Stenografiern zapisnik pete seje deželnega zbora kranjskega v Ljubljani dne 28. januvarija 1898. Nazoči: Prvosednik: Deželni glavar Oton Detela. — Vladni zastopnik: G. kr. deželni predsednik ekscelenca baron Viktor H ein in c. kr. okrajni komisar baron Viljem Rechbach. — Vsi članovi razun: Ekscelenca knezoškof dr. J a k o b Missia in baron Friderik Rechbach. — Zapisnikar: Deželni tajnik Jožef Pfeifer. Dnevni red: 1 ?89ö'e Zapisnika IV' deželnozborsIi Distri-tsarzt ln Seifmberg, m“ b5 BSfrot"9 f“"eS !"*6*., dež. zak. št. 17, tako: Über Antrag des Landtages Meines Herzogthums Kram finde Ich auf Grund des § 22 des Gesetzes vom 28. Juli 1889, L. G. B. Nr. 17, anzuordnen, wie folgt:" (Obvelja. — Angenommen.) „Zakon z dnč.............................................. veljaven za vojvodino Kranjsko, o preložitvi okrajne ceste Št. Peter-Trnovo med vasjo Knežak in Globovnikom v cestnem okraju Ilirska Bistrica. 118 V. seja dne 28. januvarija 1898. Gesetz vom................................................, wirksam für das Herzogthum Kram, betreffend die Umlegung der St. Peter-Dornegger Bczirks-straße zwischen der Ortschaft Grafenbrunn und Glo- bovnik im Straßenbezirke Jllirisch-Feistritz." (Obvelja. — Angenommen.) Predlagam, da se načrtani zakon sprejme še v tretjem branji. Deželni glavar: Gospod poročevalec predlaga tretje branje. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu, da se ravnokar v drugem branju potrjeni zakonski načrt sprejme v celoti, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Načrt zakona je v celoti sprejet in s tem je ob enem sprejet tudi nasvet upravnega odseka pod točko 2. Sedaj prosim glasovati o 1. predlogu upravnega odseka, ki se glasi: „Visoki deželni zbor skleni: I. Za preložitev okrajne ceste Knežak-Globovnik dovoli se izvanredna podpora 8000 gld. zarad posebne važnosti te prometne proge in velike revščine okraja. Ta znesek se ima izplačati v 3 letnih obrokih po napredovanji stavbenih del.“ Gospodje poslanci, ki pritrjujejo temu predlogu, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) 1. točka je sprejeta. Predlog 2.: „Predloženi načrt zakona se potrdi“, je že sprejet s tem, da se je potrdil načrtani zakon. Točka: „3.) Deželnemu odboru se naroča, naj izroči zakon visoki c. kr. deželni vladi v Naj višje potrjenje.“ Gospodje poslanci, ki se strinjajo s tem predlogom, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Točka: „4.) Deželnemu odboru se naroča, naj okrajnemu cestnemu odboru v Ilirski Bistrici naroči, da si ta v pokritje ostalega dela-stroškov najame posojilo, ktero bi se amortizovalo v tolikih letih, da bi bili amortizacijski obroki primerni davčni moči okraja.“ Gospodje poslanci, ki pritrjujejo temu predlogu izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Točka: ' ' - „5.) Deželnemu odboru se naroča, naj se obrne do visoke c. kr. deželne' vlade s prošnjo, naj v. Sitzung mn 28. Immer 1898. ona z ozirom na to, da je bila cesta med Trnovim in Knežakom prej državna in je le po sili postala okrajna cesta, dalje, ker je promet po tej cesti dandanes jako velik in neprimerno večji, kakor po sedanji državni cesti, ter je gori imenovana cesta živi jenske važnosti za ondotni okraj — prispeva k preložitvenim stroškom s primernim prispevkom.“ Gospodje poslanci, ki pritrjujejo temu predlogu, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Točka 5. nasveta upravnega odseka je sprejeta in s tem je rešena 11. točka dnevnega reda. Na vrsto pride: 12. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji občin Ajdovca in Dvor za zgradbo nove okrajne ceste od deželne ceste pri Dvoru skozi Mačkovec - Podlipo do okrajne ceste v Vrbovcu. 12. Mündlicher Bericht des Berwaltnngs-ausschnsses über die Petition der Gemeinden Haidowiz und Hof um Herstellung einer neuen Bezirksstraße mit der Abzweigung von der Landesstraße bei Hos über Maekovec-Podlipa bis zur Bezirksstraße in Werbouc. Poročevalec Globočnik: Visoki zbor! Poročati mi je o skupni prošnji županstev v Ajdovci in Dvoru za zgradbo nove okrajne ceste od Dvora do Vrbovca. Prošnja opira se na to, da so cestne razmere v teh občinah jako slabe in da bi bilo iz splošnih prometnih ozirov jako koristno, ako bi se ta cesta izvršila, ki meri le kakih 10 km V prošnji se sklicujeta županstvi na to, da je ta zadeva bila že večkrat obravnavana v deželnem zboru in iz stenografičnih zapisnikov zamorem konštatovati, da se je sklepalo o njej prvič dne 14. oktobra 1884, potem dne 22. januvarija 1886 in zadnjič dne 24. januarija 1887. Vendar pa se takrat ni šlo vedno za to cestno progo od Dvora do Vrbovca, ampak takrat se je šlo deloma le za progo Vrbovec-Podlipa, deloma pa za to, da bi se ta občinska pot le uvrstila med okrajne ceste. Danes pa imamo prošnjo tukaj, da bi se zgradila nova okrajna cesta med Dvorom, oziroma med Maškovcem in med Vrbovcem. V prošnji pa zopet županstvi omenjata, da ne bo treba cele proge na novo izdelati,, ampak le nekoliko je je treba na novo zgraditi. Torej ta prošnja, ki je sploh jako površno sestavljena, je v vsakem oziru nejasna in zaradi te£a ne preostaje drugega, nego da se izroči deželnemu odboru v nadaljno poizvedovanje in poročanje. V imenu upravnega odseka torej predlagam:- v seja dne 28. januvarija 1898. - „Visoki deželni zbor skleni: Prošnja županstev v Ajdovcu in Dvoru za zgradbo nove okrajne ceste od deželne ceste pri Dvoru do okrajne ceste v Vrbovcu se odstopi deželnemu odboru v nadaljno poslovanje in svoječasno poročanje.“ Deželni glavar: Otvarjam razpravo. Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu upravnega odseka, izvolijo ustali. (Obvelja. Angenommen.) Sprejeto. Daljna točka je: 13. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji županstva v Preserji za uvrstitev občinske ceste Preser-G-orenja - Brezovica - Rakitna med okrajne ceste. 13. Mündlicher Bericht des Verwaltungs-ausschnsieS über die Petition des Gemeindeamtes in Prester um Einreihung der Gemeindestraße Prester - Oberbrcsowiz - Rakitna unter die Bezirksstraßen. Poročevalec Lenarčič: Visoka zbornica! Županstvo v Preserji prišlo je s prošnjo na deželni zbor, da bi se cesta, ki sedaj veže Brezovico oziroma Preser z Rakitno, uvrstila med okrajne ceste. V prošnji utemeljuje županstvo to svojo zahtevo s tem, da imajo v dutičnem okraji prispevati za okrajnoceslne namene precejšnji znesek, med tem, ko zlasti vas Rakitna nima skoraj nikakih koristi od okrajnih cest, kajti glavna cesta, ki ravno vodi iz Rakitne proti Preserju, je sedaj še občinska. Občinskih cest pa imajo v tistem okraju prav mnogo. Ker pa prošnja ni dovelj inštruirana še z drugimi podatki in zlasti, ker manjka izjave cestnega odbora Vrhniškega, je torej tudi nemogoče, da bi se danes še prošnja definitivno rešila in vsled tega si usojam v imenu upravnega odseka predlagati: „Visoki deželni zbor skleni: Prošnja županstva v Preserji izroči se deželnemu odboru, da preskrbi izjave kompetentnih faktorjev, zlasti cestnega odbora vrhniškega ter v prihodnjem zasedanji primerno nasvetuje.“ Deželni glavar: Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) V. Sihung mn 28. Jänner 1898. ii9 Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu upravnega odseka, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Na vrsto pride: 14. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji občin Polom, Stari Log, Ambrus in drugih za zgradbo okrajne ceste iz Kleč skozi Polom v Seč. 14. Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses über die Petition der Gemeinden Ebenthal. Altlag. Ambrus und anderer nm Ausfiihrnng der Bezirksstraßc von Klee über Ebenthal nach See. Poročevalec Božič: Visoka zbornica! Občina Polom je vložila proš' njo za izpeljavo, oziroma zgradbo okrajne ceste iz Kleč čez Polom in Seč v Žverče. Občina Polom > kjer se nahaja tudi sedež župnijskega urada in šole > obstoji iz vasij Polom, Seč, Vrbovec in Kukavas ter plačuje 800 gld. davka. Ta občina nima nikakoršnih prometnih sredstev, vsled česar prebivalci svojih pridelkov, hrastovine, bukovine, smrekovine itd. ne morejo spraviti v denar; vse svoje nade stavijo v to, da se bode z zgradbo okrajne ceste njihovo gmotno stanje znatno izboljšalo Prebivalci mislijo, da je zgradba okrajne ceste, za katero prosijo, eksistenčno vprašanje za celo občino, ker bi na ta način stopila v redno in primerno prometno zvezo s železničnima postajama Kočevje in Dobrepolje, dalje z Žužem-perkom, Malogoro, Starim logom, Smuko in Novim mestom. Po prošnji priloženem obrisu bi znašale daljave projektovane ceste 12 9 km in bi ta cesta vodila od okrajne ceste pri Klečah čez Polom in Seč na Žverče, kjer bi se stikala s cestami na Struge, Dobrepolje, Ambrus, Zagradec, Žužemperk, Žverče, Hinje, Smuko in Novo mesto. Terenskih težav bi pri zgradbi te ceste ne bilo posebnih treba premagati, troški za njo pa bi po priloženem proračunu znašali 14.755 gld. 20 kr. Končno naglaša prošnja še to, da je bila zgradba te ceste že pred 40 leti dovoljena, ne da bi se bila izvršila. Tej prošnji se pridružujejo župnijski uradi v Polomu, Ambrusu in Zagradcu, nadalje občine: Starilog, Žverče, Ambrus in Mala gora. Za definitivno rešitev te prošnje treba pozvedeti še mnenje okrajnega cestnega odbora in tudi sicer preiskati vse merodajne okolnosti; ker pa dotičnih podatkov zdaj še ni na razpolaganje, si usojam v imenu upravnega odseka predlagati: „Visoki deželni zbor skleni: Predležeča prošnja odstopi se deželnemu odboru, da preišče vse merodajne okolnosti ter o tem v prihodnjem zasedanju deželnemu zboru poroča ter prosim, da se ta predlog sprejme.“ 120 V. seja dne 28. januvarija 1898. — V. Sitzung stilt 28. IstNUet 1898. Deželni glavar: Otvarjam razpravo. Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu upravnega odseka, izvolijo ustali. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Daljna točka je: 15. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji Matije Ambrožiča in sodrugov za izločitev katasterske občine Sanabor iz občine Vrhpolje ter združitev z občino Col. 15. Mündlicher Bericht des Verwaltungs-ansschuffes über die Petition des Mathias Ambrožič und Genoffen um Ausscheidung der Katastralgemeinde Sanabor aus der Ortsgemeiude Oberfeld und Bereinigung mit der Ortsgemeinde Zol. Poročevalce Božič: Visoka zbornica! Nadalje mi je poročati o prošnji 24 gospodarjev iz vasi Sanabor v občini Vrhpolje pri Vipavi, da bi se katasterska občina Sanabor izločila od občine Vrhpolje in priklopila občini Col. Kakor je visokemu deželnemu zboru znano, je bila občina Vrhpolje, h kateri spada tudi vasica Sanabor, nedavno ločena od občine Vipavske, in ustrojena samostojna občina Vrhpolje. Vas Sanabor je bila že pred leti, še predno je bilo vprašanje glede ločitve občine Vrhpolje od Vipavske občine rešeno, predložila visokemu deželnemu zboru prošnjo, da bi se ustanovila kot samostojna občina. Pozneje pa se je stvar predrugačila. Sklenila je namreč ta vas z občino Vrhpolje nekak kompromis, mereč na to, da bi se najprej dosegla ločitev vasij Sanabor in Vrhpolje od občine Vipava, potem pa šele izvršila nadaljno razdelitev. To se je tudi zgodilo, ustrojila se je nova občina Vrhpolje in danes stopa 24 posestnikov iz Sanabora pred visoki deželni zbor s prošnjo, da bi se vasica Sanabor izločila iz občine Vrhpolje ter utelesila občini Col. Prosilci podkrepljujejo svojo prošnjo s tem, da je vas Sanabor, veliko bližja občini Col, kakor pa občini Vrhpolje, nadalje s tem, da bi bila občina Vrhpolje še vedno dovolj močna, četudi se izloči vas Sanabor, dalje da spada vas Sanabor pod župnijo Col, kamor hodijo ljudje k maši, in kjer poslušajo razglase tuje občine, dočim jim ostajajo razglasi domače občine neznani, ker nimajo prilike jih slišati. Nadalje se sklicujejo prosilci na to, da so zdaj primorani mnogo časa zamuditi s tem, da morajo hoditi po ubožne liste k županstvu v Vrhpolje, jih nositi župnijskemu uradu na Col v podpis, in narobe. Končno omenjajo prosilci, da je vas Sanabor všolana v Col, ter menijo, da bi bilo odcepljenje od občine Vrhpolje tudi iz pedagogičnega stališča opravičeno. Drugih podatkov ni, v prvi vrsti pa manjka izjava občine Vrhpolje, ki ima pri tem tudi besedo spregovoriti, in tudi mnenje c. kr. vlade glede tega vprašanja ni znano. Vsled tega si usojam v imenu upravnega odseka predlagati: „Visoki deželni zbor skleni: Prošnja Matije Ambrožiča in sodrugov odstopi se deželnemu odboru z naročilom, da vse potrebno poizve ter o tem v prihodnjem zasedanju deželnemu zboru poroča.“ Deželni glavar: Želi kdo besede ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu upravnega odseka, izvolijo obsedeti. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Daljna točka je: 16. Ustno poročilo finančnega odseka o vladni predlogi z načrtom deželnega zakona, s katerim se določuje, da je osebni dohodninski davek, ki je bil uveden po državnem zakonu z dne 25. oktobra 1896.1., drž. zak. št. 220, oproščen od vseh pristojnosti deželnega zakonodajstva podvrženih doklad, in v kolikor da so dvorni, državni, deželni in javni zakladni uradniki, kakor tudi dušni pastirji oproščeni od doklad k plačarini (k prilogi 37.). 16. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Regierungsvorlage mit dem Entwürfe eines Landesgesehes, betreffend die Freilassung der mit dem Reichsgesehe vom 25. October 1896, R. G. Bl. Nr. 220, eingeführten Personalein-kommensteuer von allen der Competenz der Landesgesehgebung unterliegenden Zuschlägen und die Befreiung der Hof-, Staats-, Landes- und öffentlichen Fondsbeamten, sowie der Seelsorger von Zuschlägen zur Besoldnngssteuer (zur Beilage 37). 121 V. seja dne 28. januvarija 1898. Poročevalec Hribar: Visoki deželni zbor! Naše davčno zakono-dajstvo je — kakor davčna zakonodajstva po drugih državah —- slonelo dosedaj na principu: Vzemi davek, kjer ga moreš dobiti, kjer dobiš davkoplačevalca. Nasledek tega je bil, da so zemljiški in hišni posestniki, ki ne morejo zatajili svojih dohodkov, pred vsem se pritegnili, da so prinašali za državno upravo in za upravo samoupravnih teles. Nasledek tega pa je bil tudi ta, da se je končno začela pojavljati reakcija in čim več je kmetovalec imel hoško v za obdelovanje svojih zemljišč, čim težavnejše so postajalo zanj razmere glede prodaje produktov, tembolj se je jel oglašali za znižanje pretežkega davčnega bremena. Istotako je davek hišnega posestnika prehudo težil in zaradi tega so se vedno pogosteje čuli tudi iz vrsta hišnih posestnikov glasovi, ki so zahtevali, da se jim davčno breme kolikor mogoče olajša. Končno torej tudi državna uprava za te klice ni mogla gluha ostati in začela je misliti na davčno reformo, po kateri bi mogla zadeti tudi tiste sloje, ki so dosedaj bili v stanu, prikrivati fiskusu svoje dohodke. Temu uvaževanju je bil nasledek, da je bil državnemu zboru predložen zakonski načrt o osebnem dohodninskem davku in da je ta zakonski načrt po obširnih obravnavah dne 26. oktobra 1896 tudi zakon postal. Ne bo torej odveč, ako se nekoliko podrobneje ozrem na določbe davčnega zakona, na določbe, katere postavljajo naše davčno zakonodajstvo končno na drugo stališče. Načelo, katero je zakonodajalec tukaj zastopal, je, da naj poslej plačuje davek tudi tisti, čegar veliko premoženje je bilo dosedaj skrito pred očmi državnih davčnih organov; da bodo tedaj poslej tudi pravi bogatini prinašali k državnim in drugim javnim potrebščinam. Zaradi tega se je določilo, da se vpelje osebna dohodnina, katera bo omogočila, da se dosedanjim davkoplačevalcem nekoliko olajšajo pretežka davčna bremena. Olajšati je hotela državna uprava dotičnim davkoplačevalcem ta davčna bremena iz raznih vzrokov. Pred vsem zato, da bi si v sedanji narodnogospodarski krizi nekoliko opomogli. Po davčnej reformi določilo se je, da dosedanja pridobnina in dohodnina ostaneta tudi za naprej; vendar pa se oba ta davka spojita ter se bosta zanaprej imenovala pridobnina. Dovolil se je pa zato, da bi osebni dohodninski davek ne zadel preobčutno davkoplačevalcev, ki bodo ob jednem imeli plačevati tudi pridobnino, od te oziroma popust 20°/o na davčni predpis leta 1892 respektive 22 /2°/o na davčni predpis leta 1898. Poleg splošne pridobnine vpeljal se je rentni davek, potem pridobnina za podjetja, ki so dolžna polagati javne račune in končno osebna dohodnina ter plačarina. Država je seveda morala na to gledati, da njeni dohodki iz davčne reforme ne bodo manjši, kakor so bili dosedaj, temveč da bodo vsekako večji. Vsaj ima vsaka davčna reforma končni smoter, da si država pridobi večjih dohodkov. Ge je torej država po jedni strani hotela neki vrsti davkoplačevalcev olajšati davčna bremena, po drugi strani pa tudi povečati svoje dohodke, umevno je samo po sebi, da je morala davčno reformo urediti tako, da bode - V Sitzung ant 28. Jänner 1898. osebni dohodninski davek, na kateri je najbolj računi la, toliko donašal, da bode mogla zgoraj označenima dvema postulatoma zadostiti. Ako prestopim sedaj k posameznim določbam zakona z dne 26. oktobra 1896, omeniti mi je, da ima država iz dohodkov osebnih davkov dobiti pred vsem 1,200.000 gld. za priredbene troške, potem pa 1.1898, oni znesek, kateri bi bila po davčnem predpisu I. 1897, ki je znašal 22,880.000 gld. s poviškom za 2 /2 /o dobiti morala. Dohodek I. 1899 poviša se zopet za 5°/o. Neka za deželne finance važna določba zakona z dne 26. oktobra 1896 je, da se je določila svota 3.000. 000 gld., katera se ima od 'leta 1898 naprej odkazovati posameznim deželam in kraljestvom, zastopanim v državnem zboru, in sicer odkazovati’ v onem razmerji, v katerem so dosedaj prinašale z direktnimi davki za državne potrebščine. Ta svota bo se pa med nje razdelila, ako se z dohodki osebne dohodnine pokrijejo prej vsi davčni popusti. V ta namen bi zadostovala okrogla svota 15,000.000gld. Ni dvoma, da bo nova osebna dohodnina, ki je v proračunu leta 1898 postavljena z zneskom 15,624.400 gld., donesla veliko več. Ljudje, ki so o tem poučeni, zlasti finančniki, ki so razmišljali o stvari, trdijo, da bo ta davek takoj v prvem letu nesel najmanje 25,000.000 gld. Ako je država kot dohodek od osebnega dohodninskega davka postavila v proračun samo svoto 15,624.400 gld , storila je lo samo zaradi tega, da je kolikor mogoče previdna pri sestavljanji proračuna in taka previdnost je v tem slučaji, ki ni še izkušenj prejšnjih let, vsekakor potrebna. Vendar se pa da z gotovostjo pričakovati, da se bo omenjena svota presegla, in ako se to zgodi, potem je gotovo, da bodo dežele dobile tiste tri milijone, ki so po prilogi G nasvetov k občnemu finančnemu načrtu, ki je bil predložen državnemu zboru, zanje namenjene.' Izra-čunjeno je namreč, da bodo vsi popusti na realnih in osobnih davkih znašali v letu 1898. okroglih 13.000. 000 gld. Temu znesku je prišteti še na dežele pripadajočo svoto 3,000.000 gld. Pri tem je pa treba še nekaj daljnega omeniti. Bolj važna, kakor določba, da se ima deželam za prvi dve leti odka-zati svota 3,000.000 gld., utegne s časom postati določba X. članka prej omenjenega zakona. Ta članek namreč določa, da se imajo z dohodki osebnega dohodninskega davka pokrivati popusti na realnih davkih. Z dohodki osobne dohodnine bo torej pokriti pred vsem trinajst milijonov goldinarjev, od ostale svote pa se ima razdeliti med dežele in kraljestva pred vsem 3,000.000 gld., potem pa ravno tako, kakor ta svota, še polovica vsega presežka, ako ga še kaj ostane. Ako se torej uresničijo nade, ki se goje glede visokosti dohodkov od osebnega dohodninskega davka in finančni minister sam je izjavil, da se od njega veliko pričakuje, potem utegne določba X. članka za deželne finance postati jako važna. Vzel sem si trud, pa sem izračunil, koliko bo država dobivala od pridobnine v prihodnjih 12 letih, namreč do I. 1909. 122 V. seja dne 29. januvarija 1898. — V. KltzUNg mn 28. IllMier 1898. Po pridobnini in dohodnini lanskega leta bode predpisana pridobnina za tekoče leto z 221/s°/o popustom. Ker pa zakon določa, da se ima pridobnina popolniti do polnega zneska predidočega predpisa z 21/2°/o priklado, tedaj bo 1. 1898. država dobila 23,452 000 gld., v letu 1900, katero po X. članku zakona pomenja razdobje v 12 letnej pri-redbenej dobi, 24,624 600 gld. in v letu 1909. 30,752.858 gld. Tedaj bo proti predpisu po članku XIII. zakona v znesku 17,732.000 gld. več prejela v letu 1898, 5,720.000 gld., v letu 1900, 6,892.000 gld. in v letu 1909, 13,020.858 gld. Ker se imajo ti zneski pokrili iz višjih dohodkov osebnega dohodninskega davka, pridejo v poštev pri sestavljanji ključa, koliko se ima naposled oddeliti deželam in kraljestvom. Popusti pri realnih davkih so pri tej davčni reformi precej izdatni. Za leto 1898, se določa popust z 10°/o na zemljiški in z 10°/o na hišni davek. Ako bodo dohodki iz osebne dohodnine večji, kakor je potrebno za pokrivanje pridobnine po prej imenovanem ključu in pa za pokrivanje onih 3,000.000 gld., katere ima država odkazati deželam, bo se pa popust pri zemljiškem in hišnem davku zvišal in sicer pri zemljiškem na 15°/o in pri hišnem davku na 121/2°/o. Poleg tega zvišal se bo sedaj za pridobnino na 221/2°/o določeni popust, na 25°/o. Ti popusti so torej precej znatni in sicer znatni zlasti pri realnih davkih, ako se računi, da bi kakor dosedaj, tudi v prihodnje, naraščali seveda v manjšej meri, ko pridobnina. Ako se torej vzame, da bodo realni davki naraščali na leto za l°/o, tedaj bodo v letu 1898 znašali ti popusti 7,179.335 gld. V letu 1899. znašali bodo že 10,876.692 gld., v letu 1900. 10,985.458 gld in v letn 1909. 12,014.629 gld. Pokriti bode torej vse te popuste iz višjega dohodka osebne dohodnine, iz katerega bode pokriti tudi še onih 3,000.000 gld., katere država odkazuje deželam. Vsega skupaj bode torej pokriti v letu 1898. 5,899.335 gld.. v letu 1899. 20,168.692 gld., v letu 1900 20,877.458 gld., in v letu 1909. 28,035.487 gld. Kolikošne so torej šanse glede razdelitve prebitkov po določilih člena X tega zakona? Ako se uresničijo nade, ki jih imajo nekateri glede visokosti dohodkov iz osebnega dohodninskega davka, torej se bo leta 1899. deželam razdelilo okroglo 4.500,000 gld. prebitka. Leta 1900 se bo pa stvar že tako zasukala, da bi bilo za dežele, ako bode dohodek iz osebne dohodarine res znašal 25,000.000 gld., kakor se semtertje pričakuje samo 2,000 000 gld. prebitka v tem, ko bi država leta 1909 za izplačila deželam ne imela že nikacega pokritja več. Ker je pa pričakovati, da se bo osebni dohodninski davek od leta do leta pomno-ževal in da bo država, ko bode imela pred saboj napoved be, vedela čedalje bolje prijemati take ljudi, ki so doslej docela ali deloma zatajevali svoje dohodke, tedaj je upati, da se bodo do leta 1909. s prebitki osebne dohodnine dali pokriti vsi popusti na realnih in osobnih davkih, ki so določeni, da se morajo pred vsem pokrivati. Potemtakem pa je jako važna določba, da se imajo prebitki razdeljevati med deželne fonde. Vse to se mi je zdelo potrebno navesti, da se bo za moglo presojati, če je za našo deželo sploh koristno, ako se vladna predloga sprejme. — Sedaj pa nastane vprašanje, ali je to za deželo koristno tudi že sedaj ? Da jo to koristno za bodočnost, o tem po inojej obr,izložbi, mislim, no more biti dvojbe; drugo vprašanje pa je, ali bo dežela kaj koristi imela že sedaj ako se odpovemo pravici do naklad na osebni dohodninski davek. O tem, ali je to že sedaj koristno, nas poučujejo sledeče številke. Po uspehih leta 1895. so iznašali osebni davki v deželi Kranjski 529.857 gld. Ge se ta svota izračuni po stopnjevanji, kakor davki rastejo, na leto 1898., znašali bodo v tem letu 569.000 gld. 4°/o deželna naklada od tega zneska bi znašala 227.600 gld. Leta 1898. pa bode po številkah, katere mi je dalo na razpolaganje c. kr. finančno ravnateljstvo, svota predpisanega osebnega davka znašala 512.400 gld., ! pri čemer pa je treba naglašati, da so te številke j jako previdno postavljene v proračun, in da utegne I biti uspeh veliko ugodnejši. Ali vzemimo, da ostane pri teh številkah, ki so za našo deželo postavljene v proračun leta 1898. glede osebnih davkov, tedaj bi deželna naklada od svote 512.400 gld. znašala 204.960 gld. ali za 22.620 gld. manj, kakor v preteklem letu. Nasproti temu pa nam vlada odstopi od tistih 3 milijonov, katere ima razdeliti med dežele in kraljestva, 38.612 gld., tako da bi imel deželni zaklad faktičnega dobička 15.972 gld. Ne smemo pa pozabiti, da poleg tega dobijo tudi davkoplačevalci — in seveda pride to v korist vsej deželi — popust na zemljiškem in hišnem davku, ki bo takoj letos znašal 98.407 gld. in da se bode ta popust skoraj gotovo že prihodnje leto zvišal na 137.917 gld. Ako torej računimo tudi s temi številkami, je raz-videti, da ima dežela precej večji dobiček od tega, ako deželni zbor pritrdi predloženemu zakonskemu načrtu, kakor pa, ako bi se odločil pobirati sam naklado na osebni dohodninski davek. Osebna dohodnina je, kakor rečeno, v državni proračun postavljena z zneskom 15,624.400 gld. Ge računamo po ključu o popustih, ki je bil državnemu zboru predložen, pride na deželo Kranjsko osebna dohodnina 211.791 gld. in bi potemtakem znašala 40°/o deželna naklada 84.716 gld. Ge tedaj računimo, da dobi dežela, ako se ne odreče pravici nalagati naklade na osebni dohodninski davek, 84.716 gld., tedaj dobi v primeri z državnim prispevkom 38 612 gld. deželni zaklad faktično manj 46.104 gld. Ce pa priračunimo tistih 98.407 gld., ki že 1. 1898. pridejo na korist davkoplačevalcem naše dežele, vidno je, da bi korist — seveda bi to ne bila korist naravnost za deželni zaklad — znašala 52.303 gld. Ako upoštevamo še nadalnji zvišani popust pri zemljiškem in hišnem davku s 5°/o, oziroma z 21/2°/o, kar bi znašalo 39.000 gld., vidno bode, da bi korist, katero bi imela dežela, ako se odreče pravici pobirati naklade od osebne dohodnine, znašala vsega skupaj 91.843 gld. Sicer se pa more tudi naravnost trditi, da se ta korist da doseči za deželni zaklad; kajti, ako bi dežela ne mogla izhajati z dosedanjimi nakladami in z zneskom, ki ga bode dobivala od tistih 3 milijonov, ki se imajo deželam odkazati, bi deželni zbor še vedno lahko sklenil, da se popusti V. seja dne 28. januvarija 1898. — V. Sitzung um 28. Immer 1898. 123 realnih davkih zasežejo na korist deželnemu fondu. — Pa še enega momenta h koncu svojega poročila ne morem neomenjenega pustiti, okoliščine namreč, da spada dežela Kranjska med gospodarsko slabejšo dežele, in da, ako pride do tega, da bi se v smislu člena X. zakona z dne 26. oktobra 1896 prebitki od osebne dohodnine začeli porazdeljevati na posamezne deželne fonde, so potem ravno gospodarsko slabejše dežele tiste, ki bi imele od tega največji dobiček. Osebna dohodnina pri nas na Kranjskem ne bode donašala posebno veliko; veliko pa bode donašala v bogatih deželah, na Češkem, Moravskem, v Šleziji in v Dolenji Avstriji. Ker se pa bodo vsi prebitki po enakem ključu, kakor je določen glede porazdeljenja večkrat omenjenih treh milijonov, porazdeljevali na posamezne dežele, vidno je, da utegne naša dežela imeti precej veliko korist od tega, ako se odločimo, da se sprejme zakonski načrt, kakor ga je vlada predložila. V imenu finančnega odseka torej po teh besedah predlagam: „Visoki deželni zbor skleni: 1. Načrtu zakona v prilogi 37. se pritrjuje. 2. Deželnemu odboru se naroča, da temu načrtu zakona izposluje Naj višje polnjenje. 1. Dem Gesetzentwürfe in der Beilage 37 wird die Zustimmung ertheilt. 2. Der Landesausschuss wird beauftragt, diesem Gesetzentwürfe die Allerhöchste Sanction zu erwirken." Deželni glavar: Otvarjam splošno razpravo. Želi kdo besede ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, preidimo v nadrobno razpravo. Prosim gospoda poročevalca, prečita člen I. Poročevalec Hribar: Glede člena I. predlagam najprej, da se v slovenskem tekstu v 7. vrsti po besedi „zaklad“ pičje izpremeni v nadpičje. Dalje predlagam, da se v nemškem tekstu v 7. vrsti po besedi „bestehen" pičje izpremeni v nadpičje; nadalje naj se v predzadnji vrsti beseda „aber" vrine pred besedo „überhaupt". Deželni glavar: Gospod deželni predsednik ima besedo. K. k. Laildespräsident Excellenz Freiherr v. Kein: Aus den Ausführungen des Herrn Referenten ergibt sich eine ganz geringfügige Differenz gegenüber der Vorlage, bezüglich welcher ich mit ihm mich nicht einverstanden erklären kann. Er verlangt nämlich, dass im Artikel I. im deutschen Texte nach dem Worte „bestehen" ein Strichpunkt gesetzt werde. Diese Jnterpunction erscheint wohl im slovenischen Texte vollkommen begrün- det, weil dort thatsächlich zwei verschiedene Sätze auf einander folgen; im deutschen Texte bildet jedoch der ganze Artikel eigentlich einen Satz und das Prädikat, welches in der letzten Zeile vorkommt, bezieht sich ans den ganzen vorhergehenden Text des Artikels. Ich möchte daher den Herrn Berichterstatter bitten, sich vielleicht damit einverstanden zu erklären, dass nach dem Worte „bestehen" der Beistrich bleibt; was den slovenischen Text betrifft, so schließe ich mich der ganz berechtigten Anschauung des Herrn Berichterstatters an, dass an die betreffende Stelle ein Strichpunkt gehöre. In der deutsckien Fassung ist meiner Ansicht nach der Beistrich am Platze. Poročevalec Hribar : Izjavljam, da nimam ničesar proti temu, ako se v nemškem tekstu po besedi „bestehen" pusti vejca. Člen I. se torej glasi: (bere: — liest:) „Člen I. Osebnega dohodninskega davka, ki je bil uveden po zakonu z dne 25. oktobra 1896. 1., drž zak. št. 220, o neposrednih osebnih davkih, ne smejo od pričetka, ko stopi v veljavnost ta državni zakon, zadevati deželne doklade dotlej, dokler obstoje v členih V. do XII. tega državnega zakona določeni davčni odpustki in preodkazi na deželni zaklad; vse druge pristojnosti deželnega zakonodajstva podvržene doklade (deželne, okrajne in občinske doklade, cerkvene, bogoslužne, šolske in drugačne zakladne doklade i. t. r.) pa osebnega dohodninskega davka sploh ne smejo zadevali. Artikel I. Die durch das Gesetz vom 25. October 1896, R. G B Nr. 220, betreffend die directen Personalsteuern eingeführte Personaleinkommensteucr darf vom Beginne der Wirksamkeit dieses Reichsgesetzes angefangen von Landeszuschlägen insolange nicht, als die in den Artikeln V bis XII dieses Reichsgesetzes normirten Steuernachlässe und Überweisungen an den Landesfond bestehen, von allen übrigen der Competenz der Landesgesetzgebnng unterliegenden Zuschlägen «Landes-, Bezirks- und Gemeindeumlagen, Kirchen-, Cultus-, Schul- und sonstige Fondszuschläge u. a. m.) aber überhaupt nicht getroffen werden." (Obvelja. — Angenommen.) Pri členu II. predlagam, da se v slovenskem tekstu prva beseda loči tako, da bo čitati dve besedi, namreč: „Ravno tako". Člen II. se glasi: (bere: — liest:) „Člen II. Ravno tako ne smejo nobene pristojnosti deželnega zakonodajstva podvržene doklade k plača- 124 V. seja dne 28. januvarija 1898. - rini od višjih službenih prejemkov, ki je bila uvedena po državnem zakonu z dne 25. oktobra 1896. L, drž. zak. št. 220, zadevati: dvornih, državnih, deželnih in javnih zakladnih uradnikov, kakor tudi ne dušnih pastirjev glede njih službenih prejemkov, oziroma glede njih kongrue. Artikel II. Desgleichen dürfen bims) keinerlei der Competenz der Landesgesetzgebung unterliegende Zuschläge zu der durch das Reichsgesetz vom 25. October 1896, R. G. B. Nr. 220, eingeführten Besoldnngsstener von höheren Dienstbezügen getroffen werden: Hof-, Staats-, Landes-nnd öffentliche Fondsbeamte, sowie Seelsorger bezüglich ihrer Dienstbezüge, beziehungsweise ihrer Congrua." (Obvelja. — Angenommen.) „Ölen III Mojemu ministru za notranje stvari in Mojemu finančnemu ministru je naročeno izvršiti ta zakon. Artikel III. Mit dem Vollzüge dieses Gesetzes wird Mein Minister des Innern und Mein Finanzminister beauftragt." (Obvelja. — Angenommen.) „S pritrditvijo deželnega zbora Svoje vojvodine Kranjske ukazujem tako: Mit Zustimmung des Landtages Meines Herzog-thumes Krain finde Ich anzuordnen, wie folgt:" (Obvelja. — Angenommen.) „Zakon z dne.............................................. veljaven za vojvodino Kranjsko, s katerim se določuje, da je osebni dohodninski davek, ki je bil uveden po državnem zakonu z dne 25. oktobra 1896. leta, drž. zak. št. 220, oproščen od vseh pristojnosti deželnega zakonodajstva podvrženih doklad, in v kolikor da so dvorni, državni, deželni in javni zakladni uradniki, kakor tudi dušni pastirji oproščeni od doklad k plača rini. Gesetz vom.............................................., wirksam für das Herzogthum Krain, betreffend die Freilassung der mit dem Reichsgesetze vom 25. October 1896, R. G. B. Nr. 220, eingeführten Personal- V. Sitzung ant 28. Jänner 1898. einkommensteuer von allen der Competenz der Landes-gesetzgebnng unterliegenden Zuschlägen, und die Befreiung der Hof-, Staats-, Landes- und öffentlichen Fondsbeamten, sowie der Seelsorger von Zuschlägen zur Be-soldungssteüer. (Obvelja. — Angenommen.) Predlagam, da se sprejme ta zakonski načrt tudi v tretjem branju. Deželni glavar: Gospod poročevalec predlaga tretje branje. Prosim torej glasovati. Gospodje poslanci, ki potrjujejo na črtani zakon v celoti, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Načrtani zakon je v celoti sprejet in s tem je sprejet tudi 1. predlog finančnega odseka. Prosim glasovati še o 2. predlogu finančnega odseka. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo 2. predlogu, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto in s tem je rešena zadnja točka dnevnega reda. Izročena mi je bila sledeča interpelacija gospoda poslanca Luckmanna in tovarišev. Prosim gospoda tajnika, da jo izvoli prečitati. Tajnik Pfeifer: (bere : — liest:) Interpellation an die hohe k. k. Landes-Regiernng! Aus den Verhandlungen des Berg- und hüttenmännischen Vereines für Steiermark und Kärnten am 8. September zu Klagenfurt, gieng hervor, dass vor einiger Zeit eine geheime Verordnung des hohen k. k. Ackerbau-Ministeriums erlassen wurde, durch welche im wasserrechtlichen Verfahren die erste Instanz angewiesen wurde, alle Gesuche um Wasserrechtsverleihungen, welchen die Aufgabe zu Grunde liegt, vermittelst Wasserkraft elektrische Energie zu erzeugen und zu übertragen, nach durchgeführtem Verfahren, vor Ertheilung der Concession, dem erwähnten Ministerium vorzulegen und dass solche Concessionen principiell nur aus beschränkte Zeit ertheilt werden sollen. Nachdem das Wasserrechtsgesetz für Krain im Artikel 4 die Ausnahme zulässt, dass Concessionen ans Zeit beschränkt werden können, diese Beschränkung jedoch für Industrieanlagen bisher nicht angewendet wurde, weil solche die Errichtung von größeren Industrieanlagen überhaupt aus leicht erklärlichen Gründen ganz unmöglich machen würde, nachdeni ferner in Krain'sehr viele, theilweise noch gar nicht, theilweise nur mangelhaft benützte größere Wasserkräfte disponibel sind, deren Ausbeutung sowohl im Interesse der hohen Regierung, als des Landes sehr wünschenswerth wäre, eine jede Einschränkung des Unternehmungsgeistes und des Aufschwunges der Industrie vermieden werden 125 V seia d,,e 28. januvarija 1898. — V. Kjhung am 28. Immer 1898. muss, solcher im Gegentheile mit vereinten Kräften gefördert werden sollte, nachdem ferner die Unternehmer abgehalten werden, die Kosten für Vorarbeiten aufzuwenden, wenn sie nicht sicher sind, die Concession ohne Beschränkung zu erlangen und volle Kenntnis der Intentionen des hohen I. k. Ackerbauministerinms, für alle Betheiligten unentbehrlich erscheint, erlauben sich die Gefertigten an die hohe f. k. Landesregierung die Anfrage zu stellen: !•) Ob hochdieselbe geneigt und in der Lage ist den betreffenden Erlass des hohen k. k. Ackerbau-Mi-nisteriums zur allgemeinen Kenntnis zu bringen, und 2.) ob die hohe k. f. Landesregierung geneigt ist dahin zu wirken, dass Änderungen in Wasserbenützungs-rechten nur auf dem Wege der Gesetzgebung eingeführt werden. Laibach, den 28. Jänner 1898 C. Luckmann. Schwegcl. Schaffer. Loy. Murnik. Liechten-berg. Lenarčič. Dr. J. Tavčar. Lenkh. Dr. D. Majaron. V. Globočnik. Klein Perdan. Božic. Dr. Papež. Dr. Žitnik. A. Kalan. Kosak. Schweiger. Deželni glavar: čast mi je izročati to interpelacijo gospodu deželnemu predsedniku. Izročena je bila še druga interpelacija gospoda poslanca dr. Majarona in tovarišev. Prosim gospoda interpelanta dr. Majarona, da izvoli on sam prečkati to interpelacijo. Poslance dr. Majaron: (bere: — liest:) Interpelacija poslancev d ra. Danilo Majarona in tovarišev do Nj. ekscelence gospoda deželnega predsednika radi napisov katasterskih občin v zemljiških knjigah v obeh deželnih jezikih. V deželnozborski seji dne 3. januarija 1888. se je sklenila naslednja resolucija: „Visoka c. kr. vlada se poživlja, da potrebno ukrene, da se pri zemljiških knjigah vojvodine Kranjske v napisu imovinskega lista navede ime dotične katasterske občine v obeh deželnih jezikih, kjer je tako ime v navadi.“ Ta sklep se je c. kr. deželnemu predsedstvu naznanil z dopisom deželnega odbora z dne 1. maja 1888, štev. 307. V deželnozborski seji z dne 29. septembra 1888 je zastopnik visoke vlade izjavil, da je tozadevno resolucijo predložil visokemu mini-sterstvu za pravosodje, zbornica pa je sklenila, vnovič pozvati visoko vlado, da ukrene zvršitev re-solucije. la sklep je c. kr. deželnemu predsedstvu lečo - od^or Pojavil z dopisom z dne 8. decembra 1888, št. 6879. Vsled posebnega vprašanja k temu predmetu je v deželnozborski seji z dne 15. novembra 1889 zastopnik visoke vlade odgovarjal, da je meseca februarija istega leta posamezna okrajna glavarstva napotil, naj glede na bližajočo se ljudsko štetje (po stanji 31. decembra 1890. leta) pozvedujejo in poročajo radi določitve pravilnih krajepisnih imen m da je v ta namen povabil na sodelovanje tudi društvo „Matico Slovensko“. Pri tej priliki je zastopnik visoke vlade prečilal tudi razpis visokega c. kr. ministerstva za notranje stvari, kateri mu je došel dne 3. septembra 1889 pod štev. 2457/pr. m se tako-le glasi: „Mit Beziehung auf den h. o. Er ass vom 23. Juli v. J., Z. 3308/M. I. und in Erledigung des Berichtes vom 19. Juli l. I. Z. 1862/l'r. beehre ich mich Euer Hochwohlgeborenzu eröffnen, dass das Justizministerium laut' der anher gelangten Note vom 20. August l. I., Z 15.363 die weitere Verfügung wegen Eintragung der Ortsnamen m die Grundbücher des Herzogthums Krain in beiden Landessprachen bis zur Fertigstellung eines neuen Ortsnamen-Verzeichnisses, welches sich nach dem obgedachten Berichte Euer Hochwohlgeborcn bereits in Vorbereitung befindet, aufzuschieben beschlossen hat. Sobald das in Rede stehende Ortsnamen-Verzeichnis fertiggestellt sein wird, wollen Euer Hochwohlgeboren hievon unter An-W’tiS emes Exemplares desselben sofort mir die gefällige Mittheilung machen." Deželni zbor je na ta odgovor v isti seji sklenil, da se deželnemu odboru naroča, v prihodnjem zasedanji poročati o uspehu deželno-zborskega sklepa z dne 29. septembra 1888 glede napisov imovinskih listov v zemljiški knjigi. Deželni odbor je ta sklep naznanil c. kr. deželnemu predsestvu z dopisom z dne 17. avgusta 1890, štev. 9081. Došel mu je nato dopis c. kr. deželnega predsedstva z dne 8. septembra 1890, št. 2461/pr., v katerem se poroča, da se je radi pretresanja krajevnih imenikov, pripravljenih za ljudsko štetje, vršila dne 15. julija 1890 enketa, ki je dognala, kar treba za jednoto in pravilno pisavo krajevnih imen, in nadalje radi paralelnih oznamb katasterskih občin v obeh deželnih jezikih sklenila, naj bi se pri c. kr. deželni vladi napravili za katasterske občine posebni, po katasterskih občinah ločeni imeniki in potem potom zbornih sodišč in finančnega deželnega oblastva doposlali okrajnim sodiščem in davčnim uradom radi zaznamb morebitnih korektur. Ta dopis se zavrsuje z obvestilom, da se navedeni imeniki katasterskih občin istočasno v smislu enketinega sklepa dostavijo sodnim in finančnim oblastvom. Ta dopis se je v letnem poročilu v deželnozborski seji dne 20. novembra 1890 na znanje vzel. Izražal je le prvi predlagatelj predmetne resolucije, pokojni poslanec Janko Kersnik zadovoljstvo, da se je ta stvar toliko pospeševala, da menda tekom prihodnjega leta pridejo vendar-le slovenska krajevna imena v zemljiške knjige. Od tega časa naprej pa teče sedaj že osmo leto, ne da bi se bila mej tem v naše zemljiške knjige vpisala slovenska imena katasterskih občin in ne da bi se tako bila izpolnila večkrat ponovljena resolucija našega deželnega zbora, odnosno niti obečanje visokega ministerstva za pravosodje, in to vzlic temu, da je že 1. 1894. c. kr. centralna statistična komisija bila na svitlo dala novi „Specijalni repertorij krajev 126 V. seja dne 28. januvarija 1898. - na Kranjskem", predelan po rezultatih popisa ljudstva z dne 31. decembra 1890. Ta prečudni slučaj napotuje podpisane, da stavljajo naslednja vprašanja: 1. ) Ali je visoka vlada pripravljena pojasniti, zakaj se še do danes niso vpisale v zemljiške knjige katasterske občine v obeh deželnih jezikih ; 2. ) ali je nadalje pripravljena, nemudoma ukreniti, da se tozadevni večkratni resoluciji deželnega zbora popolnem ugodi ? V Ljubljani, dne 28. januvarija 1898. Dr. Danilo Majaron. Murnik. Iv. Hribar. Dr. Papež. Dr. Žitnik. A. Kalan. Ažman. Košak. Dr. Iv. Tavčar. Jos. Lenarčič. Klein. V. Globočnik Perdan. Grasselli. Božič. Višnikar. Schweiger. Povše. Pakiž. Jelovšek. Tom. Kajdiž. V. Pfeifer. Modic. V. Sitzung mn 28. Immer 1898. Deželni glavar: Gast mi je izročiti to interpelacijo ekscelenci gospodu deželnemu predsedniku. Z ozirom na to, da je ura že pozna, se bo volitev adresnega odseka vršila šele v prihodnji seji. Prihodnja seja bo v torek dne 1. februarija ob 10. uri dopoldne, in sicer pridejo na dnevni red sledeče točke: (Glej dnevni red prihodnje seje. — Siehe Tagesordnung der nächsten Sitzung.) Naznanjam, da ima finančni odsek sejo v pondeljek dne 31. t. m. ob polu 3. uri popoludne, in upravni odsek v pondeljek ob 4. uri popoldne. Sklepam sejo. Konec seje ob 2. uri popoldne. — Schluss der Sitzung um 2 Uhr nachmittags. fr Založil deželni odbor kranjski. — Tiskal R. Milic.