DoSio t UUH Leto LXHI~ št, 206 Y Ljubljani, četrtek 11. septembra I930 Cesa Din 1.- Izbama vsak dan popoldne, izvzemal nedelje tn praznike. — Inseratl do SO petit a Din 2—, do 100 -Trst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3—, večji Inseratl petit Trsta Din 4— Popast po dogovoru. LnseratnJ dauek posebej. _ >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo Ljubljana* Knaflova nI. 5 Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. PODRUŽNICE : MARIBOR, Grajski trg št 8.-- CELJE, Kocenova uL 2. — Tel. 190. NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. št 26. Jesenice, Ob kolodvoru 101. — — Račun pri pošt ček. zavodu v Ljubljani št 10.351. Val ogorčenja gre po Evropi... Vedno večji odmev tržaškega procesa po vsej Evropi - »Pravica in svinec" Protestni shodi po vsej Češkoslovaški - Alarmantne vesti iz Italije Kakor še noben dogodek v Italiji je našla odmev v vsej Evropi tržaška sodba m njena izvršitev. Proti vsemu pričakovanju se bavi ves evropski tisk zelo obširno z razmerami v Italiji, zlasti pa s položajem slovanske narodne manjšine. Treba je ugotoviti, da je tokrat stopil iz rezerve celo oni tisk. ki je bil vedno več ali manj naklonjen tašizmu. Vidi se, da je evropski tisk precej dobro poučen in da vsa Evropa z največjim ogorčenjem obsoja nasilje, ki ga vrši fašizem. S posebnim povdarkom pa beležijo evropski listi treznost ;n hladnokrvnost Jugoslavije, ki ni nasedla temu izzivanju in je ohranila mirno kri. Največje ogorčenje je izzval tržaški proces na Češkoslovaškem, kjer je vsa javnost solidarna v protestu proti fašizmu. „Pravica in svinec" Rim, 10. septembra, r Justifikacijo 'Jugoslovennov s streljanjem v hrbet so pozdravili vsi fašistični listi najprej z velikim navdušenjem, nato pa so obmolknili. O justifikaciji sami niso objavili nikakih podrobnosti, omejili so se le na objavo znanega fašističnega uradnega komunikeja. Pač pa je bilo že v soboto uradno objavljeno, da bo v ponedeljek ali torek izšlo fašistično službeno glasilo »Foglio d'Ordini«. Ta^ list ne izhaja redno, marveč samo od časa do časa, kadar ima fašistični režim zabeležiti kako svoje večje dejanje ali kadar se dogodi kaj posebno važnega. Fašistični režim objavlja v tem svojem glasilu vse svoje zgodovinske odloke ter prikazuje fašistom in jim ocenjuje razne domače in svetovne dogodke tako, da je ta list ne le službeno glasilo fašističnega režima, nego tudi neka kronika, v kateri se po vrsti zbirajo zgodovinska dela fašistov in se ustvarja fašistična ideologija za sedanje in bodoče generacije. Razumljivo je, da je morala biti tudi obsodba, ki jo je izreklo fašistično sodišče v Trstu, vnesena v ta Ust in priključena k gradnji fašistične zgodovine. »Foglio d'Ordini« piše v tej svoji izdaji na prvem mestu pod naslovom »Pravica in svinec«: Ob priliki tržaškega procesa, ki je bil zaključen, kakor je bik) naravno, s štirimi smrtnimi obsodbami, se ne morejo na noben način evocirati sence večjih ali manjših zgo-všnskrh osebnosti. Obtoženci so bili iz-vržki družbe, poulični postopači, pljačkaši, zakrknjeni bombaši, požigalci in spi ion i. Njihovo obnašanje za časa procesa je bilo žalostno. Med seboj so se obtoževali in si vzajemno predbacivali odgovornost in krivdo, vkljub temu pa spontano vsi vse priznali. Meč fašistične pravice je padel na njih v moderni formi puškinega ognja. Fašistična revo-hicrja se odločno brani. Se je svinca v rezervi, ki se bo vsul tudi v druge hrbte; saj je še dosti drugih hrbtov, i-zmed katerih jih je nekaj to že davno zaslužilo m bodo to tudi prejefi. Fašistična revo racija postaja vedno čvrstejša, čim boi} se čas odmika. Gospoda sosedi, vzemfte na znanje, da ni več starega ftaifjana dobričine. Novi Italijan, ki ga je ustvaril fašizem, je drugače tempe-ršran ki ima drugi duh. Balkan se pričenja za Snežnikom. Drugo poročilo objavlja odlok predsednika vtede, da bodo 1. februarja 2931, na dati 8. obletnice osnovanja fašistične milice, odlikovani z bronasto kolajno trije fašistični miličniki, ki so bili udeleženi v znanem incidentu pri Postojni, pri katerem je bil ubit Kukec. Tretje poročilo, ki je objavlja »Foglio cfOrdkii«, se glasi: 58. bataljon narodne milice, ki ima svoj sedež v Trstu, je tretji bataljon, ki je imel čast izvršiti streljanje sovražnikov fašističnega režima. Prvi je bil oni v Pistoji (ustrelitev antifasista Della Maggiore), drugi oni v Purju (ustrelitev Vladimira Gortana). Vseh treh slučajev je bilo obnašanje črnih srajc odlično. Razumljivo je, da sovražnik fašizma vseh ras, vseh barv in vseh prepričanj izraža svojo divjaško in onemoglo mržnjo napram fašistični rrrihci, toda za to gleda fašizem na njo s sampatsatni ki obcodovacjem«. Veliki protestni shodi po vsej ČSR Praga, 11. septembra. Kakor poročajo današnji listi, so vse politične stranke za jutri in za v soboto sklicale velike protest* ne shode proti fašističnemu nasilju nad Slovani. Na shodih bodo govorili narodni poslanci in vodilni politiki. Češkoslovaška javnost je zaradi procesa v Trstu silno razburjena. Praga spregovori jutri Praga, 11. septembra. Pod tem naslovom priobčujejo »Narodni Liistv« naslednji proglas: Prijatelji jugoslovenskega naroda v Pragi sklicujejo za v petek 12 trn ob 20. javen ljudski shod v veliko dvor.no Meščanske Besede v Pragi II. z dnevnim redom »Kaj se godi na slovanskem jugu«. Na shodu se bo govorilo o strašnem zatiranju slovansko manjšine v Italiji in Gorici. Povabljeni so zastopniki vseh slojev češkoslovaškega javnega življenja Pričakuje se, da bo prebivalstvo naše prestolice z veliko udeležbo pokazalo =?voje simpatije z junaško in mučeniško borbo naših bratov na jugu in svoj protest proti njihovemu preganj an ju. Krajevna organizacija češkoslovaške narodne demokracije v Jarcmef: je imela protestno zborovanje protf usmrtitvi Slovencev v Trstu in je obsodila ta surovi justični zločin. Organizacija je prepričana, da bo naš narod v vseh svojih slojih v pravičnem gnevu protestiral in da predstavniki našega naroda tako na evropski manjšinski konferenci v Ženevi, kakor tudi v društvu narodov k fašistični krvoločnosti in justičnemu umoru ne bodo molčali. Protest slovaških žen Praga, 11. septembra, r. »Narodni Po* litika« poroča: Jednota slovanskih žen protestira proti obsodbi Slovencev v Italiji, ki so postali žrtev protislovanskega postopanja italijan* skih fašistov namesto pravega krivca in sredstvo, s katerim Italijani kažejo, kako bodo kaznovali tako zvano »veleizdajo«. Barbarstvo je, skrivati se za plašč civiliza* cije pred »barbarstvom Slovanov«, kajti način, kako se je postopalo proti Sloven* cem, katerim ni bila dokazana krivda, ne odgovarja niti najprimitivnejšim temelj* nim pojmom o človečanstvu in pravici. Slovani lahko sprejmejo s ponosnim čelom take podle žalitve in vedno se bodo rav* nali po pravičnem geslu: »Cesar sam no* češ, ne stori drugemu«. Razumljivo je, da vzbuja krivično postopanje z narodnimi manjšinami med prebivalstvom ogorčenje a »kdor seje veter, zaje vihar«. , Češki odgovor na italijansko intervencijo Z največjim ogorčenjem pišejo tudi da* nes vsi listi o »drznosti italijanskega posla* nika«, ki je interveniral zaradi pisanja če* škoslovaških listov. »Pravo Lidu« objavlja uvodnik pod naslovom »Brezprimerna drz* nost Mussolinija«, v katerem zelo ostro na* stopa proti vmešavanju italijanskega posla* nika v Češkoslovaške notranje zadeve. »Ce pomislimo«, pravi list, »kako piše Mussoli* nijev brat v »Popolu d' Italia«, moramo označiti postopanje italijanskega poslanika z& predrznost, ki nima primere. Zadnjič prosimo, naj nas g. Mussolini ne izziva in poučuje, ker je zato najmanj legitimiran in poklican. Pri nas imamo svobodo tiska in nam ne more in ne sme nihče komandi* rati.« List končuje: »Prelita kri bo padla na glave režima, ki se baha s smodnikom.« To je barbarstvo, ki ga Evropa ne sme trpeti.« Praga, 11. septembra. »Narodni Listv«: pripominjajo k poročilu o intervenciji ita* lijanskega poslanika Pedrazzia pri zastop* niku zunanjega ministra dr. Krofti: »Na* rodni Listv« so na prvem mestu med onimi češkoslovaškimi listi, ki so pisali proti usmrtitvi Slovencev. Je njihova ponosna tradicija in sveta dolžnost, braniti interese Slovanov, ker so slovanski list. V tej nalo* gi se ne dajo od nikogar omejevati, v ko* likor je svoboda mišljenja v naši državi z zakonom zajamčena. Vemo, da ne gre za pr* vo italijansko pritožbo v zunanjem mini* strstvu proti našemu listu, toda baš zato moramo jasno ugotoviti, da se zavedamo svojega poslanstva in odgovornosti. Naša javnost bi bila presenečena, če bi citirali, kako sovražno rišejo nekateri italijanski li* sti o našem narodu. Toda namenoma se za te glasove ne zmenimo in jih ne citiramo, ker niso v prid d>--u rim in prijateljskim od* noša jem med nami in Italijo. Če bi hoteli naši ricijelni krogi odgovoriti na nje po italija- 'cem zgledu, bi bili naši protesti v Rimu na dnevnem redu.« Žalostna bilanca Dunaj, 1. septembra. »Wiener Allge-meine Zeitung« piše: Veliko pozornost zbuja apel istrskih emigrantov na vse kulturne narode sveta, v katerem je rečeno, da vrši fašizem v Italiji navzlic Društvu narodov in manjšinski konferenci že 8 let najstrašnejši teror nad slovansko manjšino, tako da je šlo doslej nad 20.000 Hrvatov in Slovencev skozi italijanske ječe, kjer so jih mučili na najhujši srednjeveški način. V teh 8 letih so fašistične tolpe Protest češkoslovaškega Narodnega sveta VrSa©vsaa češkoslovaška nadstrankarska narodna institucija ostro protestira proti zatiranja slovanske narodne manjšine v Italiji Praga, 11. septembra. »Narodni LAsty«c poročajo: češkoslovaški Narodni svet, ki je neoficijelna nadstrankarska organ izacija za varstvo čeških nacionalnih interesov, je imel sinoči sejo, na kateri je sklenil oster protest proti zatiranju slovanskega ljudstva na ozemlju, katero je bilo pred 12 leti anektirano od strani Italije. V protestu se naglasa, da dema gogija in nasilstvo, s katerim se postopa s Slovani, ni v skladu z dosedanjim do brim imenom Italije. Italija se vede de-magogično in nasilno proti drugim naro dom. Mi razlikujemo, pravi sklep, ljubezen za narod in domovino od strastne ga besnenja proti pripadnikom drugih narodov. Mesto, da bi se Italija spomn na velikih uslug, Id so jih Slovani tudi njej izkazali v svetovni vojni, zaničuje sedaj Slovane in provocira na tak način, da prihaja med slovansko ljudstvo brezupnost. Narodni svet opozarja ne samo na naravnost izredno sodno posto panje, temveč tudi na nerazumljivo na-gfieo pri justifikaciji. Na ta načm post ajajo smešni vsi ideali Človečanstva in evropskega miru. Predsednik češkoslovaškega Narodne ga sveta je agrarni poslanec Prokupek, v izvršilnem odboru pa so zastopniki vs eh strank in vseh narodnih institucij. Spomenik tržaškim žrtvam v Bratislavi Bratislava, 11. septembra. »Slovak« poroča: Na pobudo Slovakov in Čehov v Bratislavi je bil ustanovljen odbor, ki ima nalogo postaviti spomenik v Trstu ustreljenim Slovencem, umrlim muče-niške smrti. Odbor bo zbiral za spomenik prostovoljne prispevke. Obrnil se ie že na prebivalstvo m prvi odziv je pokazal, da bodo denarna sredstva za spomenik kmalu zbrana. Odbor je nabral že precejšnjo svoto. Iz tega je razvidno, kako je pretresla Slovake vest o usmrtitvi štirih Slovencev in kako obsojajo počet* fašistične Rafe. pomorile 2172 Hrvatov in Slovencev. Je sramota vsega kulturnega sveta, da to mirno trpi in se da ustrahovati dobro znanim fašističnim metodam. 3200 hrvatskih in slovenskih šol, otroških vrtcev, čitalnic in društvenih domov je požgala in izropala fašistična mafija. 14 slovenskih listov je bilo uničenih in opremo tiskarn so fašisti odvlekli, odvzeli so lokale in prejšnjim lastnikom niso plačati niti beliča. Razen južnih Slovanov je pobegnilo v inozemstvo čez 16.000 Italijanov, kajti sicer bi jih zadela enaka usoda kakor Matteotija m mnoge druge mučenike«. Delna mobilizacija v Italiji? Po vesteh iz Pariza je odrejena mobilizacija štirih letnikov Praga, 11. septembra. Vsi današnji listi se obširno bavijo s tržaškim procesom in vehementno napadajo fašistični režim. Današnji »Narodni Listy« objavljajo po vesteh iz Pariza alarmantne vesti o mobilizaciji štirih letnikov v gornji Italiji. Vse čete so v strogi pripravljenosti za takojšnjo koncentracijo ob jugoslovertski meji. Po francoskih informacijah vlada v Italiji velik strah, da bi v Julijski Krajini izbruhnila revolucija, ker je ogorčenje prebivalstva doseglo vrhunec. To se zrcali zlasti v ved- no boki rrrnožecih se napadih na fašistične funkcij ona rje, miličnike in karabi-njerje, ki se dogajajo v zadnji dobi dan za dnem kljub najstrožjim varnostnim ukrepom in represalijam fašističnih oblasti. V zvezi s tem poročajo »Narodni Listv« iz Ženeve, da italijanski zimartji minister ni odpotoval iz Ženeve v Rim zaradi kakih novih instrukcij, marveč se je umaknil iz Ženeve, ker je početje fašizma izzvalo tudi v ženevskih krogih splošno ogorčenje. Zasedanje Društva narodov Briand o akciji Društva narodov za svetovni mir Ženeva, 1L septembra. AA. Za predsednika enajstega zasedanja Društva narodov je bil izvoljen rumunski poslanik v Londonu Titufeescu. Podpredsedstvo tvorijo: Henderson, Briand, Curtius, Ouinones, Costa in Dulerrs. Italijanski delegat Scialoja je bil izvoljen za predsednika prve komisije, ki proučuje vprašanja ustave in pravosodja. ženeva, 11. septembra. AA. Danes ob pol 11. je bila otvorjena druga seja enajstega zasedanja Društva narodov. Na včerajšnja otvoritveni seji je bilo izvoljeno predsedstvo. Enajstemu zasedanju predseduje brvši runmnski minister za zunanje zadeve in sedanji rumunski poslanik v Londonu Titulescu. Na včerajšnji seji je brl določen dnevni red ki so bile izvoljene predvidene komisije. Na današnja seji je skupščina prešla h generalni deba±i o lanskem delu Društva narodov, t. j. o delovanju Društva narodov od septembra lanskega leta do konca avgusta 1930. Na dnevnem redu te rasprave bodo vsa važnejša vprašanja mednarodne politike. Današnjo sejo je o-tvoril predsednik Titulescu. ki je po kratkem zahvalnem govoru v francoskem in angleškem jez-iiku po- dal besedo prvemu govorniku francoskemu ministru za zunanje zadeve Briandu. Ko je stopal Briand na govornico, je zavladala v dvorani velika tišina. Briaad je takoj uvodoma prešel na najvažnejša vprašanje sedanjega časa, na vprašanje miru, in govoril o velikem pomenu Društva narodov za rešitev tega najaktualnejšega vprašanja. Vsi regijonami sporazumi služijo istemu ciJtfu. Sedaj gre za to, da se ti sporazumi koordinirajo in združijo za varstvo s«kupne mirovne ideje. Istemu cilju je s4u-žila pogodoa o obvezni arbitraži in o mednarodnem razsodišču. To akcijo je treba sedaj sistematizirati. Vsi narodi, ki so dobre volje, morajo pri njej sodelovati. Nato je Briand govoril o londonsiki razorožitve«-! konferenca m dejal, da bo treba to konferenco izpopolniti z novim pogajanji. Ženeva, 11. septembra. AA. Brrandov govor o mirovni politiki na današnji seji skupščine Društva narodov je trajal eno uro. Opetovano so poslušalci prekinili izvajanja govornika in ga nagradili z navdušenimi pritrjevalnimi aplavzi. Ko je Briand končal svoj govor, so mu prisotnt priredili več minut trajajoče viharne ovacije, ki se kar niso hotele poleči. Razprava i se bo nadaljevala ob 4. popoldne. Po revolucij v Argentini Irigoyen prepeljan na križarko — Justifikacife v Buenos Airesu — Povsod mir in red Newyprk, 11- septembra. Kakor poročajo iz Buenes Airesa, so bivšega predsednika Irigoyena in več voditeljev njegove stranke prepeljali na krov Argentinske križarke »Admiral Belgrano«, kjer so pod strogim varstvom. V Buenes Airesu je bilo včeraj zaradi plenit-ve 12 oseb justificiranih. Nadalje je vojno sodišče obsodilo na smrt štiri pristaše Irigoyena in je bila justifikaci-ja takoj izvršena. Buenes Arres, 11. septembra. V vsej Argentini vladata popoln mir in red. Poslovni krogi se trudijo, da bi čimprej obnovili normalne razmere. katastrofalna poplava v Bombayu Silen naliv je poplavil vse bombajske ulice — Mnogo hfs porušenih, veliko število človeških žrtev Bombay, 11. septembra. Včeraj je bil tu tako strahovit naliv, kakršnega ne pomnijo. V 24 urah je padlo za 22 palcev vode, kar daleč prekaša silni naliv iz 1. 1886, ko je padlo za 16 palcev dežja. Najhujše je bilo po polnoči, ko je padlo v 8 urah za 18 palcev dežja. Vsi nižje ležeči deli mesta so popolnoma poplavljeni. Na več krajih stoji voda več čevljev globoko in so ceste pokrite z velikimi množinami blata. Povodenj je porušila več hiš. Mnogo ljudi je mrtvih in ranjenih. Promet je popolnoma ustavljen in nemogoč. Prebivalstvo poplavljenih delov mesta je popolnoma odrezano od ostalega sveta. Včeraj bi se imele vršiti volitve v zakonodajni svet, zaradi strahovitega naliva pa so bile volitve onemogočene in preložene na kasneje. Materijama škoda v mestu je zelo velika in se ceni na več milijonov. Bombav, 11. septembra. Po cestah stoji voda do pol metra visoko. Predmestje Si-nedi Je popolnoma odrezano od oataflega sveta. Utonilo je več ljudi, železniška proga je popolnoma razdrta in leži ponekod pod meter globoko vodo. Oblasti so odredile vse potrebno, da pomagajo ogroženemu prebivalstvu poplavljenih krajev. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.74, Berlin 13.455. Bruselj 7.8774. Budimpešta 9.87 do 9.90 (9.8850), Curih 1094.4—1097.4 (1096.9), Dunaj 7.9605—7.9905 (7.9755). London 274.64, Newyork 56.37, Pariz 221.76, Praga 167.62, Trst 294.60—296.60 (295.60). INOZEMSKE BORZE. Curih, 11. septembra. Beograd 9.12875, Pariz 2335, London 25.0575, Newyork 515.325, Bruselj 71.88, Milan 26.99. Madrid 56.25, Amsterdam 207.47, Berlin 122.75, Dunaj 72.775, Varšava 57.75, Budimpešta 90.25, Atene 6.66, Carigrad 2.4«, Bukarešta &035. Stran 2 >SLOVENSKl NARO D<, dne 11. septembra 1930 Stev. 2C6 Seja Zveze trgovskih gremijev Pogodba med Zvezo in tiskarno »Merkur« radi »Trgovskega Bsta« podaljšana. — Skrajno nezdrave telefonske razmere v dravski banovini Ljubljana. 11. septembra. Včeraj dopoldne se je vršila v Zbornici TOI seja predsedstva Zveze trgovskih gremijev za Slovenijo. Sejo je otvoril pred* sednik g. Kavčič, ki je podal naslednje Predsedstveno poročilo: Letošnji občni zbor je napravil nekaj važnih sklepov, ki jih je Zveza v polnem obsegu izvedla. V nekaterih akcijah je ime? la popoln uspeh, dočim so druge še v teku. Eden izmed važnih sklepov je bil čim* prejšnja zgradoa železniške proge Kočevjes Sušak. Pred kratkim se je vršila na Sušaku kon* ferenca gospodarskih krogov in oblasti dravske in savske banovine, na kateri je bil izvoljen akcijski odbor, ki bo v Beos gradu forsiral to zadevo. Baje se je v pro* metnem ministrstvu že sestavila posebna komisija, ki bo proučila vse podrobnosti. Zveza je prejela od ministrstva sporočilo, da je zgradba te proge uvrščena na prvo mesto. V davčnem vprašanju smo naleteli na trši oreh. Predlagali smo znižanje odstotkov osnovnega in dopolnil* nega davka in uvedbo davčnega minimuma, videti pa je, da bo treba kljub temu, da smo jasno dokazali, da je odstotna mera odločno previsoka in obdavčenje pri seda* nji splošni gospodarski krizi prekomerno, še mnoge borbe za spremembo sedanjega stanja. Glede novega obrtnega zakona smo si v zadnjem času dokaj na nejasnem. Xaše zahteve ne najdejo pravega razume* van j a. V socijalno političnem oziru moremo ugotoviti le, da je obstala revizija zakona na najvažnejših socijalnih zakonih, to je zakona o zavarovanju in zakona o zaščiti delavcev na mrtvi točki. Nedavno se je vršila seja zveznega iz* vršilnega odbora, ki je razpravljala zlasti o vprašanju Pogodbe med Zvezo in tiskarno »Merkur« glede »Trgovskega lista«. Zvezni občni zbor je sklenil odpovedati pogodbo radi spremembe lastništva tiskar? ne »Merkur«. Ker pa je prišla tiskarna v roke banske uprave in tudi ni pričakovati, da bi mogla Zveza sama takoj prevzeti iz* dajo lista, sem se v imenu Zveze in svoje* časno izvoljenega odbora za »Trgovski list« pogajal z novo upravo tiskarne »Mer* kur« in našel polno razumevanje naših te* ženj. Pogodba bo ostala z majhnimi spre* membami, ki se nanašajo na odpovedni rok in honorarje dopisnikom, neizpreme* njena. Izvršilni odbor je odobril te razgovore in me pooblastil, da sklenem s tiskarno »Merkur« za dobo enega leta pogodbo. S tem je ostalo do nadaljnega lastništvo li* sta, uprava in uredništvo neizpremenjeno, z istimi pravicami in dolžnostmi Zveze, kot jih je imela doslej. Iz obširnega tajniškega poročila g. Kai* serja posnemamo: Motreč delovanje Zveze je omen.ri na= slednje važnejše akcije v zadnjem času. Ponovno je intervenirala Zveza pri pro* metnem ministrstvu za promet radi podaljšanja nakladalnega roka in glede ležarine prostega dovoza na leža* rinske prostore za čas od naročitve do do* stavitve vagonov. Generalna direkcija dr* žavnih železnic pa je intervencijo ponovno zavrnila. Na prošnjo sreskega gremija trgovcev v Celju ie posredovala zveza radi popravila proge CeljeaDravograd, ki je v jako slabem stanju. kar povzroča velike zamude potnikov in vlakov. Posre« oovala je tudi, da se popravi slepi tir v Žalcu, kar se je tudi že zgodiio. Na poziv, naj poroča Zveza o količini blaga, ki se bo izvozilo oz. prevozilo v letošnji jesenski sezoni, je pozvala Zveza vse gremije, da ji poročajo, koliko blaga se bo približno izvozilo z njihovih področij. Ker je na okrožnico odgo* voriio le devet gremijev, je to Zvezi one* mogrčilo pravilno in pravočasno rešita/. Giede železniške potniške tarife je Zveza naprosila Zbornico TOI, naj na seji tarifnega odbora zastopa stališče za znižanje železniških potniških tarif. Že lani je Zveza pokrenila širokoo >tez* no akcijo za ureditev nezdravih telefonskih raz* mer ▼ dravski banovini. Letošnji krediti že zo* pet ne zadostujejo. Tako je n. pr. v Mur* ski Soboti že pred dobrim letom zaprosi* lo za napeljavo telefona 20 interesentov, ki pa še doslej nimajo telefona, ker se poštna direkcija izgovarja na pomanjkanje kredi* ta. Tudi v Ljubljani in drugih krajih je veliko število interesentov, ki kljub ponov* nim prošnjam ne morejo priti do telefona. Zveza je intervenirala pri poštni direk* ciji radi direktne telefonske zveze med Maris borom in Zagrebom. Prejela je odgovor, da je zadevno postavko ministrstvo ponovno črtalo. Zveza je nadalje intervenirala za vzpostavitev telefonskih zvez z raz* nimi inozemskimi mesti. Posredovala je tudi za telefonsko zvezo med Brežicami in Novim mestom ter med Turniščem v Prekmurju, Dobrovnikom in Bogojino. Zanimivo je, da se interesenti v teh krajih že nad leto dni bore za telefon* ske zveze ter da se instalacija še ni izvrši* la kljub temu, da so se občine zavezale rn tudi že plačale od direkcije zahtevane Ln* stalacijske stroške. Zveza je predložila k osnutku novega obrtnega zakona svoje predloge. Pričela je nadalje odločno akcijo proti posečanju zasebnikov po pot* nikih. V borbi proti nepravilnemu trgovanju zadrug in konzumov smo prišli korak naprej. Z odločbo fina.ič* nega ministrstva morajo davčni organi strogo paziti, da se promet z nečlani ob* davči. K naredbi o odpiranju in zapiranju tr» govskih in obrtnih obratovalnic se čujejo pritožbe zlasti glede nedeljskega počitka. Ker sloni naredba kr. banske uprave r.a uredbi ministrstva za socijalno politiko m ta zopet na zakonu o zaščiti delavcev, je vsaka akcija glede podaljšanja nedeljskega dela na štiri ure brezuspešna. Zveza je glede previsokega obdavčenja trgovstva zahtevala, da se pri predpisu pridobnine odstotek osnovnega in dopolnilnega davKa zniža in določi davčni minimum. Zveza do* slej še ni prejela rešitve. Po dolgoletnih borbah se je končno dosegla sprememba zakona o davku na poslovni promet, Ki je prinesel gospodarskim krogom vsaj neico omiljenje tega krutega davčnega bremena. Tajnik g. Kaiser je poročal še o raznih intervencijah, kakor da se brivcem in frizerjem prepove prodaš jo predmetov, ki spadajo v galanterijsko in kozmetično trgovsko stroko, ne da bi imeli za prodajo takih predmetov obrtni list. Nadalje gle je zavarovanja valute za rešetarsko blago in sicer da se oprosti zavarovanje valute ob izvozu do vrednosti 2000 Din. Po poročilu se je razvila živahna deba* ta. Pri tretji točki »Situacija v lesni stroki« je bilo sklenjeno, da se skliče anketa v Celje, na kateri se bo razpravljalo o težkem po* ložaju. v katerega je zašla lesna trgovina in napravilo primerne sklepe. Predvsem se bo podvzela akcija proti šušmarstvu v lesni trgo* vini. V zadevi uvedbe vajeniških preizkušenj je bil sprejet predlog, da se sestavi pravil* nik. Zveza bo v to svrho pozvala vse gre* mije, da ji iz svoje prakse sporoče predlo* ge in nasvete. Ali je to v duhu narodnega edinstva? Sedanja vlada, v kateri sedi tudd minister dr. Korošec, se zelo truda, da izgine iz ljudstva stara mržnja, da izgine vsako plemensko ali versko obeležje, da postane narod edinstven in složen. Vsi iskrena in pošteni državljani so razumeli klic današnjega časa, so razumeli klic kralja in vlade in z vso silo delajo na tem, da izgine staro sovraštvo, da izgine vse, kar kvari edinstvo naroda. Ne pa tako tkzv. katoliški krogi, ki ob vsaki priliki kažejo mržnjo do vsega, kar ni katoliško, katoliško vsaj po njihovem naziranju, lsA še danes uganjajo versko politiko in bahavo dvigajo nove katoliške trdnjave. M-gradnik bo moral dati napol zastonj ali pa sam popiti. O mišljenju ljudstva, ki je silno naza^i-njaško, poročam pozneje. Omenim le. da sem povsod nalete! na nepopisno jamrai-nje. Ko sem se malo odpoj .'. pri sestri — katere ne bi bil nikdar spozna!, tako so i> zdelala leta in primitivno kmetsko življenje — se napotim na Zverkovrh, moj rojstni kraj. To je del Svržakov na prijaznem hribčku tik nad Metliko. Ko sem odšel pred tridesetimi leti, je bilo na tem, z vinogradi obdanem hribčku šest hiš. Dane* jih je pet. Ene manjka. Moje rojstne hišice ni več. Samo stari vinski hramček je še tam — isti stari hram. nikdar pobeljfen, ki še vedno kaže menda ista rebra slamnate strehe. Hišo so pa že davno prodali in le majhen pravokotnik, poraščen s tra-vn, mi je pokazal prostor, kjer sem prebil prvih osemnajst let svoieca življenja. Sšpo-mini! Tn čustva! Sosedje mojih let so zdaj stari, izgarani možje in žene. Čudijo se. odkod sem padel in zakaj. Saj so že davno pozabili name. Sosed Nemanič. nekoč krepak mož, ki je bil dvakrat v Ameriki, je polomljen starček in slep na enem ozeoseća, ki jih ne poznam več. Prijazni Postre/eia z vi- nom in tožijo o labih časih. VsakJo ima svojce v Ameriki in zanašaja se rane. Nase se ne zanesejo. Kakor odlomljene bilke so. Obupani so, ker ni več svobodne poti v Ameriko. Samozaupanja ni. Nek in drugi od drugod mora pomikati... To vidiš fn čuješ po vsej Beli krajini. Koledar. Danes: četrtek 11. septembra, katoličani Prot. in H.: pravoslavni, 29. avgusta: Usekovanje Jo v. Kr. Današnje prireditve. Kino Matica: Sinji angel. Kino Ideal: Moderni gusarji. Dežurne lekarne. Piccoli, Dunajska c. 6, Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. —} Vse Ljubljanske pevce prosimo, da pridejo danes U. tm. ob tri četrt na 19. uro na glavni kolodvor, da st pesmijo poslove od naših izseljencev — rudarjev, ki odhajajo po kratkem dopustu zopet nazaj v tujino. Uprava Hubadove župe. Zahvala Narodno strokovne zveze Kongres narodnostrokovne zveze v Mariboru se je pretvoril v veličasno nacionalno manifestacijo in bil nadvse častno zaključen. K tej veliki manifestaciji so pripomogli vsi, ki so se odzvali vabilu izvr-Ševalnega odbora in se kongresa spomnili na ta ali oni način. Zato smatra izvrševal-ni odbor za svojo častno dolžnost zahvaliti se najprisrčnejše vsem, ki so pripomogli do tako sijajne manifestacije nacionalnega delavstva. Izvršileni odbor se zahvaljuje bana dravske banovine g. ing. Sernecu, podba-nu g. dr. Pirkmajerju, okrožnemu inšpektorju g. dr. Schaubachu, ljubljanskemu županu dr. Dinku Pucu in njegovemu zastopniku g. Franju Rupniku. mariborskemu podžupanu g. dr. Lipoldu, bivšemu ministru g. dr. Kramerju, podstarosti Sokola kraljevine Jugoslavije g. Ganglu. bivšemu ministru g. dr. Kukovcu. prof Kendi. zastopniku Delavske zbornice g. Ivanu Tavčarfo g. načelniku Mohorku, Zupanu, Tumpeui. Zotterju, Skazi, Pavlu Bolhi in Stanknviču. dalje mariborskem društvom in sicer Sokolu, »Dravi«, Udruženju nacionalnih železničarjev in brodarjev. Slovenskemu obrtnemu društvu. Narodni odbrani. Češkemu klubu. Savezu bančnih nameščencev In vsem ostalim. Iskrena hvala tudi Delavski zbornici, mariborski podružnici za ves aranžman prireditve, vsem delegatom in članom, kakor tudi moriborski javnosti, ki se je v tako častnem številu udeležila manistacije. Prav prisrčna hvala vsemu narodnemu tisku, ki je posvetil kongresu toliko pažnje. Še enkrat hvala vsem! Izvršilni odbor NSZ. — Mednarodni tenis - turnir VHlacher Tennis - Club : SK IHriia dne 13. in 14. t m. v Ljubljani. Na gornja dneva vrši se letos prvi mednarodni medklubski tenis-turnir na prostorih SK Ilirija pod Cekino-vim gradom. Vsak klub postavi v boj 7 gospodov in 4 dame, ter je pričakovati zelo interesantnih iger. Pričetek turnirja je v soboto ob 2. uri popoldne, ki traja do mraka in se nadaljuje v nedeljo zjutraj. Vabi se vse tenis-igralce kakor tudi prijatelje tega sporta, da prisostvujejo turnirju, ker je tudi vstopnina nizko določena. M ga razumel. — Tujec vpraša domačina: — Povejte mi, ali so se rodili v vašem mestu veliki možje? — Ne, pri nas se rode vedno samo majhni otročički. Stev. 206 >5 L, O V E N S K I NARO Dcijo s podpisom predsednice in tajnice društva, ki ga bodo zastopale. Dovoljen je za vožnjo 50% popust. Kakor običajno se kupi ceJa vozovnica do Sarajeva, katera velja za povratek. V ta namen morajo ude* leženke dati svojo društveno legitimacijo overoviti od tajništva »Kola srpskih sester v Sarajevu«. — Nalezljive bolezni v dravski banovini. Od 22. do 31. avgusta je bilo v dravski banovini 40 primerov tifuznih bolezni. 41 griže, 64 škrlatinke, 112 davice, 55 dušlji-vega kašlja, 15 sena, 4 krčevite odrevenelosti, 2 ošpic in 2 nalezljivega vnetja možganov. — Razpust društva. Društvo »Skupina Vrhnika strokovne zveze tovarniškega delavstva« v Ljubljani je razpuščena. ker nima pogojev za pravni obstoj. — Tujski promet v Gornjem Jadranu. V prvem poletju tekočega leta je bio na Gornjem Jadranu 17.447 tujcev, lani v istem razdobju pa 13.966. Število letovi-ščarjev se ie povečalo za 34S1, nazadovalo ie pa število dni, katere *o preživeli Ieto-viščarji ob morju in sicer od 139.382 lani na 128.694 letos. Naših državljanov je bilo 8351, Avstrijcev 2783, Nemcev 2705, Ce-hoslovakov 2207, Madžarov 486, Poljakov 311, drugih narodnosti pa 605. Največji poset je imela Crikrvenica (4383), za njo Sušak (37o<5), Rab 3683), Senj 1314) itd, 14.128 je bilo pravih* letoviščarjev, 3319 jih je pa prišlo po opravkih večinoma trgovskih. — Podružnici CMD v Ptuju priredita v nedeljo, dne 12. oktobra svojo običajno lOmbolo s kiasnimi dojirk'. Odbor prosi ostala narodna in kulturna društvi, da se ozirajo na zgorajšnji datum povodom prireditve. — Glasbena šoila v Kranju. Razglas o pričetku šol. leta 1930-31. Vpisovanje v glasbeno šolo je v ponedeljek, dne 15. septembra 1930 od 9.—10. ure dopoldne in od 4.—5 Ure popoldne v glasbeni sobi v pritličju gimnazije. Reden pouk se prične v torek, dne 16. septembra. Poučevalo se bo klavir in violina, po potrebi tudi drugi instrumenti in teoretični predmeti. — Dolžan Franc: Mineralogija in geologija za višje razrede srednjih šol. Izdala in založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena Din 68. Vendar je izšla knj'ga, ki so jo naše srednje šole pogrešale že deset let in se katero bodo gotovo zelo zadovoljni učenci in profesorji. Pri opisu kristalov je avtor prav posebno upošteval notranji ustroj in somernost ne pa samo zunanjih geometričnih oblik, kako' je bKc dosedaj v navadi. Tudi pri razporedu kristalnih sestavov se je držal dida dičnih načel, kar ie za srednje šolski učoenik gotovo najbolj umestno. Obširneje so obdelane optične lastnosti kristalov. Med opis rudnin je vpletel opis kamenin in nekaj primernih odlomkov iz splošne geologije. Pri rudninah, posebno pa pri kameninah je posvečena posebna pažnja njihovemu postanku in izpremembam. Tako je poživil avtor rudninsko sistematiko, ki je sicer najsuhoptarnejši oddelek priDcn-pisa. Geološki pojavi so r.pisani prav poljudno in nazorno. Ta oddelek bo zan'mal tudi turiste, ki si hočejo poglobit; pogled v veličastno delavnico pri.ode. Knjiga je: opremljena s sterilnimi slikami, pa vkliub temu cena ni visoka. Ker nagaja a" tor pri opisih vedno splošno z^are primere ;z domačih krajev, bo knjigo lahko razume1 tudi nestrokovnjak. Prav toplo jo zato priporočamo vsakomur, ki se zanima za veli-častvo in tajnosft prirode. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo nestanovitno vreme. Tudi včeraj je bilo po vseh krajih naše države oblačno in deloma deževno vreme. V dravski banovini je v presledkih včeraj popoldne in č&z noč močno deževalo. V Ljubljani so znašale padavine davi ob 7. 22.2 mm, v Mariboru pa 14. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Skoplju 32, v splitu 29. v Zagrebu in Sarajevu 25, v Beogradu 24. v Mariboru 21.6. v Ljubljani 20.4. Davi je kazal barometer v Ljubljani 760,1 mm, temperatura je znašala 16.4. — Pletenine, trikotažo (zimsko perilo), nogavice, rokava:e. najceneje pri Osvald Dobeic, Ljubljana, Pred Skotijo 15. 73-T —lj Proslava JO letnice nesrečnega koroškega plebiscita. Včeraj se je vršil v posvetovalnici mestnega magistrata sestanek, na katerem je bil določen vzpored prireditev ob 10 Iietnici koroškega plebiscita. Če bo vreme ugodno, zapojo združeni pevski zbori na ta dan zvečer na Kongresnem trgu več koroških pesmi in Adamičevo »Ti. ki si nas ustvaril-- s sprem-ljevanjem fanfar. Vmes nastopi več govornikov. Če bo pa silabo vreme, se vprizon v dramskem gledališču koroška igra »MI-klova Zala<. Slavnostni govor bo imel župnik Meško. Za predsednika odbora za proslavo 10 letnice koroškega plebiscita je bil izvoljen župan dr. Dinko Puc" v ožji odbor pa vseučilišči profesor dr. Erlich in dr. Kušej. ga. Potočnikova, dr. Fellacher. dr. Urbane, g. Mabtkota in g. Prelovec. Za priložnostna predajanja je odbor naprosil g. dr. L C. Oblaka in dr. Fellacherja. —Ij Himen, Na mali šmaren se je poročil v cerkvi Sv. Jakoba v Ljubljani g. Viktor Kovač, računski uradnik dravske finančne direkcije v Ljubljani z gospodično Emilijo Ivane iz ugledne trgovske rodbine Ivančeve iz Sodražice na Dolenjskem Za pričo je bil žeminu njegov bratranec dr. Vladislav Kerze„ zdravnik, nevesti pa njen brat Evgen Ivane, tovarnar. —lj Bližajo se hladni dnevi, značilna ljubljanska megla nam jih napoveduje, skrbni gospodarji so se pričeli zanimati za drva. Ugodno prifiSvo znajo izbrati kmetje z dolenjske ssra.ni, ki zalagajo Ljubljano z drvmi. Drvci prodajajo Pred Pru-Iami na vozen v dolgi vrsti — klaftra od 225—240 Din, da se pa tudi nekoliko zba-rantati za nižjo cen«:>. —Ij Zadnja pot kapetana K->mpa. Včeraj popoldne so sjarremili številni prijatelji in znanci pokojnega kapetana Matijo Kum* pa k zadnjemu počitku. Kot rezervni čast* nik je imel vojaški pogreb. Častna četa je oddala na pokopa Ršču častno salvo. Po» greb je pokazal, k »ko priljubljen je bil po* kojni. Bodi mu lalika zemlja! —Ij Nenadna smrt vpokojenega sodnega oiiciiala Franca. Na Gosposvetsk« cesti blizu Bizjalcove pekarne je trafika, v kateri je nadomestoval svojo sestro vpokojenl sodni oficijal Karel Frank. Snoči mu je po* stalo nenadoma slabo in nezavesten se je zgrudil za prodajalno mizo. Ljudje so ob* vestil v bližina stanujočega mestnega fizi* ka dr. Rusa, let je pa mogel ugotoviti samo smrt. Franka jtfe zadela srčna kap. Pokojni je bil med stanovskimi tovariši zelo pri* ljubljen. Kot *odni uradnik je bil dodeljen ljubljanskem« deželnemu sodišču in dolgo vrsto let je vodil arhiv in fidejlcomisne za* deve. Bil je značajen, simpatičen mož. Blag mu sptiimin! —Ij Udnrženje jugosfovenskih •nženler-jev in arhitektov — sekcija Ljubljana — priredi za svoje Člane in njih goste iku- pen obisk lovske in šumarske razstave pod strokovnim vodstvom. Šesta ne* udeležencev v soboto dne 13. t. m. ob 15. uri popoldne pred glavnim vhodom na \relesei-mišče. —Ij Moški zbor Glasbene Matice ima redno vajo izjemoma v petek 12. t. m. mesto v četrtek ob 20. uri. V i*trtek 11. t m. vsi člani (samo moški) na glavni kolodvor ob tri četrt na 19. uro. Odbor. —lj Zobni atelje je otvoril v Ljubljani, Pražakcva ul. 5 (Palača Pokojninskega zavoda) konc. zobotehnik Lujo Schubert —lj Zobnj atelje Ivan Radovan, Šelen-burgova 4 ostane do 27. septembra zaprt. —lj Pripravljalni odbor Sokolskega društva Ljubljana IV vabi na ustanovno skupščino, ki se bo vršila v soboto 13. t. m. ob pol 8. uri zvečer na vojaškem strelišču na Dolenjski cesti. Zdravo! ** —U Od doma izginila. V petek je od doma izginila Marija Gestrinova, dijakinja II. državne realne gimnazije v Ljubljani, stara 12 let. Za svoja leta je velike postave, suhljata, ima podolgast obraz, modre oči ter plave pristrižene lase. Oblečena je bila v zelenkastobelo križasto obleko: čevlje ima ponošene, lakaste. Kdor kaj ve o njej, ga prosi njena mati, naj ji sporoči na naslov: Marija Gestrinova, Ljubljana, Poljanska cesta 19-1. dijake. Privlekel jih je v plesalkino sobo ter jih pometal v sveti jezi čez prag. Drugi dan so se dijaki v šoli kruto ma* ščevali. Poleg osmeienja na šolski tabli z njegovo karikaturo, nanašajočo se na nje* Ako kupuješ kuhinjsko posodo, oglej si bogato zalogo iste — v raziični prvovrstni kvaliteti in najnižjih cenah — pri tvrdki z železnino STANKO FLORJANĆIČ. LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 35 Smrt podgane na promenadi Nekaj splošnega o naši promenadi — Kako je storila podgana na nji žalosten konec Ljubljana, 11. septembra. Pošten deželan, zdrav, naraven kmet ali delavec z dežele, vam ne bo vedel povedati, kaj je in čemu ie promenada. Nikdar, tudi pri najboljši volji, mu ne pade v glavo, da ljudje v mestu morajo zvečer pa tudi ob praznikih podnevi brusiti po cesti podplate, se zaletavati drug v drugega, pasti oči po drugem spolu, pri tem pa delati razne »inteligenčne« opazke. Ne bo vam tudi vedel, da se imenujejo tiste ceste z drsajočimi in zaletavajočimi se meščani — promenada. Kajti kmet ali delavec si nabrusi podnevi z delom dovolj podplate ter se navžije vsega tako, da zvečer lahko gre spat brez vseh komedij. Ce je pa že tako hude krvi gre včasih po vasi budit peteline in pse s čvrstim korakom, ne drsajoče, da Micke in Francke skačejo iz svojih postelj s sladkimi nada-mi k oknom. To so sicer znane stvari, moram pa jih omeniti, ker se mi zdi potrebno pri tej priliki naglasiti, kaj je promenada. — Kakor je kmetu promenada neznana, toliko bolj jo pa poznajo gospodje, gospođici in dame, ki ne poznajo niti krave ter mnogi najbrž mislijo, da raste mleko in maslo tako po drevesih kot črešnje na Orlih. Tem pač ni potrebno dopovedovati, kaj je promenada, kmetje pa so že toliko brihtni, da so potuhtali po tej kolobociji, kaj imam v mislih. Tisti mladini, ki jo vroča kri preganja tam okoli pošte, se pravi elitna mladež. tO se pravi cvet mladine. Tega pa ne vem točno povedati, zakaj se ji tako pravi. Najbrž postane eliten vsak, ki pride k treningu za preskakovanje cestnih jam in za drsanje s preluknjanimi podplati. Menda se pravi tudi stražniku pred pošto eliten redar in kolporterki v tistem golobjem zatišju elitna prodajalka naših tako dobrih listov, ki se kar sami prodajajo. Naj bo kakorkoli! Že mora biti tako. Nekaj silno imenitnega je promenada, saj je tam vse tako strašno »nobel«. cela vrsta avtomo-mobilov stoji tam prav tako kot v Ameriki in čakajo na elitne gospode, ki nočejo hoditi med nami plebeici peš po tej umazani zemlji. No, naj bo! Bolj veselo je gledati elito v kikljicah, ki je je na promenadi vedno in ob vsaki uri na razpolago. Lahko se reče, da je promenada revija tistih brhkih elitk. ki ljubijo na vse pretege vse, kar diši po drugem spolu, pri tem pa jim nikdo ne vrača v dovoljni meri vročih čuvstev, vsaj tako je videti. Povsod, kjer je najbolj tesno, se postavljajo in nastavljajo, pred izložbami, pred kino lepaki, kinom, frizerjem, kavarno in pošto, namigavajo in bliskajo z žejnimi očmi na levo in desno, pustijo, da jih mimoidoči suvajo in jim stopajo po petah, poleg tega na se pri hoji vljudno umikajo gospodom (ampak samo!) ter pri morebitnih sunkih glasno pardon!-rajo. Zadnjič sem celo videl, kako sta dve taki elitni dami dirkali za klobukom nekega finega gospoda, ki mu ga je veter odnesel z glave. Nekoč pa je celo neka fina kadilka nekemu elegantnemu gospodu ponudila ogenj za njegovo cigareto, pa ne zaradi poznanstva, marveč iz vljudnosti. Da. dame s promenade so rože, elita in je rožam že v njihovi naravi, da se nudijo. Promenada pa je revija rož, kratkomalo — razstava, permanentna, je edino budno kar imamo v Ljubljani, ko vse drugo dremlje. Res. človek si Ljubljane brez promenade niti misliti ne more. Zato je umevno, da je posečanje promenade ne samo notranja potreba vseh onih, ki hočejo dati izraza svoji elitnosti, temveč tudi neka dolžnost pred javnostjo. Promenada je pesem vseh vzdihov srečnih in nesrečnih ubogih mladih ljudi, ki toliko trpe radi svoje krvi, torišče je medsebojnih damskih tekmovanj, razkazovanja lepih nožic ali hipermodernih repastih kikljic itd., junaški mejdan je naše zavedne mladine, ki hoče dati večkrat duška svojim čuvstvom, pa žal ne more vedno. Hm, promenada — to je življenje! Neki gospod, jako živahen, ki bo kmalu že srečal Metuzalema, namreč tako nekako pravi: »To je življenje! Grem na promenado, malo pogledam »krofe« (misli meča ženskih nog), malo si Ogledam »punke« (punce), pa na vse skrbi pozabim! Ko bomo v nebesih, bomo stokali, ko bomo anglejčki— zdaj pa — to je življenje!« Tako je! Če bi promenade ne bilo, bi jo morali izumiti, saj ne moremo živeti brez nje. — Pomislite, zdaj je celo podganam prišla na uho naša promenada in seveda nežni podganski spol fe Sel predsi-nočnjim na izprehod. Bila je lepa, mlada podganica, drsala se je jako živahno po Aleksandrovi cesti ob operi ter Škilila okoli sebe, kakor se spodobi. Revica pa se je pozabila napudrati, tudi las si ni na-kodrala, kar ii je najbrž prineslo nesrečo. Vajeni kanalske svetlobe ji naše obločni-ce niso ugajale, ko je zagledala Človeški nežni spol nakiten in sploh tako na frifru, da jo je postalo vpričo kavalirjev naenkrat strašno sram. Eden jo je opazil, ko ie smuknila mimo njega pod nogami. Za malo se mu je zdelo, da se je tako salamensko sramovala hlač, kaj takega še svoj živ dan ni doživel. Zato je dvignil srdito emblem svojega kavalirstva, palico ter zamahnil z njo za ubogo »izprijeno- koketo. Med tem so tudi kavalirji opazili krasotico iz spod-tem so kavalirji opazili krasotico iz spodnjega sveta ter se pognali za njo, da jo spravijo s pota. kjer je tako vedno na pre-ostajanje krasotic. Damam je prav prišlo, da so kavalirji tako složno mahnili po Črni konkurentki: »Le po njej!« so jih podžigale. Podganica pa se je urno izmikala vsem udarcem in brcam, niso ji mogli do živega. Po daljšem brezuspešnem preganjanju je neki korajžen mladič skočil nad repato plesalko z golimi rokami, jo zagrabil — pa tudi ona se ga je tesno oprijela. Zasadila je svoje krepke zobe v napadal-čevo dlan, katere ni hotela več izpustiti. »Junak« se je je s težavo osvobodil z drugo roko ter ves besen, krvaveč vrgel podgano ob tla. Podgana je žalostno poginila na promenadi. — Dame so se oddahnile. Zdelo pa se mi je, da se niso prav nič zbale enake usode. tn Sinji angel Izboren govoreči film s slavnim umet= nikom*igralcem E. Janningsom in njegovo partnerico M. Dietrich — je te dni na spo* redu kina Matice. Ime Jannings samo na sebi jamči dovolj za umetniško igro, mno* go pa pomeni tudi dejstvo, da so EHetri? chovo po njeni uspeli kreaciji v naslovnem filmu takoj angažirali pri velikem filmskem podjetju Paramount v Ameriki. »Sinji an* gel« je prvi Janningsov govoreči film. Posnetki so izvršeni večinoma v ateljeju, ne v naravi, kakor za »Nesmrtnega pote* puha«, vsebina zahteva v nasprotju s »po* tepuhom« manj posnetkov množice, kom* pleksa slik njenega življenja — vsebinsko je igra »Sinjega angela« po močno začrta* nem značaju profesorja Ratha in igralke Lole — predvsem psihološka. Profesorjeva figura nam stopa od slike do slike določ* nejša pred oči ter se izpopolnjuje do kon* ca igre, dokler ni popolnoma izkristalizira* na. Vrsti se niz človeških slabosti, strasti, zablod in muk, dokler ne stopi pred nas resničen človek: velik po svojih slabostih, močan zaradi svoje nemoči, igrača svojih nagonov, žrtev svojega značaja, značajno* sti in neizbežne usode. Profesor Rath nastopa kot strog, korek* ten vzgojitelj, pred katerim trepeta ves razred dijakov, ki so drugače vsi vražji zaradi svoje pubertetne dobe. Nadalje vi* dimo, da še takšna profesorjeva strogost in vsa pedagogika ne more ustaviti vihar* ja mlade krvi. — Neizkušeni, mladi dijaki, s svojimi »nevarnimi« leti, so se zagledali v zapeljivo, koketno varijeterno igralko Lolo, ki je nastopala v lokalu pri »Sinjem angelu«. Dijaška zaljubljenost je Lolo samo zabavala. Ko je profesor od nekega dijaka slučajno zvedel za kriva pota svojih gojen* cev, se je napotil k »Sinjemu angelu«. Di* jaki so se mu pravočasno skrili, tokrat se je samo seznanil z Lolo, ki je s svojim značilnim vragoljastim ženskim vedenjem napravila nanj globok vtis, zlasti še, ker je bil profesor skozi in skozi naraven, odkrit in dojemljiv človek, ki sta mu laž in rafi* niranost tuja. Pri tej priliki je profesorju na Čuden način zašel v žep intimen kos plesalkine obleke, kar je opazil šele doma. Ta malenkost je postala zanj usodna. Ko je omenjeno robo prihodnji večer igralki vrnil, se mu je znala toliko prilizniti, da ga je dovolj zmedla. V roke ji je padla nova žrtev kot zrel sad, profesorjeva na* ravna nerodnost in naivnost sta jo mikali. Z neznatno igrico si ga je ovila okrog pr* sta. Tedaj so se ji prišli laskat v njeno garderobo i njeni enodnevni oboževatelji, vroči od alkohola in trenutne strasti. To* krat pa se je prof. v svoji prvi Ijubosum* nosti pogumno postavil pred vsiljivce ter jih pometal čez prag njene sobe, kar jo je presenetilo in ganilo: »Že dolgo se ni nikdo stepel zaradi mene!« — Odrinjeni kavalir pa je napravil v lokalu med predstavo Skandal ter se pritožil stražniku. Profesor se je umaknil stražniku v skriven prostor, kjer je pa našel pred njim pobegle skrite govo zaljubljenost in službeno gorečooat, so ga še izžvižgali. V pogovoru z direktor* jem gimnazije, ki ga je sprva opominjal, profesor izjavi, da svoje bodoče žene (Lole) ne pusti žaliti. Direktor mu zagrozi, da bo izvajal konsekvence. Profesor pa ostane neomajan, poroči se z lepo Lolo, ki ga kmalu popolnoma podjarmi. Spremlja jo po svetu ter ji streže kot sluga, popolnoma se zapusti iz ljubezni do nje, samo značaj mu ostane — zakrit. — Direktor varijeteja, pri katerem je igrala Lola, brutalen, fleg* matičen debeluh, a trgovski tip, je napra* vil končno iz profesorja pajaca ter ga pri« silil, da je nastopil kot tak i v svojem do* mačem kraju. kjer je nekoč poučeval na gimnaziji. Profesorjevo ime je služilo uspešni reklami. Profesor se je upiral, tr* pel in se premagoval. Vedno se je žrtvoval iz ljubezni do svoje žene, a ta žrtev je bila prevelika, zlasti še, ker je opazil, da >e Lola pričela ljubimkati z nekim njegovim bivšim dijakom. Ko je nastopil z nadelo* veškim samozatajevanjem v ponižujoči ulogi pred zasmehljivim znanim občin* stvom — sta ga končno strla bol in gnev. Blazno se je vrgel na ženo, ki jo je zalotil z ljubimcem, in bi jo zadavil, da ga niso s silo odtrgali od nje in ga zvezali. Ko je nato zapadel popolni apatiji, ga je direktor varijeteja razvezal. Cez nekaj časa se je profesor osvestil ter se neopaženo splazil na prosto. V gimnaziji, v nekdanjem njegovem razredu na katedru ga je našel šolski sluga mrtvega. I "mrl je kot profesor, prižel se je na svojo nekdanjo mizo z zadnjimi, nadčloveškimi snlami — da je ne izpusti nikdar več . . . To je v kratkem silna, globoka drama človeka-profesorja, lik velikega umetnika Janningsa. To je film: Ecce homo! S, Najboljše, naftrajnefše, zato najcenejše! 13 Kakšen je bil Kristus Kakšen je bil Kristus? Na to vprašanje doslej nismo imeli točnega odgovora. Vse slike in kipi, prikazujoči Kristusa, so plod fantazije umetnikov. Do 3. stol. po Kr. so slikali odrešenika v podobi moža z dolgimi lasmi, padajočimi na ramena, in kratko brado. V sledečem stoletju so ga slikali brez brade. Pozneje so se pa umetniki povrnili k prvotnemu upodabljanju Kristusa. Te dni je pa izšla cela knjiga, posvečena vprašanju resnične Kristusove podobe. Knjigo je spisal Fr. \Volter. Avtor pravi, da je prva avtentična Kristusova slika doprsni kip, katerega so našli pred 25 leti v Jeruzalemu in katerega je že takrat poznavalec antike Furtwangler označil za resnično Kristusovo podobo. Jeruzalemska glava kaže moža zagorelega obraza, dolgih las in dolge brade. Kip izvira iz prvega stoletja po Kristusu. Avtor omenjene knjige opozarja na značilno dejstvo, da Kristusove slike na stenah katakomb docela odgovarjajo Kristusovi podobi, kakršno nam kaže v Jeruzalemu najdeni kip. Petek, 12. septembra. 12.30: Plošče; 13: čas, borza, plošče; 13.30: Dnevne vesti; 18.30: Koncert radio-orkestra; 19.30: Gospodinjska ura, gdč. Cilka Krekova; 20: Danilo Bučar poje kuplete; Ohcetna godba Magistrov; Samospevi g". Mirka Jelačina; 22: Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan. Sobota, IS. septembra. 15.30: Plošče; 13: čas, borza, plošče; 13.30: Dnevne vesti; 18.30: Koncert radio-orkestra: 19.30: Tedenski pregled; 20: Prenos iz Beograda; 22: Časovna napoved in poročila; 22.15: Prenos z Bleda (Erich Her-se); 23: Napoved programa za naslednji dan. jjtgg! 4 _>SLO VENSKI N AROD«, dne n. septembra 1930 Sfrv/ ?T6 Grozen zločin očeta Dva meseca staro hčerko živo zakopal — Vzrok je bilo baje pretesno stanovanje S* M. Doroševič: Zelena ptica (Perzijska pravljica) Vsaka hiša v Perziji je imela papigo. Vezir, kateremu je bilo poverjeno pravosodje, je pripravil oster kol in ga skrbno namazal s smolo. Abdel-Eddin je hodil vesel po mestu. Minula je doba od ene do druge polne lune. Nad Teheranom je posijala polna, blesteča luna. Veliki vezir je poklical k sebi Abdel-Eddina in mu dejal: — E, prijatelj moj! Cas je, da zlezeš na kol. — Čuj, posadi me na častnejše mesto! — je odgovoril Abdel-Eddin. — Žito je zrelo, pojdi in požanji ga. In v največjem razkošju je krenil Muhabedzin na belem arabskem žrebcu sredi bakelj po mestu Teheranu. Spremljali so ga vsi vezerji, a prvi za njim je bil Abdel-Eddin. — V katero hišo izvoliš vstopiti? — ga je vprašal Abdel-Eddin. — Magari kar v tole, — je odgovoril veliki vezir. Gospodar je kar okamenel od strahu, videč tako imenitne in mogočne goste. Veliki vezir mu je prijazno pokimal % glavo. Abdel-Eddin je dejal: — Raduj se. srečni človek! Naš skrbni veliki vezir bi rad vedel, kako živiš, dobro ali slabo in če si vesel zelene ptice? Mož se ze priklonil do tal in odgovoril: — Od kar mi je premodri gospodar zapovedal kupiti zeleno ptico, veselje ne gre iz moje hiše. Jaz, moja žena, moji otroci in vsi moji znanci, ne morejo prehvaliti zelene ptice. Hvala velikemu vezirju, ki je prinesel veselje v našo hišo. — Imenitno, imenitno! — je dejal Abdel-Eddin. — Prinesi nam pokazat svojo ptico. Mož je prinesel kletko s papigo in jo postavil pred velikega vezirja. Abdel-Eddin je vzel iz žepa prgišče zelenega radiča in ga začel pretresati iz ene roke v drugo. Videč radič se je papiga pretegnila, nagnila se je na eno stran, pogledala je z enim očesom in nenadoma je zahre-ščala: — Tepec je veliki vezir! Da, tepec ^— veliki vezir! Tepec! Tepec! Veliki vezir je poskočil, kakor bi ga pičila kača. — Ah, ti podla ptica! In ves iz sebe se je obrnil k Abdel-Eddinu: — Na kol! Na kol to mrcino. To si si torej izmislil, da bi me smešil in sramotil? Toda Abdel-Eddin se je mirno priklonil rekoč: — Saj si ptica tega ni izmislila sama. Jasno je, da sliši te besede večkrat tu v hiši. Tako torej govori gospodar te hiše, kadar je prepričan, da ga nihče ne sliši. V obraz te hvali, da si moder, za hrbtom pa ... Papiga je pa hreščala venomer: j in hreščala venomer: I — Veliki vezir je tepec! Abdel-Eddin je tat! Tat je Abdel-Eddin! Veliki vezir se je obrnil h kmetu: — Je res? Mož je stal bled in prepaden, kakor da ie že mrtev. Papiga je da nadaljevala hreščati: — Veliki vezir je tepec! — Zavežite ji kljun! Naj utihne ta prokleta ptica! — je zarjul Muhabedzin. Abdel-Eddin je zavil papigi vrat. — Gospodarja pa na kol! In veliki vezir se je obrnil k Abdel-Eddinu: — Zajaši mojega konja! Zajaši ga, ti pravim! Jaz ga bom pa držal za uzdo. Naj vsi ljudje vedo, kako znam kaznovati podleže in ceniti poštenjake. In tako je hodil veliki vezir s svojim spremstvom od hiše do hiše. V vsaki hiši so zvedeli od papige, kaj gospodar misli in govori. Papige so ponavljale to, kar so govorili njihovi gospodarji v intimnem pogovoru. Preklinjali so velikega vezirja in pošiljali k vragu Abdel-Eddina. Vezir, ki je imel v rokah pravosodje, je komaj sproti pripravljal kole. Muhabedzin je tako temeljito iztrebil ljudstvo, da se je bilo bati. da ostane Teheran brez prebivalstva. Tedaj so prišli k Abdel-Eddinu naj-odličnejši in najbogatejši prebivalci Teherana, pokldnili so se mu in dejali: —Ti si si izmislil to nesrečno ptico. Zdaj si pa izmisli še mačko, ki jo bo po-hrustala. Kaj naj počnemo? Abdel-Eddin se je zasmejal in odgovoril: — Tepcem je res težko pomagati. Ce si pa izmislite do jutri zjutraj kaj pametnega zame. si izmislim tudi jaz kaj za vas. Ko je Abdel-Eddin drugo jutro stopil v sprejemnico, so bila vsa tla pokrita s cekini, trgovci so pa čakali, da se mu poklonijo. — To ni neumno. — je menil Abdel-Eddin. — Čudim se, da vam ni padla v glavo tako enostavna misel: podavite vse papige in kupite nove. In nove naučite izgovarjati: »Živel veliki vezir! Abdel-Eddin ie dobrotnik perzijskega naroda!« — Vidite, to zadostuje. Perzijci so se ozrli na svoje cekine, globoko so vzdihnili in odšli. Ta čas sta pa opravila zavist in zloba svoje. Vohune — a teh je bilo v Teheranu mnogo — je bil Muhabedzin odpustil. — Čemu bi redil vohune, ko pa Te-heranci sami skrbe za vohune, živeče pri njih? — se je smejal veliki vezir. Vohuni so ostali brez koščka kruha in širili so o Abdel-Eddinu Čudne vesti. Te vesti so dosegle tudi Muhabed-zina. — Ves Teheran preklinja Abdel-Eddina, zaradi njega pa tudi velikega vezirja. »Sami nimamo kaj jesti — so godrnjali Teheranci, — pa naj redimo še ptice!« Te govorice so padle na rodovitna tla. Z državniki je kakor z zamorci, ki store svojo dolžnost. Muhabedzinu je začel Abdel-Eddin polagoma presedati. — Ali nisem že preveč odlikoval tega prisklednika? Ali ni že preveč zavihal nosu? Tako zelo enostavna reč, J prav nič posebnega ni na tem, kar si je izmislil. • Vesti o nezadovoljstvu ljudstva so prišle pravočasno. Muhabedzin je poklical k sebi Abdel-Eddina in mu dejal: — Slabo uslugo si mi storil. Mislil sem, da napraviš kaj koristnega, pa si napravil samo škodo. Lagal si mi. Ti si kriv. da je ljudstvo vedno bolj ogorčeno in nezadovoljno. Vsega tega si kriv ti! Izdajalec si! Abdel-Eddin se je pa mirno priklonil in odgovoril: — Lahko me usmrtiš, toda pravičnosti mi ne moreš odreči. Lahko me natakneš na kol — toda najprej moramo vprašati ljudstvo, če je res nezadovoljno in ogorčeno. Sredstvo imaš, da zveš najskrivnejše misli Perzijcev- Jaz sem ti dal to sredstvo. Preizkusi ga, pa ga obrni proti meni. In drugi dan je krenil Muhabedzin z Abdel-Eddinom in vsemi svojimi vezirji po ulicah Teherana. — Da čujemo glas naroda. Dan je bil solnčen in soparen. Vse papige so sedele na oknih. Čim so zagledale sijajno procesijo, so se zelene ptice našopirile in zahre-ščale: — Živel veliki vezir! Abdel-Eddin je dobrotnik perzijskega naroda! Tako so obhodili vse mesto. — Evo, to so skrivne misli Perzijcev! Evo kaj govore med seboj po hišah, kadar so prepričani, da jih nihče ne sliši, — je dejal Abdel-Eddin. — Zdaj si sam slišal. Muhabedzin je bil do st>lz ganjen. Razjahal je konja, objel je Abdel-Eddina in mu dejal: — Kriv sem pred teboj in pred seboj. Poslušal sem obrekljivce. Vsi bodo nataknjeni na kol, ti bos pa jahal mojega konja in jaz ga bom znova držal za uzdo. Zajaši mojega konja, ti pravim! Od tistega časa Abdel-Eddin ni več prišel ob kredit pri velikem vezirju. Še pred smrtjo so mu izkazali najvišjo čast. Njemu na čast so napravili prekrasen vodomet z napisom: — Abdel-Eddinu, dobrotniku perzijskega naroda. Veliki vezir je živel in umrl v trdnem prepričanju, da je zatrl nezadovoljstvo med perzijskim narodom in osrečil svoje zveste podložnike z blagostanjem. Abdel-Eddin je pa do konca svojega življenja kupčeval s papigami in zaslužil je mnogo denarja. V svoj dnevnik, iz katerega je vzeta ta povest, je pa zapisal: — Tako se smatra včasih glas papige za glas naroda. MOKRO LETO — Nam so rastle na počitnicah gobe v sobi, tako je bilo deževno. — Nam so pa plavale ribe po hodniku. — To še nič ni. Pri nas je tako lilo, da so potrkali nekega dne potapljači na vrata in vprašali, če se je naša hiša potopila. O groznem zločinu poročajo pariški listi. Edgard Paul Bachi, oče triletne Germaine in dveletnega Edgarda Loui-sa je lani 25. oktobra pokopal živo svojo hčerko JaqueIlino, rojeno 1. septembra 1920. Vzrok je bil baje ta, da je imela rodbina pretesno s t amo vanje. Zakonca Bachi sta se preselila kani v novo stanovanje v tako zvane Gaffilove hiše v Parizu, katerih se drže veliki vrtovi. 21-letna žena Marija je ostala začasno pri svojih roditeljih v Strassbourgu, v manjši sobi novega stainovanja se je pa nastanil samo Bachi. Lani 24. oktobra je prispela k njemu ž crta s sinčkom Edgard om in malo JaqueI1vno. Mož je preobleke] otročička v praznično obleko in dejal ženi, da ga odnese k dojilji, češ, da je stanovanje pretesno. Kmalu se je pa vrnil m izjavil, da je otročička že izročil dojilji. V roki je -držal samo otroško oblekco. Na ženino- vprašanje, kje stanuje dojilja, je odgo-voril, naj se nikar ne razburja, ker je^vse v najlepšem redu. Minilo je nekaj mesecev, male Ja-quelline ni bilo od nikoder, mož je pa odgovarjal na vprašanja razburjene žene zdaj s trditvijo, da je otročiček pri dojilji, zdaj zopet, da je v dečjem domu. Zaman ga je žena prosila, naj ji točno pove, kam je otročička spravil. Končno so tudi sosedje opazili, da je mala Jaquellina izginila, in tako je prišla zadeva na uho policaje, ki je Bachla zaslišala. Na vprašanje policijskega komisarja, kje ima najmlajšo hčerko, je Nevesta na smrt obsojenih V Portlandu v Ameriki živi Mary Sullivanova, ki spada med najbolj čudaške ženske na svetu. Njena posebnost je, da se hoče omožiti z vsakim na smrt obsojenim zločincem. Vedno, kadar obsodijo v Ameriki koga na smrt, pride Sullivanova k sodišču s: prošnjo, naj ji dovolijo omožiti se z obsojencem. Vsakemu obsojencu je obljubila, da bo vzorno skrbela zanj in mu stregla do zadnjega trenutka. Ker :je zelo bogata, bi se je bil gotovo marsikateri obsojenec usmilil, če bi bile oblasti dovolile. Samo enkrat je napravilo sodišče izjemo in dovolilo, da se je Sullivanova poročila z morilcem Gonmanom rz Ore-gona. Zakonska sreča pa. ni trajala dolgo, kajti ameriška justica je kmalu poskrbela, da je gospa Gormanova ovdovela. Moža so ji namreč posadili na električni stol. Ameriškio javnost zelo zanima vprašanje, če bo vdova še iskala moža med zločinci, obsojenimi na smrt. Princip. — Saj si vendar podedoval celo premoženje! Zakaj mi torej ne plačaš, kar si dolžan? — Nočem, da bi ljudje govorili, da me je bogastvo izprernenilo. mož ponovno izjavil, da jo je odnesel k dojilji. Ko je pa komisar zahteval, naj mu pove ime in naslov dojilje, ie Bachi v zadregi odgovoril, da je odnesel hčerkico v dečji dom. Komisar je pripomnil, da mora imeti o tem pismeno potrdilo. Potrdila pa Bachi ni imel in ko so ga trdo prijeli, je končno priznal, da je malo Jaquellino živo zakopal. Najprej je povedal, da jo je odnesel na samotni kraj na velikem vrtu, kjer jo ie slekel in zakopal v peščena tla. Potem je pa to trditev preklical in izjavil, da ie otročička najprej zadavil. Brez najmanjšega kesanja je podrobno opisal svoj zločin. Na komisarjevo vprašanje, zakaj je to storil, je odgovoril, da je imel pretesno stanovanje zase, ženo in dva starejša otroka in da je bila najmlajša hčerka nekam odveč. Policijska komisija je takoj odšla r\a dotični vrt, kjer pa zakopanega otročička ni našla. Bachi je namreč izpre-minjal svoje izjave, kje je Jaquellino zakopal, in končno je dejal, da se še sam ne spominja dobro, kje je izkopal v peščenih tleh jamico. Zanimivo je, da je mož na glasu marljivega delavca in da nikoli ni pil alkoholnih pijač. Z ženo in otroci je pa ravnal vedno strogo. Preiskava bo dognala, kaj je Bachla napotilo, da je svojo dva meseca staro hčerkico živo zakopal. Vse kaže, da groznega zločina ni storil v trenutni daše vn i zmedenosti. Dober svet Mussoliniju Italijanski humoristični list ^Farrta-slo« priobčuje naslednjo značilno anekdoto o Mussoliniju: Duce je bil na potovanju po Italiji. Pred nekim mestecem v severni Italiji je zadela njegov avtomobil manjša nezgoda in čakati je bilo treba štiri ure, da so avtomobil popravili. Mussolmi ni vedel, kako ubiti čas. Odšel je v kino, seveda strogo ineognito. Nihče m slutil, da sedi v kinu tako imeniten gospod. Naključje je hotelo, da so kazaft ljudem baš aktualen film, v katerem nastopa poglavar fašistov kot govornik. Čim so ljudje zagledali Musso4mija na govorniškem odru, so začeli navdušeno ploskati. Benito je pa sedel v kotu in poslušal ovacije. Kar mu je položrl nekdo roko na ramo in zamolkel glas ga je zdramil iz zamišljenosti. Neznanec ma je zašepetaJ: Popolnoma se strinjam z vašim političnim prepričanjem, gospod, vendar vam pa nujno svetujem ploskati Zarekel se je. — Imam lepe dohodke, da lahko preživim ne samo vas, temveč kar dve ženi. — To je kot nalašč, se bo še moja mama preselila k nama. Danes premiera ob 4., četrt na 8 in četrt na le Emil Jannings NGEL Najslavnejši igralec in filmski umetnik sveta v svojem prvem go vorečem velefilmu Marlene Dietrich kot partnerica v vlogi lepe zapeljivke Lole, ki je omamila srce neizkušenega, nravstveno visoko stoječega profesorja Ratha in ga pogubila. Izven sporeda briljantna zvočna humoreska „Micky-mI$ka v strelskih jarkih" Predpr odaja vstopnic dnevno od 11. do pol 13. ure. Elitni Kino Matic? Telefon 2124 IMlakuCatutni petph ytedayu up\uva f££oven&&ega lJlatodaf MODROCE la airik močno bkago Din 240.—. spodnje modrece, mreže, posteljne ooeje najcenejše kupite pri RUDOLF SEVER Marijin trs 2 Zahtevajte vzorce! 29/T Žrebanje v drž. raz. loteriji Dne 8. t. m. (111. razred) so bili izžrebani sledeči dobitki: Din 1.000 št. 1.858, 39.550, 98.971* Din 400 št. 1.888, 9.726, 9.733, 13.870, 17.917, 17.942, 19.134, 27.758, 29.241, 36.689, 37.732, 38.171, 39.515, 39.520, 39.534, 39.537, 44.118, 46.675, 47.420, 48.342, 48.369, 48.385, 49.434, 49.442, 57.358, 57.360, 57.371, 66.441, 66.455, 66.456, 66.458, 66.489, 67.576, 67.588, 73.762, 73.786, 73.983, 75.045, 75.064, 75.073, 76.632, 76.663, 77.228, 77.247, 78.020, 81.282, 86.946, 87.217, 87.251, 87.252, 87.819, 87.968, 87.973, 96.614, 98.102. Za male dobitke izžrebane srečke zamenjamo za neizžrebane, tako da omogočimo našim igralcem igranje na visoke dobitke. Zadružna hranilnica r. x. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c. 19 > mM al i €>g1asi< Vsaka beseda 5& pur. Plača me lahko tadt 9 znamka.* Za odgovor znamko! - Na vprašanja brez znamko ne ■ ncieovariamo* - Najmanjši o&am Oio VELIKO PREŠO za grozdje, nemontirano, nov enovprežni voz z diro in 50 lesenih poljskih postelj (Feld-bett) proda F. Cvek, Kamnik. 2405 Strojepisni pouk *e vrši vsaki dan zvečer od 6. nre dalje. Tečaji za začetnike in Lzvezbance. Učna ura 4 Din. Vpisovanje vsaki dan od 6__ %%. ure zvečer. Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska c 7/L 2294 MLAJŠO SLUŽKINJO katera je vajena kuhanja in sobe v redu in čisto držati, torej za vsa hišna dela, se sprejme takoj k 3 osebam. Pismene ponudbe z- navedbo plače, starosti in prepis spričeval na go. Lieto Rozman, soprogo ravnatelja v Mojstrani, Gorenjsko. 2404 Klavirji in pianina „Dalibor" (ČSR) opetovano razstavljamo na Ve-lesejmu v Ljubljani, paviljon E od 31. Vm. do 15. IX. 1930. Izrabite to priliko za nakup prvovrstnega instrumenta »Dalibor« poceni in pod ugodnimi plačilnimi pogoji. 72/T ČOLNI na Ljubljanici se izposojujejo za transformatorjem v Trnovskem pristanu. 2333 Železnato vino lekarnarja dr. G. PiccoJi-ja v Lj-ubljani kcepča oslabele, malo-krvne. odrasle in otroke. 58-T &ficetfcom loC&kega Četa imajo starši velike izdatke za šoloobvezne otroke in dijake, zato opozarjamo že sedaj starše, da si ogledajo našo bogato zalogo narejenih oblek in zimskih sukenj znamke %TIVAR«, katere prodajamo po originalnih tovarniških cenah. Kdor kupi pri nas obleko, si prihrani ogromne izdatke, ker 90 cene »TTVAR« oblek sledeče: Oblekce za otroke od 3—6 let • • od Oblekce za fante od 7—10 let . . > Oblekce za fante od 11—15 let . • > Obleke za moške vsake velikosti . > Obleke za moške vsake vel., boljše . > Raglani za fante . •..... > Raglani za odrasle •••»•• > Zimske suknje ..»■•»•» > Posamezne hlače > Modne hlače.....• ■ . » • > Volnene struks hlače •••••• > Razen tega opozarjamo, da Imamo vedno v zalogi fine črne in modre kamgarn obleke od Din 690—790 . Izvrstna izdelava. Blago dobro. Cene brez konkurence. Postrežba sofadoa. Samoprodaja »HVAR« obiek IVAH KOS, družba z o. z., UtJBMAN* -~^-» in r^lovSka cesta D*n 110.— > 130.— 300.— 240.— 290-— 290.— 450.— 3O0.— 89.— 150.— IOO.— > > > > > > > > Malinovec z najfinejšim sladkorjem vku-han, brez vsake kemične primesi, garantirano naraven, se dobi v lekarni Dr. G. Piccoli, Ljubljana. — 1 kg 20.— Din, pri večjem odjemu ceneje. Razpošilja se po pošti in železnici. 5S/T Uradnik večleten pisarnovodja v odv. pisarni in trg. podjetju, per-fekten slov., nemški in srbo-hrv. korespondent, knjigovodja, stenograf, strojepisec išče službe. Ponudbe pod »Perfek-ten« na upravo >Slov. Naroda«. 2211 Obiskovalcem velesejma se vljudno priporoča velika zaloga in razstava dvokoles, motorjev, šivalnih strojev, otročjih in igračnih vozičkov. Prvovrstno blago, nizke cene. Ceniki franko. — »TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokoles, otroških vozičkov in delov, LJUBLJANA, Karlovška cesta št. 4 (postaja cestne železnice). 2342 III a za obijanje, kratke za mizarje, oblane za pode — p« daja po zelo nizki ceni »ILIRIJA«, LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 48. Telefon 2820 in 25—95. 71/T •i Marija Novak sporoča v globoki žalosti v svojem in v imenu vsih ostalih sorodnikov, da je njen nepozabni brat, gospod Dragotin frank sodni nadoficiial v pok. dne 10. t. m. ob pol 8. uri zjutraj, po dolgi, mučni bolezni, boguudano preminul. Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 12. septembra 1930 ob pol 3. uri popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 11. septembra 1930. Občina Ljubljana Mestni pogTebni zavod TTrefata J osin Zuoančič. m Za »Narodno tiskamo« Fran Jezereek. n Za upravo ln mseratni del Meta; Oton Christof, —. Vsi v Ljubljani,