravje
delno oblačno
Vir: ARSO