Leto VIII, š«. 201 Ljubljana, nedelja 28. avgusta 1927 thlja ob 4. acj«rtr»j. Stane mesečno Dna *$•— i ca inozemstvo Din ter— neobvezno. Oglasi po tarifa. Uredniitvo i Ljubljana, Kaaflova ulica Stev. 5/L Telefon it. 3071 in 3804, ponoči tudi 5t. 2034. Rokopisi se ns vračajo. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Cena 3 Oin Upravni S tre: Ljubljana, Prešernova ulica it. 54. — Telefon St. 2036. msenttai oddelek; Ljubljana, Pre&ei-nova ulica St, 4. — Telefon št. 440» Podružnici: Maribor, Aleksandrova it 13 — Celje, Aleksandrova cesta Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljub-iana St. it.841 - Praha čislo 78.180. Wien, Nr. 105.M!- LJubljana, 27. avgusta. V Parizu zaseda te dni medparla-tnentarna zveza. To ie že štiriindvajseto zasc-danje po ustanovitvi te meddržavne institucije, ki ima dokaj pomena za zbliževanje narodov, čeprav njeni sklepi v ničemer ne vežejo posameznih držav niti posameznih parlamentov. Delovanje medparlamentarne zveze ima predvsem moralni učinek, njenim debatam ne gre pridajati pretiranega pomena, prav tako pa ne gre podcenjevati izjav, ki jih na njih dajejo vodilni parlamentarci poedinih držav. Dobra stran medparlamentarnih sestankov jc zlasti, da se govori na njih često jasneje in iskreneje nego na konferencah odgovornih voditeljev zunanje politike ali pa na zasedanjih Društva narodov. Na sedanji medparlamentarni konferenci v Parizu je po običajnih pozdravnih formulah in lepih besedah o zbližanju narodov in svetovnem miru prišlo do nadvse zanimive in živahne kontraverze med nemško in francosko delegacijo, ali prav za prav med predsednikom nemškega parlamenta Loe-bejem in demokratskim poslancem profesorjem Schuckingom na eni strani ter francoskim senatorjem de Jouvene-lom in belgijskim liberalnim senatorjem Magnettcom na drugi strani. Besedni in idejni spopad, ki je po vsej Evropi izzval pozornost pri pacifističnih sentimentalcih pa celo veliko vznemirjenje, ie vsekakor zakrivil predsednik nemškega državnega zbora Loebc, ki je odkrito vprašal Francoze, ali se obvežejo pred vsem svetom, da bodo do Novega leta popolnoma izpraznili Porenje. Kakor je Loebe odkrito postavil vprašanje, tako mu je Jouvenel iasno in iskreno odgovoril: Francija smatra, da je zasedba poren-skih deže! še najsigurnejše jamstvo za varnost Francije in njenih zaveznic. Locarnska pogodba sama ne zadostuje. ker garantira samo nemško-franco-sko mejo, dočim se z njo ni odstranila nevarnost konflikta na ostalih nemških mejah. Francija pa po pogodbah, ki jih je sklenila, in v lastnem življenskem interesu ne more zapustiti novoustvar-jenih držav na iztoku in jugu Nemčije. Profesor Schucking je odgovarjal v daljših izvajanjih. Povdarjal je pravico Nemčije, da zahteva takojšnjo izpra®-nitev Porenja, naglašal je, da mir ne sme sloneti na topovih in bajonetih in plediral za končno spravo med nemškim in francoskim narodom. Ni pa povedal niti besedice o bistvu celega vprašanja, ki ga je izprožil njegov kolega Loebe in ga je de Jouvenel tako jasno preciziral. Ni se dotaknil problema vzhodnih nemških mej, ki ni za mir v Evropi nič manj važen kot neposredni odnošaji med Francijo in Nemčijo. Ta molk k čisto jasno postavljeni tezi opravičuje domnevo, da nemška parlamentarna delegacija v Parizu ne želi razpravljati o tej stvari, ker ne more dati nobenega resnega, pomirljivega zagotovila. Nemška zunanja politika zavzema tudi po Locarnu glede, versajske pogodbe različno stališče napram svojim zapadnim in vzhodnim sosedom. V Locarnu se je prostovoljno še enkrat odrekla Alzaciji—Loreni, ni pa hotela dati enakega zagotovila glede Gornje Šlezije in poljskega koridora. Zakaj tega ni storila? Odgovor je na dlani: ker namerava prej ali slej zlepa ali zgrda razbiti iztočno mejo poljske republike. Te svoje nakane Nemci sploh ne taje. Ni čuda potem, da Francozi ne morejo slepo zaupati blagoslovu «locarn-skega duha« in da hočejo ohraniti zadnja res vredna jamstva, ki jim jih je dala zmaga v svetovni vojni. Francija ne more dovoliti, da bi Nemčija na samem obračunala s Poljsko in tudi ne, da bi jo izdatno oslabila. Zakaj po likvidaciji s Poljsko bi se mogla pojačana Nemčija obrniti zoper Francijo samo. Prepustiti Poljsko in druge zaveznice lastni usodi in lastnim silam, bi pomenilo slabiti samo Francijo in dopustiti krvave zapletljaje v srednji Evropi, iz katerih bi se rodila nova, še strašnejša vojna. Ce Nemčija res želi mir in spravo s Francozi, mora želeti tudi mir in spravo z ostalimi sosedi. To je de Jouvenel nemškim parlamentarcem jasno in čvrsto povedal. Za te krepke besede so mu hvaležne vse slovanske države v sosedstvu Nemčije in tudi vsi realni pacifisti. Lord Cecil sledi de Jouve-nelu London, 27. avgusta, d. Danes se je razširila v političnih krogih vest, da je lord Ro-berth Cecil podal demisijo. Zatrjuje se, da je ta demisija posledica njegovega nesoglasja glede nagleške politike v Društvu narodov, zaradi katere je vladalo med njim in zunanjim ministrom Chamberlainom veliko nasprotje. Lord Cecil je bil obenem tudi zastopnik Anglije v DruStvu narodov, radi česar se pripisuje njegovi demisiji tik pred zasedanjem Društva narodov tem večja važnost. Min. predsednik zopet v Beogradu Korošcev a zaobljuba molčečnosti. — Odmevi seje finančnega odbora. — Davidovičeva zmaga v demokratski stranki, — Pozivi dr. Radonjrca predsedniku vlade in ministru pravde Naši odnošaji z Grčijo Beograd, 27. avgusta p. Vesela senzacija današnjega dne je uprav po Ra-dičevem receptu izdani demanti dr. Korošca, da v Ptuju — ni govoril, kar je bilo predmet mučne politične afere zadnjega tedna. Vse se smeje in da bo Koroščeva kopija g. Radiča popolna, se je izvedelo, da je vodja SLS včeraj svečano obljubil ministru Marinko-viču, da se bo v svojih bodočih javnih nastopih po možnosti izogibal zunanjepolitičnim razlagam ter da bo govoril le z največjo opreznostjo, po možnosti pa molčal. Svoj čas je Radie kot nagrado za podobno slovesno obljubo dobil članstvo v naši delegaciji pri zasedanju Društva narodov. Tokrat je bil minister zunanjih del bolj trd in dr. Koroščeva kandidatura je propadla. Gotovi krogi v ministrstvu so znali to izkoristiti in delegacija je sestavljena skoraj iz samih Srbijancev, kar vzbuja živahne proteste opozicije. Včerajšnja seja fin. odbora je še vedno predmet živahnih komentarjev. Politični krogi povdarjajo, da je ta seja znova pokazala, da so vse opozicijo-nalne stranke složne v boju proti vladi in da stoji radikalni del vlade popolnoma osamljen. Dejstvu, da sta oba demokratska člana finančnega odbora na včerajšnji seji skušala vsaj formalno zastopati stališče vlade, se v političnih krogih ne pripisuje nikaka važnost, ker je v zadnjem času opažati, da se tudi zunanji minister dr. Marinkovič ga obvešča o včerajšnjih sklepih finančnega odbora in o resoluciji, v kateri pozivajo predsednika vlade, da se udeleži prihodnje seje odbora in poda poročilo o dosedanjih ukrepih vlade glede reševanja gospodarske krize. V pismu ga obenem naproša, naj sam določi dan, kdaj mu bo mogoče ugoditi zahtevi finančnega odbora. Istočasno je poslal predsednik finančnega odbora daljše pismo tudi ministru pravde dr. Subotiču, v katerem ugotavlja, da je minister pravde z umaknitvijo predložene uredbe kršil čl. 129. finančnega zakona in ga zato poziva, naj se udeleži prihodnje seje finančnega odbora, da svoje postopanje osebno opraviči. V političnih krogih se podčrtava, da je to prvi slučaj, da je vrhovni čuvar in vršilec zakonov minister pravde kršil zakone. Danes popoldne se je vrnil s svoje agitacijske turneje ministrski predsednik g. Vukičevič. S kolodvora je odšel takoj domov in je šele od tam ob 7. zvečer prišel v svoj kabinet. Novinarjem, ki so ga opozorili na znano odprto pismo Stjepana Radiča v »Narodnem Valu«, v katerem ga poziva, naj tekom treh dni objavi vse one dokumente, o katerih je govoril na svojih shodih, češ, da kompromitirajo radičevsko stranko, in ga prosili za tozadevne informacije, je g. Vukičevič odklonil vsako izjavo. Današnje večerne »Novosti« prinašajo kot senzacijo vest, da je več prista vedno bolj približuje stališču Ljube Da- j šev SDS stopilo v Davidovičevo demo- 1,-a r Hu-vViimpnfirials turi? rts. Ir^ofcl-^ TV Ia vidoviča, kar je dokumentirala tudi današnja seja izvršnega odbora demokratske stranke. Predsednik finančnega odbora dr. Radonjič je danes poslal min. predsedniku g. VuMčeviču pismo, v katerem kratsko stranko. Ta vest je resnična v toliko, da je neki Milan Rajič s par svojimi prijatelji res stopil v demokratsko stranko, ker je bil iz SDS že davno prej izključen, ker je deloval proti interesom stranke. Davidovičeva stranka proti listi dr. Ravnika Izvršni odbor Davidovičeve stranke ugotavlja, da je dr. Ravsd-kova lista v mariborskem volilnem okrožju izrazito radikalska lista, katero demokratska stranka odklanja, —- Volilni proglas DS I Davidovič, dr. Velikovič, dr. Marinkovič, dr. Kumanudi, dr. Sagadin in poslanci Pe-čič, Ribar, Timotijevič, Grol, Kujundžič, Jojič in Vlajič. Proglas ie zelo obširen in izraša uvodoma historijat dela demokratske stranke ter poudarja, da so zadnje skupščinske volitve ustvarile nezdravo stanje v parlamentu. Zato je bila potrebna nova narodna skupščina, ki jo čaka mnogo važnih in nujnih poslov, kakor izvedba gospodarske, upravne, agrarne reforme, rešitve gospodarske krize itd. Proglas nato obširno govori o samoupravah, ki jih je treba postaviti na nove temelje, zlasti pa flm nuditi primerno finančno podlago ter naglaša, da je demokratska stranka stopila v vlado, da izvede volitve in zasigura volilno svobodo ter tako omogoči, da dobimo sposobno in močno vlado. Vodstvo stranke poziva končno vse pristaše, da Izpolnijo svojo volilno dolžnost in končuje: Naprej za zmago demokracije! Beograd, 27. avgusta, p. Danes dopoldne se je vršila seja izvršnega odbora Davidovičeve demokratske stranke. Izvršni odbor je najprej rešil še vprašanje nekaterih spornih kandidatnih list. Med drugim se je vršila tudi razprava o listi dr. Ravnika v mariborski oblasti, ki so jo z gotove strani proglasili za skupno listo demokratske zajednice in radikalne stranke. Izvršni odbor je ugotovil, da demokratska stranka s to listo nima nikakega opravka hi odločno odklanja domnevo, da bi bila to tudi kandidatna iista demokratske za. jednice, ker na njej ni niti demokratskih kandidatov, niti ni bila sestavljena v sporazumu z vodstvom demokratske strake. Izvršni odbor proglaša listo dr. Ravnika v mariborskem okrožju za izrazito radikalsko listo. Ostali del seje je bil posvečen končni redakciji volilnega proglasa demokratske stranke. Proglas je bil soglasno odobren in nocoj objavljen. Podpisali so ga: Ljuba -S3- Naša delegacija za Ženevo Beograd, 27. avgusta, p. Nocoj je bila provizorično sestavljena naša delegacija za jesensko zasedanje Društva narodov. Dele« gaciji bo predsedoval zunanji minister dr. Marinkovič sam. V delegaciji sta nadalje naš poslanik v Rimu g. Milan Rakič in naš londonski poslanik Gjoka Gjurič. Delega« ciji pripadajo nadalje kot namestnika de« Iegatov dr. Pitamic, prof. juridične fakui« tete v Ljubljani, in dr. Stražicki, profesor juridične fakultete v Zagrebu ter kot eks« perti Ljuba Hadžigjorgjevič, ravnatelj ti« skovnega oddelka, Saša Perivanovič, šef ka« fcineta zunanjega ministra ter tajniki Gjor« gjo Milovanovič, Andra Gavrilovič, Gjoka Gjukič in Ljuba Pavelič. Prizadevanja dr. Korošca, da bi bil tudi on imenovan v de« legacijo, radi česar je posetil včeraj zuna« nje£a ministra, so ostala brezuspešna. Po njegovih nepremišljenih izjavah v Ptuju, ki sc povzročile našim diplomatskim krogom mnogo preglavic, smatrajo v zunanjem mi« nistrstvu za neoportuno. da bi mu poverili tako važno zun an j e«poli t i čno misijo. Pribičevičevi shodi Beograd, 37. avgusta, p. Svetozar Pribi« čevič se je davi vrnil iz Požarevca, kjer je imel sinoči krasno uspeli shod, katerega se je udeležilo nad 2300 ljudi. Že pri pri« hodu so mu priredili svečan sprejem. Pri« čakovalo ga je več sto vozov in konjeni« kov. Iz Požarevca se je odpeljal v Vrbas, kjer je imel prav tako krasen shod, nakar se je vrnil v Beograd in je še nocoj nada« Ijeval potovanje v Požego, kjer se vrši ju« tri velik diod SDS. Seja turške vlade v — Carigradu Carigrad, 27. avgusta, d. Kemal paša je sklical sejo ministrskega sveta v Carigrad, kar je izzvalo v vseh političnih krogih veli« ko pozornost. Ministrski svet bo zasedai v palači Dolina Bakčeh in se bo bavil pred« vsem z volitvami v parlament. Prepovedani volilni shodi v Zagrebu Zagreb, 27. avgusta, n. Veliko senzacijo je vzbudila danes vest, da je policija pre« povedala vse jutrišnje shode, ki so jih na« povedali Hrvatski blok, radičevci in davi« dovičevci. Razen tega je policija odredila za jutri obsežne varnostne mere; med dru« gim bodo zaprti vsi dohodi v mesto, da se na ta način prepreči naval seljakov iz oko« lice, ki so jih radičevci pozvali na jutri« šnje manifestacijsko zborovanje HSS. Ratifikacija konvencije o madžarski poštni hranilnici Beograd, 27. avgusta, p. Danes je jugo« slovenski odpravnik poslov v Budimpešti izročil madžarskemu zunanjemu ministru akt o ratifikaciji konvencij z dne 7. sep« tembra 1922, sklenjenih med našo državo in Madžarsko glede regulacije kreditov in vlog naših državljanov pri bivši madžarski poštni hranilnici. Demonstracija zaradi Sacca in Vanzettija na Sušaku Sušak, 27. avgusta, n. Nocoj so namera« vali tukajšnji delavci prirediti žalno zbo« rovanje zaradi justifikacije Sacca in Van« zettija. Vsi udeleženci so nosili črne tra« kovc. Ko je policija zvedela za to zboro« vanje, ki ni bilo prijavljeno, ga je razgnan Ia. Med zborovalci in policijo je prišlo do ostrega prerekanja ter je policija aretirala devet oseb. Gozdni požigi v Franciji Tcnlon, 27. avgusta, s. Gozdni požari se zopet girijo. Cesta med Toulonom in Mar« seilleom je odrezana: ogenj je dosegel go« zdove pri Bouches du Rhone in se širi z neverjetno hitrostjo. Več hiš je popolnoma pogorelo. Po uradnih domnevah gre za ve« like požige. Važne izjave našega Beograd, 27. avgusta p. Glede na sklep grškega parlamenta o razveljavljenju konvencij, ki so bile sklenjene z Jugoslavijo pod režimom generala Pangalosa, ie povabil danes zunanji minister dr. Marinkovič k sebi novinarje in jim dal o tej zadevi daljšo izjavo. Uvodoma je naglasil, da so bile konvencije med našo državo in Grčijo sklenjene šele po dolgotrajnih pogajanjih in v popolnem medsebojnem sporazumu. Po sklepu konvencij pa je prišlo v Grčiji do spremembe režima. Nova vlada je stavila parlamentu predlog za revizijo in popolno spremembo konvencij. Jugoslavija — le naglašal dr. Marinkovič — nikakor ne želi, da bi se na tem vprašanju krhalo prijateljstvo zunanjega ministra med obema državama, vendar i>a ie prišle radi ie zahteve grške vlade jugosloven-ska vlada v zelo delikaten položaj. Znano je. da tvori sklenitev teh konvencij prvo in glavno točko obtožbe, naperjene proti bivšemu diktatorju generalu Pan_ galosu. Že iz stališča humanosti jugoslo-venska vlada ne more kratko in malo pristati na to zahtevo, ker bi tak pristanek značil. da tudi jujroslovenska vlada osvaja stališče sedanje grške vlade, da značijo te konvencije kršitev suverenitete grške države Zato bo naša vlada podvzela primerne korake, da se ta zadeva internim potom reši s strani Krške vlade na način, ki bo izključeval vsak tak dvom ali sum. Načelen sporazum med Francijo in Anglijo glede redukcije čet v Porenju Število irancosko-angleško-belgijskega vojaštva v Porenju se zniža za 10.000 mož London, 27. avgusta, (lo.) Včerajšnji francoski ministrski svet je po dolgem posvetovanju pristal na redukcijo treh zasedbenih armad v Porenju v smislu predlogov angleške vlade. Sedanja okupacijski armada v Porenju šteje 56.500 francoskih, 7300 angleških in 6300 belgijskih vojakov, skupno 70.100 mož. Francoska vlada je pristala, da se celokupna okupacijska sila v Porenju zniža za 10.000 mož, obenem pa je izjavila, da ne more reducirati svojih čet več kot za 5000 mož, ker bi drugače bila francoska varnost v Porenju ogražena. Na ta način bi se angleške in belgijske čete morale reducirati pre-porcijtmalno v veliko večji meri kot franc -ske. ' sedaj je francoska vli.au sprejeli, predlo?, da ee z-asedbene čete v Porenju zniža.io razmeroma silam zasedbenih držav. Na ta način bodo francoske čete znižane za 8050, belgijske za 900 in angleške za 1050 mož. Francoska vlada si je pridržala pravico, da v slučaju nadaljne redukcije belgijskih in angleških čet nadomesti te čete s francoskim vojaštvom. Pariz, 27. avgusta, (pa.) Sporazum med Anglijo in Francijo glede redukcije zasedbenih čet v Porenju je vzbudil v političnih krogih splošno zadovoljstvo. Listi z zadoščenjem komentirajo ta dogodek in ga smatrajo za nov dokaz prisrčnosti angleško - francosAih političnih odnosa je v. Posebno povdarjajo angleško izjavo, da je vprašanje zasedbenih čet v Porenju izključna zadeva zaveznikov. Listi predvidevajo, da se dr. Stresemann s tem ukrepom ne bo zadovoljil in da bo zahle-val popolno izpraznitev Porenja s strani za-eedbenih čet. Časopisje zaključuje, da bo 'teniški protest, ?e bodo ■■avezniki --'dini. c-sta! le platoničnega značaja. Pariz. "1. avgusta, s. Neruski po^iaoiV Ho^.li je imel dopoldne razgovor ■ Briandom, s katerim -ta razpravljala o vprašanjih, ki se tičejo nemško - fruiioecfc* politike. Poslanik je pri tej priliki izrazil Briandu zadovoljstvo, ki ga ima nemška vlada nad nemško - francosko trgovinsko pogodbo, dasi nekaterih nemških zahtev ni izpolnila. Tudi Briand se je v sličnem smislu izrazil o pogodbi. Čudna izjava južnotirolskih Nemcev Fašisti jo komentirajo kot nemški pristanek na raznarodovanje Tirolske južne Innsbraek, 27. avgusta, s. Južnotirolaka poslanca v rimskem parlamentu, baron Stem-bach in Tinzl, sta poslala -pred nekaj dnevi bolcansikemu prefektu pismo, v katerem mu z ozirom na nedavne razgovore z njim sporočata, da se bosta udeležila kongresa manjšin v Ženevi in konference medparlamentarne unije v Parizu. Pismo sta pisala zato, da bi ovrgla domnevo, da sta napravila ta korak iz protivladnega stališča. Posebno važnost polagata na to, da bi izjavila svojo dobro voljo in sprejela morebitne nasvete, ki bi olajšali politiko pomirjenja. cAlpenzeitung», ki prinaša to pismo na čelu lista, izjavlja, da sta se oba poslanca odločila zasledovati pomirjevalno politiko in da bo to pismo lahko spravilo s pota mnogo nesporazumljenj. Bolean, 27. avgusta, s. Fašistični list «Pro-vincia di Bolzano> piše: Pomirjevalna politika, ki sta jo ponudila južnotirolska poslanca Sternbach in Tinzl, nima namena rešiti preostanke nemškega mišljenja in nemške vzgoje, temveč hoče čim prej itaJijanizirati provinco s sodelovanjem prebivalstva. Na ta način bi bilo prostovoljno doseženo isto, kar ie treba sedaj izvajati s policijsko kontrolo. Sedaj, ko ie meja na Brennsrju definitivno določena, mora prebivalstvo gledati samo ua Italijo in živeti samo zanjo. Innsbruek. 27. avgusta, s. ^Innsbruek ?r Nachrichten> pišejo o izjavi poslancev barona Sternbacha in Tinzla, da ne more biti velikega pomena v primeru, ako bi tudi Italija s svoje strani iz lega izvajala odgovarjajoče posledice v ponašanju napram Nemcem. Če fašistična Alpen - Zeitung,, z doščenjem beleži to pismo, ne trne pozabiti, da so Nemci na Južnem Tirolskem ponovno izjavili svojo lojalnost in da so bili vedin Italijani oni, ki so delali ravno nasprotno, kar označuje danes njihovo glasilo kot pomirjevalno politiko in kar bi lahko odstranilo mnogo nesporazumljenj. -3š£> Italijansko-avstrijski obmejni incident Innsbruek, 27. avgusta, s. Z Brennnerja poročajo, da sta včeraj dva italijanska od« delka strojnic postavila svoje strojnice pri Landshuthiitte na položaj ter se vadila stre« ljati. Izstrelki so padali večinoma na av« strijsko stran in ogražali nemške turiste, ki so lezli do koče. Oddanih je bilo več salv. Omenjena koča je oddaljena 5 km od Griesa na Brennerju; tamkaj je tudi italijanska finančna straigiica. Angleški publicist o madžarskih sanjah Budimpešta, 27. avgusta, d. objavlja razgovor z znanim angleškim publicistom Robertom Machrayem, bivšim inozemskim dopisnikom Daily Maila?, ki s3 je mudi' dni na Madžarskem v strogem inkognitu. Med drugim je naglasil, da smatra za velikansko napako, da se vdaja madžarski narod političnim iluzijam, ki se ne bodo nikdar uresničile. Madžari bi morali predvsem delati, in sicer tako na gospodarskem kakor na kulturnem polju. Z delovno Madžarsko bodo vsi njeni sosedje radevolje sodelovali, o reviiiji današnjih mej pa je sploh vsaka debata nemogoča. Niti velesile, š© manj pa dTŽave Male antante ne bodo pristale na revizijo obstoječih mirovnih pogodb in spremembo današnjih meja. Madžari morajo prenehati s politiziranjem in pričeti z delom. Glede akcije lorda Rothermerea je naglasil, da zavaja Madžare v popolnoma napačne vode. Francoski socijalisti za odpravo smrtne kazni Pariz, 21. avgusta, d. Socijalistični posla« rec Renaudel namerava ob priliki jesenske« ga zasedanja zbornice predložiti v imenu svoje stranke zakonski načrt, s katerim naj bi se odpravila smrtna kasen. V uto» meljevanju svojega predloga naglaža Renaudel, da je baš slučaj SaccoVanzetti po« kazal, koliko razburjenja povzroča smrtna kazen v javnem življenju vsega sveta. Ci« viliziran narod nima pravice, da se izpo« stavlja takim nevarnostim in da s takim početjem dopušča dvome o pravičnosti. Zasliševanje bivšega generala Gajde Praga. 27. avgusta, d. Zaslišanje generala Gajde je trajalo pozno v noč in je bil šele po polnoči v spremstvu dveh detektivov odveden na njegovo stanovanje. Detektiva sta ostala vso noč pri njem in sta mu zabranila vsak stik z drugimi osebami. Tudi njegovi ženi je zabranjen vsak razgovor z drugimi osebami. Glavni tajnik fašistične stranke je interveniral pri policiji zaradi omejevanja svobode generala Gajde, vendar pa ni nič opravil. Kakor poročajo večerni listi, je general Konopack pobegnil v inozemstvo. Tudi člana fašističnega direktorija dr. Zastera in dr. Branzovskv sta izginila. V zvezi z napadom na ministeriialnega svetnika dr. Borela je bilo aretiranih pet oseb, ki so bile dam s izročene sodišču, in sicer 191etni akademik Žitnv, 31Ietni trgovec Tetika, 291etni krojač Keller, 231etni drožist Chjba in 421etni trgi. vec Beutel. Praga, 27. avgusta, s. Kakor poroča <\'a-rodni Politika«, je bil danes general Gajda ponovno zaslišan na policiji. Likvidacija poljsko-ruskega spora Varšava, 27. avgusta, d. Vlada bo šele sedaj odgovorila na drugo rusko noto gle« de umora poslanika Vojkova. V tej noti je Rusija zahtevala ostre odredbe proti ru. skim emigrantom. Konflikt je bil v glav« nem poravnan žc na konferencah med polj« skim poslanikom Patkom v Moskvi in zu« nanjim komisarjem Čičerinom. Iz form al < nih razlogov pa bo sedaj poljska vlada da« la tudi pismen odgovor na to noto. «Večne mirovne pogodbe» med Francijo in Ameriko ne bo Washington, 27. avgusta, d. Kakor se za. trjuje, so ostala prizadevanja Francije za sklenitev pogodbe, ki naj bi n« cvse večne čaae» onemogoča* vojni konflikt medFraa« cijo in Ameriko brozospefaa. FnoooAi po« slanik v Washingtonn je bil obveKen, da Zedinjene države ne nameravajo sklepati kake pogodbe in če bi prišlo kdaj do tega, bi se pogodba ne smela omejevati le na eno državo, marveč bi morala tvoriti n» kako razorožitev v drugi obliki • It Dr, Korošec dernanfjra samep §efee Tragikomičen razvoj dr. Koroškega zunanjepol$£nega «eks-pozeja». — Vodja SLS mora postaviti na laž sebe «Slove»- Neprijetna pot t Beograd ca». V torek 23. t m. je objavil »Slovenec dobesedno govor, H ga je imel dr. Korošec na shodu klerikalne stranke v Ptuju. Kakor je poročal »Slovenec«, je dr. Korošec izjavil: »Poslanec SLS je bil v Budimpešti in tam je zaslgural politiko prijateljskega sosedstva, bil je v Sofiji na Bolgarskem, da pridobi bratski narod in"poilfike*'za to, da pozabijo, kar je bilo in da se začne politika bratskega sosedstva jn prijateljstva. Najnovejši sestanek našega kralja z bolgarskim čarom je dokaz, da ta smer zmaguje.« Dr. Koroščeva izjava o sestanku našega kralja z bolgarskim je vzbudila v politični javnosti tem večjo pozornost, ker so znane zveze dr. Korošca z min. predsednikom Vukičevičem in se je torej moglo domnevati, da govori «.'• Korošec vsaj na pol v imenu vlade. V sredo, dne 24. avgusta, se je sam »Slovenec« pohvalil, kako senzacijo je napravila dr. Koroščeva ptujska izjava y inozemskem časopisju, češ da jih povsod označujejo za »pomembne in važne«. »Za zboljšanje odnošajev z Bolgarijo« poroča »Slovenec« — »je važen sestanek kralja Aleksandra in kralja Borisa. Ta Koroščeva izjava, zatrjuje »Tagespost«, je zato važna, ker se je doslej uradno zanikal sestanek obeh kraljev. Enako piše tudi dunajska »Neue Freie Presse«. Tako torej »Slovenec v sredo 24. avgusta. V sredo — torej isti dan — ie izšla v listih izjava pomočnika zunanjega ministrstva Pavloviča, ki je demantirala dr. Ko-roščevo trditev o sestanku našega kralja z bolgarskim. »Slovenec« pa je v četrtek pod naslovom »Odmev dr. Koroščevih izjav o zunanjepolitičnih smernicah naše države. Neodgovorne intrige opozicionalnega časopisja. — Izmišljen demanti« poročal, da je dr. Koroščeva izjava vzbudila v vseh resnih diplomatskih in političnih krogih veliko pozornost in da je glasilo zunanjega mini-sira »Pravda« prineslo o njej obsežne ko-irentaije iz diplomatskih krogov; obenem pa je »Slovenec« zapisal: »Kar se tiče demantija, ki je danes izšel v dnevnih ča-: sopisih, s katerim se hoče desaurirati dr. Korošec, češ da ga je dal pomočnik zunanjega ministra Pavlovič, moremo ugotoviti, da je ta denjanti neresničen in izmišljen.« (Podčrtal »Slovenec«). »Slovenec« je torej postavil pomočnika zunanjega ministra na laž in priti je moral sam ministrski predsednik Velja Vukičevič, da je demantiral dr. Koroščevo izjavo, ki je spravila naša vlado v nepri-F.ke. »Slovenski Narod« je o tem poročal, v četrtek, v petek 26. t. m. pa »Jutro«. Se isti dan pa je »Slovenec« pod naslovom »Nove brezuspešae intrige proti sedanji politiki« poročal: »Na vest »Slovenskega Naroda« in drugih listoy SDS, da ministrsko predsedstvo objavlja komunike, v katerem da se ponovno najodločneje demantirajo'izjave dr. Korošca, ki jih je podal na shodu v Ptuju, smo na vseh pristojnih mestih dobili zagotovilo, da so vse te vesti v celoti popolnoma izmišljene in skovane v uredništvu »Slovenskega Naroda«. (Podčrtal »Slovenec«.) Istočasno pa je beograjska »Politika«, ki pač menda ni glasilo SDS, objavila v petek »Slovenčevo« trditev q izmišljotini demantija pomočnika zunanjega ministra Pavio-všča. obenem pa tudi naslednje poročilo o dtmantiju min. predsednika V. Vukičeviča: »O sestanku med našim in bolgarskim kraljem se je mnogo govorilo v tisku in je tudi dr. Korošec na nekem svojem shodu rekel, da je došlo do sestanka med našim in bolgarskim kraljem. Povod vseh teh vesti je bil snoči iz predsedništva vlade, potem ko se je šei kabineta razgovarjal telefonska z 8- Vukičevičem, naslednji s!užbeni"koqmnike: G. predsednik vlade kategorično deraaotira vse vesti, razširjene v tujem io našem tisku o sestanku Ni. V. kra- lja Aleksandra z Ni. y. kraljem Borisom kot popolnoma izmišljene.« Isti komunike so opravili tudi drugi listi Včerajšnji, sobotni, »Slovenec« je naenkrat umolknil o dr. Koroščevem ptujskem shodu, a tudi ni več ponovil svoje laži, pomočnik zunanjega ministra g. Pavlovič in ministrski predsednik g. Vukičevič nista izdala uradnega demantija o dr. Koroščevi zunanjepolitični Izjavi v Ptuju. Ko smo mesto tega videli v včerajšnjem »Slovencu« zaporni ogenj na radičevce ter klicanje po uveljavljenju zakona o zaščiti države, se nam je zdelo, da se je moralo v SLS nekaj silno neprijetnega zgoditi. In res se je kmalu izkazalo, da je dr. Koroščeva ptujska zunanjepolitična polomija dosegla svoj vrhunec, včerajšnji »Slovenec« pa je imel nalogo, da prikrije pred svojimi bralci svojo in dr. Koroščevo Silno blamažo z ognjem na radičevce. Dr. Korošec je bil namreč pozvan v Beograd na odgovor zaradi svoilh izjav o zunanji politiki in »Slpvenče-vih« trditvah o izmišljenih demantijih pomočnika zunanjega ministra ter min. predsednika, s čemer so bile vladi povzročene razne neprijetnosti. Mesto, da bi včerajšnji »Slovenec« pošteno poročal, da je dr. Korpšep do}>il v Beogradu za svoje nedržavniške in nepremišljene ptujske brbliarije ostro lekcijo, poroča »Slovenec« za slepilo svojih bralcev le p tem, da je dr. Koj-ošep pri dr. Voji Marinkoviču protestiral proti uboju Talana ter da se je sestal z angleškim poslanikom Renardom. Prva posledica dr. Koroščeve avdijgnce z g. Marinkovičem pa je dejansko bila ta, da je moral direktno z radikali fcoalieiji »li pa podpirajoč samoradi-kalske režim«. SDS ta bila pri nobenem državnem pribtiku zraven Razen tega je SLS l 1920. povišala pridobnino. Pozneje je b:la ta pridtob-nina znižana po zasl&gi SDS in takrat- Ni je parple, s katero bi bila SLS uganjala toliko, a istočasno tako ne-ošnovano demagogijo, kakor je bila preobremenitev Slovenije, katero je valila aa ramena Vidovdanske ustave. SLS in njeni mandatov lačni voditelji se niso prav nič ženirali te parole pred našo javnostjo, ki je že davno ugotovila. da Vidovdanska ustava nima s preobremenitvijo prav ničesar opraviti in cU ie Vidovdanska ustava celo uzakonila zahtevo po davčni enakosti Srbov, tirvatov ir^ Slovepcev. Pa pre-gled# danes veljavnih davščin pa pridemo do presenetljivega zaključka, da je vseh novih neposrednih davščin povojnega časa sokriva naša SLS. Le poglejmo si novovpeljaHe neposredne davke kar po vrsti: 1.) Davek na poslovni promet iz proračuna Ves-nič-Koroščeve vlade 1. 1930. 2.) Invalidski davek iz proračuna Vesntč-Ko roščev« vlade L 1920. 3,) Vojpjc«. uvedeno z vojaškim zakonom samoradikal-skega režima Markovega protokola leta 1823. 4Jl M drž. uradnikov, uveden ? režrmpm Markovega protokola L 1923. 5.) Davek na zaslužek telesnih delavcev, uveden z dva-naugtin^ini l 1925. in razširjen * W<* ._ i \m , da povedo in dokažejo, kdaj sem se ponujal SLS in kje so tiste osebe Ven z imeni! V št. 183. z dne ia avttu?ta pa piše taisti fSloveneo, da je hotela SDS svoje kandidate vsiliti raznim društvom kot njihove stanovske kandidate in da se je meseca julija zelo pehala, da bi Klement Belovskv postal stanovski kandidat upokojencev. Glede te trditve izjavljam, da sem sam, brez vednosti vo-i-stva "SDS, začel zadevna pogajanja. V slučaju izvolitve bi se pač brez drugega kot poslanec in kot kronski upokojenec mnogo več brigal za naš.? pravice, kakor vseh 20 poslancev SLS. V isti številki pripoveduje neki csjar.v upokojeueo (v resnici pač gosp. tajnik SLS), da bodo staroupokojenci glasovali za SLS. ker je že odprla pot v boljšo bodočnost. Prosim vse siaroupckojence, da bi nasprotno vsi glasovali proti SLS. Ta stranka ni dosegla <1 > danes za upokojence prav nobene ugodnosti in s« za nas sploh še nikdar ni hrigala. Pač pa nam je naprtila ove odtegljaje naših itak prebojnih pokojnin dočim je izglasovala tr-uogor»kim princem 42milijonsko darilo. Ako izvzamemo SDS, v katere imenu Je poslanec Reisaer svoj čas sodeloval v odboru za novo službeno pragmatiko in se zares zavzemal za to, da se naj vsi upokojenci prevedejo po določbah pove službene pragmati-ke, »aramo priznati, da sp posjanei ostalih ittagl; od prevrata dal« vi^-ajr.o ostali naprsni upokojencem hladni. Ake bi bil prodrl Eei-ner ev osnutek urai-niške pragmntike. bi v Jugoslaviji od 1. 1923. ne bilo več staroupokojencev. Zato smatram za dolžnost vseh upokojencev, da pokažejo SLS dne 11. septembra fige in da s tem pro. testirajo proti tej stranki, ia je 1. 1923. podprla samoradikalski režim z Markovim protokolom in s tem upropastila Reisnerjev predlog po takojšnji prevedbi staroupokojencev po določbah nove uradniške pragmatike. SLS je mati vse bede. ki je zadela ?taroup> kojence do danes. To je sedem, osem let brez mejnega trpljenja, ki pada na ramena te brez vestne stranke. Glede članka v tSloveaeu., z dne 24. avgusta omenjam, da sem dotično pismo res pisal Društvu državnih upokojencev, a mene nikakor ne more biti sram za položaje, ki jih zavzemam v poedinih društvih v korist splošnosii in namenov, katerim so ta društva posvečena. Kakor vidim, je < Slo venca-, največ strah, ker sem funkcijonar nacijonal-nih društev. O mojem pripadništvu pravoslavni cerkr:, ki se nikogar ne tiče, ker je to zadeva moje vesti in mojega razmerja do Boga. pa naj cSlovenec* utihne. Prej bi bilo na mestu, da prične najprvo pometati pred lastnim pragom in da opozarja na nedastatke na deželi, kjer mora obubožano ljudstvo graditi prave palače in plačevati visoko biro, samo da nekaterniki ne žive po pravih predpisih evangelija in Kristusovega nauka. Glede imenovanja gerentstva v Mirni, razpusta občinskega odbora is odstavitve Vašega župana pa lahko mirne duše izjavim, da od strani tedanjega velikega župana dr. Bal-tiča ni bilo nobenega nasilja Gerectstvo je bilo tedaj prav nujna zadeva, kar je potrdila uradna revizija občinskega gospodarstva. O vzrokih tega razpusta nisem doslej v javao-st\. razpravljal. Izjavljam pa. da se bom napaden sna) braniti Geenodje naj si preje dobre rreaisHio in naj tudi v posedajo v odlok F. br. 4822 t dne 38. aprila 1325 aa velikem županstvu v Ljubi ani Tu se boste sami prepričali, kaj je z Vašim podtaknjenim nasiljem. Kot zaključek in v ilustracijo Vaših metod naj omenim še naslednje; avgusta ste zapisali, da doslej nisem ba pristaž SDS, a v naslednjih dveh člankih zoper mene priznavate, da se še dolgo udejstvujem v SDS. Kdaj ste torej govorili resnico? In pa: Kaj pišete za svoje čitatelje od danes do iutri in Vam je vsak napad dobrodošel, ne da bi se uve-rili, ali je utemeljen in ali se sklada z resnico, s hčerko božjo? M i r n a, 26. avgusta 1927. Klement Belovskv, srezki kandidat napredne gospodarske liste za okraje Novo mesto in Črnomelj - Metlika. Mussolini izginil iz Trsta V Trstu. 36. avgusta — Ali nas je! To in edino to slišite danes popoldne po Trstu, kamor pridete. — Ali nas ie notegnil!-- Gospod Mussolini se je včeraj popoldne nekoliko pred peto uro vrnil v Trst z avtomobilom in se je dal nemudoma prepeljati na jahto »Giuliana«. Občinstvu v mestu se nI nikakor pokazal, a izvedelo se je šele iz današnjih jutranjih listov, da se je včeraj odpeljal nekam v videmsko provin-cijo. kjer se vrše vojaške vaje. Morebiti jc bi! v Kanalski dolini, kjer je vse nabito vojaštva? Kdo ve! Vsekakor pa se le snoči moralo namigniti da ostane še danes v Trstu, kajti- današnji jutranji listi so bili vsi polni navdušenja, češ da bo danes mogoče Tržačanom dostojno pozdraviti ministrskega predsednika in vodjo fašizma. V navdušenja prekipevajočem članku je »Piccolo« zagotavljal, da bo mogel danes »Duce« na balkonu, pre-fekturae palače ,ki je tako znamenit za zgodovino Trsta, sprejeti najvdanejši pozdrav tržaškega prebivalstva in čuti vso globoko hvaležnost tržaške duše. ki pošilja v svet vzklik svojega delavnega zaupanja kot zmagovit »alala«. 2e snoči se je sestavil pod okriljem fa-šija nekak meščanski odbor, ki nai bi organiziral manifestacije za danes pod večer. Ta odbor je izdal na meščanstvo naslednji poziv: ? Meščani e! Zberite se vsi danes ob 17.30 na trgu Edinosti, da pozdravite velikega poglavarja nove Italije! Okrasite z zastavami svoie hiše! Razsvetlite svoja okna! Benitu MussoSniju aai Pokaže Trst celo svojo od domoljubja in iašističnega prepričanja gorečo dušo!< Isti odbor je za danes dopoldne ob 11. sklical v prostore fašija predsednike vseh društev, organizacij in institucij v svrho dogovora za prireditev večernih manifestacij. V »Popolu di Trieste : ni bilo nič mani kot cela dva stolpca uozivov raznih rasističnih in drugih društev na njihovo članstvo, da nai se udeleži poklonitvenih manifestacij. Fašistična provinciialaa trgovska federacija ie izdala proglas, s katerim odreja, da se morajo danes popoldne ob 5. zapreti vse trgovine in uradi, da se tako omogoči nameščencem udeležba uri manifestacijah ra Velikem trgu. V istem proglasu poziva federacija trgovce, da okrase svoje i>oslovne prostore, urade ii stanovanja z zastavam: in jih zvečer razsvetle. oni sami z vsem nameščenstvom Ba da se udeleže maeife-stacii v čast »Duceju.. Po vsem mestu se je tako že od zgodnjega jutra ko so izšF listi. piigravpn'o vse na te manifestacije. Toda vreme je kazalo slabo. Okrog osme ure ie začelo ar-šiti, pa se ie zopet razvedrilo. Toda po deseti uri je prišel tak vihar, kakor sa že ni bilo kmalu. Dež kakor iz škafa, veter na tako močan da je lomil veje drevju, ki so z zastavami in še marsičem drugim letele po mestnih ulicah. Morje je bilo silno razburkano in je metalo ladje sem ter tja. kakor orehove lupine. Marsikdo si je pač mislil tedaj: »Ubogi Dtice, ki mora biii ob tem viharju na IadjiU ln v resnici se je pozneje. ko je vihar ponehal, zbrala preceršnia množica na obali da bi v:de!a, ali se jahti ni zgodila kaka nesreča. Bilo pa vendar m nič hudega in ljudje so se potolažili in so . se dalje pripravljali za večerne manifestacije. Toda opoldne ie kakor strela iz jasnega udarila med občinstvo naslednja službena vest, ki jo ie objavi! »11 Piccolo deEa Se. rac. ki izhaja opoldne: »Kr. prefektura javlja: Prti določene obveze zaprečujejo Nk Ekscelenci poglavarju vlade, da bi še dalje ostal v naši luki. Poklonitvena manifestacija. napovedana za danes ob 17.30. se potemtakem ne bo mogla vršiti. J©. Eksce-lenca poglavar vlade je obljubi! da bo prvi njegov službeni Doset veljal Trstu.. Da bi videli dolee obraze vseh tistih, k: so črtali to objavo! In potem na drugem mestu, v skritem kotičku za zadnje vesti tržaške kronike še tole vest: »Odhod Duceja. — Davi kmalu po osmi uri je Ehice v avtomobilu zapustil naše mesto. Tekom dneva odpluje »Giuliana« s spremstvom: torpedolovcem -NuHoc torpe-dovko 47 in motornico 98.* Toda Tržačan se kmalu potolaži Pa ste lih potem lahko videli, kako je strnil drug drugeza pod rebra in namigni: tja proti Inki, češ: — Ali nas je! — E pulato! Toda če se premisli stvar nekoliko resneje. pa ni več smešna, temveč bridko žalostna! Poglavar vlade, vodja vsega fašizma, prvi človek v Italiji ki se mu vse klanja, ki ga vse spoštuje, ki ga vse tako neizmerno ljubi mož, ki ima v svojih rokah usodo petdesetih milijoaev ljudi :n hoče ukazovati vsemu svetu, se skriva kakor tat pred ljudmi če ni okoli njega stotin in stotin od pete do glave oboroženih čuvarjev nt varuhov! Mussolini ie pobegnil iz Trsia pred svojimi — oboževalci! * Trst. 27. avgusta, o. Po uradnem poročil j se je Mussolini včeraj dopftldne pedal v spremstvu generala Cavalera, pod tajnika za vojsko, in admirala Siriamia, podtajnika za mornarico, v Gorico. Prisostvoval je velikim vojaškim vajam, ki se vTŠe v tamoJbiji nkoli-ei. Na opaaovališču ca je sprejelo ve? vfeokth častnikov, med njimi generali Fortanari Grazioli in Petitti di Loretto, rti trije sr-nadni poveljniki. Kljub močnemu nalivu je Mussolir.i ostal ua epazovaliiia 6» aktjvb-ka Toiafirib akcij, ki so trajate več nr. Nate ie odšel sa vojaško pokopali^ SreeKnoita, kjer je položil venec na čast vojakom. Vi »j nadli v vojni. Danes te MussoKni pregledal žete. ki šo se udeležile včerajšnjih vojaških vaj. Jubilejno slavje gasilskega društva v Trbovljah Trbovlje, 27. avgusta. Prostovoljno gasilno društvo trga Trbovlje bo slavilo v nedeljo, 4. septembra 40 letnico svojega obstoja. Poteklo je 40 let društvenega delovanja, ki je bilo po intencijah društvenih ustanovnikov in po resni, dobri volji društvenega članstva posvečeno najboljšim stremljenjem za javni dobrobit. Mnogo lepili uspehov na polju gasilskih nalog, mnogo radostnih in veselih, pa tudi žalostnih prilik je društvo doživelo v teh 40. letih. f Ivan Kramer, ustanovitelj TPGD, ki je bil načelnik 30 let. Društvena zgodovina pripoveduje o časih krepkega razvoja, pa tudi o dobah nevarnega nazadovanja. A vselej, in to v dobrih in slabih časih, se je pokazalo, da ima društvena ideja v našem obljudenem in industrijskem trgu toliko življenske sile, da jo kriza in težkoče ne morejo premagati. V vseh krogih prebivalstva je vedno prevladovalo prepričanje, da je naše društvo za javni dobrobit neobhodno potrebno in nadvse razveseljivo je, da so naši poklicani javni funkcijonarji in vse prebivalstvo od nekdaj tekmovali, da omogočijo društvu obstoj in uspešno delovanje. Zastop občine trga Trbovlje je podpiral gasilsko društvo od nekdaj z uprav izredno iti redko blagodarnostjo. Ce je naše društvo danes, kar se tiče opreme, orodja in pripravljenosti, eno izmed najboljših gasilskih organizacij na deželi, se ima v prvi vrsti zahvaliti trboveljski občini, katera je z izrednim razumevanjem ustregla upravičenim prošnjam društvenega vodstva. To je deloma posledica dejstva, da so se vsikdar nahajali med izvršujočdmi člani društva tudi odlični občinski funkcijonarji. Sodelovanje požrtvovalnih mož vseh stanov je pripomoglo društvu, da je moglo izpolnjevati svoje javne naloge, moglo pa tudi biti svojim članom vedno ognjišče pravega tovarištva. Nikdar nismo med seboj poznali razlike stanov in poklicev in baš radi tega smo mogli vedno računati s simpatijami najširšega občinstva. Zvestobo za zvestobo! Ob 40 letnici našega delovanja se zavedamo, da lahko slavimo to naše slavlje le, ker so nas vedno v toliki meri spremljale simpatije naših soobčanov. Morda smemo reči, da nas navdaja pretekla doba društvenega delovanja z zadovoljstvom in skromnim ponosom na izvršene dolžnosti in dosežene uspehe. Obenem pa ob tej svečani priliki obljubljamo vsem prijateljem, dobrotnikom in podpornikom, da hočemo z novimi silami, in kakor upamo, tudi uspešno nadalje stremeti za vzvišenimi cilji gasilske organizacije. Naše geslo «NA POMOC» bodi za-eno slovesna obljuba, katere se hočemo držati z vsemi našimi močmi. Iz društvene zgodovine. V letu 1887. je sklenila kmetska podružnica prirediti krajevno razstavo v Trbovljah, vsled česar se je moralo misliti tudi na varnost prostorov pred ognjem. Radi tega je bil dne 14. aprila 1887. sklican shod v Hrastniku radi ustanovitve gasilnega društva. Dne 4. junija 1887. se je pa sklical pripravljalni odbor v Trbovljah. Dne 30. julija 1887. se je vršilo ustanovno zborovanje in se dosegel sporazum, da se je ustanovilo društvo Tr-bovlje-Hrastnik (z dvema oddelkoma). Dne 30. avgusta 1887. je štajersko namestništvo potrdilo pravila in v dneh 24. do 28. septembra leta 1887. je prevzelo 8 povsem na novo uniformiranih mož stražo v razstavi. Prvi načelnik društva je postal g. Ivan Kramer, ki je bil pozneje ter 30 let duša cele organizacije. Da se je pospeševal razvoj mladih gasilcev, sta mnogo pripomogla gg. Adolf Widra, takratni oskrbnik rudokopov v Trbovljah, sedaj upokojeni rudniški ravnatelj v Laškem in Andrej Sachl. Leta 1888. se je ustanovil odsek pri sv. Katarini, ki pa se je leta 1889. zopet razpustil. Dne 8. septembra 1888. je bila posvečena društvena zastava. Leta 1890. sta se ločila oddelka Trbovlje-Hrastnik in sta postala popolnoma neodvisni društvi. Do leta 1899. je bil poveljevalni jezik nemški. Po zaslugi gg. Kramerja, Ludvika, Plavšaka in drugih so upeljali v društvo slovenski poveljevalni jezik. Vidni znak te izpremembe je bila slovenska trobojnica na zastavi, katero so podarile narodne dame. Za društvo so nastopili zaradi poslo- Ustanovniki, častni člani in sedanje načelstvo Spredaj sede: župni načelnik Franc Guček, ustanovnik društva Josip Moli st., ustas novnik, dolgoletni tajnik društva, častni načelnik ravnatelj Gustav Vodušek, častni član Franc Kajtna, odlikovan z zlato kolajno za 40letno delovanje pri gasilskem dru* fttvu, Sebastijan Jager, odlikovan s srebrno kolajno za 39Ietno delovanje. Zadaj stoje poveljnik Jurij Naglav, načelnik Franio Pungerčar in poveljnikov namestnik Alojz Prašnikar. venjenja kritični časi. Stvarni in največ osebni prepiri so leta 1905. raz-jedli društveno življenje, tako da je bil razpad neizogiben. Po posebni zaslugi za gasilstvo vnetih mož, I. Kramerja, G. Voduška, Ant. Dolničarja, Fr. Pir-nata in več drugih, se je izvršila reorganizacija društva in od takrat se je pokazala nova življenska sila v društvu, ki je bila ohranjena do danes. Statistika 1887.—1927. Načelstvo, oziroma odbor: Ivan Kramer, načelnik, Adolf Widra, podnačel-nik, Gustav Vodušek, tajnik in adju-tant, Josip Moli, blagajnik, Anton Weixler, vodja plezalcev, Franc Štau-fer, namestnik, Ivan Trgi, vodja briz-galne, Franc Kalan, namestnik, Blaž Škofca, oskrbnik orodja. Moštvo so tvorili: Franc Forte, Franc Grašina, Josip Kos, Josip Majer, Anton Poči-vavšek, Andrej Mihelič, Josip Stochl, Matevž Turnšek, Anton Volker, Franc Weber. Matija Berger, Franc Čuden, Franc Durnik, Ivan Kmet, Ivan Logar, Josip Moli, Josip Novak, Ivan Pust, Matija Plavšak, Friderik Kitzer, Peter Kurnik, Anton Kriška, Alojz Podmenik, Anton Sterniša, Ivan Šporn, Ivan Ule, Anton Volavšek, Franc Žužman, Wolf-gang Ameršek, Anton Puncer, Peter Kurnik; društveni zdravnik je bil doktor Bražman. Društveni načelniki od 1887. do 1927. leta: leto 1887. do 1890. Ivan Kramer, leto 1890. do 1891. Adolf Widra, leto 1891. do 1893. Ivan Kramer, leto 1893. do 1894. Anton Počivavšek, leto 1894. do 1895. Franc Kalan, leto 1895. do 1897. Ivan Kramer, leto 1897. do 1898. Aleksander Falk, leto 1898. do 1921. Ivan Kramer, leto 1921. do 1925. Franc Dežman, leto 1925. do 1927. Franc Pungerčar. Dne 11. aprila 1921. je društvo zadel hud udarec. Preminul je tov. načelnik Ivan Kramer, ki je načeloval 30 let. Iz hvaležnosti mu je društvo dne 4. avgusta 1921. z veliko slovesnostjo vzidalo v Gasilski dom spominsko ploščo. Častni člani od leta 1887. do 1927.: 1.) g. Martin Tepotiz, rudniški ravnatelj, imenovan 1887.; 2.) Adolf Widra, rudniški ravnatelj, imenovan 1892.; 3.) Blaž Škofca, posestnik, imenovan 1895; 4.) Ivan Logar, učitelj, imenovan 1897; 5.) Ferdo Roš, veleposestnik in župan, imenovan 1907.; 6.) Gustav Vodušek, šolski ravnatelj in župan, imenovan 1907.; 7.) Franc Kajtna, tajnik občine, imenovan 1925.; 8.) Franc Dežman. posestnik in trgovec, imenovan 1925. S srebrno kolajno za 25 letno zaslužno delovanje so bili odlikovani: načelnik Ivan Kramer, podnačelnik Anton Počivavšek in Franc Kajtna. V letu 1926. so prejeli zaslužne kolajne tov. Kajtna — zlato in tov. Sebast. Jager pa srebrno; prvi za 40letno, drugi pa za 25 letno delovanje na gasilskem polju. Društvo je podelilo več častnih diplom tovarišem za razne zasluge. Iz gasilskega društva Trbovlje so izšli najodličnejši gasilski funkcijonarji. Tov. Kramer je bil zvezni in župni odbornik. Po ustanovitvi Trboveljske gasilske župe je bil tov. Dežman zvezni odbornik in župni načelnik in tudi sedanji načelnik župe je član Trboveljskega društva. Med naše aktivne člane smo šteli tudi bivšega ministra g. dr. Alberta Kramerja, še sedanjega podpornega člana, ki je svojčas prav pridno sodeloval in z raznimi predavanji društvo poučeval. Leta 1902. je bil dograjen «Gasilski dom», ki obsega: 1 shrambo za orodje, 1 tajniško sobo, 1 stanovanje, obstoječe iz I sobe in kuhinje za hišnika. Dalje ima društvo tudi posebno garažo in plezalni stolp ter prostrani gasilski vrt, ki služi vajam. Obširna zgodovina našega društva naj nam bo učiteljica. Kaže naj nam, kako moramo ravnati, da dosežemo svoj smoter. Ona nas pa tudi v težavnih položajih navdušuje, ker nam jasno kaže uspehe, oziroma neuspehe,, če se nismo ravnali po zlatih zgodovinskih izkušnjah. Ideja gasilske institucije je nemalo pripomogla k vcepitvi plemenitih čustev. Tu raste potrpežljivost, bratstvo in delavnost, medsebojna ljubezen in spoštovanje. Tu so možje gasilci, tihi junaki, kakor jih Gangl imenuje, ki čutijo nesrečo svojega bližnjega ter mu hite na pomoč iz prostega r/agiba brez vsake plače in pohvale, žrtvujoč zdravje in celo življenje. Temelj gasilske ideje, vztrajno neupogljivo voljo, so vcepili ustanovitelji našemu društvu ob njegovem rojstvu. In to krepko voljo, ki povišuje gasilske značaje, so gojili naši pred niki od vrste do vrste in danes po 40. letih lahko tudi mi z mirno vestjo izjavimo in dokažemo, da nas še druži vzvišena misel naših prednikov, da smo in ostanemo krepki borci gasilske ideje. -GSS- Gordijski vozel zagonetnih dogodkov na dolenjski progi Ljubljana, 27. avgusta Zagonetka ponovnega napada na kočevsko ambulanco se razpleta v celo vrsto novih zagonetk, ki jih mora sproti razveza-vati ljubljanska policija. Z včerajšnjim dnem se splošna situacija, ki smo jo podali, bistveno ni izpremeniila, pojavili pa so se nekateri novi momenti, ki utegnejo prinesti v zadevo nenaden preokret. Da ponovimo kratko: Gre za alternativo, ali se ie napad res izvršil, ali pa ie bil samo Iln-giran. Preiskiva se vrši seveaa v coeh •pravcih in z vso potrebno temeljitostjo, vendar pa se preiskava v Ljubljani suče samo okrog poslednje domneve. Ako je bil napad fingiran, je bil seveda že dolgo pripravljen in organiziran. Da v tem pogledu ugotovi zunanje momente, ie policijski nadzornik Zajdela dopoldne zasliševal tri železniške uslužbence, ki so imeli službeni stik z Franom Bratožem. ter ostalo osobje, ki ie bilo po svoji službeni dolžfnosti v bližini. Zasliševanje le pre-gnetlo ves potek vožnje od odhoda iz Kočevja, tekom dogodka in ob prihodu na ljubljansko postajo. Treba ie rekonstruirati položaj v ambulanti pred oddajo pošte, na vožnji, a zlasti šc ob prihodu v Ljubljano. Ob razkritju stanja, v kakršnem je bil Franc Brataž ob prihodu v Ljubljano, pa se je zgodilo nekaj napak, oziroma nedostatkov, ki sedaj otež-kočajo preiskavo. Osobje, ki je Frana J3ra-toža prvo videlo, je delalo v naglici in so se izgubile nekatere dragocene podrobnosti, kar bi bilo za ugotovitev krivcev in za njihovo izsledovan.ie odločilne važnosti. Ker kriminalno tehnično popolnoma izvežbani organi siiso mogli biti takoj na licu mesta, se je zgodilo, da podatki prvih Izvidnikov niso bili posneti s potrebno točnostjo, ker je poznejša preiskava, kolikor vemo, ugo- tovila. da prvotni dejanski položaj, zlasti glede osumljenega Bratoža, glede njegove lege, zvezanosti in zamotanosti v vreči ne odgovarja naravni presoji. Govorilo se Je celo, da je Bratož prispel v LJubljano v nezavesti, kar ne odgovarja dejstvu, ker je preiskava ugotovila, da je imel rcbec Dre. ko ust prevezan in ie lahko dihal. Poznejši Popolnoma novo! Prvič v Ljubljani I Franz Lehar: Grof Luksemburg Sijajno uspeli film po svetovno znani opereti Franca Leharia v 7 velikih dejanjih. Režija slovitega nemškega režiserja Arturja Gregorja!! Kolosalna inscenaciia. Sijajno lepe slike! Ljubav nad ljubavjo! Zabavno! Veselo! Duhovito! Danes premijera ob VA\., 3., 6., ViS., 9. ufi- Pri vseh predstavah orkester, ki igra skiadbe iz operete! Kino «DVOR» Telefon 2730. Vil!, mednarodni splošni velesejem uzorcev od 28. avgusta do 5. septembra. Popust 50% na železnicah in parobrodih. Izkaznice za znižano vožnjo dobite pri potniških in denarnin zavodih v vseh večjih mestih. Franc Bratož poizkus je tudi ugotovil, da bi bil Bratož z zvezanimi rokami bržčas lahko spravil vrečo z glave, saj lahko vsakdo sam preizkusi da se tudi v zvezanem stanju lahko precej premika in izvršuje razne geste. Naloga policijskega nadzornika Zajdele ie bila torej dopoldne ta, da rekonstruira prvotni dejansk; stan in na podlagi objektivnih podatkov zaključi ona dejstva, ki naj vso zagonetno zadevo čim bolj približajo razjasnitvi. Ta naloga ni bila lahka, ker le bilo treba vss ugotoviti naknadno, dočim bi se bilo lahko vse to izvršilo takoj pri odkritju zadeve na ljubljanskem kolodvoru. A kakor rečeno, za ta usodni nedostatek dosedanje preiskave ne odgovarja nihče, ker je on utemeljen v načinu, kako le bil miste-rijozni rop na ljubljanskem glavnem kolodvoru odkrit. V zvezi s tem nedostatkom le bilo tudi predolgo ponočno zasliševanje osumljenca, ki bi bil moral biti takoj izoliran. Glavna preiskava bi se bila morala takoj nasloniti na objektivno činienico in ugotovitve, ki bi se bile v tem pogledu izkazale za sigur-nejše. kakor poizkus dognanja potom besednega izpraševanja in morebitnih protislovij. Tako pa posebno zasliševanje nI moglo okoristiti prav nobene že dognane objektivne činjenice- Tajinstveni precedenčni pojavi V okvir celotne preiskave so pritegnjeni, kakor čujemo, tudi nekateri zagonetni momenti ,ki dokazujejo, da je imela cela zadeva nekatere zelo sumljive precedenčne pojave. Sedanji misterijozni rop namreč za policijo ni prišel iznenada. V jeseni je-nekega dnq sprevodnik poštne ambulance, ki vozi med Kočevjem in Ljubljano, izročil poštni direkciji pismo, v katerem ga obvešča direkcija ljubljanske policije z lastnoročnim podpisom direktorja Guština in z njegovim službenim pečatom, da naj bo oprezen, ker se utegne dogoditi nov roparski napad. Sprevodnik je. kakor rečeno, izročil pismo poštni direkciji, a ta je v nemalem začudenju pismo takoi izročila policijski direkciji, ki je seveda na prvi pogled ugotovila, da gre za zagonetno mistifikacljo. Podpis, pečat in celotna vsebna ie bi! talzifikat. Policijska direkcija je po prejemu tega pisma mobilizirala ves svoj policijski in detektivski aparat, da bi ugotovila in zajela neznanega pisca. Prizadevanje policije pa je ostalo brez rezultata. Druga stvar, ki se je prigodila nekemu drugemu sprevodniku in o čemer smo tudi mi takrat poročali, je bil finglran atentat, ki se je izvršil sredi oktebra na isti progi in v še bolj zagonetnih okolščlnah. Sprevodnik je javil svojim službenim predstojnikom, da je blizu postaje Šmarje-Sap pristopil med vožnjo na ambulančni voz neznan človek in sprožil strel iz samokresa skozi šipo. Ropar je zgrešil cilj in takoi nato zopet odskočil z vlaka In pobegnil preko njiv ... V dokazilo teh svojih navedb ie dotični sprevodnik pokazal, da je šipa zares bila preluknjana od strela, a iz- Moštvo gasilskega društva Trbovlje-trg Ogrinova hiša v Udmatu, ki jo jc v petek razrušila strela, o čemer smo včeraj podrobno poročali. strelek je imel sprevodnik" v ambulanti na mizi ... Pričujoča dva zagonetna 'dogodka, kakor vse druge okoliščine, ne moreta zaenkrat preiskave nagniti niti v eno niti v drugo gotovost, s katero bi se rešila alternative: ali je vse skupaj- samo iiogaranje ali .pa za_ res obstoja roparska organizacija, ki se je specializirala samo za poštno amtralančno imovino dolenjskega vlaka. Čudno je namreč, zakaj se doslej še ni prigodil kak sli-čen napad n. pr. na kamniški vlab ki vendar vozi med Trzinom in Črnučami malenkostno brzino 15 km . . . Vemo še za eno stvar, ki bo morda še najbolj odločila: Po lanskem roparskem napadu na Kala-na je ambulanco dolenjskega vlaka stalno spremljala orožniška asistenca na progi od Kočevja do Grosupelj. Koma] pa Je asistenca prenehala — in to je bilo šele pred nedavnim časom — že je sledil vlom in rop. toda ne na progi od Kočevja do Grosupelj. marveč od Grosupelj do Ljubljane. In to ravno v kočevski ambulanti! Vsekakor je sedanji roparski napad e3en najbolj zanimivih, kar jih je imela v zadnjih letih raziskovati naša krlmlnalistika, ker se bodo z njegovo pojasntvilo gotovo presekale kakor gordijski vozel tudi številne druge zagonetke, ki v celoti predstavljajo kompleks precizno zasnovanih in z vso opreznostjo organiziranih roparskih akcij na dolenjski progi. Razpredene so številne niti in če iih bo znala policija na pravem kraju zadrgniti, bo gotovo vlovila v mrežo misterijozno mafijo. Proga Šmarje-Sap — Škofljica Ko proga zapusti proti Ljubljani postajo Šmarje-Sap, prične pred prevozom prvega malega tunela pod državno cesto padati okoli 14%o vse tja do konca velikega loka. ki se konča malo -pred prelazom državne ceste pri čuvajnici. Na tem delu se nahajata poleg že omenjenega ca 30 m dolgega tunela še dva daljša, in sicer v dolžini 250 oziroma 275 metrov. Proga vodi nad manjšimi gozdnimi parcelami med obema predoroma na visokem nasipu. Ko pa zapusti drugi predor, se naslanja na pobcčie manjših gričkov, prehajajoč po zopetnem daljšem nasipu v višino skrajnih končni ljubljanskega Barja ter doseže po kaki 1 km dolgi premici in loku v desno postajo Škofljico. Pred dvema letoma so bile od Škofljice proti Šmarju do prvega predora izmenjane stare dolenjske tirnice z novimi težkimi, vendar brzina vlakov še ni bila dovoljena večja od 45 km na uro. Razdalja med Šmarjem in Škofljico znaša 5.9 km. Potniški vlak vozi potemtakem iz Šmarja z normalno speljalno brzino, nakar prične pri padcu 14%o sam brzeti navzdol ter je strojevodja dolžan, paziti ves čas, da koncesijonirane brzine ne prekorači. Vsekakor .ie skakanje na vlak, ki vozi s hitrostjo 45 km na uro. vsaj na opisani progi zelo otežkočeno, ako ne popolnoma izključeno; gotovo pa je sila riskantno. Ravno tako je odskok z vlaka smrtno nevaren. Poštni vlak je navadno raniiran na dolenjski progi tako, da sledi lokomotivi najprej celi novomeški del, nato pa Je pri-klopljen kočevski vlak, in sicer najprej slulžbeni voz, nato poštna ambulanca nakar slede 3—4 potniški vozovi. Prehod iz novomeškega dela na kočevski del je mogoč le po strehah. Edino, ako je sledila novomeškemu delu takoj pošta, je bil mogoč dostop v poštni voz po stopnišču in tekov-nih deskah ob straneh voza. Isto seveda velja o dostopu iz kočevske strani vlaka. Vsakdo, ki bi hotel stopiti iz potniškega voza v pred tem vozeči poštni voz, se mora poslužiti bodisi strehe, — riskira pri tem, da pri lezenju raz streho pade raz voz sploh, — ali pa mora prestopiti na te-kovne deske in nato z manjšim rizikom doseže vrata poštnega voza. Tretje poti skoraj ni. O skakanju na vlak medpotoma pa skoraj ne more biti govora pri brzini 45 km na uro. Dognati Je treba čas, kdaj je stopil zločinec v poštni voz, saj bi se po tem. skoraj lahko določilo točno mesto, kje se je to na progi dogodilo. Ameriški Slovenci na poti v Jugoslavijo 2elja po rodni zemlji in misel na ljubljene svojce, ki živi neiprestano v srcu ameriškega Slovenca, rti mirovala prej, dokler nas ni dvignila na pot v staro domovino. Glede parnika smo zadeli na srečno naključje: izbrali smo si francoski brzoparnik »Pariš«, znan po hitri in prijetni vožnji in sijajni opremi. V Newyorku smo se sestali s slovenskimi izletniki — 20 po številu — s katerimi smo se dne 16. julija vkrcali na imenovani brzoparnik. Zdelo se nam je, da smo stopili v veličastno palačo na morskih valovih, povsod je odsevalo razkošje, tako na ikrovu, kakor v notranjih prostorih. Razpolagali smo z vsemi udobnostmi, kakor so: godba, petje, ples, kino itd. Okusna hrana, iziborna okrepčila in poznana francoska kapljica »Bordo« je zavzemala prvo mesto. Vse te ugodnosti so nam oslajšale vožnjo ter nas utrdile v zavesti, da so par-niki francoske linije »Cie. Gle. Trattsadan-tique« prvi glede na postrežbo in udobno potovanje ter jih vsem, ki potujejo čez morje, naj topleje priporočamo. Vožnja po morju je trajala samo 5 dni in 20 ur — čas, ki nam je bil en sam prijeten dan na silnem oceanu. V Havreu smo bili sprejeti po zastopstvu francoske linije, ki nas je usmerilo proti Parizu. Tn so nas čakali avtomobili francoske linije, v katerih smo si med šesturno vožnjo ogledali znamenitosti Pariza, na kar nas je družba pogostila za nadaljnje potovanje. Iz Pariza smo se odpravili po brzovlaku preko drvne Švice in gorate Avstrije k svojcem v Jugoslavijo. Z mehkimi občutki smo prestopili državno mejo ln zadihali sveži gorenjski zrak; dne 25. fufija smo pozdravili belo Liiihliano. oričakovairi .na feotodvoru po za- stopniku francoske linije, g. Ivanu Rraker-ju. Kolodvorska ulica 35, ki nam je postregel pri vsem, kar je bilo treba urediti, tako da smo še isti dan odpotovali v domače kraje. Uživajoč miloto slovenske zemlje pohi-ievamo v duhu nazaj čez morje ter se zahvaljujemo vsem, ki so nam pripomogli k prijetnem potovanju, osobito Cie. Gle. Transatlantique za izborno preskrbo in postrežbo. Našim ameriškim rojakom pa pošiljamo tople pozdrave in kličemo: Na svidenje po kratkem oddihu! — Vratanar, Hribar, Trenta, škulj, Ermenc, Stiglic, Hovšek, Čeiič, Jenko, Cernuta. Zore, Pa-njan, Petač, Miklič Gorjup —ameriški rojaki. Dostavek: Z istim zadovoljstvom so prispeli v Jugoslavijo po francoski liniji (French Line) s poznanimi brzoparniki »France«, »Pariš« in z novim morskim velikanom »Ile de France« tudi izletniki, ki so odpotovali iz Amerike v posameznih skupinah, organiziranih po zastopnikih Za-krajšek in Cešark, Frank Sakser iz New-yorka in John L. Michelich iz Clevelanda, dne 2. in 23. aprila, 14. maja, 4. junija in 2. julija 1927. Vsi ti izletniki so bili pričakovani po zastopstvih francoske paroplov-ne družbe v Havre, Parizu in v Ljubljani, kjer so se ob prihodu o prijetni in^ hitri vožnji po morju ter o izborni postrežbi in oskrbi nad vse pohvalno izrazili. Mnogi od teh izletnikov so se že po isti poti vrnili v novo domovino. ^269 441etna kočarica umorjena radi naslade Maribor. 27. avgusta Danes so našli ob 8. zjutraj pri Sv. Lovrencu na Pohorju kočarico Marijo Javorni-kovo umorjeno v gozdu na Rdečem bregu. Marija Javornik ie odšla včeraj 26. t m, popoldne v Št. Lovrenc nakupovat ter se ie vračala okrog 17. popoldne iz Št. Lovrenca proti domu. Nekako pol ure hoda od njenega stanovanja so jo videli pastirji iti po cesti proti domu. Ker pa se ni vrnila aa dom ne zvečer ne ponoči, jo je šel njen mož danes zjutraj iskat ter jo res našel v gozdu mrtvo. Umorjena je imela na levi strani čela veliko rano, obl;to s krvjo in tudi na prsih je bila okrvavljena. Manjšo rano Je imela dalje še na desnem laktu, spodnji del telesa pa je bil razgaljen, iz česar se sklepa, da je bila umorjena od neznanega pohotneža iz naslade. Stara je bila 44 let in zapušča poleg moža štiri otroke. Z možem sta se dobro razumela in ie bila rajnka Javornik splošno spoštovana. Oblastva vsestransko poizvedujejo za neznanim storilcem. Ljudstvo ie zelo vznemirjeno, ker se ravno v tem kraju podobni zločin ni še nikoli pripetil. Jutri gre na lice mesta sodna komisija. Premestitev učiteljev v mariborski oblasti Ministrstvo prosvete je na osnovi člena 71. čin. zakona premestilo naslednje učne osebe: Pavlo Zabovnik iz Luč v Št. Pavel pri Preboldu; Antona Seska iz Sv. Jakoba v Slov. goricah v Št. Ili v Slovenskih goricah; Oskarja Breganta iz feruplivnika pri Murski Soboti v Novo cerkev pri Ptuju, za začasnega upravitelja; Matildo Beloglavec iz Št. Ožbil-da ob Dravi v Sgor. Sv. Kungoto; Marijo Berglez od Sv. Ane v Slov. goricah v Vitanje; Ano Mrovlie iz Sv. Jurja pri Murski Soboti v Sela pri Ptuju; Vilibalda Beloglavca iz Murske Sobote v Pertočo pri Murski Soboti; Ivana Cvetka od Sv Martina na Pohorju k Sv. Rupertu pri Celju, za začasnega upravitelja. Imenovani naj nastopijo novo službeno mesto dne 1. septembra t. 1., tndi če do takrat ne prejmejo uradnega dekreta. Naslednji novinci, oziroma učitelji, ki so odslužili kadrski rok, so nameščeni: Marija Rojnik v Št. Janžu na Dravskem polju; Zora Puppis v Vurbergu; Maks Tomažič pri Sv. Štefanu, okraj Šmarje, za začasnega upravitelja; Janez Roškar pri Sv. Benediktu v Slov. goricah; Neža Roškar v Vučji vesi, okraj Ljutomer; Cecilija Prelog na Polenšaku, okraj Ptuj; Avrelij Roje pri Sv. Martinu pri Vurbergu; Karel Prah pri Sv. Jurju ob Ščav-nici; Avrelija Regoršek v Selnici, okraj Maribor, levi breg. 20Ietnica Obrtniškega društva Danes proslavi Obrtniško društvo 20 letnico svojega obstoja. Ustanovljeno je bilo 1. 1907. kot »Slovensko obrtno društvo» z namenom, da zbira pod svoje okrilje slovenske obrtnike ter budi med njimi ne le stanovsko, marveč tudi narodno zavest. Med prvimi delavci, ki so živahno širili idejo organizacije med našim obrtništvom, sta bila gg. dr. Fran Windischer in Engel-bert Franchetti. Med vojno je društvo začasno ustavilo svoje delovanje pod pritiskom tedanjega nasilnega avstrijskega režima, a je takoj po vojni zopet oživelo. V prvem odboru po vojni so bili gg. Engelbert Franchetti, Fran Ravnikar, Ivan Zakotnik, Dragotin Hribar, Fran Breskvar, Ivan Jakopič, inž. Milan Šuklje in drugi. Iz društva se je sestavil tudi konzorcij, ki je začel izdajati «Obrtni vestnik». Nekaj let po ustanovitvi se je društvo spremenilo v «Na-predno obrtniško društvo«. Predsednik mu je bil zaslužni g. Josip Turk, katerega je Obrtniško društvo imenovalo za svojega častnega predsednika. Posle vodeči podpredsednik pa je bil takrat g. Ivan Rebek, ki je po odstopu g. Josipa Turka prevzel predsedstvo. Pod njegovim predsedstvom je društvo naglo napredovalo. Odbor društva je sprevidel, da mora biti društvo strogo na stališču stanovskih interesov in nepolitično. Zato se je pred leti na izrednem občnem zboru spremenilo v «Obrtniško društvo v Ljubljani» ter spremenilo društvena pravila v tem smislu. Število članstva je stalno naraščalo ter šteje sedaj nad 200 organiziranih m stanovsko zavednih obrtnikov. — Društvo si je ustanovilo tudi svoj pevski zbor, dalje gospodarsko-politični, prireditveni in mladinski odsek, ki skrbijo za razmah društva in varujejo v javnosti interese našega obrtništva. Odličnemu stanovskemu društvu želimo ob 20 letnici obilo uspeha na začrtani poti, vsem, ki so s svojim požrtvovalnim delom pripomogli, da se je ta krepka organizacija našega obrtništva tako lepo razvila, pa želimo, da bi jih usoda ohranila jubilantu v podporo in vzpodbudo še mnogo let. Začetek šolskega leta Glasbena Matica v Celju. Vpisovanje gojencev in gojenk v šolo bo dne 1. septembra od 8. do 12. dopoldne v sobi št. 1. Vpisovanje je obvezno tudi za vse druge gojence, ki nameravajo nadaljevati letos svoje šolanje na tem zavodu. Redni pouk se prične v pondeljek, dne 5. septembra. Na gospodinjski šoli na Jesenicah se bo vršilo vpisovanje v pondeljek 28. in torek 30. t. m. od 10. do 12. dopoldne v upraviteljevi pisarni osnovne šole V pondeljek 5. septembra ob 8. zjutraj se prične redni pouk. 1284 Začetek šolskega leta 1927./28. na deški osnovni šoli IV. v Samostanski ulici v Mari boru. Sprejem in vpisovanje šoloobveznih otrok 60 vrši dne 1. in 2. septembra, vsakokrat od 8. do 12. dopoldne in od 2. do 4. popoldne v šolskem poslopju, in sicer: za I. raz red v sobi št. 8 v I nadstropju, za II., III. in IV. razred v sobi št. 9 v I. nadstropju in za V. in VI. razred v sobi št. 2 v pritličju. Šolski okoliš obsega levi breg mesta zapadno od črte Državni most - Gosposka ulica - Mestni park, ter spadata zapadni polovici Glavnega trga in Gosposke ulice zraven. — Otroci iz drugih mestnih okolišev 6e ne bodo sprejemali. — Za tuje otroke veljajo dosedanji predpisi. Šola prične v soboto, 3. septembra ob 9. dopoldne s šolsko službo božjo v stolni cerkvi. Otroci od II. razreda dalje ee zbero do 8.45 na običajen naSn pred šolskim poslopjem. V pondeljek, dne 5. septembra ob 8. zjutraj se prične redni šolski pouk. — Šolsko upravitelj«tvo. Na nemški manjšinski šoli r Ljubljani (Cojzova cesta 5) bo vpisovanje otrok za 1__6. šolsko leto drie 1. in 2. septembra od 11. do 12. dopoldne. — Šolska maša bo dne 3 septembra, redni pouk pa se prične v pondeljek, dne 5. septembra. K proslavi 75Ietnice Trgovske in obrtniške zbornice v Zagrebu Zagreb, 27. avgust«. Redko kdaj je imel Zagreb priliko spre« jeti v svoji sredini tako visoke in odlične goste, kakor jih bo sprejel danes ob priliki proslave 751etnice Trgovske in obrtniške zbornice. Iz vseh pokrajin naše države in inozemstva bodo prispeli zastopniki gospo« darskih krogov, predstavniki tujih držav ter zastopniki naših oblastev, da s svojo prisotnostjo izkažejo priznanje za neirmors no, tiho in uspešno delo zagrebške Trgov« ske in obrtniške zbornice na polju narodne in politične ekonomije, za ves njen trud in za vso njeno sistematično aktivnost, ki nam daje garancijo, da bo naša materijalna in moralna narodna bodočnost boljša in lepša. Trgovska in obrtniška zbornica v Zagre« bu je bila osnovana v najtežjih časih avs strijskega absolutizma, po letu 1848., ko je Dunaj vihtel bič nad nezadovoljnimi naro* di, ki so bili tako egat (C), 3. Lj Smokvina (J), 4 Schonfeld (P), 5. Tritko (P). 400 m prosto gospodje: 1. Antoš (C) 5:30.3, 2. ^enjanovič (J). 400 m prosto dame: 1. Friedlanderova (Č) 7:17.1, 2. Roje (J). Skoki s stolpa 5 in 10 m: 1. Kordelič (J), 2. Grilc (J), 3. Mertz (P). IVaterpolo: Češkoslovaška : Poljska 8 : 0 Stanje točk po prvem dnevu: Češka 75, Jugoslavija 50 in Poljska 29. G. Kordelič nam je o poteku včerajšnjih tekem telefoniral naslednje podrobnosti: Največje" razočaranje je pripravil Jugoslo* venom Senjanovič, ki je plaval na 400 m 30 sek. pod svojim rekordom. Ima tvor pod pazduho, ki ga zelo ovira. Mirkovič na 100 m hrbtno je vsled zavžite vode odstopil: bil je siguren favorit za tretje mesto. Hud boj se je vršil med Friedlanderovo in Roje* tovo; prva je ujela našo rekorderko v zad* njih 50 m. Poljaki v waterpolu niso poka* zali mnogo; Čehi so hitri in sigurni favoriti za prvo mesto. Udeležba občinstva ogrom* na; organizacija prav dobra. Vreme je bilo vetrovno in hladno; voda topla. Vse tri reprezentance potujejo v pondeljek zve* čer ob 21. preko Ljubljane v Bologno. Apeliramo na športne organizacije, pred* vsem plavalni podsavez in sekcije klubov, da pozdravijo ekvrpo na kolodvoru! Iz zgodovine S, K. Slovana. Drugi najstarejši klub v Ljubljani, S. K. Slovan zaključuje jutri prireditve ob prili* ki svojega 151etnega jubileja. Pot jubilanta od ustanovitve do danes je bila trnjeva. Kakor vsi slovenski športni klubi pred in po vojni, se je moral tudi S. K. Slovan bo* riti z neštetimi težkočami. Toda kljub vse* mu je danes dobro organizirana enota, kt goji šport v treh panogah. Preskrbel si je nedavno tudi lastno igrišče, tako da je upati, da bo njegovo delo na polju sloven* skega športa v bodoče mnogo olajšano in tem uspešnejše. Bilo je leta 1911. Po fuziji Hermesa in Ilirije je ostalo mnogo igralcev in članov Hermesa brez pravega vodstva. Nastali so razni «divji» klubi, med njimi tudi spo* mladi L 1912. športni klub »Vzajemnost*. Klub je nastopal Ie sporadično in se je že jeseni istega leta razšel. Del disidentov je ustanovil v zvezi s takratnim športnim odsekom N. D. O. v Ljubljani nov klub — S. K• Slovan. Razen Slovana se je iz « Vzajemnosti® ustanovila tudi , kjer je kmalu prišlo do vstopa v Ljubljani živečih čeških nogometašev v nogometno sekcijo Slovana. Od takrat izvira tudi rije* gova belo*rdeča barva. Zal pa klub ni mo* gel dobiti lastnega igrišča in je bil še ved* no navezan na gostoljubnost Ilirije. §e'le Telefon 2124 PREMIJERA! EVA ME0 OiVJAKI. fe' & v t. v i fe J . jpf s 5enzaci:one'no pustoiovni fiim, poln vznemirjenja in b rbe — Dejanje »e vrši v k aj h, kjer vladata puška in nasilje. Divne dirke na konJh. V g avol vlogi najlepša 'n naimlajša junakinja oivjega za pada, lepa JOS E SEOGUf £K ki je v ccwbo>sk h hlačah enako elegantna kot v parišk toaleti. Danes v nedeljo ob: 3., pol 5., 6 , pol 8. in 9. ELITNI KINO MATICA 1, 1926. je gerentski svet, pod vodstvom dr. Puca, v umevanju velikih nalog sportn.h organizacij, izposloval klubu športni pro* štor na bivšem sokolskem zletišču ob Lin* hartovi ulici. Vsled pomanjkanja denarnih sredstev klub še ni mogel prostora primer* no adaptirati. Moštvo je po padcu v 1. 1923 v naslednjih dveh letih ostalo v drugem razredu nogometnih moštev Slovenije. V sezoni 1925/26, se je moštvo dvignilo v I razred in igralo v prvenstvenih bojih ze* lo važno vlogo. Letos pa si je le s težavo izvojevalo obstanek v L razredu. Razen nogometa je klub gojil — kot edi* ni v Sloveniji — tudi težko atletiko. Last* no sekcijo za to panogo je ustanovil klub 1 1924. Dasi člani sekcije v državnem pr* venstvu niso dosegli vidnih rezultatov, je propagandni uspeh težko atletskih priredi* tev S. K. Slovana neprecenljiv. Pred krat* kim je Slovan ustanovil tretjo, t. j. hazena* sekcijo. Sekcija se lepo razvija. Kljub internim težkočam in pomanjkanju lastnih športnih prostorov je izven dvoma, da je SK Slovan storil v propagandnem oziru slovenskemu športu veliko delo, za kar mu je treba v dnevih jubileja pred* vsem čestitati. Upati je, da ga čaka na no* vem igrišču razmah, ki bo vreden vsega njegovega dosedanjega napora. Športni klubi in ostala javnost se tem potom ponovno vabijo na slavnostni občni zbor SK Slovana, danes ob 10. dopoldne v zbornici mestnegt magistrata ljubljanskega. Včerajšnji nogomet v Zagrebu in Beogradu. Gradjanski : Sašk (Sarajevo^ 3 : 1 (1 : 1) in Jugoslavija : \VAC (Dunaj) 3 : 3 (1 : 1). Kolesarska sekcija ASK Primorja pri* redi danes ob 11. medkhibsko dirko na progi Ljubljana*Novo mesto*LjubIjana (135.600 km), dalje medklubsko dirko na 30 km in klubsko dirko novincev na 20 km. Start slednjih dveh ob 13.30. Cilj za vse dirke približno ob 15.30. Start in cilj pri km 3 na Dolenjski cesti (gostilna Jebačin). Kolesarsko društvo Ljubljanica, Do* brunje priredi danes ob 14. kolesarsko dir* ko. Glavna dirka na progi Zadvor : Viš* nja gora. Novinci na sledeči progi: Start in cilj v Zadvoru pri gostilni Jeriha, od tu po glavni cesti do občinske hiše — skozi Dobrunje na Sostro, Podlipoglav nazaj na Zadvor. Zvezna dirka na isti progi kot no* vinci. Damska dirka na progi: Zadvor po glavni cesti do Korbarja, na Zadvor. Dir* ka seniorjev. Po končani dirki se vrši veli* ka vrtna veselica pri g. M. Jeriha v Za* dvoru. Davis-cup. Francija vodi proti Japonski 2 - 0. Lacoste je porazil Harado 6 : 1, 6 : 1, 6 : 2, Cochet pa Ohlo 6 : 0, 6 : 3, 6 : 2. Dve tekmi za srednjeevropski pokat se vršita danes v Budimpešti, m sicer dru* gi del prvega kola med BSK in Hungario ter Slavijo in UTE. Kakor znano je Hun* garia zmagala v prvi tekmi s 4 : 2, dočim je UTE podlegel Slavij i z 0 : 4. Tekmi bo* sta vsekakor prvovrstni senzaciji Istočas* no se vrši konferenca odbora za prireditev srednjeevropskih pokalnih tekem. Naš sa* vez zas topi I. tajnik Riboli. Hazena tekmo med Mariborom in Mu* ro sodi savezni sodnik Baltesar. Službeno iz LHP. Današnja prv. tekma Primorje : Ilirija odpade. — Tajnik. Koturaški savez SHS pododbor Ljub* Cjana vabi kolesarske klube, da se udele* že v nedeljo dne 28. t. m. kolesarskih dirk društva »Ljubljanica« (Dobrunje). Start in cilj je v Zadvoru pri gostilni Jeriha. Zače* tek ob 15. Po končanih dirkah se vrši vrtna veselica. Službena objava Smuškoztehničnega od bora Jugpslov. zimsko športnega saveza. Saveznim sodnikom se imenujejo sledeči gospodje: dr. Souvan, prof. dr. Jesenko, dr. Ciril Pavlin, dr. Aca Pavlin, dr. Berce, Go* rec, Gnidovec, Tavčar, Pelan, Delkin, Mar* zel, VI. Vrančič, Kari Šircelj, Egon Planin* šek iz Ljubljane. Dr. Hadži, dr. Ulmanski in dr. Lipovščak iz Zagreba in dr. Žižek iz Beograda. V sodniško izpraševalno ko* misijo se določijo g. Gnidovec, Goreč, Tavčar in Pelan. — Sklene se prirediti dne 2. oktobra t. 1. gozdni tek, katerega se bo* do udeležili lahko vsi verificirani smučarji. Dolžina proge ca 6 km. Tek se vrši v oko* lici Ljubljane. V slučaju ugodne zime pri* edi savezni tehnični odbor v okolici Ljub* Ijanc obširno propagandno mladinsko pri* reditev. — Tajnik. ASK Primorje, nogom. sekcija. Danes, v nedeljo, naj bodo sledeči igralci ob 9.30 v garderobi na našem igrišču: Daneu, Sin* kovec. Jež, Glavič, Pečar, Kramer, Ravni« kar, Tavčar, Ženica, Pišek II, Zalar, Vi* sjak — trening z Reko rez. — Ob 14.30: Anžlovar, Ivo. Turkovič, Jug II. Sočan, Ko* ✓adini, Privšek, Jug I, Slapar, Terček, Ka* riž — trening z Jadranom. — Ob 16.30: Erman I, II. Pečnik. Birsa, Princ, Joža, Pi* šek. Dramičanin, Čebo, Uršič. Čamernik, Vidic. Trening s Slavijo. — Načelnik. SK Slovan (nogom. sekcija). Danes ob 14.30 morajo biti v garderobi Ilirije slede* či igralci: Globelnik. Škofic, Marchiotti I in II. Flak, Skalar, Osterman, Bogel. Bur* ger, Kastelic, Hiršman, Bucik, Koschel, Nov ljan, Lumbar in Rakuš. Obenem opozarjam vse aktivne člane na današnji slavnostni občni zbor v dvorani mestnega magistrata. Ob 15. prevzamejo rediteljstvo sledeči go» spodje: Černivec, Siard, Petrič, Jamnik, Grm, Bučar in Hočevar, blagajno pa Tone Bucik. — Načelnik. SK Jadran Danes ob 15. trening tek« ma na igrišču Primorja. Vabim za donol* dne ob 10. na sestanek v Koleziio sledeče igralce: Gartner, Zor. Bončina, Kos, Žni* darič. Rogač, Pokom, Benedetič, Brcar, Ja* nuš. Banovec. Jerina. Isti morajo biti ob 14.30 na igrišču. — Načelnik. SK Slavila (nog. sekcija). Danes ob 17. trening s komb moštvom ASK Primorja. Na igrišču Primorja moraio biti točno ob 16.30 sledeči gg: Černe. Mihelič, Pelicon, Petrič, Smolian, Gašneršič. Uršič I in II, Stopica, Dečman, Šlamberger, Ahčan St. in Gale. Vsi imenovani dobe opremo na igrišču. — Kapetan. Kateri stranki pripadata ubijalca v Čučerju Zagreb, 27. avgusta, n. Današnji popol« danski listi so objavili vest, da seljaka, ki sta v čučeTju pri Zagrebu pretekli ponde* ljek ubila pristaša hrv. klerikalne stranke, nista bila radičevca, marveč pristaša Davi* dovičeve stranke. Predsednik zagrebške da* vidovičevske organizacije, bivši minister dr. Petričič je podal z ozirom na te vesti vsem zagrebškim listom izjavo, v kateri naglaša, da demokratska stranka v čučerju ntma niti enega pristaša in da zato tudi ne more biti kriva nesrečnega političnega uboja. Domače vesti n * Imenovanja v državni službi. Za arhivskega uradnika pri velikem županu ljubljanske oblasti sta imenovana: Fran Slana, ekonom Dečjega doma v pokoju v Ljubljani, ter Josip Golar, arhivski uradnik v pokoju, oba v 1. skupini III. kategorije. * Izpremembe v naši vojni mornarici Kakor smo že poročali, je dosedanji komandant pomorske vojne akademije v Dubrovniku, kapetan bojnega broda Adolf Mladič, upokojen. Za njegovega naslednika v akademiji je imenovan kapetan bojnega broda Mirko Cvitkovič, doslej komandant strokovnega orožja. Kapetan korvete Ivo Preradovič je imenovan za komandanta strokovnega orožja, poročnik bojnega broda 1. razreda Marko Grgič pa za kotnan- ) j danta minonosca >Kobac«. * Izpremembe v naši vojski. S kraljevim ukazom so sprejeti v našo vojsko, in sicer " v pehoti: rezervni podporočnik Stanislav Strgar, Franc Fajt, Ivan Pirker, Fran Ko-: vač, Oton Pfeifer in Ernest Valentič; v eko nemški stroki rezervni administrativni podporočnik Fran Zajec, v sanitetni stroki pa rezervni kapetan I. razreda Vinko Jane-žič. * Ameriške vojne ladje v Dubrovniku. V Dubrovnik sta predvčerašnjim prispeli ameriški vojni ladji «Smith Thomson» in < John Edvard>. Komandanta obeh ladij sta v spremstvu angleškega konzula posetila predstavnika naše vojne mornarice in druge oblasti, ki so vrnili poset. Ameriški ladji ostaneta do konca avgusta v dubrovni-škeni pristanišču. * Nov kazenski zagovornik. Višje deželno sodišče v Ljubljani je vpisalo odvetniškega kandidata dr. Davorina Grosa v Novem mestu na njegovo prošnjo v imenik kazenskih zagovornikov svojega okoliša. * Inšpekcija kaznilnic. Na inšpekcijskem potovanju po hrvatskih in slovenskih kaznilnicah se ta mesec nahaja inšpektor ministrstva pravde gosp. Gustav Gaj. Inspici-ral je že moške kaznilnice v Sremski Mi-trovici. Stari Gradiški, Lepoglavi in v Mariboru, prihodnje dni pa sj bo ogledal šc ženski kaznilnici v Begunjah in v Zagrebu. * Telefonska služba v dobi volitev. Minister pošte in brzojava jc odredil, da se ob času skupščinskih volitev in sicer v dneh 10., 11. in 12. septembra mora vršiti telefonska služba nepretrgoma cel dan in celo noč v vseh onih krajih, kier obstoje telefonske postaje. * Otvoritev nove pošte Št. Janž. Dne T. avgusta sc jc otvorila nova državna pogodbena pošta <Šent Janž na Dravskem polju«, ki ma tačas vsak dan zvezo s Pošto Račje. * Začetek pouka na osnovnih šolah. Po odredbi ministra prosvete se ima pouk na vseh. osnovnih šolah pričeti dne 1. septembra. Vsi uccnci morajo omenjenega dne ■priti v šolo. * Nov- učni načrt-za. realne gimnazije. Minister prosvete je podpisat nov začasni učni načrt j n program za realne gimnazije. Ta program bo te dni objavljen v ^Službenih Novinah«. Učni načrt za realne gimnazije je že objavljen, ravno tako tudi en del programa, ki se odnaša na peti razred, ker sc bo v petem razredu realnih gimnazij že v tem šolskem letu vršil pouk po novem načrtu in programu. Novi učni načrt in program je izdelala strokovna profesorska komisija. * Letošnja glavna skupščina Jugoslo-renskepa šumar-kega udruženja se bo vršila dne 21. septembra v Beogradu in ne kakor smo svoj čas javili 28. avgusta v Skoplju. Natančen program bo objavljen v septemberski številki Šumarskega lista. + Radiofonski promet s Češkoslovaško, Madžarsko in Rumunijo. Ministrstvo pošte in brzojava je s češkoslovaško, madžarsko in rumunsko poštno upravo doseglo spo-ra7.um. da s temi državami uredi radiofonski promet. Obenem se je dosegel sporazum glede višine taks 7,a radiotelegrame In radiotelefonske razgovore. * Himen. Poročila sta se dne 23. t. m. v Ljubljani gosp. Drago Jerina, finančni uradnik v Logatcu, in gospica Minka V r e z c c, hčerka Janka Vrezca, naduči-telja v pokoju v Ribncrn pri Bledu. — Obilo sreče! 1288 * Gradnja Otroškega doma v Crikvenici. Kakor poročajo iz Crikvenice, se otroci iz Dunajskega Novega mesta, ki so letošnje poletje preživeli v Senju, dne 6. septembra preko Sušaka vrnejo domov. V Crikvenici pa ostane pooblaščeni zastopnik mesta \Vjener - Neustadt, kateremu je poverjena naloga, da vse potrebno ukrene v svrho gradnje ^Otroškega doma« za otroke omenjene mestne občine. Potrebno zemljišče za >Dom« ie že odkupljeno. Gradnja »Doma* se bo pospešila tako, da se bo novi dom že prihodnje poletje lahko Izroči; svojemu namenu. * Nov odvetnik v Mariboru. Odvetniška zbornica za Slovenijo razglaša, da je odvetniški koncipijent dr. Franc Macarol vpisan v jmenik odvetnikov s sedežem v Mariboru. + Pritožbe o nerednostih in nepravilnosti v železniški službi. Generalna direkcija državnih železnic v Beogradu nam sporoča. da se v prometnem ministrstvu v zadnjem času množe intervencije in pritožbe prevoznikov o nerednostih v blagovnem prometu in železniškem prometu sp'oh. Z obravnavanjem stičnih vlog med ministrstvom. generalno direkcijo in oblastnimi direkcijami se izgublja čas in zavlačuje postopanje, v mnogih primerih se vsled tega celo ne more pravočasno odkloniti Mcočiji-vih posledic. Radi tega je v interesu prevoznikov in službe same, da se pritožbe prediože prvi instanci, to je oblastni direkciji in šele, ako ta zadevo nepovolino in nezadostno reši, se je obrniti na višjo Instanco, to je na generalno direkcijo držav. železnic v Beogradu. Obratna pot je oprav-dana le tedaj, ako bi to zahteval posebsn službeni interes. * Izobraževalno društvo napredne mladine »Edinost« v Pristavi pri Tržiču priredi danes v nedeljo popoldne veliko vrtno veselico. Sipreiem gostov bo ob pol 14. na postaji Križe - Golnik, odkoder odkorakajo z godbo na čelu v Pristavo. Odhod vlaka iz Ljubljane ob 11.40 dopoldne. Na mladinskem dnevu govorita poslanec gg. Zebal in proi. Rado Pavlic. Na prireditvi sodeluje celokupna godba železničarjev »Sloga« iz Ljubljane. Skrbno izbrani program vsebujoč godbo, ples, šaljivo pošto, src-čolov, streljanje na koštruna itd. bo nudil vsem posetnikom te prireditve, prirejene ob priliki pristavskega žegnanja (sejma) vsestransko zabavo. Vabimo vse prijatelje demokratske mladine z Gorenjskega in Ljubljane, naj se prireditve v čim večjem številu udeleže ter tako nudijo naši mladini moralno vzpodbudo in jo tudi gmotno podpro v njenem pokretu. — Tajništvo Zveze jugoslov. demokratske mladine. * Žrebanje efektne loterije društva »Invalidski dom« v Trbovljah, ki bi se imelo vršiti v četrtek dne 1. septembra 1927, se je moralo preložiti iz tehtnih razlogov za dan 30. oktobra tekočega leta. Kdor si še ni nabavil srečk omenjene loterije, naj ne zamudi redke priložnosti s toliko krasnimi dobitki, sai lahko dobiš enonadstropno hišo samo za 10 dinariev. * Eksplozija smodnišnice pri Obrovcu. Po vesteh iz Splita je pretekli četrtak eksplodirala smodnišnica podjetja »F^imorski boksit« pri Obrovcu. Eksplozija je povzročila veliko paniko tamkajšnjega prebivalstva. Ni še ugotovljeno, kako ie prišlo do eksplozije. Pod sumnjo, da so zakrivile nesrečo, so bile aretirane štiri osebe. * Zagoneten umor 70Ietnega starca. V Baški Vodi pri Šibeniku so našli te dni umorjenega 701etnega starca Marka Miha-Iiča. Okolo vratu je imel močno zadrgnjeno vrvico Zdravnik je ugotovil, da je starec po kratki smrtni borbi preminul. Ker je Mihalič živel v pogostem prepiru s svojo 54!etno ženo, leti na njo sum, da je umorila svojega moža. Žena je bila aretirana, vendar pa odločno taji vsako krivdo. 4. septembra veselica GODdE VRHNIKA Imenitna zaoava vabimo. * Vojni pogrešanec. Leta 191S. je v Italiji umrl vojak Ivan L e b e n, rojen leta 1S90. v Sloveniji. Starša sta Karel in Matilda. Komur je znano njuno bivališče ali kje je Ivan Leben bival pred vojno, nai naznani okrajnemu sodišču v Ljubljani k A VIII 329/27. * Tri leta ječe zaradi razžalitve kralja. V Požegi se je v petek VTšila obravnava proti seljaku Franji Hažiču iz Virovitice zaradi razžalitve kralja. Hažič je, vračajoč se s svojo ženo iz Daruvara, v prepiru izrekel besede, s katerimi je razžalil kralja. Sodišče ga ie obsodilo na tri leta ječe. * Samomor orožnika. V Slovenjgradcu se je pretekli četrtek ustrelil 301etni orožnik Ivan Posekar. S službenim revolverjem si je pognal dve krogli v prsi in je kmalu nato podlegel. Motiv samomora ni znan. + Utekel pes. Včeraj popoldne je utekel iz vrhniškega vlaka malo pred postajo Brezovica lovski pes, brak,-resaste dlake, bele barve z oranžnorumenimi lisami. —-Kdor ga je ujel, naj to sporoči po dopisnici Antonu Kosu, lovcu, Vrhnika 31. Dobi 50 Din nagrade. * Nobenega nesporazuma ne bo pri nakupu žitne kave, če boste zahtevali izrecno Žrko v rdečih zavitkih. Zajtrk bo potem res okusen, redilen, neškodljiv. Zadovoljni bodo otroci in odrasli. 276 KUŠAKOV1ČA KALODONT najboljša pasta za zobe. * Nalezljive bolezni v ljubljanski oblasti. Po uradnih podatkih je bilo dne 7. avgusta v ljubljanski oblasti na nalezljivih boleznih obolelih oseb, in sicer: na škrlatinki 31 (v krškem okraju 22), na griži 24 (največ v kočevskem okraju), na tifuMnh boleznih 18, na dušljfvem kašlju 6, na davici 5, na šenu 4, na ošpicah 2, na steklini 1 in na krčeviti odrevenelosti 1 oseba. Kakor doznavamo, se griža širi tudi v ljubljanski okolici. V zadnjih dneh so prepeljali v ljubljansko splošno bolnico 7 oseb, ki so težko obolele na griži. * Razkritje velike tihotapske afere v Beogradu. Beograjska železniška policija je vlovila nekega Josipa Chvatila iz Prage, ki je vodil tihotapstvo saharina v naši državi kot zastopnik velike tihotapske centrale v Berlinu, ki se bavi z razpečava-njem saharina, kokaina in svile ter ima fi-lijalko v Beogradu, Sofiji in Atenah. Pri Chvatilu je polioija zaplenila okrog 100 kg saharina ter zapisnik tihotapcev, ki so večinoma iz Srbije in Črne gore, obenem pa tudi naslov centrale, po katerem poizveduje berlinska policija že celo leto. Chvatil .ie kaznovan z 1 mesecem zapora, beograjsko agencijo, ki je precej premožna, pa bo zadela globa okrog 4 miljone Din. Zasledovanje tihotapcev se vrši s polno paro. * Volno, bombaž za strojno pletenje in ročna dela dobite po najnižjih cenab pri PRELOGU, Ljubljana, Stari trg 12 ln Židovska ulica 4. 93 * Pozor! Jesenski tečaj Zasebnega kroj nega učilišča Ljubljana, Stari trg 19, priče' tek L septembra. 1286 ~ Tkanina »Eternuni, glavna zaloga za Jugoslavijo pri J. Medved, manufaktura Ljubljana, Tavčarjeva ulica 7. 95 * Motenje želodca in črevesa napadi telesnih bolečin, razdražljivost, nervoz-nost, omotičnost, sanje z bojaznijo, splošno počutenje slabosti, zmanjšano veselje do dela se omili s kupico prirodne grenčlce »Franz-Josef« na dan. Zdravniki svetovnega slovesa hvalijo, kako izborno služI voda Franz - Josef kot voljno odpirajoče sred' stvo. Dobiva se v lekarnah, drogerijab in špecerijskih trgovinah. 46-L * Novi tečaji za strojepisje, slovensko in nemško stenograiijo se začnejo na zasebnem učnem zavodu. An t. Ru betonskega mosta na državni eešti pri Tii-palčah. km 10.6 v Kokrski dolini. Most, s katerim je vezan prehod dovodnih cevi kranjskega vodovoda, je odnesla lanska jesenska vremenska katastrofa. Gradba mostu je bila oddana edinemu ponudniku J. Slavcu. Končno odobritev ima še izreči pristojni minister. r— Pred novo eradbo stanovanjskih vil. Te dni'je izvršilo mestno županstvo kranjsko dva komisijonelna ogleda radi dovoljenja 11 gradbo dveh dvodružinskih stanovanjskih vil. Zaprosila sta živinozdravnik gosp. Filip Pahor in ga. Mara Rakove, vdova tovarnarja, ki ima stavbišče pri cFidru« v Kokrskem predmestju. Z gradnjo pričneta v najkrajšem času. r— Osmi dekliški razred ostane. Kakor doznavamo od dobro poučene strani, ostane letošnje leto tukajšnja osemrazredna dekliška osnovna šola neokrnjeoa. Vesti o ukinitvi osmega razreda so za enkrat bile pre-uranjene. r_ Profesijonalen uzmovič je brez dvoma brezposeluež Edmund Pogačnik,: doma iz Krope. Vdal se je tatvinam in pijači tako da je že dosegel 2s: številko v lastnem registru prestopkov. Preteklo sredo je prišel Pogačnik tudi v Kranj ter se mudil v hotelu cNova pošta. Ko je šel skozi kuhinjo, je takoj vzel od zbranega zlikanega perila več prtov in jih skril pod dežni plašč. Tatvino pa je takoj odkrila natakarica, kateri pa je hotel zbežati. Poklicali so stražnika, ki je nevarnega prijatelja tuje lastnine na sosedovem dvorišču aretiral: r— Brezglava netaktnost. Nekateri imajo včasih prav čudne pojme o potrebi nočnega miru in spanja svojih sosedov; Tako so pred-snočnjim v neki trgovini v najprometnejši ulici našega mesta od 23. do 2. ure zjutraj pri svojem delu povzročali tak ropot, da ni imela okolica daleč na okrog nobenega miru. r— Na prelomu. Včeraj je nastala v vremenskem svetu pravcata revolucija. Po dolgih tednih in mesecih vročega poletja je prignal sever težke oblake z gromom, strelo in deževjem. Na planinah je včeraj dopoldne močno snežilo. V prvih popoldanskih urah se je toliko zjaaiilo, da so se pokazale planine od Storžiča preko Kačne in Grintav-ea do Grebena in Krvavca v snežni odeji. Sneg je zapadel do 1400 m nizko. V dolini je radi zapadlega 6nega nastopil občuten mraz z nizko temperaturo. t— Predaja volilnega materijala. Pretekli teden je prejel tukajšnji srezki poglavar potrebni volilni materijal za septemberske skupščinske volitve. Tekom treh dni so župani kranjskega sreza večinoma gumijaste kroglice dvignili. Zadnjo besedo bodo imeli še volilci. iz Novega mesta n— Prečudne razmere pri cestnem okraja nem odboru. Pri cestnem okrajnem odboru vladajo čudne razmere. Cestni okrajni od« bor ostaja po več mesecev dolžan za mez« de in vožnje delavcem in voznikom. Veli« kili denarnih zadreg noče biti konec. Od* bor se je moral zadolžiti že za večjo vso« to denarja. Merodajni faktorji, predvsem nadzorstvena oblast in gradbena direkcija premalo pomagata cestnemu odboru, da bi mogel ta vzdrževati ceste in plačevati uslužbencem težko prisluženi denar. Na drugi strani pa je značilno, da se izredni prispevki za ceste ne izterjavajo od lesnih trgovcev, katere ima terjati cestni odbor skoraj za dve leti nazaj. K sreči so bile ce« ste letos zaradi suše še precej dobre, dru« gače' bi pa bile neuporabne. V cestnem okrajnem odboru sede po zaslugi naše dic« ne SLS izključno samo njeni člani, med« tem ko so vse druge stranke zapostavljene. Izjemo tvori le član SKS g. Novljan, bivši župan v Mirni peči. Zato pa pada \sa od« govomost za neurejene razmere edinole na SLS, ki ni zmožna urediti vprašanja naših cest, temeljitega popravljanja tako potreb« nih okrajnih cest. Javnost se predobro za« veda, da ima SLS absolutno večino v oblast nem odboru ter da bi bil cestni okrajni odbor prav lahko deležen izdatne podpcTre, če bi bilo pri SLS le malo dobre volje. n— V Šrrdheiu ne bodo fpaditi novega farovža. Kakor čujemo, se farovž v Šmi« helu tudi letos še ne bo popravljal, ker je radi bližajoče se jeseni že prepozno, pač pa prihodnje leto. Da se ne bo gradil nov luksuzni farovž. podoben švicarski vili, se imajo farani zahvaliti edinole energičnemu nastopu tukajšnjih naprednjakov. Sklenje« no je bilo, da se bo sedanji farovž v toliko popravil, kolikor je potreben popravila, da bo ustrezal vsem zahtevam stanovanja na« šega župnika in da bodo zadovoljni farani, pa upamo, da župnik tudi. Baje se patro« nat — novomeški kapitelj otresa prispevati k popravljanju šmihelskega farovža. Ni se pa še odpovedal ingerenci za nastavljanje župnikov in drugim kompetencam. n— Občinske volitve v Prečni preložene. Poročajo nam, da so občinske volitve v Prečni radi »skupščinskih volitev® preložili. G. Rakuše je baje vložil svojo listo (pol« oficijelna SLS). G. Rakuše naj pazi, da se mu ne bo tako zgodilo kakor pri cestnem okrajnem odboru. n— Nagrajeni načrti meščanske šole v Novem mestu. Komisija za pregled načrtov nove meščanske šole v Novem mestu je v četrtek končala svoje delo. Nagrajeni so bili naslednji ljubljanski arhitekti: z nagrado v znesku 10.000 Din načrt z ge« slom »cNarodu za narod® (arhitekt Angelo Battelino, Celovška cesta 68); z nagrado 5000 Din načrt z geslom «ECI« (arhitekt Ivan Zupan, Gradišče 13); z nagrado 3000 Din načrt z geslom ; do 6. kola vodil. Tu pa je nato zgubil ia vodstvo je prevzel Pire. Drugi Zagrebčan — Filipčič stoji momentano na 4. mestu, vendar v častni razdalji od tretjega. Ostala zastopnika Zagreba, Agapjejev in Grenčarski, sta med zadnjimi; zastavonoša je Grenčarski z osmimi ničlami. Ljubljana ni mogla postaviti najmočnejših zastopnikov. Furlani je na orožuih vajah, Je. rošov je zadržan radi študij, Pire pa nastopa za Maribor. Edina zastopnika sta torej Ciril Vidmar in Rupnik, ki pa igrata zelo izpod običajne forme. Vidmar ne igra nič kaj energično"— posledica tega je šest temijev! Edini igralec brez remijev je v turnirju mladi Rupnik, ki hoče ali zmagati ali pa podleči. Vidmar ima šanse za 4. mesto. Beograd zastopata ing. Nedeljkovič in Ačimovič, uspešno samo prvi, ki zaznamuje 6 in pol točke. Igra pa vsekakor zelo previdno. Domačini so postavili tri igralce: Abrahama, Jonkeja in Židovca. Prvak Kir-lovca. Zidovec, igra dosti močno in je zgubil 6amo 3 partije. Jonke je imel zelo dober start in je nekaj časa celo vodil. Ima skupno z Vidmarjem največje število remijev, t j. šest. Stoji na 7. mestu tabele. Izvrstno je zastopana Subotica po Bošanu. Bošan je v prvih petih partijah dosegel samo dve točki, nato pa je dosegel 7 zaporednih zmag. Imel je precej sreče in je vsled napak nasprotnikov dvakrat rešil že povsem zgubljeno partijo. Momentano je na prvem mestu. Na Pirca je lahko Maribor ponosen. Po 5. kolu je prevzel vodstvo in ga zadržal do 12. kola. Usoda je hotela, da mu je baš Slovenec zadal težak udarec po znanih Prešernovih b sedah: ^Slovenec že mori Slovenca brata Pire je vsekakor eden najuglednejših igralcev turnirja in se odlikuje po svoji proračo-nani in smotreni igri Eno izmed prvih dveh mest mu je zasigurano. Za Bošanom je dos;-gel največ zaporednih zmag, in sicer šest. Toth — zastopnik Vršc-a — je rutiniran turnirski igralec in je vedno med nagrajenimi. Zasedel bo najbrž četrto mesto. Ing. Fritz iz Sušaka in Kurdjukov iz Siska sta vsekakor slabejše moči. Turnir je prišel v odločilni Stadij — vsaka točka bo odločevala. Boj prvih treh bo izre !-no zanimiv. Bošan ima nastopiti še prp'i Kurdjukov, Nedeljkoviču in dr. Singerju; Pire igra s Fritzem, Filipcičem in Tothom. dr. Singer pa z Abrahamom. Bošanom in Rupnikom. Odločila bo najbrž partija Bošan — dr. Singer. Na I. drl. dekliški meščanski šoli v Ljubljani bodo ponavljali in privatni izpiti dne 31. avgusta t 1. Vpisovanje bo za vse razrede 1. septembra od 8. do 12. in od 14. do 16. Na novo vstopajoče učenke naj pridejo v spremstvu staršev in naj prineso s seboj zadnje šolsko izpričevalo in rojs*ni list. Slovesna služba božja, h kateri morajo priti vse go-jenke, bo v ponedeljek, o. septembra, ob S. uri v stolnici. V torek, 6. septembra, se prične redni pouk. Podrobnosti so razvidne iz oglasa na šolski deski v II. nadstropju. Včerajšnje kolo Bošan in Pire na vodstTu. XIII. kolo: Bošan in Nedeljkovič sta po kratki igri remisirala. Pire je v energični igri porazil ing. Fritza. Tdui dr. Singer je zmogel v sigurnem stilu Abrahama. Intere-santno je potekla partija Filipčič - Toth. Leta je nekorektno žrtvoval liguro, nakar je Filipčič v končnici dobil. Jonke ne vzdrži težkega turnirja. Proti Vidmarju je bil črni in je moral brez posebnega odpora kapitulirati. Kurdjukov je porazil Ačimoviča. lipovec pa Grenčarskega. V partiji Agapjejev-Rupnik je slednii nekorektno žrtvoval figuro, kar je Agapjejeva zelo izr.enadilo. kai'i dosedaj je ravno on uporablja! take ekstra-vagance. Partija je bila prekinjena v remis poziciji. Stanje po XIII. kolu: Bošan in Pire 9K; Filipčič 7 ; Nedeljkovič in Vidmar 7; Tofh 614: Zidovec 6 (2); Jo.ike 6; Agapjejev ia Ačimovič 5ing. Fritz. Kurdjukov o; Rupnik 5 (1): Abraham 4<4 • Grenčarski iv.. Danes priredi v Karlovcu šahovski mojster Vukovie simultanko, za katero vlada veliko zanimanje. ~ sveta Raymond Poincare, francoski ministrski predsednik, je imel v Parizu o priliki zasedanja interparlamen* tarne konference velik govor, v katerem je zagovarjal idejo svetovnega miru in zblis žanja med narodi. («The GraPravica -Jo ljubeznk (Gloria Svanson), i Krvava arenat (Nita Naldi), »Mladi maharadŽJv, »Monsieur Beaucairec, iRdeča Hacienda :, ičrni orek in išejkov sine. In tedaj je prišla katastrofa. Nekateri menijo, da ga je smrt zatekla na višku slave, drugi trdijo, da je njegov genij že prekoračil peripetiio in se je jel nagibati k zatonu. Bilo tako ali tako: vest, da leži Rodolfo Valetino na smrtni postelji, je težko pretresla milijone in milijone njegovih oboževalcev in oboževalk. Tem bolj, ker je prišla docela nena-dejano: 10. avgišta 1928 se je Valentin,} od-pelial v Newyork na operacijo slepiča, 23. avgusta je bil že mrtev. Vsa zdravniška ved s mu ni mogla pomagati. Edino rešitev so videli kirurgi v nekem posebnem preparatu, ki ga izdelujejo v vsej Ameriki le v medicinskem institutu v Detroitu. Z letalom so poslali ponj: usoda pa je hotela drugače. Letalo se je v nif"TIi izgubilo in ie moralo l;nii,- Prvoino se je mladi Rodolfo hotel posveuti vojaščini, a ga niso hoteli. Bil je preslabotne postave. Ostal je nekaj časa doma in se ie brez veselja ukvarjal s poljedelskimi nauki v Genovi, dokler ga ni skitaiska .irav in želja do pustolovščin potegnila v svet. Odšel je v Monte Carlo in od tam v Pariz, kjer so mu prijatelji vestno pomagali trošiti, kar mu je še ostalo imovine. Ko je pognal vse, se je odpravil čez ocean v Ameriko. To je bilo v decembru 1913 . . . Leto je bilo že skoro naokoli, kar je hodil po svobodnih ameriških tleh. Leto pomanjkanja, obupa in gladu. Tri dni že ni imel grižljaja v ustih, ni imel prostorčka, kamor bi položil svoje iznemoglo telo, in neusmiljeni po-liceman mu niti ni dal, da se na trdi klopi v mrazu za trenutek odpočije, da zaspi in pozabi . . . Počemu bi se še naprej boril za obstanek? Sklenil je, da stori konec svojemu nesrečnemu življenju, in nehote ga je zanašal korak na obrežje Hudsona. Zamišljen je omahoval čel: Greenivich Village, newyorski Montmarire, kjer so se opotekale trope veseljakov. Nihče se ni zmenil zanj, le treznejši so se umikali pred njim, da iih ne okuži s svojo revščino. Toda nekdo iz družbe ga je prepoznal. Spoznal je v njem zabavnega gentlemana iu odličnega plesalca, ki je bil žel pred meseci na ladji tolike triumfe. To nenadsjano srečanje je imelo odločiti Rodolfovo ut-odo: tovariš, ki se je izkazal za iskrenega prijatelja, ga je pri vedel nazaj v svet, priskrbel mu je smo-king in je dosegel, da je bil nastavljen v nekem kabaretu za plesalca. Tako sta minili dve leti in Valentino je preplesal malone vso Unijo. Ko so Zedinjene države stopile v vojno, se je prostovoljno javil v armado — toda bil je v drugič odklonjen, češ da na eno oko preslabo vidi. To ga je silno potrlo, tako zelo, da se mu je celo zagabil dotedanji plesalski poklic. Ostavil je svojo službo v San Franciscu in je odrinil v Los Angelos. In tedaj se je začela njegova filmska ka-rijera. Dolge mesece je bila vse prej kakor blesteča. Kot figurant je živel tako rekoč od rok do ust: v lanih jutranjih urah je tekal od ateljeja do ateljeja, prečakal cele ure na hodnikih pred uradi vsemogočnih režiserjev in cesto se je zgodilo, da je giaden in izmučen čakal ves dan zaman. Taka je pač usoda vs. Opereta v 3 dejanjih. BERLIN 20.30: Proslava Gothejevega rojst nega dne. VARŠAVA 20.30: Prenos »Praznika žetve» iz Spale. Pondeljek, 29. Vili: DUNAJ 21: Koncertna akademija. L Pet« je: Provansalska pesem, Oreh, Gozdo« vi, Pomeoki. 2. klavir: a) dueti: Otro« Ske scene, b) Ko bi bil ptičica, Spo« mladanska, Kožica, c) Lotosov svet, Mesečna noč, Lepa tujka. PRAGA 20.10: Koncert vojaške godbe, na« to koncert orkestra in solistinje J. Ba« cilkove iz Amsterdama. FRANKFURT 20.15: Koncert G. Mahler« qevih skladb. (Sopran, solo in tenor.) BRNO 19.15: O. Fischer: «Przemyslidi». (Prenos iz Narodnega gledališča.) RIM 21.10: Koncert lahko glasbe. LANGENBERG 20.30: Somsova proslava. (Pesmi, recitacije itd) BERLIN 20.30: Iz F. Scharjevih operet. 1. «Moja mladost«; uvertura. 2. Pesem iz operete «Clo«Clo». 3. «Frasquita»; pot« puri. 4. Pesem iz operete «Cairjevič». 5. »Ciganska ljubav»; valček. 6. Frank« furterska. 7. Odlomki iz Miflockerjevih operet. VARŠAVA 20.15: Prenos koncerta iz <*Do= line Švicarske®. Torek, 30. Vili.: DUNAJ 20.05: Poljuden koncert diunaj« skega koncertnega orkestra. PRAGA 19: Prenos opere cJenufu is Na» rodnega gledališča v Brnu. FRANKFURT 20.15: L. Blech: »Slamnata vdova«. Opereta v 3. dej. BRNO 19.15: Janaček: «Jenufa». Opera v 3. dej. RIM 21.10: Prenos iz gledališča, LANGENBERG 20.10: Operni večer: 1. Wagner; Lohengrin, uvertura. 2. Wag« ner: Arija iz «Tannhauserja». 3. Wag« ner: Bakhanal iz «Tannhiuserja». 4. Pesmi z orkestrom. 5. R. Strauss: 21aht ni meščan*. 6. Puccini: Arija iz opere «Butterfly». 7. Spinelli: «A basso por« to». 8. Bizet: Arija iz opere «Carmen». 9. Bizet: Balet iz opere rejemne aparate, naj priložijo zaradi ocene in preizkušnje tuli stikalni načrt in karakteristiko aparata ter izjavo, da 60 aparat sami sestavili. Ti aparati morajo biti najkasneje do 12. septembra v klubovem lokalu na Velesejmu, kjer jih bo posebna komisija ocenila še pred otvoritvijo razstave. Gg. amaterje, ki Be Se niso javili, vabimo, da to čim prej store. — Radio-klnb Ljubljana. Nesporazumljenje «Prinesite mi vrč piva! Pričakujem neko damo.» «Svetlo ali črno?» «Kaj vam to mar?» («Buen Humor*} Najbolj preiskušene recepte razpošilja na željo brezplačno in prosto od poštnih pristojbin Sr. Oetker, d. z o. z., Maribor. 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 Plesalec se je sklonil do njenega ušesa in ji pošepetal: »Jutri, draga... Pridite med 10. in 11. uro dopoldne k meni. Evo naslova: Avenue de Choiseuse ,št 48, leva vrata.« »Blede se vam... Tega ne storim nikdar!« je užaljeno odvrnila gospa Janina. »Kakor vam drago!« Ernest se je izgubil na hodhiku plesišča. Gospa Janina je zacepetala. Jezno je udarila z nogo ob tla. »Ne, ne poj dem k njemu! Rajša počakam, da mi ga prinese sam.« Ko je stopila na ulico, Jo je jeza kmalu minila. Spoznala je, da je bil srd, k5 jo je še nedavno razvnemal, samo posledica zaljubljenosti. Zdaj, ko nd bilo Ernesta več ob njeni strani, se je čutila celo polaskano, da ji je odnesel prstan. Ta Ernest! si je dejala. To ti je naivea strateg! Misli, da gredo ženske kar tako na limanice! Potetn ga Je začela v raslih milovati: To ti Je čuden dečko 1 Ne dovoli ti. da bi ga odbila, ampak kar kratko diktira! Jo j, ali so ga razvadile! Toda jaz ga naučim drugače. Malo se mu nasmehnem, malo se pošalim z njim, malo ga poljubkujetn... in potem ga pošljem po njegovih potih. ZakljuSti hočem ta do- življaj kakor gospodarica, ne kakor sužnja! Doživljaj gospe Janine z Ernestom je bil njena prva ljubezenska pustolovščina, odkar je bila omožena. Na ples jo je prvič zvabila prijateljica. Ker ni znala plesati najnovejšega plesa, je morala iskati primernega partnerja. Prišel je Ernest. Vnanjosti je bil prikupljive, lica zagorelega, rjavega, oči pa je imel sivozelene, časih nežne, časih vražje... Govoril je toplo, da je segalo do srca. Bil je nezapopadljiva mešanica odvaž-nosti in trepeta. Ta mladi mož je postal gospe Janini vir novih radosti .naslade in sreče. Zdelo se ji je, dta jo družba dviga z zemlje ta jo nosi pod oblake. Ni mu zamerila, da je bil ž njo nekoliko nežen: da jo je gladil po rokah, c5a se je rahlo dotikal njenegi telesa. Gospa Janina je prišla domov. Bilo je že trda tema. Jacques jo je pričakoval za mizo, s časopisom v rokah. Sprejel jo je z vprašanjem: »Kod si hodila tako dolgo? Ali si do zdaj nakupovala?« Janina se mu je zlagala, da je bila najprej pri svoji prijateljici Marti. Šele ko je mož dejal: »Kje pa imaš zaročni prstan?« se je prestrašila in ie dodala: »Vidiš, od Marte sem šla v Vel&fi ma- gazin. Pila sem čaj in pri umivanju rok v toaletni sobici mi je prstan zdrknil s prsta. Padel je nekam in ga nisem mogla najti Obvestila pa sem osobje v trgovini o izgubi in upam, da ga do jutri najdejo.« 1 Jacaues jo je osorno zavrnil: »Tako! Prstan za 22.000 frankov si izgubila! In prj tem si ravnodušna, kakor da se ni nič zgodilo. Mar meniš, da ti lahko vsak dan kupim tak prstan? Ali veš, da je bil to zaročni prstan? Vidiš, kako šibka je tvoja morala!« Janina je bridko zaplakala. Ni namreč mogla trpeti, da bi bil ž njo kdorkoli trd in neprizanesljv. Jacquesa je kar zamrzila po njegovih besedah. On pa je nadaljeval: »Da mi ne pozabiš iti takoj zjutraj v magazin, kjer si izgubila prstan! Iz ma-gazina pridi k meni v pisarno, da me obvestiš o najdbi. Si razumela? Ti ravnaš, kakor da nimam že brez tebe dovolj skrbi!« Janina ni vso noč zatisnila očesa. Možev ukaz jo je primoral. da je vstala zelo rano. Ko se je napravljala, je mislila: »Še nikoli nisem biia tako močna kakor danes! Naravnost k njemu pojdem.« si je dejala, »in bom zahtevala nazaj, kar je mojega. Sklicevala se bom na njegovo kfcvalirstvo. Potem, ko je čisto navaden slepar in tat... Vi ste že deseta mlada dama, ki se oglaša pri meni zaradi dragotin, katere si je prilastil z ljubimkanjem in lažnivim kava-lirstvom. Slepar je ukanil novo žrtev. Svetujem, da ga naznanite policiji!« Janina je globoko vzdihnila. Kar je pravkar slišala, se ji je zdelo neverjetno — in vendar je bilo tako resnično! Domislila se je moža. ki jo je čakal v pisarni. Kaj naj stori? Ali naj gre k njemu in naj se mu izpove ?AIi naj laže še naprej? Oh ne, ne! Možje v takih položajih ne razumejo ženske in postanejo brutalni... Namestu k Jacquesu je Janina namerila svoje korake k Sekvani. Valovi so jo s pljuskom sprejeli medse. □muLHxnxiui i n mjuLiuuaii.int.iJLi >Plaainka< idrarilni čaj zdravi slabo prebavo, zaprtje telesa, napihovanje, slabo delovanje čreves, izpuščaje, obolenja mo-kračne kisline, jeter, žolča in žolčni kamen. Pristen samo v plombiranih paketih po Din 20.— z napisom: Lekarna Baho-vec. Ljubljana. 174-a □ammmimm juudcjudoju MR. BAHOVEC Prirodoslovna raziskavanja v Malem grabnu Peščina na vrtu davimi pogledi proučujejo letanje ptic nad sabo, tok vode, skrivnost daljnih odsevov, mavričen lok nekega še neraz-odetega sveta. Oh, ti počitniški dnevi! Zdaj, ko se bo solnce čedalje bolj spuščalo na jug ko nas bodo jele zavijati megle in moriti Obisk pri prijateljici v skednju deževni dnevi, si bomo vsi pripovedovali pravljice s poljan in iz gozdov, od potokov in z morja; vsi bomo sanjarili po delu, po skrbnem učenju, po pripravah za tisto neznano življenje, ki nas čaka. Pripovedovali si bomo pravljice o poljskih cvetkah, o mačeskah, o zlaticah. o solnčnicah, pa o ptičih in čebelah. Dokler se po mrki zimi zopet ne oglasi veliki koral, doker ne zatrobijo poletne pozavne: — Pozdravjeno. veiko sonce! Pozdravljena, počitniška prostost! Zdravstvo Zdravniška posvetovalnica G. A. M. v K. Povedali smo že ponovno, da je pretirano solnčenje za eelo vrsto iju« di opasno. Tuberkulotiki naj se brez iz« rečnega zdravniškega navodila sploh ne solnčijo, pa bodisi da to še tako »sloviti športniki« nasvetujejo. Za vašega bolnika, o katerem sami pišete, da je že parkrat kri izkašljeval, pa postane solnčenje, po kate« rem se pogosto (navadno ob zvišani teles« ni toploti) pojavljajo krvavitve iz pljuč, naravnost smrtnonevarno. — G. F. S. v Lj. Navadni napadi migrene so bolj nadležni in delovno zmožnost okrnjujoči, kot pa nevarni. V izrednih primerih seveda lahko tudi bolniki deloma oslepč ali jim ohromi očesni in drugi živci, tudi ohromenja eks« tremitet so znana. Nevrološka literatura poroča celo o par smrtnih primerih. — G D. H. v Lj. Dispozicija za bolezen, na ka« teri trpite vi, jc skoro vedno podedovana. Med vzroke varikoznega razširjenja v po« štev prihajajočih ven (dovodnic) je šteti vse alteracije, ki odtok krvi v njih zavi« rajo, kot habituelna zapečenost, zastaja« nje strjenih blatnih kep in po njih povzro« čeni katari sluznice, pritisk s strani otek« lin v obližju, zadrge zbog brazgotin, splošni zastoj v obtoku krvi kot poslcdica bolezni srca, jeter itd., nadalje poklic, pri katerem se bolniki malo gibljejo, osobito hodijo, a preveč sede in sc predobro hranijo in po« dobno. Poiskati je torej pri zdravljenju v prvi vrsti v konkretnem primeru v poštev prihrajajoči vzrok in skrbeti za redno in pravilno odvajanje (masaža, klisma). Pripo« možnih sredstev nudi lekarniški trg mnogo ki pa seveda bolezen lahko samo ublaže, ne da bi jo mogla odpraviti. V vašem prime« ru je bilo treba iti leč v posteljo in si de* lati obkladke z raztopino očetovega svin« ca v mrzli vodi. Pozneje uporabljajo mazi« la in svečke, katerim so primešani razni medikamenti (alumnol, ortoform, cinkov oksid itd.). Kot spccifika hvalijo: oriol« supozitorije kot lokalno sredstvo in »solu« tion d' intrait de marron d' Inde« kot no« tranje. Najsigurncjša seveda jc operacija, na katero pa ni treba takoj misliti, čc ne dela bolezen težje nadlege. — G. F. B. v R. Če ste po udarcu res bruhali in vam je tekla kri iz ušes in ust, je verjetno, da je udarec povzročil nalom lobanje, na po« sledicah katerega šc sedaj trpite. Brez pri« merne osebne preiskave pa ni moči niče« sar določenega povedati. Svetujemo vam, da se daste preiskati od kakega strokov« nega zdravnika in se mu izročite v oskrbo. G. S. N. v B. Mazila, katera naj prepre« čijo opekline po solncu, vsebujejo navadno kinin in kako barvilo kot primes (karmin, kurkuma i. dr.). — G. P. G. v Š. O epilep« siji smo prinesli lani dvoje dovolj obširnih člankov, tako da n- moremo na tem mestu zopet vsega ponavljati. Skušajte dobiti lan« ske članke, v katerih najdete izčrpne od« govore in pojasnilo na vsa vaša vprašanja. — Bolnik naj se vegetarično hrani in nai mesto navadne kuhinjske soli soli z natri« jevim bromidom, od katerega naj porabi za soljenje vseh jedi na dan po 2—3 noževe konice. Alkohol je absolutno prepovedan. — G. Fr. V. v M. Živčna forma tako zvane »pasje bolezni« (pasje influence), je mno« gokrat v istini tako slična steklini, da so se neredkokrat že strokovnjaki zmotili v dia« gnozi. Napako seveda odkrije potek in ko« nec bolezni, mikroskop in preccpitev. — Influenca jc na človeka neprenosljiva. — G. G. Š. •• T. Bule (novotvorbe) v mozga« nih so iz večine neozdravljive, razen onih, ki so pristopne operaciji potom trenanaci« je. A tudi to še ne zadošča za uspeh- m's mo drugega morajo biti tudi nstro r«rani* cene in onejljive. Prognoza tako novotvors bam kot oncracijam je vedno resna. — G K. F. v Č. Galeopsis galeobdolon Iuteum obsoleten čaj brez vrednosti, kvečiemu da morda kai malega popravi tek. — G. H S v B. Angleška piva: portea in ale vsebuje« ta krog 9 odstotkov alkohola. Po vsei Slovesni renekih elegije 1500 lir, rokopis uvoda v zadnjo pesniško zbirko Papinijevo »Kruh in vinoc 900 lir. Fašistična vlada podpira literarno produkcijo s posebnimi literarnimi nagradami, podpira izdaje klasikov in namerava v kratkem ustanoviti »Italijansko akademijo«. V kratkem začno izhajati zbrani spisi D' Annunzijevi z naslovom />Gabrielis Nuntii Opera Omnia«. To veliko nacionalno izdajo posebno forsirata Mussolini in minister prosvete. Obsegala bo okrog 12.000 strani in 80 del, med njimi nekaj še nenatisnjenih. Prvi zvezki bodo obsegali »Alcione«, »Forse che si, forse che no« in »Francisca da Eimi-ni«. Nekaj pikantnega je pri tej izdaji: država izdaja dela pesnika, ki jih je državna cerkev vrgla na index . . . »Evropa in vstajenje Srbije" Izšla je knjiga dr. Grgurja Jakšiča prof. beograjske univerze: «Evrapa i vaskrs Sr« bije® (1804. — 1834.). S predgovorom E. Haumanta, profesorja pariškega vseučili« šča. Nagrajeno od Francoske akademije. Z zemljevidom v barvah, ki kaže teritorij jalcu razvoj naše države do danes. 447 strani velike osmerke. Cena 100 Din. Knjiga se šteje k redkim dobrim spisom; je znanstvena in hkrati zanimiva, učena, pa ne težka in dolgočasna, koncizna, pa ne suhoparna. Nudi v vsem podprt, zelo lah« ko, živahno in prepričevalno pisan pregled tridesetletne vojaške in diplomatske borbe, od prve vstaje do določitve državnih me« ja kneževine Srbije, iz katere so se Turki izselili (po hatišerifu iz 1. 1833.). Pregled borbe, ki jo je moralo srbsko kmečko Ijud« stvo, k» se je v obrambi pred Turki za« plelo v labirint visoke evropske politike, voditi tudi v diplomatskem svetu, da za« varuje pravkar prebujeno srbsko državo. Ta spfsj. Jakšiča je fil natisnjen prvot« no G- 1907°) v francoščini in ga je nagra« ddla Francoska Akademija. V tistih časih je imel še večji uspelj, ki ga je posebej povdaril g. Emil Haumant, pisec predgo* vora, tej izdaji. Jakšičev spis je bil za Fran coze in Zapad sploh »izhodišče novega du« ha». Zakaj «Srbija na začetku novega sto« letja ni bila na dobrem glasu; evropski pi« satelji, ki so mislili, da lahko pišejo o nji, so ji prerokovali najslabšo usodo. Za boj zoper to strujo je bilo treba resne knjige. Spis g. Jakšiča je izšel ob pravem času. Mi smo dobili o Srbiji drugačni mnenje, kakor nam ga je vsiljevala kronika vlade zadnjih dveh Obrenovičev. Srbija je to mnenje sigurno koristilo. Lahko bi rekli, da spis, ki je pripravil to mnenje, zasluži neko mesto v srbski zgodovini in istorio* grafiji.« Po dvajsetih letih smo dobili srbsko iz« dajo tega spisa, ki je v primeri s franco« skimi znatno izpopolnjena. Zelo pregleden koloriran zemljevid kaže teritorij alni raz* voj od Karagjorgjeve Srbije db današnje kraljevine SHS. Knjigo prodaja beograjska knjigarna S. B. Cvijanovič. Iz slovaškega slovstva Slovaško literarno življenje — piše Kom« piš — se čedalje bolj razvija. Ne raste sa« mo v širino, ampak tudi v globino. V tem oziru je posebno rodovitno letošnje leto, o katerem naj objavimo nekoliko zanimivih podatkov: »Matica Slovenska« (Slovaška Matica) se je lotila velike naloge: izdajanja Riznerje« ve »Bibliografije slovaškega slovstva«. Gre za monumentalno delo, ki bo izšlo približno v 40 zvezkih po 3 tiskane pole. Vsako leto ima iziti 6 zvezkov po 10 Kč. Razen tega pripravlja Matica m. del »Supisu sloven« .skych rozprevok« prof. dr. Polivka; izda« la je izbrane pesmi Jana Holleho in brošu« ro t>Moyses a Kuzmani« o vzajemnem delu slovaških protestantov in katolikov pri iz« gradnji slovaške kulture. Bratislavska »Akademia« je začela izda* jati zbirko: »Knjižnica društva prijateljev klasičnih knjig«, ki šteje že zdaj več kot 1000 naročnikov. Kot 1. zvezek je izšel pre* vod romana Boleslava Prusa »Faraon«. Tisk in oprema sta za slovaške razmere uprav razkošna. Pripravljajo se za to zbirko Do« stojevskega »Netočka Nevranova« in »Be« le noči« ter Dickensov »Oliwer Tvist« itd. Razvoj slovaške književne produkcije karakterizira tudi izdaja Schopenhauerjeve »Lebensweisheit« v zelo skrbnem prevodu. Najpomembnejša slovaška beletristična novost pa je brez dvoma roman starega mojstra slovaške proze Martina Kukučina »Mat vola«? (Mati kliče). Spis obsega 5 zvezkov. Mirno se lahko trdi, da spada to delo med najbolj pomembne, kar jih je dalo v zadnjem desetletju slovaško slov« stvo. Roman se dogaja med dalmatinskimi iz« seljenci v najjužnejšem delu južnoameriške Čile. Pisec opisuje njih življenske boje ne« navadno podrobno in plastično. To je pra« va epopeja izseljeniškega življenja; značil« no je, da je baš Slovak opisal življenje dal« matinskih Hrvatov onstran morja. V ro« manu nastopajo različni tipi od krščansko prenaseljenega bogataša Katoviča, ki ga nje gova dobrota nasproti rojakom spravi na rob propada, do raznih propalic, ki izže« majo V tujini lastne rojake in žive na njih račun, pa do kTČmarjev, mornarjev, kre« postnih in pokvarjenih žena itd. Vse te Dalmatince, ki jih je izgnala beda v tuji« no, bogate in revne, srečne in propadle, druži en sam mogočen čut: hrepenenje po domovini, po dragih-domačih skalnatih bre« govih. V tujini se samo zaradi tega toli« kanj pehajo za zlatom, da bi se mogli prej ko mogoče vrniti v domovino, ki se jim neprenehoma pojavlja v sanjah in jih kli« če s trnjevo krono na glavi, a razprostr« te«- naročja, ki je dovolj široko, da jih vse stisne v materinski objem. N;ih duhovni voditelj in učitelj je nravkar omenjeni Ka« tovič, ne ..k dalmatinski Tolstojanec, ki jih skuša prepričati, da denar ne sme biti življenski smoter ter da je treba iskati trajnejših vrednot, ki poštenemu in raz* umnemu "' jveku pomagajo v življenju. Pa smrt !• pokosi, še preden se lahko vrne v domovino. Čez mor gre njegov prototip Gojčevič, ki je obogatel z oderuštvom lastnih rojakov. V domovino ga vodi pred« vsem želja, da se maščuje nad rodbino, s katero živi njegov rod v krvnem sovra« štvu. Ali usoda nameni srečnejši konec: zaljubi se v njih hčerko, jo vzame za ženo in tako sr pomirita oba rodova. Spis »Mati kliče« zaznamuje velik uspeh. Razen Kukučinovega romana sta izšli knjiga Jegejeva: »Vvieniavpskega legenda« in roman I. C. Hroriskega: »žlty dom v Klokooi«. Prva knjiga obsega dve zgodo« vinski povesti, eno z nekoliko romantičnim motivom: poljski častnik v vojski Jana So« bieskega se zaljubi v zajeto jugoslovensko grofico, sužnjo razvratnega polkovnika Tomajka. Preden se lahko oba zaljubljen« ca vzameta, morata premagati veliko tež« kih zaprek. Sicer pa je povest dobro zgra* jena in živahno pisana. »Žolti dom v Klo« koči« je roman iz slovaškega ljudskega življenja. Dejanje ije bolj ubogo, toda sre« dino je podal pisatelj z umetniško silo, karakterje pa tako plastično in živo, kakor jih lahko poda samo dober pisatelj. Salcburške svečanosti Salcburg, koncem avgusta. Kakor vsako leto, tudi letos Salcburg triumfira s svojimi pevskimi m gledališki« mi slavnostmi. Na tisoče tujcev se zbira dnevno v mestu in okolici in nekak dolž« nostni obisk potujočih je, da si ogledajo eno ali drugo predstavo. Poleg raznih pevskih in instrumentalnih koncertov ima letos Salcburg dramatično novost: »Jedermann,« »ein Spiel vorn Ster« ben des reichen Mannes«. Igra se na pro« stem pred veliko stolno cerkvijo; oder je zelo enostaven. \ prostornem četveroko* tu stoji amfiteatralno cela vrsta sedežev, ob strani pa je prostor za stojišča. V cer« kvi ob oknu, na kupoli frančiškanske cer« kve, na cerkvenih koridorjih ob obeh stra« neh se igra, na odru poleg se uprizarja ples «poleg» precej nedramatičnega deja« nja. Smrt koraka med veselje in naposled naravnost skozi gledališko areno pride sam vrag, pa ne črn — temveč lepo rdečkast, takšen, kakršne so kravice, ki se pasejo po salcburških planotah... V cerkvi pojo pevci in buče orgle — zvonovi pritiskajo in tako je poslušanja in gledanja dovolj — Večina igralcev sede čita igro sproti v drobni brošurici. Film, tendenciozna stvar! Mirakel v dunajski rotundi v manjšem ob« segul Igrajo najboljši igralci in dobro gledališče je vsakokrat razprodano — se« deži stanejo od 6 do 50 šilingov! Pa je globoko vzdihnila ženica iz Koroške drugi dan v železniškem vozu na potu na 1238 m visoki Gailsberg: »Morda bo danes to kaj lepšega — kakor je bilo ono včeraj z vra« gom in s smrtjo . . .« * Vse drugačne so prireditve v Festspiel« hausu, t. j. v novem modernem gledališču, ki so ga priredili v ta namen pred dvema letoma. Že dvorana sama je nekaj izred« nega. Spodaj ogromen oder — prostor za godbo, parter, balkon, galerija, ob strani lože. Dvorana je nekoliko podobna ogrom« nim srednjeveškim dvoranam salcburških cerkvenih knezov na gradu. Tu nastopa an« sambel dunajske dvorne opere s potrebnim orkestrom. Igrajo navadno Mozarta in Eethovna; drama pa Shakespearea, in ^gledališče je razprodano do zadnjega ko« "tička. Tu se zbira elita vseh pevcev, skla« dateljev pa množica letoviščarjev iz cele Salcburške, Koroške in Tirolske ter tujcev popotnikov, ki hočejo poslušati dunajsko opero v vsej globini in milini! Ob slabem vremenu igrajo tukaj tudi »Jedermanna« v Reinhardtovi režiji, Shakespeareov »Sen kresne noči« in Beethovnovega »Fidelia«. Tu je svetišče prave umetnosti, tu se mu« zikalnemu svetu odkrivajo tajne lepote. Ljudje, ki iščejo vsakdanjost, navadno ne pridejo tu sem. Tem je zadostovala diruga dunajska grupa, ki je uprizarjala v mestnem gledališču: O du mein Oester« reich! Hvala Bogu — te prireditve so bile izven programa — slabo obiskane ter se od 17. avgusta ne uprizarjajo več! Salcburžani so lahko hvaležni veliki nemški pevki Lili Lehmannovi, ki je prva dala pobudo za te' svečanosti, ki posebno v pevskem oziru dajejo svetu mnogo — a Salcburžanom prinašajo — milijone. L. P. Književno naznanilo V založbi Slovenske Šolske Matice se je pravkar dotiskala kot redna publikacija za 1. 1927/28 knjiga «Kulturna pedagogika. Ka« žipot za razumevanje včlovečevanja« (250 strani), ki jo je napisal vseučiliški profesor dr. K. Ozwald. Ta knjiga je menda prvi poizkus, siste« matično pokazati, da je tudi na kulturnem poprišču vzgojstva (izobrazba, pouk, vzgo« ja), kakor i sicer v življenju — «vse z vsem v zvezi«. S tem bi hotelo pred vsem dru« gim biti rečeno, da je všeh vrst prizadeva« nje na področju vzgoje, pouka in izobrazbe svojevrstno dogajanje, ob katerem kultur« no življenje samega sebe ohranjuje in oblU kuje. In pa da je prav zato kultiviranje čl o« veka, zlasti pa kultiviranje mladega poko« lenja najtesneje spojeno s kulturnim bitjem in žitjem kakega naroda. S .tega vidika skušajo uvodna poglavja izpričati, da se odigravanje vzgojstvenih pojavov po svojem bistvu neprimerno bolj razteza v dimenzijo širine in višine, ozlro« ma globine, negoli domneva običajna šol« sko modrost, ki vzgojstvo istoveti s — šol« skim učiteljevanjem ali s «pedagogik-o» v zloglasnem, pedantičnem pomenu besede. Jedro knjige se deli na dvoje: prvi del obsega splošno kulturoslovje, a drugi jem« Ije v pretres šolske probleme. I. Kulturoslovni del prikazuje — sine ira et studio — glavne oblike, v katerih se dandanes odigrava kulturno življenje vse po svojih lastnih normah: gospodarstvo po ekonomskem načelu najmanjšega potroška sil, znanstvo po zahtevku resnice, umetnost po ideji lepote, politika, po perspektivah moči, socialnost po vodilu ljubezni do bliž« njega, verstvo po pojmu svetosti. Posebe izčrtana. je struktura duše, kakor se je člo« veku izoblikovala v dobi in miselnosti stro* jev. II. Drugi del pa razpravlja o šoli kot sa* mosvojem organu kulturnega življenja in o šolskih vprašanjih, ki povsem organski po« ganjajo iz utripov tega življenja: o bistvu šole, njegovih nalogah in oblikah, o reform« nih težnjah na področju šolstva, o možno« stih iri mejah kulturne politike, o učitelj« skem problemu itd. Koncem vsakega poglavja so navedeni naslovi takih knjig, ki se dado s pridom čitati «za dopolnitev in poglobitev« princ senega teksta. Knjiga se je rodila iz občutene potrebe po trdni idejni podlagi, raz katero bi bilo mogoče, pedagoška vprašanja v širokem, kulturnem pomenu besede smiselno staviti in reševati. Belgijski nadrealizem. V Bruxellesu se je osnovalo novo literarno društvo »Humani-sme:, okolj. katerega se zbirajo sami mladi pisatelji. Novo društvo izpoveduje revolucij-ska načela, za svoj literarno-umetniški program pa je proglasilo »surržalisme« (nadrealizem). Po političnem mišljenju so ti literatje komunisti, vendar nekateri ne vidijo v njihovem nastopu revolucionarnosti, ker nadrealizem žanikuje zgodovinski materijalizem in ne pomeni revolucije v literaturi. JUPČkTOVA DRUŽINICA' Pomen besed Vodoravno: 1. pridevnik (znaei okus); 7. moško krstno ime; 9. vrtna hiši« ca; 11. staroslovanska boginja: 12. konica; 15. znamenito mesto v južni Franciji; 17. kratica; 18. gora v Triglavskem pogorju; 19. gora v Gozdnatih Krpatih; 22. števnik; 23. prelaz v avstrijskih Alpah; 24. ud; 27. del organa; 28. davčni uradnik; 31. egipčan« ski bog; 33. pravoslavni duhovnik; 35. krat« kočasenje; 37. oprema senenega voza; 39. predplačilo; 40. tržaški škof ob Trubarje« vem času; 42. svetopisemska oseba; 43. pri« trdilnica; 44. prirodoslovna stroka; 46. ploskovna mera; 47. srbohrv. izraz za »ka« ča«; 48. valuta. — Navpično: 1. kratica poleg podpisa; 2. kriva izpoved; 3. žensko krstno ime; 4. del pohištva; 5. žensko krst« no ime; 6. oziralni zaimek; 7. oblika ze« meljske površine; 8. soustanovitelj Rima; 9. čebelarska naprava; 10. kazalni zaimek; 13. pomočnik; 14. bivališče; 16. časovna enota; 18. vladar; 20. zver; 21. mesto v Egiptu; 25. trg v Istri; 26. mesto v Pale« stini; 28. kratica pred imenih učenih ljudi; 29. žito; 30. izgubljena zmaga; 32. gozdni delavec; 33. reka v Severni Italiji; 34. vez« nik; 35. kurivo; 36. kemijska tvorba amo« nijaka; 37. časovni prislov; 38. najcenejši dobitek; 40. slika iz vojne; 41. čutilo; 44. govedo; 45. veznik. Rešitev križanke «Aeroplan» Vodoravno: 1. rž; 4. molek; 6. kovi« na; 7. Korica; 8. hazena; 9. semenj; 10. če« bela; 12. psica; 15. Tatra; 16. Pakra; 18. Lepenac; 21. JSS: 23. ona; 27. amor; 28. pek; 29. steklo; 31. nosač; 33. krava; 35. Orsk; 36. ventre; 37. lonec; 38. Mica; 39. akrobat; 41. Bug; 43. Mohor; 44. argon. — Navpično: 1. Rovinj; 2. žlica; 3. Oka; 4. morena; 5. ena; 6. kozel; 7. kamela; 8. Heb: 9. sekira; 11. spak; 13. stric: 14. ca; 15. taj« nost; 17. spanec; 18. lan; 19. Emona; 20. Ararat; 21. jeklo; 22. škrob; 23. otac; 24. ne; 25. ako; 26. nos; 29. svet; 30. 1. r.; 32. ček; 34. Ana; 36. vi; 40. vzgon; 41. Bog; 42. uho; 43. mr. Emil Adamič: Poletje glasbe v Frankfurtu ob Meni IV. Koncert zagrebškega »Kola«. Da ostanem popolnoma objektiven, citi« ram doslovno tri ocene frankfurtskih listov. . »Frankfurter Volksstimmc« od 4. julija, št. 153 piše: . . , , Najglobokejši vtis v dosedanjem poteku praznika smo imeli na koncertu hrvatske* ga pev. društva »Kolo« v nedeljo zjutraj. Slišali smo pod vodstvom Srečka Kumarja Oratorij za soli in mešani zbor a capella: »Život i s pomen slavnih učitelja, svete brade Cirila i Metodija, apostola slaven« skih« Božidar Sirole, 361etnega jugosloven« skega komponista. V štirih delih slika ora* torij legendarne dogodke iz življenja obeh apostolov, ki sta Slovanom prinesla kr« šcanstvo. Ganljiva naivnost (Einfalt) m biblična stvarnost teksta (ki smo ga na podlagi nemškega teksta lahko zasledova« li) zagotavlja delu globoko religijozni te« melj, na katerem se vzdiguje nato izredno močno občutena, na staro praslovansko meloaiko in gregorijanski koral se našla« njajoča, v prozorno polifonijo razširjena a capella muzika, ki je nikakor ni občutiti kot stilsko imitacijo, ampak se zdi, da je neposredno izrastla iz najboljših elemen* tov ljudskega življenja. Gotovo niso v ož« jem smislu umetniške (kunstgemass) sile dela zelo važne (wesentlich), nekatere dele lahko imenujemo kar nar. vzorce (Volks« muster); »moderno« v današnjem zmisluni nič, če se ne oziramo na zopetno oživi je« nje a capella umetnosti. Toda zborova mu« zika je močan dokaz za to, kakšen dobiček ima glasba iz opiranja na ukoreninjeno ljudsko življenje (Volkstum) in kako zelo zamore v umetniškem oblikovanju obratno delujoč (riickvvirkend) postati cel narod objemajoč bistveni del kulture. V bližje razmotrivanje oratorija se ni treba spuščati. Ima svojo posebnost (Ei* genart) v igri (Widerspiel) pripovedujo« čih recitativov, psalmodirajoče melodike in deloma samostojnih, deloma spremljanih zborovskih stavkov, predvsem pa v popolni odpovedi na kakršenkoli instrumentalni fundament. Na navzlic temu in navzlic svoji dolžini ni monotonno in dolgočasno (z izjemo le nekaterih malih mest) — je znak za to, kako velika je pobožnost (Weihe) in bogoslužna iskrenost (In« brimst), ki žari iz njega. Dela (Leistung) zbora in njegovega di« rigenta ni mogoče dovolj visoko postaviti. Krasen glasovni materijal (tenorji za naš okus nekoliko »kehlig«, basi prekrasni (vvundervoll), dobrodejna disciplina in vnetost (Hingabe) do dela posredujejo skupno sliko, zmagujoče sile dojmljivosti (Eindruckskraft). Kako veliko delo je mo* ral dirigent izvršiti, da je triurno, zbor sko* ro vedno zaposhijoče delo v tako dobri obliki izvajal! Solisti so bili glasovno iz« vrstni, posebno apostola Križaj in Betetto in pripovedovalec Benkovič (tenor). Uspeh je bil velik. Žal je pozni čas dovoljeval le skrajšano izvajanje. Koncert bi zaslužii boljši obisk. Na vsak način bi moralo biti tako delo časovno bolje plasirano. ; Frankfurter Naihrichten« dne 4. julija, št. 182: K »novi muziki« internacijonalne družbe spada naTavno tudi sodobno ustvarjanje na zgodovinski podlagi. Sem spada v ne« deijo opoldne v operi iz rokopisa po hr« vatskem pevskem društvu »Kolo« iz Za« greba izvajani, 1923—1924 komponirani ora* torij »Življenje in sp. si. uč. sv. br. Cirila i Metodija, ap. si.« Božidarja Širole, ki ni samo profesor na drž. tehn. sr. šoli, tem« več tudi prezes glasbenega oddelka etno« grafskega muzeja svojega domovinskega mesta. Temu znanstvenemu delu je najbrž pri« pisati, da je svoje delo napisal za soli in mešani zbor a capella, ne da bi pritegnil orkester, s katerega pomočjo bi se nevar« nosti enoličnosti boljše, izognil. Dejanje se vrši v klasični epohi, v kateri je bila iznajdena slovanska pisava in po preizkus« nji nauka v Rimu dovoljen tudi slovanski ritus. Delo naj bo nekaka dokumentarna listina, ki fiksira praslovansko muziko in karakterizira svojo primitivno trpkost v primeri z mehkužnim (geziert) dvorskim tonom v cesarskem Bizancu in končno še plastično poudarja klasično lepoto ataktič« nega pregorijanskega korala. Te naravno v njegove roke dane nijanse pa so se zdele komponistu samemu nezadostne, da bi v tej obliki tako obvežno delo nosile, zato sc je vendarle moral odločiti takrat še v začetkih se nahajajoče mnogoglasje stilizi« rati, je v pogumnejše polifonske imitacij« ske oblike razširiti, lahke kanonske oblike in fugato stavke naznačiti. Heterofonske oblike se nahajajo šc danes tako v staroslovanskem cerkvenem petju kakor v ljudski pesmi. Mesto v reflektiv« nem opazovanju je zbor vpeljan kot sode« lujoč, ie razdeljen v manjši zbor basov in v mešan zbor ter je prepleten s soli pri« povedovalca in glavnih oseb. Navzlic taki skrbni pripravi (Vorsorge), spretni stav« kovni zgradbi in v *>oteku dejanja uteme« Ijenem razširjenju občuti moderni poslu« šalec vendarle dolžine in enoličnosti sta« rega bitja, medtem ko se je veselil zdrave svežosti in jedmosti deklamacije ter v svoji neposrednosti izraza pomembnega govorjenega petja in občudoval iz domače zemlje vzrastlo moč zborovske izpeljave in korak za korakom rastočo harmoniko. Močni mešani zbor ima izvrstne lastno« sti, ki pa v epičnih delih skladbe boljše učinkujejo kot v dramatičnih, kajti pri polnem izkoriščanju zborovskega zvoka postanejo svitlo barvani tenorski glasovi radi trdi in stisnjeni (gepresst), dočim ka« žejo V liričnem izrazu, pri nežnih tonskih barvah, v legatu in zborovskem govorje« nem petju posamezne grupe kakor ansam* bi, kulturo in sigurnost. Solisti Josip Kri« žaj in Julij Betetto (basi), Josip Rijavec in Svetozar Banovec (tenorji) in Radovan Alaupovič (bariton) so služili skladbi z ukusom in temeljitim znanjem, mlajši od obeh tenorjev je nagnjen k nazalni trdoti. V' začetku napeta pozornost je vsled dol* žine izvajanja popustila, vendar pa jc delo in izvajanje našlo najtoplejše priznanje. Najuglednejši list »Frankfurter Zeitung« od 4- julija, št. 487 poroča: V nedeljo dopoldne smo slišali kot čisto korično podavanje »Življ. in sp. itd.« za soli' in mešani zbor a capella Božidarja Ši« role (Jugoslavija). Epične in dramatične partije v izmeni. Zvočne grupe: soli, mo« ški zbor (basi) in mešani zbor dovoljujejo gotovo različnost izraza, ki meša primitiv« no arhaizirajoče in ljudsko«slovanske ele« mente. Zvočna duša raste, dviga delo nad artističnost v človečnost. Toda vokalna sredstva so po 2 in pol do 3urnem traja« nju vendarle več kot izčn)ana. Okrajšave, ki so bile to pot improvizirane, naj sc v bodoče avtentično ugotove. Izvajanje po hrv. pevskem društvu »Kolo« iz Zagreba pod vodstvom Srečka Kumarja je dalo o zborovski kulturi te dežele visok pojem. Krasni basi, mehki ženski glasovi in pred« vsem skozi in skozi občuteno dušepolno predavanje. Dr. Benkovič. Josip Križaj. Julij Betetto in Svetozar Banovec- so vpli« vali kot vseskozi krepki solisti. Koncert jc med drugimi obiskal tudi predsednik nemško«jugoslovenskega dru« štva v Frankfurtu. Bil je sprejet (koncert) s hvaležnim odobravanjem. Poročilo četrtega frankfurtskega lista »General Anzeiger« jc najbrž izšlo šele, ko sem žc odpotoval. Hvaležni moramo biti »Kolu« in Široli. ki sta nesla ime glasbene Jugoslavije v Frankfurt. Tako se nam tudi v tem oziru odpirajo pota v tujino, ki zna naša dela ocenjev ti prijaznejše in objektivnejše kot jih presojamo mi sami. V bodoče nc bo I D. N. G-. sedaj že zaupajoč naši glasbi, plasiralo koncertov z jugoslovensko glas« bo tako neupoštevajoee in nesrečno. »Ko« lo« se je zaman trudilo, da bi pelo zve« čer. Izgovorov je bilo različnih, po mojem mnenju ne preveč tehtnih. Parter, ki je bil spočetka dokaj dobro zaseden, sc je po drugi pavzi malodanc ves izpraznil lo« že so bile puste, galerija kolikor toliko ži« vahna. Večerni koncert bi poslušala najbrž poi« na hiša. Tudi Frankfurtcrčanom muzika, in naj bo še tako zanimiva, ne nadomešča obeda. Koncert je trajal od pol 12. do 1 četrt na 3; kako dolgo bi šele trajal, ako bi »Kolo« izvajalo cel oratorij! Čutili smo. da ni uspehu koncerta okrašanje bilo pravnic v kvar. Bilo bi tudi vse eno. ako bi »Kolo« izvajalo le en sam. katerikoli del. Publika se je razveselila kompaktnega in sigurnega nastopa vseh izvajajočih ter jc 7. radostjo uživala nemškim ušesom tuje. a velcinteresantnc zvoke staroslovanskega bogoslužnega petja. »Kolo« je doseglo sil« no močan, prelep uspeh, h kateremu mu je treba odkritosrčno čestitati. To sem pozneje v restavraciji razstave v imenu Slovencev, ljubljanske Glasbene Matice in Filharmoničrie družbe tudi storiL Prekmurski problem Te dni smo obhajali osmo obletnico, odkar je Prekmurje definitivno združeno z Jugoslavijo. Prekmurje je bilo toliko število let združeno z Madžarsko, da ie med ljudstvom popolnoma izginil spomin na nekdanjo lastno narodno državo. Ostala je slovenska govorica, izginil ie pa narodni čut. Prekmurec se je čutil za «vogra». Narodnostnih bojev Prekmurje ni poznalo. Prekmurec ni čutil nobenega zapostavlje-nja, ker je smatral kot samoobsebi umevno, da se v uradu govori z njim madžarski, da se v šoli uči madžarski, ker s slovenskim jezikom nikamor ne pride. Mnogo je bilo takih, ki so si svoj kruh služili na Madžarskem in prav jim je prišlo, če so znali madžarski. Prekmurcu ni nikdo povedal niti v šoli niti doma, da je on nekaj drugega kakor Madžar. Njemu se je reklo, da je on »vogrski državljani. Madžarska državna misel je že prodrla v slednjo vas. Za to je Prekmurca združitev z Jugoslavijo prve dni težko zadela, posebno one v gornjih krajih, ki so ostali popolnoma pod madžarskim kulturnim vplivom. Iz tega izhajajo tudi vse demonstracije proti naši državi v prvih časih. Naše upravne oblasti so takrat storile mnogo pogrešk. Manjkala jim je ona velikopoteznost, ki je potrebna ako se prevzame v upravo novo pokrajino. Pustilo se je sicer mnogo prejšnjih upravnih institucij, na drugi strani pa se je v mnogih ozirih uvedel avstrijski upravni sistem. Ta uredba je povzročila v Prekmurju silno mnogo gorja in nevolje. Pa ne morda radi tega, ker je avstrijski upravni sistem slabši, kakor ogrski, ampak radi tega, ker ni bilo nobenih prehodnih določil. Največ gorja je pač povzročila uvedba avstrijskega obrtnega zakona, ki je v mno«-gih slučajih strožji kakor madžarski. Tako na primer obrtnik, ki je imel pred vojno že pravico do samostojne obrti po madžarskem zakonu, pa še ni zaprosil za podelitev iste, ker je moral v vojno, je po vojni ni dobil, ako ni izpolnil predpogojev, ki jih je zahteval avstrijski obrtni red. Ce je hotel sedaj zadostiti zahtevam avstrijskega obrtnega reda, mu je to povzročalo silne težkoče, v mnogo slučajih pa mu to sploh ni bilo mogoče. Sličnih primerov je mnogo. Naši upravni juristi so se vse premalo zanimali za upravna vprašanja Prekmurja. Avstrijci so izdali celo knjigo o ogrskih pravnih vprašanjih z ozirom na Burgen-U>r.d. .Mi smo se v prvih časih mnogo preveč pečali z madžaronstvom in drugimi takimi zadevami, ki narodu niso nič koristile. Dejanski pa je položaj tak, da madža-renstva v Prekmurju sploh ni. Za Madža-rona bi se moglo označiti le tistega, ki ie zavestno odpadel od svojega naroda in dela! proti njegovim interesom. Takih ljudi v Prekmurju sploh ni bilo. Inteligenca jc seveda čutila in mislila madžarski ker je bila v tem vzgojena. Ona tudi ni našla povoda nastopati proti Madžarom, ker tudi oni niso proti njej nastopili. Madžarizacija je nastopala polagoma in popolnoma neopa-ženo. Ko bi mi prve dni upoštevali dejanski položaj, bi konsolidacija že mnogo dalje prišla. V zadnjem času so prenehale take homati.ie, razmere se vidno boljšajo in v Prekmurju se živi vedno prijetnejše. Odnošaji med tako zvanimi prišleki in do. n.ačin; se vidno boljšajo in mora se reči, da prav gotovo najbolj v Murski Soboti. Ni več dolgo, ko bodo vsi skupaj složno delovali za zboljšanje gospodarskih razmer, in za kulturno povzdigo Prekmurja. Prekmurec jc v splošno nadarjen in priden. Iz gimnazije bo izšlo mnogo dobrih iii:di, ki bodo sebi in narodu v korist. Prijetno ie poslušati otročičke iz nižjih razredov osnovne šole, kako lepo govorijo književno slovenščino. Sploh imajo z našo šolo otroci in stariši mnogo veselja. Za to bi bila ukinitev gimnazije v Murski Soboti prava nesreča za Prekmurje. Marsikateri reven in nadarjen fant se bo tukaj izšolal, in bo dobro službo vršil narodu in državi. V boju za gimnazijo se bodo morale zedi-ititi vse stranke. Klerikalna stranka je slabo uslugo storila Prekmurju, da takrat, ko jc bila na vladi, ni znala preprečiti ukinitve nekaterih razredov na gimnaziji. Ob-zadnje je morala priskočiti na pomoč občina Murska Sobota je sicer vse storila, da potegne zavožen klerikalni politični voz iz blata, a ni mogla preprečiti katastroie. G. Klekl pa je po svojem časopisju vpil, da je on rešil gimnazijo... Kleklove «Novine», ki se tiskajo v Murski Soboti, smatrajo za svojo glavno nalogo gonjo proti Sokolstvu in naprednemu uradništvu. V poučnem smislu pač malo uplivajo na svoje bralce. Vsaka številka je tudi polna gonje proti demokratom, ki so danes vsled trdnosti in vztrajnosti svojega dela edini klerikalcem nevarni. Vse druge politične stranke so stranke konjunkture. Ker je Radičeva zvezda v zatonu, se z vso vnemo poteguje radikalna stranka, da pridobi nekaj Radičevih volilcev. Nekateri izmed domače inteligence in vaških mag-natov so menda res postali »radikali«, toda narod noče o njih nič vedeti. Po volitvah bodo hodili s težkimi glavami okoli. Čudno ie le, da se prava NRS še ni naveličala svojih avantur, ki ji prinašajo vedno večje blamažc. Od najnovejših radikalskih voditeljev v Prekmurju je večina takih, ki so se prva leta kar ponujali demokratski stranki, ki je nepoznavajoč položaja njim verjela. Ravno ti so krivi prvih neuspehov demokratske stranke. Ko pa se je stranka oprijela resnega in intenzivnega dela, so se začeli kazati njeni uspehi. Danes ima stranka v Prekmurju svoj trden in razveseljiv naraščajoč kader volilcev, ki jih de-magoške fraze ne spravijo iz ravnotežja. Ti so temelji stranke, iz katerih bo zrastla lepa četa vztrajnih in idealnih političnih borcev, ki bodo sebi in svojemu ljudstvu v korist. Ko se je v Murski Soboti otvorilo tajništvo radikalne stranke, so se razni po- litični desperadi kar sukali tam okoli. Naravnost smešno pa je, kako so ti gospodje iskali kandidate. Najprej so dva poiskali. Ker pa sta premalo vlekla, so dobili druga dva. Volilci seveda niso bili vprašani. SDS Pa je sklicala sestanek zaupnikov in ti so postavili kandidata in stvar jc bila v redu. In danes nikdo več ne dvomi o tem, da so zbrali najboljšega.. Kateri bi pred zaupniki propadel, tisti bi tudi kandidirati ne mogel. Najbolj čudno je pri vsem, da bi hoteli klerikalci in radikali za vse pogreške prekmurskih upravnih oblastev naprtiti odgovornost SDS. čudno radi tega, ker stranka v upravi ni imela nikoli svojih ljudi in tudi takih ne, ki bi ji bili vsaj naklonjeni. Politično upravni uradniki so v Prekmurju bili vse kaj drugega, kakor stranki naklonjeni. Stranka je imela nekaj časa oblast v rokah in ni nikomur nič žalega storila. Vsak pa ve, da nekateri gospodje na tako eksponirana mesta ne spadajo. Veliki žu? pan bi prav za prav moral malo veq pažnje posvetiti prekmurski upravi. Po Murski Soboti se govorijo čudne stvari. Sedanjemu je to lažje, ker ako bi prejšnji izvede! kake potrebne spremembe, bi vpili, da preganja politične protivnike. Ako je kaj na tem resnice, potem naj se to temeljito razčisti. SDS nima pač nobenih strankarskih koristi na premestitvi enega ali drugega uradnika, ker začasno na njo ne pade nobena odgovornost. Pred kratkim se je baje mudil tajnik velikega župana v Murski Soboti in ie zasliševal priče v neki aferi. Zanima nas, kaj se je potem zgodilo. Neki uradnik se je jezil nad demokrati, češ da so oni povzročili to preiskavo. Ta gospod je tako divji v svoji jezi na demokrate, da je izgubil možnost objektivne presoje. O celi zadevi je javnost izvedela šele po tem, ko so priče pripovedovale, da so bile zaslišane. Ali danes je to v Murski Soboti že javna tajnost. Domsi ZALOG. Dne 21. t. m. je g. učitelj Josip Makovec v dvorani Požarjeve gostilne priredil s šolskimi učenci koncert na godala: ob klavirju je pomagal g. Toporiš. s kontrabasom pa g. Štemberger. Koncert je uspel prav lepo. Prepolna dvorana domačega in bližnjega občinstva je občudovala spretnost in preciznost izvajanja že kar precej težkega sporeda. G učitelj Makovec je dokazal, kaj zmore ljubezen do prav ga prosvetnega dela. Za obilni trud ki ga .ie imel. preden je izšolal male godbenike, smo mu hvaležni oosebno starši. Vsi pa se že sedaj veselimo še druge take prireditve. STUDENEC-IG. Pri nas se je vršila v soboto, dne 20 .avgusta volitev župana Z glasovi klerikalcev je bi! izvoljen za župana gostilničar Toni. Podžupana in svetovalce so si vzeli klerikalci. Neodvisna gospodarska lista ie dobila največ glasov in ima sedem mandatov. V slepem sovraštvu do pristašev SDS so se tako zvani »samostojni kmetje« zvezali raje s klerikalci, meneč, da jim bo tako mogoče v kalnem ribariti pri občinskem gospodarstvu. Pa se gospodje zelo motijo. Zanimiva je ta njihova zveza zlasti še sedaj ko Radičevi pristaši na Hrvatskem ubijajo pristaše klerikalne stranke. Ljubljanski »Slovenec« sam ljuto napada Puclja in vso radičarijo. Zato se pri nas čudimo zlasti starejšim, ki kljub vsej zavoženi radičev-ski politiki slepo drvijo za Pucljem. Izgovarjajo se, češ. kmet kmeta Pri tem pa pozabljajo, da ravno pri radičevcih to ne drži. Saj kandidirajo večinoma advokati in — po Pucljevem rečeniku — pokvarjena gospoda. Naši ljudje so se po večini že spametovali, zapustili Puclja in njegovega kurna Radiča ter se opredelili za Združeno slovensko gospodarsko listo na kateri kandidira v resnici vzoren kmet gospod Kušar. 11. septembra bomo tudi mi dokazali, da se ne damo več varati od »pokvarjene« gospode in bomo oddali svoje glasove našemu drugu g. Kušarju ki razume težnje kmeta in bo lahko kmeta tudi res zastopal bolje, kakor kak upokojeni uradnik ali mlad ljubljanski advokat. Zato vsi oni. k; še sedaj po paktu »samostojneževi s klerikalci pri občinskih volitvah niso spregledali, naj oddajo svoje glasove res samostojnemu kmetu Kušarju. Tako bo imel krajevni vodja prevaranih kmetov g. š. še priliko pjo-testirati. češ zakaj se v »Jutru« omenia neodvisna gospodarska lista v zvezi z SDS-Gospodu Š. bodi povedano, da si napredni volilci ne bomo dali od njega diktirati, pod kakim imenom bomo nastopali. On naj gre k g. Korošcu ko se že veže z njegovimi pristaši. 11. september bo tudi za njega dan razočaranja —k. BOŠTAN.I OB SAVI. Ta teden je naš občinski urad dobil teleionsko govorilnico, kar ie pomemben napredek za naš okraj. Priključena je centrali v Sevnici in ima št. 11. — Sokolsko društvo priredi društveni javni nastop v nedeljo, dne 2. oktobra. TRNAVA-ŠT. RUPERT PRI GOMIL-SKEM. Naše agilno, komaj dve leti staro gasilno društvo je marljivo na delu. V tem kratkem času si ie društvo nabavilo moderno motorno brizgalno in je imelo letos že dvakrat preizkusiti jo pri požaru. Ravnokar ca dokončuje zgradbo Gasilskega doma. ki bo gotovo eden najmodernejših in-največjih gasilskih domov v Sloveniji. Načrte jc izdelal arhitekt Rupnik v Celju. V domu se nahaja tudi velika gledališka dvorana s stalnim odrom in bo stavba nedvomno velikega kulturnega pomena za kraj. ker bodo tudi druga društva imela priliko za udejstvovanje česar doslei ravno radi pomanjkanja primernih lokalov ni bilo. Kolikor nam jc znano, bo društvo dne 25. septembra ob zvokih trboveljske delavske godbe slovesno blagoslovilo novi dom. Podpi-raimo delavno društvo! RUŠE. Čutimo prijetno dolžnost, izreči presrčno zahvalo za podporo in pomoč pri naši društveni prireditvi dne 21. avgusta t. I. vsem. ki so na ta ali drug način pripomogli do lepega uspeha. V prvi vrsti gre zahvala za sodelovanje br. društvom: Maribor z godbenim odsekom. Št. Lovrenc na Pohorju, St. Lenart in Jarenina. Žal. da br. Štukclj. ki jc na prireditev došel. radi poškodbe na roki ni mogel tokrat nastopiti .a je obljubil sodelovanje 7a prihodnjo priliko. S strani veseličnega dela moramo poleg Dožrtvovalnosti ruških datn. ki so z vso ljubeznivostjo vršile postrežbo v šotorih .pohvaliti mimo domačih obrtnikom in drugih darovalcev za šotore in srečolov. še prav posebno mariborske tvrdke Pintar & Lenard, Majer in pražamo kave Meznarič, ki so nam poslale mnogo lepih daril. Najlepša hvala pa tudi vsem ostalim mnogo-brojnim udeležencem prireditve! Ruše so v množici tudi tokrat videle številne svoje stalne posetnike narodnih prireditev znance še izza predvojne dobe, bližnje pa tudi oddaljenejše okolice. Vsem bratski: Zdra- vo! Društveni in veselični odbor Sokola v Rušah. MALA NEDELJA. Narodno kulturno društvo priredi v nedeljo dne 4. septembra ob 16. popoldne ob vsakem vremenu v Društvenem domu veliko javno tombolo z glavnimi dobitki: 1 krava, seženj drv, moška in ženska obleka ter še nad 300 lepih dobitkov. Po tomboli ijudska veselica z godbo in plesom. K obilni udeležbi vabi odbor. lo nesposobni stari ljudje in invalidi. Morda bi se za akcijo zainteresirala tudi vlada ali naši oblastni odbori. Naslov veščaka se izve v našem uredništvu. Gospodarstvo Položaj na naših borzah Tedenski devizni promet 12.1 milijona Din. Čvrsta tendenca v Vojni škodi Tudi v preteklem tednu je bila na ljubljanski devizni borzi privatna penudba v devizah znatnejša. Predvsem so se nudile devize na Prago, Nevvvork in Dunaj, ki so v tečajih nekoliko popustile. Narodna banka je ves teden intervenirala le v manjšem obsegu, in sicer v devizah na Curih in London. Deviza na Trst se je tekom tedna očvrstila, proti koncu tedna pa je zopet nekoliko popustila. Devizni promet je bil slabejši kakor zadnji teden; znašal je 12.1 milijona Din napram 12.5, 19.1 in 11.6 milijona Din v predhodnih treh tednih. Največ so se tekom'tedna trgovale devize na Curih in London. Na ljubljanski efektni borzi so občutneje nazadovale delnice Kranjske industrijske družbe, ki so v skladu z dunajskimi tečaji popustile od 390 denar na 335 denar. Na zagrebškem in beograjskem efektnem tržišču se je v preteklem tednu pojavilo večje zanimanje za državne papirje, predvsem za Vojno škodo, ki se je v sredini tedna dvignila od 351 v soboto na 355, nakar je zopet popustila 314. Investicijsko posojilo se je trgovalo po 86 — 86.5. Na tržišču bančnih vrednot ni bilo sprememb. Nekoliko prijaznejša je bila tendenca v industrijskih vrednotah. Čvrstejše so bile delnice Drave, Šečerane Osijek in Danice, dočim je Trbovlje nekoliko popustilo. Tudi delnice Dubrovačke in Gutmanna so bile proti koncu tedna nekoliko mlačnejše. A. B.: Za industrijsko izkoriščanje gob Nedavno smo citali rahlo kritiko, zakaj se v naših trgovinah prodaja kompot italijanskih paradižnikov, ko imamo vendar doma tega pridelka v izobilju. Manjka nam tozadevno industrijsko podjetje. Posebno občutimo pomanjkanje industrije za gobe. V naših delikatesnih trgovinah prodajajo po razmeroma visokih cenah v kis vložene gobe francoskega, nemškega in italijanskega izvora (1 četrt kg menda 3o Din), isiotako tudi tuji gobji prašek in ekstrakt; dasi imamo teza blaga doma toliko, da segnije vsako leto v naših gozdih na tisoče vagonov gob. Sosedne države Avstrija, Češkoslovaška in Italija imajo po več tovarn, ki ee bavijo s konserviranjem in mletjem gob, ter vse dobro prospevajo. V vsej Jugoslaviji pa nimamo niti enega takega podjetja, dasi naša država prav nič ne zaostaja glede množine gozdov in usodne klime za rast vsakovrstnih užitnih gob. Tujci, ki obiskujejo naše planine, kopališča in letovišča, posebno ob Jadranu, se ne moreio načuditi, da ni dobiti za. izpremembo v poletni prehrani ne vloženih gob, ne gobjega praška za juhe in prikuhe, ne gobjega ekstrakta, ki je nadvse delikat-na začimba za juhe in omake. Na veliko važnost in dobifkanosuost gobje industrije se je nekoč že opozorilo, zato :e res neuruljivo. da se ne zgane za stvar domač podjetnik. Lahko se zgodi, da nas bo tuli slede te industrije prehitel tuji kapital, ki-kor se je to zgodilo že v marsičem. Za začetek niti ne bi bil potreben posebno velik kapital. Zadostovalo bi poleg primernih prostorov morda kakih 100.000 Din (mlin za mletje praška, kotel za kuhanje ekstrakta, primerno število vsakovrstnih steklenic za vlaganje v kis, stroj za hermetič-no in lično zapiranje steklenic). Izkoriščanje gob je v naši državi naravnost minimalno. V Sloveniji vsaj nabiramo in sušimo za dom iu izvoz tako zvane - jurčk?: (užitni goban, globanja, vrganj, latinsko: boletus edulis), dočim v južnih delih naše države niti te gobe ne poznajo tvziroma je ne znajo izkoristiti. Sloveuija je zadnja leta, ki niso bila posebno plodna za - iurčke , prejela do 25 milijonov Din vsako leto za izvožene suhe gobe. Ta vsota bi se lahko podvajseto-rila, ako bi tudi v Srbiji, Bosni iii Hercegovini, Slavoniji, črni gori pobirali in sušili za izvoz porabne gobe. A kako bi šele na rasti i dohodki, ako bi znali izkoristiti vse užitne gobe naših gozdov, kakor se to godi v sose 1-nih državah! V naših gozdih namreč raste do 200 vrst užitnih gob, med temi kakih 30 vrst prav dobrih, približno toliko srednjedobrih, ostale pa so manjvredne, toda v industrijske svrhe (gobji ekstrakt in prašek) še vedno porabne. Izmed teh 200 vrst je strupenih le 5 do 6. Svežih gob se proda na naših trgih prav neznatna množina. V poštev pridejo le Ljubljana, Maribor, Celje in nekateri industrijski kraji. Toda tudi na trg prinašajo večinoma le ijurčke« in lisičke, ker drugih gob naše gospodinje v svoji nepoueenosti in konzervativnosti navadno sploh ne kupujejo, dasi imamo 5 do 6 boljših gob kot so »jurfki . Na Dunaju prodajo jesenske mesece 600 «!o 1000 centov svežih gob dnevno na trgu, v Monakovem pa celo do SOOO centov dnevno. Se ve se vse te množine prodanih gob ne porabijo sveže, temveč jih gospodinje suše, vlagajo v kis, kuhajo iz njih ekstrakt oziroma jih pokupijo tovarne za nadiljno predelavo. Nekatere vrste gob rastejo pri uas sedaj jeseni v takih množinah, da bi se lahko z njimi natovorili vozovi, n. pr. peščenka (lat. boletus variegatus), maslenka (boletus lu-tens), brezovka in turek (boletus scaber. b-> letus rufus), ieževke (hvdnum repandum, hv. ilnum imbrieatum), štorovke ali mraznice (armillaria mellea). trobente, razne kolobar-nice (tricholomae) itd. Za industrijsko predelavo bi se torej dobilo dovolj gob. Treba je le. da se razglasi po nbčinah, katere vrste gob naj ljudje nabirajo in kje jih oddajo oziroma jih za mletje doma posušijo. Za sveže gobe, ki so namenjene za vlaganje v kis ali za kuhanje ekstrakta. naj bi se napravile ]K> deželi posebne naku-povalnice oziroma bi nakupovanje in brzo odpremo do tovarne preskrboval kateri obstoječih trgovcev. Da bi dobila vsaka nakupoval-nica veščo osebo za prevzemanje, odpremo oziroma za predelavo gob, moral bi prirejati strokovnjak pardnevne teoretične in praktične tečaje. Z ustanovitvijo gobje industrije bi dobili zaslužek najrevnejši sloji, za težko Je- = Državne iinancc v februarju in t prvih 11 mesecih preteklega proračunskega leta. V tSlužbenih Novinah> je bil te dni objavljen izkaz državnih financ za februar tekočega leta. Državni dohodki so bili tudi v februarju zelo nizki in so znatno zaostali za predvidenimi vsotami. Dohodki so v tem mesecu znašali 769 milijona Din napram 790.3 v januarju, 1042.9 v decembru in 1119.6 v novembru. Kakor je iz gornjih številk razvidno, so državni dohodki v januarju in februarju znatno nazadovali, kar je sicer v početku leta redno opažati, vendar ne v toliki meri kakor letos. Izdatki so v februarju znašali 789.2 milijona Din in so bili torej za 20.2 milijona Din višji, kakor pa dohodki. Tudi izdatki so napram proračunu, ki znaša mesečno 1042 milijonov Din (za izdatke in dohodke) znatno nazadovali. — V prvih 11 mesecih so znašali skupni državni dohodki 10 tisoč 220.3 milijona Din. izdatki pa 10.082.6 milijona Din, iz česar 9ledi blagajniški sufi-cit v znesku 137.7 milijona Din. Ker so bili državni dohodki za prvih 11 mesecev preteklega proračunskega leta predvideni na 11.462 milijonov Din, znaša torej primanjklj"' žavnih dohodkov napram' proračunu 1241.7 milijona Din. = Deficit državnih železnic. Nedavno smo objavili, da je v 1. 1926. znašal deficit državnih železnic 421.4 milijona Din. Kakor je iz najnovejših uradnih podatkov razvidno, je dosegel deficit državnih železnic v prvih dveh mesecih tekočega koledarskega leta 189 milijonov Din napram 82 milijonom Din v istem razdobju preteklega leta. To povečanje deficita je pripisati nazadovanju dohodkov, kajti isti so nazadovali od 313 milijonov Din v januarju in februarju 1. 1926. na 221 milijonov Din v istem razdobju t. 1., medtem ko so se izdatki le malenkostno dvignili (od 395 na 410 milijonov Din). = Trgovinska pogodba z Nemčijo. Kakor poroča beograjska Politika-, bo trgovinska pogodba z Nemčijo v kratkem podpisana. Po podpisu pogodbe bo potoni rešenja ministrskega sveta takoj uveljavljen tarifni del pogodbe. = Stanje hmeljskih nasadov v Sloveniji. Hmeljarsko društvo za Slovenijo v Žalcu poroča z dne 26. t. m.: Obiranje je v polnem teku in bo najhitreje v osmih dneh končano. Množina je zadovoljiva in bo dosegla približno 24.000 starih stolov. Kakovost je prav dobra. = Situacija na niirnberškem hmeljskeni tržišču (25.' t. m.). Dovoz 10 bal novega hmelja. Tendenca je dalje mirna. Prodanih je bilo 10 bal. Cene: vviirtemberški hmelj 230— 275 mark, hallertauški 220—280 mark za 50 kg. \ inska razstava v okviru letošnje pokrajinske razstave Ljubljana v jeseni;. Na številna vprašanja sporočamo javnosti, da se tudi na letošnji pokrajinski razstavi vrši razstava izbranih buteljskih vin. Za poznavalce vina lepa prilika, da poskusijo res dobro, žlahtno kapljico. = Mlekarska zadruga na pokrajinski razstavi "Ljubljana v jeseni' od 17. do 26. septembra 1927. Tudi ta panoga nastopi letos drugič s svojimi izdelki, sirom, maslom in drugimi mlečnimi proizvodi. To je njen drugi nastop za širšo javnost po petdesetih letih, odkar jo je v Bohinju in s tem v Sloveniji vpeljal Švicar Hitz. Mlekarska razstava tvori oddelek zase in bo urejena tudi popolna mlekarna. Razstavljen sir in maslo bo rudi ocenjeno in premirano po kvaliteti z zlatimi, srbrnimi in bronastimi kolajnami. Poleg prodaje en gros se bo prodajalo tudi v malih količinah, da se obiskovalcem razstave nudi prilika poskusiti mlečne izdelke naših mlekarn in sirarn. Nad vse zanimiva razstava bo gotovo v splošno zadovoljstvo vseh obiskovalcev. — Mednarodni velesejm v Bratislavi se vrši letos od 21. avgusta do 2. septembra. Za poset velesejma so dovoljene običajne prevozne olajšave. Zastopstvo velesejma za Slovenijo ima Urad ljubljanskega velesejma. = Emisije državnih posojil v Rusiji. Sovjetska Rusija bo v kratkem izdala veliko notranje posojilo v znesku 200 milijonov rabljev. ki bo izdano kot loterijsko posojilo v svrho financiranja industrije. Obrestna mera tega posojila bo znašala sicer le 6 %, vendar pa se bo v tem posojilu investiran kapital zaradi ugodnega emisijskega tečaja obrestoval z 12 %. Posebno ugodni so loterijski pogoji. To je že drugo posojilo v tekočem letu, c-dnosno četrto sovjetsko notranje posojilo. Zanimivo je, da je obrestna mera sovjetskih posojil izredno visoka, višja kakor v kapitalističnih državah. Obrestna mera teh posojil se giblje med 10—12 %. = Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 2. septembra ponudbe glede dobave 300 kg prediva. Direkcija dr- žavnega rudnika v Brezi sprejema do 1. septembra ponudbe glede dobave 1000 komadov hrastovih pragov, do 3. septembra pa glede dobave 10.000 kg ovsa. Direkcija državnega rudnika v Zabukovci pri Celju sprejema do 7. septembra ponudbe glede dobave 10.000 kilogramov portlandskega cementa, 10.000 kg žganega apna, 50 m3 prodnega peska in 7500 komadov zidne opeke; do 10. septembra ]>a glede dobave lestev za ognjegasce. Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 19. septembra ponudbe glede dobave 2 se-saljk z motorji in 850 električnih žarnic. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: pri komandi mesta v Čakovcu 6. septembra glede dobave 51.000 kg ovsa, 9. septembra glede dobave 150.000 kg ovsa, dne 5. septembra pa glede dobave mesa; 9. septembra pri komandi mesta v Dolnji Lendavi in Murski Soboti glede dobave mesa; 6. septembra pri dravski stalni vo;ni bolnici v Ljubljani glede dobave živil (moka, zdrob, testenine, fižol, sladkor, kava, čaj, mast, olje itd.); dne 7. septembra pri 39. pešpolku v Celju glede dobave živil (fižol, riž, testenine, mast, sladkor, kava, čaj, moka. krompir, mast olje. kis, vino, suhe slive itd.) ter glede dobave sirkovih metel in ščetk. = Prodaje. Dne 2. septembra se bo vršila pri glavni celjski carinarnici II. razreda v Celju ofertalna licitacija glede prodaje 22 bal vreč za hmelj. = Muzej za trgovino in industrijo kraljevine SHS v Berlinu je spremenil svoj naziv in se odslej imenuje: -Jugoslavische Han-delsstelle Aktiengesellschafts v Berlinu. Borze Ljubljana. (Prosti promet.) London 276.2-), Curih 1095, Dunaj 8.005, Berlin 13.535. Tr-t 309, Newyork 56.75, Pariz 223. Praga 168.55. Zagreb. (Prosti promet.) Newyork 56.76, London 276.25, Pariz 222.75 — 223, Milan 309.5, Curih 1095. Berlin 13.535 — 13.54, Dunaj 8.0025 — 8.005, Praga 168.50 — 168.55. Curih. Beograd 9.135, Berlin 123.325. London 25.21375, Nevvvork 518 in devet šestnaj-stink. Pariz 20.335, Milan 28.09. Praga 15.37, Budimpešta 90.75, Bukarešta 3.21, Dunaj 73.075. Blagovna Mariborski trg Včerajšnji trg je bil zaradi slabega vremena manj obiskan. Slaninarii so pripeljali na 19 vozeli 45 zaklanih svinj, ki so jih prodajali po 17 — 30 Din kg na drobno in 15 do 17.50 Din kg na debelo po komadih. — Krompirja je bilo na trgu 14 voz (cene 1 do 1.25 Din kg), čebule 12 voz (cena 2—2.50 Din kg), zelja 4 voze (0.75 — 1 Din kg) n kumaric 11 voz (4 Din kg). Ostale cene: P-rutama: kokoši 32.50 — 45, piščanci 17.50 do 25. race 30. gosi 50 — 100 Din komad. Zelenjava in sočivje: česen 8—12, kislo zelje 4.50. paradižniki 2 Din kg, endivija 0.25—1 Din komad. Sadje: jabolka 4 — 7, hruške 5 do 8, češplje 5 — 6, breskv.? 16 Din ktr. Mlečni proizvodi: mleko 2 — 2.50, smetana 12 — 14 Din liter, sirovo maslo 30 — 40, čajno 50 — 60, kuhano 4S — 50 Din kg. Jajca: 1.25 — 1.50 Din komad. Med: 30 — 35 Din kilogram. Dunajska borza za kmetijske produkie (26. t. m.) Razpoloženje na ameriških tržiščih je pod utisom velikih nakupov s strani mlinov zopet prijaznejše, vendar pa lo prijaznejše razpoloženje ni vplivalo na tendenco dunajskega tržišča. Tendenca v pšenici, rži in luršeici je ostala nespremenjena, edino oves ie nekoliko popustil. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine: pšenica: domača 39 — 40.5. madžarska Tisa (80/81 kg> 4-1 — 4L5; rž: march-feldska 39.25 — 39.75, madžarska 39—39.25; en: najboljši 40 — 43, prima 3s do ižarski 37 — 42; turščica: 28.75 i e c m e i 40, madžars do 29.25; oves: domači 30 — 30.5, rumui;-ski 29.5 — 30, češkoslovaški 29.25 — 297-V IMMimM»»HllimM>IHIHIM>l Kako se naučim fotografirati ie ravnokar izšla v drugi popravi eni izdaji. — Dobi se v vsaki knjigarni, C na Din 10"— t»<»»♦«♦«««»«♦♦♦»««<♦«♦»♦♦«♦»♦♦♦»♦♦♦»♦»♦♦» Svarilo Podpisana svarim vsakogar, ki širi neres* nične govorice o moji umrli mamici ali o meni, da ga bom sodnijsko zasledovala. 1281 ~ MARIJA MERČUN Maribor, Ob jarku 0. najboljše., najtrpeinej'šet Zato najcenejše. Vremensko poročilo Meteorološki zaw>ri » Litihlinm 27. avgusta 1927. Višina bari'filtra 3 » L|uhl)aqi 19.8, najnižja 7.9. Dunajska vremenska napoved za nedeljo: V splošnem spremenljivo vreine, semitiit malo zboljšanja. Tržaška vremenska napoved za nedeljo: Lahki vetrovi iz prvega kvadranta. Nebo spremenljivo. Temperatura od 16 do 23 stopinj. Morje nekoliko razburkano. J. O. Cunvood: 47 Preganjana žena Roman. Tako govoreč je držal svetiljko v višini svojih ramen ter stopal čedalje globlje v notranjost votline. Ostali so šli za njim. Minili so sodu, na katerem je stala poludogorela sveča. Tik zraven sveče je bil prazen sodeč. Drugače je bila jama čisto prazna. »Jaz pa sem mislila, da je polna dinamita in smodnika,« se je izgovarjala Peggy. »Vidite, to je takole,« je rekel Blackton. »Smodnik in dinamit spravimo vselej v globino in ga dobro zazidamo s kamenjem in cementom. Ako ne bi pustili nad njim te velike zračne celice, bi nastala samo ena eksplozija in skoro dve tretjini razstreljiva bi šli po zlu, ker se ne bi užgali. Celica preprečuje to potrato. Kakor ste sinoči culi do tucat vzbuhov, tako jih boste čuli tudi dre vi; najjačja izmed vseh eksplozij je navadno četrta aLi peta. Coyot ni tak kakor navaden strel ali običajna razstielba v kamnolomu. To vam je strašno komplicirana in draga stvar ter zahteva, kakor vidite, ogromno dela. Nu in — če bi kdo ta trenutek spustil ta razstreljiva v zrak — kaj ti je Peggy? Ali te zebe, da trepečeš?« »D-da-a!« je zastokala Peggy. Aldous je čutil, kako ga je Jana potegnila za roko. »Odvediva Mrs. Blacktonovo,« je šepnila. »Bojim — bojim se, da se ne bi prehladila.« Aldous se ni mogel ubraniti nasmeška, ko so krenili po predoru. Zunaj na solncu je pogledal Jano, ki jo je še vedno držal za roko. A že mu jo je odtegnila in ga očitajoče pogledala. »Za Boga!« je vzkliknil Blackton, ki se mu je naposled začelo nekaj svitatL »Saj ni nevarnosti — prav nikake nevarnosti ni!« »A vendar gledam to raje od zunaj, Pavle, dragec ti moj!« je dejala Mrs. Blacktonova. »Ali — Peggy — če bi zdajle zletelo v zrak, bi bila zunaj v prav takšni kaši!« »Mislim, da nas vendarle ne bi tako razmesarilo — ne bi nas, ne!« je vztrajala ona. »Bog mi odpusti grehe!« si jc oddahnil. »In bi našli še kake ostanke,« je dodala, »vsaj kako sled o nas!« »Niti gumba ne, Peggy!« »Tedaj raje pojdem, če dovoliš!« Ravnaje z dejanjem po besedi, je Peggy neutegoma krenila proti vozu. Tam se je ustavila in z obema rokama prijela moža za veliko desnico. »Čudovito je, vse to je kar čudovito, Pavle — ponosna sem nate!« mu je zatrdila. »A brez šale, dragec, vse to užiietn danes popoldne ob štirih še dosti bolje.« Blackton ji je z nasmeškom pomagal na voz. »To je tisto, kar me navdaja z željo, da bi bil Pavel pridigar ali kaj podobnega,< se je izpovedala Jani, ko so se peljali domov. »Osivela bi, če pomislim nanj, kako se ves čas ukvarja s tem strašnim smodnikom in dinamitom. Vsak trenutek zleti kak nesrečnež v zrak.« »Mislim,« je rekla Jana, »da bj rada delala kaj podobnega, ako bi bila mož. Oh, tako rada bi bila mož! Ne, ne, draga Peggy, pridigarji in drugi taki vobče niso možje. Jaz bi rada delala vse drugačne stvari: razstreljevala bi gore, izkopavala bi zasuta mesta, ali pa —< je šepnila tiho, čisto tiho — »ali pa bi pisala knjige, kakor John Aldous!« Toda Aldous je čul besedo in Jana je ostro, pridušeno vzkrik-nila; in ko jo je Peggy vprašala, zakaj ji Jana ni povedala, da bi ji bil Aldous z druge strani skoro zmečkal roko — zakaj jahala je v Sredi med obema. »Do smrti bo hroma,« mu je rekla čez pol ure, ko se je poslavljal od nje, da bi spremil Blacktona k njegovim železniškim delavcem. »To je moje plačilo za to, da sem poizkušala biti prijazna z vami. Kakor vidim, so nekateri pisatelji strašno neznosni!« »Ali ne bi šli z menoj takoj po obedu na majhen izprehod?« jo je vprašal. »Prav malo verjetnosti je, da bi šla!« »Prosim vas, Ladygray!« »Morda se vzlic temu premislim. Videli bomo.« S temi besedami ga je ostavila; ko je stopila s Peggy Blacktonovo' v hišo, se ni ozrla nanj. Kasneje pa, ko sta odhajala, sta videla zgoraj pri oknu, ki je zrlo na cesto proti mestu, dva obraza in dvojico rok, ki sta jima mahali v slovo. Obedve nista mogli biti roki Peggy Blacktonove. »Midva z Jano se pojdeva popoldne izprehajat, Blackton,« je rekel Aldous. »Hotel sem vas samo opozoriti, da ne bi skrbeli zastran naju, ako se ne bi vrnila do štirih. Ne čakajte naju. Morda si ogledava razstrelbo z vrha kakega hriba.« Blackton se je namuznil. »Ne zamerim vam,« je dejal »Kot opazovalcu, John, se mi vidi, da boste kmalu imeli smoter, ki boste živeli zanj — ne samo upanja!« »Nadejam se — da.« »Ko sem jaz hodil s Peggy, se ne bi bil dogovoril z njo za majhen izprehod — kakršen bo vaš! — samo zato, da si ogledava vzbuh coyota, pa da ie šlo za razstrelitev vsega Rockymouritain-skega gorovja!« »A vi bodite tako prijazni in sporočite Mrs. Blacktonovi, da se morda ne vrneva ob štirih!« »Ne bom pozabil. In —« Blackton je naglo puhal dim iz svoje pipice. »In, John — tetejaunski pridigar je naš neposredni sosed, da veste!« Od tistega trenutka pa do obeda je bil John Aldous v nekam nenaravnem razpoloženju, skoro kakor da sanja. Njegovo upanje in njegova blaženost sta dosegala vrhunec. Slutil je, da pojde Jana popoldne z njim na izprehod, in čeprav se je resno trudil, da bi si dokazal nasprotno, vendar ni mogel potlačiti v sebi občutka, da utegne imeti ta dogodek zanj velik pomen. Malone vročično se je zanimal za delo Pavla Blacktona. Ko sta se malo pred poldnevom vrnila v bungalow, je šel v svojo sobo, obril se in se pripravil za obed. Jana Blackton in Peggy so ga že čakali, ko je prišel doli. Prvi pogled na Jano ga je navdal z zaupanjem. Bila je napravljena v gladko izprehajalno obleko. Priprava obeda se mu še nikoli ni zdela tako počasna kakor danes in neštetokrat se je zalotil, kako preklinja kitajskega kuharja Toma. Ena je bilo, preden so sedli k mizi, in dve, ko so vstali. Ko sta z Jano stopila iz bungalowa, je bila ura četrt na tri. »Ali pojdeva gori v hribe?« je vprašal. »Lepo bi bilo z viška gledati eksplozijo.« »Opazila sem, da ste v nekaterih stvareh zelo pozorni,« je rekla Jana, kakor da ni slišala njegovega vprašanja. »Na primer — v vsem, kar se tiče kodrov ste nedosežni. Drugače pa ste kakor slepec, John Aldous!« »Kaj mislite s tem?« je vprašal zmedeno. »Davi sem izgubila šal, pa niste opazili. To je čisto neobičajen šal. Kupila sem ga v Kairu in ne maram, da bi mi zletel v zrak.< Redni pouk v kroinem risanju in prikrojevanju damskih oblek se prične začetkom septembra 1.1 — Pri a e sprejemam dnevno, ustmeno in pism no. — Učenke, ki niso popolnoma vešče šivanja, imajo priliko se tudi v tem vaditi in spopomiti. — Zunanjim učenkam preskrbim stanovanje in hrano po ugodni ceni. Roza Medved strokovna učiteljica krojnega risanja in pri-krojevan a damskih oblek er lastnica modnega salona. 9220 a LJUBLJANA — MESTNI TRG 24. Stroinika diplomiranega potrebujem za stalno. Punudbe z natančno označbo dosedanjega zaposlenja na po tanski pretinac 26, Lesk ovac, Srbija. Illošfce obleke klobuke, dežnike, dežne piašče, štofe iz angleških m čeških tovarn Moške obleke po meri po najnižiih konkurenčnih cenah pri tvrdki Ivan Krošelj ljublana, Kette-Murnoua (M.rtmo a) c. 15. Čevliarski pomočniki! Sprejme se takoj več dobrih čevljarskih pomočnikov za stalno službo. Jčdransko-posa ska ceviarna 9194 Kranj. M zarsko oredie in mizarski les za stavbno mizarstvo in za izd lovanje pohištva iaznih vrst 20—103 mm debeline, naravno popolnoma suh proda Stavbna družba d. d., Ljubi ana, Vrtača 5. Generalna rep esentanca znane svetovne firme oddaja diskretna zastopstva bojš m gosoodoin ki imajo vezi z obiasimi, industrijainimi pod etji iid. Ponudbe pod »Zastopstvo < a 278 — 1" na Iuterrt klam A. G. Zagreb, Ma-rovska 30 Dešenifev sirup (Syr. Deschien, Pariš) se v vseh kulturnih državah sveta z najboljšim uspehom upo, rablja kot krepilno sredstvo, zlasti pa učinkuje Dešijeoov sirup najboljt pti: neurasteniji, nervozi, splošni oslabel0» 4 tt, seksualni neurasteniji, rekonvalescenci itd. Dešijenov sirup proizvaja: Dr Deschien Pariš Zaloga za detajiiste: *SALUS> d. d Generalni depol za Ljubljano: Lekarna Mr BAHOVEC, Kongresni trg, za Celje lekar. na «Pri Mariji Pomagaj«, za Maribor: «Sa. lus» d d in lekarna »Pri Orlu» □gaju 1 n 1 a. iLQJULi-iiJncx:raxo3DDDa V 2. septembra. Ruta A.: Začetek in konec potovanja v Trstu. Ruta B.: Začetek potovanja v Trstu, po. vratek preko Aten»Konstantinopla«Sb> fijesBeograda in Zagreba. Potovanje traja: A 19 dni. B. 25 dni. A. I. raz. Din 17.000. IL raz. Din 12.000 III. raz. Din 7.500. B. I. raz. Din 22.400. II. raz. Din 17.280 III. raz. Din 11.500. Prospekti in informacije so na razpolago v potovalni pisarni Jos. Zidar, Ljubljana, telefon 27—59. BRIVSKI SALON v Ljubljani vzamem v najem. Uredil bi v njem tudi damski oddelek, ker sem strokovnjak za dam»ke frizure, izučen v največjem evropskem salonu v Pragi, kjer je delalo 85 pomočnikov in pomočnic. — Cenjene ponudbe na upravo «Jutra» pod šifro: «Brivski salon®. {(atboliša znamke — L P. — znamke lastni izdelek tvrdke E. POPOVlC - LJUBI JANA se razpošilja v ročkab po 20 10 50 kg ter sodih po 50 100 in 200 kg. Točna postrežba! Cene aainlžie' KUPIH 25 OOO kom bukovih pragov 260 cm eventue no še ve6 Zimska sečna 1927/1928 samo ponudbe z oznako o6ne cene in tovornih postaj ofidejo " poštev. — Ponudbe Dod .Bukovi pragovi 1927/1928 broj K-717* na .Interreklam" d. d., Zagreb, Marovska 30. 91 6 Novo! Prepričajte se! Novol Znižane cene! Kdor hoče kupiti modeme in solidno izdelano raznovrstno POHIŠTVO naj si ogleda novo zalogo pri EGID1JU In KARLU ERJAVEC — BROD (poleg tacenskega mostu). Šent Vid nad LJubljano. Ogled tudi ob nedeljah — Za delo Jamčiva Dajeva tudi na obroke. cvi 1 37*rsrs Mestni ooffrebnl V g oboki žalosti naznanjamo, da je nas srčno 1 ublieni nepozabni so-ptog. sin, brat in svak, gospod EGIDBJ GOSAR tlt; o Hi X. I I-------- elektrotehnični monter mestne eientrarne u soboto, dne 27. t m. po kratki bolezni, nenadoma preminul. Pogreb predragega pokojnika bo v ponedel ek, dne /9 avgusta 19^7 cb pol 7 zvečer iz mrtvašnice na Viču na pokopal.;če na V č. V Ljubljani, 27. avgusta 1927 Globoko žalujoča soproga In • stali sorodn ki. rn v* za trajno delo in takojšen nastop išče Stavbna družba d. d. Ljubljana Vrteča 5. ali pa beli gaber, pireklan za zoba'a kolesa (liammholz) išče v nakup v večji množini stalni odjemalec. Ponudbe na poštni predal štev. 31 Ljubljana. 922 nnnnnr u 1111 u n b n ir 11 innrinnnnnririnnnr Vino črno dalmatinsko, prvorazredne kvalitete prodaja na vagone in manjše količine vrlo povoljno OPSKRBA d. d., Zagreb, Frankopanska 12 TSŠ" Družba ILIRIJA W Premog, drva, koks, oglje. Pisarna in skladišče Dunajska česta"46^ poleg Iv. Zakotnika. Nar čilla sprejemajo tudi sledeče trgovine: Pavlin Franc, Gradišče 3. Jančar Ivan, Mikloš čeva c. 4. Leben Franc, Poljanska c. 27. Kač Fr nc, Dunaj-ka c. 1 b, poleg Kred tne banke. Vel-kavrh Antoni a, traf ka Sv. Jakooa trg 9. Mrak Emil, Pot v Rožno dolino. Samo še časa se sprejemajo vse zJrave osebe od 50. do 80.1. in do n&daljnega tudi vse mlajše v podporno društvo »LJUDSKA SAMOPOMOČ" za Slovenijo s sedež« m v Mariboru. Podporna svota iznaša od 1000 do 10000 Din. Posmrtni pnspevki od 0 25 do 5'— Din. Zahtevajte še danes zastonj društvena pravila in pris opno izjavo iz druš vene pisarne »Ljudska samopomoč" v Mariboiu, Aleksandrova cesta 45 Poverjeniki o'. posredovalci za vsak kraj Slovenije dobrodošli, 179a POZOR! Prodaja na drobno vseh izdelkov oredilnice in tkalnSk!h vozičkov, šivalnih strojev, vsakovistnih nadomestnih delov, pnfumatike. Posebni oddelek za popolno popravo, emajliranje in ponik-lanje dvo oles, otnnk h vozičkov, mvainih strojev itd. — Prodaja na obroke. — Ceniki franko. „ TRIBUNA" F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. LJUBLJANA, Karlovška cesta št 4. Kdor og'ašuie, ta napreduje Zahvala. Ker nam vsled prevelike žalosti ni mogofe vsakemu posamezn ku zahvaliti se za izkazano sočutie, povodom iznenadne smrti soproga in očeta, gospoda Alojzija Žerjala f. >J -s:. -li hn jio iji- : ' 'tan _ ednika in starejftine finančne kontrole ter tem potom izrekamo najiskrenejšo in naito-ple šo zahvalo vsem darova'cem krasnih vencev in vsem, ki so milega nam pokojnika spremili ob njegovi zadn i poti. S«. Križ pri Litiji - Tržič, 20. avgusta 1927. Ža ujoča družina. T' V* t .»■»-• , «- Priporočilo avtomobilistom. Avtomobilistom se toplo priporoča velikemu prometu odgovarjajoča moderno urejena bencinska črpalka v Spielfeldu S postavljena od tvrdke Shell-Floridsdorf, Wien. Pri tej črpalki se dobiva po dnevi in po noči izvistna znamka In vrsta Shell-bendna. _M POLZ nasl. ILSINGER. 9235-a 01CD1CD1CD1CDB0BC3BC3B0BCDBCDB0BC31C=)SC_> Javna dražba papirne zaloge in pisarniških potrebščin iz konkurzne mase tovarne J. Krmpotič na Viru se bo vršila v ponedeljek, dne 5. septembra ob 9. uri dopoldne v tovarni na Viru. 9227 Upravnik konkurzne mase. OIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIO Na drobno Specijalna Na velika trgovina vozičkov in koles Sprejema v popravilo vozičke, kolesa, šivalne stroje. = Ponlkljanje, lakiranje, avtogenično varenje. = ZEMELROK OTON Lastna tovarna GHnce- Tržaška c. Prodajalna Marijin trg 8. Me*trn pogrebni, tavoa. V globoki žalosti naznanjamo, da se je naš nad vse ljubljeni soprog, oče in stric, gospod Karol Pirš »O" ~ »«*> r ,n v starosti 59 let, previden s to'ažili sv. vere, danes preselil k Vsemogočnemu. Pogreb nepozabnega bo v ponedeljek, dne 29. avgusta ob pol 6. un popoldne iz hiše žalosti Zg. Šiška 94 na poko-pališfie v Dravl|e. Zg. Šlika, dne 27. avgusta 1927. Apolonija roj. Ježek, soproga * Karol, peš. ppor., Rudolf, peš. ppor., Alojz, trg. sotru-dnite, Angelca, otroci in vsi ostali sorodniki. Zahvala. Ob nenadni sm.ti našega nepozabnega soproga, očeta, tasta in strica Franca Zupana zastopnika zavarovalnice »Jugoslavija" in »Slavija" izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem, ki so pokojnika spremili na zadnji poti. Zat valjujemo se predvsem ravnateljstvu zavarovalne družbe »Jugoslavije" m „Slavije°, pevskemu društvu „Lira", vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov ter vsem, ki so pokojn ku bili naklonjeni. V Ljubljani, dne 27. avgusta 1927. Žalujoči ostali. Jfas-očcLa, in, vse. dopisi■ U&oca* s*, maLh, oglasov, je, postalu rta,-Oglasni oddelek. JUJRA, Ljubljana,, Prtst/Tunna, id.4. čdunrru, nzčun, poštne. LranUnice, Ljubljana,št 11JI42.. TaUfoTL sbLadka, 2492 Jkiii i gn f7W9 M Sprtfcniasy4. tnalih, oglasov za, pr-u-hodsijo stcoilko JUTRA te, zaključi, dan, prosi, izidom, tista, ob t J un, P&zsizje, sprejet, oglasi, bodo oboesu, 17 naslednji, šbunlki, tista, Jiah. oglase, lu iluzijo v posnsLooalsu, insocjabu iuutum, občinstva, vsaka beseda 50par. f/ajtnanjši znesek Vin Pristojbina za. šifro Vin3-. Zenitu*, dopteovanjain oglasi trgovskega aLi reklamnega, značaja vuzka beseda vul r-Hajmanjšo zrusek Visi ter-. Vristcjbiaa za šifro Vm5'-- Vse pristojbine, je, tpoflali obenem, z naročdom,,sicts-se. oglasi ne. prtobajo TdjLforb IUamUzcl 24 g 2 Koncert $e vrši v nedeljo, 28. avgusta na Strelišču pod Rožnikom. Začetek ob 16. uri. Vstop prost. 24534 OtH+t Pozor društva! O priliki 23- in 501etnic ter drugih prireditev se najtopleje priporoča za fotografiranje skupin loto-atelje D. Rovšek, Ljubljana, Kolodvorska 34. Za prvovrstno delo jamčim. Cene solidne. 163 Kemična pralnica in barvanje oblek v najrazličnejših barvah izvršuje vsa dela v najkraj-iem času po najnižjih cenah ANTON BOC Selenburgova ul. 61 Tovarna: Vič-Glince. MH»»opravlja-nje ter otroške obleke e. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Šivilja 519». 24519 Snežne čevlje sprejema v popravilo vsled bližajoče se sezone že sedaj tvrdka M. Trebar, Sv. Petra cesta 6 in Prešernova ulica 30. 24523 Vsakovrstne ure in zlatnino popravlja precizno ter ceno. z jamstvom D. Marinko, urar. Ljubljana. Fiorijanska ulica 31. 24475 «Fiat» avto 509, skoraj nov, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24324 Knjige Knjige «Weltall und Menschbeit* ln cBibliothek des allge-meinen u. praktisehen Wis-sens*, kompletne in že nove prodam. Dopise na oglasni oddelek cjutra* pod šifro cBiblioteka*. 24500 Vebrovo Estetiko in Polec: Kraljestvo Ilirija; popolnoma noro, v prodaji po 150 Din, prodam po 100 Din. Naslov v ogl. odd. « Jutra*. 24610 Diplom, učiteljica poučuje nemščino, francoščino in angleščino. Pričetek s 1. septembrom. — Selenburgova ulica štev. 4 24407 Visokošolec dober pedagog, želi kam izven Ljubljane za inštruktorja ali domai&ga učitelja. Odziv prosi na oglasni oddelek cjutra* pod «L. M.» 24511 Nemščino z uspehom poučuje inozem-ka po izkušeni metodi odrasle in otroke. Naslov v oglasnem oddel'ku cjutra*. 24537 Učitelja violine prvovrstnega, iščemo. Ponudbe na oglasni oddelek « Jutra* pod «Drugi letnik*. 24585 Londončan poučuje angleščino v kon-verzaciji po dobrem in hitrem sistemu, ki zajamčuje tudi korektno izgovarjanje. Parmenter. Maribor, Kamniška c. '5-1. 24670 Strojni mizar kvalificiran, dobi trajno delo. — M. Gogala, strojno mizarstvo, Bled 1. 24284 Trg. pomočnika usnjarske stroke ki ima veselje voditi skladišče usnja, išče industrijska tvTdka. Ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod šifro «Trgovski pomočnik usnjarske stroke*. 24271 Avto A. Fiat prodam za 18.000 Din. Naslov pove oglasni oddelek cjutra*. 24286 Avtomobili B. S. A. motocikli, svetovno znani. v<% ture TATRA AVTOMOBILI za v kvaliteti in za slabe ceste brezkonkurenčni VSI REZERVNI DELI za tgorajšnja vozila na ta-•ogl DELAVNICE za vsa motorna vozila. strokov njaško delo in solidne ;-ene. GARAŽE vedno oa razpolago BENCIN iz tesalke. tudi ponoči, po konkurepčni dnevni ceni JUGO AVTO d. i o. z., Ljubljana, Dunajska c. i6. Telefon 2236. 178 Več avtomobilov šestsedežnih, rabljenih — raznih tovarn, v dobrem stanju na razpolago. Pojasnila daje A. Lampret, Ljubljana, Dunajska c. 22. 24436 Čevljar, pomočnika vso oskrbo v hiši sprejme Andrej Vidic, Naklo pri Kranju. 24242 Krojaškega vajenca Ljubljane ali bližnje okolice sprejme takoj Jos. Rojina, Ljubljana. 24240 Tovorni avto Torino-Fiat, 1-tonski, dobro ohranjen, proda šumak Ljutomeru. 24379 Motorno kolo «Indian Prince* v zelo dobrem stanju, {>o ugodni ceni takoj prodam vsled nabave avtomobila. — Jože Plevčak. Trbovlje. 24349 Motorno kolo 5 HP. boljše znamke, kupim ali zamenjam za kompletno tehnično najboljšo radio sprejemno postajo. Vrednost 1800 avstr. šilingov. Naslov t oglasnem oddelku Jutra. 2446" Harley-Davidson 7 HP, dvocilindr^ko, iz-borno ohranjeno motorno kolo prodam. Proti prima garanciji tudi na obroke. Ponudbe na oglas, oddelek •Jutra* pod šifro cl7.000 24480 Štirisedežni avto znamke »Ford*, zelo dobro (»hranjen, z novo pnevmatiko. proda Perles, Prešernova ulica 9. 24316 Osebni avto rabljen — dobro ohranjen 2—isedežen. kupim. Ponudbe pod «Dobra kupčija* na oglasni oddelek «Jutra». 24673 Pisarniško moč zmožno slovenske, srbohrv. nemške korespodence, knjigovodstva in strojepis-, a sprejmem s 15. septem->rom. Ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod šifro «Vešča 21*. 23880 Brivskega pomočnika prvovrstnega, veščega v bu-bi striženju — po možnosti ondulerja, pod zelo dobrimi pogoji sprejme s 15. septembrom R. K r e n t z, Sevnica ob Savi. 24121 Učenca iz dobre hiše, samo z dobro ' šolsko naobrazbo in kateri bi lahko imel vso oskrbo pri starših ali sorodnikih. takoj sprejme eletrgovina R. Stermecki. Celje. 24127 Kuharico samostojno, pridno in skrbno, z večletnimi spričevali, prejme proti dobri plači večja trgovska hiša na deželi. Ponudbe z navedbo losedanjih službovanj na oglasni oddelek . 24336 Pek. pomočnika samskega, treznega in zanesljivega, zmožnega tudi predpečnega dela, sprejmem v trajno službo. Želi se tudi zmožnost v izdelovanju keksov. Plača po dogovoru Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. 24446 Inteligentno gdč, od 25—30 let staro, solidno, domaČe vzgojeno — z znanjem kuhanja, sprejme samo takoj samostojna dama v pomoč in za družab-nico. Samo perfektno nemške ponudbe z dobrimi referencami in navedbo za-hvete plače na gospo Ireoo Bali, Karlovac. " 24471 Vajenca (ko) za trgovino s čevlji sprejmem. Prednost imajo taki, ki so se že ueili. Brez oskrbe. — Naslov pove oglasni oddelek cjutra*. 24501 Hotelskega slugo veščega nemškega jezika išče hotel Štrukelj. 24472 Urar. vajenca (ko) sprejme D. Marinko, urar v Ljubljani, Fiorijanska ul. št. 31. 24474 141etno učenko za modistko sprejme takoj Stemberger - Reš, Dunajska cesta 9. 24532 Učenko po možnosti z 2 mešč. razredoma sprejmem v trgovino z mešanim blagom. Josip Divjak, Ribnica. 24544 Pletiljo dobro izurjeno, sprjmem takoj. Plača po dogovoru; za hrano in stanovanje preskrbljeno. B. Černe, Gorje-Bled. 24514 Učenca sprejme takoj veletrgovina manufakture v mestu na Gorenjskem. Sin železničarja ima prednost. Oferte na oglasni oddelek cjutra* pod cUčenec, Kranj*. 24481 Železničarskega sinu ali hčer sprejmem v galanterijsko in delikatesno trgovino za učno dobo. Za popolno oskrbo je preskrb^ ljeno. Ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod šifro cPridnost 84*. 24484 Stenotipistko perfektno nemško - hrvaško sprejmem eimpreje v industrijsko podjetje na deželi. Ponudbe pod šifro cStenoti-pistka* na Jugomosse, Zagreb, Zrinjevac 20. 24493 Trg. voditeljico za podružno trgovino z mešanim blagom v lepem kraju na deželi, kavcije zmožno, sprejmem za takojšnji nastop. Takojšnje ponudbe z navedbo referenc, prepisi spričeval in zahtevkom mesečne plače pri celotni oskrbi v hiši je poslati na oglasni oddelek cjutra* pod cTakojšnji nastop 200*. 24485 Natakarico sprejmem takoj v večjo gostilno. Pogoji: starost od 30 do 40 let, absolutna neoporečnost, daljša praksa in 8000 Din kavcije. Ponudbe navedbo dosedanjega službovanja pod šifro «Na-takarica 44* na oglasni oddelek cjutra*. 24483 Fiksna plača in provizija. Prvorazredni bančni zavod sprejme v vseh mestih države agilne zastopnike (ce) za prodajo državnih vrednostnih papirjev na obroke zanesljivim osebam. Ponudbe na naslov Publicitas, Zagreb, Gundu-ličeva 11, pod cZa 13099*. 24288 Kuharico samostojno, ki zna fino kuhati, nekoliko šivati in opravljati vsa hišna dela, sprejme boljša družina dveh oseb na deželi. Samo dela-zmožne naj pošljejo pismene ponudbe pod značko cDobra plača 30*. 24279 Pletiljo za osmeroključni stroj takoj sprejmem s hrano in stanovanjem v hiši. Plača po dogovoru. N. Groeger, strojno pletilstvo, Ormož. 24327 Gdč. ali gospo ki se popolnoma razume na vzgojo otrok, sprejmem k desetmesečnemu otroku. — Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. 24267 Gospodično zanesljivo in s perfektnim znanjem nemščine, sprejmem k 7- in 31etni deklici za vzgojiteljico. _ Nastop 1 novembra ali 1. decembra One, ki so že službovale kot take, naj pošljejo po nudbe s prepisi spričeval in pogoji na oglasni oddelek cjutra* pod šifro «Vzgojiteljica 49*. 24149 Pipničarja (Schankbursch) sprejme restavracija hotela cSlon* v Ljubljani. 24291 Pekovskega vajenca ki se je že učil 1—2 leti, sprejmem takoj. Ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod c Pošten 17*. 24565 Dobro šiviljo staro 26 let, ki razume tudi gospodinjstvo, sprejme krojač. Ponudbe na oglas, oddelek cjutra* pod šifro c Dobri pogoji*. 24567 Prodajalko samostojno, kavcije zmožno, za trgovino sprejmem takoj. Ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod šifro cTakoj nastop*. 24591 Natakarica katera zna dobro streči abonentom, dobi službo v boljši restavraciji. Ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod cAbonenti*. 24674 Samostojno šiviljo zmožno vložiti 1—2000 Din posojila, sprejmem v trajno delo. — Dopise na oglasni oddelek cjutra* pod šifro »Samostojna pomočnica*. 24643 Učenko sprejmem v Ljubljani v modno trgovino. Želim, da ima dve meščanski šoli ter zna perfektno nemško. Ponudbe na ogia«|ii oddelek «Jutra* pod cDobra prihod-njost*. 24616 Lesna trgovina in industrija sprejme mlajšega vestnega uradnika — absolventa trgovske šole, z nekaj prakse v tej stroki. Ni izključen tudi začetnik. Prednost imajo oni z znanjem italijanskega jezika. Ponudbe pod c Uradnik* na poštni predal 153. 24632 Učenca sprejme v trgovino Josip Košir, Maribor, Aleksandrova cesta 45. 24663 Učenca sprejme v trgovino želez-nine Vincenc Kuhar, Maribor, Aleksandrova cesta 1. 24664 3 ličar, pomočnike in 2 vajenca sprejme takoj A. W e i s s, Ljubljana 7, bivši perutninski zavod. 24641 Učenca sprejmem v špecerijsko trgovino v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 24646 H'1 Potnik ki je že več let dobro vpeljan po vsej drŽavi ter obiskuje vse boljše trgovce, želi zastopstva konkurenčnih tvrdk (čevljev, pletenin, perila in slično) — Vpošteva le večjih pošiljk zmožna podjetja. Ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod značko cSamo zanesljivim plačnikom*. 24236 Za natakarico v bližini Celja, bi šlo rado dekle. Ponudbe pod značko cZačetnica* na oglasni oddelek cjutra*. 24189 Absolvent trg. šole z dobrimi spričevali, išče primerne službe kot začetnik. Cenj. dopise na oglas, oddelek cjutra* pod šifro •Začetnik 59*. 24059 Plačilni natakar z dobrimi referencami ter kavcijo, zmožen, želi službo premeniti. — Dopise na oglasni oddelek cjutra* pod cG. K.» 24114 Gospodično ki bi šivala obleke za sebe sprejmem. Naslov v ogl. odd. cjutra*. 24651 Čevljar, pomočnika dobro izvežbanega za splošna dela sprejmem takoj Pojasnila na Zaloški c. 27. 24636 Blagajnik ki položi 200.000 Din kavcije, želi stalne službe. — Cenjene dopise na oglasni oddelek cjutra* pod šifro «Blagajnik*. 24455 Nadžagar Iščem službo nadžagarja ali gaterista pri kakem večjem podjetju. Ponudbe na oglas, oddelek cjutra* pod šifro cNadžagar 100*. 24399 Mesar, pomočnika sprejmem takoj, izurjen mora tudi biti v razproda-janju mesa. Alojzij Bre-celnik, mesar, Spod. Šiška številka 93. Ljubljana 7. 24612 Brezposelni šoferji naj se javijo pismeno ali ustmeno v tajništvu Avtomobilskega kluba kraljevine SHS, sekcije Ljubljana, Kongresni trg 1- I. nadstr., radi službe. 24606 Oskrbnico perila _ večletno hotelsko prakso, sprejme hotel cSlon*, Ljubljana. Pismene ponudbe. 24657 Agilne zastopnike za prodajo srečk na obroke išče bančna posredovalnica Bezjak f Mariboru 22247 Zastopnike za brezkonkurenčni predmet iščem po vsej Jugoslaviji. Ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod cNovo* 23715 Boljša šivilja hodi šivat na dom. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 24555 Prodajalce za prodajo (»remoga na debelo. sprejmem proti proviziji za Ljubljano in Gorenjsko. Ponudbe na oglas, oddelek cjutra* pod šifro cGorenjsko*. 24513 V pomoč šivilji gre boljša gospodična. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek cjutra* pod šifro cV Ljubljani*. 24563 Zastopnika za prodajo kuriva v Ljubljani, ki bi obenem tudi in-kasiral, sprejmemo takoj. Ponudbe na poštni predal št. 2, Ljubljana. 24582 Boljša šivilja gre na dom šivat obleke. Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. 24603 Šiviljo sprejmem na dom za ženske obleke. Naslov v ogl. oddelku cjutra*. 24587 Na stotine ljudem smo dali in delimo Še možnost zaslužka in eks-istence. Z lahkoto in brez truda si lahko mnogo denarja prislužite. Sprejmem zastopnike in zastopnice za prodajo vrednostnih papirjev in švicarskih ur na mala odplačila. Pismene al! ustmene ponudbe na naslov: Zumbu-lovič, Ljubljana, Aleksan drova 12. 24629 Potnika sprejme proti proviziji inozemska manufakturna firma. Potujoči z avtomobilom ima prednost. — Ponudbe Ljubljana poštni predal 183 24633 svinčeno ust dlino ? pp-nel, staro med, b?ker, cink, krnuje v vsaki količini .CiI iT k. d , £*greb Mandaličina • FIFlFiFinnr Absolvent mornariške strojne šole, iz-vežban mehaniker in elek-tričar, dipl. pilot, izkušen šofer, z dolgoletno prakso ter vodja motornih čolnov, 35 let star, ki obvlada štiri jezike, želi spremeniti službo. Dopise na podružnico cjutra* v Mariboru pod cZanesljiva moč*. 23711 Šofer zanesljiv, zmožen za službo skladiščnika, sluge, natakarja, inkasanta in podobno, išče službe. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 24375 Trg. pomočnik mlad, želi službe v mestu ali na deželi. Dopise na oglasni oddelek cjutra* pod »Prva služba*. 24313 Trg. pomočnik želi premeniti mesto kot praktikant v boljšo trgovino. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24452 Uboga vdova s 3 večjimi sinovi, proti mesto hišnice v boljši hiši. Naslov v oglasnem oddelku Jutra*. 24503 Samostojen vrtnar reduciran drž. železničar — verziran v vseh panogah vrtnarstva, sprejme stalno ali pa tudi začasno delo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24528 Trg. pomočnik začetnik, ki se je učil v veletrgovini mešan, blaga, išče službe v kakem prometnem kraju. Ponudbe na ogiasni oddelek »Jutra* pod »Vesten pomočnik*. 24477 Izobražena dama želi službo družabnice pri dami ali bolnemu gospodu. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod značko «13». 24473 Vpok. učiteljica bi sprejela vzgojo deklice v fini družini. Gre tudi na deželo. Ponudbe pod šifro »Vzgoja* na oglasni oddelek »Jutra*. 24482 10.000 Din položim kavcije — odnosno posodim podjetju proti kakršnikoli zaposlitvi. Vajen sem računanja, trgovine z mlevskimi izdelki in dežel, pridelki. Naslov v oglas, oddelku cjutra*. 24497 Pekovski pomočnik mlad, želi spremeniti svojo službo. Dopise na oglasni oddelek cjutra* pod šifro cPek 99*. 24478 Poklicni lovec zanesljiv, z večletno prakso, popolnoma izvežban v gojitvi lova, posebno v fa-zanarijah, v vzgoji in dre-suri psov po Heggendorfu in dober uničevalec roparic — želi službe. Ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod c Lovec*. 24216 Oženjen invalid želi službo hišnika ali kaj sličnega proti kavciji — v Mariboru. Ponudbe na podružnico cjutra* v Mariboru pod cHišnik*. 24666 Trg. pomočnik dobro izvežban v manufak-turi in galanteriji, ki založi lahko kavcijo, želi službe tudi v speceriji. Cenj. ponudbe na ogl. odd. cjutra* pod «Manufakturist 101». 24628 Biljard cSeifert*, skoraj nov, po nizki ceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku cjutra* 24273 Bukovih in gabrovih drv 20 vagonov suhih, nudi za takojšnjo dobavo Drago H a d 1, Novo me6to. 24082 Prodajalka dobro izvežbana, želi službe v prodajalni, najraje v špecerijski stroki, s__hrano in stanovanjem v hiši. — Ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod cPoštena 24535* 24535 Natakarica dobro izurjena, želi premeniti službo, najraje kam na Gorenjsko. Natakarica je že nad 3 leta. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek Jutra* pod značko . 24556 Dama ki bi se rada odlikovaja s krasno gorenjsko zlato av-bo na razstavi nar. noš v Ljubljani, naj si jo ogleda pri gdč. Eberle, modistinji v šelenburgovi ulici. CeBa 2000 Din. 24128 Note za avtomat nove, moderne komade, poceni prodam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 24335 Elektromotor 110 voltov, vrtilni tok, 5/7 konjskih sil, prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 23959 Vinske sode dobro ohranjene, od 500 do 750 litrov, proda Perles, Ljubljana, Prešernova ulica št. 9. 24315 Fotoaparat 9 X 12, poceni proda Alojzij Gogala, Dvorska vas 15 — Begunje-Lesce. 24325 Novo pohištvo iz trdega lesa (postelje, i omari, mize, stoli itd.) prodam radi odhoda iz Ljubljane po zelo nizki ceni Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24187 Fotoaprat 13 X 18, prodam po ugodni ceni. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24573 Mlinsko opremo kompletno, železno, z zob-častimi kolesi, še nerabljeno, 2 mlinska kamna, po ugodni ceni prodam. Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »Maribor 202». 24572 Preproga 3.10 X 2.25, miza in klečnik poceni naprodaj na Gospo-svetski cesti 8/II — levo. 24601 Posteljo in nočno omarico, iz poli-tiranega lesa ter flobert puško 9 mm prodam. Naslov pove oglasni oddelek cjutra*. 24583 Francis turbino na 6 m padca, 1401 vode za 1. sek., kompletno, Še nerabljeno, ugodno proda Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska 16. 24574 Šivalni stroj nov cSinger* prodam. Naslov pove oglasni oddelek cjutra*. 24671 Vinski sodi za transport, v dobrem sta nju, od 300—750 1, ceno naprodaj. M. Soklič, gostiln.. Ljubljana, Trnovo. 24647 Po Din 37.— na 20 mesečnih obrokih dobite: 1 kom. 2 in pol odst. obveznice vojne odškodnine, 1 kom. srbske duvan-ske srečke, obenem ste zavarovan za 2 leti na 10 tisoč dinarjev. Naslov pove ogl. odd. cjutra*. 24645 Moško kolo dobro ohranjeno, poceni prodam. Naslov v oglasnem odd. cjutra*. 24635 Spalnice Javorjeve, lepo politirane, solidno izdelane, kompletne, prodam po 5000 Din in črno jedilnico hrastovo, tudi znotraj po-litirano, kompletno za 8000 dinarjev franko kolodvor Ljubljana ali na dom postavljeno. J. Štolfa, mizarstvo Krašnja, post. Lu-kovica pri Domžalah. 24625 Razno naprodaj Biljard (karambol) znamke Seifert, garnitura (divan in preoblečeni stoli). Cirku-larna žaga, parni kotel, ležeči z nizkim pritiskom za centralno kurjavo, poceni naprodaj hotel «SIon», Ljubljana. 24658 Lepa dracena nad 2 in pol m visoka za 180 Din naprodaj. Naslov pri ogl. odd. cjutra*. 24656 2 kočiji dobro ohranjeni, proda po zelo nitki ceni Fran Ravnikar, lesna industrija, Ljubljana, Linhartova cesta 25. 24609 Rožnat krompir in seno v vagonskih množinah kupim. Ponudbe na naslov: Vaso Cičanovič, Beograd. 24183 Mizarji! Bukove in hrastove plohe ter deske, popolnoma suhe, ima stalno v zalogi družba cllirija*. Dunajska cesta 46 — poleg Iv. Zakotnika. Telefon 2820. 24505 Jabolk namiznih in za prešat kupim vsako množino po naj-višji ceni in proti takojšnjemu plaSUu. Franc Ko-larič, Brežice. 23229 Stekleno steno za pisarno, kupim Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod »Stena*. 24255 Vreče od extrakta, soli kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 22386 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih eenah Cerne — juvelir Ljubljana. VVolfova aL J. Hrastove hlode od 20 cm debeline naprej kupuje v vsaki množini parna žaga V. Scagnetti, Ljubljana. 252 Srebrne krone supuje in pt>&» dobro t. Cudeu. Ljubljana. Preier. dot« oliea l 238 Staro železo in kovine kupuje Fr. Stupica, Ljubljana, Gosposvetska cesta 1. 24435 Premog in oglje vseh vrst, franko vagon Postojna ali Pedicolle, kupi Silverio Basilio, Udine — Via dei Campi 9. 24326 Akumulator, kozarce rabljene, kupim. Oferte na oglasni oddelek »Jutra* j-o-1 »Akumulator*. 24432 Registrirno omaro in pisalno mizo oboje amerikansko, z rolo, iz naravnega hrasta, kupim Ponudbo na x*>štni predal št. 85. 24546 Železno peč dobro ohranjeno, kupi družba cllirija*, Dunajska c. 46. Telefon 2820. 24506 Fotoaprat razglednični format, kupim. Ponudbe z opisom in ccno na oglasni oddelek »Jutra* pod »Aparat*. 24568 Stružnico za železo, »Ehalisierung*. 1000—1500 dolžine, kupi Ilič & Tichj, Maribo-r, Slovenska 16. 24576 Primož kupim. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*. 24524 Breznik Večerno žuborenje Save. za klavir, kupim. Ponudbe pod »Sava* na oglasni oddt-lt-k »Jutra*. 24648 Pisalno mizo iz trdega lesa kupim. Ponudbe pod »Pisalna miza* na ogl. odd. »Jutra*. 24634 Stare moške obleke čevlje "itd., kupim v vsaki množini. Dopisnica zadostuje, pridem na dom. A. Ju-rečič, Ljubljana, Gallusovo nabrežje 27. 24614 rm Penzijonisti! Podpisani imam 5 stanovanjskih hiš, ker ne potrebujem vseh, prodam eno mojih najboljših, in sicer enonadstropno s 6 sobami, 3 kuhinjami, 3 kletmi in vrtom za zelenjavo; poleg hiše tudi večji sadni vrt. Posestvo je v prijaznem kraju ob okrajni cesti, mimo teče potok Breetanca, par korakov od trgovine, 20 minut od šole ter farne cerkve, 1 ^ ure od kolodvora. Zraven hiše je cerkev, podružnica Sv. Marti- . na. Hiša je zelo pripravna za več penzijonistov, prostora za več družin. Slika hiše na razpolago, plačilni pogoji zelo ugodni. Povprečna cena 125.000 Din. — Ivan Serbec, veleposestnik, Veliki kamen, pošta Raj-henburg — (postaja Savski Brestovec). 24303 Josest" Realitetna pisarna družba z o z. Ljubljana Miklošičeva cesta 4 sprejema prijave in posreduje pri oddaji stanovanj, trgovskih, obrtnih lokalov za oddajal ca brezplačno. Nudi prevzemnikom veliko izbiro stanovanj, sob, trgovskih in obrtnih lokalov, po nizkih pristojbinah. Za od-dajalce najboljša prilika oddaje stanovanj — ker brtz vseh stroškov. 195 Posestvo na Pragerskem štev. 48 — hiša, gospodarsko {>o>lopje. vefika Supa. mostna tehtnica, pripravno za mesarijo, gostilno ali trgovino, proda Ilija Predovič, Pragersko. 2442G Posestvo v Framu št. 10 pri Mariboru ob glavni ce^ti, hiša. gospodarsko poslopje. 2 vrla. velik travnik, proda Ilija Predovič, Frani - Krčevina. 24427 Lepo posestvo 4 orale, lepa visokopritlič-na hiša, gospodarska po-fl.jpja. velik vrt, njiva, travnik, gozd, oddaljeno 25 minut o,t Celja, proda po maki ceni »Posest*, podražil na v Celju, Razlagova ul. »t. 6. 24415 HLso na Starem trgu kupim. Ponudile na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro «250.000». 24Č63 Hišo z gostilno kupim na prometnem kraju, tudi na deželi, najraje na Štajerskem. Ponudbe na odasni oddelek «jutra» pod značko »Štajersko«. 24448 Kupim stavbišče Hizu frančiškanske cerkve T Spodnji Šiški. Velikoet 4U0—.fX> m3. — Ponudbe na 0 'lasni oddelek pod «L. A. 30». 24442 Radi smrti ugodno prodani hišo z le-pim zemljiščem v prijaznem gorenjskem mesta. Hiša je oddaljena nekaj minut od kolodvora ter zelo pripravna za vsako obrt. Kupnina .po dogovoru. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro •Ugodna prilika 43». 24443 Novozidano hišo 1 vrtom prodam. Studenci i>ri Mariboru,' Sokolska 95. 24466 «POSEST» Realitetna pisarna družba z o. z. podružnica v Celju jt pričela poslovati v Celja, Sazlagova ulica štev. 6 ter. s*: priporoča cenj. in-t resentom za posredovanje p-i nakupu in prodaji hS, vil. gostiln, trgovin in vsakovrstnih posestev. 24416 II Hišo z dobro vpeljano prodajalno vodovod in elektrika, oddaljena 10 minut od blejskega kolodvora, prodam. Pojasnila: Ulica na grad 6. 24560 Majhno posestvo v gczdtt ali med vinogradi, zase stoječe, 2—4 nraUfv", najraje z lovsko ali vini-čarsko hišo, v bližini Brežic, kjer gozd, lov ali nadzorstvo nad vinogradom lahko obenem prevzamem, kupim ali vzamem v zakup. Ponudbe pod »Javna straža* na oglasni oddelek cjutra». 24217 Lepo posestvo naprodaj v Rogaški Slatini, 10 minut od kolodvora. Leži na lepi solnjnati legi tik glavne ceste. Poleg posestva gospodarsko poslopje, njive in travnik. Cena Din 200.000. Cenjena vprašanja s prilogo znamke za 1 Din na oglasni oddelek «Jutra» pod cfii|a 15». 24057 Več posestev, hiš itd. naprodaj po zelo ugodni ceni. Kova hiša s 5 sobami, vrtom, z vpeljanim pletilstvom s 7 pletUnimi stroji, koji izdelek odvzema vedno ena tvrdka. Podjetje bi se dalo znatno povečati. Cena 140.000 Din. — Več manjših hiš z vrtom, pri Kranju, na Javorniku itd. v ceni od 60—100.000 Din ter več manjših posestev (kmetij). Pojasnila daje L. Rebolj v Kranju. 24053 »Posest Realitetna pisarna družba a o. z, Ljubljana Miklošičeva cesta 4 proda: HISO. pritlično, strogi center mesta, v. poslopju že. vpeljan vinotoč, tekom I leta iztočenih 150 hI vina, posebej trg. lokal, Din 110.000; HISO, visokopritlično, vso prenovljeno, 3 sobe, pri-tikline. velika delavnica, vse takoj razpoložljivo, lep sadni in zelenjadni vrt, Šiška, 90.000 Din; HISO. visokopritlično,. pre-oovljeao, 5 sob, pritihJi-ne. 80?) m3 vrta, Rožna dolina — 85.000 Din; HISO. visokopritlično, novozidano, 100 ma vrta — Trnovo — 66.000 Din; HISO, pritlično, 3 sobe in pritikline, lep vrt, Drav-ije — 45.000 Din: HISO. pritlično, 4 sobe, 2000 m3 vrta, pri Karlov--ta-m mostu, 80.000 Din; HISO. novozidano, visokopritlično, štiriotonovanj-!;o. 500 m- vrta, Zgornja Šiška — 80.000 Din; liISO, pritlično, novozidano Vič, 1000 m2 vrta. Din 45.000; HISO, enonadstropno, trg. lukal, 4 stanovanjski pro--tori, vrt, Rožna dolina, Din 110.000: POSESTVO, 4 orale, eno-muLstropna hiša, gospodarska poslopja, pri Radomljah — 35.000 Din; POSESTVO, 15 oralov, s poslopji, pri Stični, Din .10.000; Poleg tega večje število hi«; vil v Ljubljai, na deželi, stavbne parcele, vsakovrstna posestva itd. 24584 Hišo s trg. lokalom in inventarjem, v prometnem kraju na Gorenjskem prodam ali oddam v najem Naslov v oglasnem oddelku «Jutra>. 24301 Zidano hišo z 2 sobama, kuhinjo, jedilno shrambo in kletjo, poleg nekaj sadja in vrt za zelenjavo, radi selitve prodam. Hiša je tik farne cerkve v vasi, 2 uri od kolodvora, jako pripravna za kakega obrtnika ali vpokojenca. — Cena samo 22.000 Din. Potrebno le 10.000 Pin, drugo lahko plača v enem letu brezobrestno ali na obroke. Naslov pove oglas, oddelek cjutra. 24122 V Tržiču na Gorenjskem naprodaj velika stanovanjska hiša s tremi gosp. poslopji in velikim vrtom. Stanovanje takoj prosto. — Stanislava Pollaka dediči, Tržič. 24220 V itatent Gostilno z lepimi lokali in električno lučjo, v prijetnem mestecu ob glavni cesti, oddam v najem resnemu reflektantu, po možnosti brez otrok in zmožnemu kavcije. Ponudbe pod cPodjetnost* na oglas, oddelek naprodaj dne 2. septembra 1927 ob 10. uri dopoldne v pisarni g. notarja Hufovernika v Ljubljani, Tavčarjeva ulica štev 6: Novozidano hišo V Ljubljani. Ilovica št. 37 = ''a. 5000 ni2 velikim zem-ljistfcu gospodarskim po-si^pjem in šupo. Izklicna ria 60.000 Din. Takoj je plačati polovico kupfiiae. — Kupci vabljeni. 24579 Gostilno lepo urejeno in dobro idočo v Karlovcu, z velikim vrtom, dvoriščem in hlevom ter lepim stanovanjem (nizka najemnina in pogodba za več let) radi bolezni odstopim onemu, ki prevzame kompletni inventar. Potrebno 40.000 Din. Franjo Maltar, Karlovac, Rakovac št. 13. 24308 Trgovski lokal za mešano trgovino, s stanovanjem takoj oddam v Sp. Šiški. Pismene ponudbe na ojrlasni oddelek »Jutra* pod šifro »Lokal in stanovanje 15.000». 24638 Dva dijaka sprejmem, v vso oskrbo. _— Naslov v oglasi »Jutra* oddelku 24386 Dijaka sprejme boljša družina v vso oskrbo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 24473 Dijake sprejmem na stanovanje in dobro domačo hrano, oziroma tudi samo z zajtrkom Soba je lepa. solnčna in zračna. Nasiov pove oglas, oddelek »Jutra*. 24256 2 dijakinji sprejme tiit" ii'Oi v sredi-n: mesta v ''ol,ro o-krho. Nasiov v oglasnem oddelku »Jutra-*. tt.Ot Dva dijaka sprejmem na stanovanje — event. s hrano v Cegnarjevi ulici C. 24575 2 visokošolca sprejmem z vso oskrbo na stanovanje po 600 Din mesečno. Elektr. razsvetljava, posebna soba in vhod. — Alojzija Modic, Velika čolnarska ulica 8. 24604 Dva dijaka (ali dijakinji) — nižješolea sprejme na stanovanje in hrano uradniška rodbina na Tržaški cesti. Strogo nadzorstvo in pomoč pri učenju Elektr. razsvetljava. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 24595 Opremljeno sobo zračno in čisto, panketi-rano, z elektr. razsvetljavo in posebnim vhodom takoj oddam. Naslov poje oglasni oddelek »Jutra». 24430 ! Na stanovanje sprejmem solidnega gospoda v Sp. Šiški. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 24522 Sobo solnčno in zračno, z električno razsvetljavo, oddam solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 24433 Profesor v Mariboru vzame v dobro oskrbo dva dijaka ali dijakinji iz boljše rodbine. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 24463 Snažno sobico s posebnim vhodom oddam stalnemu gospodu. Franke, Rimska cesta 23, pritličje, levo. 24498 Dve sobi z vhodom iz stopnic takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24509 Sobico s separatnim vhodom in električno razsvetljavo oddam v najem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 24507 Sobo z 2 posteljama oddam. Ponudbe na oglas, oddeiek »Jutra* pod šifro »Miren dom*. 24520 Sobo oddam solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24o36 Lepo sobo takoj odda v srodini mesta boljša rodbina 2 dijakoma ali dijakinjama s hrano ali brez nje. Naslov v vglajs. oddelku »Jutra*. 24526 Šivilja išče stanovanje in hrano pri boljši družini — do mesečnih 600 Din. Gre tudi kot sostanovalka. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Mirna 87». 244S7 Kot sostanovalca sprejmem 2 gospoda z zajtrkom na Tržaški cesti 24, pritličje, desno. 24580 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddam s 1. septembrom gospodu v bližini Tabora po zmerni ceni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra». 24605 fCopitrtf 50—75.000 Din posodim na zdravo podjetje z vknjižbo na prvo mesto. Event. grem s sodelovanjem v večje Seiljariko podjetje kot družabnik c isto vsoto. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 24306 S 150—350.000 Din i i č e m za moderno mlinsko podjetje v Bosni. Zaslužek dober in_8iguren. — Naslov: Bosna. Kovačevič, Prnjavor, Družabnika z 10.000 Din kavcije sprejmem za dobro vpeljano čevljarsko obrt na prometnem kraju. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Dobičkanosno». 24445 Krojač v prometnem kraju, sprejme dobro izvežbanega družabnika, če mogoče tudi dajn-ske stroke, v kateri že dela kot mojster. Pogoji so: Dobro izvežban, starost od 22—28 let, neozenjen in mora imeti za sebe potrebno orodjo. Takojšnje ponudbe na oglasni oddelek »Jotra> pod »Stalno 12»! 24512 Opremljeno sobo elegantno, oddam solidnemu gospodu nasproti sodni-je. Ponudbe pod »Soba s centralno kurjavo* na ogl. oddelek «Jutra». 24590 Opremljeno sobo zračno in snažno, s hrano želim v bližini gorenjskega kolodvora. Dopise na ogl. oddelek »Jutra* pod šiiro »1. septe-mber*. 24593 Dijakinjo sprejmem v lepo stanovanja z električno razsvetljavo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24620 Dijaka sprejmem v popolno oskrbo Po potrebi pomoč pfi učenju. Jfaslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 24621 Dijaška stanovanja preskrbuje ga. Likar, Poljanska cesta štev. 87, vila Bergman. 24630 2 dijakinji nižjih razredov srednje šole sprejmem v popolno oskrbo v vili biizu liceja, Knaflje-va ulica 15. 24653 Mlajšo dijakinjo sprejme boljša rodbina v vso oskrbo. Klavir na razpolago. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*. 24644 Dijaka sprejmem na stanovanje in hrano. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*. 24639 2 dijaka v Mariboru sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra.. 24662 Dijake (inje) v Mariboru sprejme na stanovanje in hrano ali brez. Krekova ulica 8-n. nadstr., desno. 24668 '41* Prazno sobo v centru želim s 1. septembrom. — Ponudbe na poštni predal 154. 24293 2 opremljeni sobi event. s predsobo iščem za takoj, ozir do 15. septembra na Aleksadrovi, Miklošičevi cesti. Selenburgovi, Prešernovi, Wolfovl ulici ali na Marijinem trgu. Po-, nudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Cen-trum 105». 34350 Sobo preprosto opremljeno, s separatnim vhodom, iščem za 15. september. Ponudbe z navedbo najemnine na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro Soliden*. 24538 2 boljša gospoda sprejmem na stanovanje. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24586 V lepo sobo veliko, parketirano,- » elektriko in posebnim vhodom sprejmem 2 osebi v popolno oskrbo. — Pojasnila na Taboru 5/1, levo. 24589 Agilen obrtnik dolgra prost, rabi za 8 mesecev 3000 Din posojila proti menici. Plača 400 Din obresti. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Posojilo 59». 24559 Družabnico s sodelovanjem in primernim kapitalom sprejmem k tjilekarni. Ponudbe na ogl. Oddelek »Jutra* pod šiiro »Mlekarna*. Kemično tvornico v obratu prodam z vsemi surovinami, inventarjem in stroji. Kupna cena le ca. 65.000 Din. Vzamem tudi družabnika z odgovarjajočim kapitalom, za osetao vodstvo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro «Kemična tvornica*. Naprodaj radi družinskih razmer. 24597 Sobo' odda samski, mlad gospod dobro situiranj dami. Pismene ponudbe pod šifro »Harmonija 169» na oglas, oddelek »Jutra*. 24608 Opremljeno sobo z 2 posteljama oddam na Rimski cesti 10/11, levo. — Istotam sprejmem dijaka. 24540 Sobo s klavirjem in elektriko oddam dijakinji za 300 Din, lahko tudi s hrano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 24517 Mesečno sobo lepo, veliko, z elektr. razsvetljavo, zajtrkom in pranjem perila, oddam 1 aH 2 gospodoma ali dijakoma po 300 Din mesečno. Eventuel-no tudi s hrano. — Naslov: Sp. Šiška, Le-podvorska ul. št. 28, vrata 1. 24527 Opremljeno sobo s hrano in souporabo klavirja, elektr. razsvetljavo, oddam zakonskemu paru brez otrok. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 24530 Opremljeno sobo pddam boljšemu gospodu. Naslov pove .oglas, oddelek »Jutra*. 24552 Solidnemu gospodu oddam lepo zračno sobo z električno razsvetljavo — blizu električne železnice. Ogled dopoldan. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24553 Zračno sobo v bližini glavne poŠte oddam solidni gospodični. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 24518 Dva dijaka ali dijakinji sprejmem v sredini mesta na lepo stanovanje in dobro hrano — proti primerni ceni. Strogo nadzorstvo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 24577 2—3 dijake boljših rodbin, vzamem na stanovanje. Separiran vhod, elektrika, sredina mesta. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24-381 Srednješolca dijaka ali dijakinjo sprejmem na brano in stanovanje v sredini mesta. Elektr. razsvetljava. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 24583 Prazno sobo oddam v sredini Ljubljane. Parketi, elektrika, soupoTa-ba kuhinje. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 24405 V Celju iščem za takoj za desetletnega dečka stanovanje in hrano. Prednost imajo učiteljske rodbine. Ponudbe na podružnico c Jutra > v Mariboru pod »Navedba cene 24358 2 mladi gdč. iz boljše rodbine, sprejme samostojna gospa v popolno oskrbo, z uporaho klavirja in kopalnice. Občevanje v nemškem jeziku. Naslov: P. Remm. Maribor, Vrazova ulica štev. 9/I1I. 24268 Lepo, veliko sobo s posebnim vhodom oddam mirni boljši osebi po niiki cf»ni. Na«>ov v oglasnem oddelku aju«c. želi v Sp. Siiki. 1. oktobrom ali pa tal mirno in čisto, opremljeno sobo v I. nadstr., z elektr. lučjo in posebnim vhodom. Ponudbe ua oglas, oddelek »Jutra* pod šifro .Mir in čistost*. £4328 Prazno sobo lepo, v I. nadstropju, 5 minut od cestne železnice, z elektr. razsvetljavo, oddan boljšemu gospod« ali gospodični. Nislov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24623 Lepo sobo oddam solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24649 Zračno sobo lepo, z električno razsvetljavo, oddam boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24660 Opremljeno sobo lično — blizu Gorenjskega kolodvora oddam s 1. septembrom. Naslov y oglas, oddelku »Jutra*. 24652 Sobo z 2 posteljama oddam takoj Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. 24655 Lepo sobo oddam solidnemu gospodu. Naslov pove oglas, oddelek cjutra*. 24642 2 gospodični želita opremljeno sobo za takoj v sredini mesta, po možnosti v kaki vili. Ponudbe na ogl. odd. cjutra pod cDobri plačnici*. 24659 Sobo želita dva solidna gospoda, event. i klavirjem za 1. september Cenj. dopise pod »MeSo» na ogl. oddelek »Jutra*. 24631 Učiteljica želi za takoj sobo. najraje s hrano, blizu humanistične gimnazije. Naslov ogl. odd. »Jutra*. 24607 Opremljeno sobo lepo, strogo separirano, južni legi, v sredini me«ta, iift, s centralno kurjavo, oddam s 1. septembrom. Naslov v ogl. odd. »Jutra*. 24637 Sobo želim s posebnim vhodom. Ponudbe pod cUradnik-613* na ogl. odd. cjutra*. Boljša družina v Celovcu sprejme za šolsko dobo. deklice v oskrbo. Nudi tudi pouk v gospodinjstvu. — Marianne von Perner, Kla-genfurt, Villacherstr. 29Wl. 24175 Nezakonsko punčko enoletno, luštno, oddam za svojo. Naslov v - oglasnem oddelku cjutra>. 24457 Punčko 7 mesecev staro, oddam za svojo. Marija Stavber, pri Zernec. Gradiška, Spuduja Kungota. 24661 Družabnika sprejmem v rentabilno podjetje les. stroke, t. j. eks-ploatacijo gozdov v bližini Ljubljane. Potreben kapital 100.000 Din. Dopise na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Eksploatacija*. 24626 Dama simpatična in postavna, samostojna, išče tem potom znanja z inteli^cntoin dobrih lastnosti. — Dopise na podružnico »Jutra* v Celju pod značko »A. Z. 120». — Ce mogoče v nemščini. 24489 Ga. P. Z. —C, Od Tebe nobenega glasu več. Prosim, razloži zakoj Pismeno, če nočeš osebno in ustmeno ter vrni shra njeno, če nima za Te več uporabe. Očitki izključeni, ker velja dogovor popolni svobode, pa tudi odkrito srčnost. Pojasnila sem vendar vreden. — Marija I. 24219 Kt Gotovo blizu? Mm edina sreča moja, samo za Tebe hoče živeti Tm. 24504 Pesniki davno pesmi so peli vonju, ki od lepih dam le prihaja, ki nas z upom novim navdaja, da vidimo lepoto dam in deklet. Lepota pa damam prava je dana kadar uporabljajo dolgotrajen Khasana Dr. M. Albershelm Frankfnrt a. M. — London Ne pozabite na .Kbattna Eau de Cologne" priljubljeno osvežujoče sredstvo v lepili steklenicah posebno pripravni za potovanje s čepom za brizganje. 137 a Mlad drž. uradnik I. kategorije, dobro situiran — nameščen v Srbiji, se želi spoznati radi ženitve s simpatično, dobro vzgojeno Slovenko od 18—22 let, ia boljše meščanske hiše, ki se razume na gospodinjstvo in ima nekaj premoženja. Pričakuje v par letih službo v Sloveniji. Dopise s sliko, ki se na žeijo vrne, poslati na oglasni oddelek cjutra* pod šifro »Zvestoba*. 24454 Gorenjsko! Prvi petek in soboto Te pričakuje v Ljubljani »Tvoja Duša*. 24551 G. Frana Flerina bivšega uslužbenca g. Faj-dige v Sodražici in pozneje tvdke Kocbek v Kranju, nujno potrebujem v neki pravdni zadevi kot pričo in ga naprošam, da javi svoj naslov odvetniku dr. Vladimiru Knafliču v Ljubljani, Miklošičeva cesta 16/11. 24533 Krasna blondinka Angelca, najlepša v Središču. želi znanja z elegantnim gospodom. Prednost imajo rokodelci. Resne ponudbe pod šifro »Lepotica* na oglasni oddelek »Jutra*. 24492 2. september Zal, bilo mi nemogoče! Pojasnilo v upavi. — Poljube. 24624 Inteligentna gdč. dobro situirana. želi radi pomanjkanja znanja dopisovati z gospodom do 32 let. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Tatjana*. 24479 Dva brata 45 in 32 let stara, trgovsko izobražena, z nekaj gotovine, zdrava, pridna, blagega značaja in dobrega srca želita znanja radi ženitve z gospodičnama ali vdovama, ki bi imeli trgovino ali gostilno, ozir. ki lahko dobita gostilniško koncesijo. Resne ponudbe, če mogoče s sliko in polnim naslovom na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Kari in Josip*. 24259 Trgovec star 25 let, lepe zunanjosti, inteligenten, z lepo vpeljano trgovino na deželi, se želi poročiti s trg. naobra-ženo gospodično. Prednost imajo stare do 23 let, lepe zunanjosti, poštene. zna-čajne in nemščine zmožne. Premoženje postransko. — Dopise s sliko, katero zamenjani s svojo ter vrnem na oglasni oddelek »Jutra* pod »Trgovsko naobraie-na». — Diskrecija častna stvar. 2i3i! Trg. poslovodja star 26 let, želi v svrho ženitve resnega znanja s simpatično gospodično v starosti od 18 do 22 let. ^oS't'vlir -1. ' PM<-P-'I,|e še mogoče kakšno obstoje- <0 trgov.110 mi ..aj .... J..U-la, ima prednost, kar pa ni predpogoj. Cenj. dopise s sliko in polnim naslovom je vposlati na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Zvesta ljubav*. 24627 Obrtnik mlad, samostojen, želi znanja z gospodično od 18 do 24 let, po možnosti šiviljo ali modistko. z nekaj gotovine — proti takojšnji ali poznejši ženit vi. Resne ponudba s polnim naslovom na oglasni oddelek cJut-ra* pod šifro cTajnost zajamčena 58». 24458 Posestnik 29 let star, želi znanja radi ženitve z gospodično ali vdovo enake starosti. One, ki imajo veselje do večjega gospodariva naj pošljejo ponudbe na ogl. odd. cjutra*, Maribor, pod «H. 1927* 24667 91* Glasbeni trio za ples in animier-glasbo, po mogočnosti z lastnim repertoarojem, Jazzbandisti z lastnim Jazzom za šestmesečno nameščenje sprejme prvovrstna kavarna. — Nastop 1 ali 8. septembra. Ponudbe na naslov: Mario, Hotel RoyaI, Osijek. 24227 Godbeniki! Prvorazredni kino sprejme igralca na klavir, goslača in čelista. Nameščenje stalno. Samo dobro izveibani naj pošljejo ponudbe na: Mario, Hotel RoyaI, Osijek. 24226 Vijolino i-j. skoraj novo, prodam po nizki ceni. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 24496 Gramofon lep, velik, pripraven za ples ali kino, s 25 ploščami poceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek cjutra*. 24561 Kratek klavir skoro nov, poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24494 Flavto prodam ali zamenjam za kak drug inštraient ali predmet. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra*. 24600 Gramofon velik, dobro ohranjen, z jako čistim in močnim glasom ter 25 malo rabljenih plošč prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. Koncertne citre kupim. Ponndbe na oglasni oddelek cjutra« pod cCitre* 24558 Učiteljica sprejme nekaj novih učencev za klavir. Vpisuje od 1.—4. ure. Naslov v oglas, oddelku cjutra*. 24331 Dober klavir naprodaj. Naalov v oglas, oddelku »Jutra*. 24659 Klavir dobro ohranjen, prodam radi selitve. Naslov v oglas, oddelku cjutra*. 84878 3iiHiU Pes nemški ovčar, zelo dober čuvaj, po nizki ceni naprodaj: Moste-Zelena jama, Tovarniška ulica 130. 24081 Mlade pse čistokrvne jerebičarje z rodovnikom, poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24645 2 krasna konja tekača (sirca), voziček za-pravljivček in prsno vprego prodam. Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. 24515 Dober man pes 12 mesecev star, dreeiran, zelo »vest in prikupljiv, izredno lep in razstaven eksemplar, iz psarne cCa-nisport* v Pragi, radi potovanja 7-a 1000 Din naprodaj. Naslov: Lesna trgovina Klimek, Bled 2. 24854 8—10 % obrestuje denarne vloge na tekoči (žiro) račun na trimesečno odpoved. Na daljšo odpovedno dobo po dogovoru. — Efektna banka, Ljubljana, Kongresni trg9. Važno za trgovce in izletnike! Dne 21. septembra t. 1. nastopi največja in najhitrejša veleladja sveta «Sattor-nia* z motornim pogonom, last parobrodne družbe Co-sulich Line v Trstu, svojo prvo vožnjo. Potnike za luke: Neapelj, Mar?e£lle, Las Palmas, Rio de Janei-ro, Santos, Montevideo in Buenos-Aires sprejema zastopnik Simon Kmeteo v Ljubljani. Miklošičeva cesta št. 13. 23916 Diplome za razne namene izvršuje umetniško po nizki ceni: cPapirol*, Ljubljana, Wol- fova ulica 8. 22380 Skloptikon io več serij diapozitivov zamenjam za fotografski aparat. — Ponudbe na oglasni oddelek cjutra pod Šifro cSkioptikon*. 24672 Posredovalnica edino oblastveno dovoljena, posreduje revnim brezplačno. Posreduje tudi hiše, posestva itd. cMarstan*, Maribor, Koroška e. 10. 24005 Na Gastronomski izložbi v mesecu maju 192? v Parizu je „Ku«mi čaj" 8938 s; «lato kolajno. »■■Ul i VaSCL obleka bode izgledala zpet kakor ^ nova, ako jo pustite kemično čistiti v | tovarni i/os. Reich i Tovarna: Poljanski nasip 4-6 Ljubljana, * Podružnica: Šelenburgova ul. 3. ■ Plisiranje v najmodernejših vzorcih tekom * 24 ur. [ Barvanje oblek v različnih barvah. 5aHaaamaaa»nat>BB*aaaHHB«aBBaun:eutM licenci - učenke! Za šolo Vam nriporofarn svojo veletrgovino papirja ter vseh šolskih potrebščin in knjig v tokra: ■zvanredno vflik izoiri Vsled ugudru s» nakupa sem v stinu nud ti vse precmtte po izdatno zii ani ceni Pied n si nakupite šolske jotrebščine, ogleite si mojo za ogo in cene. Vsled zadostnega osobja postrežba zelo hitra in točna. 9256 S spoštovanjem Weixl, Maribor, Jurčičeva ulica. Najpopolnejši Stoewer šivalni stroji za šivilje, krojače in čevljarje tej za vsak dom. Preden si nabavite stroj, oglejte si to iaednosi pri tvrdki Lutf. Baraga« ima^n* SeieHbui*geva bliea £1 Irezolaten pouk. 15-letnc garancij; Telefon št. 980. * t „ZEPHiR" Lesna trajno goreča peč z zračno kurjavo Tifaja večno! — Večletna ^a.ancijai Kurjava z lesom je naipriie'nejša in najcenejša s .ZEPH1R" z 10 kg drv ogreva sobo skozi 24 ur najštedl'veiše in najbolj zdravo izdeluje: , ZEPHIR 4 tvornica peči BARZEL d. d., Subotica 33. Zahtevajte cenike! Zastopstva v vseh več iih mestih! Zagrebiki zbor paviiion B, XIII. oddelek št. iti. ko je 186 Hektografični aparati, zvitki, masa, hektografični trakovi vedno in najceneje v zalogi pri LUD. BARAGA, Ljubljana, Sef nburgova ulica štev. 6/1. 49 4_leleton št 2980 DlOlOlOlOBOiOlOlOiCDlOlOlOlCDlO Revmatizem Izjava zahvalnosti. Gosp. dr. I. Rahlejevu, Beograd, Kosovska 43 Pred dvema dnevoma sem prejel od Vas steklenico Radio balsamika, ki sem jo takoj začel rabiti. Takoj sem spoznal da je to zdravilo jako uspešno, ker se vsak dan čuiim bolj zdravega. £ato prosim, da mi pošljete še tri steklenice Radio balsamika. Resnično izprevidim, da je to zdravilo prav posebno koristno in usoešno. Ze nisen več upal, da se tni povrne moje staro zdravje, pa sem vendar, hvala Bogu, naenkrat ozdravel. Zato Vas bom priporočal vsem svojim prijate-jem.'Hvaležno se priporočam ,,„.,. Josip Knezevic. Oklaj -Knln, 12. oktobra 1924. Lek Radio Baksamaca izdeluje, prodaja in razpošilja po povzetju Laboratorij Radio Balsamica dra. L Rahlejeva, Beograd, Kosovska 48 88t>6 a OIOIOIOIOIOIOIOIOI^P'0101010 „SPECTRUM" d. d. inž. Kopista, l)ubsky in Krstit tvornica ogledal in brušenega stekla, Ljubljana Vil, Medvedova ci. 38, te!. 3-23 Zagreb, Beograd. Os-ek. Središnjica: Zaireb Zrcalno ^žek.o, portaino stekio, masin-sko steklo 5—6 mm, ogledala, brušena vseh velikostih in oblikah, kakor tudi brušene prozorne šipe. izbočene plošče, vsteklevanje v med. Fina. navadna ogledala K Gosposvetska cesta 5 . plačuje rdec iižo! Din 4-— prepeličar Din 4* — mandalou Din 3'čO suhe gobe do D'n 7 0"— vinski kamen Din 7■— Večje množine po dogovoru. J. Vardlai, SIsak 54. Hm. priporoča kot stara izdelo valnica svoje najboljše tam-buriee vseh vrst. Ceniki na razpolago. 184-a J. Stjepušin, Zagreb Jnrjevska ul 57 priporoča najbolje tamburic«-uje .Calin", k. d., Za greb, MandaRina 1. HBHBHHE mm plošče (Sperrplatten) zopet dospele v vsel d mend ah. Dobe se pri Ignaciju Repše, Ljubljana, Tesarska u ica 3 ftriOlSSCUb a« rog, Mm |M_JBXUS „«• a" nestle-ovo OJEČJE BRAŠNO POTPUN4 HRANA ZA tUEC". REKONVALESCENTC I ••»a NAJBOUE ALPINSUO M"0® Za zdravje V3ših otrok je Ne-steljeva moka za otroke najbolj priporočljiva. y a □ □ □ □ o □ □ □□□□□□□□□□□naannannDnaaaDano Pohištvo elegantno, fino. cenevredno oo tajnih in danih načrtih A. AMANN, Ljubljana Dvorni trs št. 1. Pozor w ! ženini in neveste ! Žimnice aiatrace), posteljne mrež* železne postelje 'zložljive) otomane. div&ne in tapet aiške izdelke ondi najceneje Rudolf Radovan tapetnik Krekov trg Stev. 7 oolec Mwtn»-o doma Unisno izgledam lita! tisoči ID tisoči preleetnih m mterosantniL ,iam vpotrebljava samo odUčne treme ud ■ir Dorraine & Cie. Parili - Creme Rote Centifolia, prvorazredna suha dnevna krema, edina, ki daje licu ono ljubko, sveže in zamainljivo izgledanje. poleg tega čuva in Ščiti Uce vseh dnevnih nezgod 50 Din - Creme d« France, neprecenljiva Z3 mastna in znojna lica. ku ne =amo da odstranjuje odvečno matt. nego lice dobi za vBelej zdravo m lepo izgledanjt 35 Din. Gold Cream original mastna nočna krema z radioaktivnim dejstvom hrani, jači in neguje kožo lica Odstranjuje dovršeno vse nečistoče, ogrce in nagubano kožo Daje sveže m mladeniško izgledanje v kesno starost 50 Din - Creme dsis. daje licu porcelansko alabastrsko polt. garantirano neškodljivo So Din - Vinaigre Ambre. odlični francoski toaletni kit w jačenje in oeveževanje kože lic* Nenadomestljivi pri-datek vodi »a umivanje 80 Din — »Centifolia. kozmetični uvod. Zagreb Uie> 37 Zahtevajt* brezplačne iluptTovan. pro«pekt*l M-»fI Certan uničuje stenice in njih jajčeca Dobite ga v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah z materijalnim blagom. Tridesetletna iz-,usnja dokazu-e, da so čaše 'n aparati znamke WECK za vkuhavanje naizanesljiveiii m rad tega najcenejši. Želu ugodne cene' Tovarniška zaloga ,WECK' Ljubljana, Krekov trg 10 - t. nadstr. (tvrdka Fructus). Pazite na CELJE: Josip Jagodic, znamko! MARIBOR: Carl Lotz. Popolnoma suha, lepa biikoua droa v polenih ali razžagana kakor tudi mehka drva dobavlja tvrdka „ARBOR" d. d., Dunajska c. 50 v vsaki množini od 1 m* naprej Dostavi se tudi na d< m Telefon št. 20-546. SOLSKE KNJIGE za vse srednje, meščanske in osnovne šole dobite v knjigarni Tiskovne Zadruge Prešernova ulica 54 Ljubljana Prešernova ulica 54 (Nasproti glavne poŠte)