116. številka Ljubljana, v ponedeljek 20. maja. XXII. leto, 1889. Izhaja vsak dan »večer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeraan za a vst ro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. _ Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ae po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvol6 frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Gospodskih ulicah 8t. 12. Upravništvu naj se Dlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. T LJubljani 20. maja. V našem Trstu bila je preteklo soboto izredno lepa slavnost. V prisotnosti Članov cesarske obitelji, mnogobrojnih poslancev, gospodske zbornice in zbornice poslancev, raznih dostojanstvenikov in mnogo-brojnega občinstva spustila se je nova oklopna križarska ladija „Cesar Fran Josip" v morsko valovje, katero bode v bodoče na mogočnih svojih ledjih nosilo novo to plavajočo trdnjavo, ki bode nov ščit našej morskej obali proti krutemu sovragu. „Spuska v morje vršil se je gladko po programu. Malo pritiska na električni stroj in ob mladega orjaka jeklenih rebrih razbila se je steklenica, nova ladija krstila se je s penečim šampanjcem, potem pa z izredno brzino drknila v morje mej do-nebesnimi klici in splošnim veseljem mnogo tisoč broječih gledalcev. Mej vsem tem veseljem in mej vsemi temi veselimi klici pa še vedno kakor kričeč disakord odmeva pokanje petard, ki so jih zlobne roke na predvečer metale na javnih prostorih Tržažkih, ne da bi bilo možno zaslediti le jednega zlikavca. Te petarde, ponavljajoče se ob vsaki patrijotični slav-nosti, so pač preveč ozbiljne, da bi se prezirale, to neso več „otročarije", kakor se zljublja trditi nekaternikom, te petarde so veleizdajsko početje prve vrste in močno zatemnujejo Tržaškega mesta pridevek „La fedelissima citta". Kjer je kaj tacega mogoče na javnih prostorih, na najbolj obljudenih krajih, takorekoč v roganje oblastvom, ne da bi našli najmanjšega sledu, tam že davno več neso razmere zdrave. Tam mora biti veliko gnilobe, gnilo mora biti tudi časopisje, ki ob tacih prilikah tira no je v politiko, da namreč ne vidi nič, ne sliši nič, torej tudi ne piše nič. Istedobno, ko nam je udarilo pokanje petard na uho, skoro ob isti uri stavila se je v zbornici italijanski interpelacija, ki je za svoj predmet imela tudi razmere v Trstu. Poslanec Imbriani inter-peloval je Crispija: „Tribuna" javlja iz Trsta, da se mej tamošnjo notarsko zbornico in italijanskim konzulom vrše pogajanja, ker je hotel konzul svojih rojakov zapuščinske zadeve sam obravnavati, zbornica pa se ni hotela odreči stari pravici. Pred več dnevi imel je nekda konzul z notarjem Picco lijem pogovor, mej katerim je poslednji izrekel nado, da konzulu ne bode treba pravdati se z notarsko zbornico, katere italijansko miš Ij en je je znano. Drugi dan dobil je nekda Piccoli vabilo k deželnega sodišča predsedniku, ki mu je sklicevaje se na njegov pogovor s konzulom, očital izdajalsko mišljenje in ko je Piccoli začuden vprašal po nagibih temu očitanju, mu je nekda predsednik pokazal konzulovo pismo, v katerem je le-ta svoj pogovor s Piccolijem objavil avstrijskemu sodišču. V tem pismu bilo je nekda mesto o notarske zbornice italijanskem mišljenji dvakrat podčrtano. (Začudenje. Klici: Impossibile !) Ta gorostasnost, rekel je Imbriani, je žalibože istina in kaže brezprimerno nravno sprijenost. Jaz imam dokaze, vprašam torej, kaj bode vlada storila, da čast in dostojanstvo narodovo ščiti pred nakanimi vohonovimi? Predsednik Biancheri segel je interpelantu v besedo, češ da obtožba ni dokazana, a Imbriani je v jedno mer trdil, da ima dokaze v rokah, da ne prekliče nobene besede, nakar je Crispi potegnil se za konzula Duranda čast in naznanil, da je konzula brzojavno pozval na odgovor in da bode vlada na vsak način storila svojo dolžnost. Čuden žarek pal je pri tem govoru iz italijanskega parlamenta na notarsko zbornico Tržaško in sploh razmere v Trstu. Želeti bi pač bilo, da bi se tudi v nas naše! kak Imbriani, ki bi tem povodom pouzdignil svoj glas. Gospodje poslanci, ki so osobno bili v Trstu in katerim še pokanje pe tard doni po ušesih, zarežejo naj tudi rečeno interpelacijo na rovaš in naj store v tem oziru za časa odločne korake, kajti kazalec na uri pomika se z opasno hitrostjo proti — dvanajsti uri. Govor drž. poslanca dr. viteza Tonklija v državnem zbora dne 8. maja 1889. (Dalje.) Govoril sem ravno o prepisovanji. Z u vedenjem zemljiških knjig je pa nastalo novo delo. Okrajna sodišča poprej neso imela dela z zemljiŠČ-nimi knjigami; poprej je bila samo deželna deska v Gorici za vso deželo in notifične knjige v Tržiči in Istri, za katere ni bilo treba dosti posebnih uradnikov. Sedaj so pa pri vseh okrajnih sodiščih zemljiške knjige, za katere je treba knjigovodij. Dosedanja praksa da ondu, kjer sta bila dosedaj dva kancelistajednega narede za knjigovodjo, je napačna; kajti dela za kanceliste ni manj, nego prej več, temu se je pridružilo delo knjigovodje, če ta dela pri zemljiški knjigi, pa druga dela potem zaostajajo. Že v budgetni debato Bem omenil, da je v Tolminu imenovan kancelist za knjigovodjo. Ondu sta dve mesti kancelistov sistemizovani in tudi potrebni. Ker se je jeden kancelistov imenoval za knjigovodjo, imel hi se bil zameniti z drugim. To se je sicer zgodilo, pa so ga poslali v Pulj v službovanje. Od tega Tolmin nema ničesar. Dela zaostajajo, in stranki je vse jedno, ali zaostajajo na mizi Bodca ali pa ekspeditorja. Stranka hoče hitro rešitev in uročitev razsodbe. Prosim torej Njega eks-celenco, da temu odpomore. Nadalje sem tedaj omenil, da bi se pri imenovanji zemljiških knjigovodij gledalo na to, da bodo zmožni slovenščine, ker je prebivalstvo vseh sodnih okrajev slovenskega dela dežele Goriške, ne izimši za mesto delegovanega okrajnega sodišča, čisto slovensko. Opozarjal sem na to, da zaradi pomanjkanja znanja slovenščine imenovanega knjigovodje pri za mesto delegovanem sodišči slovenske uknpžbe neso mogoča. Naša, okrajna sodišča, se zmirom ne drže ministeiske naredbe, da bi slovenske uloge slovenski reševala in slovenske rešitve slovenski upisavala v zemljiške knjige. Meni samemu se je to zgodilo in moral sem se pritožiti. To se pa ne sme več zgoditi, nastavljati morajo se uradniki, ki so zmožni jezika, kajti brez znanja jezika ne morejo opravljati službe, kakor se gre. Pri tej priložnosti opozarjal bi visoko vlado na neko drugo zadevo. Spominjam se, da je že pred leti deželni zbor v Gorici sklenil peticijo do pravosodnega minister-stva, v katerej se prosi, da se za mesto delego-vano okrajno sodišče razdeli za mesto delegovano LISTEK Blodne duše. Roman. OeŠki spisal Vacslav BeneS - Tfobizaky, preložil I. Gornik. Prvi d.el. Kake tri ure od Slanega vije se ob vsem zapadnem obzorji obokovita proga črnih gozdov. K nam doli gledajo večne veke s temnimi glavami, kakor bi na nje božje aolnce nikdar ne posinilo. Ko se spomladi okrog in okrog povsodi smeje zelenje, so njihova čela temna kakor noč; ko je po leti okrog in okrog povsodi samo zlato, so njihovi vrhovi kakor oblačen mrak, ki nosi v sebi nevihto; ko leta v jeseni po golih pobočjih „posvitanje", ne dotakne se niti zamračencev; ko pa je po zimi povsodi vse belo in ko se ta belota leskeče kakor nevestino atlasno krilo, gledajo ti gozdi še mračneje na nas, kakor bi bili polni jeze in gneva tija do koren. Raztezajo pa se daleč; nekaj ur hoda imaš po njih. A mej temi gozdovi dremajo v dolinicah tihe vasice Še ravno tako, kakor so bile za onih duij, ko je moral naš narod korakoma prehoditi vse „štacijonett križevega pota. Večinoma so lesene, strehe slamnate, na tej slami zeleni jasneji mah, kakor po koreninah dreves v bližujih gozdih. Tem vasicam pravijo Podlesje in vaščanom Po d le sci. Ta priimek dela sicer vročo krv; ali meni bodo morebiti to odpustili, ker jih potem pohvalim. Dobri so, nepokvarjeni so; vetri, ki k nam prihitevajo iz tujine, se njihovih streh niti ne dotaknejo. Po vseh v Podlesji samo čujejo šum viharjev in vender zabašajo v lesenih stenah vsako špranjo, da bi niti jeden dih teh strupenih vetrov ne prodrl v njihove kočice. Ve mile, ve priproste češke vasice! Kdo pač vas ne bi imel rad in kdo pač ne bi o tem narodu bivajočem pod vašimi krovi rad ne pripovedoval in poslušal ? Podlesci vi! Ne sramujte se teh svojih lesov; le oprimite se svojih domov, teh milih kočic še z večo ljubeznijo in ohranite si Btari tip svojega češkega značaja, da bi ga podedovali vaših vnukov vnuci! Bodite ponosni na to, da vam tako rekajo, in ostanite „Podlesci" vse bodoče dni! I. „Ne boga!" rekel je nekega jesenskega večera Iifiški seljak Kvčt Sedel je zamišljen pri mizi v stari sobi, za koje strop so sekali tramove še v letih, ko je odhajal iz Čehov poslednji Šved. Ura, ki je visela pri dverih v temnoraodrem toku, kazala je devet. Ob devetih pa je za listopa-dovih večerov na deželi, kakor po ulicah velikih mest ob dveh po polunoči. Vasice podobne so po zunanjosti izmrlim naselbinam in razsežni domovi v z njih mahom porastenim mogilam, pod katerimi rajniki že sto let dremajo. Vender se za to življenje javlja temljubezniveje v sobah z lesenimi, sajastimi stropi pri plamenih v veselem praskotu migljajočih na ognjišči, o lepi pesni na mladih ustnih, ali o dolgi pripovedki, katera se časih raztegne tudi na dva večera. Kmet Kvžt bil je šestdesetnik: visok, s po-vzdignjeno glavo, s čelom brez gube in z ogorelim obrazom, na katerem je pa oralo Šeste desetke ostavilo že vidne sledove A brazde neso rujavega obraza vaškega sodnika KvStu delale neprijetnega; pristajale so mu in izraz obličja bil je resnejši, v pravem pomenu besede seseden. Poteze v ogorelem obrazu njegovem menjavale so se poredkoma; objestnim in radovednim očem ni dozvoljaval sodnik K vrt, da bi mu gledale v dušo. Ali čemu bi vam že zdaj podajal verno sliko njegovo! Saj se bodete spoznali ž njim in upoznali ga bodete dosta. okrajno sodišče in okrajno sodišče za okolico Goriško. Ni vse jedno, če pripadajo za mesto dele-govanemu okrajnemu sodišču ali pa imajo svoje okrajno sodišče s posebnim okrajnim sodcem; kajti za mesto delegovano okrajno sodišče je podrejeno predsedniku okrožnega sodišča, oziroma de želnega sodišča, kjer je. Ta določa osobe, ki imajo opravljati službo pri za mesto delegovanem okrajnem sodišči in te osobe podrejene so le njegovi dis ciplinarni oblasti. Tu se prigodi, da obdržuje zase najboljše moči in manj zmožne moči odkazuje za mesto delegovanemu okrajnemu sodišču in da imajo slabe moči ta sodišča, katere imajo v civilnih stvareh največjo kompetenco in največje delo. V Gorici pošiljajo k za mesto delegovanemu sodišču take uradnike, katerih pri okrožnem sodišči rabiti ne morejo, ki večkrat ne znajo jezika. Tak uradnik mora za-slišavati priče, pa njih jezika ne razume in se tudi za tolmača ne briga. Kam naj to vede? To vede tja, da zaslišavanja neso prava, ali pa so nepopolna in se vsled pritožbe stranke morajo znova začeti. Vsega tega bi ne bilo, da bi se nastavljale osobe, vešče jezika. Še neka druga stran mora se tukaj jemati v poštev Kolegijalna sodišča se največ bavijo s kazenskimi zadevami. Če jeden sovetnik zboli in ima biti obravnava, se kar vzamejo sodne osobe od za mesto delegovanega okrajnega sodišča; večkrat se je že v Gorici pripetilo, da so se povabile stranke, da se zaslišijo kakor priče, ali da se izvrši zapuščinska obravnava, pa so se zopet morale poslati domov, ker je bil dotični uradnik poklican h kazenski obravnavi. Kaj tacega bi se ne smelo pripetiti in zaradi tega je priporočati, da se za mesto delegovano okrajno sodišče odloči od okolice in se za poslednjo osnuje posebno okrajno sodišče v interesu pravosodja, to je priporočati tembolj, ker bi poslednje potem imelo čisto slovensko prebivalstvo in bi se od uradnikov vedno ne zahtevalo, da morajo znati tri jezike, nemščino, slovenščino in italijanščino, kar je semtertja jako težko; nadalje bi bilo priporočati, da bi se tri slovenske občine Medana, Bilinia in Dolanja, katere sedaj pripadajo Kormin-skemu okrajnemu sodišu, pridružile sodišču za okolico Goriško, da bi ne bile več uvrščene v okrajno sodišče, kjer je prebivalstvo čisto italijansko in kjer je še ta neugodnost, da se nastavljajo uradniki, ki so zmožni samo italijanščine, ne pa tudi slovenščine, s čimer dela se Slovencem krivica. To se dogaja baš v Korminu, kjer ni noben sodni uradnik in tudi noben kancelist zmožen slovenščine v besedi in v pismu, zatorej ne morejo tukaj Slovenci niti občevati in obravnavati s sodiščem v slovenščini. Sedaj prehajam k drugemu sredstvu in to je jezikovno vprašanje. Rekel sem, da je za izvrševanje pravičnega in nepristranskega pravosodja neobhodno potrebno, da zna dotični sobec ali uradnik jezik stranke, s katero obravnava. Kje je pa res tako? Jaz hočem pred vsem ozirati se le na svojo ožjo domovino, to je okoliš apelacijskeea sodišča Tržaškega. V Gorici vrše se kazenske obravnave pred porotniki vedno v prisotnosti tolmača in zakaj ? Zaradi tega, ker so porotniki navadno Italijani. Obravnave so počasne in jako teže italijansko prebivalstvo in porotniki se mnogokrat povprašujejo, kako da mi moramo soditi tudi Slovence, zakaj se Seljak Kvčt ustal je s stola, na katerem je sedel z rokama čez prsi prekrižanima, stopil k po lici, stegnil roko in vzel knjigo; potem obrnil se je k mladi devojki, ki je sedela blizu precej prostornega ognjišča, na katerem je na železnem trinožci z jasnim plamenom gorela luč. wAli pomniš, Svef.luška, kje si nehala? Glas seljaka Kveta zvenel je kakor veliki zvon v farni cerkvi, a pristaviti moram še, kadar zvoni na praznik. Poteze na ogorelem, resnem in sese-denem obrazu so se premaknile, ustni sta se nasmehnili, ali z lehka. tako kakor bi se bil ta na-Bmeh le v letu dotaknil obličja. Devojka vzela je knjigo v roko in molče jo odpiši začela je Čitati. Znala je izvrstno. V poglavji, katero je odprla, popisani so bili zli časi za Otona Braniborskega v Čehih, ko so trije najhujši gostje, kakeršnih pozna naša zemlja brez števila, glad, kuga in vojska, prišli k Čebom in posedli k polnim mizam, ker je bilo kraljestvo češko takrat sirota, veliki Otakar ležal je v daljnem, tujem Dunaji ubit, mladega Vaclava pa so vlačili opekuni od gradu do gradu, dokler ga neso izvlekli za mejo . . . (Dalje prih.) stvar tako ne uredi, da bi Slovenci sodili Slovence mi pa le Italijane, ter se bi nam tako olajšalo? To je zaradi t^ga tako, ker bi se sicer obravnave še bolj podaljšale, ko bi se dopustili slovenski porotniki. Predsednik, ki vodi obravnavo, vprašuje v italijanščini stranke, če so slovenske, tolmač vprašanja tolmači slovenski, stranka odgovarja slovenski in tolmač prevaja v italijanščino in se potem italijanski zapisuje. Od slovenskih okrajnih sodišč prihajajo največ nemški zapisniki o preiskavah, ki se prečitajo tudi v nemščini, italijanski porotniki jih ne razutnijo, morajo se torej prevajati v italijanščino, pa tudi stranke jih ne razumijo in potem se morajo zapisniki prevajati še v slovenščino. To se neskončno vleče. Zatorej je neobhodno, da se jedenkrat odpomore temu nedostatku in jaz opozarjam na to, da se je jedenkrat Že vsa porotniška klop v Gorici, Italijani in Slovenci vkupe, obrnila s sprošnjo do pravosodnjega ministerstva, da se razdele porotniki v dve klopi, v slovensko za Slovence in italijansko za Italijane, da ne bode treba prevajanja. Pa je tudi v interesu pravosodja, da porotniki umejo jezik onih, katere sodijo. Proslavljata se ustnost in javnost civilne pravde, ker se trdi, da neposrednost največ pripomore sodcu, da more pravično soditi. če velja to o civilni pravdi, velja še v večjej meri o kazenskej. Oe sodci tega nič ne razumejo, ki ga morajo soditi, če se jim izpovedbe le pretolma-čijo, kakor jih razume tolmač — in to je deloma subjektivna stvar — potem ne dobe pravega utiša, katerega bi dobili, ko bi ga neposredno slišali in razumeli in zaradi tega se večkrat razsodbe ne ujemajo z dejstvi. Vsemu temu bi se odpomoglo, če se razdeli porotniška klop. (Daljo prih.) Politični razgled. motrenjc dežele. V Ljubljani, 20. maja. Državni zl»or se bode že letošnjo jesen posvetoval o novem kazenskem zakonu. Permanentni odsek bode zboroval vse poletje in kadar bode pretresel ves načrt novega kazenskega zakona, bode se sklical državni zbor. Schonborn želi, da se hitro dožene ta zadeva, ki se že vleče toliko let. V Parizu je umrl bivši ministerski predsednik in pozneje namestnik gališki grof Alfred Potočki v 73. letu. Pokojni grof Potočki je bil nekaj časa v diplomatičnej službi, a se je kmalu umaknil, da ho je mogel baviti z gospodarstvom na svojih velicih posestvih v Galiciji in na ruskem Poljskem. Leta 1861. bil je voljen v deželni zbor gališki in pozneje odposlan v državni zbor Leta 18G7. je bil grof Potočki poklican v gospodsko zbornico. V meščanskem ministerstvu je bil poljedelski minister. Ko je nastal mej ministri razpor, dal je z grofom Taaffejem in Bergerjem vred demisijo. Ko je palo meščansko ministerstvo, jo Potočki sestavil novo vlado. Prizadeval se je sporazumeti stranke. Ko pa prizadevanja njega neso bila uspešna, se je umaknil grofu Hohemvartu. Pod Auerspergovo vlado je postal namestnik v Galiciji, katero službo je opravljal skoro deset let. Od kar se je zaradi bolehnosti moral odpovedati namestništvu, se je popolnoma umaknil javnemu življenju. Pokojnik je za svojega ministrovanja bil vsem Slovanom precej prijazen ter je bil velik prijatelj grofi Taaffeja. V u a njo države. Za shod srbskih naprednjakov, ki bode dne 26. maja v Belemgradu, oglasilo se je že 1200 udeležencev. To dokazuje, da ta stranka hoče na peti vse sile, da zopet pride na površje. Vlade mislimo, da ne bode več dobila v roke, saj hitro še ne, a vladi pa utegne delati še velike zapreke, ker bode vedno podpirala nasprotnike njene. Po časopisih hitro širijo vesti, kako da je bil bolgarski knez povsod naudušeno vsprejet. Ta poročila, katera razširja vlada sama, imajo namen, preslepiti svet, da se je mišljenje v Bolgariji pre-menilo knezu na korist. Tako pripovedujejo, da so ga kaj naudušeno vsprejeli v Staiej Zagori, katero mesto je bilo dosedaj jako rusofilsko. Vsprejema se je udeležila tudi duhovščina, katera je bila še ne davno knezu neprijazna. V Kazanliku se je knez ustavil v hiši gospe Papazoglu, katera je bila poprej privrženica generala Kaulbarsa, katera hiša bila je zbirališče ruskih pristašev. Danes pride knez v Plovdiv, jutri se pa vrne v Sofijo. ■luski prestolonaslednik imenovan je predsednikom državnega soveta in ministerskega komiteta, veliki knez Konstantin Konstantinovič predsednikom akademije znanosti namesto pokojnega ministra grofa Tolstega, Durnovo pa definitivnim ministrom notranjih zadev. MiniBterstvo riiniiniNko bode najprej predložilo senatu predlogo o nadaljevanji utrjevanj; proti tej predlogi ni pričakovati nobenega upora. Delavski strajk v Nemčiji bliža se svojemu koncu. Delodajatelji morali so v največ krajih nekaj prijenjati, povišati plače in skrajšati čas dela. Delavci so pa tudi popustili nekaj zahtev svojih, ker ni bdo upati, da bi mogli strajk dalje vzdržati, ko je vlada podpirala na vse načine lastnike premogovnikov iu je že pretila z obsednim stanjem. Dopisi. ■z JLjiihljitnc 20. maja. (Pomočni uradniki v — državnem zboru.) Pod naslovom: „Die Lage der Diurnisten and Privat-beamten", prinesla je Graška „Tagespost" z dne 14. t. m. v piilogi svoje jutrajšnje izdajo članek, *) tikajoč se stanu pomočnih uradnikov. Ker se nam zdf umeBtno pokazati ga — v celem svojem obsegu — javnosti, sledi tu v prevodu. Članek ta slove: „Dne 4. decembra 1888. 1. predložil je v državnem zboru poslanec vitez pl. Chlumeckv neko peticijo, došlo mu od „Občnega avstro-ogerskega uradniškega društva na Dunaji" obsezajočo prošnjo, da se privatnim uradnikom, zatem tacim, ki po" slujejo pri raznih preobratnih zavodih ter slednjič vsem onim, ki so nastavljeni (nedefinitivno seveda) pri deželnih uradih kot diurnisti, za razne slučaje, in sicer: če so brez lastne krivde zgubili svoje službeno mesto, ali če so zbog previsoke starosti in druzih okoliščin za delo onemogli,—osigura njihova eksistenca. — Peticijski odsek (poročovalec poslanec Hren) poročal je o tej peticiji sledeče: Kar se tiče stanja (položaja) onih pomožnih uradnikov (diurnistov), ki so nastavljeni pri državnih uradih, — s tem vprašanjem bavila se je posla-niška zbornica že pri več jednacih prilikah ter raz-motravala o njem , in v tej zadevi postopala je vsikdar dobrohotno in pokazala v vsem svojo naj-večo naklonjenost. Zbog tega je v tem poročilu pred vsem baviti se mi s tem odstavkom ravnokar omenjene peticije. Pomožni uradniki (diurnisti) zatekli so se zbog svojega Čedalje bolj neugodnega in že neznosnega stanja glede njih eksistence, že obilokrat deloma neposredno do vlade same, deloma pa s peticijami, zročenimi državnemu zboru za nujno pomoč, ne da bi bila vlada našla dosedaj potrebnih sredstev in potov ter od pomogla tej vsestransko poznatej bedi. — Tudi državni zbor bavil se je s tem prasanjem že pri mnozih prilikah. Tako v 49. in 66. seji sedme sesije; v 106. in 255. seji osme sesije; v 237. in 379. seji devete in naposled v 308. seji sedanje sesije. V teb sejah poudarjala se je od raznih govornikov nujna potreba, da se kmalu in izdatno odpomore temu nedostatku, — čemur je cela zbornica z veledušnim priznanjem (Hvala Bogu! Dost. dopis.) pritrjevala. Pri tej priliki so dotični govorniki živo slikali (seveda v — mrtvih barvah! DoBt. dopisnik) to tolikanj žalostno stanje pomožnih uradnikov, na-glašujoč zlasti, v kako nehvaležnem položaji se nahajajo ti pomožni uradniki z ozirom na plačo, ki jo dobivajo, in napram pOslu, ki ga opravljajo, tako da ni ta njih plača v nikaki primeri z ono naj na-vadnejših delavcev. (Pač, — v Turčiji! Dost. dopis.) Z ozirom na vse te neugodnosti in nedostatke kaže se, da je že skrajni čas skrbeti za to, da se plače pomožnim uradnikom primerno povišajo, vse razmere tega stanu jedenkrat za vselej tako urede, kakor so že davno po druzih državah (!!), — slednjič, da se potrebno ukrene za razne slučaje, kakor: o bolezni, onemoglosti vsled visoke starosti i. dr. Vse to — brez daljšega okroga ukreniti pozivlje se vlada, in to pereče vprašanje, ki je vsakako tudi s socijalno-političnega stališča važno, nemudoma po-stavodaj 11 i 111 potom reši! Iz Slavino 17. maja. [Izv. dopis.] Vsled ustanove ranjcega Slavinskega rojaka in velicega dobrotnika Janeza Kalistra je bila, kot vsako leto, dne 16. maja po sv. zadušnici ob 10. uri, delitev premij za najlepše, v Slavinski fari vzrejene junice. Ta hvalevredna ustanova je živinorejo na Pivki dokaj povzdignila; saj pa je tekmovanje, priboriti si jednega izmej deseterih dobitkov v istini živahno. Letos je bila razstava junic ter delitev premij še posebno radi tega znamenita, ker jo je počastil s svojim pohodom slovenski mecen, namreč vele-rodni gospod Josip Gorup s svojo gospo soprogo ter dražestno gospico hčerko. Razen omenjenih videti je bilo več častitih gg. duhovnikov od blizu in daleč — došli so na povabilo našega g. župnika, ki je priredil baje godovanjski obed. Popoludne pa je dospel še g. c. kr. okrajni glavar vitez Schvvarz. *) Po dopoalanem jej stonografifinem izvirniku. Dost. dopisnik. Dragi čitatelj 1 Morda pričakuješ, da Ti bodem sedaj popisal nekoliko vsprejem velezalužnega dobrotnika? Ta je moral pač sijajen biti! Mož, kateri žrtvuje tisoče na stavbo šole — dal jo je namreč v zvezi z blag. gosp. Fr. Kalistrom v Trstu v spomin 40letnice vladanja Nj. velečastva Slavin-cem zidati — pač zasluži, da ga o prvem prihodu po tem blagem činu pozdravi staro in mlado. Vsaj šolska mladina — tako si misliš — pričakovala je nenavadnega gosta h šolsko zastavo, na čelu je učiteljstvo, nežna ročica pa da mu je v znak posebne hvaležnosti poklonila s par besedami nagovora šopek svežih cvetlic. — Da, dal saj vse tako si je mislil podpredsednik oče Polh iz Nemške vasi, kajti je s sveto jezo hodil gori pa doli mimo obilo zbranega občinstva na ves glas klicaje: „Kje so šolarji? kje so šolarji?" — Ali kaj je to, da tistih, katerim bi se morala ucepiti ljubezen do svojih dobrotnikov ni in jih ni? Kdo je temu kriv? Kdo drugi nego — učiteljstvo 1 Vender temu ni tako. Dne 14. t. m. izročila je deputacija Slavin-ske in Št. Peterske županije gospodu Josipu Go-rupu na Reki, nekaj dnij prej pa gospodu Fr. Ka-listru v Trstu nekda dragoceni, prekrasno izdelani diplomi častnega občanstva. Pri tej priliki, kakor Bem še le včeraj zvedel, je gospod župnik kot ud te deputacije povabil oba gospoda na gori omenjeni dan v Slavino, čemur je prvi tudi ugodil, a drugi pa poslal mesto sebe svojega knjigovodjo g. Deklevo. To pa, da ja pričakujejo, je g. župnik kot predsednik krajnega šolskega sveta modro za-se ohranil, vsaj šolskemu voditelju ni niti ustno niti pismeno tega naznanil. Kdo je tedaj kriv, da je bil ves trud podpredsednika „šolarjevtt najti, zaman — ? Kaj ne gospod podpredsednik Polh, žal, da predobro oba veva, da je temu kriv premajhen lonček, ki bitro skipi, ogenj pod njim pa pridno in neprenehama piha neki »nebodigatreba" ter tako skrbi, da ne ugasne. Ves dan bil je Slavincem kakor kak praznik. Ne le da so s topiči glasno oznanjevali radost bivanja odličnega gosta, so si navlic mnogim poljskim delom, vender vzeli prosto, da so zamogli videti ter z udanostjo pozdravljati svojega dobrotljivega rojaka. Lepo je bilo videti, kako so občespoštovani Sla-vinski posestniki pred uhodom novega šolskega poslopja naredili špalir, ko sta šla gospoda Gorup in zastopnik g. Kalistra v spremstvu g. okr. glavarja, g. Grzine kot podjetnika zidanja ter par druzih gospodov, ter s tem pokazali, da vedo ceniti veliko blagodušnost. Da, velerodna gospoda J. Gorup in Fran Ka-lister smeta biti preverjena, da dar, kojega bosta svojim rojakom podelila, ja bode še v poznih časih blagoslavljal; kajti šola, namreč učiteljstvo, katerega hoče važen faktor tu v Slavini tako rekoč prezirati, kakor bi sploh učiteljev pri šoli treba ne bilo: unemalo bode njih srca vedno in vsekdar k resnični in nehlinjeni hvaležnosti do svojih pravih prijateljev, licemerstvo in kar je še več tacega. česar se značajen človek sramuje, pa bode vselej dostojno ožigosalo v svesti si, da bode s tem le svojo sveto dolžnost — otroke v dobre ljudi odgajati — izvajalo. M. Hiti, nadučitelj. Domače stvari. — (Za Vodnikov spomenik) se je danes odmeril prostor na Valvazorjevem trgu. Temelj se bode že ta teden položil. Podoba je že lita in ker ima tudi kamnosek že pripravljen podstavek ne bode ovire, da se spomenik odkrije 30. junija. — (Za Levstikov spomenik) nabranih je že 970 gld. Izkaz o doneskih začnemo priobča-vati v jutršnji številki. — (Občni zbor banke »Slavijea) naročil je po predlogu dr. Ivana Podlipnega upravnemu odboru, da ima od vlanskega prebitka darovati večji svoti osrednjej Matici češkej in „Ljub Ijau8kemu Sokolu". Vsled tega bode, kakor se nam zagotavlja, upravni odbor „Slavije" izplačal tekom leta 1000 gld. za zgradbo „Sokolskega domau. — (Iz Trsta) poroča prijatelj našemu listu nove Čine, s katerimi Italijani kažejo svoje sovraštvo proti Avstriji. Ker imajo danes 18. maja novo izdelano vojno ladijo Franc Jožef svečano v morje spustiti, zbralo se je mnogo občinstva iz raznih krajev v mestu. Došli so trije člani cesarske hiše (nadvojvodinja kot kumica in dva nadvojvodi), 137 državnih poslancev, nekaj članov gospodske zbornice in nekaj tudi iz ogerskega državnega zbora in premnogo druge gospođe. Vsprejeli so jih naši Lahi, ka terih zvestobo in udanost vladni in drugi krogi vedno poudarjajo, prav po irredentovski : petarde so jim nastavljali in zažigali. Počilo je pet velikih močnih petard, ne v stranskih kotih, ampak na javnih trgih v pričo obile množice. Jedna pred c. kr. namestništvom prav ravno takrat, ko je vojaška godba mimo šla. Druga za namestništvom blizu »Hotel de la ville," kjer člani cesarske hi?e, načelnik mornarice Sterneck, in korni poveljnik Schbnfeld bivajo. Tretja pred hišo, v katerej je društvo „Av-strija", ostali pa drugod. To je sad ponesrečene politike, v Primorji. Takrat so državni poslanci se sami prepričali, koliko malo imajo verovati onim zagotovilom poslancev kn. Hohenlohe, Burgerstal-lerja in Luzzattija, ki nas v državnem zboru toli radi blatijo. Irredenta kaže roge v Trstu, kaže tudi roge v Italiji, kjer so poleg nje imenitni veljaki sedaj ustanovili drugo jednako društvo, ki ima avstrijske primorske dežele poitalijančiti in od cesarstva odtrgati, pa laškemu kraljestvu priklopniti. 0 nemarnost, o zaslepljenost merodajnih vladnih na ših krogov! — (Umrl) je danes pri svojem sinu, gospodu Župniku v Št Lambertu bivajoči oče Janez Berce po dolgej bolezni. Pogreb bo v sredo ob 9. uri dopoludne. R. I. P.! — (Osobna vest.) Cesar je dovolil, da svoji mesti zamenjata major Josip pl. Almstein v 17. pešpolku in Benno pl. Puteani v 92. pešpolku — (V Ljut o mer u) so pri občinskih volitvah v tretjem razredu zmagali narodnjaki, v prvem in drugem razredu prodrli so nemški kandidatje. — (Deželna vinarska, sadjarska in poljedelska šola na Grmu) je opisana v časniku „Weiulaubeu, ki se jako pohvalno izraža o tem posestvu, rekši: „l)as Gut Stauden kann, als Schulgut betrachtet, nahezu ideal geheissen wer-dena. Celo šolsko posestvo obsega 94 oral (1141 kv. sežnjev, od katerih je okoli grada 61 oral 1549 kv. s., vinograda 7 oral 1369 kv. s., gozda 24 oral 1423 kv. s. Kupnina je znašala za vse posestvo 36.669 gld., s popravami in inventarom je stala šola deželo 62.000 gld. Toda poljedelsko mi-nisterstvo dalo je 25.000 gld. podpore. — (Gosenice) letos neizmerno škodujejo sadnemu drevju. Jablane, slive in tudi hruške stoje gole, kakor po zimi. Le malo posestnikov »e je energično lotilo dela ter zatiralo zalege. Županstva bi morala strožje postopati in paziti, da se zvrše dotične zakonite določbe o pravem času, predno so se gosenice preveč zalegle. Pa še v Ljubljani se malo stori, kako-li na kmetih. Škoda za deželo je velika, ker bode prav malo ali nič sadja. — (Iz Celovca) 17. maja: V četetrtek osnovala Be je tukaj posojilnica za Celovec in tako tudi za vso Koroško. Bili so vsi odličnjaki iz Celovca in okolice navzočni pri zborovanji v Land virtovem hotelu, zbor bil je zelo naudušen in ni dvoma, da bode ta čin imel velikanske uspehe za slovenske Korošce. Načelstvo »Zveze slov. posojilnic" v Celji pripisuje temu zavodu veliko pomena, radi tega stase zborovanja udeležila predsednik in tajnik gg. Mihael Vošnjak in Maks Ver še c — (V Celovci) začeli bodo zidati novo gimnazijo. Mesto dalo je brezplačno prostor, erar pa dovolil v ta namen 114.000 gld. — (Akad. društvo „Slovenija" na Dunaj i.) Odbor sestavil se je sledeče: stud. jur. Radoslav Pipuš predsednik, stud. jur. Maks Koštan j evec podpredsednik, stud. jur. Hilarij Vo-dopivec tajnik, stud. jur. Lavoslav Batič blagajnik, stud. jur. Ivan Slej ko knjižničar, stud. med. Vladimir Rudež arhivar, stud. tech. Josip Lončarič odbornik, stud. phil. Filip Gorup namestnik. Revizorji bili bo izvoljeni: stud. med. Janko vitez Bleiweis Trsteniški, stud. med. Dragotin Zakrajšek in stud. phil. Radoslav K ropi v ni k. — (S Krškega) se nam javlja, da je znani izkopavalec starin g. Jernej Pečnik od osrednjega komisijona za umeteljne in zgodovinske spomenike za doposlane zemljovide o starinskih najdbah v Novomeškem, Krškem in Črnomeljskem okraji dobil priznanje in 60 gld. nagrade. Meseca aprila odko-pal je Pečnik okolu nekdanjega Noviodunuma nad 100 mrličev, vsi iz 4. stoletja. V grobeh našel je znamenitih starin, nad 30 lončenih posod, jedno z napisom MAXIMIANI, lepo okrašeno skledo, kaker-šne še neso našli, do 30 lepih bronastih zapestnic, veliko vsakovrstnih igel, zapon, dva zlata uhana, jednega srebrnega, več prstanov itd. kar pa je naj-važneje č ve t ero ostrog, jedno bronasto, 3 Železne, to je p rv a n a j d ba te vrste na Kranjskem. Vse izkopane predmete dobil je deželni muzej Ru-dolfinum. — (V Brežiškem političnem okraji) prepovedano je zaradi osepnic krošnjarenje, kupovanje in prodajanje cunj, romanje na božje pote itd. — (Cirkus Amato) na cesarja Josipa trgu priredil je v soboto prvo predstavo. Cirkus bil je jedo zadnjega prostora razprodan in občinstvo seje izvrstno zabavalo. Gosp. Amato pokazal se je jako solidnega podjetnika, vse točke izvajale so se precizno, točno in elegantno. Telovadci so pravi specijalisti, konji lepi in izborno dresirani, kar se je zlasti videlo pri 6 belih žrebcih, slona sta pa tako izučena, da se jima je kar čuditi. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Atene 19. maja. Vsa kraljeva obitelj popelje se dne 27. t. m. v Peterburg. Esscn 19. maja. Bochumski shod odposlancev strajkujočih delavcev iz vsega Dort-mundskega rudniškega okraja je sklenil, da se v torek delo zopet začne. Dunaj 20. maja. Knez Nikolaj in princ Danilo odpotovala v Peterburg. Cesar se odpelje jntri v Bruck ob Litvi nadzorovat vojaštvo prve ostroške dobe ter se povrne opo-lndne. — Včerajšnji občni zbor Stefanijine ustanove „A_syl in Biedermannsdorf" pod predsedstvom IIyevim, sklenil soglasno, da se zgradi in uredi drugi zavod za vzgojo in oskrbovanje slaboumnih otrok. Zgradba zvršila se bo še tekom tega leta. Sofija 20. maja. Pogajanja v Bolgarski živečih Cankovcev s Cankovom so brezuspešna. Stranka na dvoje razcepljena. Jeden del hoče se spreti s Cankovom, priznati sedanji položaj in tako sestaviti zakonito opozicijo, ali pa se zopet združiti z vladno stranko. Drugi del pa je za to, da vse ostane kakor doslej in da se čaka, kaj bodo dogodki prinesli. Pogajanja se menda nadaljujejo. Razne vesti. * (Brauneis oproščen.) Iz Znojma se 16. t. m. javlja: Porotna obravnava proti kavar-narju Brauneisu, kateri je bil zatožen, daje umoril svojo 781etno mater, bila je danes zaključena Porotniki so vprašanji o zavratnem umoru in o uboji zanikali jednoglasno ter zatoženca proglasili nekrivim. Sodišče je potem nesrečnega moža takoj izpustilo iz zapora. * (Naglo ud uš en štrajk. ) V Požunu ustavila je 17. t. m. pri zgradbi novega mostu tretjina delavcev svoje delo ter zahtevala, da se poviša dnina od 2 gld. 20 kr. na 3 gld. Ker podjetniki neso takoj ustregli želji štrajkovcev, uprizorili so nezadovoljneži strašen ropot in vriš. A redarstvo poseglo je vintis in uporniki bili so vsi odpuščeni iz službe. Vrbu tega poslalo je redarstvo na stroške podjetnikov štrajkovce precej popoludne po odgonu preko Dunaja v njihovo domovino v Gorico in Gradiško. mm m PJ2 n •stoji I :l za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. Zahvala. Glasbena akademiju, katero so dne 15. maja t. I. učenci tukajšnjo c. kr. velike realke priredili pod vodstvom svojega učitelja petja, gospoda Antona Foerster-ja, dala je roalčneunii podpornemu društvu 116 gld. 28 kr. čistega dohodka. Vodstvo c. kr. veliki' realke si Stojo v prijetno dolžnost, v imenu ubogih realcev najprisrčneje zahvaliti se vsem p. n. gg. dobrotnikom, ki so pripomogli k temu lepemu uspehu. V Ljubljani, dne 18. maja 1889. T iiJ ci: 19. maja. Pri Sf»11611 Pavlin Bernhardt, \Vaiser z Dunaja. — Peričicš iz Staroga trga. — pl. Vest iz Kranja. — (iriiublatt iz Berolina. — Kalin iz Kusala. — Pop iz Kronstadta. — Welik iz Biidejevio. — Cavazani iz Trsta. — Scbmidhofer iz Linca. Pri Slonu: Capesius I Dunaja. — pl. Vusiić od sv. Križa. — Brenne z Dunaja. — Sedluiayer z Dunaja. — Stein, Siuger, Jung, Deutsch z Dunaja. — Pultzen iz Ogerskega. — Cortolo, Metz iz Vicenze. — llautle iz Draždan. Pri AvMlriJMltem cetoarji ; Zupan iz Kamnegorico. Konig z Dunaja. liOterlJiie si*t»«*ke 18. maja. V Trstu: 28, 6, 24, 51, 3. V Linci: 38, 48, 2, 16, 35. Meteorologično poročilo. T? Q Čas opazovanja Stanje 'barometra v mm. Tem-| peratura Jo" Neb0 Mo-krina v mm. C« S ob i-t 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 7.31 8 mm. 731-6 mm. 731-3 mm. 17-6° C 19 0° C 17 8" C si. zuh. obl. si. v/.h ' obl. al. zah. j obl. ; 510 ■■. ; dežja. 19. maja 7. zjntraj 2. popol. 9. zvečer 731-5 mm. 730 8 mm. 732 0 mm. 224ftC 18-2° C si. vzh. j obl. hI. zah. obl. si. zah.' obl. 0 OOmai. Srednja temperatura 181° in 19ltJ, za 3\r>° in 4*8* nad r.onnalom. IZ)"ULx^sL3sl5:a. "borza, dne 20 maja t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj 8 ,->■!».-) 86 20 gld. Papirna renta .... Srebrna renta .... Zlata renta...... B 10H '50 — 5° , marčna renta .... t 10070 — Akcije narodne banke... „ 904*— — Kreditne akcije....., 306*25 — London........„ 118 20 — Srebro........„ —•— — Napol......... „ 9*89 C. kr. cekini......„ 5*60 — Nemške marke.....p 57-75'/, — 4% državne srečke u 1. 1864 250 gld. 186 Državne srečke iz 1. 1864 10o „ 181 Ogerska zlata renta 4%...... 102 Wgerska papirna renta S°/0 . ... 97 6*7« Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 104 Drnava reg. srečke 5n/0 . . 100 gld. 1:M Zemlj. obč. avstr. 4"zlati zast. listi . 119 Kreditne rsrečke.....100 gld. 187 Hudolfove srečke..... 10 ,, 21 Akcije anglo-avstr. banke 120 „ 129 Trammway-dmđt. velj. 17o gld. a v. 236 gld danes 86- — 86'20 109*35 10O 85 904*— 309 75 117*70 , 9*86 Vi 558 57 "45 gld. 75 Ar. 50 „ H M ;, „ 30 „ „ 75 „ „ 50 50 50 25 Gospa JelloiiMeltcg naznanja v imenu svojem in v imenu otrok svojih protresujočo vest, da je njen nepozaben soprog, gospod ANTON JELLOUSCHEG dne 19. maja po dolgej bolezni, v 58. letu. mirno v Gospodu zaspal. Pogreb hode v torek, dne 21. maja, ob 9. uri zjutraj. <378) V llirskej Bistrici, dne 19. maja 1889. Posebni mrtvaški listi se ne bodo izdajali Andrej JamAr, tovarniški uradnik ua Fužinah pod Ljubljano, MUOMUrja v avejem in svoje družine imenu žalostno vesti da se je Bogu vsemogočnemu zazdelo, našega iskreno ljubljenega sina, oziroma brata JOŽEFA včeraj zjutraj ob 8/49. uri, v 24. letu njega dobe, po 6'/, leta trajajoči mučni bolezni, previdenega s sv. zakramenti za umirajoče, poklicati na oni boljši svet. Pogreb bodo na pokopališči pri M. D. v Polji. Dragi ranjki bodi priporočen vsem v pobožno molitev in blag spomin. (374) Prosi se za tiho sočutje. Na Fužinah, dno 20. maja 1889. Posebna naznanila se ne izdado. Notarskega kancelista vsprejme pisarna na Gorenjskem. Isti mora imeti lepo pisavo in dobra Bpričevala. — Ponudba s prilogami naj se izroče upravništvu „Slovenskoga Naroda". (371—y) Zaloga v Ljubljani pri vdovi gospoda Moritza Wagner-ja na Turjaškem trgu. 4»gJ lene* kisline najbogatejša, y _ ■in JAlstcJia In iinj močnejša C) iilknlieun Mlati na, Izvrstna ^rJ osvežilna pijača, — --- ^ NkiiNiijali dobra pri kašlji, vratnih boleznih, /. « « I«»il «'■ n «» m iu uiehurnem k nt ar u. Prodaja se največ pro-ilajalnienh 1111-neralalh vod in speeerijskega blaga ter «l«'lilti»i«H in se dobiva po slatinskem ravnateljstvu v Kostrevnici. Pošta Nlatiuu pri Itogntei. Zaloga v Ljubljani pri vdovi gospoda Moritza (335) Wagner-ja na Turjaškem trgu. m Mlekarsko opravo: razne mlečne vrče, mlečne latvice iz pocinenega kositarja, sirarne kotle, sirarne tiskalnice, stroje za posnemanje smetane z mleka, stroje za napravo surovega masla, mlečni hladilnik, razne poliee iz mecesnovega lesa, tehtnice, mize, stole i. dr. (376—i) prodajala bode potom prostovoljne tlražbe clne SO. nisi j;i 1889. ob O. uri dopoludue kranjska mlekarska zadruga v Ljubljani na Dunajski cesti, v K a lisi i ovi hiši, pole/; Bavarskega dvora. Veliki posestnik in trgovec, star 28 let, čvrst, lepe postave, v lepem kraji tik državne ceste na deželi, išče radi pomanjkanja časa gospodičino, staro od 16 do 28 let, katera ima veselje do trgovine, je razumna v gospodinstvu in ima premoženja v gotovini 4 do 5000 gld. Natančne ponudbe pošljejo naj se pod B številko „1000" upravništvu tega lista, če je mogoče s sliko. (375—1) fel_ RDeželno zdraviš če ogatec Slatina, štajersko. Postaja ju?, žil: Polirane. Tempeljski-, Stvria-vreleo. Ze stoletja sloveča Glanberjcva slana kisla voda. Pitno in kopalno zdravljenje, - z mrzlo vodo, mlekom i. t. d. Sesija Glavna indikacija: maj — oktober. Bo|ezeu prebavi j. organov. Priležuo bivanje. Prospekte pri ravnateljstvu zastonj. Zaradi I m ■ - , r kisline mnoge | Tempeljski VTeleC. m izborna oglenčeve -s|i—iMana k^ssszi |pj dietetična pijača in pomešiina z vinom ali ovočnimi sokovi prijetna okrepčevalna pijača. Obe studenčnici dobivati so, in sicer, da jo ugodnejše trošilcem, v originalnih zabojih, kakor tudi v posamičnih steklenicah in vedno z nova napolnjenih v vseh boljših špecerijskih nrodajalnicah, drogurtrijah in prodajalnieah mineralniii vod v LJubljani, kakor tudi po deželi ter pri ravnateljstvu v Slatini na Nporiuje štajerskem. 239—2) 500 nxarfs v sXa,t\iP če Orolloh-ova obrazna creme Creme Grolich) ne odpravi vseh nečistostij kože, kakor: peg, ogre, okorelosti itd. ter naredi polti svetlo bele in mladinsko čiste. — Ni nikako barvilo (Scbtnirike). — Cena 60 kr. — Glavno razpoSilialuico ima J. Grolich v Brna (Moravsko), — V LJubljani ima ?ulogo Ed. Mahr, parfumer. (652—16) L. Luserjev obiiž(flaster) za turiste. (m t ovo in hitro uplivajcče sredstvo proti kurjim očesom, žuljem, tako imenovani Irdej koži na podplatih iu petah > roti hradovicani in Vftem dragim trdim iziaskoui kože. — Uspeh zajamčen. — jjV <'(,»a škatljiei C0 kr. u. v. Glavna razpošiljalnica: i L. Sch"weiik-ova lekarna v Heidlin^u pri Diinaji. Pristnega imajo vljjiil>l|aiil J. Swo-boda, D. pl. Trnkoczv; v itudolfoveui D. Rizolli; v Kamniku J. Močnik; v Celovei A. Eeger, W. ThnriDwald, P. Bimbaeher; v Bb-e^uli A. Aichinger; v Trgu na Koroškem) C. Menner; v lCeljakii F. Scholz, Dr. E. Kuiupf; v WolftbCKO 1. Ilntb; V Cluriei G. B. Pontoni; V Kranj i K. Savni k. Ta obli* «lol»ivn se le v jvdnej velikosti po »O kr. l'rlsteu sanio. če imata navod iu obli/, varstveno znamko in podpis, ki jo tu zraven; tedaj naj se pazi in odločno zahteva: laiseijev oblii (flašter) mm liiriNte**. (240—6) (g)0{B(xj®gjoo^coS^®J y 9 1 1 Antona Nossan-a sinovi, vinotržci in posestniki vinograda Okrugljak v ^iiiirtlna. I lica si. § prij)oročajo svojo bogato MlogO Tsakovrstnili vin, belili, črnili in Mečil irz tLr-vsitsl-rili -vin. o g-rs, d. o _ Dalje vino V buteljah iz lastnega vinograda (Okrugljak). Kraljevina, Graševina, Muškat, Imprina (rudeča), Samotok. — Dobiti je tudi hrvatsko naravno staro in novo žganje: Slivovka, tropinovec in droženka (Geliiger). Poskusnje vina in ž^unja iu cenike pošilja na zahtevo franko po pošti glavni zastopnik, znaui hrvatski vinoslovec . Tomo Starčević v Zagrebu. X3ocwogccom30c»:>:>: V smislu §.26. deželnozborskega volilnega reda za vojvodino Kranjsko se javno naznanja, da je volilski imenik za volitev dveh deželnih poslancev, ki jih bode vsled razpisa visokega c. kr. deželnega predsedstva v Ljubljani z dne 2. t. m. štev. 1091/Pr. voliti deželnemu stolnemu mestu Ljubljani dne 8. julija letos, že dogotovljen in da bo od danes naprej osem