Vsem domiselnim fotografom, knji- garnam in zalo- žbam pošiljamo lep pozdrav in jim želimo, čeprav pro- ti svoji volji, sre- čne božične pra- znike. Naj ne po- zabijo na veliko noč, če pa bi imeli radi novoletno vo- ščilo, naj vpišejo v bližnji ali daljni prihodnosti v svoj koledar tudi Novo leto in nam zago- tovijo vizitko tudi še v decembru! Ko spet Silvestru segamo v rokd, nam je tesno in smo veseli, ker ni bilo, ker je bilo pač vse tako kot smo želeli, ker vendar smo, kar nam namenjeno je že bilo, nekako preživeli. Nazadnje vsak lahko je zadovoljen že, če zdrav je. da mu vsaj koža prav je, da kje ohlapna ni in spet drugje ga ne tišči. Naš državljan po JUSU, po svojih smernicah je živel, svoj delovni je dan na mestu delovnem preživel, a proste ure za mizo honorarne sinekure. Več kot zaslužil (in marsikdo nagrabil). še več porabil; v kredite zakopan čez glavo si je ustvaril svoj čudež ekonomski: recimo hišo ali vilo po super modi in vikend še betonski in kar še zraven sodi. V državnem planu je gospodarstt>o postalo nelikvidno, denarja pa kovarstvo bolj kot nekoč previdno. Podjetja, kolektivi v veliki so pasivi, na vse strani pošiljajo račune in brenkajo na sodne strune. Rešitve ni, to gre na živce. Ker od računov in od faktur ne moremo živeti, je treba krivce krepko prijeti in hlače jim napeti, a tudi krivcev ni. Kaj vsi ukrepi in razni sklepi nam prineso. je .še vprašanje. ker kar naprej povsod se kaže nam isto stanje. Ko na tem kraju stvari uredimo, na drugem koncu že nov problem dobimo in v kritičnem smo zopet položaju. Tako recimo, ko o stabilizaciji in o inflaciji razpravljamo in govorimo, nekakšni Boiiifaciji (Nadaljevanje na 8. abr.) Celje, 29. decembra 1969 — številka ^\ — Leto XXII — Cena 60 par Upati v lepši jutrišnji dan je nagnenje vseh ljudi, tudi najbolj zadrtih pesimistov (le ti upajo ilegalno). Sreča ima tudi svoje simbole, deteljico, podkev in dimnikarja. Brez vašega dovoljenja smo si za slovo od starega leta dovolili naprositi uradno najbolj čedno dekle v Savinjski dolini, ANICO JERAJEVO, da od pravega dimnikarja »ukrade« (strahovito se je branil) za vsakega od vas, dragi bralci, kanček sreče in zdravja za leto 1970. SREČNO, ZADO- VOLJNO, USPEHOV POLNO IN ZDRAVO NOVO LETO 1970. (Foto: J. Krašovec) Srečno zadovoljno in uspehov polno novo leto 1970 žielijo vsem bralcem, naročni- kom, poslušalcem in sodelavcem NOVI TEDNIK • Radio Celje • EPP • Uradni vestnik OD 25. DECEMBRA DO 4. JANUARJA Nekako do 2. januarja bo prevladovalo nestal- no vreme s pogostnimi pada\inami, po večini sneg, vendar \Tiies tudi prehodna odjuga. Po 2. januarju kakih 7 dni lepo in mrzlo. . Dr. V. M. FRANČEK FRAKELJ — Mej dus, to S! pa ne dam reči, da za novo leto prinašam zastarela darila. Pa vi podarite komu kaj, kar bo šele narejeno, razen če ste politik, seveda... 40 METROV NAVZDOL Voisnik osebnega avto- mobila ALOJZ srp, 27, iz Socke je vozil s Crešnjic proti Prankolovemu. Na desnem ovinku je zapeljal v jarek, vozil po njem, nakar ga je zaneslo čez cesto. Avtomobil je zdns- nil po strmem i>obo5ju pri- bližno 40 metrov globoko. Telesnih ix>škodb ni bilo, materialne škode pa je za 7.000. dinarjev. ZAPORNICE SO BILE ZAPRTE Nesreča, ki se je zgodila v petek na zavarovanem železniškem i>reihodu t šmartnem ob Paki, bi lah- ko imela mnogo hujše po- sledice. Kot že nekajkrat dosedaj — v drugih krajih — so tudi to pot ostale zapornice dvignjene, kljub prihajajočemu vlaku. Voznik osebnega avto- mobila JOŽE ROJNIK, 34, iz Kamene je vozil iz Šo- štanja proti Letušu. Na že- lezniškem prehodu so bi- le zapornice odprte, zato je zapeljal nanj. Iz Šoš- tanja je pripeljal potniški vlak štev. 5921, ki je zadel avtomobil jn ga vlekel 6 sabo še 16 metrov. Voznik Rojnik je k sreči dobil le lažje poškodbe. Na avto- mobilu je bilo škode za 20.000 dinarjev. Komisija ŽTP je ugoto- vila, da zapornice niso de- lovale zaradi ledu, ki se je naredil na zobčanikih. Kljub temu pa je po- vsem resno vprašanje: se bo to zgodilo še večkrat? Ali bodo posledice vedno tako majhne? TOVORNJAK JE ZANESLO v Šentjurju sta šla peš po cesti AVGUST in AN- GELA DOBOVIŠEK, do- ma v Šentjurju. Za njima je pripeljal s tovornjakom FRANC TOVORNIK, 31, iz Šentjurja ter zaradi drugega tovornjaka, ki je pripeljal nasproti, zavir^. Kljub verigam je avtomo- bil zaneslo v oba pešca. Zaradi pretresa možganov 90 Avgusta DobovišOca od^ peljali ▼ celjsko bolnašini- oo. VERIŽNO TRČENJE V Drešinji vasi je voz- nik osebnega avtomobila PETER FEDRAN, 39, iz Dobrteše vasi vključil le- vi smerokaz ter zaradi vo- zil iz nasprotne smeri za- ustavil. Za njim je pripe- ljal z osebnim avtomobi- lom FRANC ŠARB, 51, iz Gornjega grada in prav tako ustavil. Zaradi pre- kratke varnostne razdalje pa to ni uspelo voaniku osebnega avtomobila RU- DOLFU SCHLOSSERJU, 44, iz Celja, M je trčil v šarbovo vozilo, nato pa je to odbilo v Fedranov avtomobilu. Na vseh treh vozilih je škode za 9.000 dinarjev. V DROG ELEKTRIČNE NAPELJAVE Proti Arji vasi se je pe- ljal z osebnim avtomobi- lom SLAVKO ROŽIC, 21, iz Lipja. V Saleku ga je zaradi neprimerne hitro- sti zaneslo na levi rob ce- ste in na travnik, kjer je zadel v drog električne na- peljave. Voznik je dobil lažje poškodbe po obra- zu. Na avtomobilu je ško- de za 6.500 dinarjev. AVTOMOBILIST IN PEŠEC VINKO MOHAR, 40, iz Hotunj je šel peš po desni strani Kraigherjeve ul., ko je za njim pripeljal z oseb- nim avtomobilom MARKO KACICNIK, 33, iz Celja. Avtomobilist je zaviral, vendar ga je na poledene- li cesti zaneslo v pešca. Mohar je dobil lažje po- škodbe. Odpel j ah so ga v bolnišnico. OBSTAL NA TRAVNIKU P»roti Zidanemu mostu je peljal z dostavnim avtomobilom HERMAN KRAJNC, 26, ko ga je v Strmcu zaradi neprifneme hitrosti zaneslo na levo stran ceste, kjer se je pre- vrnil po nasipu na travnik. Voznika so poškodovane- ga odpeljali v celjsko bol- nišnico. Na avtomobilu je Škode za 9.000 dinarjev. KOMENTIRAMO NESREČO PIŠE KOMANDIR POSTA JE PROMETNE MILICE CELJE FRANC ŠTIHERL VARNOSTNA RAZDALJA Pogoste so prometne nesre- če, pri katerih vozniki — pov- zročitelji nesreč — lepo sle- dijo voznikom pred seboj. Taka slepa vožnja, pri kateri se voznik zanaša na pravilno vožnjo enega pred seboj, je vse prej kot vama in posle- dice so skoraj neizbežne. Tak voznik spregleda cestno pro- metni znak, obeležbo na vo- zišču in s tem podzavestno stori cestno prometni prekr- šek, kar pa je lahko usodno. Takšna vožnja je zahtevnej- ša, saj ima voznik omejeno preglednost na odsek ceste pred seboj, posebno kadar sledi tovornemu avtomobilu ali avtobusu. Voznik mora tudi zmanjšati hitrost, pa če to narekujejo prometne raz- mere ali ne. 15. decembra je vozil iz Ljubljane proti Celju kombi MB-212-13, ki ga je upravljal Raško Anton, 40, iz Legna pri Slovenj Gradcu. V Zajasovni- ku je dohitel kombi in peljal za njim v pravilni varnostni razdalji. V bližini Vranskega pa je za njim pripeljal nezna- ni voznik osebnega avtomo- bila, in prehiteval oba kom- bi j a na mestu, kjer zaradi klanca ni dobre predlednosti. Temu vozniku je slepo sledil, tako v vožnji, kot pri prehi- tevanju, voznik osebnega vo- zila LJ-320-18 Anton Kokot, 25 iz Litije. Ko sta vozaiika osebnih avtomobilov prehite- vala oba kombija je pripeljal nasproti osebni avtomobil. Da ne bi prišlo do trčenja, sta oba, ki sta prehitevala zapeljala na desno polovico vozišča. Kokot je moral zapeljati med oba kom- bija, čeprav za to ni bilo pogojev — kratka medseboj- na razdalja. Pri tem je Kokot zaviral in spravil v kritično sittiacijo voznika Raška, ki je skušal z zaviranjem zao- stati, kjub temu pa je trčil v zadnja del avtomobila, ki ga je vozil Kokot. Materialne škode je bilo za 1.000 din. Do nesreče je prišlo prav zato, ker je Kokot slepo sledil voz- niku pred seboj, tudi v pre- hitevanju, čeprav je bila ce- sta nepreegledna in je na- sproti prihajalo drugo vozi- lo. Ne2?goid vseh vrst, 25aradi ka- terih so občani iskali pomo- či na nezgodnem odidelku celj- ske bolnišnice, je bilo v letu 1969 kar 9800, od tega hospi- taliziranih 2418; prometnih ne- zgod je bilo 3138, poškodb pri delu pa 1060. V tem ted- nu pa so prijavili tele de- lovne nesreče: Ramiz Čosatovič, 31, Te- harje, poškodoval si je levo nogo; Franc Rozman, 31, Što- re, poškodoval si je roko; Jožef Rajgl, 39, Kozje, poškodoval si je palec desne noge; Milan Kotnik, 42, Zabu- kovica, poškodoval si je levo roko; Janez But, 33, Ratanska vas pri Rogaški Slatini, na cirkularki si je poškodoval prste desne roke; Silva Pla- ninšek, 26, Kristan vrh, padla in si poškodovala desni gle- ženj; Vlado Krlsič, 31, Roga- ška Slatina, poškodoval si je desno roko; Kazimir Jančič, 39, Proseniško, poškodoval si je desno koleno; Katarina Ja- voršek, 51, Hudinja poškodo- vala .sd je hrbtenico; Ivan Bu- kovec, 44, Velenje, poškodo- val si je levo koleno; Marija Cmak, 44, Celje, padla in si zvila levi gleženj; Jakob štop- fer, 34, Migojnice pri Grižah, poškodoval si je palec leve roke; Janko Turnšek, 14, Zg. Gorše, želejio miu je poško- dovalo palec leve noge; Franc Lešnik, 31, Velenje, poškodo- val si je desno roko; Ivan Turnšek, 14, Kasaze pri Pe- trovčah, p>oškodoval si je le- vo roko; Ferdo ?>Iak, 34, Za- grad, poškodoval si je desno roko; Ivan Korošec, 34, Polu- le, padel in si poškodoval levi gleženj; Ivan Kumer, 14, Ve- lenje, železo mu je poškodo- valo desno stopalo; Tomislav Ziikič, 18, Celje, kamen mu je poškodoval desno roko; Adam Bušnja, 24, Celje, po- škodoval prste leve roke in Dugala Mujkič, 22, Velenje, poškodoval si je desno roko. CELJE: Od 1. januarja do sedaj je bilo v Celju 535 porok. V tem tednu pa so se poročili: Marjan Travner, Celje in Milena štruc, Zreče. HRASTNIK: Poroke v letu 1969: 78 LAŠKO: Poroke v letu 1969: 137 LJUBNO OB SAVINJI: Jože Poznič, gozdarski teh- nik, 22, Nizka in Dragica Orešnik, 19, monterka, Savi- na; Jože Grudnik, 23, mizar- ski pomočnik, Metleče in Jožefa Novak, 19, admtnistra- torka, Metleče. SLOVENSKE KONJICE: V letu 1969 se je poročilo 135 parov, v tem tednu pa: Jože Jakop, Spodnje Zreče in Marija Pust; Adolf Tegne in Terezija Potočnik, oba iz škalc. ŠENTJUR PRI CELJU: V letu 1969 se je poročilo 116 parov, v tem tednu pa: Anton Berglez, 25, delavec in Rozalija Verbovšek, 25, de- lavka, oba iz Srževice. ŠMARJE PRI JELŠAH: V letu 1969 je bUo 222 porok. ŽALEC: Poroke v letu 1969 : 228, v tem tednu pa: Roman Re- bernik, 22, Skale in Marina Mazej, 17, Gomilsko. CELJE: V letu 1969 se je v Celju rodilo 2670 otrok, tokrat pa 42 dečkov in 32 deklic HRASTNIK: V Hrastniku se je v 1969, letu rodilo 5 dečkov in 7 de- klic. LAŠKO: V letu 1969 je bilo rojenih 37 otrok, v tem tednu pa 1 deček in ena deklica. RADEČE: Rodila se je ena deklica. SLOVENSKE KONJICE: V letu 1969 je bilo rojenih 46 otrok. ŠENTJUR PRI CELJU: 38 rojstev je bilo v letu 1969, tokrat pa se je rodil en deček. ŠMARJE PRI JELŠAH: V Šmarju je bilo v letu 1969 rojenih 29 dečkov in 27 deklic, v tem tednu pa sta se rodila en deček in ena deklica. ŽALEC: Vseh rojstev v letu 1969 je bilo 30, tokrat pa ena de- klica. CELJE: V letu 1969 je umrlo v Ce- lju 724 oseb, v tem tednu pa: Ana Jelen, 70, Ločica; Mari- ja Bizjak, 70, Zagrad; Leopol- dina Čulk, 5 mesecev, Žalec; Ana Kovač, 77, Celje; Jakob Brusi, 87, Slovenske Konji- ce; Nikola Golež, 51, Sloven- ske Konjice; Julijana Lorger, 78, Celje; Jožefa Rozman, 68, Štore; Ivan Mramor, 68, Pro- žinska vas; Neža Točaj, 74, Brezova; Janez Topolšek, 59, Arclin; Sigmund Vajs, 44, Zagreb; Franc Pungartnik, 62, Dobrna; Anton Vrbek, 63, Ivenca; Ivan Mandič, 81, Pe- čovje; Frančiška Rakovnik, 65, Strmec. GORNJI GRAD: Roza Potočnik, 76, soc. podpiranka, Dol. HRASTNIK: V letu 1969 je umrlo 60 oseb, sedaj pa: Karolina Končar, 62, gospodinja, Hrast- nik; Marija Kellner, 78, upo- kojenka, Podkraj in Franc Kralj, 54, rudar, Hrastnik. LAŠKO: V letu 1969 je umrlo 181 oseb, v tem tednu pa: Ivan Stopinšek, 66, upokojenec. Mišji dol; Pavla Bratec, 66, gospodinja, Lahovgraden; An- tonija Deželak, 71, soc. pod- piranka. Laška vas; Neža Belej, 81, druž. upokojenka, Brstnik; Andrej Barlič, 76, upokojenec, Strensko; Tere- zija Blatnik, 82, kmetovalka, Selo; Rozalija Kolšek, 61, go- spodinja, Lahomšek; Franc Zabukovšek, 68, upokojenec, Konec in Franc Hochkraut, 63, kmetovalec, Male Grahov- še. LJUBNO OB SAVINJI: Štefanija Zaleznik, 60, upo- kojenka, Primož pri Ljub- nem; Anton Štiglic, 65, kme- aovalec, Radmirje in Helena Prislan, 61, kmetovalka. Me- lise. RADEČE: Marija Starina, 70. Jagnje- nica. REČICA OB SAVINJI: Albin Krumpaenik, 64, upo- kojenec, Varpolje; Janez Veršnak, 78, preužitkar, Ho- mec Brdo; Antonija Kranc, 80, upokojenka. Rečica ob Savinji, Jožefa Ivančnik, 87, preužitkarica. Rečica ob Sa- vinji in Anton Rakun, 78, kmet, Šentjanž. SLOVENSKE KONJICE: V letu 1969 je umrlo 152 oseb, v tem tednu pa: Niko- la Golež, 51, SI. Konjice; Ma- rija Šilanc, 78, SI. Konjice; Bernard Lamut, 77, Nova Dobrava pri Zrečah; Alojzi- ja Tekauc, 75, Zbelovska go- ra pri Ločah; Angela Noglie, 41, Cresnova 4 pri Zrečah; Anton Golob, 72, Zbelovska gora; Marija Vidmar, 84, Resnik in Anton Razboršek, 61, Draža vas. ŠENTJUR PRI CELJU: V letu 1969 je umrlo 117 oseb, v tem tednu pa: Anto- nija Mastnak, 73, preužitka- rica, Zlateče; Antonija Hri- bernik, 78, preužitkarica. Grušč"; Anton Jesenek, 50, kmetovalec, Svetelka; I'avel Škerlj, 34, uslužbenec, Laze pri Dramljah; Andrej Jazbin- šek, 68, preužitkar, Dorop- polje; Ana Pintar, 79, pre- užitkarica, Slatina; Franc Pušnik, 78, preužitkar, Lok pri Planini in Miha Selič, 81, upokojenec. Brezje pri Dobjem. ŠMARJE PRI JELŠAH: Vseh umrlih je bilo v letu 1969 277, v tem tednu pa so umrli: Ana Pa,]k, 83, Pecelj; Janez Štus, 58, Roginska gor- ca; Marija Škorjanc, 67, So- pota; Ana Agrež, 71, Podče- trtek; Ana So,iko, 62, Golo- binjek; Ivan Pevec, 72, Str- tenica; Neža Mlinaric, 81, Zi- bika; Marija Serbelj, 65, Ka- čji dol; Ana Krulc, 73, Zibi- ka; Lorenc Amon, 75, Sopo- ta; .ložefa Bračko, 82, Golo- binjek; Alojzija Majer, "O, Kačji dol; Franc Trobentar, 72, Verače; Anton Herček, 83, Škofija; Alojz Križanec, 86, žahenberc; Jožef Bele, 72, Gaberce; Ana Lovrenčak. roj. Kožar, 90, Plat; Terezija No- vak, roj. Kubale, 75, Tržišče; Terezija Sovine roj. Vrešak, 79, Preloge pri Šmarju; Ana Močnik, roj. Ocvirk, 85, Stra- nje in Terezija Vodenik, roj. Vertovšek, 74, Zadeže. ŽALEC: V letu 1969 je umrlo 466 oseb, tokrat pa: Ciril Gril, 69, preužitkar, Andraž nad Polzelo; Mihael Vasle, 26, kmet, Ponikva; Franc Golav- šek, 70, upokojenec, šešče pri Preboldu; Alojzija Ilovar, roj. Jelen, 62, gospodinja. Breg pri Polzeli; Neža Jese- nek, 80, soc. podpiranka, Fe- trovče; Matevž Jerneje, 71, poljedelec, Grajska vas; Franc Markošek, 77, soc. pod- piranec, šmatevž; Franc Zaje, 77, pos.8stnik, Vinska gora; Franc Cokan, 62, soc. pod- piranec, šmatevž; Helena Virt, roj. Kroflič, 86, Pe- trovče; Volbenk Grabner, 90, , kmet, Zahomce; Ivana Le- skovšek, roj. Sušnik, 85, upo- kojenka, Celje in Ivana Kam- nik, 89, upokojenka, Vran- sko. Izdatki za moško in ž-en- sko kopališče ob Savinja v Celju v sezoni 1925 so znašali 16.161,95 din, dohodki pa 15.578,50 din. Kopališče je torej poslova- lo z izgubo 583,45 din. Občinska uprava v Ce- lju je 1914. leta štela 20, 1918. leta 23 in 1922. 21 us- lužbencev. 39. pešpolk (celjski) je v spomin zavzetja trga čr- na ob priliki koroške ofen- zive 1919. leta praznoval svojo »slavo« 28. maja 1926 s sledečim programom: služba Božja, blagoslov- Ijenje in lomljenje Slav- skega kolača, vojaška zaba- va in tekma. Pokrovitelj je bil komandant polka — polkovnik Jovan M. Nau- movič. Ob proslavi lO-letnice prebitja zavezniških ar- mad na solimski fronti je bdla" 8. oktobra 1928. leta na Glaziji v Celju svečana proslava s »službo božjo«, revijo in parado celjskih gaimiizijskih čet. 2 29. december 1969 STRAJS "It 3 000 PRO- METNIH NESREČAH 9 Največ mrtvih med pešci in sopotniki v osebnili avto- mobilih % Dosedaj preko tisoč po- škodovanih Ob zaključku leta je v na- vadi, da delamo najrazličnej- še bilance za preteklo obdob-. je. tudi tiste najbolj žalostne k<^)t je na primer bilanca pro- metnih nesreč. j Na celjskem področju, ob-| močje bivšega okraja, je bilo^ letos do 23. decembra 94 smrt- nih žrtev na cestah, medtem, ko jih je bilo lani 93. Na od- seku ceste I. reda, ki vodi skozi Celje in je nabolj obre- menjena žila, je bilo 34 mrt- vih, na delu avtoceste, ki so- di v pristojnosti celjske UJV l(i mrtvih, na cestah II reda 22 in na cestah III., IV. reda ter raznih FK>teh pravtako 22 mrtvih. Lažje in težje je bilo poško- dovanih dosedaj že preko ti- soč ljudi, nedvomno pa se bo .številka na žalost v zad- njih dneh še povečala. Med mrtvimi je največ peš- cev, in sicer 28, kar znova opozarja, da so ti najmanj zaščiteni v našem cestnem prometu. Sedemnajst mrtvih je sopotnikov v osebnih av- tomobilih. 14 kolesarjev, 11 mopedistov, 10 voznikov oseb- nih avtomobilov, šest motori- stov, šest sopotnikov na mo- torjih in mopedih in dva voz- nika tovornih avtomobilov. V.se to v tri tisoč prometnih nesrečah, ki so se zgodile letos na širšem celjskem ob- močju. To so številke, gole števil- ke, za katerimi pa stojijo pre- tresljive zgodbe trpljenja in žalosti, številke, ki povedo veliko in nič. Najmanj povedo o neureje- nosti našega prometa, ki po- leg neprevidnosti uporabnikov cest zahteva največ žrtev. Spomnimo se samo na izred- no gost in mešan promet na cesti, ki skozi Celje veže Ma- ribor z Ljubljano. Hitri oseb- ni avtomobili in počasna vo- zila, tudi vprege, kolesarji in pešci. Posebne steze za kole- sarje, ki bi bile vsaj delno varne, še vedno niso urejene in verjetno tudi ne bodo v bližnji prihodnosti. Nepravilni nagibi na ovin- kih in posameznih odsekih cest, nepravilno urejena kri- žišča, ki čedalje bolj posta- jajo nepropustna ter nevar- no locirane avtobusne posta- je; vse to doprinaša k žalost- nemu krvnemu davku črnega asfalta. Kaj narediti? Prvo, kar bi bilo potrebno, je ostrejše kaznovanje vseh, ki so zakrivili prometno ne- srečo ali so bili na poti, da jo zaradi vinjenosti ali slabe tehnične opremljenosti vozila naredijo. Drugo. Ponekod v Jugosla- viji razmišljajo o izpitih za kolesarje. Zamisel ni za v koš, če pomislimo, da človek brez izpita ne sme sesti za krmilo motornega vozila, lah ko pa brez kakršnegakoli zna- nja sede na kolo in je tako nevaren sebi in drugim. In še mnogo je takšnih stvari, ki jih bo mogoče na- rediti le s skupnimi močmi. MILAN SENICAR UNION: do 28. decembra ameriški film »Tarzan in njegov sin« od 29. decembra do 2. ja- nuarja ameriški barvni film »Po sledi velike karavane« od 3. do 7. januarja š.pan- ski barvni film »Balkon na mesečini« METROPOL: do 31. decembra ameriški barvni film »Sodoma in Go- mora« od 1. do 4. januarja 1970 ameriški barvni film »Orlov- sko gnezdo« od 5. do 7. januarja angle- ški barvni film »Juriš lahke konjenice« DOM: do 30. decembra ameriški barvni fibn »V kipeči noči« od 31. decembra do 4. ja- nuarja špansko-italijanski- j francoski barvni film »Agent X—13« od 5. do 7. januarja itali- jansko-španski barvni film »Komandos samomorilec« DOBRNA: 27. in 28. decembra ameri- ški barvni film »Orlovsko gnezdo« 1. in 2. januarja ameriški film »Sodoma in Gomora« 3. in 4. januarja italijaasko- španski barvni film »Koman- dos samomorilec« TEDNIKOVA PLOŠČA Zadnje »desete naročnike« v letošnjem letu objavljamo tokrat. To sta Alga Založnik, Nova Dobrava 42, Zreče in Alojzija Mule j, Vodiule 31, Dramlje Izmed prejšnjih na- ročnikov, ki so iz istih kra- jev kot novi dobitniki naše plošče pa smo izžrebali Iva- rui Kovšeta, Resnik 35, Zreče in Heleno Dobnik, Raizbor 26, Dramlje. Za brezplačno čestitko v Radiu Celje sta nam odpisala Lovro Goličnik iz šmihela pri pri Nazarju, ki naj posluša najljubšo pesem »Polje, kdo bo tebe ljubil« v ponedeljeik, 5. januarja, prav takrat pa tu- di Marija Tratnik iz Mozirja. Dragi bralci, vabimo Vas, da se naročate na list NOVI TEDNIK, saj vidite, da je med novimi naročniki vedno veliko tistih, ki so dobitniki TEDNIKOVE PLOŠČE - do- bitek pa je brezplačna če- stitka v RADIU CELJE. BREZ KONCA IN KRAJA... Celje, dne 22. decembra. Pretekli petek se je zagovar- jala pred kazenskim senatom okrožnega sodišča, ki ga je vodil sodnik Edi Centrih, če- tverica vlomilcev, ki so »de- lovali« pri hotelu Celeia v Celju. Gre za tele mladeniče: Vekoslav Mater ič, 22-letni samski delavec brez stalne zaposlitve iz Drvarja; Zoran Staletovič, 18-letni samski av- toelektrikar brez zaposlitve iz Uroševca; Nedeljko Smi- Ijič, 20-letni samski trgovski pomočnik brez zaposlitve iz 2arkovine v Bosni, in Ismet Ademi, 21-letni samski stroj- ni tehnik brez zaposlitve iz Mijaliča na Kosovu. Vsi štir- je so začasno stanovali v Celju in bili začasno zapo- sleni pri cirkusu Lunapark. Javni tožilec jih je obto- žil: Smiljiča in Ademija, da sta 24. oktobra letos ponoči pred hotelom Celeia vlomila v osebni avto Cvete Benko in odnesla perila za okoli 300 din; Smiljiča in Staletoviča, da sta 27. oktobra letos po- noči prav tam vlomila v osebni avto neugotovljenega lastnika in vzela nekaj peri- la ter druge drobnarije v ne- ugotovljeni vrednosti; Mate- riča in Staletoviča, da sta v noči 2. novembra letos prav tam nasilno odprla šipo na osebnem avtomobilu italijan- ske registracije in je Stale- tovič vzel moški suknjič in neke Irobnjarije v neugotov- Ijeni vrednosti ter da sta vlomila v osebni avto nem- ške registracije in vzela na škodo Viljema Geertnerja avtomobilski radijski aparat z anteno in zvočnikom, mo- ške hlače v neugotovljeni vrednosti, vendar znatno nad 250 din; Materiča samega pa, da je 31. oktobra letos lažno nastopal kot delavec celjske Cinkarne in spravil v zmoto vodjo potujoče prodajalne Tekstilana iz Kočevja, da mu je izročil na-kredit štiri ode- je in 6 metrov blaga česanke v skupni vrednosti skoro 1.000 din, pri čemer seveda ni imel namena niti možnosti izpolniti pogodbeno obvez- nost iz kreditnega nakupa. Vsi obtoženci, ki so v pri- poru in imajo zagovornike po uradni dolžnosti, so bili obso- jeni po obtožbi, ki jo je za- stopal okrožni javni tožilec Boris Kmet. Razen Ademija so vsi še nekaznovani. Deja- nja obtoženci priznavajo, le Materič meni, da to sploh ni kaznivo, kar je storil in da zato nima nič obžalovati. Ka- znovani so bili: Ademl na pet mesecev zapora, Smiljič na šest mesecev zapora, Sta- letovič in Matelič pa vsak na eno leto zapora. Vsem obto- žencem se pripor vračuna v kazen. Do pravnomočnosti morajo ostati obtoženci v pri- poru. C. G. DRSALIŠČE Umetno drsališče v celj- skem mestnem parku je od- prto vsak delavnik dopoldne od 10. do 12. ure in popold- ne od 14. do 16.30. Večerna rekreacija je ob ponedelj-. kih, sredah in petkih (brez omejitve) od 19.15 do 21. ure. Ob nedeljah je odprto od 8.30 do 12 ure in od 14. do 17.00 ure, le v primeru tekem' ali drugih prireditev je ob nedeljah dopoldne odprto do 10. ure. PRIJETNA SMUKA Možnosti za prijetno smu- čanje je dovolj, zlasti še, ker so snežne razmere več kot ugodne. Pri Celjski koči je okoli 70 cm snega, vlečnica dela in tudi cesta je prevoz- na. Na smučišču v Libojah obratuje vlečnica od 14. do 17. ure, ob sobotah in nede- ljah pa od 9. do 17. ure. Do- stop z avtobusom in oseb- nimi avtomobili je možen do vlečnice po asfaltirani cesti. OBVESTILO Male oglase sprejema- mo načelno v upravi lista vsak teden do 10. ure v soboto. Izjemo- ma sprejemamo naro- čila za male oglase iz oddaljenih krajev, bol- nišnic, zavodov in po dobno tudi v pismih, če nakaže naročnik istočasno ustrezno vso- to denarja. N. TEDNIK, OGLASNI ODDELEK IN SPRE- JEM RADIJSKIH OB- JAV TER ČESTITK Ce- lje, Gregorčičeva 5 — pritličje levo: tel. 31-05. NOVOSTI S POLIC STUDIJSKE KNJIŽNICE Buttler G.: Netzwerkpla- nung. VVurzburg & Wien 1968. S. 33254/9. Vogel P.: Betriebhche Strukturbilanzeru und Struk- turanalysen, Wiirzburg & Wien 1969. S. 33255. Mihovilovič I.: Mafija jučer i danas. Zagreb 1967, S. 33272. Kostič-Marojevič D.: Pro- mena dru.'5tvene sredine i promene u iX)rodici. Beograd 1968. S. 33275. Petančič M.: Industrijska pedagogija. Beograd 1968. S. 33306/1. Beitrage zur Unternehmens- forschung. Wiirzburg & Wien 1%9. S. 33256. Lee L., D. Lambert: The Wonderful World of Trans- port. New., rev., and eni. ed. London cop. 1969. S. II 4345. Volksmusik Siidosteuropas. Munchen 1966. S. 3,3313/7. DOPOLNILO KOT PO- PRAVEK V prejšnji številki smo v rubriki »pisma bralcev« objavili prispevek z na- slovom SMO LJUDJE ALI SAMO ŠTEVILKE? Pomo- toma je izostalo ime pi- sca. Objavljamo ga danes: Panika VOLAVŠEK, Po- lana 16 (pri Jurkloštru) VAM, KI SE NISTE OPRAVIČILI Kadar v čQoveku vse po- pusti, ko srce ni več srce in so oči ru zasUševal, ko je mo- rala naša družina v ^ gnanstvo, v nemško ta- borišče. Čemu ta moja ogorče- nost? Z velikim trudom sva. si z možem zgradila dom in ustvarila družino; pre- pira s sosedi nisem po- znala. Ko pa je sosed VEDENIK MARTIN sta- rejši odpiral gostilno, so se na javnih mestih v kraju in okolici pojavili plakati. Na njih je pisalo, kako se je VEDENIKOVA družina obnašala med okupacijo. In kaj se je zgodilo? Plakate so pripi- sali meni in moji družini. Razložila bom, kako je stvar potekala: Bilo je prvega maja. Mož je bil sam doma, ko pride VEDENIK MAR- TIN s kopico papirja v roki pred naš dom in re- če mojemu možu: »Prine- sel sem material 2» pla- kate, najbrž ga bo vsak čas zmanjkalo.« Seveda je mož kar onemel, ne očem in ne ušesom ni m<^l verjeti. Vnel se je besed- ni boj. Vem, v takem tre- nutku se človek ne more obvladati; besede, hude in trpke pa tudi grozeče lete z jezika; pošteni ljudje krivico težko prenašajo, to je treba vedeti in tudi nekje v notranjosti do- umeti. Ko sem se vrnila in bila soočena z resnico, mi je v bolečini pokalo srce. Pred našo hišo so ležaU kartoni, katere smo mo- rali dolge mesece gledati, izzivajoče so ležali tam, kamor jih je odvrgel ti- sti, ki nas je obdolžil, še- le pred'kratkim se je oju- načil njihov dninar in jih z drugimi odpadki sežgal. Ko smo mislili jaz in čla- ni moje družine na lep način to razčistiti, smo klicah VEDENIKA MAR- TINA na PORAVNALNI SVET v Prebold; toda te- mu povabilu se ni odzval. Zakaj si ni upal resnici pogledati v oiii. to že sam ve! čez čas je prišel njegov sorodnik K. M. v našo hi- šo in dejal: »Oseminde- vetdeset pisav smo preve- rili, devetindevetdeseta se ujema — ta p>a je last tvojega mlajšega sina!« Lotila sem se lastnega otroka, ga rotila vsa ob- jokana v obupu in nepo- tešeni jezi, naj vendar prizna, če je storil kaj ta- kega, da bo s tem enkrat mir, da bo sosedu ugode- no, da bodo s čisto vestjo on in njegovi natakarji gostom rujno vince nata- kali. Toda sin mi je kar naprej odgovarjaj; »Ma- ma, jaz nisem, res ne . . .« V kraju in okolici so ljudje šušljali: Završniko- vi so pisali plakate, pred sodnike jih bodo postavi- li! Ne, nikoli nismo po sodiščih hodili, nikoli. In mislim, da tudi moj sin ne bo. Zakaj? Zato, ker ni kriv, ker ni ničesar hudega storii? Vem, v to sem trdno prepričana: Denar je tudi danes sveta vladar, srce je umolknilo, denar razglaša pravico. In jaz sem mati otroka, ki ga po krivem doižijo. Kaj malo mi je mar VER- DENIKOVE družine med vojno, še manj njihovega početja, čeprav sem pre- življala taboriščno življe- nje skupaj z družino SLAVKA BOSTIČA, prvo- borca iz Trbovelj, ki je neke nedelje 1942 ležal mrtev pred njihovo kletjo kot na c^led mimoido čim. Jaz pa pravim: Pre- več je prinesla vojna gor- ja. Kaj se je potem nena- doma zgodilo. Minevali so dnevi, tedni. Nato pa ka- kor strela z jasnega neba: »Ga že imamo, ulovil se je!« Torej, po tolikšnem blatenju moje družine se je jasno in glasno izka- zalo, da tega ni počenjala moja družina. Zame pa je ostala ta kriva obdolžitev vse nekaj drugega: napra- vila je v srcu rano, ki se ne bo tako hitro zaceilila. Naš sosed, VEDENIK MARTIN, zdaj že dolgo ve, da plakatov ni pisal nihče od moje družine. Samo dobrih sto metrov je do naše hiše. Takrat, ko je prinesel »material za plakate« in s prstom pokazal na našo hišo, teh sto metrov ni bilo pre- dolgih. Danes pa, ko se je zadeva razčistila, je za SOSEDA teh STO MET- ROV PREDOLGIH. Ali pa si morda misli: To pa ze ni taka reč, majhni so, bodo že pozabili. Jaz pa mu od- govarjam: mati obdolže- nega sina tega ne bo ni- koli pozabila. Kakšna ma- ti Pa bi potem sploh bila! Tisti, ki poštene ljudi po krivem obtožuje, ve, da se je treba na pošten in pošt.enim ljudem spodob- no - OPRAVIČITI!? ZAVRŠNIK MARIJA Gornja vas 26 p. Prebold 3 39. december 1969 STRAN CELJANI DRUGI V SLOVENIJI v nedeljo je bil v Ljubljani finalni dvoboj za naslov slovenskega ekipnega prvaka. Sreilli sta se ekipi CeLja in Ljubljane. Z nekoliko sreče so zmagali Ljubljančani s 5 : 3 S. PERTINAC PO 4. KOLU VODI ŽALEC — V nadaljevanju podzvezne šahovske lige so bili doseženi nasled- nji rezultati: Velenje : Cinkarna 3:1, Šentjur : Žalec 0.5 : 3.5, Zreče : Žalec 2.5 ■ 1.5, CŠK II : Savinjčan I 1 : 3 in Savinjčan II : R(^aška Sla- tina 4 : O b. b. Po 4. kolu vodi Žalec I z 12.5 tcčke. S. PERTINAC TROBOJ OB DNEVU JLA — V počastitev Dneva JLA je bil v domu JLA troboj ekip ZROP, JLA in ZB. Prvo mesto sta osvojili ekipi JLA in ZROP z 10.5 točkami pred ZB 3 točke. S. PERTINAC SKRB ZA VZGOJO SMUČARSKIH VADITELJEV Pred dnevi je v Celju zboroval medobčinski zbor smučarskih učiteljev, vaditelje^/ in trenerjev. Predsednik tega zbora Faktor Peter je o pro- blemib smučarskega strokovnega kadra med dru- gim dejal: »Čeprav imamo na celjskem FK>dročju 24 uči- teljev in 53 vaditeljev smučanja ter 2 trenerja je to število občutno premajhno, da bi laliko zado- voljili potrebe širokega terena po strokovni za- sedbi smučarskih tečajev in šol, ki so planirane predvsem v zimskih šolskih počitnicah. V celjski občini je 33 učiteljev in vaditeljev smučanja, v velenjski 17 in v konjiški 9. Le v teh občinah je še dokaj zadovoljivo stanje glede stro- kovnih kadrov, v vseh drugih občinah pa zelo slabo. V žalski, mozirski in laški občini je le po 5 smučarskih vaditeljev, v šmarski 2 in v šenjur- ski le en sam! Zato je prvenstvena naloga našega zbora iz- obraževanje sedanjega in vzgoja novega strokov- nega kadra. Metodika smučanja se iz leta v leto izpopolnjuje, tu so nova pota in spoznanja, s ka- terimi morajo biti seznanjeni vsi naši kadri. Zato prirejamo na Celjski koči od 26. do 28. decembra obnovitveni seminar za vse učitelje, vaditelje in trenerje smučanja, kjer bomo podrobno pod vod- stvom najboljših učiteljev predelali osnovno in nadaljevalno šolo smučanja. Zelo bi bil vesel, če bi se seminarja udeležili tudi učitelji in profesorji telesne vzgoje, saj je smučanje sestavni del ob- veznih učnih kadrov na vseh šolah pri telesni vzgoji. Da bi omogočili vsem občinam dopolniti vr- zeli v strokovnih smučarskih kadrih, bomo orga- nizirali dva vaditelj ska tečaja — enega za velenj- sko občino na BELIH VODAH, ker imamo že 19 kandidatov in drugega v dneh 3- do 13. januarja na Celjski koči za vse ostale občine. Naloga vseh Obč. ZTK, smučarskih organizacij, društev Parti- zan in vodstev šol je sedaj, da iziberejo ustrezne kandidate za ta tečaj. Nudimo jim namreč edin- stveno priložnost, da jim izšolamo strokovni smu- čarski kader, ki bo lahko v domačih krajih kva- litetno p>oučeval in vodil smučarske šole s šol- sko mladino. Prepričan sem, da nam bodo naše akcije glede izobraževanja smučarskih strokovnih kadrov uspele in da bomo v mesecu januarju in februarju na celjskem področju zajeli v smu- čarske šole vsaj 2.000 otrok.« Tudi mi želimo prizadevnemu medobčanskemu zboru smučarskih strokovnih delavcev kar naj- več uspehov pri uresničevanju njihovih lepih na- črtov. K. JUG V ŠTIRIH PANOGAH — Marljivi organizator- ji v celjskem gamizonu so tudi letos pripravih tradicionalno srečanje pripadnikov naše armade s člani združenja rezervnih oficirjev in podofi- cirjev ter zidruženja vojnih invalidov. Tokrat so tekmovali v odbojki, kegljanju, šahu in strelja- nju. Borbe so bile zanimive in najboljša mesta so zasedli v vseh disoiiplinah predstavniki zdru- ženja rezervnih oficirjev in p>odoficirjev pred pri- padndki jugoslovanske ljudske armade. Zastopni- ki združenja vojnih invalidov so letos bdli slabši in so dosegli tretje mesto. RADO^ANTEUNOVI TRENER GABERJA Znani celjski trener pri odbojki Rado Planteu je te dni prevzel vodstvo in treninge peri Parti- zanu Gaberje. To je vseka.kor posrečena poteza tega športnega kolektiva, kajti Rado Planteu je uspešno že vodil žensko ekipo celjskega Parti- zana. V zadnji sezoni pa smo namreč opazili, da pri Gaberju nimajo z roba igrišča pravega mo- ža, kd bi vodil uspešne igralce, žilnik, Jager, Golner, brata Kajtner, Trbuc, Aškerc in Roje šo uvrstitev. Kondicijski del priprav pa je pre- imajo seda.1 še večjo možnost, da dosežejo bolj- vzel Pnmc Gajšek. Poleg smučarjev, ki jim je letošnja zima prinesla dovolj snega in zato dovolj možnosti za športno in rekrea- tivno udejstvovanje so tudi drsalni športi tisti, ki privabljajo čedalje več mladih. Umetno drsališče v celjskem mestnem parku pa je na široko odprlo vrata tako hokejistom kot umetnostnim drsalcem. (Foto: M. B ) ATLETA PONOVNO NAJBOUF^ V ANKETI ŠPORTNE REDAKCIJE NOVEGA TEDNIKA IN RADIA ZMAGALA ATLETA DRAGO ŽUNTAR IN NATAŠA URBANČIČ, OBA ČLANA AD KLADIVAR — PRI EZBSRI NAJBOLJŠEGA ŠPORTNIKA IN ŠPORTNICE V NAŠEM MESTU V LETU 1969 JE SODE- LOVALO 19 SODELAVCEV ŠPORTNE REDAKCIJE IN NAJVIDNEJŠI ŠPORTNI DELAVCI V CELJU — PRESENEČA DOBRA UVRSTITEV ČLANOV JAHALNEGA KLUBA RANČI- GAJA IN ZAVRŠNIKOVE • Lanska najboljša športnika v Celju Sima Važiča in Marjano Lubej sta letos ponovno zame- njala atleta in sicer Drago Žuntar, ki služi trenutno redni vojaški rok in Nataša Urbančič, ki je že od- potovala v Avstralijo, kjer se bo poleg redne zapo- slitve pripravljala tudi na nastop v Mtinchnu na pri- hodnjih olimpijskih igrah! # Devetnajst anketirancev (poslali smo trideset anketnih listov!) je dalo svoje glasove 26 športnikom in 21 športnicam. Prevladujejo atleti (pet moških in šest žensk) pred rokometaši, ki jih imajo tudi pet. Izbrani so bili športniki še iz ostalih športnih panog: streljanje, kegljanje, košarka, hokej na travi in le- du, smučanje, dviganje uteži, jahalni šport, plava- nje, odbojka in šah, • Za Natašo Urbančič so kot najboljšo športni- co glasovali vsi anketiranci, med moškimi pa se je za Žuntarja odločilo enajst, Kocuvana štirje ter za Teliča dva in Rančigaja dva! Končno sta znana najbolj- ša športnika tudi v našem mestu za letošnje leto. To sta atleta Drago žuntar in Nata- ša Urbančič. Obema so dali anketiranci največ glasov za njihova odlična dosežka na številnih domačih in tujih tekmovanjih, predvsem pa za izvrstni mesti na letošnjem evropskem prvenstvu v Ate- nah. Letos smo se v naši redak- ciji odločili za drugačno, razširnejšo obliko izbire naj. boljšega športnika. Lanska izbira je bila v manjšem in skromnejšem obsegu, saj je sodelovalo samo pet športnih novinarjev. Tokrat smo za- prosili za sodelovanje vse ostale dopisnike naše šport- ne strani in nekatere najvid- nejše športne delavce v Ce- lju. S tem smo hoteli doseči, da bo izbor realnejši in po- polnejši. Tokrat smo izbor razširili tudi na deset naj- boljših športnikov, ker amo hoteli dati vsaj skromno pri- znanje večjemu številu šport- nikov za njihove dosežke na športnem p>odročju v letoš- njem letu. če analiziramo anketne liste vidimo, da so se anketiranci lažje odločali pri izbiri športnika, veliko težje pa pri izbiri športnice. Vsekakor bo treba prav ženskemu športu v bodoče posvečati več ix>- zornosti, mirno pa lahko za- pišemo že zdaj, da bomo mo- rali v prihodnje vse bolj ra- čunati s tekmovalci tistih športov, ki so v zadnjih letih bili »v senci«. Prav v teh se mladi športniki vse bolj uveljavljajo, kar dokazuje tudi letošnji izbor. Seveda bomo izbirali naj- boljšega športnika tudi pri- hodnje leto, vendar s to raz- liko, da bomo že takoj v za- četku leta razmislili, kako bi naše tekmovanje še raz- širili. Po vsej verjetnosti se bomo odločili za varianto, da bomo izbirali športnika me- seca in bo tako delo ob kon- cu leta lažje. Sicer pa vas bomo o tem kmalu obvestili. In ob koncu še nekaj o le- tošnjih najboljših športnikih. Medtem, ko je Urbančičeva bila brez konkurence, sta se med moškimi v vodstvu pre- cej časa menjavala Žuntar in lanski zmagovalec Kocuvan. Končno je zmagal žuntar, kljub temu da je uspeh Ko- cuvana za celjski šport in še posebej za ekipo Kladivarja nedvomno večji. Vendar, tudi tokrat so prevladali različni okusi. Presenečeni in veseli hkrati pa smo, ko vidimo med naj- boljšimi mladinca Rančigaja, prizadevnega Urankarja, ved- no boljšega Tržana, vstraj- nega Maleta, rokometaše Te- liča, Presingerja in Korena ter solidnega tekmovalca v kegljanju Lubeja. Med žen- skami sta tudi tokrat idub poškodbam med najboljšimi Marlotova in Lubejeva, zelo visoko se je uvrstila mlada ZavrSnikova, med najboljšimi sta tudi prizadevni atletinji Urankarjeva in Saančeva, kegljavki Ludvikova in Kr- žanova, odbojkarica Kokoto- va in mlada plavalka Perči- čeva. Upamo, da bo prihod- nje leto med najboljšimi še več mlajših športnikov. Podelitev priznanj najboljšim športnikom bomo opravili do 15. januarja v naši redakciji, kamor bo- mo povabili tudi stalne sodelavce športne strani in športne delavce. Srečanje želimo izrabiti za pogovor o pogojih za delo v celjskili športnih društvih in o nadaljnji potd razvoja športne strani v Novem ted- niku in športnega pregleda v Radiu. TONE VR.ABL B 29. december 1969 STRAN LETOS SO V ŠPORTNI REDAKCIJI S PRISPEVKI SODELOVALI Milan Bo/ič, Jože Kuznia, Tone Goršič, Karel Jug, Štefan Jug, Tone Tavčar, Oto llolzinger, Stane Pertinač, Jože Lubej, Leo Lakner, Peter Drofenik, Jože Jeram, Vinko Luvinc, Anton Venek, Nace Krumpak, Oton Samec, Marjan Palir, Anton Rijavec, Ljubo Korber, Lado Bračun, Jože Kočevar, Ervin Krajnc, Viktor Jager, Ludvik Senica, Anton Aškerc, Janez Majcen, Vinko Mejaš, Jože Grobelnik, Edo Ižanc, dr, Aleksander Hrašo- vec, prof. Metod Klemene, Mravljakova, Joco Žnidaršič in Adi Vidmajer. Vsem hvala za sodelovanje, ki naj bo v novem letu 1970 še pristnejše! T. VRABL GABERJE DEL CELJA Ladislav Delakorda je go- tx>vo eden najstarejših šport- nih delavceiv v Celju. Kot predsednik športnega dru- štva Olimp je znan in cenjen športni delavec. Kaj tudi ne bi bil, ko je pričel s špor- tom že leta 1932 pri Delav- skem športnem društvu Olimp v Gaberju. Deloval je vse do vojne in takoj po voj- ni ga ponovno srečamo med celjskemi športniki. Pred enajstimi leti se je kot pred- sednik ponovno boril za vsak dinar, za vsako pomoč, za svoje športnike, ki .so ostali zA^esti svetlemu imenu — Olimp. Pol^ njega lahko danes srečamo same stare »olim, povce«. Malo jih je, zato pa so bolj skrbni in resni. Kdor ne pozna ta krog velikih en- tuzijastov v katerem so: Al- fons Flis, Prane Koštomaj, Anton Gajzer, Mirko Exse- lenski, Vili Čater, Matija Krempuš in na£'tarejši član društva — Franc Zorko. Toda vsi ti delavci se po- čutijo zapostavljene. Zato nas tudi ne čudi izjava pred- sednika Olimpa Ladislava Delakorde, ki nam je ob No- vem letu dejal: »Vse kaže, da nekateri v Celju ne štejejo Gaberje za del Celja. Drugače si namreč ne moremo predstavljati ma. cehovski odnos osrednje Občin- ske zveze za telesno kulturo do našega društva. Dobimo dotacijo 10.000.— Ndin na leto in prejšnja leta so vse- skozi imeli nogometaši in ostala društva v centru me- sta večje dotacije. To nas bo- li! Toda Olimp, naš Olimp bo ostal, kajti imamo bogato tradicijo, krog prijateljev in tudi odnos do nas se mora spremeniti. Kajti Gaberje so del Celja!« _____J. .liUZMA »Kratkomalo ne znamo ne- hati, živinio s športom in šport je del našega življenja!« To so bile besede našega zna- ne.^a športnega delavca in zveznega sodnika v rokometu in nogometu, Pavla Bukovca, potem ko smo ga pobarali za- kaj je še pri šf)ortu. življenjska pot Pavla Bu- kovca je tesno povezana s športom v Celju. Kot srednje- šolec se vključi v drugi polo- vici leta 1949 v rokometni klub Kladivar. Dolgonogi le- vičar takoj najde mesto med najboljšo enajsterico v takrat najboljšem rokometnem klu- bu Jugoslavije. — Nastopa v mladinski reprezentanci Slo- venije in tudi Ivan Snoj, zve- zni kapetan, ga večkrat zabe- leži v svojo beležnico. Toda kaj si more, ko takrat ni bilo toliko mednarodnih srečanj, šestletno igranje prinese mla- demu šfKirtnikii velike uspe- he. Sledi odhod v vojsko in delo v Šoštanju. Tu ga sreča- mo kot soustanovitelja roko- metnega kluba. Ob povratku v Celje pa se je posvetil so- dniški organizaciji. Kmalu po- stane OTeani rokometni so- dnik in daje svoj delež na- predku rokometa pri nas. Da- nes je skuipaj z nekaterimi zveznimi in republiškimi so- dniki, kot so Dom, Kolnik, Goleš, Blekač, pravi vzgoji- telj mladih športnikov". Njego- va novoletna poslanica vsem celjskim špK>rtnikom pa je: — Mišljenja sem da imajo sedaj največ rekreacije delov- ni ljudje pri malih .športUi v Celju. Če samo upoštevamo, da si je lansko leto ogledalo rokometnih sreč^ij na Skalni kleti blizu 20.000 gledalcev in da napredujejo tudi košar- karji in odlbojkarji je nujno potrebno, da se za male špor- te v Celju gradi primerna dvorana. Dmgače bodo ti športi ogroženi in ne smemo biti začudeni, če bomo potem potrebovali ponovno deset aU več let, da se bo rokomet, ki ima bogato tradicijo v Celju, ponovno dvignil na današnji nivo. Samo dejstvo, da se v sezoni 1969/70 igra osem kol v dvorani, je dovolj velik po- ziv k aktivnosti. Zato ljubitelji šix>rta, po- sebno pa malih športov misli- mo na to!« J. Kuzma S tekmovanjem v kegljanju so se zaključile sindikalne športne igre v Celju za letoš- nje leto. Skozi vse leto so se vrstila tekmovanja v smuča- nju, šahu, namiznem tenisu, nogometu, streljanju, kolesar- stvu, orientacijskem p>ohodu, malem nogometu, rokometu, odbojki in kegljanju. Tekmo- valo je 38 sind. organizacij pri članih, 16 pri starejših članih (nad 35 let) in 16 pri žen- skah. Posameznih ekip pa je bilo pri članih 167, pri st. čla- nih 42 in pri ženskah 28 ali skupno 237 ekip! Število tek- movalcev je težko določiti, ker .so se nekateri udeleževali ve-j panog. Vsekakor laliko razberemo, da je morala biti dosežena zavidljiva številka, ki v veliki meri presega lan- skoletno. Ekipe so tekmovale tudi za uvrstitev v skupnem plasma- nu (seštevajo se uspehi v po- sameznih panogah in točke za sodelovanje v posameznih panogah). Skupni plasman pri članih: 1. Emo 201, 2. Libela 183.5, 3. Železama 176, 4- Cinkarna 163, 5. Ingrad 154, 6. Klima 153.5, 7. Celjski tisk 141, 8. Aero 139, 9. Kovinotehna 113, 10. Izlet- nik 112, 11. Železnica 90, 12. Savinja 89. 13. Zlatarna 80, 14. Pro.sveta 77, 15. Tehnomerka- tor 70, 16.—17. Zavod za nap. gospodar, in Žična 56, 18. Met- ka 59, 19. Avto Celje 49, 20. Elektrosignal 45, 21. Obnova 43 , 22. PTT 38, 23. JNA 36 , 24. Tkanina 34 , 25. Toper 31, 26. Vodna skupnost 30, 27. Klju- čavničar 23 , 28.-29. Elektro in Občina 20, 30. Mene 19 itd. — Starejši člani: 1. Cinkarna 35, 2. železama 34, 3. Prosve- ta 32, 4. Občina 28, 5. Brno 27, 6.-7- Celjski tisk in Klima 24, 8.-9. Izletnik in Ingrad 21, 10. Obnova 13. 11.—14. To- per, UJV, Savinja, Elektro 11, 15.—16. Zlatarna in Klima. Ženske: 1. Prosveta 28, 2- Ingrad 26, 3. Emo 19, 4. Ko- vinotehna 18, 5. Cinkarna 16, 7. Aero 13, 8. ZNG 11, 9. To per 9, 10. Celjski tisk 8, itd. Te dni je v razpravi pro- gram za leto 1970, ki bo vse- boval tudi nekatere nove or- ganizacijske oblike (športni popoldnevi, tekmovanje za sindikalno rekreacijsko znač- ko). V januarju pa bo svečan zaključek letošnjih iger s po- delitvijo vseh nagrad in pri- znanj. T. GORŠIČ NAJSTARDŠI PRED- SEDNIK TVD PARTIZANA Nedvomno je eden najsta- rejših predsednikov društev TVD Partizan v Savinjski do- lini predsednik društva TVD Partizana v Petro(Včah Tone čulk. Po poklicu je trgovec, sedaj pa je že štiri leta upo- kojen. Kako dolgo ste že predsed- nik Partizana? »Prvič so me izbrali za pred- sednika leta 1948. Potem sem predsedoval do leta 19,53. — Svoje delo prekinil za dve leti, leta 1955 pa sem bil po- novono izvoljen in sem ostal predsednik do danes.« Dvajset let že vodite dru- štvo, bi nam lahko povedali, kateri dogodek ali prireditev vam je ostala najbolj v spo- minu? »Nedvomno je to množična telovadna akademija, ki smo jo organizirali leta 1961, na kateri so sodelovali najboljši orodni telovadci iz vseh več- jih slovenskih mest. Lahko bi rekel, da je bila to ena naj- množičnejših športnih prire- ditev na našem področju.« Ste za vaš dolgoletni trud prejeli kakšno priznanje? »Da, prejel sem priznanje za dolgoletno delovanje v dru- štvu iz Beograda, poleg tega sem prejel več odlikovanj in priznanj OZTK Žalec, pred nedavnim pa mi je bilo pode- ljeno priznanje Rokometne zveze Slovenije za dvajsetlet- no delovanje na tem področ- ju.« Ste se tudi vi ukvarjali s kakšnim športom? »Ukvarjal sem se z orodno telovadbo in bil čdan Narod- nega doma v Ljubljani, cxi le- ta 1930 do 1941 pa v reprezen- tanci.« Kdaj ste zadnjič javno na- stopili? »Zadnjič sem nastopal pred tremi leti na telovadni akade- miji v Braslovčah Nastopil sem v vrsti telovadce\' starej- ših od 50 let. Da se Tone Čulk še vedno počuti mladostnega, priča nje- gova živahnost in njegovo ži- vo zanimanje za vse kar se dogaja v »njegovem« društvu Partizan, saj športna priredi- tev ne mine brez njega, kjer je vedno med organizatorji. Tako njemu kot društvu že- limo, da bi ga še vrsto let vodil tako uspešno in pošte- no kot doslej. T. TAVČAR Občirjskega prvenstva v na- miznem tenisu občine Mozir- je se je udeležilo 21 pionirjev in pionirk iz Mozirja, Gor- njega gradu, Ljubnega in Luč. Med posamezniki je pri pio- nirjih zmagal Klemenah pred Kudrom, Melavcem itd. (vsi Mozirje), pri pionirkah pa Cajnerjeva pred Kolenčevo (obe Mozirje), Čeplakovo (Gornji grad) itd. Ekipno je pri pionirjih zmagalo Mozir- je 18 točk pred Gornjim gra- dom 9, Ljubnim 8 in Luča^ mi 5 točk. Pri pionirkah pa Mozirje 4 točke pred Gor- njim gradom 1 točko. Občinska zveza za telesno kulturo iz Mozirja bo za va- ditelje smučanja poslalo naj- manj deset kandidatov na Celjsko kočo, kjer bo tečaj. Igralci namiznega tenisa iz šmartnega ob Paki, ki tek- mujejo v četrti republiški li- gi so preteklo nedeljo v Kra- nju odigrali kar osem sre- čanj. Ruzultati: šmartno-Zab. niča 2:5, Kajun Lj. — Šmartno 5:0, Satumus — Šmartno 5:3, Jarše — Šmartno 5:2, Naklo — Šmartno 2:5, Šmartno — Sava 5:4, Prestranik — Šmartno 5:2 in Zalog — Šmartno 5:2. Za ekipo šmart- nega so nastopili: Mrzlak, Podgoršek in Kolšek. Na turnirju badmintona v Braslovčah za pionirje je zmagiUa Gajškova pred Stro- janškovo, Rabidovo itd. Smučarji skakalci iz Pol- zelele so začeli v Založah graditi novo 30-metrsko ska. kalnico. Načrt je izdelal Jev- šenak ing. Alojz iz Velenja. To bo za smučarje skakalce in za SK Oljka Andraž velika pridobitev. Otvoritev namera- va biti 15. januarja. T. TAVČAR TURNIR V GRIŠKI ŠOU Pred drievi je bil v nova sodi v Grižah košer- karski turnir treh ekip: žallca, Pirebolda in OrHž. Po pričaltovanju je zmagafla Osniovna Sala Zalee, ki je premagala oba nasprotnika, pred OS Pre- bold in OŠ Griže. O. HOLZINGEB KOŠARKARSKI SEMINAR NA DOBRNI — Zbor sodnikov pri KZ Slovenije je v adbctbo » nedeljo pripravil na Dobmd košarkai"s(ki seminar \-seh sodnikov naše republiike. Na seminairju ep predeloi/ali nova košarkarska pravila. Zelo diobre iieferate so imeli ssvezaii sodnik CampUin, profe- sor Mik Pavlovič ter zfveszna siodnika Budi PIJT iz Žalca in MahoVlič iz 2fe.greba. Vsi udeleženca seminarja so bili s prizadevanji zelo zadovoljni. O. HOLZINGEB LUBEJ-VANOVŠEK SEDMA V KRANJU v Kranju je bilo memorialno tekmovanje 2|a pokojnim telanovalcem Grumottn. Nastopilo je 45 parov iz 35 klubov. Geajana Lubej—Vanovš^ sta bila sedma (1697), Grum—Truglas pa šti- riindvajseta (1624) J. LUBEJ ŠOLSKO PRVENSTVO V ŽALCU Pred dnevii je osnovna šola v Žalcu oargani- zirala šolsko prvenstvo, kjer je nastopilo 56 tek- movalcev. Pri deklicah je 2!ma,gala HlastecovB pred Podržajero, Ferenčakovo, Ponovo, Anidolš- kovo itd., med dečki pa Rehar pred GresmoSm- kom. Kovačem, Rebseljem, Rotamjem, Junakom itd. O. HOLZINGER OBČNI ZBOR ATLETOV V VELENJU v nedeljo je bil v Velenju prvi občni zbor mladega atlatskega kolektiva Velenje. Potem, ko so leta 1953 z udarniškim delom zgradild lep sta- dion, je minilo kar petnajst let, da so ustanovild. tudi atletski klub, ki pa je takoj po iistanovitvi dosegel lepe uspehe. Prizadevnost špontnoh de- lavcev, razumevanje delovnih organi2aoilj in za- nimanje mladine so rodili uspehe. Mladi atleti so tako že takoj v začetku dosegli nekao lepih uvrstitev na republiških in aveznih tekmovanjih ter tako dokazali, da se med njimi skriva per- spektiven rod tekmovalcev. Organizatorji pa sO s svojim delom dokazali, da so zmožni sami organizirati in to uspešno ttidi mednarodna tek- movanja. Stadion je tako postal tisto, čemur je bil namenjen. Na občnem zboru sio pregledali dosedanje delo m sestavili program za prihod- nje obdobje, za katerega so v Velenju prepri- čani, da bo še uspešnejše od prvega. teve DVE ZMAGI ZA IZSELJENCE Ni naključje, če je ni>«.e]ska reprezentanca slovenskih izseljencev v Torontu (Kanada) odi- gra,la v Celju dve tekmi. V tem primeru ni šlo ;a to, da so gostje in rojaki zabeležili v svojo >iianco gostovanja po Jugoslaviji drugo in tret- jo zmago, marveč veliko bolj za tisto prisrčno vzdušje, ki je vladalo vse od prihoda do odho- da ekipe. Že nekaj ur po prihodu je bil izreden spre- jem na sedežu celjske občinske skupščine. Tu sta rojalce in člane hokejskega moštva sloven- skega kluba v Torontu pozdravila podpredsednik občinske skupščine, Jože Marolt in sekretar ob- činske konference Socialistične zveze, Bojan Volk. Svojstven delež k razpoloženju pa je dal tudi komorni moški zbor, ki je zapel nekaj na- rodnih pesmi. In tedaj so se omehčala tudi športna srca in marsikatero oko se je zarosilo ob poslušanju slovenske pesmi, ob spominih na tisto, kar je vezano na domačo grudo. Ekipa slovenskih izseljencev v Kanadi je odi- grala v Celju dve tekmi. Obe je dobila z rezul- tatom 11:0. Gostje so prikazaU lep in hiter i>a hkrati izredno trd hokej. Obe zmagi sta bili več kot zasluženi pa čeprav bi domačini lahko do- segli tudi kakšen časten zadetek. V povratni tek- mi so domačo ekipo izpopolnili nekateri kandi- dati za sestavo mladinske državne reprezentance, ki so v Celju na pripravah za bližnje evropsko prvenstvo. (jostovanje rojakov iz Kanade je lepo uspe- lo Gostitelji so napravili vse, da so se športni- ki iz Kanade počutili kar najbolje. In zato so tudi v torek zjutraj, ko so se poslovili od me- stna, ponovno izrekli lasitava prisnanja in zahva- le na račim organizatorjev — Hokejsko drsal- nega kluba. M. B. 29. december 1969 STRAN 5 REPORTAŽA O REPORTAŽI Urednik mi je v četrtek dopoldne velel: »Rabim re- portažo o graničarjih. Uredi, da ti dovole pisati. Reporta- žo hočem videti na mizi v soboto. Pri tajnici imaš pot- ni nalog. Ne pozabi, da ho- čem reportažo o graničarjih in ne o armadi na splošno.« Bilo je sivo decembrsko dopoldne, ko sem se peljal v Ljubljano po dovoljenje, da lahko pišem o graničar- jih. Oblaki so bili tako nizko, da bi lahko po njih hodil. Pri Trojanah je začelo sne- žiti. Opoldne sem našel ofi- cirja, ki mi je izdal dovolje- nje in dal napotke. Prijazen možakar, še kavo mi je sku- hal in želel srečno pot ter se mi smejoč zagledal v nizke čevlje. Nazaj grede sem v šen- trupertu izstopil iz avtobusa in se skozi metež odpravil proti Hmeljarskemu domu. Hodil sem po cesti računa- joč, da bo prišlo kakšno vo- «lo za mano. Nič. Le sneg "h prvi mrak. Korak za ko- rakom sem čutil, kako se mi 9 čevlje vsipa sneg. Nato me Je začelo zebsti, kmalu več nisem čutil stopal. Avtobus za Logarsko sem zamudil, mi je prijazno povedala nataka- rica. Ko sem že skoraj obu- pal, so vstopili v kožuhe ohomotani možje z obrazi, ki so zaradi ivja izgledali kot novoletne jelke. Ekipa, ki pluži ceste. Niso se me mo- gli otresti. Končno je voznik popustil in mi dovolil, da se lahko peljem z njimi. Pro- stora v kabini traktorja ni bilo, zato sem sedel zadaj na plugu. Nikoli se mi ni zdela Savinjska dolina tako dolga kot takrat. Tu in tam smo obstali, da je voznik na- šel cesto, nato smo se za- gnali naprej. Začel se me je lotevati spanec. Zdelo se mi je, da sem trd kot kocen v snegu. Nato se me je lotil še spanec. Zaspati nisem smel, ker bi omahnil med deski in bi me plug med va- ljanjem zmečkal. Kmalu mi je postalo vseeno. Postalo mi je prijetno, z odprtimi očmi sem spal. K sreči so se usta- vih. V soboto je imel urednik reportažo na mizi. 2e mnogokrat sem sam sebi rekel, da se bom otre- sel poročanja o kriminalu. Katerem koli. In vendar me vsaka vest vznemiri. Napne kot struno. Kriminalistovo delo ni, da bi ugotavljal vse vzroke in pogoje, ki so do- ločeno osebnost izpostavili zločinu. Sodišče ugotavlja krivdo in delež, jaz pa bi rad izvedel vse tiste drobne podrobnosti o storilčevi in žrtvini osebnosti. Zato pogo- sto ostajam še dolgo na te- renu, ko drugi že končajo z delom. Doslej mi ni bilo žal. Pred mano se v takih prime- rih razgrinja življenje, ro- man. Zločince bolj boli obsodba okolja, kot sodba sodobnega senata. Zato v njih še dolgo ostaja želja po maščevanju do tistih, ki so zadevo obelo- danili. Iz leta v leto preje- mam anonimne grožnje. Pi- sma s sramotno vsebino. Gro- žnje prek raznih znancev. Doslej nisem kolebal. Nekaj- krat so nekateri grožnje po- skušali uresničiti. So jih ure- sničili. Nekaj dni so me bo- lele vse kosti." če sva bila sama je bil izid pošten, če sem bil sam, sem ostal jaz dolžnik. Najpogosteje smo se pobo- tali, izpili kozarec dva, in da- nes ko se srečamo se jim upam tudi s hrbtom k njim. V ostalem pa praviloma že nekaj let sedem za mizo na sedež, ki je ob steni. Podza- vestno. Ahjgajif. ČLOVEK S PRESTRELJENO DUŠO »ZARADI TISTIH ŠTIRIH STRELOV V GLAVO IN ON GA V TREBUH SEM POSTAL INVALID, TODA BOLI ME, DA DANES NEKATERI, CELO MLADI PLJUJEJO NAME,« PRAVI JULIJ REPŠE, NEKDANJI BOLNIČAR KOZJANSKEGA QDB£DA.________________________ _______ 9 To je zgodba človeka, ki Je bil rojen, da bi živel, ustvarjal, si življenje po svoje krojil in ga užil. % To Je slika žalostnega dejstva, da človek, ta najpa- metnejša živaJ, nosi v sebi žival, ki se v danem trenutku prebudi. % To je samo ena izmed tragedij, ki laliko doletijo kogarkoli izmed nas, če človek pozabi, da je samo človek iii se preda ide.ji o večvrednosti. »Ne vem, koliko časa sem tako ril, da bi prišel na vrt, kjer je bila pot- Za pot sem vedel. Vse moje življenje je bilo odvisno le od te poti- Ko sem končno priril na pot sem zaradi izgubljene krvi in mraza tako slab, da se nisem več mogel vleči po ga- zi. Obležal sem tam, na do- segu rešitve. Razumeta? Ko sem bil že skoraj rešen, več nisem imel moči, da bi se odvlekel naprej . . .« Zakaj ta človek, JULIJ REPŠE, danes petdesetletni oče dveh hčera, rojen in ži- več v Jagnjenici to počenja? Da bi si še enkrat odprl ko- maj začel j ene rane? Da bi še enkrat doživel vso tragedi- jo nekega časa? On to ne po- trebuje saj več kot je pre- trpel in doživel to ne more »Bilo je 18. januarja 194,5. leta, ko smo šli malo pred poldnevom z Voluše iz bol- nišnice R 9 v bolnišnico R 7 v jurkloštrski hosti. Mimo- grede bi morali pogledati še v bunker pri Solkanu- S SI- TARJEM sva hodila spredaj, za nama pa FELIKS PRE- SKAR in KAREL KONEC. Snega je bilo toliko, kot zdaj Gazili smo do pasu. Ko smo prišli po poti do tu, skoči nenadoma iz snega Nemec, Bil je v beli pelerini. Za njim drugi. Prvi je takoj vžgal po Sitarju Sitar se je kar se- sedel v sneg. Drugi je sko- čil na mene Sam ne vem, kako mi je uspelo, da sem ga tresnil po buči, ga porinil v sneg in skočil proti poto- ku. Ko sem bil že pri po- toku, me je nekaj sunilo v bok, da sem se sesedel. Kro- gla me je zadela v bok in mi pod popkom izstopila. Toplo mi je postalo. Svabi so pri- tekli do mene- Nato je prite- kel še mlad SS-,ovec. Z njim je bil žmavc Tri.sto bogov, isti žmavc, naš žmavc, in- tendant. Partizan. Doma je bil nekje iz okolice Brežic, kjer je bil trgovski pomoč- nik. Ta je uprl prst v mene in dejal esesovcu: »Ne ubij ga takoj, to je glavni bolničar odreda- On točno ve za vse partizanske bolnišnice.« Švaba se je razkoračil pred- mano: »Če takoj ne poveš, kje so bolnišnice z ranjenci, ti ta- koj pošljem kroglo v glavo!« Nekako mi je uspelo, da sem vstal- švaba je odlomil gabrovo vejo in me začel mla- titi z njo po obraau. Nastavil sem dlani, da bi se obvaro- val. Govoril nisem nič. Nena- doma sem med prsti na obra- zu začutil hlad železa- Stre- sel sem se ob spoznanju, kaj je to. Bila je cev pištole. Poka nisem slišal, le glavo mi je odbilo, da bi mi jo skoraj odtrgalo. Na glavo sem se zvrnil v sneg in se umi- ril, čutil sem, kako mi je krogla ostala nekje v rame- nu. Naredil sem se, kot bi bil mrtev. Mogoče pa me bo ta prekleta žival zdaj pusti- la- Kri mi je silila v usta in sapnik. Moral sem zakaš- Ijati. švaba me je brcnil s škornjem v tilnik- Ko bi vsaj izgTjbil zavest, mi je šinilo v glavo. Da ne bi več trpel, čutil sem, kako me je zgra- bil za ramena. Gledal sem ga- Mogoče pa me bodo pustili?! Nato sem gledal v roko s pištolo. Ta se je dvigala pro- ti moji glavi. Nato mi je zo- pet skoraj odtrgalo glavo- Zdaj je ustrelil v drugo lice. še vedno nisem izgubil zave- sti. Ust več čutil nisem, tu- di glave ne, v možganih pa mi je rojilo tisoč misli- Da- bi me ie pustil, še vedno ni- sem mrtev. Nato sem še en- krat zagledal plam.en in isto- časno čutil udarec v glavo. Še en strel mi je poslal- Še vedno nisem mrtev. Moj bog, še vedno nisem mrtev . ■ .« Švaba ga je spustil nazaj v sneg. Z nogo ga je sunil, da se je zvalil na trebuh. Na- to je še enkrat ustrelil- To- krat v tilnik- Krogla mu je zletela skozi usta v sneg, z njo pa vsi prednji zobje Kri je kar bruhnila v sneg. To- krat mu več ni bilo treba hliniti mir, kajti glava je omahnila na ramena, telo se je umirilo, le misli so mu rojile v možganih. Čutil je, kako je nenado- ma postalo ves tiho okoli njega. Nato je videl, oči so mu ostale odprte, toda pre- makniti jih ni mogel, kako se švaba sklanja k njemu- Zgrabil ga je za roko. Mislil je, da mu preverja bit žile- Ne, le uro mu je snel z roke. Nato pa mu je uro porinil pod suknjič. Vzel je denar- nico. SS-ovec ga je prepustil ostalim- Dva sta ga posku- šala sezuti. Na nogah je imel dobre planinske čevlje- Nato je nekdo zavpil, češ naj pu- ste, da mu jih bodo sneli, ko se bodo vračali . . . Peljali smo se v Jangnjeni- co, kjer živi. Z ženo Tončko in dvema hčerkama. Ena je stara 16, druga štirinajst let. Mlajša hodi še v šolo. Ko smo v Jagnjenici zavili z asfalta, ki ga je bilo slutiti v snegu v levo, smo komaj pririnili naprej na kolovoz- Nekaj deset metrov naprej na desni strani stoji njegova hiška in poleg nedograjena hiša. To je njegova hiša Gradi jo že nekaj let. Od zveze bor- cev je dobil kredit. Zidovje stoji, za ostalo mu še manj- ka. Zdaj je v pokoju, po- kojnina majhna, od nje pa mora živeti štiričlanska dru- žina- Julij Repše je bil ro- jen v Jagnjenici, v družini šestih otrok. Za lačna usta ni bilo dovolj kruha, zato se je v mladosti preživljal z dni- no, z nabiranjem in prodaja- njem gob, s priložnostnim de- lom- 1940 so ga poklicali k vojakom V Beograd. Postal je vojaški bolničar v bolnišr niči- Kmalu po prihodu v voj- sko, je prišla vojna napoved in bombardiranje Beograda. Ena od bomb je treščila v ti- sti oddelek bolnišnice, kjer je bil on Eksplozija ga je vrgla deset metrov daleč, ven- dar je ostal cel, nepoškodo- van. Po razsulu vojske je po- časi napredoval proti domu. Po prihodu domov je dobil delo v radeški papirnici. 1943. leta, ko se je koanaj zaposlil je dobil zopet poziv v vojsko. Tokrat v nemško- Zopet je postal bolničar. Na češkem, v nemški vojaški bolni.šnici. Aprila 1944 leta je bil v Bra tislavi, nato junija dobil prvi dopust. Ko je prišel domov, je odrinil v partizane. V Ko- zjanski odred- Bil je tretji sin, ki je odrinil v partiza- ne. Eden se je vrnil, ta je bil v partizanih od začetka, eden je padel, on pa se je vrnil prerešetan. Toda vrnil Doktor Drolc ga je sprejel, kot bolničarja v partizane. Kmalu je postal glavni bolni- čar kozjanskega odreda. Tako je padel tudi v nemško zase- do- V zasedo smrti- »Poslušajte Julij. Po med- narodni konvenciji so bili bol- ničarji zaščiteni...« »Dajte no mir. Pustite vi ti- ste dogovore za toplo mizo- Meni ni treba pripovedovati, kaj se danes dogaja v Vietna- mu- Jaz sem Vietnam doži- vel. Nemci se v svoji nemo- či niso ozirali na načela hu- manosti. Proklete barabe, ker so se bali srečati z našimi e- notami, so se spravili na ra- njence. Tista patrola ni iska- la bojev s partizani, tem- več partizanske bolnišnice- žmavc, ta svinja jih je vodil I>o Kozjanski, ker je vedel, da so ta.m posejane naše bol- nišnice, toda za točno lokaci- jo ni vedel- Za bolnišnice nas je vedelo zelo malo. Zdravni- ki in redki bolničarji. Zato so se tudi razveselili nas, ko so nas dobili. Sitar je bil ta- koj mrtev, tudi Konec je F>a- del, za mene so mislili, da sem mrtev, Preskar je ostal, žmavc je mislil, da bo bol- nišnice našel, poleg tega pa je izdal tudi kmete, ki so da- jali hrano in zatočišče par- tizanom. Tistega dne so isti švabi požgali nekaj hiš in ne- kaj ljudi odpeljali- Zato se jim je tako mudilo naprej in so mene pustili, ker so misli- li, da sem mrtev« Kljub temu, da je bil Julij cel prerešetan, da mu je gla- va nemočno bingljala, je po potoku priril nekaj deset me- trov navzdol. Do mesta, kjer so iimeli skrit bunker. Zanj je vedel. Prepričan je bil, da je bunker njegova rešitev. Za sabo je vlekel vejo in z njo pometal gaz. Ko je prilezel do bunkerja, je .sneg nakopal na gaz in ,se zavlekel v votli- no- Popoldne so se Nemci vr- nili- Začudeni so ugotovili, da njega ni nikjer. Nekaj ča- sa so ga iskali, nato so se ob mraku spustili v dolino. Po- zneje je izvedel, da so pri ne- kem kmetu spraševali in se čudili, češ, mrt.vec je izginil. On je pririnil nato na stezo, kjer je obležal. Po poti sta slučajno prišli dekleti, Rov- tarjeva Milica in še neko de- kle, ki je bilo pri Rovtarju za rejenko. Odvlekli sta ga do hiše- Slokan ga je štupo- ramo nesel na Presiko do go- zdarske koče, kjer je bila par- tizanska patrola. Ti .so ga od- nesli v taborišče in nato v bolnišnico. Ker so se bali, da so Nemci le odkrili bolnišni- ce, so s hitrim manevrom ra- njence premestili. Za njega ni bilo rešitve. Kajti človek, ki je dobil strel v trebuh in štiri v glavo, tudi v partiza- nih ni mogel pričakovati re- šitve, saj ni bilo operacijskih pripomočkov- Toda njegova trdna volja in telo, sta klju- bovala. Tovariši so ga prene- sli v bolnišnico, kjer je po- časi prihajal k moči. Malo pred koncem vojne mu je ko- lega bolničar iz obeh ramen izrezal dvoje krogel. Vrsto let po vojni ni čutil pt>sledic. Nato pa so se za- čele ponavljati. Nenadoma je i2^bil za hip zavest Najprej je bil začuden, kako to, da je na tleh, ko je vendar ma- lo prej stal- Potem se je ove- del, kaj je to. Invalidsko so ga upokojili. Zdaj doma po- časi dela na novi hiši. Rad bi jo toliko dogradil, da bi se družina preselila v njo. »Dobil sem kredit, zdaj mi nekaj še manjka, da bi se lahko preselili.« »In če bi se še kdaj zgodi- lo, da bi bilo treba prijeti za puško. Julij, kaj bi nare- dili?« V hipu sem se zave- del, kako neumestno je bilo v tem trenutku to vprašanje. Zazrl se je čez mizo vame- Dolgo je gledal, nato se je zazrl v Jureta. »Obesim se na prvo .drevo!« »Kako?« »Ne morem se več boriti. Takrat sem se lahko. Zdaj ne več. Takrat nisem mrzil, zdaj mrzim.« Poskušal sem speljati pogo- vor drugam- Pa sem zopet u- strelil koala, ker sem med drugim vprašal tAidi t-o, kaj ima od borbe Zdaj se je vznemiril. CX;it- no je bilo, da sem ga priza- del. Poskušal sem govoriti o drugih stvareh, vendar je Ju- lij ostal tih in nem. Le gle- dal je predse. Nato je rekel; »Kaj imam od borbe. To, da mi je hčerka brezposelna. Da ne dobi nikjer službe Da de- la pri privatniku takrat, ko ima ta delo. Nikjer jo ne mo- rem zaposliti. Od borbe imam tudi to, da mi tu nekateri na glas govore, da sem »J-^^-G- NJENIŠKI MRČES«, ker so tudi zaradi mene tu švabi iz- vajali represalije. Imam tudi to, da me lahko nekdanji nemški vojak, ki je morda na ruski fronti na bajonet nabi- jal otroke, danes pretepe. Družba prizna moj delež Do tu je vse v redu- Toda oko- lje? Za koga sem se tepel? Dolgo sem živel v siromaštvu, še danes sem siromak, toda krulia ne stradam. Boli pa me tudi to, da si danes upa neki mladenič, ki je baje ce- lo partijec, name vpiti s ce- ste, da sem mrčes . . « ........ JANEZ SEVER. DRUŽINA S TRIDESETIMI PAPIGAMI Konjički so najrazličnejši. Zbiranje pa- pig je zelo redek, vendar čudovit hoby Imate doma psa ali mač- ko? če živite v mestu in ima- te oba, je že to veliko. Nam- reč, vse manj je v naših sta- novanjih živali. Verjetno za- to, ker naša stanovanja po- stajajo vedno lepša, gospodi- nje pa se bojijo vsega, kar bi ponečedilo njihov parket. Zato je veliko bolj čudno, da ima nekdo v svojem stano- vanju kar 30 papig. In to ne zato, da bi jih prodajal, tem- več iz ljubezni do teh zanimi- vih, živobarvnih ptičev. Ko sem v ulici Ivanke Ura- njekove 3 v Celju potrkal pri OLGI DOLENEC me je bilo nekoliko strah. Strah zaradi celjskih golobov, ki t.i mimo- grede s kakšne strehe spusti- jo .še rahlo topel spominček; imam rahel odpor proti pti- čem. Pred vrati sem prisluhnil. Vse je bilo tiho in mimo. Ko so se odprla sem pričako- val frfotanje kril, ptičje gla- sove in ne nazadnje tudi to, da se bo jata papig spustila nadme. Toda nič tak.šnega se ni zgodilo. »Ja, ja, prav ste prišli,« me je prisrčno pozdravila Olga Dolenec. »Kje so i>a papige?« sem naivno vprašal. »O, imamo zanje poseben prostor.« In res v majhni sobici je bilo večje število kletk. V njih pa bogastvo barv. »Džoni, zažvižgaj!« In Džoni je zažvižgal. »Največ jih imamo po tri- deset. Mož jih kupuje v Nem- čiji in jih prinaša. Izredno rad jih ima. Veste, najprej smo imeli enega papagaja. Postal nam je tako domač in priljubljen, da smo mu ho- teli kupiti še ženkico. Nato Pa .se je začelo. Papiga za pa- pigo. Sedaj je tako živo v sta- novanju, da mi ni nikdar dolgčas. Ne bi hotela ostati bree teh ljubkih ptičev.« Tako imajo pri Dolenčevih čudovit parček iz Avstralije, kot jih ni baje v vsej Ju- goslaviji. Zanju se je zanimal že živalski vrt Zagreb. 1 »Ne morem pa pozabiti na- šega najljubšega papagaja. Se- dal mi je na ramo in jedel iz ust. Poznali so ga tudi mnogi Celjani, saj je dvakrat ušel tn smo ga vsi iskali, žal pa je preveč ljubil og- ledalo. Stalno ga je kljuval in verjetno zaradi drobca stek- la poginil.« Parček iz Avstralije je iz kletke prišel v kuhinjo. Sede- la sta na polici visoko nad nami tn nežno drgnila glavo ob glavo. »Vi ne vaste, kako znajo dvoriti. Samec dvigne perut- ničko in jo pra.ska. Miki jeva samička pa je takšna, da bi takoj napadla vsako drugo papigo, ki bi se skušala pri- bližati njenemu izvoljencu. Zato jih izmenoma izpušča- mo iz kletk.« »Je z njimi veliko dela?« radovedno vprašam. »Ko pridem iz službe so najprej na vrsti ptiči. Redno dobijo proso in seme sonč- nice, nato pa se jedilnik stal- no menja. Laneno seme, nare- zan korenček, zelena .solata in pesek. Tudi kruh namočen v vodo imajo radi. Poleg tega Pa mož stalno pošilja vit.ami- ne. Prav zaradi njih ohranja- jo tako lepo barvno. Poleti se sami kopajo, sedaj pozimi pa jim tega ne dovolimo.« Prav težko se je nagledati, kako Prijazna Olga Dolenec pripoveduje o svojih papigah. Sicer pa v družini že od nek- daj ljubijo živali. Imeli so že opico, ki ni bila večja kot mačka. »Pa je morala iz hiše. Ne- kateri gostje niso hoteli več k nam in kadar sem jo pelja- la na sprehod, se je takoj zbrala za mano skupina ot- rok.« Tako živi velika družina v Celju. Mož, ki kupuje lepe ptiče, žena, ki jih oskrbuje, sin, ki jih uči žvižgati in mno- gi pagaji ter »mamagaji«. MILAN SENIČ.\R 1.1 29. december 1969 STRAN # ČESA VSE VLJUDNOST NI ZMOŽNA PREBRODITI • NE BARANTAJ ZA MEDVEDOVO KOŽO, ČE JE MRCINA ŠE V BRLOGU • LASTNA VOLJA JE NAJBOLJŠA • PAMETNA BITJA SE V HUDI URI DRŽIJO ZAVETJA • DIPLOMACIJA NAJBRŽ POMENI NEUSPEH • LOVCI RADI STRELJAJO - MAGARI KLOBUKE Lovska družina v Laškem vsako leto prireja lov Za goste. Ker ima pravico vabljenja na ta pohod predsednik občine in ker so vedno vablieni pred- vsem vplivni in zaslužni možje, se je lom prijel epiteton: diplomatski lov. Tudi letos je bil: Na predzadnjo soboto v starem letu. Navzoči: lovci in gostje ter inoja malenkost kot vrinjenec. Kraj dogajanja: črna hosta med Stop- co in Vrhom nad Laškim. V vsej lahomski dolini ni gostilne Včasih sta biU dve, ena pri Lešniku. V tej hiši smo se zbrali v kuhinji ia veži in pošteno oškodovali Toneta, ki bi, če bi bil oštir kot oče, iztržil lepo ceho- Ta- ko pa nas je gostil za »bog- lonaj«. Snega je bilo že čez koleno, nebeške »mojškre« pa so še kar naprej cefrale oblake. Kot da se je zarekel zoper nas. je naletaval hladen kri- stalnobel puh. Kdo ve koliko jih je doma pri odhodu reklo, da bodo kmalu spet na toplem, kei tako in tako nikogar ne bo in da pač gredo na dogovor- jen kraj, če bi kdo nečesa ne rekel.. In tako so prišli malone vsi lovci in vsi gostje. Lov- ci zaradi gostov, gostje za- radi lovcev Prvo spoznanje: CESA VLJUDNOST NI ZMOŽNA PREBRODITI? Dokler smo na cesti pot navkreber še gre, čeravno stopinje zaradi ledu pod mla- dim pršičem niso varne. Zdr- kuje. Vodja lova Franci Hor- jak skoči s ceste v celo. Po- grezne se do tja, kjer hrbet zgublja oblast. Zadnje svarilo morebitnim cagovcem- Pa nič. Nihče se ni obrnil in v za- igrani zadregi pojasnjeval, da je čisto pozabil, da se je na obisk prijavila preljuba taš- ča . . Nad Stopco se četica zvrsti in zravna v pozor. Predsednik lovske družine uradno po- zdravi navzoče in vljudno opozori na poglavitna lovska pravila. Kdo ve, če je pro- fesor RAFKO CAJHEN v Lju- bljani na elektrotehniški fa kulteti tudi tako obziren, kot je tu pred lovskimi »bruci«? Zgodilo se mi je nekaj hu- dega. Vodja lova mi iCTOči puško. Povod za to prisilno mobilizacijo je, da bi se ne norčeval iz tistih, ki bodo zgrešili.. Tak namen sem tu- di imel. Drugo spoznanje: NE BA- RANTAJ ZA MEDVEDOVO KOŽO, CE JE MRCINA SE V BRLOGU. Brakada, nekaj lovcev s psi, nekaj izkušenih strelcev in »Jajših gostov, dobi smer gJbanja. Junaško zaplavajo po celem snegu čez sadovnjak in utonejo v gozdu. Ostali nadaljujemo pot na- vkreber, toda vsak streljaj nas je manj. Franci nas rass- poreja po stojiščih- Vsej vlju- dnosti in obzirnosti navkljub nobenega ne odkiiže v kakšni topli kmečki kuhinji. Tik pod vrhom je vrsta na meni- Pogreznem se v sneg skoraj do pasu. Zdrknem po bregu k hosti. Za hrbtom ču- jem še-.Francijev »dober po- gled« in že se mi pogled ome- ji do konice lastnega nosu in me v hipu spremeni v snežjaka. Naslednjo uro porabim za ureditev svojega »operativne ga« področja, naredim si sto metrov gazi, nekaj stojišč, če bi me kdo k temu prisilil po službeni dolžnosti, bi gotovo 3 tem sprožil čudovit delovni spor. Tretje spoznanje: LASTNA VOLJA JE NAJBOLJA! Sam v zasneženi gozdni ka- tedrali. Vitki stebri drevesnih debel se pnejo pod obok. Upognjene mladike so kot krhki mostovži. Na debeli preprogi skoraj ni sledov. Zi- ma ima v rokah oblast. Lahkokrili drobceni kra- Ijiček oživi mlado bukev za mano Skoče z vejice na ve- jico, jih stresa in žgoli. Se raduje bližine še enega ži- vega bitja? Je gozdni oglednik in opozarja name? Od daleč se vedno bliže po- mikajo brakaderji. Nobenega strela, še psi ne lajajo. Le klici m zamolklo udarjanje palic po deblih Mojemu kraljičku se zdi družba že preštevilna. Sfrli v goščavo in nepovrat. Glasovi: Tu je sled smjadi. Tamle sled ktme. Pod tistim podrtim drevesom mora biti zajec! Zaskrbi me, kako bom kos, če navali na moj polo- žaj cel zoološki vrt? Pa ni bilo treba- Četrto spoznanje: PAMET- NA BITJA SE OB HUDI URI DRŽIJO ZAVETJA Nekje spodaj v grapi brun- da Miha v svojem basu, da na tak dan zbesaš zajca z ležišča le, če stopiš nanj. Dolgoušci se pustijo zamesti v sneg, kjer počakajo na toplem tako dolgo, da jih spravi na noge lakota. Toda kje so fazani, kje jazbeci in lisice? Lovcem od pet do glave, kakršni so Miha, Jože, Silvo, Adam, Franci in drugi, vsaj ni bilo treba krotiti živcev ob pogledu na bežečo divjad ob častnih salvah gostujo- čih »jagrov«. Na začetku lo- va je predsednik namreč pro- sil svoje člane, naj strele prepustijo gostom. Baje sem stal na stojišču, okoli katerega vedno teče kri. Hvala za sodelovanje, dolgo- ušci. Prihranili ste mi bla- mažo, resničnim lovcem pa skomine. Hm, morda pa tudi ne, kajti če .. . Peto spoznanje: čE ČISTO ZARES ŠE NIKOLI NI UJEL ZAJCA Nič. Le besede se lovijo po lesu in ljudske stopinje osta- jajo v snegu. Lovske vrste se redčijo. Pred mano po orani cesti sto- pata direktor rudnika in upo- kojeni rudar. Ulovila ju je skupna rana: Spomin na mlajša leta, ko Hudi jami še niso potrkavali zvonovi slovesa... Predsednil^ občine Miha PROSEN se pripravlja na strel. Ker ni bilo lovine, je dokazal na klobuku, da je kot levičar dober stre- lec — Misliš si, kako prismo- jen sem. Adam, prvi človek sem, pa še kar rinem po ho- stah, mi pravi nekdanji »knap«. Vsak, ki pride pogleda v sneg pred Rikotovo gostilno. Nič kosmatega ne leži v beli odeji. Nihče ni nič oplenil. Torej danes ne bo zadnjega pozdrava plenu. Edinokrat to leto ni bilo plena in še tokrat na »diplo- matskem lovu«. Šeststo spoznanje^ DIPLO- MACIJA POMENI ZANES- LJIV NEUSPEH. Pariški raz- govori o miru v Vietnamu in lov v črni hosti sta dober do- kaz. Na mizo so prirajžale Ri- kotove domače kure in svinj- sko meso iz »domačih logov«. Teknilo je. Poleg mene je Francija HORJAKA ves čas črvičilo. Pa ne od kosila in vina: — Pa ko bi padel vsaj eden, vsaj eden samcat mrša- vi zajec! —- Kar se tiče, se mi je zdelo Stavim, da sia, se direktor rudnika tovariš ing. Pel- ko in upokojeni rudar Adam na lovu menija o kna- povskih zadevah. Če je sploh kak zajec zbežal s svo- jega ležišča, je lahko neopazno prišel samo na nju- nem stojišču skozi »diplomatsko fronto«. prav. Lep dan je vseeno bil, čeprav nd tekla kri. Sicer pa lovci niso klavci, vsaj naši ne, če so Italijani, ki v laški družini rušo zaželeni. Lani so v visokem snegu podirali drevje z bršljem, da se je lama divjad napasla. Toda brez streljanja le ni šlo. Nekdo se je spomnil, da je klobuk odlična tarča. Pa so frčali v zrak zajčjeki, pi- kadiliji in klafete neugotov- Ijene starosti in znamke. Omembe je vreden županov strel. Od leve devičnik je) je razčesnil klafeto v neupo- rabno reč. V zraku seveda, da bo jasno. Sedma ugotovitev: LOVCI RADI STRELJAJO — MAGA- RI KLOBUKE! V PRIHODNJEM LETU ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE 55 ODSTOTKOV KOLIKO STANE ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE? 10 NOVIH DINARJEV ZA OBISK ZDRAV- NIKA NA BOLNIKOVEM DOMU, 4 NOVE DINARJE ZA ZDRAVILA Po krajši toda dokaj živah- ni razpravi v sindikalnih or- ganizacijah je slmpščina ko- munalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev sprejela nove instrumente financiranja zdravstvenega zavarovanja v prihodnjem letu. Odločili so se za 5,5-odstotno stopnjo osnovnega prispevka, za di- ferencirano stopnjo dodritne- ga prispevka ter za občutno povečano udeležbo zavaro- vancev pri neposrednem krit- ju stroškov nekaterih zdrav- stvenih storitev. Pri odločitvi o povišanju osnovne stopnje za zdravstve- no zavarovanje je skupščina komunalne skupnosti upošte- vala predlog sindikatov, da planira svoje dohodke na 13 odstotnem povišanju osebnih dohodkov, medtem ko je nji- hov predlog o predvidevanjih naraščanja zaposlenostc na- pol zavrnila. Namesto 2 od- stotkov računa skupnost namreč samo na U-odstotno zvišanje. Kljub občutno zvi- šani participaciji — nekatere postavke so avišane kar za 100 odstotkov — pa bi sklad v prihodnjem letu ob nespre- menjeni stopnji spet zašel v primanjkljaj. Odločitev o povišani stopnji bo, razum- ljivo, precejšnja obremenitev za gospodarstvo, ki bo mor- da prisilila občinske skupšči- ne, da bodo morda razmisli- le o ustrezni spremembi v odnosu občinski proračun — gospodarstvo. še bolj boleče pa so spre- membe, ki bodo zadele za- varovančev žep. čeprav je skupščina prvotni predlog novih participacij precej spremenila, pa so nekater§_ postavke precej višje kot do- slej. Za obisk zdravnika na bolnikovem domu bo poslej treba odšteti 10 ND, za pre- voz z reševalnim avtomobi- lom 20 ND, za pregled pri zdraraiku specialistu 10 ND, za pregled pri splošnem zdravniku pa 3 ND. Vse te obremenitve so v izjemnih okoliščinah — kot so pri prevozu z reševalnim avto- mobilom težje nesreče, pri zdravniku-specialistu za pre- glede pri rakastih obolenjih, sladkorni bolezni itd. — oproščene. Po novem pa bo- mo zavarovanci plačevali tu- di 4 ND za zdravila, 30 od- stotkov cene za nekatere zo- bozdravstvene storitve ii>d. Novo je tudi doplačilo 10 ND za kontracepcijska sredstva. Na zasedanju sikupščine, ki je sprejela vse te instru- mente, so razpravljali tudi o poslovanju sklada v letoš- njem letu in zahtevah nekate- rih zdravstvenih zavodov po dodatnih sredsta^ih. Ker gre za prekoračitev programa, je skupščina povišanje odobri- la, vendar ne v celoti. Celj- ska bolnišnica bo dobila do- datnih milijon 500 tisoč ND, bolnišnica Brežice 105 tisoč, železniški zdravstveni dom Maribor-enota Celje 8 tisoč, savinj siko-šaleški zidravstveni dom 100 tisoč in zdravstveni dom Celje .500 tisoč ND. Za vse te zneske se bo povečal primanjkljaj v letošnjem letu na približno 5 milijonov 700 tisoč ND. Upoštevaje obvez- no vezer.-f) pa bo ob koncu leta ostalo nepokritih približ- no ;5 milijone 9:^0 tisoč ND. I.B. REPORTAŽA O REPORTAŽI v glavi .so mi še rojile mi- sli o beguncih, ki so pobeg- nili iz zapora, ko sem že z avtomobilom divjal za dru- gim delom. Ob cesti se je ustavil možakar in me z roko ustavljal. Rad pomagam, če bi ga popeljal do tja in tja. Bom, zakaj pa ne. Ko se je možakar poslovil, sem pohitel dalje. Po nekaj minutah se mi je začel v gla- vi odvijati film; vse podrob- nosti begunčevih opisov. Pod- zavestno sem obrnil avtomo- bil, kajti vozil sem begun- ca ... « že štirinajst dni me prega-., nja slučajno dobljena vest o tihotapcih zlata. Dva dni sem vozil za avtomobili krimina- listov, da bi se prvi dokopal do materiala. Uslužbenci ce- ljske UJV so simpatični ded- ci, vendar zaradi svoje mol- čečnosti neprebavljivi. Zato sem najpogosteje odvisen od sebe samega. Včasih, kot sle- pa kura — tudi jaz kaj izbe- zam in takrat so v moje veliko veselje — presenečeni oni. Tako tudi o tem kanalu »švercerjev« zlata. En sam človek pri takem delu ne po- meni nič, njih pa je v pri- merjavi z mano mnogo. Zato sem dva dni vozil za njiho- vimi avtomobili. Ko sem neke nedelje v veliko veselje mo- je družine odstopil od ne- vzdržnega zasledovanja in se odpravil na majhno zabavo v Pako, sem na zadevo za hip pozabil. Včasih se mi zdi, da sem se spremenil v lov- skega psa. Tako tudi tokrat v baru. Ob vsej zabavi se mi je nenadoma posvetilo v glavi, da je v baru tokrat iz- jemoma nekam veliko število raznih prekupčevalcev in lju- di, ki lepo žive pa zatrdno vem, da malo delajo. V ponedeljek, ko sem zdra- vil mačka sem v avli UJV srečal možakarja, ki je bil v baru Pake. Od začudenja sem pozabil zapreti usta, ker je izstopil iz avtomobila, ki sem ga jaz 14 dni iskal! Točno, pred Pako smo parkirali za njim! V hipu me je maček zapustil. V ustih pa mi je kljub vsemu ostal nekoUko grenak okus. * žal se mi vse bolj vsiljuje mnenje, da si z resnico na- bereš več zamere, kot z laž- jo. Ogromno znancev in pri- jateljev me je pozabilo zara- di resnice. Zaradi nje sem si nakopal na vrat jezo mno- gih pomembnih ljudi (ah vsaj oni so prepričani v svo- jo pomembnost). Prizadene pa me, ko se ti občani v svojem prepričanju o velikosti tako razbohotijo, da ti poskušajo javno trditi, da je belo črno in obratno. Pa najsi bo to, ko gre za obubožani Smohor, velike Golte, mahinacije pri pla- čilu sodnih stroškov in od- škodnine pri zadevi Stano- vanjskega podjetja v Šmarju ali za afero in podtikanjih drobnih, smešnih in nepo- membnih nakupih bivšega župana, medtem, ko o tistih pomembnejših na glas ni nih- če spregovoril. Zgodilo se mi je, da mi j« kdo ponudil v tistem trenut- ku razpoložljivo vsoto, če se ne bi mešal v NJEGOVE ZA- DEVE. Nisem farizej, vendar me vsaj doslej take ponudbe navdajajo z gnusom. Poznam ljudi, ki so upoštevani občani in vendar je večji del nji- hove opreme in lepe hiše pri- dobljen na ta način. Naj, pra- vim. Enkrat bodo naredili napako in se bo ves blišč sesul v prah. Sam sem plačan od svoje- ga dela. Ne gre zato, kako kdo vrednoti to delo, jaz sem družbi za ceno svojega dela hvaležen. Pa čeprav sem šele letos dobil stanovanje! ROMARJI SMO Romarji smo, s culo neštetih tegob. Na poti lovimo pisane metulje sreče. Utrujen se tu in tam kdo spotakne ob grob, ostala kolona brezbrižno dalje se vleče. Romarji smo. Nekam brez cilja hitimo. Vsi v eno smer, z vsemi letnimi časi v očeh. Vsi si nazaj na začetek poti želimo, ko da izgubili smo nekaj na naših poteh. g9. december 1069 STRAN □ Nadaljevanje s ^. strani nam zmešajo vse štrene in dvignejo ti cene. Je sploh izhod iz labirinta tega? Da večja je zadrega, narava se maščuje — obilen rod na zemljo nam usuje, da kmet, kmetijstvo v njem se zaduši, potrošnik pa plodov ceneje ne dobi. In kakor grom z nebes udari nas potres, če ne potres, poplava, elektro ponagaja, mu zmanjka energije — po volji spet nebes, nebeške anarhije... vse zakonito se menjava, tak je pač naš progres. Slovenci kremeniti in čudežno razviti smo se borili za hitro cesto, da vsej državi mesto turistično bi priborili, pa lekcijo smo le dobili. Tako, tovariši, ne gre.' ' bi hitro se le vi vozili? Očitno manjka vam zavesti, da tudi drugi bi kaj dobili! Naj vsak ima vsaj kratek hiter pas in naj spozna, kako se da pritiskati na gas. Pa brez pritiska, nedemokratičnih metod! Za hitro pot potrebno je, a to se ve, tudi idejnega prebliska. So ohromile igralske razprtije ljubljansko Dramo, pod streho domačije pa novega upravnika imamo. Ko Slavko tih od SLG se loči, na mesto prazno Stih doskoči. Goltem še dosti manjka, da bi shodile, problem so organizacijske sile, ne žica in nihajka, ampak točaj, točajka in kader tak, ki se mu reče strokovnjak. Na smarskem so dognali, da nerazviti so in da so zaostali za petnajst, dvajset let; ko človek na izlet na goli Mesečev planet se je podal, bi na Kozjanskem svet prav tak lahko spoznal. SZDL mrtvilo šumenje je gozdov zbudilo, nekdo ga spari, ko nam po večnosti pove, kako naj se z gozdovi gospodari. Konjiški je župan šel s položaja, izvedel je občan, da zdravje mu nagaja, v resnici ... (ostane naj med strici). V Mozirju so izdali nekakošnje Novice, ki v njih cvetice, uradniške resnice bodo sejali in dinarje morda proč pometali. Pod Humom Laško, pravijo, da drema in le Savinja med bregoma obema ruši pokoj ... Na žalskem, joj, kako iz šol bi terezijanski duh pregnali, občinski žep je suh, občani bodo dali. če se v Šentjurju kdaj turist ustavi, za zalogaj gostinec kruh mu le pripravi, s pijačo ga odpravi. Gorenje je postalo Velenja garancija, še čisto malo pa za predmestje Celje bo naredilo. V zdravstvu in sociali je stopnja šla spet gor (in deficiti tudi), občan postaja nor, ker venomer se trudi, a nič mu ne pomaga; in se pod rušo zgrudi. In vse tako naprej. Naj konec leta pač vsak po svoje prežene kakor ve in zna, naj si obeta, če ^am bo ali v dvoje, kar mu le pamet da; naj občan bo pijan, kolikor želi, ruLj na Novega se leta dan trezen spet zbudi! Srečno 1970 Novi tednik DIHUR Vidim, popoldne se nagiba v zaton. Čutim vaš nemir. Že vse dni. Od srede meseca sem. Tu in tam sem ujela vaše pogo- vore. Kam bi šli za Silvestro- vo? Da, kam bi šli? Jaz, Silvestra, brezimna SILVESTRA, ker je enakih starih nešteto na Kozjan- skem, v Šmarju, Radečah, Šentjurju, Velenju, Vran- skem, v Celju, na Dobrov- Ijah, ostajam taka, enako za- puščena, kot danes nešteto mlajših ali starejših od me- ne. Zapuščena. Vidim v vaših očeh radost pred neznanim. Nedoživetim. željnim. Pričakovanim. Čutim trepet, ki je bil enak mojemu v vaših letih. Vidim nemir, ki je poenostavljena radost pričakovanja. Res je. Moj prostor je tu. Morala bi biti hvaležna za ta kot in mir z njim. Saj sem. Rado- stno sem presenečena nad vašo pozornostjo. Nad to steklenico vina. Zaradi te potice. In zaradi vaše dobrohotne uvidevnosti, da lahko radio dela dolgo v noč. Zaradi otrok. Da ne bi bili preveč glasni. O, dobro mi bo. Nikar ne skrbite. Kar lepo mi bo tu. Meni, brezimni Silvestri. Bom, seveda bom pozabila na otroke. Ali doslej nisem? Brez skrbi. Bom, bom. Da, ob pravem času jih bom spravila spat. Seveda, tokrat ne bom dovolila, da bi ostali dalj pokoncu. Nikar ne skrbite. Vidim, vse, prav vse imam tu pn roki. Hvala. Nikar ne skrbite. Kar sprostite se. Se- veda ni vsak dan zadnji dan v letu. Zakaj ne bi razume- la! Saj, kar dobro mi je tu. Da, da. Moj prostor je tu. Morala bi biti hvaležna za ta kot in mir z njim. Ne, ne bom preveč sama. Ne zaradi otrok, ki mi jih prepuščate v varstvo in skrb, kajti jaz sem za zabavo tudi tokrat prestara, ne bom sa- ma zaradi spominov. Na svo- jo mladost in tisto napako, ko sem pri vzgoji na nekaj pozabila. Ne, ne bom sama, kajti takih, tako zapuščenih ženičk, kot sem jaz je mnogo. K sreči imam tu poličko, ki pa iz nje moja brezzoba usta več ne iztisnejo slasti. Lepo se imejte! Nani DA BI BESEDE POSTALA DEJANJE INTERVJU s POLITIČNIM SEKRETARJEM OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS V CELJU ŠTEFANOM KOROŠCEM delate vedno tako kot mislite? »Težim za tem, da delam kot mishm oziroma kol seni prepri- čan, da je prav. Mislim, da dela tako tudi večina ljudi m prav tako, da bom vedno opravljal le listo delo, ki mi bo izpolnitev takega hotenja omogočilo.« Menite, da je resnicoljubnost tudi problematična vrlijia? »Mislim, da je to oisebna lastnost, ki se kaže v odnosu do mo- ralnih družbeniii norm oziroma etičnih načel. Menim tudi, da Je ta dimenzija osebnosti v družbi vselej bila in bo samo vrluia, čeprav jo skušajo posameznika zaradi svojih egocentričnih mteresov raz- vrednotiti, vendar lahko v tem uspevajo le trenutno.« imate dovolj časa za zasebno življenje? »Lahko rečem, da ga imam izredno malo, saj traja moj delovni tednik od 58 do 62 m več ur, tako kot tednik večine proiesionainih političnili delavcev tn mnogih ljudi v gospodarstvu. Dnevne inlor- macije, biltene in drugo lahko prebiram šele po večeriii doma.« Kakšna je razlika med delom, ki ste ga opravljali prej in med tem, ki ga opravljate zdaj? »Doslej sem bil že ključavničar, pilot, socialni delavec, vodja kadrovske službe in direktor splošnega sektorja. Vsako od teh del je imelo svoje specifične posebnosti in tudi marsikaj skupnega. Sedanje delovno mesto pa se bistveno razlikuje v tem, da je moč- neje izpostavljeno vrednotenju in kritiki širše javnosti. Mislim, da je ta kritika lahko izredno koristna, če je poštena. Razloček pa je tudi v tem, da je v večjih časovnih obremenitvah izredno težko v določenem roku uresničiti kak daljši program, ker se vedno po- javljajo nova vprašanja, na katera je potrebno takoj reagirati.« Kaj, menite, je bilo najvažnejše, kar ste v kratkem času naredili kot politični sekretar? »Sekretar sem dobrih pet mesecev in mislim, da vsako novo delo, torej tudi politično, terja svoj čas uvajanja in prilagajanja. Zdi se mi, da v tem času še nisem naredil ničesar tako pomemb- nega, da bi lahko posebej omenjal.« V čem morda niste uspeli? »Nisem oziroma sem samo delno uspel v uresničevanju svoje osnovne zamisli, s katero sem prišel na to delotmo mesto. To pa je potreba in težnja po tesnejšem povezovanju občinskega vodstva organizacije ZK z bazo. Prepričan sem, da je to več kot potrebno, saj bi s tem dosegli množičnejše sodelovanje komimistov pri obliko- vanju sprejetih .stališč, lahko bi preverjali njihovo uresničevanje in dosegli večjo učinkovitost. Mislim, da bi morah tesnejšo povez-avo doseči predvsem z osebnimi stiki.« Kako odpraviti nelikvidnost v uresničevanju dogovorov in skle* pov in kako inflacijo besed? »Dejansko imamo opraviti z neskladnostjo mod napisanimi besedami v resolucijah, stališčih in izgovorjenimi besedami na sestankih ter njiliovim uresničevanjem. Da bi pisana aJi izgovorjena beseda zaživela v praksi, bi se morali predvsem komunisti v idejno političnem boju odločneje spopasti s tistimi posamezniki, ki za- vestno odstopajo od sprejetih sklepov in stališč, zaostriti vprašanje politične odgovornosti in jo v skladu s statutom ZK tudi ustrezno sankcionirati. Stališča in sklepi bi morali biti bolj konkretni in razumljivi vsem ljudem, skratka, manj načehiega in več konkret- nega, ob tem pa je treba nenehno analizirati vzroke, zakaj tudi ne delamo tako kot govorimo in jih odstranjevati.« Kaj je v naši družbi narobe? »Rekel bi, da je v naši sredini tudi dosti dobrega, le da se tega pcgosto ne zavedamo. S takim odnosom pa lahko navidezno raz- vrednotimo tudi tisto, kar sar.o dosegli. Kljub temu menim, da bi dejansko morah nekatere stvari čimprej spremeniti. Predvsem do- seči tesnejše sodelovanje med delovnimi organizacijami in ostalimi dejavniki v občini in regiji in doseči hitrejši in skladnejši razvoj; v medsebojnih odnosih bi bilo potrebno več dogovarjanja in strp- nosti ter sprejemanja tudi nasprotnih argumentov, če imajo težo; odločneje odoraviti vse tiste negativne pojave, ki so za samo- upravno družbo nesprejemljivi in ne pristajati na kompromise, ki niso nujni; več skrbi bi morali posvetiti socialni \x)litiki in huma- nim odnosom, nri čemer imam v misi'h tudi r^innžip kategorije naših prebi\'alcev. .'Vli ni paradoks, če toliko govorimo o stabilizaciji gospodarstva, isto-",isno na celo nekontrolirano noveču.iemo cene? »Povečevanje cen ie po^led^cn določenega stanja in vpliva tržnih zakonitosti kot nekaterih sistemskih rešitev. Po izjavi direktorja zveznesa zavoda za cene je pripravUen paket ukrepov, s katerimi nai bi dosegli večjo stabilnost cen in ra^mer na trgu. Po predvide- van iih ne bodo porasle cene kruha. moke. masti, pa tudi elektrike in stanarin. Stabilizacijo bi naj do^e^U z TOST)odarskimi ukrepi (inter\'enciiski uvoz blaga"), kjer to ne bo možno, pa z administra- tivnim prednisovaniem cen. Mislim, da 1» to zaustavilo tekmovanje v cenah in da bodo z energičnim oosegom inšpekcijskih služb pre- prečiti tudi nekatere štDekulaciie. Ob vsem tem pa seveda ne smemo pozabiti, da so porasle tudi cene na svetovnem trgu, tako na pri- mer cinka, bakra in cina. ki ie doseeel naivišio ceno na londonski bcr?:i v zadniih netih letih. Mislim, »Odgovor na - to vprašanie je odvisen od vidika splo.šne ocene X>oložaja Celja v Sloveniji. Da bi mogel nanj kompetentno odgo- voriti, imam na voljo premalo podatkov. Mislim pa, da v globalni oceni' lahko trdimo.' da je Celje še vedno tretje slovensko mesto, kljtib določenemu zaostajanju, ki ga nakazujejo nekateri finančni in ekonomski indikatorji v primeriavi z republiškimi poprečji (investiciiska vlaganja, osebni dohodki, zastarelost osnovnih sred- stev itd.). Za nadaljnji razvoj Celia. da bi sledili temmi .splošnega družbenega razvoja, bi bili notrebni strokovno uspoisobHeni kadri in seveda sredstva. Česa bi si želeli v novem letu? »Kot vsak občan imam tudi iaz nekal želja, med katerimi se mi 7di najpomembneiša. da bi strnili v C^lju naše sile in do^es-li hitrejši na-oredek: da bi bili čustveno vezani nanj tudi takrat, kadar imamo določene težave; da ne bi imeli nrihodnje leto nobene delov- ne organizacije, ki bi poslovala z iz polnitev programov v prihod- * njem letu potrebovale za približ-1 no polovico več denarja kot le- i tos, je dovolj zgovoren in ob spoznanju, da so možnosti ma- tične občine dejansko izčrpane (njen delež na prebivalca, kot znano, najvišji v državi) tudi dovolj porazen. Rešitev? V celjskem primeru gotovo samo v področni kultur- ni skupnosti, pri čemer abstra- hiramo seveda očitne težnje po zapiranju v svoje plotove in neho- tenemu ohranjevanju pocenske- ga kulturn€?ga primitivizma. Ti- sti, ki odločajo, dostikrat in ne samo tu tako, ko da je denar njihov, bi se morali že zavedati, da nas je Slovencev za skromno velemesto in bi bilo že zaradi narodnostnih interesov dovolj nespametno, ko bi se ravnali po kakšni Krilovovi basni. Druga rešitev je tako rekoč v božjih rokah, če pojmujemo pod tem brez vsakršnega misticizma republiko oziroma republiško kulturno skupnosfT Od te bi upravičeno pričakovali, da bo na- šo narodno kulturo povezovala, ne pa je ločevala na »svojo« in »ono drugo« — občinsko ali po- dročno. Problem je v tem, da po četrt stoletja še vedno nima- mo preveč ali premalo teatrov, ima vsak posamezni kolektiv svo- cepta in pote,mtakem niti.jje y§-^ mo, ali na primer ne pretirava- mo z založbo na nekaj več kot 200 tisoč prebivalcev; ali nima- mo preveč ali premalo reatrov, premalo česa drugega itd., da niti ne omenjamo zmotnega prepri- čanja, po katerem bi bilo vse, kar je v republiškem središču, že samo zato tudi narodno po- membno in zaradi tega že a priori v gmotno privilegiranem položaju. Treba bi bilo pač tudi provinci (finančno) priznati nje- no provincialnost! Kdo in od kod in kolikšen davek plačuje reci- mo za dvomljivo gostovanje ljub- ljanske Drame v Sovjetski zvezi ali za bleščeče nastope Opere v kakšnih italijanskih mestecih? Fiasko v velikem Leningradu je prav tako drag, kot je draga pro- dornost v kaki zakotni Brescdi oboje pa pomeni v bistvu enak neuspeh, ki v imenu nekakšnega kulturnega poslanstva bremeni lažno bogat in v resnici nepre- možen žep slovenskega naroda. Take in podobne misli nas ob- hajajo v času, ki ga kot enega od mejnikov zopet puščamo na svoji poti. če so preveč zaleta- ve in hkrati splošne, so take pač zavoljo narave stvari same, pa tudi da bi v brezmadežno za- četem letu prelomili s tradicijo, ki nam ni v čast in ponos. Končno smo pri dolgo opeva- ni, napovedani in končno napo- vedani in povedani grško gosto- ljubnosti. Sicer se vse skupaj malce čudno sliši: na eni strani govorimo o puški, ki je zamenja- la oljko, po drugi strani o vo- jaški diktaturi in tretji strani o grški gostoljubnosti. Zgodba pa je daljša in bolj zapletena, kot bi si navadni zemljani, ki smo ali so dobili osnove kulture in človeške etike malce bolj pozno, mishli in odmišljali. Svet je bil pravzaprav grajen po čudni logi- ki, kajti vedno je protežiral in silil v ospredje nekoga, mu da- jal več in s tem prizadejal ti- stega, ki je prišel za njim. Če govorimo o Grčiji potem nehote pomislimo na nekaj lepega, tradi- cionalno čistega, humanega, kul- turnega in vragsigavedi še kaj. Takrat ne pozabimo skopariti z besedami, ki opevajo lepoto, mi- lino, pravilen odnos med ljudmi. In nekaj te dobrote, ki jo je svet tako radodarno nasul v ne- drja Grkov, so ti vrli možje ohra-_, nili do danes, že v sami Grčiji pa so se začeli pojavljati ljudje, ki tega napoja niso bili deležni, si ga niso zaslužili ali ga niso hoteli vzeti ali vsaj dojeti. Ho- teli so po drugi poti, ki je bila popolnoma nasprotna od tiste poti, ki je še danes pustila posle- dice pri preprostih ljudeh, ki ^najo biti tradicionalno gfško prijazni. In ta njihova prijaznost jih je stala do tiste meje, ko so morali v lastni domovini zapreti usta, utišati glas, postati nemi in samo delati. Ljudje, pri kate- rih se je porojevala in rodila hu- manost so morali prav to največ- jo dobrino skriti pred lastnimi brati. Skriti pa je niso morali tudi pred drugimi, kajti tudi v osnovi so še vedno ostajali ljud- je. In to dobri ljudje, ki so skozi vse življenje trpeli in v mukah in nasilju spoznavali, da to ni pravilna pot, ki jo danes bojuje grška puška. Ojčna vejica je iz- gubila pri nekaterih svoj pomen, ni ga pa pri vseh, kajti tradici- je, ki je globoko zakoreninjena v ljudeh, ne moreš odpraviti čez^ noč. Niti čez več noči. Verjetno nikoli, kajti surovost počasi roje- va nasprotno surovost, ki se v humanem človeku spremeni v obupen boj za ohranitev lepega in človeškega. Drugi se tega bojijo. Bojijo do tiste meje, ko jim prekipi v ko- zarcu, s katerim začnejo udarja- ti po nedolžnih ljudeh. Ti pa ne morejo udarjati nazaj z nasiljem, temveč z molkom, trmo, delom in z edino mislijo v sebi, da mo- ra zmagati pravica. Pravica pa je na njihovi strani. Pravica ni bila nikoli puška v napadu in osvajanju, temveč samo v ob- rambi lastnega jaza, lastne sreče, lastnega življenja. In ti gosto- ljubni, humani, razgledani Grki se borijo z oljko! Drugače si ne moremo razla- gati čudovitega, tihega boja, ki se samo včasih razlije. Vsi ti raz- livi počasi preraščajo v mogočno silo, ki mora roditi uspeh. Ljudje smo že takšni, da ka- morkoli pridemo, poskušamo najprej vspostaviti čimveč kon- taktov s tamkajšnjimi prebival- ci. Mi smo ga že prvi večer, prav- zaprav že takoj po prehodu čez mejo. Samo pristnejši kontakt smo dojeli šele v samih Atenah. Sredi prvega, drugega, tretjega dne. Sredi gostiln. Sredi stadi- ona. Sredi plaže. Skratka povsod. In ko smo naslednji večer po- novno posedli ob obali v krčmo z namenom, da bi nekaj pojed- li, pač nismo pazili na to, da se- dimo v drugi krčmi, kot prejš- nji večer. Vse so si bile namreč podobne kot jajce jajcu. In tretji dan je na prostoru, kjer smo parkirali, pristopil visok, siv mož in nas vljudno poprašal, za- kaj sinoči nismo sedli v njego- vo krčmo, temveč smo odšli da- lje. Ostali smo presenečeni, kaj- ti mi si moža sploh nismo zapo- mnili, on pa nas. Poprašal je še, če ni bilo kaj dobro ali cene pre- drage in podobno. Prijazno smo mu povedali, da ni bilo nič takš- nega, temveč smo preprosto od- šli naprej. Nismo mu upali po- vedati, da pri nas na kaj podob- nega še nismo naleteli, temveč, da bi bili naši gostinci zmožni vprašati, če nas bi slučajno videli tri večere zaporedoma pri njih, kaj tam delamo in ali ne bi na- slednji večer šli raje drugam. »Saj veste, pri nas zapiramo ob deseti uri in ne bi želeli, da bi sedeli do enajste.« Potem poteg- nejo z miz prte, zložijo stole na mizo in metla ti sproži pod nos oblake prahu. Pa še naj kdo re- če, da med našim in tujim tu- rizmom ni nekaj narobe. Odkri- to vam povem, da je. In tudi za vzrok vem. Sicer pa naj bo to uganka za vas do prihodnjega nadaljevanja. če slučajno mislite denar ste zelo blizu ugotovitve, ki naj bi veljala za pravilno, čudno, da se vedno vse razlike sučejo ravno okoli denarja pa seveda tudi do- bre volje, če bi te imeli naši vrli gostinci nekoliko več in ne- koliko več tudi posluha in ne nazadnje znanja bi tudi njim šlo bolje. In nam. Je že tako, če se: moramo vedno pogovarjati naj-j več o gostilnah. Po mojem lju- bezen ne gre skozi želodec, hra-^ na pa. In to je tudi povod, da so mi grški gostinci 3 svojimi spe- cialitetami, cenami in postrež- bo všeč. Pa če je komu prav ali. ne. Prihodnjič: v raju ob morju. I Mesto — polno avtomobilov, ljudi in življenja. V ozadju gr- ški parlament 29. december 1969 STRAiN 9 ŽEUE ZA 1970. LETO V vseh številkah, od prve do zadnje, smo imeli v minulem letu na prvi strani portret človeka, občana naše socialistične do- movine. Izbirali smo jih tako, kot jc narekoval čas, vsebina na- šega časnika, ki je, kot ste se lahko prepričali, obrnjen k člo- veku, njegovim problemom. Vse obraze z naših prvih strani pa smo ob koncii leta po- vprašali po njihovi želji. Za nekatere, ki niso bili dosegljivi, od- govarjamo mi v uredništvu: Jožefa Mužerlin, go- spoilinja; Vinski vrh: V novem letu 1070 si že- lim še zdravja in dru- žinske sreče. Posebno pa sinčku Tončku. Ela Štiglic, uslužben- ka, Bočna: Moja osebna želja v letu 1970 je us- peh v službi, zdravje in mir v svetu. Katica Šošter, usluž- benka, Celje: Želim da bi v letu 1970 dosegli še večje uspehe na politič- nem, tehničnem in kul- turnem področju. Jože Jurak, Plavič, Za- gorska sela: Moja naj- večja želja je, da bi pri- hajajoče leto prineslo vsem narodom sveta mir in zdravje, Gustav Honigman, štu- dent, Celje: Poseb- nih želja za prihodnje leto nimam. Delo, zdravje, uspeh taborni- ške organizacije. Božidar Šrot, dijak, Celje: Cimbolje končati osemletko in biti zdrav — to so moje edine ze- lje. Marija Borovnik, par- tizanska mama, Franko- lovo: želim si zdravja, mladini pa več sreče in zadovoljstva. Aleksander Kerštajn, predsednik astronavtič- no-raketnega kluba, Ce- ^e: Želim mir vsemu svetu. Vlado Malic, prometni miličnik, Celje: Brez dvoma bi rad, da bi imel manj dela. Kajti to je veliko nesreč, ve- liko žrtev! Lili Bandič, dijakinja, Celje: Želim si: uspeh v šoli, zdravje, mir v svetu še posebno v Ju- goslaviji in — pony. SERAFIM LEKIČ, po- ročnik JA, doma v Lu- čah: »Ob Novem letu želim vsem ljudem mir in so- žitje. Albin Juvan, nek- danji splavar, Ljubno: Želim, da bi tudi v letu 1970 na prvo nedeljo v avgustu spet videl splav na Savinji. Leopold Slapnik, Ce- lje: Da bi se v praksi uresničili vsi tisti druž- beni dogovori, ki bodo zagotovili kolektivom trdno perspektivo. Semiški Franček, upoko- jenec iz Šentvida nad Planino: »Vsem delovnim lju- dem želim obUo zdravja in osebnih uspehov. Alojz Zidanski, zastop- nik zavarovalnice, Mari- Ja^radec pri Laškem: Marsikaj bi si želel v letu 1970: ljubim lepo družinsko življenje. Ing. Janez Grašič, glavni inženir, RudnSc, Velen,je: Želim, da bi se reforma izvedla v tem smislu, v k€ikršnem je bila zamišljena. Josip Broz-Tito: Vsi vemo, kakšne so njego- ve želje, namenjene vtsem Jugoslovanom. Za- radi teh želja želimo dragermi poredsedniku čvrstega zxiravja in kmalu spet na svidenje na našem območju! VIDMAJER, livar v Cin- karni, ie Bukov^aka: »V novem letu žeiim predvsem 2xh?a(vja in see- Sergej Kraiglier, pred- sednik skupščine Slovenije: Trenutoo Je bolan, želimo mu okre- vanje in čvrstega zdrm- ja v letu 1070. Niko Markovič, šiu- dent, Žalec: Predvsem se nameravam temeljito posvetiti študiju, če bo treba tudi na škodo športa. Jaka Slokan, novinar, Ljubljana: Vročično že- lim, da bi postavili sve- tovni hmeljarsiki muzej v Sdoveniji. Pavle Jeršin, gledališki igralec, SLG, Celje: Kul- turnim institucijam bolj- še kot v letu 1909, pa vendarle ne slabše kot v letu 1971. Risto Bojovič, kapetan JLA, Celje: Posebna že- lja je, da bi se odnosi med celjsko gamizijo in Celjani vnaprej prist- no razvijali. Marija Demovšek. de- lavka, Topovlje pri Bra- (AovčsA: Moja želja je, da bi prisila do pralnega stroja, ki bi mi opral perilo. Edvard Kardelj, član sveta federacije, Ljub- ljana: S posebnim zadovolj- stvom pošiljam bralcem Novega tednika m vsem občanom Celja prisrčne čestitke in najboljše že- lje za novo leto 1970. Kot eno pomembnih gospodarskih in kultur- nih središč Slovenije in Jugoslavije, je bilo Ce- lje in njegovi delovni lljudje v prvih vrstah boja v novi socialistični graditvi, kulturnem in humanem raszvoju naše družbe. Zato vsem bralcem in občanom Celja želim obilo uspehov pri nji- hovem nadaljnjem delu za dobrobit celotne na- še družbe. Julijana Cesnik, parti- zanska mati, Pečovnik: Ob novem letu želim adravja v družini in mir na svetu. VUma Stucin, pro- svetna delavka, Celje: Vsem otrokom sveta že- lim svetlobe, miru; živ- ljenje bree trpljenja hi lakote. Adolf Crepinšek, Ide- tar pri Ojstrici, C/clje: Zelja je veliko: v prvi vrsti želim, da bi uspela združitev z Braniborom jn adaptacije. Franc Kavka, usluž- l>enec, štore: Prihod- nje leto praznujemo 40. obletnico športa v što- rah. Vse želje so usmer- jene prav k temu. Stanka Lampret, de- lavka, C*lje: V letu 1970 Iji rriia dogradila in se v-ielila T svojo testno hišo. Anton Jelen, sadjar, Šentilj pri Velenju: Že- lim, da bi se zasebni kmečki sadjarji v pari- hodnje ne počutili več tujci v svotji (Joraovina. Saša Zaje, Mlss Evro- pe 1969, Ljubljana: Sipcrzaiala sem nove kra- je in nove ljudi, vendar «i želim, da bi začela mimo življenae. Rudi DoUuar: Pred- sednik Zadružnega sveta pri MZ v Mozirju, lane- tovalec it Okonine: »*eQe ali največ druge višje, ohomotana v krzno. Verjetno ni imita- cija. Slaba pa nikakor. Uboga žival, ki so ji potegnili kožo s telesa. »Pa vse to. Kaj sploh ta narod hoče. Kaj te uboge, muloposestniške pare lw- čejo. Kaj sploh hočejo. Ti črvički.« Razburil se je tako, da sem tudi jaz dobil dve tri brce njegovih zobotrebcev. Pograbil je kozarec, pil je francoski ko- njak, ker imajo naSi slab okus in ga zvrnil vase. »In kaj se razburjaš. Kaj te moti?« »To nerganje. Poglej: rekli smo, da bo- mo imeli tudi praznike. Državne praz-. nike. Da se lahko človek prikloni tudi\ državi, če se že režimu noče. To jim je\ bilo premalo. Začeli so častiti tudi med-\ narodne praznike. One, tiste, za katere] menijo, da so narodni pa praznujejo po-j vrh. No in zdaj jc tu december, praz-. novati pa smo začeli že v novembru in ie' zopet narobe. Mar sem jaz kriv, če je te- mu tako. Ali oni ne praznujejo?« Z očmi se je zavrtal vame, kot bi v meni odkrili sekiro iz kamene dobe. Beži, beži, sem dejal. Najprej bi te rad razu. mel, dragec, kot ono, tisto tam pri tretji mizi v drugi vrsti, ki je imela polzelske nogavice. Take, ki ti poleg minija nudijo pašo za oči. Za celo sosesko. »Razumeš? Delaš se, kot bi ne. Praz- novanje in darila so odraz mojega stan- darda. In tvojega, če daš za eno rundo. Kaj koga briga, če praznujem cerkvene, narodne in državne praznike. To mi pri- pada, mar ne?« To ni slabo sem pomislil in se spom- nil, da bi mogoče bilo koristno prazno- vati še one praznike, ki jih praznujejo pripadniki plemena Zalu, ostanki Inkov in indijanci plemeiia yuxiantiqrq. To ne bi bilo slabo, če bi upoštevali še del pra- znikov borbenih Kurdov. Nenadoma pa je odrevenel, kot Savinja v pesjnih celjskih gimnazijcev. Polokal je še preostali ko- zarec vsebine in se začel poslavljati. »Kam rineš? Pa vendar ne na Kozjan- sko, da bi izvedel, kaj vse in ob čem vse prazmijejo?« »Ne bodi poceni duhovit. Mar ne vidiš, kdo je prišel v lokal. Naš sekretar. Adijo praznovanje.« Joškoi CELJE VOJNIK ZADOVOLJNI Z DOSEDANJIMI REZULTATI Hubert Kolšek, predsednik KS — »Prepričan sem, da so občani našega območja zado- voljni z našimi skupnimi re- zultati zadnjih let. Zdaj nas skrbi samo še adaptacija šo- le in kidtumega doma, pa buidi avtobusna postajališča so neurejena. Rešitev teh pro- blemov je odvisna od prora- čima občine. Tisto, pa, kar bomo lu-ejevali s proračunom krajevnih skupnosti, je seve- da realneje. Zaenkrat upamo, da bomo v prihodnjem letu dobili kar lepo vsoto denarja za vzdrževanje cest III. reda, ki so v vs^ krajevnih skup- nostih velik problem.« GABERJE—HLDINJA ŠE VEDNO VRTEC Rado Ambrož, predsednik KS — »Dolgoletna želja naših občanov je nova vzgojno-var- stvena ustanova. To je pro- blem, ki zanj vedo vsi v ob- čini. Prepričani smo, da bo v prihodnjem letu rešen, saj so občani našega območja tu- di že sami prispevali začetna sredstva. Med komunalnimi vprašanji pa so najbolj po- trebne kolesarske .steze na ce- sti proti Vojniku. In to ne samo zaradi motornega pro- meta, temveč zaradi varnosti kolesarjev samih, med kate- rimi je tudi veliko otrok« DOLGO POLJE ZA LEPŠO OKOLICO BLOKOV Slavko Kukovec, predsednik KS — »Trije problemi so. ki jih bomo v prihodnjem letu v zadovoljstvo občanov naše- ga območja verjetno le spra- vili z dnevnega reda: Dečko- va cesta, ureditev okolja blo- kov in kolektor. Za ureditev okolja je po prvih ocenah re- zerviranih 20 milijonov sta- rih dinarjev, za kolektor 50, za Dečkovo cesto pa 186 mi- i lijonov starih dinarjev, če upoštevamo, da smo letos do- bili tudi novo vzgojno-varstve- no ustanovo, potem je naše razpoloženje ob slovesu sta- rega leta lahko kar optimi- stično.« ŠTORE VEČ SREDSTEV ZA CESTE Franc Renčelj, predsednik KS — »Najhuje smo prizadeti zaradi tega, ker dobimo pre- malo sredstev za vzdrževanje naših krajevnih cest, ki jih kljub veliki pripravljenosti občanov, da pomagajo z de- lom in prostovoljnimi pri- spevki, ni moč solidno vzdr- ževati. Drugi problem našega — zlasti teharskega območja — pa je plin in škoda, ki jo le-ta povzroča na pridelkih. Potrebno bo izboriti odškod- nino in najti prim.erno reši- tev vsaj za tiste, ki jim je kmetijstvo osnovni vir do- hodka.« ŽALEC PREDNOST ŠOLI IN TELOVADNICI »Ena izmed osnovnih nalog naše Krajevne skupnosti v prihodnjem letu bo vsekakor zbrati dovolj sredstev za ob- novitev osnovne "šole ter zgra- ditev telovadnice, ki ne bo velikega pomena samo za šo- loobvezne otroke, temveč za vse naše občane,« je začel pripovedovati tajnik Krajevne skupnosti Žalec Ivan Otavnik, ki je odgovoril na naše vpra- šanje namesto obolelega pred- sednika Draga Antloge. »Več pozornosti bomo posvetili tu- di končni rešitvi vprašanja čiščenja in ureditve kanaliza- cije. Želja občanov pa je tu- di, da bi uredili avtobusno čakalnico, javno stranišče, parkirne prostore, povečali pokopališče in začeli že v pri- hodnjem letu graditi vzgojno- varstveno ustanovo, saj so lete za približno 60 otrok premajhne.« VRANSKO CESTE IN JAVNA RAZSVETLJAVA Predsednik Krajevne skup- nosti Vransko je izrazil na- slednje želje občanov: »Naša Krajevna skupnost zajema ze- lo obširen teren, kjer še zda- leč niso rešeni vsi najosnov- riejši komunalni problemi. Ra- zumljivo je, da so želje ob- čanov usmerjene prav k re- šitvi le-teh. Tako smo že za- čeli graditi novo cesto Rav- ne—Zahomce. katero bomo končali v prihodnjem letu. Pri delu s prostovoljnim de- lom ali prispevki sodelujejo tudi občani. Na samem Vran- skem pa bomo spomladi as- faltirali pločnike in nadalje- van z napeljavo javne raz- svetljave. V ostalih krajih pa kakor sem že omenil: izbolj- šava cest, napeljava vodovo- dov itd.« PETROVCE SKUPNA ŽELJA - ŠOLA Tudi v Petrovčah si vsi občani v prihodnjem letu že- lijo novo oziroma obnovlje- no šolo, za katero so temelj- ni kamen položili ob letoš- njem občinskem prazniku. Vsporedno z gradnjo šole pa bodo posvečali pozornost, pač po razpoložljivih sred- stvih, vsem komunalnim pro- blemom je povedal predsed- nik tamkajšnje Krajevne skupnosti profesor Zoran Razdevšek. POLZELA DOM SVOBODE Predsednik Krajevne skupno- sti Vinko Kolenc: »V prihod- njem letu bomo začeli z ob- novitvijo doma Svobode, ki je dotrajal. Prav tako je že končan idejni projekt za ob- novitev šole in gradnjo telo- vadnice. V obnovljeni šoli bo osem kabinetov za sodob- ni pouk. Za vse to bomo po- rabili 4 milijone 500 tisoč di- narjev, kar bomo zbrali s pomočjo delovnih organiza- cij, družbenih organizacij in občanov. Torej: prihodnje le- to bo naše delo skoncentri- rano in usmerjeno v obno- vitev in dopolnitev zgoraj omenjenih objektov.« PKKBOI.I) NAJVAŽNEJŠE SO CESTE IN DENAR »če bomo imeli vsaj nekaj sredstev se bo dalo mnogo narediti,« je v uvodu povedal v imenu občanov predsednik Krajevne skupnosti Prebold Ivan čede, »drugače pa bo bolj slabo. Pri nas je še cela vrsta nerešenih komunalnih problemov, katerim mislimo tako dolgo posvečati osnovno pozornost, dokler ne bodo rešeni. To so ceste in vodo- vodi, najvažnejši pri vsem pa denar.« SIX)V. KONJICE ^ KANALIZACIJA, RAZSVETLJAVA IN VODOVOD Slovenske Konjice zaradi novih gradenj postajajo iz dneva v dan večje mesto, hkrati s tem pa so večji tudi problemi, predvsem komu- nalnega značaja, nam je de- jal predsednik krajevne skup- nosti STANE PAHOLE. Gre predvsem za vprašanje ure- ditve kanalizacije, vodovoda in javne razsvetljave na no- vem zazidalnem področju. Ker tam prebiva že precej ljudi, je jasno, da je to nji- hova največja želja. Poleg tega pa si občani v Sloven- skih Konjicah močno želijo, da bi bila njihova zdravstve- na služba v prihodnjem letu bolje urejena kot je bila v letošnjem. ' LOČE PRI POLJCANAH ASFALTIRATI CESTO Težko je vsak dan v cen- ter občme po makadamski cesti polni lukenj. Zato so občani Loč pri Poljančah naj- bolj želijo, da bi v prihod- njem letu bilo dovolj sred- stev za asfaltiranje ceste Po- lj čane — Slovenske Konjice. Druga njihova največja želja pa je izgradnja vodovoda, nam je v kratkem razgovoru dejal predsednik krajevne skupnosti AVGUST SLATL NEK. Medtem, ko bo za vo- dovod najverjetneje moč do- biti sredstva v letu 1970. so izgledi za asfaltiranje ceste nekoliko slabši. ZREČE VELIKO MAJHNIH PROBLEMOV Ko smo vprašali tajnika krajevne skupnosti Zreče VLADA MOHORIČA po že- ljah občanov v prihodnjem letu je zavzdihnil in povedal, da je teh toliko in tako drob- nih, da bi jih bilo težko na- šteti. V glavnem pa bi želeli drugo leto končati z izgrad- njo kanalizacije na Novi Do- bravi in rekonstrukcijo vo- dovoda. Povsod v manjših za- selkih pa bi radi imeli bolje urejene ceste, vendar so de- narna sredstva krajevne skupnosti mnogo premajhna, da bi ustregli vsem. Ker ni denarja propada tudi stavba Kulturnega doma. Zato so želje občanov zelo velike, le denarja bo tudi v prihodnjem letu malo. MALI INTERVJU SPRAŠUJE: JANEZ SEVER ODGOVARJA: FRANC RENIER Že skoraj deset let nazaj polnijo časopise vesti iz Pod- četrtka. Točneje vesti o ne- vsakdanjih »atomskih« topli- cah v Harinih Zlakah. Zaradi že skoraj mitološko čudež- nih primerov o ozdravitvi nekaterih bolnikov v teh to- plicah, so Harine Zlake po svoje zaslovele. Pomena in vrednosti teh toplic so se prvi in najbolj zavedli neka- teri občani v Obsotelju. Gle- de na to, da je Obsotelje med najmanj razvitimi ob- močji v naši republiki, so občani prepričani, da bi lah- ko bile prav »atomske to- plice« eden izmed pomemb- nih činiteljev za razvoj go- spodarstva. Žal v minulem obdobju lokalne institucije niso imele dovolj razumeva- nja za razvoj teh toplic. Franc Renier, poslovodja tr- govine v Podčetrtku sodi med tiste, ki so z neprecen- ljivim entuziazmom poskrbe- li zato, da je zdaj v Harnih Zlakah vsaj leseni bazen, urejene sanitarije, oblačilnice in bife. Tovariš Renier. za le- tošnjo sezono ste napovedo- vali marsikaj novega, kar bi naj presenetilo obisko- valce tega kopališča. Kako so se te novitete odrazile med občani? »Že doslej smo vsak dinar, ki smo ga prihra- nili namenih za izboljšanje pogojev v toplicah. Zaradi velikega zanimanja ljudi za naše toplice, seveda vse do- sedanje naprave niso ustre- zale. Letošnje izboljšave in nova ureditev toplic pa so v veliki meri doprinesle k boljšemu počutju gostov.« Nekateri trdijo, da je letos obiskalo toplice več kot 100.000 ljudi. Kaj menite o tej številki vi? »Ni resnična. Premajhna je. Ta številka je ustrezala do jeseni. Lepo in sončno vreme v jeseni pa je pripomoglo k temu, da so obiskovalci uporabljali topli- ce še dolgo potem, ko je bila drugod kopalna sezona že zdavnaj mimo.« Ob tem številu obiskovalcev je po vsej verjetnosti turistično društvo zopet dobilo nekoliv ko denarja za izboljšave. Kaj menite graditi? »Od vstopnine in uslug pridob- ljeni denar bi predstavljal le kapljo, če bi hoteli zgra- diti vse kar potrebujemo. Teh nekaj dinarjev bomo uporabili za' dodatne izbolj- šave, račimamo pa, da bodo v prihodnjem letu atomske toplice privabile kakšnega ekonomsko močnega part- nerja, ki bi se ogrel za na- ložbo. Nerazumljivo - je, da doslej še ni nihče uvidel vso resnično vrednost atom- skih toplic. Mi lahko pove- ste, če poznate kakšne po- dobne toplice, ki bi same privabile toliko gostov, kot je to primer s temi?« VITANJE KRAJEVNE CESTE Tajnica krajevne sl^i sti MILICA FAJDL nai dejala, da je za prebi Vitanja in okolice po razumljivo, da si v let) najbolj želijo ureditve jevnih cest. Takoj za tgj dokončne ureditve vodoi kopališča, popravila ost šole in kopališča. MOZIRJE UREDITEV TRGA Ing. DUH AN MART!!^ predsednik krajerae sku sti v Mozirju: »Do letošnjega leta je osrednja želja Mozirjano nova šola. No, šolo zdaj de, zato je v ospredju di nič manj pomembna i Gre za ureditev trga in a tiran je ulic v trgu. V \e\ akcija, ki je dosegla že S razmah. Gre namreč za z nje denarja. Tako delovni ganizacije, kot občani a mnogo in po vsej verjeti bodo še mnogo prispevali lahko željo uresničimo.i REČICA OB SAVINH CESTA NA ŽEKO; JOŽE LUKAČ. predsd krajevne skupnosti v R« ob Savinji: »Občani naše krajevne i pnosti postavljajo v osprj gradnjo ceste proti žekoi Gre za projekt, po kaie| naj bi potekal promet vj kovc in na Golte v eni i ri In sicer tako. da l3i obiskovalci tega rekreacij ga centra vračali v do skozi Rečico. Do Rečic« asfaltirana cestii, treba te lo zgraditi le odsek do žel želja sloni na ekonom- (jovi, saj menimo, da tem prometu zaživela pčica. ki je po ukini- le t a usnjarne zelo osi- |iria V Rečici imajo pv trgovski lokal, tudi [tvo je urejeno, tako ravičeno račimamo, da isti radi segali p>o na- lugiih.« [JBNO OB SAVINJI lEDITI GOSPO- DARJENJE Z GOZDOVI ]Z JUVAN. predsednik (le skupnosti na Ljub- ,b Savinji: benci, oziroma občani trajevne skupnosti smo 1 leta poskrbeli, da čez )pravimo kakšno delo, pomembno za vse ob- Letos je bila to adap- in rekonstrukcija v(xio- , Dve etapi sta mimo, ^je leto bo končana še I in četrta. Toda želja občanov je zdaj že pri akciji. To je pri uredi- ga. To je želja Ljuben- ?elja okoličanov pa se oblikuje v ureditvi in ični stabilizaciji resnič- ne lesa. Kmetovalci na- žehjo, da bi v prUiod- letu dobili za prodani J tudi druge proizvode I, kolikor so ti vredni.« f.ORN.n GRAD ZA RAZVOJ TURIZMA G. FRANC MIKLAVC, ledni k krajevne skupno- Gornjem Gradu: jičani naše Krajevne psti, ki so že s svojim lan jim delom dokazali, [) enotni pri akcijah šir- pomena si žele, da bi v Idnjem letu merodajni 10 premaknili z mrtve modernizacijo ceste ;rnivec. To je želja, na » uresničitev naši ob- žal nimajo prevelikega 1. V prihodnjem letu pa I mi vložili največ na- f dvig turizma v kra- ib znanih težavah s ce- :ez Črnivec bo ta del e ostal mrtev kot. Zato leli, da bi zgradili neki objekt, ki bo pomem- za turizem. Od prodaje end naselja je astalo j denarja, kar pa ne bo ij za izgradnjo kopalne- )azena. Ni odveč tudi o gradnji gostinskega :ta v smislu motela ali ^znega gostinskega ob- , ki je bil zgrajen v alp- i stilu.« ^ENT.fVlR I'R1 CKLJU MOSTOVA NA VOGLAINI Glede na to, da je Šent- jur najbolje urejeno naselje v občini, domačini nimajo ve- likih komunalnih želja. Kljub temu pravijo, da bi v prihod- njem letu radi popravili oba dotrajala mostova na Voglaj- ni, pa tudi marsikatero cesto bi bilo potrebno še urediti. In še eno najbolj človeško željo imajo: ker so osebni dohcKlki v njihovi občini da- leč pod republiškim povpreč- jem je mnogo občanov zain- teresirano za to, da bi se v letu 1970. vsaj približali temu povprečju, če ga ne bi že do- segli. SLIVNICA PRI GORICI OBČINSKE CESTE Kot povsod v šentjurski ob- čini, prav vseh krajevnih skupnostih, si tudi občani Slivnice najbolj želijo, da bi dokončno le uspeli urediti cestno omrežje občinskih cest, saj je prav za te vedno primanjkovalo denarja. Zelo aktualna pa bosta v prihod- njem letu tudi ureditev ka- nalizacije in pokopališča. LOKA PRI ŽUSMU CESTA NA GRMADO Domačini v Loki si že dol- go časa želijo boljše poveza- ve s šmarsko občino, zato imajo za prihodnje leto veli- ko željo: urediti cesto na Grmado, oziroma dokončati že začeta dela. Tudi na avto- bus bi radi v letu 1970. čakali v urejeni čakalnici, ne pa da so vse leto izpostavljeni vsem vremenskim neprilikam. POMKVA DOLGA GORA - SLADKA GORA Ker je Ponikva za občin- ski praznik v središču nase- lja dobila asfalt je razumlji- va želja vseh občanov, da bi črna plast prekrila tudi ce- sto iz Šentjurja do njihovega kraja. Radi pa bi si uredili še pokopališče in kanalizaci- jo. Pozabili pa niso tudi na cesto Dolga Gora — Sladka gora, ki bi jih povezala s kraji v šmarski občini. DRA!ML,IE DVE CESTI Tudi Dramlje so kraj, ki so ga letos zaradi občinskega praznika precej uredili. No, občani pa imajo veliko željo za boljšo povezavo s Celjem, čeprav vedo, da bo tudi pri- hodnje leto težko uresničlji- va. Gre namreč za asfaltira- nje ceste do Šentjurja. Veli- ko bolj realni pa sta želji za dokončno ureditev dveh cest in sicer Svetelka — Bovše, kar bi Drameljčane približa- lo Vojniku in s tem Celju ter cesto žetina — Laze. DOB J K VODOVODA V VEČJEM BRDU IN REPUŠU Tiha, vendar izredno moč- na je želja občanov Dobja, da bi tudi njihov kraj na- predoval kot Planina, saj se že leta in leta čutijo zapo- stavljene ter jim je zato takšna želja za prihodnje le- to zelo blizu. Bolj konkret- ne želje oziroma zahteve za leto 1970. pa so ureditev vo- dovodov v Večjem Brdu in Repušu ter cesta Dob je — Presečno. Ker so Dobjani znani po kulturno prosvetni dejavnosti, menijo, da bi že bil zadnji čas za ureditev pro- stora za to dejavnost. KAI.OBJK DAJTE NAM CESTO »Le ena se želja bo tebi izpolnila . . .« Tako bi si lahko prepevali Kalobjani, če bo to v letu 1970. resnica. Namreč poleg v.seh ostalih drobnih želja prevladuje v njihovih srcih ena sama velika želja, katere uresničitev bi pomenila, da bodo končno prenehali biti najbolj odmaknjen kraj šent- jurske občine. Dokončna ure- ditev sedanjega kolovoza v cesto, po kateri bo moč v njihov kraj z avtomobilom. KOZJE Predsednik krajevne skup- nosti Marjan Zupane: »Obča- ni si želijo, da bi v novem letu dogradili društveni dom, poleg ceste na Vetrnik pa tu- di vse ceste, ki so že v grad- nji in prav tako integracijo kmetijske zadruge s kmetij- skim kombinatom v Žalcu. V novem letu bi morali ure- diti tudi avtobusne zveze s Šmarjem, ki je na.še občin- sko središče.« PODSREDA Predsednik krajevnega ura- da Marjan Zupane: »Želja vseh občanov je, da bi dobi- li društveni dom in pa asfal- tirali vse ceste.« ROGAŠKA SLATINA Tajnik krajevne skupnosti Rudi Peperko: »Želimo si predvsem boljše ceste in da bi imeli vodo v vseh vaseh. Ponekod so tudi še brez elek- trike; razen tega je več manj- ših problemov, ki jih želimo v prihodnjem letu, če bo šlo po sreči, odpraviti.« ^ POLJE OB SOTLl I Pred.sednik krajevnega ura- da Rudi Peperko: »Občane žulijo mnogi komunalni pro blemi, predvsem pa si želijo, da bi nadaljevali v novem letu z izgradnjo vodovodnega omrežja.« PRISTAVA PRI MESTINJU Predsednik krajevnega ura da Anton Jošt: )>Največja že- lja prebivalcev tega kraja je, da bi cesto asfaltirali do Pristave, do Bistrice ob Sot- li in Kumrovca ter da bi do- končno uredili vodovodno omrežje, občani Zibike pa po dolgih letih telefonsko zvezo s svetom.« LAŠKO KANALIZACIJA IN CESTE Laško je mesto v katerem živijo ljudje na tesnem sku- paj in Laško je tudi turisti- čni kraj, prijetno za oko, ne pa tudi povsod za nos. Naj- več občanov v Laškem si želi, da bi v mestu enkrat temeljito uredili kanalizacijo, da bi uredili po mestu ceste, trge, tudi tiste, ki so nekoli- ko iz središča. RIMSKE TOPLICE: ZAČETEK GRADNJE NOVE ŠOLE Po tolikih letih se »Rimlja- nom« približuje uresničitev velike želje. Prihodnje leto, tako je obljubljeno, naj bi začeli graditi v kraju novo osemletko, ki naj bi zame- njala staro avstroogrsko na- kazo v šmarjeti. V veselje jim bo tudi nova samopo- strežnica. MALA ANKETA POLNOČ BODO DOČAKALI Z DELOM Takrat ko .se bomo drugi pripravljali za odhod od do- ma, ko bomo odhajali v svetle dvorane ali planinske do- move in ostajali doma ob televizorju in polni mizi, bodo nekateri sedeli v pisarnah in delovnih sobah ter skrbeli za nemoten in neoviran potek življenja. Takrat, ko bomo s kolendarja odtrgali zadnji list m ko se bosta kazalca na uri poljubila, bodo oni nazdravili sami s seboj z željo, da bi tudi njim bdlo lepo in z rahlo otožnostjo, da ne morejo biti med svojimi dragimi. Po- klic je poklic, dolžnost in življenje se mora neovirano od- vijati pa če je Novo leto ali ni. Samo takrat smo veliko bolj občutljivi, ker je ta trenutek enkraten v dolgem letu. Obiskali smo dve uslužbenki v lekarnah, kuharja v hotelu, miličnika . .. GABRIELA STRNAD. iipra\ nik lekarne v Žalcu: »Želim, da bi se vsi ljudje v tistem prehodu iz starega leta v no- vo dobro imeli in da ne bi preveč krokali. Naj imajo lep tudi prihodnji, prvi dan v Novem letu. Ne želim, da bi prihajali preveč po zdravila za zdravljenje »mačka«. Oseb- no želim vsem srečno in zdra- vo novo leto, sama sebi pa da bi tudi jaz v tistih dneh imela kaj od prazaaovanja.« BRANKO OCVIRK, kuliar v Celei, Celje: »Drži, da bom za Silvestrovo delal. Takrat, ko bomo pripravljali novolet- ni menu, bo veliko dela in vsa naša misel bo skoncen- trirana na to, da bomo dobro skuhali, da bodo gostje zado- voljni in da bodo tudi prihod- nje leto še prihajali k nam. Takrat ne bomo imeh časa, da bi mislili na .svoje stvari. Ko pa bo ugasnila luč, bo tu- di meni srce zatrepetalo in spomnil se bom domačih ter TOem zaželel srečno 1970!« ZORA PL.4NER. magister v Lekarni Center v Celju: »V šestnajstih letih, kar sem za- poslena, sem bila na Silve- strovo že večkrat dežurna, predvsem v prvih letih. Tako sem se na to že navadila in nič več ne mislim. Kaj si že- lim? Sebi predvsem zdravja, seveda tiidi drugim, da ne bo treba preveč zdravil iz »škatle« dajati. Sicer pa tisto noč bom preži\'ela v lekarni, v kasnejših prostih dneh pa poskušala nadoknaditi tisto, kar sem zamudila.« FRANC GLCEK, miličnik, Celje: »Želel bi. da bi vsi lju- dje vaselo silvestrovaii in za- dovoljni ter zdravi dočakali prihodnje leto. Želim tudi, da bi vsi srečno in varno vozili in da ne bd imel opravka z vinjenimi vozniki. Osebno pa bi vsem voznikom in kori&t- nikom cest zaželel srečno No- vo leto! Pa seveda si tudi že- lim, da bi v prihodnje bilo na naših cestah manj nesreč.« Ce strnemo njihove želje na skupni imenovalec pridemo do zanimive ugotovitve, da vsi, kljub temu da bodo delali, želijo največ sreče tistim, ki se bodo zabavali. Dolžnost so sprejeli kot dolžnost, ki ni samo njihova, ampak tudi in predvsem dolžnost do ljudi. Takrat, ko se bomo drugi pripravljali na odhod v svet- le dvorane, planinske domove ali bomo ostah doma ob televizorju in polni mizi v imenu vseh obljubljam, da tudi njim, ki bodo takrat delali in skrbeli za nas, že zdaj zaželim: srečno in zdravo 1970! T. VRABL REALNI V ZAHTEVAH KO SZDL V CELJSKI OBČINI SO ZELO NAPREDOVALE Letošnje volilne konference organizacij SocialistiGne zve- ze v celjski občini so lepo uspele. Kot Je značilno za delo organizacij na sploh, tako velja tudi 25a konferen- ce — v primestnih organiza- cijah beležijo boljše rezulta- te. Tu so razpravljali pred- vsem o problemih svojih ob- močij, ponekod pa tudi o širši občinski problematiki. Med ocenami, ki so jih po- vedali skoraj na vseh volilnih konferencah, je nedvomno najrazveseljivejša, da se So- cialistična zjveza lepo uveljav- lja in da postaja čedalje po- membnejši ix>vezovalec pri- zadevanj vseh krajevnih de- javnikov. V minulem obdob- ju so v marsikateri krajevni skupnosti uspeli samo zato, ker so se reševanja proble- mov lotili skupno in se zave- dali, da lahko pomoč širše družbene skupnosti terjajo samo do določene mere. Za- to so v nekaterih krajevnih skupnostih opravili veliko prostovoljnih delovnih ur — v Sooki na primer več kot 20 tisoč — in z vrsto dogo- vorov uspeli rešiti marsikaj, kar je bilo dotlej veliik pro- blem — cesta skozi Ljubeč- no na primer. Med krajevnimi problemi so še vedno komunalni na prvem mestu. V Lokovini, Socki, v Strmcu in na Sve- tini pa so se prebivalci prito- žili tudi zaradi delovnega ča- sa trgovine, ki so odprte pozno v noč, čez poldne pa ne poslujejo. Kaže, da bo njihov predlog upoštevan. Na Teharju in v Ljubečnl so spet razpravljali o škodi, ki jo povzroča plin, kakor tudi o izredno hudem onesnaže- nju zraka in posevkov zaradi zažiganja katrana, ki je ure- jeno v bližini teh naselij. Za- nimivo je, da se kmetje, ki trpijo zaradi vseh teh okoli- ščin, ne zavzemajo za pre- mestitev v nižje katastrske kategorije, temveč za olajša- ve pri davku. Upoštevaje izvor lokalnih problemov. Je marsikdaj očitno, da izvirajo iz pre- majhne zainteresiranostd po- sameznikov, kakor tudi zara- di slabega povezovanja de- lovnih organizacij, ki na ob- močju določenih krajevnih skupnosti opravljajo komu- nalna ali druga dela, s pre- bivalci okoliša. čeprav so tudi na volilnih konferencah povedala marsi- katero željo, so člani SZDL v svojih zalitevah zelo realni. Marsikje so pripravljeni po- magati tudi s prostovoljnim delom in samoprispevkom, vendar seveda samo pri pro- blemih, za rešitev katerih so najbolj živo zainteresirani. V mestnih krajevnih orga- nizacijah so bile volivne kon- ference slabše obiskane. Pa tudi vsebina je bila skrom- nejša. Prevladovali so pro- blemi upokojencev in otro- škega varstva, čeprav je tudi na mestnem območju vpra- šanj, ki bi j.ih mogli reše- vati, nedvomno dovolj. Letne konference so znova dokaza- le, da bo v mestih treba raz- mišljati o novih oblikah, pa tudi novi vsebini dela. I. BURNIK PRIZNANJA, V KATERIK JE NEKAJ VEČ Od atletov do modelarjev je segel glas celjskega šport- nika, da o rokometaših, ko- šarkarjih in drugih sploh ne govorimo Nekaj dni pred koncem le- tošnjega leta je bilo v dvora- ni Narodnega doma posebno slovesno. Občinska zveza za telesno kulturo se je namreč pred časom odločila, da bo športnikom in športnim de- lavcem, ki delajo po raznih telesnovzgojnih organizacijah že več kot 20, 15 ali 10 let podelila skromna družbena priznanja v obliki zlatih, sre- brnih in bronastih plaket. Ta visoka priznanja, ki jih bodo odslej naprej podeljevali vsa- kih pet let, je letos prejelo več kot 200 športnikov j, športnih delavcev. Svečanosti je poleg sla- Ijencev prisostvovalo tudi y liko družbeno-političnih c| lavcev, med katerimi so 'bj tudi predsednica skupščij Celje Olga Vrabič, podpre( sednik skupščine Jože Marol predsednik Občinske konfi renče SZDL Janko Ževart j drugi. V uvodu je predsednj Občinske zveze za telesno ku turo Vinko Jovan orisal p( men akcije in se istočashi upravičil, če je kdo zarad kakršnih koli zaprek tokra bil izpuščen. V krajšem go voru je predsednica skupš5 ne Olga Vrabičeva izrazil svoje zadovoljstvo na dejstvom, da je v Celju t( liko amaterskih športnih di lavcev, kar vsekakor zagota\ Ija .še nadaljnji razvoj teles ne kulturne vzgoje v našem mestu. »Pri nas se borimo za osvobajanje človeka in prar telesna kultura je eden iz. m.ed najbistvenejših faktor jev s katerim bomo to lahko dosegli.« je zaključila svoj priložnostni govor, v katerem je še pohvalila prizadevnost atletov, ki so ponesli glas, Cel.ja daleč preko meja do-l movine. Tu so seveda še al pinisti, jadralci, telovadci, da o rokometaših, košarkarjih in drugih sploh ne govorimo. Prireditev je z nastopom in izbranim programom odlično zapetih pesmi popestril še Komorni moški zbor pod vodstvom prof. Egona Kun& ja. Srečanje, ki naj bi bilo še pogostejše, so športnik^ in športni delavci zaključili v prijetnem razgovoru in obujanju spominov na šport- na srečanja ter delo v dru- štvih, kjer so pustili del svo- jega prostega časa. T. V, KAK S NO BO VREME V LETUT^ 19 Zo Na vprašanje uredništva »Novega Tednika«, kaj mi- slim o vremenu v letu 1970 naslednje: Uradna vremenoslovska zna- nost priznava znanstveno os- novo le kratkoročnim napo- vedim, t.j. tistim, ki ne pre- segajo roka 3 do 4 dni, vse napovedi za daljši rok pa so v najboljšem primeru le na- pol znanstvene, ker uporab- ljajo za svojo osnovo še ne- dokazane, četudi znanstvene hipoteze Zraven obstojijo še popolnoma znanstvene dolgo- roČTie napovedi kot so 100- letna pratika, Herschelev ključ tn drugo. Tovrstne na- povedi izvirajo iz starih ča- sov, ko še ni bilo znanosti o vremenu. K temu moremo še dodati, da tudi uradne vremenske napovedi meteoro- loških zavodov za naslednji dan, ali največ za 3—4 dni, ki sicer imajo priznano znan- stveno osnovo, namreč vre- menske karte, niso nezmotlji- ve — To se dogaja zato. ker celo dobra vremenska karta ne pokaže v celoti vremeno- tvornega procesa. Pri dolgoročnih prognozah za daljše in krajše roke se upK)rabljajo različne znanstve- ne hipoteze kot so na pri- mer zaporedja večjih vremen- skih nepravilnosti. Ta zapo- redja se imenujejo »vremen- ski ritmi«. Druga hipote^ smatra, da so vremenski rit- mi odvisni od kolebanja sončne aktivnosti (predvsem sončnih peg), ki so tudi rit- mičnega značaja in se celo da najti povezavo med ritmi na podlagi dolgoletnih opazovanj (Ljubljana ima opazovanja 120 let, Domaj in švicarske opazovalnice 230 let, Vatikan 420 let itd) najde bolj ah manj zanesljivo odvisnost pri- hodnjih dolgoročnih vremen- skih pojavov od preteklih Deset-dnevne napovedi, ka- tere objavlja »Novi Tednik« izdelujem po omenjenih me- todah, se pri tem poslu- žujem tudi podatkov, katere mi v to svrho posreduje nem- ška meteorološka služba s središčem v Offenbachu. Te napovedi bi morale napoveda- ti pravilno dve tretjini vseh vremenskih sprememb s toč- nostjo do devet dni. Dejansko pa kaže, da odkloni niso red- ki tudi do treh dni. Napovedi za celo leto ■ znanstvenega stališča niso po- vsem nemogoče, kajti za to je ravno tako možno uporab- ljati tako dolgoletne ritme, kot tudi podatke o sončni aktivnosti, s čemer se bavijo tudi znanstveniki kot na pri- mer ameriški meteorolog in astronom Abbot, francoski znanstvenik Memery in dru- gi, ki poskušajo napovedati vreme celo za 6 let. Ker tudd sam razpolagam s podatki za sončno aktivnost in podatki o dolgoletnih ritmih, bom poiz- kusil, na prošnjo uredništva »Novega Tednika« podati svo- je mnenje o vremenu v letu 1970 Januar, februar in marec se pričakuje za 2 do 3 stopi- nje hladnejši, kot to kažejo dolgoletni povprečki. To po- meni dolgo in precej hladno zimo, vendar ne ekstremno hladno, kajti izrazito hladne zime so več kot za 5 stopinj hladnejše od povprečka. Pa- davin bo v januarju in febru- arju v primeri s povprečkom premalo, prevladovala bodo suha in celo jasna obdobja, ki bodo včasih trajala 7 do 14 dni Marca bo količina in pogostnost padavin narasla, dež se bo prepogosto spreme- nil v sneg, vendar bodo vmes tudi razdobja lepega vremena s trajnostjo 4 do 8 dni. V aprilu se pričakuje nadaljnje stopnjevanje padavin tn sneg do nižin se bo pojavljal še do sredine aprila, slana pa še nekoliko kasneje. Vmesna razdobja lepega vTemena bo- do trajala od 3 do 7 dni. V maju se pričakuje neko- liko manj padavinskih dni kot v aprilu, vendar bo jakost padavin zelo velika, ker bo preveč nevihtnih na- livov tn toče Spomladanskih pozeb se ne pričakuje. Lepa razdobja bodo trajala od 2 do 6 dni V juniju se bo število pada- vinskih dni zopet zelo pove- čalo, vendar bodo večidel ne vibtne plohe. Vmesna razdob trajala več kot 4 dni. ja lepega vremena ne bodo Tudi julija bo število dni, s padavinami precejšnje, če tudi za spoznanje manjše kot v jimiju. Razdobja lepega vre' mena ne bodo daljša od 5 dni- V avgustu bo število dni s padavinami občutno popustilO| in razdobja lepega vremena bodo trajala tudi do 10 dni, V avgustu se pričakuje tudi' poletna vročina in to bo naj- lepši poletni mesec. i V septembru bo spet število dni s padavinama nekoliko večje kot v avgustu in lepo' vreme ne bo tako dolgotraj-, no, kajti trajalo bo po ečtni le 4 do 5 dni- V oktobru razen močnejšil: padavin, bodo tudi zopet dalj šja razdobja lepega vremena s trajnostjo do 14 dni. ' V novembru se bo pogost- nost in jakost padavin okre- pila, obenem bo zopet hlad- neje, kakor je to normalno za november. Zato bo v no- vembru večkrat tudi snežilo, Kljub temu vmesna suha razdobja znajo trajati 3 do 6 dni. 1 Decembra bodo padavine zelo popustile tn bo prevlado-, valo sorazmerno milo vremej tako da prave zime še ne bo, četudi bo parkrat snežilo. Suha, toda tudi meglena raz- dobja bodo trajala 4 do 10| dni in morda tudi do 14 dni. Splošno torej: zima sorazmerno hladna in tn dolga, spomlad kasna, po- letje ne vroče, izvzemši av- gust, kjer se pričakuje tudi močnejša vročina, naslednja zima bo kasna. Najbolj mo- kri meseci: april, junij tn november najbolj suhi: av- gust in december. Dr. Vital MANOHIN 14 29. december 1969 STRAN SPECIALISTI PLASTIČNE FASADI OBNOVA, GRADBENO IN OBRTNO PODJETJE V CELJU, JE NASTALO LETA 1965 PO ZDRUŽITVI LESNEGA PODJETJA LAVA, SLIKARSTVA DOM V CELJU, REMONTNEGA PODJETJA DOLOMIT S FRANKOLOVEGA, SER- VISOV STANOVANJSKIH SKUPNOSTI CENTER IN DOLGO POLJE IN PRI- KLJUČITVI KAMNOSEŠTVA IN PEČARSTVA OD INGRADA. # Med najmcjčnejšimi je vsekakor (gradbena stroka. Po- leg vseh adaptacij loltalov opravljajo tudi remontna dela, obnavljajo fasade in novogradnje. # Ker so njihovi delavci razkropljeni po deloviščih po vsej Sloveniji v podjetju skrbijo tudi za njihovo rekreacijo. Tako so kupili vikend liišo na Golteh, dve vikend hi.šici pa nameravajo postaviti tudi v Pacugu pri Fiesi. # V kamnoseški stroki so nabavili nov diamantni gater za re/anje granita, v ostalih strokah pa predvsem nabavljajo drobno mehanizacijo, da bodo tako zamenjali ročno delo. Obnova, gradbeno in obrt- no podjetje se je v nekaj le- tih obstoja razvilo v eno laj- močnejših tovrstnih podje- tij. Z vestnim in resnim de- lom ter strokovnim kadrom so dosegli, da jih vabijo na posamezna delovišča, kjer največ opravljajo zaključna obrtna dela, in sicer: ples- karska dela, oblagalska dela, polaganje tapet in plastičnih fasad. Tako so dokončali samopo- strežno trgovino Center v Ce- lju, vzgojno-varstveno usta- novo na Dolgem polju, hotel Turist v Ljubljani, trenutno pa gradijo sušilnico pri ope- karni Ljubečna. To so seveda samo večji objekti, medtem ko so obnovili tudi celo vrsto lokalov in fasad. Pri slednjih v zadnjem času uporabljajo zelo ekonomične in praktične plastične obloge. Na Hudinji so zgradili šest^ stolpičev, katerih stanovanja prodajajo za. trg, z obrtnimi deli pa so sodelovala tudi pri stolpnicah v Šiški in Mostah v Ljubljani. Zelo močan je tudi kam- noseški obrat, za katerega so kupili nov diamantni gater za rezanje granita. V lastni betonarnl izdeluje- jo vse vrste betona in malt ter betonske izdelke. Trenutno je v podjetju za- poslenih 360 delavcev. Upra- va skrbi, da svojim delavcem, ki so večinoma na terenu, omogoči čim boljše pogoje za delo in življenje. Tako vsaki skupini, ki oddide na kakšno delovišče, priskrbijo stanovanje, ki je največkrat v gradbenih domovih. Kupili so tudi vikend hišico z enaj- stimi posteljami na Golteh, do prihodnjega poletja pa bodo postavili dve vikend hi- šici tudi v Pacugu pri Fiesi. Razvili so tudi športno de- javnost, saj redno sodelujejo v sindikalnih športnih igrah. Še večje športno udejstvova- nje pa je onemogočeno, ker so zaposleni večinoma na te- renu. Sedemdeset delavcev pa koristi kredite za indivi- dualno stanovanjsko izgrad- njo. Podjetje je v času obstoja mnogo povečalo svoj obseg dela in število zaposlenih. Organizacijsko je podjetje razdeljeno na 14 proizvodnih obratov, M imajo svoje de- lovne prostore po različnih mestih v Celju. Izvajajo zidarska, tesarska, slikarska, pleskarska, Idju- čavničarska, teracerska, no- tranje inštalaterska, pečar- ska, steklarska, parketarska, mizarska in kamnoseška de- la, polagajo tla in oblagajo stene z vsemi vrstami mate- rialov. Izvajajo tudi vsa grad- bena dela pri visokah grad- njah, gradijo za trg, žagajo les, proizvajajo in prodajajo dolomitni pesek. Njiliovo področje dela je izredno obširno. Z natančnim delom si prizadevajo zadovo- ljiti potrebe tržišča. T. VRABL, OBRATI OBNOVE: GRADBENA OPERATIVA KAMNOSEŠTVO CEMENTARNA PEČARSTVO PARKET - PLASTIKA SLIKO- PLESKARSTVO ČRKO- SLIKARSTVO SITOTISK KLJUČAVNI- ČARSTVO KLEPARSTVO VODOVODNA INSTALACIJA MIZARSTVO - ŽAGA PESKOLOM AVTOPARK BETONARNA PROJEKTIVNI ODDELEK SERVISI Na Ipavčevi 21: — Renault — Zastava — Alfa Romeo — i^koda — NSli PRETIŠ V Medlosu 16 /;a tovorna tožila — TAM — FAP — IMV Vsa avtoličar- ■ika in klepar- ska dela v Me- llogu 16 ^a tovorna vo- sila; v Ipavče- vi 21 pa za isebna vozila — Zaprite ija, zaprite . . Oen .je začutil Tvssoikp.o roko iia svoji. — Pojdiva, Oen, proč moraval Tiho sta se dvignila in zapustila dv<»rano. PRIPRAVK III. — Pogumno si govoril, — .je dejal biolog, ko sta stopala po neskončnem hodniku — in lem, da imaš prav. Tudi drugi tako čutijo, le da si tega ne upajo priznati. — Poslušaj, prijatelj, obupan sem — je ogor- čeno odvrnil energetik — sa,] nočejo razumeti polo/aja! Mi vendar nimamo več izbirel — Nimaš prav Oen. kolegi prav dobro vedo, kaj se do.fifaja. ali bolje, kaj se bo zgodilo. Tega res ni težko razumeti, saj gre za biti ali ne biti. Toda priznaj, da ni laliko za\reči starih navad; od rojstva so nas učili tako živeti. Tudi mene ,ie spreletelo, ko si govori! o radiaci.ji. čeprav sem nekaj takega pričakoval. — Tvsson, kaj nisi nikoli razitii.šljal tako kot jaz? Ali nisi tudi na podoben način iskal re- šitve? — Da. toda strah me je i)ilo. .še samemu sebi se nisem upal priznati. — .Strah, strah .. . Vsepovsod okrog nas sa- mo straši. Kaj pa sploh smo? Reve! Reve. ki si še -azraišljati ne upamo. T\>son ,je žalostno zamahnil z roko in ostal pred mogočnimi vrati, ki so zapirala hodnik v vseh širinah. — Pustiva zdaj to. Že doigo nisi bil v mojih laboratorjih — pridi pokazal ti bom nekii j. Pritisnil je nekaj !j:umbov v do!ote!u*m zapo- redju in vrata so zdrsela v zid. Ko sta pa-sto- pila prag, so se za njima zo])el neslišno zaprla. Votlina, v katero sta piišla. .se Je odpirala \ -le- vilne manjše hodnike, na levi pa je stala velika stena iz navadne snovi. .Stena Je bila meiika in Oen .je imel vtis. kot da drhti in se naruliki upogiba. Tvsson .je pri.jel ener!;ctika za roku in tja popeijal bliže. — Tule zadaj so bazeni z algami. Aii čutiš ka.j nenavadne.ga? Oen je izte.ijnil roke in se s prsti nalahno dotaknil stene. Sprva ni zaznal ničesar, toda poča.si .je z veliko koncentracijo le dosegel, da Je vpliv predmetov na oni strani prodrl do nje.^ovih čutnic Bazeni so bili razpo- rejeni v obliki pahljače in so se spiralaslo dvi- gali navzgor. Vsako baterijo tako razvrščenih bazenov je osvetljeval močan vi'" svetlolie. Sli- šati .je bilo rahlo šumenje. — Kisik? — Da . . . — Biolog se je obrnil, k<»t da bi še nekaj pričakoval — no, ali se ti zdi vse kot ponavadi? — Ne, ta šum .je močnejši. — To .je ti.sto! Alge. ki Jih imam sedaj v ba- zenih, so mutanti. Izoliral sem vrsto, ki ima- štirikrat hitrejšo sintezo. Veš, kaj to pomeni? — Več hrane, več kisika .. . — ... in daljše življenje' Oen .se .je zamislil. Tvsson ,ga Je presenetil. To Je bila prva razveseljiva novica p<» dolgem ča.su. — Imaš torej polne rezervoarje? — Da. Beljakovine konzerviram v obliki pro- leinske želatine, kisik pa vtekočinjam. da pri- dobim na prostoru. Vtekoein.jen zavzame tisoč- krat manj prostora. Biolog se ,je obrnil na druijo stran in odprl nian.jša vrata. — Vstopiva! lOnergetika Je ijresenetil vrvež, ki Je bil v pro- storu, v katerega ta prišla. LJud.je so stali ob strojih, ki so bili razvrščeni ob stenah. Nadzirali so delo strojev, iz katerih Je vsako sekundo zdrsel kovinski valj, padel na tekoči trak. ki ,ie vodi! do sredine dvorane, in izginil v lijaka- stem jašku. — V teh valjih so beljakovine — je pojasni biolog — shran.jujemo Jih v posodah, ki Jih hla dimo z vtekočinjenim zrakom tako. da tudi i tem pogledu varčujemo. Delamo v štirih iznie nah in zaloge so v zadnjem času precej narasif, — Aii še vedno porabile toliko za sintezo oi ganskih snovi? Je vpraša! energetik. — Mnogo manj kot prej. Predvsem mešani( imietne beijaktnine z naravnimi, ki ,iih dobimo iz posebnih al.u. Te alge imajo namreč minimal no asimilacijo, delijo pa se izredno hitro, tako da iz njih lahko dobimo mno.go beljakovin. Pr tetn pazimo, da prav nič ne gre v izgube. Prec tempi smo cenili alge le zaradi vitaminov, zda, pa so postale nenadomesiljive kot kalorični hrana. Naš rod hi dobro živel, če bi imeli go rivo. — Da, če bi sl-a bilo. Oen se ,je otožno na sn eiiuii: -— .\\\ veš, kako delajo moji ljudje? Brez po čitka vrtajo v skale! Z jalovino smo zasuli že s <;iaj vse hodnike. Kon-ce vrtalnih strojev s« razheljfju', ker se sploh ne ustavlja,]© več. Zad nj;č so vibroivrafi zaznali majhno mlako nafte toda bila ,je predaleč. Izračunali smo, da bi zj vrtanje do tja porabili dvakrat več goriva, kol hi ga pridobili. Zaman Je . . . lastno telo sm« načeli. Oni tam pa tega ne razumejo .. . — Oen. ne bodo dovolili poti navzgor. S« zavedaš tega? — Seveda se, in prepričan sem, da me Rhoeil s svojimi ljudmi ta trenutek išče. Ne bo mirovali d«)k!er me ne bo onemogočil. Toda zakaj mi J( prav on tako sovražen? Zanj bi človek pričako val, da ne bo .ganil s prstom, če bi bilo treba koga žrtvovati. Saj Je bil za svo.je življenje pri pravljen žrtvovati vse ljudi ... še lastno mate bi prodal za nekaj tempov življenja. — Ti tega ne razumeš. Ne poznaš ga dovolj Vedno si Je želel postati predsednik in edinJ možnost, ki mu je še ostala, je, da nasprotuj staremu Thoru. ki ti .je očitno naklonjen. P mojem bi mu rad na neki način dokazal d sabotira in bi ga potem vrgel. Thor si ne b upal storiti kaj zate. Oen je resignirano zamahnil z roko in s napotil ven. Na pragu se je skoraj zaletel v nt koga. Iztegnil Je roko in spoznal matematika — Tvsson, obisk imaš — Je dejal in hote mimo. toda matematik ga ,je zaustavil. — Samo trenutek! Slišal sem vajin pogovo in priznati moram, da nista zelo brihtna. — Daj no, Skeen, ali se je vohljanje že za čelo? Kaj Rhoen nima dovolj agentov? — Napačen sklep, dra.ija moja heroja, popol noma napačen. Rhoen te sploh ne preganja Oen, in kolikor vem Je v njegovem interesu, d si prost. (Se nadaljuje PRODAJA VOZIL: Renault - Litostroj, Alfa Romeo, NSU PRETIŠ, Škoda, IMV in TAM 39. december 1969 STRAN — Tako? Pa praviš, da nisi spil niti kaplje alkohola? Svet je še vedno moderen cir- kus velikih odkritij na področ- ju znanosti m tudi ?eksa. Za popularizacijo visoke vrednosti ženskega akta se zato vrstijo vse pogostejša lepotna lekmova- nja kot so se nekoč udarniška dela. Slovenci smo tudi v pogledu modernega seksa še nekoliko konzervativni. Toda moški ho- čemo danes doživljati vsaj oče- sno erotiko, če že nismo ob- darjeni z osvajanjem spomla- danskih Dulcinej vulkanskega sijaja. Pa poglejmo samo majhen primer, kakšen je interes da- našnjih državljanov za to mo- derno božanstvo. Ni potrebno naštevati naših seks revij, re- klame, filmov tn ostalega du- hovnega bogastva, ki krasi to revolucionarno vrtnarijo. Zaradi poživitve seksualnega razpoloženja sem si spalnico prebarval z močno rdečo bar- vo. Modemi seksologi namreč zatrjujejo, da rdeča barva ne vznemirja samo bike, ami>ak tudi prizadevne ljubimce. Na strop pa sem si pritrdil večjo barvno kompozicijo tempera- mentnih golih kopalk. Zelo hi- tro so se pričeli vrstiti obiski različnih zakonskih profilov. Možje so ob pogledu iia to ero- tično oazo samo plaho pokazali navdušenje, nikoli zavistne so- proge pa so kar žarele od na- vdušenja. Čas pa ne spreminja samo ka- roserij avtomobilov, ampak tu- di modne dimenzije ženskega telesa, vendar na srečo še ne stopnje strasti in imaetnosti Van de Veldejevega baleta. Res je,, da so ženske bolj precizne na: nekaterih amorskih področjih^ kot moški. Tako pred vstopom v zakon zelo dobro očistijo svo- jo preteklost. Ničesar pa nima-j jo proti, če moški nato pijejo,, seveda namesto alkohola samo moško vodo. Priznati moramo, da uajlep.šij ženski nasm.eh še vedno brani' Mona Liza, ki je bila, kot so ugotovih sodobni umetnostni zgodovinarji, velika kurtizana. Od tod izvira tudi očarljivost njenega zapeljivega smehljaja, ki je pri ženskah tolikokrat sa- mo nedolžna uvertura za bo- doča amorska zmagoslavja, ža- lostno pa je, da Mona Liza da- nes ne more gledati velike re- klame modernega seksa, saj bi se lahko še bolj šarmantJio smehljala. Toda ženska domišljavosit na svoj očarljivi ,akt je včasih tako velika, da so prepričane, da za- radi njihovih čarov vzhaja celo sonce. JOŽE ŠARLAH — Mi smo te pa vso noč iskali! ZARAD! BOLEZN! Na sestanku neke krajevne or.ganizacije SZDL v celjsid občini bi marali imenovati tudi ovorovatelja zapisnika, Predsednik je rekel: ~ Predlagam kar tovariša tega in tega. Se strinjate? Vsi so se seveda strinjali, tovariš ta in ta pa se je dvig- nil in rekel: — Oprostite, ampak ne mo- rem biti overovatelj, ker sem bolan. FUNKCIONAR IN OBRTNIK Tovariš Ivan Klobučar, vi- den funkcionar in družbeni delavec, se je ob bridkem spoznanju, da mu funkcija ne nese, odločil, da bo pričel izdelovati klobuke. K sreči mu je iz časov, ko še ni bil funkcionar, ostala nekakšna naprava za izdelovanje klo- bukov, klobučevine pa je bi- lo tako vsepovsod dovolj. Po- stal je kratkomalo obrtnik. Sprva je zaradi ugleda delal klobuke bolj konsplrativno in jih je bilo mogoče dobiti, kot na primer dandanes ce- ment, le po zvezah, kasneje je prešel z 'ijimi v odkrito ofenzivo. »Nobenih zalog,« si je rekel, »kajti zaloge so mr- tev kapital, ki tepe vso našo industrijo. Ampak mene ne bo. Naj se ljudje le odkriva jo...« In medtem ko so se ljudje odkrivali in pokrivali z nje- govimi klobuki, si je on gra- dil standard iz njihovega od- krivanja. To pa seveda ne- hvaležnim občanom ni bilo po volji. »Glejte,« so govorili, »funkcionar je,pase ukvarja z obrtjo! Ta je pa dobra!« Tovariš Klobučar si seveda ni dovolil, da bi o njem go- vorili karsibodi in bi trpela njegova funkcija, zato je brž poiskal nekoga, ki mu je dal napravo za izdelovanje klo- bukov v najem. Tako je bilo še bolje, mu namreč vsaj ni bilo treba delati, a je vseeno služil, sicer pa mu tudi nihče več ni mogel očitati, da je funkcionar-obrtnik. Toda nevidnemu očesu ob- čanov tudi ta sprememba ni ušla. Začeli so govoriti, da Klutaučar kot socialist in ko- munist izkorišča človeka po človeku in da je čisto nava- den kapitalist. Bil je prisiljen, da se z izjemo s priimkom odpove vsakršni zvezi s klobuki in je v znamenje protesta pro- ti samemu sebi pričel nositi celo kapo. Družabnika je od- pustil, firmo pa zapisal na ime svoje stare tete Agate. Zdaj bo ona delala klobuke, oba pa' bosta lepo živela in jima bo šlo dobro na zemlji. OH TEŽAVE S PREKI- NITVIJO DELA Znani politični delavec si gra- di v neki občini na našem ob- močju vikend hišico. Ne .sam. gradijo mu jo drugi. Lepega dne se pripelje do gradbišča in presenečen ugotovi, da delavci demonstrativno sede. »Kaj pa je, tovariši? Zakaj ne delate?« »Stavkamo. Za to bagatelo tu- di vikendico ne delamo . . .« Kaj hočemo, konflikt med teo- rijo in -— prakso. AFORIZMI Če imaš zveze z zemeljskimi bogovi, te hudič ne obišče. Ženske in svetovni nazori so si podobni, jemljemo jih in jih zopet pozabljamo. * Herojsko delo je tudi prijeti za kljuko matičnega urada. * Zgradil bi si rad zdravo zavest, pa nikjer ne najdem dobre lokacije. * Družbeno priznane laži se rade stekajo v kanalizacijo človeške neumnosti. * V senci drevesa je lahko sestavljati na- črt za bodočo sečnjo gozdov. * Nič ne daje bitju ženskega spola toliko čara kot nove curnjice. * Nevaren strup nimajo samo kače, ampak tudi lepe ženske. * Matični urad spreminja svobodne ljubim- ce v družinske uradnike. * V razkošni postelji se odlično znajdejo tudi siromaki. Jure Šarlah REKLAMA IN KAMPELJC Kampeljc je bil zvesti sprem- ljevalec televizijske, radijske in vsakršne druge reklame. Zamu- dil ni niti najmanjše priložno- sti, da se ne bi pustil seznaniti z vedno svežimi novostmi in pri- dobitvami sodobne civilizacije. V svojem stanovanju je imel tako rekoč vse od britvice Gd- lette do royal pudinga. Kopalni- - ca je bila prepolna najrazličnej- ših sprayev in krem, da o milih sploh ne govorimo. Tudi njego- va kuhinja je bila urejena v duhu reklame. Na mizi je imel celo pozimi sončno poletje — Portorose brand. Čeprav bi se zdelo, da mu reklama lajša življenje, je bil Kampeljc. sicer privlačen kot ma^et, vendarle včasih tudi malce nesrečen. Zjutraj, ko se je umil s solea milom, kajti v tem milu je nekaj več, je bil v velikanski zadregi, ker ni vedel,, ali bi se obril z britvico Gillette ali z brivnikom Brown in žrtvo- val natanko 4 minute in 15 se. ktmd ter se pri tem namazal z! brionom ali iosionom. Za primer, če bi se mu pri- petila kakšna nasreča, je nosil j Kampeljc vedno neuničljivi klo- i buk tovarne Šešir, in ker jej hotel imeti tako uspeh v poslov-1 nem kot v zasebnem življenju, j je grizel bonbone pepermint in \ nosil kravato Svilanit. ki uspehe, nedvomno zagotavlja. Oblečen vi Standard obleko je ob dežev- nih dneh vedno vzel s seboj »to je tisto« — novi model Vis dež- nika, ki pripomore k eleganci. Brez argo goveje juhe tudi Kampeljc ni šel nikamor. To, da se mu je v zadnjem času, kot so ugotovili njegovi kolegi, nekoliko zvišal glas, pa je pri- pisoval rednemu uživanju bon- bonov visoki C. Jedel je testeni- ne intes in kokice za juho, po kosilu pa je prišla na mizo ka- vica čez vse, kavica Mercator, nato pa še mineralna voda, ki pospešuje moškost. Ker je pil tudi Davida, je bil vedno hra- ber. Na cesti so se ljudje kar čudili, kako to, da se nanj tako obešajo ženske, a Kampeljc jim je samo samozadovoljno pome- žiknil: leut magnetic! in privlač- ni boste kot magnet! In tako je Kampeljc živel sre- di reklame. Vsak dan je lovH v reklamno izredno izostrena ušesa nova obvestila o najno- vejših dosežkih. Na začudenje znancev in prijateljev, ki so pri- hajali na obisk in jih je ix>go- stil s fructal brandyjem, krekerji ali royal desertom. in Id so ga spraševah, zakaj mu je po- trebno vse to, se je samo smeh- ljal. Vedel je namreč, da sd bo reklama že jutri izmislila še Vvse kaj drugega. Le kaj — to ga je pravzaprav najbolj vzne- mirjalo in mu na dalo spati. Dihur- KORISTNI OBISKI Dva občana navdušeno obrav- navata zadnje dogodke, smerni- ce in razprave o gibanju gosix)- darstva. Pa pravi prvi drugemu: »Mi nimamo skrbi z neobve- ščenostjo. V naši občini so po- gosto na obislai visoki ix>litačni delavci.« »Ka.j imate toliko proble- mov?« »Ne. Pri nas imajo vikende.« EPIGRAM PiEOBniJENi immm živeti — imeti Je usoda naša in cilj nam .je visoko posajen: glej, ta tovariš nič vesti ne vpraša in vedno se bori za večji plen! Dihur 18 39. december 1%9 STRAN Na reformo sicer pogosto prisegamo, a se ji radi tudi izneverjamo KRATEK SPREHOD SKOZI LETO. KI ODHAJA^ \- v letu, ki ga zdaj puščamo za hrbtom, smo predvsem bolj doumeli vso raz- sežnost družbene in gospodarske reforme. Nanjo prisegamo, a se ji tu pa tam tudi izneverjamo. Gospodarski in politični sistem smo v tem času še izpopolnili, pri čemer smo težili k temu, da bi samoupravljavci dobili večje možnosti za vplivanje na odločitve. To reformno nalogo je letos zlasti in znova postavila v ospredje Zveza komunistov Jugoslavije na IX. kongresu. Ko tehtamo bero leta, ki se mu zdaj iztekajo zadnji dnevi, ne delamo tega za to, da bi si ploskali ob uspehih ali pa poklekah v spovednico zaradi grehov in napak, ki smo jim podlegali. Radi bi sa- mo trezno pregledali, do kod smo prišli in kam. nas vodijo prihodnje ix)ti. Vsekakor prezahtevna naloga tega se- stavka, ki naj bi bil novoletno kramlja- nje. Morda pa se ji bomo vsaj malce' približali s tem, da poskusimo napraviti — seveda le v najširših obrisih — prerez skozi nekatere poglavitne družbene in go- spodarske premike, nr.pore, uspehe, pa o stvareh ne ve do&ti. Ne zamerite nam, Tisoč dolarjev ... s produktivnostjo smo .še kar skočih naprej. Industrijska proizvodnja se je v 11 mesecih povečala za 12 odstotkov. Vra- ta v svetovni gospodarski prostor smo si še za spoznanje bol] odpahnili in pove- čali izvoz za 4 odstotke. Turizem je za- služil več deviz kot kdaj koli prej, tako da tudi tu lahko govorimo kar o skoku. Bolj se je razmahnila integracija. Sloven- ske železarne — Jesenice, Ravne in Što- re — so se združile v močno podjetje V zaposlovanju, ki je prejšnja leta za mrznilo, je spet odjuga. Zahtevnejše go spodarske razmere prisiljujejo vodstva de- lovnih organizacij, da bolj na široko od- pro vrata zlasti tudi mladim strokovnja- kom. Prišli smo pa tako daleč, da bi sko- rajda že morali iskati svoje lastne stro- kovnjake prek nemških, avstrijskih, fran- coskih, švicarskih, švedskih in drugih tu- jih časopisov, ker so si mnogi poiskali delo v tujini. Slovenija je letos dosegla približno ti- soč dolarjev narodnega dohodka na pre- bivalca in se je torej že skoraj izenačila z Avstrijo in Italijo. ... a tudi trdi vozli! Hkrati pa so nas letos krotovičile mno- ge fežave in hudo zavozlani problemi. Spet nas je obiskala »nepriznana)) infla- cija Medsebojno zadolženost oziroma nelikvidnost je dušila bolj ali manj vse naše gospodarstvo.. Se vse preveč pptrpi- mo s slabimi podjetji, ki jih hočemo za vsako ceno obdržati nad vodo, ne da bi potonila. Seveda gre to na račun solidnih podjetij, ki jih nesolidni poslovni part- nerji spravljajo v težave. Na nas še pri- tiska marsikatera investicija, ki nima fi- nančnega kritja. Dajali smo se za izpo- polnitev zunanjetrgovinskega in deviznega režima na reformnih načelih. Cene so spet začele precej divje plesati; tolažimo se s tem, da cene naglo naraščajo tudi v svetu, s katerim smo čedalje bolj povezani, živ- Ijenski stroški so letos narasli za skoraj deset odstotkov. Ne uspevamo še obvladovati socialnih razlik, ki se celo večajo, kar seveda ni dobro za sociahzem, predvsem še zato, ker te razlike pogosto ne izvirajo iz de- lovnih rezultatov. Vsaka tretja slovenska družina že lahko zvečer sede k televizor- ju, vsaka peta pa premore tudi avto. To- da v povprečni slovenski družini še vedno prevladujeta komajda radio in kolo. Pov- prečna pokojnina je znašala letos v Slo- veniji 614 din. Izboljšave si obetamo od novega, izpopolnjenega pokojninskega za- varovanja, ki je pred dnevi prišlo v široko javno razpravo. Trdnejši kmetje v razvi- tih predelih, zlasti tisti, ki lahko vse pro- dajo že na domačem pragu, lahko že kar lepo živijo. Pravcata revščina pa grize mnoge ostarele kmete na odročnih in za- ostalih kmetijah. Prav tako so — če .se ozremo širše — velike razlike v razvitosti posameznih re- publik, pokrajin in tudi posameznih, zlar sti izrazito kmečkih predelov znotraj Slo- venije. ^ Letos smo odprli lepo število novih šol. Toda marsikje je pouk še v zelo ne- primernih prostorih. Zelo je zavozlana problematika našega Kmetijstva in se prve tenieljitejše rešitve šele nakazujejo. V zunanji plačilni biianci imamo še primanjkljaj. Jugoslavija je sicer med državami, ki so dosegle zadnja leta najhitrejši razvoj na svetu. Nismo torej ravno taki počas- neti, kot bi lahko sklepali po naših last- nih nestrpnih kritikah. Toda svetovna tek- ma v napredku je čedalje hujša. Ta tek- ma postavlja pred nas usodni ALI — ALI! Pot k temu pa še zlasti utirajo razvi- tejši samoupravni odnosi. To hočemo do- seči z izpopolnjevanjem celotnega našega političnega sistema, ki ras»:e iz samouprav- ljanja in mu služi. Jubilantka se je pomladila še posebej pomembno je vsebinsko pre- navljanje Zveze komunistov in njeno pre- oblikovanje od temeljnih celic oziroma organizacij do njenih centralnih organov. S tem se Zveza komunistov prenavlja v ustvarjalno, demokratično in borbeno or- ganizacijo, ki naj bo vedno sredi žgočih družbenih problemov ter se bori za spre- minjanje družbe v smeri socialističnega napredka. Se jo sicer ovira v marsičem stara praksa. Mnogi njeni člani bolj z za- pečka opazujejo njena prizadevanja, njen boj. Premagana, a še pri življenju so ne- katera pojmovanja, tudi v njenih lastnih vrstah, ki ne doumejo, da Zveza komuni stov, ki se bori za večji prostor samo- upravljanjua, ne more biti nekakšna »trda roka«, prav tako pa ne debatni klub, ne- kakšen »pogovor pod lipo«, ki nikakor ne obvezuje k izpolnjevanju sprejetih sta- lišč in sklepov Toda v ZK je že na poti diferenciacija in tisti, ki ne more ali noče doumeti nove vloge in novih nalog ZK, bo pač moral zapustiti vrste komunistov. Takšna Zveza komunistov, ki že pre- maguje svoje prejšnje krizno obdobje, je lahko pričakala svoj letošnji, deveti kon- gres z več kot sto tisoč novimi člani, pre- težno iz vrst mladih ljudi, kar pomeni skoraj. 10 odstotkov njenega članstva. »Vroče« poletje Letošnje leto je bilo politično zelo raz- gibano celo v obdobju dopustov. Poletje je politično zlasti segrel »vroč« problem financiranja hitrih cest v Sloveniji. Kas- nejše, trezne j še razprave pa so odkrile globlje korenine »cestnega« spora, ki za- devajo mnoge skupne jugoslovanske pro- bleme, med katerimi naj naštejemo, de- nimo, državni kapital, ki je še vedno zu- naj vpliva gospodarstva, nelikvidnost v gospodarstvu, ne dovolj razčiščena vloga federacije in republik in s tem v zvezi problem v mednacionalnih odnosih, pre- počasno izpopolnjevanje gospodarskega si- stema, na kar je pravzaprav opozoril že tudi IX. kogres ZKJ. ^Postavni dvajsetletnik 'mora dobiti več zraka Samoupravljanje je prav letos že po- stalo krepak dvajsetletni mladenič, ki pa seveda še zori v moža. V marsičem in marsikje še ni zbral dovolj moči za uspeš- nejši spopad z birokratizmom, ki mu zno- va in znova odganjajo — kot martinčku odbiti rep — novi poganjki. O tem prav v zadnjem času pričajo nekateri pojavi pri izpopolnjevanju statutov, teh »malih ustav« delovnih organizacij. Ustavni amandma, ki terja te izpopolnitve nudi delovnim kolektivom možnost, da samo- stojnejše, izvirnejše postavijo svojim po- trebam primerno in učinkovito organi- zacijo samoupravljanja. Toda ob tem je čutiti — na prvi pogled celo vabljive — težnje nekaterih, ki hočejo v statutih utes- niti delavski svet, ga spremeniti v bolj ali manj le formalen organ in dati vso be- sedo tehnokratom, češ: »Gospodarjenje je resna zadeva in se zato z njo lahko ukvar- jajo samo strokovni organi, samoupravlja- nje pa naj kar ostane stvar Zveze komu- nistov in sindikatov!« Tako se te refoma- Tudi letos nam narava ni ničesar podarila, udarila pa nas je še s potresom: hudo je prizadel prikupno bosensko mesto Ban.jaluko, ki še dolgo ne bo zacelila hudih ran, čeprav ji pri obnovi pomaga vsa sociah'stična skupnost (Foto Busič, DELO) ske naloge ponekod lotevajo povsem pro- tireformsko. To pa se dogaja v času, ko celo razvita kapitalistična gospodarstva, ki omogočajo visok življenjski standard, že uvidevajo v raznih oblikah (seveda zelo omejene) soudeležbe delavcev nujno po- trebno spodbujanje človekove ustvarjal- nosti in preprečevanj«" nevšečnih social- nih konfliktov. Med pomeanbnimi dogodki letošnjega leta naj omenimo zlasti jubilej ljubljan- ske univerze, ki je bo svojem srečanju z Abrahamom promoviraia devet novih čast- nih doktorjev, med njimi predsednika re- publike Tita in člana sveta federacije Ed- varda Kardelja. Zadnje obdobje letošnjega leta je bilo zlasti posvečeno razčiščevanju temeljev ekonomske politike v prihodnjem letu. Le- ta naj bi predvsem pomagala stabilizirati gospodarstvo, še pospešiti njegovo rast in nadaljnji prodor v svetovni trg, urav- notežiti plačilno bilanco, da naštejemo sa- mo nekatere naloge. Seveda pa bi nas vse konkretnejše za- nimalo, kaj lahko pričakujemo od leta, ki prihaja. Toda v tem primeru velja spomniti na pregovor, da preudarnega in pametnega človeka spoznaš po tem, da je večkrat v zadregi za odgovor kot tisti, ki tudi težave in spodrsljaje v letošnjem letu. da se hočemo tako nalahko izmuzniti od- govoru. In tudi to je seveda presneto res, da je laže določati usmeritve in spreje- mati sklepe kot pa jih uresničevati. Pa uspešno in vsem srečno novo leto! M. Z. Posebno slovesno je počastila svojo 50 letnico rednega delovanja ljubljanska uni- verza, ki je ob tej priložnosti podelila naslove častnih doktorjev Josipu Brozu Titu, Edvardu Kardelju, Srečku Brodarju, Jovanu Hadžiju, Milku Kosu, Aliji Koširju, Feliksu Lobetu, Francetu Steletu in Alojzu Tavčarju. Na sliki: novi častni doktorji ljubljanske univerze, v sredini predsednik republike Jo?rfp Broz Tito. mLENmUlST * TEDNIK * VESTNIK! vsak mrtekS^^ 19 Super silama ZDA in ZSSR se je pridruži- la tretja: LR Kitajska, ki čedalje vztrajneje zahteva, da svet pri- sluhne Leto 1969 ho gotovo pri- šlo v zgodovino kot leto, ko je človek prvič stopil na Luno. Morda bo to za naše potomce pomembnejše od dejstva, da še letos ni bilo miru v Vietnamu ne na Sred- njem vzhodu ne v Nigeriji in še kje drugod. Toda za nas, ki živimo v tej dobi in na tem planetu - miseF, da bo človok v prihodnosti naselil kak drug planet, zdaj ni vi- den več tako fantastična - je pomembnejše dogajanje na tej naši Zemlji, zakaj vse tisto, kar naj bi se zgodilo, se ne bo zgodilo, če bo člo- veštvo uničila atomska smrt. Leta 1969 se je v mednarodni politični E>ogovomi govorici do- končno uveljavil izraz »super sila« za tiste države na svetu, ki so za- radi svoje gospodarske in vojaške moči v »posebnem razredu«. Leta 1969 je tudi vsakomur dokončno postalo jasno, da super sili nista dve, ampak da so tri: ZDA, ZSSR in LR Kitajska. Marsikomu je že tudi nekaj let jasno, da se bo Kitajska, ki ima nad 700 milijonov prebivalcev in še vedno ni članica OZN, posku- šala uveljaviti za vsako ceno, pred- vsem pa preprečiti, da se ne bi »socialimperialisti« (Rusi) in ame- riški kapitalisti dogovorili na nje- no škodo. Vsa ta leta je kazalo, da ima Peking za svojega glavnega sovraž- nika ZDA — vojna v Vietnamu, oporišča vzdolž kitajske obale —, toda po hudih obmejnih spopadih na sovjetsko-kitajski meji ob reki Ussuri in v Sinkiangu letos je po prepričanju Kitajcev postala So- vjetska zveza nevarnost št. 1, ZDA pa št. 2. Kitajci odkrito obtožujejo Ruse in Američane, da se dogovarjajo o skupnem nastopu proti Kitajski in pri tem s prstom kažejo na predhodne pogovore o omejitvi strateškega oboroževanja v Helsin- kih med predstavniki ZDA in ZSSR. Ti pogovori bi se bili mo- rali začeti že pred poldrugim le- tom, toda intervencija varšavske peterice v CSSR je za nekaj časa onemogočila vse take stike med super silama ter med Vzhodom in Zahodom na splošno. Evropska varnost v senci začetnega sporazumeva- nja med »velikanoma« je letos marca vznikla pobuda za sklicanje splošne konference o evropski var- nosti. Pobudo so dale članice var- šavske pogodbe na zasedanju v Budimpešti marca. Ponovile so jo oktobra na sestanku v Pragi. Če- prav Vzhod tega ni izrecno pove- dal, je vendarle dal razumeti, da ne nasprotuj eu deležbi ZDA in Ka- nade na taki konferenci. Zahodno- evropske države, predvsem članice Atlantskega pakta, so jasno pove- dale, da ne bodo šle na tako kon- ferenco, če se je ne bosta udeležili tudi omenjeni državi, ki sicer nista v Evropi. Sodeč po dosedanjih odgovorih članic NATO na to pobudo, je mo- goče sklepati, da se Zahodu ne mudi tako zelo kakor Vzhodu. Američani imajo številne resne po- misleke, ki jih je decembra v Bruslju izrazil ameriški zunanji minister William Rogers. Američa- ni in zahodnjaki sploh zahtevajo, da bi Sovjetska zveza prišla na dan z nadrobnejšim dnevnim re- dom, ki bi moral vsebovati tudi načela o vmešavanju v notranje zadeve drugih držav, spoštovanje suverenosti drugih in podobno. Pri tem omenjajo tako imenovano doktrino Brežnjeva, po kateri lah- ko socialistične države »branijo« socializem v sleherni socialistični državi. Očitno gre eni in drugi super si- U za to, da bi svoje »ovčice« čim- bolj strnjeno pripeljala na konfe- renco in da bi se ta sprevrgla x blokovske pogovore. Toda v Evro- pi niso samo take države, ki so v blokih V Evropi so tudi nevtralne države in Jugoslavija, ki je neuvr- ščena. Tudi manjšim državam, ki so sicer članice blokov, ne ustreza tak blokovski »prijem«. Jugoslavi- ja načelno pozdravlja sleherno prizadevanje za okrepitev evrop- ske varnosti, vendar meni, da bi bilo škodljivo in nevarno, če bi konterenca izzvenela zgolj v blo- kovskem smislu. Evropska varnost bo tem večja, čim bolj se bodo rahljale blokov- ske vezi med državami in čim bolj bodo lahko vzhodnoevropske in zahodnoevropske države nemoteno med seboj trgovale in se zbliževa- kem razvoju jamstvo za napredek le. Jugoslavija vidi predvsem v ta- V Evropi in pri tem ni osamljena. V središču nemško vprašanje Varnosti v Evropi si ni mogoče misliti brez napredka v tako ime- novanem nemškem vprašanju. Na- petost med dvema Nemčijama in občasne krize v Berlinu in zaradi Berlina — to traja od konca druge svetovne vojne — so bile samo iz- raz nasprotij, nezaupanja in proti- slovij med ZDA in ZSSR, med Vzhodom in Zahodom. Letos je prvič po 39 letih prišel na čelo ZR Nemčije (oziroma v Nemčiji sploh) socialni demokrat dr. Heineniann. Na splošnih parla- mentarnih volitvah v ZRN septem- bra si je zahodnonemšlia socialno demokratska stranka priborila to- liko novih glasov, da je lahko v koaliciji s stranko svobodnih de- mokratov spodrmila z oblasti kr- ščanske demokrate, ki so dvajset let vladali v ZRN, in osnovala vla- do. Novi kancler oziroma predsed- nik vlade je postal voditelj social- nih demokratov Willy Brandt. že prej, ko je bil Brandt zunanji minister v vladi kanclerja Kiesin- gerja, je vodil politiko »odpiranja na Vzhod«, čeprav so ga pri tem ovirali krščanski demokrati, ki so bili vodilni partner v vladi »velike koalicije«. Kljub temu se mu je posrečilo navezati diplomatske sti- ke z Romimijo in kmalu nato ob- noviti diplomatske odnose z Jugo- slavijo, ki jih je Bonn pred dobri- mi desetimi leti prekinil, ker je Jugoslavija takrat priznala Nem- ško demokratično republiko. Odri in Nisi. Obrnil se je tudi na NDR in jo priznal kot samostojno državo, čeprav je ni priznal v smi- slu mednarodnega prava. Podpisal je sporazum o neširjenju atom- skega orožja, s čimer je izpolnil enega izmed glavnih pogojev ZSSR za zboljšanje odnosov. Ta nova zahodnonemška politi- ka bo verjetno imela daljnosežne ČLOVEK NA LUNI — Leto 1969 bo ostalo zapisano v zgodovini kot leto, ko je človek prvič stopil na tla Zemljinega satelita. Prvi človek, ki je stopi! na Luno, je bil Neil Armstrong, ki ga na sliki vidimo le v odsevu na steklu vesoljske čelade njegovega tovariša Ehina .Aldrina. Sliko je posnel Neil Armstrong. posledice, čeprav ne bo šlo vse gladko. Dvajset let zamujenega ni mogoče čez noč nadoknaditi. Toda ZRN ima v rokah zelo močan adut: trgovino in gospodarsko so- delovanje. Decembra so v DUssel- dorfu sovjetski in zahodnonemški predstavniki podpisali sporazum, po katerem bodo tovarne Man- nesmann prodale Sovjetski zvezi za 1,2 milijarde dolarjev velikih jeklenih cevi za plinovode. ZSSR bo pošiljala naravni plin v Zahod- no Nemčijo, Francijo in celo Ita- lijo. Kadar gre za tako velike kup čije, postane tudi politično ozračje toplejše. Vietnamsko razočaranje Ko je v začetku leta 1969 prise- gel novi ameriški predsednik, se je v ameriški javnosti okrepilo upa- nje, da bo Nixon zavrgel vietnam- sko politiko svojega predhodnika Johnsona in da bo v doglednem času, morda v nekaj mesecih, do- segel v Vietnamu vsaj premirje, če že ne miru. Nixon sam je po- zival Američane, naj malo potrpi- jo češ da vojne, ki traja že tako dolgo, ni mogoče kar čez noč kon- čati. In Američani so potrpeli, ča- kali in upali. Toda polagoma so postajali ne- strpni. Začelo se jim je svitati, da se Nixonu prav nič ne mudi. Ko je pritisk postal tako močan, da ga ni bilo mogoče več podcenje- vati, je Nixon 3. novembra prišel na dan z dolgim »vietnamskim« govorom, v katerem je sicer me- gleno obljubil, da bo še naprej umikal ameriške čete iz Vietna- ma, a ni navedel nobenega »voz- nega reda«. Pač pa je veliko govo- ril o »vietnamizaciji« vojne v Viet- namu. Ta izraz pomeni, da bodo ameriške čete — ali vsaj dobršen del sedanjih 450.000 ameriških vo- jakov — ostale v Vietnamu tako dolgo, da bo južno vietnamska voj- ska dovolj močna, da bo vzdržala ofenzivo FNO. To pa lahko pome- ni še leta in leta. Nixon je zelo spretno sestavil svoj govor in ni dvoma, da je vsaj začasno prepričal številne oma- hljivce, posebno tiste, ki nimajo svojih sinov v Vietnamu, da je njegova politika edino pravilna in mogoča. Toda nekaj tednov po Nixono- vem govoru je Ameriko in ves svet spet globoko pretresel Vietnam, Bivši ameriški vojak, ki se je bo- jeval v Vietnamu, je od svojih to- varišev slišal toliko zgodb o pobi- janju celih vasi v Vietnamu — tu- di žensk in otrok — da se je na- posled odločil in napisal pisu),: predsedniku Nixonu, senatorje;: in urednikom časopisov. S tem je dvignil del zavese nad strahotnin, pokolom, ki so ga zagrešili neka teri ameriški vojaki in oficirji v vietnamski vasi Song My. Potem so začele prihajati na dan še druge strahotne resnice o pokolih v dru gih vaseh. Vse poštene Američane je spreletela zona. Ali so naši fant je res zmožni streljati v matere z otroki v naročju? Fotografije in drugi dokazi so jasno govorili, da j so zmožni. \ Morda bo ta resnica, ki sta jo I ameriški tisk in televizija odkrito < povedala lastni javnosti in svetu, več naredili za konec vojne v Vie- tnamu kot vse demonstracije. Najpretresljiveje je svoja čustva izrazila mati mladega vojaka ubi- , jalca, ki je novinarjem dejala: * »Dala sem svojega otroka vojski in ta je iz njega naredila morilca.« Srednji vzhod Nikakršna spodbudna napoved ni mogoča ob oceni sedanjega po ložaja na Srednjem vzhodu, kjer se vsak dan vrstijo spopadi med Arabci in Izraelci, Izraelci so se na okupiranih ozemljih začeli ob- našati kot »pravi« okupatorji. Med drugim se kolektivno znašajo nad vso okolico, če se zgodi kak aten tat na izraelske vojake. Ljudi po zapro in porušijo vse okoliške hi še. Množijo se tudi poročila o mu čenjih v izraelskih zaporih. To je logična posledica sleherne okupacije. Okupator ne more pri čakovati da se bo sovražno raz- položeno prebivalstvo mirno vdalo v usodo. Medtem se velesile posvetujejo. Posvetujeta se predvsem Amerika in Sovjetska zveza. Prva ščiti Iz- rael, druga arabske države in nji- hove interese Arabci so ob koncu leta dosegli že tolikšno stopnjo obupa, da govorijo o vojni kot o edinem izhodu iz sedanje zagate. Pri tem zahtevajo od Moskve če- dalje več orožja in pomoči. Toda v Moskvi so realisti in dobro ve- do, da arabske armade še vedno niso kos izraelski, četudi so opremljene z najsodobnejšim so- vjetskim orožjem. Moskva prav tako dobro ve, da ZDA ne bodo nikoli dovolile, da bi Arabci zbri- sali z zemljevida državo Izrael. Zato vlada med super silama ti- hi sporazum, da se zaradi Srednje- Obe državi poskušata spopad orne je vati, toda ta spopad ima svojo lastno dinamiko in skriva v seb; nepredvidljive nevarnosti. Pred vsem zato, ker mu ni videti konca SVETOVNA SENZACIJA — Ves svet je postal pozoren, ko so časopisne agencije 11. septembra sporočile, da sta se v Pekingu na letališču sestala sovjetski premier Kosigin in kitajski premier Cu En Laj. Takrat je marsikdo ugibal, ali to pomeni uvod v zboljšanje odnosov med ZSSR in Kitajsko, Dosedanji razvoj tega ni potrdil. 20 DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK: vsak četrtek 60.000 izvodov! sdenski mozaik bi v določenem trenutku di ameriški geofizik Sto- . vsi Kitajci (nad 700 mi- ov) skočili z višine dveh ov na zemljo, bi povzro^ potres jakosti 4,5 stopnje ^ichterjevi lestvici. In če flcakali vsako uro, bi po- dali potrese tudi drugod- 'da pa Kitajci sploh ne 'ebujejo atomske bombe. Stali?! je bil zaslužen mož, [ delal tudi napake. Tako ^ »Pravda« ob 90-letnici pvega rojstva. Napake so rale predvsem iz niegove- značaja. Prepričanje, da fici ne bodo napadli JK, in pošiljanje milijonov ffirt in taborišča sta očit- »značninostni« napaki. ■ i sekretar KP češkoslova- Gustav Husak je dejal, bo partija opravila tako z fiimi oportunisti kakor z \mi revanšisti, ki bi se ra- maščevali za leto 1968, in bo napravila red- Samo da ne bodo napravili revanši- Nekateri ameriški vo- jci »strokovnjaki« so spet i-eli dokazovati, da bi ZDA ^utegnile zmagati v Vietna- . Predsednik Nixon bi si ko dal zavrteti gramofon- plošče s posnetki izjav fokovnjakov« iz prejšnjih |, ki so vsi govorili o zrna- I • Francija bo prodala Li- S 50 letal miraž in 200 tež- i tankov v vrednosti 400 lijonov dolarjev. Libijski ramhni minister ne ve o B nič — uradno- ZDA so Uonjene tej kupčiji iz pre- )stega razloga: bolje je, da )žje prodajajo Libiji Fran- n kakor Rusi Ministri '.av Skuvnega trga so imeli Inje dni precej burne raz- we v Brusim. Pet članov S računa, da morajo pla- 'ati le prevelike subvenci- francoskemu kmetijstvu, mcozi so takoj povedali, hočejo denar, sicer si bo- na'lo premislili glede spre- la Velike Britanije v Sku- trg V Helsinkih so se )ešno končali predhodni ■ovori o omejevanju stra- kega oborožeimnja med SR in ZDA. Ves čas pogo- 'ov ni bilo slišati ne iz Mo- te ne iz IVashingtona ene -^^nandne izjave. Zato so '• ogovori uspešni . ■. ZDAJ TUDI V REPUBLIŠKEM DOKUMENTU! ianj razvita območia končno priznana v resoluciji slovenske skupščine o politiki v prihodnjem letu je poseben odstavek posvečen razvoju manj razvitih območij v resoluciji o smernicah ekonomsiie politike in o po- litiki zbiranja ter uporabe sredstev za splošno potroš- njo v prihodnjem letu je bil na predlog delegatov občin iz manj razvitih območij vstav- ljen poseben odstavek, ki se v končnem beeiedilu glasi ta. tole: B »Potrebno je že v Ittu 1970 proučiti možnosti, da se manj razvitim območjem v SR Sloveniji, ki imajo za to realne pogoje, z ustrezno dolgoročno politiko omogoči sprejemanje njihove ekonom- ske in socialne strukture, po- večanje zaposlitve in družbe- nega proizvoda Še narlaije so potrebni učinkoviti ukre- pi, da bi se izboljšala izo- brazbena struktura na teh območjih. Že v letu 1970 naj se prouči in pripravi ustrez na stališča in predloge.« To Je nemara prvič, da je skrb za manj razvita območ- ja v Sloveniji dobila svoje mesto tudi v takem doku- mentu, kakršen je skupščin- ska resolucija, ki ima prav. zaprav značaj družbenega plana za prihodnje leto. Do- slej so v republiški skupščini obravnavali manj razvita ob- močja le posredno, prek tako imenovanega dopolnjevanja občin, ko so po posebnih merilih za dopolnjevanje sred- stev omogočali občinskim skupščinam na teh območjih uresničevati njihove z zakoni določene naloge. S tem pa seveda problema niso reših, ?'-Tink so samo podaijševah življenje tem območjem, ne da bi kaj učinkovitejšega sto. rili Za njihov gospodarski razvoj. IJ Zdaj je obstoj takih ob- mičij priznan v republiški re- soluciji. Opredeljena je tudi naloga. Tako poslanci kot delegati občin s teh območij pa bodo nedvomno poskrbeli, da to določilo ne bo ostalo le na paoirju. Že v dosedanji skup- ščinski razpravi pa je bilo sp/oženih nekaj pobud, ki so nakazovale, kako naj bi us- merjali pomoč tem krajem. B Sem sodi.)o vsekakor prometne zveze, ki omogoča jo hitrejši gospodarski raz- voj. Težko je namreč priča kovati, da bi se družbeni ka pital usmeril na taka območ- ja, če pa je že začetek otežko- čen, če namreč prevoz pred- stavlja tak element stroškov, ki že vnaprej onemogoča ren- tabilno poslovanje. Druga ob. lika pomoči pa so tako ime- novane beneficirane obresti V ZNAIVIENJU ČASA — Arabski komandosi krščanske vere v Libanonu »krasijo« božično drevo tudi z nabojniki in zastavicami ljudske fronte za osvoboditev Pale- stine in ne samo z »miroljubnimi« okrasnimi predmeti. Na Srednjem vzhodu ni premirja za mržnjo. Telefoto: UPI za kredite, ki bi jih najemali za gospodarske investicije v teh krajih. Gre namreč za to, da bi zai.iteresirani investi- torji dobili kredite pod ugod- nejšimi pogoji, kot pa so si- cer na denarnem trgu. Hitre- je Pa bo treba izboljševati tudi izobrazbeno strukturo, da bi namreč Ijud,je iz teh krajev dobili zaposlitev, ne pa da so samo velik rezer- voar — nekvalificirane delov- ne sile, ki se odteka drugam in predvsem v tujino. B Prihodnje leto lahko to- rej pričakujemo, da se bo republiška skupščina o teh problemih še posebej pogo- varjala, ko bodo pripravili konkretne predloge. Reči pa je treba, da so nekatere ob- činske skupščine precej že same naredile ter pripravlja- jo študije, v katero smer bi naj se razvijale. Marsikje pa nimajo dovolj denarja za ta- ke študije in jim bo tudi gle- de tega treba priskočiti na pomoč. Skupščinska razprava o teh vprašanjih pa bo še posebej koristna, saj ba tre- ba pripraviti koncept dolgo- ročnega razvoja Slovenije, katere sestavni del so tudi ta območja. V. J. TELEGRAMI PARIZ — »Ce Američani želijo rešiti vietnamsko vprašanje na miren način, smo za to, če pa želi- jo vojno, je naše ljudstvo tudi pripravljeno nanjo,« je dejal šet severnovietnamske delegacije na pariških pogajanjih Xuan Thuy. DJAKARTA — V Indoneziji so odkrili poskus zarote nekaterih višjih oficirjev armade, da bi od- stranili sedanji režim generala Su- harta in spet pripeljali na krmilo države Sukarna. RIM — V Rimu so obtožili pet oseb v z\'ezi z nedavnimi bomb- nimi atentati, ki so terjali življe- nje 14 ljudi in ranili kakih sto. Kakor poroča policija, so imeli vsi obtoženci z^eze z anarhističnim gibanjem. LA PAZ — Bolivijski predsed- nik Ovando Candia je razglasil splošno pomilostitev političnih jet- nikov, toda ta verjetno ne bo ve- ljala za francoskega novinarja Re- gisa Debraya, ki je bil obsojen na 30 let prisilnega dela zaradi sode- lovanja s Che Guevaro. VVASHINGTON - .Ameriška vla- da je delno preklicala prepoved za trgovanje z LR Kitajsko. Ame- riške firme bodo lalTko izvažale na Kitajsko »nestrateško« blago. WASHINGTON - Predsednik ZDA Nixon je sporočil, da se bo do 15. aprila 1970 umaknilo iz Vietnama nadaljnjih .50 000 ame- riških vojakov kljub temu bo astalo v Vietnamu še 400.000 vo- jakov. KAMPALA — v petek zvečer je atentator ranil predsednika Ugan- de dr Miitona Oboteja, ki ni v življenjski nevamasti. Atentatorja so prijeli. Domnevajo, da je aten- tator pristaš opozicijskih strank, ki .so zdaj v Ugandi prepovedane ATENE — Grški zimanji mini- ster Pipinelis je po vrnitvi iz Pa- riza izjavil, da je Grčija sama zapustila evropski svet, «da se izo- gne izsiljevanju in nadaljnjim pri- tiskom« Poudaril je, da je »utru- jena in sita tujih nasvetov«. tedemki zunanjepolitični pregled v četrtek IS decembra je predsednik državnega sveta Nemške demokratične re- publike VValter Ulbricht po- slal pismo predsedniku Zvezne republike Nemčije dr. Gustavu Heinemannu in s tem poskrbel za prvorazred no politično senzacijo. Do- brih štiriindvajset ur pozneje je Ulbrichtu odgovoril Hei- nemann. In že v nedeljo zju- traj ,je vzhodnoberlinski tisk objavil vsebino Ulbrichtt.vo poslanice. Takoj nato so še v Bonnu objavili vsebino Heinemannovega odgovora. Ulbrichtova poslanica vse- buje načrt pogodbe, ki naj bi jo sklenili NDR in ZRN. Ta načrt obsega devet točk, med katerimi so najvažnejš- tele: Obe Nemčiji bi se morali odreči sili; odpovedati bi se morali atomskemu orožju, a tudi ne dovoliti, da bi bilo na njunem ozemlju uskladi- ščeno tako orožje; priznati bi morali povojne meje v Evropi, predvsem sedanjo mejo med obema Nemčijama in mejo na Odri in Nisi med NDR in Poljsko; ZRN bi mo- rala tudi pravno priznati ob- stoj NDR in z njo izmenjati veleposlanike: zahodni Ber- lin bi moral postati samo- stojna enota in po sklenitvi pogodbe, ki bi veljala deset let. bi obe nemški državi zaprosili za sprejem v član- stvo Združenih narodov. Predsednik ZRN dr Hei- nemann .je vljudno odgovo- ril, da je zadevo izročil v pretres vladi Willyja Brand- ta — kakor je dolžan po za- hodnonemški ustavi. Brandt bo 14. .januarja pred Bunde- stagom razložil stališče bon- ske vlade do Ulbrichtovega predloga. Najtežje bo Bonn sprejel tisti pogoj, ki pravi, da mo- ra ZRN, če hoče zboljšati odnose z NDR, priznati svo- ,io nemško sosedo tudi prav- no in ne samo »de facto«. Novi kancler Brandt je že v programskem govoru svoje vlade dejansko priznal ob- stoj NDR. a .ie pripomnil da mednarodnopravno prizna- n.ie ne prihaja v poštev. Za- nimivo ,je tudi. da se je 11- bricht dotaknil status-i za- hodnega Berlina čeprav je to vprašanje izkljiu^no v pri- stojnosti štirih velesil. Zahodnonemški krogi oce- n.JHJi^Jo Ulbriehtove pogoje kot »maksimalne«, kar pome- ni, da šef ne popušča v nobeni točki Toda med- tem ko nekateri opazovalci sodi.io. da se je tudi ob ta- kih pogojih mogoče po,!ra?ati trdijo drugi — predvsem kr- ščanski demokrati — da so ti pogoji nesprejemljivi. Vendar pomeni dejstvo, da se je prvič povojni n m- ški zgodovin: po lavai e^ie nemške države neposr d lo obrnil na poglavarja d u.ge nemške države in da mu je ta takoj odgovoril. spo-n)u- den napredek Ta napredek pa ni osam- ljen. Bonn in Moskva sta se že začela poga.iati o sklenit- vi sporazuma o nenapadanju. Berlinsko pismo medtem ko teko priprave za pogovore med Bonnom -n Varšavo. Samo vprašanj? ča- sa je, da bo Bonn tudi ur. d- no priznal mejo na Odri in Nisi. Poleg tega ni nobena skrivnost, da bi Varšava ra- d? dobila velko posojilo .-i ZRN. V zadnjih dneh ^ta ZRN in ZSSR podpisali si,o razum o dobavi jeklenili ce- vi Sovjetski zvezi v vred ^ sti 1,2 milijarde dolarjev !n na- posled ne gre prezreti dej- stva, da vrednost letoš-\i tr- govinske menjave med ■ be- ma Nemčijama znaša ka- mi- l!,jardo dolarjev. Vse to in še mars!? kot naslednik CEIJSKR«.' reONIKA. ki je Izhajat od 195S leta NOVI TKI) MK izliaja vsako sred« Izdaja CGP »DEIA)« - enota inrormaci.te propa Kanda Cetje Tisk in kli šeji C(JP .DEM). Rok« pisov ne vračamo Cena posamezne številki 60 pai letna naročnina :tt) din polletna i din /.a tujini maša iiarnčnin.T 60 din Tekoči račuD jO:-l-ia.s(' rELEFCINl: oredništvo 2:{-69 mali oglasi in na ročnine ekonomska jiro paganda 31-05 podnizniri