Let0 1890.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XLII. — Izdan in razposlan dne 7. avgusta 1890.
151.
trgovinskega ministerstva J #razmni10 z ministerstvoni za otra^ stvari z dné 28. julija 1890. L,
Se doP°lnjuje ministerstveni ukaz z dné obra^j1*3 I. (Drž. zak. št. 116.), da naj se Vedi 0rmac‘jskih pisarnic, katere dajejo dopo-0 ^reditnih razmérah kake firme, uvrsti med dopuščene obrte.
^0. ju|ij '^Polnilci ministerstvenegu ukaza z dné Podstav^	(^rž. zak. št. 116.) ukazuje se na
2a|c a zakona z dné 15. marca 1883. 1. Nli tö-ie	0 izpreméni in dopolnitvi obrtnega
ltlacij8kihU'ii dopuščenih (koncesijoniranih) infor-p1 ^Ojige PISl*rnic so dolžni, hraniti svoje dopise .lril>e, sko- • )lere P'äl!j° ° kreditnih razmérah kake ^'„dala ,c üset lût počenši od tistega časa, ko se N'(- vknji«<|Ve^' Oz*roina od časa, ko se je posled-st *>a Pr' o' * *e' P*1 uničiti po preteku tega časa °P*1 prei *"1S U "Pravilnega obrata, ako bi ta na-
«C.,
Prestopki tega ukaza se kaznujejo v zmislu določil obrtnega redu.
Ta ukaz zadobf moč z dném razglasitve.
Taaffe s. r.	Bacquehem s. r.
158.
Razglas ministerstev za finance in za trgovino z dné 1. avgusta 1890. L,
kakô dokazovati izvfr bolgarskega in turškega žita, katero črez Srbijo prihaja v avstrijsko-ogerski čolni okoliš.
V zmislu §. 4. ukaza z dné 27. junija 1886. 1. (Drž. zak št. 101.) smé se žito, katero je poljski pridelek bolgarski ali turški ter dohaja črez mejo proti Srbiji, zacolavati po postavkih obče avstrijsko-ogerske čolne tarife tedaj, kadar se donesô taka spričevala o njegovem izviru, ki ustrezajo zahtevkom §. 4. v izvršitvenern predpisu k obči čolni tarifi iz leta 1882. (Drž. zak. št. 49.).
Da je to žito res poljski pridelek bolgarski ali turški, to je moglo dosedaj potrditi samo lokalno
oblastvo ali colnija izvirne dežele, ki je izvirnemu kraju najbliža, ali pa naposled c. in k. konzulstvo na mestu, s katerega se žito odpošilja na Bolgarskem ali Turškem, na drugi strani pa so ta spričevala zadostovala, da se je ž njimi dosegla čolna odprava, o kateri je govor.
To dokazilo izvira bo v bodoče gledé tistih žitnih pošiljatev, katere stopijo v srbsko ozemlje, zadostovalo samö tedaj, kadar je bil prenos skozi Srbijo neposreden, t. j. kadar se v srbskem ozemlji žito ni prekladalo ali ni dejalo kam v sklad, ali kadar se prenoslla niso menjala.
Pri neposrednem železničnem prenosu skozi Srbijo se sinéjo ta spričevala izvira, ako se zadostno obrazloži, zakaj manjkajo, nadomestiti na prošnjo stranke tudi s potrdilom o bolgarskem, oziroma turškem izviru, katero izdâ c. in k. konzulstvo v Belem gradu ali v Smederevu; to potrdilo mora dotično c. in k. konzulstvo izdati, še p redno izstopi žito iz Srbije.
Žito bolgarskega ali turškega izvira, katero stopi v srbsko ozemlje in se tam preklade ali dene v kak sklad ali kateremu se prenoslla premenjajo,
oproščeno je v bodoče pri vstopu na Avstrijsko-Ogersko samo tedaj od zacolanja po postavkih, k> veljajo za rumunske prihodnlne, ter se samö tedaj zacoluje po postavkih obče avstrijsko-ogerske colne tarife, kadar je vsaka pošiljatev založena sè spriče' valom, katero izda tisti c. in k. konzulski ura v Srbiji, ki ima svoj sedež na mestu, kjer se je žit° prekladalo ali dejalo v sklad, in s katerim se je P°' j trdil bolgarski ali turški izvir tega žita.
V vseh slučajih, v katerih je po tern, kar je spredaj povedano, kak c. in k. konzulski urad D* Srbskem poklican, potrditi bolgarski ali turški izvl žita, daje se temu na voljo, da sam stvarno f>e udari, kaka dokazila ali prigledna pomagala sW v vsakem slučaji zahtevati od tistega, ki prosi sp0 ' čevala.	, 11
Gledé tistega prometa z bolgarskim in turšk11 žitom na Avstrijsko-Ogersko. kateri se Srbije dotakne, ne izpremlnja se s tern ukazom doloc §. 4. v ukazu z dné 27. junija 1886. 1.
Ta ukaz zadobl moč s 15. dnem avg,,s*a 1890. 1.
Dunajewski s. r.	Biicquehem s-r-