)irektor NT&RC d.o.o. Jože CerovSek
ŠT. 48  -    LETO XLVIII
CELJE, 1.12.
CENA 150 SIT    Glavni in odgovorni urednik NT Branko Stomejčič
Volitve
B(}|to(Solčave;poskw volil/e vCefi/, ^elen/u^ ^
eMojtojeopoza/ja^olte...
Pomagajmo

Intervju
Fmcede CBrloiFmcoskijezikusmmole. Stm U.
Zdravstvo
MDS,problein,kipostiiMm.StmS.
DrogemCeljskeiJ\.StmS.
Karitas
Na/(//cudobrofez/)ra/iVelopo/noc/.S(ranJ7.
Hokej
SkromemžnostilmtBk Stranžž.
Strare šege in opravila
Kolistjeoble6Mb(stjBiloyeksiiel^^^^
Kdo bo
naslednja
žrtev
spofmmtlSMi
Ko je bil še Jožek mali, v peskovnik
so ga dali
OMrnoMofijm
JoMmm,Stm2i
Ko se natakarici
Drikaže Amerika
Ani(a liršič z Ljubečne je letošnja Naj natakarica Slovenije. StranlZ
UVODNIK
Za barvitost oblasti
v nedeljo nas spet vabijo na volišča. Tokrat bomo na
lokalnih volitvah izbirali občinske župane in svete, ki
bodo po novem najvišja oblast v občinah.
Svetniki z župani na čelu bodo torej odločali o živ-
ljenju v kraju v naslednjih štirih letih, čeprav še niko-
mur ni povsem jasno, s čim se bodo v novih občinah
sploh lahko ukvarjali. Z velikimi zadevami gotovo ne,
sicer pa te za navadnega občana niti niso najpomemb-
nejše. Bolj ga skrbi, kaj se bo dogajalo v njegovi ulici,
naselju in mestu, kako urejeno in prijazno bo njegovo
bivalno okolje. Vse to pa bo verjetno odvisno od odlo-
čitev občinskega sveta in župana, ki bo pod njegovim
nadzorom. Zato ni vseeno, kdo bo sprejemal odločitve.
Ponekod so, nezadovoljni z oblikovanjem novih občin,
grozili z bojkotom volitev, pa so medtem spoznali, da
takšno ravnanje nima pravega učinka. Občinski sveti
in župani bodo izvoljeni v vsakem primeru, zato je
pametneje, da tudi nezadovoljneži pri odločitvi sode-
lujejo in jo skušajo obrniti sebi v prid.
Posebnega predvolilnega navdušenja med ljudmi tu-
di sicer ni zaznati, saj je večina naveličana strankarske
propagande in obljub. Dodatno nejevoljo povzroča
volilni sistem, ki pri volitvah svetnikov onemogoča
izbiro ljudi in dopušča le odločitev za stranke. Te bodo
lahko po volitvah ugotavljale, kako pomembne so in
kakšen je njihov vpliv v lokalnih okoljih. Za ljudi pa je
pomembneje, da s svojimi glasovi na volitvah poskr-
bijo za to, da bodo bodoče občinske oblasti strankar-
sko čim bolj pisane. Le tako bo lahko do pomembnih
odločitev za življenje v bodoči občini prihajalo
s soglasjem večine in ne le z odločitvijo ene stranke.
In prav zato je zelo pomembno, da v nedeljo opravi-
mo svojo državljansko dolžnost in pravico. Da volimo,
torej.
TATJANA CVIRN
Veliko neopredeljenih
Posliusne volitve v štirih občinah na Celiskem
Raziskovalci Dela Stik so
v začetku prejšnjega tedna
opravili poskusne volitve žu-
panov in občinskih svetnikov
v enajstih mestnih in enajstih
manjših slovenskih občinah.
Povzemamo rezultate teh po-
skusnih volitev za štiri izbrane
občine z našega območja: Ce-
lje, Velenje, Vojnik in Podče-
trtek.
V Celju so na poskusne voli-
tve povabili 500 občanov, odz-
valo se jih je 369, kar je 73,8
odstotka. Praznih glasovnic je
bilo več pri volitvah županov
kot pri listah za občinski svet.
Največ glasov (17,4 odstotka)
je dobila SDSS, sledi ji De-
SUS (16,9%), SKD (16,4%),
LDS (15,5%), SLS (10,6%)...
Pri poskusnih volitvah župana
pa je največ glasov opredelje-
nih volivcev pobral Jože Zim-
šek (30,2%), dr. Janez Tasič
(18,1%), Erih Gril (11,1%),
Anton Roječ (10,6%)...
V Velenju se je poskusnih
volitev udeležilo 73,6 % po-
vabljenih, četrtina pa je odda-
la prazne lističe. Največ glasov
je dobila lista LDS (16,2%),
Zeleni in ZLSD, pri volitvah
župana pa so največ glasov na-
menili Srečku Mehu (37,5%).
V Vojniku je bila volilna
udeležba 68,1-odstotna, neo-
predeljenost pa velika. Največ
glasov je pobrala LDS
(25,9%), med kandidati za žu-
pana pa Benedikt Podergajs
(43,9%).
V Podčetrtku so na poskus-
ne volitve povabili 381 voliv-
cev, udeležilo se jih je 77,7 od-
stotka. Praznih glasovnic je
bilo približno četrtina. Sicer
pa je največ glasov pobrala
SKD (25,5%), med kandidati
za župana pa je Marjan Drofe-
nik dobil kar 74,3 odstotka
glasov.
Solčevanl proti vsem
y 5. volilni enoti ne bodo izveilli lokalnih volitev
Zadnjo nedeljo v maju se je
od 85 odstotkov volilnih upra-
vičencev v Krajevni skupnosti
Solčava za svojo občino odlo-
čilo več kot 77 odstotkov vo-
livcev. Zadnjo nedeljo v no-
vembru pa so se solčavski vo-
livci na zboru krajanov odloči-
li, da bodo bojkotirali letošnje
volitve v lokalnih skupnostih,
ker niti v državnem zboru niti
pri ustavnem sodišču niso
upoštevali volje ljudi, izražene
na referendumu. KS Solčava
so namreč priključili občini
Luče.
V Solčavi naj bi bila 5. volil-
na enota, na volitvah pa naj bi
izbirali župana občine Luče
ter tri člane občinskega sveta.
Že prej so Solčevani napove-
dovali bojkot, tako na primer
niso postavljali svojih kandi-
datov, vendar so nekako čaka-
li na dokončne odločitve. Po
nedeljskem zboru krajanov pa
so zahtevo po svoji občini iz-
jemno odločno izrazili. Tako
v 5. volilni enoti ne bodo dovo-
lili izvesti niti volitev za župa-
na, prihod volilne komisije iz
drugega kraja pa so priprav-
ljeni preprečiti s silo. V Solča-
vi vidijo le to pot za spoštova-
nje njihove volje in so prepri-
čani, da bodo na takšen način
prej prišli do svoje občine, kot
da spoštujejo možnosti, ki jih
ponuja zakonodaja. »Če bomo
enkrat prišU pod Luče, ne bo-
mo imeli nikoli svoje občine,«
so prepričani v Solčavi.
V Lučah želje Solčevanov
sicer podpirajo, vendar jim ni
vseeno, ker bodo tako »padle«
tudi njihove volitve župana,
saj v Solčavi ne bo možnosti za
volitve, kakor zahtevajo zako-
ni. »Zgodilo se je kot po nava-
di: sklepe sprejemajo v Ljub-
ljani, odnosi pa se krhajo med
Lučani in Solčevani.«
Kandidate za župane in občin-
ske svetnike, ki kandidirajo
v petih občinah sedanje občine
Mozirje, je preteklo soboto
uradno predstavil tudi Zgor-
njesavinjski odbor SDSS.
V Solčavi za sedanje stanje
precej krivijo poslanca dr.
Franca Zagožna, in na njegov
račun je v kraju slišati veliko
hudih besed. Kakor koli že,
dejstvo je, da v nedeljo volitev
v Solčavi ne bo. Kdo bo poteg-
nil najbolj kratko, pa bomo še
videli.
URŠKA SELIŠNIK
Cinkarnina zemilišča Cellu
Prenos zemliišč In stanovani v vrednosti 7 milijonov mark
Potem ko je Celjska koča
po dogovoru z Izletnikom
postala last občine Celje, se
je izvršni svet dogovoril še
s Cinkarno o brezplačnem
prenosu nekaterih njenih
zemljišč in stanovanj na ob-
čino Celje.
Po besedah predsednika
izvršnega sveta Jožeta Zim-
ska gre za pomembno odlo-
čitev Cinkarne, ki jo je pred
dnevi s podpisom pogodbe
potrdil tudi njen direktor
Marjan Prelc. Ta vidi v tej
odločitvi dodatno možnost
za razvoj mesta, ki je s tem
pridobil okrog 15 hektarov
zemljišč na območju stare
Cinkarne in dodatna zem-
ljišča na območju njenih de-
ponij. Gre za površine, ki jih
Cinkarna ne potrebuje in bi
jih sicer lahko prenesla na
republiški sklad. V prenos
na občino Celje so zajeU še
124 Cinkaminih stanovanj,
tako da znaša vrednost vsega
prenesenega 7 milijonov
mark.
Za Celje pomenijo nove
površine blizu mesta mož-
nost širitve centra na ob-
močje, ki je bilo doslej precej
zanemarjeno, s komunalno
ureditvijo pa bo postalo za-
nimivo za različno poslovno
gradnjo, predstavništva, tr-
govine, servise in podobno.
Cinkarna si je na tem prosto-
ru sicer zagotovila, da lahko
nekaj objektov izprazni šele
v naslednjih petih letih, kar
pa ne bo oviralo priprav za-
zidalnega načrta za poslovni
del. V izvršnem svetu se za
podoben prenos zemljišč do-
govarjajo tudi s Hmezadom
in s tem ustvarjajo premože-
nje bodoče mestne občine, ki
bo v novih razmerah še kako
koristno.
TC
Bojkota ne bo
Tuai Frankolovčanl bodo volili
Frankolovčani bodo ven-
darle šli na nedeljske lokalne
volitve, čeprav so jih najprej
nameravali bojkotirati zaradi
nezadovoljstva nad novimi ob-
činami. To so se med drugim
dogovorili po srečanju članov
svetov krajevnih skupnosti
Dobrna, Vojnik, Nova Cerkev
in Frankolovo, ki se ga je ude-
ležil tudi dr. Ciril Ribičič in
jim pojasnil, kakšne postopke
bodo morali izpeljati, če bodo
po novem letu želeli k mestni
občini Celje.
Kot je na sestanku povedal
Roman Ramšak, predsednik
sveta KS Dobrna, ljudi v ome-
njenih štirih krajevnih skup-
nostih, ki naj bi tvorile novo
občino Vojnik, nikoli niso
vprašali, kakšno občino bi ra-
di. Vsa leta so vlagali v mestu,
kjer so večinoma tudi zaposle-
ni, sedaj pa bi se morah temu
odreči, čeprav se zavedajo, da
je bilo tudi na podeželju veliko
narejenega. Poudaril je, da si
bodo prizadevali za ponovno
priključitev k Celju, zato po
njegovem tudi nima smisla
bojkotirati volitev, saj brez
oblikovanja novih občinskih
organov ne bo mogoče zakon-
sko speljati tega, kar žeUjo. Na
volitvah pa naj bi ljudje dali
svoj glas predstavnikom iz
svojega okolja oziroma tistim
strankam, ki se zavzemajo za
priključitev k Celju. Na dan
volitev nameravajo v omenje-
nih krajevnih skupnostih tudi
organizirati zbiranje podpisov
za zahtevo o razpisu referen-
duma za priključitev k občini
Celje. Vse to bodo krajanom
podrobneje predstavili v po-
sebnem biltenu in jih pozvali,
da gredo na volitve.
Dr. Ciril Ribičič je ob tem
pojasnil, da mora referendimi
za priključitev določenega ob-
močja k drugi občini uspeti
v obeh okoljih, za to pa mora
biti večina vseh, ki so vpisani
v volilni imenik, ne samo veči-
na tistih, ki pridejo na volišče.
Ob tako strogem določilu so
v državnem zboru že predla-
gali spremembo, ki pa še ni
sprejeta. Sicer pa bo po njego-
vi oceni postopek za spremem-
be občinskih meja dolgotrajen,
saj bo moral vsak predlog sko-
zi proceduro v državnem
zboru. T. CVIRN
Predstavitve
gredo h koncu
v teh dneh stranke
opravljajo še zadnje
predstavitve svojih kan-
didatov za lokalne volitve
pred sobotnim volilnim
molkom.
V petek je svojega kan-
didata za župana mesten
občine Celje dr. Janeza
Tasiča in listo za mestni
svet predstavila SKD.
Krščanski demokrati
so predstavili svoji listi
tudi za volilni enoti Slo-
venske Konjice in liOČe.
Širšo predstavitev kandi-
datov pa je v Slovenskih
Konjicah pripravila De-
mokratska stranka, saj so
nastopili njeni kandidati
za svetnike in župane
v občinah Slovenska Bi-
strica, Slovenske Konji-
ce, Zreče, Ruše, Rače-
Fram, Destmik, Starše in
Ptuj.
Sobotno dopoldne
v Celju je za svojo in
predstavitev Stranke
enakopravnih dežel izra-
bil tudi Jožef Jarh, sicer
eden od kandidatov za
celjskega župana.
KOMEN"!"IRAMO
Neskončno
končevanje začetka
Mozirski odborniki naj bi,
sodeč po vabilu, danes pred-
zadnjič sedli v poslanske
klopi. Zadnjih nekaj sklicev
je bilo, kljub napovedani
izredni seji, ki so jo poslanci
sami zahtevali, nesklepčnih.
Tako postaja čakanje na ne-
kaj dodatnih poslanskih gla-
sov v nazarski dvorani že ra-
hlo dolgočasno.
Po skupščinski krizi v času
Božičeve vlade sedaj nekate-
ri ponovno govorijo o hudi
krizi, vendar naj vzroki ne bi
bili v nagajanju ali namerni
blokadi dela, temveč pred-
vsem v čakanju na konec.
Dejstvo je, da bo vsak čas
konec poslanskega dela in da
se bo, vsaj po razmišljanju
poslancev sodeč, ta mesec že
še nekako preživelo.
Vendar pa obstajajo tudi
drugi, ki jim ni vseeno, kaj se
bo dogajalo na prostoru
Zgornje Savinjske doline
v petih novih občinah. Kar
precej je še neprijetnih zadev
iz preteklosti, ki se jih je tre-
ba lotiti in počistiti za sabo,
če hočejo, da ne bodo v novih
občinah še nekaj let krivde
valili na preteklost. In del
preteklosti so bili, hočejo ali
ne, tudi sedanji občinski po-
slanci. V ta sklop zagotovo
sodi nekaj točk z današnjega
napovedanega dnevnega re-
da, med njimi terjatve Jav-
nega podjetja Komunala do
Sklada stavbnih zemljišč,
terjatve občine Mozirje do
podjetja Glin Pohištvo in za-
pisnik SDK o proračunu. Če
nič drugega, vsaj formalno
bi bilo treba pod preteklimi
odprtimi vprašanji potegniti
črto.
So pa tudi druge stvari, ki
so pomembne še za mozirsko
občino, da o kasnejši lokalni
skupnosti ne govorimo. Plan
Sklada stavbnih zemljišč za
letošnje leto, imenovanje di-
rektorja JP Komunala, reba-
lans proračuna, ustanovitev
Sklada za malo gospodar-
stvo ... da naštejemo le naj-
bolj pomembne.
O vsem tem naj bi se danes
pogovarjali v mozirski
skupščini. Nekateri dvom-
ljivci so prepričani, da se
lahko od današnjega zaseda-
nja kar poslovijo, češ da po-
slancev ne bo dovolj. Spet
drugi pa so prepričani, da bo
današnja skupščina uspela.
Končno so volitve tu in kar
precej je skupščinskih po-
slancev, ki se očitno še niso
naveličali politike - na kan-
didacijskih listah najdemo
imena, ki naj bi se udeležila
tudi današnjega zasedanja.
Nekateri izmed njih so sicer
»špricali« skupščinska zase-
danja v preteklosti, očitno
pa so prepričani, da bo v no-
vih občinah drugače.
URŠKA SELIŠNIK
Manj za obvezno
zavarovanje
LJUBLJANA, 24.11«
vembra  (Dnevnik)  —  F
sklepu skupščine Zavod
za zdravstveno zavarov;
nje bo v prihodnje delež z
obvezno zavarovanje rea
no nižji za 1,7 odstotka, z;
to pa bo za 30 odstotko
višji delež iz prostovoljn«
ga zavarovanja. Koliko V(
bo zato treba odšteti j
prostovoljno zavarovanj
še ni sklenjeno.
Vlada
o nnanciranju
občin
LJUBLJANA, 24. n
vembra (Delo) - Dolgo pi
čakovani zakon o financ
ranju občin je pripravlj(
za zakonodajni postope
Vlada ga je namreč spreje
in ga bo predlagala v pi
stopek državnemu zboi
po hitrem postopku. Zak(
naj bi bil obetaven za bi
doče občine, saj jim zagi
tavlja 30 odstotkov pron
čunskega denarja, zbrani
ga iz dohodnine, in tui
izravnavo do višine 90 oi
stotkov povprečne zagi
tovljene porabe. Zara
izravnave bo treba v pron
čunu zagotoviti 2,2 mili j a
de tolarjev več.Po tem zi
konu občini ne bi sme
zmanjkati denarja za nuji
naloge kot so delo občii
skih organov, družben
dejavnosti, gospodarsk
javnih služb, požarno va
stvo in pokopališka sliižb
Lahko si ogledate
svoj dosje
LJUBLJANA, 28. m
vembra (Dnevnik) - V So
ugodijo vsem, ki jih zanini
njihov dosje. Dve tretjii
prosilcev so v zadnjih leti
odgovorili, da njihovi
osebnih podatkov ne hri
nijo, ostalim pa so omogo
čili vpogled v dosje. Let
1992 je bUo na primer I2j
prošenj za vpogled.
Zelena alternativa
LJUBLJANA, 28.no
vembra (Delo) - Ustanovil
so novo stranko z imenoi
Zelena alternativa Slove
nije, ki je po besedah nje
nih predstavnikov sredin
ska stranka, katere vodilo
načelo je odgovornost di
slovenske države, pred
vsem pa do njemh držav
Ijanov kot posameznikoi
Sestavljajo jo ljudje, ki ni
so hoteli niti h GošnikovU
niti h Tancigovim zelenirt
predsednik stranke pa j'
Ivo Frbežar.
-NOVI TEDNIK
Glavni in odgovorni uredo>'
Branko Stamejčič.
Pomočnica odgovornega ur«^
nika: Milena Brečko-Poklič.
Uredništvo: Marjela Agr^'
Irena Baša, Tatjana Cvim, J'
nja Intihar, Brane JeranK'
Ksenija Lekič, Edi Masnec, ^[
ška Selišnik, Ivana Stamejči'
Žel] ko Zule. Tehnično urej*
nje: Franjo Bogadi, Robf'
Kojterer. Oblikovanje: Miw
Bajagič. Tajnica uredništv'
Mojca Marot.
Naslov uredništva: Prešerno^
19, Celje. Telefon: (063) 29-43'
fax 441-032.
Št. 8 - 1. december 1994
Sakaj lista
eodvisnih?
v prostorih krajevne
^upnosti   Griže  je  bila
ponedeljek tiskovna kon-
jrenca Liste neodvisnih 4.
olilne enote občine Žalec
[3 območje krajevnih
Icupnosti Griže, Liboje in
»etrovče. Na tiskovni kon-
erenci so pojasnili, da so
e za listo neodvisnih kan-
lidatov za občinski svet
(dločili predvsem zato, ker
i lokalne probleme po-
rebno reševati ne glede na
iripadnost levi, desni ali
:akšni drugi opciji.
IB
Lokacija za deponijo
čalca svetniice
Žalskim poslancem nI uspelo streti najtršega oreha i
Minuli četrtek so se zadnjič
sestali poslanci žalskega par-
lamenta. Potrdili so rebalans
občinskega proračuna, vroča
razprava pa se je vnela o depo-
niji komunalnih odpadkov.
Poslanci tokrat niso potrje-
vali lokacije, temveč so se lah-
ko samo seznanili z informaci-
jo, ki jo je nekaj dni pred zase-
danjem skupščine obravnava-
la občinska vlada. Člani žal-
skega izvršnega sveta so na-
mreč minuli teden predlagali,
da naj bi vse tri lokacije za
novo deponijo v planskih do-
kumentih zavarovali kot re-
zervat za odlagališče, zadnjo
besedo o novem odlagališču
komunalnih odpadkov pa so
prepustili novim občinskim
svetnikom.
Po dodatnih raziskavah in
meritvah so strokovnjaki iz-
med 35 izbrali najprej 9 loka-
cij, na koncu pa se je izkazalo,
da so v občini samo tri primer-
na mesta, kjer bi lahko uredili
deponijo komunalnih odpad-
kov. Zalčani sicer še vedno
menijo, da bi bilo najpametne-
je, če bi se na Celjskem dogo-
vorili za skupno deponijo, pa
doslej takšna zamisel še ni
obrodila sadov. Po mnenju
strokovnjakov so v žalski ob-
čini   primerne   tri   lokacije:
Spodnji Podvrh-Podvrška
gmajna, Prekopski-Vindijski
zavodi     in     Tržnica-Blate.
Spodnji Podvrh oziroma Pod-
vrška gmajna leži na območju
Čepelj in zajema gozdnato ob-
močje, veliko deset hektarjev.
Lokacija Prekopski-Vindijski
zavodi je ob predvideni avto-
cesti v bližini Kaple in obsega
12 hektarjev. Območje Tržni-
ca-Blate v bližini Čepelj meri
10 hektarjev, vse lokacije pa so
po trditvah strokovnjakov ne-
kaj sto metrov oddaljene od
bližnjih naselij.
Za vsako od teh naselij naj
bi izdelali idejne projekte,
v katerih bo med drugim pred-
viden dostop do deponije, va-
rovanje zraka in podtalnice.
Na osnovi teh projektov pa bo-
do organizirane javne raz-
prave.
IB
|ikrat o socialnih problemih
Območna organizacija Združene liste socialnih demokratov
ilec je minuli torek organizirala okroglo mizo o aktualni
cialni problematiki. V prostorih občinske matične knjižnice
razpravljali o perečih problemih družine, predšolske vzgoje,
jbraževanju, brezposelnosti, pokojninah ter ostalih vpraša-
ih s področja socialne problematike.
V pogovoru so sodelovali ministrica za delo, družino in soci-
ne zadeve Rina Klinar, predsednik stranke Janez Kocjančič,
islanka v državnem zboru Mateja Novak-Kožuh ter direkto-
ca WZ Tončke Čečeve Emilija Pešec.
IB
P varnosti
družbi
Celjska Združena lista
ocialnih demokratov pri-
iravlja v petek, 2. decem-
ira ob 17. uri v Narodnem
lomu razgovor na temo
plošne varnosti. Gostje
lodo mag. Pavle Čelik, So-
ija Lokar, Brane But ter
iredstavniki javnega tožil-
tva Celje, sekretariata za
irejanje prostora in var-
tvo okolja ter agencije Fo-
us iz Celja.
Move občine brez vrtcev?
Družbenim nejavnostim se ¥ novih občinah ne piše nič dobrega
Celjski sekretariat za druž-
bene dejavnosti, ki ga vodi
Željko Cigler, je na novinarski
konferenci ocenil minulo delo.
Da gre za pomemben resor,
govori podatek, da je družbe-
nim dejavnostim namenjena
polovica občinskega proraču-
na. Ob tem pa se upravičeno
zastavlja vprašanje, kako se
bodo dejavnosti, ki so v celoti
financirane v občinah, razvi-
jale v novih razmerah lokalne
samouprave.
Na ta problem so opozorili
tudi na novinarski konferenci
zlasti ob vprašanju bodočega
financiranja vrtcev. Bojijo se
namreč, da bo te treba zapira-
ti, če financiranja ne bo prev-
zela država. Bojazni so prisot-
ne tudi v osnovnih šolah, kjer
tečejo aktivnosti za odpravo
dvoizmenskega pouka. Občin-
ska skupščina je potrdila pro-
gram naložb v vrednosti 650
milijonov tolarjev, s katerimi
bi v šolah omogočili enoiz-
menski pouk, vprašanje pa je,
če jih bodo tri nove občine lah-
ko zagotovile. V najkrajšem
času bodo ta problem v sode-
lovanju s Centrom interesnih
dejavnosti že rešili na I. osnov-
ni šoli. Program za prihodnje
leto predvideva začetek reše-
vanja prostorske stiske na
Ljubečni in na Hudinji, med-
tem ko je denar za polovico
šole v Socki že na razpolago in
tudi problemi okrog zemljišča
so rešeni. Eden od velikih pro-
blemov v prihodnje pa bo tudi
sanacija ravnih streh na šolah.
Tudi raziskovalna dejavnost
se lahko v prihodnje znajde
v težavah, čeprav je celjsko
mladinsko raziskovalno delo
s svojimi dosežki uveljavljeno
v slovenskem prostoru.
Sekretariat med drugim
ugotavlja, da mu v tem času
žal ni uspelo urediti zavetišča
za brezdomce, da pa je ponov-
no oživil letovanje ogroženih
otrok v Baski. Pri športnih de-
javnosti pa je zaskrbljujoče
zlasti vzdrževanje objektov in
njihova premajhna dostopnost
vsem občanom. Zato menijo,
da je treba Golovec vrniti celj-
skemu športu.
T. CVIRN
V Šmarju bodo
uvedli ulice
Pred časom je KS Šmarje
pri Jelšah predlagala, da bi
v kraju uvedli ulični sistem.
Potem ko je Geodetska uprava
pripravila kartografski prikaz
ter predlagala spremembo ob-
močja naselja, se je šmarska
vlada pretekli teden odločila
za to uvedbo.
V Šmarju nameravajo uvesti
32 ulic, cest in trgov. V začet-
ku novembra je krajevna
skupnost potrdila njihova
imena, znani pa so tudi stro-
ški, ki bodo nastali zaradi pre-
oštevilčenja hiš in novih ta-
blic. 288 tisoč tolarjev znašajo,
pokrili pa jih bodo iz občin-
skega proračuna. Hkrati bodo
z odlokom spremenili tudi me-
je območja naselij Zadrže,
Dvor, Mala Pristava, Vinski
Vrh, Zastranje ter Korpule.
Z uvedbo uličnega sistema se
morajo strinjati še poslanci
občinske skupščine.
BJ
Slovenija kmalu
v CEFTI
V poljskem mestu Poz-
nanj so se sestali predsed-
niki vlad držav članic
Srednjeevropskega spora-
zuma o prosti trgovini
(Cefta), na srečanju pa je
prvič sodelovala tudi slo-
venska delegacija na čelu
s premierom Drnovškom.
V sporazum Cefta so vklju-
čene Poljska, Slovaška, Če-
ška in Madžarska, na sre-
čanju pa so ministrski
predsedniki teh držav na-
menili precejšnjo pozor-
nost tudi vključitvi Slove-
nije v omenjeni sporazum.
Strinjali so se, da Slovenija
postane članica Cefte ta-
koj, ko bo podpisala dvo-
stranski sporazum o prosti
trgovini s Poljsko, z drugi-
mi članicami Cefte pa ima
Slovenija že sklenjene te
sporazume. Predsedniki
vlad držav članic Cefte so
v skupni izjavi po sestanku
zapisali, da bodo morale
srednjeevropske države, ki
se bodo v prihodnje vklju-
čevale v Cefto, izpolnjevati
določene pogoje. Tako bo-
do morale imeti podpisan
sporazum o pridruženem
članstvu z Evropsko unijo,
kar pa za Slovenijo ne bo
veljalo. Kandidatke bodo
morale biti tudi članice
Splošnega sporazuma o tr-
govini in carinah (Gatt),
njihov vstop pa bodo mora-
le odobriti vse članice
Cefte.
Konferenca
o kriminalu
v Neaplju je bila konfe-
renca Združenih narodov
o organiziranem krimina-
lu. Sodelujoči so na plenar-
ni seji sprejeli dokument,
v katerem se obvezujejo, da
bodo tesno sodelovali v bo-
ju s svetovno mafijo, spre-
jeli pa so tudi osnutek reso-
lucije, ki jo bodo predstavi-
li Generalni skupščini
OZN. Na konferenci je so-
delovalo 140 držav, ki so
ustanovile delovno skupi-
no, ki ji bo načelovala Itali-
ja, njena glavna naloga pa
bo preučevanje boja proti
organiziranemu kriminalu.
Slovenske poglede pri pre-
prečevanju organiziranega
kriminala je predstavil slo-
venski notranji minister
Šter, katerega govor je na-
letel na velik odmev, tudi
pri italijanskem premieru
Berlusconiju.
Natova letala spet
dejavna
Letala zveze NATO so
večkrat bombardirala srb-
ske položaje v Bosni in
Hercegovini. Najhuje je bi-
lo v napadu na letališče
Udbine na Hrvaškem ob
meji z BiH, ko sta dve osebi
izgubili življenje, štiri pa
so bile ranjene. NATO je
napadel tudi tri srbska
oporišča v severovzhodni
Bosni, in sicer v Bosanski
Krupi, Otoki in Dvoru. Si-
cer pa je najhuje v Bihaču.
Letala NATA so preletava-
la tudi ta območja, vendar
smrtonosnega tovora niso
odvrgla. Zaradi vse ostrej-
ših spopadov so se Združe-
ne države odločile, da v Ja-
dransko morje pošljejo dva
tisoč marincev, ki naj bi bi-
li predvsem za logistično
podporo - med drugim naj
bi skrbeli za varen umik
vojakov Unproforja in Na-
tovih pilotov, če bi to bilo
potrebno. Na sedežu zveze
NATO so povedali, da gre
za samostojno ameriško
operacijo, ki jo veleposla-
niki Nata niso niti predvi-
deli niti odobrili.
Ponovna zavrnitev
Slovenije
Zunanji ministri Evrop-
ske unije na zasedanju
v Bruslju spet niso podelili
mandata evropski komisiji
za začetek pogajanj s Slo-
venijo o pridruženem član-
stvu v tem osrednjem
evropskem telesu. Kot je
bilo pričakovati, je sloven-
skemu vključevanju
v evropske tokove spet na-
sprotovala Italija, najbolj
glasen pa je bil podsekretar
italijanskega zunanjega
ministrstva Livio Caputo,
ki je v Bruslju spremljal
zunanjega ministra Marti-
na. Slovenski premier Dr-
novšek je še pred bruselj-
sko odločitvijo izjavil, da
Slovenije »kratkoročno ne
zanimajo več pogajanja
oziroma pogovori z Italijo,
da se ne bomo pustili izsi-
ljevati, da ne sprejemamo
več te igre iz meseca v me-
sec, ko nas z enega sestan-
ka ministrskega sveta pre-
našajo na drugi sestanek,
vmes pa pritiskajo na nas
in skušajo doseči pod priti-
skom naslednjega termina,
da bi do tedaj popustili in
dobili zeleno luč.« Drnov-
šek je še menil, da bi se
v primeru, če bi Italija
uspela s svojimi zahtevami
do Slovenije, podobni zah-
tevki pojavljali tudi drugje.
Norvežani proti EU
Na Norveškem je bil re-
ferendum o priključitvi te
države v Evropsko unijo.
Kot je bilo pričakovati se je
večina Noi-vežanov odloči-
la proti vključitvi v EU. Za
vstop v Unijo je namreč
glasovalo le 47,5 odstotka
volivcev, proti priključitvi
pa se jih je izreklo 52,5 od-
stotka. Volilni izidi so še
posebej pokazali na na-
sprotja med mesti in pode-
željem ter središčem in
okolico. Privrženci Unije
so kot najmočnejši argu-
ment ZA omenjali strah
pred izolacijo, medtem ko
so nasprotniki Unije govo-
rili o izgubljeni demokraci-
ji in pravici odločanja
o svojih naravnih boga-
stvih. Zato ni čudno, če so
proti glasovali predvsem
na severu države kmetje in
ribiči, ki se bojijo, da bi po
vstopu v EU vsa Evropa lo- ■
vila v njihovih vodah. Na-
sprotno pa so za Unijo gla-
sovale predvsem organiza-
cije delodajalcev. Izid refe-
renduma mora zdaj potrdi-
ti še parlament.
Berlusconiju se
majejo tla
Milansko sodišče je
predsedniku italijanske
vlade Silviju Berlusconiju
poslalo sodni poziv na za-
slišanje. Kot lastnik in vo-
dja svojega podjetja Finin-
vest bi namreč moral vede-
ti, da so njegovi uslužbenci
dajali podkupnino finančni
straži, ko je ta leta 1961 in
1992 pregledovala knjigo-
vodstvo nekaterih njegovih
podjetij. Predsednik itali-
janske vlade Silvio Berlus-
coni je že izjavil, da je pri-
pravljen priti na zaslišanje
in odgovarjati na vpraša-
nja sodnikov, ki raziskuje-
jo afero Čiste roke. Hkrati
je ponovil svojo odločitev,
da ne bo odstopil. »Pri-
pravljen sem oditi pred so-
dišče, ker nimam ničesar
skrivati. Poleg tega imam
številne pripombe,« je v in-
tervjuju za La Republico in
La Stampo izjavil Berlus-
coni, ki je osumljen vplete-
nosti v afero s podkupni-
nami.
Št. 8 - 1. december 1994
Rogaška
v Ljubljani
v Svetovnem trgovin-
skem centru v Ljubljani
bodo danes, 1. decembra,
slovesno odprli predstav-
ništvo Zdravilišča Ro-
gaška.
Za predstavništvo
v glavnem mestu so se od-
ločili zato, da bi bili po-
slovnim partnerjem bliže.
Pred odprtjem bodo novi-
narjem podrobno pred-
stavili načrte novega
predstavništva, pa tudi
poslovne rezultate po-
djetja ter njegovo novo
celostno podobo.
Zapadli icuponi
PTT Celje
Obveznicam PTT Celje so pr-
vega decembra oziroma zaradi
postopka vnovčevanja štiri dni
prej zapadli kuponi za izplačilo
obresti in dela glavnice. Celjska
pošta bo za svoje obveznice že
petič zapored izplačale kupone,
tako da bosta do dospelosti ob-
veznic (prvega decembra 1995)
preostali le še dve izplačili. To-
kratni kupon je vreden 100,38
nemške marke, od tega je 15,3
marke polletnih obresti, preo-
stali del izplačila pa je del glav-
nice. Izdajatelju obveznic tako
za prihodnje leto ostane še izpla-
čilo dobrih 170 mark glavnice in
pripadajočih obresti.
Zibelka znanstvenih razisicav
V Velenju ustanavljajo tehnološki center
že pred dobrim letom dni
so stekle priprave na ustano-
vitev tehnološkega centra
v Velenju, ki naj bi spodbu-
jal znanstveno tehnološki
razvoj, predvsem pa združil
raziskovalne potenciale, saj
na šaleškem področju takšno
ustanovo pogrešajo že dalj
časa. Pripravljalno obdobje
se izteka, kajti center bo pri-
čel delovati januarja prihod-
nje leto.
Velenjski izvršni svet je
sprejel iniciativo in poskrbel
za organizacijsko in vsebin-
sko zasnovo. Pripravili so
tudi sklep o dveletnem fi-
nanciranju direktorja cen-
tra, katerega vodstvo bo
prevzel mag. Slavko Hozjan.
Delež sredstev za znanstve-
no delo bo prispevalo mini-
strstvo za znanost in tehno-
logijo, denar pa naj bi prido-
bivali tudi iz posameznih
projektov oziroma od naroč-
nikov raziskav. Za zdaj je
zagotovljen le začetek dela
z enim samim človekom,
vnaprej pa se bo moral cen-
ter preživljati sam. Na seji
Območne zbornice Velenje,
ki je ustanovitev centra pod-
prla, je predsednik velenj-
skega izvršnega sveta Srečko
Meh predstavil delovanje
centra, pri tem pa poudaril,
da naj bi ravno projekti pri-
vabili investitorje in obenem
nove sodelavce. Raziskoval-
na dejavnost se ne more sa-
mofinancirati, če pa bo cen-
ter dosegal dobre učinke, bo
tudi finančno stabilen. Uk-
varjali naj bi se torej z raz-
vojno-raziskovalno dejav-
nostjo v skladu s potrebami
ustanoviteljev, raziskovalni-
mi storitvami in strokovnim
svetovanjem, s prenosom ra-
ziskovalnih dosežkov v go-
spodarsko prakso, z vzgaja-
njem mladih raziskovalcev,
nudenjem informacijskih
storitev, tudi z založniško
dejavnostjo. Ne glede na iz-
vajanje projektov pa naj bi
opravljal šc nekatere stalne
naloge, ki zagotavljajo os-
novne infrastrukture za ra-
ziskovalno in razvojno delo,
kot so na primer oblikovanje
in vzdrževanje informacijske
baze podatkov za razisko-
valce, izgradnja in vzdrževa-
nje računalniškega informa-
cijskega sistema, povezane-
ga v slovensko mrežo in
vključenega v Internet, in
stalna skrb za funkcionalna
izobraževanja raziskovalcev
ter koordinacija strokovnih
srečanj.
Ker bi se s postopkom re-
gistracije praktično delova-
nje centra zavleklo še za ne-
kaj mesecev, so se na občin-
skem sekretariatu za gospo-
darstvo odločili, da bodo
tehnološki center vključili
v eno od že obstoječih razi-
skovalnih organizacij v Ve-
lenju. Izbrali so zavod Erico,
v okviru katerega bo tehno-
loški center deloval kot or-
ganizacijska enota.
KL
Nov vai stečajev?
Svohodnl sindikati v Celju opozarjajo na težaven noložaj
Območni odbor Svobod-
nih sindikatov Celje je na
novinarski konferenci opo-
zoril na nekatere aktualne
probleme v podjetjih na na-
šem območju in seznanil
s pripravami na drugi kon-
gres zveze, ki bo v soboto
v Ljubljani.
Po besedah sekretarja ob-
močne organizacije sindika-
tov Celje Ladislava Kaluže
bo kongres postavil nove na-
loge in način delovanja sin-
dikalne organizacije, saj so
razmere v zadnjih štirih letih
bistveno spremenile. Položaj
zaposlenih še nikoli ni bil
slabši kot sedaj, zaposleni so
postali mezdni delavci, stari
direktorji pa so ponekod še
hujši kot novi delodajalci.
Zato se tudi sindikati pojav-
ljajo v novi vlogi.
Na Celjskem so se sindika-
ti v zadnjem času ukvarjali
s številnimi stečaji, presežni-
mi delavci in problemi
z lastninjenjem. Predlagali
so devet revizij postopkov
lastninjenja, ki pa še niso
končani. Številke kažejo, da
so najvišji prispevek v novi
državi plačali delavci, saj jih
je na Celjskem namesto nek-
daj 40 tisoč zaposlenih le še
30 tisoč, brezposelnost pa
dosega 15 odstotkov.
Območni odbor sindikata
v Celju pričakuje v prihod-
njih mesecih nov val steča-
jev, viškov in likvidacij, po
njihovem so trenutno pro-
blematična podjetja Gala
Trade, Libela, Zlatarna in
Železarna, kjer boj za obstoj
še ni končan. V Emu, Pre-
vozništvu, Metki in Topru pa
postopki še niso končani,
vendar je že sedaj jasno, da
v večini teh delavci kot upni-
ki ne bodo dobili nič. Za Ga-
la Trade ugotavljajo, da je
dolžna tolikšne vsote, da
verjetno zanjo ni rešitve, sin-
dikat si prizadeva predvsem
za to, da bi s tem ne ukinili
vseh delovnih mest. Z viški
se ubada tudi Zlatarna, saj je
direktor Brane Semolič za-
poslenim pred kratkim po-
nudil sporazumno prekini-
tev delovnega razmerja in
nadomestilo v višini 500 ti-
soč tolarjev, od tega polovico
v izdelkih. Sindikat mora ob
tem predvsem opozoriti de-
lavce, kaj jim prinese odloči-
tev za takšno možnost. V Li-
beli pa ima težave okrog 180
delavcev, ki jim je potekel
rok na zavodu za zaposlova-
nje in so se vrnili v firmo, ta
pa jim ne more zagotoviti
plač. Če bo šlo matično po-
djetje v stečaj, se bojijo, bo
s seboj potegnilo tudi hče-
rinska podjetja, ki so med-
tem nastala. Se posebej kri-
tičen pa je položaj 21 tekstil-
nih podjetij na Celjskem, ki
si kljub obilici dela marsikje
ne morejo izplačati niti za-
jamčenih plač.
T. CVIRN
Poslovodna šola nadaljuje z delom
Prav te dni je končala dodatno menedžersko izobraževanje in
usposabljanje peta generacija slušateljev Poslovodne šole Gore-
nje. Udeleženci, bilo jih je 24 iz različnih Gorenjevih podjetij, so
tri dni poslušali predavanja znanih slovenskih strokovnjakov in
vodilnih delavcev Gorenja o podjetništvu, marketingu in
ustvarjalnem timu.
PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE
Ponudba:
- Britanska firma MMS nudi
slovenskim podjetjem marke-
tinške storitve v smislu proda-
je izdelkov in storitev na bri-
tanskem tržišču. Firma je spe-
cializirana za kmetijstvo, hor-
tikultvu-o, gradbene stroje in
avtomobilske dele. Informaci-
je: tel. in fax 0044/354-777-
364 (Bob Morrison).
-Britanska firma London
Scottish Spritis LTD nudi vi-
sokokvaliteten škotski whi-
sky, londonski gin in vodko.
Informacije: tel. 0044/483-
894-650 in fax 0044/483-894-
651 (L.J. Pearson).
- Norveško podjetje Scandi-
navian Idekraft nudi rabljene
žage (kapacitete od 20 do 25
tisoč m^ letno) ter rabljeno
opremo za mlekarsko predelo-
valno industrijo. Informacije:
tel. 0047/701-43-835 in fax
0047/701-47-742 (Jan Flem).
Povpraševanje:
- Grško podjetje Cristos Sa-
vidis Exp-Imp želi uvažati ži-
»va teleta Siementalske pasme
(teža med 150 in 250 kg ter
med 350 in 550 kg), živo jag-
njetino (do 16 kg oz. od 22 do
24 kg), zmrznjeno telečje meso
(5 do 8 odstotkov masti), lahko
tudi konzervirane prednje in
zadnje četrtine. Podjetje želi
ponudbo s cenami na njihov
telefax. Informacije: tel. 0030/
343-31-229 in fax 0030/343-
32-093 (Cristos Savidis Aksi-
opolis).
- Italijanski proizvajalec
orodij, strojev in pripomočkov
za polaganje keramičnih ploš-
čic išče zastopnika za prodajo
v Sloveniji. Znanje italijanšči-
ne ni pogoj. Informacije: Totus
d.o.o. Ljubljana, tel. in fax
061/125-54-12 (Kristina Ho-
čevar).
- Irsko podjetje Microsoft
Worldwide Product Group
Ireland išče sodelovanje s slo-
venskimi podjetji - izdelovalci
SoftWare-a (prevajanje in pri-
lagoditev Software-a za po-
dročja uporabe). Informacije:
tel. 00353/29-55-333 in fax
00353/17-06-40-54 (Licia Cor-
bolante).
- Špansko podjetje Abrasa-
dur S.A. Avda Can Campanya,
proizvajalec črpalk, mlinov za
različne uporabe, kovinskih
konstrukcij, preš ipd., išče za-
stopnike v Sloveniji. Informa-
cije: tel. 0034/3-772-13-76 in
fax 0034/7-772-02-91.
-Špansko podjetje Bemax
Poligono Industrial Conde de
Sert išče v Sloveniji kontakte
s proizvajalci jeklenih mrež za
sita. Katalog je na voljo v In-
formacijski pisarni. Informa-
cije: tel. 0034/3-772-13-02 in
fax 0034/772-02-91.
- Špansko podjetje Maprein
Cmno. Los Lenadores, izdelo-
valec industrijskih strojev in
opreme (za separacije), želi
kontaktirati z zainteresirani-
mi uvozniki v Sloveniji. Kata-
log je na voljo v Informacijski
pisarni. Informacije: tel. in fax
0034/3-88-23-11.
Center za
informacijski
sistem
Gospodarske
ztx)mice
Stovenlje
Vse podrobnejše informacije
dobite pri Centru za Informa-
cijski sistem Gospodarske
Zbornice Slovenije, telefon
(061) 150-122 interno 290, 292,
293 ah direktno 215-631.
PO ČEM SO DEVIZE?
Tečaji deviznih valut na dan 30. 11. 1994
GOSPO
DARSKI
Krediti razdeljen
Sklad za razvoj obrt
podjetništva v žalski ob
je pred časom objavil š
razpis za dodelitev kn
tov po ugodni obrestni i
ri v skupni vrednosti
milijonov tolarjev. Za:
denar je konkuriralo
prosilcev, njihovih zahl
kov je bilo za 104 milij
tolarjev. Upravni od
Sklada je posojila odo'
19 prosilcem, trem med:
mi pogojno, krediti pa z
šajo od 500 tisoč do 2,5
lijona tolarjev.
Rajsici vrt v Ceiji
Trgovsko podjetje
promet iz Celja je v td
na Kidričevi cesti v O
uradno odprlo nov disk
s sadjem in zelenj
z imenom Rajski vrt. Po
sedah direktorja Fer p
meta Esada Ramiča je I
ski vrt prvi diskont v g
veniji, ki ustreza zahod
evropskim standardom
prodajo sadja in zelenja
Komunala ima
direktorja
žalska vlada je mii
teden za direktorja žals
ga Komunalnega podji
imenovala dosedanjega
šilca dolžnosti direktdl
Matjaža   Zakonjška.
razpis so sicer prispele
prijave, vse zahtevane jj
goje pa sta izpolnjev
dva kandidata.
Zlati list za
Atomske toplice^
Pred kratkim se je k(
čala letošnja akcija Tu
stična porota bralcev Dc
Zlasti list si je po oc(
bralcev tega slovensk«
dnevnika zaslužilo zdrs
lišče Atomske toplice.
Zaupanje
v Adriatic raste
Zavarovalna      dru
Adriatic se po tržnem d(
žu uvršča na drugo m<
med zavarovalnicami
celjskem območju. Po
datkih direktorja posle
enote Celje Albina Co<
so v prvih treh letih skle
preko 11 tisoč prostov
nih zdravstvenih zava
vanj in več kot 26 tisoč
tomobilskih     zavarovi
v zadnjem času pa nara
tudi zanimanje za Adrial
covo dodatno pokoj ninsi
zavarovanje. V okviru p
slovne enote Celje del«
7   pooblaščenih   agei
v njih pa 155 redno in
godbeno zaposlenih ag
tov. Direktor Adriatic
pooblaščene agen
AZUR v Žalcu Janko 1
pa meni, da je izredno
membna samostoji
Adriaticove celjske el
za cenitev in izplačilo šl
Ves odškodninski pošto
se namreč odvija v Celji
ne v Kopru, kjer je si
sedež družbe.
Št. 8 - 1. december 1994
iospodarstveniki dvignili glas
J strinjajo se s proračunskim memoraniJumom za leto 1995
šaleški gospodarstveniki so na seji
bora Območne zbornice Velenje
eiiili gospodarska gibanja v zad-
50) četrtletju in se kritično opredeli-
jo proračunskega memoranduma za
ihodnje leto. Memorandum ni
trezen, so se strinjali v odboru, ker
preveč porabniško naravnan.
Ijklenili so, da je javna poraba previ-
fea in da tako zastavljenega porab-
pkega nivoja v našem gospodarstvu
mogoče zagotoviti. Ključnega po-
ina je doseganje gospodarske rasti
četudi s politiko restriktivne javne
rabe. Kot je povedal Franjo Korun,
edsednik odbora velenjske območne
ornice, so že v Gospodarski zbornici
Bvenije proračunskemu memoran-
iinu ugovarjali s tehtnimi argumenti
predlagali nekatere amandmaje.
Odirajo na poslance, da bi prisluh-
nili glasu gospodarstva. Tudi več kot
dve uri dolga razprava članov odbora
velenjske zbornice terja ukrepe. »Po-
dobno razpravo je bilo slišati tudi
v UO Gospodarske zbornice Sloveni-
je, vendar današnja razprava prinaša
kar nekaj novih pogledov,« je menil.
Eden takih je na primer operativnost
sprememb in kako jih dejansko ures-
ničevati. Sicer pa so poglede strnili
v osnovni cilj, ki pravi, da je treba
ustvarjati realne pogoje za gospodar-
sko rast. »Ravno pri sprejemanju pro-
računa in oblikovanju gospodarske
politike na makroekonomskem nivoju
je treba zahtevati tak parameter, ki bi
omogočil rast slovenskega gospodar-
stva tam, kjer so dani pogoji,« je oce-
nil Korun. Razpravo je strnil še v na-
slednje zahteve: omogočili naj bi večja
vlaganja v tehnologijo, krepili izvoz,
ki je paradna disciplina naše države,
prizadevali naj bi si za znižano
obrestno mero, znižati bi bilo treba
inflacijo, predvsem pa vztrajati na
tem, da se zniža javna poraba in z njo
dajatve. Prepričani so, da je krčenje
javne porabe nujno in smiselno. V pri-
merjavi z visokorazvitimi ekonomija-
mi so stroški za javne izdatke precej
višji, kar pomeni več kot 30 odstotkov
višjo obremenitev ustvarjenega naci-
onalnega dohodka.
Gospodarstveniki so opozorili na
subvencije iz proračuna, ki gredo naj-
večkrat v šibka podjetja. Zdrava go-
spodarska sredina pa je za zdaj samo
sredina, ki daje in ničesar ne dobiva.
Tudi to naj bi se z ustrezno gospodar-
sko politiko spremenilo.
Skušali so odgovoriti še na vpraša-
nje, katera pot bi bila pri uresničava-
nju omenjenih zahtev najbolj učinko-
vita. Ali naj si Gospodarska zbornica
Slovenije izbori možnost nastopa
v parlamentu? Bo ljudem iz gospodar-
stva kdo prisluhnil? Kot eno izmed
možnih poti so nakazali tudi navezo
s sindikati, skupaj naj bi skušali dose-
či oblikovanje smiselnega predloga
memoranduma. Bi pomagalo opozori-
lo gospodarstva na morebitno enour-
no prekinitev dela, so se med drugim
zamislili udeleženci sestanka. Glede
na to, da vleče politika odločilne pote-
ze, so se strinjali, da morajo svoje zah-
teve jasno opredeliti, pri tem pa izra-
zili željo, da bi prišlo do razgovorov še
pred 8. decembrom. Menijo, da je ko-
relacija med vlado in slovensko go-
spodarsko zbornico nujna.
KL
stalna skrb za razvoj traktorjev
Izetorjevlh traktorjih tudi tleli Iz Slovenije, najprej akumulatorji
Slovenija sodi, upoštevaje
scžen tržni delež, med 5 naj-
membnejših držav, kamor
odaja tovarna Zetor trak-
ije, Gorenje Trgovina pa je
id 10 največjimi kupci teh
iktorjev, je med obiskom
upine slovenskih novinarjev
Brnu povedal generalni di-
itor Zetorja Miroslav Po-
tek.
Sredi leta 1992 je postalo
)renje Trgovina generalni
stopnik za prodajo traktor-
Zetor v Sloveniji. V tovarni
Brnu danes visoko cenijo
ffenjev marketinški pristop
slovenskem trgu, saj jim
)eva ohranjati visok tržni
ež Zetorja pri prodaji trak-
jev v Sloveniji. Tovarna Že-
je od 1. julija 1993 delniška
užba, v kateri 6.400 zaposle-
1 izdeluje traktorje in mo-
rje zanje, imajo pa tudi last-
livarno. Kar 90 odstotkov
iktorjev izvozijo, in sicer
50 držav. Aprila lani so pod-
Bali zanje pomembno pogod-
I o sodelovanju na komerci-
nem in tehničnem področju
z največjim ameriškim in enim
največjih svetovnih proizva-
jalcev traktorjev John Deere,
razmišljajo pa tudi o možno-
stih medsebojnih kooperacij.
Pod blagovno znamko John
Deere in z značilno zeleno bar-
vo pospremijo iz Zetorja okoli
30 odstotkov vseh proizvede-
nih traktorjev, to pa je že tudi
dokaz visoke ravni proiz-
vodnje.
V tovarni Zetor ponudbo
traktorjev ves čas dopolnjuje-
jo. Zadnji novosti bosta štiri
valjčni traktor s turbo motor-
jem, moči 57 kilovatov, in šti-
rivaljčni traktor s turbomotor-
jem z medhlajenjem, moči 77
kilovatov. Veliko se posvečajo
tehničnim izboljšavam, stalno
skrb pa namenjajo doseganju
kar največje traktoristove
udobnosti in videzu traktorja.
Že nekaj časa pa preizkušajo
EKO traktor.
Tudi prizadevanja Gtorenja
Trgovine, da bi v Zetorjeve
traktorje vgrajevali sestavne
dele, izdelane v Sloveniji, na-
predujejo. V traktorje, ki jih
V dveh letih je Gorenje Trgovina prodalo pri nas več kot 1.200 traktorjev Zetor.
prodajajo v Sloveniji, že vgra-
jujejo akumulatorje iz tovarne
Vesna. Kot pa je še povedal
Miroslav Polaček, v tovarni še
preizkušajo kakovost in zane-
sljivost sestavnih delov, ki so
jih poslali možni slovenski do-
bavitelji. Rezultati bodo znani
prihodnje leto.
ML
NOVO NA BORZI
Pričakovanja
;e niso uresničila
Torek, 29.11.1994 je bil dan
ličakovanja. Dan, ko je vse
inimalo, kako močno se bodo
iignili tečaji vrednostnih pa-
njev na Ljubljanski borzi.
Jrok za takšna pričakovanja
' bili blagajniški zapisi Ban-
f Slovenija, ki zapadejo v če-
tek, 1. 12. 1994. Torkove na-
ipe vrednostnih papirjev
orajo borzno posredniške hi-
' plačati v četrtek.
Vzrokov, da se pričakovanja
So uresničila, je verjetno več.
orda so sredstva porabili že
preteklih dneh, ko je bil tečaj
'azno višji. V torek še ni bila
'ana inflacija (R) za novem-
'f> zato še nekateri investi-
'^i taktizirajo. Tudi banke so
fičakovale več sredstev v ob-
'j^u in so zato nekatere ponu-
znatno ugodnejše obresti
' mesečne depozite. Tistim,
' se še niso odločili kam
^fedstvi od vnovčenega bla-
liškega zapisa in verjamejo
^EM, svetujem nakup ob-
^\co Banke Celje,
^bveznica je nominirana
^EM in prinaša 10% letne
B^sti, ki vam jih izplačajo
fceh delih. Prve obresti bodo
fcčali že aprila 95, druge
Iptobru 95. Izdali so jih
^otah po 100 in 1000 DEM.,
JPUe jih lahko na CBH ah na;
'*ncih Banke Celje.
Pretekli teden je precej pra-
hu dvignila SKB banka. Tečaji
njenih delnic so se v zadnjem
tednu gibah od 40^4.000 SIT
za delnico. Porast je bil v do-
bršni meri pričakovan z obja-
vo, da bodo obstoječi delničar-
ji koristili popust pri nakupu
novih delnic. To da se bo vpis
novih delnic vršil po tržnih ce-
nah, je bilo že dolgo znano.
V gradivu za skupščino so za-
pisali, da bo cena do 15% nižja
od tiste, ki jo bo določil uprav-
ni odbor. Cena, ki so jo določi-
li, je 38.000 in so jo objavili
v časopisu DELO. Zaradi ve-
černe izdaje, lahko imeli
v Ljubljani prej podatek
o izhodiščni ceni za vpis novih
delnic, kot ostali. O tej neena-
kopravnosti smo se pogovarja-
li tudi na združenju borznih
članov, ki bo poslalo ustrezno
pismo Agenciji. Novo vpisane
delnice ne bodo takoj kotirale
na borzi. Morda zvemo obra-
zložitev na skupščini SKB
banke in vam bomo o tem pi-
sali v prihodnji številki.
Ob koncu še nekaj številk.
V mesecu novembru je tečaj
DEM porasel za 0,6%. V letoš-
njem letu ta tečaj zaostaja za
inflacijo 10%. V torek se no-
ben tečaj vrednostnega papir-
ja ni dvignil za več kot 1%.
Večina tečajev delnic je celo
padla.
Promet s trgovanja z zlatom
je bil tokrat takšen kot že dol-
go ne. Prodanih je bilo kar 99
lotov, kar pomeni 4950 gra-
mov zlata. Enotni tečaj je bil
1660 SIT za gram, kar je 7%
dražje kot je cena na tujih bor-
zah. Borzni posredniki so skle-
nili tudi za skoraj 10 kg poslov
s srebrom po ceni 22 SIT za
gram. To je približno 5% draž-
je kot v tujini. Z ozirom na
bližajoče decembrske prazni-
ke se tudi tu niso uresničila
pričakovanja o višjih tečajih.
Tu je svoj delež prispeval tudi
USD, ki je še vedno nesta-
bilen.
Bor Laško - Paren
Laška tovarna Bor v zasebnih rokah — Novi programi za nova
delovna mesta
Bivši Bor Laško je od danes tudi uradno
v rokah laškega podjetnika Rada Hrastnika.
Podjetje se imenuje Paron, novi lastnik pa je
zanj odštel 1,125.000 nemških mark.
Rado Hrastnik, ki je že dvanajst let samo-
stojni podjetnik, se je, kot sam zatiiuje, za
nakup tovarne odločil zelo na hitro. Že pred
tremi leti je začel razmišljati o kakšnem novem
podjetniškem izzivu, za Bor pa se je odločil
predvsem zato, ker zaupa delavcem in ker ni
hotel, da tovarna enostavno izgine. Dosedanji
najemnik je namreč napovedal, da bo 1. de-
cembra prekinil proizvodnjo.
V Boru, ki so ga ustanovili pred dobrima
dvema desetletjema, so lani uvedli stečajni po-
stopek in začeli iskati vse mogoče rešitve, da
ne bi prav vsi delavci ostali na cesti. Podjetje je
najela zasebna firma Limiar, ki pa se sedaj ni
odločila za nakup, čeprav je cena od prvotnih
sedem milijonov padla le na nekaj več kot
milijon nemških mark. Hrastnik je za nakup
Bora zastavil večino svojega premoženja in za
60 odstotkov kupnine najel posojilo. Po spre-
jemljivih pogojih je posojilo dobil pri Probanki
za pet let.
Novi lastnik se je odločil, da bo podjetje še
naprej izdelovalo otroško in mladinsko pohi-
štvo za eno največjih nemških pohištvenih
firm Welle. Že kmalu naj bi začeli še z dvema
novima programoma. Dopolnili bodo program
za furnirane plošče, začeli pa bodo izdelovati
tudi male lesene predmete za široko potrošnjo.
Z obema programoma bodo v celoti izkoristili
že obstoječe zmogljivosti, nove izdelke pa bodo
prodajali izključno v tujino.
Hrastnik ocenjuje, da bo v naslednjih letih
potrebno vložiti v podjetje najmanj tri milijo-
ne mark. Treba bo posodobiti tehnologijo, av-
tomatizirati proizvodnjo in racionalizirati po-
slovanje. Te dni so že kupili nov stroj za obde-
lavo lesa, ki je eden najboljših na svetu in bo
omogočil višjo kakovost izdelkov. K nakupu
strojne opreme pa želijo pritegniti tudi tuje
partnerje, s čimer naj bi si zagotovili njihovo
dolgoročno sodelovanje. Nemška firma Welle
je podjetju Paron že ponudila finančno pomoč,
ki se ji Hrastnik ne bo odrekel in bo denar
porabil za nakup lesa. Ob prevzemu tovarne so
bila namreč skladišča popolnoma prazna, na-
ročila nemških partnerjev pa tolikšna, da bi
lahko z njimi kar zafl^krat presegli sedanjo
proizvodnjo. Z nakupom lesa bodo ponovno
zagnali tudi žago, ki je bivšemu Boru včasih
prinašala velik profit, z novim lastnikom pa bo
služila le za potrebe podjetja. Na žagi bodo na
novo zaposlili šest delavcev.
Rado Hrastnih napoveduje, da bodo v tovar-
ni postopoma zaposlili še najmanj dvajset no-
vih delavcev. Sedaj jih je zaposlenih 80, saj se
je v času stečajnega postopka zaposlenost
v Boru več kot prepolovila. V režiji, kjer je bilo
včasih tudi 60 zaposlenih, sedaj ne bo delalo
več kot deset ljudi. Osem odvečnih pisarn bo
podjetje dalo v najem, Hrastnik pa želi, da bi
jih najeli podjetniki, s katerimi naj bi ustano-
vil nekakšen podjetniški center.
Dosedanje podjetje Lumar, s katerim je novi
lastnik pripravljen še naprej sodelovati, je do-
slej ustvarilo za 300 tisoč mark mesečnega
prometa. Hrastnik je prepričan, da bi lahko že
prav kmalu to vsoto podvojili. Naročil je do-
volj, pa tudi načrti za nove programe so po
njegovem mnenju na dovolj trdnih temeljih.
J. INTIHAR
Za večjo
konkurenčnost
na tujem
Prejšnji torek, 22. no-
vembra, sta obiskala Gore-
nje predsednik slovenske
vlade dr. Janez Drnovšek
in minister za ekonomske
odnose in razvoj dr. Davo-
rin Kračun.
Predsednik Gorenjevega
poslovodnega odbora ju je
s svojimi sodelavci seznanil
z razvojem Gorenja v zad-
njih letih, pri tem pa so še
posebej opozorili na velike
napore zaposlenih pri pre-
magovanju težav, ki so na-
stale zaradi izgube trgov
nekdanje Jugoslavije in
trenda recesije v svetu.
Predstavili so trenutni po-
ložaj in poudarili, da se ka-
že uspešnost prizadevanj
med drugim tudi v poveča-
ni proizvodnji. Letos bodo
na primer izdelali 1,5 mili-
jonov velikih gospodinj-
skih aparatov in kar 95 od-
stotkov jih bodo izvozili.
Pravijo, da sledijo najno-
vejšim trendom na področ-
ju bele tehnike v Evropi.
Dr. Janez Drnovšek je de-
jal, da vlada Gorenja ni ni-
koli občutila kot proble-
matično podjetje, zahva-
ljujoč ravno temu, da so te-
žave reševali z velikimi na-
pori vseh zaposlenih. Spre-
govoril je tudi o možnih
ukrepih za pomoč gospo-
darstvu na tujem, pred-
vsem za okrepitev konku-
renčnosti. Po besedah dr.
Davorina Kračuna pa bodo
v pomoč pri tehnološkem
prestrukturiranju podjetij
za izvozno proizvodnjo tu-
di sredstva, zbrana iz pri-
vatizacije z zakonom
o kupnini.
ML
Št. 8 - 1. december 1994
1
Mesta za zdravje
V Celiu so pouplsall listino o ustanovitvi slovenske mreže
zdravih mest
v celjskem Narodnem do-
mu so v ponedeljek pred-
stavniki Ljubljane, Maribo-
ra, Celja, Ptuja in Trebnega
podpisali listino o ustanovi-
tvi slovenske mreže zdravih
mest, v kratkem pa bosta li-
stino podpisali še Nova Go-
rica in Novo mesto.
Listino so slovesno podpi-
sali po končanem strokov-
nem posvetu, ki so se ga ude-
ležili tudi predstavniki mest,
ki se šele pripravljajo za
vključitev v projekt zdravih
mest. Da se je vredno podati
na to pot, so potrdile tudi
predstavljene izkušnje.
O celjskih, starih že tri leta,
sta govorila koordinator
projekta mag. Ivan Eržen in
župan Celja Anton Roječ.
Mag. Eržen je med drugim
poudaril delo z mladimi, saj
so ti nosilci bodočih odloči-
tev. Glede na dobro udeležbo
mladih na srečanju se ti po-
mena zdravja v najširšem
smislu tudi zavedajo. Anton
Roječ pa je spregovoril o vr-
sti že opravljenih nalog, ki so
omogočile, da je Celje danes
že bolj zdravo kot je bilo.
Zanimive so tudi izkušnje
drugih mest. V Mariboru,
kjer so k gibanju Svetovne
zdravstvene organizacije
pristopili že leta 1989, danes
deluje že 45 skupin ljudi, ki
kvaliteto življenja plemeni-
tijo na svojski način, odločili
pa so se za metodo malih ko-
rakov. V Ljubljani so se
usmerili predvsem v izobra-
ževanje političnih struktur,
v vodenje reševanja proble-
ma nezaposlenih, v zdrave
vrtce... Dr. Katja Bončina
pa je projekt zdravih mest
ocenila tudi kot najuspešnej-
ši projekt na področju
zdravja sploh. Na Ptuju vidi-
jo rešitev zdravja v nemedi-
cinskih sektorjih...
Državna sekretarka' za
zdravstvo dr. Dimja Piškur-
Kosmač je poudarila, da je
za varovanja zdravja ljudi
v Sloveniji najbolj odgovo-
ren državni zbor, nato vlada,
ministrstvo - vse do posa-
meznika. Direktorica urada
Svetovne zdravstvene orga-
nizacije za Slovenijo Nina
Mazi pa je ugotovila, da se je
ideja zdravih mest v Slove-
niji dobro vsidrala.
O vse boljšem povezovanju
in sodelovanju med projekt-
nimi mesti in mrežami pa je
govoril nacionalni koordina-
tor zdravih mest Slovenije
dr. Igor Krampač, ki so mu
za promocijo projekta v Slo-
veniji in Evropi podelili eno
izmed priznanj. Prejeli so jih
še mag. Ivan Eržen, Silva
Čerček, dr. Jože Golmajer,
Marko Koščak, Štefan Krap-
še in dr. Tilka Kren, vsi za
uspešno delo, ki so ga opra-
vili kot koordinatorji gibanj,
za sodelovanje pa še doc. dr.
Božidar Voljč, Nina Mazi in
dr. Dominik Komadina.
Ob slovesnem podpisu li-
stine so prijeten kulturni
program prispevali igralec
Borut Alujevič in pevska
skupina Cvet.
MILENA B. POKLIC
Foto: SHERPA
Čigav bo Gastrož?
Nesoglasla za stareiši del Atomskih
Toplic
Vaščani Gastroža so se pred
meseci odločili za priključitev
KS Podčetrtek, pri tem pa že-
lijo zapustiti KS Pristava pri
Mestinju. Gre za vaško skup-
nost s 27 stalno prijavljenimi
prebivalci ter 45 hišnimi šte-
vilkami, ki pa obsega tudi sta-
ri del Atomskih Toplic, dobro
obiskani kamp ter letno kopa-
lišče.
Zato so se brž pojavila neso-
glasja med vaščani Gastroža
ter KS Pristava, pri tem pa je
Gastrož podprlo Zdravilišče
Atomske Toplice. Novejši del
Zdravilišča je namreč v KS
Podčetrtek, starejši pa v Ga-
strožu, v KS Pristava. Pristav-
ški strani iz Gastroža, iz stare-
ga dela Atomskih Toplic, oči-
tajo da so v »svoj« del toplic
premalo vlagaU.
Šmarskemu županu Čakšu,
ki je sprti strani v petek znova
skušal zbližati, to ni uspelo,
povedal pa je, da mu iz Prista-
ve doslej ni uspelo dobiti jas-
nega odgovora. O tem je bilo
govora tudi na seji šmarske
vlade, ki se je z osnutkom po-
sebnega odloka odločila za
priključitev zaselka Gastrož
ter Male Rudnice k naselju
Podčetrtek. Na sestanku so
člani občinske vlade na sploš-
no menili, da ne želijo postati
razsodniki, zato prepuščajo
odločitev občinski skupščini.
Osnutek odloka naj bi prihod-
njo sredo obravnavali še po-
slanci občinske skupščine, pri
tem pa nekateri napovedujejo
burno dogajanje.
Znano je, da bo v novi lokal-
ni organiziranosti Gastrož,
skupaj s Pristavo, v vsakem
primeru v novi občini Podčetr-
tek. Predstavniki Gastroža, ki
se sklicujejo da naravno gravi-
tirajo k Podčetrtku, pa so nam
povedali da se vseeno bojijo
morebitne poznejše odcepitve
KS Pristava. BJ
Sip v Koreji
Šempetrski Sip je pred krat-
kim kot edini proizvajalec iz
Slovenije razstavljal na kme-
tijskem sejmu v Seulu.
Južna Koreja je Slovencem
znana predvsem kot nabavno
tržišče, saj v tej deželi proizva-
jajo izdelke svetovno znanih
blagovnih znamk kot so Gold-
star, Samsung, Hvimdai in
Daewoo. Nasprotno pa Južna
Koreja nima ravno razvite
kmetijske mehanizacije, še
najbolj so razviti njihovi stroji
za pridelovanje riža. Zato so
v šempetrskem Sipu ocenili,
da pomeni korejsko tržišče ve-
liko priložnost za njihove
kmetijske stroje. Kot je po vr-
nitvi iz sejma v Seulu povedal
komercialni direktor Sip Jože
Fidler, so z generalnim zastop-
nikom za Korejo podpisali
dolgoročno prodajno pogodbo
za prodajo kosilnikov, kom-
bajnov za siliranje koruze ter
obračalnikov za seno, ki jih
v Koreji uporabljajo tudi za
obračanje riževe slame. Poleg
tega pa v Sip razmišljajo tudi
o prodaji tehnologije za en del
proizvodnega programa.
Fidler nadalje ocenjuje, da
je Sip s prodorom na tuja tr-
žišča našel nadomestne kupce
za bivšo Jugoslavijo in s tem
dosegel dokončno tržno sana-
cijo. V prihodnjem letu pove-
čujejo proizvodnjo za 15 od-
stotkov, prodano imajo celot-
no proizvodnjo, od tega bo 80
odstotkov proizvodov name-
njenih tujim kupcem. Pri pro-
daji izdelkov se prebijajo
v višje cenovne razrede, pove-
čano proizvodnjo pa bodo re-
alizirali z dodatnim zaposlo-
vanjem, še zlasti v sezoni, ter
s povečano kooperacijo.     IB
Državno odlilcovanje Fedorju
Piricmajerju
Na 4. slovenski viteški svečanosti gradiščansko-pa-
nonskega reda vitezov vina, ki je bila 25. novembra
v Radencih, je predsednik države Milan Kučan odliko-
val Fedorja Firkmajerja s srebrnim znakom svobode
Republike Slovenije.
Omenjena viteška svečanost je bila posvečena 25-
letnici zaščitne znamke slovenskih vin. Tako so tudi
udje tega reda in gostje iz Avstrije in Madžarske poča-
stili jubilej zaščite slovenskih vin. Prizadevanja, da bi
zaščitili svoje vino, so pričeli že vinogradniki Sloven-
skih Goric oziroma Ljutomera med obema svetovnima
vojnama. Šele leta 1968 je uspelo Sloveniji priti do
svoje zaščitne znamke, ki jo je registrirala tudi
v Ženevi. Vsa pravna in druga opravila z državno in
mednarodno registracijo je tedaj opravil pravni sveto-
valec Styrie Fedor Pirkmajer, ki si je tudi sicer vedno
zelo prizadeval za ugled slovenskega vina doma in na
tujem.
Zato tudi ni bilo naključje, da je odlikovanca, ki bo
v sredini tega meseca praznoval svoj 75. rojstni dan, ob
uradni obrazložitvi, prav osebno in prijateljsko nago-
voril predsednik države Milan Kučan. Med drugim je
poudaril, da si Fedor Pirkmajer vedno prizadeva za
ugled slovenskega vinogradništva in vinarstva in da ob
strokovnem znanju do sodelavcev izžareva tudi osebni
šarm žlahtne konzervativnosti v najboljšem pomenu.
DRAGO MEDVED
Najboljše turistične icmetije
Obiskovalci slovenskih turističnih kmetij so tudi letos ocenje-
vali kakovost njihovih storitev. Turistična zveza Slovenije in
Turistična agencija Vas zato pripravljata slovesno razglasitev
najboljših kmetij za leto 1994 ter njihovo predstavitev, ki bo
potekala v okviru tiskovne konference v sredo, 7. decembra.
Razglasitev pripravljajo na turistični kmetiji Urška v Križevcu
pri Stranicah.
Gasilci nočejo zaostajati
v Ljubljani so pripravili
izredni kongres Gasilske
zveze Slovenije, kjer so spre-
jeli nov statut, ki gasilsko
organizacijo že postavlja
v slovenski prostor, ko bo lo-
kalno samoupravno na novo
oblikovan.
»Gasilci nočemo zaostajati
in ne želimo razočaranj,« je
o izrednem kongresu pove-
dal poveljnik GZS Tone
Sentočnik in omenil najbi-
stvenejšo spremembo, da s 1.
januarjem ne bo več občin-
skih gasilskih zvez, ampak
bodo samo gasilske zveze. Te
zveze pa bodo v svojem kro-
gu vseeno zadržale vsa dru-
štva, ne glede ali bodo v novi
občini ali ne. V celjskem pri-
meru se ločujeta kot občini
Vojnik in Štore, vendar bodo
njihova gasilska društva še
vedno v sklopu vseh društev
sedanje občine Celje. Spre-
menjen bo le način financi-
ranja, kjer bo vsaka občina
skrbela za svoja društva, ta
pa bodo po posebnem kasne-
je dodelanem ključu tudi
prispevala sredstva za gasil-
sko zvezo, ki bo koordinirala
nekatere ključne naloge, da
ne bo prišlo do nepotrebnega
drobljenja. V novih občinah
(v našem primeru Vojnik in
Štore) se bodo formirala ob-
činska poveljstva, medtem
ko bo tako imenovano regij-
sko povezovanje zaenkrat
ostalo tako, kot je, kar po-
meni da bodo skupaj gasil-
ske zveze Celje, Šentjur,
Šmarje, Laško in Konjice na
eni in Mozirje, Velenje in Ža-
lec na drugi strani. Verjetno
pa se bo tudi ta oblika poso-
dobila, kot se bo posodobila
lokalna samouprava v pove-
zovanju pokrajin ali česa po-
dobnega.
Po besedah Toneta Sen-
točnika je nujno do konca le-
ta izdelati merila za zavaro-
valno takso, kjer ne sme več
prihajati do razlik, kot do-
slej, sredstva pa morajo biti
izključno namenjena nabavi
nove opreme.
Sicer pa bo GZS do konca
leta poskušala urediti pro-
blem tipizacije gasilskih vo-
zil, kako preprečiti in reše-
vati gozdne požare ter kako
biti učinkovit pri prometnih
nesrečah z nevarnimi
snovmi.
Ustanovili so tudi »svet
mladine«, ki ga naj bi imelo
vsako društvo in zveza, na-
men pa je pridobivati novo,
mlado članstvo. Več bo treba
narediti tudi z veterani ter
čimprej končati z lastninje-
njem. »Gasilci nismo več sa-
mo prostovoljno humanitar-
na organizacija, ampak
opravljamo tudi javne ko-
munalne naloge, zato priča-
kujemo pomoč tudi v novi
organiziranosti lokalne sa-
mouprave,« je predstavil
glavni namen izrednega
kongresa GZS Tone Sen-
točnik.
TONE VRABL
Več prelcršifov, več sodnilcov
v Laškem bodo odslej imeli še enega sodnika za prekrške,
saj dosedanji ne more več sam pravočasno rešiti vseh zadev.
Samo lani je bilo v laški občini storjenih 2.400 prekrškov,
od katerih pa jih je veliko še vedno nerešenih. Težave in
zastoje pri delu bodo rešili še z enim sodnikom, laška skupš-
čina pa se je med dvema prijavljenima kandidatkama odlo-
čila za Darjo Dular. Dularjeva je bila doslej zaposlena
v laški enoti republiškega ministrstva za delo.
JI
Pismo ministrom
držav EU
LJUBLJANA, 24.
vembra (Delo) — Premier
.Janez Drnovšek je po;
pismo zunanjim ministro
držav članic Evropske
je, v katerem piše, da Si
venija izpolnjuje vse j
je za pridobitev pridru]
nega članstva v EU. Ob U
poudarja, da so odni
z Italijo mednarodnopra
no urejeni in da Italija i
ma nobene pravne podla
za dodatne zahteve v zv
z vračanjem premožen
saj so bila ta vprašaj
v preteklosti že urej«
z mednarodnimi pog(
bami.
Dobrodelni bazar
LJUBLJANA, 27.1
vembra (Delo) - Sloven
mednarodno društvo ž(
SILA je organiziralo p
dobrodelni bazar pri i
Soproge diplomatov in j
spodarskih predstavni]
so skupaj s članicami d
štva pripravile stojnice i
rinajstih sodelujočih drž
Izkupiček bazarja je nar
njen Pediatrični klin
v Ljubljani. ,
Kacinu grozi
interpelacija
LJUBLJANA, 28.1
vembra (Delo) - Nekal
poslanci naj bi vložili
terpelacijo proti obrar
nemu ministru Jelku Ka
nu. Med drugim naj bi
nanašala tudi na tako ii
novani »video škandal«,
katerem naj bi šlo za \\
tavljanje političnega nu
nja, pogledov in izjavlja
o strankarski pripadno
med delavci in visokil
častniki obrambnega mii
strstva, vse to pa naj bi
dogajalo pod pretvezo i
munikacijskega treningi
Italijansko
izsiljevanje
LJUBLJANA, 28.1
vembra (Republika) - Pn
sednik vlade dr. Janez I
novšek ni hotel dati nobt
uradne izjave o preloži
dodelitve mandata Slo
niji za pridruženo člansi
v Evropski uniji, kar s«
zgodilo na italijansko žel
Predsednik zunanjepoliti
nega odbora parlamei
Zoran Thaler pa je izfi
obžalovanje ob novem j
lijanskem izsiljevanju.
Šolanje za turizei
PORTOROŽ, 28. nove
bra (Republika) - V por
roški vili Maria bo delovi
novoustanovljena Vis«
šola za hotelirstvo in tu
zem. Že v začetku prih«
njega leta bo izšel razpis
vpis v prvi letnik študijs
ga leta 1995-96.
Sanacija Tama
LJUBLJANA, 28«
vembra (Republika) - ;
predsedniku vlade dr
nezu Drnovšku so se ses'
najpomembnejši predst*
niki ustreznih ministrs^
bank, zavodov in sind^
tov, ki so obravnavali"
nutno in bodočo sana'
podjetja Tam. Sprejeli
ukrepe, s katerimi
podjetju zagotovili nad'
nji obstoj, predvsem
lovna mesta.
Št. 8 - 1. december 1994
eščina medosebnega komuniciranja
Homunikacill bodimo lasni. Iskreni In pošteni — Botllmo to, kar smo v resnici,^ pravi Zlatka Jambrovič Koprivec,
\iagoglnJa Iz Velenja
(kuža stisne rep med noge ter nam pokaže
>in jezne oči, vemo, da nas ne mara. Spora-
evanje med ljudmi pa je zaradi neiskreno-
p ovinkarjenja precej bolj zapleteno. Ra-
ce uberemo enostavnejšo pot. V šoli smo
loavali koristna znanja, slovenščino, tuje
[6, matematiko, zgodovino, a o tem, kako
iinicirati, nas niso učili. Zato smo se o ko-
jkaciji učili od staršev, na ulici, s posluša-
1 in opazovanjem ljudi, tudi z vsrkavanjem
(k. Marsikdaj pa bi bilo življenje lažje, če
)vladali veščino komuniciranja. Tisti pravi
n, ki odpira vrata v dobre odnose z ljudmi,
a skozi svoje delo in življenje osvetliti
igoginja Zlatka Jambrovič Koprivec.
) njenem prepričanju je pravšnji odgovor
azreševanje stisk in konfliktov ravno is-
la, poštena, predvsem pa jasna komunika-
- ter da imaš rad sebe in druge ljudi,
latka Jambrovič Koprivec je postala naj-
učiteljica razrednega pouka, nato se je
ičila še za študij pedagogike. Pritegnilo pa
e še marsikaj drugega, lutkarstvo na pri-
, Dragoceno izkušnjo ji je prineslo tudi
kovanje igralskega studia v Ljubljani, kjer
le učili igrati po metodi Stanislavskega:
z resničnimi občutki in čustvi, ne zimanje
, ampak notranje. »Učili smo se biti to, kar
snici smo,« pravi Zlatka. »Te izkušnje da-
s pridom uporabljam pri svojem delu in
1 v vsakdanjem življenju.« V učiteljskem
licu je bila pet let, vendar jo je, kot pravi,
elo precej utesnjevalo. Iz Ljubljane, kjer je
la 10 let, se je preselila v Velenje in se
oslila kot svetovalna delavka v šolstvu.
tj službi je ostala dve leti, nakar je pred
ni leti skupaj z možem odprla svoje podjet-
)ravzaprav center za izobraževanje in sve-
inje. Ona je prispevala pedagoško znanje,
•ačunalniško, oba skupaj pa življenjske iz-
Inje. Zlatka uči le tisto, kar res pozna in
ijanji preizkusi v lastnem življenju,
jeno delo je raznoliko, sega od različnih
braževalnih programov za odrasle (delavnic
ptarše, učitelje in vzgojitelje) do druženja
ido bolnimi ljudmi, ki se skušajo zdraviti
ujanjem duhovnih vrednot. Prav duhov-
je tista, ki nadgrajuje pedagoško znanje
e Jambrovič Koprivec. Duhovne vredno-
uša namreč prenašati v svet komunici-
a.
komunikacija je eno izmed najvažnejših
ajanj v življenju, ves čas nas spremlja.
lOmunikaciji se nikoli ničesar ne učimo,
oli nam dajo znanje o vsebini, kako neko
nje pridobiti ali posredovati, tega pa nas ne
ičijo. V glavnem komuniciramo tako, kot so
naučiU starši. V življenje prenašamo znane
rce iz socialnega okolja. Nadvse pomembno
da pričnemo pri sebi spoznavati, kako ko-
aiciramo. Iz izkušenj pri delu v šoli in do-
mj v zasebnem življenju vem, da sem mno-
rat imela težave ravno zaradi tega, ker
Bm znala komimicirati. Doživljala sem sti-'
otrok, staršev in učiteljev, ko so si hoteli
edati, kaj je narobe, pa niso vedeli, kako.
me je spodbudilo, da sem se pričela poglab-
iv to področje in iskati vse možne informa-
in znanja, ki bi mi razkrili skrivnost. Me-
I namreč, da je komunikacija mnogo več
izmenjavanje medsebojnih sporočil. Ko-
ttikacija je duševni proces. Komunikacija je
utek, da je nekdo res s teboj. Veš, da ne
oriš v prazno, in čutiš sogovornikov odziv,
da te res sliši.«
iitnerji
bnfliktnim odnosom bi se partnerja mar-
iaj lahko izognila in užila več miru drug
rugim - če bi znala razumeti sebe in drug
igega: »Kot partnerji se srečujemo in veze-
na osnovi romantične ljubezni, ki pa je
hodna oblika ljubezni. Povzroča zmedo,
se odzovemo na nekakšno mešanico občut-
' in potreb. Pričakujemo, da bo partner iz
f|antične ljubezni lahko zadovoljil potrebe,
lih imamo. Potem, ko nastopijo prvi prepiri,
in zlomi, ugotavljamo, da on sploh ne
Ipvoljuje tistega, kar bi mi radi. Verjamem,
je pogoj za dobro partnerstvo brezpogojna
"^zen, ne pa nekakšen poslovni dogovor (če
jaz to, pričakujem v povračilo to in
'*•..). Takole naj bi razmišljali: >Rada te
^ takega, kakršen si. Morda mi niso všeč
^tere stvari, ki jih počneš in jih jaz ne
'am. A kot človeka te ljubim in spo-
Jem.<
bistveno je, da lahko partnerja skleneta nek
*ovni dogovor. Oba morata dobro poznati
^ote drug drugega. Vsakdo ima namreč
^ote, prek katerih ne more. In če se o teh
''Inotah partnerja dogovorita, da jih bosta
* spoštovala, potem sta na dobri poti in
*o odnos nadgrajujeta ter ostale probleme
'^fize sproti razrešujeta.« A tudi za obvlado-
manjših težav je potrebna spretnost: »V
''fliktnih situacijah je najvažneje, da si is-
Najprej iskren do samega sebe. Pri tem,
l^flikta tako dolgo ne razrešimo ali da ga
^b ne razrešimo, nas ovirajo čustva. To pa
so skriti mehanizmi, pridobljeni vzorci. Ce si
prizadet, je pomembno, da izraziš in poveš
prav vse: kaj te je prizadelo, katere tvoje vred-
note so prizadete, kaj nameravaš v zvezi s tem
narediti. To niso grožnje, to je jasna komuni-
kacija. Jasen izraz tega, kar čutiš, misliš in
želiš.«
Otroci
Najbrž ni starša, ki bi dejal, da si ne želi
pristnega stika s svojim otrokom. Pa vendar
vemo, da so odnosi med njimi dostikrat hladni.
»Moja šestletna hči Petra je tisti človek, pri
katerem v vsakdanjem življenju opravljam iz-
pite. Ona je moja učiteljica. Pokaže mi, v ko-
likšni meri sem znanje, ki ga imam, resnično
ponotranjila. In kako lahko te principe o vzgo-
ji uresničujem,« pravi Zlatka Jambrovič Ko-
privec. »Otroku moramo pomagati, da se bo
razvil v to, kar je. Naloga staršev je, da mu
omogočimo materialno varnost. Predvsem pa
je naša naloga ljubezen. Brezpogojna ljubezen.
Ni prav, če usmerjamo pozornost ves čas
navzven. Tako se naučimo paziti, kaj delamo,
saj nas gledajo starši, pa sosedje in sodelavci.
>Kaj si bodo mislili o meni?< postane kmalu
ključno vprašanje našega življenja. Zelo zgo-
daj se naučimo delati to, kar je mami všeč, da
potem reče: >Pridna.< Drugače pa bi bila grda
punčka. Ta punčka pa ima neznansko veliko
željo, ki se skriva v srcu, in sprašuje: >Mama,
ali sem dovolj dobra, da me boš imela rada?
Mama, oče, dedi in babi me imajo radi. Radi
me imajo takrat, ko sem pridna. Ampak jaz
nisem ves čas pridna. Sem tudi zvedava, naga-
jiva, radovedna in kar razganja me od življe-
nja, a tega ne smem pokazati. Potem me morda
ne bodo tmeU več radi. Pripravljena sem storiti
vse, samo da bom vam všeč. Kajti najbolj na
svetu me je strah, da ne bom ljubljena.<
Kadar je kaj narobe, pograjamo tisto, kar je
otrok naredil narobe. Obenem pa mu vedno
damo vedeti, da ga imamo kljub temu radi. Da
ga ne bomo nikoli zapustili. Da bomo vedno
z njim. Skušamo pa mu pomagati, da bi pre-
brodil početje, ki ni dobro. A spet z jasno
komunikacijo in ne grožnjami. Jasno mu pove-
mo: >Če boš tako ravnal, verjamem, da se ti bo
zgodilo to in to.. .< Vedno pa moramo biti do
otrok iskreni. Ničesar ne skrivajmo. Tudi to
naj dojamejo, da so konflikti sestavni del živ-
ljenja.«
Šola
Velik del življenja namenimo izobraževanju.
Šola je vedno bolj zahtevna, tu in tam celo
strah in trepet. Spreminja se čas in z njim vred
vrednote. Morda jih bo kaj kmalu zaznala tudi
šola, v kateri naj bi učitelj s pravo komunika-
cijo ustvarjal ugodno klimo za podajanje uče-
nosti. »Znanje in znanost se tako hitro spremi-
njata, da lahko stvari, ki so bile še lani aktual-
ne, letos že odvržemo. Prav zato se mi zdi
pomembneje graditi človeka, njegove oseb-
nostne lastnosti. Spoznati moramo, kdo smo,
kako delujemo, kako se naj pogovarjamo, kako
naj rešujemo probleme in prevzemamo odgo-
vornost za življenje,« meni Zlatka Jambrovič
Koprivec.
Učitelj naj bi sčasoma prevzel drugačno na-
logo: »Učitelj je danes strokovno podkovan
v tem, kaj mora poučevati glede na stroko in
vsebine. Ni pa izobražen in osveščen v tem,
kako naj to počne. Verjamem, da je učitelj
hkrati terapevt. Vendar ne v smislu, da bo po
pouku sprejemal otroke in razreševal njihove
težave. On je tisti, ki vnese klimo v razred in
prevzame popolno odgovornost o poteku po-
uka. Odgovornost problematičnih in slabih
učencev je odgovornost učitelja in staršev. Za-
to menim, da je treba učitelja kot osebnost
pripraviti na pouk. Del tega skušam narediti
v svojih izobraževalnih programih, zbuditi
učiteljevo samozavest. Verjamem, da bi to, kar
počnem jaz z učitelji, morali početi učitelji
z učenci. Učiti se na igriv način, prek humorja,
z veliko pozitivnih spodbud, pohval, izrazov
naklonjenosti... Bolj bi se morali zavedati tu-
di telesa, zelo pomembnega instrumenta; tega,
da s svojimi gibi in prisotnostjo vnašamo v ra-
zred varnost in ljubezen. Tudi skozi nekatere
nezavedne mehanizme. Učitelj naj bi poznal
nekaj tehnik sproščanja, osnovne igralske veš-
čine, s katerimi naj bi vnašal v razred igrivost
in sproščeno vzdušje. Takrat, ko je kaj narobe,
naj bi se skušal osredotočiti na tisto, kar je
dobro. Mislim, da so to osnovni mehanizmi,
s katerimi bi bilo mogoče šolo normalizirati in
jo postaviti na bolj življenjsko raven.«
Poslovni svet
Poslovnemu svetu pripisujemo en sam motiv
- dobičkarstvo. Vendar Zlatka Jambrovič Ko-
privec, ki vodi predavanja tudi za poslovneže,
razmišlja drugače: »Sedanji čas močno obču-
tim kot čas sprememb, ki se dogajajo na vseh
nivojih. V politiki, ekonomiji, vzgoji... Nena-
zadnje tudi v poslovnem svetu, kamor želim
vnašati kakovost, kakršna je pozitivno mišlje-
nje - sklepanje poslov tako, da bosta pridobila
oba poslovna partnerja, ne le eden na račun
drugega. Avtoritarni vodje, tisti, ki delajo s si-
lo, niso več ne zaželeni ne uspešni. V poslov-
nem svetu lahko danes zaznamo klic po tim-
skem delu, po sodelovanju. Kajti znanje je na
vseh področjih doseglo take razsežnosti, po-
stalo je tako kompleksno, da kakega širokega
področja enostavno ne moreš več obvlado-
vati.«
Poslovnežem lahko tovrstna znanja, kakrš-
na jim posreduje prof. Koprivčeva, le koristijo:
»Ukvarjamo se z vprašanji o tem, kdo smo
ljudje, kakšni smo, kaj lahko posamezna pred-
nost nekega človeka doprinese k celotnemu
timu, kako prisluhniti drug drugemu, kako
čim bolj iskreno komunicirati z ljudmi. Isti
principi, kot veljajo v družini ali šoli, naj bi
oživljali tudi v poslovnem svetu. Vanj naj bi
vnašali občutke, kajti poslovneži so samo lju-
dje, takšni, kakršni smo mi. Potrebujejo znanje
o tem, kako komunicirati, kako sklepati posle
na pozitivnih vrednotah. Včasih je bil dober
posel izsekati pragozd, prodati les, vse v skla-
du z mišljenjem: >To ne gre na moj račun.<
Izkazalo se je, da je sekanje pragozdov priza-
delo celoten planet. In če hočemo spremeniti
dejanja, je treba najprej premakniti našo mi-
selnost. Ne moremo delovati na račun druge-
ga! Niti v poslu.«
Dva temelja In klepetava telo
»Za razumevanje ljudi obstajata dva teme-
lja,« pravi Zlatka Jambrovič Koprivec, »biti
moraš jasen, znati moraš poslušati. Če jasno
povem, kaj občutim, mislim in želim, če izra-
zim, kaj je zame pomembno, kaj bom naredila
in kaj delam, potem lahko pričakujem, da me
bo komunikacijski partner razumel. Če pa sem
na drugi strani, je pomembno, da res poslu-
šam. Takrat, ko mi nekaj govoriš, želim biti
z vsemi svojimi mislimi pri tebi. Medtem ko mi
ti govoriš, ne pripravljam odgovora in ne raz-
mišljam o tem, ali bom rekla kaj dovolj pamet-
nega in ustreznega, ampak poslušam z vsem
svojim bitjem. Če to res počnem, sogovornik to
občuti. V medsebojnih odnosih je treba ustva-
riti vzdušje zaupanja in podpore. Pri tem pa je
nadvse pomembno spoznanje iz nevrolingvi-
stičnega programiranja, ki pravi, da zavzema-
jo v komunikaciji največji delež, kar 93 odstot-
kov, barva in višina glasu ter fiziologija. Ver-
jamemo temu, kar slišimo, in temu, kar nam
nekdo sporoča s telesom.«
Na neverbalno komunikacijo pa ne moremo
vplivati: »V glavnem poteka na nezavednem
nivoju. Eno izmed temeljnih pravil telesne ko-
munikacije je, da telo komunicira vedno prvo
in nikoli ne laže. S telesnim izrazom povemo
po resnici. Z mikrogibi oči, nozdrvi, z izrazom
ustnih kotičkov, s temperaturo in barvo kože
ves čas oddajamo v prostor tisoče signalov. In
na nezavednem nivoju prebiramo tudi signale
drugih.« KSENIJA LEKIČ
Zadnla seja laške skupščine
»Sodimo med tiste redke
občinske skupščine, ki so ves
svoj mandat dobro delale, in
to brez prepirov ali stran-
karskih nesporazumov. Naj-
bolj pomembno je, da na
svoje delo v minulih štirih
letih in pol nismo ponosni le
mi, ampak so zadovoljni
predvsem občani.«
Tako nekako so se ocenili
poslanci laške skupščine, ki
so se konec minulega tedna
zbrali na zadnji skupni seji.
Do konca mandata jih sicer
čaka še ena seja, Id pa bo
bolj poslovilnega značaja.
Da bi bilo delo bodočega ob-
činskega sveta čim lažje in
da prehoda v drugačno orga-
niziranost laške občine ne bi
prehudo občutili, so poslanci
sprejeli nekaj sklepov. Ob-
činskim strokovnim službam
so naložili, naj novima vod-
stvoma laške in radeške ob-
čine pripravi navodila za
pripravo občinskega prora-
čuna za prihodnje leto. Po
zakonu o občinah namreč
o proračunu odloča župan.
Do izteka mandata bo moral
izvršni svet pripraviti tudi
informacijo o vseh zaposle-
nih v občinskih upravnih or-
ganih. Zaradi nove organizi-
ranosti bo marsikatera služ-
ba ukinjena, vendar bosta
tako občinska vlada kot
skupščina poskrbeli, da nih-
če od sedaj zaposlenih ne bi
imel težav pri prehodu na
drugo delovno mesto.
Bodočima občinskima sve-
toma je laška skupščina pu-
stila v popotnico še osnutke
nekaterih odlokov, ki že
upoštevajo delitev na dve
občini. Tako kot že prej člani
izvršnega sveta tudi poslanci
namreč niso hoteli dokončno
sprejeti odloka o gospodar-
skih javnih službah in spre-
meniti odlokov s področja
otroškega varstva in osnov-
nega šolstva. Odločili so se,
naj bodo predlagane spre-
membe le gradivo za obe bo-
doči občini, ki pa naj sami
odločita, kaj od predlagane-
ga bosta sprejeli in kaj ne.
Zaradi sprememb, ki jih bo
na sedanjo organiziranost
osnovnih šol prinesla nova
lokalna samouprava, imajo
pripombe tudi v nekaterih
krajevnih skupnostih. V Zi-
danem Mostu so, na primer,
proti temu, da bi šolski oko-
liš spreminjali kar med šol-
skim letom. Ravnatelji pa
predlagajo, naj osnovne šole
še ne postanejo samostojne,
saj nekatere, na primer rade-
ška, še nimajo strokovne
službe in želijo, da to plat
njihovega dela še naprej vo-
dijo v za to zadolženih ob-
činskih organih.
JI
Ekološko gibanje volivcem
Razglas, ki opominja In opozarja pretj volitvami
Pred lokalnimi volitvami
se je s posebnim razglasom
na volivce obrnilo tudi Slo-
vensko ekološko gibanje,
nadstrankarska organizaci-
ja, ki skuša kot oblika civil-
ne družbe vplivati na po-
membne odločitve v državi.
»Ne volite volov, volite tele-
ta«, je provokativen naslov
razglasa, ki skuša ljudi opo-
zoriti na to, da naj bodo pre-
vidni pri odločitvi, komu da-
ti svoj glas na volitvah. Pri
tem naj se predvsem vpraša-
jo, kaj so rodile obljube
o lepšem, boljšem in bolj
zdravem okolju.
Sami v volilni bitki ne so-
delujejo, saj pravijo, da ima-
jo obilo drugega dela. Voliv-
ce pa opozarjajo, da je pred-
volilni čas praznih prijazno-
sti in volilnih golažev, zato
naj ne nasedajo obljubam
o delu, službi, rednih in viš-
jih plačah, nižjih davkih in
cenah. Vsi, ki so bili ob
prejšnjih volitvah zeleni od
silnih obljub, so sedaj po nji-
hovem rdeči od sramu.
Slastni golaž in nam name-
njene besede so namreč kar
sami pojedli. Zato je treba
vse, ki sedaj spet sadijo roži-
ce, vprašati, kaj so doslej
storili za bolj zdravo in lepše
okolje. Namesto za stare vole
naj se ljudje odločijo raje za
mlada teleta, ki se še lahko
česa naučijo, zlasti, da so
mož beseda, poziva Sloven-
sko ekološko gibanje. Kateri
so eni in kateri drugi, pa
SE G ne pove, to očitno pre-
pušča volivcem, ki jih pozi-
va, naj storijo -kaj tudi za to,
da bo po tleh manj smeti, da
ne bo po nepotrebnem kap-
ljalo iz pip, da ne bodo kupo-
vali plastičnih vrečk in spre-
jev za boljši zrak.
TC
Št. 8 - 1. december 1994
Problem, ki postaja tudi naš
TrUe bolniki z aldsom s Celiskega območja, v Sloveniji Jih Je 37
Aids in družina je geslo letošnjega 1. decem-
bra - svetovnega dneva boja proti tej bolezni.
Letošnja osrednja republiška prireditev bo da-
nes, v četrtek, ob 10. uri v celjskem Narodnem
domu. Na okrogli mizi bodo številni slovenski
zdravstveni strokovnjaki govorili o aidsu
v svetu in pri nas, o vzgoji na tem področju,
povezavi z drogami, o testiranju in še čem.
Prireditev pripravlja celjski Zavod za zdrav-
stveno varstvo, ki je podrobnosti predstavil na
novinarski konferenci.
Letošnji svetovni dan boja proti aidsu je že
sedmi po vrsti od leta 1988, ko so se strokov-
njaki v svetu dogovorili, da potrebujejo boljšo
izmenjavo informacij o okužbi z virusom HIV
in o aidsu. Svetovna zdravstvena organizacija
tako vsako leto oblikuje enotno geslo za 1.
december in letošnje geslo Aids in družina
opozarja predvsem na to, da je družina osred-
nja pri vzgoji mladih, saj v njej dobijo prve
informacije. Ena od osnovnih metod prepreče-
vanja okužbe z virusom HIV in s tem tudi aidsa
pa je zlasti informiranost. Letošnje geslo želi
posebej opozoriti na družine, ki so prizadete
zaradi infekcije katerega od njenih članov.
Družine pa želi tudi motivirati, da postanejo
aktivnejše v boju proti tej bolezni in da se
v čim večjem številu vključujejo v preventivne
programe ter v nego okuženih in bolnih.
6 tisoč okuženih dnevno
Po mnenju Svetovne zdravstvene organiza-
cije je na svetu več kot 17 milijonov ljudi
okuženih z virusom HIV. Od teh naj bi jih že
več kot 3 milijone zbolelo za aidsom. Uradni
podatki pa govorijo o milijonu bolnikov.
Vsak dan se na novo okuži več kot 6 tisoč
ljudi. Strokovnjaki ugotavljajo, da bo do leta
2000 na svetu 30 do 40 milijonov okuženih
oziroma 10 do 15 milijonov obolelih. Velik
problem v tej pandemiji so osiroteli otroci, ki
izgubijo enega ali oba starša, do leta 2000 naj
bi jih bilo na svetu 5 milijonov. Vse več okužb
je med ženskami, kar pomeni, da je več tudi
otrok, ki se okužijo od matere med nosečnost-
jo, porodom ali z dojenjem. Doslej se je tako
okužilo že milijon otrok, ki običajno zbolijo in
umrejo že pred svojim petim letom.
V Evropi je registrircinih preko 10 tisoč pri-
merov aidsa, obolelih pa je po ocenah preko
150 tisoč, največ v Franciji, Italiji in Španiji.
V Sloveniji 37 bolnikov
v Sloveniji je bilo do konca letošnjega sep-
tembra prijavljenih 37 primerov aidsa, od tega
le 3 primeri pri ženskah. Največ od teh je iz
ljubljanske regije, trije bolniki pa so s Celjske-
ga. Pred dvema letoma so registrirali tudi prvi
primer aidsa pri otroku, ki še ni dopolnil prve-
ga leta starosti.
Največ bolnikov je pripadalo skupini mo-
ških homoseksualcev ali biseksualcev (20).
Dva bolnika sta navedla injiciranje ilegalnih
drog, dva sta iz Afrike, 5 oseb pa se je okužilo
preko heteroseksualnih spolnih stikov. Štirje
hemofiliki so se okužili še pred uvedbo obvez-
POGOVARJAJMO SE...
nega testiranja krvi pred letom 1986, en otrok
se je okužil od matere, za 3 bolnike pa je vir
okužbe neznan. Doslej je prijavljenih tudi 50
primerov infekcije s HIV virusom brez razvite-
ga obolenja aidsa.
Pogovarjajmo se...
Na Celjskem so se ob svetovnem dnevu boja
proti aidsu lotili še dodatnih aktivnosti, name-
njenih predvsem mladim in njihovemu osveš-
čanju. Na to naj bi opozarjale tudi rdeče pent-
Prostovoljno in anonimno testiranje glede
okužbe z virusom HIV je mogoče na Zavodu za
zdravstveno varstvo Celje, Ipavčeva 18, telefon
37-112.
Ije, simbol boja proti aidsu, ki so jih razdelili
zdravstvenim ustanovam in šolam. Rdeča
pentlja je svetovni simbol boja proti aidsu,
simbol varnejše spolnosti in solidarnosti do
okuženih.
Mladim bo posebej dobrodošla brošura Po-
govarjajmo se... AIDS, ki na razumljiv način
predstavlja bolezen, povzročitelja, poti preno-
sa, možnosti zaščite in obete za prihodnost. Na
šolah bodo pripravili učne delavnice, v kinod-
voranah bodo pred vsako predstavo vrteli vi-
deospot o aidsu.
Na Zavodu za zdravstveno varstvo so no-
vembra razpisali literarni natečaj za učence
višjih razredov osnovnih šol in dijake, ki naj bi
napisali prispevke z naslovom Ljubezen, aids,
prijateljstvo. Najboljše bodo nagradili in pri-
pravili literarni večer.
Prihodnje leto pa načrtujejo nastop skup
Pop design, ki se je lani začela aktivno vkl
čevati v preventivno dejavnost za prepreče
nje aidsa in tako mladi na nastopih iz
vzornikov slišijo informacije o nevarnostih,
jih prinašajo droge, in o tem, kaj lahko stor
da zmanjšajo možnost okužbe. Takšen na
osveščanja je med mladimi zelo uspešen, sa;
prav njihovi prvi spolni stiki lahko uso(
zato je pomembno, da jih dosežejo prave inf
macije.
T. CVI
Droge na Celjskem
Na področju regije 19 uradno zaznamovanih narkomanov na
trdih drogah - Prva komuna v Sloveniji tik pred odprtjem
v okviru delovanja LAS
- Lokalne akcijske skupine za
boj proti drogam - je bilo
prejšnjo sredo v dvorani Zava-
rovalnice Triglav predavanje
z naslovom Zasvojenost-izziv
in problem.
Dr. Alenka Kokalj iz Zavo-
da za zdravstveno varstvo
v Celju, vodja LAS, je najprej
predstavila trenutno znano
stanje v zvezi z drogami na
Celjskem. V zdravstvenih do-
movih naše regije, ki šteje oko-
li 300 tisoč prebivalcev, je tre-
nutno registriranih devetnajst
narkomanov, ki so »na hero-
inu«, v Celju ni specializirane
ambulante, ki bi se ukvarjala
le s problemi narkomanov; na-
potijo jih v antirabično ambu-
lanto na Zavodu za zdravstve-
no varstvo v Celju, kjer oprav-
ljajo tudi teste za aids. Sicer
pa se na Celjskem, je povedala
dr. Kokaljeva, z narkomani
nihče ne ukvarja organizirano,
v tej smeri se trudijo pred-
vsem dr. Vesna Novak iz bol-
nišnice v Vojniku, Center za
socialno delo Celje in nekateri
posamezniki po šolah.
Glavna dejavnost LAS naj
bi bila predvsem vzgajanje
vzgojiteljev in učiteljev, do
konca leta pa naj bi pripravili
tudi programe za starše. Še
nekaj podatkov organov pre-
gona: cena droge na Celjskem
(kjer je še posebej ugodno pod-
nebje za gojenje konoplje) je
relativno nizka, drog je tu do-
volj, prekupčevalcev tudi, naj-
večji problem pri preganjanju
trgovine z mamili pa je v tem,
da pri tem ni oškodovanca. In
kakšni so neuradni podatki
v zvezi z razširjenostjo droge
na Celjskem? Po mnenju uži-
valcev, je povedala dr. Koka-
ljeva, naj bi bilo v Celju okoli
sto narkomanov na trdih dro-
gah, v Velenju pa okoli šest-
deset.
Marija Kovačič iz celjske
Karitas, ki se ukvarja s pro-
blematiko zasvojenosti, pa je
predstavila delo italijanskega
cerkvenega dostojanstvenika
don Pierina, ki je pred tridese-
timi leti ustanovil terapevtsko
skupnost Srečanje. V Italiji se
v komunah skupnosti Srečanje
danes zdravi več kot tri tisoč
zasvojencev; na območju Itali-
je je že več kot stošestdeset
komun, v drugih državah po
svetu pa jih je okoli trid(
Komune don Pierina so zn
predvsem po uspešn
zdravljenja zasvojencev;
treh letih življenja v kom
osemdeset odstotkov zas
jencev ozdravi. V Italijani
komunah se trenutno zd
tudi trideset Slovencev;
za božič se je domov že \
prvi, ki je ozdravel. Sicer i
bil poseben gost na predi
nju Igor, ki je leto dni živ(
delal v eni od italijanskih
mim kot terapevt, sedaj pa
maga zasvojencem v Slove
Kot je povedala Kovačiči
se prva komuna za zdravlj(
odvisnikov sedaj končno o<
ra tudi pri nas; frančiškai
samostan iz Kapele pri I
Gorici je dal v ta namen
razpolago del samostana
pet hektarjev zemljišča. Po
sedah Kovačičeve je tudi z<
Pierinom vse dogovorj«
ravno tako pa že imajo vsa|
trebna dovoljenja za ustan«
tev oziroma odprtje prve
mime za zdravljenje narko«
nov pri nas, ki bo prvi č
v verigi načrtovanih komuB
Sloveniji.
NINA M. SEDI^
Št. 8 - 1. december 1994
soLm p^oom peed cmLMMi sodišči
7 CELJU v LETIH 1945 -1951     ^
Kot pripoveduje Milena Pšeničnik (por. Hohnjec), je
četova smrt njeno mater popolnoma strla. Ona sama pa je
lila na zahtevo skojevcev izključena iz celjske ginmazije.
)a bi se lahko vpisala na kakšno drugo celjsko srednjo šolo,
o ji svetovali, naj se prijavi v mladinsko delovno brigado in
trdim delom dokaže, da si zasluži zaupanje ljudske obla-
ti. Kot sama pravi, je to tudi storila, ker ji je to omogočilo,
la se je smela vpisati na celjsko srednjo ekonomsko šolo.
Razen celjskih trgovcev Rudolfa Stermeckega, Franca
l^obovičnika in Miloša Pšeničnika sta bila pred posebnim
Anatom Vrhovnega sodišča LRS v začetku leta 1946 obso-
jena še dva trgovca z območja okrožnega sodišča Celje. To
rta bila Alojz Germ in Drago Radej, lastnika trgovin
manufaktumim blagom v Trbovljah. Oba sta bila med
'ojno sodelavca OF, Alojz Germ pa je razen tega izgubil
^a, ki je padel v partizanih. Vendar to za oblast, ki se je
liotela polastiti njunih trgovin, ni bil nikakršen zadržek, da
■"i ju ne postavila pred sodišče kot špekulanta. Javni tožilec
^ okrožje Celje je začel kazenski postopek zoper njiju
^začetku januarja 1946. Enako kot celjski trgovci sta bila
f|idi Germ in Radej obtožena, da sta prikrivala blago v svo-
jih trgovinah, tako da ga določene stranke niso mogle
^piti. Kot glavna obremenilna priča je nastopil Anton
*tmiša, načelnik odseka za trgovino in preskrbo pri Okraj-
nem narodnem odboru Trbovlje. Javna obravnava je bila
^2.1.1946 v Ljubljani. Posebni sodni senat je sodil v enaki
^tavi kot na procesu proti celjskim trgovcem, v vlogi
:j*vnega tožilca pa je tokrat nastopil dr. Božo Kobe. Alojzu
l^nnu je sodišče izreklo kazen 20 let odvzema prostosti
'prisilnim delom in zaplembo vsega premoženja. Dragu
''adeju pa 10 let odvzema prostosti s prisilnim delom in
^^plembo celotnega premoženja. Radeju se je kot oteže-
^^Ina okoliščina štelo to, da je očitana kazniva dejanja
^enjal v kraju, »kjer rudarji z izredno požrtovalnostjo in
^^ezmejnim samozatajevanjem delajo na obnovitvenem
Wanu naših oblast, pri čemer so goli in bosi.« Za Draga
^adeja je mogoče ugotoviti, da je zaporno kazen s prisilnim
"elom prestajal v Zavodu za prisilno delo Teharje, in sicer
^ aretacije 29.12.1945 pa do 28.6.1946, ko je bil odpuš-
^n, ker mu je bilo prestajanje ostanka kazni z odločbo
^ezidija LS FLRJ oproščeno. 1.12.1956je okrožno sodišče
v Celju sprejelo sklep, da se dovoli rehabilitacija Draga
?^deja, s čimer so prenehale veljati vse posledice sodbe, ki
je bila izrečena.
Tudi Alojz Germ je bil pomiloščen in mu je bila kazen
odvzema prostosti s prisilnim delom znižana z 20 na 2 leti,
s sklepom okrožnega sodišča z dne 1. 2. 1958 pa je bila tudi
njemu izrečena sodna rehabilitacija.
Seveda žrtve procesov pred posebnim sodnim senatom
Vrhovnega sodišča LR Slovenije niso bili samo trgovci
s Celjskega. Med tistimi, ki so bili leta 1946 obsojeni pred
tem sodiščem, je vsekakor treba omeniti vrhniške trgovce
Ivana Malavašiča, njegovo mater Marijo in njegovo sestro
Mirni. Tudi v tem primeru se je namreč sodni proces končal
s smrtno obsodbo, ki je bila izrečena Ivanu Malavašiču.
Malavašiči so bili zaradi donmevne špekulacije - prikriva-
nja blaga - obsojeni kar trikrat. Prvič 2.10.1945, ko sta bila
Ivan Malavašič in njegova sestra Mirni pri okrajnem
sodišču v Ljubljani obsojena na 15.000 oziroma na 10.000
dinarjev denarne kazni ter na zaplembo premoženja, njuna
mati Marija pa je bila oproščena. Referent za trgovino in
preskrbo pri Okrajnem narodnem odboru Ljubljana Šinko-
vec je takoj po izrečeni sodbi poslal javnemu tožilcu uradni
dopis, v katerem ga je opozoril, »da to, če sta dva člana
Malavašičeve družine stopila v partizanske vrste, nikakor
ne more opravičiti ostalih kot lastnike trgovine in pose-
stva.« Na pritožbo javnega tožilca je ljubljansko okrožno
sodišče kot drugostopenjsko sodišče sodbo okrajnega
sodišča v Ljubljani razveljavilo. V ponovni obravnavi je
okrajno sodišče v Ljubljani razsodilo takole: Marija Mala-
vašič je bila obsojena na 75.000 dinarjev denarne kazni in
na izgubo političnih pravic za dobo enega leta, Ivan Mala-
vašič na 25.000 dinarjev denarne kazni in izgubo političnih
pravic za dobo treh let, Mirni Malavašič pa na pol leta
prisilnega dela brez odvzema prostosti in na odvzem poli-
tičnih pravic za eno leto. Vsem pa je sodišče kot stransko
kazen izreklo zaplembo vsega prikritega in neprijavljenega
blaga oziroma treh četrtin zalog, ki so jih imeli. Javni
tožilec Ogrin se s takšno sodbo ni strinjal in je primer
odstopil republiškemu javnemu tožilcu Jerneju Stantetu, ki
je zoper vse tri Malavašiče 3. 1. 1946 vložil obtožnico pri
Posebnem senatu Vrhovnega sodišča LRS. Še istega dne je
bila izvedena tudi javna razprava. Posebni senat je začel
zasedati ob 20.15 in javno obravnavo zaključil ob 23.15.
Tudi na tem procesu so bile zaslišane samo priče, ki so
obtožence obremenjevale. Sodišče je obsodilo Ivana Mala-
vašiča na smrt z ustrelitvijo, Marijo Malavašič na tri leta
prisilnega dela, Mimi Malavašič pa na 10 let prisilnega
dela. Vsem je bila izrečena še kazen odvzema državljanskih
pravic in zaplemba celotnega premoženja. Smrtna kazen
nad Ivanom Malavašičem je bila izvršena 12. 1. 1946.
Tudi revizija tega sodnega procesa, do katere je prišlo
leta 1992, je pokazala, da je bil v celoti zrežiran in da je na
njem prišlo do številnih kršitev procesnega prava. Vsi trije
obsojenci so bili v ponovljenem sodnem postopku oproščeni
in s tem rehabilitirani.
Med pomembnejšimi celjskimi trgovci, ki so bili obsojeni
v tem prvem valu sodnih procesov proti trgovcem na Celj-
skem, je bil tudi Anton Mislej. Bil je lastnik večjega trgov-
skega podjetja z manufaktumim blagom v Celju in tovarne
leonskega nakita- in bleščic AMI na Sp. Hudinji. Tudi on je
bil obtožen, da ni prijavil vseh zalog blaga v svoji trgovini
z manufaktumim blagom in da je le-tega odtegoval od
prodaje kupcem ter tako hotel izkoristiti izredne razmere
za kovanje dobička. Razen tega je bil obtožen, da je pod
pretvezo, da nima surovin, preprečil obratovanje svojega
podjetja AMI. Proces proti njemu je bil februarja 1946 pred
senatom okrožnega sodišča v Celju, ki mu je predsedoval
dr. Ivan Šketa. Javna obravnava je bila 23. 2. 1946. Mislej je
bil obsojen na tri leta odvzema prostosti s prisilnim delom,
na izgubo političnih pravic za dobo treh let in na zaplembo
celotnega premoženja. Dr. Ivan Šketa je v obrazložitvi
sodbe zapisal, da »je obtoženca šteti med tiste škodljivce, ki
namenoma s svojim delovanjem ali pa iz hude malomarno-
sti škodujejo ljudstvu in državnemu gospodarstvu in ki
v času ljudskega trpljenja in stiske hočejo kopičiti premo-
ženje in delati dobičke, kakor je to bila njih navada pred
vojno.« Anton Mislej je bil eden zadnjih trgovcev, ki je bili
obsojen pred celjskim okrožnim sodiščem. Odslej se je soje-
nje trgovcem skoraj brez izjeme vršilo samo pred okrajnimi
sodišči. Ugotoviti je mogoče, da v letih 1946-1947 niti ni
bilo veliko sojenj trgovcem. Pred okrajnim sodiščem v Celju
je bilo v teh letih obsojenih samo pet trgovcev oziroma
trgovk, in sicer: Mila Cank iz Škofje vasi, Hedvika Šumer iz
Celja, Nina Lenart iz Celja in Martin Guček iz Škamic pri
Dob ju. Milo Cank je sodišče obsodilo na 6 mesecev prisil-
nega dela brez odvzema prostosti, na 10.000 dinarjev
dename kazni in na odvzem dovoljenja za opravljanje
trgovske obrti. Ostali trije trgovci pa so bili obsojeni le na
manjše denarne kazni v višini od 100 do 2.500 dinarjev.
Do novega vala sodnih procesov zoper trgovce je na
Celjskem prišlo leta 1948, kar pa je bilo, kot smo že navedli,
posledica še bolj poostrene politike oblasti do zasebnega
sektorja. Med okrajnimi sodišči na območju celjskega
okrožnega sodišča je bilo daleč največ sodnih procesov
proti trgovcem pred okrajnim sodiščem v Celju. Poročilo
o delu tega sodišča v prvem polletju 1948 ugotavlja, da je
v tem času obravnavalo 412 kaznivih dejanj, od tega jih je
11 odstotkov odpadlo na kazniva dejanja po Zakonu o zati-
ranju nedovoljene trgovine, nedovoljene špekulacije in
gospodarske sabotaže. V okviru teh 11 odstotkov jih je
nekaj manj kot polovico odpadlo na nedovoljeno trgovino.
št. 8 - 1. december 1994
K
Aktualna politična prigodnica
Po premieri Kranjčeve kometlije Detektiv Megla
Prejšnji petek so v celjskem Sloven-
skem ljudskem gledališču pripravili pre-
miere komedije Jožeta Kranjca
(1904-1966) Detektiv Megla (napisane
leta 1934, krstno pa uprizorjene v sezoni
1938/39 na Ptuju). Z uprizoritvijo niso
obudili le enega od doslej prezrtih dram-
skih besedil manj znanih avtorjev iz ob-
dobja socialnega realizma, ampak so
z njegovo odrsko oživitvijo postavili pred
naš sedanjik tudi dovolj zbrušeno sati-
rično ogledalo. Pokazalo se je, da deluje
v času razgretih predvolilnih političnih
strasti in reforme lokalne samouprave
Kranjčeva komedija, ki ne skriva svojih
gogoljevskih, cankarjanskih in nušičev-
skih družbenokritičnih korenin, nena-
vadno sveže in aktualno.
Režiser Franci Križaj je postavil ko-
medijsko dogajanje med dvoje slovesnih
pesmi. Z jugoslovansko himno Hej Slo-
vani je dogajanje uvedel, z Ipavčevo pe-
smijo Slovenec sem, ki so jo večglasno in
dovolj ubrano odpeli po finalnem kome-
dijskem preobratu z novo politično iz-
kušnjo presvetljeni protagonisti (ozaljša-
ni s kokardami v narodnih bai^vah), pa je
igro učinkovito zaključil. S tem satirič-
nim okvirjem je igro povezal s prelom-
nim družbenim dogodkom v zavesti so-
dobnega gledalca: z osamosvojitvijo Slo-
venije.
Polkrožno prizorišče scenografke in
kostumografke Janje Korun je s prevlado
sive barve (z dodatki rdečih vertikal in
črnega pohištva) in s poudarjeno stiliza-
cijo oblik poudarjalo vsečasnost in funk-
cionalizem ambienta, z njim pa tudi odr-
skih protagonistov, ki jih je Komnova
odela v burleskno barvita (praviloma ka-
rirasta in raznobarvna), a večinoma meš-
čansko krojena (časovno nekoliko pati-
nirana) oblačila. Omizju občinskih od-
bornikov (a tudi njihovih gostov), ki se
sestajajo kar pri županu Andrejcu doma
(in s tem neposredno dokazujejo popolno
prepletenost zasebnega in javnega), daje
izbrana likovna podoba njihove zuna-
njosti ljudsko burkaški značaj in jih
s tem zadržuje v varni razdalji od sodob-
nega gledalca.
Satirično jedro komedije so ostro stili-
zirane karikature lokalnih oblastnikov,
ki se s svojim pohlepom (a tudi strahom
pred višjimi organi oblasti) z vso svojo
moralno izprijenostjo razgalijo pred nez-
nancem (političnim preganjancem Jerne-
jem), a dokažejo tudi svojo brezmejno
politično prilagodljivost in trdoživost ob
prelomni spremembi v državnem vrhu.
Tako je župan Andreje Mira Podjeda po-
doba premetenega lokalnega oblastnika,
ki se zaveda, da v politiki ni zavezništva
brez plačila in da si je potrebno pravo-
časno pripraviti možnost umika (oziro-
ma preskoka na nasprotni politični
breg). Ob tem je tudi patriarhalni oče, ki
želi lastniško uporabiti svojo hčer Tinko
za zakon z vdovcem Petračem, da bi si
z novo sorodstveno vezjo še dodatno za-
varoval svojo oblast. Enako premeten, le
za spoznanje manj uspešen, zato pa toli-
ko bolj nezaupljiv in nevoščljiv županu,
je odbornik Cepon v temperamentni in
rezki upodobitvi Janeza Bermeža. Zastr-
to spletkarskemu odborniku in zalezo-
valsko neprijetnemu nesojenemu ženinu
županove hčere Petraču je dal smešno in
zoprno podobo Drago Kastelic. Bolj za-
držanemu odborniku Cukalu, ki nikoli
ne rine v ospredje, a tudi ničesar ne za-
mudi, pa Bruno Baranovič.
Karikaturo ostarelega policijskega
špiclja, ki naj bi s prijetjem političnega
preganjanca v zakotnem Sobačevem
okronal svojo (večinoma uspešno) kari-
ero državnega uslužbenca - detektiva
Meglo - je ostro izrisal Peter Boštjančič.
Čezmerno ambiciozno in nasilno spod-
bujevalko njegovih interesov in dejanj pa
v vlogi Eleonore živahno upodobila Ani-
ca Kumer.
Simpatično smešno mešanico mladost-
niško naivnega ljubimca in družbenega
upornika je v vlogi Jerneja izoblikoval
Renato Jenček, njegovo naivno hrepene-
čo nevesto Tinko pa Nataša Zupančič
Konc. Bučno podobo učitelja Hlačarja je
dodal Bojan Umek, nemo vlogo Urha pa
Brane Pilko.
SLAVKO PEZDIR
Jubilej Darinke Pavietič
Znana celjska kulturna
delavka in akademska sli-
karka Darinka Pavletič-Lo-
renčak bo koncem decembra
praznovala lep življenjski
jubilej, 70 letnico življenja in
skoraj 40 letnico likovnega
razstavljanja. Jubilejno, šti-
rideseto samostojno razsta-
vo, je imela prejšnji mesec
v Laškem dvorcu v Laškem,
danes, 1. decembra, pa bo
otvoritev razstave akvarelov
in olj z motivi krajine in rož
v Vodnikovi domačiji
v Ljubljani. Razstava bo od-
prta do 3. januarja.
Ob samostojnih razstavah
— največ jih je bilo v Laškem
— je Darinka Pavletič-Loren-
čak sodelovala tudi na šte-
vilnih skupnih razstavah ter
likovnih kolonijah. Mirko
Juteršek je kot popotnico ob
novi razstavi jubilantke Da-
rinke Pavietič med drugim
zapisal: »Med slikarje, ki so
z vztrajno likovno dejav-
nostjo le uspeli v okviru kon-
vencionalne slikarske kon-
kurenčnosti opozoriti nase,
pa je bila nedvomno tudi sli-
karka Darinka Pavletič-Lo-
renčak. Predvsem zato, ker
se je bolj kot z ilustriran jem
vtisnila v podobo sodobne
slovenske likovne zavesti
s svojim posebej vsebinsko
samosvoje naglašenim sli-
karstvom.«
T. VRABL
Pesmi iz srca
v ponedeljek zvečer je peš-
čica Celjanov v dvorani Na-
rodnega doma prisluhnila od-
ličnima angleškima pevcema
in glasbenikoma Shirlie Roden
in Johnu Christianu. Poslušal-
cem sta ponudila uro in pol
glasbe, ki sprošča, pomirja in
mnogi verjamejo, da včasih ce-
lo zdravi. Na koncertu, ki ga je
organiziral Milan Cepin iz
projektne pisarne Celje-zdra-
vo mesto, se je v vlogi preva-
jalke zelo dobro znašla Velenj-
čanka Zlatka Jambrovič Ko-
privec.
KL
Trije novi zvezki Lirike
Založba Mladinska knjiga
že nekaj let izdaja poezijo
priznanih in uglednih tujih
avtorjev v zbirki Lirika. Vanjo
vključiti najpomembnejše pis-
ce s tega področja od časov
starega veka, do današnjih
dni. Dela v zbirki običajno
predstavljajo izbor njihovih
najznačilnejših pesnitev in
vsaka knjiga je dopolnjena še
s prispevki naših strokovnja-
kov z obširnejšo spremno be-
sedilo s prikazom njihove živ-
Ijenske poti ter analizo njihove
ustvarjalnosti.
Do sedaj je izšlo v zbirki
skupno z omenjenimi tremi
novostmi   skupno   enainose-
demdeset knjižic. Največji
rimski epski pesnik Publij
Vergilij Maro velja za enega
pomembnejših klasikov sve-
tovne poezije. V knjigi so zbra-
ne njegove pesnitve Katalep-
ton, Priapejske pesmi, njegov
prvenec Bukolika, ki zajema
deset lirskih pastirskih pesmi,
v katerih opisuje idilične raz-
mere tedanjega časa. Povzetki
iz štirih knjig pesmi didaktič-
ne pesnitve Georgika pa so
predvsem hvalnica preproste-
mu kmečkemu življenju in
rimski državi. Tudi s temi deli
je Vergilij močno vplival na
evropsko literaturo, zlasti na
renesančne   in   klasicistične
epe.
Pesnik Adam Mickewicz je
eden najpomembnejših polj-
skih pesnikov in vodilni pred-
stavnik romantične smeri
v prejšnjem stoletju. V sloven-
ski jezik je bil večkrat preva-
jan, zato ga mnogi bralci že
poznajo. Tokratni izbor njego-
vih tridesetih pesmi, ki jih je
prevedel Lojze Krakar pred-
stavljajo značilen izsek iz nje-
govega opusa. V zbirko so
vključene pesmi z različno
motiviko, predvsem gi-e za do-
moljubno, ljubezensko in
osebnoizpovedno liriko.
Izdali so tudi poezijo W. H.
Audena, enega od večjih imen
modeme poezije. Angleški
pesnik je v svojih delih pogo-
sto opisoval stisko modernega
človeka, ki je izgubljen, utes-
njen in zapuščen. V njegovi li-
teraturi je opazen naslon na
psihoanalitična in marksistič-
na teoretska izhodišča pa tudi
na eksistencialno filozofijo ter
krščanstvo.
BORIS GORUPIČ
IVIotivi iz legend
v Likovnem salonu so vče-
raj zaprli razstavo Jožeta Ci-
uhe, na kateri so bila pred-
stavljena njegova slikarska
dela iz cikla »Legenda o Celj-
skih in ljudske pesmi«.
Kot vsak narod z dolgo kul-
turno tradicijo, imamo tudi na
Slovenskem veliko število mi-
tov in legendarnih oseb, ki so
na svojevrsten način povezani
s časom, v katerem so živeli, in
bolj ko se odmikamo od njiho-
vega obdobja, bolj postajajo
oviti v tančico skrivnostnega.
Eni od njih so tudi plemiči, ki
so v srednjem veku vladali na-
šim krajem in jih poznamo pod
imenom grofje, oz. knezi Celj-
ski. Spr\'a svobodni plemiči
Žovneški so v 14. stoletju po-
dedovali Celje, v naslednjih
sto letih pa so deloma z voja-
škimi akcijami, predvsem pa
z rodbinskimi zvezami ter
s spretnimi diplomatskimi po-
tezami uspeli svoj vpliv razši-
riti na podonavske in balkan-
ske dežele. Plemiška rodbina,
ki je dala najmočnejši pečat in
pomen Celju kot srednjeveške-
mu središču je izumrla leta
1456, ko je bil edini potomec
Ulrik II. umorjen.
Za slikarstvo Jožeta Ciuhe,
ki se danes uvršča v krog naj-
pomembnejših domačih likov-
nih ustvarjalcev, je značilno
ustvarjanje različnih temat-
skih ciklov, ki jim lahko sledi-
mo že več desetletij. V novej-
šem, ki je bil postavljen v Li-
kovnem salonu, je priks
svoje videnje posameznih t
dovinskih osebnosti ter li
omenjene celjske družine. I
gova slikarska poetika je
dena z izrazitim individ
nim slogom, v katerem so
vidni elementi emotivnega
spresionizma in fantazijsl
nadrealizma. Subjekti so'
v splet usodnih življenjskil
kov, ki jih vodijo po svoj*
človek s svojo majhnostjo •!
le malo možnosti, da p(A
v ta dogajanja. Tudi liki na
novih slikah niso dioiga''
plemiči,     sicer     dekorii^
z ustreznimi razkošnimi 3'
buti,  hkrati  izpričujejo
tragiko svoje eksistence
slutnjo bližnjega  nesreči''
konca. Sicer pa bodo om^'
na Ciuhova dela natisnjena
di na koledarju, ki ga bo i*
Cetis.
BORIS GORtJ'
Jasne poteze
Džemala Djokoviča
v Galeriji Mozaik bodo ju-
tri, v petek 2. decembra ob 18.
uri, odprli razstavo del aka-
demskega slikarja Džemala
Djokoviča-Djokota, ki se
kljub velikemu številu del le
redko odloča za razstavljanje.
Umetnik se največkrat odlo-
ča za pastel in akvarel, uspeš-
no pa se ukvarja tudi z grafič-
nim oblikovanjem. V začetku
so ga pritegnili bolj konceptu-
alistični vidiki, barve in plo-
skovno-prostorske analize li-
kovnega polja. Pozneje se je
začel vračati v bolj tradici-
onalne okvire, se loteval moti-
vov in kolorita, kakršni so bli-
zu večine ljudi, z lahko pre-
poznavno motiviko, predvsem
krajinskimi vedutami, pejsaži.
prijetnimi za oko. Sedaj se
skoraj v celoti posveča kraji-
narstvoj z nekakšnim ruralnim
navdihom, pogosto se pojav-
ljajo značilne kmečke stavbe,
pri katerih omeji gostobesed-
nost in jih zariše z jasnimi po-
tezami. Pri srcu so mu zlasti
topla razpoloženja jesenskih
barv, barvne celote preverje-
nih razmerij in hitro razpoz-
navne pripovednosti. Likovna
trdnost in prijetna dojemlji-
vost sta konstanti, ki se vleče-
ta skozi njegovo likovno upo-
dabljanje.
Razstavo del Džemala Djo-
koviča-Djokota bo jutri odpr-
la Marlen Premšak, v kultur-
nem programu pa bo sodeloval
Gimnazijski trio. US
ZAPISOVANJA
Poslanstvo iVietodal
Trobca
Harry Cartnzyk, triintride-
setletni delavec iz jeklarne
v Springfieldu, Pennsvlvania,
seje peljal s svojim starim rde-
čim buickom, letnik 1965, od
Las Vegasa proti Santa Monici
v Kaliforniji in nič hudega slu-
teč prepeval neko osladno me-
lodijo, ki se mu je že ves dan
»vrtela« po glavi. Vse od ta-
krat, ko je zjutr^ po opravlje-
ni mali potrebi privil radio, na
katerega je bil še posebej po-
nosen, si je prepeval neko ne-
definirano pesem. In menda je
ravno takrat, ko je prišel do
takorekoč himničnega refrena,
iz še nepojasnjenih razlogov
zavil s ceste. Naravnost v mor-
je. Na srečo je bilo tam morje
globoko manj kot meter in
ostal je živ.
Takšno pripoved je pred
dnevi priobčil lokalni list iz
Santa Monice (SM Weekly),
časopis, oziroma tednik, mi je
poslal slovenski pisatelj, ki
v Los Angelesu študira scena-
ristiko, kot najboljši odgovor
na moje pismo, ki sem mu ga
poslal po pred tremi meseci
nabavljeni elektronski pošti.
Seveda ne bi bil to jaz, če se ne
bi malce pohvalil. V pismu,
skratka, sem mu poslal še nik-
jer objavljen komentar ob izi-
du Menašejevega Bibliograf-
skega leksikona. Sicer pa, ko-
ga to sploh briga? Pa vendar.
V komentarju sem se namreč
pritoževal nad subjektivnim
podajanjem zgodovinskih dej-
stev, nad prikrojevanjem res-
nice, ki vsaj v leksikon ne sodi.
Ne rečem, da bi šlo za Who is
who berilo ali za kakšen in-
deks kot dodatek h knjigi (pa
še ta bi morala biti kvečjemu
kakšna zbirka anekdot, kakrš-
ne dokument nadčasovnega in
nadprostorskega takšnega po-
četja žal ne prenese. Vnesti
v leksikofgrafsko enoto poc
tek, da je bil Tito diktator,
nezaslišano, še posebej, če
avtor Tita poznal zgolj J
predsednika neke države,
pa kot človeka. In še: izposti
Ijati Metoda Trobca v sveU
nem leksikonu, pri tem pa}
zabiti na Jacka Razparača,
»šlamparija«, ki leksikonu
vnaprej prisoja določene t
kete. In Markova pošiljka, »J
sangeleškemu« prijatelju
namreč ime Marko, je le odi
vor na moje razmišljanje. Ct
že časopisi privoščijo subji
tivne zgodbe, zakaj si jih ta
ne bi tudi Menaše. In pika.
še res je. Medtem, ko smo vi
kodnevno bombardirani s to
ko in toliko bodisi resnični
bodisi neresničnimi zgodbai
se spuščamo kot stekli psi n
no v Menašeja, ki mu lahke
stisnemo roko ob tako gsi
škem delu, kakršno je sesti
Ijanje svetovnega bibliogii
skega leksikona. Ko nam ča
pisi priobčujejo subjekti\
zgodbe, pa smo povsem ti
Kar pa Menašeja sevedal
opravičuje. Leksikon je ko
no leksikon in ne gre, da b
šli ob njem zabavljanje .
nastopajočimi. Vsi po vrst
si nastop v njem zaslužili. Ti
Metod Trobec. Ubiti in zaž§
toliko žensk, kot jih je on, m
sezadnje ni tako preprosto, J
se to na prvi pogled morda l
Št. 8 - 1. december 1994
11
Večer
z umetnikom
Decembra bo v Plesnem
forumu prav živahno, saj
bodo ob petkih ponovno
pripravljali sedaj že tradi-
cionalne Večere z... Gostje
bodo znani umetniki, glas-
beniki, prijatelji in znanci,
>pa tak način pa bi radi
stopnjevali predpraznično
vzdušje.
Tako bo že jutri, v petek,
2. decembra, ob 21. v dvo-
rani Plesnega foruma na
Stanetovi 17a samostojni
koncert mladega igralca,
glasbenika in pesnika Ju-
reta Ivanušiča, znanega kot
Jermana iz uspešnega mu-
sicala Jermanovo seme.
Ivanušič se poleg igre po-
sveča tudi glasbi, saj je od-
ličen šansonjer in pesnik.
Odkril ga je znani igralec
Rade Šerbedžija in ga po-
vabil k sodelovanju.
S skupnim programom sta
pričela serijo koncertov po
Sloveniji, gostovala pa sta
tudi v Londonu in na festi-
valu v Verbieru v Švici
z znano igralko Vanesso
Redgrave. V Celju se bo
umetnik predstavil s samo-
stojnim nastopom, pouda-
rek pa bo na najnovejših
šansonih.
Prihodnji petek, 9. de-
cembra, bodo v Plesnem
forumu pripravili Večer
s celjskimi glasbeniki, 23.
decembra pa Večer s skupi-
no Šukar. Hkrati v Ples-
nem forumu pripravljajo še
predstavo za najmlajše
Škrat Sanjavec, ki jo bodo
premierno uprizorili 18.
decembra v Kulturnem do-
mu Tmovlje.
GSE
V Laškem so
iirepevaii
I Minuli petek je bila v kul-
(tumem centru Laško že 21.
revija pevskih zborov laške
občine. V bogatem programu
narodnih in lunetnih pesmi
se je občinstvu predstavilo
sest moških pevskih zborov
iz Laziš, Rimskih Toplic, Se-
draža, Jagnjenice in Laške-
, nastopili pa so še ženski
pevski zbor Društva upoko-
jencev, mešani zbor iz Brez
Sin vokalni sestav Odmev iz
Laškega.
Revijo sta pripravila laška
Zveza kulturnih organizacij
in Kulturni center Laško.
JI
l^redstavitev Ceijskega zbornika
Pred tednom so v Osrednji knjižnici v Celju predstavili letošnji Celjski zbornik, ki je tudi
Ipkrat vsebinsko bogat in zanimiv, saj se loteva najrazličnejših tem, povezanih s celjsko prete-
klostjo in sedanjostjo. Prispevki pa so tudi širše slovensko in evropsko naravnani, kar pomeni, da
^bomik uresničuje cilj o preseganju ozke lokalnosti. Predstavitve, ki sta jo vodila glavni urednik
•^^nko Germadnik in odgovorni urednik Branko Goropevšek, so se med drugim udeležili tudi dr.
'\eliks Bister, vodja ljubljanske izpostave avstrijskega Inštituta za zgodovino vzhodne in jugov-
^odne Evrope ter znana zgodovinarja profesor dr. Vasilij Melik in dr. Franc Rozman.
TC, Foto: SHERPA
Žalska Katja Silvana
Planinska roža znova navdušuje
Leto 1937 velja za rojstno
leto operete Planinska roža,
njen rojstni kraj pa planinska
koča na Lisci. Med ljudmi
izredno priljubljeno delo Ra-
dovana €k>bca so v Žalcu
uspešno predstavili leta 1982
ob 800-letnici Žalca, sicer pa
so Planinsko rožo od leta 1962
do letos v središču Savinjske
doline uprizorili že dvaintri-
desetkrat.
Ponovna uprizoritev po
dvanajstih letih bo število
predstav nedvomno bistveno
povečala, saj zanimanje za le-
tošnjo Planinsko rožo zlepa ne
pojenja. Pohvalnih besed so
deležni prav vsi nastopajoči,
še zlasti pa Andreja Zakonj-
šek, v opereti filmska igralka
Katja Silvana. Na pogovor je
prišla ob dogovorjeni uri. Ob
njej se je stiskala simpatična
svetlolasa deklica, prava mala
lepotička Veronika. Andrejina
nečakinja, ki bi najraje na vsa-
ki predstavi sedela v prvi vrsti
in poslušala svojo teto, kako
prepeva v opereti Planinska
roža.
Ljubezen do glasbe je druži-
ni očitno v krvi. Andrejin oče
je bil glasbeno dobro razgle-
dan, rad je igral harmoniko.
Lep glas je Andreja menda po-
dedovala po svoji mami. In po
stopinjah svojih staršev stopa-
ta oba otroka, poleg Andreje
še njen brat Bojan, ki rad sede
za klavir, že vrsto let igra
v Celjskem godalnem orke-
stru, v tokratni Planinski roži
pa je nepogrešljiv za kontra-
basom. Mnogim Žalčanom je
Andreja Zakonjšek ostala
v spominu s številnih šolskih
prireditev, ki skorajda niso
minile brez njenih nastopov,
burnega aplavza pa je deležna
tudi danes po vsaki uprizoritvi
operete Planinska roža. Znani
in včasih neusmiljeni strokov-
ni kritiki so ob premieri zapi-
sali, da si opereta zasluži na-
stop na profesionalnem odru.
Za Žalčani je preko 10 pred-
stav, a zanimanje ne pojenja.
Andreja Zakonjšek je v Pla-
ninski roži nastopila že pred
več kot desetimi leti, ko so jo
kot osnovnošolko in dobro
pevko povabili k sodelovanju
v študentskem pevskem zboru.
Takrat je Andreja skupaj
z drugimi prepevala na odru
žalske kinodvorane. V desetih
letih se je marsikaj spremeni-
lo. Andreja je končala osnovno
šolo in nižjo srednjo glasbeno
šolo, zatem obiskovala celjsko
gimnazijo in se v tretjem letni-
ku vpisala še na srednjo glas-
beno šolo v Mariboru, smer šo-
lo petje pri profesorici Bredi
Janko. Nekaj časa je sicer
oklevala med glasbo in tujimi
jeziki, a se je tehnica na koncu
vendarle prevesila na glasbeno
stran. Študij je potem nadalje-
vala na mariborski pedagoški
fakulteti, obenem pa si nabira
dodatnih znanj še na glasbeni
akademiji v Gradcu, smer solo
petje. Tudi v prihodnje, pravi
Andreja, bi rada predvsem
prepevala, najraje bi nastopa-
la kot koncertna ali operna
pevka, poučevala bi kasneje.
I*rvi samostojni koncert samo-
spevov in arij je imela Andreja
Zakonjšek maja letos v Celju,
prepevala je na humanitarnem
koncertu v Žalcu in na takšnih
koncertih je vedno pripravlje-
na sodelovati, verjetno bo
gostja tudi na novoletnem
koncertu Celjskega godalnega
orkestra. Ssima zase pravi, da
ima najraje klasiko, zelo rada
prepeva tudi pesmi iz operet.
Občasno obiskuje mezzoso-
pranistko v mariborski operi
Dragico Kovačič ali kot sama
pravi: »Stalno se je treba učiti,
si nabirati novih znanj, treba
je slišati več mnenj rn stališč,«
pravi ta mlada in kot pravijo
poznavalci obetavna pevka.
m
Foto: TONE TAVČAR
150 Zlatih let
visok jubilej zlatarske tratllclje
Včeraj so v prostorih Muzeja
novejše zgodovine v Celju od-
prli razstavo 150 let zlatarske
tradicije mesta ob Savinji, ki
sta jo pripravila Zlatarna Ce-
lje in Muzej novejše zgodo-
vine.
Mednarodno podjetje Zla-
tarne Celje praznuje letos 150
let poslovanja in je eden naj-
večjih proizvajalcev nakita
v Evropi. Korenine zlatarstva
v Celju segajo že v 15. stoletje.
Zato je prav, da se ob tem vi-
sokem in častitljivem jubileju
spomnimo na vlogo celjskih
zlatarjev, ki jo opravljajo na
področju oblikovanja.
Celjski zlatarji so vedno go-
jili svoj oblikovalski slog, ki je
bil zaznamovan z izvirnostjo
in eleganco. Plemenita kovina
je v oblikovalskih zamislih
celjskih zlatarskih mojstrov
vedno znova doživljala ime-
nitne preobrazbe.
Izdelovanje nakita je vedno
pomenilo obvladovanje zah-
tevne tehnike in tehnologije
ter spremljanje oblikovalskih
trendov. Nakit, ki je v svojem
bistvu sestavina osebnosti, ki
ga nosi, prvi izdelovalci so ga
razumeli tudi kot simbole bo-
žanstev in mu pripisovali
zdravilne učinke, je tudi glas-
nik čisto posebne estetike, ki
se odraža v svojem okolju.
Celjski zlatarski mojstri so
znaU v tem času izoblikovati
kombinacijo individualnega
pristopa k posameznim po-
drobnostim pri reševanju
ključnih oblikovalskih dilem,
hkrati pa so razvili tudi neke
vrste univerzalno doktrino, ki
zadovoljuje specifične okuse,
recimo ameriškega trga.
Pred leti je nastalo tudi za-
nimivo sodelovanje med Zla-
tarno Celje in oblikovalcem
Oskarjem Kogojem, ki je po
imenu imenitnega starorim-
skega novca Aiu-eliana zasno-
val kolekcijo nakita za celotno
človeško telo.
Celjski zlatarji svoje znanje
preverjajo tudi na javnih raz-
stavah. Prvo razstavo sloven-
skega nakita in kovanega sre-
bra so pripravUi v svoji tedaj
novi stavbi na Kersnikovi ulici
leta 1968. Sledile so številne,
zdaj že tradicionalne zlatarske
razstave v sodelovanju s Po-
krajinskim muzejem v Celju.
Tudi ta oblika komvmiciranja
z javnostjo je predstavljala in
še predstavlja širjenje kultiu-e
nakita med ljudini. Ta pojem
je nmogo širši in presega zgolj
estetski in vrednostni vidik iz-
delkov iz zlata, srebra in dru-
gih plemenitih kovin. 150 let
zlatarske tradicije Celja ned-
vounmo potrjuje evropsko
razsežnost mesta ob Savinji.
DRAGO MEDVED
PRIREDITVE
LEDALIŠČE
V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bo danes ob 12. uri,
zaključena'predstava Lažnivi Kljukec, režiserke Eke Vogelnik,
ob 19.30 pa bo predstava Detektiv megla, režiserja Francija
Križaja, posvečena lokalnim volitvam, za abonma četrtek in
izven. Isto predstavo bodo jutri ob 10. uri, uprizorili tudi za
abonma Srednje rudarske šole Velenje in ob 17. uri, za abonma
Gimnazije II Celje. V okviru predstav Oderpododrom pa si
lahko jutri ob 20.30, ogledate Prikrito opolzkost vsakdanjo tudi
vsi, ki imate abonma Oderpododrom I. V soboto ob 17. uri, bodo
za abonma sobota popoldan in izven, uprizorili Bobne v noči,
režiserja Mileta Koruna. V nedeljo ob 19. uri pa si lahko
v okviru predstav Oderpododrom ogledate avtorsko predstavo
Zijaha Sokoloviča z naslovom Igralec je... igralec je... igralec.
V ponedeljek ob 19.30, pa bodo člani SLG gostovali v Žalcu
s predstavo J. Kranjca Detektiv megla.
V Domu kulture v Velenju bo v sredo ob 17. uri, za mladinski
abonma. Zvone Šeruga opisoval svoja potovanja skozi Afriko,
Somalijo, Kambodžo in Bosno.
OMCERTI
V Kulturnem centru Laško bo v soboto, 3. decembra ob 19. uri,
premiema uprizoritev operete dr. Jerka Geržinčiča Miklavž
prihaja, ki jo bodo uprizorili otroci Osnovne šole Primoža Tru-
barja Laško in cerkveni mešani pevski zbor Gloria. Ponovitvi
bosta v nedeljo ob 16. in v ponedeljek ob 19. uri.
V dvorani Plesnega foruma v Celju bo jutri, v petek ob 21. uri,
samostojni koncert mladega igralca, glasbenika in pesnika
Jureta Ivanušiča.
A.ZSTAVE
V prostorih Muzeja novejše zgodovine v Celju je odprta razstava
150 let zlatarske tradicije mesta ob Savinji.
V Razstavnem salonu Zdravilišča Rogaška Slatina si lahko do 9.
decembra ogledate razstavo fotografij Vinka Skaleta.
V prostorih Razvojnega centra v Celju bo do 16. decembra na
ogled razstava del dr. Rajka Livia, člana likovne sekcije
Februar iz Celja.
V knjižnici Gimnazije center Celje je na ogled razstava del
akademske sUkarke Darinke Pavletič-Lorenčak.
V hotelu Dobrna bo do 17. decembra na ogled razstava likovnih
del Vide Pfeiffer.
V knjižnici v Šentjurju je na ogled razstava likovnih del Alek-
sandre-Sandre Vrhovec iz Ljubljane.
V n. nadstropju Osrednje knjižnice v Celju bo do konca januarja
na ogled razstava Spomini še živijo. V otroškem oddelku raz-
stavlja originalne risbe iz serije Zdologica LUijana Praprotnik-
Zupančič, v študijskem oddelku pa si lahko ogledate razstavo
z naslovom Raziskovalni duh Celja v okviru projekta Celje- ^
zdravo mesto. 1
I     M    O
Union od 1. do 7.12. ob 16., 17.45, 19.30 in 21.15 ameriški film
Levji kralj ; Mali Union od 1. do 7.12. ob 20. uri ameriški film
Ethan frome; Metropol od 1. do 7.12. ob 16., 18.30 in 21. viri
ameriški film Resnične laži; Dom od 1. do 7. 12. ob 18. uri
ameriški film Vojaške igre, ob 20.15 pa ameriški film Telo kot
dokaz.
Kino Dobrna 4.12. ob 17. uri ameriški film Nebo in zemlja.
Kino Žalec 2.12. in 3.12. ob 20. uri ter 4.12. ob 18. in 20.15 uri
ameriški film Klient.
T A. L O
V knjižnici v Velenju bo drevi ob 19.uri, osmi družinski večeri
s pesnikom Tonetom Pavčkom in njegovo hčerko Sašo Pavček, I
gledališko igralko. Pogovor bo vodil Ivo Stropnik. i
V knjižnici v Šentjurju bo drevi ob 18. uri, predstavitev pesniške;
zbirke Rafka Vodeba z naslovom In vse bo luč. Zbirko bo;
predstavila dr. Manca Košir.
Št. 8 - 1. december 1994
13
Ko se natakarici
prikaže Amerika
Aniia Uršič z LJubečne Je letošnja Naj natakarica Slovenije - Največja želja
— prosta nedelja — Lanska natakarica Slovenije, Irena Zdolšek, Je laskavi naslov
dobro Izkoristila — a še premalo
»Po štajerskih cestah je fu-
rati fajn, so goste gostilne pa
tud' kelnerce so fajn...« V sta-
ri spevni pesmici bo kar nekaj
resnice, sicer se natakarice iz
našega območja v vsesplošni
slovenski akciji za naj nataka-
rico ne bi odrezale tako dobro,
kot kažejo rezultati finalne
prireditve. Lani je bil ta laska-
vi naslov podeljen Ireni Zdol-
šek iz Šentjurja, letos v Vele-
nju Aniti Uršič z Ljubečne.
»Organizatorje sem spraše-
vala, kdo >zaboga< me je prija-
vil na to tekmovanje in odgo-
vor je bil, da je v Ljubljano
prišlo kar nekaj predlogov na-
ših gostov, ki so želeli, da bi se
tudi sama pojavila med števil-
nimi sodelujočimi. Zato sem
vse skupaj vzela za šalo, takš-
no je bilo tudi polfinalno tek-
movanje, malce zabavno in ne-
resno. Takrat med prvimi tre-
mi nisem bila, vendar je stro-
kovna komisija naknadno od-
ločila, da si zaslužim nastop
v finalu. V Velenju pa je bilo
drugače, saj je bilo strokovnih
točk, ki se navezujejo na naše
delo, več. Med drugim smo
morali pripraviti pogrinjek, ki
mislim, da mi je prinesel naj-
več točk. Navezoval se je na-
mreč na kraj od koder sem do-
ma, na Ljubečno, ki ima boga-
to tradicijo >cigonc<. Resnici na
ljubo je bila ideja mojega šefa
Jožeta iz picerije Limbo, ki je
predlagal, da mora biti pogri-
njek takšen, kot ga ne bo imel
nihče. Ročno smo dali izdelati
glinaste krožnike, pribor, va-
ze, tudi jedilni list je bil iz žga-
ne gline, hi na njem spet speci-
alitete, ki se navezujejo na
kraj: farflčna juha (močniko-
va), pečena raca (na Ljubečni
na močvirnatem terenu jih je
bilo veliko) nadevana z jabol-
ki, svinjsko pleče iz krušne pe-
či (takšne so po Ljubečni tudi
uporabljale gospodinje), sku-
tini štruklji, motovileč z jaj-
cem, kompot iz suhega sadja,
izbrano vino...
Tisti večer nisem vedela, kaj
se je dogajalo z mano, morda
sem se naslova Naj natakarice
zavedla šele čez dva dni, ko
sem se peljala na registracijo
Petice, avtomobila, ki sem ga
prejela za nagrado,« pripove-
duje svojo zgodbo, o kateri si
nikoli niti ni upala sanjati
Anita Uršič.
Natalcarica po sili
razmer
Anita je po poklicu metalur-
ški tehnik in ker po zaključ-
nem šolanju ni bilo službe, se
je prijavila na »borzo« kjer je
bila pripravljena poprijeti za
vsako delo.
»Tudi za snažilko, če bo tre-
ba,« sem rekla. »Kot mati sa-
mohranilka je bilo potrebno
Ani^a Uršič, letošnja Naj natakarica
zaslužiti >svoj< denar in kaj
kmalu sem se razveselila po-
nudbe iz pizzerije Limbo. Delo
z ljudmi se mi je zdelo nadvse
zanimivo, razgibano, bolj kot
tisto, ki sem ga spoznala na
praksi za strojem v Žični ali
Železarni Štore.«
»Menda morajo dobre >kel-
nar'ce< pustiti moškim še kaj
več kot lep pogled?«
»Poznam tudi takšne, ven-
dar sem sama drugačna. Gosta
je treba vzgojiti, ga s prijazno
in kulturno besedo ter dobro
postrežbo zadovoljiti. Veliko
imamo stalnih gostov, s kate-
rimi se zelo dobro razumemo
in verjamem, da se vračajo za-
radi tega, ker se pri nas zbira
dobra družba.«
»Vaš lokal je bil tudi tarča
bombašev, ki so lokal razstre-
lili. Te je bilo potem kaj strah
delati v gostišču?«
»Niti najmanj. Vedela sem,
da nisem nikogar užalila ali
mu naredila kaj hudega. Sto-
rilce sem poznala in takoj po
napadu je >ta glavni< prišel
k meni in me čudno spraševal,
če sem se morda jaz komu za-
merila. No, kasneje se je izka-
zalo, da je šlo za izsiljevanje.
To so bili težki trenutki, ki se
nam še zdaj poznajo na pro-
metu. Gostov je bilo vsaj sprva
izredno malo.«
»Se je življenje kaj spreme-
nilo v teh dneh, ko so se našli
znanje, sreča in trud. Še vedno
misliš, da je poklic natakarice
lep?«
»V teh dneh mi je res lepo.
Čestitke prihajajo od vsepov-
sod, več je gostov. V bistvu pa
se ni kaj dosti spremenilo, saj
sem že čez dan po osvojitvi na-
slova stopila na realna tla, saj
v našem poklicu ni počitka,
spanja na lovorikah. Vsak dan
delam osem ur, popoldanska
smena se nemalokrat zavleče
do polnoči ali druge ure zju-
traj. Nimam proste sobote in
ne nedelje. Prosti dan je težko
dobiti in lani sem izkoristila le
osem dni dopusta za morje. Že
pred tekmovanjem mi je šef
v šoli dejal, da ne bi slučajno
dobila naslov najbolj simpa-
tične natakarice, ki je za na-
grado prejela potovanje na
Kanarske otoke, saj je težko
z dopustom. Kaj vem, včasih
razmišljam, da bi vendarle za
strojem bilo lepše.«
»In koliko zasluži Naj nata-
karica Slovenije?«
»Sedemdeset tisočakov. Do-
datkov za podaljšano delo ni!«
»Želje?«
»Želim, da bi se z gosti razu-
mela kot do sedaj. Da bi se
morda razširili in skušali
spraviti v življenje našo idejo
o gostinski ponudbi, kakršno
smo skupaj z ostalimi člani
našega    malega    kolektiva.
predstavili na finalni priredi-
tvi za izbor Natakarice leta
1994.
Kalco Je vnovčlia
naziv Natalcarica
leta Irena Zdolšek
»Slabo. No ja... Kolesje se
je vendarle začelo hitreje su-
kati potem, ko sem lani posta-
la prva natakarica Slovenije.
Ampak dalo bi se še več,« pra-
vi mlada Šentjurčanka, ki je
v nekaj stavkih povedala svojo
zgodbo o uspehu.
»Moja nagrada je bila poto-
vanje v Ameriko, kjer sem res-
nično uživala, kot še nikoli
v življenju. Si morate misliti,
da me je prišel potem iz daljne
države pogledat receptor hote-
la, v katerem smo stanovali,
kje dela Naj natakarica Irena
Zdolšek. V Lipi je bilo to, pa
ne samo receptor - skupine av-
tobusov so se ustavljale pred
našim lokalom, kjer je visel
transparent, da jim bom jaz
postregla. Promet se je občut-
no izboljšal, direktor pa mi je
takrat izplačal enkratno na-
grado 1000 DEM. Vabili so me
vsepovsod in na nekatera va-
bila sem se tudi odzvala. Tako
sem kot gostja stregla v Po-
stojni in v Ljubljani in ljudje
so masovno prihajali >pasti
firbce<, kdo da je Naj nataka-
rica. Saj mi ni bilo potrebno
veliko delati, samo da sem bila
Irena Zdolšek, lanska Naj na takarica
tam. In odlično sem zaslužila.
Ponudila se mi je priložnost,
da dobim v najem nov oprem-
ljen lokal in v Lipi so razumeli
moje nadaljnje korake. Ubo-
gemu receptorju iz Amerike,
ki sem ga morala žal odsloviti,
ne da bi ga peljala na večerjo
ali mu pokazala košček Slove-
nije, ker sem imela delovne
obveznosti, sem že pisala naj
me obišče v bistroju Tik-Tak,
kjer sem sedaj sama svoja >še-
fica.«
»Kakšna naj bi bila po vi
šem mnenju dobra natakari«
in kaj svetujete vaši nasledni
na prestolu Naj natakarice?^
»Dobra natakarica naj bi 1
la prijazna, urejena, inte
gentna, dobra mama. Nasl
Naj natakarice lahko veli
prinese, vendar je treba b
pri tem odločen in hiter. Sp
mladi se namreč začenja n
izbor in takrat se ne gleda v
nazaj — iščejo novo najboljše
EDI MASNI
Št. 8 - 1. december 1994
^3
b komunalnih taksah
v skladu s slovenskim zako-
poin iz leta 1965, ki so ga poz-
neje večkrat dopolnili, in po
določilih statuta šmarske ob-
čin«' je potrebno za javne
igralne avtomate, reklame, lo-
čen«' izložbe, uporabo pločni-
jia in drugih javnih površin za
poslovno dejavnost plačevati
:omunalne takse. Te so prora-
unski prihodek lokalne skup-
losti in se uporabljajo za fi-
lanciranje krajevnih pro-
ramov.
Prečiščeno besedilo občin-
kega odloka, ki ureja področ-
e komunalnih taks, je pretekli
eden sprejela šmarska vlada,
la vrsti pa so še poslanci ob-
■inske skupščine. Odlok bodo
namreč uporabljali tudi v no-
vih občinah, saj bodo tovrstne
takse prihodek njihovega pro-
računa.
Višina takse je ocenjena
v točkah. Za elektronski igral-
ni avtomat znaša 2000 točk, za
biljard 800, za stenske avto-
mate, namizne igre, marjance
in podobne igre pa po 500
točk. Za balinišča in kegljišča
takse ni treba plačati, prav ta-
ko ne za igrala v društvenih
prostorih. Za reklamne napise,
objave ter oglase je predvide-
na posebna letna taksa, odvis-
na od njihove velikosti, za vi-
trine zunaj poslovne stavbe pa
600 točk. Prav tako je treba
plačati takso za začasno upo-
rabo prostora za kiosk, za cir-
kus ter parkirišča, pa tudi za
uporabljanje pločnika pred
poslovnim prostorom in za
uporabo trgov za javne prire-
ditve.
Vrednost točke naj bi znaša-
la - če se bodo strinjali še
v šmarski skupščini - 2 tolarja,
v prihodnje pa jo bodo določa-
li občinski sveti novih občin.
Nastanek taksne obveznosti
bo treba prijaviti v 15 dneh,
nadzor pa bo opravljala davč-
na uprava. Denarna kazen za
prekršek pravne osebe znaša
najmanj 100 tisoč tolarjev, za
njeno odgovorno osebo pa od
30 tisoč naprej.
BJ
Red na pokopališčih
v dosedanji šmarski občini
e 21 pokopališč, v občinskem
zvršnem svetu pa so začeli po-
stopek za podrobno ureditev
pokopališkega reda ter po-
p-ebnih svečanosti. V poseb-
nem, prečiščenem besedilu od-
loka, ki ga mora sprejeti še ob-
činska skupščina, so navedene
številne podrobnosti glede po-
kopa, grobov in njihove ureje-
nosti.
Pogrebi bodo potekali
[V skladu s krajevnim običa-
jem, pred pogrebom pa naj bi
pokojniki ležali v mrliških ve-
žicah, piše v predlogu odloka.
To je obvezno za mesto Roga-
i^a Slatina, za druge kraje pa
velja praviloma. Za urejenost
pokopališča skrbi upravljalec,
ki določa tudi pokopališki red,
vodi kataster, oddaja grobove
v najem, določa čas pokopa,
vodi evidenco... Na pokopa-
liščih šmarske občine naj bi
bili po odloku dovoljeni kla-
sični, vrstni in žarni grobovi,
prostor za anonimni pokop,
skupno grobišče ter tudi za
raztrositev pepela.
Globina posameznega kla-
sičnega groba je najmanj 1,80
metra. Širina enojnega groba
je lahko do 1 meter, dvojnega
do 2 metra, dolžina pa do 2,3
metra. Poti med grobovi mora-
jo biti široke najmanj pol me-
tra, spomeniki pa smejo biti
visoki največ meter in pol. Po-
noven pokop v isti grob je mo-
goč šele po desetih letih.
Z najemniki grobov sklepa
upravljalec pokopališča na-
jemne pogodbe, in to za čas
najmanj desetih let. Cenik za
različne storitve ter pristojbi-
ne je v pristojnosti upravi j al-
ca, ki pa mora poskrbeti za
odlagališča odpadkov, poti, za
vodo za zalivanje, osvetlitev
ter ozvočenje. Najemniki pa
morajo grobove vzdrževati.
V predlogu omenjenega od-
loka so za različne kršitve
pravnih oseb ter občanov
predvidene dename kazni. BJ
V velikem pričakovanju
y šmarski okolici sta slavila zlatoporočenca Bosnar
Pretekli petek je bilo na
Belem pri Šmarju vznemir-
ljivo. Marija in Albin Bos-
nar, njuni sorodniki ter sose-
di so nestrpno pričakovali
[velik, zlat dogodek. Nasled-
nji dan, v soboto, sta namreč
Bosnar jeva po petdesetih le-
itih znova stopila pred oltar.
Ko smo zlatoporočenca
obiskali, smo na mizi že opa-
zili prve šopke, na steni pa
veliko stensko uro, darilo
njunih sosedov. Beseda je
najprej stekla o pripravah na
zlato poroko. Pričakovala
sta približno sedemdeset
svatov, med njimi številne
sorodnike, vse od Ljubljane
do Zagreba. Iz Hrvaškega
Zagorja so napovedali celo,
[da bo prišla zlatoporočenki-
|na mama, zdaj že 90-letna
ženica. Dogovorili so se, da
se bodo po slovesnosti pred
oltarjem odpravili na turi-
stično kmetijo na Tinsko,
kjer bodo jubilej počastili ob
Veseli glasbi.
Petkovo jesensko sonce je
zlatilo dom na Belem, kjer
zakonca Bosnar živita že šti-
riindvajset let. Izvirata iz
bkolice Vine Gore, iz krajev
^eronike Deseniške, onkraj
Botle. Mlada Zagorca sta
pam stanovala pol ure peš
narazen, kar pa za srce ni
nobena ovira. Potem sta se
Vzela, nevesta pri dvajsetih.
ženin pri petindvajsetih. Saj
je bilo lepo slavje, pravega
veselja pa zaradi vojne ni bi-
lo. Ženin Albin je bil brez
matere in očeta, bilo je
splošno pomanjkanje. To se
je po drugi svetovni vojni
nadaljevalo, ni bilo ne blaga
ne denarja. Njuno edino bo-
gastvo so bili štirje otroci, za
katere sta lepo skrbela. Po-
tem se je Albin zaposlil
v Ljubljani, kjer je preživel
kar dve desetletji. Delal je
kot tesar, na gradbišču, žena
pa je skrbela za kmečko go-
spodinistvo.
Bosnarjeva sta dandanaš-
nji pogosto v Ljubljani. Tam
živita njuna otroka, Branka
ter Polde, zato se veliko obi-
skujejo. Nekdanji Ljubljan-
čan Albin opaža, da se pre-
stolnica zadnjih štirinajst
let, odkar se je za stalno vr-
nil na Belo, sicer ni veliko
spremenila. Zdaj sta seveda
najraje na Belem, v idilični
šmarski okolici. »Sosedi so
dobri, nič nama ne manjka,«
ne skrivata zadovoljstva. Na
domači kmetiji je ostal sin
Martin, hči Jelka pa je tudi
blizu, na Konuškem. »Naj-
več nama pomeni, da so naji-
ni otroci dobri, na pravi poti,
pošteni ljudje.«
Dolgčas jima seveda ni.
Zlatoporočenka kuha za šte-
vilno družino, saj so sin Mar-
tin, snaha Elizabeta ter vnu-
ka Andrej in Matjaž zdoma,
v službi. Zlatoporočenec pa
še vedno rad naredi kakšen
lesen izdelek. In povsod je
polno rož, ki so ena od veli-
kih ljubezni Marije Bosnar.
BRANE JERANKO
Še dve icrvodajalsici alcciji
v Lašicem
Pri Območni organizaciji Rdečega križa Laško se že
pripravljajo na izvedbo še zadnjih dveh letošnjih krvoda-
jalskih akcij.
Tako bosta krvodajalski akciji v četrtek, 8. in v četrtek,
22. decembra od 7. do 12. ure v Zdravilišču Laško za
celjsko bolnišnico. Vsak krvodajalec se bo sam odločil,
kateri datum mu bolj ustreza.
Organizatorji pričakujejo, da se bo tudi letošnje akcije
udeležilo precejšnje število krvodajalcev. Vse zveste krvo-
dajalce in ostale občane vljudno vabijo, da se akcije udele-
žite. V. M.
TONE VELIKONJA,
zdravnik
kandidat za župana
OBČINE LAŠKO
Rojen 9. marca 1939 v Laškem. Stanuje v Laškem, Aškerčev trg 4a.
Zdravnik v Zdravstvenem domu Laško.
Bil je dijak gimnazije Celje, kjer je 1957. leta maturiral. Na Medicinski
fakulteti v Ljubljani je diplomiral pri štiriindvajsetih letih. Po odsluženju
vojaškega roka in po opravljenem pripravniškem stažu se je zaposlil
v Zdravilišču Laško.
Službeno pot je nadaljeval v Zdravstvenem domu Laško, kjer dela od
1966. leta naprej. V tem obdobju je bil tri leta upravnik zdravstvene
postaje in devet let direktor Zdravstvenega doma.
Kot zdravnik je dobro spoznal okolje, ljudi, njihovo življenje in utrip.
Z odkrivanjem življenja mesta in okolice je dograjeval svojo življenjsko
izkušnjo. S svojim strokovnim in osebnostnim odnosom si je zagotavljal
zaupanje ljudi.
Kot direktor Zdravstvenega doma je, v omejenih materialnih in kadrovskih
razmerah, zagotavljal osnovno zdravstveno dejavnost. V tem obdobju je
bil zgrajen tudi nov zdravstveni dom.-^Ljudje cenijo njegovo strokovnost,
doslednost in nepristranskost. Poleg poklicnih kvalitet so pri njem pri-
sotne tudi človeške kvalitete.
Kot župan bi podpiral učinkovito občinsko samoupravo in upravo. Občina
mora postati gospodarsko uspešna in turistično privlačna. K temu bo
pripomogla tudi komunalna urejenost. Spodbujal bo sodoben razvoj
družbenih dejavnosti in omogočal realizacijo programov krajevnih skup-
nosti.
Ne želi spreminjati življenja ljudi, želi pa k temu življenju prispevati nove
vsebine in nove kvalitete.
Zaradi širine pogledov je naš kandidat in
predlagamo, da volite zanj!
Opravičilo
v našem oglasu v prejšnji št. NT smo namesto pravega kandidata za svetnika
občine Laško g.Bojana KOŠAKA (Volilna enota št.1), napačno zapisali ime in
priimek g.Iztoka LIČNA.
Obema se opravičujemo.
Št. 8 - 1. december 1994
francoski jezik v osnovne šole
Slovenski profesotJI, so dobri, trdi France de Carlo s Irancoskega veleposlaništva v Uubljanl
Minuli teden je bila na obisku v nekaj slo-
venskih gimnazijah France de Carlo, kulturni
ataše francoskega veleposlaništva v Ljubljani.
Ujeli smo jo med obiskom na gimnaziji v Celju
in jo povprašali o njenih dolžnostih in nalogah,
skratka, o njeni misiji v Sloveniji.
Kako bi primerjali francosko in slovensko
gimnazijo?
»Na splošno ni velike razlike. Eden izmed
ciljev mojega obiska v slovenskih gimnazijah
je ravno ta, da ugotovim, kakšne so možnosti
sodelovanja med francoskimi in slovenskimi
ginmazijami.«
Obiskali pa ste že nekaj slovenskih gimnazij.
Kakšni so prvi vtisi?
»Doslej sem obiskala ghnnazije v Ljubljani,
Mariboru, Tolminu, Kopru in nenazadnje tudi
v Celju, moji vtisi pa so - kar tiče znanja fran-
coskega jezika - odlični. Ugotovila sem, da
imajo vaši profesorji zelo visok nivo znanja,
rezultati tega pa so prav gotovo vidni pri dija-
kih. Bila sem zelo presenečena, saj dijaki kljub
zelo majhnemu številu ur francoskega jezika
na teden (3 ure tedensko) dosegajo zavidljivo
raven znanja. Obiskala sem prve, druge, tretje
in četrte - zaključne letnike in ugotovila, da že
v prvih letnikih uspevajo zelo dobro izgovarja-
ti francoske besede. Profesorji dajejo veliko
poudarka besednjaku oziroma spoznavanju
novih besed, slovnici in fonetiki. Čeprav so
Francijo doslej obiskali le redki izmed dijakov,
vseeno zelo dobro poznajo tudi francosko civi-
lizacijo, kulturo in zgodovino. Sama bi rada
ustvarila ravno to raven sodelovanja med slo-
venskimi in francoskimi gimnazijami, ker to
sodelovanje pomeni tudi izmenjavo dijakov.«
Kako pa komentirate tezo, da lahko franco-
ski jezik uči le profesor, ki je Francoz — nekate-
re institucije jo namreč vneto zagovarjajo, ve-
ljala pa naj bi tudi za vse ostale jezike? So
slovenski profesorji dobri?
»Preden sem prišla v Slovenijo, sem za fran-
cosko Ministrstvo za šolstvo in izobraževanje
naredila zelo pomembno anketo, ker obstaja
tendenca, da je ob domačem profesorju npr.
francoskega jezika prisoten tudi Francoz. Re-
zultati ankete so bili zelo dobri, tako da se mi
je zdelo, da mora biti profesor res Francoz.
Zatem sem v Sloveniji ustanovila biro za sode-
lovanje v Ljubljani in doslej sem sodelovala
tudi pri tako pomembnih projektih, kot sta
matura in poučevanje francoščine na višješol-
skem nivoju. Ker sem trenutno sama v Slove-
niji na tem področju in ker zaenkrat še ni
mogoče, da bi v Slovenijo prišlo še več lektor-
jev, sem raziskovala, kaj vse bi še bilo treba
storiti in kakšne so možnosti za to. Morda je
Slovenija izjema, ne vem, vendar sem odkrila,
da so profesorji na vseh stopnjah izobraževa-
nja (od osnovnih do višjih šol) osebnosti, ki
imajo izredne izkušnje in ki govorijo izredno
dobro francosko. Za nekatere bi človek celo
pomislil, da so res PYancozi! Ob takem številu
kvalitetnih profesorjev sem ugotovila, da bi
lahko formirala ekipo, ki bi lahko opravila
kvalitetno delo, ki ga zaenkrat Francozi fizič-
no še ne zmoremo.«
Kakšni pa so vtisi s celjske gimnazije?
»Profesor Slavko Deržek je eden izmed pro-
fesorjev, ki sem jih takoj opazila. In takšni
profesorji, kot je on, so že doslej ustvarili ne
samo jezikovno, ampak tudi kulturno kvalite-
to v poučevanju francoskega jezika, četudi
francoski profesor ni bil prisoten. Tudi ravna-
telji gimnazij želijo odpirati francoske razre-
de, za to se tudi jaz zavzemam. Vesela sem, da
si bodo v bodoče dijaki na maturi lahko izbrali
tudi francoski jezik kot izbirni maturitetni
predmet. To je zame že nekakšna majhna zma-
ga, saj je na začetku kazalo slabše. Upam, da
bodo dijaki izbirali tudi francoščino kot izbir-
ni predmet na maturi. Popolnoma se strinjam
z ravnateljem celjske gimnazije prof. Jožetom
Zupančičem, ki mi je v razgovoru rekel, da je
treba storiti vse, da se francoščina uvede tudi
v osnovne šole.«
Tudi vi zagovarjate to?
»Absolutno! Prvi uradni razgovori s sloven-
skim Ministrstvom za šolstvo so se pričeli že
lani. Na eni izmed ljubljanskih osnovnih šol so
na primer že uvedli poučevanje francoskega
jezika - to je na šoli, kjer obstaja tudi t.i.
francoska šola (za otroke, katerih materin je-
zik je francoski). Med profesorji so bili prvo
leto samo prostovoljci, letos pa smo že usposo-
bili slovensko profesorico, ki je odšla na
braževanje v Francijo in je tudi bivša dijalj
prof. Slavka Deržka (prof. Daša Škapin iz
Ija). Ona je tudi prva v tej ekipi, o kateri
malo prej že govorila; izobraževala bo oj
profesorje, ki bodo poučevali francoski j
na osnovnih šolah. Predvidevamo, da b<
v prvi fazi uvedli francoski jezik na deset
novnih šol po vsej Sloveniji.«
Kako pa je z izobraževanjem oziroma ij
polnjevanjem slovenskih profesorjev v Fi
ciji?
»To je tudi eden izmed naših večjih pro
tov. Slovenski predavatelji francoščine, k
v Pariz pošilja francoska vlada, bodo pouo
li francoščino ne samo na Filozofski fakul
ampak tudi na ostalih, tehniških fakulte
Podoben način sodelovanja že obstaja na
fakultetah v Ljubljani, isto pa bomo poski
ustvariti še na Univerzi v Mariboru. Na k(
bi rada povedala, da bo potrebno veliko d(
na vseh nivojih izobraževanja. S tem b
nudili vso možno pomoč slovenskim profe
jem, ki so absolutno sposobni in strok(
usposobljeni, saj so oni tisto bogastvo v SI
niji, ki ostane. Lektor pride in gre. Mi se b
trudili in spodbujali poučevanje francosl
jezika.«
V Celje ste prišli še iz enega razloga!?
»Res je. Francosko Ministrstvo za šolstv
izobraževanje vsako leto podeljuje najvišje
žavno odlikovanje ljudem, ki so prispevali
delež k širjenju poučevanja francoskega j
ka. Lani sem ravno jaz svoj predlog za
odlikovanje povedala francoskemu minis
za šolstvo, vlada pa je predlog tudi potre
Tako bo letos to odlikovanje, ki se imei
>ChevaUer dans Tordre des Palmes Acade
ques< prejel profesor Slavko Deržek, ki poi
je francoski jezik na gimnaziji v Celju. iy
naloga je, da ga o tem obvestim, odlikovi
sem tudi že prinesla v Slovenijo. Uradno gj
podelil francoski veleposlanik Bernard P
cet, in sicer 14. julija prihodnje leto, na",
francoske državnosti.«
A. LEDI
Foto: SHEI
V Volčjo jamo po asfaltni cesti
v KS Vransko so konec tedna predali namenu še en
odsek asfaltirane ceste, iz Zgornje Zaplanine do Volčje
jame, v dolžini 2,8 km. Slovesnosti se je udeležilo veliko
krajanov, zbrane pa je najprej pozdravil predsednik režij-
skega odbora za gradnjo ceste Mirko Razboršek. Dejal je,
da so krajani tega predela KS Vransko pridobitve zelo
veseli. Zahvalil se je vsem, ki so kakorkoli pomagaU, da so
prišli do ceste. Krajani so dali velik prispevek z udarni-
škim delom, opravili so več tisoč vu- prostovoljnega dela.
Spregovoril je tudi žalski župan prof. Milan Dobnik, cesto
pa je odprl predsednik sveta KS Vransko Franc Sušnik.
Dela so stala okrog 16 milijonov tolarjev, ki jih je iz
proračuna prispevala občina Žalec.
T. TAVČAR
Preboldski Jamarji
na Filipinih
Preboldski jamarji se že kar
nekaj časa pripravljajo na od-
pravo na Filipine. Predsednik
JK Črni galeb iz Prebolda
Drago Naraglav nam je o od-
pravi povedal:
»Poleg tega, da se fizično
pripravljamo, je treba opraviti
še vrsto drugih stvari. Bili smo
na cepljenju proti koleri, ma-
lariji in tetanusu. Zbiramo tu-
di sredstva. Precejšen del le-
teh že imamo, do 5. februarja,
ko bo odprava odpotovala, pa
bomo zbraU še ostalo. Zbira-
mo na različne načine, med
drugim prodajamo tudi novo-
letne koledarje. Člani odprave
iz našega kluba bodo Tone Ve-
denik, Danijel Prevoršek,
Srečko Kvas, Igor Ocvirk, Jani
Klasič, Jure Vrhovec, Tonči
Vedenik in jaz, iz ljubljanske-
ga kluba DZRJ Ljubljana Ma-
tica pa dr. Boris Sket in mag.
Jorg Prestor. Na FiUpinih se
nam bo pridružil še Avstralec
Peter Urich. Prvo delovno po-
dročje bomo imeli v okoUci
Batuana, kjer bomo razisko-
vali notranji kras Buhola, še
posebno zanimivo pa je menda
v tropskem gozdu Sikatuan, ki
je tudi narodni park. Delali
bomo v dveh do treh skupinah
in imeli skupni bazni tabor.
Na tem otoku bomo predvido-
ma do 25. februarja, potem pa
se bomo prestavili na območje
Lila ob obali. Podali se bomo
tudi v brezna v bližnjih hribih,
2. marca pa bomo začeli pri-
prave na odhod domov.«
T. TAVČAR
Za čiščenje jarkov
Lani so v šmarski občini lastnike ter uporabnike meli-
oriranih zemljišč oprostili plačila prispevka za njihovo
vzdrževanje. Vzrok je bUa prizadetost zaradi suše, prete-
kli teden pa so določili višino letošnjega prispevka. 1600
tolarjev znaša, davčna uprava pa bo tako zbrala 1,8 mili-
jona tolarjev za čiščenje jarkov ter zamenjavo nekaterih
izlivk ter plošč. Gre za meliorirana zemljišča na Šentvi-
škem, Pristavškem, Imenskem ter Kunšperškem polju, za
Podčetrtek-Olimje in Sedlarjevo-Buče.
BJ
Boj za zdravo življenje
Delegati iz 19 krajevnih or-
ganizacij Rdečega križa obči-
ne Žalec ter drugi gostje, med
njimi tudi sekretar republiške
organizacije RK Slovenije
Mirko Jelenič, so se sestali mi-
nuli konec tedna na volilni
skupščini. Pregledali so
opravljeno delo, sprejeli pro-
gram dela, izvolili nove organe
in podelili priznanja.
V obširnem poročilu je
predsednica Mihaela Jakop
med drugim poudarila, da je
za organizacijo štiriletno ob-
dobje, ko so še posebej prišla
do izraza načela RK, huma-
nost, nepristranost, nevtral-
nost, neodvisnost, prostovolj-
nost, enotnost in univerzal-
nost. Prav v tem obdobju je
bilo dosti priložnosti, ko so
člani organizacije lahko mak-
simalno izrazili ta načela,
v času poplav, med vojno, pa
v delu z begunci iz Hrvaške in
pozneje tudi iz Bosne in Her-
cegovine. Sicer je dejavnost
RK razdeljena na številna po-
dročja. Eno od njih je tudi
zdravstvena vzgoja in izobra-
ževanje - vključili so se v boj
proti kajenju, alkoholizmu,
AIDSU, uživanju mamil, v boj
za zdravo življenje.
Med najbolj širokimi dejav-
nostmi je krvodajalstvo, posa-
mezne KO organizirajo krvo-
dajalske akcije, ki se jih letno
udeležuje od 1700 do 2100 kr-
vodajalcev. Veliko so naredili
tudi na področju solidarnosti
m socialne varnosti. Pomoči
potrebnim so razdelili okrog
dva tisoč prehrambenih pake-
tov, poleg tega pa še mnogo
oblačil, stanovanjske opreme
in drugega, kar so zbrali. V ob-
čini je bilo največ 565 begun-
cev, letos jih je še 210. Tudi ti
so bili deležni pomoči. Pri ob-
močni organizaciji skrbijo tu-
di za svoj podmladek.
Tudi program dela za naprej
zajema vse dosedanje dejavno-
sti in oživitev delovanja RK
tam, kjer je manj uspešno.
Na javnih volitvah so izvoli-
li novo vodstvo območnega
odbora RK Žalec. Predsednica
je še naprej Mihaela Jaki
podpredsednik Vili Ulaga, i
kretarka Majda Pilih, obmoi
odbor šteje 12 članov, nadzi
ni pa tri.
Ob koncu so podelili še pi
nanj a za dolgoletno in aktiv
delo. Prejeli so jih zdravstv
domovi Žalec, Vransko, Lib
in Polzela, OŠ Šempeter, Mi
Hirci, Antonija Sitar, Terez
Mirnik, Marija Kapus, Maj
Podkoritnik, Cvetka Kli
Alojzija Brvar in Anica Dol
Pred pričetkom skupščine
učenci glasbene šole Žalec
OŠ Ljube Mikuš pripra
krajši kulturni program.
T. TAVC
REKLI SO
Martina Jurjevec, direkt
rica doma upokojencev I
Polzeli:
»Naš dom za tiste, ki |
potrebni posebne oskrbe,,
tako zaseden, kot že dol
ne. Trenutno imamo 2-'
oskrbovancev, več kot 60]
jih imamo na spisku čakaj
čih. Oskrbovanci so večiii
ma iz žalske občine, nell
jih je tudi iz mozirske, ki
sofinancirala gradnjo doH
in zato sprejmemo tudi ne*
njihovih krajanov. VsekaW
se pozna, da se vedno *
starejših ljudi, ki sami !
morejo več skrbeti zase,'
loča za bivanje v domu,
tudi svojci nam zaradi P
zaposlenosti vse pogost
prepuščajo to delo.«
T. TAVCi
Nerodna Avguština na Vranskem
šolarji In učitelji Izpeljali zanimiv projekt ob letu družine
Na osnovni šoli Vransko so
leto družine obeležili na pose-
ben način. V l.a, l.b in 3.b
razredu so se otroci s svojimi
tovarišicami Damjano Luk-
man, Miro Les in Tatjano
Travner odločili, da bodo k so-
delovanju povabili tudi svoje
starše oziroma celotne dru-
žine.
Projekt so zasnovali na os-
novi knjige Nerodna Avgušti-
na in v sodelovanju z založbo
EPTA. Knjižničarka Marija
Završnik je učencem knjigo
najprej podrobneje predstavi-
la, zatem pa so jo otroci prebi-
rali doma skupaj s starši ter
ostalimi člani dnižine. Projekt
so nadaljevali z likovnim
ustvarjanjem, naučili so se za-
peti in zaigrati pesem Oj pre-
ljubi Avguštin, ob koncu pa je
vsaka družina naslikala še
najlepši dogodek iz svojega
življenja. Vse izdelke so raz-
stavili in izbrali 4 najlepše, ki
so jih poslali na razstavo
v Cankarjev dom. Tretješolci
so obenem prikazali še drama-
tizacijo Nerodne Avguštine ter
se pogovarjali o ilustracijah in
stripu. Na Vranskem ugotav-
ljajo, da je bil tokratni projekt
dobrodošla in prijetna pope-
stritev, zato si tudi v prihodnje
želijo še kakšno podobno sre-
čanje otrok, njihovih družin in
učiteljev. DL
Celjani na interpedagogiki
Gimnazija Celje-Center
je od 17. do 19. novembra
sodelovala na izobraževal-
no-sejemski prireditvi In-
terpedagogika 1994 na Du-
naju. Svoj nastop na prire-
ditvi so pred dnevi v šolski
knjižnici predstavili tudi
širši celjski javnosti.
Na predlog ministrstva
za šolstvo so Slovenijo
predstavljale še tri tehnič-
ne srednje šole. Gimnazijo
Celje-Center so izbrali za-
radi njihove drugačnosti,
zato so na predstavitvi po-
udarili tisto, po čemer se
v največji meri ločijo od
ostalih slovenskih gimna-
zij. To pa je predvsem raz-
vita raziskovalna dejav-
nost, izvirno izvajanje ob-
veznih izbirnih vsebin in
bogate obšolske dejavnosti
(pevski zbor, tečaj latin-
skega jezika, gledališka de-
lavnica ...). Ker vsako leto
organizirajo kar tri tabore,
naravoslovnega, geograf-
skega in jezikovnega, so
prav ti nosili največjo težo
predstavitve. Mlade
usmerjajo v raziskovalno
in ustvarjalno delo, poleg
tega pa imajo tudi izjemen
vzgojni pomen.
Predstavili so tudi oba
programa, ki ju izvajajo na
šoli, ter poudarili zunanjo
in notranjo urejenost šole,
predvsem specializirane
učilnice in novo knjižnico,
strokovno usposobljene
profesorje in drugo, kar
pogojuje njihove učno-
vzgojne rezultate. Za na-
stop na Interpedagogiki so
pripravili video kaseto, tri
plakate, računalniške di-
apozitive in zloženko, vse
pa so opremili z besedili
v nemškem jeziku.
TC
Št. 8 - 1. december 1994
15,
Svetovalci za turizem
v Sloveniji že precej časa poudarjajo,
je ena glavnih razvojnih možnosti tu-
;em. V ta namen v Ministrstvu za go-
idarske dejavnosti letos prvič organi-
irajo izobraževanje za svetovalce za tu-
izem.
Bodoče svetovalce so izbrali na podla-
javnega razpisa, med prijavljenimi pa
bil izbran tudi Marko Lenarčič iz na-
jrskega podjetja Epsi. »Letos naj bi na
osebnih 4-tedenskih tečajih izobrazili
libližno 50 svetovalcev, ki naj bi kasne-
poskrbeli za komunikacije med posa-
meznimi podjetji, agencijami, skratka
led vsemi, ki se ukvarjajo s turizmom,«
povedal Lenarčič, ki se je doslej udele-
fcl že dveh enotedenskih tečajev. Bodoči.;
svetovalci za turizem so se oktobra zbrali
v Kranjski Gori, sredi novembra v Ljub-
ljani in Avstriji, decembra bodo gostova-
li v Ljubljani in Slovenj Gradcu, januar-
ja prihodnje leto pa jih čaka zaključek in
javna predstavitev poslovnega turistič-
nega načrta, ki ga mora podpreti tudi
občina.
»Za svoj poslovno turistični načrt sem
skupaj s podjetjem Epsi izbral projekt
ureditve prometa v Logarski dolini. Če
bo načrt ocenjen kot dober in če bo pri-
memo predstavljen, bom pridobil licen-
co svetovalca za turizem. Kot takšen naj
bi se v prihodnje ukvarjal z razvojem
turistične dejavnosti, na podlagi avstrij-
skih in italijanskih vzorcev skrbel za
promocijo ter seveda tudi za podjetni-
štvo na področju turizma,« opisuje svoje
delovne naloge Lenarčič.
Izobraževanje turističnega svetovalca
velja približno 4.500 mark, polovico je
prispevalo Ministrstvo za gospodarstvo,
ostalo pa mora prispevati posameznik.
»V večini primerov je drugim bodočim
svetovalcem stroške poravnala občina,
meni pa je občina Mozirje prispevala ti-
soč mark. Podobno neurejene so tudi
druge stvari v Zgornji Savinjski dolini,
kjer se bo očitno težko dogovoriti o pri-
hodnjem razvoju turizma,« trdi.Marko
Lenarčič, ki še vedno razmišlja o ustano-
vitvi Turistično-informacijskega centra.
US
Izobraževanje
so približali
Obleinlca slatinske Ljudske univerze
v Rogaški Slatini so v petek
počastili 35-letnico delovanja
Ljudske univerze. Posebnost
tega zavoda s sedežem v Roga-
ški Slatini je njegova dolgolet-
na kulturna dejavnost, o če-
mer so govorili tudi na sloves-
nosti. Rezultat 35-letnega dela
so številni tečaji, šole, semi-
narji in kulturne prireditve.
V šestdesetih letih so dajali
poudarek seminarjem, uspo-
sabljanju kmetijcev in gospo-
dinj ter jezikovnim tečajem,
v sedemdesetih pa so organizi-
rali srednjo ekonomsko, admi-
nistrativno ter delovodsko šo-
lo in številne gospodinjske te-
čaje, pripravili so več razstav
z narodopisno tematiko in se
lotili dmžbeno-političnega
izobraževanja. Usposobili so
številne kurjače, hišnike, var-
nostnike, viličariste, gostince,
starše v šoli za življenje, obča-
ni so opravljali tudi izpite iz
higienskega minimuma ter se
izobraževali za potrebe civilne
zaščite. V osemdesetih letih se
je vsemu temu pridružila še
šola za bodoče voznike. Poseb-
na, kultuma plat delovanja se-
danjega javnega zavoda je tudi
knjižničarstvo. V Razstavnem
salonu Zdravilišča so bile na
ogled številne zanimive raz-
stave, na kultume večere pa so
uspeli privabiti tudi Prešerno-
ve nagrajence.
Govornika, sedanji direktor
Jože Čakš ter predsednik
šmarske vlade Marjan Aralica,
sta poudarila pretekli in seda-
nji pomen tega zavoda za izo-
braževanje odraslih na ob-
močju šmarske občine, še po-
sebej za mesto Rogaška Slati-
na. Občanom so v preteklih 35
letih uspeli približati najra-
zličnejše možnosti za izobra-
ževanje. Preteklost seveda ni
potekala povsem brez težav,
na nekatere med njimi je opo-
zoril dolgoletni direktor Mar-
jan Ungar, predvsem seveda
na težave finančne narave.
Slovesnosti se je udeležil tudi
predstavnik Zveze Ljudskih
univerz Slovenije.
Nekdanjim ter sedanjim za-
poslenim je direktor Čakš po-
delil priložnostna darila.
V kulturnem programu je na-
stopila citrarka Nataša Ma-
ček, slovesnost pa se je zaklju-
čila z družabnim srečanjem.
BRANE JERANKO
Petsto let stare grofovske lege
l^aii Kolar Iz Ponkvice skrhno neguje svoj Noeiov vrl
Ponkvica je slikovit kraj
led Ponikvo pri Grobelnem in
etitvidom. Tam ima svoje trse
ran Kolar, ki se spominja, ka-
;o so stari ljudje omenjali lepe
nnogradniške lege in jih pri-
pisovali Celjskim grofom ozi-
Dina njihovim ministerialom.
2e v 18. stoletju je Kolarjev
itric Miha, tako so mu pravili
lomači, bil pa je brat Ivanove-
ga prapradedka in poročen
; Uršulo, v Globokem blizu
Šmarja pri Jelšah postavil zi-
ianico. To je bilo leta 1802,
leta 1862 pa je dedek Jože po-
itavil še eno. To letnico in mo-
tiv zidanice ima Ivan Kolar na
svojih vinskih nalepkah,
s V podokolišu, ki se imenuje
levšek in kjer ima danes Ivan
'avnino svojih vinogradov,
ta bila že v začetku prejšnje-
a stoletja dva vinograda. Ko-
irjevi so imeli ob koncu 19.
toletja že tri vinograde, go-
podar vseh treh pa je bil Iva-
nov dedek Jožef z ženo Terezi-
). Po zloglasni trsni uši, ki je
ničila  domala  vse  nasade
Evropi, je dedek Jože začel
voje vinograde obnavljati, bil
la je tudi velik strokovnjak za
epljenje trte. Tedaj so namreč
poznali, da se proti trsni uši,
i je uničevala trsno koreni-
nje, ne bo mogoče boriti zgolj
s škropivi tako kot proti pero-
nospori ali oidiju. Zato so se
odločili, da bodo plemenite
evropske sorte cepili na od-
pome samorodniške podlage,
ki so jim rekli tudi ameriški
divjaki, ker so jih pripeljali
čez veliko lužo. Te podlage so
bile odpome proti hudi nadle-
gi in so se dobro obnesle.
Najhitrejšo pot do rodnosti
trte so poiskali tako, da so trto
puščali na takoimenovano žvi-
co, z grobanco pa so najhitreje
prišli do trsa. Grobanca je na-
mreč mlad poganjek, ki raste
na matičnem trsu, zato je zelo
pomembno, da ga vinogradnik
ne odreže prehitro od na-
stavka.
Ivan Kolar ima iz otroštva
bolj slabe spomine na vino-
grad, saj je moral v njem trdo
delati. V njegovi mladi otroški
duši je ostal spomin na težko
vinogradniško zemljo kot mo-
reča senca. Fizičnega dela je
bilo veliko in še leta pozneje se
ga je loteval z odporom.
Sprva se ni poklicno ukvar-
jal z vinogradništvom in vi-
narstvom, saj je bil zaposlen
pri železniški blagajni. Doma
sta bila še mama Marija in
brat Peter. Imeli so 200 trsov,
po bratovi smrti je Ivan to šte-
Ivan Kolar v vinski kleti preverja kakovost letošnjega.
vilo povečal še za 200, danes
pa imata z bratom Alojzom
okoli deset tisoč trsov. To koli-
činsko ni veliko, so pa na lepi
legi v Bevšku, kjer odlično
uspevajo laški rizling, beli pi-
not in sauvignon.
Že v starem vinogradu, kjer
so tudi 70 let stare trte, da
nekaterim niti imena več ne
ve, je opazoval, kako lepo so
njegovi predniki znali ravnati
z vinsko trto. Niso je preveč
obremenjevali. Temu so po do-
mače rekli, da so jo skrbno na-
lagali.
V prve degustacijske izkuš-
nje ga je vpeljala dr. Slavica
Šikovec, ki jo zelo ceni in spo-
štuje. Kmalu je sam spoznal,
da ima smisel za okušanje in
ocenjevanje vina, pa ga je
upravnik šmarske kmetijske
zadruge povabil v degustacij-
sko komisijo, kjer je zastopal
kmete. Svoj prvi degustacijski
nastop je imel leta 1979.
»Tedaj sem spoznal, da so
vina z našega, to je šmarsko-
virštanj skega vinorodnega
okoliša, zelo dobra, boljša od
mojega. Vprašal sem se, zakaj.
Podnebje je isto, zemlja tudi ni
bistveno  drugačna,  lege  so
najlepše, trsni izbor tudi ni bil
zgrešen. Spoznal sem, da je
treba za pridelovanje dobrega
vina imeti več znanja. Vedno
bolj sem se zanimal za stro-
kovno literaturo, veliko pa so
mi pomagali osebni stiki in
druge izobraževalne oblike pri
znanih enologih, predvsem iz
Kmetijskega zavoda Maribor,
kjer mi je strokovno pomagal
predvsem mag. Anton Vodov-
nik. Vedel sem, da moram še
veliko narediti za dobro in vr-
hunsko vino in da je vsaka fa-
za od vinograda do steklenice
zelo pomembna.«
Ivan se je tudi velikokrat
spomnil svoje mame, ki je sva-
rila pred šmamico. Iz leta v le-
to je izpopolnjeval kakovost
svojih vin. Ni bilo zaman.
Kmalu so jih zaljšala številna
odličja, predvsem z ocenjeva-
nja na sejmu v Gornji Radgo-
ni. Sicer pa je bil prvi vino-
gradnik, ki je šmarski občini
prislužil zlato medaljo za vino.
Letos je na madnarodnem sej-
mu v Ljubljani dobil dve sre-
brni medalji za belo vino zvr-
sti in sauvignon.
Že pred osmimi leti je začel
svoja vina tudi stekleničiti, pr-
vo nalepko pa je imel leta
1989. V stari vinski kleti, kjer
so stene z desetletji potemnele,
ker jih je prekrila plemenita
plesen, je ob lesenih sodih že
tudi precej čistem iz nerjave-
čega jekla. V Kolarjevi kleti si
podajata roko tradicija in so-
dobna tehnologija.
O njej vam bo znal veliko
povedati. Vedno rad sprejme
obiskovalce, ki jih zanima to
in ono, da ob degustiranju po
kapljicah spoznavajo plemeni-
ti dar narave in vinogradniko-
vega ter kletarjevega znanja.
DRAGO MEDVED
Peiciensifa Icoielfcija v Barfivju
v soboto, 3. decembra, bo ob 22. uri v Barflyju revija
frizur z naslovom Peklenska kolekcija. Gre za revijo fri-
zerke Darje Podlinšek iz frizerskega salona Val v Celju, ki
želi občinstvu dokazati, da je oblikovanje frizur umetnost.
S pomočjo petindvajsetih modelov bo predstavila punk,
techno, rave fjcizure, modno striženje ter lastne večerne
utrgane in dornišljijske kreacije. Glasbeno opremo bo pri-
speval DJ Matevž.
N-M. S.
Jubilejni iov v Govcali
V nedeljo, 6. novembra so na Govcah pripravili tradicionalen lov, ki je je bil letos še posebej
slovesen. Rečiški lovci so ga posvetili svojemu najstarejšemu lovcu Štefanu Kaludru, ki bo v tem
mesecu dopolnil 90 let, zabeležil pa je že 60 let aktivnega udejstvovanja v lovstvu ter 34 let
v planinstvu. Štefan je tudi sam sodeloval na lovu, na katerem so uplenili 6 lisic. Po lovu je
jubilantu in lovskemu starosti spregovoril starešina Lovske družine Rečica pri Laškem, dva od
starejše generacije lovcev pa .sta mu izročila še spominsko darilo. Kot posebna čestitka pa so
jubilantu za ta visoki jubilej zadoneli še zvoki lovskih rogov Štajerskih rogistov. Čestitke
jubilantu je izrekel tudi predsednik Planinskega dmštva Laško in se mu zahvalil za vse njegove
prispevke v 34. letih aktivnega planinstva.
FRANC NAPRET
Psebnost meseca
naslednjič razglasitev
Še teden dni bo treba po-
akati, da bomo razglasili
sebnost meseca novembra,
ij je bilo glasovanje na Ra-
iu Celje opravljeno šele
čeraj dopoldan. Tako bomo
Se prispele kupone pregle-
ali jutri in novembrsko ak-
ijo pripeljali do konca.
Trenutni vrstni red je tak:
lirko Fric-Krajnc, Jožef
Irastnik, Anton Ratej, Vin-
0 Skale, Vinko Lavrinc,
larko Lamovšek, Stevan
'ordevič, interventi Prosig-
ala, Zvone Štorman in Jože
»antl. Napisali smo ga brez
števila prispelih kuponov,
saj ne vemo točnega števila,
ker so kuponi prihajali še vse
do danes, zadnje pa bomo
prešteli jutri.
Danes pa je že tudi objav-
ljen prvi kupon za osebnost
meseca decembra. Nove prve
glasove pričakujemo do po-
nedeljka zjutraj. Še namig:
vsaj v zadnjem letošnjem
mesecu bodite bolj izvirni,
predlagajte nove ljudi, s sve-
žimi idejami in znanjem, za-
res zaslužne za razvoj krajev
na Celjskem.
MOJCA MAROT
Št. 8 - 1. december 1994
1
CELJSKA NEODVISNA LISTA
ANTON ROJECkandidatCeljske neodvisne liste za
župana mestne občine Celje v politiki aktivno deluje od I
prvih večstrankarskih parlamentarnih volitev pred
štirimi leti. Poznan je kot poslanec slovenske skupščine, \
kije v svojem prvem večstrankarskem mandatu
sprejemala osamosvojitvene odločitve in gradila
državotvorno zakonodajo, hkrati pa tudi kot celjski
župan, ki so mu bila v vsem tem času vselej najprej pred i
očmi prizadevanja za enakomeren regionalni razvoj
Slovenije. \
"Zgradili smo samostojno Slovenijo,zdaj moramo J
omejiti državni centralizem in izboriti več samostojnosti-:
za Celje." }
Za Celje.
Tu smo doma!
KANDIDATI ZA OBČINSKE SVETNIKE
Volilna enota f
l.fVANFERME
2. MAKSIMILIJAN NAGLIC
3.Mag^fRANCPANGERL
4, ANTON SENTOČNIK
S.Dr.JANEZCVmN
6.JOŽEJELENC
7. LEOPOLD ORAME
8.HERTAKNAUS
9. MARJANFEGUŠ
10. Dr. BORUT JEREB
11. ALOJZ SELIČ
f. Dr, BRANKO SEMOLIČ :
2. SREČKO ŠROT
3.MIRANGRACER
4. BOGOMIR LESAR
S.FRANCGAJŠEK
6, MARJAN PODGORŠEK
7,MARJANN0VAK
S. BOGDAN POVALEJ
9. KAREL SENEGAČNIK
10. FRANCKERK
11. MARTIN KORŽE
Votlina enota S
I.ŠTEFAN JUG
2. MARJAN OSOLE
3.AL0J2ZUPANC
4.ŽARKOMROVUB
B. DRAGO SKUBIC
6. VIKTOR AŠIČ
. 7. MILAN SKOK
8.VIDKOKEBER
9. BOŽOŠTUCL
10. ANTON FLORJANIČ
11, JOŽEF KONRAD RATEJ
ZDRUŽENA LISTA
socialnih demokratov
ŠENTJUR
PODPIRA KANDIDATA
ZA ŽUPANA
Ladislava GRDINO, dipl.ing.str.
ZAKAJ?
Ker Je sposoben strokovnjak, izkušen gospodar-
stvenik, napreden in zelo razgledan izobraženec.
Dolgoletno delo ing. Grdine je prineslo napredek, ki je viden na vseh
področjih, pa ne le v občini, tudi v širšem slovenskem prostoru.
- 1956. je začel v Šentjurju pionirsko delo: kot direktor je iz malega
obrtnega podjetja Poljestroj postavil na noge sedanji ALPOS.
- 1978. postane tehnični direktor celjskega podjetja EMO; po njegovi
zaslugi je izbrana lokacija za novo tovarno kotlov prav v Šentjurju.
- 1986. prevzame mesto direktorja Tovarne energetske opreme GO-
RENJE.
V bančnih krogih je bil zelo cenjen kot dolgoletni član sveta Ljubljan-
ske banke in raznih gospodarskih odborov. Ves čas pa je ostal zvest
Šentjurju in je sodeloval v našem javnem in kulturnem življenju.
Kot uspešen poslovnež se je izkazal tudi kot predsednik IZVRŠNE-
GA SVETA občine ŠENTJUR:
IZPOLNIL JE VOLILNE OBLJUBE IZ LETA 1990 !
Imel je nepristranski odnos do vseh političnih strank in zato tudi
dosegel sodelovanje in podporo skupščine in krajevnih skupnosti pri
izpolnjevanju skupnega načrta:
zagotoviti osnovne pogoje za enalcomeren razvoj celotne ob-
čine.
Napredek je v vseh krajih občine očiten, saj je bito največ storjenega
na izgradnji infrastrukture (ceste, vodovodi, telefonija, plinifikacija...)
z namenom, da se pospeši razvoj obrti, podjetništva in kmetijstva. Le
tako bomo lahko odpirali nova delovna mesta in ustvarjali tržno
gospodarstvo.
V času zadnjega mandata občinske skupščine smo uspeli:
- modernizirati čez 40 km cest, zgraditi del obvoznice
- večino vasi priključiti na javne vodovode in jih komunalno urediti -,
-telefonsko omrežje bo dokončano leta 1995. (Planina, Dobje)
- plinifikacija je v teku, končana bo leta 1995.
- obnovljenih je bilo pet (5) osnovnih šol, zgrajeni dve (2) telovadnici
- Šentjur je dobil Tržnico, obrtno cono, komunalno urejeno Kvedrovo
ulico, obnovljena je Ipavčeva hiša s poročno dvorano, mesto se
ureja, odpirajo se novi lokali
- kulturno in športno življenje, pa tudi družabno je zaživelo povsod
- sklad za pospeševanje malega gospodarstva je omogočil dajanje
ugodnejših kreditov
- za pospeševanje kmetijstva deluje svetovalna služba, inšpekcije,
društva; del sredstev zagotavlja občinski proračun
- za brezposelne, socialno ogrožene in drugače prizadete smo prido-
bivali sredstva za ohranjanje delovnih mest, nadomestila za brezpo-
selnost, invalidnost, socialno pomoč; razpisana so javna dela in tudi
v sami občini je zaposlenost narasla.
In. Grdinl zaupamo, da bo tudi velilte projekte, ki jih je že
pripravil in spravil v tek, kot župan dokončal v kratkem:
- obvoznica Šentjur z bencinskimi črpalkami in avtobusno postajo
- osnovna šola Hruševec in Prevorje (1995)
- II. faza telefonije (Planina 1995)
- dom za ostarele občane, dom za mentalno prizadete
- vodooskrba (projekt Dobrina in čistilne naprave)
- pospeševanje kmetijstva in malega gospodarstva
- turizem (Slivniško jezero, Ponikva, kmečki turizem)
- oživitev kultumih, športnih in društvenih dejavnosti itd.
Z medsebojnim razumevanjem in sodelovanjem bomo uspeli
združimo moči, zatorej VOLIMO -
ing. Ladislava GRDINO
za župana OBČINE ŠENTJUR!
KANDIDATNA LISTA ZA ČLANE OBČINSKEGA SVETA
OBČINE ŠENTJUR j
I. VOLILNA ENOTA: Šentjur-center, Šentjur-okolica
1. FLORJAN ERJAVEC, roj. 22.11.1944, stanujoč Valentina Orožna
8c, Šentjur, poklic: prometni tehnik, delo: vodja upravnega organa za
obrambo Občine Šentjur pri Celju.
2. RADO MAROT, roj. 19.02.1955, stanujoč Valentina Orožna 8b, Šent-
jur, poklic: dipl.oec.ing.stroj., delo: direktor Cevarne ALPOS.
3. BRANKO GOLOB, roj. 20.09.1939, stanujoč Miloša Zidanška 19,
Šentjur, poklic: strojni tehnik, delo: podjetnik.
4. JOŽE šTIGLIC, roj. 01.01.1942, stanujoč Ljubljanska cesta 23,
Šentjur, poklic: dr.vet.med., delo: direktor JURMES d.d.
5. JOŽICA ŠMERC-KOVAČIČ, roj. 19.03.1951, stanujoča Leskovškova
8, Šentjur, poklic: ing.konfekcijske tehnologije, delo: trajni teh. višek.
6. TATJANA CMOK, roj. 19.06. 1953, stanujoča Miloša Zidanška 8a,
Šentjur, poklic: knjižničarka, delo: ravnateljica knjižnice.
7. ANDREJA STOPAR, roj. 31.12.1961, stanujoča Dušana Kvedra 38,
Šentjur, poklic: mag.dr.vet.med., delo: veterinarski inšpektor Občine
Šentjur.
8. BOJAN BARIČ, roj. 15.03.1972, stanujoč Dušana Kvedra 38, Šent-
jur, poklic: metalurški tehnik, delo: kopališki mojster v Zdravilišču Atom-,
ske Toplice.
9. MIROSLAV ZALOKAR. roj. 27.04.1935, stanujoč Tončke Cečeve 3,
Šentjur, upokojenec.
10. MIRJAN BEVC, roj. 19.02.1955, stanujoč Na Tičnico 1, Šentjur,
poklic: dipl.oec., delo: direktor ALPOS.
11. VOLILNA ENOTA: Blagovna - Dramlje - Ponikva
1. STANISLAV ZATLER. roj. 30.05. 1944, stanujoč Hotunje 5, Ponikva,
poklic: ekonomist, delo: direktor.
2. HINKO PAP, roj. 29.11.1951, stanujoč Cerovec 10a, Šentjur, delo
referent za vojaške zadeve.
3. IVAN ČEDE, roj. 24.04.1948, stanujoč Dramlje 51, Dramlje, poklic
predmetni učitelj, delo: ravnatelj OS Dramlje.
4. IGOR GORJUP, roj. 28.08.1953, stanujoč Hotunje 41, Ponikva, poklic
ing.gradbeništva, delo: direktor JKP Šentjur. :
lil. VOLILNA ENOTA: Dobje - Kalobje - Planina \
1. JOŽE MLAKAR, roj. 04.02.1943, stanujoč Planina 45, Planina pri'
Sevnici, poklic: kmetijski tehnik, delo: obratovodja DKP MEJA, obrat
Planina.
IV. VOLILNA ENOTA: Loka - Prevorje - Slivnica
1. VINKO FRECE, roj. 25.11.1958, stanujoč Drobinsko 7, Gorica pri
Slivnici, poklic: dipl.oec, predmetni učitelj, delo: predmetni učitelj na
Srednji tehniški šoli v Celju.
2. BOŽIDAR JERšiČ, roj. 14.03.1951, stanujoč Loka 5, Loka pri Žusmu,
poklic: obdelovalec kovin, delo: vodja obrata AUREA v Gorici pri Slivnici.
3. VINKO ŽLENDER, roj. 26.07.1928, stanujoč Loka 52, Loka pri Žusmu,
kmet.upokojenec.
Št. 8 - 1. december 1994
7
[brali so veliko pomoči
fUski Klic aobrote zbral skoraj 10 milijonov pomoči
z radijskim Klicom do-
rote Slovenske Karitas so
jirali 1,7 milijona tolarjev,
ed sobotnim televizijskim
tenosom osrednje priredi-
le, ki je bila v celjskem Go-
ivcu pa še 8 milijonov,
tonci Trstenjak, vodja pri-
iditve, je po njej povedal
zadovoljstvu Karitas, ki bo
enar namenila pomoči po-
»bnim družinam in posa-
Kznikom.
Gre za podobno številko
(»t lani, s tem da je letos
led darovalci več posamez-
nikov, lani pa je prevladoval
delež podjetij. Obe sobotni
koncertni prireditvi Klica
dobrote, v dvorani celjskega
Golovca, sta privabili pri-
bližno pet tisoč obiskoval-
cev. Izkupiček od vstopnic
namenjajo za celjsko Kari-
tas, ki bo denar prav tako
namenila ljudem v stiski. Na
največji humanitarni prire-
ditvi v državi je nastopilo
dvajset glasbenikov ter po-
vezovalcev programa, ki so
se honorarju odpovedali. Na
koncu prireditve se je pred-
sednik  Slovenske  Karitas,
mariborski škof dr. Franc
Kramberger, posebej zahva-
lil organizatorju, celjski Ka-
ritas, nastopajočim, RTV
Slovenija, darovalcem ter
sponzorjem, med njimi tudi
Celjskemu sejmu in direk-
torju Francu Pangerlu, ki
sprejme vsako leto priredi-
tev pod svojo streho.
Klic dobrote vsekakor po-
staja ena najpomembnejših
dobrodelnih akcij v Sloveni-
ji, prireditev sama pa ena
najlepših, najbolj domi-
šljenih.
BJ
fečer smeha
Ob velenjskem jezeru so se zadnjo soboto srečali šaleški
Ijivci, ki bolj ali manj aktivno delujejo v svojem društvu preko
I let. Njihov moto - s smehom si podaljšamo življenje - je bil
di tokrat v ospredju, saj so poleg plesa in tekmovanja v pozna-
nju in kulturi slovenskih vin pripravili več skečev, humori-
ičnih točk in tekmovanje med gosti za naj vic večera. Večer je
daljšim nastopom popestrila tudi Stranka šaljivcev Novega
Idnika z enkratnim Slavcem Lebenom na čelu.
EDI MASNEC
'anu Slavcu Lebenu, častnemu predsedniku Stranke šaljivcev
' čestital za izviren nastop tudi Alberto Gregorič, ki je naše
"tnoriste povabil tudi na svoje nastope.
^ški šaljivci znajo poprijeti za najrazličnejše instrumente.
Dobrodelni iconcert
razvnel srca
V do zadnjega kotička polni
dvorani Doma kulture v Slo-
venskih Konjicah so nastopa-
joči na koncertu »Od srca do
src« navdušili nad 350 zbra-
nih, ki so se udeležili dobro-
delne prireditve minuli petek.
Vsi glasbeniki - med njimi
Bratje iz Oplotnice, harmoni-
kar Domen Jevšenak, Celjski
instrumentalni kvintet, Pod-
grajski fatje, ansambel Dust,
KUD Dobje pri Planini, Fantje
izpod Rogle, Comet Zreče,
Katja Lesjak in humoristična
show skupina Alkotest - so se
v korist Sožitju - Društvu za
pomoč duševno prizadetim
Slovenske Konjice odpovedali
honorarju
Letošnja prireditev je bila
peta zapovrstjo, ki jo je dru-
štvo organiziralo v zadnjih ne-
kaj letih, številni, ki so pri-
sluhnili nastopajočim, pa so
enotno zatrdili, da je bila to-
krat najboljša. Kot je dejala
predsednica društva Sožitje
Marija Opraus, bodo prihod-
nje leto koncert priredili
v Športni dvorani in s tem
omogočili obisk še številnejše-
mu občinstvu, saj je marsikdo
letos ostal brez kart, izkupiček
- skupaj so s pomočjo sponzor-
jev in s prodanimi vstopnicami
do zdaj zbrali okrog milijon
tolarjev - pa bodo deloma na-
menili tudi za novoletno praz-
novanje duševno prizadetih
otrok. B. Z.
Osnovnošolci na obisku pri papežu
z željo, da predstavijo in zaključijo Slomškove prireditve v Rimu, so se učenci OŠ Ivana Farčnika Buča z Vranskega v spremstvu
ravnatelja g. Džordževiča, učiteljic in župnika g. Torineka odpravili na izlet v Rim. SpremljaU so jih pevci Vranskega kvarteta in
citrar g. Kapus. S tem obiskom so želeli doseči, da bi A. M. Slomška posvetili v svetnika. Obiskali so tudi sveti sedež v Vatikanu,
kjer jih je Sveti oče pozdravil v slovenščini, njegov govor pa je naslednji dan objavil vatikanski časopis Observatore Romano. Prva
postaja mladih jimakov je bil slovenski rektorat Slovenicum, katerega predstojnik Monsignor Maksimilijan Jezemik uspešno
pomaga Slovencem, ki se odločijo za postdiplomski študij teologije. Radodarno je odstopil dvorano nastopajočim in jih po nastopu
tudi pogostil. Vseskozi sta pesem in sonce spremljala odpravo, na vatikanskem trgu pa so se tudi fotografirali, da spomin ne bo
zbledel. SHERPA PRESS
Nočejo Marijagraške ceste
Stanovalci Trubarjevega nabrežja v Laškem so proti temu, da
bi se njihova ulica preimenovala v Marijagraško.
Na Trubarjevem nabrežju so užaljeni, ker jih občinska komi-
sija za preimenovanje ulic ni vključila v anketo, v kateri naj bi
svoja mnenja in želje o novih imenih ulic povedaU tudi občani,
spremembo imena ulice pa so izvedeli šele iz časopisja.
Laška skupščina pripombe stanovalcev Trubarjevega
nabrežja ne bo upoštevala, saj že sprejetega odloka o preimeno-
vanju ulic v Laškem ne namerava spreminjati. Bodo pa stano-
valci po pošti prejeli opravičilo geodetske uprave, ki jih bo
hkrati obvestila še o sklepu skupščine. jj
Srečanja starejših občanov
Skoraj 190 občanov Sloven-
skih Konjic, starih nad 70 let,
se je minulo nedeljo udeležilo
srečanja, ki ga je zanje prire-
dila Krajevna organizacija
Rdečega križa.
Zbrane v jedilnici Osnovne
šole Ob Dravinji sta najprej
pozdravili predsednica kra-
jevnega odbora dr. Marta Šli-
bar in predsednica Območne-
ga odbora dr. Olga Čanžek,
nato pa so ob okusnem kosilu
prisluhnili še ubranemu petju
Mešanega pevskega zbora
»Strune« iz Slovenskih Konjic
ter zvokom citer.
Da je jesen življenja lahko
lepa, polna veselja, radosti in
razumevanja, je dokazalo tudi
nad 60 občanov, ki so se udele-
žili srečanja starejših iz Loč in
okolice. V loški osnovni šoli so
povabljene pozdravili pred-
sednica krajevne organizacije
RK Loče, Rozika Vodopivec,
sekretarka Območne organi-
zacije, Marta Šmalc in pred-
sednik Krajevne skupnosti
Loče, Alojz Kračun. Po uri
kulturnega programa, v kate-
rem so s pesmijo, glasbo in
skeči razveseljevali učenci Os-
novne šole Loče, je bila na
ogled tudi mala domača delav-
nica, v kateri so sodelovali
Ivanka Gajster in Julijana La-
botar, ki sta prikazali kvačka-
nje in izdelovanje papirnatih
rož, Slavko Sovič, ki je prika-
zal pletenje košar, ter Milan
Guček, ki izdeluje okrasne
škatlice. Zbrani so pokusili tu-
di pecivo članic aktiva kmeč-
kih žena iz Loč in seveda kosi-
lo, ki so ga pripravile kuharice
iz šole. B.Z., M.L.
izložba učencev
V izložbi trgovine Železni-
nar v Celju je bila prejšnji te-
den na ogled razstava izdelkov
na temo slovensko ljudsko
izročilo, ki so jo pripravili
učenci U. osnovne šole iz
Celja.
Razstavo so na šoli pripravi-
li ob dvajsetletnici šole, ki so
jo ravno tako praznovali
prejšnji teden, izložba pa je
združevala tri področja. Pri
tehnični vzgoji so učenci pod
vodstvom mentorice Bože Do-
mitrovič prikazali obdelavo
lesa, pri gospodinjstvu so s po-
močjo mentorice Biserke Za-
dravec pripravili škofjeloške
kruhke in medeno pecivo, pri
likovnem pouku pa so otroci in
Marija Cene predstavili lon-
čarstvo.
Izložba je bila na ogled te-
den dni, kot je povedala Mari-
ja Cene, pa bodo jutri, v petek
ob enajstih, na Zavodu za šol-
stvo v Ljubljani odprli razsta-
vo likovnih del in keramike
učencev II. osnovne šole iz Ce-
lja. Razstava bo v prostorih
Zavoda za šolstvo na ogled kar
pol leta, razstavljenih pa bo
okoli dvesto otroških del.
N-M. SEDLAR
Zdravstvo na
ogled
Minuli petek se je minister
za zdravstvo Božidar Voljč
s sodelavci mudil na delovnem
obisku v celjski in ravensko-
koroški regiji. V Celju se je po-
govarjal z vodilnimi iz Splošne
bolnišnice Celje, psihiatrične
bolnišnice Vojnik, Splošne
bolnišnice Slovenj Gradec in
Bolnišnice Topolšica. V Vele-
nju pa je spregovoril z vodstvi
zdravstvenih domov z območ-
ja celjske in ravensko-koroške
regije, s predstavniki zasebni-
kov v zdravstvu ter z vodstvi
javnih in zasebnih lekarn obeh
regij. Obisk je zaključil v To-
polšici v pogovoru s predstav-
niki zdravilišč s tega območja.
KL
Št. 8 - 1. december 1994
DRAGE DAVKOPLAČEVALKE, SPOŠTOVANI DAVKOPLAČEVALCI!
Davkoplačevalke in davkoplačevalci podpirate pri občinski in državni hiši vse štiri
vogale. Ali vas zato ne jezi, če se občinski in državni denar troši nenamensko in
potratno, če se njegova poraba ne nadzoruje in če občinsko ali državno
premoženje propada. Tako ravnanje z denarjem in premoženjem je tudi odraz
nespoštovanja do tistih, ki so ga z žulji zaslužili ali ustvarili. To pa ste ve drage
davkoplačevalke in vi spoštovani davkoplačevalci.
Zato vam bomo zagotovili preglednost občinskih financ, odgovorno gospodarjenje
z občinskim premoženjem, javno kontrolo porabe občinskega denarja in
premišljene odločitve župana ter obdnskeiga sveta.
Ne obljubljamo, da se vam bosta cedila med in mleko. Storili pa bomo vse, da bi
živeli lažje in bolje. _
I. volilna enota
I.Peter Vrisk, dipl. ing.
2. Marjan Kovač
3. Zdenko Skaza
4. Milan Leber
5. Jože Kraljic
6. Zvone Mlakar, dipl. ing.
7. Boris Ramšak
8. Stanislav Skaza
G.StaneZottl
II. volilna enota
I.Branko Bred
2. Viktor Štokojnik, dr. vet. med.
3. Danijel Sivka
4.JožeVerdel
5. Danijela Tonjko
e.RomanŽIaus
7. Stanislav Kruleč
8. Viktor Božnik
SLS-SLOV. LJUD. STRANKA
NDS - NARODNI DEMOKRATI
DRAGE DAVKOPLAČEVALKE, SPOŠTOVANI DAVKOPLAČEVALCI!
Davkoplačevalke in davkoplačevalci podpirate pri občinski in državni hiši vse štiri
vogale. Ali vas zato ne jezi, če se občinski in državni denar troši nenamensko in
potratno, če se njegova poraba ne nadzoruje in če občinsko ali državno
premoženje propada. Tako ravnanje z denarjem in premoženjem je tudi odraz
nespoštovanja do tistih, ki so ga z žulji zaslužili ali ustvarili. To pa ste ve drage
davkoplačevalke in vi spoštovani davkoplačevalci.
Zato vam bomo zagotovili preglednost občinskih financ, odgovorno gospodarjenje
z občinskim premoženjem, javno kontrolo porabe občinskega denarja in
premišljene odločitve župana ter občinskega sveta.
Ne obljubljamo, da se vam bosta cedila med in mleko. Storili pa bomo vse, da bi
živeli lažje in bolje.
Kandidati za občinski svet Občine Vojnik - lista št. 7
I. volilna enota
1. Marjan Mastnak
2. Zdenka Šlatau
3. Božidar Tušek
4. Klemen Godicelj
S.VIadoJerovšek
6. Ivan Godicelj
7. Helena Rom
II. volilna enota
I.Franc Godicelj
2. Dušan Trebovc, dipl. oec.
3. Dušan Kragelj, dipl. ing.
*4.JožeKrmar
5. Stanislav Mastnak
Dušan Trebovc,
dipl. oec.
Dušan Kragelj,
dipl. ing.
Jože Klinar
št. 8 - 1. december 1994
lOHlBimOlBlllIlK
_ I
Zavzemali se bomo za Store, ki bodo gospodarsko uspešne in
človeku prijazne za življenje. Za Štore, ki ne bodo sinonim za     \
nerešene socialne in ekološke probleme. Za Štore, kjer si bodo
mladi lahko ustvarili dom in družino. Zavzemali se bomo za     \
socialno varnost, otroško varstvo in otrokom prijazno osnovno šolo. ]
Za Štore, ki bodo prijetne za mlade, starejšim pa bodo dajale     i
občutek varnosti. \
Do vseh enakof za vse enako!
L VOLILNA ENOTA
L Anton FRANULIČ
2. Gregor FRANULIČ
3. Boris ČEHOVIN
4. Matjaž ŠTANCAR
5. Andrej OJSTERŠEK
6. Darja TRŽAN
7. Albin DRŽAN
8. Rafael ZORKO
9. Nikolaja LADSTA TTER
IL VOLILNA ENOTA
LJoieKRAGELJ
2. Zdenka LOKMIČ
3. Marjan DOBERŠEK
4. Stojan STO JANO VIČ
5. Franc PINTER
ZDRUŽENA LISTA
socialnih demokratov
Želimo živeti v gospodarsko uspešnem Celju, kjer bodo možnosti za šolanje in zaposlitev, kjer si
bodo mladi lahko ustvarili dom in družino, kjer bomo znali varovati kulturno dediščino, kjer
bomo ljudje prijazni in solidarni, kjer se na starost ne bomo čutili odrinjene in zapostavljene.
Zavzemajmo se za socialno varnost, delovna mesta, otroško varstvo in vzgojo, za štipendije, za
zdravstveno varnost. Dokončajmo celjsko bolnišnico.
Odgovornost za sedanjost in prihodnost je v naših rokah. Ljudje dobre volje - stopimo skupaj!
L VOLILNA ENOTA
1. mag. Franc KNAFELC
2. Mirko KOLNIK
3. dr. Danica HOMAN
4. Milena KOCMAN
5. Ludvik STEPANČIČ
6. Ana ČETKOVIČ-VODOVNIK
7. Marina Nina KOCEN
8. Franc MAVER
9. Stane MELE
IL VOLILNA ENOTA
L dr. Mojca JEREB-KOSI
2. Franc PETAUER
3. Albert LEBIČ
4. dr. Igor KOS
5. Janez ŽILNIH
6. Smilja PRESINGER
7. Maks KLEMEN
8. Bojan ANGELOVIČ
9. Branko KOSI
10. Marko MELIK
n. ZvonimirPAVLOVIČ
IIL VOLILNA ENOTA
L Željko CIGLER
2. dr. Branko MEŽNAR
3. Ivan Janez DOMITROVIČ
4. Egon KOŠTOMAJ
5. Stane SENIČAR
6. Hinko JORDAN
7. Jasmina SINTIČ
8. Adem JAHJEFENDIČ
9. Janez POGLAJEN
Št. 8 - 1. december 1994
2
Št. 8 - 1. december 1994

Kot ptice selivke
Moikarlce Zgornje Saviniske zadnje sezone z novimi imeni in v nrugin dvoranah
r V soboto prva tekma 2. kroga pokata CEV s švicarskim Kantijem
v evropskih odbojkarskih
lokalih za ženske po uvodnih
^čanjih vztraja še samo eki-
(Zgornje Savinjske, ki je na
lartu izločila Salzburg, za
fdop v osmino-finala pa se bo
Lmerila z eno najboljših švi-
ikih ekip Kanti iz Schafha-
a. Prva tekma bo v soboto
Polzeli, polna pričakovanj
fi je tudi kapeianka Jožica
iložnik.
»Avstrijke so predlani igrale
srednjeevropski ligi in smo
jih kar nekoliko bale. Na
[oncu se je izkazalo, da niso
ako močne in z dobro igro
ino se brez posebnih težav
ivrstile v 2. kolo. Z razpletom
jno bile presenečene tudi sa-
pe, v veliko pomoč pa so nam
takrat bili navijači,« je
vropsko premiero ocenila Za-
jžnikova, ki v ekipi vztraja že
leč poldrugo desetletje.
Salzburg je prijeten spomin,
|red vrati pa Svicarke. Kakš-
M so informacije?
' Kanti je skupaj z Baslom in
,uzemom vodilna ekipa švi-
arskega prvenstva. Ekipa je
ielo visoka in izkušena, nosil-
digre pa sta obe tujki: Horan-
ka iz Slovaške in Aleksejeva
z Ukrajine. Pet let smo že
ikupaj, toda me si vsaj na Pol-
leli želimo zmage in morda
^am uspe.
Ljubno je pred desetletjem
^lo v n. YU ligi, kako pa bi
predstavili Zgornjo Sa-
rinjsko?
S prihodom Kislingerjeve in
ibeh Ukrajink še nismo uigra-
le. V pokalu CEV zaradi dvoj-
nih zahtevkov za mednarodne
jcence ne smeta igrati Kislin-
erjeva in Adamina, čeprav so
rugi ponarejali podpise in
s tem smo v še težjem položaju.
Nismo med najvišjimi ekipami
- povprečje je komaj 174 cm,
Kantijevo pa skoraj 180 cm
— toda borbenost in izkušnje
odtehtajo marsikatero po-
manjkljivost.
Kar naprej se selite, vaša
domača dvorana pa je zdaj na
Gomilskem. Kako dolgo še?
Najbrž še kar nekaj let.
V Mozirju so spet aktualni na-
črti o gradnji športne dvorane,
a bo najbrž treba počakati do
novega tisočletja. Zdaj se vsak
večer vozimo na Gomilsko, ki
je za nekatere oddaljeno tudi
40 kilometrov. Ni enostavno,
v evropskem pokalu pa zaradi
neustreznega objekta igramo
celo na Polzeli. Po zmagi proti
Salzburgu je za naše tekme že
več zanimanja in v veliko pod-
poro so nam tudi navijači, ki
so nas spremljali tudi v Av-
striji.
Niso značilne samo menjave
dvoran, marveč tudi imena.
Z odbojko smo začele na
Ljubnem in ekipa se je sčaso-
ma razširila na celotni zgornji
del doline. Zaradi dvorane in
deloma zahtev sponzorjev smo
se morale preseliti v Gornji
Grad, spremenile ime in na
koncu z obljubami ni bilo nič.
Pred novo sezono smo se odlo-
čile za Zgornjo Savinjsko, ki
še najbolj simbolizira našo
razpršenost in tako vsaj ni no-
bene zamere.
V državnem prvenstvu po 7.
kolu skupaj z Novim mestom
in Krimom delite 2. mesto. Bo-
ste zdržale v boju za uvrstitev
v končnico?
Forma se počasi vzpenja,
vedno bolj smo uigrane in mo-
ralo bi nam uspeti. Bled je da-
leč pred vsemi in edini nepora-
žen. Novo mesto smo pred de-
setimi dnevi premagale, k nam
pride še Krim in brez spodr-
sljaja se nam končnica ne bi
smela izogniti. Do konca bomo
vztrajale.
».F.TJKO ZULIL
v Gardeno in St. Anton
ženske so novi svetovni po-
kal začele v Park Cityu, moški
start pa je še vedno vprašljiv.
Slabo vreme v Saas Feeju, po-
manjkanje snega v Sestrieresu
in Val d'Iseru, zato doma ob
telefonih čakamo na nova na-
vodila. Zadnji varianti sta tre-
ning v Tignesu ali pa na Nor-
veškem, kjer bosta čez teden
dni dva superveleslaloma za
evropski pokal.
Pred tednom dni sem se vr-
nil s priprav v ZDA. Zaradi
dodatnega treninga hitrih dis-
ciplin v Breckenridgu sem
ostal nekoliko dlje in se odločil
za starte na večih smukih. Val
d'Isere je odpadel, če bo sneg
pa bom zraven na obeh preo-
stalih letošnjih v Val Gardeni
(10. decembra) in St. Antonu
(17. decembra). Whistler,
Aspen in Kvitfjell so bili že
v pr\'otnem načrtu, tako da ne
bom štartal samo na klasičnih
smukih v Ga-Pa, Kitzbiihlu in
Wengnu.
Občutki so vedno boljši, če-
prav so v ZDA vsi skrivali re-
zultate. V enem dnevu sem se
v smuku popravil za tri sekun-
Piše: Miran Rauter
de, kar je dobra napoved za
superveleslalom, ki bo moja
glavna panoga. V tehničnih
disciplinah sem bil sprva bolj
v ozadju, na koncu pa za Ko-
širjem in Miklavcem tretji
v veleslalomu in šesti v slalo-
mu. Naša ekipa je letos zelo
izenačena, za malenkost izsto-
pa samo Košir in velik uspeh
bo že uvrstitev v ekipo za po-
samezno tekmo svetovnega
pokala. Moj decembrski cilj
sta dva smuka ter 21. in 22.
decembra v Kranjski gori start
vsaj v veleslalomu.
Tri leta za izstop
ženska ekipa Celja je zaradi nepopolne ekipe in
denarne stiske po pričakovanju izstopila iz pokala
prvakinj. Albankam so sicer predlagale, da bi bili obe
tekmi v Celju, a iz Tirane ni bilo odgovora in zato
odločitev o izstopu. Poleg denarne kazni, je Celje kaz-
novano še s triletno prepovedjo nastopanja v evropskih
pokalih.
Št. 8 - 1. december 1994
2il
Skromne možnosti
Inntal oil petka ilo neileUe na poltinalu lige šestih naroilov z nepopolno ekipo
— Rouen favorit proti Avstrilcem pa na zmago
Na polfinalni turnir hokej-
ske lige šestih narodov v sko-
raj tisoč kilometrov oddaljeni
Rouen je moštvo Inntala z av-
tobusom odpotovalo že včeraj,
tekme pa bodo od petka do
nedelje. V finale (5. in 11. de-
cembra) se bosta u\Tstila samo
zmagovalca obeh polfinalnih
skupin, cilji Celjanov pa so ze-
lo skromni.
Poleg Marka Zupančiča (do-
slej še ni odigral niti ene tek-
me) so poškodovani še Leonov,
Luljin in Rasko, ki je bil v zad-
njih minutah petkovega derbi-
ja z Olimpijo tarča grobega
naleta gostov. »Niti ena peter-
ka ni kompletna. Sproti krpa-
mo ekipo in zato padec v igri.
V popolni zasedbi bi lahko
presenetili celo obe avstrijski
ekipi, tako pa bomo lahko za-
dovoljni že z eno točko,« je
previden trener Vladimir Kri-
kunov.
Leonov s poškodbo kolen-
skih vezi in Luljin s počeno
koščico v zapestju bosta po-
skušala nastopiti s posebnima
opornicama, a je veliko vpra-
šanje, če bosta zdržala napore
treh težkih tekem. Zaradi hu-
dega udarca v koleno nekaj
dni ni treniral niti Rasko, tako
da ruska trojka v nobenem
primeru ne bo povsem nared.
Obenem se je tudi izjalovil no-
vi poskus nastopa Kučenka in
Savčenka (Maribor), kar je za-
radi določila o hkratnem na-
stopu šestih tujcev dodatni
henkidep.
Olimpija je na petkovem
derbiju tudi pri visokem vod-
stvu nekoliko pretiravala
z grobostjo, po izključitvi pa
se je pred slačilnico Nienhius
skorajda lotil mladega Kelgar-
ja. V igri Ljubljančanov je bilo
opaziti celo nekaj nevoščljivo-
Pred Simšičevimi vrati je bila pogosto gneča že ob gostovanju Olimpije, podobno pa bo najbrž
konec tedna tudi v Franciji.
sti, ker je Inntal edini sloven-
ski polfinalist lige šestih naro-
dov in morda tudi zato po-
škodba Raska.
V Franciji bo favorit domači
Rouen (v polfinalu pokala pr-
vakov je premagala Jesenice
s 13:0!), ki je zmagal v atlant-
ski skupini, poleg Inntala
(drugi v donavski skupini) pa
bosta igrala še avstrijska klu-
ba Feldkirch (drugi v alpski
skupini) in KAC Celovec (tret-
ji v jadranski skupini). Drugi
polfinale bo v istem terminu
v Bolzanu, kjer bodo poleg go-
stiteljev igrali še Courmaosta,
Varese (vsi Italija) in BIC Be-
ljak.
ŽELJKO ZULE
Foto: EDI MASNEC
Medicina v športu
Na dnevih medicine športa
je bilo konec tedna v Celju več
kot 300 udeležencev, ki so do-
bili nove licence za opravlja-
nje strokovnih del. Domala vsi
domači in nekaj tujih strokov-
njakov so tri dni govorili o za-
konodaji, selekciji, treningu,
medicini športa, poškodbah,
zdravljenju in rehabilitaciji
ter tudi teoretično predstav-
ljali in spoznavali novosti.
Osnovni seminar medicine
športa za zdravnike in zdrav-
stvene sodelavce je bil skupaj
z novostmi v strokovni doktri-
ni dopolnjen z delavnicami,
v katerih so bili predstavljeni
antropometrija, ergometrija,
eurofit, prehrana in rehidraci-
ja, bandaže, manualna terapi-
ja, nujna medicinska pomoč,
doping kontrola in kontrola
spola. Celjski dispanzer šport-
ne medicine je kot vodilni
v državi prevzel največji del
organizacijskih nalog, osnov-
na ideja Združenja medicine
športa Slovenije pa je v pri-
hodnje podeljevati licence za
zdravstveno delo v športu;
predvsem zdravnikom in fizi-
oterapevtom ter seveda vsem
drugim, ki so na kakršenkoli
način povezani z obema po-
dročjema.
Pod icoši znova za točice
Po enomesečni prekinitvi se bo v soboto nadaljevalo košar-
karsko prvenstvo. Vrstni redi: moški - A-1: Olimpija 19, Kovino-
tehna 18, Satex, Triglav 17, BWC 15, Litostroj, Ilirija, Postojna,
Rogaška, Helios 12, Koper, K. zidar 11; A-2: Interier, Litija 18,
P. Laško 15, Idrija, Comet, Olimpija ml. Loka 14, Jezica, Sliv-
nica 13, Elektra, Gorica 12, Medvode 11; ženske: Jezica 20,
Maribor 19, Ilirija, Celje, ODeja 15, Comet 14, Slovan 12, Jezica
ml. 10.
Vaš Intervju: Iztok Puc
v naslednji številki Petice
bo na vprašanja bralcev odgo-
varjal rokometaš Iztok Puc, ki
je doslej igral za tri reprezen-
tance in je bil v anketi revije
World Handball izbran za
drugega najboljšega rokome-
taša sezone 1993/94.
Med predlogi so bili še atle-
tinja Nataša Erjavec, jadralec
Dušan Puh, kolesar Iztok Me-
lanšek, košarkarji Matjaž Ci-
zej, Boris Gorenc, Dušan Ha-
uptman, Goran Jagodnik in
Marko Milic, košarkarski tre-
ner Zmago Sagadin, nogome-
taši Edo Bajraktarevič, Gregor
Blatnik, Novica Nikčevič, Ro-
bert Pevnik in Damjan Romih,
plavalec Goran Jurak, roko-
metaš Uroš Šerbec, smučarski
direktor Tone Vogrinec, teni-
ški igralec Iztok Božič ter nek-
danja atleta Roman Lešek in
Stanko Lorger. Za ponovni
pogovor v Petici ste spet pred-
lagali Iztoka Čopa, Katjo Ko-
ren, Jureta Koširja m Tomaža
Vnuka.
Med bralce, ki so svoje vpra-
šanje zastavili hokejistu Luki
Simšiču, smo razdelili tri da-
rilne bone v skupni vrednosti
6000 tolarjev. Nagrajenci:
Walter Guček iz Celja, Marija
Pompe iz Celja in Duška Roje
iz Škofje vasi.
Požun pripravlja novosti
Tradicionalni derbi s Slova-
nom je bil ne glede na deset
mest razlike na lestvici spet
derbi, a predvsem zaradi slab-
še igre Celjanov. Premiera no-
vega trenerja Mira Požuna je
bila tako bolj skromna, sobot-
ni krst v Golovcu pa bo v zna-
menju dvoboja s sinom Bo-
janom.
»Ne bo popuščanja, niti na-
svetov sinu, saj so Velenjčani
gladko opravili s Kodeljevim.
Oboji bomo igrali maksimal-
no, po krajši krizi zaradi utru-
jenosti pa bi z moralo biti bi-
stveno bolje kot v Ljubljani,«
napoveduje Miro Požun, ki si
dokončne podobe o celjskem
moštvu še ni ustvaril, a je že
zaznal nekatere slabosti.
»Igra je prepočasna, žogo
preveč udarjajo ob tla,
v obrambi ni zapiranja s tele-
som. Igralci preveč mislijo na
deset golov razlike in močna
tekma bo nujno potrebna, da
sploh ugotovimo dejansko sta-
nje ekipe,« pravi novi trener
prvakov, ki je po rodu iz Re^
ce pri Laškem, leta 1963
1964 je na srednjem zunanje
igral za Celje ter leta 1972 k
igralec s Šoštanjem osvojil si
vensko prvenstvo.
»V obrambi bosta Šerbec
Pungartnik najbrž zamenja
mesti, Leve ^ bo nadomešč
Ivandijo, Puč pa bo zara
Na SP na Islandiji maja 19!
bo naša reprezentanca v sk
pini z Rusijo, Hrvaško, Češk
Kubo in Marokom. Med
kandidati za SP so tudi Pii
nik, Strašek, Jeršič, Leve, Še
bec, Pungartnik, Tomšič, Ša
farič, Begovič ter posojena Ča
ter in Lubej.
boljšega pregleda igre in d
brega protinapada igral ti
v obrambi. Golmani bodo ki
žili, pri čemer na lažjih te
mah Pušnika ne bo v ekip
Požun napoveduje novosti,
bodo seveda terjale določe
dobo prilagajanja.
Ž..
Zdesetkani na finale
Ivo Reva bo na sobotnem finalnu ekipnega dižavnega prvei
stva v judu močno oslabljena, saj se je poleg Koširja poškodovi
še drugi mladinski reprezentant Petelinšek. V moštv-u bos
tako veterana Cuk in Imamovič, ki sta uradno že konča
tekmovalno pot, uspeh pa bi bila že srebrna kolajna. »Nasto[
bo tudi Poljak Remigues, odločale pa bodo malenkosti. Olimpi
in Impol imata približno enako zasedene posamezne kategori
zato je v dvoboju izenačenih posameznikov lahko odločilna
ena zmaga,« napoveduje izkušeni Štefan Cuk.
PANORAMA
Rokomet:
I. liga
Moški - 11. krog: Slovan-P.
Laško 20:22 (10:9); Puc 12,
Šerbec 4, Tomšič 3, Begovič,
Ivandija, Pungartnik 1; Gore-
nje-Kodeljevo 21:15 (11:9);
Plaskan, Kimčenko 5, Cvetko
4, Tome 3, Čater 2, Ocvirk,
German 1. Zaostala tekma 9.
kroga: Gorenje-Fructal 25:15
(9:9); po 6:9 kar 16:9 za doma-
če: Kimčenko 8, German, Pla-
skan 4, Oštir 3, Čater, Tome 2,
Ojsteršek, Cvetko 1. Vrstni
red: P. Laško 22, Kodeljevo 17,
Dobova, Rudar, Jadran (-) 12,
Gorenje (-) 11, Fructal, Prevent
(-), Litija (-) 8, Drava, Slovan?,
Inles 4.
Ženske - 9. krog: Žalec-Ko-
čevje 23:23 (12:12); Brekalo 7,
V. Dolar, Popovič 5, Kline 3,
Derčar 2, Randl 1; Krim-Vele-
nje 24:16 (10:6); Medar 11, Vu-
jovič 3, Stevanovič, Nojinovič
I. Vrstni red: Burja, Krim 16,
Olimpija 14, Mlinotest, Žalec
13, Branik 11, Kočevje 7, Vele-
nje 6, Piran, Izola 4, Bakovci 3,
Kranj 1.
II. liga
Moški - 10. krog: Celje-Or-
mož 17:17 (6:10); Burdijan 6,
Pajovič 4, Pintar 3, Bon 2,
Šantl, Honigman 1. Vrstni red:
Krško 18, Pomurka, Sevnica
14, V. Nedelja 13, Radeče 12,
Dol 11, Polet, Ormož, Krog,
Celje 9, Brežice 2, Mladinec 0.
Košarka
B liga
Vzhod - 12. krog: ŽKKMari-
bor-Celje 92:89, Bistrica-Ruše
95:75, Starše-Mik Prebold
94:86, Kemoplast-Slovenj
Gradec 80:52, Zagorje prosto.
Vrstni red: Celje (-2), Zagorje
(-2),ŽKKMariborl7,Starše(-)
16, Bistrica (-2), Mik Prebo
15, Ruše, Sl.Gradec 14, Ken)
plast 13.
Kegljanje
I. liga
Moški - 8. krog: Žalec-BrI
5:3 (5083:4928; zmagali:
Kompan 880, Podkrajšek 81
Jakopovič 907, izgubili: D
brajc 851, Mileč 818, M. Koi
pan 810), MDL-Triglav
(5236:5443; zmagal: Salo|
906, izgubili: Sivka 868, U
nik 861, Brglez 863, Videb 8l
Klinar 852), Tekstina-Grad
7:1, Rudar-Proteus 6:2, Fd
nar-Konstruktor 1:7. VrsI
red: Triglav 16, Konstrukt
13, Tekstina 10, Proteus^
Gradiš 8, Rudar, Fužiilj
MDL, Žalec 6, Brest 0.      j
Ženske - 8. krog: Emo Et«
na-Triglav 7:1 (2557:242
zmagale: Tkalčič 434, Grobe
nik 402, Zupane 421, Kardiri
461, Petak 427, izgubila: Š
ško 412), Gorica-Norik Oi
Korotan-Adria 5:3, Kamnil
Konstruktor 2:6, Rudar-S
Gradec 7:1. Vrstni red: Et
Etema, Norik 16, Rudar 1
Adria 8, Triglav 7, Gorica,'
Gradec, Korotan 6, Konstrul
tor, Kamnik 2.
Hokej
I. liga
11. krog: Slavija-Imital 3
(1:8, 1:5, 1:4); Rojšek 4, Kel
3, Povečerovski, Raj
Ostrožnik 2, Pajič, Kolar, F"
povič, Zolek 1; Jesenice-'!'
glav 11:4, Bled-Maribor U'
12. krog: Inntal-Olimpija '
(1:2, 1:2, 0:4); Rasko, Lešnj«
Inntal 14 + 25, Olimpija 22+
minut kazni; Bled-JeseP
2:4, Slavija-Maribor 1:12,
glav prost. Vrstni red: Olifl^
ja 20, Jesenice 16, Bled, Im
14, Triglav, Maribor ( + ) 4,'
vija (+) 0.
Št. 8 - 1. december 1994
23
lurnirii so tudi menjava vabil
Organizacija teniškega challengerla le posredno tuitl pomoč naiboll obetavnim za nastop na podobnih
fiirniriih — Slovenci v Sibirilo
Drugi ATP teniški turnir za
^stalni pokal se je v Rogaški
platini končal z zmago Frede-
jjka Fetterleina (Danska), ki je
{e v četrtfinalu v treh nizih
jjločil Casha, v polfinalu se
fiu je zaradi poškodbe vdal
Jrugi nosilec Rehmann, v fina-
lu pa je 235. i^alec sveta pre-
giagal Vaška (Češka) s 6:3, 6:4.
, Danec je imel na začetku se-
zone le eno ATP točko (v Ro-
mski Slatini je dobil novih 60
in 3000 dolarjev) in zaradi po-
hajkovanj po diskotekah ni
ponovil iger iz mladinske kon-
kurence, ko je premagal tudi
Ivaniševiča in olimpijskega
prvaka Rosseta. Kariera se je
ob petih urah trdega treninga
|sak dan končno zasukala, pp
treh finalih challengerjev pa je
končno tudi zmagal.
Zadovoljen je bil tudi edini
slovenski igralec Iztok Božič,
ki se je v letošnji sezoni konč-
no uvrstil pod 300. mesto, igral
v finalu podobnega challen-
gerja v Košicah in v Daviso-
vem pokalu s petimi zmagami
in le enim porazom največ pri-
pomogel k uvrstitvi v drugo
najmočnejšo skupino.
»Rogaška Slatina ima
v mednarodnem koledarju tr-
den položaj, termin pa je tako
kot majski challenger v Dom-
žalah izredno ugoden. Crystal
V Rogaški Slatini je bil tudi
direktor največjega, rudnika
zlata in nikla na svetu iz Kras-
nojarska, ki za januar 1996 že-
li podoben turnir. Denarja ima
dovolj, ustrezno podkovanih
ljudi pa malo in na priporočilo
ATP Toura je za izvedbo Sibi-
rian Opna izbral ljubljansko
podjetje Challenge.
Cup je turnir z dušo in na vsa-
kem koraku prijaznimi ljudmi,
domžalski pa ima drugačno
težo. V centru Ten-Ten je vse
bolj uradno in poslovno. Samo
Zmagovalec Crystal Cupa, Aleksander Lucu in generalni direktor Zdravilišča Rogaška Florjan
Solina (z leve).
na letošnjem je bilo 290 direk-
torjev, podjetja pa na sponzor-
ske vložke ne gledajo samo kot
golo reklamo, marveč med tur-
nirjem sklepajo številne po-
sle,« pravi Aleksander Lucu,
ki je s podjetjem Challenge or-
ganizator obeh naših največjih
teniških turnirjev.
Domžale in Rogaška Slatina
v prihodnje ne bosta za vsako
ceno širila nagradni sklad,
marveč bosta bolj držala iden-
titeto turnirjev newcomerjev.
»Kafeljnikov je na robu naj-
boljše deseterice, takoj za njim
Larsson in morda bo čez leto
dni podobno visoko še kakšen
znanec z naših igrišč,« meni
Lucu, ki s svojim podjetjem
skrbi tudi za razvoj obetavnih.
»Denarja Petri Rampre ne mo-
remo nuditi, vendar vabila za
naša turnirja menjavamo
z drugimi organizatorji in
mladi Žirovki utiramo pot
med poklicne teniške igralke.«
ŽELJKO ZULE
Foto: EDI MASNEC
Jubilejna Bloudkova priznanja
Med 85 predlogi (19 za nagrade in 66 za plakate) se je
natečajna žirija za Bloudkova priznanja odločila za štiri
nagrade in ducat plaket. Najvišja športna priznanja so za
vrhimske dosežke dobili Britta Bilač, Aljaž Pegan, ekipe
trenerjev moške in ženske reprezentance v alpskem smu-
čanju (Tomaž Cerkovnik, Pavel Grašič, Jaro Kalan, Marko
Jurjec, Stojan Puhalj) in za življenjsko delo Štefan Ošina
iz Kranja. Med dobitniki Bloudkovih plaket je tudi celjski
skakalec v daljavo Gregor Cankar.
V polfinaie s prvo zmago po letu
1963?
Prvi polčas savinjsko-šaleškega četrtfinala nogometnega
pokala med Rudarjem in Fublikumom so v gosteh z goloma
N'Toka (skrajno levo se veseli uspeha s Pranjičem in Žilnikom)
v 30. in 65. minuti zanesljivo dobili Celjani, ki so tako pred
nedeljsko povratno tekmo na Skalni kleti že na pragu polfinala.
Pokal je za oba trenerja - Josipa Vugrinca in Boruta Jarca
- ključnega pomena, čeprav naj bi po končani polsezoni tako pri
Rudarju kot Publikumu prišlo do zamenjav na klopi. V Celju so
suspendiranega Nikčeviča dva dni pred tekmo pomilostili, brez
pravega treninga pa je pripravil drugi gol in utišal škodoželj-
neže, ki so odkrito dvomili v njegove sposobnosti. Zmaga
v Velenju ima toliko večji pomen, ker je prva uradna po 9. juniju
1963, ko je tedanji Kladivar zmagal s 4:0 in tako je v dvobojih
z Rudarjem prekinjena še neugodna tradicija.
Drugi izidi prvih tekem četrtfinala: Izola-Mura 0:0, Olim-
pija-Beltinci 1:4, Gorica-Maribor 1:0.
EDI MASNEC
Gorenje: žreb
po meri
»želimo si Prato, ki je
približno naših kvalitet in
blizu, nikakor pa ne bra-
nilca naslova Alziro, Gra-
nollers ali Hammeln,« je
pred torkovim žrebom če-
trtfinala rokometnega po-
kala EHF razmišljal ve-
lenjski trener Bojan Fožun.
In kakšna je bila reakcija
po žrebu na Dunaju? »Pra-
to. Prva tekma v Italiji,
druga doma. EHF je igral-
na termina nepričakovano
spremenil na 21. in 28. ja-
nuar 1995, zato bomo spet
morali prestaviti tekme do-
mačega prvenstva. Polfina-
ie? Povratna tekma bo
v Velenju,« se je Bojan Po-
žun izmaknil neposredne-
mu odgovoru, a po ovinkih
nakazal željo.
Moštvo iz bližine Firenc
je pred leti vodil naš Lev-
stik (z njimi so igrali tako
Celjani kot Velenjčani),
zdaj pa sta prva zvezdnika
rusko reprezentančno krilo
Gopin ter srbski bombar-
der Kobilica, ki je bil prvi
strelec lanskega prvenstva.
Prato je na startu izločil
švicarski Wacker Thun
(25:13, 17:23) in nato s pre-
cej sreče švedski Skovde
(22:18, 21:23), saj sta bili
obe tekmi v Italiji. Velenj-
sko moštvo je na treningih
močnejše za povratnika
Rozmana, kupili so bolgar-
skega reprezentanta, des-
nega zunanjega Kostadino-
va (za Evropo je izgubljen,
ker je v pokalu prvakov že
igral za Belasico), Krejan
pa s podobno poškodbo kot
Pimgartnik (meniskus in
vezi) upa na vrnitev na
parket brez operacije.
Ž. Z.
Kocuvan pred Cankarjem
Slovenska atleta leta sta evropska prvakinja v skoku v višino
Britta Bilač in drugič zapored Miro Kocuvan. Drugi je velenjski
tekač na srednje proge Bekim Bahtiri in šele tretji svetovni
mladinski prvak v skoku v daljavo Gregor Cankar, ki je v tradi-
cionalni anketi AZS seveda prepričljivi zmagovalec med vrst-
niki. Med mladinkami je največ točk zbrala Jolanda Steblovnik
(Velenje), med ml. mladinkami pa Anja Valant (Kladivar).
Sedmi k.o. Obreze
Na pozivnem turnirju v boksu je v Mariboru državni prvak j
v težki kategoriji Dušan Obreza še sedmič letos zmagal s Idasič-
nim k.o. Najboljši celjski boksar je letos dobil vseh 12 dvobojev, j
niti eden pa ni trajal predvidenih devet minut. Obreza je bil J
izbran za najbolj borbenega udeleženca revije, zmagal pa je tudi i
mladinski prvak v polveltrski kategoriji Stanišič. Ekipno;
prvenstvo se bo začelo v drugi polovici decembra.
Bauer pilot leta
Komisija za motorno letenje pri LZS je za pilota leta izbrala'
devetega z evropskega prvenstva v aerorallyu Leona Bauerja
(Celje), tretji je Damjan Glinšek (Velenje), četrti Peter Ravnak j
(Konjice)'^ in peti Slavko Lakovič (Celje). Naslednje leto bo;
največja tekma v začetku avgusta v Slovenskih Konjicah, ki je i
kot edina naša v mednarodnem koledarju.
Tretjeiigaški fair-plav
Šentjur ima drugi najboljši napad vzhodne skupine tretje lige^
(Valek 10, Vavdi in Koren po 5, Blatnik 4, Banjeglav 3, Marin-i
ček 2, Pašalič, Kidrič, Bevc in Radič po 1 gol), v tekmovanju.:
fair-play pa je z 29 rumenimi kartoni, tremi izključitvamil
(Marinček, Bevc, Valek) in eno izredno kaznijo (Vavdi) šele j
deveti. Negativni rekorder je Žalec, ki je do 9. kola in izstopaj
nabral 25 ramenih kartonov, osem izključitev (Jelen, Arslano-.
vič, Kuhelnik, Zirdum, Kesedžič, Turecki, Dolžan, Kocijančič)'
in eno izredno kazen (Kovači.      - . ,        J
Nagrade spet z žrebom
Med slabo stotinjo kuponov je bila v 15.
krogu športne stavnice na osmih zapisana pra-
vilna napoved: Slovan-Pivovarna Laško 2,
Clorenje-Kodeljevo 1, Rudar-Publikum 2, Inn-
tal-Olimpija 2, Komcel-Emo Etema II 2.
Nagrajenci: Aleš Knez iz Dola pri Hrastniku
(5000 tolarjev), Zdravko Arzenšek iz Gorice
pri Slivnici (3000 tolarjev) in Roman Grobel-
nik iz Nove Cerkve (2000 tolarjev). Nagrade
bodo dobili po pošti.
Za sodelovanje v naslednjem kolu (pri ko-
šarkarskem para tip O pomeni podaljšek) bo-
mo upoštevali kupone s poštnim žigom sobote,
3. decembra, ali če bodo najkasneje do 12. ure
oddani v nabiralnik pri vhodu v našo stavbo.
Naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 63000 Ce-
lje, s pripisom Goldtng loto.
SP®FlTNi
KOLEDAR
Petek, 2.12.
Hokel
Rouen: Iimtal-Feldkirch (1.
krog polfinalne skupine A lige
narodov, 17).
Sobota, 3-12.
Hokej
Rouen: Rouen-Inntal (2.
krog polfinalne skupine B,
20.15).
Judo
Ljubljana: finalni turnir DP
z udeležbo Impola, Oltmpije in
Iva Reye (od 18. ure).
Kegljanje
Postojna: Proteus-Žalec;
Ljubljana: Gradis-MDL (9.
krog I. ženske lige, obe 16);
Norik-Emo Etema (9. krog I.
ženske lige, 13.30); Norik 11-
Komcel (9. krog H. ženske lige,
11).
Košarica
Polzela: Kovinotehna-BWC,
Postojna: Postojna-Rogaška
(11. krog A-1 moške lige); Slo-
venske Konjice: Comet-Olim-
pija mladi (vse 19), Velenje:
Elektra-Idrija (11. krog A-2
moške lige, 20); Slovenske Ko-
njice: Comet-Odeja (12. krog
ženske SKL, 16.30); Prebold:
Mik Prebold-Zagone (17),
Šentjur: Kemoplast-ŽKK Ma-
ribor (13. krog B moške lige,
18); Hrastnik: Hrastnik-Rogla
(9. krog C moške lige, 17);
Podčetrtek: Podčetrtek-Koro-
ška (8. krog D moške lige, 19).
Odbojica
Polzela: Zgornja Savinjska-
Kanti (prva tekma 3. kroga
pokala CEV za ženske, 16).
Rol(omet
Celje: Pivovarna Laško-Go-
renje (13. krog moške SRL,
19); Maribor: Branik-Velenje
(15), Kranj: Kranj-Žalec (11.
krog ženske SRL, 18).
Nedelja, 4.12.
Hokel
Rouen: Iimtal-KAC (3. krog
polfinalne skupine B, 17).
Kegljanje
Celje: Emo Etema II-Ko-
čevje (9. krog H. ženske lige,
10).
Košarka
Maribor: SUvnica-Pivovar-
na Laško (11. krog A-2 moške
lige, 16); Maribor: Maribor-
Celje (12. krog ženske SKL,
18).
Nogomet
Celje: Publikum-Rudar (po-
vratna tekma četrtfinala po-
kala, 13).
Torek, 6.2.
Košarka
Slovenska Bistrica: Bistri-
ca-Celje (zaostala tekma 10.
krog B moške lige, 18).
Sreda, 7,12.
Hokej
Jesenice: Jesenice-Irmtal
(13. krog SHL, 18).
Rokomet
Litija: Litija-Gorenje (zao-
stala tekma 10. kroga moške
SRL, 19).
Št. 8 - 1. december 1994
Ko le bil še Joželt mali,
v pesifovniif so ga dali
DroUci Z9 mozaik Jožeia Kuzmana, IJublieHa narave In glasbe, tračev In pollllke, Konilčana, ki le veano zraveni
»Ko je bil še Jožek mali,
v peskovnik so ga dali. Tam
je vedno srečen bil, ka-
menčke zbiral in gradil.
Z leti nič ni bilo drugače,
čeprav je že prerasel hlače.
Še kar naprej je v pesku
bil, ga prekapal in drobil.
Danes, ko že bolj je star, za
drobni pesek ni mu mar.
Bleščeče le kamenčke zbi-
ra, jih kupuje in nabira.«
Tako so velik del življenja
Jožeta Kuzmana iz Sloven-
skih Konjic v priložnostno
pesmico ob njegovi petde-
setletnici zajeli prijatelji
teritorialci. Črni vragi ime-
novani.
Jože je bil v času vojne
za Slovenijo njihov koman-
dant. Sicer pa je človek, na
katerega naletiš povsod,
kjer se kaj dogaja. Ce se še
ne, že sam poskrbi, da se
bo.
Vltanjsice icorenine
Jože Kuzman, sedaj Ko-
njičan, je večji del življenja
preživel v Zrečah, kjer je
bil njegov oče upravnik ene
najboljših kmetijskih za-
drug v stari Jugoslaviji.
Oče in mati sta prišla
v Zreče iz Vitanja, iz kraja,
ki Jožeta danes spominja
na Trnuljčico, ki se še ni
prebudila in svoje lepote
postavila na ogled - turi-
stom.
Otroci smo se v Zrečah
krasno zabavali. Ko je še
vozil ozkotirni vlak, smo
tire večkrat namazali
z žajfnico ali pa podtaknili
zažigalne vrvice. Kako
krasno je cvililo in ropota-
lo ! Bil sem zraven, ko je na
Rogli pašna skupnost za-
količila pastirsko kočo
s štirimi sobami. Rogle ta-
krat in danes ni mogoče
primerjati. Pa kakšne
smreke so včasih rasle na
Pohorju! Morali bi zaščititi
vsaj naj debelejša drevesa:
smreke, orehe... Spomnim
se čudovitega kozolca, »do-
plerja«. Pa ga je lastnica
kar podrla, ker je bil star.
Koliko je še vsega druge-
ga, vrednega ohranitve,
zaščite, obnove... Ošlako-
va domačija, na primer.
Poleg žage in kovačije je bil
tam nekoč tudi mlin, od
katerega je ostala samo še
struga z vodo. Z lastnikom
sva se pogovarjala, da bi ga
obnovil, da bi spet naredil
mlin na kolo. Vsi, s kateri-
mi sem o tem že govoril,
idejo podpirajo. Takšne
stvari me navdušijo. Pred
leti sva s Francijem Sker-
binekom v novoletnem ča-
su iz konjiškega trga ustva-
rila pravljično mesto. Tudi
to je bilo nekaj za dušo.
Vedno sem si namreč želel,
da bi šel v šolo za umetno
obrt, pa ni bilo denarja in
sem moral na kmetijsko.
Zaradi tega mi je še vedno
žal.
Z bobni po svetu
v mlajših letih je bil Jože
navdušen bobnar.
v glasbeno šolo sem ho-
dil v Mariboru. Takrat sem
imel 500 dinarjev na mesec,
pa sem vse dal za učenje
bobnov. Potem sem igral
v najrazličnejših ansam-
blih, najdlje v Dixie 08
— z Ivom Umekom, Roma-
nom Fondo, Juretom Po-
kornom, Tonetom Obru-
lom, Marjanom Kovšetom,
Slavkom Grolegerjem,
Marjanom        Gabrijelči-
čem... Nehal sem ob na-
stanku Belih vran. Muzi-
kantskih štorij je seveda za
poln boben. Enkrat smo
imeli koncert v Mozirju. Za
vsak primer smo s seboj
pripeljali planino - tam pa
so imeli klavir, kakršnega
še v življenju nismo videli.
Pa še nekaj se mi zdi zani-
mivo: tam, kjer smo mi
igrali, ni bilo nikoli nobe-
nega pretepa! Sicer pa sem
največ igral v Rogaški z an-
samblom Jureta Pokoma.
Jure je skrbel za narodno-
zabavno glasbo, Mario Ga-
bri j elčič za jazz in dixi-
eland, igrali pa smo tudi
italijanske popevke. Eno
leto sem igral v Piranu, na
Pokljuki in v Kopru, kjer
nam je mesec dni pomagal
tudi Miha Jazbinšek.
Ko sem bil še muzikant,
sem se najbolj bal tega, da
mi v poznejših letih ne bi
bila všeč modema glasba
- sedaj pa ravno to najraje
poslušam.
Uubezen
v rastiinjalcu
Jože je poročen. Sin
Boštjan je s štiriindvajseti-
mi leti diplomiral na stroj-
ni fakulteti in je energetik.
Jure v drugem letniku štu-
dija geologije izbira semi-
narske naloge o opalih.
Ženo sem spoznal
v Ljubljani, ko sem bil
v službi na Kmetijskem in-
štitutu, kamor je hodila tu-
di ona. Spoznala sva se
v rastlinjaku, kjer sem štel
krompir, ena pa je gojila
travo. Rastlinjak sem kupil
in postavil v Zrečah. Ni mi
dovolila, da bi nanj obesil
spominsko ploščo. Pač eko-
nomistka, organizatorka
AOP, računalničarka. De-
lala je v holdingu Konus in
izvisela kot tehnološki vi-
šek. Ima pa sedaj več časa
za vrt, ki je najina skupna
strast. Lani smo v Konjicah
zasedli prvo mesto na tek-
movanju za najlepše ureje-
no okolico hiše. Moja žena
ljubi resje. Rada bi šla na
Škotsko, Irsko, Norveško.
Kosilo pa danes kuham jaz.
Rižoto z morskimi sadeži in
solato.
Kamenje v icrvi
Od škrilja do diamantov
- vse je mogoče spremeniti
v kruh. Pri Kuzmanovih
imajo »kamenje v krvi«.
Začela sva z očetom s pe-
skom za grobove. Drobljen
beli pohorski marmor sva
poslala v Ljubljano, na Ža-
le, v komisijsko prodajo. Pa
so prišla naročila iz Ljub-
ljane, Zagreba, Čakovca.
Pesek je bil res bel, takšen,
kot mora biti. Sedaj vidim
povsod le še uvoženega.
Nekoč me je prišel nek
možak spraševat za beli
marmor. Zanimala ga je
njegova obstojnost.
>Spomeniki v rimski ne-
kropoli v Šempetru so na-
rejeni iz takšnega mar-
morja.<
>A ste ga njim tudi vi do-
bavili?<
Ko je oče leta 1974 umrl,
sem nadaljeval njegovo
obrt. Iskal sem, s čim bi
Jože Kuzman: »Vsak moški mora: spočeti sina (sem),
posaditi drevo (sem) in napisati knjigo (upam, da trič-
trači štejejo).
obložil cokel pri hiši, in na-
šel kakovosten škriljavec.
v Ledinskem grabnu so že
od nekdaj lomili kamen za
strehe. Še danes se z lom-
ljenjem škrilja ukvarja 20
ali celo 30 ljudi. Na čmo,
seveda. Sam sem vsakič, ko
sem šel po kamen, tja grede
peljal pesek za cesto. Tako
smo bili dogovorjeni
z Gozdnim gospodarstvom.
Pa poleti nisem mogel toli-
ko narediti, da bi čez zimo
preživel z vsemi zaposleni-
mi. Povrhu pa sem se vedno
bal, da se bo komu kaj zgo-
Nekateri se tako obnašajo, kakor da bi
deset božjih zapovedi veljalo samo za
ateiste.
dilo. Ko sem fantom zago-
tovil delo — pri tistem, ki je
prevzel obrt, v Cometu in
na Rogli, sem opustil ute-
čeno obrt.
Od kamnov pa se nisem
mogel posloviti. Oče je imel
doma košček opala. Pisal
sem bratrancu v Avstralijo
in vzpostavil stike za pri-
dobivanje surovine. Skupaj
sem spravil stroje za žaga-
nje, bmšenje in poliranje
kamnov. Delal sem proste
oblike, a sem jih težko pro-
dal. Potem sem si osla-bel
vse za bmšenje diamantov.
Pri nekem Nemcu sem se
naučil bmsiti diamante za
diamantna orodja. Imel
sem pogodbo s Cometom in
kar dobro je šlo. Po odcepi-
tvi Slovenije je posel padel.
Nemec mi je sicer rekel, naj
delam za njega, a je posta-
vil tako nizko ceno, da se
nisem pustil prostituirati.
Raje sem začel brusiti po
določenih dimenzijah.
Takšne imajo zlatarji in
drugi najraje.
Komandant Črnih
vragov
Jože je bil vključen v te-
ritorialno obrambo od leta
1969. v času vojne za Slo-
venijo je bil poveljnik di-
verzantskega odreda, ki je
imel sedež na Stranicah.
Črni vragi? Krasna klapa
smo bili. Ko pa smo se osa-
mosvojili, sem izgubil delo,
žena je postala tehnološki
višek... Malo je takih, ki bi
se borili, da bi jim šlo po-
tem slabše. Pa mi ni žal,
čeprav... Še isto leto, ko je
bila vojna, sem videl, da je
dobil čin stotnika človek,
ki smo ga razrešili, ker se je
skrival. To pa ne, sem si
rekel in zaprosil, da me ra-
zrešijo vojaških dolžnosti.
Potem so nas klicali, ko so
ustanavljali zvezo vetera-
nov v Ljubljani. Tja so nas
pripeljali, v dvorano pa nas
niso spustili - ni bilo dovolj
prostora. Leto in pol po ju-
nijski vojni nas ni nihče več
»šmirglal«. Čuden odnos.
Eden je kar na cesti zvedel,
da ni več komandant. Do-
kler te rabijo za ravbarsko
lojtro držat, da lahko više
splezajo... Ja, že stari lju-
dje so govorili, da krogla in
medalja nikoli pravega ne
trofita. Uniformo pa še
imam.
Zvezde Avstralije
čeprav ima Jože v Slove-
niji nekaj kotičkov, kjer
»mu gre kar kurja koža«,
pa je zanj Avstralija sanj-
ska dežela.
Zvezde so bile čudovite.
Krasno je razmišljanje lju-
di: pusti me na miru, ne
vtikaj se, oblači se, kot ti je
všeč... Neverjetne so raz-
dalje. Pa kamor prideš, sre-
čaš Slovence. Mene so se-
veda zanimali opali. Ver-
jetnost, da najdeš opale,
vredne 100 tisoč dolarjev,
če skoplješ 10 metrov glo-
boko jamo, je 1:1000. Spoz-
nal sem ljudi, ki so jih našli
za milijone dolarjev, in člo-
veka, ki je že 12 let kopal,
pa ni še ničesar našel. Sicer
pa živijo po načelu »easy
come, easy go« oziroma ka-
kor pridobljeno, tako iz-
gubljeno. So pa ljudje, ki
kopljejo opale, nekaj čisto
posebnega. Nekaj čisto po-
sebnega pa so tudi avstral-
ski črnci. Slovenec v Ade-
laidi mi je povedal, da je
nekega večera ob vodi na-
šel celo družino, ki je ves
dan čakala na njegovo vr-
nitev - zato, da so ga vpra-
šali, če lahko spijejo poži-
rek vode. Drugače pa jih je
težko gledati. Dobivajo po
300 do 600 dolarjev pomo-
či, večina pa je čisto zapita.
Mimogrede - v trgovini ni
nikakršnega alkohola,
v puščavi pa najdeš na sto-
tine odvrženih steklenic.
Srečal sem človeka, ki se je
preživljal samo s pobira-
njem in prodajo teh stekle-
nic. Dela pa se po cele dne-
ve, tudi ob sobotah. Ob ne-
deljah pa se pere, šiva...
Za ceno viskija
Slovenci radi tarnamo,
da nimamo izvirnih turi-
stičnih spominkov. Jože
pravi, da so to lahko tudi
kamni.
Pred leti sem začel sode-
lovati z dobrim oblikoval-
cem Romanom Malusom iz
Rečice. V Vevčah dobimo
ročno izdelan papir.
Z ustreznim napisom ter
okrašen z bmšenim kam-
nom in z zlatom lahko po-
stane izvima novoletna če-
stitka na cenovni ravni ste-
klenice viskija. Ali pa na
primer diploma za športni-
ka leta. To so majhne seri-
je, vsak izdelek pa ima cer-
tifikat, da je papir res roč-
no izdelan, da je vgrajen
pravi kamen, pravo zlato.
Za Rotary klub sem izdelal
spominek iz škrilja in do-
ma kovanega žeblja. Na
Konjiškem pa se sedaj po-
govarjam o izdelavi spo-
minkov iz različnih vrst
pohorskih kamnov. Poleg
vrste škriljavcev je najlepši
bel marmor, ki ga je najti
vse od Šmartnega na Po-
horju do Svetega Vida nad
Vitanjem, podoben pa je
grškemu kristalinu, nekaj
posebnega je zelen čezla-
kit, ki. ga je najti na Cezla-
ku, krasen je eklogit, pa to-
naliti...
Konjice
potrebujejo metlo
Nekateri ljudje ne more-
jo držati križem rok in gle-
dati, kaj se dogaja okoli
njih. Jože je (še) poslanec
v občinski skupščini. Pred
leti je bil predsednik konji-
škega obrtnega združenja,
sedaj je član izvršilnega
odbora zbornice — in že so
obudili obrtniške plese. Tu
je še Društvo za varstvo
okolja...
A veste, zakaj na Starem
trgu ponoči luči ne gorijo?
Ker je tam občina, župan
in izvršnik se gresta vojno,
v vojnem stanju pa velja
zatenmitev. To je bistvo
več kot štiriletnega dela
skupščine.
Če pa gremo raje k oko-
lju: Konjice potrebujejo sa-
mo eno dobro metlo, pa bi
šlo. v Celju je teže. Ne vem,
zakaj zaradi resnicoljub-
nosti tržnice ne preimenu-
jejo v železnino. Glede na
vsebnost težkih kovin v ze-
lenjavi bi bilo bolj prav. Me
je pa presenetil zeleni val.
A da ga nimate? Ne bo dr-
žalo. Ko sem se nazadnje
peljal skozi Celje, sem bil
na koncu že čisto zelen.
A da naj bom resen? Saj
sem vedno. Zelo resno sem
si spomladi zamislil akcijo
zbiranja nevamih odpad-
kov, kot so na primer škro-
piva. Čeprav smo ponujali
v zameno rože, je prišlo
vsega   30   ljudi.   Ali  pa
v Kiizmič,
vožnje - ;
ljudi je pri
kli, da sei
po eni strj
okolje hr^i
nosti ne dj
pa tudi
malo prip
ljudmi. Tuj
nimi. Odi,
nalnih 0(j|
mer. V ceiu
zajeto tu(ii
gališča.
jeti - še 2,
padkov. 1(
odgovornoj
sem letos \
stari progi
ča, da seii
prav za |
številka 52
nje odlagal
no, se nov(
branili \
klenščka,
odpadki i
Všeč m
daj spreje
prečuje di
ni pa mi v
samo za v
na prime
predlagal i
povedal up
javnih nu
smo, da to
o javnem]
ga nihče, "i
Konjice in
dovite. Le
trebujejo,
lahko zao
pol bodo
letnico. Mi
dočakale,
Nekaj (
Politika
darovanjei
vedno zra
Pravzap
sem v za(
pobratenji
nji za Ban
Misel mojega očeta: »Vse,
imaš za hrbtom!«
dobil prizi
da je takn:
zmanjkalo
krvodajal(
sem imel t
kom, ki Si
Potem pa
kri, kar je
ju videla.'.
pa toliko 11
lahko dal
morcem. 1
zdravnik'
pritisk, se
no zdelo, i
samo meri
pisal sem
sem darovi
bo še hec, i
kakšna sul
pak mislim
gani ena i
dobijo resi
bujejo.
MlU
Kdor ve, kam hoče priti, vedno najde pravo pot. Coober Pedy, svetovna prestolnica opalov, v sanj''^
Št. 8 - 1. december 1994
24,25
Ce imaš veliico željo
Invalia z Gomllskega pričakuje pomoč tlobrih liuai
I Branku Košenini je mati narava upočasnila
korak, obenem pa mu je vcepila optimizem in
voljo do življenja. Star je sedemindvajset let in
je spastik. S težavo premika telo in obvladuje
govor. Vendar je eden tistih invalidov, ki se
hočejo in znajo pobrigati zase - da bi ujeli
košček sreče. Branko jo išče v veliki, neizpol-
njeni želji: želi si nov tricikel, da bi lahko hodil
med ljudi.
Ena najpomembnejših poti v njegovem živ-
ljenju je pot v službo, v celjski center za var-
stvo in delo Golovec, kamor gre nadvse rad.
Tam ima prijatelje, naredi kaj koristnega, in
navaden dan postane naenkrat poln. »Ce ho-
čem v službo,« pravi Branko, »moram najprej
prehoditi ali prekolesariti kilometer poti od
doma do avtobusne postaje.« Z avtobusom se
odpelje z Gomilskega v Celje, kjer ga počakajo
s kombijem iz centra in ga odpeljejo na delo.
Domov se vrne popoldne po enaki poti. A brez
tricikla ne gre. »Težava je v tem,« pojasnjuje,
»da je kolo, ki ga imam, staro že trinajst let.
Kar naprej se kvari. Imam še eno kolo, to je
tricikel na prestave. Tudi ta je star in že odpo-
veduje. Zato bi rad imel tricikel na akumula-
tor. Življenje bi bilo zame lažje.«
Od železne hojce do tricikla
Do zdaj mu prav gotovo ni bilo lahko, še
posebej kot otroku ne. »Branko ni shodil šest
let,« pripoveduje mati Fanika. »Najhuje pa je
bilo, ker je imel takšne krče, da je noč in dan
vpil od bolečin. A mu nismo mogli pomagati.
Mož mu je izdelal nekakšno železno hojco,
vendar tudi z njo ni mogel hoditi. Ko je bil star
pet let, smo poiskali pomoč v bolnišnici v Stari
Gori pri Novi Gorici, kjer je preživel skoraj
dve leti. Eno leto so ga zdravili z razgibava-
njem, saj so mislili, da bo na ta način lahko
shodil. Potem, ko ni bilo nobene druge pomoči
več, so ga operirali. Še pol leta je ostal v bol-
nišnici. Počasi je le shodil, najprej z berglami,
potem je šlo počasi na bolje.«
Branko je odšel iz bolnišnice na šolanje v za-
vod v Vipavo, kjer je ostal devet let: »Na začet-
ku smo mislili, da bo kar obupal, tako mu je
bilo hudo. Preganjalo ga je domotožje. A neka-
ko se je le privadil.« Sledilo je šolanje v Kam-
niku: »Kazal je veliko veselje za popravljanje
tehničnih reči in zato smo mislili, da se bo
lahko kaj izučil. Roke pa so se mu tako tresle,
da ni šlo... V tem času je prestal še eno opera-
»Srčno upam, da se mi bo velika želja izpolni-
la,« pravi Branko Košenina.
cijo, tokrat v zgornjem delu noge. A menim, da
mu ni kaj prida pomagalo.« Iz Kamnika je
sledila pot v Celje, v center za varstvo in delo,
kjer je že dvanajst let.
»Ima tako voljo!« je prepričana Brankova
mati. »Dostikrat mu rečem, naj raje ostane
doma. Pa ne, ga ne obdržiš! Naj dežuje ali
sneži, vseeno, hoče v zavod. Tam ima družbo in
prijatelje.«
Tricikla pa ne potrebuje le za del poti v Ce-
lje, pač pa mu koristi tudi po prihodu domov.
»Rad obiščem prijatelje,« pravi Branko. Enega
ima v Braslovčah, drugega na Polzeli. »Kolo
res potrebuje,« meni njegova mati. »Kadar je
doma, se vozi naokrog. Išče druščino. Prav
zato ima veliko željo, da bi dobil novo kolo.
Z možem mu ga ne moreva kupiti, saj živimo
zelo skromno, iz meseca v mesec. Jaz sem go-
spodinja, mož pa je na čakanju že dve leti in
dobiva okoli trideset tisočakov mesečno.« Ko\o
je bilo v zadnjem času več pri mehaniku kot pa
v Brankovih rokah. To je pomenilo dodatne
stroške. Če pa fant pešači, zaradi otežene hoje
in podrsavanja uničuje čevlje. »Vsak teden gre
čevelj,« pravi Fanika. »Ravno pred kratkim
sem odnesla k čevljarju na popravilo kar se-
dem parov.«
Nenavadna akcija
Velika želja je privedla Branka do tega, da
se je lotil akcije, ki naj bi mu pomagala do
novega tricikla. Pomoč je poiskal pri medijih:
»Razložil sem svojo željo in prošnjo, ker druge
možnosti nisem videl. Upam, da mi bodo ljudje
pomagali zbrati denar, ki ga potrebujem.« Tu-
di za predračun se je že pobrigal. Za tricikel
z akumulatorjem bi moral zbrati 160 tisoč to-
larjev.
V centru za varstvo in delo so akcijo podprli.
Socialna delavka Ksenija Križnik Krajnc pra-
vi, da tudi ostali njihovi varovanci nestrpno
pričakujejo razplet: »Branko nas je presenetil.
Kar na svojo roko se je odločil in organiziral
akcijo. Zelo je iznajdljiv. Kot ustanova mu
direktno ne moremo pomagati, bomo pa zelo
veseli, če mu bo uspelo priti do novega tricikla.
Takšnih akcij namreč ni veliko, to je tudi za
nas osamljen primer. Branko je po naravi zelo
družaben in samginiciativen, to pa skušamo
spodbujati. Prav je, da skuša poskrbeti zase in
uveljavljati svoje pravice.«
Tudi žalski center za socialno delo ni ostal
gluh. »Dodelimo mu lahko enkratno denarno
pomoč v višini 17 tisoč tolarjev,« pravi direk-
torica Irena Pražnikar. »Do zdaj pa smo prejeli
že za 77.000 tolarjev nakazil in ponudbo daro-
valca, ki bi Branku odstopil ohranjen tricikel
brez akumulatorja.« Nekateri so torej že pri-
spevali svoj delež - za kolo, ki bi sedemindvaj-
setletniku olajšalo življenje. Na vrsti smo še
ostali... Pomagajmo!
KSENIJA LEKIČ
Staremu triciklu je potekla življenjska doba. Branku lahko pomagamo priti do novega. Po svojih
močeh prispevajmo na njegov žiro račun: 50750-620-42 09 0813-16674 ali na žiro račun Centra za
socialno delo Žalec: 50750-603-36264.
Ko iistje obieti, brž brstja čioveii si želi
Zdaj boš zapustila mene,
o j kak srce me boli!
Mrzel veter tebe žene,
pojdi, kam te veseli.
(Ljudska pesem)
V otožnost slovesa je ljudski
pesnik, kdorkoli je že bil, vple-
tel puščobni letni čas in odmi-
raj očo naravo, svojo izgublje-
no ljubo je primerjal s ptico
pevko, ki je odletela... In je
res turoben ta čas, tudi za da-
našnjega človeka, ki ni več ne-
usmiljeno izpostavljen tego-
bam, kakršne so tlačile naše
prednike. Le-ti se prav gotovo
niso veselili bele in mrzle zi-
me. Če bi pomlad zamujala, bi
začele pohajati zaloge: grožnja
pomanjkanja je bila stalno
prisotna.
Mesece so se ljudje solzili
v zakajenih bivališčih in se ne-
zavarovani tresli pred zvermi,
pred medvedi in volkovi ter ri-
si pa še drugimi roparicami, ki
so, plen vohajoče, pritiskale
v selišča. Še grajska gospoda
se je pri kaminih od ene strani
pražila, z druge pa ledenela,
ko se je mraz pregrizel skozi
vlažno zidovje. Tudi smuči in
sani so enako kot že prej krplje
iznašli zaradi krvave potrebe
in ne zavoljo športnega užitka,
ki danes povzroča pravo ne-
strpnost, da io sneg čim prej
pobelil svet.
Boj kozmičnih nasprotij
v naravi se je nekoč, bolj kot
danes, zrcalil tudi v človeku
samem. Krajšanje dneva vse
do zimskega solsticija in videz.
da tema zmaguje sonce, sta bi-
la v davnini tako močna, da so
ljudje trepetali: kaj če temne
sile premorejo sonce, luč živ-
ljenja, ki so jo v predkrščan-
skih časih ljudstva po božje
častila? Je kaj čudnega, če so
ta čas imeli za dramatični boj
sonca z božanstom teme za
»volčje noči«, ko divja jaga,
duhovi podzemlja, Pehtra in
njej podobne zle sile želijo
nadvladati vsemu živemu. In
ljudje so v svoji stiski in strahu
hoteli pomagati soncu, mu
spet pridobiti moč. Na hribih,
da bi mu bili bližje, so prižiga-
li kresove. Zato čas okoli boži-
ča velja za zimski kres, kot je
ivanjski kres imel za cilj ohra-
niti soncu njegovo moč, ki je,
kot je človek to razumel,
s krajšanjem dneva začela pe-
šati.
Dejstvo je, da so že pred ti-
sočletji ljudje po sončnem
obratu urejali tudi letni kole-
dar. V rimskih deželah je bilo
v veljavi določilo, da je v ta
novoletni čas postavljen tudi
»popis prebivalstva«, ki je po
Lukovem evangeliju tudi čas
rojstva Jezusa Kristusa.
Krščanski advent, ki se po-
nekod v Evropi začenja šest
tednov pred božičem, po mar-
tinovem, je nastal iz enakega
pričakovanja, le da so pogani
trepetali v strahu, da bodo en-
krat le zmagale temne zle sile
nad božanstvom luči in življe-
nja, krščanstvo pa je utemelji-
lo vero v prihod luči življenja,
v odrešenika, ki bo premagal
temo smrti. V vseh slovanskih
jezikih beseda božič pomeni
prav to: malega (novorojene-
ga) boga. Nemška beseda nima
enakega korena - Weinacht po-
meni blagoslovljeno noč, brž-
čas je nekaj podobnega tudi
angleški Christmas, morda
v besedni povezavi Kristus
— maša.
In kako je z dvema simbolo-
ma, z lučjo in z zelenjem?
Zimskih kresov že davno ni
več. Zamenjale so jih sveče,
božično-novoletno razkošje
razsvetljenih mest, prsketalke,
ognjemeti.
Simbol zelenja se je tudi
ohranil. Celo razširjen je.
Okraševanje bivališč, bohko-
vih kotov z zimzelenim rast-
jem, ima gotovo to vlogo. Si-
ljenje žita je zelo stara navada
po vsej Evropi, tudi na Sloven-
skem. O Barbari ali najkasneje
na Lucijo še danes posejejo
v plitve posode žito, navadno
pšenico, ki ovlažena na toplem
hitro vzklije in do božiča raz-
veseljuje oči s svojim svežim
zelenilom. Enakemu namenu
služi tudi mah, ki ga pred sne-
gom in zmrzaljo naberejo za
podlogo jaslicam. Prav tako
božično drevo, »krispam«, ki
ga je k nam prineslo nemško
meščanstvo.
Dr. Niko Kuret ugotavlja,
da so siljenje žita, pa tudi
cvetja in drugega rastja poz-
nali že v času pred našim štet-
jem stari Grki in ljudstva Bliž-
njega vzhoda. Adonis, bog
rastlinstva, naj bi po njihovem
verovanju vsako leto umrl
z žetvijo. Da bi se spet prebu-
dil, so svečenice jerbase in po-
sode napolnile z zemljo in va-
njo posejale žitno zrnje, solat-
no seme, koprc in drugo. To
setev v malem so pridno zali-
vale, da je za slovesnosti Ado-
nisovega pogreba vzklilo in
ozelenelo. Skupaj z Adoniso-
vimi podobami so te »Adoni-
sove vrtičke« med tarnanjem
in jokom zmetale v vodo. Tako
ima tudi ta šega, kot mnoge
druge, izvor v davni preteklo-
sti, pomen pa se je spreminjal
ali izgubil.
Tako daleč nazaj in še dlje
sega tudi druga oblika kulta
ponovnega oživljanja prirode
— do kulta Ozirisa in Izide
v egipčanski mitologiji. Po tem
mitološkem vzorcu je ljudska
domišljija v naših krajih splet-
la legendo o ponovnem rojstvu
sv. Andreja, ki goduje v začet-
ku adventnega postnega časa.
Po tej legendi naj bi Kristus
s svojimi učenci potoval skozi
vinograd. Ker je bil post, je
potem ukazal učencem, naj
izpljunejo slino, ki bi morala
biti tešča. Andrej je izpljunil
dve grozdni jagodi. Potem si je
sam sodil, sežgal se je na gr-
madi. Tovariši so se vrnili in
našli njegovo srce, ki ni zgore-
lo. Vzeli so ga s seboj in ko so
prenočili v nekem gostišču, je
domača hči srce použila - in
zanosila. Andrej je bil ponov-
no rojen.
Kako trdovratna so stara
verovanja? Iz poganske davni-
ne so se pretihotapila skozi čas
ter v ljudski legendi krščan-
skemu svetniku pripisala
s krščanskim etosom nezdruž-
ljive pregrehe: samomor, Iju-
dožerstvo in vero v reinkama-
cijo. In adventni venec, na ka-
teremu je že bila prižgana pr-
va od štirih sveč, je kar pri-
kupna novost, ki je k nam pri-
šla iz zahodne Evrope. Zdru-
žuje oba simbola: luč in ze-
lenje.
V času, ko se je obletelo list-
je, človek zahrepeni po mlade-
mu brstju. Prastar mora biti
mik siljenja rasti. V naših kra-
jih so nekoč, a tudi sedaj to
počno, vtaknili v vodo odreza-
ne češnjeve ali višnjeve, tudi
breskove vejice. To je bilo tre-
ba storiti za Barbarin god, da
so se popki do božičnih praz-
nikov razcveteli. Seveda je bi-
la nekoč, ko pesem -
.. .pozimi pa rožice ne cveto,
dekle, oh, kaj pa za pušeljček
bo...
še ni bila postavljena na laž
in ko so »kranceljpintarice«
namesto živega pričarale pa-
pirnato cvetje, v zimi spodbu-
jena zelena rast nekaj magič-
nega. Dandanes, ko bi sodob-
na pastorka, ki jo je v sloven-
ski pravljici mačeha poslala
v božični sneg po jagode, zavi-
la v boljšo trgovino, takšen čar
ni več tako zelo imeniten.
Pa sem opravičil naslov!
Nekje globoko v človeku je,
da si spet brstenja zaželi, ko se
listje obleti.
Foto: SHERPA
Adventni venec je iz zahodne
Evrope prinesena in kar do-
brodošla novost, ki združuje
simbola zelenja in luči.
Št. 8 - 1. december 1994
26
• Na Ronkovi ulici je jez-
na Marička prejšnji teden
posprejala Marjana in mu
s tem dala vedeti, da je še
vedno jezna nanj, to pa po-
meni, da stara zamera še
lep čas ne bo zglajena.
• Policisti so šli 24. no-
vembra popoldne posredo-
vat na Opekamiško ulico.
Tam sta javni red in mir
onečedili Frida in Romana,
ki bosta morali k sodniku
za prekrške.
• Prejšnji petek so sporo-
čili, da v Rot baru na Ulici
frankolovskih žrtev raz-
graja neznan moški. Polici-
sti so se potem srečali
s Sherifom S., Hudinjča-
nom, ki pa ni imel te sreče,
da bi se srečal s pravim
celjskim šerifom.
• V nekem stanovanju na
Mariborski cesti je Bogdan
tepel svojo mamo. Zdaj se
mu bo roka posušila.
• Intervencija je bila po-
trebna tudi v bistroju Pri
sveti Ani. Tam je neznan
moški osebek razbil dva
pepelnika in v strah sprav-
ljal lastnika lokala. Ko je
tja prispela patrulja, je mo-
žakar, ki mu nihče ni vedel
imena, že odšel neznano
kam.
• V petek nekaj minut po
22. uri je poklical občan iz
bloka na Skapinovi ulici in
se pritoževal nad zgornjimi
sosedi, češ da mu kradejo
nočni spanec. Gospod Tone
je res zelo občutljiv človek,
se pa ima vso pravico pri-
toževati, zlasti še, če so
predmet pritožbe sosedje.
• V nedeljo pa je Zlatko
sporočil, da ga je pred lo-
kalom Golf neznan moški
pretepel. Možje postave so
potem izvedeli, da se je
Zlatko tisto noč z nekom
sporekel, takrat pa je prišel
mimo neznanec in Zlatka
nekajkrat lopnil ter pobeg-
nil. Isti neznanec je v loka-
lu udaril tudi Andreja.
M. A.
Med delom
v smrt
Devetintridesetletni Ivan J.
iz Gk>rjan je v sredo, 23. no-
vembra popoldne, po tem, ko
je imel trosilec gnoja že nalo-
žen in priključen k traktorju,
hotel popraviti kardan, ker
gnoja ni mogel stresti. Trosilec
je postavil pred domačo delav-
nico, ga z dvema hidravlični-
ma dvigalkama dvignil in nato
demontiral kolesa. Ker pa kar-
dana, kljub sinovi pomoči, ni
mogel vstaviti v ležišče, je le-
gel pod trosilec, ki pa je zdrs-
nil z dvigalk in Ivana tako
močno pritisnil k tlom, da je
na kraju nesreče umrl. Vse ka-
že, da so zdrs trosilca povzro-
čili močni tresljaji traktorske-
ga motorja, ki je bil ves čas
v pogonu.
M. A.
Brutalni pretep
na mestni ulici
v nedeljo, 27. novembra ne-
kaj po 20 uri je bilo, ko so
Stanislav K., Mladen M. in Mi-
le M., vsi trije prebivalci Celja,
na mestni Prešernovi ulici
v Celju pretepli Boruta Š. (30)
iz Celja. Najbolj sta se nad Bo-
rutom znesla Stane in Mladen,
ko sta ga z udarci v glavo in
z brcanjem v razne dele telesa
hudo poškodovala. Zoper oba
nasilneža so policisti napisali
kazensko ovadbo.
M.A.
Kdo ho naslednji?
y Pristavi se ne morejo sporazumeti o pločniku ob regionalni cesti - Starši živilo v dolgoletnem strahu
v Pristavi pri Mestinju, na
izredno prometni regionalni
cesti proti Atomskim Topli-
cam, je v zadnjih letih prišlo
do številnih prometnih nesreč.
Letos je najprej prišlo do hude
prometne nesreče, ko je bila
žrtev deklica iz male šole. Naj-
bolj žalostno je bilo v soboto,
ko so na pokopališču pri Sv.
Emi pokopali komaj 7-letno
Sabino iz vasi Pristava. Novo
žrtev ceste skozi Pristavo.
Pretekli četrtek se je po sed-
mi uri zjutraj odpravila v šolo.
Mama Zofka jo je uredila za
pot v šolski vsakdan ter odšla
po opravkih v hlev. Ko je mala
Sabina že odhajala, se je vrni-
la ter staro mamo poljubila.
Zadnjič, kajti na poti v šolo je
prišlo do prometne nesreče
s smrtnim izidom. Sabina, ki
je stanovala pri cestnem odce-
pu za Belo, se je ponesrečila na
poti v pristavško šolo. Hodila
je po desni, saj je na levi, zara-
di ostrega in nepreglednega
ovinka, nevameje. Do tragedi-
je pa je prišlo prav na ovinku,
kjer se je Sabina narisala na
šolski risbici Moja pot v šolo.
Prikupne Sabine vse solze
ne morejo obuditi, v širši oko-
lici pa se ljudje vprašujejo ali
je bila tragedija zares neizbež-
na, v kraju si že dolgo priza-
devajo za gradnjo vaškega
pločnika, priskrbeli so denar,
imajo lokacijsko dokvunenta-
cijo, občina je obljubila asfalt-
no prevleko... Pa vendar,.
pločnika še vedno ni. Starši
Nesrečna Sabina (levo) med praznovanjem 6. rojstnega dne, s sestrico Lidijo. Praznovali sta le
z nekaj dnevi razlike.
malih šolarjev so zato ogorče-
ni, zaskrbljeni. Po vseh dose-
danjih žrtvah se je resnično
mogoče vprašati: kdo bo na-
slednji?
Zasicrbljeni starši
starševska zaskrbljenost je
seveda razumljiva. V kraju
gradijo kulturni dom, pridobi-
li so javno razsvetljavo, zato
venomer opozarjajo tudi na
potrebo po pločniku. Ko so se
nam predstavniki prizadetih
pristavških staršev v začetku
tedna oglasili v uredništvu,
smo v KS Pristava pri Mesti-
nju povprašali, kako je z načr-
tovanim pločnikom.
Srečko Gobec, predsednik
KS, je povedal: »S pridobiva-
njem lokacijske dokvunentaci-
je smo začeli pred približno
dvema letoma ter jo tudi dobi-
li. Republiški inšpektor je ta-
krat predpisal, da je treba
v sklopu te dokumentacije ozi-
roma načrtovanega pločnika,
prestaviti tudi obstoječe avto-
busno postajališče. Izdano je
bilo tudi soglasje cestnega po-
djetja. Vsa dokumentacija je
bila urejena, z delom bi lahko
začeli.«
Znano je, da se posamezni
vaški veljaki s prestavitvijo
avtobusnega postajališča, kot
je zahteval republiški inšpek-
tor, niso strinjali (postajališče
bi po dokumentaciji prestavili
na lokacijo med obstoječim
postajališčem ter domom kra-
janov, tudi bližje središču va-
si). Začeli so z zbiranjem pod
pisov. Prestavitvi postajališči
sta posebej nasprotovala vaš- |
čana Čoh ter Lončarič, ki živi
ta v hišah tik ob sedanjem po- |
stajališču.  »Brez prestavitve
postajališča pločnika ni mogo-
če delati,« opozarja Srečko
Gobec.
Lani, v začetku aprila, so se
v kraju odločili, da bo delegat,
ki zastopa vas Pristava, Sreč-
ko Drozg, skušal z vaščani, ki
nasprotujejo, doseči dogovor.
Dogovarjanje pa je bilo brez
sadov. Miran Kovačič, oče ne-
srečne Sabine, lesarski obrt-
nik, je za koristno naložbo po-
nudil celo prostovoljni denar-
ni prispevek, pa je bil denar že
priskrbljen. Za avtobusno po-
stajališče je ponudil, da ga
lahko izdela sam, na lastne
stroške. Pristavški starši živijo
namreč v večletnem strahu, če
se bodo njihovi otroci vrnili
domov živi in zdravi.
Ali bo tragedija iz pretekle-
ga tedna, nepotrebna smrt
ljubke Sabine, vaščane strez-
nila? Ali pa bo pristavška ma-
gistralna cesta zahtevala še
nova in nova življenja? V KS
so se baje že odločili da bodo
pločnik zgradili tako, kot je
predviden po obstoječi loka-
cijski dokumentaciji. To pa
pomeni tudi prestavitev spor-
nega avtobusnega postaja-
lišča.
BRANE JERANKO
PROMETNE NfZGODE
Smrtno trčenje
Na magistralni cesti v kraju
Tuncovec se je, v sredo, 23. no-
vembra popoldne, pripetila
nezgoda, v kateri je ugasnilo
človeško življenje.
Martin P. (56) iz Tuncovca je
vozil kolo z motorjem iz smeri
Spodnjega Sečovega proti
Tuncovcu. Ko je pripeljal
v križišče z magistralno cesto,
je zapeljal skozenj v trenutku,
ko je iz smeri Rogatca pripe-
ljala voznica osebnega avto-
mobila, 24-letna Felicita F. iz
Senovice. Vozili sta tako silo-
vito trčili, da je Martin P. za-
radi hudih poškodb med pre-
vozom v celjsko bolnišnico
umrl.
Do smrti povozil
otroka
Na regionalni cesti v naselju -
Pristava se je, v četrtek, 24.
novembra   zjutraj,   pripetila
nezgoda,  v  kateri  je  umrl
otrok.
Terezija G. (32) iz Žibemika
je vozila osebni avtomobil iz
smeri Mestinja proti Podčetrt-
ku. Ko je pripeljala v naselje
Pristava, je dohitela dva peš-
ca-otroka, ki sta hodila drug
za drugim po desni bankini,
takrat pa je sedemletna Sabi-
na, ki je hodila spredaj, nena-
doma stopila na vozišče, vozilo
jo je zadelo v levi bok, telesne
poškodbe pa so bile tako hude,
da je deklica v šmarskem
zdravstvenem domu umrla.
Hudo ranjena peška
Na regionalni cesti v naselju
Šentjur se je, minuli četrtek
zjutraj, pripetila nezgoda,
v kateri je ena oseba utrpela
hude telesne poškodbe, na vo-
zilu pa je škode za okoli 100
tisoč tolarjev. ,
Stanko K. (19) iz Dobrine je
vozil osebni avtomobil iz sme-
ri Čmolice proti Šentjurju. Ko
je v Šentjurju pripeljal do av-
tobusnega postajališča pri tr-
govini Vihar, mu je z leve stra-
ni prečkala vozišča peška, 17-
letna Renata P. iz Žagaj a pri
Ponikvi. Voznik je zaviral,
a trčenja s peško ni mogel pre-
prečiti.
Nenadoma čez cesto
Na magistralni cesti v Šent-
jurju se je, v četrtek, 24. no- "
vembra dopoldne, pripetila
nezgoda, v kateri je bila ena
oseba težko ranjena, na vozilu
pa je škode za okoli 80 tisoč
tolarjev.
Mihael K. (67) iz Maribora
je vozil osebni avtomobil iz
smeri Grobelnega proti Celju.
Ko je pripeljal v neposredno
bližino Kmetijske šole v Šent-
jurju, je iz skupine dijakov
stekla čez vozišče 15-letna
Anica A. iz Lopace pri Prevor-
ju. Voznik je močno zaviral,
a je peško kljub temu zadel in
jo zbil po vozišču.
Zaletel se Je
v avtobus
Na regionalni cesti v naselju
Ljubno ob Savinji se je, v so-
boto, 26. novembra zvečer,
pripetila nezgoda, v kateri je
bila ena oseba hudo ranjena,
na vozilih pa je škode za okrog
200 tisoč tolarjev.
Frančišek P. (61) iz Ljubne-
ga ob Savinji je vozil osebni
avtomobil iz smeri Radmirja
proti Lučam. Ko je pripeljal
v naselje Ljubno ob Savinji, je
trčil v zadnji del avtobusa, ki
ga je ob desnem robu vozišča
ustavil 57-letni voznik Albin
M. iz Luč. Pri trčenju se je
voznik Frančišek hudo telesno
poškodoval.
Nesrečno prečkanje
Na magistralni cesti v kraju
Vinska gora se je, v soboto, 26.
novembra popoldne, pripetila
nezgoda, v kateri je ena oseba
utrpela hude telesne poškod-
be, gmotna škoda pa znaša
približno 100 tisoč tolarjev.
Bogomil Š. (45) iz Dobrne je
vozil osebni avtomobil iz sme-
ri Velenja proti Arji vasi. Ko je
v Vinski gori peljal jx) klancu
navzdol in zapeljal v blagi
desni pregledni ovinek, mu je
z leve strani nenadoma preč-
kal vozišče pešec, 63-letni Jo-
žef O. iz Celja. Voznik je
s sprednjim delom avtomobila
trčil v pešca in ga zbil po vo-
zišču.
Spregledal kolesarko
Na regionalni cesti Višnja
vas-Dobrna se je, v ponede-
ljek, 28. novembra zjutraj, pri-
petila nezgoda, v kateri je bila
ena oseba težko ranjena.
Marija Z. (72) iz Vizor je vo-
zila kolo v smeri Nove Cerkve.
Ko je pripeljala v bližino odce-
pa za Vizore, je iz smeri Dobr-
ne pripeljal voznik osebnega
avtomobila, 24-letni Aleksan-
der Š. iz Lemberga, ki kolesar-
ke ni pravočasno opazil, zato
je prišlo do trčenja, v katerem
je kolesarka utrpela hude te-
lesne poškodbe. M. A.
Upornik
Dva policista PP Laško
sta 25. novembra popoldne
v Udmatu ustavljala vozni-
ka osebnega avtomobila,
26-letnega Guida G. iz Tr-
novega pri Laškem. Za
znake policistov pa se Gu-
ido sploh ni zmenil, vozilo
je ustavil šele potem, ko je
pri odcepu za Strmco nale-
tel na ponovno policijsko
»oviro«. Je pa bil pri sooče-
nju s policistoma sila živa-
hen, ko se je na vse načine
upiral legitimiranju. Da je
vešč v borilnih športih pa
je dokazal, ko je enega od
policistov udaril s komol-
cem v glavo, ves čas pa ju
brcal in ju obmetaval z ža-
ljivkami »iz domačih in tu-
jih logov«. Končno sta ga
policista le ugnala in ga
v intervencijskem vozilu
odpeljala na policijsko po-
stajo. Kriminalisti so zoper
Guida G. napisali kazen-
sko prijavo za kaznivo de-
janje preprečitve uradnega
dejanja uradni osebi.
M. A.
Zaposleni brezposelni
Da so številke o brezposelnosti na Slovenskem precej neu-
strezne dejanskemu stanju, je mogoče sklepati tudi iz rezultatov
akcije, ki so jo minuli četrtek dopoldne izvedli celjski občinski
inšpektorji (sanitarni, tržni, delovni), ki so, v sodelovanju s poli- j
cisti PP Celje, v dopoldanskem času obiskali tri gostinske lokale \
v mestu ob Savinji. Ugotovili so namreč (med drugim), da je bilo i
osebje v vseh treh lokalih neprijavljeno, torej so vsi ti »gostinci«'
delali na čmo, od družbe pa, prijavljeni na borzi dela, prejemajo
denar, ki je namenjen brezposelnim. Lastnikom lokalov se
takšna »računica« vsekakor najbolj splača. V pravno razvitih
delih Evrope je delo na črno hazardna igra, ki si jo privoščijo le
najbolj drzni ali pa najbolj neumni.
M. A.
Še ne veste..«
da so v Celju največji frajerji tisti mladeniči in mlajši gospo-
dje, ki se vozijo v dragih leasing avtomobilh in ki imajo tudi
mobitele na leasing. Seveda se jim v teh razkošno opremljenih
vozilih najbolj mudi telefonirati takrat, ko je okrog njih največ
ljudi, saj je mobitel v »nobel« avtomobilu predvsem stvar (laž-
nega) prestiža in šarmiranja naivnih mladoletnic in mladenk.
Pa še nekaj je značilno za te naše »podjetnike«: vsaj tri krat na
dan po mobitelu pokličejo SDK in vprašajo, če je na prazen žiro
račun njihovega podjetja pricurljal kakšen odrešilni tolar.
Zadnje čase se ti celjski podjetniki, zlasti tisti, ki se zbirajo
v lokalu Vrtnica, igrajo posebne vrste igrico. Igra prinese zmago
tistemu, ki svoji druščini pokaže največ lističev za napačno
parkiranje svojega vozila, igro pa izgubi tisti, ki ima takšnih
lističev najmanj. Za kazen mora plačati pijačo vsem, ki so bili
glede napačnega parkiranja boljši od njega. Meni se takšni
ljudje zares smilijo, a kaj, ko jim ni nobene pomoči.
MARJELA AGREŽ
Št. 8 - 1. december 1994
271
Odkriti skrivni vrtički in vrtičkarji
Policisti in kriminalisti so
minule dni zasegli različne ko-
ličine marihuane in nekaj ha-
šiša ter zoper proizvajalec ozi-
roma preprodajalce teh vrst
mamil napisali ustrezne ka-
zenske prijave.
Velenjčanu D.J. (37) so zase-
gli 17 gramov hašiša in 200
gramov marihuane. Hašiš je
pretihotapil iz Španije, mari-
huana pa je z domačih nasa-
dov. Tudi D.D. (28) iz Velenja
so policisti pri hišni preiskavi
zasegli 17 g marihuane, ko-
nopljo pa je pridelal v lastnem
nasadu in jo sam predelal. Ce-
ljanu H.G. (24) so zasegli 28
gramov marihuane, ki jo je
sam pridelal in jo ponujal
v uživanje tudi mladoletniku.
Mladoletnemu B.D. iz Celja so
policisti zasegli tri odmerke
oziroma skupaj 2 grama mari-
huane. Z zbiranjem obvestil so
prišli do informacije, da se
mladoletni B.D. ukvarja s pre-
prodajo marihuane, ilegalne-
mu trgu pa je bila namenjena
tudi zasežena količina tega
mamila. Največjo količino,
1742 g marihuane, so zasegli
V.J. (39) iz Celja, to mamilo pa
je imel skrito na različnih na-
slovih, večina zaseženih koli-
čin pa je bila namenjena ile-
galnemu trgu z mamili. Ve-
lenjčan K.S. (19) pa se je uk-
varjal s pridobivanjem mari-
huane in je imel zato tudi la-
sten nasad indijske konoplje.'
.Med njegovimi stalnimi odje-
malci je bil tudi mladoletnik.
M. A.
Fotp: UNZ Celie
Del zaseženih količin marihuane.
mini KRIMICI
Okradel Barona
v času od 20. oktobra do 22.
novembra je neznani storilec
vlomil v gostinski lokal Baron
na Goriški cesti v Velenju.
Ukradel je 5 reflektorskih žar-
nic, 5 neonskih svetilk in lese-
no omarico za pijače. Lastnika
lokala, Danijela U. iz Velenja,
je oškodoval za okoli 30 tisoč
tolarjev.
Pozabljivi lastnik
v torek, 22. novembra po-
poldne, je nekdo ukradel rdeče
Tomosovo kolo z motorjem, ki
ga je lastnik Alojzij O. pustil
stati in čakati ob lokalni cesti
Laško-Jagoče. Moped je vre-
den okoli 35 tisoč tolarjev.
Jedel In pil...
Neznani storilec je v torek,
22. novembra popoldne, vlo-
mil v stanovanjsko hišo v Bo-
drišni vasi v Grobelnem, last
Zmaga H. Neznanec si je v hiši
postregel z jedačo in pijačo,
smuknil pa je tudi nekaj zavit-
kov cigaret. Škode je naredil
za okrog 20 tisočakov.
Ukradel vespo
v torek, 22. novembra v ve-
černem času, je neznani stori-
lec ukradel motorno kolo
znamke vespa PX 150 E, črne
barve, ki je stalo pred skladiš-
čem fast food restavracije Da-
iry Queen ob Ljubljanski cesti
v Celju. Marko M. iz Celja je
s tem oškodovan za okoli 260
tisoč tolarjev.
Prebadal gume
Nad Fordovim osebnim av-
tomobilom, ki je v noči na 23.
november stal na parkirišču
pred bistrojem Valentino
v Štorah, se je neznana oseba
znesla tako, da mu je prebodla
in prerezala pnevmatike na
vseh štirih kolesih. Lastnik
vozila, Dušan A. iz Štor, je
opazil, da so obrcana in po-
škodovana tudi leva sprednja
vrata, skupna škoda pa znaša
okoli 65 tisoč tolarjev.

Vžgala se je visa
v sredo, 23. novembra zju-
traj, je prišlo do požara na ci-
troenovem osebnem avtomo-
bilu znamke visa, ki ga je po
zahodni obvoznici v Celju, iz
smeri mestnega središča proti
Medlogu, vozil 25-letni Mar-
jan Š. iz Trčiča. Do požara je
prišlo zaradi napake na elek-
trični napeljavi vozila, škoda,
ki je nastala, pa znaša okoli
120 tisoč tolarjev.
Dotrajani dimnik
Prejšnji četrtek dopoldne je
izbruhnil požar v stanovanjski
hiši v Tevčah, last Alojzije U.
Zgorel je lesen tram in nekaj
lesenega opaža, požar pa sta
lokalizirala dva gasilca iz
PGD Laško. V popoldanskem
času je ponovno zagorelo,
ogenj pa so ukrotili gasilci iz
Laškega. Vzrok požara je bil
v dotrajanosti dinmika, lastni-
ca hiše pa je oškodovana za
okoli 200 tisoč tolarjev.
Kuhinja v ognju
v četrtek, 24. novembra po-
poldne, je pričela goreti kuhi-
nja v stanovanjski hiši Vinka
Č. v Spodnjem Sečovem pri
Rogaški Slatini. V požaru, ki
ga je povzročil kratek stik na
električni napeljavi (priključ-
ku), so zgoreli vsi kuhinjski
elementi, gospodinjski aparati
in razne druge potrebščine ter
inventar. Ogenj so pogasili ga-
silci iz Steklarne v Rogaški
Slatini, gmotna škoda pa zna-
ša okoli 300 tisoč tolarjev.
M. A.
AvtovlomI
v noči na 23. november je
nekdo vlomil v osebni avtomo-
bil zastava 101, ki je stal na
Trubarjevi ulici v Celju. Ukra-
del je avtoradio, 4 kg silikon-
skega kavčuka in nekaj drugih
manjših predmetov. Ljubljan-
čan Branko G. je oškodovan za
okoli 60 tisoč tolarjev.
Prejšnji četrtek zvečer je
neznani storilec vlomil v oseb-
ni avtomobil znamke Opel
astra, ki je bil parkiran na
Hohkrautovi ulici v Celju.
Vlomilec je ukradel usnjeno
torbo, v kateri so bili razni
uporabni predmeti. Aleš G. iz
Celja je oškodovan za okoli 30
tisoč tolarjev.
V petek popoldne je nekdo
vlomil v osebni avtomobil, ki
je bil parkiran na Mariborski
cesti v Celju. Iz vozila je ukra-
del žensko torbico s 150 mar-
kami in 10 tisoč tolarji gotovi-
ne, čekovnimi lističi A banke
in osebnimi dokumenti. Anica
P. je oškodovana za približno
45 tisoč tolarjev.
V petek ponoči je nekdo vlo-
mil v osebni avtomobil, ki je
stal na parkirnem prostoru
pred bifejem Osek v Rogaški
Slatini. Ukradel je avtoradio,
Vlasta J. iz Maribora pa je
oškodovana za okoli 40 tisoč
tolarjev. Na istem parkirišču
in v istem času je bilo vlomlje-
no v še dva osebna avtomobila,
a je ostalo le pri vlomu in ško-
di, ki je nastala z nasilnim od-
piranjem vrat.
V soboto, 26. novembra po-
noči, je neznani storilec vlomil
v osebni avtomobil yugo, ki je
bil parkiran blizu diskoteke
Duo v Silovi pri Velenju. Vlo-
milec je v vozilu demontiral
avtoradio s kasetofonom ter
lastnika, Mateja P. iz Velenja,
oškodoval za 26 tisoč tolarjev.
M. A.
Kradel v šoli
v torek, 22. novembra zve-
čer, je neznani storilec kradel
v garderobnih prostorih os-
novne šole Fran Roš v Celju.
Odnesel je žensko bimdo, ključ
za osebni avtomobil in ruto.
Danica M. je oškodovana za
okoli 30 tisoč tolarjev.
Nekaj malega
v noči na 24. november je
nekdo vlomil v prostore zaseb-
V Hrano po pijačo
v noči na 23. november je
neznani storilec vlomil v skla-
dišče TP Era Velenje, PE Hra-
na, na Prešernovi cesti v Vele-
nju. Iz skladišča je odnesel
precejšnjo količino cigaret, al-
koholnih pijač, sladkarij, kave
in sadnih sokov. Erina Hrana
je s tem oškodovana za 132
tisoč tolarjev.
Kazenska
prijava za
vlome v vozila
Kriminalisti UNZ Celje
so te dni ovadili 25-letnega
D.Š. iz občine Mozirje, ki je
osumljen, da je od leta 1992
do letos vlomil v enajst
osebnih avtomobilov, naj-
več na parkirišču gostišča
Štorman v Šempetru. Ne-
kaj ukradenih predmetov
so policisti zasegli in jih
predali lastnikom. V krat-
kem pa ga bodo prijavili še
za kaznivo dejanje ponare-
janja vrednotnic. D.Š. na-
mreč sumijo, da je čeke, ki
jih je ukradel pri vlomih
v vozila, vnovčeval v Ljub-
ljani.
M. A.
nega podjetja In time v tretji
etaži Ingradove poslovne
zgradbe na Lavi v Celju. V pi-
sarnah je na silo odpiral oma-
re, ukradel pa 500 tolarjev,
miško za PC in nekaj bon-
bončkov. Z vlomom in tisti,
kar je ukradel, je naredil za
okoli 7 tisoč tolarjev gmotne
škode.
Vlomil v šolo
v noči na petek, 25. novem-
bra, je nekdo vlomil v osnovno
šolo Peter Šprajc-Jur v Žalcu.
Ko je vstopil v notranjost ob-
jekta, je vlamljal še v posa-
mezne prostore. V enem je od-
kril blagajno, iskal in našel
ključ zanjo, jo odklenil in
ukradel za okoli 100 tisoč to-
larjev gotovine. Spotoma je
pobral še nekaj salam in sira,
žalsko šolo pa s tem oškodoval
za okrog 130 tisoč tolarjev.
Odpeljal golfa
Prejšnji petek ponoči je nek-
do ukradel osebno vozilo VW
golf, bele barve, reg. št. KR
A2-586, last potovalna agenci-
je Alpetour iz Kranja. Vozilo
je bilo parkirano za tržnico na
Savinjski cesti v Žalcu, nave-
dena agencija pa je oškodova-
na za 1 milijon 200 tisoč to-
larjev.
Kradel zlat nakit
v ponedeljek, 28. novembra
dopoldne, je neznani storilec
vstopil v nezaklenjeno stano-
vanjsko hišo Marije J. v Zre-
čah. v hi.ši je našel torbico,
v njeni notranjosti pa več ko-
sov zlatega nakita (prstani, ve-
rižice, zapestnice, žepna ura)
in okrog 7 tisoč avstrijskih ši-
lingov ter nekaj nemških
mark. Lastnico je oškodoval
za okoli 400 tisoč tolarjev.
Sklad stavbnih zemljišč
občine Celje
objavlja
na podlagi 46., 51. in 52. člena Zakona o stavbnih
zemljiščih (Uradni list SRS 18/84, 32/85 in 33/89) in
skladno s pogoji sprememb in dopolnitev
dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta
1986-2000 (UL RS 54/94)
JAVNI RAZPIS
Za oddajo stavbnega zemljišča za
izgradnjo bencinskega servisa
v Dobrni.
1. Predmet oddaje je stavbno zemljišče v k. o. Dobrna
na pare. št. - 1960/13, 1440/2, 838/4 in del 1977 v skup-
ni cca izmeri 1600m^.
2. Izklicna cena za oddajo stavbnega zemljišča iz 1.
točke je 18.000.000,00 SIT in velja na dan do 31. 12.
1994. V ceni je zajeta odškodnina za pravico uporabe
stavbnega zemljišča in sorazmerni del stroškov priprave
stavbnega zemljišča. V sklicni ceni niso zajeti stroški
izgradnje komunalnih naprav sekundarnega omrežja in
prispevki za priključitev na komunalne naprave individu-
alne-Tabe.
V gornji ceni ni zajeta odškodnina za spremembo na-
membnosti kmetijskega zemljišča (UL RS 9/90).
3. Rok za sklenitev pogodbe o oddaji stavbnega zem-
ljišča je v 15. dneh po pravnomočnem sklepu komisije
za oddajo stavbnega zemljišča.
4. Rok plačila vrednosti za stavbno zemljišče je 15 dni
po podpisu pogodbe o oddaji predmetnega zemljišča.
5. Rok za pričetek gradnje je eno leto po podpisu
pogodbe o oddaji, za dokončanje pa do konca leta 1996.
V nasprotem primeru si Sklad stavbnih zemljišč pridru-
žuje pravico odstopiti od pogodbe.
6. Davek na promet nepremičnin plača uspeli investitor.
7. Interesenti naj svoje pisne ponudbe pošljejo ali v za-
prti ovojnici oddaja v 15. dneh po objavi tega razpisa na
naslov:
Sklad stavbnih zemljišč občine Celje, Trg celjskih kne-
zov 9 z oznako »ZA JAVNI RAZPIS ZA BENCINSKI
SERVIS v DOBRNI«.
Ponudbi priložite:
- potrdilo o vplačilu varščine, ki znaša 5% od izračunane
vrednosti glede na investitorjevo ponudbo in mora biti naka-
zana na ŽR Sklada stavbnih zemljišč občine Celje, štev.
50700-654-112. Neuspelemu ponudniku bomo le-to vrnili v 8.
dneh po končanem javnem razpisu, uspelemu pa poračunali
pri plačilu cene zemljišča po pogodbi o oddaji, če uspeli
ponudnik ne sprejme pogodbe, varščina zapade,
- dokazila, ki prinašajo prednost pri izboru, to je višja izklicna
cena, višja plačana varščina, kvalitetnejši program in najkraj-
ši rok izgradnje.
8. Pravočasno prispele in vsebinsko ustrezne ponudbe bo
obravnavala Komisija za oddajo stavbnih zemljišč pri Skladu
stavbnih zemljišč v roku 10 dni po preteku razpisnega roka
ter o izboru obvestila vse ponudnike, ki se bodo nanj prijavili.
9. Vsa pojasnila v zvezi z razpisom lahko interesenti dobijo
pri Skladu stavbnih zemljišč občine Celje, tel. št. 28-822, int.
361 in 368.
Sklad stavbnih zemljišč
občine Celje
Komisija za oddajo stavbnih
zemljišč občine Celje
Št. 8 - 1. december 1994
28
ODMEVI
Še o »Starem
piskru«
G. Ivu Grobelniku, g. Domi-
niku Lebiču, g. Jožetu Gaberju
in g. Dragu Hribarju odgovar-
jam sledeče:
Besede neumnost, lažnost,
tendencionost, idiotsko in raz-
vrednotenje, so besednjak npr.
gospoda Zmaga Jelinčiča.
Tako kot »ni vse zlato kar se
sveti«, tako tudi partizanska
dejanja še zdaleč niso bila vsa
antifašizem, kakor komunisti
to radi prikazujejo.
Resnica ima svoja obeležja
ob grobu sto talcev na Strani-
cah, ob 374 od Nemcev ustre-
ljenih v Starem piskru, ob gro-
bovih padlih partizanov, ob
5000 od Hitlerja pobitih Nem-
cev. Resnica pa ima tudi velik
lesen križ na Teharskih sme-
tiščih v opomin na 33 masov-
nih celjskih grobišč.
Biser ima vrednost z ozirom
na svojo pristnost, umetni bi-
ser pa kljub istemu lesku dosti
manjšo.
Zgodba o »Starem piskru«
v Celju še vedno kroži, saj ima
svoje korenine v srži takratne-
ga partizanstva.
JANEZ ČRNEJ,
Celje
V Sedraž že
precej časa po
asfaltu
Nisem se mogel premagati,
da se ne oglasim piscu članka
V Sedraž po asfaltu (verjetno
gospa) J.I., ki je precej skregan
z zemljepisom, saj verjetno ne
pozna preveč krajev v okolici
Laškega, sicer bi vedel, da se
v Sedraž pride že precej let
z več strani po asfaltirani cesti
in sicer z zahodne strani, to je
iz Breznega ter z vzhodne stra-
ni, to je iz Sevc. Res pa je, da
smo tudi v KS Sedraž letos
pridobili nekaj sto metrov as-
faltirane ceste v vasi Belovo in
v Sedražu na relaciji Sedraž-
Trnov hrib. Prav zadnja rela-
cija Sedraž-Tmov hrib preko
Brun in Kuretnega je tista, ki
pripelje do Laškega in je edina
povezava z Laškim ob povod-
njih, katere so bile pred leti,,
ko je bila cesta Laško-Rimske
Toplice neprevozna. Žal za to
povezavo manjka še precej
metrov asfalta, na katerega
predvsem čakajo krajani Tr-
novega hriba.
V KS Sedraž je še veliko
cest, ki bi jih bilo potrebno
asfaltirati, pa naj naštejem sa-
mo nekatere: Sedraž-Govce,
Sedraž-Govce (Prahe), Se-
draž-Klenovo (Gorica), v Kle-
novem in v Belovem, katere
upam, da bomo uspeli asfalti-
rati tudi s pomočjo krajevnega
smoprispevka, za katerega bo-
mo glasovali v Sedražu. Del
samoprispevka bomo namenili
tudi za novo stavbo osnovne
šole, mrliško vežico in ostalo
infrastrukturo. Ker omenjam
novo stavbo Osnovne šole Se-
draž, mislim, da bi lahko prišli
novinarji Novega tednika obi-
skati gradbišče in povedali
javnosti, kako uspešno poteka
gradnja. Na koncu bi se opra-
vičil piscu članka J.I., ker sem
mu očital, da ne pozna zemlje-
pisa. Pivovarni Laško pa pred-
lagam, da mu pošlje Atlas Slo-
venije za popotnike, da se bo
v prihodnje bolj znašel na te-
renu. Lep pozdrav!
ALOJZ PRIMON,
Sedraž
Partizanska
navlaka - ali res
in za koga?
z ogorčenjem in čustveno
prizadetostjo ob dejstvu, da
sem sin slovenske matere, sem
prebral članek v vašem tedni-
ku z dne 17.11.1994, ki ga je
podpisal Milan Šneberger,
predsednik SND Celje.
V spornem članku citiram:
»... kot je Muzej z jugo-komu-
nistično-marksistično-parti-
zansko navlako.« Ob vsem tem
pa ni niti za zanemariti dej-
stva, da se je rodil trinajst let
po izgonu okupatorja iz naše
domovine. Vendar govori
o partizanski navlaki. Ali se
nima cenjeni gospod Milan
Šneberger zgolj partizanom in
»partizanski navlaki« zahvali-
ti, da se je lahko izobraževal
v materinem jeziku. Ali ni pi-
sanje o »partizanski navlaki«
pljuvanje po partizanskih gro-
bovih, solzah otrok, mater,
očetov, ki so bile v potokih
prelite za padlimi partizani, ki
so se borili zato, da imamo da-
nes slovenske šole, da lahko
pojemo slovenske pesmi itd.
Menim, da komunizem in par-
tizanstvo ne moremo istoveti-
ti. V partizanih so bili komu-
nisti, kristjani, muslimani in
še bi lahko našteval. Sodelo-
vali so tudi otroci od desetega
leta naprej, ki se jim še sanjalo
ni, kaj je komunizem. Vedeli
so in se zavedali le, da jim le
partizani lahko prineso slo-
vensko besedo v šolo.
Ob vsem tem se samo poraja
vprašanje ali lahko oseba, ki
okupacije ni doživela, z zani-
čevanjem piše o najbolj svetlih
trenutkih v zgodovini sloven-
skega naroda.
VIKTOR MEDVED,
Celje
PREJELI
Odprto pismo
Marjanu
Podobniku
Gospod Podobnik, ker na
moja pisma ne odgovarjate,
ker so osebni pogovori brez
uspeha, ker ni pomagalo niti
branje tega pisma na stranki-
nem posvetovanju 5.11. na
Trojanah in ker so izgledi za
mojo udeležbo na kongresu
SLS majhni, sem se odločil
obrniti se na Vas preko javno-
sti v zadevi, ki je za demokra-
cijo in Slovensko ljudsko
stranko velikega pomena. To
moram storiti kljub bližajočim
lokalnim volitvam, ker je nuj-
no seznaniti kongresne dele-
gate z vsebino tega pisma. Pri-
čakujem, da bodo volilci le do-
bili ponovno zaupanje v našo
stranko, če bo to javno pismo
imelo uspeh še pred volitvami.
Najprej želim protestirati
zaradi odstranitve in politične
likvidacije glavnega tajnika
stranke, gospoda Francija Fel-
trina. Sam nikoli nisem pod-
vomil v njegovo poštenost, niti
ne po tem, ko ste mi 27.9. tele-
fonirali iz Amerike, da ste ga
odstavili iz položaja glavnega
tajnika, ker ima stike s »srb-
sko-muslimanskim lobijem«.
Ko sem vprašal za dokaze, ste
se izmikali in povedali le ime
Bruno Dugar, ime, ki sem ga
slišal prvič. Začudil me je Vaš
postopek, saj je za odstavitev
po statutu pristojen edino
Glavni odbor.
En mesec po tem pogovoru,
17.10, ste šele vložili obtožbo
zoper Feltrina pri strankinem
častnem razsodišču in predla-
gali njegovo odstavitev, torej
zahtevali potrditev tega, kar
ste Vi že pred mesecem odloči-
li. Vaša obtožba ne navaja do-
kazov za prekrške strankinih
pravil, ampak le namigovanja.
Tako navajate neko sejo pred-
stavnikov SLS, kjer je sodelo-
val tudi Feltrin: »Na tej seji se
je neargumentirano napadalo
politiko vodstva SLS«. Začu-
da podobna formulacija je
v odločbi od 7.7.1949, s katero
so me komunisti poslali na
Goli otok: »Obdolženec je širil
klevete proti ljudski oblasti in
vodstvu.« Nato navajate, da je
na neki drugi seji Feltrin »ra-
zlagal, da jaz kot predsednik
SLS samovoljno postavljam
ljudi na položaje«. Dalje: »Fel-
trin (mi je) tudi potrdil, da je
zadnje tri mesece ob različnih
prilikah... govoril o moji ne-
primernosti za predsednika
SLS.« Po branju obtožbe skle-
pam, da je »srbsko-musliman-
ski lobi« le pretveza, dočim je
pravi namen obtožbe znebiti
se neprijetnega kritika, morda
tudi človeka, ki pozna kake
nepravilnosti v poslovanju
stranke. Vsiljuje se mi ponov-
no primerjava iz sedanjosti:
Janša je začel kritizirati pred-
sednika Kučana. Ne zaradi te-
ga, ampak zaradi »Depale va-
si« je bil odstranjen iz vlade.
Feltrin je začel kritizirati
predsednika. Ne zaradi tega,
ampak zaradi »muslimansko-
srbskega lobija« je bil odstra-
njen iz vodstva stranke. Sta to
klasična primera balkanske
demokracije?
S Švicarsko ljudsko stranko
SVP sem se sporazumno z Va-
mi dogovoril, da bom pripeljal
delegacijo na kongres SLS
v Slovenijo. Prepričati sem se
hotel, če je vse pripravljeno,
zato sem se napotil septembra
v Ljubljano. Ugotovil sem, da
niste storili ničesar, kar sva se
dogovorila (Slovensko-švicar-
ska trgovska zbornica, pobra-
tenje idrijske in švicarske ob-
čine, priprave obiska švicar-
ske delegacije na kongresu
itd.). Kljub temu sem se s Fel-
trinom dogovoril, kako bomo
organizirali obisk Švicarjev.
Ker ste mi kasneje iz Amerike
sporočili odstavitev Feltrina,
sem se oktobra drugič napotil
v Ljubljano, da ugotovim, če
lahko priporočam Švicarjem
udeležbo na kongresu. Našel
sem kaos: od Vas samovoljno
odstranjenega, čeprav od GO
za v.d. imenovanega glavnega
tajnika, negotovost glede da-
tuma kongresa (najprej 5.11.,
nato 19.11. in pozneje 10.12.)
itd.
Nad stanjem v SLS in Vašim
delovanjem sem zaskrbljen.
Neodvisno od Feltrina sem
prišel do praktično enakih
zaključkov kot on. Naj ome-
nim le tri: pomanjkanje demo-
kracije v stranki in kult oseb-
nosti, finančna polomija, ne-
resnost kot predsednik SLS.
Gospod Podobnik, namen
tega pisma je, da Vas še enkrat
prosim pred vso slovensko jav-
nostjo, storite uslugo demo-
kraciji in ljudski stranki - od-
stopite kot predsednik. Člani
SLS bomo tak korak visoko
cenili.
Dr. LUDVIK ČANŽEK,
Švica
Poslanica
članom ZLRP
Slovenije
Minilo je že več kot pet let
od ustanovitve našega združe-
nja. Dolga doba, v kateri smo
opravili veliko in pomembno
delo. Vendar brez Vaše moral-
ne in materialne podpore in
zavesti, da delamo za nekaj
dobrega, ne bi šlo. Danes naše
združenje tvori 32 podružnic
v različnih krajih Slovenije
s preko 6000 članov. S to orga-
nizirano močjo smo sposobni
premakniti marsikatero oviro
in preprečiti marsikateri po-
skus združitve ZDEN. Do se-
daj smo uspešno odbili vse na-
pade na zakon. Zadnji napad
Konzorcija zavezancev za vra-
čilo podržavljenega premože-
nja pa smo že prikazali kot
ustavno nesprejemljiv. Uspeh
akcije Konzorcija v Državnem
zboru bi bil le potrditev, da
Slovenija ni pravna država, da
ni zagotovljeno varstvo člove-
kovih pravic in da nismo pred
zakonom vsi enaki.
Naši nasprotniki se čudijo
in ne morejo razumeti naše or-
ganiziranosti in moči, mi pa
vemo, da smo združeni v pri-
zadevanju za pravično stvar.
Nekoč poteptane človeške
norme, globoka osebna poni-
žanja in nasilne razlastitve
nas, aU naših staršev, nam da-
jejo moč, da bomo dosegli vsaj
delno poravnavo, tako, da bo-
mo lahko iz čvrstega temelja
načrtovali življenja v svoji do-
movini v bodoče.
Ob koncu leta je navada, da
se ozremo nazaj in pogledamo,
kakšno delo smo opravili in
kako smo ga opravili. Na
Ustavno sodišče RS smo vloži-
li ustavni spor glede stano-
vanjske problematike in glede
obveznic Slovenskega odškod-
ninskega sklada, za katere dr-
žava ne jamči. Da bi pospešili
vračanje odvzetega premože-
nja, smo vložili tožbo in pred-
log za pridobitev dokončnega
stališča na Vrhovnem sodišču
v zvezi z 72/2 členom ZDEN,
po katerem bi bili zavezanci
prisiljeni plačati izgubljeni
dobiček od sprejetja ZDEN do
prejema končne odločbe. Če bi
obveljalo tolmačenje 72/1 čl.
Zakona, kot ga je zagovarjalo
Ministrstvo za kmetijstvo in
gozdarstvo RS, ne bi razlašče-
ni kmetje, katerim je bila pla-
čana ali vsiljena kakršnakoli
odškodnina ob odvzemu, dobi-
li niti m^ zemlje v naravi. To
zvijačo je Združenje odkrilo in
z odločno akcijo zatrlo. Na Mi-
nistrstvo za pravosodje smo
vložili zahtevek, kako bo za-
varovano premoženje razlaš-
čenca, če gre podjetje zavezan-
ca v stečaj. Od Vlade RS smo
zahtevali ustanovitev Državne
agencije za denacionalizacijo.
O nejamčevanju države za ob-
veznice SOS in o neizvajanju
ZDEN smo obvestili Svet
Evrope v Strassbourgu in na-
redili še mnogo drugega.
Odločeni smo vsa glavna de-
la opraviti in jih pripeljati do
konca, tudi z Vašo pomočjo.
Ne dvomimo in smo optimisti.
Približno tretjina premoženja
je že vrnjena. Izpeljali bomo še
ostalo, vendar kako hitro in
kvalitetno se bo to zgodilo za-
visi v veliki meri od izida lo-
kalnih volitev.
Vemo, da so se zadnje dr-
žavne volitve za nas iztekle
skrajno neugodno. To se ob se-
danjih volitvah ne sme več
zgoditi. Prosimo Vas, da Vi sa-
mi, kakor Vaše družine, prija-
telji in sorodstvo ter znanci,
vplivate drug na drugega tako,
da se boste volitev zagotovo
udeležili in glasovali za ljudi
- stranke, za katere vemo, da so
nasledniki naše pomladi, da so
naši prijatelji, da podpirajo
denacionalizacijo, da demo-
kratično Slovenijo nosijo
v svojih srcih.
Če se volitev ne bomo udele-
žili, bomo glasovali proti sa-
mim sebi. Neugoden izid voli-
tev pa bi resno ogrozil tudi iz-
peljavo denacionalizacije.
Predsedstvo ZLRP Slovenije
dipl.ing. TINE JAKLIČ,
podpredsednik
FRANC IZGORŠEK,
predsednik
Kako dolgo še
monopolizem
pn?
Mineva že kakšnih 14 dni,
kar PTT v Celju pridno razko-
pava po Otoku in polaga tele-
fonske kable. Za delavci osta-
jajo slabo očiščene in blatne
asfaltne površine, kamor med
ostalim tudi odlagajo izkopa-
no zemljo. Omejuje se prostor
pešcem in motoriziranim sta-
novalcem. Nihče ne želi z nek-
daj čistih asfaltnih površin iz-
stopati iz avtomobilov v blat-
ne površine in blato odnašati
v stanovanja. Prosil sem de-
lavca, ki je izravnaval izkope,
da bi te površine očistil, pa jih
ni. Zaradi pomanjkanja par-
kirnega prostora je prišlo tudi
do avtomobilskega trka. Ker
me takšno malomarno obnaša-
nje poštarjev ni zadovoljevalo,
sem telefoniral pomočniku še-
fa, predno pa sem mu lahko
situacijo razložil, mi je pošta
kar trikrat prekinila telefon-
ski pogovor. Baje se je sicer
nekdo vozil okoli z avtomobi-
lom, ampak naredil ni nič, je
pač bil slep in navajen nereda.
Bi si pa vseeno upal vprašati,
če ima kdo od vodilnih in od-
govornih, ki dela nadzorujejo,
izpit iz varstva pri delu. Pred
blokom št. 17 na Otoku zija tik
ob stopnišču 100 x 100 cm in 70
cm globoka luknja z vsajeno
betonsko cevjo premera 50 cm
in niti ne upam si pomisliti,
kaj bi se zgodilo, če... Zlom-
ljena noga in razbita čeljust bi
bila še najmanj in še kar po-
ceni. . .
Št. 8 - 1. december 1994
29
Zanimalo bi me tudi, na ka-
teri vrt je bil odpeljan kami-
onet najboljše zemlje, ki ste jo
odpeljali iz sredine zelenice in
izpod dreves in po kakšni ceni
in komu ste jo plačali, ko pa je
vendar zemlje za nasip ali za
posip bilo dovolj ob asfaltnih
površinah, res pa je, da ni bila
tako kvalitetna, delala je pa
napoto, medtem ko na zelenici
ni bila nikomur v napoto.
Kdor verjame, da bo sedaj,
ko se formirate v dvoje podje-
tij, kaj bolje, je v zmoti. Dokler
boste sami nad seboj opravlja-
li kontrolo, se zadeva ne bo
spremenila, ker v lastno skle-
do nikoli niste pljuvali, pa tudi
v bodoče ne boste. Država mo-
ra poskrbeti za kontrolo izven
vaših vrst in vas naučiti ko-
rektnega poslovnega obnaša-
nja. Spominjam se še časov, ko
ste ob plačevanju telefonskih
račimov zaračunavali še pošt-
nino. Pa sem šel vprašat
upravnika pošte, kaj bi si mi-
slil, če bi mu v trgovini zara-
čunali pisanje račvma, pa mi ni
vedel odgovoriti. Kmalu po ti-
stem se je plačevanje poštnine
ustavilo, najbrž nas je bilo več
takih. Več let ste mi zaračuna-
vali privatni telefon po tarifi
podjetij, ko sem to ugotovil in
ko smo zadevo razčiščevali, se
niti niste preveč opravičevali.
Izgubili ste mi paket, ker je
uslužbenka pri okencu trdila,
da za priporočeno pošiljko ni
prostora za lepljenje znamk in
je paketek potoval navadno in
se izgubil. Na drug enak pake-
tek je bilo mogoče znamke na-
lepiti in paketek se ni izgubil.
Vseskozi ste izsiljevali naroč-
nike telefonov s posojili, ki so
jih naročniki morali dajati, če
so hoteli dobiti telefon pod na-
ravnost oderuškimi pogoji in
sicer na 5 let z dvoletnim mo-
ratorijem in 2 % letno obrest-
no mero. Prav za lase privleče-
na je trditev vašega visokega
uradnika v Ljubljani, kako
lahko porabiš za milijon in pol
telefonskih pogovorov in sicer,
če vsak dan v mesecu uro in
pol govoriš z ZDA.
Tudi to verjamem, da vdor
v Vaše telefonsko omrežje ni
mogoč, ker pa je mogoč ste ga
dolžni zaščititi. Še marsikaj bi
se dalo napisati posebej o Mo-
bitelu, o sistemu, o cenah,
o tem, kako vsi, ki se vrtijo
okoli Mobitela niti na eno od
obtožb niso odgovorili argu-
mentirano itd. Upam, da poča-
si prihaja čas, da na PTT ne
bodo vedno zaščiteni kot voli.
Naslov v uredništvu
Rekonstrukcija
ceste Prevorje-
Lesično
Na 26. seji Državnega zbora
RS, dne 23.11.1994 sem posta-
vil naslednje poslansko vpra-
šanje (magnetogram):
Spoštovani!
Moje vprašanje je kratko in
se nanaša na Ministrstvo za
promet in zveze. Kdaj bo kon-
čana rekonstrukcija ceste Čr-
nol\ca-Lesično? Naj na kratko
pojasnim, za kaj gre. Ta odsek
je del ceste Celje-Šentjiu--
Kozje-Bistrica ob Sotli-Bizelj-
sko-Brežice. To je najkrajša
povezava teh krajev. Med Pre-
vorjem in Lesičnim je še 3,5
km makadama. To je v centru
Kozjanskega, na demografsko
ogroženem območju, v deset
kilometrskem obmejnem pasu.
Modernizacija ceste med Šent-
jurjem in Bistrico ob Sotli se je
začela 1975, zadnja večja dela
pa so bila opravljena leta
1990. Za preostali del so od-
kupljena zemljišča, opravljene
so tudi potrebne preselitve ob
trasi. Pa še to. Ta cesta je os-
novna povezava revnega Koz-
janskega s celjskim industrij-
skim bazenom. Na tej relaciji
vozi dnevno 43 avtobusov.
Ob obiskih predstavnikov
Ministrstva za promet in zveze
v prizadetih io-ajevnih skup-
nostih so povsod postavljali
vprašanja, kdaj bo ta cesta
zgrajena. Predstavniki mini-
strstva so odgovarjali, vsaj ta-
ko so mi rekli predstavniki
krajevnih skupnosti, češ,
vprašajte poslanca. Žal je
takšnih primerov več, ko mini-
stri ali njihovi predstavniki ob
svojih obiskih tako odgovarja-
jo, namesto da bi dajali kon-
kretne odgovore na vprašanja
z njihovih področij dela.
Za to cesto sem že v prejš-
njem mandatu v DPZ vložil
amandma ob sprejemanju pro-
računa, vendar zaman. Tudi
ob letošnjem proračtmu je bilo
tako. V osnovnem besedilu je
bilo namreč za to cesto name-
njenih 10 milijonov tolarjev,
kar je po moji oceni približno
za en kilometer asfaltne pre-
vleke. Po predlogu nekaterih,
ki se na te stvari spoznajo, sem
vložil amandma, da bi znašala
vsota za to cesto 83 milijonov
tolarjev. Amandma je bil spre-
jet, vendar se je v končni
obravnavi znesek na predlog
Ministrstva za promet in zveze
zmanjšal na 43 milijonov to-
larjev, z obrazložitvijo, da
stvari niso pripravljene.
V letošnjem letu je bilo na
tej cesti položene en kilometer
asfaltne prevleke na podlago,
ki je bila že lani pripravljena.
Zanima me, kje je preostali
denar in kdaj bo ta cesta res
končana. Govori se namreč tu-
di to, da so ta denar porabili za
druge namene v občinskem so-
dišču Šentjur.
Krajani krajevnih skupno-
sti, ki so vezani na to cesto, že
dalj časa grozijo z zaporo ce-
ste. Pravijo, da so drugod, npr.
za cesto Jurklošter-Mišji dol,
z zaporo dosegli, da jim je mi-
nister takoj obljubil asfalt.
Mislim, da to niso prave meto-
de, strinjam pa se s tem, da ni
prav, da se ljudi na teh območ-
jih dolga leta vleče za nos. Pre-
pričan sem, da bi neki pame-
ten odgovor na moje vprašanje
lahko pomiril ljudi in ne bi
bilo potrebno takšnih akcij.
Zato še enkrat čisto kon-
kretno vprašanje, kje je denar,
ki je bil letos namenjen za to
cesto in kdaj bo ta cesta kon-
čana?
FRANC POTOČNIK,
poslanec SLS
Srečali so se
»pebi« iz Skalne
kleti
V petek, 25. novembra v letu
1994, se je »na eku« na Skalni
kleti zbralo 15 malo starejših
fantov, ki smo svoja mladost-
na leta preživeli v tej prelepi
vasi pod celjskim gradom. Le
da se tokrat nismo priklicali
z žvižgi kot nekoč. Marsikateri
CeljeUi se verjetno še spominja
kopališča ob sotočju Voglajne
in Savinje, ki se je imenovalo
Šval in ki je bilo poleg igrišča
na Skalni kleti. Domove boste
in rabutanja grozdja v Fanin-
garjevem vinogradu, cilj naših
otroških pohajkovanj. Na
Skalni kleti pa je bil ustanov-
ljen tudi znan celjski orkester
Žabe, ki je za takratno oblast
igral zahodno, kapitalistično
glasbo, ime pa je dobil po moč-
virju, ki je bilo na sedanjem
igrišču. Vas je bila takrat men-
da Žabja vas, saj so žabe neu-
trudno  prepevale vse noči.
Spomine pa smo še pozno
v noč obujali na vikendu Jože-
ta Breznika pri Frankolovem,
posebno tisti, ki se niso videli
že štiri desetletja. Seveda pa
smo zapeli tudi: »Oj, Celjani,
mi smo tiči, nobeden gift nas
ne uniči...«
RUDI ŠKEDELJ,
Celje
Sava - Semperit
po odličnosti poslovanja
druga v Evropi
Mednarodno potrdilo o kakovosti in odličnosti poslovanja
ISO 9001
je SAVI - SEMPERIT podelila specializirana agencija za preverjanje kakovosti BVQI s sedežem v Londonu.
Takšno potrdilo sta v lanskem letu že pridobili naši tovarni SAVA - VIST in SAVA - VELO.
Sodelavcem tovarne SAVA - SEMPERIT iskreno čestitamo, vsem Savčanom, kupcem, poslovnim partnerjem in
bodočim delničarjem pa se zahvaljujemo za zaupanje, ki ga bomo utrjevali tudi v prihodnje.
Predstojništvo korporacije
Št. 8 - 1. december 1994
30
Za Planino, ker
jo imamo radi
Na Planini pri Sevnici kroži
letak z vsebino, pod katero je
podpisan svet KS Planina ter
nekatere politične stranke.
Podpisani z njim pozivajo na
bojkot lokalnih volitev zaradi
neizpolnjene referendumske
volje ljudi po samostojni obči-
ni. Z vsem spoštovanjem do te
odločitve ljudi je potrebno ta-
ko nevsakdanje nagovarjanje
pojasniti še iz druge strani za-
to, da se volilce ne bi zavajalo.
Državni zbor je bil prisiljen
sprejeti kriterije, ki žal ne
upoštevajo volje ljudi Planine
in Dobja in so jih zagovarjale
prav podpisane stranke na os-
novi odločitve Ustavnega so-
dišča RS. Torej tistega, pri ka-
terem je bil sprožen ustavni
spor. Tudi lokalnih volitev ni
razpisala občina Šentjur, tem-
več jih je na osnovi zakona
razpisal predsednik državnega
zbora. Prav tako ni res, da
nam krajevno skupnost do-
končno jemljejo, saj po 18. čle-
nu Zakona o lokalni samou-
pravi krajevne in vaške skup-
nosti lahko še naprej obstaja-
jo. Po istem zakonu bodo voli-
tve v krajevne skupnosti na
predlog naše stranke v roku
enega leta.
Povedati je potrebno tudi to,
da pri tako samouničujočem
sklepanju niso sodelovali vsi
člani sveta KS Planina. Podpi-
sane politične stranke poziva-
mo, da izpostavljeno vsebino
razčistijo najprej znotraj svo-
jih strank, ki so bile v občini
pri oblasti. Predlagamo, da
Planinčani gremo na volitve in
glasujemo za predstavnike
v občinski svet. V nasprotnem
si žagamo vejo, na kateri se-
dimo.
LDS,
Iniciativni odbor
Planina
Žrtve vojnega
nasilja - žrtve
sprenevedanja
Vlada je končno pripravila
zakon o žrtvah vojnega nasilja
druge svetovne vojne. Ker pri-
pravlja besedilo za drugo bra-
nje, je treba o njem reči na-
slednje. Vsi, ki so pričakovali
pošteno in pravično rešitev,
bodo namesto tega dobili iz-
kaznico žrtve vojnega nasilja.
Žrtvam zakon prizna samo po-
kojninsko dobo v dejanskem
trajanju. Petdeset let po vojni
pa je večina že upokojena, zato
ta pravica zanje pomeni »pra-
vico«, ki ni več pravica. Samo
tistim, ki so socialno ogroženi,
zakon zagotavlja plačilo
zdravstvenih storitev v višini
razlike nad ravnjo obveznega
zavarovanja v primeru, da
z deležem prejenikov na dru-
žinskega člana ne dosegajo os-
nove za ugotavljanje invalid-
skega dodatka, lahko pa jih
bodo poslali in v obsegu, pre-
pisanem za vojne invalide. To
je vse. Za večino pa izkaznica
in nič več.
Kar poskuša zakon, je po-
skus urejanja statusa in priz-
nanja pravic na način, ki ni
usklajen z evropsko prakso.
Za žrtve ni sprejemljiv, ker jih
obravnava kot socialno kate-
gorijo. Očitno je, da sestavlja-
lec zakona ni upošteval, da je
treba v skladu z Ustavo RS
(50. čl.) priznati posebno var-
stvo vsem žrtvam vojnega na-
silja, enako in v polnem obse-
gu brez omejevanja. Vse žrtve
so bile namreč izpostavljene
okupatorjevemu nasilju ne
glede na starost in socialni po-
ložaj.
Žrtvam je zato treba prizna-
ti njihovo med vojno prestane
trpljenje v obliki moralnega
zadoščenja in to tudi material-
no sankcionirati. Vse žrtve je
treba obravnavati enako in pri
tem upoštevati tudi vrsto nasi-
lja, ki so mu bile izpostavljene.
Ni namreč vseeno, ali je bila
žrtev izpostavljena genocid-
nim dejanjem raznarodovanja,
izgnana, odtrgana od staršev
(ukradeni otroci), obsojena za-
radi političnih, rasnih ali na-
rodnozavednih razlogov ali in-
ternirana, odvedena v koncen-
tracijsko taborišče, na prisilno
delo, ali prisilno mobilizirana.
V Demokratski stranki Slo-
veniji smo se s predstavniki
žrtev nasilja v preteklih mese-
cih dogovorili za takšen pri-
stop k uresničevanju njihovih
pravic, ki bo upošteval pravič-
nost, predvsem pa enakost
pred zakonom, kot to predpi-
suje 14. člen ustave.
Na teh razgovorih smo ugo-
tovili popolno soglasje o tem,
da je treba žrtvam vseh vrst
medvojnega nasilja priznati
izgubljena leta v pokojninsko
dobo, tistim, ki so bili deležni
posebno velikega trpljenja, pa
tudi v dvojnem štetju. Ker je
večina žrtev že dosegla pokoj-
nino na osnovi polne pokoj-
ninske dobe, jim tako prizna-
na leta ne bi pomenila ničesar.
Zato predlagamo, da se za vsa-
ko na novo priznano leto de-
lovne dobe, ki presega polno
pokojninsko dobo, žrtvi prizna
za po en odstotek povišana po-
kojnina.
Vsaka država mora zaščititi
svoje državljane pred vsakrš-
nim nasilje, torej tudi tistim
med vojno. Če tega ni storila,
mora skladno z mednarodno
prakso žrtvam priznati tudi
materialno priznanje. Po na-
šem mnenju naj bi se to odra-
zilo v mesečnem dodatku
k plači ali pokojnini, glede na
obseg trpljenja in čas, ki ga je
oseba prebila v svojstvu žrtve.
Slovenija je naslednica obeh
Jugoslavij. Druga Jugoslavija
je udeležencem NOB priznala
pravico do posebne dobe in
druge ugodnosti, žrtvam voj-
nega nasilja pa iz ideoloških
razlogov ni priznala niti njiho-
vega trpljenja med okupacijo,
kar naj bi po našem in mnenju
mnogih prizadetih zakon, ki je
v proceduri, popravil vsaj za
naprej. Ker je povprečna sta-
rost žrtev tega nasilja že krep-
ko čez 65 let, je treba zakon
sprejeti čim prej, ker bodo žr-
tve sicer prej pomrle.
HARDVIK PIRNOVAR,
Ljubljana
Epilog Iger brez
meja '94
v začetku novembra je bil
na sedežu Evrovizije v Ženevi
sestanek, na katerem so do-
končno potegnili črto pod Igre
brez meja '94 in najavili nove
v letu 1995. Eden od dveh poh-
valjenih programov v poročilu
producentov je bil program TV
Slovenije. Pohvaljena je bila
režija, scena, kostumi, zamisli
za igre in organizacija. TV
Slovenija je izvedla Igre z naj-
nižjimi stroški med vsemi ude-
leženci.
Gledanost programa je bila
zelo dobra tako doma kot v tu-
jini. Julija, avgusta in septem-
bra so bile Igre brez meja naj-
bolj gledan program TVS (bolj
kot TV Dnevnik-2 in bolj kot
finalne tekme Svetovnega pr-
venstva v nogometu - vir Služ-
ba za raziskovanje programov
TVS).
Skupna minutaža našega
programa s premierami in po-
novitvami je bila 32 ur 20 mi-
nut in 46 sekund. Vsako od
dvanajstih oddaj Igre brez me-
ja si je povprečno ogledalo
okrog 603.000 gledalcev. V tu-
jini si je Igre brez meja ogleda-
lo 115 milijonov gledalcev.
V Italiji pa si je posebno 14
minut dolgo reportažo o Ljub-
ljani, Komendi, Bledu in Pre-
djami ogledalo še 4 milijone
gledalcev. Slike iz Ljubljane
in o slovenskih mestih, ki so
sodelovala v Igrah, so v Evropi
videli v dolžini 122 minut in
pol. Serijo 1994 je odkupila
tudi satelitska postaja SKY.
Kot urednik razvedrilnega
programa TVS sem seveda za-
dovoljen in tudi ponosen zara-
di vsega tega. Hkrati sem hva-
ležen številnim sodelavcem, ki
so opravili to delo. Bilo je zah-
tevno, a uspešno. V javnosti so
se ob Igrah ves čas pojavljale
časopisne, radijske in televi-
zijske vesti, ki so skušale pri-
kazati Igre v slabi luči ali sra-
motiti mene kot urednika.
Kdor se loti dela, kakršno je
moje, mora v naših razmerah
računati tudi s tem. Ni pa mo-
goče sprejeti dejstva, da so me
pri tem poskušali diskreditira-
ti tudi kot človeka in namigo-
vali (in ne samo to), da sem si
pri tem delu pri-svajal denar
namenjen Igiam. Še manj pa je
mogoče sprejeti dejstvo, da je
pri tem vodstvo Zavoda RTV
in še posebej TV Slovenija,
molčalo.
MITO TREFALT,
Ljubljana
ZAHVALE,
POHVALE
Vsem iskrena
hvala!
Po dolgotrajni in težki bo-
lezni, ki se je vlekla že skoraj
dva meseca z ležanjem v bol-
nišnici Celje in zaenkrat sreč-
no končala z operacijo moje
žene in naše mame, se moramo
zahvaliti vsemu zdravstvene-
mu osebju na gastro oddelku,
posebno še dr. Grilu za požr-
tvovalno in skrbno zdravljenje
ter nego. Enako se zahvaljuje-
mo vsemu zdravstvenemu
osebju na oddelku kirurgije,
za prizadevanje in sposobnost
pri operaciji, ki se je srečno
končala, čeravno je življenje
moje žene že viselo na nitki. Se
posebej hvala kirurgu dr.
Tkalcu.
ANTON VIRANT,
IRENA GREŠAK,
ZDENKA ARZENŠEK in
MAJA ter DARJA
GREŠAK
DELO
V središču
dogajanj
Pojasnilo
v Pi.smih bralcev objav-
ljamo samo pisma znanih
avtorjev, zato mora biti
vsako pismo podpisano
z imenom, priimkom in
točnim naslovom. Če je
mogoče, pripišite tudi tele-
fonsko številko, kamor vas
lahko po potrebi pokliče-
mo. Pismo ne sme presegati
45 tipkanih vrstic. Daljša
pisma bomo v uredništvu
krajšaU tako, da ne bo pri-
zadet smisel sporočila.
Po zakonu o javnih gla-
silih so uredništva dolžna
objaviti le odgovor na ob-
javljeno informacijo ter
popravek objavljene infor-
macije, s katero sta priza-
deta pravica aU interes pis-
ca, o vseh ostalih pismih pa
se odloča v skladu z ured-
niško politiko.
Republika Slovenija
SKUPŠČINA OBČINE LAŠKO
izvršni svet
Komisija za promet
z nepremičninami
Komisija za prodajo nepremičnin pri
Izvršnem svetu SO Laško,
razpisuje na podlagi sklepa Izvršnega sveta Občine
Laško, štev. 363-33/91-11 od dne 14. 11. 1994
JAVNO DRAŽBO
I. Na javni dražbi se proda poslovni prostor v centru
mesta, v pritličju poslovnostanovanjskega objekta Tito-
va 13 v Laškem, v skupni izmeri 139,10m^.
II. Nepremičnina stoji na parceli številka 398/00, vknjižena
v zemljiški knjigi K. O. Laško, ZK VL, štev. 0001.
III. Poslovni prostor se je uporabljal kot kino dvorana.
IV. Javna dražba bo dne 16. 12. 1994 ob 8. uri v sejni
dvorani IS SO Laško, Kraigherjeva ul. 2. Laško.
V. Izklicna cena za poslovni prostor je 5,570.000,00 SIT
Vsi, ki nameravajo sodelovati na javni dražbi, so dolžni
pred pričetkom dražt)e predložiti dokazilo o vplačilu
varščine v višini 10% od izklicne cene in dokazilo o dr-
žavljanstvu R Slovenije (za fizične osebe).
Plačana kavcija se kupcu všteje v kupnino, neuspelim
dražiteljem pa se vrne v 3. dneh po opravljeni javni
dražbi brez obresti.
Varščina se plača na blagajni Finančno-računovodske
službe občine Laško, ali pa se jo nakaže na ŽR štev.
50710-630-10035 SO Laško - proračun, sklicna štev.
05 19 - 789500.
VI. Kupec je dolžan skleniti pogodbio v osmih dneh po
opravljeni javni dražbi, kupnino pa mora plačati v petih
dneh po sklenitvi pogodbe v kolikor ne bodo v pogodbi
določeni drugačni pogoji plačila.
Kupec je poleg kupnine dolžan plačati še stroške ceni-
tve nepremičnine in stroške v zvezi s prenosom lastni-
štva.
Kolikor kupec ne spoštuje plačilnih pogojev, se smatra,
da je odstopil od pogodbe in se mu varščina ne vrne.
VII . Podrobnejše informacije daje Oddelek za gospodarstvo
občine Laško, tel. štev. 063/731-122 int. štev. 70 in 77.
Komisija za
prodajo nepremičnin
Št. 8 - 1. december 1994
31
Drugačna organiziranost
siovensiiiii radijcev
Združenje radUskih postal Slovenlle nal lil preraslo v gospodarsko Interesno
združenje
Na skupščini Združenja radijskih po-
staj Slovenije v času 5. festivala v Celju
konec prejšnjega meseca, je bila radij-
skim lokalccm ponujena »nadgradnja«
sedanje organiziranosti, ki naj bi iz vo-
lonterskega statusa prešla v bolj gospo-
darsko profitno organiziranost. Tako naj
bi vodstva radijskih postaj do naslednje
skupščine, ki se obeta v decembru, raz-
mislila o osnutku pogodbe o ustanovitvi
gospodarskega interesnega združenja.
Novi status naj bi predvsem bolj na-
tančno določil razmei-ja med radijskimi
postajami in državo oziroma njenimi
oblastnimi in upravnimi institucijami ter
posebej v odnosu do nacionalnih radij-
skih programov, raznih ustanov in dru-
gih asociacij, hkrati pa naj bi pospeševal
pridobitno dejavnost in večal konku-
renčno sposobnost. Seveda bi v okviru
tako oblikovanega združenja zadržali
dosedanjo dobro prakso organiziranja in
sodelovanja na programskem, tehničnem
in drugih področjih.
Združenje radijskih postaj Slovenije je
po ponovnem rojstvu leta 1990 nedvom-
no naredilo veliko za afirmacijo t.i. četr-
te radijske mreže oziroma lokalne in re-
gionalne radiofonije na Slovenskem. Še
posebej kaže poudariti cikla skupnih od-
daj o gospodarskih, političnih in kultur-
nih dogajanjih, ki so s prevzemanjem
programov vedno dosegali nacionalno
slišnost. Še zlasti pa se je uveljavilo z or-
ganizacijo radijskih festivalov, ki so ved-
no poleg tekmovalnega vidika, zasledo-
vali tudi strokovni, posvetovalni in dru-
žabni vidik, kar je prispevalo k splošne-
mu dvigu kakovosti radijskega dela in
novinarskih storitev in stvaritev.
Radijci so se v okviru združenja iden-
tificirali tudi kot medij, kateremu je si-
cer pozitivna zakonodaja v vseh časih
vedno rezala bolj skope rezine, zato so se
radijski lokalci vedno znova morah potr-
jevati tudi poslovno in prihodkovno ozi-
roma tržno že v bolj poznih letih prejš-
njega režima. Ta tržnosti ni bil preveč
naklonjen, hkrati pa ni znal niti preko
szdljevskega ustanoviteljstva zagotav-
ljati ustreznega temeljnega finančnega
vira.
Nadgradnja sedanje organiziranosti bi
morala označiti novo radiofonsko ob-
dobje in dobo, ko bodo morali elektron-
ski mediji odgovoriti na izzive sedanje in
prihodnje radijske resničnosti. Ali bodo
lokalni radiofonski mediji znali bolj
ohraniti in ubraniti svoj življenjski smi-
sel obstoja združeni in organizirani ali
pa razdrobljeni in prepuščeni sami sebi
in krutemu poslovnemu in gospodarske-
mu liberalizmu, je temeljno vprašanje
prihodnosti. Tudi za pisano jato radij-
skih postaj, ki jih je v etru države Slove-
nije vse več. Zato razmišljanja o drugač-
ni organiziranosti, čeprav ni skrivnost,
da gredo radijske postaje v teh razmisle-
kih po poti združenja lokalnih televizij-
skih postaj in programov.
MITJA UMNIK
RC za celjsko
Karitas
Tudi Radio Celje je
prejšnji petek popoldne
namenil del programskega
časa za pozive k darežljivo-
sti v okviru vseslovenske
akcije Karitas, ki se je tra-
dicionalno lepo zaključila
z dobrodelnim koncertom
Klic dobrote v celjskem
Gk)lovcu. Kot sovoditeljica
je v oddaji v živo sodelova-
la predstavnica celjske Ka-
ritas gospa Marija Kovačič.
Morda končni učinek zbra-
nih finančnih sredstev ni
odraz siceršnjega razpolo-
ženja našega radijskega
avditorija nasploh za ak-
tivnosti Karitas.
Vsekakor je kontakt
s poslušalci opozoril na
nujnost človeške solidar-
nosti za ljudi v stiski, ki jim
že nekaj časa poleg drugih
humanitarnih organizacij
dokaj učinkovito pomaga
organizacija Karitas.
Prepričani smo, da smo
slovenske lokalne in regi-
onalne radijske postaje
znale vedno prisluhniti
Klicu dobrote in da bo tako
tudi v prihodnje.
UM
Helena hoče ujeti Alfija,
Jože pa Heleno
Vse bolj vroče postaja v ak-
ciji, kjer iščemo Zlati glas Slo-
venije. Kot vse kaže, bo naj-
bolj zlat veseli muzikant Alfi
Nipič. Helena Blagne ga ne
more in ne more ujeti in bo
verjetno ostala na drugem me-
stu. Torej že od prvega kola
stojita Alfi in Helena na prvih
dveh stopničkah. Ta teden je
tretji Čuk Jože Potrebuješ, za
njim pa Irena Vrčkovnik, Oto
Pestner, Ivan Hudnik, Adi
Smolar, Iztok Mlakar, Andrej
Šifrer in Marko Vozel j.
Veliko slavje s pompozno
prireditvijo bo 15. decembra
v Zrečah. Pridite tudi vi, mor-
da boste deležni presenečenja
Emone Merkurja.
Marija Barbiš iz Ilirske Bi-
strice bo kupovala v eni izmed
trgovin Emone Merkur - za-
stonj do 5.000 tolarjev. Ivan
Jeklar iz Bohinjske Bistrice in
Milica Titan iz Tišine pa bosta
k svoji garderobi pridala maji-
co in čepico.
V nedeljo bo večina Sloven-
cev odšla na volišča. Golaža ne
bo, bodo pa volilni lističi.
Tudi butalci so imeli svojega
župana. Imeli so ga tako radi,
da so mu kupili avto. Župan
sede za volan in ga začne pre-
izkušati. Najprej prižge luči.
»Dela!« veselo vzkliknejo Bu-
talci. Potem prižge motor.
»Dela!« glasno ugotovijo. Te-
daj pa župan vključi smerni
kazalec. »Dela, ne dela, dela,
ne dela,« rečejo Butalci in se
čudijo.
SIMONA H2O
Terenska Lada veliko ve...
Včasih imajo naši radijci na sporedu tudi robustno terensko delo, pa pri tem ne mislimo ravno
na poplave in podobno. Vsekakor pa se robustna Lada Niva imenitno obnese in jih je že
velikokrat rešila iz d... oziroma iz blata. Pa ne samo v prenesenem pomenu!
UM
od 1. do 7. decembra
RAD i JSKI SPORED
RADIO CELJE
četrtek, 1.12.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika
RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKO Celje, 6.30 Poročilo
OKC Maribor 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.20
Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poro-
čilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 9.05
Pokličite in vprašajte, 10.00 Novrce, 10.30 Mali O, 12.00 BBC novice,
12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 13.05 Napovednik, 13.10 Glasbene želje,
14.15 Turistični kažipot, 14.00 Jack pot, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos
RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 16.10 Glasbeni express,
16.30 Kronika, 17.00 Kronika 18.00 Ročk blok (Aleš Uranjek), 19.00
Poročila, 19.05 Deutsche VVelle, 20.00 Zaključek programa.
Petek, 2.12.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika
RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo
OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.20
Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poro-
čilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00
Novice, 10.30 Petkove štengce, 12.00 BBC novice, 12.10 Tečajnica,
13.00 Novice, 13.05 Napovednik, 14.00 Jack Pot, 15.00 Obvestila, 15.05
Šport ob koncu tedna, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00
Podalpski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika, 17.30 Celjski magazin
(Nada Kumer), 19.00 Poročila, 19.05 Deutsche VVelle, 19.10 Evropa
v enem tednu (BBC), 20.00 Zaključek programa.
Sobota, 312.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika
RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.45 Horo-
skop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska,
8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.45 Kam danes, 9.05 Predstavitev pro-
grama, 10.00 Novice, 10.15 Študentski servis, 12.00 BBC novice, 12.10
Teen val, 13.00 Novice, 14.00 Jack pot, 14.05 Glasba je življenje, 15.30
Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser, 16.05 Čestitke
in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.30 Vročih 20, 19.00 Športno-zabavni
večer, 24.00 Zaključek programa.
Nedelja, 4.12.: 5.00 Jutranji program, 8.00 Začetek programa, 8.05
Poročila, 8.30 Verska oddaja-Luč sveti v temi, 9.00 Horoskop, 9.05
Lokalne volitve 94, 10.00 Novice, 10.30 Nedeljski gost, 11.30 Lokalne
volitve 94, 12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec), 13.00 Novice, 13.05
Nedeljsko športno popoldne: Biostart Publikum-Rudar Velenje, prenos
četrtfinala nogometnega pokala Slovenije, pribl. 15.15 Čestitke in poz-
dravi, 19.30-22.00 Lokalne volitve 94
Ponedeljek, 5.12.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja
kronika RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.45
Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled
tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev
programa, IGf.OO Novice, 10.30 Športno dopoldne, 11.30 Športni kviz,
12.00 BBC novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 14.00 Jack pot, 15.30
Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser, 17.00 Kronika,
18.00 Podalpski pop, 19.00 Poročila, 19.05 Deutsche VVelle, 20.00
Vrtiljak polk in valčkov, 22.00 Zaključek programa.
Torek, 6.12.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika
RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo
OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika, 7.15 Pregled
tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 9.00
Predstavitev programa, 8.45 Kam danes, 10.00 Novice, 10.30 Lestvica 3,
Tri, III. & AS, 12.00 BBC novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 13.05
Napovednik, 13.10 Glasbene želje, 14.00 Jack pot, 15.00 Obvestila,
15.30 Dogodki in odmevi (RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija
tedna), 17.00 Kronika, 17.45 Zimzelene melodije, 19.00 Poročila, 19.05
Deutsche VVelle, 20.00 Zaključek programa.
Sreda, 7.12.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika
RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo
OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.25
Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poro-
čilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00
Novice, 10.15 S knjižnega trga, 12.00 BBC novice, 12.10 Tečajnrca,
13.00 Novice, 13.05 Napovednik, 13.10 Glasbene želje, 14.00 Jack Pot,
15.00 Obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalp-
ski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika, osmrtnice, 18.00 Pop loto,
19.00 Poročila, 19.05 Deutsche VVelle, 20.00 Brane Rončel na RC, 21.00
Zaključek programa.
Radio Celje oddaja od 5.00 do 20.00 v torek, četrtek in petek, ob
ponedeljkih do 22.00, ob sredah do 21.00, ob sobotah do 24.00 ure,
ob nedeljah pa od 8.00 do približno 19.00 ure, na UKV frekvencah
95,1, 95,9 in 100,3 MHz - stereo.
Glavni in odgovorni urednik: Mitja Umnik
Pomočnik odgovornega urednika: Robert Gorjanc
Uredništvo: Nataša Gerkeš, Vesna Lejič, Mateja Podjed, Janez
Vedenik in Tone Vrabl.
Glasbeni urednik: Stane Špegel
Vodja tehnike; Bojan Pišek
Naslov uredništva: Radio Celje, Prešernova 19, Celje.
Telefon; 29-431, fax; 441-032,
Studio 441-310, 441-510.
Sobota, 3. decembra 1994, 19.00
Celje Pivovarna
Laško - Gorenje
Velenje, prenos
Osrednji dogodek sobotnega
večera bo prenos rokometa, 2.
kroga drugega dela državnega
prvenstva, kjer bo zanimiv dvo-
boj med dvema Požunoma, oče-
tom Mirom, ki je pred kratkim
prevzel krmilo celjskih rokome-
tašev in sinom, ki je za njim
prevzel  velenjske  rokometaše.
Nedelja, 4. decembra, 9.00-22.00
Lokalne volitve 94
V nedeljo bomo znova odšli na
volišča in volili občinski svetni-
ke in župane za novo obliko lo-
kalne samouprave. Utrip na vo-
liščih bo spremljala tudi naša ra-
dijska ekipa iz posameznih ob-
čin (starih in novih) na Celjskem.
Sproti bomo objavljali tudi del-
ne volilne izzide, upamo pa, da
bomo lahko v večernih urah že
objavili tudi prve neuradne del-
ne rezultate in prve izjave zma-
govalcev.
Nedelja, 4. decembra, 13.00
Biostart Publikum
- Rudar Velenje,
prenos
Celjski nogometaši so v prvem
srečanju četrtfinala slovenskega
pokala v Velenju zabeležili ime-
nitno zmago proti domačemu
Rudarju z 2:0 in so tako z eno
nogo že v polfinalu ter znova vse
bliže Evropi. Na Skalni kleti so
tako obeta lep zaključek sezone,
navkljub ne najboljši uvrstitvi
Biostart Publikuma v državnem
prvenstvu. Reporter s Skalne
kleti bo Goran Obrez.
Ponedeljek, 5. decembra, 20.00
Vrtiljak polk in
valčkov: Štajerskih 7
Tokrat bodo še posebej zani-
mivi gostje, ansambel Štajerskih
7, ki se je nedavno vrnil s turneje
po ZDA in Kanadi. O vtisih se bo
z njimi pogovarjal voditelj odda-
je Tone Vrabl, predstavili pa bo-
do tudi nov CD z domačimi vi-
žami.
Št. 8 - 1. december 1994
32
Gneča na trgu limuzinskih kombijev
Limuzinski kombiji ali veli-
koprostorska vozila osvajajo
evropske trge in zato je skoraj
ni tovarne, ki se ne bi ukvarja-
la s takšnim avtomobilom.
Med zadnjimi prihaja Opel kot
evropska podružnica ameri-
škega General Motorsa, ki naj
bi svoj limuzinski kombi, na-
rejen na osnovi predstavljene
omege, postavil na cesti še prej
kot v dveh letih.
Karoserijska oblika Oplove-
ga velikoprostorskega avto-
mobila dokazuje družinsko
poreklo, pri čemer je zanimivo
to, da bodo avtomobil izdelo-
vali v ZDA, čeprav bo vsaj na
začetku na voljo predvsem na
evropskih avtomobilskih pro-
storih. Podvozje oziroma mo-
torji bodo seveda Oplovi, pri
tem pa bo osnovni agregat 2,0-
litrski štirivaljnik z močjo 136
KM. Najmočnejši bo 2,5-litr-
ski šestvaljni bencinski motor
z močjo 170 KM, kasneje pa
naj bi ponudili še avtomobil
s turbodizelskim motorjem. To
bo povsem na novo razviti di--
zel z direktnim vbrizgavanjem
goriva in domnevno močjo 120
KM. Še pred Oplovim limuzin-
skim kombi jem pa bodo avto-
mobilsko luč dneva ugledali
vsaj trije tovrstni avtomobili
treh evropskih avtomobilskih
hiš. Tako naj bi že v začetku
prihodnjega leta na cesto za-
peljal limuzinski kombi, ki na-
staja v kot skupni projekt
Volksvvagna in Forda. Navz-
ven se bosta avtomobila toliko
razlikovala, kot je pač nujno,
pri čemer bosta drugačni,
prednji maski, medtem ko bo
vrat v vsakem primeru pet (po
vojni na vsaki strani), značilen
pa bo tudi dokaj dolg prednji
del s precej nagnjenim pred-
njim steklom. Pri vsem tem je
zanimiva tržna oziroma pro-
dukcijska matematika. Tako
obe tovarni račvmata s skupno
izdelavo do 140 tisoč limuzin-
skih kombijev v letu dni, kar
se zdi zelo optimistična, prav-
zaprav zelo ambiciozna števil-
ka. Ta hip pa še ni jasno, koli-
ko velikoprostorskih avtomo-
bilov naj bi naredili pri stutt-
gartskem Mercedes Benzu.
Njihov limuzinski kombi po
imenu viano, bo meril v dolži-
no 470 centimetrov, vendar bo
po obliki bolj klasičen kot pa
limuzinski kombi. Viano bo
imel motor spredaj, moč bo
prenašal na prednji kolesni
par, vzmetenje bo zračno, kar
pomeni, da so si pri Mercedes
Benzu omislili tisto, kar je
uveljavljeno pri avtobusih in
nekaterih tovornjakih. Zani-
mivo je, da bo mercedes viano
naprodaj tudi s Volkswagno-
vim motorjem VR6 (šestvalj-
nik, 2,8-litra, 174 KM). Ta mo-
tor je precej krajši od vrstnega
Mercedes Benzovega šestvalj-
nika in to je ob vsem drugem
verjetno edini razlog za takšno
sodelovanje z wolfsburško av-
tomobilsko tovarno. Vsi ti li-
muzinski kombiji bodo še po-
večali opazno gnečo na evrop-^
skih avtomobilskih trgih, kjer
naj bi do konca tisočletja vsa-
ko leto prodali celo do 400 ti-
soč velikoprostorskih vozil.
Na sliki: Fordov limiazinski
kombi.
BORZA CEN
RABLJENIH AVTOMOBILOV
Na sejmu rabljenih avtomobilov pred dvorano Golovec v Celju je *
bilo na prodaj 565 vozil. Organizatorji so izdali 14 kompletov tablic za
preizkušnjo vožnje, obisk na sejmu pa je ostal na dosedanji ravni;
- okoli 1500 obiskovalcev.
Dobri rezuitati francoskega
renauita
Francoski Renault je dose-
gel v letošnjem polletju razme-
roma ugodne poslovne rezul-
tate. Ustvarili so za 79,5 mili-
jarde francoskih frankov pro-
meta, kar je za 0,6 odstotka
več kot lani v tem času.
Največji delež pripada seve-
da avtomobilski tovarni Rena-
ult, kjer so ustvarili za 68,9
milijarde frankov prometa
oziroma 76,7 odstotka skupne-
ga prihodka. Na evropskem
avtomobilskem trgu gre fran-
coski tovarni letos dokaj do-
bro, kajti njen tržni delež se je
z lanskih 10,4 povečal na 10,6,
odstotka, med novoregistrira-
nimi avtomobili pa se je delež
renaultov povečal za opaznih
devet odstotkov. Najpomemb-
nejši in s tem največji je tržni
delež na domačem, torej fran-
coskem avtomobilskem trgu,
kjer ima Renault v rokah 30
odstotkov trga. Balladurjeve
avtomobilske spodbude (vsi ti-
sti, ki so deset in več let staro
vozilo zamenjali z novim, so
bili deležni davčnih olajšav) so
,bile dobrodošle, kajti prodaja
:avtomobilov je bila dokaj
ugodna (150 tisoč vozil več kot
lani), vendar je bil promet ne-
kaj skromnejši (bolje so šli
v promet manjši avtomobili,
, zelo slabo gre Renaultu v Tur-
čiji ipd.). Hkrati pa so pri Re-
naultu zadovoljni s prodajo
komercialnih oziroma indu-
strijskih vozil, kjer je bil pol-
letni promet vreden 14 mili-
jard frankov, kar predstavlja
15,6-odstotni delež znotraj vse
skupine. Prodaja tovrstnih vo-
zil se je letos povečala za 11,4
odstotka, kar je ob drugem tu-
di posledica dobre prodaje av-
tomobilov tovarne MACK (re-
nault je njen večinski lastnik)
na ameriškem avtomobilskem
trgu. Skupen dobiček renauita
je bil tako v prvem polletju
1.715 milijonov frankov, kar je
v primerjavi z lanskim pollet-
jem kar za 125 odstotkov več.
Volkswagen v indiji, Toyota na Kitajskem
Avtomobilske tovarne si po-
spešeno ogledujejo svetovne
trge. Lanska recesija, ki je pri-
zadela predvsem evropske av-
tomobilske hiše, že prej pa
ameriške, medtem ko se ja-
ponske še naprej zvijajo v krču
slabih prodajnih rezultatov, je
temeljito razširila pogled. Vse
kaže, da na velika vrata priha-
jata vsaj dve državi z izjemni-
mi avtomobilskimi možnost-
mi. Kitajska in Indija sta očit-
no v središču pozornosti, kar
se med drugim kaže tudi v na-
črtih nekaterih proizvajalcev
avtomobilov.
Tako je nemški Volkswagen
že sklenil sporazum z indij-
skim podjetjem Eicher Goode-
arth o skupni izdelavi volks-
wagnov leta 1997. Za sedaj še
ni znano, kateri volkswagni
naj bi nastajali na indijskem
polotoku, vendar pravijo, da
naj bi se skupna prodaja avto-
mobilov do leta 2000 povečala
na 450 do 500 tisoč. Eicher
Goodearth je podjetje, ki se
ukvarja z izdelavo traktorjev
in lahkih komercialnih vozil,
od leta 1980 pa izdeluje ta vo-
zila tudi po Mitsubishijevi li-
cenci, pri čemer kar 90 odstot-
kov vseh sestavnih delov nare-
dijo Indijci. Po Kitajski pa se
ob vseh drugih ozira japonska
Toyota, tretji največji izdelo-
valec   avtomobilov   nasploh.
Lani je tovarna na Kitajskem
prodala skoraj 50 tisoč avto-
mobilov ali tri odstotke vseh,
pred nedavnim pa je kitajska
vlada ukazala moratorij na vse
načrte o izgradnji novih avto-
mobilskih tovarn. Pač pa je
v isti sapi povabila tuje izdelo-
valce vozil, da naj pomagajo
kitajski industriji avtomobil-
skih sestavnih delov. Kakšni
so podrobni načrti Toyote na
Kitajskem, ni znano, povsem
verjetno pa je, da bodo najprej
sestavljali   dostavna   vozila,
morda pa tudi starlet, eno naj-
manjših vozil pri Toyoti.
Prodaja oktobra boijša kot
septembra in avgusta
Do konca oktobra so v Slo-
veniji prvič registrirali 40.233
osebnih avtomobilov, kar je za
24,3 odstotka manj kot lani
v tem času. Oktobra so prodali
ali registrirali 3027 avtomobi-
lov, kar je nekaj več kot sep-
tembra in avgusta, zato je ver-
jetna napoved o letošnji skup-
ni prodaji do 45 ali 47 tisoč
vozil.
Najuspešnejši je bil Renault,
kajti doslej so registrirali
10.694 renaultov; to pa je še
vedno za 18,2 odstotka manj
kot v lanskem enakem obdob-
ju. Škoda je letos prodala 4335
avtomobilov ali za dobro tret-
jino manj kot lani, Fiat pa je
v Sloveniji za svoje avtomobile
našel 3683 kupcev oziroma za
5,2 odstotka več kot v lanskih
desetih mesecih. Letošnja pro-
daja fordov, citroenov in lad je
slabša kot lani, medtem ko je
Volkswagen zabeležil 4,1-od-
stotni tržni plus. Med južno-
korejskimi avtomobilskimi hi-
šami je v ospredju Hyundai
(949 vozil oziroma za 23,9 od-
stotka več), med japonskimi,
ki jim gre predvsem zaradi ce-
novne nekonkurenčnosti do-
kaj slabo, pa Suzuki (762 vo-
zil). Najbolje prodajani avto-
mobil je še vedno škoda favo-
rit/forman, sledijo trije rena-
ulti (clio, R 5 in R 19), pa lada
samara in VW golf ipd. Naju-
spešnejši terenski avtomobil je
lada niva, med tako imenova-
nimi limuzinskimi kombiji pa
chrysler voyager. V srednjem
avtomobilskem razredu sta'si
skoraj enaka BMW serije 3 in
mercedes razreda C (vsak po
približno 350 avtomobilov do-
slej), vsaj omembe vredno pa
je to, da v letošnjih desetih
mesecih v Sloveniji niso regi-
strirali nobenega roUs roycea,
ferrarija ali podobnega avto-
mobila.
Št. 8 - 1. december 1994
33
Alpinist med terenci
Andy Avto Shop d.o.o. Šent-
jur pri Celju je podjetje z dol-
goletno tradicijo in uspešnim
delom, ki ga zdaj dopolnjuje
s ponudbo terenskih vozil ko-
rejske znamke SsangYong.
Nastopajo kot uradni prodaja-
lec (zastopnik) za celjsko regi-
jo. Korejska tovarna se je šele
v zadnjem času začela prebija-
ti na naše tržišče, proizvodnja
avtomobilov (SsangVong Mo-
tor Company) pa je le ena iz-
med dejavnosti tega koncema.
Vozila smo pri nas prvič
lahko videli na letošnjem Av-
tosalonu v Ljubljani, ko jih je
predstavil ljubljanski SsangV-
ong Motor Import, ki je tudi
s prodajo v začetni fazi izjem-
no zadovoljen. Tako kot velik
del korejskih avtomobilskih
proizvajalcev se tudi SsangV-
ong povezuje z zahodnoevrop-
skimi. Delni lastnik avtomo-
bilskega dela koncema je pred
kratkim postal Mercedes
Benz, sodelovanje pa sta
znamki že toliko poglobili, da
bo nove modele korejskih te-
rencev poganjal Mercedesov
motor (model Musso bomo tu-
di v Sloveniji že lahko kupili
prihodnje leto), sicer pa bosta
Mercedes in SsangVong posta-
vila skupno tovarno motorjev.
Dosedanje modele poganjajo
Daewoojevi dieselski motorji.
Andy Avto Shop računa na
uspešno prodajo modelov ko-
rando K4 in K5 ter korando
Family. Pretekli teden so na
Celjski koči pripravili ogled,
predstavitev in testno vožnjo
omenjenih vozil, predstavljen
je bil tudi model musso (noso-
rog). V celoti gledano gre za
kombinirana terenska vozila
's~Masičnim pogonom na zad-
nja kolesa, z ročico ob prestav-
ni ročici pa vklopimo pogon na
vsa kolesa. Na voljo sta dva
pogona - 4x2 samo zadnji po-
gon, ko sta prednji mehanski
sklopki v kolesih izklopljeni,
ter 4x4 pogon na vsa kolesa
z vklopljenimi sklopkami
v prednjih pestih. Enaki mož-
nosti veljata pri uporabi re-
duktorja, ki je možna le s po-
gonom vseh štirih koles.
Modela korando K4 in K5 se
bistveno ne razlikujeta. Pri K4
gre za izvedbo s platneno stre-
ho in štirimi sedeži, je nekaj
nižji, navznoter krajši in neko-
liko lažji od K5. Obe verziji
imata DC23 dieselski motor
s hitrim startom, delovne pro-
stornine 2238 ccm, 68 KM,
5 stopenjski menjalnik in
2 stopenjski reduktor, z njim
dosežemo hitrost do 142 km/h.
Povedati moramo, da bosta
oba modela zadovoljila pred-
vsem tiste, ki dajo tudi nekaj
na karoserijsko izvedbo, saj
ohranjata dizajn izpred pol
stoletja, ko smo imeli prilož-
nost videti prve jeepe. Nekoli-
ko le moti pomanjkanje prt-
ljažnega prostora, kar lahko
nadomestimo s strešnim prt-
ljažnikom. Korando family
nam že po imenu pove, da gre
za družinskega terenca s pre-
cej podobnimi voznimi last-
nostmi, kot smo jih že prej
pmenili. Ljubitelji dolgih in
prostranih voženj bodo tu res
prišli na svoj račun, saj se no-
tranjost vozila lahko v trenut-
ku spremeni v sobo za dnevni
počitek ali spalnico, pri tem
lahko ostane prtljaga na svo-
jem mestu. Korando family je
na videz podoben modernim
terencem in ga težje prepozna-
mo kot K4 in K5. Za vse tri
naštete modele velja, da se ve-
liko bolje obnesejo na težjih
voznih terenih, saj za njih pre-
prek pravzaprav ni. Minimal-
no nagibanje (klasično vzme-
tenje) pri vožnji po valovitih
pobočjih in enostavno uprav-
ljanje in usmerjanje (servo kr-
milni mehanizem) sta tisti po-
glavitni prednosti, ki tudi ne-
koliko bolj boječe prepričajo,
da sedejo za volan in zapeljejo
s ceste (razmočeno in pomrz-
njeno cestišče ni ovira). Pora-
ba goriva je presenetljivo raci-
onalna, saj boste le stežka pre-
segli 11 litrov na 100 km (po-
soda za gorivo 70 1 pri K4 in
K5 ter 75 1 pri Family), prav
tako ne bo težav pri parkira-
nju na tesnem prostoru, saj so
vozila korando pregledna in
imajo širok radius.
Pri Andy Avto Shop imajo
vsa vozila na zalogi, kupiti jih
je moč tudi na leasing ali kre-
dit. Cena (osnovna izvedba) za
K4 in K5 znaša 35.800 DEM,
za family pa 43.600 DEM. Do-
dati moramo, da so avtomobili
že v osnovni izvedbi bogato
opremljeni (elektronsko odpi-
ranje vrat in oken, avtoradio,
antena idr.), z doplačilom pa
lahko naročite med ostalim tu-
di klima napravo, avtomatsko
vlečno vrv (vitla) ipd. Dobro
opremljen alpinist bo prav go-
tovo poplačal vaše zaupanje in
vložena sredstva. Navsezadnje
v Sloveniji narašča povpraše-
vanje po terenskih vozilih
(največ zanimanja za nakup
kažejo podjetja), zato so Ssan-
gVongovi terenci dobrodošla
popestritev ponudbe na slo-
venskem trgu.
EPP, PŠ
Prihodnje leto novi BMW serije 5
BMW serije 5, avtomobil
v višjem delu srednjega razre-
da, dobiva naslednika. Nova
»petica« naj bi na avtomobil-
ski trg pripeljala v drugi polo-
vici prihodnjega leta. Sedanja
izvedenka serije 5 je na trgu že
vse od leta 1988 in spada med
dokaj uspešne modele miinc-
henske avtomobilske tovarne.
Novi avtomobil bo navzven
mešanica športnosti in elegan-
ce, dimenzijsko pa nekoliko
večji. Tako bo avtomobila
v dolžino za približno 480 cen-
timetrov ali za sedem centime-
trov več, za dobre štiri centi-
metre pa se bo povečala tudi
medosna razdalja, ki bo merila
nekako 280 centimetrov. Pri
BMW račimajo, da bodo avto-
mobil uradno predstavili na
frankfurtskem avtomobilskem
salonu (septembra 95), prve
fotografije pa dokazujejo ne-
kaj linij, ki jih je opaziti tako
pri seriji 3 kot letos obnovljeni
seriji 7. Pri rnotorjih bo nekaj
sprememb. Tako naj bi ponu-
jali osnovno izvedenko z ozna-
ko 518i (115 KM), sledil bo
520i (šestvaljnik, 150 KM), no-
va pa naj bi bila različica 528i,
medtem ko naj bi s 525i (192
KM) zaključevali nižji del mo-
torne ponudbe. Dizelski izve-
denki bosta dve (525 td, ki
zmore 115 KM, ter sloviti 525
tds s 143 KM), nato pa pridejo
na vrsto že bencinski osem-
valjniki. Tako naj bi sedanje-
mu osemvaljnemu motorju po-
večali gibno prostornino s tri
na 3,5-litra in izvedenki z mb-
no prostornino štiri na 4,4-li-
tra. O moči obeh agregatov še
ni podatkov, vse pa kaže, da
bo najmočnejši avtomobil no-
ve serije 5 poganjal osemvalj-
nik z gibno prostornino 4,6-
litra. Na sliki: novi BMW seri-
Št. 8 - 1. december 1994
34
Evropa vrača udarec
Pn/a podelitev evropskih glashenih nagrad
Na prvi podelitvi »European
Music Awards«, nagrad e\Top-
ske podružnice televizijske
postaje MTV, se je prejšnji če-
trtek, pred brandenburškimi
vrati v Berlinu, smetana sve-
tovne glasbene scene potego-
vala za naslove najboljših
v devetih kategorijah. Celoten
spektakcl je bil seveda le kopi-
ja bolj znanega showa MTV
Awards, ki ga že več kot deset
let pripravlja matična ameri-
ška MTV. Ta je vseskozi favo-
rizirala domače izvajalce po-
pularne glasbe, zato so Evro-
pejci letos pripravili priredi-
tev z nominiranci, ki so bliže
evropskemu glasbenemu
okusu.
Ameriški rockerji AERO-
SMITH so bili nominirani kar
v treh kategorijah, na koncu
pa so zmagali le v eni kot naj-
boljši ročk bend. M ARI AH
CAREY je po pričakovanju
postala pevka leta, Kanadčan
BRYAN ADAMS pa pevec le-
ta. Britanski tehno friki THE
PRODIGV so premočno zma-
gali v konkurenci plesnih sku-
pin, CRASH TEST DUMMIES
pa so najobetavnejša zasedba
leta. Za naj skupino leta so bili
med nominiranci Take That,
Crowded House, Rage Against
The Machine, Beastie Boys in
Aerosmith, na presenečenje
mnogih, izbrani TAKE THAT
(na sliki). Pesem leta je postala
»7 Seconds«, v izvedbi Neneh
Cherry in Voussoua N'Doura.
Med nagrajenci velja omeniti
še novorockerje GUN, ki so
s skladbo »Word Up« zmagali
v kategoriji »cover« skladb.
Mark Pellington pa je dobil
nagrado za najboljšo Težijo vi-
deospota. Za alter rockerje
WHALE je posnel preprost in
izredno učinkovit spot za ko-
mad »Hobo Slobo Humpkin'
Babe«. Posebno nagrado Am-
nesty International so dobili
člani irske zasedbe U2, v Ber-
lin pa je ponj o prišel Bono, ki
je svoj precej »zadet« govor
zaključil z besedami: »Free
your mind and your ass will
follow« gre za besedno igro,
vzeto iz MTV-jevih spotov, ki
so propagirali strpnost med
ljudmi različnih barv, veroiz-
povedi, spolnih nagnjenj  in
svetovnih nazorov, v njih pa je
bila uporabljena skladba sku-
pine En Vogue »Free Your
Mind... and the rest will fol-
low«. Prireditev je mlačno in
neduhovito vodil Tom Jones,
hladne Berlinčane pa je neko-
liko ogrel šele PRINCE, ki jo je
zaključil. Pred njim so pred
brandenburškimi vrati nasto-
pili še Aerosmith, George Mic-
hael, Therapy?, Ace Of Base,
Bjork, Eros Ramazzotti, Tom
Jones, Roxette in Thake That.
.   SŠ
Jež z novimi bodicami
Vsi, ki se mučimo z lastno
produkcijo, še kako dobro ve-
mo, koliko garanja je potreb-
no, da nastane deset studijskih
posnetkov, ki potem izidejo na
kaseti ali vse pogosteje tudi na
laserski plošči. Izdaj je vsako
leto več, zato tudi razne založ-
be in studii rastejo kot gobe po
dežju.
Ko imaš v roki kaseto, stojiš
pred največjim problemom
- kako jo predstaviti vsaj tako,
da bodo ljudje sploh vedeli, da
je izšla. Ker založbe zelo slabo
skrbijo za to, se mora izvajalec
potruditi, kakor ve in zna.
V tej fazi so pomembne zveze
in poznanstva v medijih, nekaj
sreče in seveda sponzorji. Veli-
ko interesov in naključij se
mora pokriti, da dobiš res
»mega sponzorja«. To je ob izi-
du nove kasete Ti boš pa moja
ostala uspelo Aleksandru Je-
žu. Na novi kaseti bo očitno
najbolj odmevna pesem Moj
mucek, s katero je Aleksander
na letošnjem mariborskem fe-
stivalu narečnih popevk osvo-
jil nagrado občinstva.
Aleksander Jež se je tokrat
odločil za samozaložbo, le di-
stribucijo je zaupal založbi
Mandarina. Na kaseti je tudi
skladba Češnja znova cveti, za
katero je Aleksander prepri-
čan, da bo precejšen hit. Ob
izboru pesmi je pazil, da je vsa
glasba »žurerska«, za kar sta
najboljša garancija dva miksa
pesmi s prejšnjih kaset, ki so
jih zaradi slabše kakovosti
traku še enkrat posneli in
združili v venčka. Skladbe bo-
mo do novega leta spoznali
v nekaterih TV glasbenih od-
dajah in seveda z radijskih va-
lov. Po vsej Sloveniji bodo šte-
vilne promocije, prva pa bo ob
koncu tega meseca v rodnem
Zagorju. Aleksander obljub-
lja, da bo kaseto še pred kon-
cem leta predstavil tudi v Ce-
lju, točen datum pa še ni znan.
Če bi radi preskusili Ježeve
bodice še pred promocijskim
koncertom, je najbolje, če sto-
pite po novo kaseto v najbližjo
trgovino.
Steven Tylor, Joe Perry, Brad Whitford, Tom Hamilton in
Joey Kramer že skoraj četrt stoletja sestavljajo skupino AERO-
SMITH. V tem času so prodali skoraj 40 mio plošč, z lanskim
albumom »Get The Grip« pa so si le še utrdili sloves največje
ameriške ročk atrakcije. Čeprav se njihov zadnji single »Crazy«
z omenjenega albuma še ni poslovil z zgornje polovice svetovnih
lestvic, je ta bostonski kvintet pri založi Geffen pred tremi tedni
izdal kompilacijsko ploščo »Big Ones«. Na njej sta poleg njiho-
vih štirinajstih največjih hitov tudi dve novi skladbi, »Walk On
Wather« in »Blind man«.
Rapper WARREN G je nase
prvič opozoril sredi letošnjega
poletja z mega uspešnico »Re-
gulate«. Napovedi, da gre spet
za muho enodnevnico, so se iz-
kazale za neutemeljene, saj je
Warren G spet pri vrhu letvic.
Tokrat s skladbo »This DJ«.
Neodvisna založba Mute,
pri nas jo predstavlja ljubljan-
ski Dallas, je objavila tretji
single dua ERASURE z njune-
ga zadnjega hit albuma »I Say,
I Say, I Say«. Gre za skladbo »I
Love Saturday«, ki jo na single
formatu spremljata še dva re-
mixa in doslej še neobjavljena
pesem z naslovom »Dodo«.
Dallas je v zadnjem času na
slovensko tržišče pripeljal kar
nekaj hr\'aških glasbenih pro-
jektov, med novejše pa sodi
božična kompilacija nekaterih
največjih zvezd hrvaške glas-
bene scene, kompaktna plošča
»Svim na Zemlji«. Na njej je
deset skladb različnih žanrov,
poleg tudi pri nas dobro zna-
nih skupin Parni Valjak, Boa,
Plava trava zaborava in pev-
cev Dina Dvornika (na sliki)
ter Dada Topiča, je na albumu
s skladbo »VVhite Christmas«
zastopan tudi odlični jazzist
Boško Petrovič.
Bivša člana pred kratkim
razpadlih THE WONDER
STUFF, Malcom Treece in Pa-
ul Clifford, sta skupaj z ex-
pevcem skupine EAT Angeom
Doolittlom   ustanovila   novo
skupino. Zasedba je zaenkrat
še brez imena in bobnarja,
vseeno pa lahko, glede na velik
ustvarjalni potencial omenje-
ne trojice, v kratkem pričaku-
jemo dober ročk album.
Konec prejšnjega tedna je
založba Prodok predstavila
dve novi CD plošči, obe pa
zaznamuje značilni glas dol-
golase NECE FALK. Na prvi
kompaktni plošči je ponatis
songov skladatelja Jerka No-
vaka in pesnika Kajetana Ko-
vica iz že skoraj pozabljene
predstave »Zlata ladja« Slo-
venskega mladinskega gleda-
lišča, drugi CD pa predstavlja
izbor največjih Necinih uspeš-
nic iz sedemdesetih. Med šan-
soni in pop skladbami se je na
tej kompilaciji znašlo tudi ne-
kaj festivalskih uspešnic, ki
jih je, takrat še Marjetka, za-
pela sama ali pa v duetih z Al-
fijem Nipičem in Edvinom Fli-
serjem.
SKUC ROPOT bo letos še
zadnjič zaropotal, in to 8. de-
cembra v Hali Tivoli, ko bo
tam nastopil pozitivni JOVA-
NOTTI. Na istem prizorišču bo
ljubiteljem jazza to soboto, 3.
decembra, godel kitarski vir-
tuoz AL DI MEOLA in njego-
va skupina World Project.
V ponedeljek bo izšel drugi
album angleških THE STONE
ROSES. Plošča z naslovom
»The Second Corning« je tre-
nutno eden izmed najbolj va-
rovanih glasbenih projektov
na otoku, saj založba Geffen
želi, da nova glasba »kamnitih
rož« ostane neznanka vse do
skorajšnjega izida. The Stone
Roses so svojo zelo uspešno,
prvo in dosedaj tudi edino
ploščo, posneli daljnega leta
1990, zato ljubitelji te skupine
še posebej nestrpno čakajo,
kaj jim je vodja benda John
Squire, skupaj s prostalo troji-
co, pripravil tokrat.
Tehno pop duo LA BOUCHE se počasi, a vztrajno prebija
v vrh tovrstne glasbene scene v Evropi. Pevka Melanie Thornton
in rapper D. Lane McCrav trenutno končujeta material za svoj
prvi album, na katerem bo med 13 skladbami tudi pri nas precej
znana »Sweet Dreams«. Porok, da se bosta La Bouche še nekaj
časa zadrževala na lestvicah, je Frank Farian, producent in
menedžer številnih disco zvezd iz sedemdesetih in osemdesetih
(Boney M., Silver Convention, Milli Vanilli).
STANE ŠPEGEL^

Št. 8 - 1. december 1994
35
Veronica!
žarometi so ugasnili, na
pdru je tema, molk. Goli, brez
tančice melodij korakajo vsak
svojo pot. Fantje kot vsi drugi,
a ko se jim približaš, jim pri-
sluhneš ... V opoju harmonije
poletiš kot golobica.
Hm, skrivnostne misli...
Zaključne besede Portreta
Veronice, glasbene oddaje, ki
je na 5. Festivalu Združenja
radijskih postaj Slovenije za-
stopala Radio Celje in osvojila
zlato plaketo.
Krasno! In krivci te me-
dalje ...
Matjaž Marinček, tonski
mojster, glas Maje Šumej, za-
upanje odgovornega urednika
RC Mitje Umnika, Veronica in
njene melodije ter avtorica
Mojca Vočko.
Veronica!? Čigavo je to
dekle?
Duša zgubljena, je mogoče,
da si tako daleč za svetom?!
Ne gre za ženski osebek, govo-
rim o glasbeni skupini...
Res!? Povej kaj o njej!
Torej, Veronica - sožitje šti-
rih odličnih glasbenikov: Ma-
rio Barišič — bas kitara, Boštjan
Leben - kitara, Matej Oset
- klaviature, Franc Podgoršek
— bobni. Mlada, leto in pol sta-
ra zasedba prisega na instru-
mentalizem. Ustvarjajo zase,
za lastne duše, stran od pleh-
kih pravil zlaganega sveta.
Abstraktnost, ekstravaganca
v objemu kristalne lepote za-
dehtijo v ganljivih melodijah.
Čudovita harmonija zablesti
v siju nenavadnosti, ki vre iz
globin njihovih src. Glasba,
kakor tudi pristop do nje, sta
specifična in neprimerljiva. To
pove že opredelitev: eksperi-
mentalna glasbena skupina.
Pod odigranimi akordi blestijo
izključno njihovi podpisi.
Uh, takšni talentje, pa...
Fantje ustvarjajo v svetu ča-
robne prostranosti, daleč od
ponorele glasbene scene in
bolne komercialnosti. Ven-
dar ... v skrivnostno molčeč-
nost je ujeto ne malo krasnih
uspehov: harmonija Veronice
je javnost ganljivo navdušila
že s svojim pi-vim uradnim na-
stopom. Nenavadni akordi so
odeli v misterioznost multime-
dijski projekt Vecronia 1, ki je
pred očmi neusmiljene kritike
in občinstva zablestel v dneh
lanske jeseni.
Napisati glasbo in sodelova-
ti pri snemanju televizijskega
EPP spota uglednega podjetja
niso mačje solze. Zaupala jim
je Kovinotehna, imietnino pa
so mogli ujeti tudi vaši televi-
zijski in radijski zasloni.
Sledilo je nepozabno sne-
manje oddaje Leteči cirkus
studia City. V okviru projekta
Vecronia 1, ki je nastopil
v okrnjeni obliki, so fantje sil-
vestrovali na ekranu Televizije
Slovenija.
Že smo pri prvem sloven-
skem glasbenem sejmu. Niso
ga zamudili, ne. Izvima scen-
ska konstmkcija Vecronie, do-
miselni nastopi, melodije odi-
grane v živo... Magični akordi
so neznance skrivnostno pre-
senetili: »Krasno! Nekaj po-
vsem novega...« in poželi bu-
čen aplavz.
Na MOS-u v Celju so sode-
lovali v sklopu Vecronie-TCC
d.o.o., dobitnice bronastega
ceha za kvaUteto.
Nikar se ne začudite! Glas-
ba Veronice spremlja Video-
strani Televizije Slovenija,
s katerimi se lahko srečate na
prvem in drugem programu.
Nenavadna in zanimiva je
tudi ena od opredelitev:
ustvarjanje glasbe za film in
gledališče.
Še trenutek sedanjosti...
Glasbena oddaja. Portret Ve-
ronice, ki predstavlja fante
omenjene skupine, in so le-ti
njeni glavni igralci, je osvojila
zlato medaljo. Svoje vloge so
očitno spet dobro odigrali...
Trenutno... mori Veronico
prostorska stiska, saj nima
lastnih prostorov. Zahvaljujoč
gospodu Rizmalu, znanemu
fotografu iz Žalca, se veriga
nujno potrebnih vaj ni pretr-
gala. Z zagrizenim delom, pod
taktirko preciznosti se pilijo
zvoki prve kompaktne plošče.
Le-ta naj bi v nebo poletela
v začetku prihodnjega leta!
In prihodnost? leto 1995 bo
zaživelo v luči prve kompakt-
ne plošče. Naj ostane odeta
v skrivnost do zadnjega tre-
nutka ... Veliko presenečenje
bo tudi promocija - nenavad-
na, ganljivo očarljiva. Poseben
izziv čaka v marcu 95, Glasbe-
ni sejem v Frankfurtu, kjer se
bo Veronica premiemo pred-
stavila. Nešteto je malih in ve-
likih načrtov, skrivnosti...
Nikjer partitur, dovršenih
notnih zapisov, melodije se ro-
jevajo v duhu spontanosti,
skozi improvizacijo... Štiri
povsem različne osebnosti,
vsaka svet zase, a ob dotiku
instnmientov so v hipu uglaše-
ne v istem akordu. Mojstri
v svetu melodij, čuteče duše,
polne harmonij, zvokov, hre-
penenj ... Instrumenti umol-
knejo, celota se razčetveri...
do naslednjih vaj igra le krhka
nitka, veriga prijateljstva.
Srečno, Veronica!
MOJCA VOČKO
R^0T/7RNICA
Štima, fertig, los!
»Ti splph veš, da bog vse
vidi?« sem oni večer nakla-
dal Ferdotu, medtem ko sem
ga zaklepal za vsak slučaj
pod stopnicami hale Golo-
vec. In kako sva pravzaprav
pridirjala s tem priletnim
dvoosnikom, kar po zraku
naju je prineslo, bi rekli po
domače. Bicikl, kakršen Fer-
do zna biti, se je obnašal zelo
profesionalno, to mu pač
moramo šteti v plus, saj je
naloga, ki je bila pred nama
bila v bistvu strogo zaupno
profesionalna. Notri, v dvo-
rani je fermentacija nadzo-
rovano omamljala vsaj tri ti-
soč dobrih duš, ki so se odz-
vale Klicu dobrote, v družin-
skih skupinah zasedle sediš-
ča in se predale ponudbi. Ta
je prihajala s prekrasnega
odra v barvah in nagelj čkih,
prepevala da juhuhu, plo-
skala in se pačila, kar af nala,
pa spet malo pomigala z rit-
ko v volančkih po sladkem
playbacku. Potem vzdih, či-
sto iz dna dvorane in milijon
ploskavic v zraku. »Oprosti-
te prosim, kako pa se imenu-
je tale skupina na odru?«
sem vprašal brezdelneža za
mešalno mizo. »Ne me zaje-
bavat, ne poznaš Čukov!?«
Bogami teh pa res ne poz-
nam, sem mrmral v brado in
pobegnil govejemu pogledu
bogatejši za novo izkušnjo.
Milina v belih sakojih in
z metuljčki je rutinirano in
na brzake navdušila nekaj
sto novih kupcev kaset in
plošč, od daleč božala devi-
ške popke in spomin na de-
kliška leta so orosili poglede
»darovalk«, ki so sramežlji-
vo, a na ves glas fušale zra-
ven, ker rade pojejo in so ve-
sele. No potem je bilo filma
konec in zapustil sem Tita-
nic, se s Ferdota ozrl še na
bleščeče parkirišče, vključil
navigacijski podprogram in
odškripala sva - delat!
Še celo nedeljo me je vzne-
mirjala ta silna dobrota, še
posebej ko mi je postalo ne-
kako sumljivo, da zaradi po-
skusnega oddajanja radia
Ognjišče ne morem ujeti več
tretjega radijskega progra-
ma, ki je sicer zelo dolgoča-
sen, a hkrati tudi najmanj
komercialno zamaščen. In
ker je treba paziti, da ne
užalimo verskih čustev, po-
tem je treba po moje reči sa-
mo to, da en verski radio še
ne pomeni pomladi, zato
sporočilo, da se v Celju še
preveč dobro čuje in lahko
nehajo s poskusnim progra-
mom, napišem kar tule, kjer
je še nekaj prostora.
S Čehinjo, ki ima tuberku-
lozni vžig in se na dvorišču
poleg upokojene ICrote drži
precej napihnjeno, smo se
v nedeljo zvečer odpravili na
izlet do bencinske črpalke in
nismo kupili čokolade. Tudi
televizije si nismo prižgali
ob vrnitvi, ker je nimamo in
nam je prizanešeno, če se se-
veda ne pojavijo razne bla-
gajniške jate čukov in sov,
potem smo pa v temi, priz-
nam — ni me sram! Še Kdo?
Danke schon Karitrust!
Pop loto
Pravilen vrstni red skladb je napovedala Janja Košuta iz
Rogaške Slatine in si s tem prislužila nagrado, vredno
15.000 SIT. Za skladbe, ki jih je izbrala naša nagrajenka,
lahko glasujete v sredo, 7. decembra. Nagrada za pravilno
napoved, ki jo podarja sponzor oddaje Pop loto, trgovina
Oris MASH, je spet vredna 3000 SIT.
Kupone na dopisnicah pošljite na naslov: Radio Celje,
Prešernova 19, Celje. ,
Št. 8 - 1. december 1994
36
Biti
So ljudje, za katere bi storil vse. Ljudje, ob katerih
sreči si lahko srečen bolj kot ob svoji sreči in s katerimi
lahko trpiš bolj kot takrat, ko se tebi dogaja kaj naj-
hujšega.
So ljudje, za katere bi se mirno žrtvoval - in vedel bi,
zakaj to počenjaš. Ljudje, za katere bi šel preko sebe,
se z njimi jokal, smejal in, če bi bilo potrebno, zanje
storil tudi marsikaj tistega, česar sicer nikoli ne bi
storil za nikogar. Tega tisti, ki so ti le navidezno blizu,
dostikrat ne vedo.
So ljudje, med katerimi je vez tako močna, da veš, da
se ne bo nikoli pretrgala. In je človek, s katerim lahko
sanjaš, razmišljaš in upaš. In dostikrat tudi živiš.
NINA M.
Premagani
sovražnik :
Piše: Jasmina Bešič
(1. del)
Skozi svetlo modre zavese je
sonce pošiljalo svoje prve to-
ple sončne žarke. Nežna svet-
loba je zapolnila vsak kotiček
še speče sobe in jo oblivala
s prijetno toploto. Snop žar-
kov se je ustavil na drobni po-
stavici, ki je mimo kot dojen-
ček spala na razbrcani poste-
lji. Žarki so se počasi spreha-
jali po spečem dekletu in razi-
skovali njen smehljajoči se
obraz. Najprej so se ustavili na
čelu, ki je bilo prekrito s sku-
štranimi, temnimi lasmi. Poto-
vali so naprej do prifrknjenega
noska in čutnih ustnic, ki so
bile rahlo razprte in so bile
razpotegnjene v nagajiv na-
smeh. Potem so se obrnili in se
napotili proti zaprtim vekam.
Tam so poplesavali, dokler ni
Nataša odprla oči. Zaspano je
pomežiknila in si pomela oči.
Potem se je po mačje pretegni-
la, vstala in se napotila v kuhi-
njo, kjer jo je že čakal zajtrk.
Preden je sedla za mizo, je po-
gledala na uro in sama sebi
rekla: »Že deset?«
Po zajtrku je na hitro po-
spravila, se preoblekla in se
zleknila na kavč pred televi-
zor. Šele, ko je ura odbila
poldne, se je naenkrat zdrznila
in oddrvela v kopalnico po
brisačo, glavnik in kremo za
sončenje, vmes pa vztrajno po-
navljala: »Ubila me bo, ubila
me bo, res me bo ubila!«
S prijateljico se je namreč
dogovorila, da bosta vroč so-
paren dan raje preživeli na ba-
zenu, kot da bi se kuhali v sta-
novanju. Kot bi mignil, je bila
Nataša pripravljena in že je
stekla iz stanovanja dve nad-
stropji niže ter vsa zadihana
pozvonila. Odprla ji je Jana:
»O, haj. Kar noter stopi!« je
rekla in stopila za vrata. »Sor-
ry, čisto sem pozabila!« »Saj
ni nič hudega; bova šli pa po
kosilu. Saj bo hitro, samo pet-
najst minut počakaj.« Čez pol
ure sta bili že pred vhodom
bazena in plačevali vstopnici.
»Dve odrasli, prosim.« je rekla
Nataša moškemu na drugi
strani okenca. »Izvoli,« ji je
prijazno odvrnil moški. »O,
hvala,« je rekla Nataša in sto-
pila naprej. Sprehodili sta se
okoli bazena in si poiskali pri-
meren kotiček na soncu. Bilo
je blazno vroče, zato sta se
osvobodili majic in kratkih
hlač in skočili v hladno, prijet-
no osvežujočo vodo. Ko sta si
končno nekoliko ohladili pre-
greti telesi, sta legli na sonce.
Tako sta preživeli večino dne-
va. Okoli pete ure "sta še zad-
njič tisti dan skočili v mimo,
gladko površino vode. Nataša
je, naslonjena na rob bazena.
premišljevala, kam bo šla zve-
čer, Jana pa je kot razigran
otrok čofotala okrog nje. Na-
enkrat je Nataša je začutila
neke roke okoli pasu in že je
bila pod vodo. Ko je prišla zo-
pet do zraka, je rekla: »Jana!
Kaj te je zopet prijelo, da si me
kar potunkala?« Jana jo je pre-
senečeno pogledala in rekla:
»Saj te nisem jaz!« Nato se je
zaslišal smeh. Nataša se je
obrnila in veselo vzkliknila:
»Marko!«. »Jaz sem te potun-
kal, ne pa Jana, ti pa se znašaš
nad njo!«
Nekaj časa so se pogovarjali
še v vodi, nato pa ju je Marko
povabil na pijačo. Jana in Na-
taša sta se ogrnili z brisačami
in za Markom odšli k mizi.
Tam so srečali še nekaj Mar-
kovih prijateljev in prisedli
kar k njim. Natakarju so naro-
čili tri limonade in tri piva za
fante. Marko jima je predsta-
vil Roka, Matjaža in Saša.
(Se bo nadaljevalo)
AHA
Glasilo vojniške osnovne šo-
le AHA letos praznuje deseto
obletnico. V času, odkar pod
vodstvom mentorice Branke
Pavšer izhaja, je prejel kar ne-
kaj republiških nagrad in
priznanj, za kar gre mentorici
in uredništvu seveda vsa poh-
vala.
Čestitkam ob rojstnem dne-
vu AHA-ja se pridružuje tudi
uredništvo Vrtiljaka, iz prve
letošnje številke, ki je izšla
pred slabim mesecem, pa ob-
javljamo domišljijski spis Ta-
nje Štante, ki je bil v AHA-ju
prvič objavljen v letu 1985/86.
Striček svet je tiolan
»Aaaaaah,« se je pretegnil
striček Svet in se skobacal iz
tople postelje. »Štihnilo« ga je
v križu. Ogledal si je svojo
okroglo in zavaljeno postavo.
»Ej, starost, starost...«
Striček Svet pa še ni bil tako
star. Saj pet milijard let res ni
nobena starost! Samo zdrav-
nika je bil potreben, zato se je
odpravil k njemu.  »Striček
Svet, niste stari, samo bolni
ste!« »Kje pa!« se je razhudil
striček. »Kar poglejte se
v ogledalo!«
Striček je res pristopil in
zmagoslavno vzkliknil: »Ha,
kaj pa so potem te starostne
pege?« »Oh, to so madeži nafte
na oceanih, ladje jih puščajo
za seboj. Onesnažujejo vodo,
veliki dimniki in avtomobili
pa zrak.« »Uh, te presnete mu-
šice mi kar naprej letajo okoli
glave!« »Striček Svet, to so le
hrupna letala!« »Pa je vseeno
starost. Včasih sem bil tako
mlad in prožen, danes pa so
moje kosti polomljene in trde.«
»Ja, včasih ste bili polni ne-
okrnjene divjine in livad, ki se
vse bolj umikajo velikim be-
tonskim mestom.« »Pa tako
težko diham,« je potožil. »Se-
veda, ko se je pa človek, ta
presneti mali parazit, zagrizel
v tvoja pljuča, v tvoje velike
gozdove! Ljudje so malomar-
ni; v gozd pridejo na nedeljski
izlet in v njem >pozabijo< polno
odpadkov.« »Pa sem menda
res bolan,« se je prestrašil.
»Tako me peče po koži...«-
»Ne, le odvržena steklenica je
zbrala sončne žarke in v travi
zanetila požar.« »Pa želodec
me tudi boli.« »To bo najbrž od
kemikalij.« »Kemikalije?!«
»Da, tovornjak z njimi se je
prevrnil in kemikalije so ste-
kle v tvojo notranjost.« »In tu
pa tam mi zraste gnojni me-
hur, ki se razpoči v obliki go-
be. Zadnje čase so kar pogo-
sti.« »To pa je najstrašnejše
orožje, ki si ga je človek omi-
slil. Atomska bomba. Ljudje
jih imajo več, da se bodo lahko
pobijali med seboj. Toliko jih
imajo, da lahko z njimi uničijo
tebe. Svet.«
Striček Svet se je od groze
sesedel in kar naprej ponav-
ljal: »Uničijo me, uničijo
me...« Topo je gledal predse:
»Le zakaj me hočejo uničiti?
Saj tako in tako ne morejo
drugam; na kakšen dmg
planet?«
Občutek vrednosti samega
sebe.
Idealna ljubezen.
Če hočeš razumeti besedo
sreča, jo je treba slišati kot po,
vračilo in ne kot cilj.
(Saint-Exupery)
Tvoje oči
še vedno ljubim par nežnih
rjavih oči, ki so v temi prižgane
kot tisoč luči.
Eden izmed parov teh luči
so tudi tvoje oči.
Gledam jih, vendar so izgubile ves sijaj.
In, veš, sprašujem se, zakaj?!
Tisti lian
Veš, tisti dan je bil kot sanje.
Prišla je med naju, tiho,
nepričakovano.
Vzela te iz mojih rok je, ne da
bi vprašala, če lahko.
A ti, ti si odšel z njo.
Pred mano je tema,
v grlu je krik in v srcu je bolečina.
Le ti si del mojega
spomina.
Bežim
čas neusmiljeno hiti
vse mimo mene beži.
Včasih se mi zazdi,
da ne znam dojemati
vseh teh ljudi.
Vedno bolj od njih bežim,
hitim, daleč proč od vsega
si želim.
A tako le z mislimi lahko;
vendar je tudi to lepo.
HILDA
Vesterdav, wlien i was voung
(C. Aznavour, H. Kretzmer)
Yesterday when I was young
The taste of life was sweet
As rain upon my tongue
Iplayed at life as if
It were a foolish game
The way the evening breeze
Plays with a candle flame
The thousand dreams I dreamed
The splendid things I planned
I always built to last
On weak and shifting sands
Ilived by night
Declined the naked light of day
And only now I see
The years that run away
Yesterday when I was young
So many crazy songs
Were waiting to be sung
So many crazy times
That lay in store for me
And so much pain inside
My heart refused to see
I ran so fast that time
And youth at last ran out
I never stopped to think
What life was ali about
and every conversation
That I can now recall
Has ali to do with me
And nothing else a t ali
Yesterday the moon was blue
And every crazy day
Brought something new to do
I used my magic age
As if it were a wand
And never saw the waste
And emptiness beyond
The games of love I played
With arrogance and pride
and every flame I lit
So quickly quickly died
The friends I made ali seemed
Somehow to drift away
And only I am left
On stage to end the play
Yesterday when I was young
Št. 8 - 1. december 1994
Počasi je tudi priletna Janezeva mati, Jera, izvedela, kam
vodi sina noč za nočjo skrivna pot. Večinoma je sama
skrbela za dom in otroke, saj je mož pustil življenje nekje na
dalinjem bojišču strašne druge vojne.
Že pregovor v teh krajih pravi: »Če hočeš kaj slabega
slišati o sebi, se pojdi ženit!« Tako je seveda dobra stara
Jera kaj hitro, od sosede Polone, izvedela marsikaj takega,
kar ni bilo ravno v pohvalo mlade Mire.
»Ne boš nič večerjal?« je mati previdno ogovorila Janeza,
ko se je pod noč odpravljal na pot. »Ni mi do večerje, pa
tudi mudi se mi,« se je hotel Janez izogniti pogovoru.
»Oj sinko, naj se ti le ne mudi preveč!« mu je svareče
požugala. Čeprav se Janez matere ni bal, mu je vseeno čez.
obraz šinila rdečica. Tiho je gledal mater, ta pa mu je skoraj
slovesno rekla: »Star si zadosti, da veš kaj počneš, tudi kos
zemlje, kjer bosta lahko postavila dom, ti bomo dali, da bo
vse prav.« »O, mati, vi pa že vse veste in na vse mislite!« se
je hotel Janez pošaliti - mati pa je ostala resna. »Da vem,« je
dejala tiho. »Ne bom ti prav nič branila, čeprav mi moje
materinsko srce pravi, da ne boš srečen, čeprav se imata
sedaj še tako rada!« Ni še slišal Janez matere tako govoriti
in nek nelagoden molk se je naselil v vežo, kjer sta se
pogovarjala. Na srečo je tedaj prišel iz hleva Janezov sta-i
rejši, že poročen brat Rudi, ki je že gospodaril na kmetiji in
rekel: »Ha, ha, so te mati malo privili? No, saj bo kar prav,
da se enkrat pogovorimo, kako misliš s tisto svojo lepo
ljubico?!« Zasmejal bi se Janez druge krati bratu, nocoj pa
ni bil takšne volje - ošinil je s pogledom zdaj mater, zdaj
brata, si poveznil na glavo klobuk in z dolgim korakom
zakoračil v klanec, po dobro znani poti.
»No, saj nisem rekel nič takega?« se je Rudi vprašujoče
zazrl v mater. »Seveda ne,« mu je odvrnila. »Le zdi se mi, da
je stvar tako daleč, ko ne bo druge pomoči, kot misliti na
gostijo!«
Naprej je šlo potem kar hitro - še pred pustom sta se Mira
in Janez odločila za poroko. Vesela in lepa nevesta je bila
Mira, ob postavnem ženinu Janezu.
Stara, brezzoba Polona pa ni mogla držati jezika in je že
v cerkvi med mašo zašepetala sosedi v uho: »Lepa žena je
kot vabeče grozdje ob poti v vinogradu - le malokdaj obere
vsega^ospodar!« _________________^_________
Tega ženin Janez takrat pač ni slišal, in ves srečen je ob
hrupnem igranju godcev in pokanju možnarjev peljal svojo
lepo ženko ponosno po vasi domov, kjer so potem svatovali
do jutranje pesmi.
Kot bi jo nekdo poklical iz drugega sveta, tako se je
prestrašila Mira, in v hipu je bilo konec sanjajočega dre-
meža. Zopet je bila vsa budna in v kruti resničnosti. Prebu-
dil jo je Rudi, ki je prišel z novicami iz bližnjega trga in jo
našel spečo na klopci. »Janeza nocoj še ne bodo pripeljali
domov, sem zvedel v trgu, po telefonu. Šele jutri, okrog
desetih bo mrtvaški avto prost« Oba sta zrla nemo predse,
potem pa je Mira rekla: »Hvala ti Rudi za skrb in pomoč.
Tako strašno sem pretresena in zmučena, da sem kar malo
zadremala tukaj, na najini klopci.« »Vidim, da kar vidno
hiraš, zato pojdi zdaj domov z mano in nocoj prespi pri nas,
da ne boš tako sama,« jo je povabil Rudi. »Ne veš, kako sem
ti hvaležna, saj me je prav strah prazne hiše!« je dejala in
odšla z Rudijem, ne da bi kaj stopila v svojo hišo.
Nemo so ji segali Rudijeva žena Olga in otroci v roko.
Mati pa jo je samo gledala s tistim čudno težkim pogledom
- Miri se je zdelo, da jo gleda prav tako kot takrat, ko jo je
Janez prvič pripeljal domov - počutila se je, da ji mati
s svojim pogledom vidi prav v srce.
Gospodinja Olga je postavila na mizo malo prigrizka in
ponujala, naj jedo. Samo otroci so vzeli po košček klobas,
Miri in ostalim pa ni bilo do hrane. »Miličniki so bili pri nas
in vse mogoče so me spraševali,« je rekla Olga in se vprašu-
joče zazrla v Miro. »O, saj so tudi meni zastavljali zelo
čudna vprašanja!« je odvrnila Mira in zrla v rob mize.
»Slišal sem na vasi, da so menda nekoga miličniki odpeljali,
koga, pa ni vedel nihče povedati. Le kdo bi lahko naredil
tako hudobijo?« se je bolj sam zase spraševal Rudi. Mati pa
si je ob takšnem pogovoru samo obrisala obraz in solzne oči
v rob predpasnika.
Zelo počasi se je tega dne bližal večer, in le redke so bile
besede, čeprav so vse popoldne posedali okrog mize. Še
najbolj glasna je bila stara tiktakajoča ura na steni, ki je
končno odbila večerno uro.
Olga je pripravila okusno večerjo - tokrat so malo več
jedli, potem so se začeli molče odpravljati k počitku.
Komaj je Mira za sabo ugasnila luč in legla v lepo pri-
pravljeno posteljo, že so bili zopet z njo spomini, kako tudi
ne bi bili - saj je bila to tista postelja, na kateri sta spala
z Janezom prvo poročno noč in še marsikatero potem, ko sta
si še zidala svoj dom in stanovala pri Rudiju.
Čeprav je od tiste prve noči minilo že precej let, se ji je
nocoj zazdelo, da vidi Janeza pred sabo, tako resničnega,
kot je bil tisto noč, ko sta se vsa mlada ljubila med perni-
cami, skoraj do dne!
III.
Janez seje po poroki z Miro kmalu precej spremenil. Prej
bolj brezskrbien veseljak, priljubljen v vsaki družbi, je sedaj
postajal vse bolj resen. Kmalu mu je mati tudi uradno
prepisala lep kos zemlje. Z Miro sta jo začela pridno obde-
lovati in delati načrte za nov dom, da bi se čimprej spravila
na svoje, kar je pravzaprav želja večine mladih ljudi.
Neke lepe, sončne nedelje sta se sprehodila preko gozda
in prišla prav na vrh svoje parcele. »Tukaj mi je zelo všeč,«
je prva rekla Mira. »Če bi kdaj zidala hišo, bi jo pa res kar
tukaj!« ji je navdušen potrdil Janez in jo objel čez rame.
Sedla sta na mehko trato in gledala, kako se love metulji
v tihoti nedeljskega miru.
Nežno je tedaj poljubil Janez svojo ženico, ta pa mu je
vračala nežnost v neskončni sreči. »Kako si navihan!« ga je
potem smeje okarala. »Saj sva hotela preizkusiti spalnico,
a ne?!« se je pošalil Janez in imelo ga je, da bi na ves glas
zavriskal!
Seveda sta po tem dogodku začela še bolj razmišljati,
kako bi čimprej prišla do svojega doma.
Pridnosti in volje sta imela dovolj, le denarja ni bilo od
kje vzeti v tistem času, kakor je to še dandanes enako!
Vsa skrivnostna seje zdela Mira Janezu nekega dne, ko je
prišla iz mesta, kamor je šla nakupovat nekaj oblek, saj so
se bližali velikonočni prazniki, ko se je bilo treba v cerkvi
pokazati s čim novim na sebi.
»Ali mi nisi nekoč dejal, Janez, da si se pri vojakih naučil
šofirati in da si celo vozil tovornjak?« »Seveda sem, toda
dolgo je že od takrat, pri vojakih sem bil pa res celih osem
mesecev voznik tovornjaka. Ne vem, zakaj me to sprašuješ,
saj sem že skoraj sam pozabil na to, ko pa tukaj ni nobenega
tovornjaka!« se je čudil Janez in res je postajal radoveden,
kaj ima žena za bregom. »Tukaj seveda ni ničesar,« mu je
odvrnila. »Veš v mestu sem srečala svojega bivšega soseda.
Nekaj starejši je od mene, takrat ko si ti začel zahajati
k nam, je on že odšel v mesto. Zato ga ti verjetno ne poznaš.
Tudi sama ga skoraj nisem spoznala, tako se je pogospodil.
Še kličejo ga sedaj Valentin in ne samo Tine, kot smo ga
klicali, ko je bil še na vasi. No, ko sva se pozdravila, me je
povabil na kavo in povprašal, kako kaj živim. Seveda sem
se pohvalila, kako prijetnega in pametnega moža imam, ki
zna celo šofirati! To ga je močno zanimalo, saj mi jc pove-
dal, da je postal šef prevozniškega podjetja, kjer zelo potre-
bujejo mlade in sposobne šoferje za tovornjake.«
Št. 8 - 1. december 1994
38

Št. 8 - 1. december 1994
391
Št. 8 - 1. december 1994
40
V MODNEM
VRTINCU
Pripravlja:
VLASm CAH^jEROVNIK     .
Mesec je naokrog in že so
znani novembrski nagrajenci,
ki jih je preteklo soboto v ra-
dijskem vrtinčenju izžrebala
naša modna svetovalka Vlasta
Cah-Žerovnik.
Unikatno tuniko bo prejela
Aleksandra Lipar, Milčinske-
ga 13, Celje, lastnica novega
ročno poslikanega šala bo po-
stala Sandra Drobne, Gornja
vas 26/a, Šmarje, modni naldt
trgovine Iva s Kocenove
2 v Celju pa bo dobila Tanja
Plankar, Virštajn 78, Podčetr-
tek. Vsem nagrajencem iskre-
no čestitamo, ostale pa vabi-
mo, da se nam pridružijo
v tekmi za nagrade meseca de-
cembra.
Uredništvo
Kostim s
pridihom starega
Ce bi vprašali slovenski žen-
ski svet, katero oblačilo se jim
zdi najbolj prikladno za služ-
bo, praktično za sto in en po-
poldanski opravek, udobno pri
vožnji z avtomobilom..., bi jih
gotovo kar precej odgovorilo:
kostim.
In res je bil kostim vse od
leta 1880, ko je uradno zagle-
dal luč modnega sveta, večni
ljubljenec ženske garderobe.
Že bežen pogled v zgodovino
mode zgovorno priča, da se je
le sem ter tja kakšna sezona
drznila potisniti kostim dlje
kot do tretje modne vrste. Le-
tos ga lahko opazimo celo
v prvi! Pravzaprav je to obla-
čilo tokrat prava igra naspro-
tij - krilo je bodisi mikro mini
in jopica tako dolga, da krilo
le malce kuka izpod nje, ali pa
je krilo dolgo in jopica kratka
le do pasu.
Še nekaj zabavnih variacij
kostima bi veljalo omeniti. Na
modnem piedestalu je, kdo ve
kolikič že, kostim, ki ga nepo-
učeni mimo zamenjajo za ti-
stega, ki diši po kroglicah naf-
talina. Značilne kontrastne
obrobe in žepki so namreč zaš-
čitni znak kostima, ki ga je
v 20. letih kreirala legendama
Coco Chanel in je nato v 60-ih
slovel kot simbol tradicional-
ne elegance. Najprimemejši so
zanje volneni bukleji, sicer pa
so aktualne tudi mehke A-lini-
je kostimov z rahlo stmkturi-
ranim pasom ter čisti, puri-
stično asketski kroji z jopica-
mi, ki se nosijo na golo kožo.
Vsi omenjeni kroji kostimov
niso primerni le za zgoraj
omenjene priložnosti, imenit-
no lahko nadomestijo celo ve-
čeme in sploh slovesnejše
obleke, če jih sešijemo le iz
težke svile ali letošnjega kra-
ljeviča med modnimi materi-
ali- gladkega žameta.
VLASTA
Nagradno anketno vprašanje meseca decembra:
V KAKŠNEM OBLAČILU BI NAJRAJE PREŽIVELI SILVE-
STRSKO NOČ?
a) V razkošni, dolgi in dekoltirani obleki,
b) v svileni bluzi in elegantnem krilu,
c) v kavbojkah ali trenirki,
d) v spalni srajci, kot vse običajne noči.
ZDRAVILNE RASTLINE
Češmin
Češmin (Berberis vulgaris
L:) spada v družino češmi-
novk, ki je sicer doma na se-
vemi polobli, a so njene pred-
stavnike razširili po vsem sve-
tu kot okrasne rastline. Sadijo
jih po vrtovih in parkih, ker so
skromne rastline, neobčutljive
na vremenske spremembe. Da-
nes poznamo kakšnih 450 vrst
češminovk, ki so razporejene
v 15 rodov.
Češmin je košat grm, v zem-
lji ima zelo močne in dolge ko-
renine. Iz njih poženejo že pri
tleh razrastla stebla z mnogi-
mi dolgimi in visečimi vejami.
Ves grm je sivkasto rjav in tr-
njev. Kratko pecljati listi so
jajčasti, drobno napiljeni in
goli ter stojijo v šopih. Pod nji-
mi so kot britev ostri tmi, ki so
včasih enojni, včasih pa trojni.
Iz listnih šopov poganjajo dol-
gi, viseči grozdi mmeniJi cve-
tov. Češmin cveti od maja do
junija. Plodovi so rdeče, po-
dolgovate jagode, ki dozorijo
v avgustu in septembm.
Češmin raste po suhih paš-
nikih, ob robu gozdov in trav-
nikov, pogosto tudi kot sestav
živih meja.
V zdravilne namene nabira-
mo korenine, skorje vej, liste
in plodove. Skorja vej se nabi-
ra spomladi ali v jeseni, listi
pred cvetenjem, korenine zgo-
daj spomladi ali pozno v jese-
ni, plodovi pa tedaj, ko so zre-
li. Vse nabrano sušimo v tan-
kem sloju v senci na prepihu
tako, da čim bolj ohranijo svo-
jo naravno barvo. Največjo
vrednost ima olup korenin.
Posušeni deli korenin imajo
slab vonj in so grenkega oku-
sa. Posušeni plodovi pa so ki-
selkasti.
Vsi češminovi rastlinski deli
razen zrelih plodov vsebujejo
alkaloide. Med njimi je najpo-
membnejši berberin, ki daje
drogi značilno rvmieno barvo.
Ostali alkaloidi so berbamin,
oksi akantin, kolumbamin,
palmitin in jatroricin. Poleg
tega so prisotni še smole in
sladkorji.
Nosilec zdravilnega delova-
nja je alkaloid berberin. Spod-
buja delovanje jeter in žolčni-
Boris Jagodic
ka, pomirja bolečine, deluje
uspavalno ter znižuje arterij-
ski pritisk. Pomirjevalni in
uspavalni učinek se izkorišča
pri zdravljenju zasvojencev
z mamili. Iz češminove kore-
ninske skorje pripravljamo
tinkturo, tako da vzamemo en
del zdroisljene droge in ga na-
močimo v devetih delih 60-od-
stotnega alkohola. Namaka
naj se dva do tri tedne, nato
tinkturo precedimo in shrani-
mo v terrmi steklenici. Tinktu-
ro lahko uporabljamo močno
razredčeno z vodo ali čajem.
Čaj pripravljamo tako, da
vzamemo eno veliko žlico po-
sušenih koreninskih olupov,
jih prelijemo s pol litra mrzle
vode ter segrejemo in 5 minut
kuhamo. Na dan popijemo po
dve skodelici ohlajenega čaja.
Ponekod drogo kuhajo v ra-
zredčenem vinu. Čaj pospešuje
izločanje seča, olajša pretok
žolča in tako preprečuje na-
stanek mulja in kanrmov.
Spodbuja presnovo in lajša te-
žave pri putiki ter ureja pre-
bavo, ki je bila motena zaradi
pomanjkanja žolča. Ljudsko
zdravilstvo je nekoč uporab-
ljalo češmin skupaj s kininom
pri malariji.
Poparek iz listov žene na vo-
do in spodbuja centra za diha-
nje in za krvni tlak, znižuje
pulz ter oži krvne žile. Ljud-
sko zdravilstvo priporoča ta
čaj pri zastoju v jetrih, zlasti
skupaj z brezovimi listi in
pehtranom.
Zreli plodovi se nabirajo po
prvem mrazu in se uporabljajo
za pripravo soka, želeja in
marmelade.
Ker vsebuje češmin alkalo-
ide, ne smemo pretiravati
z njegovo uporabo. Lahko se
z njim tudi zastmpimo - poja-
vijo se omotičnost, bruhanje in
driska.
Preliv za špagete
čebulo prepražimo, da zammeni, dodamo paradižniko-
vo mezgS, začimbe (timijan ali origano, poper, sol) in
tunino iz konzerve. Med mešanjem dušimo 5 do 10 minut.
Na koncu dodamo svež, zrezan peteršilj in 3 žlice Creme
fraiche. Omako prelijemo po vročih kuhanih špagetih in
zmešamo.
FRANCOSKA
KUHINJA
Močne Juhe
Močna Juha
z Jajčnim sirom
Potrebujemo: 2,5 litra moč-
ne čiste juhe in jajčni sir iz
treh jajc.
Najprej pripravimo jajčni
sir. Jajca dobro stepemo, zači-
nimo s poprom, muškatnim
oreščkom ter soljo in jih žvrk-
Ijamo z 2 del vroče goveje juhe.
Zmes vlijemo v manjšo poso-
do, ki smo jo namastili s suro-
vim maslom. Posodico položi-
mo v dmgo posodo z vročo vo-
do in postavimo vse skupaj
v zmerno vročo pečico, da vse-
bina primemo zakrkne. Pri
tem voda v posodi ne sme za-
vreti. Jajčni sir naj se popolno-
ma ohladi, nato ga razrežemo
na primerne koščke. Posebej
segrejemo močno čisto juho in
jo postrežemo z jajčnim sirom.
Zelenjavna močna
juha
Potrebujemo: 2 1 močne či-
ste juhe, 100 g korenja, 50 g re-
pe, 50 g zelenega graha, 100
g stročjega fižola in za vsako
osebo eno drobno zakrknjeno
jajce.
Vsako zalenjavo posebej
drobno zrežemo in vsako vrsto
tudi skuhamo v posebni poso-
di. Če pa imamo moderno po-
sodo, na primer AMC ali Zep-
ter, lahko vso zelenjavo sku-
hamo v eni posodi. Kuhano ze-
lenjavo damo v močno čisto
juho in jo na hitro prevremo.
K tej juhi postrežemo še z za-
krknjenimi jajci, ki smo jih
vmes pripravili.
ZDRAVNIK SVETUJE
Pomoč pri uhajanju seča
V steni sečnika — sečnega
mehurja so živčni končiči, ki
obveščajo centralni živčni si-
stem, kako in koliko je napol-
njen sečni mehur. Iz central-
nega živčnega sistema se urav-
nava mišica, ki skrči sečnik.
Kadar pride do uhajanja seča,
je mišica navadno oslabljena
in ga ne zadrži več popolnoma.
Vzroki so: splošna oslabe-
lost mišic nožnice, sečnika in
maternice po številnih poro-
dih, pri^labem vezivu - veziv-
nem tkivu, zaprtju, pri debelo-
sti. To obliko uvrstimo v stres-
no uhajanje seča ali uhajanje
pri prekomernem naporu. Do
uhajanja seča pride v situaci-
jah, ki bremenijo medenično
dno - npr.: pri kašlju, smeja-
nju, kihanju in dvigovanju
težjih bremen.
V 60 odstotkih primerov po-
magajo telovadne vaje za la-e-
pitev mišic medeničnega dna.
Žene se naučijo mišice nape-
njati in sprostiti. Keglove vaje
pokaže vsak zdravnik. Najpo-
membnejše so: vaja št. 1 - ležite
na tla in pri skrčenih kolenih
dvignite medenico od tal; vaja
št. 2 - sedite, stisnite stegnenici
in koleni skupaj, nogi pa nara-
zen; vaja št. 3 - če stojite, se
pripognite, kolikor največ mo-
rete, z rokami navzdol; vaja št.
4 - ležite in leže gonite kolo.
Uhajanje seča ima še druge
vzroke — npr.: pomanjkanje
hormonov, za kar vam zdrav-
nik predpiše hormone v table-
tah. V težjih primerih pomaga
elektrostimulacija ohlapnih
mišic.
Večkrat pa se ne moremo
izogniti operaciji. Mišice
izravnajo in sečno izvodilo
uredijo na pravo mesto. Poseg
lahko naredijo preko nožnice.
Če je vzrok povešena materni-
ca, tudi obstaja možnost ope-
rativnega popravila.
Vzrok uhajanja seča je tudi
prekomemo aktivna mišica,
zaradi česar ohlapi sečnik.
Prizadeti imajo občutek, da
morajo pogosto na vodo, četu-
di sečnik ni poln. V tem prime-
ni pomagajo le zdravila
— a zdravnik mora testirati več
zdravil, da doseže uspeh.
Dr. BLANKA RATAJ
Vaja 1
Vaja 2
Vaja 3
Vaja 4
Št. 8 - 1. december 1994
št. 8 - 1. december 1994
št. 8 - 1. december 1994
št. 8 - 1. december 1994
št. 8 - 1. december 1994
št. 8 - 1. december 1994
št. 8 - 1. december 1994
št. 8 - 1. december 1994
48
Pozor, pozor!
s terena dobivamo sporo-
čila občanov, ki opozarjajo
na možakarja višje postave
z brki in očali, ki hodi po
Celju, pristopi k vsaki skupi-
ni, kjer so več kot trije ljudje,
in ima predvolilni govor.
Možak je prijazen, zato se ga
ljudem ni treba bati. Po ne-
uradnih podatkih bo ome-
njenega možaka predvolilna
mrzlica minila takoj, ko bo-
do znani rezultati nedeljskih
volitev.
Navdušeni
mimoidoči
Minulo soboto sta na celj-
skem Glavnem trgu nastopa-
la kandidata za mestnega
župana nacionalni desničar
Gregor Uranič in deželni Jo-
žef Jarh. Ob spremljavi har-
monikarja je prvi vse svoje
obljube strnil v dve minuti,
medtem ko Jarh tudi po dveh
urah še ni odnehal. Edini do-
slej znani rezultat predvolil-
nega nastopa so bili zbegani
sobotni kupci, ki jih je Jarh
uspešno odgnal iz vseh trgo-
vin v bližini.
Ceijsi(a neodvisna
žeieznišiia postaja
stranke v Celju so poskr-
bele, da je mesto okrašeno
z obljubami, kaj vse bo Ce-
ljanom prinesel letošnji Mi-
klavž. Nekatere so pri tem
malce pretiravale. Na proče-
lju železniške postaje se na
primer bohoti transparent
Celjske neodvisne liste, tako
da naključni turist ne more
niti uganiti, da se za poslop-
jem skriva železniška po-
staja.
IJčini(ovito pred
začetiiom
Novo vodstvo mozirskega
Javnega podjetja Komunala
bo očitno zelo učinkovito. To
spoznavajo tisti, ki so »poza-
bili« plačati položnice. Še
preden je novi direktor Jože
Kumer uradno prevzel dolž-
nosti, so vsi pozabljivci že
dobili opomine. Šleka pac!
Ni čudno, da je s seksom prihajal navzkriž, ko
pa je na plečih nosil deveti križ.
Ne uporabljajte sredstev proti zmanjšanju
družinskega proračuna, če ne poznate diag-
noze.
Prepustimo zdravnikom, kar je bolnega, in
obdržimo zase, kar je zdravega.
Politiki utišajo svoje registre šele takrat, ko
ljudstvo zapoje.
Uspeh v prerokovanju iz kavne usedline je
odvisen od kvalitete kave.
Bomo sploh kdaj preživeli politično puber-
teto?
FRANCI ČEČ
Žaisid suitanat
Sedanji žalski župan Mi-
lan Dobnik je nedavno poto-
žil, da se nekateri obračajo
nanj, kot da je sultan. Vzrok
za to naslavljanje je verjetno
število zaposlenih žensk
v občinski stavbi. Župan si-
cer ni povedal, kdo v tem
sultanovem dvoru sodi med
evnuhe.
Keitec je utiitnii
Da imajo kandidati, ki nas na vsakem koraku spremljaj^
z volilnih plakatov svoje »oboževalce«, je jasno že od prejš
njih volitev. Tokrat so Kekcu Francu Knafelcu sredi prepe
vanja »Jaz pa pojdem in zasejem dobro voljo med ljudi...
zalepili usta. So že vedeli, zakaj.
Šalo tedna nam je tokrat zaupal Jože Hr-
vatin iz Liboj 6, žreb pa je določil enako
nagrado še Rudiju Mustajbpišiču iz Brezove
ul. 2 v Celju.
Prosimo dopisovalce, da nam pišejo čitlji-
vo in pod vsak dopis tudi napišejo svoje
podatke oziroma naslov.
Šaia tedna
Rogovi
Mestni debeluh se odpravi
na deželo. Na travniku se
pasejo krave, pastirček pa
prelistava Vroči Kaj. Debe-
luh kramlja s pastirčkom, ko
se mu približa ena od kravic
in mu poliže roko. Bil je zelo
počaščen in je prijazno vpra-
šal pastirčka: »Koliko pa je
stara tale kravica?«
»Dve leti.«
»Po čem pa to ugotoviš?«
Pastirček strokovno: »Po rogovih.«
Debeluh se prijazno poslovi in odhajajoč
mrmra sam pri sebi: »Sem pa res pravi butl,
saj je krava imela res samo dva roga!«
Na avtobusu
Tašče in snahe se peljejo na izlet v ločenih
avtobusih. Naenkrat se avtobus s taščami
zaleti in prevrne. Vse tašče so bile mrtve.
Snahe so presrečne in se na veliko smejejo,
ena pa na ves glas joče. Pa jo vpraša druga:
»Zakaj pa jokaš, ali je bila tašča na avto-
busu?«
Jokajoč ji odvrne: »Ne! Moja ga je zamu-
dila!«
Strah
Med vožnjo po mestu potreplja potnik, ki
se pelje na zadnjem sedežu, taksista po ra-
mi, da bi ga nekaj vprašal.
Taksist zavrešči in skoči pokonci, pritisne
na zavoro, ustavi taksi in zbeži ven.
Nekaj minut kasneje se vrne in reče pot-
niku: »Oprostite, ponavadi vozim mrliški
avtomobil!«
V Londonu
Neža vpraša Marto: »Čuj, kje pa imaš
moža?«
Marta: »Na službeni poti v Londonu.«
Neža: »Pa si prepričana? Kaj pa, če je šel
k ljubici?«
Marta: »K njej ni šel, ker je tudi ona
v Londonu!«
Lastniii avta
Ob srečanju \q}raša Tone Francija: »Veš,
kaj me zanima? Gledam, kako se pri vaši
tričlanski družini sporazumete in se vozite
vsi z enim avtomobilom? Kdo pa je pravza-
prav lastnik avta?«
»Veš, Tone, pri nas je pa tako: Ko ga
operem, je ženin, ko ga natankam, je hčerin,
ko je potreben popravila, je pa moj«.
Šale so prispevali: Helena MALGAJ iz Prista-
ve pri Mestinju, Hedvika MUŠIČ iz Škofje
vasi, Alenka TOVORNIK z Planine pri Sevnici,
Brigita LESJAK iz Gorice, Marica HRIBER-
NIK z Polzele in Darinka PLANKO iz Gorice
pri Slivnici.
NAJ MUZIKANTI POVEDO
Navihani Pavlek
»Kdor ne ljubi cvetja, petja, bab in vina,
ta ostane prava živina.« Takšen pregovor je
v tistih časih, ko je Pavel Žvab iz Vrbe pri
Dobrni začel raztegovati meh, še kako ve-
ljal.
»Največkrat je bilo tako, da je kolega, ki
je prijatelju nagledal nevesto, le-tega gnal
v svate. Starše je bilo namreč treba povpra-
šati za dovoljenje in med tem, ko so le ti dali
v lonec kuhat kakšno klobaso, si je nevesta
dodobra ogledala ponujenega ženina in če ji
ni bil všeč, se je skrila. Takrat so se tudi
dogovorili za doto, ki naj bi jo dobila neve-
sta in tudi od te kupčije je bilo odvisno, če je
nevesta odšla od hiše. Vendar je pri tem
veljalo pravilo, če je bila pri hiši suha mač-
ka in >šporhet< opacan, da je bilo bolje, da si
šel naprej. Svatje so bili enako oblečeni, vsi
so enako plesali, pele so se le izbrane sva-
tovske pesmi in zdravičke. Pradf irar in dru-
žica sta imela ves protokol v rokah, stareši-
na pa glavno besedo. Nemalokrat se je zgo-
dilo, da je le-ta sredi noči ukazal: >Zdaj pa
spat.< Svatje so to spoštovali, saj so vedeli,
da se drugače ne bo dalo zdržati več dni na
gostiji. In muzikantje smo morali obvezno
prvi vstati ter vsakemu posebej jutranjico
zaigrati. Nekateri so se celo skrili, samo da
smo jih dlje časa iskali in ob tem igrali.
Zgodilo se je tudi, da eno od svatinj nikakor
nisem našel in šele čez čas so mi povedali,
da je tudi ne bom, ker je sredi noči dobila
porodne krče in je med tem že bila v bolnici.
Sami smo si služili denar in bolj si >delal<,
več si imel. Tako so svatje plačevali, ko sem
igral ob prihodu, če je bil kakšen bahač, si
mu igral tudi ob stranišču, bile so larme,
tudi čevlje smo čistili, zanimivo je bilo, ko
smo koštruna ubijali. Izbral sem enega od
svatov, ki sem ga sem pokril z deko in mu na
glavo poveznil lončen svinjski pisker. Takš-
nega koštruna sem po vseh štirih prignal na
prizorišče in ga prodajal, kdo da več. Ne
glede na to, ali ga je kdo kupil ali pa tudi ne,
sem koštruna ubil. Udaril sem ga s kolom po
piskru, ki se je razletel na tisoč kosov. Seve-
da so tudi svatje lahko počenjali z muzikan-
tom kar so hoteli in spominjam se dekline,
ki je imela s sabo nekaj pripomočkov in mi
jih v dogovoru z mano vstavila v hlače.
>Z našim muzikantom je nekaj narobe,
trenutno ne more igrati,< je rekla in kot
medicinka naredila rahlo operacijo. Najprej
je iz hlač potegnila rdeče obarvano jajce.
>Glejte, saj ni čudno, ko ima revež vneto.<
Potem je potegnila modro: <Izgleda, da ima
zastrupljenje,< in še ukrivljen hren, ki je bil
Ena iz Paviovega roiiava
v okolici Ptuja si je Štefek že našel svoje
nevesto in jo peljal pokazat staršem.
»Štefek, mene je tak strah, da me boš
posilil!«
»Ne bom!«
»Štefek. Ah, mene je še vedno strah, da j
me boš posilil!«
»Bog mi je priča. Ne bom!«
»Štefek, jel da me boš posilil«
»Da bi te htel, te ne bi, ker kisa pada!«
»Štefek, pol pa pojva hit naprej, da se bol
kaj suhga našlo!«
posledica vseh težav. Vse skupaj sem kar
dobro prenesel, sapo mi je vzelo potem, ko
je na >rano< zlila kakšen liter mrzle vode.
Pred kratkim sem zbolel in v bolnici me Je
sestra tudi vprašala, če imam sladkorno. >Ze
dolgo ne več,< sem rekel. >Kako to mislite?<
>Predvidevam, da sem bil sladek nekje do 25
leta, ko so me dekleta hotela polizati, danes
tega ni več.<
>Veste kaj, vi ste pa navihani. Da niste
morda muzikant?<
>Sem!«
EDI MASNEC
Št. 8 - 1. december 1994