300. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 30. decembra 1895
XXVIII. leto.
t« i t
nak daa neMr, iaimai nadali« in prsaniht Ur valja po polti prejemaš aa »vstro-ogerske detel« «a vat leto 16 gld., aa pol leta 8 gld., aa Četrt leta 4 gld., ca jeden 1 lld 40 kr — Za Lj obijano hrta pošiljanja na dom aa vi« leto 13 gld., aa četrt leta 3 gld. 30 kr., aa jeden meaeo 1 gld. 10,kr. Za pošiljanje u» dom računa m» po 10 kr,
a« meaeo, po 30 kr. sa četrt leta — Za tuje delele toliko vel, kolikor poitnina nafta. Za omami a plaSaje ee od ttiriatopna paiit-vrate po 6 kr., fre ae oanaailo jedeokrat tlaka, po 5 kr., 6e ee dvakrat, in po 4 kr., de ee trikrat ali večkrat fiaka Dopiai naj ae iavofe trankirati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Oredailtvo in opravnillvo je na Kongresnem trga It. 13. Upravniltva naj ae blagovolijo polil jati naročnine, reklamacij«, oananila, t j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Olovno p. a. eMIlilf« nljndne vaklae na seevo ■ara!«'a, sUre geepode anroeolke po, kav» Sarine ka peteatlet l*en©etn nseeeen mogessaloa, proelaae, do J* o preveaa *noa ponove, sla po*l> IJan|e ne preneka In sla slab« vse Številke.
„SLOVENSKI NAROD"
valj* aa k.|neltoaeae usroeuik« Isrea peell|a-
n|a sta dom t ▼a* lata . . . *ld. IS*— I Četrt lete   . . si«. »-«0 «"•1 late ...    ,»   •*5o| Jeden uteeee. 1-10 fte po4llj)nn|e ne desn aa rsenea 10 Itr. nm nteaee, HO kr. aa eetrt lete. ■ peill|nnjens po po A II ve I Jo t V/ne lote • . . gld. 15-— j <>tri late • . . gld. 4- — I*ol lote ...     »g    S*—I Jeeloo naeaoe .    „ 1-40 SBaT" Mero«n|e aa lahko a vaaklaa deovena* o k km i u ae aaoro poaloll »udi aeroealna, drvagnee ae oe oa I rana o oa do41 ena nnroelle.
_^_Upravniitvo „Slo»ntfcm jjgghj
Narodna jednakopravnost na Češkem.
Poslednji čas se mnogo govori o čeikonemški spravi. Slišijo se glasovi na obeh straneh, da je take sprave treba. Mej Nemci želi posebno sprave liberalna stranka, ki se ima boriti na toliko dragih straneh, da jej je že skoro nemogoče nadaljevati boj proti Čehom. Če bi se dosegla sprava na Češkem, bi nemskoliberaloa stranka veliko pridobila in lahko bi češki Nemci obračali pozornost dragim pokrajinam.
MladočeSka stranka tudi ni proti spravljivosti, ker ve, da le potem bode mogoče doseči uresničenje češkega državnega prava, ako Nemci ne bodo več videli v tem pravu za se nobene nevarnosti, temveč le gospodarske in politične koristi. To se pa zgodi, ako se poprej uravna narodno vprašanje na Češkem tako, da se ne bode mogla nobena narodnost pritoževati, da se prezira v korist druge.
Češki poslanec dr. Pacak je izdal te dni neko brošuro, v kateri razpravlja, kako si on to spravo misli. Vsi deželni in državni uradniki bi morali biti vešči obeh deželnih jezikov. I)t bode pa to mogoče, naj se pa za izpeljavo te namere v praksi določi obrok petnajstih let.
V vseh deželnih in državnih uradih naj se vpelje aa notranje in unanje poslovanj« popolna narodna jednakopravnost v vseh delih dežele. Poslanci bi v deželnem zboru mogli govoriti, v kate rem jeziku bi hoteli, kar je pa že tudi sedaj v na vadi. Deželni maršal in njegov namestnik bi pa vender morala biti vešča obeh deželnih jezikov.
Pacak ne gre tako daleč, da bi zahteval, da se v srednjih šolali mora vsakdo učiti dražega deželnega jezika, ker znanje jezikov se naj zahteva le od državnih in deželnih uradnikov. Kdor ne misli biti tak uradnik, bode lahko opustil učenje druzega deželnega jezika. Pacak pa zahteva, da se naj sprava na tej podlagi sklene ne samo za Češko, temveč tudi za Moravsko in Šlezijo. Pacak misli, da bi tak zakon se moral skleniti v deželnih zborih, a vender naj bi stopil v veljavo s«-le, ko bi ga odo brili vsi trije imenovani deželni zbori.
Nemci s predlogi Pacakovimi niso zadovoljni. Za Češko bi morda se privolili, a za Moravsko in Šlezijo, koder so dosedej Nemci sami gospodarili, pa ne. Liberalci bi že dovolili, a nemški nacijonalci pa že si'no kriče. Po njih mnenju se s tem le boče poslovaniti nemške okraje. Mi redi verjamemo, da bi na Moravskem in v Sleziji, morda celo na Čežkem dobil kak kraj bolj slovansko lice, ako bi dobil uradnike, ki bi češčini ne nasprotovali. Taki kraji pa prav za prav že sedaj ni?o nemfiki, samo slovanski značaj njihov se Ae popolnoma pokazati ne more.
Sicer pa ta strah daje slabo spričevalo nemškemu narodu in nemški kulturi, če se Čehi ne boje, da bi jih dvojezično uradovanje z nekaterimi nemškimi uradniki potujčilo, čemu bi se tega bali Nemci, ki se lahko opirajo na veliko kulturo veli-cega nemškega naroda in se radi sami ponašajo z večjo svojo omiko.
Po dosedanjih izjavah nemških glasil ni nobenega upanja, da bi prišlo do sprave, če tudi je sedanje stanje v kvar obema narodnostima. Dokler se Nemci in Čehi prepirajo mej seboj, ima v deželah češke krone odločilno besedo fevdalno vele-posestvo,  ki  pa  ne gleda na koristi nobenega na-
roda, temveč le na svoje stanovske interese. Žal, da Nemci, če tudi se radi bahajo z liberalizmom in demokratizmom, ne pridejo do tega prepričanja. S slovenskega stališča pa ne moremo biti za tak način rešitve narodnega vprašanja, kot ga priporoča Pacak. Razmere v deželnih zborih so za Slovrnce mnogo neugodnejši, nego za čehe, če tudi smo mi v svojih želj:«h skromnejši, nego češki bratje. Mi no zahtevamo, da bi po vsej Štajerski ali Koroški moralo se v cbeh deželnih jezikih uradovati, zadovoljni bi bili, če ta obvelja za slovenske okraje. Če bi deželni zbori reševali narodno vprašanje, bi se nam Slovencem slabo godilo. Saj vidimo, da so slovenski poslanci bili prisiljeni celo ostaviti nekatere deželne zbore. Pa tudi Čehi se bodo prepričali, da ta pot ne bode tako hitro pripeljal do smotra. Žalimo pa mi ravno tako kakor naši severni bratje, da se kmalu reši narodno vprašanje na temelju pravic*, naj se to zgodi po tem ali onem potu, samo, da se ne izključi noben narod živeč pod avstrijskim geslom.
Deželni zbori.
Šti«Jcrftli.l. V odsotnosti slovenskih poslancev se je v soboto začelo zasedanje dež. zbora štajerskega. Dež. glavar grof Attems je v svojem ogovorit rekel mej drugim: Obžalujem, da so prazna nvsta, kjer so skoraj do konca zadnjega zasedanja Bedeli zastopniki kmetijskih občin dolenjestajerskib. Dogodbe, katere so se primerile koncem zadnjega zasedanja, so nam v živem spominu. Vsle I te£a sem si svest, da nagibi, katere so navedli ti gospodje poslanci za istop, izvirajo iz krivoga tolmačenja glede Stališča deželnozborske večin e. Smatral sem so zategadelj opravičenim misliti, da se zbere danes štajerski deželni zbor zopet polnoštevilno, in ker mi gospodje niso novic ničesar naznanili, sodim, da smem upati, da bodo še v tej sesiji poslanci vseh ckrajev sodelovali pri opravilih dež. zbora. — Tudi namestnik marki Hacquehem je pozdravil poslance ali, kakor je razvidno iz poročil, ni omenil odsotnosti slovenskih poslancev.
(>orl*kl. Deželni glavar grof Pran ('uroni n i je v italijanskem in v slovenskem jeziku po-
Institutka.
i, S pisni Fr. G. K o so c.) (Dalje.)
Poleg pisarne je bila obširna sobana visoko obokanega stropa z velikim lestencem in s starimi fresko-slikami, kazočimi ljubavne scene grških boginj in bogov, in s hrastovim, v pristno germanskem slogu izdelanim pohišjem. Skozi četvero visokih, koničastih oken je prihajala obilna svitloba.
aNe zamerite, da Vam postrežem v tem starinskem salonu!" — dejal je Rus, ko so stopili v sobano. »Jedilnica je konci hodnika, a je aapuščena ter rabi Resi kot shramba".
Ponudil jim je kave, peciva, ovočja, medu in vina, kar je bila postavila Reza na mizo.
(■radnička in Ida sta pili kavo, Gradnik in Rus pa sta spraznila naglo par kupic vina.
Iz „salona" so prišli na desno krilo prvega nadstropja; ondi je imel Rus svoji dve sobi.
Prva je bila svetlota peci rana, s svetlo hišno opravo in takimi zastori; po zidu so visele lovske slike, fotografije psov in konj, mej njimi pa so se se vrstili jelenji in srnaški rogovi. Nad pisalno mizo sta viseli križem dve dvocevki, revolver ter troje handžarov in bodal. Sosedna soba je bila temnota-
pecirana, s težkimi, rdečimi baržunastimi zastori, s pisanimi preprogami in rdečeprevlečenim pohištvom. Na stenah so visele poleg velikega zrcala tri slike: velik portret Rusovega n<vtn. stotnika, padlega pri Kraljevem Gradci, -— Maxov Krist na križu in Vodnikova slika Kočondine izdaje. Tu je bila Rusova spalnica.
Na levem krilu sta bili takisto dve sobi, poleg teh, v kotu hodnikovem pa kopalna soba iz najbe-lejšega marmorja.
Obe sobi sta bili izredno svetlo, modro in rožnato tapecirani; tudi oprava je bila svetlih boj in sosebno ličnega, lahkega, elegantnega stila. Ob oknih so viseli težki, fantastiško drapirani zastori, po tleh pa so bila razstrta pristna perzijska šarena pregrinjala.
Po kotih so bili razstavljeni lični dekorativni stolci in vitke mizice obložene z različnimi malen kostimi, po stenah pa so bile obešene v širokih, umetalnih okvirih slike in sličice, predstavljajoče slaroklasiške amoretne prizore, Ticijanovo Madono, Rubensovo Dalilo in spečo Venero neznanega slikarja.
„Kdo pa stanuje tukaj?" — vprašala je Radnička vidno zadivljena.
„Sedaj še nihče; pripravljeno je . .
„Za bodočo soprogo ?!"
„Žal, da nimam pri iskanji prav nobene sreče!"
Hladno je izgovoril Rus te besede in se za hip ozrl v Ido, ki ni vedela, kam bi pogledala.
,Lepo bo stanovala tu, — in če jo bodete še ljubili, srečna bo gotovo!" — dejala je župana odhajaje.
„ Ako je ne bom ljubil, je tudi ne bom snubil, gospa I" — odgovoril je Rus in od vel goste še v pritličje.
Poleg velike, svetle kuhinje, v kateri so bile kuharica Reza in dve dekli, poleg shramb" za jestvine, obširne družinske sobo, takozvane hišternn in dveh sob za posle, bila je ondi še obsežna klet.
Nato so si ogledali še zidano, zračno konjušnico, kjer so stali štirje konji, gladki in svetli kakor da so polirani. Tik konjušnice je bil hlev za goved, kjer je pa tedaj meketalo le dvoje telet in skakala truma črnih, belih, rujavih in pegastih kuncev. Triindvajset repov je bilo še na paši.
Tako so si ogledali vse.
Zmračilo se je in Oradnikovim se je trebalo
vrniti.
„Do svidenja, gospod Rus!" — dejal je župan iskreno stiskajoč llusu roko. Veliki imetek, splošni uzorni red in čistost je napravila nanj izreden utis.
„Veselilo me je, da sem Vas mogel pozdraviti na svojem domu in nadejam se, da me odslej po-setite se večkrat 1"
zdravil poslance. Pri verifikaciji volitev je dr. Gregorčič pojasnjeval dogodbe pri volitvi na Krasa in dolžil sežanskega okr. glavarja grof« Schaffgotscha, da je postopal nezakonito tsr volilce teroriziral. Gregorčič je vse svoje trditve podprl a dokazi. Vladni zastopnik je trdil, da ni res, kar j« navedel dr. Gregorčič. Dež zbor je dovolil budgetni provi« zori] in volil v deželni odbor dva laška poslanca (Pajerja in Ve r z a gn ass i j a) ter dva slovenska poslanca (dr. Abrama in dr. Turno).
t'cslkl   deželni   zbor se je tudi v soboto otvonl. Deželni vrhovni maršal kaez Lobkovicje v svojem nagovoru naglašal,  da bode pravično vodil obravnave deželnega zbora in izražal željo, da bi v praktičnih vprnšaujdi vsa stranke složno postopale. Ko je hotel govoriti namestnik grof Thun, je Vstal dr. Kngel iu izjavili, da pristaši njegove stranke ne  bodo  poslušali namestnika. Nastal je potem velik hrup. Slišali so se klici: „M d-čite!"   „Ven z namestnikom"    „Njega ne bodemo nikoli i •■ »siliš tli" Dr. G r e g r je klical preteč s pestjo: „Mi pečemo namestnika, kije zakrivil izjemno stanje, ki je toliko zagr<šd proti češkemu uarodu!" Mlado-cehi so potem odšh iz dvorane. Grof T h u n je potem vidno potrt, nadaljeval svoj govor. Govoril je, da se mora ohraniti celokupnost češke  kraljevine in varovali narodna jfdnakopravuoat. Koje Thun nehal govoriti, so se Mladočehi  povrnili v dvorano. Mla dučehi so bili poprej sklonili, d i ne bodo nikdar pO slu.i.ili n..mestnika in tudi zasebno ž njim ne bodo ohčevuli. Nemci so predlagali osnjvo češke in nemške narodne kurije iu kurije veleposestnikov.   V svojem predlogu ne z .htevajo, da bi kurije imeld kako pravi o ugovarjati sklepom deželnega zbora, kakor bi jo bila imele  po dunajskih  punktacijah, temveč bi samo volile v deželni odbor in odseke  in deželne zavode.   Dr.   H ero M je  predlagal,   naj se sklene a<ir< sa na c-sarja gb de  državnopravnega  stališ.:a doku. Njegov predlog seje izročil odseku petnajstih članov. Dr. Bareuther ja predlagal, naj se viado j naprosi,  naj  razveljavi  Kielmanseggov ukaz glede političnih pravic uradnikov.  Stavilo se je še nekaj interpelacij,   mej   drugim je   Punke mterpeloval glede le kega ukaza o političnih pravicah  Ui ittljev, če ga \lada misli r.uveljaviti ?
.Morni^kl ieželpi zbor se je otvoril tudi ta d;iu 7. navadnimi fo-malnostmi. Poslanec Proraber je Stavil neki predlog glede volitve odsekov, kale repu pre Ilogu je zbor nujnost pripoznal Poslanec StranS y je pri tem naglas.I, da ĆVhi radi delajo v odsekih, če tudi niso v dt želnem zboru zastopani, kakor bi morali b'ti po število češkega prebivalstva. Obžaloval je, da se noben C.h ne voli z i proused-nika kakemu odseku.
vsilil »•Ivi dežel.ii zbor je otvoril d-želui maršal grof Stanislav H a d e n i. Rusinom je obetal debr«.h tnost in pravičuoat. Namestnik knez Sin-guszko je hvalil zasluge njegovega prelnika za Ga licijo, <beta!, da hale vlada pravična tudi Rusinom, da.se b de pa upiral pojavom strankinih strastij Poslanec Dar \v luski obžaluje, da se pritiska lu na nunski narod pri volitvah, pro!estuje proti temu, da bi hO majoriaovalo Rusine v deželnem zboru.
OoIriOeakVMtriJOakl deželni sbor je ime! že prvi dan ostro debato aaatran potrditve poslanca Pickerta. Protisemitje so hoteli dokazati, da ta vo-litsv ni veljavna, ker dotičnoga prejšnjega volilnega okraja ni več in nov volilni red še ai skleajoo. Umljiva je razburjenost protiaemitov, ker so mislih iskoristiti v svojo korist to, da se v nekaterih kraju več voliti za deželni zbor ne moro. Brez njih se prememba volilnega reda skleniti no more in nadejali bo se torej, da bodeta vlada in liberalci jim v vse privolili, da so bride voliti moglo. Sedaj pa vidijo, da so se zmotili. Volitev se jo izročila odseka.
KICMltcgia deželnega zbora prva seja je pa bila brez vsake zanimivosti.
al sa* sa olaeoh HiD^Vi'in^J aa nam»t»iq iJloej os, , aa  it    V I Jiihljtaill, 30. decembra/"J
Baron Morsev Čitatelji se še spominjajo, da je poslanec K dtenegger očital M >rseyu, da je naredil združbo v konservativnem klubu, ker ni minister postal. Kakor neki konservativni listi poročajo, s » konservativci že pod Windischg>aUem zahtevali, da bi postal baron Morsev poljedelski minister, da bode konservativni klub bolje zastopan v vladi. Stan neodločni Falkenhayrt nekaterim ni ugajal. Konservativni klub in zlasti njegov vodja pa ni zadosti se potrudil, da bi barona spravil v ministarstvo. Nekaterim je bil morda tuli Falki nhayn še ljubši, negi Mjrsey. To je poslednjega jezilo in je iskal priložnosti, da naredi kako zdražbo v klubu. Povod rasporu v H obe nw.tr to vem klubu so bile v prvi vrsti osebne koristi. Seveda nekateri poslanci so pa izstopili zaradi volilcev, mej katerimi se razširja nemško narodni duh, in so se zatorej bali, da ji U izpodrine kak nemški uacij<>naiec, ako bjdo s Slovenci sedeli v jednem klubu.
Volilno sodišče. Grof Albert Appony. zahteva da naj se na Ogerskem verifikacija volilcev odvzame državnemu zboru in izroči kraljevi kuriji, to je najvišjemu sodišču dežele. V tem zmialu je o iJožiču priobčil članek v glasilih narodne strauke in u.isli staviti predlog v državnem zboru. Vladni stranki to ne bode povse po volji, a vend-r se ne ve, če se bode upala ustavljati. Seveda vse zlorabe s tem še ne bodo odpravljene, kajti nem ldjarsko prebivalstvo na Ogerskem je zgubilo že zaupanje v nepristranost ogerakih sodišč. Vsekako bi pa bil to korak k boljemu. Pred leti je bil tudi v avstrijskem državnem zboru podobno misel sproži grof t' :oiiiiii, a ae, žal, ni uresničila. Ne bile bi mogoče take volitve, kot so letos bile v G ilicji, ako bi posebno sodišče jih ver fikovalo, ne pa državni iu deželni zbori sami. Če se na Ogerskem stvar bolje uravna, treba bede skrbeti, da se tudi v naši državni polovici.
Bolgarsko sobranje. V bolgarskem sobranju po včasih prav tako ostre debate. It doslavovci očitajo vladi i u osebam pri dvoru, da bogate na stroške države. Očita so jim, da delajo dobičke pri grajenji železnic iu drugih državnih podjetjih. Debate kažejo, da se v Bolgariji pod novo vlado ravno tako gospodari, kot se je pod prejšnjo. Stambalov je bil po -t ti milijonar, ko je bil na krmilu in Stojilov ga •'•c i.»j posnema.   Grajenje železnic  v lasni režiji je
dražje, nego bi bili delo i«*iK taji. podanikom' Slojdov je seveda vlado in dvorno osebe branil, a ne ar{K)sebnim uspehom. Številk, katar* je navajal Badoetavov, nI mogel ovreči. Kaoz M pa Badosla-vova rad dobil v minister t vo, da bi asu tako usta z^uaaiil.
Dogodki t Turčiji Boj sa Zejtun je bil jako bod. Po turških poročilih je palo 2500 Armencev in 260 Torkov. Te številke niso verojetne in so mogoče samo, ko bi bili Turki klali in pobijali, ko se jo mesto že udalo. Sicer pa trdi neko poročilo, da so Turki vzeli is samo vojašnico, mesta pa še nimajo. — V Skopljah v Stari Srbiji je bil poboj mej dijaki in profesorji tamošnjega srbskega in tamošnjega bolgarskega nčiljišča. Mej Bolgari in Srbi v Skopljah je Že staro sovraštvo Pretep so pomirili turški žandarji. — Po Carigrada su bili te dni raztreseni listki, v katerih se poživlja prebivalstvo, naj sultana sune s prestola. Turška oblastva ne vedo, če so te listke raztresli Turki ali pa Armenci. Dolže poslednje, da s tem hočejo prouzročiti kake nemire. —: Grška vlada je nevoljna, da Turki pošiljajo vojake na Kreto. V Atenah so menda se nadejali, da bodo Turki roke k rišem držali in mirno gledali, da Grki si prisvoje Kreto: Če jo bodo hoteli imeti, so bodo morali zanjo vojevati.
Vonesnslski raapor Angleška vlada skuša pridobiti Francijo, II dand jo in Španiji, da bi pro-testovale proti Clevelandovi politiki. Te državo imajo posestva v Ainenki in če obvelja Monroejeva doktrina, in če b »do sjedinjene države odločevalo meje, bodo kmalu izrinile vse te države iz Amerike, Clevelandova izjava je bila jako po godu drugi večji brazilijanski republiki, Braziliji. Rrazijski senat jo jo z veseljem pozdravil. Seveda Brazilija meji a Ga* jano in meja ni prav nič določena, ker eo ob meji veliki gozdi. Pri razširjenju kulture pa utegne priti do mejnih rasporov in tedaj bi bilo Braziliji j iko po volji, ko bi Američani sami določevali meje. Protest omenjenih evropskih držav bi pač ne imel druzega pomena, da evropske države pokažejo, da Monroeje doktrne nikdar ne priznajo. Kacih posledic protest ne bode imel.
Zborovanje slovenskega učiteljstva v
Ljubljani
dne 27. in 28. decembra t 1.
V precejšnjem številu so se sešli slovenski učitelji s Kranjskega pretočeni petek iu soboto k občuiina zboroma dveh svojih prevažnih društev „Društvo za zgradbo uč ■ tel j s kega konvikta v Ljubljani"1 in .Slovenskega učiteljskega društva".
Prvo imenovano društvo je zborovalo v petek zvečer ob 6 uri v klubovi sobi hotela .Pri slonu". Društveni predsednik g. Andrej Žumer je otvoril zborovanje s primernim pozdravom, v katerem jo izrazil veselje nad zanimanjem do prepotrebnega društva, kateremu je nam n, da zgradi v Ljubljani konvikt, ki bodi zavetišče in vzgojevališče slovenskih učiteljev otrok. Tajnik g Juraj Rezek je v svojem poročilu očrtal društveno delovanje v preteklem letu, katero je zajedno prvo leto njega obstanka. Slovensko učiteljstvo je za društvo storilo, kolikor mu jo bilo poleg pičlih dohodkov in obilih izdatkov mo goče storiti. Večina tistih, do katerih se je društveni odbor obrnil s prošnjami za podporo, odzvala se je
ChI čas < i izgubi! Rus svoje mirnosti in ne« skaljene Ijubeznjivostt; vedel ae je kot bi se mej Ido in njim ne bila spri g tvorila nobena resnejša bese la. Spremil je go.iieše prav do izhoda, kjer ata stala dva mogočna jagnjeda s suhljatimi vršički. Ondi jih jo pričakoval žu kočijaž s kočijo.
„Dovolite, da Vas potegne vsaj do trga !" — dejal je Kus uslužno SS smehljaje in odprl kočijma vratca.
Zaman jo b lo vse ugovarjanje; sedli so torej v voz, — v četrt uri so b li doma.
„ Polona, to je mož, to I" — dejal je Gradnik tistegt večera š> parkiat spravljajoč su spat.
„ Resen in priden . . . blagor bo njegovi družici,
— oh!" — odvrnila je županja misleča na svojo hčer.
„Kaj misliš, ko bi naša Ha . ,
„<>h, saj voš, da si žeh Rus preproste, pametne gospoduje, a ne gospodsko vzgojene igrače! — Tisočkrat mi je bilo že žal, da smo si vzredili tako domišljavo, u nerabno institutko!"
„ Nerabno I — Polona, čudna si nocoj! Saj Ida vender opravlja polagoma vsa gospodiujska dela in s Časom ..."
„Pa, s časom ... z mojim trudom! A kaj č š, ko  viha nos iu  mu trmoglavo  hrbet obrata!
— Kdo jo bo vzel!? Vzgojena je za salonsko damo, baionioo, a ne za vrlo ženo resnega Slovenca!"
Še dolgo sta čebljala zakonca o tem predmetu obžalujoča, da sta si vzgojila v tujem mestu tujko, mesto da bi ji bila poiskala v domačih šolah Slo vnuki pristojno i/.omiko in narodno izobrazbo.
*
Vre čega popoludneje bilo v prvih dneh septembra.
K-i kor so postajali jutri že hladni, sijalo je vender le solnce tistega dne z vsem svojim žarom na zemljo kot bi bilo sredi poletja, a ne že pod jesen. Prav soparno je bilo.
Ida je sedela v vrtni lopi in sanjarila poleg neke knjige.
Mislila je na — Rusa.
Kakor prej, prihajal je ta čudni, resni mož še vedno često k očetu. Brez zadrege, kot. bi se ne bilo mej njima prigodilo prav nič, je kramljal ž njo, prinašal ji šopkov iz svojega cvetličojaka, pa divjačine iz svojih lovov.
pMoja stara Reza ne zna tako kot Vaša in-s; nutka!* — dejal je navadno; — „povabim se torej zopet sam na obed."
Grozno kouaoden je bil ta človek, a očetu je ugajal baš zato; razveu tega sta se imela vedno tolike pomeniti. V trgu itak ni bilo zanja lahko dobiti primerne družbe, omejila sta se torej skoro izkljutiio drug na drugega.
Pa i Ida se je polagoma privadila Rusove mir-
nosti iu hladne šaljivosti, katero je smatrala časih za neoni ko in predrznost.
Skrbneje ga je začela opazovati in se uverila kmalu, da je Rus odkritosrčen poštenjak, vreden vsega spoštovanja. Kmalu si je priznala, da ga jo smatrala egoistom in špekulantom po krivici. Zvedela je bila, da ga obiskujejo pogosto bogati očetje premožnih hčerk iz trga in okolice z razumljivimi nameni; no, Rus ni kazal, odkar ga je zavrnila Ida, prav nikakega veselja po ženitvi. In to je naši Idi strašno laskalo! — Cesto je čutila, kadar je sedela v njegovi družbi, kako skrivoma upira vanjo svojo jasne oči polne ljubezni in toge. Zasmilil se ji je! — In kadar ga je takisto skrivaj opazovala ona, videla je nakrat, da Ros ni — grd, nego prav simpatičen mož, čegar ponosne brke in temno lice ma daje še posebno moško, nekam spoštljivo zunanjost. Pa tudi neomikanec ni Rus! — Velika, izbrana knjižnica, iz katere ji je samovoljno prinašal najboljša dela, — zmerno, skromno, a premišljeno izražanje njegovih nazorov o tem in onem, ji je bilo prejasen dokaz, da je Rub mož, ki svoje a znanja vselej in usiljivo ne kaže, temveč je hrani v srci in duši. Ko pa je zvedela, da je absolvoval ljubljansko realko in dunajsko trgovsko akademijo, bila je radi svoje prenagljene obsodbe vsa poparjena.
(Konec prih.)
a tem, da je društveni blagajnici dopošiljala večje
ali manjše doneske, ki so se končno nabrali v precejšnji kapital. Ali kakor je bil velikonočni potres iiHŠi domovini v veliko nesrečo, tako je zastavil Ctnff đTufffvenč delovanje. Polagoma pa ae je sftčelo zopet gibati teko, da šteje društvo danes 2 pokrovitelja 4 nstaoovnike, 42 letnih članov in 30 pod fuirnikov. Konečno je izrekel tajnik vsem tistim, ki so kakorkoli delali za društvo, društveno zahvalo in prošnjo, da naj ostanejo tudi v bodoče društvu naklonjeni in naj mu pridobe obilo novih prijateljev. Društveni blagajnik g. Jakob Dimnik je poročal, da je imelo društvo v preteklem letu 1800 k. in 30 b. dohodkov, in 48 k. 82 h. stroškov, torej čistega dohodka 1751 k. 48 h., kateri je nalošen v mestni hranilnici ljubljanski. Imenoma je blagajnik zahvalil pokrovitelja gg. Jožefa Travna, učitelja v Naklem in Petra Mayrja ml., posestnika v Kranji, ki eta društvu darovala po 200 k, č. g. kanonika Rozmana, dekana Štrbenca, župnika Drčarja, drž. poslanca Globočnika, svetnika Mahkota, posojilnici Radovljici in Ribnici, ki so društvu doposlali večje »vote. — Poročilo tnjnikovo in blagajnikovo se je brez ugovora odobrilo. Nato je bila volitev novega odbora, ki seje precej tako konstituiral: predsednik Andrej Ž u mer, I. podpredsednik Frančišek Ga bršek. II. podpredsednik Jožef Cepu der, tajnik Juraj Rezek, blagajnik Jakob Dimnik in odbor-n ki Frančišek Črna go j, Kngelbert Gangl, Jakob F u r 1 a n m Janko Likar.
Društveni predsednik je potem zaključil zborovanju z nadejo, da bode društvo tudi v bodoče tako lepo delovalo in stopilo korak bliže svojemu smotri*.
Po zborovanju je bil istotam skupščinarjem na Čast zabavni večer „Slovenskoga učiteljskega dru-štva", ki je v prijateljskem krogu združil nad 60 udeležencev. Ob tej priliki sta bili dve predavanji. Gosp. Kocelj si je izbral temo „Učitelj in narodu, g. Fr. Črnogoj pa je v humoristiške govoru razpravljal „o konfiskovanem blago". Ker budemo oba a<bU»ka čitali v „Učit. Tovarišu", nam ni treba tn o njih več govoriti. Omenimo le toliko, da sta bila oba govora temeljito sestavljena in z živahnim odobravanjem vzprejeta. (Konec prib.
Dnevne vesti.
V Ljubljani. 30 decembra
— (Deželni zbor kranjski) V soboto se je konstituiral klub narodnih poslancev, kateremu je pristopilo sedem mestnih poslancev in oba poslanca trgovinske zbornice. Klubovim predsednikom je bil izvoljen ces. svetnik Ivan M ur ni k. Klerikalni poslanci so s- združili v posebnem klubu, tako da so zdaj slovenski poslanci tudi forme!no ločeni. — Naše poročilo o sobutni seji dež. zbora je popolniti v toliko, da so bili v upravni odsek razen navedenih poslancev voljeni še dr. Tavčar, Lov in grof L -on Auersperg, v odsek za letno poročilo pa poni. 1'erdan.
— (Repertoir slovenskega gledališča ) Pri hodnja slovenska predstava botle v četrtek, dne 2. januvarja, in sicer se bode ta dan pela nova opera, jedna najslavnejših in najpriljuhljeuejš h, kar jih pozna glasbena literatura : B i z e t o v a opera v štirih dejanjih .Karmen". Ta prelepa opera se poje po vsem svetu, v vseh jezikih, povsod polni gledališča t ko, kakor morda nobeua druga. Da b. de imela na našem gledališči tako sijajen uspeh, kakor ga je imel doslej samo .Trubadur", o tem ne dvomimo ni najmanj, upamo celo, da se občinstvu še bolj prikupi. N <šiu hrana je opera jako dobro. Glavna uloga, Karmen, je v rokah gdč. Jungmannovo, Mi-kaelo boae pela gdčua. Šovčikova, Jozeja gospod Purkrabek, toreadorja K\kamilla g. Nolli, poročnika Zuniga g. Vasice k. V ulogi ciganke Fraskfte nastopi prvič Koapa Purkrabekova. Iutendanca brv. gledališča v Zigrobu je v znani in že tolikrat izkazani postrežljivosti posodda svoje, jako ukusne kostume, tako da bo predstava tudi v sceničnem oziru zado ščala vsem opravičenim zahtevam.   Naši solisti so
i skoro vsi žo peli svoje uloge na drugih gledališčih, gdč. Jungmannova pa je kot Karmen slavila Uni v Brnu prave triu m f a. Colo nemški listi brnski, ki sicer češkemu gledališču niso prijazir, so jo laskavo hvalili iu je na pr. .Uriiner Zeituog" pisala o njej: Gdčna. Jnnginannova je srečno interpretirala težko naslovno ulogo in popolnoma potrdila našo jako laskavo sodbo, katero smo izrekli o njej pri nje pr^em nastopu. V muzikalnem oziru je pela povaem pravilno nt lepo, odlikovala pa se je tudi z igro. Nje ognjevito živahno mimiko in nje kretanje sta podpirala pravilno razumevanje in tolmačenje vo-d.luih nagibov, prešinjajočili ta nemirni, strastni, demouični značaj. Krasni alt in lepa unanjost bo-deta mladi pevki kmalu odprli pot na kako veliko gledal šče, zato naj bi pristojni faktorji skrbeli, da se ta izborna sila pridobi stalno za brusko gleda-
lišče. Številno občinstvo je gospodično odlikovalo z burnimi izrazi priznanja." Tako je pisal brnski uradni list, in uradni listi, to vidimo posebno dobro pri nas, niso slovanskim gledališčem nikjer naklonjeni. Z ozirom na tesni prostor, naj sa danes za« doŠčajo te vrstice, jutri pa priobčimo vsebino dejanja, katera utegne čitatelje toliko bolj zanimati, ker se libreto to pot ne bo posebe natisnil. Dram. društvo je doslej pri libretih imelo toliko izgubo, da mu več ne kaže, izdajati libreta v posebnih knjižicah.
— {„Dramatičnega društva") izredni občni zbor se je vršil v soboto zvečer v „ Narodnem domu". Predsedoval je g- dr. Tavčar. Gosp. vodja Šubic je poročal o računskem skle, u za gledališko sezono 1894/95. Društvo je imelo 35.357 gld. 25 kr. dohodkov iu 35 329 gld. 30 kr. troškov. Mej dohodke je všteta seveda subvencija dežele in mesta ljubljanskega v skupnem znesku 9000 gld. Mej troški je zlasti omeniti gaze (14 04t> gld. 28 kr.), honorarje za dramo (1865 gld. 35 kr), honorarje za opero iu zbor (4.V.H gld. 43 kr ), tantijeme in honorarje pisateljem in prelagateljetn (2194 gld. 5 kr.), godbo (1929 gld. 70 kr)", razsvitljavo (1977 gld. 10 kr.) in druge redne troška predstav (4526 gld. 1 kr ). Rrutto dohodek vsake predstave je povprek 323 gld. 22 kr., troški za vaako predstavo pa zuašejo 459 gld. 20 kr., tako da je pri vsaki predstavi izgube 135 gld. 98 kr., katera se mora pokriti iz subvencije. Računski sklep bo je brez ugovora odobril, volitev dveh odbornikov pa se je odložila do rednega občnega zbora.
— (Slovensko gledališč ) Četrtič iu menda tudi zadnj č s« je včiraj pela Humperdinckova opera „Janko in Metka". Ocenjali smo posamtčne pevke in pevce opetovano r 'ko da je že znano, k.tko pojo v tej operi svoje uloge. Smoči so se vsi sami prekosili Pri najboljši volji nismo mogli zaslediti no bene hibe. Vse se je pelo korektno in točno in to je pri tako sila težavni operi velika stvar, vredna posebne pohvale Kakor se je pela lepo in dobro, tako se je tudi igralo; živahno in animirano, a tudi z oi kestenu smo bili popolnoma zadovoljni. Gledališče ju bilo popolnoma razprodano v parter so s* morali postaviti celo stoli in da je bilo tudi mnogo iu zaslužnega ploskanja je ob sebi umevno.
— (Glas iz občinstva) Ljubljanska čitalnica javila nam je prt d kratkim svojo običajno Silve-strovo veselico. Kakor se čuje od druge strani namerava „Glasbena Matica" prirediti pevski večer v zabavo svojim marljivim pevcem in pevkam pri Malica, Čudno se nam dozdeva to postopanje dv>h slov. d ruš lev, ki Bta pri jednakih prilikah dosedaj nas opali vodno skupno. Letošnje leto bilo je drnšt-veneiiiu življenju neugodno Z ttoraj naj bi se veu-der zadnji večer obhajal v prijetni družbi kot — omen živahnega bodočaga društvenega gibanja, ki je v nas sedaj žalibog popolnoma prenehalo. Prostora imamo že v Narodnem domu, ki naj bi v srn slu preteklih časov družil na tak slovesni večer slovensko občinstvo v skupni prijetni zabavi! Mj-goče prepozno .....
— i Nar. dna čitalnica v (rnomlji priredi v letošnjem predpustu tri veselice: 1.) 5. januvarja zabavni večer z jednodejanjsko igro „Pes in mačka", dvema mešanima zboroma ter tremi točkami, katere izvaja godba na lok. 2.) Dne 19 januvarja plesni vence k. Svira godna na lok. 3) Dne 2. februvarja Vodnikovo svečanost z vzpore-dom osmih točk. Tri izvaja godba na lok, dve mešani zbnr, jedna obsega igro v jednem dejanju aPoglavje I., 11 in 111.", jedna deklamacijo iu zadnja točka je sijajen plee s kotiljonom. Začetek vsekdar ob 8. uri zvečer. Pevske točke vodi g R Schiller, godbene g. F. Padefa. Vrši se v prostorih goatiliie „Grad".
— (Nov poštni urad ) Dne 1. januvarja 188ti od pi f se v Zagradcu pri Žužemperku na Kranjskem v okraju Novomeškem nov poštni urad, ki so bode pečal s pisemsko in vozno pošto ter ob jednem služboval kot nabiralnica poštno hranilničnega urada. Zvezo bode imel s poštnim omrežjem pn poštnem potu, ki bode hodil po jedenkrat na dan v Žužemperk.
— (Bralno društvo v sv. Križi na Vipavskem) priredi dne 5. januvarja ob 3l/» ure p »polu ine občni zbor z navadnim vzporedom Ob jed nem prosi odbor naj stori vsak ud svojo dolžnost do društva s tem, da plača do konca t. 1. zaostalo mesečnino. Dosedanji udje naj ostanejo zvesti ter naj delujejo na to, da pridobijo še novih udov jedrnemu narodnemu društvu o občini. Po zborovanji prosta zabava.
— (Narodna čitalnica v Ptuj i) priredi ka-kakor vsako leto tudi letos Silvestrov večer dne 31. decembra v svojih prostorih v „Narodnem domu"
jrtdoMoafa      -»jI •»-»i* *r«iU''"'»»i»»*r z običajno tombolo kateri sledi tamburaški in pevski koncert ter gledsliški prizor.  Začetek ob 1,38. uri zvečer.
— (Soška podružnica t Tolminu) Za vso Soško dolino snujejo ondotni rodoljubi .Slov. plan. društva" podružnico a imenom »Soška podružnica" in s stanoviščem v Tolminu. Ustanovni shod oživotvori ae ta mesec to novo sotrudnico našo, kateri namen bode razkrivati in razglašati obilne krasote Soške doline. Ž vela nova podružnica in nje ustanovitelji, ki so pomagali uresničiti našo prisrčno željo!
* (Prijazne razmero.) Tam, la-bas, na Balkanu, mej brati Srbi, vladajo Še dandanes prav patrijarhalne razmere. Tako n. pr imajo Srbi svoj parlament, a način občevanja spominja živo na stare čase p trlamentovanja pod lipo. V jedni zadnjih sej se je neki proAnjik približal podpredsedniku narodne skupščine, mu vročil neko prošnjo ter jo ustno podpiral in priporočat na uvaževanje. Govoril je menda zelo po domače, kajti podpredsednik Raj-knvu mu je vzpričo cele zbornice založil par krepkih zaušnic. Oklofutani prošnjik je hotel na isti način odgovoriti, a priskočili so orožniki in ga odgnali v zapor.
* (Vodja ruskih nihilistov ) Sergej Stepojak je v Londonu ponesrečil. Povozil ga je že ezniški vlak. rfteonjak je bd brea dvoma najtalentiranejši nilulist. V mladih letih je bil ruski častnik, pa je izstopil iz službe in se posvetil mhihstični agitaciji. L. 1878. ga je policija ujela, a ko ga je es k o rti rala k sodišču, je v Petrogradu utekel, zabodel tako mimogrede generala Medunova, načelnika državne l>ol'C'je in .srečno zbežal iz Rusije. Z vel je najprej v Švici, p tem v Italiji in naposled v L m Ionu, kjer je prirejal predavanja in pisal knjige in časnike, v katerih so se pojasnjevale ruske razmere. Umrl je v starosti 45 let.
* ' „Le petit Bucrier14,) pod tem imenom je poznala vsa Francija dvaj.setkratneg.* milijonarja in pariikega lahkoživca M iksa Lebaudvja, čigar ekscentričnost je mnoKokrat prouzročila, da ho ae evropski listi ž njim bavili. Te je^en je bd Lebaudy nseo-tiran k vojakom. Kmalu na to se je pokazalo, da je vtičen Vojaški koman lo se ni upal, oprostiti jeflčntga Lbaudyja vojaške službe boječ se. da bi se mu očitalo, da je podkupljen. Zdravniki so zategadelj proglasili Lebaudyja za simulanta. Sedaj, ko je L biiidy umrl, je pa javno mnenje silno razburjeno zoper vojaški komando, češ, zakaj se Le-baudv ui pust 1 iz vojaške službe. Stvar je prisia telo v parlamentu na razgovor.
Darila i
Družbi sv. Cirila in Metodi s> darovali v ime odkupi od navsdmh novoletnih in družili vo ščil odbornicam šenklavško-frančiskanske podružnice gtt : Ivan Knez in Ivan Vilhar po 20 kron; .losi-pina Aroe, Dr. Ferjančič, I Grobelirk, Franc Hren, Dr. M Hud« k, H. Kenda, Fr. Kol man, Dr. Ma-jaron, M. Stare, Ivan Plantan, Ivan ProaenO Jernej Zupane iu dr Tavčar po 10 kron; M. D uškovič, 1 Gogols, Fr. Bosi, M. olajmer, pi. M. Tcakosj/, Voooatl, in I. Vodnik po 6 kron; J. II tštijančio, 1. DufFd, Dr. V. Gregorič, Gričar in Mejač, Jančar Josipina, Roz Kavčič, J. Mathian, L MUusch, F. Tet ič, M. Pleško, K. Seuuig. Iv. Skale II. Souvan, Dr. IV. Tekavčič, A. Zajec in M. Zupane po 4 kro ie ; M Drenik, Z Faban, P. Forater in Fr. Go-ričtiik po 3 krone; baron Z.erheimb H, A. Dolenc, dr. S Klbert, dr. S. Jenko, B. Kušar, A. Lah, Neimenovan.<t M trg. PetriČič, H. Zimida, I. Zbišnik, M »is: Zupančič in Jjs. Nikelj po 2 kroni; dr. A. Čuhašek. Gabr. Lazar A S ve tek in M. Zderer po 1 krono vsega skupaj 32 0 kron Vsem d.irovalkam iu darovalcem premama hv.la in veselo novo leto! Uredništvu našega lista no posla*!* Za družbo sv. Cirila in Metoda: Rodbina Svetec v Ltiji (kot odkupnino novoletnili voščil /a L ub.juno) 10 kron. — G Jugovic u s .progo 8 kron in rodbina Papež 6 kron (oba v Kiškem mesto novoletuih voščil), — G. Jakob Blaž on, davč praktikant na Vrhniki, 1 krono. — G Matija Kocuvan, c. kr. kaucelist v Ribnici, s «o-progO '2 kroni (kot odkupnino od novoletnih voš. il). Skujiaj 27 kron. Živili rodoljubni darovalci m darovnike iu njih nasledniki!
Z ;der 30. decembra. Deželni glavar in drž, poslanec dr. Klaič je nevarno zbolel.
Dunaj 29. decembra. Nemški kancelar knez Hohenlohe je bil včeraj pii cesarju v avdijenciji, katera je trajala celo uro.
Duiiaj 30. decembra. Minulo noč j« bil v Dunajskem Noveminestu močan potres. Čulo se je strašno podzemsko bobnenje.
Carigrad 30. decembra. Z ej t unski ustaši so se morali na vsi črti umakniti turški vojski. Ker je zapadel sneg, ao postale operacije turške, vojske nemogoče.
Madrid 30. decembra. Oficijelno se javlja, da je španska vojska v raznih malih bitkah j zmagala uud kubanskimi ustaši iu da beže ustaši I v gore.
¥^oter|Jiir «rcčl«e 28. decembra. Na Dunaj i:        7,       2,     20,     7», 27. V G rade i:        56,     37,     21,     60, 79.
_ Tujci.
29. decembra. Pri Ntoniit Majdič iz Mengi&a. — Volnjak Iz Celja. — Tlaala ia Palja. — Zock is Metlike. —  .Sch warz is Novega mesta.
Pri Mamil*!: Dr. Treo iz Pnstojine. — Trost iz Ra grtega. — Rasti j a iz Koftane. — Drnskovi? iz Idrije. — Pamer iz Knittt-lfelda. — 8zi<llowski iz Brezna.
1'ri I.lt>> iln :   Majcen iz Celovca  — Drlic iz Kranja.
Meteorologično poročilo.
e JO a i	čas opa-snvanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokri na v mm. v 24 arah
28. 29. v	9. zvečer 7 zitttraj 2. popol.	748 0 —3 4(C 74,* 7 —8 0'C 740 6 ' — 2-5'C		sr.svzh. p.m.ssvzh. Br. vzhod	jazno jasno del. obl.	0-0
m 30. a	9. zvečer 7. zjutraj 2. popol.	7409 737 9 73« 4	—fi-GoC — 6 0«f —4-0°C	sr. vzhod sr. jvtk. sr. vzsvz.	oblačno oblačno skoro obl.	o-o
Srednja temperatura sobote in nedelje —28 in —5'4°, oziroma sa 0*2° in 2 8° pod normaloua.
IZ>-u.a^L3.jslcsL toorsza,
dne 30. decembra 1895.
Skupni državni dolg v notah..... 99 gld. 75 kr.
Sknpni državni dolg t srebru    .... 99 n 7f> .
Avstrijska zlata renta....... 120,90 ,
Avstrijska kronska renta 4"/(..... 99 a i 0 a
Ogerska zlata renta 4°/,....... 120 , 90 ,
Ogerska kronska renta 4"/...... 98 a 70 a
Avstro-ogerske bančne delnic«    .... 9-9 . — .
Kreditne delnice......... 856 „ 75 ,
London vista........... 121 . 20 B
Nemški dri. bankovci aa 100 mark    .   . 59 „ 32'/, .
20 mark............ 11 . 85 ,
20 frankov........... 9 „ 61»; „
Italijanski bankovci........ 44 „ 05 .
C. kr. cekini........... 5 , 74 .
Dne 28. decembra 1895.
4°   državne srečke iz I. 1854 po 250 gld. 142 gld. — kr.
Državne srećke iz I. 1864 po 100 gld..   . 18» „ — a
Dunava r«-g. srečke h*L po 100 gld.   .   . 127 „ 50 ,
Zemlj. obč avstr. 4'/aVi zlati zast. list< 12u , — B
Kreditne srečke po 100 gld...... 200 a — m
Ljubljanske srečke......... 23 . 50 ,
Rudolfove srečke po 10 gld...... 23 „ — a
Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. .   . 164 „ 25 a
Traujway-druit. velj. 170 gld. a. v.   .   .   . 477 „ — a
Papirnati rabelj......... 1 a 28'/, „
: g:Želodčne kapljice.^
čedno meblovana m« ttaltoj «la v na|«'m dvema solidnima gospodoma na Preširnovem trgu it. 2
V KapŠOVJ hiši, H   nadstropje._(I«82— 1)
»♦•♦♦•♦♦♦♦♦•»♦»♦♦♦•♦♦♦»♦♦♦♦•»♦»♦»»♦a
: : : :
♦ ♦
:
i ♦
: : i
♦ ♦
Te kapljice so zelo pro-tpelM iprovzročujejo slant de jela, razatvarjajo sliz, »n pomirljive in olajšujoče, UHtavljajo kn'- in kreitčajci telodeo ; rabijo pri napenjanji in sapeftenoatl, preobloženem zelodot a Jedili m pijačami i. r. d.
Steklenloa   s rabllnlm nav6dom valja 30 kr., tuoat 2 gld.. S toaete samo 4 gld. 80 kr.
Priporoča jih ♦
Lekarna Trnk6czy :
zraven rotovža v Ljubljani.
(1561-fi)
Pošiljajo se vsak dan po pošti proti povzetji.
a ♦
Gozdni Čuvaj
fn sa silo tudi v rinit r ifiče službe pri kaki graščini. — Več pove ■•tava Hkalle, p. Hsva ob juž. tel. (1680-1)
C. Ir. alatio ravjatellsiTfl nttr. dri, železnic. Izvod iz voznega reda
vsfijakfzaaarat i- ©JertoTorea, 1BS5
gajtapa* ovjonjani aitbajaluj ta orthajalal «aat naaalaai ao
(m
Oš
Odkod la LJubljana  ju* kol.)
a nM*. po »uri LMMbni viak * TrbtA, Poatabai. Bal) a*, 0» ——., »lanOTnaita. LJabao, eav a»l«>hat v Aovjii, taval, Oman. Ivn Bolna«;rad, B%«jrt, Lluc, Badvjarrtoa, JTasaj. Marijina vara, H vb, B vrtova   t»». *>v« rara,  Fragn, Igrava, o. DaaaJ rim AatlMuu.
a »ar* tO mmim. mjmtrn/ m«aaai »lah * Zoa>T|t, Novo maato. r. wr+ 19 aatov. ttmtrmj ua»h»J vlak v Tiaaj, »Mtabal, Halja« O* t*-*««, hvuiuhite, UJabno, Do nuj, «a« SalaUial v Solnugia*. Dum J
rtm anaiiMov.
19. mri AS m<N. jaajaJnaSal ataftaal vlak ▼ Novo bhIo, KočavJ«. ■ara SO nun. m*m »Ni Snu oMbui riak » Trt, M. Houtai>«l, Baliak,
cm ia »i
O*
ca>
oa
Ujahao, ffetstiial, DanaJ. a lari yojialairfii« oaabai *ias « Trti*, B«ljafe, Oslov««, UJubuo, Cm BvlilhaJ t 9 -ini.«r»<l, Land - fta«*aln, X«U a* J«a«ra, IdodpiI, Krefta«, OtLrth, e—vo. Puli, Nt««r, Mu« Oaamadaa, babi, Bud«. )«rl«a, Plavaj, Manj tu* rtft, lleb, Fraoro« o »ara, Karlo«« vara' *t««o. Uaah«, Dunaj »'» Aai.*««aa
V. atr4 VO min n«W natr.l vlak v Ko«*«**, Mora maato \mm na* ob Baiaaah. Ib pravnikih ob S. vara *e bmvmvj« popoludnt ovo bul  vlak v ".c«c«-Hlv<i
Prlkod v/ laJakUaaa 0«* kol).
a. aa* aa Ha ajaalr«J ovvbat vlak a Daaaja vla AaMavtlva, l.ip akvaa riaga. Fraavnvih vato v, Karlovfh vara«. Haba, Marijinih varnv, Flaaja, Badv}w1v, aolnoirraila, Unca, Htarra, iramuu4«ua, Isohla, Ana aaaa, Lvabaa. Oalov«*. KvUaka vVaaaananaas, Trblaa S. mm* 19 aaaa.' S|af*ni avaOaal vlak ta Inarja, Korvo toaata 11. vjtv »O ■■«■■ vvpiai««« oavhnl vlak a Dunaja vta AnutvUon. Uavkac« Fraaa, fraooovtb varov, Karlovih varav. Haba, MarUinil vam, Masja, Badvjarte, Solnovvadla, Um, Svavra. i*artaa, Ovnava, Ourlha, Bragaara, loootoata, 3Sal!a na Jaaarn, Ijvnd-Oaalvln*. I*jn»ua, Oalvvaa, Pontabla, Trblaa
9. mri 39 aa*«*. pofivtmJn* aiavanl vlak te Koaavja, Novvaa mvala
4. mri W aavv*. pmfmmMmi oavhnl vlak a Dunaja, Loti b« a, Solatna)«,
BaUaka, Oalovoa, rrana«na/Mb>, Poniahla, Trhla«
8. mrt 98 mUm. 9BBi0P m«aanl vlak la Koaevja, Nonta Maato.
0. mri  4   mntm   nj«w ovohnl  vlab a Dunaja probo AmiMlVi ■ i«
I4«baa«>, Rvljaba. Oornvt«, Pontabla, Trblaa
Odkod ta LJubljana (dr*, kot i
US   t   mvH aS mUm mjmtrttt       v Kaaauih. .     9    m    OO     .     pO|jo*m<«»»« . . .     •    .    BO >a«nw
Prlkod v LJubljano   dr« kol.).
O«   a. vrl 99 mmtm. »JalraJ       t« Kannlba .   11.   .    «» .
(5—300)
TaMio.
Uže  mnojro let  oproftoajo se blago-
tvnritelji čestitanja ob novem letu
ln Ob godovih s tem, da si jemijo
oprostne listke
na korist ubožnemu zakladu.
Na to hvalevredno navado usoja si mestni magistrat tndi letos slavno občinstvo opozarjati z dostavkom, da sta raz peča vanje oprostnih listkov dr«pe volje prevzela gospoda trgovca: Karol lEaringer na Mestnem trgu At. 8. In Albert Schaffer na Kongresnem trgu št. 8.
Vrhu tega bodo v smislu obstoječega ukrepa občinskega sveta mestni uradni sluge, kakor poprej tndi letos raznasali oprostne listke po hišah
Zh vsak oprostni listek, bodisi za novo  leto ali  za god. j*», kakor do sedaj,
položiti petdeset krajcarjev (l krono) in na vpisni poli poleg imena pristaviti tudi število vzetih listkov.
Velikodušnosti niso stavlj'ene meje.
Pismenim pošiljatvam bodi pridejana tudi razločna adresa.
Imena blagotvoriteljev se bodo nproti razglašala po novinah. (1670—2)
Magistrat dež. stolnega mesta Ljubljane,
dne 27. decembra 1895
n
f
'■i f
i
9
T i
Pr
Stenograf
lUe službe. — Ponudbe sub Krznar 22 Gradec potte restantt. (1663—3)
V torek &n6 31« decembra
v hotelu „Pri Slonua
irelilsm
Silvestrova veselica
z vojaškim koncertom
godb« c. In kr. peSpoka kralj Belgljcir it, 27.
Zadetek ob 8 ari. Vstopnina 40 kr.
Z odliAuim »poltor.njein
(iiiHi-i)__Iv. Mayr.
Pozor!     Pripravna Pozor!
novoletna darila.
Največja zaloga in najcenejša prodaja
kravat, srajc, ovratnikov, zapestnic (manšet), predpasnikov, modercev, normalnega perila itd.
(165<S—3)
2 leti garancije!
iz nikla srebr. *°%{
al*.
Remont
slat r . . . za dame . .
Spiralna Breque. 15 karan. . .
s 16 k. I. Cbaton sistem „Olashutte" , Goldin" Rem. a 3 pokrovi
_ .    garantirano trajna .
Bud.lka, na sidro idoCa, svete£a. Regnlateur, I dan idofi, z bitjem
n 10 dni idol, z bitjem .
llustr cinike o urah, «erižicsh, budilkah, regulatorjih, zlatem in srebrnem blaga do najfinejšo vrste razpošiljam gratis in franl o. NeagajajoAa blago se samenja ali se povrne denar.
. Kareoker, tovarna za ure. Bregenz. Vorarlber^.    (i62f>—10)
a aa
7. IS
a as
IS.24»
17 ♦»»
H. eo>
S.ttS
I. S7 S.SO
i I
«5
!*•
If 'I
R h
19
Lekarna Trnk6czy, Dunaj. V.
Doktor pl. Trnk6czy-jeva
tinktura za kurja očesa.
(Jo t ovo sredstvo proti kur|lm učeaoin in proti atr|«nja kote am a»cl. Ima veliko prednost, da se samo a čopičem namaze
na bolni del. I ftteklenica z navodilom, kako se rabi, in s čopičem vred 40 kr., dvanajstorica 3 gld. 50 kr.
Dobiva se (lf>62— 5,
v lekarni Trnk6csy-jevi
poleg rotovža v Ljubljani.
Lekarna Trnkoozy v Gradcu.
e>
O)
l\ I
o a
A   •*•   i. X
AAAA
"^-(•ra        • • vrv vrv        - •        vta ... v.a v<v vi« vi> «i« a>a mjm ar> mjm «ia ara .*» aVa ara eft^a
4«l^t:Y:t:^,Vaf«^^^
novoletna darila
kasete (pisemskipapir), spominske knjišiee, albume, jaslice, razne pisalne oprane
ittift, »♦ zaloffi in priporoča
Jinton Zagorjat^
knjitfurtia »»  L/nf>l/anI, Maj J\ot*ffrvMneni trf/u9 (1648—6)       V „Slovenske JLutice" hiši.
T7" zalcžbl
Antona Zagorjan-a
(1641—6)
knjigarja v Ljubljani
so i/.šli i u se prudajajo lični
slovenski koledarji
leto
Skladni koledar...... po 60 kr.
Stenski notični koledar.  .  . „  25 „
Dijaški koledar...... „ 60 „
Žepni koledar....... n  20 „
S pošto vsak koledar po 5 kr. ved.
I
Izdajatelj ia oiKovorni m»«ima . J o s x p cs   i J i
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".