SEPTEMBER
I« 3 Kv. . Kornelij +
17	C Rrne bv. Frani.
18	P Kv.-Joief K. +
19	S Kv. ■ Januarij* >0 N 16. pobink.
21	P Matevi
22	T Tomaž Vil.
28 3 Tekla	£
24	O Mati B. Uimil.
25	P Kleofa	+
23	S Ciprijan in Just. »7 N 17. pobint
28	P Venceslav
29	T Mihael
89 S Jeromij	©
Amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Zrn vero in narod — t a pravico in resnico ~ od boja do amagel
GLASILO SLOV. RATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ
PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.
štev. (no.) i 88.
chicago, ill., sreda, 23. septembra — wednesday, september 23, 1936
letnik (vol.) xlv
Predsednik Roosevelt objavil načrt, po katerem se ima : 'doseči ravnotežje glede farmarskih pridelkov med . 'dobrimi in slabimi leti. — Zavarovanje žetve, pri ka-, teri bo farmar plačeval prispevke s previškom pridel-. kov v dobrih letih.
Washington, D. C. — Zanemarjanju	farmarskega Vprašanja od strani prejšnjih hladnih administracij namerama Roosevelt napraviti odločen fexnec, kakor se razvidi iz načrta, ki je bil objavljen pred Par dnevi in s katerim se ima Ustanoviti nekako zavarovanje za farmarsko letino pod vladnim pokroviteljstvom.
Kakor vsakdo ve, je bil farmer doslej prepuščen samemu sebi in njegovo stanje je bilo odvisno od naravnih elementov in pa od milosti velikih prekupčevalcev njegovih produktov. V času rodovitnih let je veliko pridelal in veliko je imel za prodajo. Ta obilica pa mu ni koristila toliko, kot bi bilo pričakovati, kajti vsled velike množine le cena pridelkom padla. Tako se farmar za slaba leta, ki »o sledila dobrim, ni mogel dovolj zavarovati in prihranki prejšnjega leta niso niti zadostovali, ko si je za visok denar moral nazaj kupovati
LIGINE
PREGLAVICE
Abesinija in Španija dve kočljivi sporni točki.
Ženeva, Švica. — Z naravnost usodnimi vprašanji se bo moralo baviti sedanje zborovanje Lige narodov, ki se je otvo-rilo ta ponedeljek. Poleg neprijetnosti z Abesinijo, ko je nastal spor glede tega, ali naj se pripusti v dvorano abesinska delegacija, ali ne, bo imela Liga preglavice tudi glede Španije. Španski zun. minister Del Vayo namreč namerava pri Ligi vložiti pritožbo, ker Italija in Nemčija kršite nevtralnost in pošiljate pomoč upornikom. Ako se načne to pereče vprašanje, utegne priti v Ligi do odprtega razkola, in zato skušajo španskega delegata pregovoriti, naj ne prinese tega pred zasedanje.
o
V MOŠKI OBLEKI SE SKRIVALA 40 LET
San Francisco, Cal. — Nepotrebni živež, ki ga je prej-|kega dne koncem zadnjega šnje leto po nizki ceni prodal, tedna se je zgrudil na cesti in
Vsakdo je uvidel, da te razmere potrebujejo preureditve, toda dosedanje vlade, ki so po sistemu trdega individualizma držale roke proč od vsake privatne trgovine, niso hotele videti teh razmer.
Kakor v mnogih drugih ozirih, je predsednik Roosevelt priporočal, da se morajo Uvesti reforme tudi glede teh razmer. V ta namen je imenoval dva odbora, ki bosta imela nalogo, da stvar natančno preštudirata, in se bo nato načrt predložil kongresu
kmalu nato umrl v bolnici majhen možiček, ki je bil znan pod imenom Jack B. Garland, in znan je bil tudi po svoji veliki darežljivosti in dobrohotnosti. Star je bil 67 let. Ko pa je mrtvaški oglednik opravil svoje delo, je objavil, da to ni bil moški, marveč v moškega preoblečena ženska. Kmalu nato se je priglasila neka Mrs. Haines in je razkrila, da je omenjenega "Jacka" pravo ime Beatrice Garland. Kakor je ta ženska pripovedovala, se je pred
MUSSOLINI I VJTISKI
Želi se pogajati glede vojnih dolgov.
Rim, Italija — Mussolini i potrebuje denarja in išče, kje bi mogel dobiti posojilo. Ve, da bi mu bile Zed . države najbolj zmožne dati, toda pri tem pa je velika ovira, kajti zadnji ameriški kongres je sklenil, da se ne sme dati nikako posojilo tistim državam, ki ne poravnavajo svo-jjih obrokov na vojne dolgove, in med temi je tudi Italija. V to svrho se namerava Italija, kakor se poroča, pogajati z Ameriko, da se njen vojni dolg zniža, na kar bi ga pričela plačevati, obenem pa bi zaprosila za novo posojilo. Sedanji dolg Italije 'Ameriki znaša nekaj nad eno miljardo dolarjev.
-o-
OBRAVNAVA PROTI MORILCU HČERE
Chicago, 111. — Ta ponedeljek se je vršila predhodna obravnava proti 42 letnemu jjohnu Pavelka, ki je preteklo 'soboto ubil v svojem domu na i2709 So. Ridgeway ave. svojo 15 letno hčer Katarino. Izrazil se je, da je storil to, da bi obvaroval hčer pred napačnim življenjem, in da je pripravljen za električni stol.
--o-
HEARST (NADALJUJE Z
senator lewis za
roosevelta
Danville, 111. — V nedeljo je imel illinoiški senator Lewis svoj prvi kampanjski govor za ponovno izvolitev. Ob tej priliki je odločno povdaril, da je za Roosevelta, in dejal vo-lilcem, ako hočejo izvoliti sovražnika New deala, naj glasujejo za njegovega republ. oponenta, O. F. Glenna.
FRANCOSKA VLADA MIRI
Vladni člani priredili kampanjo, da pomirijo spore med strujami, kakor tudi delavske nemire.
KRIŽEM SVETA
tz Jugoslavije
Žrtev skrivnostnega napada pri Rušah. Neki delavec je na poti domov iz ruške tovarne našel mrtvega 26 letnega delavca Ivana Vrbljača iz Ruš, katerega je napadel neznanec. — Razne druge vesti.
moč tudi ponoči.
o-
Prihodnje leto. Povdaril je, |mnogimi leti Beatrice odloči-11 a j odbora končata svoje de- jla. da se bo oblekla v moško lo, ako le mogoče, do 1. ja- i obleko, in sicer zato, da bo nuarja. Pri tem delu naj se (lahko tem bolj učinkovito Posvetujeta tudi z voditelji [opravljala svoje delo. h kate-farmarskih organizacij.	jremu jo je sililo njeno srce,
Načrt predvideva, takozva- pamreč, da pomaga revežem. n0 zavarovanje za žitne pri- |Na ta način se je lahko poda-delke. Poljedelski tajnik Wal- jala ven na cesto in nudila po-lace ga imenuje načrt za stalno normalno žitnico, kajti po njem ne sme biti nikoli preveč žita in nikako premalo, ne glede na to, kako se obnese letina. V to svrho bodo farmarji v času dobre letine oddali del svojega previška v vladna skladišča, zgrajena v ta namen. To bi bilo nekako plačilo na njih zavarovalninski certifikat. V letih, ko bi njih Pridelke pokvarila suša, ali Povodenj, ali kaka druga nezgoda, bi pa iz teh vladnih skladišč prejeli toliko '.žita, kolikor bi znašal njih primanjkljaj do normalne letine. V Času dobrih letin bodo lahko pogrešali tisti prispevek, ki bodo oddali vladi, dočim ftm bo v slabih letih vladna Pomoč dobro služila. Ker °menjene vremenske nezgode ne prizadenejo cele dežele navadno v istem letu, bo v državnih ivladnih > skladiščih
NAPADI
New York, N. Y. — Kakor je bilo včeraj poročano, je padal predsednik Roosevelt izjava, v kateri je zanikal trditve nekaterih listov, zlasti Hearstovih, da skuša pridobiti naklonjenost komunistov. Kljub tej odločni izjavi pa 'nadaljujeje Hearst v svojih listih s svojimi strupenimi napadi na Roosevelta. Ker mu drugega ne more oičitati. pravi, da to, da je njegova vlada ipriznala sovjetsko Rusijo, ka-jže, da drži s komunisti. In dalje, da komunisti agitirajo zanj, četudi jih Roosevelt ni za to naprosil.
—	Ženeva, Švica. — Abesinska delegacija, ki je prispela semkaj na zborovanje Lige narodov, se je izrazila, da se bo borila za svoje pravice, da si ohrani sedež v Ligi. Izjavila je, da bo napravila priziv na svetovno razsodišče, ako jo bodo izključili.
—	London, Anglija. — Med škotskim prebivalstvom se je s prostovoljnimi prispevki nabrala svota $100,000 za am-bulančno pomač španskemu vladnemu vojaštvu. Oprema, ki se je nabavila za ta denar, je bila poslana preko Francije v Španijo.
—	Moskva, Rusija. — Od neke znanstvene ekspedicije, ki vodi raziskovalno delo v severnih polarnih krajih, je prispelo v nedeljo radijsko poročilo o veliki nevarnosti, v kateri se ekspedicija nahaja. Njih ladja je namreč zajeta med ledenimi gorami.
-o--
Pariz, Francija. — Prete-tekla nedelja ;je bil nekak kampanjski dan v Franciji, kajti člani vladnega kabineta so se razkropili po različnih mestih in imeli zborovanja in govore. Namen teh zborovanj je bil, da se utrdi enotnost med strankami, ki so ob zadnjih volitvah tvorile takozva-no ljudsko fronto in s tem dosegle zmago radikalnih levičarjev.
V enem teh govorov je obrambni minister Daladier po-vdarjal, da je za ohranitev mednarodnega miru predvsem potreben Franciji notranji mir, češ, da sedanji spori med levičarskimi in desničarskimi strankami ogrožajo varnost države.
Min. predsednik Blum je brez vsakega- olepšavanja ožigosal nekatere delodajalce, da svojevoljno podžigajo delavske nemire, ko odklanja-j jo, da bi z uslužbenci sklenili sporazum. Istočasno je tudi omenil, da bo pospešil sprejem programa za 40 urno delo na vladnih projektih, kakor tudi farmarsko in brezposelno zavarovanje.
o
Napaden ko se je vračal domov
ameriški letalci za španijo
New York, N.Y. — Na proglas, ki ga je izdala pretekli teden španska vlada, da potrebuje izvežbanih tujezem-skih letalcev za svoje bojne aeroplane, se je priglasilo nad ducat Amerikancev in Kanad-cev za to službo. Tako je objavila preteklo nedeljo neka španska organizacija. Istočasno je predsednik te organizacije tudi izjavil, da so filmske slike, ki so se zadnje čase kazale po ameriških gledališčih, o raznih grozovitostih iz španske voj-
ženitno raketirstvo odpravljeno
Crown Point, Ind. — Tukajšnji župan Youkey se je izrazil, da je odredba, ki jo je izdalo to mesto proti ženit-vam pijancev v nočnih urah, rodila uspehe. Med soboto in nedeljo se ni sklenila nobena taka nočna poroka in 14 parov je na svarilo oblasti odšlo iz mesta, ne da bi skušalo dobiti licenco, po katero so prišli.
ne, ponarejene, v svrho, da bi v Ameriki povzročile napačni vtis.
ŠVICA SE ČUTI OGROŽENO
Bern, Švica. — Predsednik tukajšnje republike je lizdal na prebivalstvo proglas, s ka-;erim ga poziva, naj podpisujejo posojilo, ki ga je razpisala država za svoj obrambni sklad. Izjavil se je, da je nevtralnost in neodvisnost Švice danes bolj ogrožena, kakor je bila leta' 1914, in da potrebuje država vsled negotovega evropskega položaja močno zračno silo, da bo varovala meje.
vedno dovolj žita, da se bodo lahko založili prizadeti kraji.
Ta zavarovalnina bo nekaj podobnega kakor zavarovalnina proti telesnim poškodbam ali bolezni, le da bodo farmarji v tem slučaju plačevali svoje asesmente z žitom namesto v denarju.
Pred nekaj tedni še lep gradič, danes popolne razvaline, kakor se vi danjih tragičnih dogodkov je danes v Španiji mnogo. Blazno početje nor
di na gornji sliki. Takih prič se-cev, ki sami svoj dom razbijajo.
Maribor, 3. sept. — Danes okrog 13.30 je šel delavec Alojzij Marčič iz tovarne za dušik v Rušah po delu domov. Šel je po cesti pri selniškem 'brodu, po tako zvani ciganski j poti skozi gotzdiček Dobravo. [Nenadoma se mu je zazdelo, ■ da vidi kakšne tri metre [stran od poti za grmom moške čevlje. Stopil je bliže in |je našel na tleh ležečega m'cskega z eno roko v žepu. Na desni strani glave je imel mrtvec veliko, odprto rano, ki mu jo je nekdo zadal s kakšnim topim predmetom. Udarec je bil tako silen, da so izstopili možgani.
Marčič je o tem takoj obvestil ljudi, ki so se zbrali okrog neznanega mrtveča. Tudi orožniki so bili obveščeni in kmalu je prišla tja še mati Vrbljačeva iz Ruš, ki je v mrtvecu spoznala svojega 26 letnega sina Ivana, pomožnega delavca v ruških tovarnah. Še snoči so Vrbljača okrog 21. ure videli v tako zvani mojstrski hiši, kjer je poslušal godbo. Tam ga je še (6 letni sin Marije Cvilakove vprašal: "Ignac, kam pa greste? Vrbljačev mu je dejal, da gre domov. In res so ga še videli, kako je zavil najprej proti kurilnici, nato pa proti gozdiču, na cigansko pešpot. ' Po vsem sodeč je nekdo i Vrbljača napadel iz zasede in ga preko poti pognal 3 do 4 .mi globoko v grmovje, ga tam jvrgel na tla in nato obtolkel s trdim predmetom, bržkone s kakšnim kamnom. Vrbljač se je hotel očividno braniti, ker je imel desnico v žepu. Davi 'ga je mati, pri kateri stanuje, pogrešila in ga je vse dopoldne iskala. Po kosilu se je odpravila še k Vrbljačevi iz-voljenki Mariji Cvilakovi, ki pa tudi ni vedela, kje je fant; šele ka ga je Marčič našel v gozdu Dobravi, je tudi ona prihitela tja in je našla sina nrtvega.
Truplo so prepeljali v mrtvašnico in bo jutri obdukcija. Vrbljačeva usoda je za enkrat še zavita v kopreno. Orožniki pa imajo že konkretne sledove in so nekega osumljenca tudi že aretirali.
Zanimivo je, da najdejo v Dobravi vsako leto kakšnega mrtveca. Tako so našli lani obešenega nekega Puch-meistra, predlanskim pa nekega Vigeča.
-o-
Krava povzročila nesrečo Maribor, 26. aug. — V Ko-šakih se je zgodila dopoldne okoli 11 huda avtomobilska nesreča. Posestnik Peter Po-stružnik iz Košakov je gnal po cesti kravo, ko mu je pri-jvozil nasproti tovorni avtomo-
bil. Ko je krava zagledala avto, se je splašila ter potisnila Postružnika pod kolesa avtomobila ki se tudi ni mogel s ceste izogniti. Kolesa so šla Postružniku čez stopalo leve noge ter mu ga popolnoma zdrobila. Stopalo je v gležnju viselo samo na koži ter so mu potem v bolnišnici kamor so ga reševalci takoj prepeljali, nogo v gležnju odrezali. -o-
V vodnjak je padel
Železničar Anton Marij v Mariboru je imel opravka pri vodnjaku. Ko je spuščal vedro v globino, se je toi nekam zataknilo. Zaradi tega je sam splezal v vodnjak, pa je med potjo po nesrečnem naključju sam padel 16 metrov globoko ter si pri tem stri levo nogo v gležnjih. Na srečo so bili tam sosed.ie in domači ljudje, ki so ga hitro izvlekli iz vodnjaka in ga oddali v bolnico.
-o-
Nesreča s patrono Ko je 11 letni delavčev sin Martin Stopar v Lokah pri Mozirju pasel živino, mu je pastir Ivan Marolt prinesel napolnjeno patrono, katero je nekje našel. Pastirja sta se začela s patrono igrati s tem, da sta jo metala ob kamen. Nenadoma je pa patro-na eksplodirala ter odtrgala Stoparju kazalec leve roke, druge prste mu pa grdo razmesari-la, kakor tudi prste na desni roki. Prepeljati so ga morali v celjsko bolnico.
--o-
Smrtna kosa V Ivanjem selu pri Rakeku je umrla Ana Matičič, mati faktorja Jugoslovanske tiskarne, stara 80 let. — V Ljubljani je umrl Franc Porenta, mesarski mojster. — Na Jezici je umrl Miroslav Steiner, pismonoša. — Pri Sv. Petru na Medvedovem selu je umrl Janko Vehovar, posestnik, star šele 34 let.
-o-
Avtobus zgorel Na cesti med Cernučami in Trzinom se je nenadoma vnel avtobus, ki vzdržuje zvezo med Ljubljano in Moravčami. Ogenj je nastal na ta način, da se je vnel razplinjač in je takoj objel ves avtobus. Vendar je imel šofer toliko duhaprisotnosti, da so se mogli vsi potniki rešiti nepoškodovani. Vozila pa sploh ni bilo mogoče gasiti.
——o-
Nenavadna planinska nesreča Turistom, ki so neke nedelje šli v gorenjskih planinah proti novemu domu v Komni, se je nudil nenavaden prizor. Tam se je pasla skupina okolu 200 krav. Od te skupine pa se je ločila skupina treh krav, od katerih prva je imela zvonec. Naenkrat je krava z zvoncem padla v prepad, nad 60 čevljev globok, ostali dve kravi pa sta ji sledili. Vse tri so obležale s strtimi kostmi in so jih morali pastirji zaklati.
Stran 2
'AMERIKANSKI SLOVENEC*
Sretifa, 23. septembra 1936
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki.
Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849. W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina;
Za celo leto ____________________
Za pol leta __________________
Za četrt leta ..................—
„.....$5.00
_______ 2.50
_______ 1.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto __________________________$6.00
Za pol leta ___________________________ 3.00
Za četrt leta ______________________1.7S
Posamezna številka _____________________3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year __________________
For half a year _______________
For three months ____________
________$5.00
__________ 2.50
........ 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year ________________________$6.00
For half a year ______________________ 3.00
For three months _______________1-75
Single copy .................................... 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Angleško-japonski spor
Razvoj političnih razmer na zapadu, ki se čedalje bolj izostrujejo v skoro nepremostljivo nasprotje med Nemčijo in njenimi prijatelji na eni ter Rusijo in Francijo na drugi strani, je nekaj časa odvrnil pozornost od dogodkov v Aziji, dasi ti vplivajo in bodo v še večji meri odločilno vplivali na razplet te velike krize.
V Aziji se sedaj vrši velik preobrat, ki kaže na to, da se utegne Kitaj pod vodstvom svojega "fiihrerja" — Cang-kajška — zediniti, če mu morebiti res ni od usode namenjeno, da popolnoma razpade. Čangkajšeku se je posrečilo, da v sporu z južnim Kita jem pridobi večino južnih pokrajin z njenimi glavnimi političnimi faktorji, ki imajo svoj sedež v Kantonu, za osrednjo vlado in se ima sedaj boriti samo še z odporom generalov ene same province. Upati je, da bo šef osrednje vlade ta odpor premagal in da bo potem japonski imperializem imel pred seboj državo, ki je ne bo mogoče kar meni nič tebi nič spraviti pod varu-štvo. Na vsak način bo mogla "država vzhajajočega sonca" izvesti svoje načrte, ki zaenkrat gredo za absorbcijo severnega Kitaja, v takem slučaju le s skrajnim naporom svojih sil, ki pa so zadnja leta itak že hudo prenapete in preobremenjene, kar se posebno pozna na političnem stanju japonskih državnih financ Še večja ovira za uresničenje načrtov japonske ekspanzije pa je politična izolacija, v kateri se danes nahaja mikadova država: Zedinjene države Severne Amerike ji slejkoprej ne zaupajo, Sovjeti ji očito groze, Anglija pa se od nje čedalje bolj oddaljuje.
Zato se ni čuditi, če je najvplivnejši japonski dnevnik — "Tokio Asaki Šinbun" — te dni začel debato o vprašanju potrebe obnovitve prijateljskih odnošajev med Japonsko in Veliko Britanijo, ki so ob prelomu 19. in 20. stoletja bili tako zelo prisrčni Od takrat so se časi zelo izpremenili. Anglija je, iz poraza Rusije 1 1905. izvlekla zase največje koristi, se je pa že takrat začela bati naraščajoče moči Japonske. Med svetovno vojno je Anglija seveda Japonsko zopet rabila, da ji pomaga streti veliki nemški vpliv na Daljnem vzhodu, po svetovni vojni pa je Japonska Angliji sami postala nevarna. Slejkoprej služi Japonska Veliki Britaniji kot protiutež naraščanju ruskega političnega in gospodarskega vpliva v Aziji, ker pa se japonski imperijalizem obenem obrača zoper Kitaj, ki je ogromen odjemalec angleškega blaga in je po svojih kolonistih in po svojem cenenem blagu usmerjen tudi na jug, je postal Angliji veliko bolj nevaren, nego Rusija, ki je geografično ipak proti Japonski zelo močno zavarovana, kar Anglija ni. Dokaz, kako realna je ta nevarnost, je to, da Velika Britanija v zadnjem času ni samo silno utrdila Singapura, ampak gradi letališče za letališčem po vseh državah Malaškega polotoka.
Napetost med Anglijo in Japonsko se je zadnje čase tako povečala, da smemo govoriti naravnost o tihem sovraštvu. V vseh dominijonih Velike Britanije se je začela sistematična akcija proti japonskemu dumping-blagu, zlasti v Avstraliji, kar povzroča japonskemu gospodarstvu silno škodo. Na drugi strani pa je Japonska z zasedbo severnega Kitaja odrezala bogati dotok carin iz severnoki-tajskih pristanišč v Nanking, kar pomeni hud udarec angleškemu kapitalu v Kitaju, ki ima velike dohodke iz kitajske državne blagajne. Ker so japonske roke na delu v južnem Kitaju, kjer japonski kapital sodeluje s separatisti, katere podpira, da bi se tako lažje usidrala japonska kolonizacija in industrijska delavnost, so ogrožene angleške politične in gospodarske postojanke tudi na južnoki-tajski obali Hongkong in pa pot v Avstralijo, ki jo Japonci od nekdaj smatrajo za najpripravnejšo deželo za svojo ljudsko in gospodarska ekspanzijo, ki je kakor deroči vele-potok podrla že vse meje. Temu se je Velika Britanija naposled postavila v bran in gospodarski bojkot, ki ga je oči-vidno proglasila proti vsem japonskim industrijskim izdelkom, je bil bolj učinkovit, nego bi bile kakšne brodovne demonstracije v Tihem oceanu, ki si jih Velika Britanija ne more več privoščiti, ker svoje brodovje rabi v Evropi.
Iz tega ie popolnoma razumljivo, da so začeli sedaj v Tokiju razmišljati o tem, ali bi ne bilo bolje sporazumeti se z Anglijo posebno v momentu, ko obstoja nevarnost,
da se Kitaj zave svoje sile in nudi japonskemu prodiranju proti severu učinkovit odpor, pri čemur lahko računa na zavezništvo Amerike, Rusije in Anglije. Na drugi strani pa bi tak sporazum tudi Angliji prinesel koristi, ker Anglija na Daljnem vzhodu že davno ne more razviti vseh svojih sil tako, kakor je to mogla še pred svetovno vojno, saj se velikobritanski imperij vedno bolj zapleta v evropske politične spore, ki so čedalje večji in opasnejši. Zato bi moglo angleški vladi priti le prav, če bi mogla z Japonsko glede Kitaja skleniti kompromis, ki bi varoval ogromne gospodarske interese britskega imperija v Kitaju. Ako bi se Čangkajšeku res posrečilo, da zedini vse sile te o-gromne države v odporu zoper japonsko ekspanzijo, potem bi se pritisk japonske ekspanzije obrnil na jug proti Avstraliji, kar Anglija dobro ve in si seveda ne želi. Tudi za ta slučaj je sporazum boljši, nego napetost ali pa celo odkrito sovraštvo. Zato predlogi v Londonu niso naleteli na gluha ušesa tem bolj, ker se japonska vlada v zadnjem času tudi zelo prizadeva, ka bi uredila svoje odnose s sovjetsko Rusijo, kar bi znatno omililo napetost na Daljnem vzhodu in evropskim velesilam dovolilo, da združijo svoje sile za poravnavo sporov v Evropi, če nočejo splošnega požara, v katerega £>i seveda bila potegnjena z nedogled-nimi in nepreračunljivimi posledicami tudi vsa Azija.
Misel kompromisa je torej sprožena, uresničenje pa kajpada no lahek problem. Težko je združiti težnje Japonske, da bi se odprl velikobritanski imperij za ceneno japonsko blago, in pa odločna volja Anglije, da si zasigura kitajski trg za svoj eksport. Nepremagljive pa te težave niso. Zato smemo pričakovati razvoja nadaljnih odnošajev med Anglijo in Japonsko z upanjem, da se najde izhod, ki bi imel tudi za konsolidacijo evropskih razmer velik pomen.	>

DOMAČE DROBTINICE Pueblo, Colo.
Varčni starši so nam dostikrat rekli: Poberite drobtinice, dar božji so. — Varčni moramo biti, če hočemo, da bomo kedaj kaj imeli; varčni v malenkostnih rečeh. — Ameriška mladina je tega nauka zelo potrebna. Nekateri zajdejo v drugi ekstrem. Z varčnostjo si pridobijo nekateri več premoženja. Nekatere ženske pa po smrti svojih mož zgrabijo in o, j o j, se jih denar prime. Še pri cerkvi in šoli začnejo odtrgovati, da morajo siro-mašnejši farani težko plačevati svoj delež in ni drugače, da morajo nositi skoraj pretežki jarem, kateremu se nepošteno in brezsrčno umaknejo skopuški farani, ki pozabijo kaj je dar božji.
Spominjam se dragocenih drobtinic iz Minnesote, katere je treba pobrati in ohraniti. Prišel sem tja leta 1881 in sem marsikdaj slišal govoriti stare duhovnike in druge naseljence o prvih slovenskih misijonarjih. Škoda, če bi drobtinice šle v grob z menoj.
Stari benediktinci so se prav živo spominjali gorečega in nad vso mero požrtvovalnega Fathra Pirca. Poleg Indijancev je on skrbno obiskoval katoliške naseljence po širni državi in iskal so-trudnikov. Šel je nekako leta 1855 v benediktinski samostan St. Vincent pri Pittsburghu, kjer so ga menihi malo poprej ustanovili. Kako je bil vesel, ko so mu ugodili ter mu poslali nekaj patrov. Pri rjili je bil nje-gob ljubljeni dom, da se je vča-
sih nekoliko oddahnil od preobilnega dela. Naprosil je tudi jezuita p. Weningarja, da je nekoliko pomisijonaril, zlasti med Nemci. Imenovani jezuit je bil Štajerc in je študiral nekaj časa v Ljubljani. Ni mi znano, koliko je znal slovenski. — Stari so-bratje so mi večkrat pripovedovali, kako so bili veseli, ko se je pohlevni oče Pire pomudil med njimi. Pristni Bavarci so mu ponudili seveda svojo priljubljeno pijačo — pivo — v razvedrilo in okrepčilo, toda, tega ne. Postre-či so mu morali z otročjim krmilom, otročjo hrano, z — mlekom. Mleko mu je ugajalo, Bavarcem je pa srčno privoščil njih priljubljeno pijačo. — Postarani oče Pire je vedno rad sprejel povabilo, da je pridigoval nemški. Začel je navdušeno govoriti, pa so poslušalci kmalu začeli se spogledovati. Ni namreč imel ravno daru apostolov in je zašel v indijanski jezik in to je bilo previsoko. ,
P. C. Zupan
-o---
PROST PODUK ZA TUJE-RODCE
Chicago, III.
Dantejeva šola (Dante School) na 840 So. Desplains St. podaja tujerodcem, moškim in ženskam brezplačen poduk. Tukaj se lahko moški in ženske, brezplačno nauče boljše angleške govorice, čita-nja in pisanja. Poleg tega se daje poduk o geografiji, zgodovini, računstvu, poduk o državljanstvu, kuhanju, šivanju in drugo. Študentje Po končanem osmem razredu dobe
diplome , s katerimi jim je omogočen vstop v katerokoli visoko šolo (High School.)
Poučuje se vsaki dan od 9 ure zjutraj do 2:40 popoldne in sicer do zaključitve šole meseca junija prihodnjega leta.
To ni samo lepa prilika za tujerodce, ampak tudi za te, ki niso imeli prilike da bi se bili česa izučili poprej. — Vpiši se takoj.
X.
--o--
TUDI ROJAKI V MONTANI
SE ZANIMAJO ZA DOLENJSKO SIROTIŠNICO
Walkerville, Mont.
Za plemenito stvar ste začeli zbirati g. urednik, ko ste začeli zbirati darove za sirotišnico na Dolenjskem. Pa sve se domenili z Mrs. Frank Bencich, sicer že bolj proti koncu naznanjenega časa, da bi tudi me dve kaj malega nabrale za to dobro stvar. Priča-ccvala sem namreč, da se bo cdo drugi za stvar zavzel in caj začel, a ker ni bilo nič in /idi se, da nihče rad ne hodi )d hiše do hiše, sve se odločili n šli na pot. Vsak namreč raje daruje če se ga doma vpraša, kot pa da bi sam po slal dar naprej. Najprej sve šle po Walkerville okolu rojakov in rojakinj in nato v mestu Butte, Mont. Ker sve obe iz lepe Bele Krajine, Mrs. Bencich je iz Črnomlja, jaz pa iz Starega trga pri Črnomlju. S težavo sve začele, ker je težava prositi in pohiteti sve morali, ker se je v par dneh že zaključile zbirka. Škoda da se nisve poprej pripravile. Pa sve v tem kratkem času nabrale celih $33.50, katere so darovali naši dobri Dolenjci in Dolenjke. Prvi dan, 8. septembra nas je vozil z avtomobilom sin Mrs. Bencich, Jože. Drugi dan sve pa šle kar na cestno karo in potem po mestu Butte'hodile^ Ljudje so naj i drage volje sprejeli in nekateri, kakor so se izrazili, komaj čakali, da je kdo začel za to stvar pobirati ter drage volje darovali kolikor so premogli. Zato jim vsa čast. — Omeniti moram, da so tukaj v Butte, dobri ljudje, ki so nama šli z veseljem na roko in k vsakemu ki sve prišle, je z veseljem daroval. Naj dobri Bog povrne vsem darovalcem stotero.
Vreme je tukaj prav lepo. Dežja je padlo dovolj in želimo, da bi bila jesen lepa. — Tudi nekaj novic imamo za poročati. Mr. George Stefanič, mlajši, se je, kakor sem slišala poročil dne 12. septembra, v cerkvi sv. Odrešenika. Izbral si je za spremljevalko v življenju nevesto italijanske narodnosti. On je sin spoštovanih staršev Mr. in Mrs. George Stefanich, ki živijo na Cottonwood street. Mr. Stefanich, starejši, je že več let zvest naročnik Amerikanskega Slovenca. Težko bodo doma pogrešali sina, ker jim je bil v veliko pomoč. Starši so namreč že priletni. Upamo pa, da jih sin ne bo pozabil tudi za na-
prej. Mlademu paru želimo veliko zdravja, sreče in blagoslova božjega v novem stanu.
Hvala lepa vsem, ki ste se skazali z darom za dolenjsko sirotišnico, ko sve z Mrs. Bencich nabirale. Zadovoljne sve bile, ker sve spoznale, da so naši ljudje še dobri in radi pomagajo ter niso še pozabili na staro domovino. — Pozdrav čitateljem in naročnikom.
Mrs. Mary Kotze in Mrs. Frank Bencich, nabirateljici
-O-
BREZPLAČEN PODUK ZA ODRASTLE
Chicago, 111.
Harrison High School zopet brezplačno podučuje odrastle >sebe obeh spolov v raznih strokah, kakor tudi da se bolj priučijo angleškega jezika in govora. Zlasti je priporočljivo, da se oglasijo na tej šoli ti kateri nameravajo zaprositi 5a državljanski papir.
Poleg tega se na tej šoli poučuje vsakovrstne druge predmete, ki bodo mnogim koristili in katere si prosilci sami izberejo po svoji volji. Tečaji
< DOGODKI*
med Slovenci po Ameriki
Miss Prisland stopila v zakonski stan
Sheboygan, Wis. — Starejša hčerka Mr. in Mrs. John Prisland je te dni stopila v zakonski stan. Poročila se je z Mr. Robertom Fisher-jem. Bilo srečno!
Himen
Frontenac, Kans. — V soboto, 19. sept. sta bila v cerkvi Srca Jezusovega v tukajšnjem mestu poročena Mr. Henry Markovitz, sin dobro znane n spoštovane Mrs. Julije Markovitz iz Frontenac Kansas, z Miss Karlinger, hčerko tudi dobro znane Louis Kar-lingerjeve družine iz Franklin, Kansas. Ženin in nevesta imata veliko prijateljev tudi v Clevelandu, kjer bosta tudi živela. Mlademu paru veliko sreče in blagoslova.
Bolniki
Cleveland, O. — V Glenvil-le bolnišnico se je morala po-

so odprti za vse odrastle ose-3 ,be, moške in ženske, ki so iz- |dati »a operacijo Mrs. Frances " polnile 16 leto starosti. Vsi in- Drobnic. — Jack Železnik je teresanti se na]j zglasijo v omenjeni šoli na 2850 West 24th street ob delavnikih med 9. uro dopoldne in 4. uro popoldne.	i
Mrs. Olson
-o-
SVET KOT NORIŠNICA
Neki angleški zdravnik je izračunal, da bo 1. 2139., torej čez dobrih sto let, ves svet blazen. Njegovi računi nikakor ne temeljijo na političnih opazovanjih. Njegovi računi se glasijo:
L. 1859. je prišel povprečno na vsakih 535 zdravih oseb en norec. L. 1879. so računali že na 312 ljudi enega norca. L. 1926. je znašalo razmerje 1:150, 1. 1977 bo vsak stoti zemljan blazen, če pojde tako naprej a 2139. ne bo pač nobenega na možganih zdravega človeka več na zemlji. Preostaja samo še vprašanje, s kakšnega planeta si bo človeštvo, naročilo paznike, ki bodo nadzirali veliko zemeljsko norišnico.
JUBILEJNA KNJIGA
ob 50-Ietnici delovanja šolskih sester "Notrc Dame" v Šmihelu pri Novem mestu izide te dnit
Knjiga bo zanimiva zlasti za Dolenjce, v katerih sredi orne-jnjene sestre delujejo zadnjih 50 let. Oni, ki jih ta knjiga zanima si isto lahko naroče potom nas. Za Ameriko stane 50c. Naša Uprava sprejema naročila in bo iste poslala omenjenemu samostanu, kateri bo naročnikom potem dostavil knjige direktno po pošti na njihove naslove.
Kdor pa želi, pa lahko tudi sam direktno piše po knjigo v stari kraj na samostan.. "Notre Dame" v Šmihelu pri Novem mestu, Dravska, Jugoslavija.
bil radi nagle obolelosti odpeljan v Lakeside bolnišnico. — V Woman's bolnišnici se nahaja znani rojak Mihael Kle-menčič. — Iz bolnišnice se je vrnil na dom Joe Maslo, ki je bil operiran na zlati žili in bo moral še par tednov daljevati zdravje doma.
na-
West Allis napreduje
West Allis, Wis. — Dobili smo svojega slovenskega katoliškega pogrebnika iz dobro poznane Anton Nemanichove družine iz Jolieta, 111.; Edward Nemanich odpre svoje pogrebniško podjetje na 5820 W. Burnham St. — Njegova brata, Anton v Jolietu, Joseph v Waukeganu, imata pogrebne zavode v potrebo in za-^ dovoljstvo svojih rojakov in drugih. — Poštenost odgovarja. — Tako želimo slovenskemu katoliškemu pogrebniku Mr. Edward Nemanichu na West Allisu obilo sodelovanja pri slovenskih katoliških pogrebih.
Otrok je utonil
Cleveland, O. — Nedavno se je odpravil mladi, komaj 7 letni Frank Tratnik s tremi svojimi sestricami proti jezeru v bližini 47. ceste, da bi z mrežo lovil male ribice. Na nesrečo mu je spodrsnilo da je padel v vodo in u-tonil. Trupelce so šele po treh dneh našli in ga spravili na površje.
V večnost so odšli
—	V Clevelandu, O., je umrla v St. Luke bolnišnici Ana Primožič v starosti 39 let. Doma je bila iz Kobet pri Kopru v Istri. V Ameriko je prišla pred 8. leti. Zapušča žalostnega soproga, •sina in hčerko, v starem kraju pa tri brate in strica.
—	V Glencoe, O., je umrl v o-krajnem zavodu za onemogle rojak John Polanc v starosti 72 let. Doma je bil nekje od Škofje Loke na Gorenjskem, kjer zapušča še ženo, sina in hčer.
• I«* fli	*
C	s
vi .S3	w
C >	£
<u O	C
£	9
O m >■ &
cj OQ
m
O
O
co
s
~ % e
rt m <1 > *
— O -
"S <u S rt F
-o i s
f? « 2
>® C
• pm
"o "3 £
1«!
rt -g o ^C o -5
w _ w .S TI g O "* T ° O C
C
1?? s* &
TARZAN IN OGNJENI BOGOVI
(Metropolitan Newspaper Service Napisal: Edffar Rice Burroughs
ITp* r-B»ivs
"Odšli bomo!" je vzkliknil ves zadovoljen Boris Garetto po tem poročilu črncev in stopil iz ute. "Nazir!" je kričal. "Izberi petdeset najboljših mož-junakov, ki se ne boje one vražje luči, ki se ne boje niti Tarzana od opic. Sedaj smemo pričakovati popolne zmage Borisa Garetta in Tarzanovega sramotnega poraza P
. . . Medtem, ko se je Boris Garetto-va roparska druhal pripravljala da u-dere v dolino južnih Canaanitov in napade njene prebivalce, so južni cana-anitski vojaki peljali dr. Jonesa in Lady Beth vjete proti svojemu naselju. Ujetniki ^so tiho hodili za voditeljem in premišljevali kakšni usodi gredo naproti.
Precej časa so hodili sem in tja pa džungli, dokler niso dospeli do naselja juanih Canaanitov. Osupnilo jih je to, ko so videli da je to naselje še dokaj čedno. Šotori so stali po dolgem v vrsti, kakor hiše v mestu in po sredi je bila široka ulica, po kateri so divji vojaki peljali naše upornike.
Poleg jetnikov, nekoliko na strani, je korakal Ekbal, ki se je s ponosom trkal na svoja prsa in na dolgo pripovedoval poleg stoječim radovednežem, da je on tisti, ki je opazil te "barbare." — "Moža boino ubili," se je hvalil, "ženska bo pa moja!" In ljudstvo mu je z veseljem in kričanjem pritrjevalo.
Sreda, 23. septembra 1936
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran S'
....................i..........................minimum............................................................................................
Zapadna Slovanska
Zveza
DENVER, COLORADO. Naslov in imenik glavnih uradnikov.
UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: Anton Kochevar. 1208 Bcrwind Ave., Pueblo, Colo.	§
Podpredsednik: Geo. J. Miroslavich, 3724 Williams St., Denver, Colo. g Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington St., Denver, Colo.	g
Blagajnik: Michael P. Horvat, 4417 Penn. St., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Bldg., Pueblo, Colo.
I
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: Matt J. Kochevar, 328 Central Block, Pueblo, Colo.
2.	nadzornica: Mary Grum, 4949 Washington St., Denver, Colo.
3.	nadzornik: Joe Blatnik, 2609 E. Evans, Pueblo, Colo.
=2
POROTNI ODBOR:
Predsednik: Frank Primozich, 1927 W. 22nd PI., Chicago, 111.	|
2.	porotnica: Johana V. Mervar, 7801 Wade Park Ave., Cleveland, Ohio, s
3.	porotnik: Joe Lipersick, Jr., Rockvale, Colo.
4.	porotnik: Anton Rupar, 408 E. Mesa Ave., Pueblo, Colo.
1
URADNO GLAS'ILO:
"Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd., Chicago, 111.
Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glav-	g
nega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Proš-	g
nje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi	g bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dru-	jg
gih narodnosti, • ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo.	g
Kdor želi postati član Zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega dru-	j
stva Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. Glede	g
ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila	||
in potrebne listine.	g
SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO! j
time. Are you game?
I wonder what happened to our ball players, they weren't seen at the last meeting, but we will excuse them for once because they were probably taking a rest, they do get very tired.
Here is some news, which I know all of you have been waiting for. Our annual picnic will be held Sunday, Sept. 27th at Washington Park. You are to be at the Slovenian Hall at 9:30 A. M. sharp.
We want to see a large number of the older children there,
so come one and all. Watch the
paper closely for further notices concerning the picnic. Let all of us make this picnic an outstanding event.
Don't forget you have a date Sunday, Sept. 27. We are waiting to see all of you there. So until then, I remain,
"Just Me." --o-
"A Bigger and Better Juvenile Department. — The Future of Our Association."
RAZNOTEROSTI
OiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiimcjiiiniiiiiiiraiiiiiiiiiiiic: --- i=
Dopisi lokalnih društev

.................................................................
OD DR. WESTERN STAR ŠT, 16, ZSZ.
Pueblo, Colo.
Članstvu našega društva se naznanja, da bomo imeli v nedeljo 27. septembra v dvorani društva sv. Jožefa veliko veselico s plesom, na katero se prav uljudno vabite vsi člani in članice, da se je udeležite. Veselica bo v korist naše društvene blagajne, na katero mora misliti vsak član in članica in je nas vseh dolžnost, da jo podpiramo in delamo v korist društvene blagajne. Ni treba se izgovarjati, da ne morete. Časi so se začeli nekoliko izboljševati in tako se menda vsak lahko udeleži veselice, oziroma plesa. — Pokažimo se enkrat vsi skupaj in delajmo za napredek društva, če bomo vsi skupno delali, nam je uspeh zagotovljen in bomo lepo napredovali. Zato vam priporočam in vas opominjam, naj nikdo ne manjka na veselici. Poleg tega pa vabim tudi članstvo in rojake iz drugih bližnjih naselbin, da nas na omenjeni prireditvi poseti-te v velikem številu. — Pozdrav vsem članom in članicam.
Rozi Lesar
"Ali imate že zavarovane vaše otroke pri ZSZ? Ako ne, ne cdlar.ajte na jutri, ker bo mogoče prepozno! Otroci, ki pristopijo v mladinski oddelek ZSZ pred 30. junijem 1937, bodo prosti asesmenta za prva dva meseca."
IZ URADA DR. NORTH EAGLE ŠT. 21. ZSZ.
Ely, Minn.
Tukaj je umrl nagle smrti sobrat Frank Skarjanc, star 43 let. Doma je bil iz Šentur-ške gore na Gorenjskem. On je bil več let član našega društva North Eagle in ob enem član dr. št. 268, SNPJ. Tukaj Zapušča soprogo in dve hčeri ter brata.
Ob enem sporočam članstvu nekaj glede društvenih sej. Sklenjeno je bilo, naj bi se društvene seje premestile. Ker se pa ne more dobiti prostora, se vrše seje še kakor po navadi do sedaj.
Sedaj, cenjeno članstvo, se bliža ugoden čas, da se v večjem številu udeležujete društvenih sej, da se kaj dosega ukrene za društvo in članstvo. Kdor ima kakega Prijatelja, naj ga pripelje na sejo, da se ga vpiše v društvo, dokler je še ča
UNITED COMRADES POZOR!
Denver, Colo.
Naš prost sedmi letni piknik za vse člane mladinskega oddelka Zapadne Slovanske Zveze v Denverju, se bo vršil v nedeljo 27. septembra v krasnem Washington Parku. Truk bo pognal od Doma Slovenskih društev ob poldeseti uri dopoldne in od doma našega gl. ml. nadzornika, Geo. J. Miroslavicha, 3724 William St., pa ob tričetrt na deseto uro dopoldne. Vsi člani v dobrem stanju, kakor tudi njih starši, so vabljeni, da so v enem ali drugem rečenem prostoru pravočasno, da bodo deležni proste vožnje.
Člane 'soft ball teama" se prosi, da vrnejo njih obleke, katere spadajo ml. društvu United Comrades, našemu gl. tajniku Anthony Jeršin, da jih bo spravil čez zimo.
Torej na veselo svidenje prihodnjo nedeljo na pikniku v Washington parku.
Bratski pozdrav,
Ml. Nadzorniki mnniiiiniitiititininminninianiraiiiiitniniitiimiammniiiRini
j ZSZ ENGLISH SECTION J
liiniimiiiiiiianiiminiiniiiiiiiiiuitiHiiiinminiiimiiiiuninniiid!
UNITED COMRADES ATTENTION!
Denver, Colo.
Our free seventh annual picnic for all Juvenile members of The Western Slavonic Association in Denver, shall be held Sunday, September 27th at the beautiful Washington Park. The truck shall leave from the Home of Slovenian Societies at 9:30 A. M. and from the home of our Supreme Supervisor, Geo. J. Miroslavich, 3724 Williams St., at 9:45 A. M. All members in good standing, as well as their parents, are requested to be at either of said two places in due .time in, order to be entitled to a free ride.
Members of our soft ball team are requested to return their suits, belonging to our branch, to our Supreme Secretary Anthony Jersin, who will store them away over winter.
We will be seeing you next Sunday at Washington Park. Fraternally yours,
Juvenile Supervisors --o-
ANEKDOTA
Ko je Walter Scott nekega dne sedel ob pisalni mizi in delal, je prihitela njegova žena vsa razburjena in vzkliknila: "Pomisli, kaj so spet nakadili otroci! Mo-(jo šivalno mizo so pregledali, vse prevrgli in mi zmešali štrene! To bodo batine!" Scott se je dvignil in dejal z nasmeškom: "Tokrat pa niso otroci krivi, jaz sem šaril po tvoji šivalni mizi." — "Kaj", je dejala žena presenečeno, "otroke bi rad ščitil?"
"Ne, tokrat sem bil res jaz," je odvrnil Walter Scott. "Čutil sem potrebo, da bi storil isto, kar delaš ti. Zadnjič si pospravljala po moji mizi in to ti je tako dobro uspelo, da sem se čutil kot hvaležen človek dolžnega napraviti v tvoji šivalni mizi isti red!"
DRAGOCENI SIMBOL MIRU
Poljakinja Brylinska, ki se je naselila v Ženevi, je darovala mestu krasno umetnino, lastno delo, ki ga je krstila za "Vrč miru".
Vrč je umetnina, polna mistike in simbolizma. Obod je izoblikovan v obliki valov, ki naj simbolizirajo reke in vsa velika pota človeštva, posebej pa še reko Rodan, na katere obrežju se je konkretizirala velika ideja svetovnega miru. Gospa Brylinska smatra Rodan za najlepšo reko na svetu. Noben ne more oporekati temu, zakaj Rodan je bil pot, po katerem je največkrat strujilo človeštvo in ob katerem se je izmenjalo največ civilizacije in kulture. Zaradi tega lahko po vsej pravici predstavlja simbol bratstva med narodi.
Prav tako simbolično so zamišljeni tudi vsi drugi drobni delci, ki sestavljajo ali krasijo posodo. Pod izlivkom je ščit z letnicami 1914 in 1918, ki predstavljata leti groze in sprave.
Vrč je bil napravljen iz kositra in bo še dolga stoletja spominjal na prvi odločni upor plemenito mislečega človeštva proti barbarstvu vojne.
NOVO SREDSTVO ZOPER MORSKO BOLEZEN
Angleški listi so nedavno poročali o novem, zelo preprostem in cenenem pripomočku zoper morsko bolezen. Pripovedujejo, da ima kralj Edvard VIII. navado ob začetku morske vožnje žvečiti suhe oranžne lupine. Ta pripomoček so mu nasvetovali stari pomorščaki. In obneslo se mu je izborno. Da se je mogoče s praznim želodcem bolje upirati morski bolezni nego s polnim, je predsodek. Pravilno je le, da ne zaužiješ nobene tekoče ali tekočin vsebujoče hrane, posebno če se pripravlja slabost. Zato dajejo ladijski strežaji ob takšnih prilikah samo suhe jedi. Treba se je držati tudi tiste strani ladje, ki je izpostavljena vetru, ker veter ne osvežuje samo, temveč odganja tudi dim in duh, ki drugače podpirata slabost. -o-
Nič več kot 8c na dan
vam kupi
avtomatično plinsko peč za gretje vode —
POVSEM INSTALIRANO
* v* Z^




■Vj


★ Računajte kakor hočete, to je nizka cena za tako veliko udobnost. Preskrbite si lahko stalno vročo vodo . . . takoj pri roki. In pod tako lahkimi pogoji, da res ni vredno, biti brez nje . . . Vprašajte glede te ponudbe v svoji najbližji prodajalni Public Service.
Public Service Company
OF NORTHERN ILLINOIS

JEZIKI IZUMIRAJO
Strokovnjaki so ponovno poskušali ugotoviti število živih jezikov. Angleški filolog Williamson odgovarja kot zadnji na to vprašanje po večletnem nabiranju podatkov s pomočjo znanstvenih zavodov in lastnih so-trudnikov, ki so prebrskali vse dele sveta. Williamson pravi, da se poslužuje sedanje človeštvo v celem 2796 jezikov. Med njimi je samo 860 z ožjim ali širšim mednarodnim pomenom ali vsaj z uvaževanja vredno književnostjo. Zemljevid kaže, da je izmed njih 48 doma v Evropi, 153 v Aziji, 118 v Afriki, 424 v A-meriki ter 117 .na Tihoocean-skem otočju. Število živih jezikov ni stalno, temveč je vedno manjše. Svetovni jeziki neprestano izpodrivajo malopomemb-na narečja. — Williamson ugotavlja, da izginejo povprečno po tri narečja letno. Ta pojav je posledica prodiranja evropske kulture med naravne narode. Bodočnost bo nedvomno še pospešila izumiranje manj razširjenih jezikov na kolonialsem področju.
SLOVENEC 25 DNI NA
ŠPANSKIH BOJIŠČIH
(Pripoveduje Unučič Ivan, na rednih španske tujske legije.) (Dalje)
"Eno od prvih vprašanj, ki so mi ga vsi v strahu stavili, je bilo: "Kaj boste pa naredili z nami?" "Vse vas bomo postrelili," sem jim odgovoril rezko, čeprav sem mislil le za šalo. Človek postane v takem primeru res kar malo hudomušen. Vendar so me kmalu "pogruntali", da ne mislim tako resno. Kar videl sem kako jim je odleglo. Malo smo jih seveda morali pretepsti, nato smo jih izpustili, da so jo popihali na ladjo. Kam so odšli ne vem, morda tudi niso več tako daleč od doma."
"Nikdar ne bom pozabil, kakšni so bili prizori v Valenciani, predmestju Valencije, kjer je padlo na stotine žrtev. Trupla so ležala vsevprek, v vseh mogočih
NAROČILA ZA STENSKI KOLEDAR SPREJEMAMO
imeli zvezanega župnika, ki naj bi umrl pod ruševinami cerkve. Komunisti nas sprva niso kar nič poznali in tudi niso slutili ni-kakšne nevarnosti. Ko pa so začeli nad ljudstvom, ki ga je bilo zbranega mnogo v cerkvi precej pa tudi zunaj pred njo, ravnati le preveč po nečloveško, se je začelo klanje in streljanje na debelo. Udarili smo po komunistih in jih večinoma vse pobili, precej ljudi z duhovnikom vred, pa smo še pravočasno rešili. On nas ni smatral sprva za rešitelje in je klical, ko je videl, da so prej komunisti oskrunili vso cerkev ter pometali kipe raz oltarjev: "Zakaj ne pustite pri miru božjih stvari? Ubijte rajši mene, a cerkev pustite pri miru!" Toda komunisti so mu z vidnim sovraštvom in smehom na licu de-
"Children who will join into the Juvenile Dept. of the WSA before June 30, 1937"
UNITED COMRADES JUVE NILE BRANCH NO. 1, WSA.
Denver, Colo.
Hello everybody! It has been a long time since you have heard from our branch and how is progressing. It is coming along very fine. 1 thank you.
United Comrades won first
prize in last campaign, so let's Frank Erzar, tajnik go out and get it again this
DO 1. NOVEMBRA 1936.
Razveselite zopet Vaše drage domal'e v starem kraju s stenskim koledarjem "Amer. Slovenca" za leto 1937.
Znano je, da so v starem kraju zelo veseli stenskih koledarjev "Am. Slovenca" vsako leto. Tam v taki obliki stenskih koledarjev ne izdajajo, zato ga imajo še toliko rajši. Vsako leto ameriški Slovenci naroče veliko število naših koledarjev svojcem v stari kraj in vsako leto se jim oni iz stare domovine zahvaljujejo zanj.
Napravite jim to veselje zopet letos!
Da bo mogoče ustreči vsem, ki bi koledar v stari kraj radi naročili, istega oglasimo že v naprej in jih bomo tiskali v ta namen le toliko več, kolikor bomo v ta namen' sprejeli naročil.
Naročila sprejemamo samo DO 1. NOVEMBRA 1936 in se na poznejša naročila ne bomo mogli ozirati. Zato kdor hoče, da s svojim naročilom ne bo prepozen, naj stenski koledar za stari kraj gotovo naroči do 1. novembra. Takoj na to bo šel koledar v tisk in naročil ne bo mogoče sprejemati več.
Koledar stane s poštnino vred 20 centov
kar lahko pošljete v znamkah ali gotovini na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
I 1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
IV^tlUll* I UV >	'	_	i MIUV > Vili	u.uvi.v... "" ------
legah, vse je bilo okrvavljeno,^. jali. «Ne boj ge; najprej oltarje, ulice, zidovi itd., vse je smrdelo, nato pa prideš tudi ti na vrsto!" po krvi in dimu, v smrtnih mu-jTa na^rt se jjm pRj kakor reče-kah pa so se še zvijali ranjenci, ki jim tudi preteča smrt ni spremenila mišljenja. — Komunisti so vpili še z zadnjimi močmi : Zivio komunizem, živio Stalin' , uporniki pa: "Arriba Espana!"
Redne vladne čete so se začele umikati proti severu, proti Madridu, mi pa smo po kratkem za-
no, ni posrečil!"
11 TISOČ ARABCEV POSEŽE V BOJE
tekla po ulicah kar v potokih, ničesar ni bilo več mogoče rešiti. Za vsak primer smo tukaj pustili nekaj vojakov. Mi pa smo morali spet nazaj na jug. V Granadi je zagorel ogenj upora ponovno. Komunisti so si bili v času naše odsotnosti zgradili kar zidane barikade, na katere smo bili že navajeni, niso mogle zaustaviti našega zmagovitega pohoda. Legijonar je opravil svojo dolžnost kakor vedno. General Franco je dal povelje, da počakamo v Granadi dokler ne pripelje svojih črnih ljudi iz Afrike. Le nekaj dni smo morali čakati, da so naše mesto napolnili oddelki Arabcev, ki jih je prišlo kakih 11 tisoč. Pri Malagi so stopili na evropska tla." —
"San Sebastjan, ki leži na severnem koncu Španije, je bil tedaj v rokah vladnih čet. Bil je ena najvažnejših postojank. Zato je general Franco smatral, da je treba poslati tjakaj večino teh Arabcev, ki so takoj stopili v boj. Mi pa smo ostali ob generalu Francu in smo se pripravljali za pohod nad Madrid.."
(Konec prih.)
-o-
BRATA OBTOŽENA TREH UMOROV
Sacramento, C al. — Po skoraj tritedenskem zasledovanju so oblastni organi dobili pretekli petek v roke brata Johna in Coke Brite, ki sta se skrivala v gorovju od 30. avgusta dalje. Obdolžena sta, da sta omenjenega dne ubila tri policiste, ki so
"Počitka nam niso dovolili mnogo. Že je prišlo povelje: Naprej v Radajou! Na poti nismo
t-____________'imeli nobenih hujših prask, v
držanju v Valenciji odrinili za Radajou pa smo prišli prepozno, njimi. Vendar smo krenili naj- Našli smo strašno razdejanje, „ prej proti Barceloni, kamor so sami mrliči in razvaline. Kri je ju skušali aretirati, nas poklicali na pomoč. Martinez je imel tam precej nezanesljive vojake tako, da so mu neprestano uhajali in prestopali na vladno stran. Zato je poklical nas. Prišli smo do Ranila de Flore in smo na tem mestu dospeli zopet enkrat do morja. Naša mornarica nam je prav dobro pomagala. Tu smo tudi izvedeli, da so pred kratkim ubili našega pristaša kneza Hajma I. Odrezali so mu glavo in jo nataknili na kan-delaber. Pomagati mu nismo mogli več, zato smo se pa drugače maščevali . . .
GROZODEJSTVA V CERKVI V PAMPLONI
Ko smo očistili to deželo daleč Inaokoli, je naenkrat prišlo povelje, da moramo na pomoč v Pamplono. Na komuniste smo tam naleteli ravno, ko so požiga-li krasno katedralo, v njej pa so
DENARNE P0ŠILJATVE
odpravljamo v Jugoslavijo, Italijo in vse druge dele sveta po dnevnem kurzu. Včeraj so bile cene:
Za izplačila v dolarjih:
Za $ 5.00 pošljite.........$ S.75
Za $10.00 pošljite..........$10.85
Za $15.00 pošliite_________$16.00
Za $25.00 pošljite..........$26.10
Za $40.00 pošljite..........$41.25
Za $50.00 pošljite..........$51.50
Lire:
..... 50 lir	Za $ 9.00....................100 lir
Ža $43.00....................500 lir
Dinarji:
Za $ 2.55.................... 100 Din
Za $ 5.00.................... 200 Din
Za $ 7.20.................... 300 Din
Za $ 9.55.................... 400 Din
Za $11.70.................... 500 Din
Za $23.00....................1000 Din
Za $ 4.65..
Ker se kurz večkrat spreminja so cene podvržene spremembi. Pri večjih svotah porcben popust. Vsa pisma in pošiljatve naslovite na:
JOHN JERICH
(V pisarni Amer. Slovenca)
1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois
=£1
1 F'
Stran 4
»AMERIKANSKI SLOVENEC
Sreda, 28. septembra 1936 i

..........................
........................................................................................................................................................I.........................................
f
USODNA ZENA
Ivan Slivnik.



Tvoja hčerka ne misli na to, da bi dajala v svojem srcu prostora toplejšim čuvstvom do mene, nego morejo temeljiti na najinem sorodstvu — prav tako malo, kakor morem čutiti jaz do nje kaj drugega nego očetovsko radost nad njeno ljubko in svežo mladostno lepoto. Njeno prav-karšnje razburjeno vedenje izvira pač iz majhne nervoznosti, ki ni redek pojav pri mladih gospodičnah njenih let. Ne pripisujem ji nikakega posebnega pomena . . . Zdi se mi, da je med tem postalo pozno. Lahko noč, draga Sibila, čas je, da se u-maknem med svoje štiri stene. Do svidenja jutri pri zajtrku."
To rekši je galantno poljubil še vedno zelo lepo roko gospe Sibile in naglo odšel iz sobe.
Zunaj je globoko zasopel ter si pogladil, razgreto čelo. Pri srcu mu je bilo, kakor se bil rešil iz smrtne nevarnosti.
Gospa Sibila je z nepopisnim izrazom gledala za njim in krenila nato počasi v sobo svoje hčere.
Beatrika je sedela na postelji, vsa zasopla od pričakovanja. Ko je zagledala mater, je planila na noge in ji skočila naproti
"Kako je?"
Gospa Sibila je zmajala z glavo. "Nič ni, Beatrika. Hotela sem ti pomagati, a ves moj trud je bil zaman."
"Povej mi vse!" je silila Beatrika.
Mati ji je dobesedno ponovila svoj razgovor z Viktorjem. Beatrika jo je poslušala z mrkim obrazom.
"Tega ne razumem, še zmerom ne. Na-mah je bil ves spremenjen. Do včeraj sem bila povsem gotova svoje stvari. Saj veš, da sem previdna. Toda mahoma je postal ves drugačen. V svojem prizadevanju, da bi si izsilila uspeh, sem ravnala nerodno. Izmuznil se mi je. Za tem mora nekaj tičati. Toda kaj? Dobil je pismo — naslov je bila ženska pisava. Od tistega trenotka je tako čuden. Ali je mar Romana vteknila svoje prste vmes? Nocoj je govoril z njo skoraj neprestano, in vse je kazalo, da mu ta pomenek prija. Tudi pri mizi jo je gledal venomer in ona njega takisto. Ali me hoče morda spodjesti, grdo-ba grda?"
Mati je zmajala z glavo. "Nikar, Beatrika ! Romana pa ti! To je vendar nez-misel! Saj ti še čevljev ne odveže." „"0, kadar hoče, izgleda prav dobro! Nocoj na primer."
"Vsekako ne more tekmovati s teboj. Saj vendar veš, kako malo se menijo gospodje zanjo."
"Ker se sama odmiče. Morda se je nalašč namenila v moje zelje, ker vidi, da merim na Viktorja. Toda gorje, ako je res tako. Kar brez boja se ji ne dam podreti. Nji se pač še lahko postavim po robu — in vsaki drugi tudi. Naj se skriva za Viktorjevo nenadno umerjenostjo, kar se hoče, prav zdaj zastavim vse moči, da ga osvojim!"
Gospa Sibila je vzdihnila. "Ah, dete, meni se zdi stvar vendarle brezupna spričo njegovega današnjega vedenja. Izražal se je tako odločno in naglašal tako
jasno, da ima do tebe zgolj očetovska čustva !'
Beatrika je srdito pogledala pred se. "Do nedavnega so bila njegova čuvstva do mene vse prej kot očetovska. Ne, ne, vzrok izpremembe je drugačen; moram ga dognati, kakšen je! Vsekako hočem paziti tudi na Romano. Prav sumljivo se mi zdi, da se je začel tako nenadoma zanimati za tovarno. Morda špekulira kljub svojemu bogastvu na Romanino imetje. Toda iz te moke ne bo kruha. Jutri ga ne pustim samega tja; spremim ga."
Tudi gospa Sibila se je nalezla Beatrič-ne bojevitosti. "Nu dobro, pa poizkusi srečo še enkrat. A bodi premišljena, Beo-trika, da ne iztakneš še hujšega poraza!"
"Ne skrbi. Poslej bom previdnejša. Napravim si čisto nov načrt. Če nič drugega, zahteva čast, da dosežem svoj načrt."
11. POGLAVJE
Poslovivši se od gospe Sibile je krenil Viktor Trtnik v svojo sobo. Ves zamišljen in slabe volje si je zapalil cigareto in jel hoditi sem in tja.
Prizor, ki ga je bil doživel pravkar z Beatriko in njeno materjo, mu je bil silno mučen. Premišljal je, ali ne bi bilo bolje, da skrajša svoje bivanje v tej hiši. Ta misel pa mu je rodila čudno spoznanje. Zazdelo se mu je, da ni bil nanjo še nikoli tako navezan kakor zdaj.
Cez nekaj časa je pozvonil Kaluti. Sluga je takoj prišel.
"Kaj ukazuje sahib?" Viktor je radovedno pogledal na prstan. Kamen je bil čist kot ribje oko.
"Povej Kaluta, ali si poprej, ko si nosil ta prstan sam, katerikrat opazil, da bi se bila skalila barva?"
Kaluta je sklonil glavo z lastnim mu ponosnim dostojanstvom.
"Pogosto sahib. Kadar mi je stal nasproti sovražnik ali človek, ki me je hotel ukaniti, je govoril kamen."
Viktor je zamišljeno pogledal nanj. "0-piši mi ta pojav natanko."
Kaluta je povedal do pičice tisto, kar je bil Viktor sam opazil pri kamnu. Na koncu je vprašal: "Ali sahib še ni preis-kusil čudežne moči tega kamna?"
Viktor je sklonil glavo: "Pač, opazil sem nekaj takšnih izprememb."
Kalutove oči so se zasvetile. "Sahib mora verjeti prstanu." Viktor je negotovo uprl vanj oči. "Ali si morda preizkušal prstan že tu, v tej hiši, preden si mi ga dal?"
Kaluto je pokimal. "Da sahib, pri vseh ljudeh v tej hiši."
"In si zdaj prepričan, da veš o teh ljudeh, ali so pošteni ali nepošteni, resnicoljubni ali lažnivi?" "Tako je, sahib!"
"Daj, Kaluta, povej mi, za koga in zoper koga je govoril kamen na tvoji roki."
Kaluta je sklonil glavo. "Kaluta stori, karkoli mu sahib ukaže. Poštena in resnicoljubna je predvsem miss sahib Romana s temnimi očmi. Ona ima tudi dobro srce." "Ali ti je tudi topoyedal kamen?"
(Dalje)
TISKOVINE
vse vrste za društva, organizacije in posameznike izdeluje točno in lično naša tiskarna,, — Prestavljamo iz slovenščine na angleško in obratno. Cene zmerne.
Tiskarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST CERMAK ROAD,
CHICAGO, ILLINOIS


-
45c
35c 25c 75c 20c
7Sc 20c
35c
35c
5c
ta Polona (i). — Prisiljen stan ie zaničevan (ž)............. 30c
Pri naročilih priloMte potrebno svoto ali Money Odru in poS jite na
v gotovini
Knjigarna
AMERIKANSKI SLOVENEC
1849 West Cermak Rd.,	Chicago, Illinois
IGRE ZA NAŠE ODRE
KI JIH IMA V ZALOGI KNJIGARNA AMER. %	SLOVENEC.
(Z črko —m— zaznamovane igre so samo moške vloge, z črko —ž—, samo ženske vloge; brez vsakega zaznamka so mešane vloge).
ANARHIST, burka v dveh dejanjih (m).................................... 35c
AFRIČANKA, opera v 5. dejanjih............................................... 35c
ANDREJ IN NJEGOV ZLOČIN, igrokaz v 3. dejanjih........ 30c
AZAZEL, Iv. Preseli. Žalna igra v štirih dejanjih.................. SOc
BEDAK PAVLEK, Br. Bevk. Zbirka otroških iger................ 50c
BENEŠKI TRGOVEC, W. Shakespeare. Igrokaz v 5. dej. 50c BRATSKI SPOR, Euripides. Starogrška igra v 5. dejanjih.. 60c BURKE IN ŠALJIVI PRIZORI. — Čarodejna brivnica.— Radi nagrade (m). — Čašica kave (ž). — Zaklad (m). —Vedež. — Poboljšana trmoglavka (ž). — Luknja v namiznem prtu (ž). — Ženin Miha (m). — Zamorec (m). —Junaki (m). — Trije učenjaki (m). — Opeharjeni Žid
(m). — Izgubljena stava (m). — Čudna kupčija (m)..... 75c
ČAROSTRELEC. Romantična opera v 3. dejanjih.................. 25c
ČE STA DVA. Sala v 1 dejanju.................................................... 35c
DILETANSKI ODER. M. Skrbinšek Poučna navodila
iirrairri" ......................................................................................
DIVJI LOVEC. F. S. Finžgar. Narodni igrokaz s petjem v
4. iltiaiij-b ....................................................................................
DNEVNIK. Veseloigra v 2. dejanjih........................................
DOM. Janez J:ilen. Drama v štirih dejanjih...............................
EDDA. Jos. VVeilen. Drama v štirih dejanjih............................
GLEDALIŠKE IGRICE. — Zdravnikov strežnik. — Sv. Janez Evangelist in ropar. — Prevarani hišnik. — Kon-vencionelne laži. — Prve tri igre za moške, četrta za mešane vloge ..................................................................................... 30c
GOSPA Z MORJA. Henrik Ibsen. Igra v 5. dejanjih............
JENUFA. Opera iz moravskega kmetskega življenja...........
KAKŠEN GOSPOD — TAK SLUGA. Burka iz vojaškega
življenja v enem dejanju .....................................................
KAMPOSTELJSKI ROMARJI. Iv. Pregelj. Pevska igra
v 3. dejanjih ..............................................................................
K MAMICI. Slavko Savinšek. Slika otroške ljubezni v 3.
dejanjih .........................................................................................
KRIVOPRISEŽNIK. Anzengruber. Narodna igra s petjem
v 3. dejanjih (7 slikah) ............................................................ ?5c
LAŽIZDRAVNIKA. Burka v 2 dejanjih. — Trije tički. Burka v 2. dejanjih ...............................................-............................ 35c
LJUBOSUMNOST. Lad. Novak. Veseloigra v 1 dejanju.... 45c LJUDSKI ODER. 1. zvezek; Lovski tat. Ljudska igra v S.
dejanjih. — Erazem Predjamski (m). Igra v 5. dej......... 70c
LOKALNA ŽELEZNICA. Komedija v treh dejanjih............ 4Sc
LUMPACIJ VAGABUND. Čarobna predstava v 6. dej..... 45c
MARIJA STUART. Fr. Schiller. Tragedija v S. dejanjih.... 75c MATI SVETEGA VESELJA. Silv. Sardenko. Skrivnost
vstajenja v 5. dramatiskih slikah ........................................ SOc
MEFISTOFELES. Opera v 4. dejanjih .................................... 20c
MIKLAVŽ PRIHAJA. Dr. Iv. Lah. Trije prizori.................. 35c
MIKLOVA ZALA. M. Bajuk. Igra v 5. dejanjih.................... 60c
MLINAR IN NJEGOVA HČI. Ljudska igra v 5 dejanjih.. 45c MODRA PTICA. M. Maeterlinek. Čarobna pravljica v 6.
dejanjih (12 slikah) ...........................................-..................... SOc
NA KRIVIH POTIH (ž). Igra v petih dejanjih.................... 20c
NEDELJSKE URE NA DRUŠTV. ODRIH. Silv. Sardenko .............................................................................................. 50c
1.	Nevesta z Libanona. 3 dramatske slike.
2.	Ženih iz Nazareta. Slavospev v dram. prizorih.
3.	Selški angel. Igra v 2. dejanjih (ž).
4.	Dve prerokinji. Dramska silhueta (ž).
NIŽAVA. Muzikalna drama s predigro v 2. dejanjih................ 20c
NOČ NA HMELNIKU. Dr. Lah. Igra v 3. dejanjih................ 30c
OKRUTNA ŠALA. Igra v štirih dejanjih.................................... 75c
OPOROKA LUKOVŠKEGA GRAŠČAKA. Veseloigra v
1 dejanju ........................................................................................ *0c
ORLIČI IN DRUGI TIČI. Igra za mladino v 3. dejanjih.... Sc
OTROŠKI ODER. Igrice za mladino........................................ 40c
PALČEK POTEP. A. Pajme. Pravljična igra v 3. dejanjih 25c PETERČKOVE POSLEDNJE SANJE. Pav. Golia. Božična povest v 4. slikah ................................................................ SOc
PIKOVA DAMA. Opera v 3. dejanjih in 7 slikah.................. 25c
POLJUB. Prostonarodna opera v 2. dejanjih............................ 20c
POTOPLJENI ZVON. Dramatska bajka v 5. dejanjih........ 75c
PRECIJOZA. Igrokaz v 4. dejanjih............................................ lSc
PROSLAVA SV. CIRILA IN METODA. — Modrost, (m). Prizor iz Cirilove mladosti. — Smrt sv. Cirila, bla"-govestnika. (m). — Domov, (ž) Dramatska slika v
enem dejanju ................................................................................ SOc
PUŠČAVNIKOV ZVONČEK. Komična opera v 3. dej..... 25c
RADI OREHA. Ljudska igra v 3. dejanjih .............................. 35c
REVČEK ANDREJČEK. Ljudska igra v S. dejanjih............ 45c
RODOLJUB IZ AMERIKE. Veseloigra s petjem v 3. dej. 40c
VRTINEC. Janez Žagar. Drama v 3. dejanjih.......................... 70c
ZAKLETI GRAD. Romantična igra v petih dejanjih............ 75c
ZAPRAVLJIVEC. Čarobna pravljica v treh dejanjih............ 45c
ZA NOVI ROD. Stanko Majcem. Tri enodejanke. — Profesor Gradnik (m). — Knjigovodja Hostnik (m). —
Zamorka ........................................................................................ 45c
ZBIRKA LJUDSKIH IGER.
2.	snopič. — Vedeževalka (m). — Kmet Herod (m). — Župan Sardamski (m). — Jeza nad petelinom in kes (ž). 30c
3.	snopič. — Mlini pod zemljo (m). — 7. in 8. snopič. — Sinovo maščevanje ali Spoštuj očeta (m). — Za letovišče (m). — Občinski tepček (m). — Dve materi (ž). — Než-ka z Bleda (ž). — Najdena hči (ž). — Napevi k igram: Pesem Olge. — Pesem angelov. — Pesein žanjic. — Z grada doli. — Zvonovi pritrkavajo. — Cigan je zmaknil klarijent. — Pesem z vrh ~->ra odmeva. — Pozdravljamo te srce blago .......................................................................... 50c
9.	snopič. — Na betlehemskih poljanah (m). — Kazen ne izostane (m). — Očetova kletev (m). — Čašica kave (ž). 30c
10.	snopič. — Fernando, strah Avstrije (m). — Rdeči nosovi (m). — Zdaj gre sem, zdaj pa tja (m). — Poštna skrivnost ali začarano pismo (m).--Strahovi (ž)......... 30c
12.	snopič. •— Izgubljeni sin (m). V ječi (ni). — Paslirci
in kralj (m). — Ljudmila (ž). — Planšarica (ž)................ 30c
13.	snopič. — Vestalka (ž). — Smrt Marije Device (ž). Marijin otrok (ž)....................................................................... 30c
14.	snopič. — Sv. Boštjan (m). — Junaška deklica (ž).
— Materin blagoslov (za mladino) ........................................ 30c
15.	snopič. — Turki pred Dunajem (m). — Fabijola in Neža (ž) ........................................................................................ 30c
16.	snopič. — Mojstra Kržišnika božični večer (m). — Svojeglavna Minka (ž) ............................................................ 30c'
17.	snopič. — Dimež, strah kranjske dežele (m). — Oh,
iT

■

■
■

■

■


m
PISANO POLJE
'J. M. Trunk
Iveri.
Sličice. V resnici so slike, ampak ne slike slavnih špan-kih slikarjev. Vatikan je dobil poročilo, da je padlo tudi pet škofov. Kako? Vsaj škofa v Sigvenci so polili najprej s smolo in ga potem sežgali. Saj se rešujemo "barbarske" kulture, g. Molek. Vatikan je protestiral pri — vladi. Kaj boš? Kadar ni druge poti, se mora pri poglavarju tatov protestirati zoper tatove. V brk pa vsaj pove vatikan, da je vlada odredila umor duhovnikov in postavila nagrado na glavo vsakega duhovnika in vsake nune." Saj smo v "fronti," enotni fronti in pod isto odejo. Upravitelj kartuzi-
bile le laži, obrekovanja in bi bili očividci pod vplivom kakih halucinacij, ampak bojim se, da bodo te halucinacije na strani tistih, ki kričijo o lažeh in obrekovanjih.
Marsikaj se mora zapisati na rovaš revolucionarnega razburjenja, ampak za vsem v ozadju ni prav nobena borba za kako demokracijo, v ozadju je posledica klica: "Hay mas iglesias.." ali kakor se je razlegalo ob revoluciji: "Abas
— proč s farji."
*
Bolj zasebno.
G. Ivan Jontez je zdaj irednik, kakor je tudi g. Molek. "Šnofajmo, g. gavptman," jancev v Monte Allegro je bil I je rekel frajtar, "šarši mora-
francoskl la culotte

umorjen "dastardly — grozno." pravi očividec in še drugi, le Francoze je rešil konzul, in vso morijo je vodila
—	ženska. Junakinja??
Henry Harris, vodja ameri-
kanske filmske družbe, je videl, ko so pomandrali 150 se-minaristov v Barceloni. Pravi: "..a reign of terror and massacre bearing no resemblance to the ordinary conception of revolution and civil war." Dalje: "..the city is in the hands of armed gangs of young boys and girls. They carry pistols, rifles and machine guns, and their lust for blood seems unquenchable. They kill for the mere sake of killing.'' Očividno je "demokracija" v rokah mladih fantalinov in še za ušesi mokrih frklec. Morda so pa le — laži, obrekovanja, kakor se repenči g. Molek, ampak na to se razumejo le klerikalci. Harris pa bo težko kak klerikalec. Sam bi želil, da bi bilo le zlagano, ako se poroča, da so več nun zvezali z žicami in skozi žico spustili električni tok. Kak pogled za komunista, ko se take — le nune zvijajo ko črvi. V Valenciji so staremu duhovniki iztaknili oči. ga slekli in nagega vlačili na garah po ulicah. Prav tam so nune slekli (nagota, se zdi, mora prav posebno spadati med pridobitve blažene
—	demokracije) in jih gonili po ulicah. Predstojnica, stara 70 let, je padla na tla. Neki kapitan vladnih čet je jo pokril s svojim plaščem. Pa je takoj dobil kroglo od enega svojih mož.
Dosti. Prav, prav, ako bi
mo skupaj držati." Korak je naredil g. Molek, tudi g. Jontez je menda naredil isti korak. Viharček je nastal, pa pravi g. Molek sam. da ostane vse pri starem, in vem, da bo. Prepričanje je v prvi vrsti zasebna zadeva; vsak sam je zanj odgovoren, objektivno korak morda ni takole od muh, se pri priliki nanj še povrnem. Nekaj konkurence utegne biti poleg, in konkurenca je povsod huda. G. Jontez močno pohvali g. Moleka, in hvalo bo g. Molek znal ceniti, pogostoma je ta roba silno nadležna, ampak pri pihanju članstvu jednote, naj ne pusti g. Moleka pasti, bo šlo tam, kjer je konkurenca, bolj težavno. Na dušo pa zapiha g. Jontez tudi SŽZ radi A. D., in tu bi si upal pristaviti, da mora SŽZ biti zelo previdna. Več ne rečem.
-0-
Nesreča pri delu
Pri regulaciji Savinje v Tre-merjii pri Celju se je težko ponesrečil 30 letni delavec Mihael Krampušek z Zgornje Hudinje. Pri delu sta ga stisnila dva vozička in mu zmečkala obe nogi.
-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA

DR. F. PAULICH
ZOBOZDRAVNIK
2125 So. 52nd Avenue
(poleg Douglas Elevator)
CICERO, ILL.
Tel. Cicero 610
„j PAINFUL TEETH
URE: vsaki dan izvzemši srede od 9 a. m. do 8 p. m. — Ob nedeljah po dogovoru.
ZOPET NA DELU
Vsem interesentom naznanjam, da sem se vrnil z obiska v starem kraju ter da sem zopet stalno pri svojem delu.
Ugoden čas za potovanje
Poletni naval potnikov je odjenjal in sedaj se vam nudi najboljši prostor na parnikih vseh linij.
Sorodnike iz starega kraja je sedaj nekoliko lažje dobiti, ako se tukaj more nuditi zadostna finančna garancija. Pišite nam po tozadevne informacije glede vaših sorodnikov!
Druge starokrajske zadeve
Ako rabite kako notarsko listino, ako imate tam kako terjatev, ali ako imate kako drugo opravilo s starim krajem, se obrnite na moj naslov.
Cene za pošiljanje denarja: Za $2.55.... 100 din—Za $ 9.00. .. 100 lir Za 5.00 ... 200 din—Za 17.40. .. 200 lir Za 7.20 . . 300 din—Za 26.00.... 300 lir Za 11.70. .. 500 din—Za 43.00. . 500 lir Za 23.00 .1000 din—Za 82,80....1000 lir Za 45.00 .2000 din—Za 164.00... 2000 lir
Te cene so podvržene spremembi doli ali gori. — Pošiljamo tudi v amer. dolarjih in drugih valutah.
Vsa pisma in drugo pošiljke naslovite na:
Leo Zakrajsek
General Travel Service, Inc. 602 E. 72nd Street, New York, N. Y.
Učite se angleščine
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena	g\g\
in stane samo:	!p&iUO
Naročila sprejema
Knjigarna Amerikanski Slovenec
Chicago, Illinois 1849 W. Cermak Road,