PODLISTEK. 0 suženjstvu pri Rimljanih. (Predaval na Vorbergn Al. KokelJ.) (Konoc.) Tiufi lišpave Rimljanke n'so dostji boljše ravnale žjnjimi. Teple so jih z bfči iin volovskimi| žilami. KltKiai^ so jih sužnjice napravljale, jih maz:lilfi, ald jim -vravnavale lase, so navadno cfržale v rofcaih ostro bodailo. In kakor Jiitro so ubog« sužnjice po" njihovih mislih kako malenldnst zakri^nlo, sq Jih v pleča aTii ramo suvale; s tistim(i; ostrijtni bodali. Tako so delali Rimljani s »vojimi sužnji^ Rn^ di tega/ni Čudno, *3e so Mli nezaiEtestyi\a,. <do skrajnosti h.navski in potuhnjeni. Vsak dobejr' 6ut je bil pri njih, zamorion, ker jim nih-če ni kaaal Ijubczni, marveč' samo Uič, bodalo in križ! Sružnji so opravljali - dmjbol; 1'azljčaa' dffifla. Bili so zdravniki,, u6:telji in tajniki; nfljkateri so UHM odtofteni za domačn opravila,, |siiažild in pospratvfHjali so sobe,. stregli o pri m(izi fn, v kopaIiščih.j'Za .vsako dfelo so bili od^ofioni po^Tmi sužnjU Najpižjo službo. so najbrže imcli Cuvnji in pa vratarji, TM so bili kot psi porivtezani pred hiSo, da niso/mogK uiti. Dobre kuKarje so Riniljani posetino ^ cenili, kpr so rttdi dobro jedli in pili- IDober kubar, • 6epnalv auženj, je imol, velik upliv piri gospodv Ce pa ' kake jedi ni tako nnpravil, kot jo ptožolelia, je j>a tudi kmalui visel na križu. Kuhalitr. so lmeli svoje ppraagaee, kot peke, mosaiče za. drvra,( knpce za n a : trg, pometače itd. i Drugi so bili mlinarjii, tkavci, črevjjair\(i in krojači, šivilje itd. V samem '.Rimu je bilo okrog 120 različnih opravil, kafcera so opravljali ..sužinji. Prai\! močne sužnje, kot Galce, t Germane in Sarmate, pa so dobro nedili, da so potfem nastopali v njihovih glodališčih, kjer so se, bori1! z divjirai zvermi, z levi, tigiii, leopardi itd,- Tud: nepokorne sužnje so,/namesto da bi jih križali, metali med divje zvferi, dia so jih ra^trgale. Sužiijfi so se zredili doma ali so jih kupo- vaJi. Ce^je sužnim iimela otroka, • ta ni bil nMi, maj-voč gospodarjev. Ce, je imeCa tri otroke, je bila oproSSeinA nnvadnih del, kp^tera bi moral;«; drugjače onravljajli. Za;ve6 kot tri otroko je snžnja dobila prostost. i  Rmljani so snžnje kupovali in prodajali rav- no tako kot pri nas živino. Rimski bogatini so kupovaT,i m](a.de sužnje ter so jih : da^i "iaii^iti kakeiga rokodeistva, da so j'h' potem prav dra^go prod)a.jali. Boga4i Kras je, iwl sarnih itesarjpv ; in , arhitioktov okrog S00: drug<( ,je dal IzuCiti za ftitatelje, pjsarje, oskrbnike, igraice, strežnike itd. ter jih potem drago prottaj^l. Ta barantija s siižnji |n druge gjvikii^acijo sq mu nesle tako vd\}k ' dobiCek,, da je postal naj?x>gatejfei mož , svojega 6ajSia. Corra sužnjlpm se je navadno do'ioča1,a na cvelikih 'vzhodnih sojmih za 1Qasa JkiSijU Cezarja po- sebno na grškem' otoku Delos. T-sikrat ^o gospodovali v sredozomskm morju mjorski ropiarji iir to so bili zTja.fi 6asi za' baxantavce s sužnji. Ker so tudi R mljajii imeli v tistih ftasih velike vojske ( v valtodnih dežplah, so vrgli proknpci neizirffrne mino^ne nWbga" na trg,' da je oena feelb padla. Ko je po- tratni Lukul p|remagal > pontskegai kralja Mitridata in 'armenaktega kfr;alfla Tigrana, jei bilo toliko sužnjev v Rira pripeljanih, 'da je jnavaden suženj stal l'e 3—4 K naSega denarja. , Za mladie fante, ki so znali kako um^tjnost, za lepe deGdjce, za zdravtii^ke, igiralke, mo^ne borlce so pa plaSevali tudi po 100^000 K riaž>3ga denarja in šo več. V Rimu je bila pri Kastorjefvem templu stallna trgovina s sužnji in tudi jajvni ^ejrrti.. Prekupci so delali vierke dofbičflce, za to so morali državi plačevati davek. Sužnje, ki so bili jua prodaj, so postavilit na oder. (Vteiak je imel privezano tatdioo, na kateri je bilo zapisano, koliko je star, kjo je rojen in kaj zna.. SevBda \& bilo tudi zapisano, kolikokrat je' bil, kaznovan, kake napake ima in kolikoikrat je bil že boVm- Da ae | jo pri tej kupčiji tudi grdo goljutavalo, so itak razume, ¦ čeprav ¦ je prodajai^eo (garantiral ,,blago." Kupovalci so sužnje progledali sin pretipali kot *pri nas živino. Ce so jim ugiajali, so je sfklentta knpči|a. ISeveda je prbk^upec hjvalil svoje blago na vse pretege ter z bičem pretepavnafl uboge ljudli, da -so skakali, pred kmpovaJcem ter tako Iča-v zali svoje gibt5nost. . -čr To je kratek popis bridkega položaja nbogih suzmJGv v starem R-mu. Jeclino lcrščanstvo iih le rešlo. teh težkih spon. Sevoda so tudi n&kateri poznejši cesarji dali postave v \mlog sužnjem, n. pr.: Klavdfj,'Hadrijan in Antonin PiJ- Hadrijan je zapovedal, da gospddarji ne smejo svx)jih sužnjov svojovoljno rou&.ti in raoriti. Toda pagani te postavc niso izpolnjevali; ostalo je vse pri starem. Kristjanom pa io ni bilo treba, ker nas. itak u6i Kiristus, da smo vsi ljudjo bratjof in sestre med seboj. Vsled tega je umovno, zakaj so sužnji v ce- Razne novice. * Duhovske vesti. G. Franc Spindler, računski refvidant v knez.-škof. pisarni v NJariboru j.e nastavlje-n kot kaplan \ Brežicali. * Iz sotlne službo. Pravni praktikant pri okrožnem sodišču v Celju dr. M, Katziantschitsch je imenovan za avskultanta v področju graškega nadsodišča. * Iz srednješolske službe. Deželni odbor je imenoval učitelijskega kandidata Henrika Grossmanna učiteljem na Franc Joželovi gimnaziji v Ptuju. * Od južne železnice. Adjunkt Jožel Pipan je premeŠčGn z Zidanega mosta v Gorico; iz GoricG jg premGščen višji rGvifdfent North v Gradec. * S šole. Za nadučitGlja v Studenicah je imenovan gospod Jožef Ko4<lj, 'ufiitelj na Spodnji Polskavi, v Selah gospod Rudoll Kocmut od Sv. BarbarG v Halozah, in na Ptujski, gori gosnocl Leopold Cučck iz Dobrne. Za učitGlje.: pri Sv. Križu na Murskem polju gospocl Karol Mavrič, na Selah gdč. Karolina KotzmutKranjc od . Sv. Barbaro v Haijozah. Pr.estavljen j© učitelj Jurij 2eleznik od Sv. Vcnčeslja ' k ,Sv. Juriju v Slov. gor. * Preiskave zaradi zadnjlh dGmonstracij v Ljubljani vodi na zahtevo rainistra Pra,de;a r.env ški preiskovaljii (sodnik pl. Laschan. V Mariboru pa Jg vodi za nemšk« izgrednike istotako nGmški preiskovaln: sodni,k. Kje jg tukaj doslednost? * Za obmejne SloTence darujte S. K. S. Z. v Mlariboru. To bo primeren odgovor na nem,Ške izgrede. Javljamo, da se v prihodnji seji S. K. S. Z. (to je danes) zopet predloži načrt za obrambno ddo v jedni obmejni župniji tor sg pofemi takoj izv^etfe. Obrambno dolo lopo napreduje in sveta dolžnost rodoljubov j.e, da podpirajo vsj Slovonci brez razlikle strank S. K. S. Z. pri tem delovanju! * Vplačevanje davkov. V tcku 4. kvartala (četrtletja) se morajo na Staijerskem davki y stedeSih rokih vpla^ati: ZGmljiški davGk, Mšni davek in davek od stanarine 10, mese&ni dbrok 31. oktobra 1908, 11. mesečni obrok 30. novembra 1908 in 12. mGsefini obrok 31. decembra 1908. SiŁošni dohodninski davek za četrti kvartal i. oktobra 1908. Remtni in osebnorloKotTainskl 'davefč iza drugo poll&tje 1. decembra 1908. * Iržavni poslanec Malik jg, kakor Mjariboržanka poroča, izroMl četrtkovo številko Mariboržanke, v kateri pisari c nolcGn nnraaravanem napadu na, Ptuj, rotranjenui ministru BionGrfhu, Samoume.vno, se min,ister na t&kc lažnjivo cunjo, kakor je Mariboržanka, ne bodo oziral. * Slovencl In Slovenke! Zrtvam 20. sept, 1. 1908, tako nedolžno usmrčenimi in ranjenim, se stovenski narod najlepšo oddolži s tem, da pri-* speva v prvi vrsti za oskrbo ponesrečencGT^ o3 katerih bo marsikateri pohabljen aii vs^j 73M oslabljen zapustil bolnico, potem pa za njihova' rod* hinG, ki so podpore potrebno. ¦ Združeni naroclni odbor se zatorej obrača do vseh Slovencev in SlovGnk, da se odzovejo temu rodoljubnemu pozivu in vsak po svoji močij v ta namen prispGvajo, prav posebno pa našd denarni zavodi, občine, korporacije itd. Kot neizbrisno znamenje naše ljubezjni do onih dveh, ki sta padla . 20. SGptombra 1908 kot sviedoka smrtnGga sovraštva, ki g;a do nas goji naš narodni nasprotnik, ob cnGrn kot opom.in k skupnemu delu za prava. naSega rodu in jeaika, pa je tudi potrebno, da jima postavimo spomGnik, dostojen stvari, za katero sta padla. Slovenci an Slovonkie!! Nabirajtp in prispevajro, da na ta način ovekovečimo spomin na naša iiarodna mučonika! Združieni narodni odbor. — Opomba. Prispevke, o katorih so bo polagal javGn račun, sprejema za združGni narodni odbor g. dr. Atojzij Kokalj, odvetnik v Ljubljani, sprejemajo jth pa tudi upravništva slovenskih časopisov v Ljubtljani, da jih oddajo imenovanemu odboru. * Rajšl z Nomci n©go s poslanci SlovGnsko kmočko zvezo hodi dični slovGnski poslanec dr. Plloj. Zadnjo neldeljo f» sklical ˇ Ptuj shod zaradi žolezince Purkla—Ptuj—Rogatec, ki sa bo seveda nadaijeivala dalje po sotlski dolini. Nemcev jft dal Ploj navabiti rse polno, tudi rsonemšktega Malika, ki je mnogo sokriT m* a-dnjii; n*jim3kih . izgredih, je povabil. Poslanei Slovonslco kmečke avc*za dr. r«rož»c, dr. BtertkttirJ, *r. f^trt^T1« ** «i»o do bili nobGDGga vabila, da bi zastppaili koristL slovenskih krajev. Tako dela Ploj! NjGgov JUst Novi Stavonski Stajorc pa v vsaki 6((evilki, vabi na skupno delo! Kaj se pravi,, ljudem pesek v oči metati ? * Na Dnnaiu se je otvoril dne. 15. septembra t. 1. sqcialen kiirz z jako zanimivim in praktičnim programom. Tečaj bo trajal do 15. t. m. in im»j nam^n, vzgojiti mlade in sposobne raoči za praktično delo na socialnem polju, vzgojiti dobra agitatorjG, ustvariti kremenite zoačaje in dobre govornike. UdeležGnci so prišli iz vsali kronovin naŠega CGsarstva. DnGvni red je tako razvrščen, da je dopoldan odmGrjen rza vik; popoldne ob 2± uri pa se za&nejo prcdavanja, ki trajajo z maliro odmorom za večerjo do 6. ali 7. ure. Ob 8. uri je potem pogovor o prcdavanem. * Za S. t. S. Z. 80 dftrovali: Vesola družba ob oUoritri Šijaučeve slatiniske koče \O K. Polovičiji prebitek.dTeii dijaških veselic na Sp. Štajerskem y4 K 77 v.; Neimenovan iz Žalca dve jubilejni petači po 6 K. - ,'i Mariborski okraj. ui Dijaška knMn]a v Mariboru. Društvo Dijaška kuhinja v Mariboru jg imelo dne 24, t. m. svoj letošnji občni zbor. Ppedseduik gospod stolni dekan dr. Ivan Mlakar je vsg nav^zoCe uie prisrčno poz.lravil. Tajn k (ir. Air.oi: Medved je podal kratKo i.i-n-čiio o di'uyive;iera uolovanju v minolem letu, iz kateibga jc razvidno, dn je društvo tudi v pretGklcm iGtu zelo blagodGjno delovalo; vsak dan jo niunre;> dobivaio v Uijaški kuhinji 60—65 dijakov opoldae tečcn obed; v cgIgiu šolskem letu se je nazdelilo 17.300 obcdov mcd revnG dijakp, izmed katerih je marsikajeremu samo vslGd izdatne ptodpore Dijaške kuhinie mogoče študirati. Blagajnčk Jakob Kavčio je potem poročail o graouiem raz\ro]u v toii koristnem društvu. Le-to poroči.o bilo jc 1-3tos manje povoljno. Dohodkov je bilo samo 2590.68 kron, stroškov pa 4426 kron. Lg s prihranki mino lih let je bilo mogoče pokriti zelo občutljiv primanjkljaj. Mnogo dobrotnikov, ki so bili Dijaški kuhinji v Mariboru prej dolgo vrsto let požrtvovalni podporniki, je v mijiolem lotu s . svojimi doneski izostalo. Vemo, kjo tiči vzrok, a gotovo je, da gimnazijski dijnki, podpore vredni in potrebni, istega niso zakriviii. Radi tGga trdno upanio, da nam prcblagi bivši dobrotniki svoje plpraenite podpore v bodoenosii ne bodo odtegnili! Pri ¦volfitvi novcga odbora so bili izvoljGni: predsGdnikom stolnii dekan dr. Ivan Mlakar, podpredsGdnikom odv&tnik dr. F. Rosina, tajnikom prof. dr. Anton Medved, blagajnikom prof. Jakob Kav6ie, odbornikom pa ravnatclj Henrik Schreiner, prolesor Ivan Vreže in odvetnik dr. Radoslav Pipuš. Z veliko hvalJGžnostio sei je odbor spomiinjal vseh svojih bliagjosir/čnih dobrotnio in dobrotnikov. Bog naj vsgiel tisoCoro povrne, kar. so dobrcga storUi v prid dragG rfam slovGnskla mladine! Tiste, ki so nam naklonili večje svofte, moramo po dolžnosti posGbne hvalcžnosti i,mGnoma nar vGsti: Posojrlnica v Mariboru (Dijaiške kuhinje že od nekdaj najvefija dobrotnica), nien predsednijj; dr, Fran Rosina, dr. Ivan Mlakar, mag. Fel. Ferk, dr. Rad. Pipuš, Posojilntaa V Ormožu, O(kr. odbor Smarje, Okrajna posojilnica v Ormožu, Mari,bor^ska ženska podružnica sv. Cirila in iMetoda, ki je nam pofclonila zdatcn prebitck (160 K) svojg boži5nice v otroškem vrtcu pri č. Šolskih sestrah, Posojilnica v Makolah, Hranilniica in Posojilnioa v Dolu, vrli Mohorjani v Slivnici, Posojilni,oa v Goruji Radgoni, Posojilnica v Framu, v Konjicah, v Slovenski Bistrici in v L^utomeru, Hranilno in posojilno društvo v Ptuju, Posojilni,ca in hranilniioa v Smarju, nadžupnik Lenart, župnik Mart. Medved (300 K), mariborski bogoslovci, Okrajna hrani,lnica v Slovenjgradcu, Marija Miheijak v Makolah, mariborski sfednješolski dijaki,, ki so prirGdili v NarodiiGm domu gledališčno prcdstavo s 180 K čistega dobička. Bodi šo ponovljeno izrefena vsGm najsrenejišaizalivala! Zraven pa dostaivi novi odbor nujno iji ponižno prošnjo, da nam naši dobrofcniki ostanejo zvesti tudi v prihodnjem letu. Naša prošnja je tem iskrenejša, ker zaradi hude draginje ¦ ta vdik.aga števila dijakov, ki smo jih sprejeli, za tekočo leto potrebujemo poscbne ¦pomoči i.i podpore. Blagi narodnjaki, spomnite sg pri veselicaii, narod>iih in zasebiiiji svečaiiostih, ob gddovih in slicir.h priiožnostih naša Dijaške kuhinjo! PrirGJajte kakšne stovesnosti nalašč v ta namen. Na pustimo gladu trpcti slovenske mladino, katero pozivljamo, da hvaležna ostane svo][im plemGnitim dobrotnikom! % mladini pa — jo naša lcpša bodoSnost! m SUvnlca. Cesarski jubileJ izobražetvalnt^* društva bo 4. oktobra po večernicah. Deklamacijp, slavnostni govor (gospod nadučitelj slivniški), . podu6na igra mladeničGv; slovo .letošnjim vojaSkim novincem te fare in poduk njih tovarišem spregovprijo Slivničanomj že dobro znani, vneii g. župnik Iramski. m Slivnica^ Bralnemu društvu so naklomh podučnih in zabavnih, med njimi zelo nedkih tor«j dragooenih knjig p. n. gospodje duhovni svei. Fr. Hirti, mil. prelat K. Hribovšek, kn. Sk. bogosio vjo, kanonik Majcen, prol. dr. A. Mcdvod tor dr. K. Olaser. Lepa lrrala! ¦ SliTnic«, pri Maribor*. Nepozaben *aja ostan« roaSnigki jubllej ar. oi«Va Pija X., «teTQ«»» 20. septembra 1908. Cerkev znotraj isi zunaj bog;a- to ozaljš&na, dvorana izobraževalnega clruštva vsa v vencih in runienobelih šopkih ui zastaviah, slike zadnjih treh papežev z bršljanom, oder vies v zelenju in s tiaro trojne vzVišene službe, prisrčen pozdriav gospoda podpredsetinika Karola Pestevšiek do nabito poine sobe in predsobe slavilcev; živahne deklamacije Franca Fras iz Dobrovc .(,,Kjer je Petra cerkiav prava" in ,,'Ta.a v večno mesto plove") in Karoline P. iz Crete (,,V prtestol slave vejkovite" in ,,Večna Roma, spletaj venec"); sl&vnosten, dovršen govor prof. dr. A. Mjiedveda; podTičiia in ob enem zabavna predstava rojenih igral¦dev Skodič-Spurej; krasno ubrani mogočni meSani zbori raznih papeških hi,meii pod vodstvom gospoda nadu&telja; mehki akordi tamburice — yse to ie uplivalo ne le na oko in uho, gotovo 'tudi na duha in srce! Goreč govornik, ki, so vse letošnje počitnica vkljub napprni službi veroučitielja na, (giinnaziji zrtvovali izobrazbi ljudstva, so nam poljudno, na drobno opisali življenie Pija X. od zorne mjadosti do Petrovega prestola, pdkazali njih osebne lastnosti in kreposti, razVili njih upliv na vesoljni sveit, njih slavo i,n dostojanstvo, a tudi omenili težav in bridkosti, solz in žalosti onega, ki nosi kot znak papeštva poleg trojne krone tudi trojni križ. •Slike Pija IX. in Leona XIII. poleg Pila X, so nam vzbujale čustva do papeštva sploh kakor so tudi bije deklamacije pred govorom posvečene sv. stolici v obče, a oni dve po govoru prav posebno Piju X. Igra nam je pokazala, da. pride tudi v  najboljšem zakonu do nesporazumljenja, a- da ni dobro, domači,h prepirov zaapati sosedoni, še; manj pa verovati podpihovalcem. Pismen poztirav na vse zbrane in gospoda govornika še posebej jte došel od društMenega predsednika, ki se je mudil tiste dni v Berolinu na mednarocM korferenci parlamentarcev. Srčna zahvala neutrudnim rokam onih, ki so veliko ur mirnega, potnebiiega počitka žrtvovale, da so spletle toliko vencev; zahvai!,a pre6. gospodu govofniku, igralcem, pevcem in vsem, ki so pripomogli k slavnosti. Bog jim; daj stanovitnost v sv. veri, btagoslov in zadovoljnost in pa — srečen zakon! m Jarenina. Prelepa in ginljiva je bila slovesnost, ki so jo priredili tukajšni dosluženi vojaki dne 2&. septembra. Ne kako drušlvo, ne diuliovnik ali učitfelji, 'ampak priprosti rriožje, oziroma fantje RrijStl, Potrč, Pregl itd. so.i bili, ki so nam priprar vili s to slavnostjo tako prijetne ure. Obhajali smo ta dain ©OJetnico presvitlega vladarja. Blizu 300 naših vrlih veterancev prikorakalo je z godbo na eelu pocl vodstvom gospoda Supaniča v župno cerkev. Mff-.fi potjo so udeieženci defilirali pred podobo svitlepa vlad'ar5'a. Na to je gospod ctekan ob asistenci oprnvil slovesno sv. mašo, mied katero so skoraj vsi veteranci, prejeli sv. obhajilo. V slavnostni prrdigi je gospod dekan podal lepe čednosti, ki dičijo našcjga cesarja, Ko konča z besedami: ,.Bog ahrani nam cesarja", zasvira godba i*n pevci zapojo eesarsko himno, da se jei razlega/lo črez hrib in plan. V očeh mai^sikaterega pa aei je zasvetila solza veseJja. Ubrani glašovi slavne mariborske veteranske godbe so se razlegali šp pozno v noč. Izvolil se '}& tudi aačasni odbor novega v^teranskiega društva v Jareoiini. Slava! m Iz Slov. goric. Opozarjamo merodajne oblasti na va/go pri Sv. T.rojici. m Sv. Jurij v Slov. gor. Ob vsestranski udelejžbi se je vršila prireditev našega bralnega društva, ozi,roma dekliške zveze, v nedeiljo dne 20. septembra t. 1. Krasni ste deklamaciji ^Brezmadežni" in zlasti ,,Slovenski svet — Marijin d,om", kateri pesmi ste prednašali mliadenki M.. Mlakar in R. Bauman. Ginljiva je bila igra, kakor so sploh Marijine, ^iRaz Marijino srce." Smemo pohvalno priznati, da so vse igralke i,zvrstno pogodi!le svoje uloge. S kako težkim sroem je obsodila Zraagosjava (P. Kurnik), ki je . prednašala prologkigri, na smrt Stano, ubogo deklieo, kateri je Marija dvaknat izkazala očividno milost, To ste dve vodiloi ulpgi cele igre, ki ste se posebno dobro igrali. Igra je naredila globok uitis na ob6instvo. Ubrani gp,asovi pevskega zboi*a so poveli6evali celo slovesnost, ki se je potem izpremenila v prijetno domačo prosto zab>avo. Vsi udeleženci pa, domiačini kakor drugi gostje iz ra2fličn':!h kra,i|tev, so &e zopet prepričaili, da hodi naša mladina bralnega društva in pevskega zbora po pravi poti napredka in izobrazbe. Kličemo torej: Le knepko, neustrageno naprej! m Ruše. Naši vojaški1 novinci priredijo v neHeljo, dne 4. oktobrai v gosti^ni Marije Marin prikolodvoru vjnskfo trgalev^ ' Z?a6etek ob 6, uni zveSer. Pričakujemo obilne udeležbe. Vstopnina je 40 v. m Sv. Lovrenc nad Mariborom. T;ukajšna novoustanovljena kmečka hraniinica in posojilnica^rajfajznovka vrlo dobro uspeva. Posebno številne šo denarne vloge. Ljudje vzdigujejo svoj denar v drugih denarnih zavodih in ga vlagajo v doma6em; za to zaupanje se ima poso.jilnica zahvaliti svo.|emu premožnemu in najuglednej&emu na6elnigtvu- Janez Schweiger-Beziak, veleposestnik v Kurnenu, naželnik; Paul Skerbinjek, veleposestnik iji trgovecz lesom. vinom in poljsldmi pridtelki v Kumenu; Stefan Schicker-Ropi5, veteposestnik in trgovec z lesom v Kreccnbahu; Anton Bre^očjiikHojnik, veleposestnik v trgu; Vaiteiitin Pečovnik- Rebernik, velje^osesthik, 'v Roteiptoeifgu; Mih^el Paulič-Kogler, posesinik v Krecenbahu; Friderik Horvat, župnik in posestnik; Jlakob Paulič-Sadjovnik, posestnik v Rotenbergu, Anton Petrifi in Franc Skačej, tržana in posestnika v trgu.; Podrejena je uaivečjeniAi jugoslovanskemu denaruemu zadružništvu, ljjubljanski Zadružni zviezi. Ima črez tri župnije razšdrjen delokrog, ¦ 6rez S,vA Lovrenc, Ribnico in P,uš6avo, Ker ima najtrdnejša tla, obeta postati najvecja rajlapnovka v Dravski dolini* od Maribora do. koroške meje. Zahteva za posojila 5% in daje za vlog|e 4% obresti. Prebivalci vseh sta- nov, poslužujte se v vseh denarnih. potrebah šent- lovrenčke kmečke hranilnice in posojilnice! V njo zalagajte, iz nje si, izposo!luj:te. Leeni trgovci lahko stopijo s to posojšlnico v tekoči, račun; dobijo iste ugodnosti kakor pri vsaki drugi! Svoje prostore ima pri Pernatu v trgu. IPraduje vsako nedeljo po rani božji sbažbi. ra Gornja Polskava. Vteselica, ki , se je vršila pri nas dnfe 6. septembra, se1 je( v vsaikem oziru ldrasno obnesla. Ljudstva je prišlo od vseli strani in zabava se je razvila nad vse veselo. Agitacija je bila na naši, strani velika, a na nasprotni tudi. To si, bomo kmetje zapommli. In ravno to se nam zdi čudno, da Ijudje, ki znajo par nemških besed in takc nekako po naši milosti ž:votarijo na Polskavi, da t: ob easu naših veseiic pozabijo govorice, katere jih je učila mati. Pa poslušajte! Se hujše, kako se znajo U gospo.ije maščevati. Jiednemu tukajšnjih trgovcev jc veselica t?.ko živcc razburila, da z maščevanja ni liotel niti slovenskega sadja tačas jesti, 6eš, slovenskib. hrur šek net jem. Slovenci, (6e mu,' ne diše slovenskie hruške, gotovo mu tudi slovenski denar ne diši.  Tudi nekiatere druge osebe so se iiepenčile, pa je  škoda papirja.  in Iz Slov. Blstrlce se nam piše, da je do-  letela nekatere polj6anske gostilničarje velika nesreča. Nar&dili so preveč klobas in ker tega niso mesogleda[!|Cu naznanili, so bili zato občutno hv.znovani In sicer: Kugler na 164 K, Kampl na 2."-1 in Gruntner na 927 K. Stajerc, kaj porečešksvojim prijateljem! ? m Slov. Blsttica. Nemška šolla. Pred v©5 leti je bilo rnoderno, da so m;estne gospe in gospo^ižjne nosile zadi pod hrbtom stolček, kateremu se je rjeklo naizaidek. Ce si videl tako gospo, s|e ti je to zdelo grozno neumvno; pa bilo je modierno. Danes je pa moderno, da mtora vsako nemčursiko gnezdo imeti nemško šolo za otroke, ki nemški ne znajo. V nem- ški šoli učiti slovenskje otroke pisati, brati in r.aCu- niti v nemškem jeziku, je ra\nno tako, kakor da bi šel kido svoje krave u6it, kako se blago prodaja; in naj še tako ^ladko govori, ali nemško aili slovensko, krave ga bodo debeio gledaile, ena ali dmga bo za- boli/la, dru,giegaj vspeha ne bo imel s svojim pjod- .ukom. Klaj tudi hofiojo revjice, ko ga pa ne razume- jo. — Da bi slovenski ¦ otroci n«um(ni ostali, da se ne-hi nieesar dobro nau'6ili, da bi nemSkegn učiteljn dobek giedali, ko jir.: razlaga to in ono. (o in nic (irugega hoffejo tisti, ki pošiljajo svoje otroičo v nem- Sko šolo. Kateliet mcra v nemški šoli ueiti ncmski. Ko bo nei'I: otroci morajo svoje sfe.riše SjnoŠtovati. ne smejo krasti, ne lagati, ko jih bo u6il, kako se spoved opravi itd., pfa bodo slovenski otroci "debelo gledali — kaiko bridko je to za stariše — Se hujše za otroka, ki se na.j'>ažnejšega ne bo nafučil. Kate- het pa šlovenski ne sme govoriti na nemški Mj. Nemški otroci bodo u6itelja ra,zumeli, se bodo res kaj na<u6ili, slovenski pa bodo zaostali. Vii slovenski stariši, vi Gorn,iebistričani, ki vsi pošiljate svojo dfi-  co v nemSko Solo. a3i tega ne sprevidite? Ali ste  vso ljublezen do otrok iztrgali iz svjojega sren, "da  jim ve6 ne privošSite, da bi se kaj dobrega nauSili ? Tn vi "hočete, ča, vaši otroci znaflo nemški. Prav je;  pa ljudje bož.fi, kako se bodo itančili nemSfiine, 6e  rmi učitelj ne potve, da se pravi krava po nemSko Kuh', fejle Kalb, njiva iAcker itd., tega na u6itel.ii ne  morejo povedati, !cer slovensko 6isto ni6 np znaio. Ce hočeŠ, da se bo otrok dobro netnSki nauCil, ga ne smeš poslati k uSitelju, ki niti besede ne zna slovenski! O6e, kako lepo je (o ime! Mati, naim.i]e.i- šabeseda! A 6e ti pošljeS otroka v nemško Solo, pc- tem naj ti otrok nikdar ne Te^e o6e, nikdar mati! Ti mu ne pTivOšSiš poSteniega poHul^a! Ti nofieš, da bi ,se otrok niaučil tfajbdlišega, to je kr§eanskega  nauka! Ti nisi ofie. ti ne mati!  m V Rltoznojin pri Slov. Bistrici ie nmrl  dne 25. septembra Anton Pristovnik. BH ja zvfest pristaš Slovenske k.me6Ąe zveze. N. v m. p.! m V Zamarkovih je uni6il požar rlne 22. sepfembra posestniku S'monu Bra6ku hišo, Mev in gospodajrsko posdppje. Ker j'e bilo .poslopje s slamo kr!to, se je ogenj ,tako hitro razširil, da so sidoma6i s pomo?jo sosedov komaj Se regili živino. Zpnoreli so tudi vsi življenski pridelki in krma. m Lapopje. Pryetnov ob einjem pa tudi poučno zalbavn nam ie itriredilo na^le izobriiževnlno dniStvo zndnio nedfljo dne 27. sfeptembra s svojo jubilejno veselico, ki se je po splošni sodbi udeležencev v zadovoljnost vseh Ctudi blagajnika) prav dobro obnesln. Pevski zbor je pod spreinira in požrtvovalnim vodstvom gospoda organista zapel nekaj prav Jepih pesmi, dekiamatorji so pogumno, aVoravno so prvokrat nastopili,. slavili Marijin, papežev in cesarjev Jubilej v prav primernih pesmih, izvrstno so se kakor vselej znali vglobiti, v svoje uloge vrle igralke in igralci.,,i2alibog |e obJjubljeni, govor izostal. Skratka: Bil ]e Hep večer, 6asten za naše društvo, časten pred vsera za naše mladenke in mladeniče. Pokazali eo, da so vneti za vse lepo in dobro, naj bi ostali vstrajni, saj vse gre, le ,,ne vdajmo se!" Hvala vsem za trud, ki so ga imeli s to v,eselico, Hvala tudi vsem gostom, ki so ocl blizu ifi dalleč (celo iz Priliove in 2alca) prihiteli v našo srediiio. Na svidepje šie večkrat! — Nekaj vrlili mladeničev nas zapusti, kjter morajo iti cesarja služit. 2jelimo jim mnogo sreče v vojaškem stanu, zvesti naj bi ostali našim \zorom tud: v tem nevarnem stanu. Geslo slovenskih miadeničev: vse za vero sveto in domoviii^o drago, vam ositani vedno sveto! — Blagoslovljenje orgelj,, ki bi se imelo vršiti dne 27. septembra, sq j'e preložijo na nedeljo dne 11. oktobra vsled neprižakovanili zaprek. m Društvo ,,Skala" pri Sv. Petru niže Maribora priredi dne 4. t. m. po večernicah cesarjevo jubilejno slavnost v novi šoli. Polfg slavnostnega govora ae bode kazalo s skioptikonom mnogo krasnih slik iz cesarjevega življenja. Vstopnina: sedeži 30 v in stojišča 10 v. Preplačila se hvaležno sprejemajo. pfujski okra). p Naglo nmi'l je na Ptuju dne. 27. septembra gospod Jurij Slamberger, stražraojster v iJiokoju. V gostilni prl Slavincu mu naenkrat poslane slabo, mož se zgrudi in v par urah je bil mrtev. Naj y miru počiva! p Ptuj. Iz krogov deželnozbotskihf poslance^ izvemo, da se bo interplelacija zaradi ptujskili izgredov v dežjelnem zfcoru siavila ob času, ki bo najbolj primeren in ko se bodo poizvfcdbe ttatanko izvnšije. p Ptuj. Neki zakotni dopisum Marburgerce in Tagespošte me je na nefiuven nafiin napadel, 6eš da sem pri glavni skupščini društva ,sv. Cirila in ?Metoda v Ptuju imel hujsklajoe govor in da ,sem kolo vodja ptujskih nemirov, radi česar sem se moral pri ptujskem okrajnem glavarju zajgovarjjati. Kakor sem pri njem slo\flsno izjavil, d.a to ni res, ravno tako tndi tukaj dopisuna gori omienjenili |listov javno imenujem lažnjivca in obrekovalca. iTistemu pa kateri mii nazn'am ime tega oHrdkovalJoa,, obliiubim' 200 K rmgrade.Seve,. da sem obema listoma poslal popravek Ptuj, tyie 28. sep.temba-a 1908. o. Lfenart Vaupotie, gvardijan in žup,nik. p Ptuj. Celi zadnji tedjen so nemški fakini namenoma trosili vest, da pti.de v nedeljo dne 27 septembra nad 6000 Haložanov v Ptuj, da nasko6i]o m razdrobijo vse nemške hiSe in trgovine Okrajni glavar Weiss je zaradi tega poklical v Ptui, orozmkie nz celega Stajerja, 6eS: ,,Bati se je naiviegjih izgredov/' Ornigu je zapovedal, da naredi mir. Mahk je posredoval pri ministrstvu in minV ster mu je obljubil izdatno pomoč zoper sovražne Slovence., V soboto pa je Sla po Ptuiu novi,ca, da pndego Nemci z veqeraini vlakom in da hoCejo napasti Narodni dom in sploh slovenske liiše, icakor so to storiji v 'Maribom. Ptujski nemčurski komiji so poslah na kolodvor celo talpo fantov-šolarjev a Nemcev ni bilo;, pač pa je prišto devet orožnikov. Celo no6 je orožni.štvo stražilo po mestu. Nemška fakmaža se je skrivala v varnih1 kotih. Bilo % vse mirno. Tudi drugi dan, v nedeljo, je: bilo vse' mi,rno, l^Tudstvo je ostalo večinoma doma radi shodov pnšlo.je na Ptuj le ka.ki,h 150 fantov, okrašenih s slovenskimi trobojnicami. Slišal se je večknat knepak živio! — izgredov pa ni bilo. Velik strah za prazen ni5!. p Ptujski nemški in neraškutarski trgovo: so v veljkem straliu: kar naenkrat ,,ta tumast kme6ki folk" no6e več v njihove štacvine! Neki kmtet je priSel v nemško trgovino v Ptuju, plafial svoj Mu ter rekel slovesno: ,,To vam je prfnesla. ,,slo\-enr ska svinja", fcakor nas imenujeiie; zakolnem se vam. da ne presfopim ve6 praga vaše. hište!" In šel je. Dolgo je Staje.rc farbal kmečko ljudstvo, ko so pa kmietie sami videli, kako so pod',vjani Nemci pretepali mirne Slovence. so rekli: Sedaj vidimD, da je Stajerc res naš najve6ji sovražnik, sedaj vidimo. cla je Sta-jjprc satansko lažn;iv in goljiifrlist. Pro6 ž njim! p Slovenske trgovine v Ptuju so sledeče: A. Senčar, trgovina s Špecerijskim bjagom; rA. Juroa, veletržeo s poljskimi pridelki; Peterši6, prortaja papir in galanterijsko blago: Siloviencem prijazen pek je Potofinik. Slovenske gostilne: Narodn\ dom, Mahori6, Slavinec, Bren6i6, Muršec. p Prizor na ulici v Ptuju. NemŠki trgovec v Ptuju mimoidočemu kmetu: ,,No, očka, dober dan, ali ne bo danes nič novega?" — Aha, vi znate sedaj naenkrat slovfenski", se namiizne km|Bti6 zvito in gre lepo dalje. Dobro uro pozneje: Ravnoisti drugemu kmetu: ,,Ljubi očka, sedaj pa le k meni, imam tako dobro i,n frišno blago!'" — ,,Ne, k vam ne grem, ker se bojim, da me ubijete ali pomažete z .jajoi, kakor se je to z^odilo v PtiOu predzadnjo nedeljo!" Nemec &o je potipal za nos, 6eš, mogo6e je postal enkrat irlaljši! p Na Vurbergu smo imeli cjne 27. septembra dva shoda. Ofb 11. uri jo bil pri gospodu Golobu protestni sbod zpoer nasilje Nemoev. Popoludivg pa je gosppd dr. Kovafič pr^av zanjimivt) govoril v te- obraževalnem društvu p fraaicoskih vojskah, s posebnim ozirorn ,na južao Stajersko ,yj letili 1808 in 1809. p Trgatev v Haloz;ali se je pnčela. Ivrasno vreme in siadko grozdije vleee ljudi trumoma v Haloze in drugam. Bo izvrstna kapljica. p Sv. iBarbara v H,al0zaii. jMedavno smo dobili knjige družbe sv. Mohorja, ki se letos, odiikujejo po krasnem moiitveniku presv. Srca Jezusovega. Veseli nas, da nas je letos v naši župniji 250 Molibrjanov, tedaj za 87 Ridov V0& od lanskega leta, vkjljub dvema slabinia letinama. Da naa je toliko,, se imamo zalhvaijti g. župniku,, ki so nas s primerno besedo znali najvdušliti za družba. — V nedeiljo so imeli naši mladeniči, ^ojaški ij^ovin^i, svojo pobožnost. Večina jih je prejela sv. zakramente, a gosp. župnik so jim daii kaj lepe uauke ob slovesu ott domaee liiše v tujino. Dal Bog, dla bij tudi v tujini ostali zvesti Bogu in uiarodu! — Žup,niš8e pri Sv. Ani bo kmalu dogotovJjeno. Iz 40 letne razvaline je nastala krasna stavba, ki šp bo poznim rodbvom pri6ala o goreCi pottožnosti fartanov od Sv, Ane ter o neumorni, delavni podjetnosti sedanj;ega gosp. župnika.. Rriihodnje leto pa se namerajva preslikati ter I>opra,viti župnijska cerkev, in v ta nainen ae bode že letos pobiral vinsti mošt. Farani, darujmo rafli za ta blagi namen'1 \K- 'Te dni smo zaUejli brati. Mošt se odlikuje po kakovosti in kolicini. Kupci, ki hočete imeti izfoorno hailo^ko kapljjco, potitudite se po njo k Sv. Barbari v Halozah! — V nede-ljo bode imelo naše ;podporno društvo za uboge šolske otroke veselico, na katero se uljudno vabijo vsi prijaltelji šolske mladine. p Ormož. Načelnik slovenskega kluba v deže)lnem zboru gospod Robie n'am sporoča, dia je dežejlni poslaneo Kočevar odložU mandat, v političnem odseku zgolj iz gospodarskih vzrokov. p Polenšak. Miadeniški siiod ma Polengaku se je vsled nppričakovanin ovir moral odpovedati, oziroma prestajviti na nedolooen čas. p Sv. Marjeta na Drav. pol|ju. V nedeljo, dne 27. septembra se je vršdl pri Miklnu protestni sliod proti nemškim silovivostim v Ptuju, Mariboru i. t. d. Govorili so gg. dr. Jurtela, v imenu Kmečke zveze Mihael Brenčič iz Spuhlje, kmet Murkovic in en dijak. Spnejela se je slddeSa resolucija: 1. Zborovalci zbrajni na sliodu prj Sv. Marjeti najodločneje obsojajo pobalinske napade na mirne Slovence v Ptuju, Iznekajo svbje obžalova)nje, ke!r drž|avna oblast ni preskrbela za varnostosebe inimetja. 2. Izrekajo svoje sožalje stolnemu slovenskeiinu mestu Ljubljana zaradi žalostnih dogodkov, da so vojaki brez potrebe straljali na Slovence. 3. Ziahtevajo na slovenski zemlji slovenske napise, slovenske uradnike in slovensko uradovanje. Za svojo var,aost zaihtev;ajso podržav^jenje policije v Ptuju, Mariboru in Celju. Po zborovatnju so zborovajci izajpeU ,,Hej Sjloverici" in ,,Lepa naga domovina" ter se razšli na domove s sklepom: Ne vinarja ve6 Nemcu ,ali nemčurju. p Sv. Lovrens na Drav. polju. Minolo nedeljo se je vršil tukaj zaupni shod Kme5ke zyeze. Udelež,ba je bila prkv dobra. Ljuidje iso ž« težko Cakali. kaj ]im bo drža^ni poslanec Pišek nov.ega povedal. Ob 3. uri pipppludne ohiori sl^icateilj slh^od jn pozdravi došlega državnega poSllajnida Pišeka in uredjnika Sl. Gospodarja. Predšednik shoda, Franc Napaat, podeli nato besedo drža^nemu poslane.u Pišeku. Pišek razloži navzoeim z>.orqvalcem, kolikjo hudega je že povzro6iil ptujski Stajerc in njegov urednik LinKart med našim slovehskim ljudstvom, -Zatopaproč s tako nesnago! Dober Sk-venec tega lista ne 6ita. — Na občno željo go^ori nato ;o srbski pogodbi in potem o suši. Svari kmetovalce pred pred6asno prddajo živine, kajti pomog mora jpriti. — Ker se ljudje pritožujejo, da so se po6itniice že kongale, in da morajo otroci sedaj obiskovati šolo, ko bi jih doma najbolj rabili, jim obljubi poslanec Pišek, da bode KmeSka zvcza, ako zmaga pri prihodnjih vdežielnozborskih volitvah,, v tem oziru vse storila, da se uvedejo jesenske poftitnice. KonSno poziva poslaviiec ^e enkrat k bojkotu Stajerca. Besedo dobi nato ,uredin,ik Rakovig, ki na kratko omeni Skandalozne dogodke v Ptuju, Mariboru in Celju ter .'neCloveško postopainje vojakov v L.iublja.njL m želi1, da (bi se Slovenci oavobocliii tujŽevega vpliva. Naio govori Se sklicatelj. Z ostrimi besedami ožigosa neprimerno. kimto postopamje Nemoev napram Slovencem, (in poziva k samopomoSi na Rospodarskem p)ol|ii. Shod se je konSal povsemmirno. 6e ravno so se čnle m(ed izvaianji govornikov tupatam besede ogor?fnja. p Sv. Križ tik Slatine. Dne 20. septembra smo imeli obidajno žegnanje. K'a.j ne, nifi novega? Letos je bilo radi dveh dogodkov posebno -zname.nito. V cerkvi, smo obhajaii iubi:3ej zlatomašnika Pija X., 6egar življenjo in delovanje je opisal slavnostni govornik župnik pospod Gom|:l.šek. Po vpčernicah pn. se je pomikaln velikn pracesija iz nadžupnijske eerkve proti Sv. Trojici, kjor počivnjo naši Ijubi ranjki. 01) cesti tiagor joi dal nn^ ro.jak gospod miajor Pušnik prenoviiti start)- Cokeljnikovo kapelo in je za njo kupil kaj lep in ganljiv kip Matere Božje aedem žalosti, ki stane 270 K in je mo.isfrsko delo slovenskega umetnika. To kapelo je blaposlovil ta dan gospod nadžupnik Koro§ec in impl kratek nagovor, opfraje se na besede JeremfJeVih žalostink: O vi vsi, ki hodtfe po poti, postojfe in poglejte, ali je' kje žalost, kakor žalost nioja. Nobeno oko ni ostalo suho. Na to je Sla pro- kar smo slišali., je daleč preseglo n^aše pričakovan- cesijla nakopko vi^je ^nknaj miaj|orj.ev9ga> doina. \je!, Po končanem dolgem v^spjaredu ni vtilinila, pe- Tam j.B nadžupnik blagoslovii nov križ, ki ga je |sem, doinačii in tomaževski pevci so nas ziabavali na- dal postaviti isti gospod major. Po blagoslovljeniu ;prej, nastopiil je'. tudi prvotni zbor, oglasili se razni križa je gospod nadžupnik verniikomi na srca po- jgovorniki, kakor predsednik mladeniške zveze od Sv. kladal, naj se nikdar ne sramiujejo sv. križa in !Urbana, gkUiber Jože, kaplan od Sv. Antona, g. materine besade, kakor se tega nikdar ni, sramovalLasbaiiier in drugi, ki so nas | vspodbujali k vstraj- gospod«major. ki je 40 iet cesarja služil. Kdor se ;wsti v lepi pesmi dn narodni ljubezni, posebno .v bo v teni življenju ki\ža bal, ta bo enkrat prpd njim trepetal n:a sodaji dan. !Te besede so napra- vile na vse glob0k utis. Tudi mi župljaiKi se zar hvaljujejmo za ta d\a krasna spomenika, kršfianske umetnosa. p Sv. Križ *Jk Slatine. Ziadlajo nedeljo je imel zdajnfh, raizburkamh 6asih! OjgHašali sojseselišaljive pošte, visoko v g;rak so švijgale kratsne rakete, ¦pesem je d,on)e,la čez polnoč! jGosp,a Tfste^ja^; je imela dela palne roke, da je postregla vsem! Prehitro je potekel čas, da smo morali se lofiiti, samo eno želimo, da bi zopet slišali mile i glasove sloven- v naši eitalnici g, jurist :O|grilzek ^anSn^vo pir/eda- 6ke pesmi \z gri jurj^škii in tomaž»vskih &krjaavanje o važriih kmef-,kih vpr.a&a.njih. Gospod preda- ,6kov! Bralnemu drrštvu čestitamo m moralnem in vatelj je s svojjim dobro ptremi^ilj;enim govorom žel emoinem uspehu. pbhvalo in priziranje. Zajl, da ni bilo več poslušai- \ i,jUtomer. Kdi Kdor se hoče dobro zabavati in poskusiti ljuto- P Zetale. Vkljub temu, da J6 Kmečka ZV,eza zanimiv, samo prej bene srnevso izdati. Srirala bode društvena godba. i zadlljih VOlitvall dobila V iem kraiu le mialo  Vstopnina 30 h. — Preplačila se kvaležno sprejemajo. Čisti dohodek se pri Število glasov, bil je njen shod, katerega je priredila zaclnjo nedeljo dne 27, septembr1^ v lem kraju, vendar-le izredno dobro obiskan., Shodu sta predsedovala župana Kolar in Lah. Državni poslanec dr.. Korošec je srčno pozdravil pristaše in nt>-. staše ter jih ogrevail za skupno clelo v taboru S!o- je namenjen za obleko društvenih godcev. Na maogobrojcn obisk vabi aljudno odbor. Slovenjjraški okraj. s Velenje. Minolo nedeljo je bil tukaj poko- vajo od nas, da se1. združujemo za odpor proti nasprotniku. Opisal je na to dogodke v Maribioru, Ptuju, Celju, Ljubljani, ter izvajal, da se bo slo\ienski trgovski in obrtni stan moral okrepčati po ter je slučajno zašel med ondotne nemške razgrajalce, ki so mu zadali tako rano v glavo, cla je moral ;:ti Ka nekaj dni v bolnišmico v, Calju. Tu so mu rano zalepili in ga črez ilar dni izpustili , naših mestm in trgih, kajfti le tedaj bodo ti kra]i- ^Se. TSj se % ^loT V petek oJoT | varm za Slovenpe. NaSa dolznost je, da tudi v tem^ . rg8l fi J flomJov_ "spregovoril ^ s ^ ! smislu dejtamo in dosledno podpiramo vsevovsod  ,;.„ ix«^J. „„_ ^~nA „„ *^ „„ ,:,nm,5»«n ,,m niMu u^amu m uusieuiio poupiramo asbi:uvsou- g { } d t p'nepuščen sam ovensko obrt m trgovmo. Na to jb porooal o de-^ 1 uri popoldne - obesil na neko vantu v .'drzavnem zboru. Zlborovaici so paznoJ ^ ^ ° { m^e led raRe eS oal,a. ddih crovornikovim besfidain ter stavi.li inarsikat.fi-. ; . ol^ul.u t,viuw j, a „.,. i slovensko lo\ \ slddili govornikovim besedam ter staviii marsikate ro vprašanje na svojega poslaaica. iNazadnje smo bela, in si je v tem obupnem stanju vzel ži,vljen- • ,, v . , . -, , . -..,.. .. , , ,  je. To ie zopet žrtev nemškieiga razbojnišiva. \ es si dtah vsi kot dobn pniateuji nasproti, mied kate- J J F - - •¦- — ¦ — rimi ni nesporazumljenja, ampak enako mišljenje za j skupen nastop v blagor slovenskega kmečkega sta- nu. Ko se je izneklo sogljasno zaupanje gospodu državnem,u poslancu, se je shod' zaključil, in mi nosimo o vrlih Žetalčanili v sebi prepričanje, ka 1 jih je s shoda šlo vee prijateljejv naše kmeeke : strankje, kakor jih je prišlo na shod. Ljufomerski okraj. .1 Ljutomer. Javni polit:čni shod, 'ki se je naf menil vršiti v nedeljo dne 27. septembra^ je btf pre povedan. Vršil se je sliod po § 2. UdefjeiZeneev je i bilo rdo 300. Bdli ste zastopani obe stranki. Kmetje ! govorniki so dali duSka, svoji opravičieni nevolji nad nemško kulturo. Toplo se je priporočalo geslo: Svoji k svojim! Povdarjalo se je pa tudi, naj bo- | do svoji, za svoje! Gotovo bo to najmočnejše orožje proti našim narodnim nasprotnikom. S tem, da mi podpiramo svoje naHodne nasprotnike, al sami pje- temo bič, ki nas tepe. Dokaz: Ptuj, Celje in tudi, Maribor. 1 Moravei. Morfivgka občina j;e iirtela dne 27. septembra svojo obelnsko sejo, v fcateri so podp'isani naMzoči odborniki proteatiraji proti izgredom, ki r,o se godili v Ptuju, Mariboru in v Celju ter izrazili svoje soSutje s stariši in aorddniki v Ljub)'|ani limorjenih. Obfiina JVoravci, fdne 27, septembra 19'08. svet se rnora čuditi, da ohranijo Slovenci talco mirno kri! s Velenje. Tndi od tukaj so bili trijje, tadiozvani ,,nemški" fantje v Cellju pri izgredfo: Tišlerjey komij, ki je pristem Neimee, ker je iz Vranskega doma; Bizjaktov pomočnjik Ha»Bizl in od lonSarja Redna'ka poirjoSnik. Slovieliskam km^om sporoSamo1 ta imena v trajen spomi;n! s ReMca. V nedeljo, dne 27. sefptembtra pok;azala je tudi občina ReSica in nje prpbivalstvo svoi stud in ogoref^nje nad pobalinBMm. napadom Nenicev na Slovence v mestili Ptuj, Majribor, Celje, Kočevje in^laati proti neopi avičeiirim nastopom vojaštva z rabo svinoenk v Ljubljani. G. župan sklical je ob 8. uri dopoHdnf3 žialno sejo občinskega ^odbora, ikateri se je poliioštevilno sešel. Ko taisti porazloži pomen tlanaSnje žalne sejse giede žailfJstnjih dogiodlaov • v Ljub]jani in brutailnah nupadov Nemcev; na Sloveiice v zadnjem ^asu, sprejela se je vlogfe na Njega VleliSanstvo, v kateri' se slika|o nemškia toloraijstvft in se prosi za odpomož. Sprejelo se |e tudi več skljepov, med drugimi ti-ie: Ob6iliski odbor v Rečici protestuje najodlootieie zoper vsakovrsine napalde Nemcev na Slovence v Ptuju, Mariboru, Gplju i.n KoSefvju; enako protestujemo tudi proti držiavnim funkcijonarjem v Ptuju iui Mariboru, ki so pustili Sldvence na milost in nemiiost v rokali nemških napadalcev. Zaradi nedolžnih žrtev vojaške krutosti v Ljubljani se pridružujemo soglaslno vsein sKepom lju- PoStrak, župan; Alojzij Bel&ak, svet.; Anton Spind- bljajiskegia obi6itiskega sveta v zad-evi nmorjenih in ,ler, svet.; AlojziJ Vogrinec, Jožef VorSič,1 Alojzij kov- ranjenih žrtev, Mi plafiujemo državi zvesto davek in rec, Mihael Pitonja, Posdrak Franc, Ivan Hanžel, Lovro Slana. 1 Sv. Jurij ob Sfiavnici. Žnano je, da moramo iti k Sv. Jurija, 6e hofiemo kaj lepega slišati1 in videti! To resiiico smo v polni meri skusili' zadnjo \\ dajemo 9\7oje stoo.ve v vojake, zato zahtevamo za slovenski \narod vse tiste pravice, kakor jih uživa nemiški. — Vsie abčiiie naj vračaiio vsem 3.rža\in,im m deželnim uradom pisma z nemškimi nasjovi1, nemške dopise in tiskovine v smislu ^ldna XIX. drž. nedelja! Z lepMki in vab^ili nas je brajlno društvo osn^vinega zaki0na z dne 21. decerabra 1867. drž. vabiio na 20 lefnico obstanka pevsk&ga društva, ra- zak. broj 142 tako dolgo, dokler ;se ne doseže popol- dostnim srcem smo sledili temu vabilu, prepričani,  na ravnopravinost siuvenpkiega jezika. Vsi javni na- da bbmo zopet imeli najlep^e vžitke, da b'om)o ,v druž-  pisimorajo biti slovcnski. — Po vseh javnih držav- bi izbornili pevcev in igralcev preživeli zopet pri-  ni'h in deželnnh uradih naj se nastavljajo uradniki. jetne trenutke! N Zbralo se nas je toliko, da vi proator-  ki so slovenskega jezika in narečja popiolnoma zmož- ni uti nismo imeti piostora, veliko gostov je moralo v'i — Vse obcine in vso prebivalstvo naj v odgovor liiti zunaj! 'Prišli smo o-d Sv. Križa, Kapele, Rad- na nezasliSane napade, kupnje svo.|e potreb'š6ine 1© .gone, Negovp, Sv. Antjnna, S|vt. Anfeižfa;, Sjv.^Boil- ?»ri ^ovenskih tvrdknh, k nemSkim naj nikdo no z^1 fenkn. Sv. Urbana, Male Nedelje. Sv. Tomaža pev- haja, • da si ne tbmo .redili gada n'a praih. Kdor W ski zbor z gosti, in raznih drug|0h. krajev! In kaj se nam je midilo? Očarali so nas govori domačih &ovornikov, predseclnika KoSarja, mladehi^a Go^.ifiarja. mlatfenke Npmec, katere nastopn, iin biesedain smo se čudili vsi; slavnostni govornik 6g. Bosina, nekdfflnji pfevovodia, nam je da|al navttdila o gojeniii knpbval pr,i ntisprotnikiU, (ga/ smaitramo škodljivca slovenskega narodd. Posebno se na,alaSa, naj nikdo ne pije ve6 piva iz Kioslerjeve pivariVie, ki je ns^a jp.la ž njim nemško vojaštvo p^roti Slnva^.cem. — Za obrambo Slovencev &i naj nabjrajo doneski. — Po dopoTdainsiki slnžibi <bož\ii \vM se je zanpni sho'd ob- petja v Stoli in društvih, pbd,al poglavitne lastnosti'fianov v gornjiili prostorih g. Josipa Štiglic, k|er je pe^iovodjev in pevoev. Igraici Ijn igirialke, ka,ipa"fla,j-.lapolalia. frtnii zastnMa raz sircSlie, kalHdr tndi iz tudi ti' iVn te so krasnio rešili svojto nalogo. kakordrngili poslopij. Shod je 'bil pi^av dobro ob>iskan. ved.no. kadar nastoiTdjo. Nisitio se p'a mogui zadosti Zborovalci so s sf>Čiit.jem ^edili 'nagovoru iirodsed- nafndifi lopi sTovonski pesmi! Krasno .ie pel doma^iniVa a A(nf'ona Turn^ek ml.. kntori je na^Iašal po- nevski zbor rafsne to6ke, med njimij nala.SŠ za ta dan.men da(našn.iega shoda, in obširnb poročal o žrtvaTi harmonreiramo pesem, tekmoval je ž njim vrli zbbrrstreliienih mu6eni'kov Adami% dn Lundna. V sožaije nd Sv. Tomaža, pbd spretnim. vodstvom g. ZemljiPa.nmorienih vstanejo vsi nde^ežniki raz spdožpv. Dru- Lepe pesmi glas, doni v deseto vas, pravi pre.govor, gi govornik, 6. g. Franc Krigclie, s krepkimi bese- res je; pri6akovali smo od te slavnosti veliko, a dami' kritiknje nemško nasilje na Slove'nce na Šta- jerskjem m Koroškeua; bodri navizoče k narodni zavesti, h gospodarskemu boju proti nemčurjem pod geslom sv-oji k svojim in k podpira)nju obmejnih Slo vencev. — Z živio-klici na pre,svitletga cesarja zaključi g. /predsedmk ta pomembe^,. shod. Zborovalo' pajso ob odhodu mogoeno zaorili ,,,Hej Slovani"! \as pa .občine, katere še miste priredile enakih shodov in skHepov, poznamo z rekom: ,,Pojdi in stori tudi ti tako"! { s Kmet. bralno draštvo v Šmartnu pri Slovenjgradcu priredi 11. okt. ob 3. uri pop. in za šolske otroke 15. okt. 1908 ob 2. popoldne v proalavo papeževe 501etnice veseiico z gojorom in gledališko igro v prostorih g. Jož. Rotovnik, p. d. Plesnik v Legnu. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Konjiški okraj. k Konjice. Dogodki zadnjili par tednov, ki so posebno živa priča sovraštva, ki je ima nemštvo in nemškutarstvo do nas Slovenoev, je dalo Slovencein konjiškega okraja povod, da so za preitteklo nedeljo dne 27. t. m. sklicalii- v Konjice zaupni shod, ki so se ga udeležili zastopniki, vseli slovenskih strank., Udteležniki shoda so dzrazili ogorčenje nad surovimi napadi na Slovence v Ptuju, ki so začetek in vzrok vseh demonštracij na Slovenskem, obsodiii brutalni nastop razdivtfanega. vojaštva v Ljubljani, izrekli sožalje na neidolžno preliti slovenski krvi, zahtevali strogo, nepristransko preisk'avo izgredov v Ptuju, Celju in Mariboru in njih po\> zročiteljeV, se zalivalili za odločnost vsega občinskega sveta ljubljanskega, zlasti še županai Hribarju, poslajicu dr. Sušteršiču in dr. Tiavčarju, ter sklenili uveljevati in strgo izvrševati geslo: Svoji k svojim. k Konjice. Vsak pošten človek se pri nas zgraža. i)'ad surovostmi, ki so ph morali prenesti mirni Slovencrdue 13. se.ptembra v Ptuju,; v rojstn<ein kra;|u z^oglasnegja Stajerca, ko so Mli od Nemcev in nemškutarskih; Štajercijaincev izmierjani,, po'balhisko napaldeni, tepeni in v par slučajih j še demarja, oropani, Isti eas so pohiieli ,v Ptuj, tudij tz konjiškega trga nekateri gospodje, seveda sami hudi in pristni < N(emci, čeprav jim :teee po žilicah samo slovenska kri. Med, njimi je bil kajpada, trgovec Kupnik (!), ki ima sicer prijaze>n obraz za jvsaklega Slovenca, ' če mu cla kaj skupiti, sloveoiske kromce ljubeči notar Svoboda z 2 svojdma pisarjema, štacunar Pretner (!,), rqjen Kranjc, dr. Uedarer, ki ga slovenski kmetje kar zalagajo z denairjem,1 potem tisti Šniit, < ki bi bil radzidal konjiško slovetasko šo!o in dr. Kadivnik, domai nekje iz Ribniice na Kranjskiem, tocla Nem&c po vsej sili. Tudi cevjska vojska ! zoper Slovence in slovenske biše dne 20. septembra, ni smela mimoti, dra bi ne pdhiteli1 KonjiČami tjekaj. Ker pa v Celje gospx)dai niso hoteili sami iti. je v svojem ne.prema.pljivem navdušenju ;dr. jKajdivnik nabral svoto denarja za te bojeivnike. Spremijali so jih: pomočnik klfučavničarja Brezovnika, Montenari, zopet notarjevi pisa,rji, ve6 delavcev LavriČeve fabrjke(!), Ledererjev pilsa.r Lebic in drujgi, vaega skupaj 15 ji:nakov. Slo^enci iz Konjic in konjiškfega okraja! Ztmominimo si dobro vsa ta imena. Celjski okraj. c Silovltost celjskija Neracev. Zadnje dni jetolpa celjskih Nemqev na kolodvoru zalotla na samem okoličanskega Slovenca, ki se je vračal s svojo soprogo in enim otrokoin domov. Kakor kanibali, ko dobijo belokožca v svojo sredo, tako so zagnali ti kulturni gospodje krik okoU preplašene trojice in so zahtevali, d'a ntoi^ii dotični Slovenec ž njinjv: vpiti ,,heil." Možak je precej< trden, zato se ni hotel udati. Ntemške barabe, so pa začeie biti po njemi kakor besne, s pestmi, palicami in koli. Naenkrat je bil mož v krvi, a kljub teinu ni hotel niti enkrat izreči besedi.ce ,,hcil", čeravno so pretili, da ga bodo toliko 6asa pretepali, da se j.m uda. Smrtni strah navzoče žene in mili jok otrokov ni ganil teh poživinjenih ljudi, ludi s 61o\okom niso ime-li usmUjenja, čeraivno je bil že ves obiit od krvi. Bili so toliko časa po njem, da se je onesvestil. Potem so ga prijeli in vlekli onemoglega clo mestne meje, med potjo huronsko liajlajoe. ^T bližino ni prčšel ne poli,cist ne orožnik! c Sv. Peter v Salvinjski dolini. ,V nedeljo, d,ne 27. septembra je imelo naše gosipodarskk) bralno društvo ,,Sloga" svoj občni zbor, katerega se je udeležilo na stotine občinstva. Poročilu predsedhikovemu je sledilo ipredavan.ie preč. g. gup;nika (dr. Jančiča) o zgodovini šentpeterske ižupnije. Z velikim zaniraanjem so poslušali žup^jani zgodovino doma6egakra.|aNato je predaval bor.caioveo g. .1. Žjaigar o pravi izobrazbi in o branju knj.ig m fiasopisov, Deklamovali ste dve člekjliici,' prva Gregor6i6evo pesem: ,,Kmetski hiši", druga Prešernovb zdravico. Nato je a"edilavblitev novega odbora. M}la|deni6i ii> mladenke so z ve. seljem pozdraviJi nr-^rt, ,1» kateirem jih namprava drnštvo zanaiprej i^obraževati in organizovati. Torei mladina na delo! c Ljjubno. V pcndcljek, dne 5. t. m. se vrši pri nas blagosllovlienje,. nialvega voktovofdia. T/a dan ima tudi vrlo, Še-le kratko 6asa obstoje6e tukajgnje vbiaško veteransko društvo svojo aiovesno jubilejno sv. maSo in veiselico. Prftfialkuieino obvlne udel.ežbe c Sv. Štefan. Nova kmetijska podružni,ca se je osnovala za občinfe Sljivnica, Sv. Stefan in 2usem. Podružnični odbor šteje razven načelnika še deset odbornikov iu sicer štiri i,z SLvnice, štiri od Sv. Stefana in dva iz Žusma. Načelnikooi je izvoljen 6. g. Andrej Zdolšek, župnik pri Syi, Siel; nu, njegovim namestnikom pa gospod Matija Selič, posestnik v Voglajni na Slivni,ci. Tajništvo ie prev/.el gospod Ivan Kotnik, učitelj pri Sv. Stefanu. c Sv. Peter na Medvedovem seju. Kaj lepo se je vršila zadnjo nedeljo papeževa slavnost našega izobraževainega društva in sicer ob veliki udeležbi domačinov in sosedov, Slavnostni govornik nadžupnik Korošec v iskrenih besedah proslavlja jubilej sv. Oeeta in udanost slovenskega naroda sv. oerkvi, nam živo popi.še svoje potovanje po Siovenskem, zlasti žalostne dogodke v Ljubljani, kateri, so zakrivili ptujski Nemci in nemškutarji, ti grdi uelivaležne^i, ki žive le od Slovencev, Zato je pa edino umestno, da Slovenci na naši zemlji nikjei' več ne podpiramo s svojim denarjem najliujših sovražnikov vere in narodnosti naše: Govornik nas popelje k Mariji Pomagaj ua Brezje, na rajsko lepi Bled in Bohinj ter v Gorico in na Sveto goro pri Goiiici, in povdarja, da moramo Slovenci v dejanju ljubiti svojo krasno domovino in vse storiti, da ostane naš narod tudi v bodoče zvesto vdan Bogu in 'Mariji. Ko se poleže viharno pritrjevanie vf)emu govorniku, nas razveseli pesem ,,-Lepa naša ctoniovina." Potem nam drugi slavnostni govornik, naš državm poslanec dr, Korošec v prepričevalnih besedah opiše moč in pornen časnikarstva. Skrbeti moram,o, da sie naši katoliški časniki razairijo tako, da ne bo kmečke hiše brez njik. K;Q|iko gorja jlaliko povzroči ničvreden časnik, vidimo na Stajercu, ki je kriv nepozabnih napadov Slovencev na Ptuju. .Ta ,list na vseh krajih zatirajmo in ogibljimo se ljudij, ki še verujejo laži tega lista, Ako podpiramo naše katoli,škie časopise, posniejnamo sv. Oeeta, ki so posebno velik prijatelj dobrih oasnikov. Casu primerni govor smo vsi poslušali z največjim zanimanjem ivn ,ga odobravali, Srčna hvala in slava obema govornikoma. Pevke odpojo papeževo himno. Mladenki Verk Ainalija in Coiič. Mar. slavita sv, Očeta ljubezen do mladine in do dela, Hajnšek Mar. pa deklamuje pesem ,,Zlatomašniku Piju X." Ganljiv prizor je bil, ko se majlina deklica Otorepec Alojzija v imenu otrok v pesmi pokloni sv. Očetu, končujoe: ,,Za te živeli,, za te molili bodemo vsi; tebe, naš oče, Pij, preiljubljfeni, Bbg naj še dalgo živi!" Siavnost zaključijo pevke s papeževo pesmijo, ki lepo povdarja: Naj ti verige na roke in križ na rame polože, naj z vencem trnjevim sovrag te rani do krvavih srag: 0 Pij, vsikdar s teboj snio vsi, do konca tvojLh zemskili dni! Potem se je vršil šaljivi srečolov, ki je zbraine Jizvrstno zabaval, driuštvu pa nafclonil lepo podporo za društveno omaro. Hvala vsem domačinom za lepe dobitke, zlasti pa vrli rodbini Ogrizekovi pri Sv. Križu! c Castna izjava. Podpisano urecSniŠtvo obžaluje, cla je v dveh zaporednih številkah S'lovenskega Gospodarja objavilo ,celo vrsto najhujših žalitev gospoda dr. Riharda Karba, zdravnika na Vranskem.. Lojajpo primavamo, da so bile žalitve neutemeljene in vseskozi kriviSne. Za uriedništvo Slov. Gosp^odarja: Fran Rakovič. c (Jalicija. Jubilejna veselica, katero so priredili dne 20. sepiembra naši falatje, je lepo uspela.. \'eseli n'as, da so nas poleg doma.5inov posetili vrli Ponkovljani in Smarčani, posebno pa 5ili celjski mladeniči', ki so tudi sodelovali pri veselijCi. Slavnostni govornik gospod visokošolec Puntner je razložil v svojem govoru razvoj Slovencev od leta 184S do danes. Bodi mu srfina hvala za lepi govor. Domači pevski zbor nas je razveseljeivail z lepira petjem. Saljivi srečolov je napravil dosii smeiia. Le škoda, da je zabavno-poučmi govor moral radi pičjlega časa izostati. Pride p'a ppi prvi taki priliki na vrsto. Vsem, ki so pripomogli, da je veaelica tako lepo uspela, se srčno zahvaljujemo. Pbsiebno slpvenskim gospodom trgovdem, ki so pripomogli k srečolovu. Priporoeamo vsem Slovencem, posebno Galičanora, da kupoijejo samo pri slovensbUi trgovcib.. Kdor podpifa nas, ga moramio podplrati tucli mi i\rsi. c Sv. Eiiia. Odkar se je' ustanovila tukaj slovenska Mladeniška zveza, so naši slavni čitatelji in razširjevatelji Stajerca vedno bolj ;ogorčeni, da tudi Sesntemčani postaj/ajo zavedni, da se tucli tukaj jasni. Ker tega gibanja ne morejo ugonobiti mirno, so za6eli celo s sifo. V. nedeljo dne 27. sefptembra sta prišla pbzno zvečior v gostilno g. Vehovarja domači slovenski visokošolec in eden zaveden kmefiki fant, vračajoč se iz Smarja. Ta_ koj so ju Kaifiedi nekateri pivci izzivati z raznimi zabavljicami, dokler niso ti veleolikalnci zaeei; s surovo silo zoper njiju, 6eš, da monata takoj zapusiili gostilno. Ko so ju vla6ili iz sobe, so pri tem kuilturnera delu raztrgali domaGemu visokošolcu suknjo in kravato. Cesar niso naztrgali, so pa tako zamazali, da.obleka skoro ni več za nobeno rabo. Slovenska fanta sta bila res v nevaimosti. A Se lepše je to, kako se je obnašal gospod Vehovar, ki je ob enem. naš župan in .gpstilnifear. Mesto da bi razgmja6em pokazal vrata, niti z mezincem ni gani(l, da bi napravil red. Ali vi tako razumete vaše dolžnosti kot župan in goatiilniftar ? Ali ae tako skrbi za red? Sedaj sn^o še le prav sprevideli, kdo je ljudski prijaMj. Kako dolgo se še bodo zavedni Sentemčani pustili vladati od takih ljudij ? Prisoten je bil tudi eden ; domačih brožnikov, ki p!a nikakor ni nastopal, kakor bi bilo pričakovati od varuha miru. Zupaoifieve uslužbence pa res pomilujerao, da so tako nastopali, akoravno smo prieprieani, da ne iz lastnega nagibia, , ampak pod uplivom gotovih krogov. 2ivela štajerčijanska omika! j c Trbovlje. Prelita kri v Ljubljani ima upliv ludi na kri naših obrtaikov. N:emški in dvojeizfčnl napisi so izginili ali pa se prelelvili v slovenske. Prav tako! Saj so bili le izraz baharije, češ, roi pa znamo nemški, ali pa so bili znamenje obžalovanja vredne nevednosti, Trbovlje. Naši trgovci in obrtniM. so sklenili, odslej kupovati le pri slo\renskih odjemalcih, ogibali se bodo Celja, Ptujia in Maribora, dbpisovanje voditi le v slovenskem jeziku, 'odOdanjati obiske nemških agentov ter uvesti sanioslovienske napise na izvesnih deskah. c Ti-bovlje. lukaj je paidel iz okna, drugega nadstropja na dvori&če Z|idar Ignac, Košir in bil takoj mrtev. c Hrastiiik. Barabski napadi v Ptuju, v V,¦.riboru in v Celju nemškutarjev na naše ljudi nas priganjajo, tla zahajamo k slovenski,m trgovcem in obrtnikom. Slovenci, zavedajmo se svoje narodne dolžnosti. — Proti posilinemšikemu trgovcu Vouku je izdal bivši nadueitelj nemške naše šole letak, ki je jako zanimiv In se po Hrastniku pridno 6ita. Skoda da je nemški, sicer bi ga mogli čitati tudi naši km*Ytje. c Št. 'Bupert nud Laškemi. Dne 7. septembra se je vršila pri nas slovesnost, kakoršne se tukai&nji ljudje ne pomnijo. Pred, 65 leti padel je v boju s tiho.tapci finančni str^ažnik Joahim Kbn^stcinc ter mu je takrat v spomin njegove hrabre smrti postavila Jinanfina straža štajerska kamenit spominek. \ Letos v jubilejnem letu so njegovi tovariši, posebno se je pri tem trudilo društvo organov finančne straže v Grad,cu, ta nagrobni spominek piienovili in dodali k samonemškemu napisu še dva slovenska napisa. Gomila ^e krasno prenovljena, : za kar se je trudil posebno gospod iinanžni nadpaznik Strucl iz L'aškega, in na izgoraj imenovani dan je tukajšnji župnik 5. gospod Mojzilšdk gomilo znova sloveslno blagoslbvil. Ob naigrcibmem govoru č. g. ka,pl;ana' Peniea so ljudem,, ki jiih j,e bilo okrog 200, stopUe solzia v oči, in po zadnjem akordu slovenske nagrobnice ,,Blagor mu", ki so jo zapeli 4 petvci, so se ljudje podali v gostilno k Oblaku, kjer se je, slavnost nadailjevala ter se je v slovenskem in nemškem .eziku slavila hrabrost padlega junaka, ki je žrtvoval svoje irilado življenje iza vero, dom in cesarja. Vsera gospodom sodel,ujoeiin kjakor . tudi gostom bodi izrečena na tem mestu prisrčna zahvala. c Sv. Jurij ob juž. žel. iV pon|del}ek zvecer so kožuhali koruzo pri posestniku Ignaciju Medved v Vrbnem. Okpog polnogi sta se pa stepla dva fanta med aabo, Košir in Kobula. Po kratkem pretepu sune z, nožem Kobula Koširja naraviiost y prsa. Košir še gre nekaj korakov, na lcar palde mrtev na tla. Fošir bi bil moral pi-ihoden ' teden iti k vojakom, a je imoral, sfar še-le 23 let, na poObopališee.. Ktotjula je star 18 let. c -Smarje pri Jelšah. V nddeljo, d)ne 27. ,septembra se je vr&il pra!vr dobro obS^skan občni shod tukajšnjega slov, kat. izobraž. druištva. Po pozdravu predsednika g. Copla. ki1 jei shod prav sprefao vodil, govori g. jurist Ognzek od Sv, Eme praiv poljudno o kmečkem vpraSanju, zlasti navdušuje za zadružnišh^). Od ,letos ustano\1lje,n,e M|ladi'eniŠke zveze si je upal nastopiti mladenič Fajs. Svari •¦ mladi(no, naj se ne podaja v nevarno tujino, zlastii zaradi tolikjega ix>manjkanja delavr.ih moči doma. Žainj© vseobSe prizrtan^, Od dekliške zveze deklamuje mlaldenka Slatinšek j;rav navdu&eno z občutkom b,Km»tski hiši1". Domačin, g. juTist Josenjko, podaja vi svojem govoru razvoj volitve ter pi eide na to na žlaloatnie d,bgbdke zadnjih dmi na SOovenskiem. Vlsi' navzoči se vzdignejo v 'znak sožalja. Z viha-rnim forotestom in ogorčenjem sledijo daljnini izviaj^njem in sog&asno sklenejo: Nemfiurfem ne vitnarja ve6! V znalk sožialj,a apustilo |ge je vsef pejtje,, kate(ro je bilto na programu. Nabr&lo se je tudi 12 kron za Ijubljanskse ranjer,e žrtve, Knepko pozivljaimo vse rojake na 63ločen odpor proti nasilstvom in krivicam, ki: se nam gode. s c Smartno ob Paki. TukajSna trgovina g.: Josipa Steblovnika je takoj pretngala vse zveze z nemSkimi trgovci vsled zadnjih surovih napadov y Ptnjn, Mariboru, Celfu in v Ljubljani, M so jiK Nemci upri,zorili proti mirnemu slovenskemu prebi-* valstvu. Istotako je storila gostilna gospoda rAnt.: Steblovnika. To je najboljši odgovor navsa nemška 'tolovajstva. Trgovci in zavedni obrtniki, posne^ majte! = Brežiški okraj. Slovenskim starišera. Novo šolsko letb se po nekaterih krajih že pričenja,, po drugih se bo pri6elo v kratkem,, Ob tei priliki opozarjamo in rotimo slovenske stariše, da dajo svoje otroke vpisati le v slovenske šole. Nemci, naši narodni sovražniki, si prizadevajo na vse kriplje', da bi nas s pomočjo zloglasne S.iidmarke pognaJi z naše rodne zemlje, in da bi se jim to ložje posrečiilo, ustanavljajo svoje nemgke takozvane šulfeneinskiei gole, kaonor vabijo slovenske otroke s tem<, da jim dajo brezpjlačno knjige in druge šolskie potrebščine, oblačila in hrano in jini) prirejajo vsako leto veselice. Veliko je števiio slovenakih starišev, ki so res tako, zaslepljeni, da za tak Judežev dar izro&ijo svojo deco nemškiiin šolam, kjer se navzame sovraštva do slovenakega jezika in svojega roda, kakor se je to jasno pokazalo n. pr. lansko lefo pri sodnijiSki razpravi v nekem spodnještajerskem trgu, kjer je sin slovenskih starišev, ki je pa obiskoval ondotno nemško šolo, po neki rabuki med Sloveinci in Nemci rekel, da bo sam sebe ranil in bo potem trdil, Sloveuci so ga. Ali ne spominjajo te naše sedanje razmere na one žadostne 8čase, ko so Turki hodilji v naše slovenske dežele lovit krščanske otroke, iz katerih so potem vznejali avoje najboljše vtojake janičarje, ki so bili v boju zoper krš6anstvo, v kojem so bili rojeni, pozneje kakor besni in so brez usniiljenia pnelivali kri svojih rojakov. In dogodki zadnjih dni v Ptuju, Celju in Mariboru, kjer so naši narodni sovražniki brez povoda napadali in pretepali mirne Slovence, riazbijali okna na njih hišah, šie celo na palaei našega mil. knezoškofa, ali niso ti dogodki glasen klic: Slovenci, vzdramite se!, Ta klic velja zlasti onim zaslepljenim roditeljem, ki pošiljajo svoj'e otroke v neslovensko šbio, ne ve|doč, da je prava vzgoja mogočia le na podlagi materinega jezika. Sicer je dobro, če sqinore otrok poleg drugih potrebnih reči priučiti, tudi drugemu deželnemu jeziku, zato so pa slovenske šolŁ na Spodnjem Stajerskem tako urejene, da se otroci poleg materinščine učijo tudi nemškega je-zika, in to bolje i,n pamietneje kakor na nemških šolah. Ker stori vsakdo, ki izroči svojega otroka tuji Soli, velik naroden greh in je podoben izdajalcu Iškarijotu, zato vam kličemo, dragi slovenski ' stariSi: Slovenske otroke v slbvenske šole! b Položaj v Biežicah. Ljudstva se je polastilo -silno ogorčenje radi dogbdkoV v sejptenibru t.: 1. Ges\> ,,Svoji k svo,iim!" pfidobiva novih tal. Nemci so v Brežjice dali pozvati 10 orožlnikov, ki vsako noč stražijo nemška poslopja. Sliod 11.. t. m. obeta biti v ogromnetn številu objiskan, tudi iz bližinje Kranjskp ter HrvaŠke. b Bajhenburg ob Savl. V nedeljo, dne 27. septembra ob 1. uri' popdld^e ie maatal v vasi Selnovo, pod ure zunaj Rajheribiurga, ogenj, ki se je širil s takšno hitrostjo, da je v kratkem času vpeipelil vseb šest, skoraj še ivovih poslopij pjosestnikov Seničarja in Kozoleta. Rešiti ni bilo mogoče drugega kakor. živino — razven ene^a telička — nekjaj pbbištva in Otflekle.. Pri Senifisrjevih je zjgorelo cejo 500 kr^ri denairia. lmenq\^ana pose^nikai, M sta si po tujjih krajih z ii,ajvečjo pridnostjo in varčnostjo priborila toliko novcev, da sta yi nabajvila lajstno domovie, sta v trenutku s svojima rodbinama ireveža brez strjehe in kruha, in ker je žt t zim(a tjlizu, res vredna najg.lobokejšega so6utja. Prizaideta sta tudi dva najemnika, Ljubezjen do bjižnjega veletva^ da se tem nesrefinežem kolikbr mogoSe hHro in izdatno pomaga. Kar se bode torej v to' svrho ukreJiilo, iiaj vsakdo tlagodušno podpira. Posebno se prosijo sosedje iz Senovega, da prihitijo tem tžntsviam ognjene sile na pomoč s iem, da jih vzamejo ,pbd streho in n,a hrauo, in da poskrbijo tudi za njihovo živino. Z^asluga. da ni vpepeljena cela vas, gre raj|henburški požarni brambi, katera je biJn takoj na licu mesta in je z res ob6udovanja vredno požrtvovalnostjo določila mejo ogjnjeni slli. b Protestni sliod radi nemlških nasilstev in dogodkov v Ljubljani se vrši v nedeljo, d/ne 4. oktobra t. 1. popoldne ob 3,; uri v Dobovi, v nedelio, dine 11. oktoblra t. t. popoldhe obl 3. uri pa v Brežicah'. Za prihodnjo nedeljo napovedani shod v Bi^ežicab je okrajno glavarstvo prepovedalo. Prosimo sqmišljenike, da pndno agitfrajo za obilno udeležbo. Muto, Jožef Kodrič v Kamnico, Anton Srebre k Sv. Martinu pri Slovenjgradcu in Erančišek Segula v Laiški trg. V Ljubljani vlada sedaj vob6e mir. Le vojaki in oMcirji belgijskega polka št, 27* še izzivajo lj^ibIjainsko ljudstlvou Ranjeincem v boljiiišnici se godi boljše. Celje. Zupan ar. Jabornegg je zaradi za^njih dogddkov odstopil. Obmejiii kolek. S, K. S. Z. za Stejerako je izdala obraejne koleke: po dva vinarja komad y korist obmejnijii Slovencem. Koleki imajo kartograteko aliko cele slovenskfe zemlje in napis: 'Obmeinim bratom v pomoč. Dobivajo se pri S. K. S. Z. v Mariboru. Podpoi-a radl suše. Poslancem se je posrečilo doseči, da je dobila štajerska dežlela ppl raPijon kron denarja za nakup krme. Kupilo se je 200 vagbnov sena (sajno sladkega) in 350 vagonov slame (ovsene in je6mjenine). Od te mliožine dobi, celjsko glavarstvo 2500 metercentbv, Konjvie 1250, Maribor 1250, Ljutomer 3550, Ptuj5000, Brežicfe 1250, jBksposi'turni okraj MoZirje 1250; okrajlno glaviarstvo Slovenjgradec bo obdarjeno, ko bo prva akcija gotovia. Sedaj stopijo še enkrat okrajni pomožni) odbori skupaj, ki bodo tei množine krme razdelili na posiamezne ž;vinorejce. Pri seji v namestništvu, ki je te podpore posame(znim okrajem odlipcila, sta bila izmed Slovenoev navzoča državni poslanec dr. Korošec in imdrevi,zor Pušenjak. Seno se ni kupilo na Ogirskem, ampak na Gorn|em Stejerskem, Koroškem itn GornjBm Avstrijskern. V prihodnji številki priobčimo elanek o ceU podpprni akciji, na kar posebno opozarjamo župauei. Rogaška Slatina. Okoli Sv. Trojice in Sv. Mohorja že vsi berejo ali pa so že obrali. S tergatvijo so vsi jako zadovoljni. V Ceroveu in gornjih krajih bodo večinoma brali, prihodnji teden, Tergatev je povsod izredno obilna in kapljica bo izvrsto. Lani se je plačeval pri nas mošt po 50 do 60 vin. \l drui'\h slovanskih dežcl. f Ustanovitev Slovenskfe krščansko-sociabae zveze za Trst in okolico se je v nedeljo pri Sv, Ivanu pri Trstu sijajno izvršila, Ob6instva je doUo toliko, da ie mnogo oseb moralo oditi. Bi,lo je ! navzo&ih nad 800 oseb. Dvorani obrtnega društva sta bili natlačeno polni. Govorili so: Cen6ič, Lampe, Ukmar, Križman, Skerlj. Na veselici jei svirala godba bosanskega pešpolka in so preptevali zbori: j škedenjski, boljunski in svetoivanaki. •fi V Celovcu je hi\ 26. sepKembra zvečer poiz- j kus deniionstracij. Vojaštvo je bilo pripravijf no. Samo piaarna dr, Brejfieva je bila s tinto polita in riiapis razbit. Najnovejše novice. Duhovske vestl. Prestavljeni so 56. gg.^kapla^ ni: Peter Gorjup v Se^nico, Janez Hauptmann na llh tropah pristopali h kršCanstvu, ker jedino krSCanstvo jim je dajailo dostojanstvo človcka. Pa spoznali so to tudi imenitni Rimlljanl, n. pr.. rtmski'župan HGnmet, ki je tisti dlan, ko je bii kržčen, dal prostost svojim 1250 sužnj«m. Hromacij Je vseh 1400 sužnjev bogato obdaril in jih je odpustil. Divid v Galiji je odpustil 5000 sužnjev, plomenita RMjanka oelo 8000. To so bili dnevi vstaJenja zatiranega človeštva. 'To je bila vesela veiikatiofi vsfaj6n|a za uboge trpine! To je biilo prvo kuiturno delo krščanstva. Prvi krščanski cesar, KonSf.intin V-eliki, jo <iafl postavo, da se noben sužonj no sme Več, na Tcriž pribili in, da sg umor sužnja ravno ta.ko kazTmje kot umor vsakoga drugega rimski^ga drža\Ijana. S tera je zmagalo krščanstvo, vera lj^hezni, !¦ od tistega fiasa pa do BGdanjih dni j« bilo kr¦huistTD ¦•ia-proasn boj protr' TgaktJm« suženjstTu.