November 1996 leto 3 številka 35, cena 80 SIT SplOŠPia baOKcž kopGT SLOVENIJA V EU ■ NAVDUŠENJE IN STREZNITEV Želje vzhodnoevropskih držav priti "nazaj v Evropo" so razumljive iz političnih in gospodarskih razlogov, za obljube Evropske unije o širjenju na vzhod pa ni nikakršnih gospodarskih razlogov. Zato bo EU svojo odločitev verjetno odlagala z raznovrstnim pogojevanjem. O tem kako zahtevna je "evropska nevesta", kakšna bo cena Evrope za Slovenijo in cena Slovenije za Evropo, je na nedavnem posvetovanju pravnikov v Portorožu govoril znani makroekonomist, doktor ekonomskih znanosti Jože Mencinger, predstojnik Ekonomskega inštituta pri Pravni fakulteti v Ljubljani. (Stran 5-8) ZAVRNILI POBUDO PODJETNIKOV Ustavno sodišče Republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Ervina in Slavice Dokič iz Pirana v celoti zavrnilo pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o ureditvi cestnega prometa v občini Piran in odloka o spremembi odloka o določitvi regionalnih cest Vlade RS.__________________________ Z GARAŽO TUDI CESTA Če držijo tokratne napovedi naj bi v soboto, 7. decembra zares odprli prvo prizemno garažo v Piranski občini v kateri bo prostor za 415 avtomobilov, na voljo pa bo tudi nekaj površin za poslovne prostore. Metropol hoteli d.d. bodo za to zanimivo naložbo odšteli vsega skupaj okoli 10 milijonov tolarjev, dobrih 14 odstotkov vrednosti pa bo treba plačati za komunalne prispevke. Na prvi pogled se zdi, da garaža z dveh strani nekoliko zastira pogled na hotel, sicer pa je sedaj, ko je še vse v surovem stanju težko govoriti o okusih. Garažo bodo deloma zasipali z zemljo, ki so jo odkopali na začetku gradnje in zvozili na kup pred nangarjem Marine. Na svoje bodo prišli tudi okoliški krajani, ki so pred začetkom gradnje ostro protestirali in naslovili na Občinski svet peticijo v bojazni, da bo investitor ukinil del ceste, ki je vodila tudi do njihovih prebivališč. To se očitno ne bo zgodilo. FOTO: Franc Krajnc Koprsko podjetje I & I d.o.o., ki od 1. septembra letos v skladu s koncesijsko pogodbo opravlja javne avtobusne prevoze potnikov za območje občine Piran, je v petek (15. 11.) pred lucijsko Taverno, predstavilo nove avtobuse piranskega mestnega prometa. Poročali so tudi o vmesnih rezultatih izvajanja koncesija za mesec september in oktober 1995, ki nakazujejo, da javni prevozi prinašajo izgubo. Za koncesijo se je odločila tudi Mestna občina Koper Povabljeni na predstavitev, predstavniki podjetja in Občine Piran, so se po ogledu novih avtobusov preselili v notranje prostore Taverne, kjer sta Ivan Djurkov, direktor družbe l&l, d.o.o. in Ljubo Bertok, načelnik Urada za premoženje in gospodarske javne službe Občine Piran, predstavila prve rezultate in tudi praktične učinke koncesijske pogodbe. Občina Piran je bila prva občina na Obali, ki je (po razpadu Slavnika) sklenila koncesijsko pogodbo z novim avtobusnim podjetjem I & I d.o.o. in si je v poizkusnem obdobju že nabrala nekaj izkušenj. Kot so povedali na predstavitvi, se je za koncesijo odločila tudi Mestna občina Koper. Odločbo za za 12- letno koncesijsko obdobje so prejeli dan prej (14.11.), verjetno pa se bo za nekaj podoonega odločila tudi izolska občina. Koncesionar uresničuje pričakovanja Ugotavljajo, da je podjetje že realiziralo nekaj zahtevkov iz pogodbe in da je napravilo pozitiven premik v smeri izboljšanja kakovosti prevoza potnikov. Koncesionar se je namreč pogodbeno zavezal, da bo kupil sedem primernih avtobusov, uredil 22 postajališč in na sploh zagotovil kakovostno raven avtobusnih prevozov. Pet novih mercedesovih avtobusov so že kupili in jih postavili na ogled pred Taverno v Luciji, dva z oznako MM (iz mariborske Metalne) pa še pričakujejo. Napovedana izguba Relativno visoka naložba za nakup prvih pet avtobusov (1,9 milijona DEM) ter dejstvo, da opravljanje tovrstne gospodarske javne službe praviloma naj ne bi oil rentabilen posel, ne obeta dobička ampak izgubo, ki jo bo moral skozi različne oblike v precejšnji meri kriti koncedent (občina). Ta finančni rebus bo še posebej zanimiv za bčinske svetnike, ki verjetno ne bodo najbolj veseli, ko bodo prejeli na mizo obračun stroškov iz naslova koncesijske pogodbe. Zastonj prevozi in nerentabilne proge Podjetje je 1. septembra zastonj prevažalo potnike na vseh linijah mestnega prometa. Samo na relaciji Fornače- Tartinijev trg so v mesecu septembru brezplačno prepeljali 7.805, v mesecu oktobru pa 9.365 potnikov. Poseben problem za rentabilno poslovanje podjetja, predstavljajo tako imenovane nerentabilne proge za katere podjetje po logiki kovanja dobička naj ne bi imelo posebnega interesa. To še posebej čutijo potniki v odročnih vaseh. Marjetko Česnik, predsednico Sveta KS Sv. Peter je zanimalo prav to vprašanje. Pričakujejo "krajo" potnikov (Nadaljevanje na 11. strani) KAKO BREZPLAČNO PARKIRATI!!! Našim cenjenim strankam se ob odhodu parkirnina vrača za dobo 2 ur. Zato pustite svoj avto na urejenih in varovanih parkiriščih. Pred nakupom novih očal pridite po nasvet ker za vaše oči - fotooptika RIO poskrbi. FOTOOPTIKA RIO Izola Urnik 9-12 17-20 sobota 9-12 Izola, Ljubljanska 24, Tel.: 066 61 403 MLINOTEST FEKASNA Koper d.o.o. Pobeško 15, 66000 Koper Tel.: 066/31-303 Fax: 066/31-303 UTEMELJEN SUM ZLORABE POLOŽAJA? Direktorja portoroške igralnice, Ernesta Dobravca so v nedeljo 17. novembra poklicali na razgovor kriminalisti koprske Uprave za notranje zadeve. Do tega je prišlo zaradi suma, da je podjetje neutemeljeno izplačalo provizijo nekemu italijanskemu državljanu, ki je imel za nalogo pridobivanje gostov za portoroško igralnico. Začenja se sezona ulova cipljev S 1. decembrom se bo v Piranskem zalivu oz. portoroškem rezervatu začela sezona cipljev. Tradicionalno s tem dogodkom se začenjajo tudi zapleti okrog podelitve koncesije za ulov, ki jo na predlog posebne komisije podeljuje Upravna enota Piran. Očitno letos ne bo šlo vse gladko, kajti skupina piranskih poklicnih ribičev, ki jih vodi Ivo Žigo, se je menda že pritožila na odločitev posebne komisije, ker je Občinski upravni enoti predlagala naj podeli koncesijo skupini ribičev Robija Lelasa in ne njim. O pritožbi, naslovljeni na Ministrstvo za kmetijstvo navajajo, da so oni tisti, ki izpolnjujejo vse pogoje... Upamo, da poleg ministrstva za prepir ne bodo zvedele še ribe in si privoščile zborovanje nekoliko čez, na drugi polovici mejne črte in osrečile sosede. Novoletno nagradno žrebanje za vse naše stranke, kupce in koristnike naših storitev J. nagrada: Fotoaparat Jashica Microtec zoom 120 DB. Vrednost: 70.000 SIT, 2. nagrada: Daljnogled, 3. nagrada: Stojalo za kamero in fotoaparat 4. nagrada: Torba za fotoaparat ali kamero, in še vrsta drugih vrednih nagrad. Kupon, ki vam bo morda prinesel srečo! Pri nakupu v našem Quicklab foto color laboratoriju bomo skupaj z vami izpolnili kupon in ga spravili do 31.12. do 10.00 ure, ko bo pred trgovino Minicoop na Bernardinu javno žrebanje. Morda boste prav vi odnesli vredno nagrado. Imena nagrajencev bodo objavljena v januarski številki Primorskega utripa. Novost v naši ponudbi! Če pri nas kupite film, vam ga bomo brezplačno razvili. Foto color laboratory - Obala 7, Bernardin, 66320 Portoroa - Tel.: +386 66 775 664 Foto color atelje - Obala 120, Lucija, 66320 Portoroa - Tel.: +386 66 770 537 IZDELAVA FOTOGRAFIJ V ENI URI - RAZVIJANJE DIAPOZITIVOV - IZDELAVA FOTOGRAFIJ IZ DIAPOZITIVOV - PRODAJA FOTO MATERI AL A IN OPREME stran 2 SMO LOKALNO SAMOUPRAVO POSTAVILI NA GLAVO? BHBHBHHHHHBBBHHBHBi Če bi v Sloveniji, preden smo ustanovili množico 147 občin, bolj natančno opredelili vprašanje ustanavljanja mestnih občin in pokrajin, zlasti pa njihove pristojnosti, ne bi prišli v "mrtev" kot razvoja lokalne samouprave. O teh vprašanjih so govorili tudi na nedavnem srečanju slovenskih pravnikov v Portorožu. Dr. Rajko Pirnat je mnenja, daje pri pripravljanju zakonskih rešitev treba imeti celotno vizijo končnega sistema lokalne samouprave in uprave na lokalni ravni, saj je le z upoštevanjem končne slike mogoče usklajeno pripravljati posamične rešitve. Zavzema se za oblikovanje dokumenta, ki bi ga moral sprejeti državni zbor, v katerem bi bila določena temeljna izhodišča nadaljnje reforme lokalne samouprave in uprave na lokalni ravni. Trenutno stanje je pač takšno, da imamo 147 občin namesto prejšnjih 62 komun in evidentiranih 47 zahtevkov za nove občine, 59 upravnih enot in odprto vprašanje koliko naj bi bilo pokrajin, ter kakšne naj bodo njihove izvirne pristojnosti. V labirintu nedorečene lokalne samouprave se je znašla tudi piranska občina, ki že nekaj mesecev zaman čaka na odgovor, ali bo lahko postala mestna? Kot vse kaže ni nobene prave volje več, da bi Piran, ki je v davni preteklosti že imel mestne pravice, zares kmalu lahko postal mesto oz. mestna občina. V primežu nejasnosti kaj je velika in kaj majhna občina je tudi Mestna občina Koper. Slednja naj bi bila prevelika? Pa tudi naivno je misliti, da je v majhni občini lahko več lokalne samouprave. V procesu reforme lokalne samouprave v naši državi, je bil morda nekoliko preveč zanemarjen vidik hkratne reforme ekonomije in oživljanja regionalnih gospodarstev, saj bi kaj hitro lahko ugotovili, da je temeljni predpogoj za stabilno delovanje lokalne samoupravne skupnosti tudi večji ekonomski prostor. Tako pa sedaj nekateri lahko ugotavljajo, da je posledica vseh dosedanjih procesov tudi nesmotrno izvajanje upravnih nalog, ki se kaže v povečanju števila zaposlenih v upravi na lokalni ravni in povečanju stroškov te uprave. Mnoge upravne naloge državne uprave in uprave občine so namreč povezane ali pa istovrstne, tako da jih je v prejšnji občini lahko izvajalo manjše število uradnikov kot v novih občinah in upravnih enotah. Vprašanje je tudi, ali so majnše občine zaradi finančnih in kadrovskih problemov sposobne kakovostno opravljati naloge, ali bi kazalo ponekod ustanoviti nekakšne skupne občinske uprave? Nekatere občine so v teh pogojih postale neke vrste slabše krajevne skupnosti. Krajevne skupnosti so praktično brez pooblasti in se, da bi lahko preživele, ukvarjajo s podjetniškimi funkcijami- postajajo neke vrste podjetja. Demontaža komunalnega sistema (1. 1. 1995 so zaživele nove lokalne samoupravne skupnosti in občinski sveti), ki ni omogočal niti resnične lokalne samouprave, niti ustreznega vpliva države na izvajanje državnih funkcij, je bila vsekakor potrebna. Tako imenovana družbenopolitične skupnost, kot smo dejali prejšnji občini, je večinoma delovala v imenu in za račun države, lokalna samouprava pa je potekala predvsem v krajevnih skupnostih. Dvotirni sistem uprave Z uvedbo nove lokalne samouprave je prišlo do večje ločitve funkcij države in lokalne samouprave, oz. ločitve upravnih nalog, vendar je ta proces morda le šel predaleč. Ustvaril se je najbolj striktno izpeljan dvotirni sistem uprave na lokalni ravni- državna uprava opravlja vse in zgolj državne naloge, uprava občin pa le lokalne naloge, meni Dr. Rajko Pirnat. ZA UGLED PRAVNE STROKE Iz uvodnega govora prof. dr. Marka Ilešiča, predsednika Zveze društev pravnikov Slovenije, na letošnjih Dnevih slovenskih pravnikov v Portorožu Za ugled pravne stroke je najpomembnejše predvsem to, da jo spoštujemo sami pravniki. Tudi tedaj, ko pride do neizbežnega koketiranja med pravom in politiko. Spoštovane kolegice, dragi kolegi! " Ko mi kot predsedniku Zveze društev pravnikov Slovenije pripada čast, da vas prisrčno pozdravim na tradicionalnih Dnevih slovenskih pravnikov, si ne morem kaj, da ne bi izrazil svojega zadovoljstva nad tem , da že samo število referentov in udeležencev kaže na pomen, ki ga pripisujemo pravni stroki. V teh treh dneh se bodo zvrstile številne teme, razreševala in včasih tudi razrešila mnoga usodna in manj usodna vprašanja, spletle številne vezi, ali obnovile niti med nami, ki smo si za svoj poklic izbrali tistega, ki se ukvarja z najbolj občutljivim tkivom- to je medsebojnimi človeškimi odnosi. In ta naš poklic, ta naša pravna stroka, mora prispevati k temu, da zaživi tako imenovana pravna država, da pride resnično do vladavine prava. O pravni državi ne moremo govoriti, če nekateri štejejo pravo za nujno zlo, ki omejuje interese posameznih družbenih skupin. O njej ne moremo govoriti, če prevlada prepričanje, da je treba spoštovati le pravične zakone, pri čemer bi kriterij pravičnosti določal kar vsak sam. Delitev na zakonodajno, izvršilno in sodno oblast ima svoj globok smisel, zlasti tudi zato, ker inkorporira mehanizme za varstvo pred zlorabo državne oblasti. Nebrzdano napadanje sodišč in drugih pravosodnih organov nedvomno ni prispevek k krepitvi vloge prava, prav tako tudi ne neomejena vera v vsemogočnost represije. In končno, neustvarjanje pogojev za učinkovitejše izobraževanje bodočih pravnikov, ki se v času, ko se zanimanje za pravni študij, zlasti pa nadarjenost in ambicioznost študentov prava nezadržno večajo, kaže v kar dramatični prostorski stiski ljubljanske Pravne fakultete, tudi priča o podcenjevanju naše stroke. Ali smem spomniti na nekatere sklepe, ki jih je lani prav tu v Portorožu sprejela skupščina Zveze društev pravnikov Slovenije? Tedaj smo (med drugim) ugotovili, da "je pravna stroka še vedno mnogo premalo vključena v zakonodajne procese in da se številne pomembne odločitve sprejemajo brez zadostnega upoštevanja dosežkov pravne znanosti in pravne stroke; da je v javnosti pogosto prisotna teza o neučinkovitosti prava in pravnega sistema ter sodstva, ne da bi bili ustvarjeni pogoji za njihovo večjo učinkovitost; da se številni subjekti, Kdo naj ustanavlja pokrajine, država ali občine? V naslednjih dveh letih je potrebno sprejeti dve bistveni spremembi v sistemu lokalne samouprave; odpraviti neustavnost 2. in 3. člena zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij, v zvezi s tem verjetno ustanovitev mnogih novih občin in prenehanje nekaterih neustavno velikih ter določiti funkcije in status mestnih občin. Nedvomno bo treba ustanoviti tudi pokrajine, vsaj po ustavnem modelu kot prostovoljna združenja občin, če že ne kot obvezne lokalne skupnosti druge stopnje. V Sloveniji bo treba razmeroma kmalu uvesti drugo stopnjo lokalne samouprave, torej ustanoviti pokrajine in druge širše lokalne skupnosti, saj je mnoge lokalne zadeve mogoče učinkovito reševati le na območjih, ki bistveno presegajo območja občin. ( na Slovenski Obali vodooskrba, varovanje morja in obrežja). Z ustanovitvijo pokrajin bo povezanih veliko problemov, začenši z vprašanjem, ali jih ustanavljati po sedanjem ustavnem modelu pokrajin kot prostovoljnih širših lokalnih skupnosti ali spremeniti ustavno določilo in predvideti pokrajine kot obvezno drugo stopnjo lokalne samouprav? Da bi preprečili upravne neracionalnosti je treba v nastajajočem zakonu o pokrajinah urediti upravno razmerje do občin in upravno razmerje do državne uprave, zlasti upravnih enot. Prvo razmerje je zlasti odvisno od obsega izvirnih lokalnih pristojnosti, ki jih bodo občine prenesle na pokrajino. Dr. Rajko Pirnat ocenjuje, da teh ne bo veliko. Dosti bolj zapleteno in kompleksno vprašanje je upravno razmerje do državne uprave, zlasti do državnih enot. Pri tem je treba izhajati iz dejstva, da imajo pokrajine dve vrsti državnih pristojnosti; tiste, ki jih država prenese nanje ob njihovem soglasju (drugi odstavek 140. čl. ustave), in tiste, ki jih prenese država v sporazumu z njimi v njihovo izvirno pristojnost. Da bi preprečili "upravne neracionalnosti", bi kazalo združiti funkciji upravnega okraja (sedanje upravne enote) in širše lokalne skupnosti. Mestnim občinam status pokrajin? Pri ustanavljanju pokrajin bo treba tudi premisliti upravni položaj mestnih občin, v razmerju do upravne enote in tudi do pokrajine. Čeprav bi po Pirnatovem mnenju, bila najpreprostejša in racionalna rešitev ta, da bi imele mestne občine pristojnosti pokrajin. Toda tudi to menda ni izvedljivo, ker je večina mestnih občin premajhnih. Po mnenju Janeza Šmidovnika, doktorja pravnih znanosti (Vlada R Slovenije - Služba za zakonodajo), je pokrajina ena izmed najmanj raziskanih in najbolj nejasnih institucij v sferi naše lokalne samouprave. Je pa bistvena za vsako nadaljnjo potezo, ki jo bomo storili v zvezi z reformo lokalne samouprave. Od tega, ali bomo imeli pokrajine ali ne, so najbolj odvisna vsa druga še odprta vprašanja, ki zadevajo občine; njihovo velikost, njihove pristojnosti, razmejitev pristojnosti med državo in občinami, ureditev mestnih občin itd. Pri nas je značilno, da se, ne glede na tak pomen, problem pokrajine odriva na stranski tir in se odlaga. Pokrajina se v shemah naše lokalne samouprave ne pojavlja kot zanesljiva variabla, od katere se pri dograjevanju sistema odmerjajo druge institucije, temveč kot črna luknja z neznano vsebino. Po njegovi oceni ni nobenega soglasja o tem, ali pokrajine potrebujemo ali ne. Po ustavi (143. člen), pokrajino ustanavljajo občine (in ne država). Ustanovitev pokrajine je torej prepuščena občinam, njihovi prostovljni odločitvi. Svojevrstna in nerazumljiva rešitev druge stopnje lokalne samouprave. Država torej - po ustavi - uvedbe pokrajine ne more niti zapovedati niti prepovedati. O tem, ali bodo pokrajine ustanovljene ali ne, koliko jih bo (nekateri menijo, da bi jih bilo že 9 preveč), kakšne naloge bi opravljale in s kakšnimi sredstvi bi razpolagale, bi odločale občine. Občine bi lahko vsak čas tudi odpovedale svoje povezovanje v take pokrajine... Dr. Janez Šmidovnik je mnenja, da bi bilo treba, če se Slovenija odloči za uvedbo pokrajin kot širših lokalnih samoupravnih skupnosti, spremeniti protislovni 143. člen ustave. Hkrati bi morali spremeniti še nekatere druge problematične določbe ustave iz poglavja o lokalni samoupravi. Način uresničevanja pravice državljanov do lokalne samouprave v Sloveniji ni v nasprotiu z Evropsko listino, vprašanje pa je, ali imajo navadni občani od nove lokalne samouprave več koristi kot prej in ali je njihov vpliv preko svetnikov zaznaven. Franc Krajnc S tiskovne konference po srečanju pravnikov v Portorožu. Dr. Ilešič (levo) vključno s političnimi strankami, sklicujejo na pravno državo in vladavino prava le, kadar to ustreza njihovim interesom, itd. Spomnili se boste, da smo tedaj napisali vrsto konkretnih pobud, končali pa z mislijo, da razumemo, kot svoje pomembno poslanstvo, da v Sloveniji vztrajamo pri zahtevah po spoštovanju pravne civilizacije. Ali smem citirati kratek odlomek iz pravkar izšle knjige, žal že pokojnega akademika, profesorja Sergija Vilfana? V delu z zgovornim naslovom "Zgodovinska pravotvornost in Slovenci", dokazuje slovensko pravotvornost in jo opredeljuje kot "sposobnost neke osebe ali skupine, da ustvarja pravo"- in jo zaključuje z naslednjo mislijo: " Dovolj bi bilo spoznanje, da se je slovenski govor kot podlaga narodne zavesti pri Slovencih ohranil v primernih zgodovinskih okoliščinah, da so torej Slovenci- ustrezno svojemu zgodovinskemu položaju in okolju- vedno bili popolnoma normalno ljudstvo." Prepričan sem, da je za ugled pravne stroke najpomembnejše predvsem to, da jo spoštujemo sami pravniki. To lahko dokažemo s tem, da ob številnih strokovnih dilemah, ob premnogih odločitvah, ki so včasih usodnega pomena za sočloveka, ali za cele skupine soljudi, ostajamo zvesti svoji stroki. Tudi tedaj, ko pride do neizbežnega koketiranja med pravom in politiko, naj bo pokončnost pravnikov, ki se kaže v iskanju strokovno poštenih rešitev- dokaz, da smo popolnoma normalno ljudstvo, ki je prepričano v svoje strokovno poslanstvo. Zato smo se končno tudi zbrali tu v Portorožu. Se strinjate?" Se še spomnite Vukovarja? Mesto je bilo do tal porušeno med srbsko ofenzivo leta 1991 in takratna jugo- srbska soldateska si je dala duška nad splošnim uničevanjem in pobijanjem nedolžnih ljudi, ki niso mogli pravočasno pobegniti pred krvavimi osvajalci. O tragediji nesrečnega mesta se je še nato dolgo govorilo, še največ o skrivnostnem izginotju okoli 200 bolnikov iz vukovarske bolnišnice, ki naj bi jih osvajalci odpeljali neznano kam. Mnogi so trdili, da so Srbi bolnike pobili. Resnica je prišla na dan z nedavnim odkritjem množičnega grobišča v vzhodni Hrvaški. Ugotovili so, da so bila to trupla bolnikov iz bolnišnice v Vukovarju. / ■ V' Čigava je strunjanska plaža? Zaplete okrog spornega vprašanja v zvezi s strunjansko plažo bo, če se vpleteni (JP OKOLJE in KRKA ZDRAVILIŠČE) ne bodo mogli sporazumeti, verjetno razrešilo sodišče. Javnemu podjetju OKOLJE je namreč Izvršni svet Skupščine občine Piran 16. 12. 1994 na osnovi pogodbe podelil pravico rabe in upravljanja strunjanske plaže kot javno dobro. Okolje je zemljišče vpisalo v zemljiško knjigo kot družbeno lastnino - trenutni posestnik, podjetje Krka Zdravilišče iz Novega mesta pa o tem naj ne bi nič vedelo. Vprašanje, če to povsem drži. Okolje naj bi Krki Zrdravilišču 14. junija lani poslalo fotokopijo pogodbe o podelitvi pravice rabe tega infrastrukturnega objekta v Strunjanu s prošnjo, da Krka pripravi vso potrebno dokumentacijo, ki ^e nanaša na vlaganja o čemer naj bi se že prej dogovorili. V skladu s 5. členom pogodbe med Okoljem in IS, ki pa je očitno Krka Zdravilišče ne priznava, bi Okolje moralo z njimi - trenutnim posestnikom, urediti vsa razmerja; prevzem posesti, ugotovitev vlaganj Občine Piran, Krke in morda še drugih, ter skleniti začasne pogodbe za oddajo zemljišča plaža v podzakup. Od tu dalje vse stoji na mrtvi točki. Okolje je potem 7. 11.1996 s simbolično postavitvijo zabojnika na plaži v Strunjanu, nastopilo posest navedenega infrastrukturnega objekta o čemer so seznanili tudi sredstva javnega obveščanja. Krka Zdravilišče Strunjan pa je na to reagilala tako, da je v ponedeljek, 11.11. 96 pri Okrožnem sodišču v Kopru vložila tožbo zoper JP Okolje Piran zaradi motenja posesti. Smučarski sejem v Portorožu Uspešna prodaja rabljene smučarske opreme Smučarski klub Portorož je tudi letos, na zadovoljstvo mnogih, ki so iskali poceni smučarsko opremo, na tržnici Kaštel v Portorožu organiziral 3- dnevni smučarski sejem. Zaprli so ga v nedeljo (17.11.), obiskalo pa gaje okoli 1500 ljudi. Za vstopnino je bilo treba plačati 100 tolarjev (otroci) oziroma 200 tolarje (odrasli). Jzbira je bila letos nekoliko boljša, smučarska joprema je kar hitro zamenjala lastnike, saj je L^bilo mogoče dobiti rabljene smučke z vezmi L ^ jtudi že za ceno 9000 tolarjev. Najbolj pridni ;upci so bili starši, ki opreme niso toliko :upovali zase, ampak za svoje male ladobudneže, ki se že veselijo zimskega ■eselja na zasneženih planotah, iicer pa je , kot pravi vodja sejma Vlado itrukelj, Smučarski klub Portorož tudi letos ^ ^M^pzelo aktiven. Organizrajo šolo smučanja, ki je za člane ]/o' „ < * Razvijanje barvnih fotografij v 1 uri; * Expres izdelava fotografij za aokumente; Fotografiranje prireditev, svečanosti in porok; * Prodaja filmov, fotoaparatov, albmov; * Barvno fotokopiranje; * Prodaja ročnih ur priznanih znamk. POSLOVALNICA TPC LUCIJA Obala 114, Tel.: 066/ 773-296 POSLOVALNICA KOPER Pristaniška 2, Tel.: 066/ 24-654 Naše storitve opravljamo na najsodobnejših strojih zadnje generacije Priporočamo se - C i t y park Andreja Musar" VŠEČ Ml JE SLOVENŠČINA It ■ Hi Študentka 1. letnika Filozofske fakultete Andreja Musar iz Lucije si je kot svoj najljubši predmet izbrala slovenščino. Zlato Cankarjevo priznanje. Med mladimi, ki bi v svojem življenju želeli nekaj doseči in se postaviti na lastne noge, je tudi Andreja Musar iz Lucije, ki jo poznamo kot pridno učenko z OŠ Piran, pozneje pa tudi na Gimnaziji v Kopru, kjer je 4. letnik zaključila z odličnim uspehom. Tudi maturo je opravila praktično z največjim številom možnih točk (od 34 je dosegla 33) in tako postala ena najboljših dijakinj v znanju slovenščine na Slovenski Obali. Že kot učenka na OŠ se je udeleževala tekmovanj v poznavanju slovenskega jezika in vsako leto zapored posegala po najvišjih priznanjih . Na letošnjem državnem tekmovanju za Zlata Cankarjeva priznanja v Ljubljani se je pomerilo 130 dijakinj in dijakov in tudi te posebne teste o znanju slovenščine je Andreja rešila z oceno odlično. Mlade nadarjene poznavalce slovenskega jezika je v vladni palači sprejel tudi Dr. Janez Drnovšek. Svečana podelitev Zlatih Cankarjevih priznanj pa je bila 1. septembra v Cankarjevem domu. Andrejo smo povabili v našo redakcijo in ji tudi mi čestitali za dosežene uspehe. - Pred teboj je še kar nekaj let trdega dela, da bi lahko postala to kar si želiš. Tako kot mnogi mladi si se tudi ti za najmanj štiri leta odpravila v dom učenosti - v Ljubljano. Ali ti je novo okolje kaj spremenilo življneje? " Ljubljana mi je res nekoliko spremenila življenje. Moram se naučiti živeti samostojno, skrbeti zase, privaditi na novo okolje. Res je tudi, da me čaka še veliko trdega dela. Upam pa, da bom študij dokončala v roku. Z diplomo na Filozovski fakulteti - smer slovenščina, lahko postanem profesorica slovenščine ali kaj podobnega. Ne vem še kaj mi bo prineslo življneje." - Čeprav si šele na začetku študija, imaš verjetno že izostreno oko in posluh za slovenščino. Opaziš napake? '^Slovenščina mi je všeč, zato sem se tudi odločila za nadaljnji študij. Opazim marsikaj. Še največ napak (nekateri to imenujejo tiskarski škrat) je v revijah in časopisih. Premalo so pozorni na naš jezik slovenščino, kot da ne premorejo nobenega lektorja. Tudi vdor tujk v naše izrazoslovje mi ni všeč. Enako velja tudi za imena podjetij oz. družb. Zdi se mi, da kar tekmujejo med seboj kdo si bo nadel bolj zapleteno nerazumljivo ime, ki nima nič opraviti s slovenščino". - Tudi mladi imajo svojo govorico "Dobro je, če se poleg tega znajo izražati tudi v književnem jeziku". - Kako preživljaš prosti čas? - Prostega časa imam zares malo. Izpiti in spet izpiti. Ob vikendih se vračam domov, sicer pa rada poslušam glasbo, veliko berem, ukvarjam se tudi z računalnikom. Za sprostitev in nabiranje novih znanj zunaj šolskega obzidja skrbi tudi fakulteta. Organizirala bo tradicionalno potovanje "od Litije do Čateža". Franc Krajnc Trgovska ulica se prazni Znana mala trgovska ulica na Bernardinu z okrog dvajsetimi lokali, pozimi prevečkrat sameva, čeprav se trgovci trudijo, da bi pritegnili več kupcev. Očitno ne najdejo pravega načina, zato nekateri že razmišljajo, da bi se jim bolj splačalo lokal enostavno zapreti. Ker se takšni primeri že dogajajo, bo treba vendarle nekaj storiti, da bi ta lepa ulica postala bolj živahna. Koliko so za to krive visoke najemnine in koliko nesodelovanje prizadetih pri skupnem iskanju rešitev, je drugo vprašanje. Če se bo zares od tam izselil tudi market Minicoop (prostore si urejajo v bivšem skladišču soli nasproti črpalke), bo to za bernadinsko ulico pomenilo še en udarec. VLADO TOURS Vlado Škerjanec s.pv. AVTOBUSNI PREVOZI IN TURISTIČNE STORITVE 6310 IZOLA, Korte 140 Tel./fax: 066/ 68- 066 Vlado tours SILVESTROVANJE V BUDIMPEŠTI Preživite novoletne počitnice v čudoviti Budimpešti, kjer bomo skupaj proslavili najdaljšo noč v letu. Odhod: 30.12.1996 zjutraj, povratek 2.1.1997 ponoči. Kratek postanek v Murski Soboti, vožnja ob Blatnem jezeru in izlet po dolini gradov in muzejev Domony. Cena treh polpenzionov, silvestrovanja, prevoza, dveh izletov in vodenja potovanja je 290 DEM v tolarski protivrednosti, kar lahko pravnate v dveh obrokih. Cenjene prijave sprejemamo na tel. 066/ 68 066. Preoblikovanje portoroškega Protoura Peta seja skupščine portoroškega gospodarskega uinteresnega združenja PROTOUR Portorož, ki je sklicana za 20. november ob 11. uri v portoroški Marini , naj bi pokazala ali se tukajšnje turistično gospodarstvo želi ustrezno organizirati. Mitja Logar odhaja v pokoj. Na dnevnem redu je namreč preoblikovanje regijskega gospodarskega interesnega združenja Protour Portorož v občinsko organizacijo, v skladu s predlogom novega Zakona o pospeševanju turizma (8. in 9. člen). To med drugim tudi pomeni, da bi Protour (nekoč OKTPS) postal lokalna turistična organizacija, ki bo na občinski ravni zagotavljala usklajeni razvoj turizma, skupno oblikovala turistično ponudbo in trženje, skrbela za promocijo turizma in opravljala druge skupno dogovorjene naloge za pospešeni razvoj turizma v piranski občini. Kaže torej, da Protour ne bo več regijsko združenje (Izola je že ustanovila svoje, podobno razmišljajo tudi v Kopru in na Krasu), ampak se bo dosedanji Protour prelevil v lokalno turistično organizacijo, ki je lahko gospodarska družba ali zavod. Kdo bo vodil novi Protour? Preoblikovanje gospodarskega interesnega združenja Protour Portorož je povezano tudi z določenimi kadrovskimi spremembami. Mitja Logar, dolgoletni direktor bivše OKTPS in sedanjega Protoura, odhaja s 30. novembrom v pokoj, zato bodo menda že na tej seji imenovali vršilca dolžnosti direktorja. Kdo bo novi direktor Protoura nam še niso mogli povedati. "Verjamem v turizem, vstrajal sem, marsikatero požrl, morda nisem reagiral... Jutri bo moralo biti drugače, sicer se lahko poslovimo od sodobnega turizma", nam je nekaj dni pred sejo skupščine Protoura zaupal svoje misli Mitja Logar, ki je vseskozi, v krogu sredobežnih sil, z diplomatsko spretnostjo in gentelmenskim nastopom opravljal svojo posredniško nalogo. Ali to pomeni, da se z odhodom Mitje Logarja nekaj spreminja, ali pa bo sesulo še to kar je bilo doslej ustvarjenega? Največja turističa občina v Sloveniji zagotovo potrebuje dobro organiziranost turizma, vendar ne tako kot je bilo doslej: Vsi ZA s figo v žepu. Pomembni so trajni viri sredstev Predvideni Zakon o pospeševanju turizma opredeljuje oblike in načine sodelovanja subjektov zasebnega in javnega sektorja pri razvoju in oblikovanju celovite in gospodarsko učinkovite turistične ponudbe na geografsko zaokroženem območju. Opredeljuje onjegovo organiziranost na republiški, regionalni in lokalni ravni, naloge lokalne turistične organizacije in seveda tudi način in oblike zbiranja potrebnih sredstev za pospeševanje in promocijo turizma. Osmi člen zakona govori o Turističnem informacijskem centru (TIC), ki mora delovati v okviru lokalne turistične organizacije. Zagotavlja brezplačne informacije turistom in dnevnim obiskovalcem ter opravlja druge naloge lokalnega turističnega pomena. V piranski občini ima sedež na Obali 16 v Portorožu. Deveti člen zakona opredeljuje Lokalno turistično organizacijo, ki je lahko, kot rečeno, gospodarska družba ( g.i.z.) ali zavod. V to lokalno turistično organizacijo se lahko združujejo gospodarske družbe pridobitne narave in podjetniki posamezniki, občine, turistična in druga društva, katerih aktivnosti so pommebne za razvoj in oblikovanje turistične ponudbe. Kako zagotoviti trajne vire sredstev za delovanje takšne lokalne organizacije, se pogosto pojavlja vprašanje. Tako kot je bilo letos ni mogoče več naprej. Občinski svet Piran je s svojim nesklepanjem takorekoč blokiral delovanje Protoura (Občina mu je namenila 500 tisoč SIT) tako, da so ga pri življneju obdržale le turistične organizacije, članice. V Pismu o namerah, ki ga je 29. 7. letos sopodpisala tudi Občina Piran je predvideno, da bo Občinski svet Piran sprejel Odlok o lokalni taksi, ki predstavlja formalno podlago za zbiranje in uporabo namenskih sredstev za pospeševanje turizma. 16. oktobra letos pa je UO Protoura sprejel predlog pogodbe o novem oblikovanju gospodarskega interesnega turističnega združenja v piranski občini o čemer bodo vsekakor govorili tudi na seji skupščine. Pomemben vir sredstev za promocijo turizma pričakujejo tudi od igralništva, vendar je to že druga nedokončana zgodba. FK ALOJZ PETVAR Narcise Pred mnogimi sto in nekoliko leti, je Stvarnik mogočni še hotel imeti natančne podatke vseh svojih stvari in vedeti želje vseh svojih ljudi. Na svet, ki takrat je pregrešno izgledal, poslal je poslance in jim zapovedal, da vsa popravila takoj izvrše' in grešnikom grehe takoj odpuste'. Ves svet komisija je ta prehodila, napake nikjer ni nobene odkrila. Le tam poti Gorico, kjer je raj, so delali čudež- povem vam zakaj. Na trati ob poti sedela je deklica mlada in bridko ihtela. Sočutno jo vpraša Sv. Peter tedaj, čemu da se joče, pove naj zakaj. Iskala sem rože, a jih nisem dobila, da venček bi spletla, ki sem ga izgubila. Sočutno se Svetnik tedaj nasmeji, v naravo brez rož pa tako govori: Koliko venčkov se tu je izgubilo, toliko narcis na tem hribčku bo vzklilo. Naj vsaka narcisa pomeni svoj greh, ki tukaj zgodil se doslej je na tleh. Za glavo prijel se je mož komisije, ker čudež največje je bil dimenzije. Kamorkoli je stopil in tam, kjer je bil, cvetoče ostanke device je dobil. Prihajajo zdaj iz vseh krajev device, pod firmo turist- po bele cvetice. Trgajo, pulijo, brišejo sled, da bi nad tem ne zgražal se svet. , # primorski u*\lp Slovenija v Evropski uniji v VELIKO NAVDUŠENJE IN STREZNITEV Z ratifikacijo pridružitvenega sporazuma se za Slovenijo začenja novo obdobje "strateškega prilagajanja" do polnopravnega članstva. Kako dolgo bo, je odvisno predvsem od izpolnjevanja kriterijev in sklepov parlamentov 15 držav članic EU. Kljub političnim zagotovilom skoraj nihče ne verjame, da se bo to zgodilo pred letom 2000. Veliko navdušenje Slovenije za "bogato evropsko nevesto" se je kmalu po osamosvojitvi poleglo in prešlo v streznitev ter spoznanje, da se v Evropi ne cedita več med in mleko. Slovenski trg za EU (delni izjemi sta Avstrija in Nemčija), ni toliko zanimiv, naša država pa ima, kot ocenjuje makroekonomist dr. Jože Mencinger, še poseben položaj, ki ji ga daje predvsem politična in gospodarska nepomembnost, kar je prednost m slabost hkrati. Priključitev Slovenije Evropski uniji omogoča razširitev evropskega trga nekoliko nižje do Balkana, hkrati pa tudi odmik središča EU od nemirnega evropskega obrobja ter prevalitev dela stroškov in sitnosti na našo državo za preprečevanje pritoka ljudi s svetovnega "juga". Pridružitveni sporazum med Slovenijo in Evropsko unijo, ki gaje Evropski parlament ratificiral na plenarni seji 24. oktobra 1996 v Strasbourgu, bo kmalu pripeljal do povečanja konkurence na slovenskem trgu. Slovenija postaja še bolj "odprta" država. Postopoma bo morala zmanjševati carinsko zaščito svojih izdelkov (in iskati nadomestilo za izpad proračuna), začenši z njenim zmanšanjem za 40 odstotkov že na začetku prihodnjega leta.S tem si je svoj gospodarski položaj pravzaprav pokvarila; dosedanje pravice brez dolžnosti je zamenjala za pravice z dolžnostmi. Tuja podjetja bodo lahko pri nas investirala, omogočen bo prost pretok kapitala, ljudi in blaga, skratka, ravnati se bo treba "po evropsko." Polnopravno članstvo Slovenije v EU naj bi povečalo tuje neposredne naložbe iz EU. Tujim podjetjem ( velikega navala ni pričakovati ) tudi ne bo tako težko preseliti del proizvodnje ali zapirati nerentabilne tovarne, socialne probleme delavstva pa prepustiti naši državi. Lahko bi se celo uresničila tudi Bajtova napoved, da "do slovensko gospodarstvo uspešno, a ne bo več slovensko". Bomo Slovenci o velikem razvojno - strateškem vprašanju 21. stoletja- priključitvi Evropski uniji, odločali na referendumu? Di^ Jože Mencinger "Širjenje EU na vzhod je polno iluzij in sprenevedanja" Želje vzhodnoevropskih držav priti "nazaj v Evropo" so razumljive iz političnih in gospodarskih razlogov, za obljube Evropske unije o širjenju na vzhod pa ni nikakršnih gospodarskih razlogov. Zato bo EU svojo odločitev verjetno odlagala z raznovrstnim pogojevanjem. Slovenija ima pri širjenju EU na vzhod nekaj posebnosti; poleg relativne razvitosti je najvažnejša njena politična in gospodarska nepomembnost. S priključitvijo se gospodarsko stanje v Sloveniji ne bi bistveno spremenilo, EU pa si takojšnjo priključitev lahko privošči; Slovenija ne bi ogrozila njene produkcije, zaposlenosti, tokov kapitala in posebno ne njene zdajšnje finančne ureditve. O tem kako zahtevna je "evropska nevesta", kakšna bo cena Evrope za Slovenijo in cena Slovenije za Evropo, je na nedavnem posvetovanju pravnikov v Portorožu govoril znani makroekonomist, doktor ekonomskih znanosti Jože Mencinger, predstojnik Ekonomskega inštituta pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Slovenija se je po podpisu sporazuma o pridruženem članstvu ( ratificiran je bil na plenarni seji Evropskega parlamenta v Strasbourgu, 24. oktobra 1996) in prošnji za polnopravno članstvo v EU formalnopravno izenačila z devetimi nekdanjimi socialističnimi državami s podobnimi željami. Kobenhavenski vrh EU je v letu 1993 predvidel možnosti priključitve pridruženih članic, na essenskem vrhu leta 1994 pa se je krog potencialnih pridruženih držav razširil s Slovenijo in baltiškimi državami. Essenski vrh je tudi že grobo definiral predpridružitveno strategijo; v letu 1995 je Evropska komisija izdala Belo knjigo o integriranju deseterice. Estonija, Litva in Latvija so asociacijske sporazume podpisale lani, 10. junija letos pa je med deseterico izbranih prišla še Slovenija. Za sporazume o trgovini in gospodarskem sodelovanju je potreben le podpis Evropskega sveta in soglasje Evropskega parlamenta. Evropski sporazumi in sporazumi o partnerstvu in kooperaciji, ki so mešani sporazumi (poleg gospodarskih odnosov vsebujejo tudi politično in kulturno sodelovanje) pa zahtevajo podpis in ratifikacijo vseh članic in ustanov EU. Evropski sporazumi vključujejo namreč namero postati polnopraven član EU. Formalne prošnje za polnopravno članstvo je do februarja letos vložilo vseh devet podpisnic pridružitvenega sporazuma, junija letos pa tudi Slovenija. Pridružitveni sporazum je, kot je znano, sedaj že ratificiran, potrditi pa ga morajo še vse polnopravne članice EU in slovenski parlament. Kako dolga bo pot do polnopravnega članstva Slovenije v EU in ali bodo vsi parlamenti (posebej zanimivo bo v italijanskem) potrdili ratifikacijo- in kako bo Slovenija realizirala zahteve glede ustavnih sprememb itd., bomo šele videli. Vsekakor pa je malo možnosti, da bo Slovenija postala polnopravna članica Evropske skupnosti "do velikih zgodovinskih dogodkov", ki naj bi nastopili v Evropi leta že pred letom 2000. Nekdanja dejanska gospodarska prednost Slovenije pred nekdanjimi socialističnimi državami z Vzhoda se postopoma zmanjšuje, čeprav je treba priznati, da je družbeni proizvod na prebivalca v dolarjih, tako po tečaju, kot tudi po kupni moči, med desetimi kandidatkami za polnopravno članstvo EU ( Bolgarija, Češka, Estonija, Madžarska, Letojiija, Litva, Poljska, Romunija, Slovaška, Sovenija) v naši državi daleč med najvišjimi. BDP na prebivalca v Sloveniji ( merjen po tečaju), v je letu 1995 .znašal 9.352 dolarjev. Še najbliže sta nam Češka (4.420) in Madžarska (4.300). Le v Sloveniji, Češki in Slovaški je bila inflacija enoštevilčna. V drugih državah pa je dosegla 20 do 35 odstotkov!. Gospodarska rast vzhodnih dežel je zagotovo povezana tudi s tako imenovano "transformacijsko depresijo". Nedefinirana meja naš interni ali evropski problem? Slovenija bi morala pred polnopravnim članstvom v EU, spraviti z dnevnega reda moreče vprašanje nedoločene mejne črte v Piranskem zalivu. Pogovori sicer potekajo, vendar obstaja resna bojazen, da bomo zaradi, gledano z evropskega zornega kota , zadevo spravili še na Evropsko arbitražno sodišče. Kako daleč je deseterica do petnajsterice? Iluzije nekdanjih socialističnih držav, da jih bo tržni mehanizem čez noč spremenil v države blaginje, so spremljale tudi iluzije, da jih bodo politične spremembe pripeljale "nazaj v Evropo", in da boao nitro postale polnopravne članice EU. Takšne želje sta jim poleg gospodarskih razlogov, kot so dostop do velikega evropskega trga in subvencije iz evropskega proračuna, narekovala še stran pred Rusi in indentifikacija blaginje z "evropskimi vrednotami". Toda podobno kot se je tranzicija pokazala za dolgotrajno in bolečo, so želje priti nazaj v Evropo, naletele na obotavljanje. Navdušenje nad demokracijo, političnimi svoboščinami in tranzicijo je po padcu berlinskega zidu na Zahodu hitru splahnelo; zid je omogočal, da je to navdušenje bilo tako opevano ljudi in dobrin z brezplačno. Prej svobodno gibanje Vzhoda, je postalo nadležno, vlade pa hitre po repatriacijah, zahtevah po vizumih in uporabi protekcionističnih ukrepov. Velika večina nekdanjih socialističnih držav dejansko nima nikakršnih možnosti vključitve v EU. Morebitne gospodarske koristi, ki bi jih od razsititve imela EU so namreč enostavno premajhne, stroški priključitve pa preveliki, meni Dr. Jože Mencinger. Zato bo pridruženo članstvo ali temu podobna ureditev, verjeto tudi precej trajna zadeva tudi za deseterico. Integracija poleg tako imenovanih alokacijskih učinkov, koristnih za obe strani, prinaša tudi druge koristi, a tudi stroške - in to še pred alokacijskim učinkom. Če imejo koristi predvsem tisti, ki o integraciji dejansko ne odločajo, stroške pa tisti, ki o tem odločajo, je odločitev bolj ali manj jasna. Zato ni nenavadno, da je EU zelo darežljiva dolgoročno in mnogo manj kratkoročno. To potrjuje že Kobenhavenski vrh EU z obljubljenim članstvom potem, ko bodo potencialne članice izpolnile številne splošne ekonomske in politične kriterije. Kaj bi to konkretno pomenilo? Vzemimo na primer ekonomski kriterij; "zmožnost prenesti konkurenčne pritiske in trzne zakonitosti znotraj zveze". Kriteriji so precej nedoločni, datumi za ugotavljanje, ali so izpolnjeni, pa sploh niso določeni. Gospodarski deli asociacijskih sporazumov naj bi liberalizirali trgovino. Vendar sporazumi vsebujejo vrsto varovalk s katerimi se EU varuje pred svobodno trgovino z "občutljivimi" izdelki med katerimi so tudi kmetijski pridelki, kemični izdelki, tekstil in usnje, jeklo in podobno, torej tisti, ki bi jih lahko ponudil Vzhod. Analogno bi si lahko zastavili tudi v prašanje; s čim lahko konkurira Slovenija? Kako daleč je od petnajsterice do deseterice? O koristih, ki bi jih od razširitve EU imelo deset potencialnih članic, ni dvomov. S koristmi EU pa je drugače. Kar je veliko za deseterico, je malone zanemarljivo za EU. Vse nekdanje socialistične države srednje in vzhodne Evrope skupaj kupijo le slabe 3 odstotke dobrin, ki jih v tujino prodajo države Evropske skupnosti. Trgovinske Koristi EU od širjenja na Vzhod so razmeroma majhne, velikih trgov na Vzhodu ni in jih tudi kmalu ne bo. Res pa je, da je v vzhodni Evropi relativno poceni delovna sila, vendar to ne pomeni prav veliko, saj je treba povsem zamenjati ali posodobiti zastarelo tehnologijo, kar tudi ni poceni. Letni proračun EU znaša približno 60 milijard ekujev. Viri so različni. Več kot polovico prihodkov s steče v blagajno od udeležbe pri davku na dodano vrednost držav članic. Drugi viri so odstopljene carine, razni prispevki itd. Največ sredstev (58 odstotkov), EU nameni reševanju kmetijskih problemov oz. skupno kmetijski politiki. Dobra četrtina gre za "strukturna prilagajanja", nekaj za znanost in raziskave, pomoč tujini, za administracijo in druge namene. Z razširitvijo bi EU pridobila nove davkoplačevalce in tudi prejemnike subvencij. Predvsem slednje. Priključitev vseh nekdanjih socialističnih držav Evropski uniji bi po zdaj veljavnih pravilih zahtevala skoraj trikrat večji proračun EU od zdajšnjega. Priključitev samo deseterice pa bi dvignila proračunske zahteve za polovico. Obotavljanje je torej razumljivo, kar pa ne pomeni, da se EU postopoma ne bo širila. Deseterica se bo zato še dolgo morala zadovoljevati z raznimi PHARE, TEMPUS in podobnimi programi. Slovenija in Evropska skupnost Veliko navdušenje Slovencev za "Evropo" se je kmalu po osamosvojitvi poleglo in prešlo v streznitev. Vendar je prišlo tudi do spoznanja, da se Evropi ne moremo izogniti. Politična samostojnost namreč ni povečala tudi gospodarske, temveč jo je zmanjšala. Zaradi majhnosti smo bolj kot večina drugih držav desesterice odvisni od menjave z EU. Slovenija ima še poseoen položaj, ki ji jra daje predvsem politična in gospodarska nepomembnost, ki je naša prednost in slabost hkrati. Motivov za vstop v EU je kar nekaj, vendar se v primerjavi z deseterico razlikujejo. Medtem ko je za vzhodne dežele "zaščita pred Rusi" pomemben politični motiv, je ta v Sloveniji neuporaben. Zelja "biti del kulturne Evrope" namesto "del nekulturnega Balkana" ali sklicevanje na vsiljeno komunistično preteklost in na moralno obvezo Evrope pomagati, kažeta na nesamozavest in hlapčestvo. Se^ najmočnejši politični motiv bi mogla biti pomoč EU pri urejanju nesoglasij s sosednjimi državami, predsvem članicami EU. Priključitev Slovenije EU omogoča se nekaj; odmik središča EU od bolj ali manj nemirnega evropskega obrobja, predvsem pa prevalitev dela stroškov in sitnosti za preprečevanje pritoka ljudi s svetovnega "juga". Presojo gospodarskih koristi in stroškov ene in druge strani je mogoče ugotoviti s pregledom dejanskih tokov blaga, dela, kapirtala, davkov in subvencij ter drugih manj merljivih učinkov vključitve Slovenije v EU. Izvoz Slovenije v EU je lani dosegel 67,2 odstotka vsega slovenskega izvoza, uvoz iz EU pa je znašal 68,9 odstotka slovenskega uvoza. Ker je EU že zdaj praktično edini trg, ki ga imamo in ker je struktura slovenske trgovinske menjave podobna strukturi menjave EU, bi slovenska industrija ob morebitni priključitvi Evropski uniji ne imela dodatnih strukturnih problemov, tokovi blaga pa se tudi ne bi bistveno povečali. Dr. Jože Mencinger opisuje v knigi Podjetje in delo, da slovenski trg za Evropsko unijo (delni izjemi sta Avstrija in Nemčija) m pomemben. Ker bo do odprave carinske zaščite do leta 2001 prišlo že s pridruženim članstvom v EU, polnopravno članstvo ne bo vplivalo na slovenske uvozne tokove. Marijo Adanja , dipl. pravnica, Ministrsvo za zunanje zadeve EU je postala model družbe blaginje, ekonomske uspešnosti in demokracije,' Cilj povojnega ‘b oil usi držav je zagotovila. povezovanja evropskih ustvariti integracijo, (d bo da ne pride več oboroženih spopadov med njimi. Ob tem je prišlo do poglabljanja ekonomskega in političnega sodelovanja med državami članicami in graditve supranacionalnih struktur kar naj bi v končni fazi pripeljalo do evropske federacije z ekonomsko in monetarno unijo, eno samo valuto, skupno zunanjo in varnostno politiko in vojsko. Maastrichtska pogodba, ki je začela veljati konec leta 1993, naj bi postavila temelje takšne Evrope, kljub obotavljanju nekaterih držav članic in kljub temu, da se v pogodbi beseda "federalizem" ne pojavlja. Evropska unija je postala model družbe blaginje, ekonomske uspešnosti in demokratizacije. Prav zato je po padcu berlinskega zidu postala jedro, okrog katerega naj bi se zgradila nova evropska arhitekturra, ki bi poleg obstoječih ovanajstih držav članic, pritegnila tudi države članice EFTA in nekdanje komunistične države. Pred vrati Evropske unije se je tako nenadoma pojavilo osemnajst držav, ki so želele postati članice. Potem ko so tudi Avstrija, Švedska in Finska postale članice EU (zato govorimo o petnajsterici), je postalo jasno, daje nadaljnje širjenje EU nemogoče brez poprejšnje reorganizacije njenih inštitucij in načina odločanja. Začeli so se veliki dogovori o spremembah. Države članice EU se dogovarjajo o spremembah v okviru medvladne konference, ki se je začela spomladi v Torinu in naj bi se končala do sredine leta 1997. Leta 1993 so šefi držav in vlad članic EU na zasedanju Evropskega sveta v Kobenhavnu sprejeli sklep, da bodo pridružene članice srednje Evrope, ki to želijo, lahko postale članice EU, takoj ko bodo pripravljene prevzeti obveznosti članstva... Za uresničitev tega cilja je Evropski svet na zasedanju v Essnu decembra 1994 sprejel posebno strategijo za pripravo teh držav na članstvo. V okviru programa PHARE je Evropska unija po padcu berlinskega zidu, nekdanjim komunističnim državam tehnično pomagala pri njihovih tranzicijskih procesih. ŠTEVILO DRŽAV ČLANIC EVROPSKE UNIJE NAJ BI SE V ZAČETKU PRIHODNJEGA TISOČLETJA SKORAJ PODVOJILO. Tiste države članice, ki so pripravljene oblikovati nadnacionalne strukture, pa naj bi razvijale skupno zunanjo politiko, skupno vojsko in skupno policijo po modelu FBI. Kljub številnim težavam, ki upočasnjujejo integracijske procese pa ostaja cilj isti: Ustvariti vseevropsko združenje držav, kar bo zagotovilo njihovo gospodarsko uspešnost in konkurenčnost ter povečalo politično težo Evrope na svetovnem prizorišču. Kolikšna trdnost? Kot rečeno na intenzivnost povezovalnih procesov v Evropi odločilno vplivajo tudi gospodarska gibanja. Vprašanje je tudi, ali je EU nekaj trajnega, ali bo zaradi težav in nesporazumov v doglenem času razpadla? (nadaljevanje s prejšnje strani) Povečana konkurenca na slovenskem trgu Do povečanja konkurence na slovenskem trgu bo pripeljal že pridružitveni sporazum, zaradi katerega bo Slovenija morala postopoma zmanjševati carinsko zaščito svojih izdelkov, začenši z njenim zmanjšanjem za 40 odstokov že na začetku prihodnjega leta 1997. Tako si je Slovenija gospodarski jioložaj pravzaprav pokvarila, dosedanje pravice brez dolžnosti je zamenjala za pravice z dolžnostmi. Polnopravno članstvo v EU naj bi povečalo tuje naložbe iz EU in drugih delov sveta. To bi omogočilo oziroma povzročilo dejansko vključitev slovenskega gospodarstva v svetovno, hkrati pa uresničilo Bajtovo napoved, da "bo slovensko gospodarstvo uspešno, a ne bo več slovensko". Povečan dotok tujega kapitala bo zaviral nastanek oomačega kapitala in kapitalistov, vsrkaval bo slovenska proizvodna podjetja, tuje trgovinske verige bodo uničevale slovenska trgovska podjetja, posredno pa tudi domačo produkcijo. Tuja podjetja bodo tako lahko brez večje odgovornosti (zaradi oddaljenosti in s tem manjše neposredne prizadetosti) dezinvestirala ali celo zapirala proizvodne obrate, brezposelnost in socialne probleme odpuščenih delavcev pa prepuščala Sloveniji. Priliv kratkoročnega kapitala bo destabiliziral občutljivi domači finančni sektor, prostor za ekonomsko politiko se bo zožil daleč pod raven, ki jo je slovenska vlada imela pred osamosvojitvijo oz. v pripravah nanjo. Tokovi kapitala v nasprotno smer bodo slejkoprej zanemarljivi, njihova gospodarska učinkovitost pa bo zanesljivo majhna. Neomejeno gibanje Neomejeno gibanje dela bo omogočalo zaposlovanje v tujini, kar bi postopoma izenačevalo stopnjo brezposelnosti in plače v Sloveniji s stopnjo brezposelnosti in plačami v tujini. Evropska unija si v primeru Slovenije kajpak to lahko privošči, saj ve, da velike emigracije iz Slovenije ne bo. Bolj verjetna je emigracija stroKovnjakov in s tem izguba gospodarskih potencialov Slovenjie. Po zdajšnjih pravilih, ki določajo, da so članice EU davkoplačevalci in prejemniki subvencij hkrati, bi se Slovenija uvrstila med neto prejemnike fiskalnih transferjev. Kot davkoplačevalka bi v proračun EU prispevala iz treh naslovov: prihodnjega davka na dodano vrednost, carin in prispevkov, odvisnih od velikosti družbenega bruto proizvoda. Kot prejemnik subvencij pa bi denar dobila predvsem za zaščito kmetijstva- slovenski kmetje bi dejansko pridobili. Posredna učinka priključitve Evropski uniji bi bila verjetno pospešena modernizacija gospodarstva in še bolj instuticionalnega, pravnega in izobraževalnega sistema, hkrrati pa pospešeno izgubljanje gospodarske, socialne in kulturne identitete. Prav tako bi se zmanjšale možnosti za urejanje gospodarskih odnosov z gospodarstvi zunaj EU. Pogajalska pozicija Slovenije je v času priključevanja EU bo vsaj gospodarsko izredno šibka. Pravila igre bo določala Evropska unija, zato ne moremo izključiti tako imenovanega vsiljevanja pogojev. Franc Krajnc Visoka stopnja nezaposlenosti in ekonomska negotovost v večini držav članic ogrožajo priprave za uvedbo skupne evropske valute (EURO?) s prvim januarjem 1999. Celo Nemčija in Francija, najbolj odločilni zagovornici skupne valute, nista več prepričani, da jo je mogoče uvesti v začetku leta 1999. Evropa dveh hitrosti Zaradi precejšnjih razlik v ekonomskem stanju že sedanjih članic, ni čisto izključena teza o tako imenovani Evropi dveh hitrosti. Predpristopna strategija Velja za pridružene članice srednje in vhodne Evrope in temelji na pridružitvenih sporazumih, ki so jih države kandidatke za polnopravno članstvo sklenile z Evropsko unijo. Uresničuje se tudi skozi strukturni dialog med pridruženimi članicami in institucijami Evropske unije. Sestanki so na ministrski ravni. Najpomembnejši e' vključitev v enotni i evropske zakonodaje, zakonodajo. Seznam zakonodaje je del Bele knjige, ki je zasnovana kot tehnični vodnik po tisti evropski zakonodaji, ki je bistvena za delovanje evropskega notranjega trga. Bela knjiga je razdeljena na 23 področij. Gre za kompleksno in zelo zahtevno nalogo, saj moramo vedeti, da je večina kandidatk šele pred šestimi leti stopila na pot politične demokracije in tržnega gospodarjenja. Kakšna je opredelitev Slovenije? Polnopravno članstvo v Evropski uniji in vključitev v evroatlantske varnostne organizacije (NATO) sta prioriteti slovenske zunanje politike. Slovenija se je že v svojih osamosvojitvenih dokumentih opredelila za pot pospešenega približevanja Evropski uniji s ciljem polnopravnega članstva in je o tem obvestila Evropski svet, ko se je leta 1992 sestal v Lizboni. Približevanje se je nadaljevalo s sporazumom o sodelovanju, ki je bil sklenjen leta 993, in poapisom sporazuma o pridružitvi, 10. junija 1996 ter ratifikacijo sporazuma v evropskem parlamentu, 24. oktobra 1996. Na temeljih sporazuma o pridružitvi je slovenska vlada oktobra 1995 sprejela program za vključevanje Republike Slovenije v Evropsko unijo. Sem sodi tudi izdelava celovite analize o posledicah vključevanja Slovenije v Evropsko skupnost. Pri tem bodo zelo zanimive izkušnje Avstrije, ki že čuti posledice polnopravnega članstva. Govori se, da Avstrijci niso preveč zadovljnji in da so si veliko več obetali kot so v resnici dobili. Kaj poreče ljudstvo? Iz različnih pogovorv in debat na temo o pridružitvi Slovenije Evropski uniji je največkrat slišati. "Hitimo počasi"." Koliko bo to stalo?". "Kaj bo z našo zemljo?"." V Evropo da, vendar ne za vsako ceno." "Ali nas bo kdo sploh kaj vprašal, bomo o tem odločali na referendumu?" Slovenski resorji Osrednji koordinator vseh dejavnosti v zvezi s približevanjem Slovenije Evropski skupnosti je vlada, v okviru katere deluje ministrska koordinacija za EU pod predstavništvom ministrstva za zunanje zadeve. Na delovni ravni je pristojen medresorski odbor, katerega člani so državni sekretarji v posameznih ministrstvih in direktorji vladnih uradov in služb. V okviru Ministrstva za zunanje zadeve deluje tudi Urad za zunanje Evropske zadeve, ki je nosilec odnosov R Slovenije z EU. Ministrstvo za znanost in tehnologijo je koordinator za program PHARE. Služba vlade za zakonoaajo je glavni koordinator uresničevanja programa Bele knjige za usklajevanje zakonodaj. Izdelati in izvajati je treba tudi strategijo obveščanja slovenske javnosti o procesih v EU, pripravh Slovenije na članstvo v njej in rezultatih analiz o posledicah vključevanja. Zelo pomembno področje pri približevanju Slovenije Evropski uniji so ekonomske in socialne reforme, ki jih mora Slovenija opraviti v času priprav na polnopravno članstvo.Sem kajpak sodi tudi privatizacija.Tuji opazovalci namreč pogosto ocenjujejo, da Slovenija ni pripeljala do zadostnega izboljšanja v vodenju, uvajanju novih tehnologij in novega kapitala. Naj dodamo, da tisti, ki meni, da bo tuji kapital kar vdiral v Slovenijo, Nekateri se zelo bojijo, da bodo tujci pokupili našo zemljo. se moti. Kdaj skupna valuta EURO? Nekatere članice Evropske unije se vneto pripravljajo na 1. januar 1999, ko naj bi v skladu z Maastrichtskim dogovorom v EU uvedli novo skupno denarno valuto EURO. Nova valuta bo razoeljena na 100 centov, v primerjavi s sedanjim ECU-jem pa jo nameravajo menjavati v razmerju ena proti ena. Valute posameznih držav bodo še kar nekaj časa zakonito plačilno sredstvo, z evrom pa jih bodo postopoma nadomeščali oo konca leta 2001. V začetku leta 2002 naj bi prišel v obtok EURO, valute držav članic Evropske monetarne unije pa naj bi bile v rabi vse do polovice tega leta. Potencialne kandidatke (Nemčija, Francija, Italija in druge) bodo morale zadostiti nekaterim zelo ostrim konvergenčnim pogojem- delež javnega dolga v bruto domačem proizvodu ne sme presegati 60% BDP, potem so tu še pogoji glede inflacije, višine dolgoročnih obresti, proračunski primankljaj in javni dolg itd. Kot je slišati ima najboljše pogoje za vstop v Evropsko denarno unijo Nemčija. Italija teh pogojev v celoti še ni dosegla (javni dolg), je pa zelo blizu. Slovenija do leta 1999 verjetno ne bo postala niti polnopravna članica EU, zato ne pričakujemo tovrstnih problemov. Se vedno bomo imeli naš zunanje kovertibilen tolar. Metka Arah, doktorica pravnih znanosti, odvetnica v Ljubljani: " Evropska unija želi s sklepanjem evropskih sporazumov sicer spodbuditi nadaljnje približevanje srednje in vzhodnoevropskih držav Uniji, vendar ne na račun svoje notranje stabilnosti." Iz njenega referata na Dnevih slovenskih pravnikov v Portorožu, povzemamo nekaj misli o intitucionalnih posledicah vključevanja v Evropsko unijo ter možnosti razširitve njenega članstva. Razširitveni valovi Evropske skupnosti: Temelji članstva Članstvo Evropskih skupnosti (Esi) se je od ustanovitve skupnosti v letih 1951 in 1957 več kot podvojilo. Ker je prvotna skupnost šesterice ustanoviteljic (Francija, ZR Nemčija, Italija in države Beneluksa) sestavljala dokaj homogena skupina razvitih industrijskih držav z visoko stopnjo gospodarske rasti, je napredovanje integracijskega procesa na gospodarskem področju potekalo kot naravna posledica visoke stopnje gospodarske primerljivosti. Prvi razširitveni val V prvem razširitvenem valu so se leta 1973 Evropskim skupnostim pridružile Velika Britanija, Irska in Danska, ki so v zgodovino pridruževanja prinesle predvsem močno demokratično tradicijo. Drugi zarširitveni val V drugem razširitvenem valu v letih 1981 in 1986, so se Evropske skupnosti razširile na sredozemsko in atlantsko območje Evrope; z Grčijo, Španijo in Portugalsko so sprejele v svojo članstvo polindustrijske države, ki so se šele v sedemdesetih letih izvile izpod desničarskih diktatorskih režimov. Začela je nastajati precej heterogena tvorba. Tretji razširitveni val S pridružitvijo Avstrije, Finske in Švedske v zadnjem razširitvenem valu, leta 1996, se je heterogenost Evropskih skupnosti še povečala. Pogodba o Evropski uniji Sedmega februarja 1992 so v Maastrichtu podpisali Pogodbo o Evropski uniji, ki je začela veljati 1. novembra 1993. Strategija pospeševanja integracije Evropska unija se je (pod vplivom recesije, protekcionizma in strahu pred porajajočo se konkurenco ter še marsičesa) le počasi odzivala na dogajanje v srednji in vzhodni Evropi. Postopoma ji je vendarle uspelo oblikovati strategijo, ki temelji na pospeševanju integracije z vzhodno in srednjeevropskimi državami.- kandidatke skuša postopoma usposobiti za polnopravno vključitev v EU. Možnosti razširitve članstva EU je predvidena v določilih člena 0 Pogodbe o Evropski uniji iz leta 1992. Prošnjo je treba nasloviti na Svet Evropske unije. Merila, ki jih EU uporablja pri presoji prošenj pa niso predmet Pogodbe EU, temveč stališč, sprejetih v okviru Evropskega sveta.Merila za sprejem prosilk v polnopravno članstvo v EU so sprejeli na srečanju Evropskega sveta na Krfu, julija 1994. V skladu s tedaj sprejetimi izhodišči naj bi srednje in vzhodnoevropske države ob vložitvi prošenj za polnopravno članstvo izpolnjevale naslednja politična in gospodarska merila: - stabilnost institucij, ki zagotavljajo zakonitost, spoštovanje človekovih pravic in manjšin; - obstoj delujoče tržne ekonomije; - sposobnost konkurenčnega tekmovanja in soočanaj s tržnimi silami v Uniji; sposobnost prevzema članskih obveznosti, vključno s cilji politične, ekonomske in monetarne unije. Možnost veta Tudi če Evropska unija ugotovi, da država prosilka izpolnjuje objektivne kriterije za vstop v njeno članstvo, njen sprejem ni avtomatično zagotovljen. V presoji vsakokratnih ekonomskih in političnih okoliščin se namreč skriva možnost veta katerekoli članice Unije, ki iz teh ali onih razlogov ne bi bila pripravljena podpreti polnopravne včlanitve države prosilke. Model idealne članice S stališča Evropske unije bi bila idealna članica bogata, kapitalistična, na tržni ekonomiji in zasebni lastnini utemeljena, demokratična, pluralna država, ki ne bi imala strukturnih gospodarskih težav in bi bila zmožna neposredno prispevati v proračun Unije. Že pri kandidatkah Švedski, Norveški, Finski in Avstriji se je izkazalo, da ne vzdržijo primerjave z idealom. Veliko dobrega, a tudi problemov V prid včlanitvi srednje in vzhodnoevropskih držav s stališča EU govorijo tudi nekateri razlogi ekonomske in tgovinske narave: - povečanje skupnega trga naj bi povečalo možnosti trgovanja; - pospeševanje razvoja teli držav; - napredovanje in konsolidacija Evropske unije kot svetovno najmočnejšega trgovinskega bloka. Med razlogi, ki govorijo proti včlanitvi srednje in vzhodnoevropskih držav, ki jih omenjajo v EU pa so: - z včlanitvijo novih držav bi se EU soočila z novimi sklopi nacionalnih interesov, ki bi utegnili razvodeniti proces odločanja; - oteženo bi bilo izvajanje skupnih in enotnih politik; - povečal bi se pritisk na proračun Evropske unije; - z včlanitvijo bi se utegnila odpreti občutljiva vprašanja nacionalnih manjšin. O OBSEŽNOSTI ZAKONODAJE IN ČASU, POTREBNEM ZA PREHOD NA NJENO IZVRŠEVANJE, PRIČA DEJSTVO, DA JE PRED SKLENITVIJO POGODBE O EVROPSKI UNIJI DELOVANJE SKUPNOSTI UREJALO PREK 12000 STRANI RAZNIH PRAVIL. Posplošeno je mogoče ugotoviti, omenja v svojem referatu dr. Metka Arah, da je evropski sporazum kot mednarodna pogodba, ki jo je Slovenija podpisala z državami članicami Evropske unije, dogovor, ki predvsem utrjuje podlage za nadaljnje bilateralno oziroma multilateralno dogovarjanje. Formalno ne posega v obstoječo nacionalno strukturo. Med temeljne poudarke sodelovanja v okviru prostega pretoka blaga spada zaveza, da bosta pogodbeni strani v prenodnem obdobju, ki taja največ sedem let od uveljavitve sporazuma, v skladu z njim in določbami Šplošnega sporazuma o trgovini in carinah (GATT) postopoma vzpostavili območje proste trgovine. Še o slabostih evropske unije Med problemi, povezanimi z institucionalno strukturo Evropske unije so najpogosteje omenjeni: - številčnost institucij; - geografska razpršenost institucij (Komisija ESi ima sedež v Bruslju, Sodišče v Luksemburgu, Evropski parlament ie razpet me Strasbourgom in Luksemburgom); - kar enajst uradnih jezikov (kar zanteva ogromno prevajalskega dela); - obstoj različnih pravil odločanja glede na različna področja sodelovanja. Institucije Evropske unije Evropski svet Evropski svet je organ, ki združuje predsednike držav ali vlad članic in predsednika komisije ESi. To je v pravnem pogledu pravzaprav edini pravi organ Evropske unije. V skladu z določili D pogodbe EU zagotavlja ustrezen zagon in oblikuje splošne politične smernice nadaljnjega razvoja Unije. Gre za organ, ki je bil prvič pogodbeno opredeljen v Enotnem aktu iz leta 1986 (EEA) in ki od samega začetka svojega delovanja (1974) deluje kot medvladna institucija- po načelu soglasja. Evropski svet se srečuje najmanj dvakrat letno, pod predsedstvom vsakokratne predsedujoče članice Sveta Evropske unije. E>ruge insttitucije ne delujejo kot institucije Evropske unije, temveč kot institucije Evropskih skupnosti, čeprav določilo C Pogodbe EU govori o enotni institucionalni strukturi, ki zagotavlja konsistentnost in kontinuiteto delovanaj na premisah acquis communautaire. Svet EU, Komisija ESi, Evropski parlament, Šodisče in Računsko sodišče so tako še zmeraj institucije Evropskih skupnosti. kosilci temeljnih funkcij Evropskih skupnosti so Svet Evropske unije, Evropski Parlament, Komisija Evropske skupnosti in Sodišče Evropske skupnosti. Svet Evropske unije Zakonodajna funkcija je zgoščena v rokah Sveta Evropske unije. Svet EU sestavljajo predstavniki vlad držav članic, pri čemer ima vsaka država po en sedež z različnim ^tevilom glasov. Od skupno 87 glasov imajo Na primer Nemčija, Francija, Italija in ^elika Britanija po 10 glasov, Španija jih ima 8, Belgija, Grčija, Nizozemska in portugalska po 5, Avstrija in Švedska po 4, Danska, Finska in Irska po 3 in Luksemburg 2 glasova. J^istojnosti Sveta EU: določanje širših smernic politike, zastopanje interesov držav članic, odločanje o ^Prejemu nove zakonodaje in sodelovanje pri medvladnem načinu delovanja v okviru vjJ- V Svetu Evropske unije (Svet Evrope) je po nedavnem sprejemu Hrvaške že 40 clanic. jr^opski parlament Vi°pski parlament (,------ ------ . --- ------ ^Konodajno, prGdvs6m pa posvetovalno in nadzorno vlogo. Zakonodajno funkcijo si °pski parlament (prvotno imenovan Generalna skupščina), ima delno ‘onodajno, predvsem pa posv< no deli s Svetom EU. Skupaj s Svetom EU odloča o proračunskih vprašanjih EU, ^brava sporazume . __________ z državami nečlanicami EU, sprejema peticije državljanov (Tnje, imenuje varuha človekovih pravic in daje soglasje k imenovanju komisionarjev. Jcl leta 1979 volijo člane na neposrednih splošnih volitvah, v skladu z notranjimi 1 rav'li posameznih članic. Delo Evropskega parlamenta poteka v dvajsetih parlamentarnih odborih. Od nekoč bolj ali manj debatnega kluba, je Evropski parlament z uvedbo splošnih neposrednih volitev, začel pridobivati širše pristojnosti. Na primer, na področju nadzora s proračunskimi sredstvi. Z včlanitvijo Avstrije, Finske in Švedske v EU naj bi bilo predvidoma za volitve v Evropski parlament leta 1999, na voljo 647 sedežev ( 57 več kot na volitvah leta 1994). Največje število sedežev bo imela Nemčija (99), sledijo Francija, Španija, Italija in Velika Britanija (vsaka po 87), naša soseda Avstrija pa bo imala v Evropskem parlamentu predvidoma 20 sedežev. Približno tolikšno število sedežev na bi imela tudi Slovenija, vendar skoraj zagotovo do volitev 1999 ne bo postala polnopravna članica EU. Komisija Evropske skupnosti Iniciativna in izvršilna funkcija v institucionalni strukturi Evropske unije pripada Komisiji ESi, ki jo sestavlja dvajset komisionarjev, imenovanih za obdobje pet let. Komisionarji so neodvisni od stališč svojih vlad, ki jih imenujejo na to mesto v soglasju z vsemi drugimi državami članicami. Delo komisionarjev nadzoruje Evropski parlament. Komisija ESi pokriva zelo široko področje, od finačnih zadev, trga , Kmetijstva, ribištva, transporta itd. Sodišče Evropskih skupnosti Pravosodno funkcijo opravlja Sodišče Evropskih skupnosti s sedežem v Luksemburgu. Sodišče ima kar precej močne pristojnosti. Lahko razveljavi vse pravne instrumente, ki jih sprejemejo Komisije evropskih skupnosti (ESi), Svet EU ali posamezne države članice, če niso skladni s predpisi Evropske unije. Sodišče odloča o veljavnosti ali razlaganju posameznih pravil v okviru predpisov Evropske unije. Daje tudi mnenja o sporazumih z državami nečlanicami Evropske unije. Sodišče sestavlja petnajst sodnikov, ki jih z medsebojnim sporazumom imenujejo države članice za obdobje šestih let. Pri tem je treba poudariti, da proces neposrednega poseganja sodišča v notranje pravne rede in njihove institucije poteka prek izdelanega instrumentarija pravnega sistema Evropskin skupnosti, delujočih v okviru Evropske unije. Gre za sistem pravnih pravil, ki je avtonomen, primaren in neposredno uporaben. Skratka za sistem, ki je neodvisen od pravnih redov članic, za stistem, katerega pravila v konfliktu z notranjimi pravnimi redi prevladajo, in za sistem, ki neposredno učinkuje, ker njegova pravila neposredno ustvarjajo pravice in obveznosti za subjekte. Pravni red v okviru Evropske unije ne nastaja sistematično, vseobsežno in hkratno, temveč parcialno. To pomeni, da na parcialno kodificiranih področjih neposredno posega v notranje pravne rede držav, s tem pa postopoma spodkopava konsistentnost notranjih pravnih redov v korist evropskega. Stranke, na primer, imajo v konkretnem sporu možnost doseči uporabo pravil evropskega prava celo v nasprotju z določili notranjega prava. Z uporabo večinskega sistema odločanja v inštitucijah EU, se stopnjuje neposredno poseganje v nacionalno institucionalno strukturo posameznih članic. Sicer pa drugače pri tako obsežni evropski instituciji tudi ne bi moglo biti. Znamenita Bela knjiga Mirko Ilešič, dr. pravnih znanosti - Pravna fakulteta Maribor, je v svojem prispevku: Pravni red Republike Slovenije in proces evropske integracije, opisal nekatera vprašanja "evropeizacije" slovenskega pravnega sistema. Znotraj evropske integracije je treba odpraviti tiste razlike, ki onemogočajo delovanje skupnega - enotnega trga; zato je treba tudi znotraj Evropske skupnosti natančno opredeliti, do kod sega pristojnost organov ES na posameznem področju. Srednjeevropskim in državam nekdanjega komunističnega vzhodnega bloka, zlasti pa že pridruženim članicam, bo v veliKo korist tako imenovana Bela knjiga, ki so jo pripravili lansko leto. Na zasedanju šefov držav in vlad držav članic EU decembra 1994 v Essnu, je bila v okviru priprave strategije za pridružene članice na poti do polnopravnega članstva, Evropski komisiji naložena naloga, naj pripravi navodila za prilagajanje zahtevam skupnega (notranjega) trga. Na tej podlagi je bila spomladi 1995 pripravljena Bela knjiga kot praktični pripomoček za pripravo pridruženih članic na vključitev v notranji trg Evropske unije. Povedati je treba, da je pravni pomen Bele knjige kot dokumenta izrecno opredeljen tako, da ne pomeni še nikakršnega začetka niti prejudiciranja bodočih pogajanj o polnopravnem članstvu. Ko bo napočil čas za pogajanja, bodo na dnevnem redu vsa področja zakonodaje in posameznih politik v Evropski uniji. Gre torej za mnogo širše področje kot ga pokriva Bela knjiga, ki se omejuje le na ukrepe za zagotovitev delovanja skupnega (notranjega) trga. Bela knjiga tuai ne spreminja pravnega okvira obstoječih odnosov med EU in pridruženimi članicami, ki ostajajo slejkoprej urejeni s sporazumi o pridruženem članstvu- Evropskimi sporazumi. Bela knjiga torej ne prinaša nobenih novih pravic in obveznosti držav, temveč pomeni le pripomoček pri uresničevanju ene od obveznosti (vsebovanih v asociacijskih sporazumih), t.j. obveznosti prilagajanja zakonodaje. S samo (formalno) prilagoditvijo zakonodaje država- kandidatka za članstvo v EU, še ne bo izpolnila vseh zahtev, kar naj bi pomenilo, da le sprejem zakonodaje še ni dovolj- najmanj enako pomembno je tudi njeno uresničevanje in sankcioniranje v praksi. Bela knjiga zato vsebuje tudi zahteve glede vzpostavitve ustreznih struktur, ki naj zagotovijo izvajanje sprejete zakonodaje. Da bi se pridružene članice pravočasno in učinkovito lotile obsežne naloge prilagajanja (približevanja) svoje zakonodaje pravilom, ki veljajo v Evropski uniji, skuša Bela knjiga ponuditi več kot le seznam predpisov, ki se jim je treba prilagoditi. Opisuje tudi ključne ukrepe na posameznem področju prilagajanja ter najprimernejši vrstni red za izvedbo teh ukrepov. Miro Prek, Vlada RS -Služba za zakonodajo, omenja naslednja področja Bele knjige: Prost pretok kapitala, prost pretok in varnost industrijskih izdelkov, konkurenca, socialna politika in dejavnost, kmetijstvo, promet, avdio-vizuelno področje, okolje, telekomunikacije, neposredno obdavčenje, prost pretok oseb, javna naročila, finančne storitve, oseoni podatki, pravo gospodarskih družb, računovodstvo, civilno pravo, vzajemno priznavanje poklicnih kvalifikacij, intelektualna lastnina, energija, carine in trošarina, posredno obdavčenje, varstvo potrošnikov. Bela knjiga pri tem ne določa prednostnih nalog, ponuja pa različne možnosti med katerimi lahko izbira posamezna država. Ker je Republika Slovenija že razmeroma zgodaj (1989) za oblikovanje svoje zakonodaje Icot referenčno pravno ureditev izbrala ureditev današnje Evropske unije, je pri usklajevanju zakonodaje veliko dela že opravljenega. Pomembni so gospodarski pogoji. Sestavljalcem dokumenta je jasno, da bo vsaka, na pogled še tako "usklajena" zakonodaja obsojena na neuspeh, če ne bodo ustvarjeni tudi gospodarski pogoji za njeno izvajanje. Prilagajanje ali približevanje Znotraj EU obstojajo pravna pravila, ki urejajo področje notranjega - skupnega trga in ki se jim je treba prilagoditi. V sistemu pravnih norm, ki urejajo ustroj in delovanje EU, najdemo takšne pravne norme na dveh ravneh: V ustanovitvenih pogodbah, s katerimi so bila postavljena temeljna načela, ter v sekundarni zakonodaji , t. j. v predpisih (uredbah, direktivah), ki so jih na podlagi pooblastil iz ustanovitvene pogodbe sprejeli organi Skupnosti. Kaj določa Rimska pogodba? Za urejanje tako imenovanega notranjega trga so relevantne spodaj naštete določbe Pogodbe o ustanovitvi EGS - Rimske pogodbe iz leta 1957. Na tej pogodbi (po dopolnitvah z Enotnim evropskim aktom ter sporazumom iz Maastrichta), še danes temleji notranji trg ter celotni prvi steber Evropske unije. Rimska pogodba določa: Prepoved diskriminacije med državami članicami in njihovimi pripadniki, pravico državljanov do gibanja in prebivanja na celotnem ozemlju skupnosti, odpravo carin in dajatev z enakovrednim učinkom, prepoved količinskih omejitev in ukrepov z enakovrednim učinkom (ob dopustnih izjemah), prepoved diskriminacije prek državnih monopolov, prosto gibanje delavcev, prosto gibanje in ustanavljanje secleža za posameznike ter za gospodarske družbe, prosto opravljanje storitev na celotnem ozemlju Skupnosti, prepoved omejevanja konkurence s kartelnimi sporazumi ali zlorabo dominantnega položaja na trgu, urejanje državnih subvencij, prepoved diskriminacije na davčnem področju. Pri tem je treba pojasniti, da se na pravila, vsebovana v ustanovitveni Rimski pogodbi, ki so dovolj jasna in konkretna, namreč lahko neposredno sklicujejo posamezni subjekti pred sodišči in drugimi organi vsake države članice, ne da bi jih bilo treba prenesti v predpise te države. To so torej neposredno uporabna pravila ES, ki tvorijo sestavni del pravnega reda vsake države članice. To bo kajpak veljalo tudi za vsako članico, ki na novo pristopi k Evropski skupnosti. Seveda to ni tako preprosto in se že pojavlja vprašanje, kako naj se prilagodijo članice s pridruženim statusom. Tržno komuniciranje in informiranje Lucija, Liminjanska 91, 6320 Portorož Telefon & telefaks: 066/ 770 - 185 * Izdelava in vodenje celostnih tržno- komunikacijskih projektov; * Informiranje; * Promocijske, posredniške in zastopniške storitve; * Izdajanje javnega informativnega glasila - Časopis Primorski utrip; * Storitve za tisk: Računalniška postavitev besedila, publikacije, prospekti, vizitke, praznične novoletne voščilnice. Sodelujemo z renomirano tiskarno VEK Koper; * Oglasi, storitve ekonomske propagande in reklame. Prispevke za časopis, oglase in naročila za tisk, sprejemamo tudi v pisarni uredništva v Luciji, Obala 105- 107 tel.: 773-602 (prostori Krajevne skupnosti). Tako imenovani Evropski sporazumi skušajo problem pravnotehnično rešiti tako, da vsebujejo določbe, ki naj začasno nadomestijo pravila o notranjem trgu, vsebovana v Rimski pogodbi, pri tem pa upoštevajo poseben položaj pridruženih članic ter potrebo po prehodnem obdobju, ki naj določi "mehak prehod". Tako na primer asociacijski sporazumi predvidevajo postopno odpravo carin... Kaj pomeni pridruženi status članice? Sklenitev asociacijskega sporazuma torej ne le, da še ne pomeni polnopravnega članstva v EU, temveč tudi ne pomeni vstopa na "notranji trg", kot ga opredeljuje Pogodba Evropske skupnosti. Pomeni le fazo, v kateri naj se pridružena članica pripravlja na vstop na notranji trg. Pridružitveni status pomeni tudi nižjo stopnjo sodelovanja od tiste, ki se je razvila med državami EFTE in ES v okviru t.i. Evropskega prostora. Asociacije (kljub odpravi ovir za prost pretok blaga), ne bi smeli razumeti že kar kot širitev "notranjega trga" ES. V razvoju Evropske skupnosti so se poglavitna pravila o praktičnem uresničevanju skupnega trga oblikovala skozi sodno prakso sodišča ES v Luksemburgu, ki je pri reševanju praktičnih primerov šele vdihnilo pravo vsebino določilom Rimske pogodbe o prostem pretoku blaga, oseb, storitev in kapitala. Učinkovitost pravnih norm ES je v veliki meri odvisna od njihove neposredne uporabnosti v posameznih državah članicah . Tako imenovani prilagoditveni procesi pridruženih članic na polnopravno članstvo se lahko precej zavlečejo. Splošno razširjeno mnenje je, da sporazum o priodruženem članstvu (asociacijski sporazum) v političnem smislu pomeni neko višjo stopnjo odnosov med EU in tretjimi državami. Pogosto ga v javnosti obravnavamo kot nekakšno vstopnico v Evropsko unijo, čeprav določila samega sporazuma ne dajejo podlage za takšno razlago. Podpisniki teh sporazumov torej še niso "stopili" v Evropo. To velja tudi zn Slovenijo. Pomembna je analiza pravne narave " Evropskega sporazuma", da bi ugotovili v kolikšni meri sporazum že sam po sebi ustvarja novo pravno situacijo in s tem predstavlja že del "prilagoditve" našega pravnega sistema EU. Pravno prilagajanje prvi pogoj za gospodarsko integracijo Nekatere določbe Pridružitvenega sporazuma povsem konkretno določajo kako se je treba prilagajati. V 70. členu Sporazuma podpisnice ugotavljajo, da je prilagajanje sedanje in bodoče slovenske zakonodaje predpisom Evropske skupnosti glavni predpogoj za gospodarsko integracijo Slovenije v Skupnost. Čeprav je ta določba pretežno načelne narave in je obveznost Slovenije predvsem v prizadevanju za to, da bi njena zakonodaja postopno postala skladna z zakonodajo Skupnosti, pa iz nje razberemo pomembno tezo, da je pravno prilagajanje prvi pogoj za gospodarsko integracijo. Konkretnejša določba 71. člena navaja področja, ki bodo predmet prilagajanja: - carinski predpisi; - pravo gospodarskih družb; - predpisi o bančništvu; -zavarovalno pravo; - računovodstvo in davki; - finančne storitve; - pravo konkurence; - pravila o javnih pogodbah in javnih naročilih; - varstvo življenja in zdravja ljudi, živali in rastlin; - posredno obdavčevanje; -tehnični predpisi in standardi; - nuklearno pravo in predpisi; - transport in telekomunikacije. Iz tega seznama lahko vidimo kako obsežna je naloga prilagajanja naše zakonodaje. Tudi politično vprašanje Mirko Ilešič pravi, da osrednje vprašanje pri prilagajanju pravnemu sistemu ES ni pravne, temveč predvsem (notranje) politične narave. Se želimo prilagajati pravnemu sistemu zato, da bi dobili tako želeno vstopnico za Evropsko unijo, ali morda zato, ker se nam to zdi smotrno v fazi, ko izgrajujemo nov, tržnemu sistemu primeren pravni sistem. Na to vprašanje bo treba odgovoriti, preden se lotimo konkretnih rešitev. Na primer: pravo in politika konkurence. Kaj pomeni "naval" tujih ponudnikov v Sloveniji. Ali nas skrbi usoda domačih podjetij? Nadalje problem : Tujci in nepremičnine. Tu je dilema še najbolj očitna. Računati moramo tudi na tako imenovane stroške v obliki različnih prispevkov. Trikotnik naše zakonodaje Republika Slovenija je v občutljivem obdobju hitrega prehoda iz dosedanjega gospodarskega sistema v trajno tržno zasnovan in tržno delujoč gospodarski sistem. Proces lastninskega preohlikovania podjetij, sanacija in restrukturiranje bančnega sistema, denacionalizacija, preobrazba komunalnega sistema v sistem lokalne samouprave in nekatere druge sektorske reforme (reforma pravosodja, državne uprave). V grobem potekajo pri oblikovanju nove slovenske zakonodaje trije procesi: Oblikovanje lastne zakonodaje z namenom nadomestitve nekdanje zvezne zakonodaje, oblikovanje nove zakonodaje na področjih , kjer tako nekdanja zvezna kot tudi se veljavna republiška zakonodaja nista usklajeni s tržno zasnovanim gospodarstvom in oblikovanje zakonodaje, ki bo usklajena z zakonodajo Evropske unije. ----------------------------------------------------------------- NAROČILNICA naročam Ime in priimek._______ Točen naslov _________ Poštna številka_______ Letno naročnino (12 številk Primorskega utripa) v višini 960 SIT bom poravnal spoložnico (fizične osebe) oziroma osem dni po prejemu računa (pravne osebe). Daturn-------------------------.Podpis__________________________ Izpolnjeno naročilnico pošljite na: INFORMA Portorož, Liminjanska 91, Lucija, 6320 Portorož primorski uMp V Kaj so obljubile politične stranke? Objavljamo dokument s srečanja direktorjev obalnih turističnih podjetij in predstavnikov političnih strank v Portorožu. Predstavniki turističnega gospodarstva piranske občine so zelo spretno izkoristili darežljivost političnih strank in njihovih liderjev z obljubami v predvolilni kampanji. PROTOUR, g.i.z. Portorož, je 23. oktobra v prostorih Grand hotela Metropol organiziral delovni sestanek predstavnikov turističnega gospodarstva Obale in pomembnejših političnih strank z namenom, da se pogovorijo kako in kaj v bodoče s turizmom. Prišli so Danica Simšič, Dr. France Bučar, Dr. Maks Tajnikar, Zoran Thaler, Zmago Jelinčič, Peter Vesenjak ( sekterar za turizem, zastopal SKD), Marjan Podobnik in Zdenko Vozlič. Na nasprotni strani mize so sedeli predstavniki turističnega gospodarstva Ernest Dobravc, Marino Antolovič, Vojko Starovič, Mitja Logar, Enes Lojo, Danilo Daneu in Rihard Fux. Povabljenim so predstavili nekatere konkretne načrte za razvoj turistične dejavnosti v regiji z željo, da bi sedanji in bodoči poslanci podprli njihova prizadevanja in prek političnih strank ali svojih poslanskih skupin v Državnem zboru, ali predstavnikov v prihodnji Vladi Republike Slovenije, poskušali doseči čimveč. Turizem je vsem pri srcu Izkazalo se je, da je vsem turizem zelo pri srcu, pa tudi, da je to ena redkih dejavnosti s katero se da nekaj iztržiti. Zoran Thaler (ZLSD) je pohvalil pobudo za to srečanje, saj je menil, da le tako lahko predstavniki političnih strank in državnega vodstva neposredno izvedo kaj se pravzaprav dogaja v turizmu, kakšne so težave in kaj bi kazalo še dograditi. Peter Vesenjak je tokrat prvič bil nekoliko bolj kritičen. Opozoril je na prepočasno privatizacijo družbenega kapitala v slovenskem turizmu.Nekatere občinske strukture še niso spoznale pomena in razvoja turizma. Imamo Center za promocijo turizma , a kaj pomaga, ko pa nima denarja. Le kako do denarja? Morda bi kazalo pridobiti nekaj sredstev s spremembo zakona o prometnem davku. Vsi odgovorni na vladi za turizem komaj čakajo, da se sprostijo sredstva iz naslova koncesij v igralništvu za promocijo turizma Slovenije v tujini. Za stari Palače naj skrbi država? Danilo Daneu je ponovno izpostavil problem prenove starega Palače hotela češ, da investicija ni rentabilna. Je ta kulturni spomenik problem podjetja ali (sedaj že) problem države? Kaže, da investicija res ni rentabilna, saj bi ga v šestih letih odkar sameva sredi najlepšega parka v Portorožu, morda le kdo prenovil. Upamo lahko le, da se stari očak od sramote ne bo zrušil komu na glavo. Ernest Dobravc, direktor portoroške Igralnice je zadovoljen, ker so, kljub težkim časom in vedno večji konkurenci v neposredni bližini, uspeli povečati promet, žal pa Igralnica, ki je nekoč financirala izgradnjo precejšnjega dela portoroške infrastrukture, zaradi neprimernih visokih obdavčtev, tega sedaj ni več zmožna. Nekaj več pozornosti bi Duša Krnel-Umek POMEN MORJA ZA DRŽAVO SLOVENIJO Za oblikovanje zavesti o državi ima pomen v našem mišljenju vedenje o morju kot delu Slovenije. Vprašanje varovanja morja je zato potrebno gledati v razmerju do celotne države Slovenije in v širših srednjeevropskih in mednarodnih okvirih. Slovenska Istra je s svojim delom morja dobila velik pomen po osamosvojitvi, saj je Slovenija s tem območjem postala tudi pomorska država Za razvoj Slovenije kot države je zato pomembno, da zagotovi in zakonsko uredi varovanje slovenskega morja kot celote in dostop. Slovenije do odprtega morja. To vprašanje še ni rešeno, ima pa velik pomen za prihodnost države. Varovanje morja in obmorskega pasu kot dela naše naravne in kulturne dediščine je potrebno v zakonodaji urediti tako, da bo vsem dostopno in da bodo ohranjene značilnosti iz preteklosti ob zagotovljeni možnosti razvoja dejavnostim, ki so povezane z morjem predvsem sta to solinarstvo in ribištvo. Z lastninsko zakonodajo so novi lastniki dobili tudi del obalnega pasu in omejili oziroma preprečili dostop do morja, čeprav bi morala biti obala dostopna vsem. Med državo, ki varuje naravno dediščino in novimi lastniki še ni urejeno vzdrževanje dediščine. Naravna dediščina je v primeru naravnega parka solin povezana tudi s kulturno dediščino, saj je rezultat dela in znanja preteklih generacij. Z varovanjem morja in obmorskega pasu je v večji meri potrebno povezati turizem na tem območju. Razvoj turizma na slovenski obali, ki bi bil usmerjen predvsem v pozidavo novih površin in veliko število turistov, bo imel negativne posledice, kar opozarjajo občani že vrsto let, zato bi bilo potrebno dvigovati kvaliteto ponudbe. Pri gradnji avtoceste do Kopra gre za povezavo jugozahodne Primorske z osrednjo Slovenijo in drugimi območji, kar je nujno zaradi razvoja pristanišča, gospodarstva in drugih dejavnsoti. Brez povezave z notranjostjo bo to območje ostalo odrezano od vseh pomembnih središč in obsojeno na nazadovanje. Do pristanišč v sosednjih državah gradijo cestne povezave in del teh povezav je predviden ali se že gradi čez ozemlje naše države, zato ima v teh primerih prednost varovanje narave in okolja. Nesporno pa je potrebno dati prednost gradnji vseh tistih prometnih povezav, ki so pomembne predvsem za državo Slovenijo, razvoj njenih dejavnosti in povezavo njenih prebivalcev. kazalo posvetiti zaposlenim v Igralnici, da ne bodo kmalu postali drugorazredni delavci. Enes Lojo se boji, da Portorož ni več tako zanimiv na evropskem tržišču kot pred leti, zato mu je treba vtisniti novo identiteto. Afere okrog igralništva so se umirile, žal pa so škodile turizmu. "Prvi smo bili za to, da se nadzor v igralništvu uredi. Strinjam se, da tisti, ki pobira davke, mora imeti svoj delež, vendar je treba sprejeti nekakšna pravila igre. Obremenjevanje mora imeti svoje meje. Sedaj nas obremenjujejo celo še nekakšnimi taksami." Rihard Fux, direktor Hotelov Piran je opozoril na problematiko mesta Piran. "Fasade so zares prenovljene, a mesto propada. Ljudje se izseljujejo. Če ne bomo hitro ukrepali bo Piran izumrl." Zakaj Piran še vedno ni dobil statusa mestne občine, je vprašal. Na to vprašanje bi mu lahko odgovoril Zmago Jelinčič, pa mu ni. Zdenko Vozlič je prepričan, da v piranski, pretežno turistični občini, že razpolagamo z dobro osnovo; imamo kvalitetne hotele in usposobljne turistične delavce, kar pa seveda še ni dovolj. Premalo je odmevnih prireditev, tudi športnih, premalo zanimivih produktov. Stranka Zelenih podpira namero o izgradnji golf igrišča, je rekel. Zapisnik portoroških političnih obljub PROTOUR nam je poslal zapisnik iz katerega je razvidno o čem so se 23. oktobra letos v portoroškem Grand hotelu Metropol sporazumeli direktorji portoroških turističnih podjetij s predstavniki političnih strank. - poslanske skupine prisotnih strank bodo Vladi naložile takojšnjo izdelavo načrta izvajanja Programa ukrepov za uresničevanje Resolucije o strateških ciljih na področju razvoja turizma v Republiki Sloveniji v letu 1997; - prisotne stranke se bodo s svojimi predlogi zavzele, da se že v prihodnjem letu sprejmejo sistemski ekonomski ukrepi s ciljem opredelitve dolgoročnih stabilnih pogojev gospodarjenja, ki bodo pomagali k razvoju sodobno pojmovanega turizma v Sloveniji in na obali- med njimi: Vladne garancije, subvencioniranje obrestnih mer, dokončanje postopka lastninjenja igralništva- kot pogoja za sistemska finančna sredstva za naložbe in promocijo slovenskega turizma ter zmanjševanje davčnih obremenitev igralnic s ciljem konkurenčnosti z igralnicami sosednjih držav, finančno podporo naložbam v kulturne spomenike- stari Palače hotel, revitalizacija mesta Piran, zagotovitev izvedbe osnovne cestne infrastrukture in parkirišč (garaž) na področju obalne regije v sprejetih časovnih rokih, realizacija drugih ukrepov, ki jih zajema program aktivnosti v Resoluciji o razvoju turizma. - prisotne stranke se bodo v konstruktivni razpravi o proračunu Republike Slovenije za leto 1997 in prihodnja leta, zavzele za zagotovitev takšnega obsega sredstev za promocijo turizma Slovenije na emitivnih tržiščih, kot je predvideno v Programu ukrepov v citirani Resoluciji. - poslanske skupine prisotnih strank bodo predlagale Državnemu zboru Zakon o pospeševanju turizma, ki je že v postopku (1. branje) in Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij, ki prirejajo posebne igre na srečo. Prav tako bodo predlagale spremembo določil Zakona o posebnem prometnem davku iz igralništva v prid razporejanju ustreznega deleža zbranih sredstev lokalni organizaciji za razvoj turizma. Na sliki: Direktorji in politiki na skupnem pogovoru o razvoju turizma v Portorožu. FOTO: FK- IN FORMA Nesreča ga je hudo prizadela Alojz Petvar, nekdanji tržni inšpektor iz Lucije čuti hude posledice zaradi udarcev, ki jih je zadobil na nesrečno sobotno jutro , 11. marca 1995, ko ga je neki voznik blizu lucijske pošte zbil po cesti. Petvar čuti hude bolečine po telesu in težko hodi, pa tudi sicer ga je nezgoda precej psihično zlomila. Voznik, ki je povzročil nesrečo je bil kaznovan, oškodovanec je prejel simbolično odškodnino 500 tisoč tolarjev, vendar je to zanj dokaj slaba tolažba, saj bo posledice verjetno nosil kar celo življneje. V zvezi z odškodninskim postopkom pri zavarovalnici ga je zastopala (ali ga še zastopa) odvetnica Vukica Jovanovič iz Lucije. Povedala nam je, da so se sporazumeli z zavarovalno družbo Adriatic o izplačilu odškodnine 500 tisoč SIT in da je zadeva s tem tudi zaključena, ne glede na to kakšne posledice ima sedaj nesrečni Alojz Petvar. Ugotovili so, da bi se tožba na sodišču lahko vlekla nekaj let ( o tem naj bi bil seznanjen tudi oškodovanec), zato se v sodni postopek očitno niso niti spustili. __________________________________ Arcade Dancing Club Bernardin Plesna glasba za vse generacije Od svečane otvoritve (25. oktober '96) Arcade Dancing Cluba na Bernardinu (pri stari cerkvici) je minil že skoraj mesec dni, v tem času pa so v Hotelih Bernardin že pripravili pester razvedrilni program. Ansambel Victory in svetovna prvaka v latinsko- ameriških plesih Roki Česen in Janja Gradišar ter Marta Zore', so na otvoritvi popeljali veliko povabljenih v svet plesnih ritmov in napovedali, da se boste v tem prenovljenem nočnem lokalu, ki sprejme okoli 300 gostov, lahko prijetno zabavali. V okviru programa za november '96, so doslej že nastopili nekateri glasbeni izvajalci in pevci: Black JacK, Duo Rossana in Vili, Duo Black Jack in Anika Horvat. V torek, 19.11. bo nastopil Miran Rudan, v četrtek, 21.11. Vlado Kalember, v petek 22.11. Sasha, v soboto 23., torek 26.11. in četrtek 28.11. ter v soboto 30.11. bo zopet nastopil Duo Rossana in Vili, dan prej; 29.11. pa skupina 4Fun. Plesni klub Arcade Bernardin je odprt vsak dan (razen ob nedeljah in ponedeljkih) od 21.00 do 03.00 ure. Na sliki: Roki Česen in Janja Gradišar SE 8 MESECEV DO EPOP 97 V prostorih portoroške Marine seje na četrti seji sestal razširjeni organizacijski odbor Evropskega prvenstva jadralcev v razredu Optimist, ki bo v dneh od 5. do 12. julija potekalo na regatnem polju pred Bernardinom. Bernardin bo tudi glavno prizorišče tekmovanja, ki naj bi, po napovedih predsednika organizacijskega odbora, Milana Morgana, v Portorož privabilo okrog 400 tekmovalcev in še nekaj več spremljevalcev iz vse Evrope in tudi drugih kontinentov. Na sestanku so se dogovorili o delu do prvenstva in imenovali odbore za pripravo in izvedbo te velike športne manifestacije. Za predsednika častnega organizacijskega odbora so predlagali piranskega župana Franka Fičurja, v posameznih odborih pa že sodeluje cela vrsta znanih nekdanjih in sedanjih jadralcev, med njimi tudi oba dosedanja piranska olimpijca, Dušan Puh in Tomaž Čopi. Po besedah predsednika organizacijskega odbora bo za kvalitetno organizacijo tekmovanja trebazagotoviti blizu 400.000 DEM, od tega bodo blizu polovice prispevali tekmovalci s plačilom štartnine. Zanimivo je tudi to, da bodo imeli možnost najema pri nas narejenih jadrnic novega tipa, takoimenovanih One design, ki jih izdelujejo v podjetju Morgan Boats. Doslej so že izdelali nekaj testnih plovil in upajo, da bodo do konca leta dobili licenco za redno izdelavo jadrnic tega tipa. Med kandidati za visoke uvrstitve na tem evropskem prvenstvu so tudi slovenski jadralci, ki so letos v tem razredu dosegli nekaj izvrstnih rezultatov (Elmeljak četrti na SP, Nevečny tretji na EP), v slovensko reprezentanco pa se bodo zagotovo uvrstili tudi jadralci in jadralke portoroškega Pirana in Športnega društva Piran. Marko Štrukelj Mali teniški prvak Beli šport zahteva precej resnega dela, da bi se človek lahko prebil na sam vrh. To pa še n i vse. Potrebna sta tudi talent in denar. Marko Štrukelj hodi v 6. b razred OŠ Lucija, s tenisom pa se ukvarja že nekaj časa in beleži že kar lepe uspehe. Postal je član ekipe državnih prvakov do 12 let in primorski prvak. Ko nas je skupaj z očetom obiskal v redakciji, smo mu tudi mi čestitali mu zaželeli veliko uspehov. Tudi njegov trener Igor Komac je prepričan, da bo naš mladi tenisač, če bo tako nadaljeval, kmalu postal zvezda. Mladi tenisači včasih na velikih turnirjih pobirajo žogice, kar jim omogoča, da lahko čisto od blizu opazujejo kako spretno igrajo tenis njihovi vzorniki. "Rad bi igral tenis z Jako Božičem", nam je zaupal svojo željo. Upamo, da bo Jaka prebral te vrstice in sprejel izziv mladega obetavnega tenisača. OFranc Krajnc) 43. GTZ obiskalo 5000 ljudi Tradicionalni 43. Gostinsko turistični zbor Slovenije, ki je bil letos 6. in 7. novembra na Bledu, je privabil okoli 5000 aktivnih udeležencev in obiskovalcev. 226 odličij in 36 plaket. V kulinaričnih, sommelierskih, natakarskih, barskih, receptorskih, kmečko- gospodinjskih in drugih spretnostih ter veščinah, se je pomerilo skupaj 317 tekmovalcev, od tega 234 odraslih in 74 učencev. Šest mladih je prišlo na tekmovanje tudi iz srednje gostinsko- turistične šole na Madžarskem. Mojstrom kuharstva in strežbe so za dosežke podelili trak kakovosti, priznanja z zlato plaketo, zlati znak kakovosti in srebrni znak kakovosti. Posamezni tekmovalci ( odrasli in učenci) so osvojili priznanja z zlato, srebrno ali bronasto medaljo. V skupinskih tekmovanjih se je pomerilo 36 ekip, ki so prejele zlate, srebrne ali bronaste plakete. Uspešnosti tradicionalnega vsakoletnega druženja gostinskih in turističnih delavcev Slovenije ni mogoče ocenjevati le po dosežem številu prejetih priznanj na strokovnih področjih, saj je to tudi priložnost za skupne ocene o globalnih dosežkih in smereh razvoja slovenskega turizma. Hoteli Bernardin Uspešna udeležba na 43. GTZ Strokovna ekipa Hotelov Bernardin si je na letošnjem Gostinsko turističnem zboru na Bledu od devetih prijavljenih disciplin prislužila kar 8 odličij, od tega 5 zlatih in 3 srebrne. Zlato kolajno z diplomo ekipnega zmagovalca za kuhanje in postrežbo menuja je prejela ekipa: Stolčič Boja, Robert Posavec, Šime Livič, Milan Stojanovič, siniša Biondič in Boris Brna Zlate kolajne so prejeli še tekmovalci: Boja Stolčič in Robert Posavec (kuhanje menuja), Milan Stojanovič in Siniša Biondič (postrežba menuja), Željko Narančič (priprava jedi pred gostom), Tatjana Bašič (tekmovanje receptorjev). Srebrne kolajne so osvojili: Rudi Levačič (razstava omizja), Josip Vuk ( priprava jedi pred gostom), Ante Kopič (tekmovanje barmanov v mešanju pijač). Tekmovalce so vodili mentorji Marija Lazar, Šime Livič, Boris Brne, Ervin Krulc in Miran Stipolšek. Čestitamo. NAGRADNA KRIŽANKA Zlatarstvo VAGAJA Izola Nagrade za rešitev križanke v prejšnji številki, darilne bone Zlatarstva Vagaja, prejmejo: Nada Fikfak, Malija 30, 6310 Izola, Tomaž Rupnik, Ukmarjeva 18, Portorož, Ivana Cividini, Koprska 3a, Portorož. Nagrade (darilni bon za 2.000 SIT) bodo prejeli po pošti. Tudi med reševalce tokratne NAGRADNE KRIŽANKE Zlatarstva VAGAJA bomo izžrebali tri darilne kupone v vrednosti 2.000 SIT. Odgovore pošljite do 10. decembra na naslov uredništva: Primorski utrip, Liminjanska 91, Lucija, 6320 Portorož. SESTAVIL MILKO EMERŠIČ VELIKA KAMNITA GMOTA KIPARSKI IZDELEK STRANSKO. DOPOL- NILNO POROČILO ST. GRŠKO RAČUNALO ZEMELJSKI PLIN PRIMORSKI UTRIP SINOVA ZENA DRŽAVA NA BLIŽNJEM VZHODU VEDA 0 SLOVANSKIH JEZIKIH NAPRAVA ZA UG0T. DUŠIKA V SPOJINAH VRTNA HIŠICA LUKA NA FINSKEM NEM IME ZA ANIŽ0 GRŠKA ČRKA MESTO NA JAP0N. OTOKU H0NŠUU PREDUJEM. NAPLAČIL0 FINSKO JEZERO MOČAN TROPSKI ORKAN POMOL. M0ST0VŽ BITJE. PULZ AP0TEKAR PETER FONDA FR, SADIST PISATELJ (FRANC0IS) DEDIŠČINA PREIZKUS ZNANJA REKA NA PELOPONEZU. EVR0TAS TIBET GOVEDO MARKOV ROJ. KRAJ GRŠKA MODRICA ZVEZD0- SLOVJA VRSTA GRAFIČNE TEHNIKE. JEDKANICA PRVI MITOLOŠKI LETALEC STAR0- ŽID0VSKI KRALJ ŽUPAN POD FRANCOZI KIPARSTVO IME BOGA SONCA V STAREM EGIPTU SL. PESN. (NEŽA) 0BDEL0V. ORODJE ZELENICA V PUŠČAVI STEBLO PRI GOBI SAM0- VEZNICA P0DSTREŠ. SOBA VERONA FR. SKLAD. (JAC0UES) MESNI IZDELEK SLAVA. ODLI- ČNOST SL. PISAT. (TONE) OTOK V IRSM0RJU GRŠKI OTOK V EGEJSKEM MORJU MESTO NA MADŽ. BRKATI OREL LIKER IZ VISENJ ST. MESTO V GRČIJI DRŽAVA V HIMALAJI SREDNJE- ŠOLEC VRSTA MODREGA BARVILA UVODNA SKLADBA ATLETINJA SIMEONI 2 PLAST V GEOL ZGODOVINI ZEMLJE AM PLAVALEC (MARK) ERBIJ Si« KRAVJI MLADIČ IVAN ČARGO BESEDILO PESMI PERJE PRI REPI KNJIŽNI OKRASEK. RISBA DVOJICA ČASOVNI TERMIN IVAN POTRČ JAP NABIR BISEROV NAŠA PRVA FILMSKA IGRALKA JUNAK IZ RISANK KANTON V ŠVICI STROKOV- NJAKINJA ZA KEMIJO KARLI ARHAR IT. SP0LNIK ŽIDOVSKI UČITELJ RADON NAJSVET. ZVEZDA V OZVEZDJU ORLA SOL KR0M0VE KISLINE OTOK OB ZAHODNI OBALI IRSKE JEZERO NAFILIPIN. OTOKU LUZ0NU FIŽOLOVKA GLAVNO MESTO TURČIJE Nasvidenje na naslednjih volitvah Piran brez "svojih" poslancev Za mnoge so bile letošnje državnozborske volitve, ali bolje rečeno rezultati, presenečenje svoje vrste. Piranski volilni okraj je preko svojih političnih strank ponudil 14 kandidatk in kandidatov- najboljše: Andrej Babnik iz Pirana (SF, ZZC, ZZP), Vojka Štular iz Lucije (ZLSD), Mag. Josip Rugelj iz Pirana (SDS) - Kopru je za SDS kandidiral Portorpžan Miran Lipovec, Vladimir Vinčar iz Pirana (Nacionalna stranka dela), Dr. Saša Žužek Rešek iz Portoroža (SKD), Erik Dokič iz Pirana in Ivan Vollmeier iz Portoroža ( RSZ), Zdenko Vozlič iz Sečovelj (Zeleni Slovenije), Dr. Duša Krnel - Umek iz Portoroža ( DS), Drago Žerjal iz Pirana (DeSUS), Marinko Bajec iz Pirana (SOPS) Dr. Milena Oblak - Juh ( LDS) in dr. Davorin Dvorak ,(SLS). V svojem volilnem okraju vsi niso nabrali dovolj odstotkov oziroma so jih "potolkli" kolegi in kolegice iz istoimenskih strank v drugih volilnih okrajih, kar seveda ni nič narolbe, saj je za stranko pomeben celoten izkupiček. LDS 27,01%, SLS 19,38%, SDS 16,13%, SKD 9,62%, ZLSD 9,03%, DeSUS 4,32%, SNS 3,22%. Zmago Jelinčič bo pomagal Piranu Zmago jelinčič, ki je kandidiral na nacionalni listi tudi v Piranu in se že drugič prebil v parlament se bo , kot je dejal na nekem delovno- političnem srečanju v Portorožu, zavzemal za to, da Piran dobi status mestne občine, zgradi svojo garažo in postane turistično zanimivo mestece. Mandatar bo dr. Drnovšek? V Utripovi anketi mini volitev, smo na vprašanje 'kaj menite, kdo bi po vaše bil najprimernejši kandidat za predsednika vlade", prejeli samo en odgovor z enim DA za dr. Janeza Drnovška. Rahel zasuk na desno še ne pomeni, da je pregrešno gledati tudi na levo. 8. decembra na referendum Zakonodajni referendum za volitve v Državni zbor Republike Slovenije bo v nedeljo, 8. decembra 1996. Razglasi o volilnih imenikih so že povsod razobešeni, morebitne zahteve za popravke podatkov v volilnem imeniku lahko oddate do 22.11.1996. FK Turizem: PRED PRAGOM DRUGE MILIJARDE Banka Slovenije je v svoji redni mesečni informadji sporočila, da je letošnji devetmesečni devizni izkupiček od turizma dosegel že 902.258.000 USA dolarjev, kar je 12 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Lahko pričakujemo, da bomo v Sloveniji leto zabeležili čez milijardo dolarjev deviznega priliva? K tričetrtletnemu deviznemu dohodku od turizma je skoraj polovico ( 45,7% ali 412,2 mio dolarjev), prispeval odkup gotovine in čekov od tujcev; dobro petino (22,4% ali 202,2 mio USA $ ) predstavljajo prodaja domačega blaga in storitev tujcem, zdravstvene storitve tujcem in specializacije. Dobro dvanajstino deviz ( 12,2% ali 109,9 mio USA $ ) se je nabralo v igralnicah, dvanajstina ( 12% ali 108,6 mio dolarjev) se je nateklo v devizne blagajne od prodaja tujega blaga tujcem v konsignacijah in v prostocarinskih prodajalnah za tujo gotovino. Relativno malo, 7,7 odstotkov ali 69,3 mio USA $, so ustvarila turistična podjetja. Večji devizni dohodek v igralnicah V primerjavi z enakim obdobjem leta 1995 je bil odkup gotovine večji za 1 odstotek, prodaja tujega blaga tujcem se je povečala za 2 odstotka, skoraj 13 odstotkov več deviznih sredstev pa so v letošnjih devetih mesecih k skupnemu deviznemu prilivu prispevale igralnice. Tujcem smo prodali za 61 odstotkov več domačega blaga oz. storitev. Po predvideni dinamiki naj oi letošnji devizni priliv od turizma presegel milijardo dolarjev. Visok devizni saldo Turizem je ena redkih dejavnosti v Sloveniji s katero zaslužimo največ "čistih", neobremenjenih deviz. Banka Slovenije s posebno metodologijo ugotavlja, da so državljani Slovenije v letošnjih devetih mesecih porabili v tujini za turistična in službena potovanja 299,4 milijonov ameriških dolarjev, zato je letošnji devetmesečni čisti devizni saldo 602,8 milijonov ameriški dolarjev, krepko pozitiven. Danica Zorko GZS, Združenje za gostinstvo in turizem Izobraževanje v občinski upravi Župan Občine Piran je skupaj z vodjem uprave določil kontinuiran proces izobraževanja v občinsKi upravi. Izobraževanje, začelo se je 12. novembra, izvaja Ugledna mednaroda izobraževalna družba Time Manager International (TMI), ki deluje prek svojih centrov že v okoli 4o državah. Time Manager International je bil ustanovljen leta 1975 na Danskem. Njihovih izobraževalnih programov se vsako leto udeleži okoli 250 tisoč ljudi. Celoten projekt izobraževanja delavcev piranske občinske uprave je predstavil Mednarodni inštruktor Dušan Sterle. Projekt izobraževanja poteka v dveh fazah; za nadzornike (redarje) 9 do 15 delavcev. Izobraževalne teme: urejenost (izgled), dobri odnosi z občani, dobra komunikacija. ža delavce uprave (okoli 60 ljudi), bodo strokovnjaki predavali o produktivnosti Jdelegiranje, vodenje timov), odnosi (stres, komunikacija), kakovost dela ^obvladovanje pritožb, pripadnost). Uvodni govor na otvoritvi tečaja je imel župan Franko Fičur, nato pa so sledile Pekatere čisto praktične teme izobraževanja, pri čemer predavatelji v procesu ^obraževanja dajejo velik poudarek človeškemu dejavniku. Strateška skupina - Forum za turizem IZJAVA OB SVETOVNEM DNEVU TURIZMA Svetovna turistična organizacija (WTO), katere članica je tudi Slovenija, je lani objavila podatek, da je po dinamiki rasti in obsegu dejavnosti turistična "industrija" v svetovnem merilu presegla avtomobilsko in naftno industrijo. Po vsem svetu je potovalo v tujino več kot 567 milijonov turistov, ki so državam gostiteljicam ustvarili 372 milijard ameriških dolarjev deviznega priliva. Strokovnjaki Svetovne turistične organizacije napovedujejo, da se bo do leta 2000 število tujih turistov povečalo za 17 odstotkov, njihova potrošnja pa za 42 odstotkov. Rezultati iz leta 1995 naj bi se do leta 2010 celo podvojili. Turizem torej predstavlja enega najpomembnejših trgov za prodajo številnih izdelkov in storitev, ki ga imenujemo tudi "nevidni izvoz." Na ta trg je Slovenija lani "izvozila" za več kot eno milijardo dolarjev. Države so nekoč podpirale razvoj turizma predvsem zato, da oi ustvarile čimveč deviznega priliva, kasneje zato, da bi podjetja ustvarila čimveč dobička, danes pa je glavni razlog v ustvarjanju novih delovnih mest. Vsako neposredno delovno mesto v turizmu s svojimi posrednimi učinki namreč ustvari še 1,6 delovnega mesta v drugih dejavnostih. Tudi dežele in države, ki nimajo tako raznolikih in bogatih naravnih in kulturnih danosti kot Slovenija, ustvarjajo veliko turističnega prometa in s tem nova delovna mesta, ki se v drugih panogah z razvojem tehnologije zmanjšujejo. Prepustiti tuirzem stihijskemu razvoju bi bilo v veliko škodo Slovenije in predvsem njenih državljank in državljanov. Nedopustno bi bilo, da Slovenija ne bi izkoristila svojih bogatih naravnih danosti za tako perspektivno gospodarsko dejavnost kot je turizem. Turizem namreč lahko ustvari poleg novih delovnih mest tudi številne podjetniške priložnosti za prodajo številnih izdelkov in storitev, utrdi trdnost slovenskega tolarja in dvigne življenski standard na višjo raven. S turizmom, katerega predpogoj je čisto in varovano okolje, lahko kljub nejegovim pozitivnim gospodarskim učinkom ohranimo in se dvignemo kakovost narave in urbanih središč, v katerih živimo. Zato smo se tudi odločili za nov koncept predstavljanja Slovenije kot zelenega koščka Evrope, z raznoliko in dinamično turistično ponudbo. Pozivamo vse ustanove in posameznike, ki imajo vpliv na vodenje in usmerjanje gospodarske in razvojne politike Slovenije ter vse sodržavljane, da aktivno podprejo prizadevanja za razvoj turizma, tako s svojim zavzemanjem, kot tudi konkretnimi dejanji. Člani Foruma za turizem pri Ministrstvu RS za gospodarske dejavnosti (Nadaljevanje s 1. strani) Boris Šuligoj, novinar Dela, je vprašal kako bo s taksi prevozi. Ivan Djurkov mu je odgovoril, da taxi prevozi ne morejo biti in niso konkurenca javnim prevoznikom. "Pričakujemo krajo potnikov", vendar, kot je rekel, zakonodaja je jasna - taxi prevozi ne morejo vsebovati elementov linijskega prevoza. Verjetno se bodo taksisti v piranski občini poslej, ko so jim z odlokom prepovedali linijske vožnje, kljub temu znašli in ponudili potnikom storitve taxi prevozov po sprejemljivih skupinsko- individulanih cenah. Družba I & I je pričela s prevozi po koncesijski pogodbi 1. septembra letos. Po izhodiščnih voznih redih naj bi na območju občine Piran njihovi avtobusi letno prevozili 426.484 kilometrov. Upoštevajoč nove predloge (26) po uskladitvi voznih redov in podaljševanju linij, se je načrt skupnega števila prevoženih kilometrov 'spremenil oz. se je povečal na 617.817 km. Tako število kilometrop pa je preseglo dogovorjene okvire koncesijske pogodbe, zato so še naprej usklajevali in prišli do številke 582.478 km. V septembru so prepeljasli 48.211 potnikov, v oktobru pa nekaj manj (47.361). Sicer pa bodo v skladu s koncesijo zagotovili tak informacijski sistem, da bodo lahko z gotovostjo načrtovali število potnikov. Odločili so se za sistem Prodata ( del opreme so že uvozili), uvedli pa bodo tudi elektronske kartice. S 1. decembrom nova avtobusna linij'a Na pobudo Krajevne skupnosti Piran bo podjetje s 1. decembrom uvedlo novo linijo oz. direktno povezavo na relaciji Piran- Portorož- Lucija - Izola- izolska bolnišnica- Markovec- Koper. Zglobne avtobuse bodo ukinili Ivan Djurkov je povedal, da bodo priljubljene, precej počasne zglobne avtobuse - trde, v petih letih povsem izločili iz prometa. Tedenske, dvotedenske in mesečne vozovnice S ciljem, da bi pritegnili na svoje avtobuse čimveč potnikov, bodo ponudili poceni tedenske, še bolj poceni dvotedenske in najbolj poceni (te že prodajajo) mesečne vozovnice. Pa tudi vozovnice za posamezne ciljne skupine. Na primer upokojence... Menijo, da bodo v koncesijskem obdobju upeli povečati število potnikov vsaj za deset odstotkov. Kdo je I & I ? Ljudje včasih ugibajo odkod se je pojavila ta firma in ali ni nastala iz propadlega avtobusnega podjetja Slavnik? Ivan Djurkov je povedal, da je podjetje I & I, Avtobusni prevozi d.o.o., Koper, bilo ustanovljeno 4. aprila 1990. Osnovni kapital za začetek dela in pogoje za registracijo fime so zagotovili pravna oseba Intereuropa Koper in nekaj posameznikov- fizične osebe. Podjetje ima 160 milijonov tolarjev nominalnega kapitala in je v fazi preoblikovanja v delniško družbo. Ivan Djurkov, direktor družbe I & I IZBIRAMO ŠPORTNIKE PIRANA 96 Spoštovani bralci, cenjeni športniki, športni delavci in ljubitelji športa v občini Piran. V sodelovanju s Športnim centrom Piran bo naš časnik Primorski utrip tudi letos izbral špornike Pirana in zaslužne športne delavce 96. Akcija bo potekala vse do decembra. Točen datum in kraj podelitve priznanj najboljšim, ki jih bomo izbrali na podlagi vaših prispelih glasovnic in ob upoštevanju kriterijev, ki ji določi Športni center Piran, bomo objavili v oktobrski številki Pimorskega utripa. Glasovnice pošljite na naslov: Primorski utrip, Liminjanska 91 Lucija, 6320 Portorož. S pripisom: Športnik Pirana '96. GLASOVNICA primorski uMp |§| ŠPORTNI CENTER PIRAN CENTRO SPORTIVO PIRANO IZBIRAMO ŠPORTNIKE PIRANA ?96 Glasujem za: Najboljšo športnico_______________________ Najboljšega športnika_____________________ Najboljšo športno ekipo___________________ Najboljšo mlado športnico_________________ Najboljšega mladega športnika_____________ Najboljšo mlado ekipo_____________________ Zaslužnega športnega delavca______________ ^T' Podatki o prenočitvah 1-9 '96 V turizmu le ni tako slabo Do septembra (le) za dva odstotka manj turističnih prenočitev. Po podatkih Statističnega urada RS smo do konca septembra zaoeležili v Sloveniji 4,909.130 prenočitev, kar je v primerjavi z devetmesečjem lanskega leta le še 2 odstotka manj. Nekoliko so se nam izneverili domači gostje (5 odstotkov manj prenočitev), medtem ko je bili prenočitev tujin gostov celo za 3 odstotke več. V strukturi prenočitev pa se tehnica že nagiba v prid domačim gostom (57:43). Uradnih podatkov o prenočitvah za oktober in november še ni, vendar lahko, glede na splošne trende, ugotavljamo, da bomo v Sloveniji letos zabeležili precej podobno stanje kot leta 1995. Pomembni so seveda finančni pokazatelji, ki žal tudi za nekatera turistična podjetja na Slovenski Obali ne bodo vzpodbudni. Turisti namreč ne razmetavajo z denarjem, manj kupujejo, skrbno obrnejo vsak tolar, kar se ne pozna le pri penzionski ponudbi, ampak tudi v zunajpenzionski ponudbi in v trgovinah. Iz Avstrije je prišlo v Slovenijo do 30. septembra skoraj 100 tisoč turistov ( +3 %), vendar so se zadržali manj časa (indeks prenočitev 97). Iz Italije je prišlo skoraj 150 tisoč turistov (+21%). Tudi Italijani so se letos pri nas zadrževali manj časa (indeks prenočitev 114). Izračun kaže, da je Giorgio Dellosto iz Liminjana pri Luciji nam je Vsak talijanski turist je pri nas prebival poprečno pokazal nenavaden pridelek, ki je zrasel na le 2, 39 dni. Prihodov Nemcev je bilo za 18 njihovem vrtu; 1,45 m dolgo in okoli 5 kg težko odstotkov več, njihovih prenočitev (499.191) pa SL Adriatic agent Izola, Cankarjev drevored 4 6310 Izola Tel. 066/ 63- 611 M.tel. 0609643585 * Sklepanje vseh vrst zavarovanj * Ocenjevanje škod * Likvidacija in izplačevanje škod * Celoten zavarovalniški servis Lucija : Tel.: 066/ 770-816, Telefaks: 066/ 771-887 Izola: Tel.: 066/63-611, Telefaks: 066/ 65- 275 Narava se rada poigra bučo. za 2 odstotka več. Dražavljani Hrvaške so v Pravi, da je podobno Sloveniji ustvarili 173.728 prenočitev, kar je za hnrn "nridplal" tudi odstotek manj, vendar so se pri nas zadržali bucu Pnde|a! tudi ^ a|. ^ več ,z ZR j |avije je priš|0 lam. Nekaj časa jo |< nam y s|ovenijo |e g 985 lurfst0V; kJarJjeKsicer bo pustil viseti na prece: ve£ j^t la^ vendar je padec prenočitev steni potem pa bo |