SREDNJA ŠOLA ZA FARMACIJO IN ZDRAVSTVO
S skupno akcijo do telovadnice
V Ljubljani ni malo šol, kl \lh pestl problem telovad-nlce. Ponekod je celo sploh nimajo. O tem In druglh težavah, kl jlh rešujejo v okvlru srednjeročnega plana, amo »e na SrednJI šoll za farmacljo In zdrav-Btvo pogovarjall a Srečkom Božnarjem, ravnateljem šo/b.
Zgradba na Šaranovičevi 5 je stara kakšnih trideset let. Poleg srednje šole je v stavbi še Višja šola za socialne delav-ce, ki zaseda v pritličju štiri učilnice. Tako se tu srečujeta dva režima, srednješolski in študentski. Odnosi so sicer . urejeni, vendar, kot pravi rav-nateU Sredrtfe šole, tu ni mo-goče razviti takšne pedagoške organizacije vzgojno-izobra-ževalnega dela, kot bi morali. Omenjeni srednji šoli s 24 od-delki in kakšnimi 700 učenci je lansko poletje sanitarna in-špekcija prepovedala upora-bo kletnih učilnic za vzgojno-izobraževalno delo. Tako bo-do sedaj te prostore uporab-Ijali za izvenučne dejavnosti.
»Drugi problem, ki ga želi-mo rešiti v naslednjem sred-njeročnem obdobjuje, da priključimo stavbo na vroče-vodno omrežje. Dejstvo je, da so vse šole v okolici priključe-ne, mi smo ostali praktično sami. Spomladi bomo imeli nared celotno dokumentaci-jo,« je povedal Srečko Božnar.
»Velik problem, ki je hujši kot to, je, da šola nima telo-vadnice. Enako je s Srednjo upravno administrativno šo-lo, Srednjo šolo za trgovinsko dejavnost ter Srednjo šolo za gostinstvo in turizem. Zato smo se te štiri šole skupaj z Domom Ivana Cankarja do-
govonle za skupno akcijo, gradnjo skupne telovadnice na Poljanah. Prepričani smo, da se bo gradnja začela spo-mladi. Zelo zadovoljni bomo, če bo to realizirano v šolskem letu 1987/88.«
Telovadnica je zamišljena tako, da bo s pomočjo pre-gradnih razdelkov omogoče-no, da bodo v ryej tri šole hkrati. V dopoldanskem in popoldanskem času bo pote-kalo redno vzgojnoizobraže-valno delo, večerni termini pa bodo za gojence Doma Ivana Cankarja.
Kako je s financiranjem ob-jekta?
»Financiraiye telovadnice se ureja s posebnim samou-pravnim sporazumom, ki je še v javni razpravi. Združeno de-lo naj bi dalo približno 18 sta-rih milijard, drugo pa naj bi dale posebne izobraževalne skupnosti, katerih učenci se šolajo v teh šolah. Nekaj naj bi prispevale tudi te šole iz naslova združene amortizaci-je, za katero so se odločile Jjubljanske sredrye šole, raču-namo pa še na dodatno po-moL občine in mesta.«
Ali predvideva šola še kak-šen nov objekt ali adaptacije v prihodrye?
»Poleg naštetega ostaja od-prto samo še vprašanje inve-sticjjskega vzdrževanja in pa večjih in manjših adaptacij v objektu (npr. okna, streha); notri večjjh adaptacij ni pred-videnih. Ce nam bo vse drugo uspelo, bodo ta vzdrževalna dela, da tako rečem, mačja solza.«
Milica Gojanović