Štev. 129. tPeiamasna iteviuta 1 Bin. V Ljubljani, v sredo 4. julija 1923. Poštnina pavSaiirana. Leto I. S: iihSji vsak din ijniraj, šmemii psndelike, MesfeinM oäröShm*: » UWljäRä ^in 16"“=, P@ &@äli Dia1ts=, iiiosemMvö Dia iÖ‘ - üredniitvo; Wolfeva ulica št 1/t — Telefen št 211 ! ifzöiivm aasisv: „HeveitRjubljanr’. Upravatšivo: Marijin trg št. 8« — Telefen št 44. \ Rökeplsi se ne vrafaio. — Ogiasr>- j /. Pismenim vprašanlem naj se priloži znamka za odgovor, Pstun pri poštnem ček. uradu št. 13.218 Državni zakoni morajo strezniti Radiča in proiidržavne elemente! Umđlmmkm &ydai@sii so 1# davno proltoraiilo malo zagona« - Skromen opomin habsburška» mu hlapcu« Rešitev belgijske krize. NOVA LIBERAL NO-KATOMSKA VLADA. Podod angleiko-franeoski razgovori Pd našega stalnega pariškega dopisnika. V "'Ji Dr. A. P. Pariz, T. julija. !V Bavzoenosü g. Poincareja in an* Meškega poslanika v Parizu se je pred par dnevi visok angleški politik izrazil, da se bo evropski položaj obrnil na bolle le v tem slušaju, ako se eimprej »stvari zadovoljujoč sporazum med ^Anglijo in Francijo. »Kakor v vojni,« je tekel dobesedno, »tako je tudi sedaj, v 'iakožvanem »miru«, odločitev glede bodočnosti narodov v naših rokah. iVsak nesporazum med tema dvema narodoma pretrese takoj in avtomatično yes evropski sistem držav. Naložena nam je strašna odgovornost: postanimo pravični!« »Petit Parisien« je iz tega sklepal, ne da bi te besede sam citiral, da se bo V kratkem vršil razgovor med g. Poin-earejem in g. Baldwinom. Vest je bila dementirana, prišla je zopet na površje, zopet je dočakala svoj dementij, sedaj pa se o tej zadevi govori s popolno . razumljivostjo. Vprašanje tvori le izbila kraja: Boulogne, London ali Pariz. Javno mnenje se je v zadnjih tednih instinktivno balo pred odkritim prelomom med Anglijo in Francijo. Vedno znova se je slišalo: »To bi bil konec Evrope«. Mase so slutile nevranost. Tudi z evropskega stališča je treba odkrito reči: To bi bil dejanski konec. Razdvojena Anglija in Francija bi posadili splošnemu kaosu krono. S sigurnim instinktom malih, toda krepkih narodov so zaslutili Belgijci nevarnost, z zunanjepolitičnega vidika je prizadeva-uje ministrskega predsednika Theunisa v svrho sestave novega kabineta le Nkanje velike kompromisne formule med obema zaveznikoma, Ako je res, da visi včasih vsa svetovna zgodovina na tanki niti, potem je danes Bel-Stia taka nit. Ako se ta nit vtrga, ne more nihče pregledati vseh posledic. Mnogi smatrajo orijentsko vprašanje kot nekak poizkus angleško . francoskega zbližanja, Te dni, ko je bila kausanni marsikatera zadeva na nojevi ostrini, je v Parizu in Londonu narasel pesimizem. Francoski frank je padel v 48 urah za celih 7 odstotkov svoje vrednosti. Sedaj je že opaziti več zaupljivosti in nastalo je upanje, da bodo angleški in francoski delegati dobili glede vprašanja kuponov enako glaseča polnomočja. Če pride do tega, da se g, Poincare in g. Baldwin sestaneta, se bosta v prvih urah gotovo manj razgovarala o reparacijah, tembolj pa o Lau-§%oni in Angori. . , Kar zadeva velika, v ožjem smisla bnsede evropska vprašanja, je opažati m dni v Parizu dvojno tendenco: repa-picijskega problema ne smatrajo več kot zadevo, ki se tiče poleg Francije Nemčije samo še Italije in Anglije, jmpak brez razlike vseh držav kopne tVrope. Strup, ki ga je zapustil konec Vojne je zagrabil ves evropski organi-V vseh udih se pojavljajo grči in nabrekline. Le s sodelovanjem vseh je mogoče odpraviti snovi. To značilno mnenje, ki je s pariškega stališča prav-revolucija v mišljenju. Postavlja r< pogojno tendenco: odpovedovale trenutno slučajnostim, konceutri fs-d Pa vse sile na ono, kar je oistvene-20 Pomena. V tem smislu je slučajen Pasivni odpor Nemčije, Železniška re-v zasedenem ozemlju in evakuacija roruhria v etapah. Bistveni pa so: finančna m gospodarska sanacija Nemčije, obnova uničenih valut, ekonom-sko ravnotežje v Evropi. To bi bil pre. s »fetišizmom politike«. Gospodarski vidiki stopajo v ospredje. Govor ^»kalnega poslanca Herriota je nastavil po vsej rranciii ogromen utis. Ljudje razpravljajo s skrbjo o vprašaju: Kaj potem, če bo trajalo to stanje čez to zimo? Kaj če bodo že v ne-N tednih izginile zaloge premoga? Kaj potem, ako se bo moral dnevni jfinport koksa zvišati najmanj Za 30.OOO ton? K temu prihajajo vznemirljive vesti o bodoči premogovni krizi y Angli-i, ki jo bodo povzročili v najkrajšem času rudarski delavci. Kako se bo razvila situacija v Nemčiji? Ali stojimo tam pred bamkerotom ali pred revolucijo* ali hkrati pred obema katastrofama?, Tu v Parizu iščejo trenutno gospodarski izhod potom ustmenih razgovorov. Politični krogi so postali spričo di-Piomatskega aparata, not, vprašalnik m. i» Mij s* Beograd, 3. julija. (Z) Današnja »Samouprava« odgovarja na izjavo Stjepana Radiča, ki jo je dal dopisniku »Hrvatskega lista« in piše: Prvič ni resnična trditev g. Radiča, da bi bila prepoved zborovanja hrvatske republikanske seljačke stranke protizakonita, ker je bila ta prepoved izdana na podlagi zakona o zaščiti države glede na to, da Radič deluje proti ustavi In prot! zakonom. Samo težnja Radičeva, da razdraži hrvatske narodne mase proti obliki državne vladavine, ki je ustavno zajamčena, že dela njegovo akcijo brez dvoma protiustavno. Po svobodi, ki jo daje naša ustava, se morejo v mejah zakona izražati misli, ter se sme javno pisati in govoriti. Radič in njegova stranka so že davno prekoračile te meje. Drugič je vodstvo hrvatske republikanske seljačke stranke povsem razumelo resnični položaj in je odpovedalo že napovedane shode. Po dosedanji ustavi še nimajo volilne pravice žene in otroci in zato ne morejo imeti pravice sodelovanja na političnih sestankih. Duh in zmisel zakona o zaščiti države je povsem jasen. Vlada ima zakonito pravico preprečevati vsako akcijo, ki je naperjena proti državi Zakonoda-jec ni mogel vnaprej videti vseh činov, ki jih je izmislilo in uporabilo vodstvo HRSS. Tretjič, je pusta in prazna izjava g. Radiča, da bi se s tem, kar je navedeno v prepovedi, mogla ponašati tudi španska inkvizicija. Ta izjava nam daje pravico, da damo klečeplazcu in robu pok. Franca Jožefa, g. Stjepanu Radiču, tale skromen opomin: Treba je vedeti, kaj je bila španska inkvizicija. Svojo Bukarešta, 3. julija. (Z) Po svojem povratku iz Poljske je naročil romunski zunanji minister Duca poslaniku v Sofiji, naj se sporazume s poslaniki Češkoslovaške, Jugoslavije in Grške, da bi $e_ omogočilo vzpostaviti normalne odnošaje z Bolgarsko. Iz Sofije je dospela brzojavka, da so se včeraj sestali zastopniki male antante, ki so akreditirani pri bolgarski vladi in da so sklenili predlagati svojim vladam, naj vzpostavijo redne odnošaje z vlado g. Cankova, Beograd, 3. julija. (B) Zunanjega ministra dr. Ninčiča je poselil danes ob 11. uri romunski poslanik na našem dvoru Emandi, ki je ostal pri njem dalj časa v razgovoru. Kakor doznaVa vaš dopisnik, sta ministra razpravljala o priznanju nove bolgarske vlade. V političnih krogih se zatrjuje, da bo Mala antanta v kratkem oficijelno priznala novo bolgarsko vlado g. Cankova. M i 1 a n, 3. julija. (Z) »Corriere del-la Sera« javlja iz Sofije, da so bolgarska oblastva odkrila v Plevni zaroto komunistov in ekstremnih kmetov, ki so jo podpirali ruski sovjeti z denarjem. Zarota je imela za cilj proglasitev sovjetske republike v Bolgarski. Beograd, 3. julija. (Z) »Politika« poroča iz Sofije: Soproga bivšega ministrskega predsednika Stambolijske-ga je Ma na povratku v domovino aretirana in prepeljana v Sofijo. Gospa Stamboiijska je po rodu in izobrazbi se-Ijakinja. Nahajala se je v inozemstvu v nekem nemškem kopališču v svrho tečenja. Ko je zvedela, da so njenega moža umorili in prijeli njenega nedoletne- dozdeva, da stoji ena in druga stranka pred ogledalom, pred katerim skuša uničiti svojega nasprotnika. Mnogo pričakujejo od kakršnekoli arbitraže, ki bi pa morala biti nadstrankarska. Poslanec Hennessy je napisal v pariškem »Quoti-dienu« članek, v katerem predlaga intervencijo predsednika Hardinga, kate-^«naj bi pomagali južnoamerikanski učitelji mednarodnega prava, Ta rešitev visi v zraku, kakor za časa Rathe-naua direktni sporazum med franco-$sSb^ te ntaiškka narode®» DrjiStv® na- deklaracijo bi moral v istem zmislu nasloniti na svojega nekdanjega prijatelja Franca Jožefa in na režim, ki vlada na Hrvatskem. Nikjer v »Samoupravi« ni rečeno, da je vodstvo HRSS zahtevalo obnovitev banske časti, ampak da se od te zahteve še leta 191S ni popustilo. Prihajamo že v peto teto, odkar Radič in njegovi tovariši z najraznovrst-nejšimi budalostmi in podlostmi ovirajo konsolidacijo naše države. Nerazumljivi obziri dosedanjih vlad in neopravičene nade, da g. Radič in njegova družba nazadne vendarle pride do pameti, so ustvarile pri Radiču in pri njegovi družbi pogrešno prepričanje, da je država preslaba, da bi se borila proti vsem njegovim zlobnim protidržavnim mahinacijam. Tako pogubna iluzija mora v interesu države izginiti. Ako g. Radič in njegovi tovariši ne krenejo iz te smeri po zdravih in po poštenih razlogih in po pravi ljubezni do naroda in države, naj bodo prepričani, da jih bodo mogli državni zakoni do tega dovesti Beograd, 3. julija, (B) Presbiro je pooblaščen najodločneje demantirati vest zagrebškega »Pravaša« od 2. t m., v kateri trdi ta list, da je ministrski svet izdelal načrt za podpiranje hrvatskega separatističnega gibanja, da pa je ta načrt opustil na svet francoskega, angleškega in ameriškega poslanika v Beogradu. Ta vest »Pra-vaša« je od začetka do konca izmišljena z namenom, da sugerira neinformiranim čitateljem, ki ne vedo, kaj se more zgoditi in kaj ne, prepričanje, da dobivajo voditelji protidržavnega gibanja na Hrvatskem tajno podporo iz inozemstva. Ministrski svet ni nikakor opustil kakršnegakoli načrta na nasvet kakršnegakoli tujega poslaništva, niti ni prejel kakega takega nasveta. Kakšna bo naša notranja ureditev, je naša domača stvar, v katero se ne more in nima nihče pravice vmešavati. ga sina, se je obrnila do bolgarske vlade s prošnjo, naj se ji dovoli povratek v domovino. Povrnitev v Bolgarijo ji je bila dovoljena, ko pa je prekoračila mejo, so jo prijeli in odvedli v Sofijo. Aretacija gospe Stambolijske je izzvala naravnost gnus v tukajšnjih diplomatskih krogih, ker je splošno znano, da se ni gospa Stamboiijska brigala za posle svojega soproga. Beograd, 3. julija. (Z) »Novosti« poročajo iz Sofije: Včeraj so na kolodvoru priredili svečan sprejem bivšim ministrom Maiinovu, Danevu in Jablan-skemu, ki jih je nova bolgarska vlada izpustila iz šumenske ječe, v katero jih je obsodil kabinet Stambolijskega. Na pozdrave je odgovoril Malinov, ki je med drugim dejal, da se je treba združiti na programu, nasprotnemu onemu, katerega si je bil osvojil g. Starabo-lijskk »Novosti« dodajajo k tej vesti: Ker je vseboval program g. Stambolijskega tudi niški sporazum in politiko dobrih odnošajev z našo kraljevino, pomenja torej ta izjava g. Malinova, da ta gospod, bivši ministrski predsednik, ne želi, da Bolgarska nadaljuje tako politiko. Po pomirljivih uveravanjih ministrskega predsednika Cankova spravlja ta odkritosrčnost Malinova, ki velja' za uglednega politika, miroljubne obljube Cankova v zelo kočljiv položaj. Danes so se povrnili iz ječe v Šu-menu še štirje bivši ministri v Sofijo, med njimi tudi Madjarov, rodov ne more priti v poštev, ker je še nezaupljivost v Nemčiji prevelika. V merodajnih in vplivnih krogih opozarjajo na možnost, da bi se v reparacijsko komisijo pritegnil po en nevtralni, en nemški in en amerikanski delegat. Rešitev krize bi se imela izvršiti v okvirju versajlteske pogodbe. G. Poincarč, ki se tako strastno opira na formalno pravo, takega predloga gotovo ne bi odbil. Angleški ministrski predsednik, ki je to misel baje sprožil, bq x kratkem slišal totadevni odgovor, Bruselj, 3. julija. (D) Nova vlada, sestavljena iz liberalcev in katoličanov, izkazuje sledeča imena: Predsedstvo in finance: Theunis (nad-strankar); pravosodje: Massen, poslanec iz Monsa Oib.); zunanje zadeve: Jas p ar (kat.), posl. iz Lütticha. Vojni minister: D e vez, posl. lib. stranke iz Bruslja. Notranji minister Berry e r, kat. senator iz Lütticha. Prosveta in znanost: prof. N o 11 (nad-strankar); železniški minister: Neje a n (lib.) iz Lütticha, Kolonije: Frank, lib, iz Antwerpna, Kmetijstvo: R u c e 11 e, kat. iz Flandra. Narodno gospodarstvo in porušene pokrajine: Jean de Veivere, kat. iz Flandra. Industrija in delo: M o y er r e, kat, iz Flandra. Na današnji seji zbornice je dobila nova vlada pretežno večino. Liberalni in katoliški poslanci so izjavili, da so glasovali za zaupnico g. Theunisu samo zato, da mu omogočijo nadaljevanje njegove zunanje politike. Pridržali pa so si svobodo v vprašanju univerze v Gentu in glede vojaškega roka. Vladni predlog glede flamske univerze pride najprej v senat, predlog glede vojaškega roka pa najprej v zbornico in potem šele v senat. Termini obeh debat še niso določeni, Bruselj, 3. julija. (K) V zbornici je prečital danes ministrski predsednik Theunis vladno izjavo, ki veli, da ima nova vlada isti program kakor prejšnja. Odločena je voditi isto politiko, ki jo je parlament vedno odobraval. Vlada bo z največjo energijo postopala, da onemogoči dogodke take vrste, kakor je bil vsega obsojanja vredni napad v Crefeldu. Kar se tiče reparäcijskega vprašanja, bo Belgija šla po isti poti kakor doslej, dokler ne dobi zadoščenja. Mussolinijeva izjava o zun. politiki. Rim, 3. julija. (K) V ministrskem svetu je dal ministrski predsednik Mussolini o zunanjem položaju naslednjo izjavo: Zaradi državnega prevrata v Bolgarski so nasprotniki fašizma zašli v hude zmote. Konec Stambolijskega in prevzem vlade po Cankovem je pri nekaterih državah Male antante vzbudil neko razburjenje. Italija je povsod tam, kjer je bilo potrebno, uvedla akcijo za pomirjenje in izognili smo se komplikacijam na. Balkanu, Id s’e jih mnogi tako boje. V Lausaiml se zdi, 'da So v kratkem podpisan mir. V Poruhrju se je položaj v zadnjih dneh poostril, na eni strani, ker pasivna rezistenca traja še naprej, na drugi strani, ker se zasedba čim dalje bolj razširja in postaja zaradi ukrepov, ki imajo Vedno bolj politično-voja-ški značaj, čimdalje intenzivnejša. Splošna reakcija te krize, ki se zdi, da je dosegla vrhunec, se kaže v valutnih tečajih evropskih držav, ki so se vsi poslabšali ne izvzemši angleški funt sterling v primeri z dolarjem. Poskus papežev, ki ga je zaradi njegovih človekoljubnih razlogov treba vi- Sefa ministrskega sveta Beograd, 3. julija. (Z) »Politi-ka« piše: Ministrski predsednik Nikola Pašič se je od atentata že toliko popravil, da je bil včeraj dopoldne in popoldne na ministrskem predsedništvu. Ne samo to, predsedoval je tudi seji vlade, ki je trajala od 5. do 8, ure zvečer. Po kratkih poročilih o manj važnih resort-nih zadevah se je na seji razpravljalo tudi o vprašanju vojnega plena v Južni Srbiji. Debatiralo se je tudi o gradbi železnice Užice-Vardište, na koncu pa o naročilih v Nemčiji na račun vojne odškodnine v zvezi z dejstvom, da nemška vlada še ni ratificirala sporazuma, ki sta ga podpisala z naše strani pravosodni minister dr. Markovič, z nemške pa dr. Kunze, — Notranji minister Vujičič je nato predložil obširno poročilo o stanju in varnosti v Južni Srbiji. Zastopnik Hale antanta v Društvu narodov. Beograd, 3. julija. (Bp) Za kandidata Mate antante v Društvu narodov je določen češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš, ker je naš zunanji minister dr. Ninčič odstopil od kandidature. NERESNIČNA VEST. Beograd, 3. julija. (B) Z ozirom na snočnjo vest »Preporoda«, da namerava naša vlada priznati sovjetsko Rusijo, se je obrnil Vaš dopisnik na ministrstvo zunanjih poslov, kjer so mu rekli, da je ta vest popolnoma neresnična. VREMENSKO POROČILO. Dunaj ,_3. julija. (Uradno) Vreme se splošno zboljšuje, vendar pa je v Avstriji še vedno zelo oblačno. V Gradcu je opoldne še deževalo. Upliv nizkega zračnega tlaka pri Islandiji se ni pomaknil čez kanal. Na celini je povsod enak zračni pritisk z vzhodnimi vetrovi. Napoved: Pretežno jasno, čez dan vedno večja pooblačitev, visoki oblaki v plasteh, proti večeru male padavine niso izključene, rastoča toplina, južni vetrovi, AH ste že obnovili naročnine za Jutranje Novosti ? soko ceniti, položaja ni spremenil. Medtem je bilo mogoče po rešitvi belgijske krize začeti zopet z diplomatično akcijo. Italija se tega udeležuje in smatra, da se more problem v celoti rešiti Italija se drži predloga londonskega memoranduma, od katerega se ni noben kasnejši predlog oddaljil, namreč junktim med reparacijskim problemom in med medzavezniškimi dolgovi, zadostni moratorij za Nemčijo, določitev definitivne številke, pameten plačilni načrt, resna jamstva gospodarske narave in s tem v zvezi odpoved Francije na zasedb« ozemlja v Poruhrju. Kar se tiče nemške pasivne rezistence, meni italijanska vlada, da Nemčija nima interesa na tem podaljšati jo, ker ne more upati, da bi Francijo prisilila na kolenih in si ne more domišljati, da bi od zunaj dobila pomoč. Glede vprašanja Reke je ministrski predsednik urgirat v Beogradu, da se razprave vzpričo položaja mesta in spričo tega, da so potrebni odnošaji med obema državama, ki naj bi postali popolnoma normalni, pospešijo. Ministrski svet je te izjave vzel na znanje. . - . Trgovinska pogajanja v Rimu. Beograd, 3. julija. (B) Naša delegacija za sklepanje trgovinske pogodbe z Italijo odpotuje jutri v Rim. Njen predsednik je dr. Bogdan Mar« k o v i č, upravnik fondov, oziroma Državne hipotekarne banke. Delegacija je dobila podrobna navodila, do katere skrajne meje sme iti pri pogajanjih 2 italijansko delegacijo. Člana naše delegacije sta vseučiliški profesor in načelnik trgovinskega ministrstva dr. Milan Todorovič in načelnik tega ministrstva Milivoje Savič. Pregovori bodo trajali najbrže mesec dni. ( Dogodki v Poruhrju. Essen, 3. julija. (K) Obsedno stanje, ki je bilo razglašeno nad Duisburgom, Je po došlih vesteh bilo razširjeno tudi na Ruhrort, Mülheim, Oberhausen in Hamborn. Mesta so izolirana. Vsak promet z njimi je prekinjen. Število belgijskih vojakov, ki so pri razstrelitvi mosta čez Reno pri Duisburgu smrtno ponesrečili se je zvišalo na 18. Nekateri ranjenci so v zelo nevarnem stanju, Dortmund, '3. julija. (K) Zveza delodajalcev in strokovne organizacije vseh struj so v skupni resoluciji energično protestirale proti zapori zasede’ nega ozemlja, ki pomenja, kakor pravijo, nezaslišen poseg v nemško gospodarstvo. Izjavljajo, da tudi ta najnovejši ukrep zasedbenih oblastev ne bo zlomil volje do pasivne rezistence. Berlin, 3. julija. (K) »Vossiscke Zeitung« poroča iz Wiesbadna, da je bila v soboto z močno eskorto zasedena tamošnja podružnica Državne banke. Denar, ki so ga našli, so naložili m tovorne avtomobile in ga odpeljali. Današnje prireditve. V Ljubljani: Kino Matica: »Kraljičin ljubimec.« Kino Ideal: »Pustolovina. Johna Nelsona.« j um. »Csd» afejsife* g, tej. Situacija v Bolgarski. Sestanek zastopnikov Hale antante. — Odkrita komunistična zarota. - Aretacija soproge Stambolijskega. ZNAČILNA IZJAVA BIVŠEGA MINISTRA MALINOVA. »JUTRANJE NOVOSTI.« Štev. 129. oTran Nemlk©-p©!iskl odnoiall. .. Že pre"d voiino so Nemci živeli v sovražnih odnošajih z v;semi sosedi, kar je jako karakteristično. Vojna in povojne razmere teh odnosaiev nikjer niso spremenile, niti ublažile. Mišljenje širokih plasti naroda je pa navadno tudi stališče vlade, diplomatski odnošaji se nikoli ne morejo popolnoma otresti duha ljudskih mas. Nemško poljski odnošaji so bili za Sasa vlade Piisudskega splošno še precej prijazni. Poljska je namreč imela do volj opraviti s sovražnikom na vzhodu, z Rusi. Kot poroča pariški Figaro, pa Nemčija ni nič kaj zadovoljna z Witose-vo vlado, ker je mnenja, da vidi ta vlada pravega sovražnika na zapadu. Razen tega sta dve sporni točki, glede katerih se duhovi nikakor ne morejo pomiriti: koridor Visle in Gornja Šle. zija. Koridor Poljske do morja je zaprt pri izhodu z mestom Gdanskom, ki ga je verzajski mir napravil avtonomnega. Mesto samo je skoraj popolnoma nemško in mestni senat dela Poljakom pri dostopu do morja vse mogoče tež-koče. Začetkom junija ie na primer prepovedal, da se najame 16 poljskih delavcev in skušal opravičiti ta sklep z delavskimi pogoji v mestu. Poljska je odgovorila z represalijami in izgnala 16 meščanov Gdanska, ki imajo bivališče na Poljskem. 19. junija zvečer je poljska uprava prekinila rse telefonske zveze z Gdanskim in ?3. je poljski zu- | nanji minister, g. Sejda, razložil v parlamentu celo zadevo. Da niso Nemci v onem delu Gornje Šlezije, ki je pripadla Poljski, nikakor zadovoljni, je naravno. Vendar je pa Nemčija dobila zelo važno satisfakcijo. Obmejna mednarodna komisija ji je prisodila premogokop v Dellbriicku pri Hindenburgu. To je predlagal španski delegat in za to so glasovali nemški, angleški in italijanski delegat, zoper pa francoski in poljski. Tu je zopet eden tistih jasnih slučajev (spomnimo se koroškega plebiscita!), ko so glasovali Angleži in Italijani proti Slovanom in edino Francozi zanje. In tako preide 52 milijonov ton premoga letno v nemško posest. Konec vsega tega so seveda najrazličnejše note in protestiranja. Predsednik pruskega ministrskega sveta, g. Braun, je govoril v Landtagu o trpljenju nemškega naroda na Poljskem. Zoper ta govor je protestirala puljska vlada s posebno noto. Naravno je sledil tej noti spet nemški odgovor, ki je pa med drugim vseboval tudi izjavo, da bo Nemčija natančno izpolnila mirovne pogodbe in da njeni protesti glede razdelitve Gornje Šlezije ne gredo na naslov Poljske, temveč velesil, ki so napravile razdelitev. Slednjič 'zraža ta nota na naravnost neverjeten nrčin upanje, da bo vsa Gornja Šlezija spet enkrat njena, in očita Poljski celo vrsto stvari. —žn— Italija, Bolgarska in Mala antanta. (Značilen italijanski glas.) »II Giornale di Roma« je objavil pred nekaj dnevi uvodnik )od naslovom: »Bolgarska in Mala antanta«, kjer sklepa sledeče: Padec Stambolijskega je bil notranja stvar Bolgarske. Toda odmev tega dogodka stopa preko mej te male države in more postati vpliven faktor z ozirom na mednarodno situacijo v deželah na Balkanu :n v Podonavju. Zadostuje, da se pobavimo s stališčem kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v tem vprašanju; med njo in Bolgarsko se nahaja Makedonija, ki je bila večkrat obljubljena in dodeljena Bolgarski. Najprej je bila dodeljena Bolgarski s Sanštefanskim mirom. Diktat iz Berlina ji je Makedonijo zopet ugrabil. Leta 1912. jo je Srbija priznala, v balkanski vojni pa je Srbija svojo obveznost položila ob stran in je zasedla to pokrajino. Kaj je mogel Stambolijski napraviti? Nič konkretnega, ker je njegov režim diktatorsko udirihal po celi deželi. Ta sel jaški diktator je hotel uničiti meščanski razred ter razgnati vojsko. Razumljivo je, da se kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev take Bolgarske ni zbala. Stambolijski je sanjal o jugoslovenski federaciji, v kateri bi Hrvati in Bolgari nadvladovali Srbe, ki so absolutni gospodarji in tirani v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Srbi so takoj razumeli ta načrt. Istočasno so doznali, v koliko je ta načrt ustvarljiv, zato so Stambolijskega mirno prepuščali njegovim iluzijam, sami so pa vodili svojo besno politiko raznarodovanja v Makedoniji. S prihodom nove bolgarske vlade je vse to prekinjeno. Nova vlada more računati na vojsko, ki je bila glavni faktor ob prevratu, računati pa more O prireditvah mariborske mladine. Pri nas se često toži v javnosti, da smo v novih razmerah zgubili ves smisel za javno kulturno delo in se udajamo apatiji, brezdelju in pijači Temu pa ni tako, kakor pričajo dejstva. Neprijetne življenske razmere so res odvrnile nekaj posameznikov iz slojev inteligence, da so se umaknili javnemu delu, a pretežna večina že vedno vztraja kljub vsemu in proti vsemu na začrtam poti ie dela še z večjo vnemo, kakor ksdaj preje. Sicer ostane mnogo tega dela javnosti prikritega in se ne obeša na veliki zvon, a radi tega ni nič manj važno In potrebno. Posebno razveseljivo dejstvo je, da se mnogo dela z mladino. Čeprav je zavladala v nekaterih kulturnih društvih neka začasna in morda bolj navidezna kakor pa resnična stagnacija, se vendar posveča naši mladini toliko skrbi in truda, kakoršnega ni bila deležna zlasti pri nas na meji nikoli v prej-šnjih časih in razmerah. In to delo rodi že sedaj lep sad, še lepšega pa bode rodilo v bodočnosti V tem pravcu vzgojena mladina ie nam porok lepše bodočnosti. Že nekaj let sem se vrše proti koncu šolskega leta javne prireditve naše mladine osnovnih, meščanskih in srednjih šol. Te prireditve izkazujejo lep obisk In dosezajo povoljen gmoten in nad vse pričakovanje ugoden moralen uspeh. Obenem pa spajajo Šolo z domom in odpirajo tudi lajiku pogled y tiho in često težavno delo, ki se vrši med štirimi šolskimi stenami Letos smo imeli še izredno veliko šte-iMßo takih javnih prireditev, ki na vsak način zaslužijo, da se omenijo tudi v širši javnosti Razun teh javnih prireditev pa je . imela skoro ysaka šola še svojo Interno prireditev. Že meseca maja je uprizorila os- dekliška šola v Studencih dvakrat v mestnem gledališču mladinsko igro »V kraljestvu palčkov«. Za njo sta nastopili I. deška in III. dekliška mestna os. šola skupno z uprizoritvijo znanih Petzovih »Štirih letnih ča-iSOK« io s Fiažgarjevim »Vedežem*. Letni . tudi z izobraženimi sloji. Samo sofijska univerza je dala velik del novih ministrov in novih poslanikov v inozemstvu. Ti ljudje čutijo za Makedonijo. Nova vlada, ki je strastno nacijo-nalna, bo raje vodila konkretno in dejansko politiko, ne bo se na zanašala z idejami omenjene federacije Stambolijskega. Radi tega so Srbi v skrbeh in med obema državama se je pojavila delikatna kriza. Italija ima in mora imeti svoje oči uprte na Balkan. G. Mussolini je sam izjavil v senatu, da ne bi mogel tolerirati vojaške in politične hegemonije v Evropi. Ta izjava se je v večji meri nanašala na vzhodno, nego na zapadno Evropo: bolj na podonavsko . balkanske države in ne toliko na Ren in Po-ruhrje. Italijanska politika ne more biti samo negativna. Z drugimi besedami: nevarnosti politične hegemonije na Balkanu se ne morejo izolirati samo tako, da nekdo čuva in žirira mirovno pogodbo. Iskati je treba novo politično ravnotežje. Mala antanta mora najti protiutež v bloku neslovanskih naio-dov, ki tvorijo s povratkom Turške v Evropo nekako nepretrgano verigo, ki prihaja iz srca Evrope in ki gre do Bospora. V svrho ustanovitve tega novega ravnotežja je bila potrebna nacijo nalna restavracija v Bolgarski. Toda to še ni vse. Bolgarska mora izvršiti pametno izbiro. Zasledovati mora scop-njema svoje interese po njihovi važnosti. Tako n. pr. mora priznati potrebo čim tesnejših in boljših odhošajev z Romunijo. Ono Romunijo, ki ji je svoj-čas odvzela Dobrudžo. Romunija zavzema z ozirom na svoje pleme in razne druge predpogoje v Mali antanti posebno stališče. Njena situacija je v mno- časi zahtevajo dobro izvežban glasovni in orkestralni materija!, da pridejo do veljave. Mladina je> nastopila pod vodstvom učitelja Nerata in izvajala precizno pevske in glasbene točke. Če pomislimo, da je pevovodja izvežbal do take popolnosti okrog 300 mladih pevcev in pevk in poleg tega še izuril svoj šolski orkester, potem še le moremo približno preceniti njegov večmesečni trud in delo. Podčrtati je pa še treba, da je III. dekliška os. šola nemška, česar pa ni nihče opažal pri podanih deklamacijah. Zelo zanimiva je bila proslava Vidovega dne, katero je nudila deška meščanska šola na Vidov dan v svoji prostorni telovadnici. Naj navedem samo nekaj orkestralnih in solotočk, katere so izvajali učenci pod vodstvom strokovnega učitelja Šušteršiča: Gluckov »Balet iz Orfeja«, Schubertov »Scherzo«, Schumannova »Sanjarija«, DrdlaVa »Pomladanska serenada«, Kro-nov »Scherzo«, Berlotovo »Scene de Ballet« in njegov krasno izvajan »Koncert št. IX«. Pevske točke so obsegale: Jenkovo »Na tujih tleh«, češko narodno »Hajej müj anđjelku«, Djordjevićevo »Potočara«, Aljažev »Večer«, Gerbičev »Čebelar« in štiri koroške narodne, kakor tudi lepo in težko Nikovovićevo »Doline tutnje« po poljskem napevu. Izvajanje vseh točk je vzbudilo v poslušalcih občudovanje. Tista sigurnost napol doraslih dečkov, njihova mlada in sveža grla, lepa disciplina, vse to je moralo napraviti na poslušalca najugodnejši utis. Ako bi se bile vse te točke izvajale v kaki primerni dvorani in ne v neakustični telovadnici, bi prišle še do lepše in popolnejše veljave. Posebno priznanje je še žela deklamacija Igo Grudnove pesmi o zasedenem ozemlju. Telovadni nastopi učencev s prostimi vajami in na orodju pod vodstvom strokovnega učitelja Lavrenčiča se morajo še posebej omeniti. Človek je odnesel po dveurni prireditvi kar najpovoljnejši utis in se mu je nehote vzbudila misel na bodočnost, ko bodo ti mladi 'juđje stopili v življenje vse drugače podkovani in izvežban!, kakor smo stopali j mi nekdaj iz starih, našemu duhu in čuvstvovanju tulih šol Ne, za bodočnost se I gem slična situaciji Italije v bivši tro-zvezi. Bolgarska more računati na uspešno voditeljico in na koutrolso akcijo s strani Italije. Italija mere sprejeti nase to nalogo, dasiravno je težka. To tembolj, ker je od te naloge odvisen mir v Evropi in varnost na naši vzhodni meji od Trbiža do Kriškega kanala. *. Diplomatski dopisnik lista »Daily Telegraph« je pred par dnevi zapiral sledeče: »Ono, kar je sledilo grškim volitvam in porazu Venizelistov in v novembru 1920, sta pred bolgarskim prevratom predvidevala dva zavezniška poslanika v Sofiji: državni udar do zadnjih podrobnosti, ki je strmoglavil Stambolijskega. Sicer je res, da agenti bivše bolgarske opozicije v nekaterih inozemskih prestolnicah, n. pr. v Budimpešti in v Berlinu niso prikrivali namenov svojih voditeljev. Najboljše informacije je imel italijanski poslanik v Sofiji... Papeževo pismo In poruhrska zadeva. Oklic sv. očeta je zadela nepričakovana usoda. Francoski protiklerikalni krogi so sprejeli ta dokument ugodneje, kakor pa zagovorniki diplomatskih odnošajev napram Rimu. Medtem ko se katoliški listi kakor »Echo de Paris«, »Figaro« in »Croix« trudijo interpretirati papeško inicijativo v za Francijo ugodnem smislu, povdarjajoč moralni značaj in akcent na onem mestu, kjer govori papež o potrebi garancij za upniške države, se zmerni republikanski listi ki zasledujejo vladno politiko, izražajo v neprijaznih protestih. »Temps«. »Petit Parisien«, »Victolre«. »Journal« in »Repablique Fran-caise« odklanjajo z večalimanj ostrimi izrazi intervencijo sv.: stolice. Listi naglašajo svoje razočaranje in brezpredmetnost francoske legacije pri Vatikanu. Gustave Her-vč, ki je še nedavno govoril v jokavem tonu o kongregacijah, vidi v papeškem dokumentu od prve do zadnje vrstice prikriti rešilni poizkus za Nemčijo ter križ čez francosko politiko. Kakor znano, je g. Hervč večalimanj zvest interpret nazorov predsednika francoske republike. V oficijelnih krogih smatrajo predlog razsodišča glede plačilnih obveznosti Nemčije ter predčasno evakuacijo zasedenih pokrajin , kot nespre-lemljivo zahtevo. Papeška nota tudi ne govori o pasivnem odporu v Poruhriu. Pariški listi so mnenja, da more ta dokument v Parizu računati na ono uslišanje, kakor note g. Ciina. Več učinka je pripisovati temu dokumentu na notranje-političnem polju, ker skušajo radikalci skovati iz nje orožje, ki naj pripomore k cepitvi desničarskega bloka. Ta blok je zgrajen na sporazumu katoličanov in zmernejših reublikancev Poincarejevega kova. Papeška inicijativa mu je zadala občuten udarec. Poslanca Du-mesnil in Herriot sta vložila interpelacijo glede stališča francoskega poslanika Jon-narta pri Vatikanu, Marc Sangnier pa bo uporabil vatikansko okrožnico kot uvod za obširno pacifistično debato. Zanimiv je tudi slučaj, da je v trenutku, ko je prišla papeška nota v diskusijo g, Judet, ki ga smatrajo kot novinarskega prvoboritelja za vzpostavitev odnošajev z Vatikanom, bil v teku svojega procesa prisiljen, orisati genezo teh novih odnošajev med vojno. — Tudi na Poljskem so Habsburžani pogoreli. Poljski poslanik v Madridu grof Orlovski je odstopil. Vzrok njegove demisije je stališče, ki sta ga zavzeli poljska zbornica in poljska vlada napram sekve-straciji posestva Karla Štefana Habsburžana v Živci. Španski kralj Alfonz je orosil pred časom poljsko vlado, da bi se posestvo Karla Štefana Habsburžana Izročila imetniku in da bi se sekvestracija preklicala. Vlada Sikorskega je sporočila poslaniku Orlovskemu, naj naznani kralju Alfonzu, da se bo njegovi želji ugodilo. Današnja poljska vlada je pa zavzela v tem vprašanju drugačno stališče ter na zadnjem shodu zborničnega odbora za inozemske zadeve sklenila, da ostane sekvestracija v veljavi PIssao iz Prekfflur!a„ Murska Sobota, 30. junija. Na predvečer Vidovega dne so priredila društva »Sokol«, »Jugoslovenska Matica« in »Orjuna« slavnostni obhod po Murski Sobot'. Vkljub vabilom, s katerimi so ta društva vsakega posameznega člana pod grožnjami (umestno?) poživljala, naj se udeleži obhoda, se je komaj kakih 50 oseb istega udeležilo, ako odštejemo vojaško četo in pa cigane, ki so korakali na čelu in mrcvarili naše lepe narodne koračnice na predpotopnih glazbilih. Res je pičli udeležbi bilo deloma krivo slat» deževno vreme, toda ravno to bi bili morali prireditelji upoštevati ter odpovedati obhod, ki nikakor ni povzdignil ugled našega slovenskega življa v Prekmurju. Domačini so navajeni na čisto druge prireditve Oni so vedno sila mnogo dajali na zunanji pomp in blesk, preskrbeli so si za slične nastope vojaško godbo iz Szombathelyja ako že ne iz Bu-dmpešte in vsi brez izjeme so se udeležili javnih nastopov v svojih najboljših oblekah in toaletah. Ta moment moramo upoštevati pri vseh svojih prireditvah in se postaviti na stališče, da je boljše nič kakor kaj vseskozi nezadostnega m klavernega. Na Vidov dan pa so se vršila v vseh treh tukajšnjih božjih hramih predpisane službe božje, toda tudi takrat je domači živelj — izvzemši nekaj pobožnih ženic — naravnost blestel s svojo odsotnostjo. Teče že četrte leto, odkar je Murska Sobota pod jugoslovensko upravo, toda ogromna večina meščanov še vedno ne ve, kaj je hajprimitivnejša dolžnost vsakega državljana, v posebni meri pa še onega, ki vsaj po svojem dosedaniem nastopu ne more trditi, da je Jugosloven. Naj se gospodje meščani le zavedajo, koliko dobrot vživajo v naši državi naj primerjajo lastni položaj z onim naših bratov na italijanskem ozemlju ali pa tudi s položajem sedanjih državljanov Madžarske In priznati morajo, ako so le količkaj objektivni, in ako sploh zasle-dujeo dogodke zadnjih let, da postopa naša državna uprava z njmi vsaj ravnotako kakor z vsemi drugimi svojimi državljani, ako ne celo mnogo boljše. Že radi tega bi morali izkazati svojo hvaležnost državi in njenemu predstavitelju s tem, da bi se polnoštevilno udeleževali vseh onih slavnosti, ki se vršijo ob državnih praznikih. Nisem ni-kak pretiranec, nasprotno se mi je že očitalo preveliko prijateljstvo z marsikaterim domačinom, ki našim »prišlecem« ni po volji, ki baje diši po madžaronstvu, toda vedenje domačih krogov ob priliki naših narodnih praznikov moram ostro grajati, ne le ker ni taktno, ampak, ker je tudi njim samim v veliko škodo; Saj je res težavno z vspehom odgovajati onim, ki pravijo, da poznajo naši domačini državo le tedaj, kadar imajo kaj od nje zahtevati, da pa hitro pozabijo na svoje dolžnosti, kadat gre za enuncijacje zvestobe in udanosti državi in vladarju. Upamo in pričakujemo, da bo že pri prvi slični priliki nastopilo meščanstvo popolnoma drugače kakor dosedaj, in poživljamo one domačine, ki so pristaši naše stranke, naj ravno v tem oziru prednačijo. Po slavnostni maši se je vršila v tukajšnjem kinu slavnostna akademija naše državne realne gimnazije v Murski Soboti v proslavo dovršenja nižje gimnazije. Udeležba je bila res velika, vžitek pa še večji. Nikakor nismo pričakovali takega nastopa naših gimnazijcev, med katerimi je mnogo domačih dečkov, ki ob vstopu v gimnazijo še pravilno niso znali citati naših slovenskih knjig in katere je bilo treba učiti najenostavnejših slovniških pravil. Domači fante in deklice so deklamirali slovenske in hrvaške pesmi tako, da smo se kar čudili pravilni, izgovarjavi in temperamentnem prednašanju. Gimnazijski pevski zbor je zapel nekoliko tro- in četveroglasnih slovenskih in ruskih pesmi prav disciplinirano in ubrano. Naposled so sami dijaki predstavljali Gogoljevega »Revizorja« v nekaj skrčeni obliki Vkljub temu, da so vsi prvikrat nastopili na odru, in da marsikateri prekmurski fantiček sploh še ni videl nobene slične predstave, so se naši dečki kaj svobodno gibali na odru , in rešili prav častno svojo nalogo tako, da je mnogo domačinov izrazilo željo, naj bi dijaki večkrat nastopili na gledališkem odru. To je sicer iz vzgojevalnih razlogov zelo težko izvedljivo, toda dijaški pevski zbor, ki se itak skozi celo šolsko leto vadi, bi že lahko ob večjih praznikih med šolskim letom, priredil v Murski Soboti ali v kaki večji vasi okolice male koncerte, združene z 'deklamacijami In s kakšnim kuiturelnim predavanjem, rako se bi dijaki zgodaj navadili na javne nastope, kar jim bo za bodočnost velikega pomena, in ljudstvo bi imelo priliko prepričati se o vspehih naših sol. katere mnogi domači, posebno pa boljši krogi, še vedno smatrajo kot manjvredne, v primeri z madžarskimi šolami Vstopnine pri tej dijaški akademiji ni bilo, pač pa so se spejemali prostovoljni doneski v prid Dijaške kuhinje. To društvo je za razvoj naše realne gimnazije in za šolanje domačih otrok neobhodno potrebno, in je še dosedaj marsikateremu revnemu dijaku, ki bi bil sicer radi pomanjkanja sredstev moral zapustiti šolo, omogočilo obisk gimnazije. Pod vodstvom ravnatelja in vseh profesorjev so se skozi šolsko leto nabirali prispevki in v zadnje mčasu tudi redna članarina. Z dohodki je Djaška kuhinja vkljub silni draginji nakupila vsem revnim domačim učencem šolske knjige in del drugih šolskih potrebščin, nekaterim pa je plačevala stanovanje in hrano, oziroma prispevala je k dotičnim izdatkom. Toda v zadnjem času se je odbor Dijaške kuhinje prepričal, di je ustanovitev dijaškega konvikta za Prekmurje neobhodno potrebna, kajti ob silni stanovanjski stiski so ravno revnejši dijaki iz dalnje okolice primorani stanovati pri revnejših družinah, kjer večkrat cela družina z dijaki vred stanuje in spi v eni edini in vrhu tega nizki in zaduhll sobi, kar je vsekakor duši in telesu skrajno škodljivo. Tudi se ne more od takih res ubogih študentovskih mater pričakovati, da bi dajale zadostno in zdravo hrano. Posledica temu je, da večina naših diakov tako zgleda, kakor da ne bi že teden dni nič jedil Temu se bi dalo odpomoči edino le S konviktom, kjer naj bi Imeli dijaki, ako le možno pod nadzorstvom enega ali več profesorjev stanovanje in hrano. Seveda so stroški za otvoritev takega konvikta silni, toda upamo, da se žilavosti profesorskega zbora s pomočjo vseh slojev Prekmurja in naše vlade posreči že s početkom prihodnjega leta oživotvoriti to prepotrebno ustanovo. Poieg gimnazije imamo v Murski Soboti tudi meščansko šolo, o kateri pa so mnogi domačini mnenja, da je odveč. Menda bi pa ; res bilo mnogo bolje, ako bi se mesto me-^ ščanske šole otvorila v Murski Soboti kaka 1 obrtna šola ali pa vsaj obrtni in trgovski tečaji. Celo Prekmurje nima niti ene strokovne šole, dasi bi bilo ravno pri nas, kjer; je premalo zemlje, da bi se mogli vsi kmečki otroci pečati s kmetijstvom, jako koristno. ako se bi revni mladini omogočilo pridobiti si v kratkem času in ne prevelikimi stroški strokovno spretnost oziroma temeljno znanje za trgovski obrt. Sploh bi morala naša vlada posvetiti šolstvu v Prekmurju povečano pažnjo, ker le od šolskega naraščaja smemo pričakovati krepke in res zanesljive vezi med tem najnovejšim koščkom naše države in ostalimi njenimi deli. Učiteljstvo na deželi ie večinoma še domačega izvora in potrebuje V marsičem pojasnila in poduka. Ali ne bi kazalo prirediti v Murski Soboti počitniške kurze za ljudskošolsko učiteljstvo? V obliki predavanj in praktičnih vaj naj bi se učiteljstvo seznanjalo z najnovejšimi metodami šolskega poduka, obenem pa naj bi se med domačim učiteljstvom vzbudilo zanimanje za našo novo domovino, za naš jezik, našo narodno pesem, narodno umetnost itd. Kaj pripravna bi bila tudi predavanja s pomočjo skroptikona o naših krajevnih lepotah, narodnih šegah itd. ter skupne pevske vaje učiteljstva, katero naj bi se nagovarjalo, da sestavi svoj učiteljski pevski zbor. Tudi večje veselje do narave, do; kmetijstva, vrtnarstva in cvetličarstva treba ucepiti našim domačim učiteljem. Vsaka šola bi _morala imeti res vzoren šolski vrt, kjer naj se bi ne le šolska mladina ampak tudi odrasli učili racijonenlnega in umnega gospodarstva. Sa človeka res srce boli ko vidi posebno v severnem delu Prekmurja sadno drevje tako skrajno zanemarjeno, ko tudi pri boljšem kmetu ne dobi na vrtu ničesar drugega kakor navadno salato in par vsakdanjih kuhinjskih rastlin. V tem oziru je Prekmurje res močno zanemarjeno, o čemur morda nekaj več v kakem bodočem članku. Zahtevajte v vseh javnih iohalih JUTRANJE NOVOSTI! nam ni treba bati, dokler imamo tako mladino in tako — učiteljstvo! Deška meščanska je priredila tudi razstavo risarskih in deških ročnih del, katera je pa tako zanimiva, da prinesemo poročilo o njej posebej te dni. Tudi državno žensko učiteljišče je priredilo dvakrat proslavo Vidovega dne v gledališču s svojimi gojenkami ob dobro zasedeni hiši s pevskimi točkami in nekako cperetico »Materin blagoslov«. Ima prav dober pevski materijal. Najbolj Je ugajala lastna skladba profesorice Ropasove »Na vrtni gredi«, katero so izvajale gojenke pod njenim vodstvom,medtem, ko je nenavadna, nekako sekajoča interpretacija pesmi po profesorju Sprachmannu marsikoga presenetila. Orkestralne in pevske točke v besedilu in dejanju precej revni operetici so Pa prav ugajale. Tudi naše šolske sestre so Imele, kakor vsako leto tako tudi letos, zaključno prireditev na svojem zavodu, h kateri radi prihajajo starši učenk in gojenk tega zavoda Kdor enkrat prisostvuje tem prireditvam v samostanu, gre prav rad tudi drugič. Dasi ima marsikdo predsodke proti samostanski vzgoji, vendar se vidi, da se šolske sestre prilagajo razmeram in korakajo vzporedno z duhom in zahtevami časa. Svoje javne mladinske prireditve sta imeli tudi deška os. šola v Studencih in šola v Pobrežju, kar se mora še posebej omeniti ker je bila ravno bližnja mariborska okolica ob prevratu najbolj nasprotna novim razmeram. Tudi v okolici se pridno dela in se dosezajo lepi uspehi, kakor sta pokazali ti dve prireditvi. Značilno je, da je neki priprost oče se prišel še posebno zahvalit v Pobrežje in je izrazil svojo sodbo tako-le: »Sedaj sem prepričan, da take šole ni v celi Jugoslaviji, kakor je naša.« Kdor je poznal razmere v našem mestu in okolici ob prevratu, ko je bilo prebivalstvo in mladina skrajno nahujskano proti našemu jeziku, narodu in državi in primerja tedanje silno nepovoljne razmere s sedanjimi, ta se mora naravnost čuditi napredku, ki ga je doseglo delo našega učiteljstva v šoli in zunaj nje, pri mladini in po njej tudi pri starših. Celo redkoštevilni, neiz preobrnjeni In 9« vedno a staro nemško- avstrijsko mentaliteto prepojeni stari grešniki, to pripoznavajo in se čudijo tem uspehom in temu delu, o katerem se prejšnjemu nemškemu učiteljstvu niti sanjalo ni, ampak mu je bilo glavno politiziranje in hujskanje. Le po tej poti naprej v splošno korist posameznika, naroda in države! Iz prosnetnep žiBijenjo. — Glasbena Matica iz Maribora v Rogaški Slatini Odkar je princesinja Slatina naša, se je udomačil lep običaj, da ga ji hodijo otroci slovenske domovine v dnevih njenega sijaja poklanjat, kar so med letom nabrali najlepšega cvetja. Med drugimi nas je posetila lani »Glasbena Matica« iz Ljubljane, letos, in sicer v nedeljo ona iz Maribora. Hubadova »Matica« je tekom dolgih let dosegla nekaj, kar je v nas Slovencih tako redek uspeh: da si giede nje popolnoma zaupamo samim sebi in se zavedamo, kako mirno jo smemo pokazati tudi najraz-vajenejšemu tujcu; pri mariborski pa, da odkrito priznamo, se nas je navzlic vsemu lepemu, kar smo že čuli o njej, polaščal tisti občutek, ki je tudi tako naš: da od svojca pričakujemo komaj polovico tega, kar od tujca, pa naj magari potem od njega zahtevamo dvakrat več. No, že nastop sam v. popolnoma zasedeni veliki dvorani »Zdraviliškega doma« nam je pokazal, da se smemo nadejati najboljšega: čez 70 pevcev in pevk broječ zbor, vseskozi dostojen Slatine tudi v zunanji opremi, se je -«zgrnil čez obširni oder. Mogočno, je zadonela prva pesem in takoj sprožila navdušeno odobravanje. Zakaj to je bilo že jasno: takega materijala najbrže ne premore nobeno pevsko društvo v Sloveniji Saj je že naravnost terna, če šteje tak zbor poleg drugih prvovrstnih tenoristov kar šest takih, ki s sijajno lahkoto in čudovito čistostjo zapojejo visoki c. To je le zvenelo in kar je tudi velikanska prednost: šele, ko sta gospoda Živko in Jež — prvi s svojim tako sladkim, drugi mogočnim glasom nastopila v solih, smo zapazili, kdo je ceio med njimi prvak. Veličastno ozadje tvori falanga basistov ozir. že vprav »ruskih« oktavistov in ne da bi hoteli omalovaževati druga gla- sove, nam je še posebej omeniti sijajen sopran. Skratka — materijal, iz katerega se da napraviti vse, kar je iz človeškega orkestra možno napraviti. In treba je bilo samo opazovati, s kakim ognjem je vodil svojo družino g- ravnatelj Topič, da smemo pod, njegovo taktirko pričakovati spopoluitve do konca. Saj je njegov zbor v tl sestavi baje po gromni večini čisto nova tvorba in ima v svojem predsedniku g. Arnoštu najidealnejšega voditelja. Pravi simbol široke slovenske vzajemnosti je bil v svoji beli ruski suknji g. Govorov, ki je svoje sole prekrasno odpel, vsa srca pa je razžarila ljubka! gdčna Mezgečeva s svojim bisernim glasom. Ker je bil ta koncert prvi v sezoni, naj bo popolna zmaga Mariborčanov dober omen tudi za vse nadaljne prireditve, ki jih je prijavljenih za tekočo sezono še cela vrsta z najodličnejšimi imeni. —o— — E. Gangl: »Sin«. Drama v štirih dejanjih. Drugi natisk. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Cena elegantno vezani knjigi 24 Din. Pisatelj pravi sam v uvodu drugega natisa: Prvič so igra. li »Sina« v Ljubljani leta 1808. pod režijo odličnega igralca R. Inemana. Naslednje le-t oje izšla drama v tisku pri Gabrščku V Gorici. Svoje delo sem takrat posvetil Antonu Aškercu, ki se je živo zanimal za dramatiko in je tudi sam začel pisati drame. (Izmajlov, Red sv. Jurja, Tujka.) Poslej so »Sina« igrali po vseh večjih in manjših odrih skoroda neštetokrat — vsaj jaz ne vem števila. Kdo me je tudi vprašal? Malokdo! Pa še ti povečini: »Igramo v ta in ta namen. Dovoli, da uprizorimo »Sina« brezplačno. Morda še sam primakneš kaj v, označeni namen...« Vsaj to se je zgodilo, da je knjiga prvega natiska popolnoma razprodana. Ker pa še vedno povprašujejo po njej, a povpraševalcem ni mogoče ustreči prihaja »Sin« v drugem natisku na svetlo... — Zgodovinsko društvo za Bačko. Na inicijativo zgodovinarja dr. Aleksa Iviča, je započelo zgodovinsko društvo za Bačko znova s svojim delom, ki je nekaj let počivalo. Društvo je doseglo že pred vojno lepe uspehe. Izdalo je tudi 10 zvezkov zgodovinskih raziskovanj. Bogati arhivi in zanimiv muzej bo preneSen v Beograd, kjer bo obstojal kot poseben oddelek gg RaS™ »JUTRANJE NOVOST!.* Dnavne si@w@sfi. j—* Potovanjo kraiievskega para da Be-"ije. V četrtek odpotujeta kralj Aleksander in kraljica Marija na državno posestyo v Belje, kjer ostaneta 10 dni. Ob priliki njunega obiska priredi uprava velik lov. — Iz državne službe. Glasom »Službenih Novin« je imenovan za višjega veterinarskega nadzornika VI. čin. razr. pri oddelku za kmetijstvo v Ljubljani Janko Haler, višji veterinarski nadzornik v pokoju. Pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani je nastavljen za kontrolorja II. razr. Ivan Rozman, kontrolor v Sarajevu. Za nekvalificiranega poštnega odpravnika v Ksaveriju y Savinjski dolini je postavljen Franc Klemenčič- — Z beograjske univerze. Na medicinski fakulteti beograjske univerze so bili imenovani: za izrednega profesorja psihijatrije in neurologije vodja umobolnice na Stenjev-cu, dr. Lazar Stanojevič in za izrednega profesorja za dermatologijo in venerolo-gijo docent dr. Gjurica G j o r g j e v i č. — Zadušnica za junake padle pri Bre« gainici. Dne 1. julija se je vršila v beograjski saborni cerkvi maša zadušnica za junake, ki so padli pred desetimi leti ob Bregal-nid. Bitka ob Bregalnici je bila najhujša izmed vseh v balkanski vojni. Kot levi so se borili med seboj bratje. Konec je bil, da je Vojvoda Putnik, ki je vodil svojo vojsko zmagoslavno proti Turkom, premagal tudi Bolgare. — Zakon o cenzuri filmov. V ministrstvu za notranje zadeve bo te dni končano delo na zakonskem načrtu o cenzuri filmov. — Sodišča in tiskovni zakon. Ministrstvo za pravosodje je poslalo preiskovalnim sodiščem, državnim pravdništvom in okrožnim sodiščem dopis, v katerem jih opozarja, naj se strogo drže tiskovnega zakona in prednisav. ki jih vsebuje ta zakon. Eden vzroleov za ta dopis je ta, da se je opažalo, da se preiskovalni sodniki, kakor tudi sodišča sama ne drže tiskovnega zakona, vsled česar mnogokrat zastarajo tiskovni delikti, ker so vezani na gotov rok. Razen tega odreja ministrstvo za pravosodje v tem dopisu vsm sodiščem, da imajo vsak tretji mesec poslati ministrstvu poročilo o tiskovnih deliktih y svojih področjih in kako so se končali. , — Spomenik kralju Petru v Osijeku. Na Vidov dan je bil svečano položen temelj za spomenik kralju Petru, ki ga zgradi Baranja na dravskem mostu za spomin na osvobo-ditev. Svečanosti se je udeležilo številno občinstvo iz Baranje in Osijeka. ~ Veliki dobrotnik slepih invalidov. Anglež Kromu! iz Londona je poslal na na-slov našega kralja 250.000 Din za dom slepih invalidov v Zemunu s prošnjo, da se denar uporabi za nabavo inventarja. Kromul je že večkrat poslal slične zneske in je med drugim daroval domu veliko tiskarno za slepce, ki je tretja v Evropi. — Kongres judovske mladine. V Beogradu se vršijo priprave za kongres judovske mladine, ki se noče priključiti cijoni-stičnemu gibanju. — Češkoslovaški učitelji v Novem Sa-Ou. Te dni pride v Novi Sa-d okoli 50 čeških »čiteljev. V Novem Sadu jim pripravljajo *Večan sprejem. — Poste restante pošiljke. Po novem ®°stnem pravilniku niso niti v notranjem niti v mednarodnem prometu dovoljene poste restante pošiljke, kojih naslov bi bil napisan mpnim0pisu ali v drUi;iil dogovorjenih zna-™xp,. — o tem smo že na tem mestu po-aU kakor smo zvedeli iz zanesljivih ljudje še zmeraj dosti pi-l7n.Jhc d^Jsnic s šifriranimi naslovi in z na midei£°ste restante- Ker take pošiljke v. i, ,naslovniku v roke, ampak se Postirarestam^r nevroč|iive> uaj pošiljatelji n ste restante pisem označijo naslovnika z Vegovim pravim imenom in priimkom. Toli-občmstvu v novo blagohotno obvestilo. seEsise dostave v Križah ia noša^T^r^Vn^ ^ne®ec ie začel selski listo-Prkt Tr* Č • dostavliati tudi v Križe in okraf™’ sieer v. naslednjem redu: v I. hstonoša vsak dan, razen nedelje* za oo-možno pošto Retnje pa nosi torbo ’ P likih'T 9tvoritev teleio??ke centrale v Ve- äöaOiJ'»'»™*- Y väeiaiS»» Številki na-öehf se le vrinila v članek »NRS na kaHt^a?10nalhega pokreta« neljuba pogreš-gto z^avku ‘ • * »Nastopila sta eden ^a dru-s^je n^Pnix 0riuue in zast0?nik Srnao« .. (Srnaol kTeč srbska nac”pnalna omladina »ta UstS*51 ^ ,em Prošnio tečai za učitelje-Ruse. Na usWiv:i«druženia ruskih pedagogov bo ustanovilo mo^e^ ministrstvo učiteljski učiteHlV y Katerem se bodo Rusi, na svoi in srednjih šol Pripravljali kf nlmr^k ci' Po ministrski naredbi mora- agati izpit iz srbo-hrvaščine, uacWnaImh predmetov in šolske uprave. Cestfv i •aui,I.en Ponočnjak. Na Karlovški niči neirt razbil v Kmetovi Spal- Oknn M RMdolf Stefan iz Brezovega rebra ÄpeÄf3* ^ I« bil precej viuj^ — Kontina varno’ Wer se je streznil, sjl v Lluhii-.8? 86 splašili na Dunajski ce-dln Ivanu ia^ hlaPcu tvrdke Viktor Me-Dunajski cesti, ekierCU+ sta drvila P° stilne »Pri Figovcu« a za'?ela v vt°Sal «°-Raz voz je padel tudi m1 Cem,e,r sta- Padla-le lahke poškodbe. hIapec» M pa ie dobil ^krebllnu pri Podjetju" vROarfdu baraki eden tovarišev lisoo^L15 ukradel v {mel 350 Din in razne listine ’ Vvkdrir bolnišnici eta bila ukradena J,.i: Y državni varju dva zajca. — Mestnemu ^ ^vanu l*?-Zgajnarju Je bila ukradena č?na d^y,ca ,.Ff• 200 Din, srebrno veriž^i^^st- . x T. Lovčeva sreča. V nedelj0 “s relil g. dr< Ivan Tavčar v revirjzvaie^xäe Ppdt90rnll Brezovici nad Preserjem J?‘j* Vedko, ki tehta 80 kilogramov. med- na Maturantje 1. 1913 bivše II. drž. et™ 7^v- V t3ubliani se snidemo v soboto dne 7» julija ob 8. uri zvečer v hotelu »Štrukelj* , .Kranjske novosti. Šmarjetar- ,tvo,,n JoStarstvo. Zdaj je med nami zmagala Smarjetna gora nad Sv. Joštom. P odkar je slednjega zapustil stari mežnar, I® Jelo pešati slavno joštarstvo, ali čim je ™,a otv'orie!la «a Smarjetni gori izborna re-f« Zr^cia’ ki spominja na planinski_ hotel, li ^Wdane. izgubilo ves pomen, kajti ostali mu zvesti le prav redki posamezniki, i a-s® vse premika, bi vzkliknil grški filozof Po»edu na premaganega strica to P® zmagovito nečakinjo. V čem je tičala bistvo joštarstva, mi mlajši ne vemo, vsekakor pa je bilo precej naporno in je zahtevalo tudi primernega okrepčila, dočim se šmarjetarji dvignejo v dobri pol uri na vrh, kjer jih čaka vsa udobnost, pri joštarjih damski svet ni imel nobene besede, pri šmarjetarjih pa uživa iste pravice kot nasilna lady Astor V angleškem parlamentu; drugih joštarskih posebnosti pa se ne spominjamo. Vsekakor smo postali v toliko modernejši, da bežimo iz primitivnosti v komfor t. Ali Sv. Jošta niso tako sramotno zapustili Ljubljančani, ki ga posečajo ob nedeljah časih v neverjetnem številu in pa slovenski romar, ki leze nanj, da si na svetih stopnicah očisti grešno dušo. Enkrat na leto nastopi na Sv. Joštu celo generalni štab SLS, ki predava katoliškim akademikom politiko, sociologijo in ekonomijo. Vendar vse teče, smo dejali, in kdo ve, ali bo mogla Smarjetna gora obdržati pozcijo napram častitljivemu sosedu. — Avtomobilna nesreča s smrtnim izidom. Pri Šent Jerneju na Dolenjskem je povozil avtomobil, last zagrebškega tovarnarja Drag. Vlelana neko staro ženico, ki je obležala mrtva na cesti. Dogodek je brzojavno javila tamošnja žendarmerija z opisom avtomobila ljubljanski policiju Ta je res avtomobil v Ljubljani ustavila, ugotovila lastnika voza, šoferja in potnike, na kar so ti priznali, da so dotično žensko res povozili. V mnenju pa, da je ženica le lahko zadeta odletela v cestni jarek in da ni nevarnosti, so odpeljali ti v dobrem razpoloženju naprej in se niso brigali za žrtev. Zadeva je ovadena drž. pravdništvu. — Izpred gostilne Kratky v Šentvidu je bilo ukradeno mizarju Francetu Jamniku kolo, vredno 1000 Din. — V okolici Laškega je bilo izvršenih v zadnjem času več tatinskih vlomov. Okraden je bil posestnik Miha Volavšek, kateremu so odnesli obleko in srebrnino za 2000 Din. Kočarju Jožefu Deželaku je bil ukraden nahrbtnik, v katerem je bilo blago za moško in žensko obleko in čevlji, Dalje pri Jožefu Frece, kateremu je odnesel tat nekaj srebrnine in čevlje in pa nekaj sto dinarjev denarja, — Celjske novostL Ciril-Metodov kres se bo žgal danes v sredo zvečer ob sodelovanju železničarske godbe in pevskega društva na Starem gradu. — Celjska drž. realna gimnazija je štela ob koncu šolskega leta 1922/23 271 učencev, med temi 21 deklic. Učni uspeh je doseglo z odliko 28, s povoljnim uspehom .150 učencev, ponavljalni izpit jih ima 52, nezadostni uspeh 37, nerazredovani so 4. — Glavni zadružni savez bo imel v jeseni svoj občni zbor v Celju. Ob tej priliki se bo obhajala tudi 401etnica Celjske Zadružne Zveze- — Pogrešana deklica. lOletna Terezija Gunzek iz Laške vasi pri Štorah je 28. junija odšla od doma in se ni več vrnila. Deklica je močne postave, rumenih las ter nosi obleko z belimi pikami. Ce bi kdo o njej kaj vedel, naj sporoči župnemu uradu v Teharjih pri Celju. — Sokolskažupa v Celju naznanja vsem bratskm društvom in Sokolstvu naklonjenemu občinstvu, da je železnica dovolila polovično vožnjo In poseben vlak za okrožni zlet v Konjicah. —- Mariborske novosti. V Mariboru se je osnoval pripravljalni odbor, ki si je nadel nalogo, da ustanovi kegljaški klub. Ker so pripravljalna dela že dovršena in so pravila oblastveno odobrena, se bo dne 9. t. m. vršil ustanovni občni zbor kluba. — V soboto 7. in v nedeljo 8. t. m. se bodo prodajali znaki v prid naše obmejne šolske dec e. Narodna dolžnost vsakogar je, da po svojih močeh prispeva v ta blag-namen. Saj je naša obmejna mladina v največji meri ogrožena« ker se duh narodne zavesti med njo še ni dovolj poglobil. — V mestu se je zopet pojavil slučaj Pasje stekline in so bile ugriznjene štiri osebe. Mestni fizikat opozarja zaradi tega prebivalstvo na obstoječe odredbe glede stroge pasje zapore. Prestopki se bodo najstrožje kaznovali. — Zdravniško društvo v Mariboru priredi prihodnje znanstveno predavanje dne 6. t. m. ob o- url zvečer na kirurgičnem oddelku tu-D kvc b?,*n3ce- Predaval bo primarij dr. Rome o XIII. dermatološkem kongresu, ki se je vršil o Binkoštih v Monakovem. Na-to bo nadaljeval svoje predavanje o diagnozi m kliniki sifilide. — Na državnem žensk e m učiteljišču so bili letos trije Jetniki s 96 gojenkami, od katerih jih je bilo šest nemške narodnosti. Šolsko leto se je zaključilo za vse, razen dveh, s prvim redom, 16 pa jih ima ponavljalni izpit. — V Nar. domu se vrši v nedeljo & t m. veselica C. M- D. podružnic v prid obmejnemu šolstvu. Upati je, da bo naše občinstvo znalo uvaževati velik pomen prireditve m s številno udeležbo poskrbelo za njen povrnjen in gmoten uspeh. — V samomorilnem namenu jev ponde Ijek popoldne v Mlinski ulici št. 2 stanujoča Marija I. izpila eno osminko litra bencina Skesala pa se je svojega dejanja in so na njeno vpitje pozvali voz rešilnega oddelka ki jo je spravil v bolnico. Tam so jo kmalu’ rešili neprijetnih občutkov. — Kolesar Feliks Strohmeier iz Selnice ob Dravi je v pondeljek 2. t. m. vsled nagle in neprevidne vožnje po Koroški ulici povozil neko deklico. Bil je aretiran. Dasiravno je že pred enim mesecem zagrešil sličen prestopek zoper javno varnost, ga takratna kazen še ni izpametovala. — V soboto 30. junija dopoldne je splav trgovca A. Skerbinka iz Selnice ob Dravi zadel ob skalo in se razbil. Splavarji so se rešili na breg, les pa je odnesla voda. — Razni mariborski ribiči so lovili les, ki pa jim ga je odvzela policija in ga vrnila lastniku. — Roparja na pašniku. V Radiu sta napadla v soboto brata Jože in Anton Gu-tovnik L. Laknerja, pastirja posestnika Petra Pulka, ga zadavila z vrvjo in mu razbila s koli glavo. Truplo sta skrila v bližnjem grmovju, kravo, ki jo je fant pasel, pa sta odgnala preko nemške meje in jo prodala v Wiesu za milijon avstr, kron. — Tat v sodu. Bančnemu uradniku Ši-kiču, ki se nahaja na zagrebški kliniki, je nekdo ukradel okoli šest tisoč kron. Ugotovili so, da je denar ukradel njegov sostanovalec Gogič. Denar je skril pod obvezo na desni nogi. Po tatvini se je skril v sodu na dvorišču klinike, kjer so ga tudi našli. • Ti Maščevanje nad državnim gozdarjem. Nedavno je Ranisavljevič iz Vasice napadel državnega gozdarja v Šidu. Z vojaško puško mu je prestrelil desno roko in obe nogi. Svoje dejanje je izvršil iz mašče-anja, ker mu le gozdar nekoč odvzel dva državnem gozdu.56 Ranisavliević pasekal K IvamTri^ Redniku je pokradel posestniku 280Š rv remeli neki Bosanec iz Bijeljtoe z« 2*00 Dto razne obleke la perila. — Tajfnstveni umor. Koncem prejšnjega mesca so našli mrtvega kapitana Alfreda Hemfiigerja iz Bjeline- Preiskava je ugotovila, da je bil prijet v hiši, nato odveden v šupo, kjer so mu zločinci razklali glavo. V stanovanju je bilo vse narobe, toda manjkalo ni ničesar. Sumijo, da gre za umor iz osebnega sovraštva a H maščevanja. — Žele! je samo obiskati ženo. Kmet Alilovič iz Cepina je bil v Osijeku obsojen na 7 let ječe radi raznih zločinov. Nedavno se mu je posrečilo zbežati. Odšel je domov, kjer je obiskal ženo in otroka, ki se mu je medtem rodil. Cez par dni pa se je prostovoljno prijavil sodišču in izjavil, da ni imel namena zbežati, ampak samo obiskati svojo družino. — Morilec Paskijevič v zagrebških zaporih. Iz Zagreba poročajo, da prepeljejo danes v Zagreb tirvoja Paskijevića, ki je osumljen dvojnega roparskega umora. Pa-skijevič je namreč pobegnil na Reko. pa so ga sedaj italijanska oblastva izročila našim oblastvoin na Sušaku. Paskijevića pripeljejo z vlakom do postaje pred Zagrebom, potem pa z avtomobilom v mesto. To se zgodi zato, da se prepreči, da se ne bi prebivalstvo zbralo. Tudi se ne ve, kdaj dospe transport v Zagreb. S Paskije vičem pride semkaj načelnik sušaške policije dr. Bedekovič. — Državni zavod za uuapredjenie industrije i zanatstva u Beogradu (Krunska ulica 14) posreduje pri nameštanju hemičara, mašinskih i elektro-inženjera kao i drugih stručnjaka u domačim preduzečima. Radi toga se preporpčuje zainteresovanima, da se sa kratkim podacima o sebi i tačnom adresom prijave tom Zavodu, koji če ih držati u evidenciji i u slučaju potrebe odmah izvestiti o odgovarajučem upražnjenom ili novo osnovanom mestu. — Našla se je v soboto dopoldan pred trgovino Kleinmayer & Bamberg pumpa za motocikelj. Dobi se v hotelu Štrukelj, špedicija »Grom«. — Prvorazredni moderni brzopisalnl stroj »Stoewer«, zastopstvo Ljubljana, Še-lenburgova ulica 6/1. Novosti iz Primorske. — Italijanska kultura. Radi političnih zadev je bil v italijanski vasi Santa Lucia kamenjan v cerkvi neki župnik, medtem ko je obhajal šolsko mladino. — Delo v tržaškh ladjedelnicah. Kakor izgleda, bodo v tržaških ladjedelnicah v kratkem pričeli z delom, ker je delavstvo pristalo na 10% znižale mezd. Tržačani so bili pač prisiljeni, da se zadovoljijo z manjšim zaslužkom, ker so druge ladjedelnice itak prenapolnjene. — Trst v borbi za rekorde. V Trstu je bila otvorjena tekma med zastopniki raznih slojev in starosti, kdo bo delj časa vzdržal brez spanja. Tekma bo seveda trajala nekoliko dni. Obiskati jo bo mogel vsakdo, ki bo plačal majhno vstopnino. Dvorana je odprta noč in dan in je skoraj gotovo, da jo bodo posetilj predvsem ponočnjaki. Največji dobiček bo seveda imel organizator. Slmfensis® trgovsko eirasltv® „Merkur“ je imelo snoči v svojih prostorih v Gradišču 17/1 svoj 22. redni občnFzbor. Zborovanje je otvorfl predsednik g. Alojzij Lilleg. Ugotovil je sklepčnost, imenoval za zapisnikarja gg. Ravhekarja in Adamiča in se spomnil v poslovnem letu umrlih članov gg. dr. Ivana Tavčarja, AL Kajzela, Antona Kanca, Franca Lukiča In Josipa Perdana. Nato je prešlo zborovanje na dnevni red. Iz poročila tajnika g. Valentina Urbančiča posnemamo obsežno delo društva osobito v notranjih iioslih in njega stališče in razvoj društva v današnjih trgovskih in društvenih prilikah. Omenil je osobito živahno in plodonosno delo posredovalnice za službe, dalje izdajo društvene revije, knjig in brošur. Omenil je vprašanje glede Trg. podp. bolniške blagajne in združitve z zagrebškim društvom, ki ima še edino pravico obstoja. Odbor in pisarna sta živahno delala in dala nebroj raznih strokovnih ustmenih in pismenih pojasnil. Izrekel je posebno zalivalo osobito g. dr. Wlndlscherju, ki si je stekel obilo zaslug za društvo osobito pri listu in izdaji knjig. Društvo šteje okrog 700 članov in poleg teh še 202 naročnika za list. Društvo je dobilo od raznih dobrotnikov lepe podpore v skupnem znesku preko 30 tisoč kron. S tem je bilo tajniško poročilo Izčrpano in pohvalno sprejeto. Blagajniško poročilo — blagajnik g. Joško Krek — izkazuje v minolem poslovnem letu 248.387.53 kron dohodkov in 262.198.32 kron izdatkov, torej 13.810.79 kron primanjkljaja, ki pa se daleko krije z društveno imovino osobito z zalogami knjig, ki jih je društvo že plačalo, pa še ne razpečalo. Glavni izdatki so bili za izdajo mesečnika »Narodni gospodarski Vestnik« — 71.328.20 kron in pa založba knjig »Trgovska korespondenca« in »Menično pravo« (82.829.20 kron). Poleg tega ima pa društvo še čiste imovine v gotovini 42.965.54 kron. Poleg tega upravlja društvo ustanovo Josipa Gerčarja 7790.40 kron, Aleksandrovo ustanovo 20.684 kron 20 vin. in podporni sklad, ki ima 26.506.72 kron. Ves ta denar ki tvori lepo društveno premoženje, je plodonosno varno naloženo v raznih zavodih. Društvo upravlja tudi svojo lastno, izborno vpeljano »Posredovalnico za službe«, ki Izkazuje tudi jako lep promet. — Na predlog pregledovalca računov g. Urbanija je dobil blagajnik odvezo. Sledile so volitve. V predsedstvo so bili voljeni z vzklikom in sicer predsednik lilleg, I. Podpredsednik g. dr. Fr. Windischer, II. podpredsednik g. Josip Se-kula m predsednik društvenega razsodišča dr. Danilo Majaron. V odbor pa so bili vo-1 jeni in sicer iz vrst samostojnih trgovcev gg. Pavel Fabiani, Ivan Jelačin, I. Ravhe-kar. Fr Kavčič, Franc Kovač, Ignacij No-vak in Franc ZebaL Iz vrst sotrudnikov gg, Rudolf Južna, Avg. Jurjevec, Joško Krek, nanuš KroftÄ, Valter Lavrenčič» Evgen Lovšin, Oton Raška, Rihard Tory, Val. Urbančič ln Jos. Winter. Iz vrst podpornih članov gg. Fran Golob, dr. Rud. Marn in dr. Viktor Murnik, pregledovalca računov gg. Jos. Malenšek In Josip Urbanič. Po volltvl je predsednik g. LUleg, KMe sprejel predsedstvo, omenil glede letošnjega poslovanja, da je delo le navidez nekoliko odnehalo, to pa je povzročila še vedno kolikor toliko vplivna povojna psihoza In poziva vse čalne k novemu energičnemu in živahnemu delu. — Razvila se le še precej živahna debata glede Doma za vajence osobito glede nedeljske oskrbe, da ne zaide naraščaj baš v prostem času na napačna pota In pa glede odpiranja in zapiranja trgovin, naJcar je bilo zborovanje za-kliučenc» i Gospodarstvo X Trgovinski stiki z New Vorkom. Trgovska zbornica v New Yorku prosi, da se ji navedejo imena naših izvoznikov, ki bi želeli stopiti v stike z newyorškimi tvrdkami. .Interesenti naj izjavijo naslove trgovski in obrtniški zbornici y Ljubljani. X Adresar importnih in eksportnih tvrdk. Trgovska in obrtniška zbornica sestavlja seznam eksimrtnih in importnih tvrdk, ki je zelo važnega pomena za naše in inozemske konzulate in za inozemska trgovska podjetja, katerim se dajejo na podlagi tega seznama informacije. Interes zbornice je, da pridejo v seznam vse veletrgovine, razvrščene po strokah in predmetih s katerimi se pečajo. Zato poživlja zbornica vse interesirane protokolirane veletrgovine, importerje kakor tudi ekspor-terje. ki želijo priti v ta seznam, da takoj pismeno sporeče zbornici svoje naslove tvrdk in podatke, s katerimi predmeti se y, eksportu, odnosno importu pečajo. X Ustavljen paketni promet. Ministrstvo pošte' in telegrafa objavlja, da je ustavljen poštni promet s paketi za Bolgarsko in za Češkoslovaško preko Madžarske. X Začasno pristanišče na Sušaku. Kakor poročajo sušaški listi,, se bo v kratkem pričelo graditi začasno pristanišče za parnike. Ko bo pristanišče gotovo, ga bo prevzela pomorska oblast, ki se bo brigala za njegovo vzdrževanje in popravljanje. X Prevoz cvetlic. Razni bosanski cvetličarji so se obrnili na prometno ministrstvo, da bi ukrenilo potrebno za prevoz cvetja, ki sedaj povečini propade, bodisi vsled mraza ali vročine, ker mora dolgo časa ostajati na raznih postajah. Prometno ministrstvo Je odredilo, da se bo jjošiljalo cvetje v bodoče v zaprtih vozovih, ki bodo priključeni osebnim vlakom. X Zvišanje poljskih železniških tarliov. Železniška tarifa na Poljskem se je s 1. julijem ponovno občutno zvišala. Povišanje znaša pri osebni tarifi 66, pri blagovni 50%. Železniško ministrstvo je izjavilo, da je povišanje potrebno radi naraščajoče draginje, da se krijejo izdatki. Od zadnjega povišanja do sedaj je narastla draginja za 160%. X Svetovni kongres za mlekarstvo, na katerega je predsednik Zedinjenih držav povabil vse države, bo zboroval dne 2. in 3. oktobra t. 1. v New Yorku, dne 4. v Philadelphii! in potem v Sirakuzi, kjer bo od 5. do 10. oktobra tudi narodna razstava za mlekarstvo. Natančnejši spored kongresa je ietresentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. X Dobra žetev v naši državi. Po obvestilih ki jih je dobil vaš dopisnik v ministrstvu za poljedelstvo in vode, se je začela v vseh severnh krajih žetev že y velikem obsegu, v nekaterih krajih pa so že začeli sejati. Po dosedanjih rezultatih bo prinos letošnje žetve prekosil tudi najbolj optimistična pričakovanja. X Letošnja produkeja tobaka v naši državi bo znašala približno 130.000 centov. S tobakom posejana površina znaša 16.128 ha. Polovico vsega pridelka bo dala severna in južna Srbija, Hercegovina In Črna gora. X Znižanje izvozne carine na ječmen. Dosedanja izvozna carina na ječmen je znižana od 100 na 40 dinarjev za 100 kg. X Ureditev predvojnih dolgov med nasledstvenimi državami. Iz Innsbrucka poročajo, da je bila od reparacijske komisije v Innsbrucku sklicana konferenca nasledstvenih držav za ureditev avstrijskih in madžarskih državnih predvojnih dolgov napram staremu inozemstvu dne 30. junija zaključena. Na tej konferenci so se zedinili o načelnih določilih sporazuma, ki ga bodo priporočili v sprejem vladam posameznih nasledstvenih držav ter raznim zaščitnim zvezam upnikov. V načrtu tega sporazuma izražena temelna misel gre za tem, da inozemski upniki oživotvorilo po svojih zaščitnih zvezah skupno organizacijo, ki bo imela nalogo, da prevzame plačila od držav-dol-žnikov in da posreduje razdelitev teh plačil med imetnike titrov. Konferenca se je bavila posebno temeljito z vprašanjem, v kateri veljavi in v kateri izmeri naj izvrše države svoja plačila. X Primanjkljaj praške »Bodenbanke«. Iz Prage poročajo: Kakor doznava »Tribuna«, je začasna revizija insolventne »Bodenbanke« ugotovila, da je izguba za približno 20 milijonov višja, kakor je bilo svojčas oficijelno javljeno in da znaša 192 milijonov. X Likvidacija Bohemia-banke. Občni zbor delničarjev Bohemia-banke v Pragi je sklenil likvidacijo podjetja. Celotna izguba banke znaša 176.3 čkron. Zastopnik češke deželne hipotekarne banke je v imenu vlade izjavil, da bodo uživali uložniki banke ravno tako zaščito, kakršno uživajo vložniki drugih zavodov. X Dobava moke. V pisarni Intendanture Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo vršla dne 16. julija t 1. ofertalna licitacija glede dobave 6000 kg čiste pšenične bele moke (ničlarice). Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice y, Ljubljani interesentom na vpogled. X Prodaja sodarske robe. V pisarni kr. direkcie šum v Vinkovcih se bo vršila dne 14. julija t. 1. dražba nemške sodarske robe. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani intersen-tom na vpogled. X Prodaja saj. Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici bo prodalo dne 13. julija t 1. potom pismene dražbe približno 150 vagonov saj. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice y Ljubljani interesentom na vpogled. X Od čistega dobička razredne loterije je dovolil ministrski svet med drugim tudi brezobrestno posojilo za 5 let Električni strojni družbi Poljane y Sloveniji. Posojilo znaša 11.000 dinarjev, Dopisi. — Pobrežje pri Mariboru. Pri nas postaja zanimanje za Narodno radikalno stranko vedno bolj živahno. Klerikalci so začeli spregledovati, ker so jim voditelji pred volitvami obljubovali avtonomijo in mnogo drugih dobrot, od česar pa do danes še niso nič dobili in kakor kažejo znamenja. tudi nič ne bodo dobili. Iz tega razloga je začelo dobromisleče in zapeljano ljudstvo zapuščati deletistične stranke in pristopa k edino res pošteni in državno-tvorni NRS. V kratkem bomo skiicah radikalni shod, da bomo slišali politična in gospodarska poročila iz cele Jugoslavije, ker Pobrežje noče biti samo stisnjeno med Dravo in pokopališčem, marveč hoče v duhu in mišljenju poleteti preko meje Slovenije med naše brate Hrvate in Srbe. Kakor mariborska tako si je nadela nalogo tudi naša požarna bramba, da si nabavi novo avto-turbinsko brizgaljko in pridno nabira prispevke v tozadevni sklad. Pobrežje se tudi v tem oziru modernizuje, ker hoče tudi za slučaj požara delovati v prvi črti »na pomoč«. Letos je Drava silno narastla in pre-peljava brod zlasti ob nedeljah in praznikih ogromne množice izletnikov na našo obal. Lansko leto pa smo imeli tako sušo, da niti brod ni mogel vršiti svpje službe. — Cvetkove! pri Ptuju. Ta dopis je gotovo prvi v »Jutranjih Novostih« iz naše vasi. Novosti Vam ne bomo pisali, ker tukaj sploh ni nikaklh. Vreme imamo vedno slabo, delo zastaja na njivah in poljih in ljudi je to začelo skrbeti, kaj utegne nastati. Tukaj je bila še pred vojno voda Pesnica regulirana ali takrat so pozabili napraviti pod Cvetkovcami most čez to vodo. Občani so nekaj mosta že napravili, toda ker ni bilo dovolj denarja, je to delo »faliralo« in most čaka, da ga dokončajo. Želja je vseh vaščanov, da bi se merodajne oblasti zavzele za to občekoristno napravo in da bi poskrbele za potreben kredit. Pri nas ima »Nemški vitežki red« veliko polja, njiv in gozdov, toda v zakup dobivajo polja ia travnike ponajveč pristaši stranke Radiča, namesto resnično potrebni domačini. Istotako se postopa pri prodaji stavbenega lesa, drv in stelje. Mogoče je to plačilo za njih razdiralno in protidržavno delo? Sicer se pa na ta predmet še povrnemo. Borzna poročila. Beograd, 3. julija. Devize: London 421—0, Pariz 548—550, New York 91.75 do 0, Ženeva 1618—1619, Milan 401—402, Praga 278-279, Berlin 0.049—0.055, Dunaj 0.1229—0.1245,. Bukarešta 45.10—45.75, Sofija 85—0, Budimpešta 1.06—1.08. Zagreb, 3. julija. Devize : Dunaj 0.1295—0.1302, Berlin 0.0515—0.053, Budimpešta 1.03—1.07, Italija, izplačilo 402—404, ček 401—402, London, izplačilo 424—425, ček 423—424, New York, kabel 93—93.50, ček 92.25—92.75, Pariz 547—552.50, Praga 2/0—281, Švica 1625—1630, Varšava 0.08 do 0.09. Valute : Dnlarji 91—92, avstrijske krone 0.13—0, belgijski franki 0—470, češkoslovaške krone 275—277, madžarske krone 0—0.90, napoleondori 330—0, švicarski franki 1605—1615, lire 397—399, Zagreb, 3. julija. (Priv.) Devize; 93—93.50, Pariz 5.47—5.525, Švica 16.25 do 16.30, London 424—425, Dunaj 12.90 do 13.025, Praga 2.79—2.81, Budimpešta 1.03 do 1.07, Bukarešta 46—48, Italija 4.02 do 4.04, Berlin 5.15—5.30. Valute: Dolarji 91—92, češke krone 2.75—2.77, italijanske lirp 3 Q7_3 QQ Curih, 3. julija. Otvoritev: Berlin 32, Holandija 224, New York 5.73, London 26.15, Pariz 33.80, Milan 24.80, Praga 17.15, Budimpešta 6.50, Zagreb 6.25, Bukarešta 2.87, Sofija 5.50, Varšava 45, Dunaj 80.75, avstrijske krone 81. č u r i h, 3. julija. Zaključek: Berlin 24.60, Holandija 223.75, New York 572.25, London 26.12, Pariz 34, Milan 24.80, Praga 17.17, Budimpešta 6.50, Zagreb 6.25, Bukarešta 2.87, Sofija 5.50, Varšava 45, Dunaj 80.75, avstrijske krone 81. Praga, 3. julia. Dunaj 4.50, Berlin 1.90, Rim 145.25, avstr, krone 4.55, lire 147.75, London 152.25, New, York 33.20, Curih 580.75, Beograd 36.625. Dunaj, 3. julija. Devize. Beograd 759—761, Berlin 0.38—0.42, Budimpešta 7.75 —7.85, Bukarešta 356—358, London 323.100 —323.700, Milan 3046—3054, New York 70.985—71.135, Pariz 4174—4186, Praga 2128 —2134, Sofija 684—686. Curih 12.365— 12395. Valute. Dolarji 70.610—70510, bolgarski levi 663—667, nemške marke 0.365— 0.445, funti 321.400—322.400, francoski franki 4125—4155, lire 3012.50—3027.50, dinarji 750—754, romunski leji 366—368, švicarski franki 12.270—12.330, češkoslovaške krone 2111—2121. madžarske krone 4.70—4.90. Berlin, 3. julija. Dunaj 231.42, Budimpešta 19.45, Milan 6962.50, Praga 4837.50, Pariz 9501, London 728.175, New York 159.600, Curih 27.879.50, Beograd 1736.50. Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek, Last »Zvezne tiskarne« v, Ljubljani. Pisalni stroji itd. Mehanična delavnica (popravljalnica) LJUBLJANA Seleaburgova ulica 6/1. L. BARAGA. Vremensko poročilo. „Jutranje Novosti.” — Ljubljana, dne 3. julija 1923. Kraj Čas Zračni tlak Zračna temper. Veter Oblačno 0—10 Padavine j mm Ljubljana ... „ . . . 7 764-2 15-0 sev. vzh. obl. 0-3 14 764-3 18-2 tt 21 764-4 15-6 brezv. S» j Zagreb 7 J Beograd 7 761-7 15-0 jug »» _J Dunaj , 7 764-5 130 brezv. pol obl. Praga 7 764-4. 12-0 jug obL 1-0 Inomost ....... 7 Boremet«*; višji Tatuswatura: nialut Vueloveä IKiitafleviš ©avšlu: Ufadežda Mikalafeviia, Roman, Nadaljevanje. JČ* Andrej Nikolajevič, bodite oprezni. Zaprite vvata,, * ne postite nikogar v sobo. Op bp takoj ferBei _ ,7 ' V *-■ Kdo, Bezsonov? ^ , V*— Zaprite vrata, je šepetala.- _________ PolotH se me je gnjev. Ni nm bilo zadosti ano föXcoiih pisem; zdaj začenja z nasiljem, —- Ka vam je storil? Kje ste ga videli? Umi- J irite se» Pijte še vode in potem govorite; kje ste ga } Wdefi? ■ -— V. (— On je bil pr? meni. * 8 ' i— Prvič? ■— Ne, ne prvič. Bil je že dvakrat Nisem vam Sotela povedati, da vas ne bi razburjala. Prosila I sem ga, naj preneha zahajati k meni; rekla sem | ran, da ga težko gledam. On je molče odšel in ga | ni bilo tri tedne. Danes ie pa prišel zgodaj in po-jčakal, dokler se nisem oblekla.,. Obmolknila je; težko ji je bilo nadaljevati r— No. in potem dalje? • .• — Nikdar ga nisem videla takega. Izprva je govoril mirno. Govoril je o vas; pa nič slabega. Rekel je samo, da ste zelo dovzeten in Čustven človek In da se ne smem zanašati na vas. Rekel I« enostavno, da ma boste zavrgli, ker vam kmalu postane predolgočasno nadaijno občevanje ii znano,, a Obmolknila je in zaplakala. O, nikdar še nisem občutil toliko ljubezni in usmiljenja! Prijel sem njene mrzle roke in jih začel poljubljati. Bil sem neizmerno srečen; neprestano so mi lile besede iz ust. Rekel sem, da jo ljubim za vse življenje, da mora postati moja žena, da vendar vidi, da nima Bezsonov prav. Povedal sem ji tisoč preprostih, osrečujočih besedi, ki večinoma niso imele nobenega zunanjega smisla, vendar jih je razumela. VMel sem njeno milo, od sreče blaženo obličje na mojih prsih in to je bilo povsem novo, nenavadno obličje, brez onih tajnih bolesti v potezah, M sem jih bil navajen gledati. Smehljala se je in jokala, poljubljala mi roke in se stiskala k meni In v tem trenutku ni bilo v vsem vesoljstvu ničesar dragega razen naju dveh. Govorila je nekaj o svoji sreči in o tem, da me js vzljubila že v prvih dneh najinega znanja in da je zbežala od mene, ker se je prestrašila te ljubezni; da me ni vredna in 3 je strašno zvezati svojo usodo z mojo; in iznova me je objemala in pretakala solze sreče. Naposled se je osvestila. — A Bezsonov? — vpraša nenadno, — Naj ie pride, — porečem jaz, — Kaj je nama do Bezsonova. — Čakajte, dokončala bom kar sem začela o njem govoriti. Da, on je govoril o vas. Potem o sebi. Rekel je, da mi je mnogo boljša opora, kot vi Spomnil me je, da sem ga pred tremi leti ljubila in bila pripravljena iti za njim. A ko sem mu rekla, da vara samega sebe, je izginil ves njegov ponos in spozabil se je tako, da je planil nadme... Počakajte, — reče Nadezda Nikolajevna, in me prime ga roko, ko je zapazila, da sem skočil na noge, — ni se me dotaknil... Žal mi ga je, Andrej Nikolajevič,,.. valjal se je pred mojimi nogami, ta samoljubni Človek! Če bi vi to videli! «r— Kaj ste mu rekli? Kaj naj mu pa rečem? Molčala sem. Povedala sem mu samo, da ga ne ljubim. In ko je vprašal, — če zato, ker ljubim vas, sem mu povedala resnico... Tedaj se je z njim zgodilo nekaj strašnega, česar ne morem razumeti. Vrgel se je name, me objel in mi šepetal: »zbogom, zbogom!« in odšel k vratom. Na vratih se je pa obrnil, se zasmejal s tako čudnim glasom in govoril: »Sicer se pa še vidimo — s teboj in z njim,« A obraz njegov je bil tako strašen... Nenadoma je prenehala govoriti in .strašno prebledela ter buiiiia z očmi proti vhodu v steber. Obrnil sem se. Med vrati je stal Bezsonov.-' — Me niste pričakovati? — reče pretrgoma, — Nisem vas hotel vznemiriti, ter sem prišel po teh rstopnicah. Skočim na noge in se mu postavim nasproti. Dolgo sva tako stala in merila drog drugega z očmi, V resnici je bil zmožen navdati človeka s strahom, Bled, z rdečimi, vnetimi očmi, ki so bile z mržnjo uprte vame, ni ničesar govoril; le njegove tanke, drhteče ustnice so nekaj šepetale. Na-, enkrat se mi je zasmilil. — Sergej Vasiljevič, čemu ste prišli? Če hp-‘ čete govoriti z menoj, pojdite najprej in se umirite. — Jaz sem miren, Lopatin.. „ Bolan sem vendar miren. Vse sem že odločil, nimam vzroka, da bi se vsled česa razburjati — Zakaj ste potem prišli? — Zato, da vam povem nekoliko besed!. V* mislite biti z njo srečni? — pokaže z roko na Na* deždo Nikolajevno. — Ne boste srečni! Ne dovolinr vam tega. — Pojdite od tod, — sem rekel, in se truditi da bi ostal miren. — Pojdite, odpočijte se. Samt' ste rekli, da ste bolni. — To je moja stvar. Poslušajte, kaj vam Porečem. Zmotil sem se... Jaz sem kriv. Ljubim jo; Dajte jo meni. »Prišel je ob pamet!« mi šine v glavo, — Brez nje ne morem živeti, je nadaljeval z zamolklim in hripavim glasom, — Ne izpustim ra% dokler mi ne rečete »da«i — Sergej Vasiljevič! — I vi boste meni rekli »da« ali „• ** —______ Prijel sem ga za ramena in ga obrati proti : vratom; poslušno je šel. A ko prideva do vrat, na* mesto da bi prijel za kljuko, obrne ključ, se me s silnim zamahom otrese in se vstopi, kakor za v boj, Nadezda Nikolajevna krikne. Videl sem, kako je vzel iz desnice ključ v levico, z desnico pa potem segel v žep. Ko jo je potegnil iz njega, se je zasvetil v njej predmet, ki ga nisem mogel takoj spoznati. A pogled nanj me je navdal z grozo. Mehanično pograbim v kotu stör ječe kopje, in ko je on nameril revolver na Na* deždo Nikolajevno, planem z divjim krikom na* deni... Vse se je nekam zavrtelo s strašnim ropotom... . Dalje prihodnjič.: SSB MU OGLASI: Cena os lasom do 20 besed Din 5*—; vsaka nadaQna beseda 25 para, c davSfino vred. a aa Bai mi ulil p {«fto Trtom ta prostim *&-HOHMßjssn, v Ljubljani s» ugodao ««oda. Vprašati pri društvu hiš-j«iti posestßikov. Dunajska e, 17 jad 4,—C. er® ali pismeno. . Me. 213 merska trava. Peter Kobal Kranj, Glavni trg tvoratc« vnh vrat blazin In tim« in mor-«k® travo, modroce na porvsäi Specijelna tvrdka za izdelovanje klubgamitur. — Najcizje cene! — Najsolldnejši izdelki I — Za-btavalte offte in cenike! EfflApna la en prometnem kraju v Mariboru s dobroidošo trgovino z meša-ata blagom Is dvoriščno hišico aveliKim skladiščem. Kupec dobi takoj stanovanje, trgovino in skla* 4lii». Vid, Maribor, Glavni trg 5. Katera %tet»a oseba M vzel* 15 raese-«ev staro deklico za svojo? Po-Aadb® m prosijo poslati upravi fata pod šifro „Sirota”. Kmsu M deteljico, semensko ajdo, cvetja, suho gobe itd. ’tpäaäuje najbolje Sever 8t Co. Ijubljana, Volfova ul, 12. iMa. t, s večletno prak OUanaist, s večletno prakso išče srioibe, CeaJ. ponudbe pod „Per-thfctea“ na upravo 15 st n. Sten 5* dobre rodbine in samo z dcferirai šolskimi spričevali, kateri bi stanoval pri stariših ali sorodnikih os sprejme takoj ali koncem šolskega leta pri tvrdki S Srermecki, Celje. M oeebaS, {Kesaelsdorfar, *«lo dober, lepa karoserija 15/45 H-P, 6 sedežev, se po ugodni ceni proda. Chvatal, Ljubljana, Mar* sinova cesta 80. KiSo i ([teni M Dolenjskem, 5 minut od po-•taje prodam. Cena 130 000 K poaedbe na upravo lista pod »Ugodna prilika«. tali želi v a vrbo ženitve mlađ trgovac a gospodično ali mlado vdovo s premoženjem. Ponudbe, če mogoče s sliko, katera s» posneje vrne pod »št 80«. na upravo lista__ Kip ll ss tanin kupujem vsako množino. Ponudbe s ceno, franko vagon v Sloveniji in množino na ßudolf Zord & Co., Ljubljana, Gledališka ulica 7/11. Mil m! Proda te v Trbovljah zraven cerkve velika hiša, v kateri se nahaja večletno dobro vpeljana trgovina s pivom in vinom na debelo, e vodovodom In električnim pogonom, gospodarsko poslopji in travnik. Potreben kapital 230,000 din., drugo po dosovoro. Dobijo se tudi tam s'avb>ae parcele s zemljo. Več se po /.ve pri g. Ivaau Orešniku, zalog* ptve »Union«, Trbovlje. obednica (mahagonij In salonska garnitura (pliš), «kupno ali posamezno ss proda najvišjemu ponudniku. Za ogledati v brzo-voznem skladišču južnega kolodvora v Ljubljani dnevno med 8,—11. in 14,—18. uro. Pismene ponudbe, vezane na 8 dni je vposlati pod štev. 631/11 23 pa obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani do 7. julija. M H3 Pl. Pekama aa deželi 600.000 K, Vila z 2 oraloma posestva pri Mariboru, 500.000 K. Posestvo 26 oralov, vse kulture 800.000 kron. Graščina, 115 oralov posestva in gozd. Posestvo, 54 oralov, gozdi, travniki, njive, lepa poslopja, 2.500.000 kron. Vila, 7 oralov posestva, 1 milijon 300.000 K. Gostilna, dobro idoca, 800,000 K. Hiša s trgovino na glavnem trgu v Mariboru, 3,500.000 K, Tovarne, hiše, gozdna posestva se prodajo» Iščejo se pa novi prodajalci nepremičnin ter se jamči reelen in brzi uspeh potom pisarne Zagorski, Maribor, Bar-varska ul. št. 3.________ Mia nosaKii išče mesta z vso oskrbo. Cenj. ponudbe na upravo lista pod »Pletilka«. trinadstropna v sredini roasts Ljubljena se takoj proda. Poizve se: Križevaiška uL št. 7/IL lisi is 4 sobe, 2 kuhinje, jed. shramba klet ia delavnica, velik vrt, še za zidavo na prometnem kraju z« vsako obrt se proda. Kupcu čez mesec dni stanovanje na razpolago. Zadnja cena 175,000 Din. Poizve sc pri sodarju m Viču 5t 113. (ali sobo) primeren sa čevljarsko obrt iščem za takoj. Cena postranska stvar. Ponudbe pod »Podjetnik« na upravo lista. inkasanta, slugo ali kaj primernega iščem. Zmožen sem 6 jezikov v govoru in pisavi Ponudbe prosim pod ,»Nujna pomoč“ na upravo Usta. (privatna) paviljona na Ljubljanskem velesejmu se p rožasta. Pojasnila v veiosejmski pisarni. Lil steni. moderno — štirih parketiranih sob, kopalnice in dragih pritiklin dobi kupec hiše v Stoiicah št. 53, pol ure pešhoda od Ljubljane. Pri hiši je lep, ograjen vrt, ter se na zahtevo dobi skoro novo gospodarsko poslopje pripravno za vsako obrt ali trgovino. Cena ugodna. Več pri Iv Frelihu istotam. Itt večjo svoto posojila proti popolni papilarni varnosti ?n ugodnimi obrestmi. Ceni- ponudbe na upravo lista pod „Varnost**. ÜT is dobre rodbine in samo z dobrimi šolskimi spričevali se sprejme takoj pri tvrdki R. Stez m ec ki, Celje. lioiur s prostim tekom, tnalo rabljeno, ga proda. Zelo lahek tek. Kračun, Čretnik — Poljane. Oklic Sne 8» luiila 1923 eb 3. tiri popoldne se vrši na licu mesta na Glincah št. 116 prostovoljna javna dražba zembišča vi. št 489 k: o. Vič, obstoječega iz pare. št. 86|5 (stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem). Dražbeni pogoji ležijo na vpogled v pisarni okrajnega sodišča v Ljubljani, soba št. 33. Izklicna cena: 1§i.§S^8=- Sin« Okrajne sodiiže ¥ LiubiJanS odd. ¥111. dne 22. i. 1923. Enonadstropna hiša 2 dobro Idožo gostilno, je v nekem mestu na Štajerskem ob glavni cesti, z vsem inventarjem, gostilniškim vrtom, gospodarskim poslopjem na prodaj. Cena 750.000 Din. Kupec dobi pritličje takoj na razpolago. Vpraša se v uprav-ništvu „Jutranjih Novosti*'. Gradbeno p®d|et|@ Prsnjo nerad, Celje. Prevzema in izvršuje vsa grad« bena dela, na&te, proračune In statistične preračune. ^ažiičn© kopalno perilo m dame In gospode I A. & E. SKABERNE Ljubljana, Mestni trg Štev. 19» Hamanfl®. Vljudno mmmim, da do preselitve v novi lokal HÜHr* v Šelenkiirgovo ulico 1, sprejemam vsa naročila za Čevlje po meri in popravila vsake vrste, akoravno čevlji niso kupljeni ali izdelani pri meni, v provizoričnih prostorih na M?" Poljanskem nasipa št 40, II. nadstr. (stara čakrama), kjer se na« hajam z delavnico In zalogo čevljev. Franz Szanfner pcialBt za ortogA in M-ioiicna Ma in trpi i M Liubiiana. % Zahvala In objava. 8 9 O e & • 9 9 9 © 9 9 9 9 m 9 9 -JŠ Podpisani Prane Rotn, bivši ravnatelj in restav* rater Grand Hotela UNION v Ljubljani naznanjam vsem velecenjenim svojim gostom, da sem se preselil iz Ljubljane ter se jim ob tej priliki zahvaljujem za njihovo naklonjenost s prošnjo, da mi ostanejo zvesti tud« v bodoče. Obenem naznanjam, da sem prevzel 1. julija 1923 popolnoma renovirano svetovnoznano radio* termalno kopališče v Laškem pri Celju. Velecenjenim gostom bom nudil: Pmri fümt! lan ia pil. Skrbel bom kot dolgoletni strokovnjak za najboljšo kuhinjo, najelegantnejšo postrežbo in prvovrstne zabave ter najfinejšo pijačo. Vsak opoMan Ib večer I 9 m m KONCERT 9 9 9 9 m 9 e © 9 9 9 9 © ■ v parku pred teraso, v slučaju slabega vremena se vrši koncert v reprezentančni dvorani ali-v restavraciji. Priporočajoč se za obilen obisk beležim Z najodličnejšim spoštovanjem FPSBC K©1SIo Mili!! Najcenejše in najhvalesnejše darilo našim malim je: JV{cj zusrinjak knjig-a s 45 slikami in k tem spadajočim besedilom, *a pouk in kratek čas Din 5'— Meji ljubčki živalske slike za naše malčke na trdem močno vezanem kartonu Dla 10 tiskanih predlog za po* barvanje z akvarel - barvam ali pastel - bervniki Din 3*— V Crnlp«t«r staroznana, vesela družabna igra za zimske večere. 1 igra Din 3*-. Vse se dobi v Im in Podpisana tvrdka prodajaš Trboveljski ia premog in bukovo oglje iz svojega skladišča na južnem kolodvoru* tei suha, trda in mehka drva rezana v dolžino za kuhinjsko vporabo iz svojega skladišča na Zelenem hribu. Premog in oglje se oddaja v detajlu v vrečah, ali en groš v celih vagonih z 10% popustom od fakturnega zneska za združene odjemalce ali p osa' meznike. Vsa goriva se odpremijo po želji po naših vprer gah na dom. Naročniki naj se javijo pri podpisani tvrdki t „IMPEX“ ehportna io importna družba z a. z. o Ljubljani Krekov trg štev. 10, l, nadstropje» Izdaja ia tiska »Zvezan tiskana to knjigama« v Ljubljani