Uto UI Številki u.
V Uobljanl. v fctrtrt 1!. aprila 192C
ftna mn no
9thm\m vsak 4um po?*ULat, liviemti at4tl|« ta pnniki. — Hmmf—i do 30 petit i 2 D, do 100 vrst 2J 50 p, večji fnserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. «— Popast po dogovora. — Inseratni davek posebej. — „SltvtaskJ Earnd" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D
i
: Knsilova »lica štev. 9, prlUlćjs. — Telefon stes. 304. Knallovn ulic* it« 5,1« ■ndstropte. — Telefon siev. 34.
Poitnina platana v gotovini.
Mussolinijev jmperijalizem
Še pred nedavnim je Mussolini razburil evropsko javnost s svojimi nenavadno ostrimi govori proti Nemcem, proti Avstriji in Nemčiji. Malo pozneje |e sledila pot dr. NinČiča v Rim, kar je povs*od sprožilo komentarje, da sestavlja Italija zvezo zoper Nemčijo, kakor da je glavni nasprotnik rimski politiki onstran Alp.
Ali potem se je stvar brž popolnoma spremenila. Nasprotje do Nemčije Je stopilo povsem v ozadje in sedaj je obrnil Mussolini pozornost na drugo stran. Postavil je v ospredje kolonijalni problem, razglasa v svojih javnih govorih na vsa usta, da stoji fašizem po zmagi nad notranjimi nasprotniki pred drugo svojo poglavitno naiogo. pred ustvaritvijo imperijalisticne moči, kolonijalne posesti. Mussolini obtožuje zmagovite države, da so si svet razdelile med seboj in da niso Italiji dale tako-rekoč ničesar. Mussolini izjavlja, da si mora Italija kljub temu priboriti prostor na solncu, to je, da si mora pridobiti nove kolonije.
Italija je pozno stopila v vrsto kolo-■ijalnih držav. Ko ie leta 1860. nastala fljedinjena Italija, je bil svet že domala popolnoma razdeljen in Italiji se je godilo tako kakor Nemčiji, ki se je prav tako kot kolonijalna sila pričela udej-stvovati šele po svojem ujedinjenju, po L 1*70. Tako Italija kot Nemčija sta morali pobirati drobtine, ki so padale z iwgato obložene mize evropskih, oziroma svetovnih kolonijalnih držav; dobili sta le slabše dežele v Afriki, kjer edino ie bilo preostalo še nekaj sveta, da so ca mogli še razdeliti med osvojevalce iz Evrope. Italija je dobila ob Rdečem morju primerno deželico Eritrejo, katere ozadje pa je gorata, težko dostoona Abesinija. domovina junaškega gorskega rodu, ki je energično in zelo uspešno ca vrnil italijanske osva jalne načrte. Da-ije je dobila peščeno, malo plodno Soma Isk o deželo, toda dostot> do teh dveh kolonij je samo skozi Rdeče morje, katerega dohod in izhod čuva Anglija. Italijanska posest je torej odvisna popolnoma od angleške milosti Zato si je Italija izbrala Tripolitanijo, lq jo je icratkomalo leta 1911. vzela Turčiji, ali tudi tu je do večini malo rodovitna dežela, katere glavni del tvori puščava.
Z izidom svetovne vojne je Italiia pridobila samo neveliko korekturo meje ob Somalski koloniji, kjer ji je Anglija prepustila ozemlje ob reki Jubi. Od nemških kolonij, ki so se razdelile med zmagovalce, ni dobila ničesar. Celo glede Dodekaneza je prevzela obveznost, da ga odstopi Grčiji, ko se izpolnijo neki pogoji. Iz Male Azije so se Italijani umaknili popolnoma.
Fašizem je že neštetokrat poprejšnjim vladam očital defetizem in slabost, ker si niso znale priboriti nika-kih novih kolonij v času ko bi bik) to mogoče. Sedaj napoveduje Mussolini, da bo popravil napake svojih prednikov in da pričenja Italija s širjenjem kolonijalne posesti.
Italijanska imperijalistična napoved mora vzbuditi pozornost v vseh državnih, ki imaio že kolonije in mora mehanično zadeti na odpor v teh državah. Pravtako kakor se je predvojna Nemčija tako žilavo in brezobzirno, da z naravnost oholo samozavestjo poganjala 73 kolonije in s svojo nemaskirano pohlepnostjo razdražila vse vodilne svetovne države zoper sebe. Da je šla Anglija zoper njo in nato še Amerika, temu je bi! poglavitni vzrok ravno nemška nestrpnost, dobiti čim prej in čim več kolonij.
Italija gre po isti poti. Kakor nekdaj Nemci, tako kriči danes v obraz vsemu svetu, da si hoče Italija priboriti svoje «mesto na solncu». To mora vzbuditi ne zaupnost vodilnih kolonialnih držav, ki pač ne bodo pripravljene, odmakniti se samozavestnemu novemu Italijanu in jra spustiti v prve vrste. Zelo lahko se z£->di. da se bo okrog Italije, če bi res postajala opasna, stvoril blok nasprotnikov, ki bi bil pripravljen stopiti po potrebi tudi v akcijo. Za enkrat je sicer Italija pokazala samo besede, ne Še dejanj. Mi Jugosloveni pozorno poslušamo besede, a pripravljeni moramo biti tudi ra eventualna dejanja.
"  ITALIJA El ROMUNIJA
— Bukarešta, 14. aprila. V uradnih krogih v Bukarešti se govori, da obišče ro-rr~;rc5ka kraljevska dvojica Rim. ako Ita-II a prizna romunsko aneksijo Besarabije. Clm to prizna, namerava romunska vlada organizirati obisk kraljevske dvojice v Rimu še to poletje.
Razburjenje radi njegovih izjav v Zagrebu. — Radikail groze z neparlamentarnim obračunavanjem. — Nestrpno pričakovanje
seje glavnega odbora NRS.
— Beograd, 14. aprila- Včeraj smo kratko javil", da je bil dr. N.nko Perij imenovan za finančnega ministra in da je prevzel poljedelski minister dr. Vaša Jovanovič tudi resor prometnega ministrstva. Včerajšnja nad tri ure trajajoča konferenca radikalnih ministrov je končala s tem. da so radikali sklenili, da ne izvajajo nikakih nadaljnih konsekvenc iz od5topa ministra Krste Miietića. marveč da počakajo, da določi nadaljno taktiko širši glavni odbor radikalne stranke, ki se sestane 25. aprila. Včeraj so radikali z velikimi napori zakrpali sedanjo vlado g. Nikole Uzunovića-
Komaj se je popoldne nekoliko poleglo nervozno razburjenje med radikali, že je prišla proti večeru iz Zagreba nova vest o naDadih Stepana Radića na posamne radikalne ministre in na šefa narodno radikalne stranke g. Ni-kolo Pašiča. Stepan Radič je v Zagrebu poda! zelo obširno iz-avo dopisnikom beogradskih listov (Objavljamo jo posebej. Ur.)
Prvotno telefonsko obvestilo iz Zagreba je naglašalo. da je g. Sf. Ra-
dič napram noivnarjem nazval ministra za   soc. politiko   Milana   Simonovi ca
»kučko« (psa), kar se je pozneje korigiralo v »kockar«- Sedanjega finančnega ministra dr, Ninka Perica je baje imenoval »idijota*. Ti novi Radičevi izpadi so izzvali v radikalnih vrstah velikansko ogorčenje, kar dokazujejo tudi današnja posvetovanja radikalnih ministrov in ponovne avdijence ministra za socijalno politiko Milana Simo-novića na dvoru. Radić danes v svojem ?>Domu< nasprotno naglasa, da je novi finančni minister kmetski sin iz £abca in da ie eden izmed najuglednejših, najpoštenejših. naipravične&h in najrazumnefšm radikalni veljakov. Nekateri radikali so nad Stepartom Radićem tako razjarjeni, da so sklenili, da z njim temeljito, tudi na nepar nmenta-ren način obračunajo. Ogorčenje proti vodite!iu hrvatskih seljakov pa narašča obenem v Beogradu samem. 2e snoči so se po mestu širile vesti, da nameravajo prirediti Stepanu Radiću pri niegovem prihodu v Beogradu nepričakovan in izreden sprejem.
Povratek g. Radića v Beograd, nistri se posvetujejo vsak zase*
pan Radić i
— Beograd, 14- aprila. Ob 7.30 zjutraj z zagrebškim brzovlakom je prispel danes v Beograd prosvetni minister g. Stepan Radić. Na kolodvoru so ga pričakovali njegovi ožji prijatelj in nekateri novinarji. Kolodvor je bil na splošno presenečenje izredno močno zaseden z orožniki. Postajo je zasedel močan oddelek žandarmerije, ker so bile varnostne oblasti obveščene, da se organizirajo velike demonstracije proti ministru Stepanu Radiću. Po demonstracij pa ni prišlo: pred kolodvorom se je zbralo le nekaj radovednežev
Zagrebške izjave Stepana Radića so v politični javnosti izzvale veliko senzacijo. Ob 10-30 dopoldne je g. Stepan Radić v spremstvu svojega nečaka ministra Pavla Radića oosetil ministrskega preJsednika Nikolo Uzunovića. V Beogradu je povsod opažati izredno živahnost, napeto zanimanje za na-daljni razvoj političnih dogodkov. Vrste se nove senzacije. Vsak hip pričakujejo, da odstopijo Še drugi radikalni ministri, zlasti minister za socijalno politiko Milan Simonović.
G. St. Radić je izjavil na kolodvoru novinarjem, da je njegova v Zagreba novinarjem oodana izjava točna in da ie treba pričakovati razvoja dogodkov- »V Zagrebu sem se šesta.] s predsednikom esperantskega društva Z. Ed. rivo in sem se z njim domenil o tem, naj naši profesori! na srednjih šolah uče tuđi esperanto. Ukrenem vse. da postane esperanto obligatni predmet na vseh srednilh šolah.*
Po konferenci z g. Uzunovićem je g. Radić izjavil: »Krize ni! Z g. Uzunovićem sem se razgovarjal o politični konferenci ministrskega sveta, ki se vrši popoldne- Sedaj so se sestali radikalni ministri posebe in jaz se sesta-nem v svojem kabinetu z našimi ministri.«
— Beograd, 14. aprila. Minister za socijalno politiko Milan Simonović je danes zgodai prišel k ministrskemu predsedniku Nikoli Uzunoviću ter iz> razil svoje ogorčenje nad postopanjem prosvetnega ministra. Nato se je zelo dolgo posvetoval s strankinim šefom g. Pašićem. Po tem posvetovanju je minister g. Sunonovič odšel na dvor Kralj ga je sprejel v polurni avdijenci, ki je trajala od 9.45 do 10.15. Z dvora je odšel minister Simotiović naravnost k m ki istrske mu predsedniku c. Uzunoviću. Z njim je konferiral dlje časa. Ob 11- dopoldne se je g. Sinronović ponovno napotil v dvor ter bil zopet sprejet od kralja v polurni av<Eienci.
Po avdijenci je g. Simonović izjavil zastopnikom tiska: »Gospod Radič je prejel svoje informacije o meni od strani mojih nasprotnikov. Načeloval sem dolgo časa ministrstva, ki ga sedat vodi minister Pavle Radić. Pri tem konstatiram, da g. Radiću manfkaio vsi
— Radikalni in radićevski mi-
— Ministra Simonović in Stje-' avdijenci«
tehtni argumenti proti meni in zato se poslužuje takih proti meni naperjenih in neosnovanih informacij.^
Glede svoje avdijence na dvoru je bil minister Simonović zelo rezerviran. Politični krogi računajo da minister danes popoldne odstopi- Gotovo ie, da poda svojo demisijo tudi državni podtajnik v ministrstvu za šume in rudnike B. Kujundžić. Ta motivira svoj odstop s tem. da je z ozirom na najnovejše Radičeve napade onemogočeno vsako normalno sodelovanje z zastopniki HSS.
Politični krogi živahno komentirajo Radič evo taktiko, \rx ima gotovo za cilj, vreči iz vlade po malem vse njemu neljube radikalne ministre.
Prosvetni minister g. Stepan Radić je ob 11.30 dopoldne odšel v spremstvu kabinetnega šefa g. Košu ti ća na dvor- Kralj ga je sprejel v polurni avdijenci.
Konferenca Male antante na Bledu
Obnovitev zavezniških pogodb. — Pristop Poljske?
Beograd, 14. aprila. Iz Bukarešte javljajo:
V političnih diplomatičnih krogih pričakujejo, da se skoraj zunanji ministri Male antante sestaneio na konferenco, ki bo imela izreden značaj. Na tej konferenci se imajo obnoviti zavezniške pogodbe in sicer: f.) zavezniška pogodba med Romunsko in Češkoslovaško na eni strani in 2.) zavezniška pogodba med Romunsko in Jugoslavijo na druži strani.
Te pogodbe namreč tvorijo poleg Češko - jugoslovenske pogodbe temelj Mali antanti. Prva pogodba poteče meseca junija, druga pogodba pa meseca septembra.
Romunska vlada je prepričana in u na, da se bodo te pogodbe podaljšale brez vsakih bistvenih sprememb.
Konferenca zunanjih ministrov Male antante se ima sredi meseca junija vršiti na Bledu.
Romunski politični kroti dalje tudi razpravljajo o akciji romunske vlade, da se pritegne Poljska v sistem držav Male antante.
Avstrijski agrara preti trgovinski pogodbi z Jugoslavijo
14* aprila. Avstrijski agrarci so po svojih organizacijah začeli akcijo, da te od strair? avstrijske vlade Jugoslaviji odpove trgovinska pogodba. Ta akcija je izzvala v avstrijskih industrijskih krogih ostro kritiko. Irrdustrijci odklanjajo zadeve agrarcev.
Nogi Rwlifeui napodi no roolalne prualie
»Minister Simonović je kockar,,
V dolgih izjavah novinarjem je g. Radić včeraj zopet ostro na« padel gg. Pašića in Simonovića. — Potrdil je svoje izjave v Pakracu in napovedoval izločenje še večih radikalnih ministrov«
Zagreb, 14. aprila.
Danes priobčujejo zagrebške «rNovosti» in r° telefonskih obvestilih iz Beograda tu* di beogradski listi «Politika», «Pravda» in «Vreme* zelo obširno izjavo g. Stepana Roj dića o odstopu prometnega ministra Krste Miietića, odnosno o vladi g. Nikole Uzu no* vica. Včeraj dopoldne so posetili sotrudni« ki in dopisniki omenjenih, listov g. Stepan*. Radića na njegovem stanovanju z namenom, da jim da pojasnila glede neobičajne* ga demisijskega pisma prometnega ministra. Pri tej priliki so dopisniki prečitali gosp. Radiću tudi vsebino ostrega pisma radi« kalnega državnega podtajnika <Kujundžića. Glede tega pisma je Stepan Radić kratko izjavil:
«To so, gospoda, taka analjabefska vpra* sanja, da o njih ni treba go\*ori/i. Vsak lahko piše. kar hoče.* Z ozirom na afero z g. Krsto Miletićem je izjavil g. Radič: «Ko* rupcija ni interno vprašanje. Vprašanje o Krsti Miletiću se zato ne more obravnavati med štirimi očmi. To vprašanje je vpraša* nje vse naše javnosti, zlasti ako se govori, da se v Zagrebu krade premog. Korupcija ni interno vprašanje, nego vprašanje celega naroda in parlamenta. Kdor brani korup* cijo, naj gre. V ostalem naj me gosp. Krsta Milctić toži.»
Ker je znano, da ima Radić navado ▼ listih objavljene stenografske beležke poro» čevalecv pozneje demantirati, je dopisnik «Politike» g. Božović opozoril g. Radića, da je njegov govor v Pakracu, in zlasti odsta« vek o Krsti Miletiću, posnel točno od be* sede do besede. G. Radić je nato zmajal z rameni in pripomnil: «r.Vi baš vse povsem točno. Kič ne de! Smisel je isti!»
Radić je koncem razgovora tudi pri* znal, da je g. Božović perfekten stenograf. Dejal pa je, da je izpuščena tupatam kaka besedica, zato da je v odstaku v *PoIitiki» ostrejši ton. cKadar jaz govorim* mi je tež* ko slediti. Težko je zadeti pravo nijanso. Kadar gledam narod pred seboj, se segre* jem in hitro govorim.
G. Stepan Radić je nato zelo obSirno odgovarjal na vprašanja posamnih dopisnikov. Sotrudnik zagrebških cNovosti* gosp. Turkalj je vprašal Radića: <JCaj je, g. mi* nister, z izrazi v Miletićevi motivaciji: bi* tanga in vucibatina?*
G. Radić je smehljajoč odgovoril: cRe* či mu (Miletiću) moramo, da je dober foto* graf. S tem se je povsem dobro sam foto« grafiral. Hotel je mene pogoditi, pa me ni mogel, ker sem bil v Zagrebu. Pogodil jc sam sebej»
»Ali mislite, da bo imela Miletičeva de* misija večje posledice?*
«Ne! Ne! To znači samo, da bodo mo*
rali radikali opredeliti svoje ljudi z ozirom na politiko sporazuma. Prepričan sem, da radikalna stranka in radikalni klub ne bo* sta sledila tem ljudem. Ako sledita, bom*t sestavili vlado z opozicijo. A če je ne šesta* vimo, tedaj gremo mi v opozicijo, pa bodo videli, kakšni smo v opoziciji. Vlada ostan0 dalje, čeprav gredo Pašićev'i ljudje vsi v opozicijo. Situacija je taka: Radikali nima« jo večine v parlamentu in je ne morejo imeti, tudi ne na ta način, ako pritegnejo k sebi Pribičevića ali kako drugo frakcijo, ker bi večje število radikalov potem takoj iz* stopilo.«
G. Radić je nato govoril o ministrskem predsedniku Nikoli Uzunoviću, naglas Šajoč, da mora biti ministrski predsednik oni, ki predstavlja narod in državo. Uzuno* vić je bivši sodnik. Ko smo pravne stvari razpravljali, kakor n. pr. novi zakon o sod* nikih. sem spoznal, kaj to pomeni. Dobro je imeti ministrskega predsednika, ki je ju* rist in baš sodnik. L zunovie je še mlad. To je koristno in potrebno. Za vladne posle je potreben mlad človek. Brez ozira na to, kaj: bo s korupcijo, je moje globoko prepriča* nje, da bi mi, ako bi Pašič ostal še nekaj let na vladi,, propadli tako, kakor je pro* padla Avstrija, ker ji je bil na četu Fran Josip. Pod Pašićem ae ni mogel končati niti eden posel. Je star človek. Prošli so vedn-* meseci in meseci, predno se je kaj naredilo. Zakonski načrti pa so se metali v m&zniot, ker se nisc mogji reševati zato, ker je bil minsfrski predsednik star človek.*
Dopisniki so nato Radića opozorili na nedeljske govore voditelja SDS Svetozarja Pribičevića in voditelja demokratske stran« ke Ljube Davidovića. Glede Davidovića je Radić izjavil, da je ta v Ćupriji govoril isto, kar on v Pakracu. Mnoge stvari je stično govori/ tudi Svetozar Pribičević. On sedaj mnogo bolje govori, nego poprej. Zdi se. da je po avdijenci spoznal situacijo in da mu jc ta Jasna. Radić je zopet ponovil ♦» vladi, da je po demisiji Krste Miietića moč-neša nego prej. Do krize celokupne vlade ne pride, marveč se polagoma iz vlade oci* strani j o vsi slabi ministri.
Glede Ljube Jovanovića je Stepan Radić omenil, da je pošten človek, toda n«-» odločen in ne dovolj borben. Radićevo pre* pričanje je, da Ljuba Jovanovič ne izstopi iz radikalnega kluba. Spada pa faktično med duševne prvake radikalne stranke. Taki ljudje so sila in veličina radikalne stranke.
Zanimivo izjavo je podal Stepan Radie o sedanjem ministru za socijalno politiko Milanu Simonoviću. Kratko je dejal: -
<xTreba je oditi v Kruševac in opazova* d, kaj tam on (Simonović) dela. Dobit sem o njem pisma, k\ govore, da je kvartopirec (kockar)«
Amundsenov polet na severni tečaj
— Berlin, 14. aprila. Iz Osla javljajo: Armindsen in EIlsworth sta včeraj iz Osla odpotovala na SpHzberse. Pred odhodom se ie zbrala lO.OOOglava množica, ki Je Amundsenu in niegoverrra spremljevalcu v slovo navdušeno vzklikala: »Hura, hura, hura!« Amundsen je izjavil zastopnikom listov, da je izredno zadovoljen z dosedanjimi uspehi zrakoplova »Norgre«, ki jih je dosegel na poletu od Rima v Pulham. Ne dvomi nrti najmanj, da se njegova ekspedicija na severni tečaj posreči.
TRGOVINSKA POGODBA Z MADŽARSKO
— Beograd, 14. aprila. V Beogradu se sestanete 20. i. m. naša in madžarska delegacija, da obnovite pogajanja za sklenitev definitivne trsovinske pogodbe.
RUSIJA SE NE UDELEŽI MEDNARODNE GOSPODARSKE KONFERENCE
— Ženeva, 14. aprila. Sekretarijat Dro-Stva narodov je včeraj prejel obvestilo predsedrrfica Centrale ruskih zadrug Kin-čuka. Rusija naznanja, da se ne ndeieži mednarodne gospodarske konference, ker se ta vrši na ozemlja republfte Švice.
Movožnje v italiio.
■t. občinstvo, da
•s dalje avtovožrtjo tali i« ITALIJO.   —   PAVLE ŠTELE,
avtotaksi, eol;anska cesta 3. — Telefon 942.
Borzna poročila
LJUBLJANSKA BORZA,
Lesni trg: Malo povpraševanja, precej ponudo. Prodani 3 vagoni tramov 25X 25 naprej, 6 m dolž, zdravi, ostrorobo tesani, ico. meja 450 Din.
Žitni trg: Malo ponudb, malo povpraševanja.
Efekti: 2%% drž. renta za vojno škodo 295; 7% invest. po s. iz leta 1921 72— 75; Celjska posojilnica dd. 209—202; Ljubljanska kreditna banka 175; Merkantilna banka 102; Prva hrvatska štedionica 865; Kreditni zavode 165—175; Slavenska banka 50; Strojne tovarne in livarne —95; Združene papirnice 100; Stavbena družba dd. Ljubljana 50; Šešir dd. 110—110; 4H% kom. zad. dež. bke. 20—21; 4%% zast. !. kr. dež. bke. 20—21.
ZAGREBŠKA BORZA.
Devize: Curih 10.9525—10.9925, Pariz 196—198, Newycrk 56.661—56.961, London 276.03S—277.2O38, Trst 227.95—229.15, Beriin 13.5225—13.5625, Dunai S00.S75— «04.875.
Efekti: Ljubljanska 175; Hrv. esk. banka 106—106.50; Hipotekama banka 613-) —62, Praštediona S70—872.50, Trboveljska 365—370, Vevče 100. •
INOZEMSKE BORZE*
Curih: Beograd 9.12, Pariz 17.83, London 25.185, Newyork 518.125, MUati 20.87, Praga 15.35, Dunaj 73.10.
Trst: Beograd 43.825, Pariz 86, New-verk 24.85, Praga 73.80, London 120.975, Cnrih 480.50, Dunaj 352. _
Pristopajte k Vodnikovi dražbi!
75
5
31
Stran 2.
•SLOVENSKI   NAROD* dne 15. aprila 1926.
Ste?. 84.
Občni zbor Gremija trgovcev v Ljubljani
Odmev hude gospodarske krize. — Nova ureditev odpiranja in
zapiranja trgovin« — Deseturni delovni čas.
V gremijalni zborovalnici je bil snoČi tri ure trajajoči občni zbor Gremija ljubljanskih trgovcev, kj je bil zelo mnogoštevilno obiskan. Načelnik Ivan Oregorec je pozdravil zastopnika mestne občine ljubljanske obrtnega komisarja Ivana Ceh u na, predsednika trgovskega društva »Merkurja« dr. Frana Windischerja. zborničnega tajnika dr- Pretnarja, predsednika pomočniškega zbora Zemlji-č a, vodjo gremijalne šole učitelja G r u m a. tajnika Zveze industrijalcev dr. Golio in zastopnike tiska. Predsednik se je v svojem poročilu spominjal 33 v preteklem poslovnem letu umrlih članov ter je nato omenjal, da je odložil mesto načelnika veletrgovec g. Fran Stupica, ki je vodil posle gremija od leta 1922. do meseca februarja t L Njegovo nesebično delovanje je bilo že opetovano na občnih zborih priznano. Predsedniško poročilo omenja gospodarsko krizo, ki je vladala preteklo leto, ter konstatira da država povišuje avtomatično različne davke, a konkurzi so na dnevnem redu ter so vse te neugodnosti krive, da cene živilom ne padajo, kakor to zahteva javnost od trgovca. Trgovina je v latentni krizi. Trgovstvo je primorano protestirati proti sedanji gospodarski politiki in davč. bremenom. Koncem svojega poročila zahteva predsednik, da se slovensko trgovstvo z vso odločnostjo zavzame za to, da dobi Ljubljana popolno borzo.
Gremijalni tajrrrk Lojze Smuc je podal strokovno poročilo o poslovanju gremija, o gremijalni soli ter o finančnih in socijalnih problemih, ki globoko segajo v vitalne interese trgovskega stanu. Članstvo grcmiia ie 31. decembra 1925 znašalo 1336. Napram prejšnjemu letu se ie zmanjšalo za 21. Od Sanov je bilo 511 protokoli ranih in 8J5 n ep rot okoli ran in. Konstatira da števio odjav trgovskih obratov raste, pada pa število prijav, to je dokaz, da se naha. ia naša trgovina v krizi. Glede trgovskega Šolstva omenja, da gremij vzdržuje gremijalno šolo iz svojih lastnih sredsev. Za šolo trosi letno 130.000 D Gremij je prejel od prevrata sem do danes državne podpore le 11.000 Din. Vlada namerava greTrajalnrm šolam odtegniti državno podporo z motivacijo, naj trgovci sami vzdržujejo svoje šole. To je izzvalo v trgovskih krogh veliko ogorčenje in nevolk). Poročilo dalje govori o davčnih zadevah, konstatirajoč. da so davčne dajatve popolnoma izčrpale vse vire in organizem našega trgovca, z globokim pesimizmom govori dalje o izenačenju davkov in o taksnem zakonu ter navaja statistiko davčnih bremen. Za trgovce so da1;c aktualna vprašanja: krošnjarstvo uredrtev delovnega Časa in inozemski potniki. Zadnje vprašanje je postalo baš sedaj zelo akutno in je gremij moral že večkrat intervenirati proti inozemskim potnikom, ki so po Sloveniji delali konkurenco domači trgovini.
Občni zbor je nato odobril računski zaključek za leto 1925, poročilo revizorjev in proračun za leto 1926 Soglasno so bile tudi sprejete nekatere spremembe pravil, nakar so se vršile dopolnilne volitve. Na predlog g. Samca so bili izvoljeni v načelstvo: v:'e-trgovec Ivan G r e g o r c. kot načelnik, veletrgovec Jcsip Kavčič kot I. P d-najelnik, in veletrgovec arel A. Krega r, kot II. podnačelnik. Izvoljeni so bili nato še štirje namestniki odborniki, in sicer: Saša Knez. Josip Pav-1 i n, Alojzij M o h o r i č in Ivan B a -hovec. V odseke so bili izvoljen;: a) delegata v pomočniški odbor D e r e n-da in Zeleznikar. b) v šnlski odbor Ivan Gregorc in Fran Novak in c) v zvezo trgov?!; h gremijev: Ivan Kostevc. P. F a b i a n, I. Breznik in Zore.
Po volitvah se je razvila živahna debata o vprašanju glede ureditve odpiranja in zapiranja trgovin- Načelnik gremija Iv. Gregorc je kratko uvede; razpravo o tem vprašanju, naglašaioč. da je treba upoštevat socijalne obrtne zakone in se glede določitve delovnega
časa v trgovini tudi po njih ravnati. Gremii ie zato svoj čas sklenil naj bodo špecerijske trgovine odprte po 19 ur druge trgovne pa po 8 ur. Gremijalni tainik ie nato podal kratek pregled o poslovanju v trgovinah in je obenem omenil dve kolektivni vlogi in sicer vlogo trgovcev iz Šiške (Ljubljana VIII.), ki predlagajo, naj bodo trgovine v SiŠki odprte ob 7. do 12. in od 2. do 7 Nekateri ljubljanski trgovci pa so zahtevali, naj se trgovine odpirajo celo ob 6. zjutraj in nai bodo odprte tudi ob nedeljah in praznikih- Vloga teh trgovcev pa ie naletela na splošen odpor Prt večini navzočih članov. Razvila se je nato živahna debata, ki je pokazala, da si nasprotujejo interesi periferije s centrumom mesta, Končno je občni zbor sprejel predJog trgovca Pavlina, nai bod^ trgovine v Lkibtfani odprte od 7.30 do 12.30 in od 2. do 7. zvečer. Obenem ie bi.1 sprejet za Šiško dodatni predlog g. Simončlča. da so trgovine v Šiški odprte od 7. do 12- in od 2. do 7. zvečer. Zastopnik pomočniškega zbora g. Žemljic je protestiral proti temu, da bi se pomočnike prisililo k lOurnemu delovnemu času ko iim zakon jamči 8urni delovni čas.
Trgovine imajo biti ob nedeljah in določenih praznikih popolnoma zaprte. Sklep občnega zbora srede zapiranja in in odpiranja trgovin stopi 1. maja v veljavo. Ta sklep velja za vse trgovine, tudi za kramarje in štantarje- Tozadevni prestopki se imajo no soglasnem odobravanju občnega zbora najstrožje kaznovati, prestopnikom se določi od strani gremija denarna kazen do 300 Din in v skrajnem slučaju se pozove na intervencijo proti prestopniku tudi policijska oblast.
G. 2e!eznikar je nato iznesel pritožbe proti počasnemu postopanju na carinarnici. Občni zbor ie sklenil, da se Pri gremiju osnuje poseben odsek, ki bo sprejemal pritožbe proti postopanju carinskih organov in jih nato na mero-dajnem mestu prednašal.
lis siHte v ljubljansko bolnico!
Priatel'j lista, ki pozna razmere v ljubljanski bolnici, nam ie poslal naslednji dopis, ki ga piiporočamo v uvaževanje naši javnosti, zlasti pa gg. zdravnikom. Piše
nam:
Ljubljanska bolnica je stalno prenapolnjena. Za sprejem se oglašalo vsak dan novi slučaji. Kakor smo se informirali, se je zadnje dneve sprejemalo dnevno po 40 do 50 bolnikov. Vsak dan morajo radi pomanjkanja prostora in radi ved-.o novih nu'nlh spre.errov tud! odpuščanje bolnikov pospešiti tako, da tudi odpuste iz bolničtie oskrbe do 40 oseb dnevno. Vsakdo išče zdravniške pomoči v bolnici, mesto da bi se zatekel k svojem zdravniku pri bolni'ški blazajni ali pri okrožnem zdravniku v svojem okraju. Tudi hodijo mnegi v ljubljansko bolnico iz onih krajev, ki imajo v blizini svoje bolnišnice, tako n. pr. iz Celja, Maribora, Ptua, Slovenjijrradca. Brežic Novega mesta. Trbovelj itd. Nekateri bolniki trde, da so jih zdravniki poslali, drugi zaupax> bolj ljubljanski bolnici itd. Celo iz daljnega Prek-murja so zastopani in to po največ radi očesnih boiezni.
Da je ljubljanska bolnica za vso Slovenijo premaihna, ie umi j ivo, zato pa sprejemajo vanjo res le težje slučaje, lažje Pa morajo odkloniti, oziroma priporoča o bolnikom, naj se zatečejo v hol niče v svojem
u alt pa k okrožnim zdravnikom, ki so tudi dolžni res revne zdraviti brezp ačno na podlagi ubožnega spričevala.
Potovanje iz drugih krajev v ljubljansko bonlico je združeno z velikim stroški za vlak in prehrano. Večkrat se vrh tega pripeti, da ie marsikdo odklonjen, čeprav je prišel od daleč, ker njegova bolezen ni bol-nlčne oskrbe neobhodno potrebna in se lahko zdravi zasebno, ambulantno. Seveda je potem bolnik razočaran in nejevoljen ter si predstavlja, da se mu dela krivica, ker smatra sam sebe za zelo bolnega. Vsak je sebi seveda najbliži, ne ve pa, da so drugi še bolj resno bolni; in teh se ne odklanja. Vsekakor bi bilo umestno, da bi vodstvo bolnice v Ljub'jani uradno   obvestilo vse
okrožne zdravnike da ne bi pošiljali lažjih bol rakov v ljubljansko bolnico, ker se lini lahko zgodi, da niso sprejeti Iz zgoraj navedena in povsem umljivih razlogov. Je pa zek> neprijetno, če bolnik Šele v Ljubljani zve, da Je bclnica prenapolnjena in da sprejem nI mogoč.
Tudi bi moralo vodstvo bolnice točno informirati okrožne zdravnice, kakšne bolezni se morejo spre e ti, katere pa ne; s tem bi se preprečil naval na bolnišnico, ljudem bi se pa Prihranili stroški m sitnosti potovanja za prazno pot v Ljubljano in nazaj. Obenem pa tudi nejevona bolnikov, ki trdijo, da je bolnica le za gotove ljudi, kar je pa vsekakor pomota. Ce je v bolnici prostor in bolezen opasna, gotovo nikdo nI odklonjen. Seveda tega ljudstvo ne more razsoditi, lažje pa bi jim fco dopovedal okrožni zdravnik.
Priporočamo tore? v splošno korist, nai se vsakdo v bolezni obrne na svo:ega najbližjega zdravnika, ki bo že sprevidel in ukrenil, kar je potrebno. Ce se pa odloči, da mora v bolnfco, svetujemo, naj se zgtesf za sprejem v bolnico v dopoldanskih urah, ker takrat ie sprejem prej mogoč, kakor pa pozno popoldne, ko so že zasedene večinoma vse posteb'e. Spre'ema se namreč le do 5. popoldne, ob nedeliah in praznikih pa le
• e.
Prot obolenju plsuč
„VE3GMIN"
ElMliZiJo1 pri ročeiku tuberkuloze, bronhitisa, katara m drugih pij učnih boieziii. za naglo okrepčitev organizma in za brzo izginevanje lokalnih sprememo.
PdStd      za o jačanje otvarjania apetita on osla o elita nervoznih, m Mo krvnih, osobito pr akrofnlozal, rahitični decl. Maproda* v vseh apotekah.
Laboratorium „ Ve domin" Beograd,
Vajfertova 52. 1979 «
Djordje Vajfert o zaslužnem delu našega ženstva
V sredo zvečer je imel guverner Narodne banke g. Djordje Vajfert na beogradski univerzi predavanje o velikih zaslugah našega ženstva. V dvorani je bilo zbrano mnogo uglednih kulturnih in nacijonalnih delavcev, ki so z zanimanjem sledili Vajfertovim izvajanjem. Predavatelj je izvajal med drugim:
»Oprostite mi, da sem vas povabil na to svečano zborovanje. Zborovanje in moj govor sta namenjena našim cenjenim damam. Prepričan sem, da bodo sprejele dame moje predavanje s polnim razumevanjem. Govoriti o ženstvu v prisotnosti žensk je zelo prijetno. V družabnem življenju si moški ne more želeti večje sreće, kakor biti deležen ženskih simpatij. Ženske bi lahko označili kot šesto velesilo. Žen* je glavni steber hiše. Narodni pregovor pravi: »Hiša ne stoji na tleh, temveč na ženi.« In to je res. Toda žena ne igra važne vloge samo v hiši. Njen plemeniti vpliv sega tudi v okolico, v družabno življenje vobče S svojimi vrlinami, osobito pa s svojo usmiljcnostjo in vztrajnostjo bi bile ženske lahko najboljše učiteljice v ljudski prosveti. Ko so se pričele leta 1875 priprave za vojno, so sodelovale tudi ženske. To akcijo je začela kraljica Natalija. Ona je pozivala dvakrat na teden na dvor beogradske gosre in gospodične, da so izdelovale iz platna obveze za ranjene vojake. In ko so prina-jali ranjenci z bojišča v bolnice, so jim žene požrtvovalno stregle. Delo ženskih rok je v vseh vojnah lajšalo usodo ranienih in bolnih vojakov.
S svojo neupogljivo voljo, z vese-Hem do vsega, kar je dobro in plemenito ter s svojo izredno vztrajnostjo so ženske daleč pred moškimi. Njihovo delo po udruženiih in dobro.elnih ustanovah zahteva mnogo dela in časa, ki ga na ženske kljub zaposlenosti v gospodinjstvu vedno rade žrtvujejo za splošne koristi. Naša ženska društva so zbrala in razdelila med siromašno ljudstva že milijonske vsote. Kako so bili zbrani ti milijoni? S prošnjami. Lahko ie reči s prošnjami, toda prositi ie pogosto zelo težko in neprijetno. Ženska društva stalno napredujejo.
Tudi med svetovno vojno so bila ženska društva v službi sanitetnih organov in Rdečega križa Njihove člani-
ce so neumorno delovale po bolnicah, kjer so z neverjetno požrtvovalnostjo in nesebičnostjo stregla ranjencem. Priznati moramo, da je delo, energija in vztrajnost našega ženstva v humanitarnem in patrijoticnem delu vredno vsega občudovanja. Nas moške mora biti sram, da jim še nismo javno izrekli svojega priznania in hvaležnosti«
Po prdavanju je g. Vajfert predlagal, naj pošlje zborovanje vsem ženskim društvom spomenico, v katerem jim izraža priznanje in zahvalo za nji* novo požrtvovalno delo._
Prosveta
Repertoar Narodnega gledališča ▼ Ljubljani.
Drama.
Sreda, 14.: »Henrik IV.» B. Četrtek, 15.: »Naša kri«. D. Petek, 16.: »Pvgmalionc. C. Sobota, 17.: Ob 15. »Henrik IV.». Dijaška
predstava po znižanih cenah, Izv. Nedelja, 18.: »Pvgmalione. Izv.
Opera.
Sreda. 14.: »Boris Godvmov«. A, Četrtek, 15.: Zaprto.
Ako ni drugače označeno, je začetek predstav v drami ob 20-, v operi pa ob pol 20.
Na Jngoslovenskj grafični razstavi v
Pragi, ki se otvori tekom tekom tega meseca, bodo razstavili izmed slovenskih umetnikov: Romeo Bučar, Altred Busbach, Elko Justin, Ivan Kos, Miha Maleš, France Pod-rekar, Matej Sternen, Rajko Šubrc, Brano Vavpotič in Lojze Žagar.
Sprememba dramskega repertoarja. Za soboto dne 17. t. m. napovedana dramska predstava »Idijot« v spomin obletnice smrti Borisa Pirtjate, je preložena na prihodnji teden. Zato se vprizOTi v soboto 17. t m. ob 3 popoldne Pirandellova tragedija »Henrik IV.« kot dijaška Predstava po znižanih cenah.
Ansambl ljubljanske opere se odpelje na gostovanje v Sarajevu in Dalmaciji v petek popoldne. Turneja bo trajala približno tri tedne. Ker se je udeleži skoro ves operni ansambl z orkestrom in zborom \Ted, ta čas v Ljubljani seveda ne bo opernih predstav. Ali bi se ne dalo doseči, da bi med tem nastopala na našem odru kaka tuja opera? Ako že ni mogoče dobni zagrebške, pa bi Ljubljančane gotovo tudi zanimalo, ako bi lahko slišali enkrat sicer mlado in skromno, a prav am&icijozno in na lepi visinf stoječo mariborsko opero.
»Split v karikaturi« Pod tem naslovom se ie otvorila pred nekaj dnevi v Splitu razstava karikatur slikarja Angela Uvodiča. Otvoritveni nagovor je imel znani splitski umetnostni propagator in feljtonist Ivo De-lalle. Razstava ima pole? umetniškega zna« čaja tudi družaben značaj, kajti Uvodič ie pograbil in karikiral osebnosti, ki so znane in popularne predvsem v Splitu.
■
smjMJE as
f
je, da se prepričate, da eden par nogavic z žigom in znamko i\     (rdečo, modro ali zlato)
<rala kakor Štirje pari draginj Dob v? o te v prodajalnah.
Sokol
Železniški popust za praski zlet. Ministrstvo saobraćaja ie definitivno dovolilo 75 % popusta na naših železnicah za sokolski naraščaj ter za telovadce In telovadke,
ki nastopijo na vsesokelskem zletu v Pragi, za ostale udeležnike člane JSS pa 50% popusta. Znaten opust se bo dosegel tudi na avstrijskih železnicah.
Naša vofeka na vsesokolskem zletu. Minister vo.nj in mornarice je izjavil starosti bratu Ganglu ob priliki predaje »Meča kralja Aleksandra I.« v Beogradu, da pošlje naša država 300 vojakov, vštevši mornarje, na zlet v Prago. Nastopili bodo s posebnimi vajami. V svrho tehničnih priprav in vežbanja bo imenovan poseben častnik, ki bo v stalnih stikih s starešinstvom JSS.
šBeležnica
KOLEDAR.
Danes*. Sreda; 14. aprila 1926; katoličani: Tiburcij, Jelača; pravoslavni; 1. aprila, Marija; muslimani: 1. seval 1344; židje: 30. nišana 5686.
Jutri: Četrtek, 15. aprila 1926; katoli« čani: Jela, Helena, Gestirad; pravoslavni: 2. aprila, Tit; muslimani: 2. sevala 1344; židje: 1. ijarja 5686.
DANAŠNJE PRIREDITVE.
Gledališče:   opera   cBoris   G odu nov drama «Henrik IV.».
Kino Maticai »Človek, ki se prodaja-* Ljubljanski dvor: «Zadnji dnevi Pompejev«, Mino Ideal: ©Prezrta žena«.
Akademija in ples Ljubljanskega Sokv te ob 20. v Narodnem domu.
JUTRIŠNJE PRIREDITVE.
GtedaRšče: opera zaprta, drama «N'aša kri«.
Kino Malica: ačlovek. ki se prodaja*.
Ljubljanski dvor: »Zadnji dnevi Pompejev*. Kino Ideal: »Prezrta žena«.
Predavanje ge. Simičeve iz Beograda on
20. na magistratu.
DEŽURNE LEKARNE. Sreda: Bohinc, Rimska cesta, Levstck,
Resi jeva cesta.
Četrtek: Piccoli, Dunajska cesta, Ba#
karčič, Karlovska cesta.
VLAKI ODHAJAJO IZ LJUBU ANE
na Gorenjsko ob 5.22 (ob nedeljah in praznikih), 6.43, 8.25 (z gorenjskega kolodvo* ra), 11.40. 14.50. 17.40 (z gorenjskega ko* lodvora, 19.05, 1.40 (brzi):
na Dolenjsko ob 6.20, 13.20, 1830, 23.00;
v Kamnik ob 5.15 (ob nedeljah in praznfr kih). 755, 14.10, 18.20;
na Vrhniko ob 7.48. 13.25, 18.15;
proti Rakeku ob 3.28 (ekspres), 4.17 (br^d?, 450 (brzi), 6.02. 8.40, 12.15 (brzi), 14.25, 16.49 (brzi). 18.30, 22.45 (brzi);
proti Zidanem mostu ob 0.30 (brzi), 0.5?, (brzi), 2.12 (ekspres), 5.27, 7.44, 8.36 (brzi), 12.02 (brzi), 12.10, 14.20, 17.00 (brzi), 17.50, 23.15.
Solnce zaide danes ob 18.43, -vzide ju* tri ob 5.17 in zaide ob 18.44.
Mesec zaide danes ob 21.3, vzide jutri ob 7.17 m zaide ob 22.12.
Izpred sodišča
Čudni pomenki nerodnih ljudi.
Janez Stupica iz Žužemberka je bil ra* tli raznih nerodnosti izgnan iz naše države. Kljub temu pa se je vrnil v Ljubljano v dobri veri, da ga policaji ne poznajo. Toda mož je imel smolo. Stražniku Korenu na Karlovski cesti se je zdel mož sumljiv in povabil ga je s sabo na policijo. To pa jc Stupico ujezilo in nahrulil je stražnika: «Kaj vas to briga? Če ne znate pravice, se je pojdite učit. Z mano nimate ničesai opraviti.« Mož se je zgovarjal, da se ne spo« minja na prepoved povratka in da je hotej iti le v ljubljansko bolnico radi oči. Radi teh nerodnosti bodo obdržali moža še en mesec v ječi, nakar ga bodo odpravili kot nadležnega tujca zopet preko državne mc, je. —
Se bolj neroden pa je bil neki star rao« ž i če k Anton Huš, hlapec v Spodnji Šiški Ta mož, ki pravi, da na «ta velki še ni bil kaznovan, na «ta mali« pa so ga že parkrat zašili, je prišel nekoč že precej okajen v neko ljubljansko predmestno gostilno. Tam se je tako rabijatno in nesramno obnašal, da je poklicala natakarica stražnika. Ko ja stražnik vstopil, ga je začel Huš zmerjati in kričati, da so vsi poi:caji »ravbarji«. — Aretiran jo bil dne 4. marca, obsojen pa ja bil danes na šest tednov ječe, s čemur je bil kar zadovoljen in je obljubil, da bo šel dru» gič, ako bo zopet pijan, raje v hlev.
Hudo je prijel posestnik Jože K. iz Di* bnmj svojega župana, s katerim se ne raz« um c ta in sta si tudi politična nasprotnika. Župan po izjavi obtoženca svojim politi č* nim nasprotnikom raje rad ponagaja. Jože K. ga je pri neki priliki, ko je šlo za stavb« no dovoljenje nelce ograje, nagovoril tako« le: «Ti si župan samo za svojo žlahto in ne za vse občane. Čakaj, ti bomo že še stol« ček odnesli. Opeharil si tudi mojo ženo.» Župan jc tožil in je bil K. obsojen na 200 dinarjev globe.
Tiskovna pravda.
Peter Logar, župan v Mežici, Je tožii odgovorno urednico lista «Naprej» v Ljub* ljani se po starem tiskovnem zakonu. Dna 27. junija 1. L je namreč »Naprej« v dopisu: «Jz Mežiške doline« napisal med drugim: «Socijalistični župan v Mežici, ki hedi v družbi z državnim komisarjem denuncirat s. Moderndorlerja velikemu županu v Mari« bor, pa naj se odpelje takoj zopet k veK« kemu županu.« — Obtoženka je poivdila dokaz resnice, ki pa se ji ni posrečil. Radi tega je bila obsojena na 400 Din in na ob» javo sodbe v «Napreju».
Jack London:
fe4
Roman treh src
Torres si je obrisal potno čelo. Ves se je tresel od razburjenja. Carica ga je ta čas radoveJno ogledovala. V njenih očeh ni bilo nobenega strahu.
— Peklo te je vrglo iz sebe, — je zasikal Torres v divji jezi. — Čarovnica si, ki ti pomaga samo peklo. Vendar si pa ženska in kot taka umr-joča. Slabotna si, kakor vsi ljudje, podvržena si vsem ženskim strastem in zato izbiraj. Ali te vržem v vrtinec, kjer te čaka neizogiba smrt, ali pa..
— Ali pa? — je ponovila carica.
— Ali pa —
Umolknil je, obiizal suhe ustnice in vzkliknil:
— Ne! Bog mi je priča, da se te ne bojim! Ali pa postaneš še danes moja žena  —  to je drugi
izhod.
— Rada bi vedela, kaj te bolj mika — jaz ali moji zakladi.
— Zakladi. Vzamem te, ker imaš poln kovčeg draguljev, — je priznal, ne da bi se sramoval svojih besed.
— Toda v knjigi Življenja ie napisano, da bom
Francisova žena! — je ugovarjala carica.
— Nič ne de. Saj lahko dotično stran prepišemo.
je
mogoče, ti takoj dokažem, da si te v vrtinec,   kakor si vrgla ti
— Kaj misliš, da je to res mogoče? — se
zasmejala carica.
— Ce pa ni umrjoča. Vržem šopek cvetlic!
In Torres tisti hiD res ni poznal strahu. Bil je neustrašen zato, ker mu je Šumelo po glavi štiristo let staro vino in ker je bila premoč na njegovi strani. Poleg tega je bil pa Španec in kot tak ves navdušen za prizor, v katerem je mogla priti do veljave vsa njegova zgovornost m bahavost.
Toda carica je tako čudne ^kliknila, da mu je takoj upadel pogum. Prestrašeno jo ie pogledal, potem se je ozrl na vrata, ki so vodila v spalnico in zopet se jc zagledal v njen obraz, kakor da hoče uganiti njene misli.
Kakor prikazen Je planil Iz spalnice ogromen bel pes. Tores ga je komaj opazil. Še enkrat Je za-drhtel in stopil v stran. Naenkrat mu je zmanjkalo pod nogami tal In omahnil Je v vrtinec pod verando. Grozno Je zakričal in zagledal v zraka nad seboj psa, ki je skočil za nJim.
Torres Je bil sicer Izvrsten plavač, vendar se pa z vrtincem ni mogel boriti In Tista, ki sanja, je gledala kakor začarana z verande v jezero. Videla je, kako sta Torres in pes izginila v strašnem vrtincu* od koder se ni se nihče vrnil.
XX.
Dolgo je gledala Tista, ki sanja, v burni vrtinec. Naposled je vzdihnila rekoč: »Ubogi moj pes!« in vstala. Torresova usoda ji je bila deveta briga. Sploh je bilo človeško življenje za njo brez pomena, zakaj že od mladih nog je bila vajena razpolagati z življenjem in smrtjo svojih napol divjih, degeneriranih podanikov. Ce je bil kdo pošten In plemenit, je imel seveda pravico do življenja. Kdor je bil pa hudoben in kdor je ogrožal življenje drugih, je moral umreti prostovoljne ali nasilne smrti. In tako je pomenil Torres v njenem živi jen jn samo neprijetno epizodo, ki je šla hitro mimo. Pač pa se ji je zdelo škoda psa.
Hitro je stopila v sobo in poklicala služkinjo, obenem se je pa prepričala, da je njena zakladnica še vedno odprta. Služkinji je dala vsa potrebna navodila, sama se Je pa vrnila na verando, od koder Je lahko neopaženo gledala, kaj se godi v sobi.
Kmalu Je privedla služkinja v sobo Francisa In ga pustila samega. Bil Je zelo slabe volje. S tem, da se je Henrvju na ljubo odrekel Leoncie, je storil sicer plemenito delo, toda to ga ni moglo pomiriti. Pa rudi ženitev s čudno žensko, Id je vladala v dolini Izgubljenih duš, ga ni nič kaj posebno mikala. Bal se je seveda ni in tudi trepetal ni pred njo, kakor Torres. Nasprotno, smilila se mu je in pomi-loval jo je, da mora živeti med divjaki daleč od kulturnega sveta. Njena usoda, tragika te ljubezni
željne krasotice mu ni šla iz glave. Sirota je vsa obupana iskala ljubimca in ostala devica ne glede na svojo energijo in modrost Takoj je opazil, da stoji v spalnici in nehote je pomislil, da ga smatra služabnica morda že zdaj za caričinega moža. Sicer pa tudi ni bilo izključeno, da je hotela carica sploh opustiti vse ceremonije in da je velela služkinji, naj ga pTivede naravnost k poročni postelji. Te misli niso bile nič kaj razveseljive in zato se Francis za kovčeg ni dosti zmenil. Carica ga je ves čas opazovala z verande. Videla je, da je nekaj časa s:al sredi spalnice, potem pa stopil h kovčegu. Vzel je pest draguljev in jih spuščal počasi nazaj v kovčes, kakor da ima v roki navadno steklo. Nato se je obrnil In začel ogledovati leopardove kože na njeni postelji Naposled je sedel na divan in videti jc bilo, da ga razkošni divan prav tako malo zanima, kakor dragulji. Carica je bila tako navdušena, da ji na verandi ni bik) več obstanka. Stopila je v spalnico in se prijazno nasmehnila Franersu, rekoč:
— Kaj je bil senor Torres res Iažnjivec?
— Bil, pravite? —- se je začudil Francis in ji stopil naproti.
— Da. biL Zdaj ca ni več, — je odgovorila carica- — Niti tu, niti tam ga ni, — je pripombi'a hitro videč, da Francisa zanima, kako je Torres umrl. — Odšel Je m dobro, da je odšel, zakaj vrni
Se ne bO nikoli Več. Lagati je «nai imenitno, k a ine?
stev. 84.
t S L O V K N 5 KI  NAROD« dne 15. april* 1926.
Stran 3.
Dnevne vesti.
— Pasle* ?a %«letnlca. Odbor za proslavo Paštceve 8CHetnice je pojia: vsem okrožnim odborom radiki.ie stranse okrožnico, s katero poziva strankine pristaše, raj dne 22. maja L L na na?sl yv\2snetši način proslavio Pašićevo SOletmjo. Pripravlja li slavnostni odbor oben.ru demantira vse ve-sii o odgoditvi pros-ave ter iz-avjja, <ja se proslava nepreklicno vsi 22. maja t. I.
— Komisar dr. Zimmermann pri kralju. Generalni komfsar Društva narodov dr. l — "nermann odpotuje danes ali jutri iz Beo grada v Bukareštvo. Zunanje ministrstvo je
-tj priredilo njemi' na čast banket, na katerega so bili povebijeni člani vlade, di-piomaticni zbor in ugledni politiki. Avstrij-^":o poslaništvo ie ob 5. popoldne priredilo ti/. Z:mmermannu svečan sprejem. Po sprejemu je dr. Zrrr/mermanna sprejel kralj v avdijenci.
— Iz poštne službe. Imenovana sta: za ; - o uradnico v Celju Justina Rihter-I i č, za uradnika na pošti Maribor pa Pavle O s t o ji č.
— Seja prosvetnega sveta. V ponede-Ijek zvečer se je vršila pod predsedstvom i? a ve Uroševiča seja glavnega prosvetnega sveta, na kateri se ie razpravljalo o teh-Bjčt Eb problemih. Sestava odgovora na zad-•T.i akt prosvetnega ministra je bila poverjena posebnemu očboru.
— 8000 aktov v prosvetnem ministrstvu nerešenih! Ker St Radić na shodih *  - i radikalnim ministrom različne mani-
. :.. ; in nemarnost, so radikali tudi ostro kritizirali prosvetno politiko Stepana Radf-Ca. Radi ćev e udarce parirajo sedaj s proti-udard. Beogradski list] danes objavljajo vest!, da leži v prosvetnem ministrstvu nad 8 j aktov iz najnovejšega časa, ki niso še rešeni. Radikali Radiću tudi očitajo, da e r~^J utkaj dnevi ukazal iz dvorane pro-
: :£^a ministrstva odnesti v podstrešje doprsni sohi Vuka Karađžiča in Gjorsja Danicfča.
— Direktna zveza Berlin-SuŠak. 'Jere-
ralno ravnateljstvo državn i žeeznic uvede v poletne ji voznem   reda   ori L'zovlakih
tni voz Berlfn-Sušak. da tako olajša ne    -im izletnikom potovanje  na jugoslo-
ki Jadran. Nemci so se začeli zelo za-r i mati za naša obmorska letovišča In za Jadransko morje sploh. Pripravljenih je že ^ .1 skupin iz Nemčije, ki poselijo vsa mesta cb naši Adriji.
— Katoliški episkopat proti naprednemu tisku. Te dni se je vršila v Zagrebu pod
predsedstvom nadškofa   dr. Ante Bauerja j^na seja, na kateri je sprejel katoliški opat zelo ostro resolucijo proti naprednemu tisku. Resolucija se nanaša oso-na Hrvatsko in Slovenijo. Vernikom čitane liberalnih listov prepovedano s ^osebnim  pastirskim pismom, ki pa bodo --..-da čitali po vseh cerkvah.
— Urednik Nar. Tribune obsojen. V ponedeljek se le vršila v Beogradu zanimiva tiskovna obravnava proti uredniku -Narodne Tribune« Jovoviću, k* ga je tožil Rade
t zaradi klevete. V inkriminiranem *s Narodna Tribuna« Radetu Paiiću cčl:a!a. da se peča s trgovino. Urednik Jo-
ć je bil obsojen zaradi uvrede in klevete na en mesec zapora iu 86*30 Din globe. ; 00 dinarjev dobi državna blagajna, 4<~*X) dinariev privatni tožiteli ostalo gre pa na račun sodnrh stroško.v
V Lmbtiani. aru 14 aprila /926.
Iz Ljubljane
Obleke
7Z-T
lastnega izdelka Vam nudi HafC@S!8Je
Jas. Ro ina
L i izbijana, A.essssdrova cesta 5
— Epicenter močnega potresa, o katerem smo včeraj poročaH, da ga ie v ponedeljek skozi več opoldanskih ur beležil dr. Rearjev observatorij v Gorjah pri Bledu,
po obvestilih istega observatorija brž-v Tihem oceanu.
— Dve težki avtomobilski nesreči pri
Splitu. V nedeljo se Je na poti med Splitom In Omišom primerila težka avtomobilska nesreča. Osebni avtomobil, ki ga je vodil iofer Komar, se je vsled prehitre vožnje prevrnil v obcestni jarek. Šoier in kavarnar
. ki f sta bila težko ranjena, neki drugi iflfienjcr pa je dobi! iaž>e pofkodbe. — Na
cesti se je tudi v soboto primerila teža L   Iz Omiša   je vozil   proti Splitu
. iz Splita pa    u ;e nasproti prIhaiala
-vka. Na pol pota sta se avtomobila, ki sta vozila s precejšnjo hitrost/}, srečala.
-Ti ie »Diatto« zmanjšal svojo hitrost, :j »Ford« z neomejeno brzino dirjal daije.
:dfca tega je bila, da je vozilo,« ki se ni moglo dovolj hitro ogniti, zdrknilo v 4 metre globok jarek. Vsi potniki -Fordi* so
^f.ko poškodovani.
— Rodbinska tragedije. V kraju Ruski K:-*ur v Vcjvcćinj se je v noči od 6. na 7. t b.  oč'..— '2 srrozna   rodbinska drama.
eno so našli f.en^ posestni v a Mihaela Racza. Povodom o^Jukcj.j trupla je okraj-Jravnfk ngrrto\-fl razne poškodbe in modre lise na truplu pokojne. Zato ie nastal l\2ravS£en sam, da je bila  žena najpreje ter nato obešena. Policija ie aretirala Posestnika Racza, ki pa trgovT2tno zanika krivdo. — Slična krvava dra*na se je a:a tudi v Kaču v Vojvodini. Tamošnji ar Jovan Vasic je živel v koruznem tj z neko Mik) Tanasin. Preteklo ne-cV:o sta se sprla ra Tanasinova je odšla k svojem  bratu Savi Jeliću. proseč ga ofc-. raj gre ž no k Vasica po njene stvari. Ko sta prišla k Vaslču. »c nastal med mož?ma jnepir. tekom katerega je Vasic nasprotnika z nožem zabode!. Morilca se aretirali.
— »Brezalkoholna prodakcHa,« Ljubljana. Poljanski nasip 10 3 poslie vsakemu naročniku »SI. Naroda« zanimiv cenik brez-j»!ačno. Zahtevajte ga takoj; ne bo vam ž !!
> Q2JJ
Iz Maribora
—U Prometne omejitve pod Tivoiijem.
Na podlagi § 44. občinskega reda in §§ 18,
33, 34 iu 37 ccstnopoHctiskega reda za mesto Ljubljano se prepoveduj« pod Tivoiijcm na ozemlju med železniško progo. Cesto na Rožnik, tivolskim gozdom in Celovško cesto vsak promet s kakoršcimikoli vozil (vozovi, avtomobili, navadnimi in motornimi kolesi itd.) kakor tudi jahanje in vodenj- konj. Od te prepovedi so izvzeti le otroški vozički in rolomotili (otroške igrače). — Stanovalcem tivolske graščine, hotela Tivoli ali Bellevue in osebam, ki imajo v teli poslopjih opravila ter za materijalne vožnje Iz tivolskega in šišenskega gozda se dovoljuje vozni promet po poti (drevoredu), ki vodi od Celovške ceste med veiescjmom in dirkališčem mimo brezovega gozdička do do tivolske graščine in hotela Tivoli, oziroma po poti. ki se odcepi proti hotelu Bellevue (za Koslerjevim zidom). Ne glede na gornjo prepoved pa sme vsakdo po poti (drevoredu), ki vodi od Celovške ceste med veiescjmom ln dirkališčem mimo brezovega gozdička do tivolske graščine in dalje mimo mestnega ribnjaka oziroma obratni smeri, voziti z osebnimi vozovi s konjsko vprego, ne pa z avtomobili, navadnimi in motornim kolesi, kakor tudi ne jahati ali vo-ditj konje. Obenem se odreja na podlagi § 53 cft. cesin opoli čilskega reda, da se morajo na ozomiju. označenem v 1. stavku tega razglasa psi voditi na vrvici Hkratu se občinstvo opozarja, da so vsi drugI drevoredi in pota v tem okolišu, kakor tudi pota po tivolskem gozdu in hribu, v kolikor so v mestnem pomeriin. fzvzemšTd edino kolovoz, ki vodi se sedla nad Podturnsko graščino doli na Cesto na Rožnik, katero dosega pri vili Koren San, pridržana izključno le pešcem po določilih §§ 18. odst. I, 33 in 34 cft. ce^tnopolicijskega reda in ie po njih vsaka vožnja ali ježa nedopustna. Kršitelji teh odredb se bodo koznovali *po § 117 clt. cestnopolierjskega reda z globo 1000 Din ali z zaporom do 14. dni.
—Lj Oddaja košnje. Mestna občina ljubljanska bo oddajala v nedeljo dne 13. aprila 1926 ob 2. popoldne v šoli na Barju potom prostovoljne javne dražbe v zakup za dobo letošnjega leta košnjo na mestnih potih in štradonih na Ljubljanskem barju v Kar-ovškern in Trnovskem predmestju. Zakupnino bo plačati takoj po končani dražbi. Interesenti se vabio, da se napovedane dražbe zanesliivo udeleže.
—lj Koncert pevskega zbora Krakovo-Trnovo je preložen na jutri, četrtek, ker ie danes sodelovanje tenorista Banovca radi zaposlenosti pri premieri Borisa Godunova namegoče. Zato se vrši koncert jutri v četrtek v Filharmonični dvorani ob 8. zvečer. Kupljene vstopnice veljajo tudi za četrtek. Občinstvo opozarjamo na to spremembo.
430-n
— j Maša zadušnica po pokojnem Fr. Dolencu se bo brala v soboto. 17. t m. ob 10, dopoldne v irančiškanski cerkvi.
—lj Akademski klub za Društvo Narodov priredi v četrtek 15. t. m. svoje prvo javno predavanje. Klubu se ie posrečilo pridobiti za to predavanje znanega publicista in pooblaščenega delegata Perzije pri Društvu Narodov g. dr. Privata. Tema predavanja Je »O ciljih Društva Narodov«. Opozarjamo javnost na to izredno zanimivo predavanje, ki se vrsi (v francoskem jeziku) ob 18. v zbornični dvorani na univerza.
—lj Tovariši Jadranaši! V četrtek 15. t m. ob 20. uri se vrši VI. debatni večer. Predava starešina g. df. Janže Novak o zanrrrivi temi: »Razvoj od politične k organski demokraciji«. — Udeležba je za vse tovariše in tovarišice strogo obvezna!
—Ij Lloga naše žene v ćružM in državi. O tem predmetu predava v četrtek 15. tm. ob 8. zvečer na magistratu ga. Mila Sirnice va iz Beograda Slovenke, pridite! 428
—4 Došla krasna izbira otroških obleke in piaščkov. Kristofič-Bučar, Ljubljana. 58
Da najboljši je to znaj, Colombo Ceylon čaj!
Iz Gelja.
—c Tedenski Izkaz mestne klavnice. V
tednu od 5. do 11. aprila ie bilo zaklanih: 14 volov, 16 krav, 4 teiice, 39 telet, 23 svrnj in 16 kozličkov. — Uvoženo ie bilo: 258 kg govedine, 840 kg teletine m 365 kg svinjine.
—c Orožni UstL Srezko poglavarstvo v Celju obvešča lastnike orožja, da dobe svoje orožne liste na srezkera poglavarstvu (soba št. K) rm uradnih urah.
—c Predavanje za rezervne oficirje se bo vršilo v četrtek, 15. trn* ob 20, v Oficirskem domu.
—c Ljudsko vseučilišče. V pondeljek 12. tm. je predava! g. Edv. Šimenc o »Francija — vzgojiteljica narodov«. Predavatelj je sveje predavanje obširno in poljudno zasnoval ter so bila izvajanja vseskozi zarH-miva. Za svoja izvajanja je žel pri poslušalcih mnogo priznanja.
Danes i Danes!
NOVO!
..prezrta aar
Pustolovina v 8. dejanjih.
V glavnih vlogah znana umemika /Mana Rubcna in Conrad Ragui- — Razkošno življenje v New-Jorku in Parizu. — Igralci na višku, režija izborna.
Predstave ob 3., pol 5., 6., pol 8. in 9.
Kino Ideal
■ad trvovci la ef radi linlovtga časa. Trgovski gremij ie na svojem zadnjem občnem zboru sklenil odpravo 9 nenapovedanih cerkvenih praznikov ter zapiranj tripovin še le ob pol 19. uri. Zoper ta sklep, ki pomeni podaljšanje delovnega časa v trgovskih obratih, so trgovski nastavljene! na svojem zborovanju protestirali ter zahtevali brezpogojno uvedbo Samega delovnega časa, kakor tudi praznovanje vseh doslej običajnih praznikov. Konflikt, ki je nastal radi tega med trgovci fn nastavljenci, bo imel bržčas za posledico, da oblast sklepa trgovskega gremija, ki stremi za uvedbo enotnega odpiranja trgovin, ne bo potrdila, ob enem pa bo trgovska gremij odpovedal doslej veljavno kolektivno pogodbo, kar bo položaj trgovskih na slavlje nce v, med kateri vlada precejšnja brezposelnost, nedvomno poslabšalo.
—m Uvedba avtoprotneta v Mariboru
in okolici. Maribor že dolgo trpi na pomanjkanju primernih prometnih sredstev tako v «mestu samem, kakor tudi okolici 2e pred vojno se je razmotri vato vprašanje cestne železnice, čakali so le na dograditev iarsfce elektrarne. Po vojni je nastal v Mariboru velik razmah, ustanovitev mariborske oblasti pa je povzdignila mesto v važno upravno i u trgovsko središče. Pomankanje primernih prometnih zvez z okolico je postajalo vedno občutneje. Končno pa se je s privatne strani sprožala ideja za uvedbo avtoprotneta. Načrta se ie z vso resnostjo oprijela mestna občina ter je zaprosila za tozadevno koncesijo. Načrt predvideva uvedbo avtoprotneta na progah Maribor-Celje, Maribcr-Dravograd-Prevalje ln Ma-ribor-Št, ilj-državna meja, O zadevi je razpravljal tudi občinski svet na svoji zadnji seji ter odobril za nabavo 3 avtobusov kredit v znesku 800.000 Din. Vprašanje prometnih občil v mesta samem še ni definitivno rešeno, ker se je pojavlja v zadnjem času odpor proti temu. da bi se uvedli avtobusi v uličnem prometu.
—m Protestni shod stanovanjskih najemnikov. Društvo stanovanjskih najemnikov sklicuje za prihodnjo nedeljo v Gdtzovo dvorano protestni shod zoper nameravano ukinitev stanovanjske zaščite. Na dnevnem redu ;e tudi razprava o perečih stanovanjskih vprašanjih lokalnega značaja.
—m Program ljudske univerze, Po velikonočnem odmoru bo »Ljudska univerza« zopet nadaljevala svoje delo. Serija predavanj o francoski revoluciji se bo zaključila koncem aprila, za sedaj pa stopita vmes dve izredni prireditvi, ki ju bo mortboTsko občinstvo sigurno pozdravilo. Vodstvu »Ljudske univerze« se je posrečilo pridobiti za predavanje v Mariboru največjega umetnostnega zgodovinarja v Srednji Evropi, slovitega profesorja dunajske univerze dr. Strygowskega, ki je pred letom z velikim uspehom predaval tudi v Zagrebu. Njegovo predavanje bo v četrtek 22. aprila. Profesor Stry&owski bo predaval o postanku in razvoju avstrijske umetnosti, torej o predmetu v katorem si je pridobil s svojimi raziskovanji svetovni sloves, ker je dokazal, da antična umetnost izvira globoko iz orientainth tal. Prof. Strygowski je rodom Poljak; ker ga pa v tem jeziku puoiHka ne bi razumela, bo predaval nemško. Upamo, da bo predavanje odličnega učenjaka sprejelo mariborsko občinstvo z dolžno pozornostjo. Pripomnimo samo še, da ga bodo spremljale številne skloptične slike. Naslednjega dne 25. t. m. pa bo priredila »L.udska univerza« v izpopolnitev svoje fameoske serije koncert »Francoska glasba«. Sodelujejo: ravnatelj giasovirske šole v Gradcu g Kroemer in znani vodja Michlovega kvarteta koncertni mojster g. MichI iz Gradca. Oba gospoda sta v Mariboru že ponovno nastopila in žela veliko priznanja. Na sporedu francoskj skladatelji iz starejše do najnovejše dobe. Obe predavanji se vršita ob 20. v veliki kazinski dvorani. Prodaja vstopnic od petia dalje pri ge. Zlati Brišnik in g. fioferju.
Italijanski telovadci odpovedali udeležbo v Lvonu
Pri izbirnih tekmah je nastopilo le deset telovadcev. — Večina nesposobnih.
Italijansta telovadna federacija je od« redila posebne izbirne tekme, da sestavi ita» lijansko telovadna vrsto za velike medn«» rodne tekme v Lvonu. Na poziv federacije se je oglasilo le deset telovadcev, a ie od teh je komisja većino spoznala nesposobnim. Le trije tekmovalci so bili resno iztre« p i rani, dva bi ae še dala iztrenirati, ostali niti oddaleč niso zadovoljili.
Italijanski listi pišejo, da tvori glavni vzrok tega neuspeha program tekmovanj ▼ Lvonu. ker obsega poleg štirih klasičnih te« kem na ročkah, konju, bradlji in drogu ie petero tekmovanj povsem atletične prirode: skoke, tek na 100 m, met krogle in prosto plavnje na 50 m. Težkoče lahkoatletičnin vežb so odvrnile večino italijanskih telovadnih prvakov, d« ae niso prijavili za Lvon.
Dasi je Italija na prejšnjih mednarod* nih tekmovanjih, ki ao ae vršile po pri bliz« no enakih prepozicijah, dosegala redno trst« je mesto, se po mnenju italijanskih strokov* njakov ni moglo sedsj po zmagi na olimpi* jadi poveriti zastopstva italijanskih barv povprečno dobri tekmovalni vrsti« ker bi ne mogla zastopati najboljših italijanskih telo* vmdcev. Zato Je bilo aogfasno sklenjeno, da se tekmovanj v Honu Italija letos na uđe* teži
Tako približno se glasi komunike Hali« janske telovadne federacije. Po vsej priliki pa so prevladali tehnične argumente po« vsem drugi, najbrž nacijonalno * politični momenti bojazni, da bi mogla italijanska vrsta podleći v Lvonu, kjer bi nastopila tudi čeTita brez nesreče, kakor se je pripetila v Parizu, in bi bilo s tem italijanske olimpi j« aka slave konaci
Zanimivosti iz naše domovine
iarodni park v Plitvicah. — Gladovanje iz verskega fanatizma-— Neobičajen prirodni pojav. — Dve nenavadni stavki- —
Strahovita nesreča.
Naša država ima mnogo naravnih lepot, ki so po svojih posebnostih, strukturi in veličini edine v Evropi. In vendar teh naravnih lspot doslej nismo znali nacijonahio izkoristiti Posebno za turistiko m tujski promet so se merodajni činitelji doslei zelo malo brijrali. Tujci še ne poznajo lepot našili krajev, posebno Slovenije, Dalmacije, Hrvatske, Bosne in Hercegovine. Kljub malomarnosti državnih oblasti pa moramo zabeležiti razveseljiv pojav ki obeta državi in prerjfvalstvu mnogo koristi. Društvo za olepšanje Plitvičkih jezer hoče namreč spremeniti ta jezera v velik nacijonalni park po zgledu znanega parka v Zedinjenih državah. Društvu načeluje prof- Miroslav Kul-mer. Izdelan je že osnutek zakona o spremembi Plitvičkih jezer v nacijonalni park. Načrt ima zda i ministrstvo za §ume in rudnike. Udruženje inženjerjev in arhitektov je izdelalo svoj načrt o zaščiti vode v Plitvičkih jezerih. Posebna komisija bo izdelala na podlagi obeh načrtov enoten osnutek, ki pride pred Narodno skiroščino. Po tem načrtu bi bil razvoj Plitvičkih jezer zajamčen tako, da bi lahko v d ogled nem času tekmovala s podobnimi naravnimi lepotami v drugih kulturnih državah. Inicijatorji te inicije so prepričani, da bi se s tem tujski promet v naši državi zelo dvignil-
u
Parkrat smo že poročali o nenavadni maniji gledovania. ki se je pojavila zlasti v Nemčiji. Veliko pozornost je vzbudil Berlinčan Jollv, ki je gladoval polnih 45 dni ter postavil s tem svetovni rekord. Jollv je našel tudi v naših krajih posnemalca. Iz Lju-buške v Hercegovini javljajo o trgovcu Vitkovicu. ki že gladuje polnih 23 dni in trdi, da bo vzdržal celo 40 dni brez vsake hrane- Vitkovič ne strada mogoče iz principa ali iz materijalizma, temveč iz golega verskega fanatizma.
V celi LjubuŠki živi več seljakov pravoslavne vere, ki so razcepljeni na razne verske sekte. Med njimi so evan-geljniki. bogornolci, pridigarji, proroki in »politiki«, ki se vsako leto strogo poste po več dni. Kakor katoliška, tako predpisuje tudi pravoslavna vera Štiridesetdanski post. In tega sedaj v polni meri vzdržuje Vitkovič. Nič ne je in ne pije. samo vsak tretji dan použije malo tople vode z raztopljenim sladkorjem. Dosedaj je Vitkovič vzdržal polnih 23 dni. zatrjujejo pa, da jih bo 40 kot v spomin na Štiridesetdanski post Kristusa. Ni verjetno, da bo Vitkovič vzdržal še sedemnajst dni gladovanja, ker je, kakor javljajo, že dosedaj tako shujšal da ga je sama kost in koža. Vitkovič je dlje časa živel v Rusiji, kjer se je navzel običajev bo-gomolskin sekt ^
O nenavadnem prirodnem pojavu javljajo iz Gospića. Dne 8. t. m. med 6. In 7. urq zjutraj so seljaka opazovali na obzorju tri oblike vzhajajočega soln-ca* Vsa tri solnca so bila v premi črti, srednje je bilo večje, obe stranski manjši- Naivni narod je seveda na razne načine komentiral ta pojav in mnogi so napovedovali zlo ter konec sveta  drugi dobro letino itd\
Dasi je ta prirodni slučaj zelo redek, vendar ni osamljen. O pojavu treh solne so spisana že razna znanstvena dela, slični pojavi pa so bili tudi registrirani v zgodovini. Leta 636. pred Kr. pred napadom Cimbrov in Teutonov na Rim, dalje l. 1157 in 1492 so v raznih krajih opazovali tri solnca na nebu.
Znanstveniki utemeljujejo ta pojav z odbijanjem aii odražanjem solnčnih žarkov v oblakih- Ti oblaki obstoje iz zelo drobnih ledenih iglic, ki se zbirajo v gostih množinah ter so povsem prozorne. V takih oblakih se zrcali in odbija solnce.
V torek so zaceli gojenci tretjega in četrtega letnika Vojno * tehničnega zavoda v Kragujevcu stavkati. Vzrok stavke je znižanje dnevnic. Zbrali so se v parku in poslali po kratkem posve« rovanju k upravniku zavoda delegate. Upravnik gen. Terzibašić jih je brez vsakih ceremonij spodil. V pogovoru z nekim novinarjem je izjavil, da je vest o znižanju dnevnic resnična. Dnevnice so bile znižane zato, ker je hotela upra«
va dati to razliko mlajšim gojencem, da bi se raje učili. Zvečer so poslali go* jenci z narodnim poslancem dr. Rado* savljevićem v Beograd deputacijo, ki bo posredovala pri vojnem ministru, da se konflikt izravna.
Iz Kragujevca poročajo tudi o stav*
ki v ondotni ženski gimnaziji. Stavka
se je pričela v torek dopoldne, in sicer
v znak protesta proti malomarnosti fi*
nančnih organov, ki profesorjem^ niso
izplačale honorarjev za nadure že od
novembra. Profesorji so izjavili, da ne
bodo imeli nobene nadure, dokler ne
dobe honorarjev. Zato jc poslal ravna-
tel j učenke domov.   Ravnatelj je že
opetovano posredoval pri prosvetnem
ministru, da se honorarji izplačajo, to*
da vse njegovo prizadevanje jc bilo za*
man.  Opoldne so  izročili profesorji
ravnatelju pismeno motivacijo, ki so
jo podpisali razun dveh vsi.
*
Strašna nesreča se je primerila v ponedeljek v pivovarni Bajlovi v Beogradu. Motor je zagrabil lSletnega Janka Jankoviea. Kolesa so nesrečnega fanta sukala polnih devet ur, prodno je bila nesreča opažena. Strahovit prizor Je prvi odkril privovarmški kontrolor. Truplo je bilo tako strahovito razmesarjeno, da so si delavci z dlanjo pokrili obraz, da ga ne vidijo. Ostanke trupla so prepeljali v mrtvašnico- Kako je JankovSč zašel med kolesje, se ne ve. _
Velika umetnost Se
kupiti dobro blago za moško obleko po res nizki ceni-  To dosežete edJnole pi! priznano solidni tvrdki
Joiip Ivančič, LJubljani
Miklošičeva cesta 4 1C43 To ni prazna reklama!      Prepričajte se!
Dogodki po svetu
O Jollv ju smo poročali. Na drugem me aru poročamo o Bosancu Vitkovicu, ki stra« da že polnih 23 dni, istočasno pa javljajo iz Nemčije, kjer se je mamija stradanja najbolj razpasla, o škandaloznih odkritjih, ki jih jc policija napravila pri raznih stra* dalcih.
Jollv je našel nebroj posneinalcev, ki hočejo posekati njegov rekord. Skoraj v vsakem večjem mestu Nemčije so se poja* vili gladovahu umetniki, ki so se dali za« preti v jeklene omare, pripravljeni stradati najmanj 45 dni. Eden izmed teh je bil tudi neki Nelson alias Richard Ulner, ki je gla« doval v Lipskem. Mož je menda že «stra* daN polih 35 dni, ko je policija sele uvide* la, da ima opraviti s prebrisanim sleparjem. Vso Lipsko govori te dni samo o škanda« loznem odkritju policije, ki je ugotovila, da je Nelson potom dveh zaupnikov v stekle* nicah. v katerih naj bi bila samo topla voda s ladkorjem, dobival vtihotapijeno čisto kurjo juho in juho z jajci ter druge krepke tekočine. V cigaretah jc bila mesto tobaka večinoma čokolada. Tekom svojega «strada* nja» je Nelson popil deset litrov juhe, vina, pojedel mnogo bonbonov, čokolade itd. Po* licija je sedaj gladovalnega <mmctnika» iz* gnala, njegove sokrivce, med katerimi je bil tudi njegov čuvaj, pa občutno kaznovala. Nelson je pri «stradanju» zaslužil okoli AO tisoč zlatih mark. Seveda o denarju ni bilo ne duha ne sluha.
V Berilnu je nenadoma zblaznel umet* nik v gladovanju, Ballmann, ki je hotel zru« siti Jollvjev rekord. Razbil je svojo stekle* no omaro in planil ves okrvavljen na cesto. Prepeljali so ga domov, kjer se jc kmalu okrepil. Stradal jc menda 30 dni.
Iz Moskve javljajo, da so v okolici Kurska odkrili ogromna polja železa. Prt* iskalo so zemljo v obsegu 300 kvadratnin kilometrov in ugotovili, da vsebuje ogrotn* ne zaloge čistega železa. Zaloge so uprav neizčrpne in bodo dale 16 do 20 milijard ton železa.
V dunajskem Apollo gledališču se je snoči odigral mučen incident. Igrali so nekt» revijo, pri kateri so uporabili sledečo šalo: Gost zahteva svinjsko glavo «a la Mussoli* ni». Na vprašanje natakarja, kakšna je taka svinjaka  glava,  gost odvrne:  «Cc vidite svinjsko glavo, ki široko odpira gobec, po« tem je to svinjska glava «a la Mussolini. .* Po teh besedah je nastal v gledališču vela hrušČ in trušč, ki so ga vprizorili navzoč" Italijani. Intervenirati je morala policija ki jc demonstrante odstranila. Zadeva rx imela še diplomatične posledice.
Razkošno! Btgantno!      SatltO Še d&flCS-     Napeto! Moderno!
D *
Velikome s t ni roman v osmih dejanjih.
■
j
I
I
■
■ ■
I
Prekrasno filmsko delo, ki je pri vaeh dosedanjih predstavah doseglo velikanski uspeh m predvaja samo Še danes. — Razkošje in sijaj, ljubezen in denar, neza* dovoljstvo v zakonu in nezvestoba ter končna zmaga prave ljubezni so glavni momenti filma «Clovek, ki se prodaja*. — Imena igralcev kot: Vivian Gibson, Helga Molander, Crich Kaiscr«Titz, Hana Mierendorf in Olaf Fjord so najboljša garancija za visoko kvaliteto tega modernega filma.
Mladini vstop ni dovoljeni Predstave aoeno ob 4, V:6, % 8, %
Kot prihodnjo senzacijo prinašamo najnovejši HARRY PIEL film ^Pustolovščina v nočnem ekspeesu*. — Reklamne fotografije so razstavljene pri kavarni «Zvezda». ■
Elitni Kino Matica, vodilni Kino v Ljubljani, tel. 124. !
i ■ i mmmmmBmmmmmmmm»mmmmmmmMmA
Stran 4.
fStOVENSICI   NAROD* dne 15. aprila 1926.
Stev 84
Gospodarstvo
—g 5\injski sejem v Celju dne 10. apri* 1*- Dogon 135 prašičev, večinoma v starosti od 6—9 tednov. Cena za komad v starosti od 6 do 7 tednov Din 90—120, 7 do 8 ted* nov Din 120—150. 8 do 9 tednov Din 150 do 180, 3 mesece Din 200, 6 mesecev Din 400. kupčija je bila precej živahna, ker so začele stranke že kupovati prašiče za pleme. Pro* danih je bilo skoraj polovico na sejem pri* gnanih prašičev.
■—g Pravilnik Obrtne banke. Na teme* lju sklepa ministrskega sveta, da se ustanovi Obrtna banka, je izdelala obrtna zborni* ca v Beogradu pravilnik za novo banko. Glavne odredbe tega pravilnika so: sedež banke je v Beogradu. Glavna podružnic« bo v Zagrebu, druge pa v Ljubljani, Saraje* vu, Splitu, Novem Sadu in Skoplju. Osnovni kapital bo znašal 37.500.000 D:n. Od tega vplača država tekom 3 let 15 miljonov, osta» li znesek vplačajo privatni delničarji. Kap:=> tal je razdeljen na 187300 delnic po 200 du carjev. Delničarji so lahko poleg državo cbrtniki, njihove žene, obrtne zadruge, vse njihove ustanove in prijatelji obrtništv*. Glede osnovnega kapitala je določeno s>tal*
no razmerje. Na državo odpade 40 r-<. n« obrtnike, obrtne zadruge in njihove ustanove 51 %, ostalo pa na druge delničarje. Pra* vico glasovanja dajejo 3 delnice. Noben delničar nc sme imeti več kakor 25 glasov. Nadzorstvo nad banko bo vršila država po posebnih komisarjih trgovinskega ministr* stva,
—g Dohodki od taks in trošarin v fe* bruarju. Na taksah je dobila država v febru*
arju 104,112.016 Din, d očim je bilo v prora* čunu za eno dvanajstino predvideno samu 80.000.000 Din. Trošarine so dale 62.185.811 ainarjev proti predvidenim 50,166.666 Din.
—g Prometna konfernca v Parizu. Prometno ministrstvo je določilo delegate za veliko konferenco evropskih in ameriških držav, ki se bo vršila po inicijativi franco* ske vlade 20 aprila v Parizu. Na dnevneiu redu so aktualni prometni problemi.
—g Izgledi za dobro letino. Po vesteh, ki jih dobiva iz raznih krajev države po* Ijedelsko ministrstvo, je stanje posevkov ta« ko, da se nam obeta zelo dobra letina. Vrt?* me je toplo in tudi vlage je dovolj, tako da žito zelo d''bro uspeva.
—g Italijansko : jugoslovenska trgovska zbornica. Državni komisar reškega pristani* šča namerava baje posredovati pri naši vla*
di. da se ustanovi na Reki italijanskc^jugo* slovenska trgovska zbornica. Namen zbor* niče bi bil pospeševati trgovinske stike med cbema državama.
—g Zunanje posojilo Hipotekarne ban* ke. Uprava Hipotekarne banke se pogaja z mnogimi inozemskimi bankami o večjeiu posojilu, s katerim bi mogla kriti domače potrebe.
Tri ekspedicije na severni tečaj
Zadnjič smo poročali, da se priprav* ljata osvojiti severni tečaj istočasno Roald Amundsen in ameriški kapitan Bvt. Tema dvema raziskovalcema se je pridružil zdaj še kapitan \Villkins iz Avstralije, ki se nahaja s svojima aero* planoma že na Aljaski.
Amundsetrov zrakoplov «Norge» je srečno pristal v Pulhamu. Priletel je ponoči in ker je pihal močan veter, je moral krožiti nad Pulhamom tri ure, predno se je spustil. V Angliji ostane teden dni, da nabere vodika, nakar po* leti preko Osle in Leningrada na Sval* bard. *Norge» je razmeroma lahka. Od Rima do Pulhama je preletela okrog 3250 km. S tem, da je srečno preplula
prvo etapo, so se pričele tri ekspedicije na severni tečaj. Amundsen namerava preleteti severni tečaj s Spitzbergov na Aljaski, avstralski raziskovalec Will* kins poleti z enim letalom od Pont Bar* ro\va proti severnem tečaju, da najde otoke, ki leže baje severno od Aljaske v doslej neznanih pokrajinah. Če se mu ta polet posreči, hoče pozneje poleteti naravnost na Spitzberge. Ameriški kapi tan Byr poleti s takozvane Pearvjeve zemlje severozapadno od Spitzbergov proti severnem tečaju in nazaj.
Bagdad pred katastrofa
Nasip razpada na celi črti, vse prebivalstvo pomena pri rešilnem deu.
Najnovejši poročila iz Bagdada poročajo, da se je položaj pri Bagdadu radi naraščajoče vode še bolj poslabšal in da rešilna dela vojaštva niso uspela. Prvotna luknja v nasipu, ki ie znašala par metrov se je razširila tako, da je sedaj 30 metrov široka. Vsako sekundo prodre nad 2000 ton vode. £koda. ki jo je povzrccla poplava do danes, prekaša milijon in pol šterlin-vrov (nad 400 milijonov dinarjev). Vo-
da je prekoračila običajno gladino za 5 m. Vse mesto je pod vedo. Veliko škode je voda napravila v slovitih kraljevskih vrtovih. Ce se dotok vodnih mas ne ustali v zadnjem hipu, preti^ nevarnost, da se ves nasip poruši, k::r bi pomenilo nezaslišano katastrofa za Bagviad, ki bo popolnoma poplavljen. Prebivalstvo živi v mrzličnem pričakovanju negotove rešitve. Ce se porušijo nasipi, treba računati z desettlsoči žrtev med prebivalstvom. Oblasti so pozvale osebe vseh socijalnih krogov, da sodelujejo pri reševalnih akcijah, ki se nadaljujejo dan in noč z vojaštvom, policijo, žandarmerijo in celo s kaznjenci.
* Samomor vsled avtosugcstfje. Nena-
vsd-cn vzrok je na sna! nekega 64"etne~a knjigovodjo iz mesteca St. JuMen pri Ženevi v smrt. Mož je že dalje časa trpel na. halucinacijah ter si vtepel v glavo, da je tat. Res je v svoj notes vknjižfl razne zneske, katere je baje poneveril. Pred ćnevi „-a je našla njegova žena obešenega. V pismu, ki ga je zsaputi!, ;e navede!, da ie tat Ta da mora zato umret:. Ko so preglcdcH knjige, so ugotovili, da so popolnoma v redu.
Originalne barve in matrice za Gestetner Cyk!ostil. Lud. Baraga, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6
Telefon 980
20-r
Kraljica vseh francoskih past za zobe
Lesna VrsousKa industriistta irtik Hudoucrnlk i R.mp. u Rod ulilci
prod« paral stroj 35 konjskih sil (Wclf.) Stroj je popolnoma v dobrem stanju in se lahko ogleda na parni žagi Bohinjska Bela.  Cena po dogovoru. neg
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze sočutja ob bolezni in ob smrti pokojnega soproga oziroma brata, gospoda
Franca Dolenca
kakor tudi za podarjeno cvetje in za častno zadnje spremstvo izražava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem svojo iskreno zahvalo.
V LJUBLJANI 13. aprila 1926. Marija Dolenc-Hofbauer, soproga
Kari Dolenc, brat. aaaj
fefe
Zahvala.
Vsem onim, ki so nas tolažili ob trpljenju in smrti naše ljubljene soproge, mamice, hčere, sestre in svakinje, gospe
Morile Šušferšič m. Tičnr
se tem potom najprisrčneje zahvaljujemo.
Posebno se zahvalimo preč. g. dr. Jakobu Kotniku, ki je tolažil pokojnico v zadnjih urah, da je mirno in Bogu vdano zaspala.
Iskrena hvala pevskemu društvu TLjubljanskega Zvoni- in drugim pevcem za genljive žalostinke in vsem, ki so pokojnico počastili s prekrasnim cvetjem in jo v tako mnogobrojnem številu spremili na njeni zadnji poti.
Sv. rekvijem se bo daroval v soboto, dne 17. aprila 1926 ob sedmih v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja.
1173
Ljubljana, dne 14. aprila 1926.
Rodbine
Šaiteriit, Tlčar,
Pomladne novosti
nogavica v raznih barvah, žapna robce, čipke, rokavica, naramnice, palice, razna m I a. gumbe in po« trebičlne  za  šiviljo,  krojače in čevljarje ter
nahrbtnike.
MJNIZJE CENE. NAJNIŽJE CEHE.
JoSIP PETELINC
LJUBLJANA 65-1
(ob vodi) blizu Prešernovega spomenika.
Prava
francoska krema
za ietljs.
. I Glavna zastopstvo 0. Pechmajou, Zemun-Zagreb
Mali oglast, ki služijo v posredovalne in socijalne namene občinstva vsaka beseda 50 par.
Najmanjši znesek Din 5—.
Zenttve, dopisovanje ter ogiast strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din J-—.
Najmanjši znesek Din I0-—,
Prodam
Moška obleka
dobro ohranjena, za slednjo postava — na= prodaj. — Ponudbe pod «<Obleka/l 123» na upra* v o »Slov. Naroda*.
Pouk
Prazno sobo
s posebnim vhodom išče mirna gospodična. — Po* m:dbe pod <rCentrum 1173» na upTavo «Sloven* skega Naroda*.
Stanovanje
dveh sob in kuhinje — iščem za takoj v novi ali stari — Ponudbe na
upravo *Slov. Naroda* pod Mirna stranka/1125.
Trgovska vsjenkaj
zdrava in močna, ki ima1 veselje do tr£o\*ine — se želi izučiti v mešani trs go-vini na deželi. — Po» nudbe pod Učenka 1121 na upravo «Slov. Nar.».
Instmkcijo
išče pri boljši rodbini re* ven, a priden učiteljišč* ni k. — Dopisi pod «Uči* teljiščnik 1135» na upra* vo «Stov. Naroda».
Stanovanja
Prazna soba
se odda. — Naslov pove uprava «SL Nar.». 1162
Stanovanje
dveh sob, kuhinje in pri* tiklin na Selu — zame* njam z enakim v mestu. — Ponudbe pod «Zame* na/l 172» na upravo «SI. Naroda». ^
Suzite
Gospodična
vešča slov. in nemškega jezika išče službo vzgo* j i tel j i ce k enemu ali dve* m a otrokoma pri boljši rodbini. — Ponudbe pod •Vzgojiteljica 1171» na upravo <rSlov. Naroda*.
Mlada gospa
vešča slov. in nemškega jezika, izurjena v stroje* pisju in vseh pisarniških delih — išče službo v pi* sarni. — Ponudbe pod »Inteligentna 1170* na upravo «Slov. Nar.».
Začetnica,
zmožna slovenskega in nemškega jezika — išče službo v pisarni ali kot blagajničarka; event. gre kot vzgojiteljica k otro* kom. Ponudbe pod «Za* četnica/1138» na upravo «Slov. Naroda*.
Prodajalka
izurjena v mešani trgo* vini — želi premeniti službo; gre tudi na deželo. — Ponudbe pod «Dobra moč/1141» na upra\*o «Slov. Naroda».
Plačilna
natakarica
z dobrimi izpričevali — išče službo v večjem ho* telu na letovišču. — Po» nudbe pod ^Natakarica 1140» na upravo «Sloven« skesa Naroda».
Lokati
Iščem lokal
za špecerijsko trgovino v mestu ali na periferiji. — Ponudbe pod Lokaf'1169 na upravo «Slov. Nar.».
Kazno
Solarno
zajamčeno prvovrstno blago v poštnih zavitkih raz-poši. a po povzetju cotvor-niških cenah stara specialna veletrgovina
Julio Schmidlin i drug
ZAGREB      81 t Preradov ćeva ulica 24 Zahtevajte cenike !1
IT. • • 1 1	
Svinjsko mast zajamčeno čisto domačo slanino soljeno in sušeno salamo prvorazredno sir        ss t razne vrste konzervo mesnate, iz sadja in zeie-njad', kupite najbolje pri stari specijalni veletrgovini Julio Schmidlin i drug ZAGREB Preradovičeva ulica 24	RADIO aparate in sestavne dele ima v zalogi FRANC BAR, LJubljana, Cankarjevo nabrežje Stev. 5
	
	Posojilo
	5000 Din posojila iščem za 4 mesece proti primernim   obrestim in garanciji. — Ponudbe na opravo    «Slov. Naroda-* pod «Din 5000/1139*.
	Nepremičnine
	
	Majhna hišica z vrtom blizu postaje ob goreni.ki  jrrogi  — radi .smrti ugodno naprodaj. — Ponudbe  pod «Mala h;šica/1124»   na upravo «Slov. Naroda*.
	
Postranski	Dopisovanja
zaslužek,
primeren za vsakogar I — Pojasnila proti znamki za 1 Din — Propagandna re» klamna družba z o. t.. Ljubljana, šelenburgova ulica 7/II. 83/T
Znanja žeii
2S let star samostojen gospod s simpatično da* mo. — Ponudbe pod Tiha sreča/1126 na upra* vo «Slov. Naroda».
Pletilni stroji
nemškega izdelka patent „Ideal" z jamstvom za nogavice, jopice, svita rje in vsakovrstne pletenine nudijo vsakomur najboljšo in sigurno eksistenco. V zalogi s poukom, ki je jako lahak, in po potrebi tudi s stanovanjem edino le pri
P. Kos. L^DUliaaa.ZiđoTska d.5
Generalni zastopnik.
KRAPINSKE TOPLICE
poleg Zagreba, Hrvatska. 42" C termalna voda in blato zdravijo revmo, prot.n, iseh as, ženske bolezni itd. S:ano-vanje s popolno oskrbo dnevno Din 50*— do 80— za osebo. V pred- in po sezoni z> atni popusti. Vojna glasba ter dru^e zabave Kopeli doma, lastna elektr. razsvetljava in tako'dalje. Več pove in prospekte daje kopall*čna uprava KiapinsWe toplice. _ _€4 T
Ocarinjeni®
vseh uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi Raj ko Turk, carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarvkova cesta 9, nasproti carinarnice. Revizija pravilnega zaračunavanja car ne po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno.
Nagrada
novo dvokolo ali otroikl športni voziček.
Kdor kupi ali posreduje, da proda podpisana Hrčka deset nov.h dvokoles ali otroških vozičkov v letošnjem letu, dobi za nagrado novo dvokolo, kompletno z angleško pneumatiko aH otroški športni voziček. Zahtevajte cenik. Prodaja na obroke. Največje sk'ad šče dvokoles, otroSkih vozičkov in pneumatike. .TRIB UNA* F. B L tovarna dvokoles, otroških vozičkov in delov, Ljubljan*», Karlovska 4.
coor aoco—OOOOi ii <XKK»xxyrn-t"trrrvinrtv%» juur> w n—mhpboooooob—aoe—OBPOBBi xjrw>c*>
Najboljša mlečna in čokolada za kuhanje
OUlt
Glavno zastopstvo:
Daniel Pechmajou
Zemun — Zagreb.
tiskarno*: Fran Jezersek. — Za inacratni del lista; Oton Chnatot, — Vt* v Ljubljani,
■
H//V
5L
33