95. številka Ljubljana, v sredo 28. aprila. XIX. leto, 1886. SL0VBMSK1 BABI Izhaja vsjik dan »eter, izimši nedelje in praznike, ter velja po poftti prejeman za a vstrij sko-ogerike đeiele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden meaec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ae po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko ve*, kakor poštnina znaša. Za o z'n ani la plačuje ae od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., ce se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole franki rn ti. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upra vništvo je v Rudolfa Kirbiša hiši, ^Gledališka stolbi*. Upravni at v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem čaBU ponovi, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto ... .... 15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ „ Četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ Upravni&tvo ,,8lov. Naroda". V LJubljani 28. aprila. Bodoči zgodovinar se bode jako Čudil, pre-iskavajoč, kako se je razvijala zgodovina od poslednje vojne na Balkana. Rusija je s svojimi vojskami osvobodila Bolgarijo. Nad sto tisoč ruskih vojakov je krvavelo za osvobojenje bolgarskega naroda. Ravno tako se ima tudi Srbija in Rumunija zahvaliti za svojo samostojnost in nezavisnost največ ruskemu meču. Ko se ne bi bila Rusija potegnila za Srbe, bili bi Turki znova lahko podjarmili srbski narod. Vsakdo bi bil sodil, da bodo te državice hvaležne Rusiji za skazane dobrote in se bodo vedno ravnale po njenih željah. Toda prišlo je drugače, in stvari so se za Rusijo in slovanstvo neugodno zasukale. Že Berolinski kongres je mnogo škodoval slovanske] stvari. Kolikor se je dalo, prikrajšal je ruske pridobitve, dovolil je pa celo pridobitve državam, ki so prejšnje boje na Balkanu mirno gledale, o katerih je pa mislil, da bodo ovirale utrjenje ruskega upliva na jugu. Posebno Anglija si je prizadevala, uničiti Bad ruskih zmag. Podpirala jo je LISTEK. Selski župnik. (Roman. Spisal Ludovik Halevv; poslovenil Vinko.) Peto poglavje. (Dalje.) Tako sta ti dve osebi nastopili svojo službo, drugo je bilo samo še denarstveno vprašanje. Gospa Nortonova se je, kar to zadeva, svoje oblasti kolikor možno izdatno posluževala, strogo držeč se vspre-jetih naročil. Na ta način so se v kratkih dveh mesecih dovršili pravi čudeži in pohišje Seottovih je bilo popolnem in brez napake urejeno. Ko so torej gospod Scott, Suzanka in Betina v dan 15. aprila 1. 1880., popoludne ob polu petih na kolodvoru Saint-Lazare stopili iz brzo v laka, pri-šedšega iz Havre-a, vzprejela jih je gospa Nortonova z naslednjimi besedami: „Vaš voz vas čaka pred kolodvorom in zraven voziček za otroke in omnibus za služabništvo. Vsi trije vozovi imajo vaše znamenje, vozijo jih vaši kočijaži in v uje so vpreženi vaši konji. Vaše stanovanje je Rue Murillo št. 24 in tu imate jedilni list prvega vašega obeda. Pred dvema mesecema vsaj neposredno Nemčija. Knez Bismark igral je na kongresu čudno ulogo. Na videz se je Rusom prijaznega kazal, v resnici je pa podpiral Anglijo. Rusija, videvši, da so vse velevlasti proti njej, morala se je v marsičem udati. Tako se je razkosala in pomanjšala Bolgarija in z osno\o Vzhodne Rume-lije hotel se je Rusom zapreti pot do Carigrada. Veljava Rusije je pa poslednja vojna vzlic temu jako povzdiguila. Evropa je spoznala njeno moč. Bismarck je spoznal kako mogočnega soseda da ima zjedinjena Nemčija Skrbelo ga je, kaj če se ta slovanska vlast bolj okrepi, zlasti s tem, da si utrdi svoj upliv na slovanskem jugu. S tem bila bi postavljena meja širjenj u nemštva in njega upliva proti jugu in vzhodu. Rusija bi utegnila ošabnej Nemčiji nevarna postati. Ta zviti državnik je od takrat vedno Rusom ovire delal, Če tudi se jim je jako dobrikal. Prvo njegovo delo, ki je bilo naperjeno proti Rusiji, bila je avstro-nemška zveza. Mi avstrijski Slovani se nikdar nesmo prav veselili te zveze, če tudi želimo srečo in moč avstrijskej drŽavi, kajti videli smo, da je njen namen bil naperjen proti slovanstvu in proti Rusiji kot njega predstaviteljici. Nadalje je ta zveza kolikor toliko ponižala našo državo, ker je nekako podredila nade cesarstvo Nemčiji, kar mora žaliti vsacega pravega avstrijskega rodoljuba. Vnanja politika naše države se ne odločuje več na Dunaji, ampak v Berolinu. Pri vsakem važnejšem vprašanji čakajo naši diplomati, kaj poreče Bismarck. Sedaj je bila Bismarcku prva skrb, da uniči ruski upliv na Balkanu. Postopal je kaj previdno. Marsikje se še videlo ni, da roka nemškega kance-larja karte meša. Delo mu je večkrat opravljala hote ali nehote ta ali ona velevlast, on je vsa stvar le malo naprej tiščal. Mnogokrat pa še to ni bilo vidno in svet se je čudil, da Bismarck kar molči, če tudi se svetovno važni dogodki dogajajo. Kakor se je pa pozneje pokazalo, pa vendar njegova politika ni bila tako pasivna. Prva skrb vseh slovanskih nasprotnikov je bila, Rusiji zagraditi pot do Carigrada. To mesto ima po svojej leži in po zgodovinskih tradicijah ve- povabili ste me k njemu, prišla bom in se drznila še petnajst druzih oseb privesti s sabo. Skrbela sem namreč za vse, celo za goste . . . Sicer pa bodite mirni, vse poznate, vsi spadajo mej naše skupne znance . . . Nocoj bodeni o torej takoj mogli poskusiti izbornost vaše kuhinje." Gospa Nortonova izročila je po tem ogovoru gospe" Scottovej majhno z zlatom obrobljeno karto, na katerej je bilo tiskano: „Jedilni list obeda dne 15. aprila 1. 1880" in spodaj: „Consomme a la pa-risiene, Saumonees a la russie" itd. Prvi Parižan, ki je imel čast in veselje pokloniti se krasoti sester, bil je majhen, petnajstleten kuhinjski pomagač. V svojej belej opravi, s košaro na roki, je baš takrat dirjal mimo, ko si je kočijaž gospe Scottove skozi zmešnjavo vozov skušal napraviti gaz z dvorišča. Kuhinjski pomagač se je ustavil na tlaku, debelo pogledal sestri ter jima naravnost v obraz zagnal začuden „saperment!" Ko je gospa Recamier videla, da jej lasje po-stajejo beli in da se jej prve brazde kažejo na obličji, dejala je nekej prijateljici: „Zdaj si nič več ne smem domišljevati. Od tistega dne, ko se dimnikarski dečki več ne ustavljajo po ulicah, ter ne gledajo za mano, vedela sem, da je zame vsega konec." liko svetovno važnost, posebno važnost pa ima še za pravoslavni svet. O važnosti tega mesta bodemo morda pri priložnosti še kaj več spregovorili. Rusija iz raznih uzrokov ne želi, tega svetovnega mesta prisvojiti si, a v njenem interesu in v interesu vsega slovanskega in pravoslavnega sveta je, da Carigrad pride v slovanske roke in da bodo možje vladajoči v bodočnosti na Zlatem rogu prijazni Rusiji. To sta spoznali Nemčija in Anglija in napenjali sta vse sile, da se kolikor je moč oddalji ruski upliv od Carigrada, dobro vedoč, da s tem ne oslabita le Rusije, ampak vse slovanstvo. Prizadevali sta se tembolj, ker ima Carigrad tudi jako veliko važnost za trgovino. Ker pa ni lahko niti Nemčiji, niti Angliji prisvojiti Carigrada, ali pa ondu osnovati novo državo, ki bi bila njima udana in nasprotna Rusiji, prizadevali sta se kolikor se da okrepiti, staro sovražnico slovanstva in krščanstva, Turčijo. Nemčija je poslala v Carigrad več visokih častnikov, da reor-ganizujejo turško vojsko in sploh je vse storila, da razprostre svoj upliv na prekrasnih obalih Bospora-Nemčija pridobila si je tam kmalu silno veljavo, zlasti sultan jo jako čisla in povprašuje v važnih zadevah nemško veleposlaništvo za svet. S tem pa Nemčija še ni dosegla svojega smotra, da si je utrdila svoj upliv v Carigradu. Turčija je že onemogla in vsi diplomatiški zdravniki jo ne otmo pogina, vsa njih umetnost utegne jej le nekoliko podaljšati življenje. Trebalo je tedaj druge mlajše države, ki imajo več moči življenja v sebi, pridobiti na svojo stran in jih odvrniti od Rusije. To se jej je deloma tudi posrečilo. V Srbiji, Bolgariji in Uumuniji je mnogo častihlepnih in dobičkaželjnih politikov in to so bili dobro orodje vsem nasprotnikom slovanstva. Kralj Milan je jako neznačaien in častihlepen. Dolgo je hrepenel po kralje vej kroni. S tem, da so ga povzdignili v kralja, dobili so ga sovražniki slovanstva popolnem na svojo stran. Politiki v mladej državi so jo kmalu zavozili na napačna pota. Milan poklical je na vladno krmilo neznačajneže, kateri so le iskali dobička. Avstrijski, ali prav za prav nemški upliv je tam popolnem spodrinil ruskega. Mnenje kuharčkov v takih slučajih baš toliko velja kot mnenje dimnikarčkov ... Za Suzanko in Betino torej še ni bilo vsega konec. Baš nasprotno: njima se je vse še le začenjalo. Pet minut pozneje peljal se je voz gospe Scottove s svojimi krasnimi konji v počasnem diru po boulevardu Hausmann. Pariz je imel dve Parižanki več. Uspeh, ki sta ga priborili gospa Scottova in miss Percivalova, bil je nenaden, odločilen, premagujoč. Saj pariške krasotice neso tako natanko urejene in razvrščene, kakor londonske „beauties". One svojih podob niti ne dajo razglašati po ilustro-vanih časnikih, niti prodajati pri fotografih, a vendar je vedno nekova izborna družba kakih dvajsetih dam, v katerih je poosebljena pariška gracija, eleganca in lepota, dame, katere, kakor starajoči se generali, po deset do dvanajstletni službi stopijo v reservo. Suzanka in Betina bili sta takoj vsprejeti v to družbo in sicer že čez štiriindvajset ur. Da, niti tako dolgo ni trajalo, kajti vse to se je vršilo tisti dan po n j ij i nem dohodu od osme ure zjutraj pa do polunoči. Mislite si majhno čarobno igro v treh dejanjih, koje uspeh je od podobe do podobe ver-ji : Srbski narod ostal je sicer še vedno hvaležen Rusiji, a njegov glas se ni slušaj, svobodno] izražanje javnega mnenja se je zatrlo 2 raznimi prisilnimi sredstvi. Vohunstvo se je take razširilo, da prijatelj svojemu prijatelju ni već zaupal. Kdo se je brigal za to, da je država vedno bolj lezla v bili na krmilu, so se le veselili, če je kaj priletelo v njih žepe ali pa kak red na njih prsi, države, ki so bile nove pokroviteljice Srbije, so pa tudi bilo vesele, če je gmotno propadala, ker je s tem le.za-visneja postajala. Rumunski in bolgarski vladar sta Nemca po. rodu in mišljenji, tedaj ni čuda, da pospešujeta nemški upliv na Balkanu. Da je Rumunija morala Besarabijo zopet odstopiti Rusiji, to so porabili kle-vetniki Rusije, da so Rumune odvrnili od Rusije in tako slednjo odločili od Balkana. To je bilo tem ložje, ker Rumuni neso Slovani in se boje, da ne bi utonili v slovanskem morji. Bolgarski knez je jako častihlepen pustolovec. Njegova največja želja je bila, da bi se popolnem osvobodil ruskega upliva, 'da bi mogel sam delati, kar bi hotel. Ker sam tega ni mogel, vrgel se je v naročje Anglije, Nemčije in celo sovražne Turčije. Da bi pa mogel izvesti svoje hudobne nakane, tre-bal je popularnosti. Bolgarski narod je že dolgo hrepenel po zje-dinenji. To je Batenberžan porabil v svoj pr'd in proglasil je podpiran od Anglije zjedinenje Bolgarije in Vzhodne Rumelije proti volji slovanske Rusije. Njegovega dela nekatere evropske države sprva neso hotele priznati, ker so menile, da je delo Rusije. Turčija sama je protestovala proti združenju, in bila bi poslala celo svoje vojake v Rumelijo, ko bi se ne bilo mnenje evropske diplomatije tako hitro Battenberžau ugodno spremenilo. Ko se je zvedelo, da knez postopa proti volji Rusije, takoj je Bismarck poskusil balkanske dogodke porabiti v svoj prid, to je proti Rusiji. Videl je, da bode združena Bolgarija močen jez proti ruskemu uplivu na Balkanu. Na konferenci v Carigradu je Nemčija sicer podpirala Rusijo, na skrivnem je pa dajala potuho Battenbergu. Nemški veleposlanik v Carigrada svetoval je Turčiji, da naj spravi kolikor more vojakov vkupe, da zabrani ustajo v druzih provincijah, nov položaj v Korneliji naj pa pripozna. Tega nemškega sveta se je tudi držala Turčija. Morda se bode kdo čudil, da Nemčija, če je imela tolik upliv v Srbiji in Bolgariji ni zabranila bolgarsko-srbske vojske. To je pa čisto naravno. Nemčija se v prvej vrsti prizadeva oslabiti moč slovanstva. To pa najložje doseže, ako se raz-por /a.seja mej posamične slovanske narode po znanem načelu „divide et impera." Srbsko-bolgarska vojna jej je zategadelj bila jako povoljno sredstvo. Sovraštvo, ki se je zasejalo mej Srbe in Bolgare, bode dolgo razjedalo kakor črv slovansko deblo. Vsled ugodnega izida bolgarsko srbske vojne je knez v deželi precej popularen postal, zlasti pa je znal narod pridobiti na svojo stran z jako gro-movitimi frazami, kakor „Bolgarija bode združena, ali bodo pa moje kosti počivale v tej zemlji." Priprost bolgarsk narod, ki ni posvečen v politične tajnosti, pa tudi ne ve, da njega vladar ne postopa Prva podoba: Zjutraj ob desetih ježa na iz-prehod v Bois de Boulogne, v spremstvu tistih dveh mičnih iz Amerike pripeljanih konjarčkov. Druga podoba: Ob šestih popoludne izprehod po javorjevem drevoredu. Tretja podoba: Zvečer ob desetih obisk opere v loži gospe Nortonove. Novodošli dami je tistih trideset ali štirideset osob, katere so kot nekakšno skrivnostno sodišče v imenu celega Pariza oddajale svojo nepreklicljivo razsodbo, takoj opazilo ter po zaslužen j i ocenilo. Teh trideset ali štirideset oseb ima zdaj pa zdaj svojo trmo, da kakšno nedvomno grdo damo razglasi za „krasno" in to je dovolj, kajti od tiste ure se grda dama res zdi „krasna". Lepoto sester so soglasno pripoznali. Zjutraj občudovali so njiju mi-lobo in odlično elegantnost. Popoludne so soglasno pripoznali, da stopata krepko in ozbiljno, kakor dve boginji, in zvečer se je vse na jeden glas čudilo idealni krasoti njiju pleč. Partija je bila dobljena Ves Pariz je zdaj sestri gledal z očmi tistega ku hinjskega pomagača z Amsterdamske ceste; ves Pariz je za njima klical „saperment !■ seveda z va-rijacijami in opisi, katere predpisujejo društveni običaji. (ftatffa priu.) v zmislu Rusije. Možje, ki so na Krmilu, je pa želja pQ slavi^tako preslepila, da ne vidijo, da delajo v škodo domovina- - . .. . . • Kako daleč utegne pripeljati taka politika, pokazalo se je dobro v Bolgariji. Knez in njegova dolgove. Možje* ki so i vlada sklepata zvezo s Tmčijo, z ono Turčijo, ki .je toliko stoletij zatirala bolgarski narod in ga «e sedaj zatira v Makedoniji. Ni dolgo tega, ko so razni bolgarski listi prina.-ali obširna poročila o turških v tej.deželi. grozovitostih i Sovražnikom slovanstva Bolgari bratijo s Turki, ker vedno gine slovanska .zavest se je res posrečilo, da je „Battenbergien," kjer je Bismarck je dosegel vsaj seveda ugaja, da se vsled tega mej njimi Knezu bolgarskemu. iz Bolgarije napravil nemški upliv merodajen. deloma, kar je želel, to je nemški upliv od Hamburga do Carigrada, „Deutsch ; von Hamburg bis Konstantinopel." Ta upliv se pa : utegne še bolj utrditi, ako se knez bolgarski pro- \ glasi za kralja in raztegne svoj upliv na Rumunijo, tO je ž njo sklene kako zvezo, katere ost bode obrnena proti Rusiji. Naloga slovanske Rusije je pa, razdreti te nemške spletke in razdreti jih mora poprej, predno pride do velikega krvavega in odločilnega boja mej ncmštvom in slovanstvom. Njeno delo je težavneje, nego je bilo 1877 leta. Tedaj je imela boj z očitnim sovražnikom, sedaj se pa mora boriti proti skritim zavratnim sovražnikom, proti zvijačam in lažem. Njen boj bode pa, kakor se nadejamo, uspešen, kajti slovanska zavest mej Srbi in Bolgari še ni izumrla, zlasti mej prostim narodom ne, upliv tujstva okužil je le višje kroge, narod je pa še po večjem zdrav in prišel bode čas, ko bode pokazal, da še vedno čuti hvaležnost Rusiji osvo-boditeljici in mu bije srce za sveto slovansko stvar. Da je temu tako, se je nedavno pokazalo v Srbiji, ko je imel priti Ristie na krmilo. Po vsej deželi bilo je navstalo veliko veselje in deputacije so že bile na potu, da pozdravijo Ristića. Nasprotnikom slovanstva se je posrečilo preprečiti sedaj tak prevrat v Srbiji, a v bodoče se pa jim ne bode več. Kralj Milan se že sedaj more opirati samo na vojsko, kdo ve, ali mu ta ostane verna, saj izhaja iz naroda, onega naroda, kateremu je njegova roka usekala tako globoke rane. Pa tudi v Bolgariji je močna stranka, ki deluje proti knezu. Že v vladne kroge prodira prepričanje, da se knez ne bode mogel obdržati, ako se ne spravi z Rusijo. Slednja bode pa od njega zahtevala, da jej da zadostna jamstva, da ne bode delal proti njeni volji. Tako se utegne razdreti vse, kar so snovali sovražniki slovanstva proti Rusiji in Jugoslovani bodo po mnogih bedah zajedno skušnjo bogatejši. Politični razgled. notranje dežele. V Ljubljani 28. aprila. Več članov srednje stranke gosposke zbornice uekda namerava izdelati nov jezikoven predlog;, ki bi dajal nemščini še večje pravico, kakor Scharschrnidov. Mej temi člani je tudi baron Con« rad. Da bi ti gospodje res radi nemščini zagotovili bbg ve kake prednosti, prav radi verjamemo, a nadejamo se, da bi se za njih načrte ne dobila večina v zbornici poslancev, četudi v poslednjej razmere za Slovane neso najboljše. Nemški konservativci bi namreč tudi radi kake prednosti priborili nemščini, in slovanski poslanci jim bodo morali v tem marsikaj privoliti, kakor se je izrazil grof I)zieduszycki proti nekemu sodelavcu „Politike", da se popolnem ne odločijo od desnice. O kmetskom gibanji v Oaliriji se nič posebno novega ne poroča. Večina poljskih listov bi rada krivdo odvrnila od žlahte. Zato trde, da je to delo ruških agitatorjev. Ker je gibanje večinoma le v čisto poljskih in katoliških krajih, njih trditvam nikdo verjeti ne more, kajti ni misliti, da bi v takih krajih Rusija poskušala kake agitacije- — Več Krakovskih volilcev namerava poslati deputacijo k cesarju, da se bode pritoževala radi nepo-stavnega postopanja in strašnih zlorab od strani poljske žlahte pri dopolnilnih državnozborskih volitvah v Krakovem ,15. in 16. t. m. Deputacija bode prosila vladarja varstva proti nezakonitemu pritiskanju javnih funkcijonarjev. Pravosodni minister baron Pražak prišel je v soboto ob 12. uri opoludne v Splet, kjer so ga vsprejeli načelnik okrožnega sodišča, okrajni glavar in mestni župan. Ko je ogledal Spletske znamenitosti, odpeljal se je v Metković od tam po železnici v Mostar. V ponedeljek se je vrnil v Metković ter odpotoval v Dubrovnik. Vuanjc države. Nedavno smo poročali, da je upanje, da se kmalu ustanove prijateljski odnošaji mej Srbijo in Bolgarijo. Ta stvar je pa nekoliko drugačna. Le Grška je skušala sprijazniti Srbijo in, Bojgarijo, da bi združila balkanske državice proti Turčiji. Njeno posredovanje je pa bilo neuspešno, ker nobena teh dveh državic ni hotela storiti prvega koraka in prositi druge, da se obnove prijateljski odnošaji. :. „Moskovskija Vjedomosti" trdijo, da se bode v Livadijiodtočila osodaBolgarije. „Sovremen-niiA Izvestjja^pišejo, da J>i ruske. čete zasele Bol-garjjo, kakej^oso angleške j v podobnem slučaji Egi-pet. Razen1 'Upitja inozemskih listov Rusiji ne preti nikaka nevarnost. Položaji na Balkanu zahteva, da Rusjji; enorgifyio poseže ymes in zato je. sedanji trenutjtok jako ugoden. 1..: S tem; da je Grilca objavila, da je pripravljena razorožiti, še grško vprašanje ni rešeno. Bavile se bodo ž njim velevlasti. Francija bode gotovo predlagala, da se privoli Grkom kako povek-šanje njih ozemlja. Podpirala jo bode pa tudi Rusija Vsi ruski vladni listi pišejo poslednji čas jako prijazno za Grke. Grška se je udala, ker je videla, da se velevlasti ne mislijo več šaliti. 7 oklopnic bilo je že iz Sudskega zaliva odplulo v Pirej. — Demobilizovanje vojske se je že odredilo. Tudi na ruskem Poljskem se prikazujejo izgredi mej kmetskim prebivalstvom. Blizu Perina so kmetje gozd poljskega veleposestnika proglasili za svojo lastnino. Posekali so 20.000 dreves in jih zvozili domov. Nad 600 kmetov prišlo je zaradi tega v sodnijsko preiskavo. Vest, da je Hai/arski sultan ukazal pomoriti vse člane znanstvene ekspedicije grofa Pora, je italijanski vladi kaj neprijetua. Volitve za zbornico so razpisane in opozicija bode porabila ta slučaj, da bode na volilnih shodih ložje grajala vladno kolonijalno politiko. Domačinov, ki so spremljali ekspedicijo, pa neso pobili. Evropcev v Harraru tudi neso pobili, ampak samo zaprli so jih. Mej zaprtimi je le jeden Italijan, trgovec Sacconi. V 2. dan maja bode v Parizu volitev jednega poslanca za francosko zbornico, ker je Roche-fort odložil prostovoljno svoj mandat. Dozdaj so za to volitev postavili že dva kandidata, socijalističnega časnikarja Roche in radikalca Gaulier. Prvi je zaprt, ker je v Pecazevillu delavce šuntal k izgredom. Pariški mestni sovet je sklenil s 34 proti 6 glasom prositi vlado, da bi ga spustili iz zapora, da bi mogel agitovati pred volitvijo, ker sicer se mu kratijo državljanske pravice. Ker so se štrajki jako razširili v Belgiji, sklicala je vlada zopet milico, katero je že bila poslala na dopust. g • Tudi pri volitvah za senat je spanjaka vlada zmagala s svojimi kandidati. Voljenih je 136 vladnih privržencev, 26 konservativcev, 4 republikanci, ,4 privrženci Romera Robleda, 2 kandidata dinastične levice in 8 nezavisnjakov. Angleftkl radikalci bi podpirali Gladstonove irske predloge, ko bi se le Irci popolnem ne izključili iz angleškega parlamente. Najbrž se bode vlada u'iala željam radikalcev. To zahtevo radikai-cev je John Morlev pa nekem shodu v Nevvcastlu jako odločno pobijal. Po" njegov i h mislih ne bode lahko določiti, pri katerih zadevah naj se Irci udeležujejo zborovanja irskega parlamenta, pri katerih pa ne. Ako Irci ostanejo v parlamentu bodo le ovirali uspešno delovanje. Kadar se bode njim umestno zdelo, vrgli bodo angleško ministerstvo. Postavodavni zbor v Dublinu bi oslabel, ako .bi se najboljši irski politiki pošiljali v angleški parlament, slednji bode pa demoralizovan. Angleška vlada ni pritrdila načrtu Muktar paše o reorganizaciji egiptovske vojske. Ti načrt se jej zdi preobširen in po njenih mislih meri na to, da bi Egipčani zopet pridobili Sudan, s čimer se pa ne strinjajo v Londonu. Po vladnem mnenji ni na meji treba več kakor 12.000 mož in bi se angleški častniki ne smeli popolnem izriniti iz egiptovske vojske. Londonska vlada je izjavila željo, da bi Muktar predelal svoj načrt. Dopisi. Is ltusij*> 10. aprila st. št. [Izv. dop.] V nekaterih zagraničnih časnikih razprostranjali so se poslednje dni neprijetni glasi glede del anglo-ruske razmejevalne komisije v Afganistanu. Oficijozni časnik „Journal de St. Petorsbourg" misli, da so ti glasi delo borze in likvidacijskih operacij, da pa so razmere mej obema komisijama najboljše in da imajo členi komisije od svojih vlad ukaz, nadaljevati razmejevanje tudi v slučaji raznoglasij mej seboj, kartera naj po končanem delu predložita vsaka svojej vladi. *rd ni V Carigradu sta prišla navskriž ruski poslanik ih vselenski pravoslavni patrijarh. Uzrok temu je, da je vselenski patrijarh potrdil razvod (Ehescheidung) sina ranjkega kancelara kneza GorčakovS, Konstantina Nikolajeviča, s Boprogo kneginjo Marijo Gor-čakovo. Ta postopek car igraj skega patrijarha sestavlja sedanjo „zlobo dne" in v turškej stolici pišejo o njej vsi časniki; grški iz njih seveda govore, da je imel patrijarh pravico ločiti prepirajoča se soproga, turški pa napadajo patrijarha, da je raz- žalil versko čuvstvo sto milijonov pravoslavnih. Da je Turkom pravoslavnih toliko mari, kakor meni lanski sneg, to je očevidno,^ta** ker znajo, da bo ' WM. Vjed.^jo sam slišal, ko soljudje govorili mej čanemu bogosluženju in prapora ni vzdignil. To je silno osupnilo vse,'^osebno prosti narod in dopisnik kašo, ki jo je zavaril ipatrijaidi, nazadnje vendar morala hlebati turškji vlada, hote že MUUiprej zva-i liti s sebe vsako odgovornost. Čudno jezies, kako je patrijarh mogel umešati se v cerkveno zadevo, ki pripada t sodstvo roškega svetega skiothv. * Kneginja Gorčakova ustopila je v zakon 8 svojim možem pred 18 leti in ima trojo otrok. Poročila sta se v niskej cerkvi v Parizu. Kneginja Gorčakova je hči bivšega moldavskega „hospodarja" kneza Sturdze. Nedavno je kneginja poslala pariškega odvetnika k patrijarhu s prošnjo, naj jo z možem loči. Kot zakonni uzrok navaja „sopcožesko nevernost", priči sta dve hišini kneginje. Patrijarh je to zadevo izročil sovetu metropolitov; pet iz njih je bilo proti razvodu, pet pa za razvod in na njih stran je stopil patrijarh in izrekel razvod ter izdal dotični ukaz. Ker je bil zakon osvečen ruskim svečenikom in sta soproga ruska poddanika, morala bi in imela bi pravico razvesti jih samo ruska hije-rarhijna vlast, kajti ruska cerkev je avtokefalna, to je nezavisna od vselenskega patrijarha. Tako je sodilo pet mitropolitov, drugi pa bo bili takega mnenja, da ruski sinod je zastopnik patrijarha v Rusiji, za predeli Rusiji pa da so vsi pravoslavni podčinjeni jurisdikciji vselenskega patrijarha, kateri češ, da je glava pravoslavlja. Taka uzurpacija glavenstva pravoslavnej cerkvi je važneja, nego se kaže na prvi pogled. Po učenji pravoslavne cerkve so vse posamezne cerkve avto« kefalne, t. j. samostalne, nezavisne, tako ruska, grška, srbska in 'druge v svojej jurisdikciji; na-zvanje vselenski patrijarh (putriarchos cekumenikos) je torej brez značenja in bolj zgodovinsko; tako se je nazivalo i drugih pet patrijarhov do • medel jenja zapadne in vstočne cerkve. Glava cerkvi je — Kristus, po učenji pravoslavnih. Da se je najedenkrat objavil carigrajski patrijarh za glavo cerkvi — to je torej protivno pravoslavnemu učenju. Sploh pa sedanji patrijarh dela stvari, ki jih je težko razumeti zdravo mislečemu človeku. Tako je svoje dni zaščiščal preganjanega srbskega mitropolita Mihajla, potlej pa je poslušal srbske klevetnike in se odločil proti mitropolitu, za kar je slednji napisal mu pismo, ki je bilo lansko leto natisneno v „Izv. slav. blagotv. Obščestva", in v katerem srbski exmitropolit rezko obsoja nepravičnost sodnika-patrijarha. Govorili so tudi že, da patrijarh koketuje z Rimom in da deluje na to, da bi se cerkvi zjedinili. Da o tem vsaj v Rusiji nihče ne misli, za to lehko jamčim, češj Živite vi, kakor hočete, a nas pustite v miru. Na čast ruskemu pravoslavju moram reči, da renegat-stva ni nikoli propagandovalo in dotične pritožbe so goli izmisel Poljakov, ki v Rusiji hrbet prigibajo in se hlinijo, za to pa v zagraničnih listih toliko več klevečejo na Rusijo. Kdo jim more verjeti? Ruski poslanik je že dvakrat energično terjal kopijo patrijarhskega ukaza o razsodbi Goreakovih, kakor tudi zapisnik o sejah in ukrepih glede te zadeve. Sovet mitropolitov se izgovarja, da je k temu treba soglasja patrijarha, no poslaništvo energično zahteva in stvar se tako ne bode potlačila. Ruščukski dopisnik „Mosk. Vjedom." svari rusko občestvo, naj ne veruje zajavljenjem hvaležnosti in udanosti Bolgarov k Rusiji, da vse to ni iskreno. V Bolgariji da ni str ari k in' ne1'politike; so samo šajke (čete). , Rusiji se po navadi dobrika opozjcija, no samo za to, da bi dobila oblast v svoje roke; verjeti tej ali drugej stranki bilo bi .neopro-stiteljnoje lehkomislije". Zvest Rusiji'jo, češ, samo trpeči, prosti bolgarski narod. So tudi posamezni dostojni ljudje, no te se lehko prešteje na;palce;• največ poštenjakov je mej duhovenstvom in- častniki; prvi imajo za seboj slavno prošlost, drugi pa nekoliko omike in discipline. Razen teh je v Bolgariji dobro le to, kar se je ohranilo iz prejšnjih patrijarh halnih časov. Bodočnost Bolgarije je samo v takem slučaji možna, ako se delujoči v njej zdaj elementi skoro izrujo. Ako se taka oblast v Bolgariji ne najde, mora priti od zunaj, in čim prej, tem boljše, konča dopisnik „Mosk. Vjed." -.•■■< Taisti časnik išče razjašnjenja olimpijskega molčanja Berolinskih oficijozov 0!tbolgarskem vprašanji; pri prvem odločnem hodu ruske vlade, tako se nadeja g. Katkov, Germanija pokaže svoje namere in takrat uvidimo, na čegavej strani je. Rusija pa je nedavno spet jasno pokazala, da se z Bolgarijo ne misli šaliti; v rojstveni dan kneza Aleksandra predstavitelj ruske vlade ni prišel k sve- sbboj, da knezu ne bo dobrot ker Riisija je nehala nfcoliti zanj. a hr 1 Kakor čitam v „Graždaninu/ ki sicer veliko nepotrebnega govori, ki pa je, zaradi zvez kneza Meščerskega z visokopostavljenimi osobatni, navadno dobro poučen, posvetovali so se te dni ministri pod predsedstvom ministra notranjih zadev, o važnih premenah gubernske in ujezdne administracije. Minister notranjih zadev je predlagal, pomnožiti gu-bernatorsko oblast, približati zemstvo bolj k tipu - vladnega instituta, pustiti policijo v rokah izprav-nika in razširiti polnomočija ujezdnega predvoditelja dvorjanstva glede zemskega gospodarstva, O značenji1 zemstva in njega 'delokrogu hočem Vam pisati v posebnem „pismu" te dni. V vašem cenjenem listu eitain o mučnem položaji studentov slavistov na Dunaji, odkar je prof. Miklošič honorarnim i profesorjem. Tudi v- Moskov-skem vseučilišči se ne godi boljše, ker ne morejo najti naslednika profesorju slovanske filologije, umršemu Duvernois. Na njega mesto bo naznačen ali lektor ruskega jezika v Varšavskem vseučilišči Kovalevskij, ali pa privatdocent Kijev-skega vseučilišča Snegire* v.1 Ako bo naznačen Kovalevskij, pojde na njega mesto v Varšavo ali P. A. 'Svrkti (Maloros), ali pa g. Sokolov; ni prvi ni drugi nema učene stopinje. Vidite torej, da slavistov je povsodi malo, ako ne štejemo raznih plagijatorov in „lže-profesorjeva slovanske filologije. ' Krutorog'ov. Domače stvari. — (Gospod *Bož i dar Raič) pripeljal se je včeraj zvečer z Dunaja v Ljubljano in stanuje pri svojem bratranci g. prof. Raiči Dal Bog, da bi se mu na domačih tleh zdravje kmalu zboljšalo. — (Dnevni red javni seji Ljubljanskega mestnega odbora) v četrtek • 29. dan aprila 188*3. leta Ob 6. url 1 zvečer v mestni dvorani. I. Naznanila prvdsedstvn. II. Vol i te V podžupana. III Volitev stalnih osem odsekov mestnega odbora. IV. Dopolnilne volitve v posebne odseke in kpmisijone. V. Finančnega odseka poročilo 1. o računskih zaključkih a) mestne posojilne zaklade, b) mestne klavnice za 1885. leto; 2. o skontriranji vseh blagajnic in fondov, s katerimi upravlja mestna občina, dne 3. marca letos. VI. Poročilo odseka za olepšavo mesta o napravi nove ograje nad stopnicami pred Tivolskim gradom in popravi stopnic. — (Naš rojak prof. Bezenšek) podal seje o velikonočnih praznikih iz Plovdiva na potovanje v Carigrad in Malo Azijo. To je gotovo zanimiv pot, in nadejamo se, da bode pre-skrbel naš podlistek z lepim gradivom iz svo jega potopisnega dnevnika. Vrne se še meseca maja zopet na svoje mesto, ker je dobil dopust samo za 3 tedne. V njegovem spremstvu sta dva Ceha, tudi profesorja v Južnej Bolgariji (brata Škorpil). — (Majski avancement.) Mej vojaškimi zdravniki imenovani so mej drugim: dr. Jos. Urie 1 v Ljubljani štabnim zdravnikom; dr. Fran Košmelj in dr. Anton Stare polkovuima zdravnikoma prve vrste. — (Zdravstvenih uradov) v Avstriji še nemarno, vender je upanje, da jih'kmalu'dobimo. „Wiener Med Pr." namreč piše, da vlada izdeluje zakon proti kvarjenju in ponarejanju živil (jedij in pijač). Važen del tega zakona bodo določbe o zdravstvenih uradih, kateri bodo imeli nalogo, dan - na dan preiskavati jedi in pijače. Izvestno bode vsakdo te urade z veseljem pozdravljal, izimši nekatere krčmarje in prodajalce živeža, ki sedaj občinstvo s pokvarjenim in ponarejenim blagom sleparijo. ; .-—— (O izgredih v Kopru) se piše: Na Velikonočni ponedeljek priredili-so častniki tukajšnjega lovskega batalijooa v gostilni „Al vaporetto" banket. Štirje vinjeni delavci hoteli so v salon. Častniki so jih zavrnili in sprijeli so se. Jeden Častnik in jeden delavcev lahko ranjena. Žandarmerija je delavce prijela in sodniji izročila, zarad" česar je bilo prebivalstvo vznemirjeno in bili so drugi dan po ulicah izgredi, katerim je poveljnik lovcev s tem konec storil, da se je mirozov (Zapfen-streich) prej nego sicer trobil. — (Velikonočni prazniki) pretekli so v Ljubljani brez najmanjšega nereda, samo jednega moškega deli so v policijski zapor, da se jo streznil. Drugače pa je bilo na Gorenjskem. V Želez- nikih so se hudo tepli in sta dva teško ranjena. V Stari Loki pa so nekega topničarja, ki je bil doma na'dopustu, smrtno ranili. Smrtim rano prizadel mu je Dolenčev i£'"Stare Loke, ki jo šele prišel iz ječe na Žabjaku. Pred odhodom je na Žabjaku sicer dejal, đa ga ne Dođe nikda*f več v te prostore, žal, da svoje obljube ni niti 24 ur držal. 11 ■ i i ....... i Telegrami »Slovenskemu Naroda". ~ Atene 28. aprila. Izvestje Havasovo: Odgovor na ultimatum odložen, ker hoče grška vlada poprej vedeti, ali vlasti še ostanejo pri svojem ultimatumu, ko je Grška njih svete vsprejela. Okrožnica grškim zastopnikom bode, pojasnujoč položaj, 'dokazovalaj da ultimatum ovira svobodo vlade, katera pod pritiskom in pretnjo mejnarodnega brodovja razoroženje odklanja, katera pa bode, ako se jej puste proste roke vso lojalno izpolnila in razorožila, kakor se je Francoski nasproti zavezala. London -28. aprila. BDaily News" dobile telegram iz Aten: 'Kraljev ukaz veleva, da se odpustita dva nedavno sklicana razreda rcBerve." ■■■ ..... Koper 27. aprila. Vsled izzivanja čve-tero pijanih »dolavcev nastal je * Srebro............ • • Napol. ....... . • • C. kr. cekini ......... Nemške marke ....... 4°/0 državne srečko iz 1. 1864 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 100 gld. Ogrtka zlata renta 4u/0 . . . fl papirna renta 5°/„ . . . &•/„ štajerske zemljišč, odvez, oblig. Dunava n-g. srečke 5°/„ 100 gld. Zemlj. obč, a,vstr. 4,/1°/0 zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnico Prior, oblig. Ferdinandovo aev. železnico Kreditne srečke ... 100 gld. Rudolfovu srečke.....10 „ Akcije anglo-avstr. banko 120 „ Tramm\vay-druŠt. volj. 170 gld. a. v. 36 45 40 35 lo kr. 10 5 61 128 170 103 95 105 116 126 118 98 179 18 liti 206 02«/, 98 % 72 V, 50 50 80 05 59 40 50 95 75 40 40 Plznsko uležano pivo. Usojamo si s tem udano naznanjati, da se bo tocarenj© n.a^egfa -u.lezaaa.egfa, pričelo v ±. čLsm. m.a.ja, t, 1. Meščanska pivovarna v Plznu, ustanovljena let;«. 1843. Glavna zaloga v Gradci pri F. SCHEDIWY, Annenstrasse 19. Več izvoženih voz, mej njimi jeden „Landauer" ■• po oral proda (294—1) tt ig-rt&lclIaL lalicaila. St. S. mmw Semena velikanske pese, detelje, raznih trav in sočivja l>-r© (•292—1) Radix Belladona (poHuftene korenine volejlia Jaagod) in dragih melis«, katerim se mora pridejati uzorec, prejema Friedrich Schneeberger, Graz. Ob Prulah ležeče Marijeo kopališče IV odpre se v I. dan maja. Izdajali se bodo tudi naročilni listi na kopeli v lesenih in kamnitih banjah. K mnogoštevilnemu obisku vabi uljudno (291—1) Joalplna Zlakoirakl. MENJALNICA KORU & SCHMITT, Ljubljana, Pred škofijo h. št. 4, priporoča se za kupovanje in prodajo vsakovrstnih državnih in iiiriu«! H Jalnih papirjev, akcij, ol»lii£aclJ, srečk, valut, zlatih in srebrnih denarjev, 1 eskomptuje žrebane, še ne zapale obligacije in kupone. atr Fredplače ~mm V zraven rotovža v Ljubljani. :XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX: Železolivnica i& izdelovalnica strojev G.Tonnies v Ljubljani. izdeluje kot specijaliteta vsakovrstne stroje za izdelovanje lesa, kakor stroje za uravnanje, vobljanje, žlebanje, uglobljenje, urezanje ukladov, vrtanje in dolbenje (Abricht-, Hobel-, Kehl-, Fras-, Nuth-, Bobr- und Stemni- Maschinen), žage z ojnicami, krožne in ploščaste žage (Gatter-, Kreis- und Bandisagen), priprave za urejenje žaginih zob (Sagestanzen) in brusne stroje (Scharfmaschinen), stroje za izdelovanje lesne volne (Holzvvollemaschiuen); nadalje specijalno take, ki se gonijo z nogami in rokami: krožne žage, ploščaste žage, stroje za uglobljenje in dolbenje (Kreissagen, Bandsagen, Fras-Maschinen und Stemm-Maschinen). Nadalje prejemlje zgradbe tovarn, žag in mlinov, naprave za parne stroje, parne kotle in plinove motorje, za preskrbovanje vode, kakor tudi vseh drugih naprav. Izdeluje najbolje transmisije s kolesi za jermene iz kovanega železa, s tečaji, ki se sami ma-žejo in krožnimi zvezami (Ringkupplungen). Surovi liv železa in kovine. (282—2) :xxxxxxxxxxxxxxx: ti ti Mi'