JHf ^ 1 0 Št. 207 (15.935) leto LIH. f~ mfvnik ie začel izhajati v Trstu 13. |Pi| A~rflttl()W Z 11 ril ^VI W|^ZAD :’0i Pfck K ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA OPČINE-Tel. (040)21491 TRST-NABREŽINA SESLJAN-BAZOVICA ČEDAD - Ul. Ristori28-Tel. 0432/731190 7500i«^=S NEDEUA, 31. AVGUSTA 1997 Film, ki nebo spremenil zgodovine Bojan Brezigar Drevi bodo v Benetkah predvajali film o PorCinju. Vzbudil bo mnogo polemik. Nekako tako, kot jih je pred dvema letoma v Cannesu film Kena Loacha Land and freedom, zgodba o Španski vojni, ali, bolje, zgodba o notranjih sporih v protifašističnem taboru, ki so terjadi, kot izvemo iz filma, 75.000 žrtev: točno tako, vsaka petnajsta žrtev španske državljanske vojne je bila rezultat krvavega obračunavanja med mednarodnimi stalinističnimi brigadami ter španskimi revolucionarji, anarhisti in trockisti. Vojna je pac vojna, in-prav nic nenavadnega ni, Če že mod vojno prihaja do boja za oblast v posameznih taborih v pričakovanju končne zmage in torej končne nadoblasti, pa tudi do likvidacij, ki so seveda obsodbe vredne, vendar niso izjema. Kot tudi niso izjema vohuni, sumničenja in vsakršno obračunavanje. Vse to seveda ni lepo, nasprotno, je zločinsko, in res ne kaže, da bi se s tem sprijaznili, vendar ves naš gnev in glasno vpitje teh dejstev verjetno ne bosta spremenila: zagotovo ne za nazaj, verjetno pa tudi ne za naprej. Potem, ko je vsega konec, se zaCenja pisanje zgodovine. Ker zgodovino pišejo zmagovalci, in je bil v Španiji zmagovalec Franco, ni bilo velikega zanimanja za dogajanja v nasprotnem taboru, saj je bil itak poražen. Pri nas pa ni bilo tako lahko, saj so bili zmagovalci oboji: »beli« partizani so prevzeli oblast v Italiji, »rdeči« partizani pa v Jugoslaviji. In ker je PorCinj skoraj na meji, je bil tisti dogodek predmet dolgoletnih Spekulacij; tako, kot so bile na našem koncu predmet dolgoletnih Spekulacij fojbe. Glavna žrtev teh špekulacij je bila prav slovenska manjšina v Italiji, predvsem Beneški Slovenci. Pred nedavnim izšla knjiga o mračnih dneh Benečije je živ dokaz, da je tako. Zato so ta vprašanja aktualna še danes: Časi so bili taki, da veliki interesi niso dopuščali, da bi prepustili zgodovino zgodovinarjem. Upali smo, da se je s padcem berlinskega zidu to vendarle zgodilo. Pa očitno se ni, saj bi sicer ta film ne dvignil toliko (nepotrebnega prahu. Nadaljevanje na 2. strani REPENTABOR / DANES VIŠEK LETOŠNJE KRAŠKE OHCETI Številni obiskovalci spoznavajo Kras, njegove običaje in ljudi Poroka bo dopopldne v cerkvi na Tabru, veselje pa ves dan in pozno v noč Terjamo varnost naših obeležij! TRST - Medtem ko tečejo priprave na spominske svečanosti ob 67-letnici usmrtitve bazoviških junakov, morajo naši ljudje spet opozarjati oblasti na vandalske napade na spomenik na bazoviški gmajni. Jutri bodo prefekta seznanili z zadnjim barbarskim početjem, žaganjem omrolc nh cprvmo- niku. Na 4. strani Puiatti ospom s tržaško občino TRST - Deželni odbornik za krajevno načrtovanje Mario Puiatti je vCeraj iznesel svoje poglede na polemiko med deželo in težaško občino o težaškem regulacijskem načrtu, ki je po poletnih počitnicah razburila večji del tržaškega javnega mnenja. Predstavnik Zelenih je tudi pojasnil nekatere ugovo- m rlp^pJnpofi tphmf*'- nega odbora. Na 5. strani TRST - Danes se bosta na Repentabru vzela Nataša in Adriano. To bo višek letošnje Kraške oh-ceti, najvecje folklorne prireditve v težaški pokrajini. Danes bo na vrsti svečana poroka, sprevod narodnih noš, harmonikašev, sprejem v kraški hiši, popoldanski ples kraškega para v novem stanu. In seveda: priliv ljudi, ki bodo slediti živahni prireditvi. Letošnja kraška ohcet je izredno dobro obiskana. Občinstva je, od izvedbe do izvedbe, vedno več. Vedno veC je ljudi, ki cenijo odlične domaCe specialitete, obenem pa spoznavajo tudi delček Krasa, njegovih običajen, njegovih značilnosti in njegovih ljudi. Danes bop torej na Repentabru zelo živahno; tu- povedujejo sonce. Na 8. in 9. strani _______PRIMORSKA / OBLETNICA PRIKLJUČITVE SLOVENIJI________ Na Vojskem slovesnost ob 50-letnici Govor predsednika DZ J. Podobnika - Septembra mednarodna konferenca zgodovinarjev ŽUPANI / ILLY PREDSEDNIK ODBORA Proti predlogom dvodomne komisije ROVIGO - Zupani severovzhodne Italije so na srečanju, ki se ga niso udeležili zastopniki Severne Lige, izbrali tržaškega župana Riccarda Illyja za predsednika odbora, ki se bo ukvarjal z reformo državne ureditve oz. z dosežki parlamentarne dvodomne komisije. Illy je naglasil štiri bistvene točke, glede katerih se krajevni upravitelji ne strinjajo s predlogi komisije, ki ji je predsedoval Massimo D’Alema. Na prvem mestu je vprašanje oblasti: državne insitucije ohranjajo preveč pristojnosti, menijo župani; na drugem me- stu je dejstvo, da dvodomna komisija ni rešila spornega vprašanja pokrajinskih uprav, glede katerih župani menijo, da bi jih bilo treba ukiniti; D’Ale-mova komisija ni predvidela ustanovitve zbornice dežel in občin, ki bi res zastopala interese krajevnih uprav; premalo so uveljaviti finančno samostojnost občin, ki je bistvenega pomena pri preoblikovanju države. Zupani se bodo spet sestati 27. septembra in sicer v Vidmu; do takrat bodo izdelati splošni okvirni dokument z alternativnimi predlogi za dvodomno komisijo. VOJSKO - Na Vojskem pri Idriji se je s slovesnostjo, ki jo je pripravil idrij-sko-cerkljanski območni odbor borčevske organizacije, pričel niz prireditev ob 50-letnici priključitve Primorske k matični domovini. Številnim zbranim je na popoldanski osrednji slovesnosti spregovoril predsednik državnega zbora Janez Podobnik. Poleg osrednje slovesnosti na Vojskem so organizatorji pripraviti tudi veC drugih prireditev, in sicer tradicionalni spominski pohod po poteh prenosa ranjencev, v Idriji pa se je zbralo več kot tisoC invalidov iz vse Slovenije. V Kopru in Novi Gorici bo septembra mednarodna konferenca o pariški mirovni konferenci, meji in priključitvi Primorske. Na 3. strani Prizadevanja SSG za začetek sezone TRST - V četrtek je upravni svet Slovenskega stalne- s tem omogoči začetek nove gledališke sezone. Dr. Rafko Dolhar je namreč orisal finančno stanje gledališča, ki je kljub dejstvu, da ustanova že leta posluje brez deficita, porazno, saj likvidnih sredstev ni od nikoder. Predvsem pa je boleče brezuspešno priznavanje upravnih organov, da bi kakorkoli prišli do jamstva za godbe in prevzemajo nove obveznosti, poravnani računi za iztekajočo se sezono in osebju ni mogoče zgotoviti, kdaj bo prejelo plaCo za maj in naslednje mesece. Res pa je, da odložitev začetka delovanja ne bi rešila problema, hkrati pa bi se postavilo tudi vprašanje, kaj naj igralci in tehniki počnejo v tem času, saj si vendar ne morejo Gez noC zagotoviti drugih zaposlitev. Upravni svet je prepričan, da bi vsako odlaganje samo še poslabšalo položaj, otežkoCilo pogoje za uspešnost sezone, povečalo nevarnost osipa gledacev, morda celo ogrozilo preživetje ustanove. Zato bo Trst in Tržaški pokrajini. Po sestanku vodstva SSG s sindikati, ki so se zavzeli za reden začetek delovanja, je v petek o tem sklepalo tehnično osebje in javili so se tudi posamični igralci. Zdaj je namreč na njih, da se odločijo, ali se podajo v to novo avanturo z že znanimi neznankami. Končno tudi v Trstu nov prodajni contor keramiko in kopalniško opreme Mm nmmmrjmm. lili liiik 1000 m2 razstavnega prostora takojšnja dobava, neverjetne cene USODNOST in STIL TRST - Strada della Rosandra 40 tel./fax 040/813719- 813716 odprto od ponedeljka do sobote nuova banca di credito di trieste BCTKB nova titaška kreditna banka o™j» IJj popolarl veneta od 1 - septembra smo ac vami tudi na Opčinah v Narodni ulici 42 Priložnost, da vam bomo še tlite in vam nudili vedno boljše storitve.^ NOVICE Odposlanec ZDA obtožil bosanske Srbe terorizma SARAJEVO - Posebni ameriški odposlanec za Bosno in Hercegovino Robert Gelbard je včeraj trdo linijo v vodstvu bosanskih Srbov odkrito obtožil, da uporablja "teroristično taktiko". Po pogovorih na Palah je Gelbard dejal, da je sogovornikom "povsem jasno" povedal, da "očitno nimajo namena izpolnjevati Daytonskega mirovnega sporazuma". "Njihove poteze v zadnjih dneh spominjajo na totalitarno obnašanje, " je jezno poudaril Gelbard in dodal, da se na Palah ni srečal s srbskim elanom predsedstva BiH MomCilom Krajisnikom. Kot poroCa beograjska tiskovna agencija Beta, je Krajišnik v pogovoru za srbski radio ocenil, da so razmere v Republiki srbski "zelo kritične, " ter dodal, da želi "nekdo iz mednarodne skupnosti v Republiki srbski izzvati vojno, vendar bosanski Srbi ne bodo pustili, da se nanje izvaja pritisk". Gelbardova svarila pa je Krajišnik označil za "grožnje". (STA) Hladnokrvno ubil romarja FOGGIA - Romarski obisk v apuljskem svetišču pri San Giovanniju Rotondu, kjer so pokopani posmrtni ostanki Padreja Pia se je tragično konCal s smrtjo 33-letnega delavca iz Frosinoneja. Avtobus, s katerim so se vraCah po mohtvi na grobu znanega meniha, se je ustavil pri nekem drugem svetišču, ko sta vstopila mlada roparja in zahtevala, naj jima potniki izročijo ves denar in zlat nakit. Alfio Mastropaolo je vstal in glasno vprašal, zakaj bi jima morali izročiti vse svoje imetje, ko ga je eden od roparjev hladnokrvno ustrelil v vrat, da je kmalu zatem izdihnil pred nemočnimi sopotniki in zgroženo ženo in otrokoma, ki sta stara 4 in 2 leti. Roparja, ki sta stara od 20 do 25 let, sta pobegnila in ju še niso zasačili. Spopad v Makedoniji SKOPJE - Makedonski policist je bil ubit, štiri osebe pa ranjene v spopadu s skupino Albancev v bližini Gostivarja, ki leži 80 kilometrov jugozahodno od Skopja. V streljanju sta bila ranjena tudi dva elana skupine Albancev, ki so v Makedonijo sicer prišli ilegalno, je sporočila policija v Skopju. Do spopada je prišlo ob 5. uri, ko je po licijska izvidnica zasledila skupino oboroženih Albancev. Na poziv, naj se ustavijo, so Albanci začeli streljati na policiste, ti pa so na napad odgovorili. V streljanju je bil ubit policijski Častnik iz Gostivarja, Jordan Stojevski, dva njegova kolega sta bila ranjena, ranjena pa sta bila tudi dva albanska državljana. Policija in vojska sta prizorišče spopada nemudoma obkolili in iščeta preostale napadalce. Po začetku nemirov v Albaniji februarja letos je naraslo tudi število ilegalnih prehodov albansko-makedonske meje. V zadnjih šestih mesecih so ob njej zabeležili 505 incidentov. (STA/AFP) Katalonci proti separatizmu po zgledu Severne Lige. GENOVA - Predsednik španske avtonomne dežele Katalonije Jordi Pujol se je na mednarodnem srečanju o sredozemskem sodelovanju odločno ogradil od separatizma Bossijeve Severne Lige. Bossi se sicer večkrat sklicuje na katalonski zgled, Pujol pa je poudaril, da se Katalonci borijo za svoje pravice in za priznanje Katalonije, a v okviru Španske države s ciljem, da postane Španija res večnacionalna država, nikakor pa ne za razkroj države, kot predlaga Bossijeva stranka. Na Finskem 11.000 prisilnih sterilizacij HELSINKI - Finski časnik Helsingin Sanomat, ki se sklicuje na univerzitetne vire, danes piše, da so na Finskem v letih med 1935 in 1970 opravili približno 11.000 prisilnih sterilizacij. Finske oblasti so prejšnji teden priznale 1400 taksnih posegov v tem obdobju in pojasnile, da je bila prisilna sterilizacija, dovoljena z zakonom od leta 1935 kot v drugih nordijskih državah, mogoča pri duševnih bolnikih in prizadetih osebah. Po besedah raziskovalca z univerze v Tamperu Markkuja Mattile je bilo pod okriljem tega zakona, ukinjenega leta 1970, nevede steriliziranih kakih 4000 žensk, ki so hotele narediti splav. (STA/AFP) Izdal ju je telefon TURIN - Petmesečni beg po Evropi in Južni Ameriki se je zaključil v Boliviji, kjer so ju aretirali: Ivan Cella, »zlati mož« lanskega ropa na turinski pošti, in njegova prijateljica Cristina Quaglia sta po veCmilijardnem ropu in umoru dveh elanov tolpe pobegnila v Tirano, nato pa v Bolivijo, od koder pa sta večkrat telefonirala znancem in prijateljem, tako da so jima karabinjerji končno prišli na sled. Bolivijske oblasti so ju takoj izgnale iz države po hitrem postopku: naložili so ju na letalo, kjer so ju Čakali italijanski preiskovalci, ob pristanku na rimskem letališču Fiumicino pa so ju karabinjerji aretirali. Zagovarjati se bosta morala ropa in dvojnega umora. POKOLI / V NOČI MED ČETRTKOM IN PETKOM Alžirija: islamski skrajneži pobili na stotine nedolžnih Klali so, streljali požigali in obglavljali nedolžne ljudi - Vojska ni posegla ALGIER - Trije srhljivi pokoli so v noči na petek znova okrvavili že itak krvavo Alžirijo. Na desetine oboroženih islamskih skrajnežev je v nočnih urah napadlo hiše in stanovanja preprostih ljudi v kraju Rais, kakih 23 kilometrov od alžirskega glavnega mesta. Teroristi so z velikimi noži zaklali na desetine ljudi, streljali nanje s kalašnikovi, žrtvam odsekali glave in jih razkazovali v luCi požarov, ki so jih bili zanetili v stanovanjih. Posebno okrutno so se znesli nad nosečnicami in otroki. Njihova morija je trajala dobre tri ure, ne da bi v tem Času posegla alžirska policija ali vojska. Po uradnih vesteh naj bi v pokolu umrlo 98 ljudi, očividci pa trdijo, da je bilo najmanj 230 žrtev. Podobno so islamski skrajneži morih v drugih dveh vaseh v bližini glavnega mesta. Pobih so veC kot 50 nedolžnih. Novi pokoli so izzvali ogorčen protest alžirskih opozicijskih strank in preprostega prebivalstva proti režimu Liamina Ze-rouala. Obtožujejo ga, da ni znal zaščititi prebivalstva in da s tem dejansko podpihuje izpade skrajnežev. Proti predsed- niku so zaceli pisati tudi Ztevilni Časopisi, medtem ko je državna televizija krepko v njegovih rokah. Novico o pokolih je objavila 20 ur po dogodkih, ni pa objavila pretresljivih posnetkov s prizorišč množičnih pobojev. Nov porast islamskega nasilja je globoko odjeknilo predvsem v Franciji. Eden od najveejih izvedencev za alžirske zadeve Bruno Etienne meni, da sestavlja islamske oborožene skupine le kakih 5 do 6 tisoC skrajnežev, medtem ko razpolaga vojska s 400 tisoC vojaki. Vojska bi torej lahko učinkovito zaščitila prebivalstvo, Ce bi to hotela. Po njegovem mnenju naj bi prišlo v vojaških silah do razkola, ker naj bi bil en del vojaških vrhov pripravljen na dogovarjanje z islamskimi organizacijami, drugi pa to možnost kategorično zavrača. O dogajanju v Alžiriju je itaUjanski zunanji minister Lamberto Dini izjavil, da ne ve, kaj bi lahko štorih, da bi pomirih strasti v državi, vatikansko glasilo Osser-vatore romano pa je obsodil mednarodno skupnost, ki doslej ni posegla, da bi zagotovila mir na južni obali Sredozemlja. Britanska bolničarka obsojena na smrt LONDON - Arabsko sodiSCe v Dharanu naj bi obsodilo 38-letno britansko bolničarko Deborah Parry na smrt, njeno 31-letno kolegico Lucille McLauchlan pa na dolgo zaporno kazen, ker ju je spoznalo za krivi umora 5 3-letne avstralske bolničarke Yvonne Gilford. Obsodbo naj bi izreklo že 17. avgusta, odvetnika obeh obsojenk pa tega nista potrdila. Obe sta najprej priznali umor, nato pa izjavili, da so ju preiskovalci prisilili k priznanju pod grožnjo posilstva in iz- gona v Veliko Britanijo. Preiskovalci so -nasprotno - prepričani, da sta zakrivili umor, in sicer iz ljubosumja, ki je skvarilo njim Čustveni odnos. Po islamskem kazenskem zakoniku je sorodnikom žrtve dana pravica, da določijo višino kazni. Brat umorjenke Frank ni bil - očitno - z obtoženkama prav nic prizanesljiv. Deborah Parry naj bi javno obglavili in nato Se križali. Seveda, Ce jo bo tudi prizivno sodišče potrdilo prvostopenjsko razsodbo. RIM / POVEČAN PROMET PROTI SEVERU DR2AVE V Olbii so potniki »napadli« trajekt Zastoji na meji z Avstrijo ter Švico Kdor se skuša izogniti plačevanju cestnine, tvega tudi zaporno kazen RIM - Glavni prometni tokovi dopustnikov, za katere se je končalo poletno veselje, so obrnjeni proti severu države, kjer se mesta spet polnijo in kjer bo spet vedno težje dobiti parkirno mesto. O kakšnih večjih nesrečah ne poročajo, zato pa prihaja do običajnih zastojev in čakanja. Vendar se istočasno počitnice za nekatere Sele začenjajo, posebno za tujce: na vstopu v državo pri Kokovem je bila kolona dolga kar 10 kilometrov, tudi na Brennerju in na meji s Švico pri Como Grandate na A9 so bile dolge vrste. Prišlo je tudi do pravega navala na trajekt, ki Olbio povezuje z Livornom. Na pomolu so pustili 70 oseb, ki so že imele vozovnico. Razjarjeni potniki so skušali preprečiti, da bi na trajektu zaprli premična dovozna vrata, posegla je policija in šele po daljsiem pogajanju so se vdali v usodo, vendar šele po obljubi, da jih bodo zveCer zanesljivo odpeljali. Z avtomobilisti, ali bolje nediscipliniranimi šoferji pa se je med poletjem ukvarjalo tudi kasacijsko sodišče. Obravnavali so primere, v katerih se skušajo izogniti plačevanju cestnine. Sodniki trdijo, da tisti, ki enkrat ne poravna cestnine, tvega globo, a Ce kdo hoCe večkrat potovati zastonj, lahko konCa tudi za rešetke. Film, ki ne bo spremenil zgodovine Nadaljevanje s 1. strani Postal je namreč kost, ki jo že nekaj Časa glodajo vsi in na katero, upravičeno ali neupravičeno, obešajo aktualne teme. Postal je izgovor za nove polemike in za ponovno prebujanje strahov. Postal je razlog za papirnato vojno med tržaškim Piccolom in ljubljanskim Delom o temah, ki imajo s Porcinjem bore malo skupnega ali sploh nic, pri Čemer so v Ljubljani nekateri ihtavo potisnili v godljo poleg Picco-la se koprsko televizijo in Primorski dnevnik. Na straneh našega dnevnika smo že nekajkrat napisali svoje mnenje o politiki, ki jo nekateri ljudje ljubljanskega Dela vsiljujejo javnosti kot slovenski nacionalni interes; prav tako pišemo o politiki, ki jo vodi tržaški dnevnik II Piccolo. Med obema Časopisoma obstaja v bistvu samo ena velika razlika: da je, kar zadeva slovensko-ita-Ujanske odnose, v zadnjem času Delo dosledno v polemiki s slovensko vlado, oziroma z njenimi prizadevanji za izboljšanje slo-vensko-italijanskih odnosov, Piccolo pa je dosledno na stališčih italijanske vlade, ne glede na vsebino teh stališč. Tako pac nekateri pojmujejo doslednost. Primorski dnevnik se nahaja v sredini, kot se v sredini nahajajo tudi Slovenci v Italiji (in verjetno bi isto lahko rekli tudi za Italijane v Sloveniji). Smo sestavni del ene države in drugega naroda, smo torej dvakrat ranljivi, na prepihu. Nevarnost, da nas vsaka sapica odpihne, je velika in zato so naši interesi drugačni. Kot smo že večkrat zapisali, je za manjšino bistveno, da so med državama odnosi dobri, da se na meji vzpostavi območje sožitja, prijateljstva ter medsebojnega razumevanja in sodelovanja. Samo tako se bo manjšina lahko razvijala v normalnem okolju, ne da bi bila talec te ali one strani, te ali one frakcije. Sedaj živimo v Času, ko ta naša zgodovinska težnja soupa-da s politiko vlad obeh sosednjih držav. Razumemo, da nekaterim to ni pogodu, vendar nam nihče ne sme zameriti, Ce tokrat, s kančkom sebičnosti, vendarle rečemo, da smo zadovoljni. Jasno nam je tudi, da obstajajo v obeh državah sile, ki želijo rušiti doseženo stopnjo odnosov - to je pac politika - in za to izkoristijo vsako priložnost. Upamo, da ne bodo uspele. Vse to s filmom o Porcinju nima nic skupnega. Polemike okrog njega niso bistveno različne od polemik o drugih filmih, ki posegajo v polpreteklo zgodovino. Omenili smo film Lam! and Freedom, vendar se se vsi spominjamo polemik, ki so sledile filmu o Aldu Moru, pa onih o filmu o Mussolinijevi ljubici Cla-retti Petacci. Zgodovinske resnice se v teh filmih prepletajo z umetniškim pogledom režiserja, ki izbere tolmačenje, ki mu je najbolj vseC, včasih pridene malce Spekulacije ali celo oportunizma, in na tej osnovi izdela film. Film, ne pa zgodovine. Isto velja za Porcinj: čeprav bom svoje mnenje (morebiti) povedal Sele potem, ko bom videl film, lahko že sedaj zapišem, da film o Porcinju ne spreminja zgodovine; ogreva se paC za eno od njenih tolmačenj, sicer pa, po tem, kar o njem pišejo časopisi, ne razkriva nobene bistvene novosti. Lahko, verjetno, je pristranski, morda do koga krivičen, kajti spomin je se živ, vendar toka zgodovine ne bo spremenil. Zato bi res kazalo, da politiki (in tudi novinarji) prepustijo zgodovino zgodovinarjem, pa tudi, Ce hočemo, pisateljem in režiserjem, ter se raje ukvarjajo s sedanjostjo in prihodnostjo, kar je njihova prava naloga. Trditve, da se na napakah zgodovine učimo, namreč ne gre pojmovati kot voljo, da te napake zavestno ponavljamo. Bojan Brezigar OBLETNICA PRIKLJUČITVE PRIMORSKE Nedelja, 31. avgusta 1997 3 VOJSKO / VELIKO LJUDSKO SREČANJE IN POHOD PO POTEH PRENOSA RANJENCEV Na Vojskem prva v nizu proslav ob 50. obletnici priključitve Primorske Slovesni nagovor predsednika J. Podobnika - Nastop zduženih zborov z obeh strani meje VOJSKO - Na Vojskem pri Idriji, kjer se je začela zadnja sovražna ofenziva in pohod 9. korpusa proti Trstu, je idrij-sko-cerkljanski območni odbor borčevske organizacije včeraj pripravil prvo slovesnost v nizu prireditev ob 50-letnici priključitve Primorske k matični domovini. Ljudsko srečanje, ki mu je botiovalo lepo vreme, se je odvilo na planoti, kjer še stojita tiskarna Slovenija, v kateri so tiskali Partizanski dnevnik, in partizanska bolnica Pavla, dva od najpomembnejših pomnikov osvobodilnega gibanja na Primorskem. Prireditev je napovedal pihalni orkester idrijskih rudarjev, nastopilo je 200 pevcev združenih zborov Goriške z obeh strani meje, kulturno društvo Planika z Vojskega je predstavilo recital z naslovom Živeti v miru in biti prijatelji. Na prireditvi so se še posebej spomnili pomena partizanskih bolnišnic Pavle in Franje: dopoldne so se na Hudem potoku pri Mrzli Rupi srečali osebje - med katerimi sama dr. Pavla -, zdravljenci in prijatelji bolnic, že zrana pa so se zbrali udeleženci pohoda po poteh prenosa ranjencev iz Zelina na Cerkljanskem do Idrijskih Krnic in Oblakovega Vrha do Vojskega, kamor so do- speli ob 16. uri, ko se je pričel uradni del prireditve. Zbranim je na osrednji slovesnosti spregovoril predsednik državnega zbora Janez Podobnik (na sliki): »Priključitev predelov Primorske k matični domovini pred petdesetimi leti lahko ovrednotimo kot veliko dejanje v dolgotrajnem procesu, imenovanem priključevanje Primorske. To se pravzaprav začenja že leta 1848, ko Slovenci objavimo svoj politični program. Priključitev je torej nekakšna sinteza oziroma logični zaključek več kot sto-letne težnje po zedinjeni Sloveniji.« »Izjemna zapletenost, večplastnost, interesi takratnih velesil in številni drugi razlogi so pogojevati,« je dejal Podobnik, »da je bilo in da bo najverjetneje tudi v prihodnje dogajanje na Pariški mirovni konferenci pred 50 leti deležno velike pozornosti zgodovinarjev in vseh, ki preučujejo skrite nagibe, ki so na koncu zarisati take rešitve in meddržavne meje, ki jih imamo danes.« »In prav je tako, saj je o preteklosti potrebno razpravljati. Kajti potrebno jo je razumeti, da vse dragocene izkušnje znamo pravilno ovrednoti in nadgraditi kot temelj za našo sedanjost in prihodnost. Bodimo pravični do preteklosti, sprejmimo jo kot celoto, pogovarjajmo se o njej, spoštujmo različne poglede, predvsem pa iščimo resnico in te resnice ne se bojmo. V naši preteklosti so dogodki in stvari, ki nas bremenijo: naše delitve in rane, revolucije in ideologije. So pa tudi številna sporočila, ki nas povezujejo, krepijo kot narod in posameznike.« »Primorsko doživljam kot svetlo in trdno jedro slovenstva,« je še dejal predsednik slovenskega državnega zbora, ki se je »ne glede na prepihe, ujme in pritiske vztrajno ponosno in z občudujočim Človeškim in narodnim dostojanstvom prenašalo iz roda v rod. Eden od pristnih izrazov takega slovenstva je kulturna in duhovna zavest Primorske, ki se je gradila v snovanjih pisateljev in pesnikov; Ce omenim vsaj Gradnika, Bevka, Kosmača; pa tudi številnih duhovnikov. Primorska s svojo zgodovino in pričevanjem po eni strani odseva zelo temno plat vseh mračnih strasti Evrope narodov, M so svoj obstoj prevečkrat utemeljevati z jezikom nasilja, revanšizma in odrekanjem človeških pravic, kjer so se ob spopadanju z mnogokrat Slovencem sovražnim okoljem izoblikovale odlične osebnosti, predvsem pa narodnostno klene in globoke vezi, ki so navdihovale ves slovenski narod.« Podobnik pa je tudi naglasil, da je bila in je Primorska »zaradi svoje sproščujoče vedrine, optimističnega karakterja, pridnosti in gostoljubnosti vedno odprta za povezovanje človeških vezi,« in poudaril, »da je bilo narodno odporništvo, ki se je v uporu proti fašističnemu totalitarizmu že pred vojno prebudilo prav na Primorskem, tisti odločilni dejavnik, ki je takoj ob pojavu vojne vihre prav zaradi velike narodne zavednosti primorskih ljudi organiziral tudi oboroženi odpor proti italijanski fašistični sili in okupaciji Slovenije. S svojo odporniško držo, solidarno- stjo in povezanostjo primorskih ljudi, katere dokaz sta tudi bolnici Franja in Pavla, so Primorci sami najbolj pripomogli h končni priključitvi k matični domovini. Gre za veliko vlogo partizanskega narodnoosvobodilnega boja. Ob tem pa je potrebno poudariti tudi izjemno vlogo, ki jo je imela organizacija TIGR, in je delovala zgolj na narodnostnih temeljih, brez najmanjših revolucionarnih primesi in se je že pred vojno zoperstavila nasilnemu poitalijančenju slovenskega ozemlja.« Podobnik je še poudaril, da posebno pozornost Slovenije do obeh manjšin, madžarske in italijanske, »ki jima Republika Slovenija zagotavlja Geze vropske standarde; Slovenija s posebno občutljivostjo spremlja tudi odnos do slovenske manjšine v sosednjih državah. Zato uporaviceno pričakuje večjo skrb teh držav. To velja tudi za razmere, v katerih živi slovenska manjšina v Italiji.« Za Podobnika »je Primorska pomembna tudi zato, ker zagotavlja priložnost za razvijanje dobrososedskih odnosov med Slovenijo in Italijo. Primorska kot mejna pokrajina na našem ozemlju, ter tržaško zaledje in Furlanija -Julijska krajina z Benečijo na italijanskem ozemlju lahko za obse sosednji državi- predstavljajo evropski izziv tretjega tisočletja.« Poleg slovesnosti na Vojskem pa so organizatorji pripraviti tudi več manj ših prireditev, in sicer tradicionalni spominski pohod po poteh prenosa ranjencev iz Gorenjske na Primorsko, v Idriji pa se je v mestnem muzeju zbralo več kot tisoč invalidov iz vse Slovenije. Mednarodna konferenca o priključitvi Primorske KOPER - »Pariška mirovna pogodba, nova jugoslovansko-italijan-ska meja in priključitev Primorske Sloveniji« je naslov mednarodne konference, ki se bo odvila v Kopru in Novi Gorici od 25. do 27. septembra na pobudo Znanstveno-razisko-valnega središča republike Slovenije v Kopru v sodelovanju z Inštitutom za novejšo zgodovino, z Znanstvenim inštitutom filozoske fakultete in Inštitutom za narodnostna vprašanja iz Ljubljane, s koprskim Pokrajin- akim raužojon in 7 Goriškim nx\i zejem iz Nove Gorice. Na tridnevnem zasedanju bodo nastopili zgo- dovinarji iz Slovenije (naj omenimo samo Borisa M. Gombača, Nevenko Troha, Toneta Ferenca in Janka Pleterskega), iz zamejstva (Jože Pirjevec, Marta Verginella, Milan Pahor, Katja Colja, Sandi Volk), iz Italije (Piero Pastorelli, Giampaolo Valde-vit, Marc o Galeazzi, Tristano Matta), pa še iz Avstralije, Avstrije, Francije, Hrvaške, Rusije, Velike Britanije in ZR Jugoslavije. Predviden je uradni nagovor predsednika republike Milana Kuča- tvcx Itv ra-zctavA »PrimnrsIcA 1945-1947« ter razstave o Časopisju v istem obdobju. Program prireditev ot> prazniku Mestne občine Nova Gorica in 5 O-letniči ^ priključitve Primorske k matični domovini Četrtek, 4. 9. 1 997 ob 20. uri Solkan Dom KS otvoritev razstave Srednje lesarske šole - »Razstava načrtov tega stoletja na Severnoprimorskem« Sobota, ob 10. uri ob 9. uri ob 9. uri ob 9. uri ob 11. uri ob 17. uri ob 17. uri 13. 9. 1997 Solkan - Lokve Start na Trgu J. Srebrniča Nova Gorica Bevkov trg Travnik pred stavbo mestne občine Športni park mestno kopališče Bevkov trg Bevkov trg ožje mestno središče Bevkov trg Bevkov trg Nova Gorica Kulturni dom Nova Gorica center »XVII. juriš na Lokve 97« i ilinna košarka Petek, 5. 9. 1997 ob 13. uri Nova Gorica PDG ob 18. uri Solkan Dom KS ob 19. uri Solkan OS slovesnost ob 50-letnici podjetja MIR odkritje spominske plošče ob 50-letnici priključitve Primorske k matični domovini proslava KS Solkan - otvoritev razstave fotografij »50 let kajakaštva na Soči« odbojka spremljajoče aktivnosti: rumena vrtnica, VIP turnir tenis plavanje in vodni športi prikaz dejavnosti karate sekcije zaključni turnir Športnega društva Budokai Sobota, 6. 9. 1997 ob 10. uri Nova Gorica Bevkov trg ob 11. uri Nova Gorica Kulturni dom ob 13. uri Nova Gorica Delpinova 7/a ob 17. uri Solkan vila Bartolomei ob 19. uri Solkan Trg J. Srebrniča ploščad pred trgovino Mladinski pihalni orkester GD »Nova« slovesnost ob prazniku Mestne občine Nova Gorica - podelitev priznanj otvoritev poslovenega centra HIT-a odprtje razstave »Primorska 1918 -1947« promenadni koncert Goriškega pihalnega orkestra ob 18. uri ob 19. uri ob 19. uri ob 20. uri ob 22. uri uiicm ieK nastop mažoretk nastop plesne skupine OS M. Štrukelj koncert primorskih zborov, nosilcev »Zlate plakete mesta Mribor 1997« iz Trsta, Kopra, Izole, Doberdoba in Ajdovščine ognjemet v počastitev 50-letnice priključitve Primorske k matični domovini Nedelja, 19. 9. 1997 od 9.30 Nova Gorica center do 10.30 od 10.00 Nova Gorica center do 11. ure Nedelja, 7. 9. 1997 ob 11. uri Solkan HE - Podgora (Italija) ob 14. uri Ravnica - Sleme Skabrijel ob cesti mednarodna »Soška regata« odkritje spomenika celjskemu 87. pehotnemu polku in 2. ljubljanskemu gorskemu polku iz 1. svetovne vojne prelet letal, skoki s padali nastop pihalnih orkestrov Brda, DPD »Svoboda« Anhovo, Doberdob, Prvačina, Trebče, Vogrsko, Goriški pihalni orkester, Mladinski pihalni orkester GD Ponedeljek, 8. 9. 1997 ob 18.45 Nova Gorica Bevkov trg promenadni koncert Pihalnega orkestra DPD »Svoboda« Anhovo ob 11. uri ob 13.30 ob 19. uri Nova Gorica travnik pred stavbo mestne občine Nova Gorica Kidričeva ulica Nova Gorica travnik pred stavbo mestne občine »Nova«, mažoretke »Na svoji zemlji« - proslava ob 50-letnici priključitve Primorske k matični domovini nastop narodno-zabavnih ansamblov Vrtnica in Ptujskih pet nastop glasbene skupine Avtomobili, skupni koncert Zorana Predina, Vlada Kreslina in Petra Lovšina Torek, 9.9.1 997 ob 9. uri Nova Gorica avla mestne občine ob 18.45 Nova Gorica Bevkov trg odprtje razstave »Primorska v filateliji od 1918 do 1954« promenadni koncert Pihalnega orkestra Prvačina Sreda, ob 10.30 17. 9. 1997 Nova Gorica Pokrajinski arhiv Sreda, 10.9.1997 ob 18.45 Nova Gorica Bevkov trg promenadni koncert Pihalnega orkestra Brda odprtje razstave izbranih arhivskih dokumentov ob 25-letnici Pokrajinskega arhiva Četrtek, 11.9.1997 ob 16. uri Nova Gorica Športni park mednarodni rokometni turnir ob 19. uri Nova Gorica Goriška knjižnica F. Bevka Gradnikove brigade 25 ob 18.45 Nova Gorica Bevkov trg odprtje razstave »Publikacije na zahodni slovenski meji 1943 - 1947« promenadni koncert Pihalnega orkestra Vogrsko Sobota - Nedelja, 20. - 21. Nova Gorica Športni park 9. 1997 teniški turnir Nova Gorica Open 97 Nedelja, 21. 9. 1997 ob 18. uri Bazilika na Sveti Gori Petek, 12.9.1997 Nova Gorica Grčna 1 ob 16. uri Kromberk Meblo ob 16.45 Nova Gorica Bevkov trg ob 18. uri Nova Gorica Ex tempore Rock koncert promenadni koncert Big Band GD »Nova« predstavitev znamke ob 50-letnici priključitve Akademski pevski zbor »Mihail Glinka« Sankt Peterburg Sobota, 27. 9. 1997 ob 9.30 Nova Gorica Kulturni dom mednarodni simpozij ob 50-letnici priključitve Primorske k matični domovini s spremljajočo razstavo velika dvorana mestne občine ob 20. uri Kromberk grad Primorske k matični domovini in knjige »Poštna zgodovina in filatelija na Primorskem« odprtje pregledne razstave akademskega kiparja Negovana Nemca konec septembra 1997 Nova Gorica mednarodni tabor »Mladi treh dežel za mir in medsebojno spoznavanje« SPOMENIK BAZOVIŠKIM JUNAKOM / OB NOVEM BARBARSKEM POČETJU DOLINA / SKLEP OBČINE Oblasti morajo preprečili nove skrunitve spomenika Društvo Edinost zahteva, naj varnost zagotovijo tudi ob fojbah Prispevki društvom in organizacijam, ki delujejo v dolinski občini »Zaskrbljeni smo, od oblasti bomo zahtevali večjo budnost,« je včeraj dejal Filibert BenedetiC, predsednik Odbora za proslavo bazoviških žrtev. Jutri naj bi tudi obiskaH tržaškega prefekta Miche-leja De Feisa in ga opozorili na doslej nerešeno vprašanje varnosti spomenika in še zlasti na najnovejše vandalsko dejanje, na sekanje smrek, ki so jih pred leti zasadili domačini. Prefekta bo obiskal Edvin Švab, ki se je z njim nedavno že pogovarjal. Opozoril ga bo, da se naša skupnost pripravlja na bližnje proslave ob 67-letnici ustrelitve bazoviških žrtev, fašistični vandali pa se znova znašajo nad spomenikom, ki je bil že doslej tarča številnih napadov, poškodovali so ga in pomazali, za kar pa ni nihče odgovarjal in nihče ni bil kaznovan. S prefektom De Feisom so se pred dobrima dvema mesecema že sestali predstavniki SKGZ in NSK ter mu predstavili načrt za prenovi- tev spomenika. Od prefekta so zahtevali, da bi jim pomagal pri teh njihovih naporih. Njegov odgovor je bil spodbuden, zagotovil je podporo, vendar se je kasneje srečal z Edvinom Švabom, pred katerim pa se je začel izgovarjati, češ da mora govoriti s predstavniki Občine Trst v zvezi z ureditvijo vseh spomenikov na Krasu, pri čemer je mislil tudi na fojbo (rudniški jašeku, ki ga domačini imenujejo Soht). Vzporejanje s fojbo, s katero nima nič skupnega, saj sta ločeni zadevi, ne pomeni nič drugega kot zavlačevanje. In tako se bodo udeleženci letošnje proslave namesto pred ko-, likor toliko urejenim spomenikom zbrali pred še težje oskrunjenim obeležjem. Bodo sedaj oblasti dopustile, da uničijo še tisto zelenje, ki je ostalo in ki je vsaj za silo krasilo spomenik? Dve smreki so že požagali in ju vrgli za ograjo, tretjo so načeli, a ju je verjetno kdo zmotil in so svojo namero opustili. Ob najnovejmeš barbarskem dejanju je družbeno-politično društvo Edinost izdalo sporočilo, v katerem med drugim pravi, da je skrunitvi spomenika štirim antifašističnim junakom v preteklosti že večkrat sledil »povračilni ukrep« proti tako imenovanim fojbam, ki so ga seveda takoj pripisali Slovencem: zato se je društvo Edinost takoj obrnilo na notranjega ministra Napolitana, na vladnega komisarja in prefekta De Feisa ter na kvestorja Santora z zahtevo, da nemudoma poskrbijo, da bosta tako imenovani fojbi noč in dan zastraženi, da se prepreči podtaknjen »povračilni ukrep«, ki bi lahko služil kot detonator za izgrede ob bližnjem svetovnem kongresu optantov iz Istre in Dalmacije. V primeru, da bo prišlo do »povračilnega ukrepa«, je zaključilo društvo Edinost, bo štelo vse tri za moralno, politično in kazensko odgovorno za dejanje, ki lahko služi le netenju narodnostne mržnje do slovenske manjšine. Medtem se Odbor za proslavo bazoviških junakov, ki deluje v okviru Narodne in študijske knjižnice, pripravlja na bližnje spominske svečanosti. V petek, 6. septembra bo ob 16. uri proslava( prireja jo Občina Kranj) ob spomeniku v Prešernovem gaju v Kranju. V soboto, 6. septembra bodo ob 11. uri položili vence na pokopališču pri Sv. Ani, a istega dne ob 20.30 bo zadušna maša v cerkvi v Bazovici. Osrednja proslava ob spomeniku na bazoviški gmajni bo dan kasneje, v nedeljo, 7. septembra ob 15. uri. Spominskih svečanosti se udeležujejo tudi športno združenje Sloga (in ne Zarja, kot je bilo včeraj pomotoma zapisano), ki prireja tradicionalni odbojkarski turnir, Slovensko planinsko društvo s spominskim pohodom ter organizaciji tabornikov in skavtov. Uprava občine Dolina sporoča, da je dodelila sledeče prispevke društvom in organizacijam, ki delujejo v občini: KD V. Vodnik - Dolina 1.350.000 lir, KD F. Prešeren -Boljunec 300.000, KD Slavec - Ricmanje 300.000, PD Slovenec - Boršt 300.000, KD Venturini - Domjo 500.000, PD Mačkolje - Mačkolje 650.000, KD Primorsko - Mačkolje 500.000, KD J. Rapotec - Prebeneg 600.000, KD Krasno polje - Gročana 300.000, Vzhodni dom pri Domju -Domjo 200.000, Mladinski krožek - Dolina 1.100.000, Mladinski dom - Boljunec 300.000, Baragov dom - Ricmanje 300.000, Krekov dom - Boršt 200.000, Mladinski krožek - Mačkolje 300.000, Skavtska organizacija v dolinski občini 500.000, Taborniki RMV - Družina strmi breg 300.000, Sekcije VZPI - Dolina, Mačkolje, Prebeneg 300.000, Sekcija VZPI - Boršt 200.000, Sekcija VZPI -Domjo 200.000, SD-SS Breg - Dolina 3.000.000, S.C. Do-mio - Domjo 2.000.000, Pihalni orkester Breg - Dolina 1.500.000, Godba na pihala iz Ricmanj 1.500.000, MPZ upokojencev - Boljunec 300.000. Navedena društva in organizacije bodo prejele nakazane prispevke na osnovi obračuna in dokumentacije o Straških, ki so jih imele za izpeljane pobude v letu 1997. Občinska knjižnica v Boljuncu sporoča, da bo ponovno odprta javnosti po poletnem premora od 2. septembra dalje z običajnim umikom ob torkih in petkih od 14. do 18. ure in vabi občane na obisk. NTKB / POGOVOR Z GENERALNIM DIREKTORJEM ENZOM ORTOLANOM Odprtje nove filiale na Opčinah kaže na ugoden obračun dosedanjega delovanja Nove TKB Doslej so vložili veliko dela, da bi se utrdil novi zavod - Rezultati so obetavni, nekaj problemov pa je še odprtih Pred dnevi je minilo pol leta, odkar so na dan sv. Valentina, 16. februarja letos odprli starim in novim strankam vrata Nove tržaške kreditne banke, ki jo je padovanska Banca an-toniana popolare veneta ustanovila na ruševinah nekdanje TKB, jutri ob 12. uri pa bodo v Narodni ulici 42 na Opčinah uradno odprli novo filialo NTKB. O dogodku, ki je nedvomen dosežek prenovljenega zavoda iz Ul. Filzi 10, pa tudi na splošno o razvoju nove banke smo se pogovorili z njenim generalnim direktorjem Enzom Ortolanom. Kakšen je obračun prvega polletja delovanja NTKB? V bistvu smo v teh šestih mesecih popolnoma obnovili prejšnje delovanje, obenem pa ponudili strankam več dodatnih storitev, ki jih svojčas ni opravljala prejšnja banka, kot so npr. potrošniški krediti, posojila v dogovoru z jamstvenim konzorcijem Congafi za trgovce, možnost neposrednih srednjeročnih posojil prek Interbance, ki sodi v našo bančno skupino. Dosedanji dosežki so rezultat velikega dela in truda, morda pa niso sorazmerni z velikimi napori, ki smo jih vložili. Zakaj taka pesimistična ocena? Odkrito povedano: mislim, da se to dogaja predvsem iz dveh razlogov. Najprej, ker še nismo dokončno uredili odnosov z likvidatorji stare banke in se z njimi še pogajamo, kar nedvomno ustvarja zamude in nam ne omogoča, da bi povsem prosto delovali v zvezi z nekaterimi podjetji, ki so še vezana na likvidacijo. Dragi vzrok za nezadovoljstvo, ki ga ugotavljam z obžalovanjem, je, da nam ni vsa slovenska skupnost sledila s tisto pripravljenostjo in odprtostjo, ki smo jo pričakovali: morda je še nekaj nezaupanja v ljudeh, ah pa so v obdobju krize odprli račune v dragih bankah in se ne vračajo k nam v taki meri, kot smo upali. To velja tako za podjetja kot za zasebnike in tudi za organizacije: pričakovali smo več sodelovanja z njihove strani. Kako pa ste v tem obdobju delali znotraj same banke? Prav gotovo nismo čakali križem rok. Najprej smo izvedli nekaj zamenjav in sprememb pri osebju, da bi vsak od naših sodelavcev imel tako delo, ki najbolj ustreza njegovim sposobnostim: v banki, kot pri vsakem delu, nekaterim bolj leži komercialna dejavnost, drugim pa upravna. V stikih s sodelavci preverjam, kakšna so njihova pričakovanja in kakšna so pričakovanja banke, da skupaj najdemo stične točke. Jaz bi rad dosegel to, da bi vsak sodelavec bil na delovnem mestu, ki mu ustreza in da bi imel jasno pred seboj načrt, v okvira katerega bo profesionalno napredoval ob istočasnem uveljavljanju banke, tako da vsak uslužbenec ve, kaj podjetje od njega pričakuje in kako lahko službeno napreduje. V banki izvajamo tudi množičen program profesionalnega poglabljanja, predvsem kar zadeva komercialo. Postavili smo tudi temelje reorganizacije banke, ki je bila nekoliko pomanjkljiva s tega vidika, kar bo nedvomno prispevalo k boljšemu delovanju zavoda. Končno sodi med pozitivne dosežke tega polletja seveda tudi odprtje filiale na Očinah. V tem šestmesečnem obdobju ste vodih vrsto pomembnejših operacij, med njimi tudi poseg v zvezi s Primorskim dnevnikom... Seveda, poleg Primorskega je še veliko drugih problemov, ki smo jih rešili v tem obdobju, posegli smo za številna podjetja, ki so bila vezana na likvidacijo in našli zadovoljive rešitve. Glede Primorskega dnevnika smo rešili trenutni problem in vemo, da s tem še ni vse rešeno, a smo vendar stopili za korak naprej. Primorski je tudi za nas pomemben. Ko ste nastopih še pred odprtjem novega zavoda, je bil govor o iskanju part-nejev onstran meje. Kakšni SO odnosi S slovenskimi in hrvaškimi bankami? Nismo spremenili svojih namenov, vendar smo v obdobju opazovanja in premišljanja. Medtem smo našh rešitev za odnose z vsemi hrvaškimi bankami - in zadovoljili njihova pričakovanja - ter seveda z bankami iz Slovenije in drugih republik. Posegli smo tudi v korist bank, ki so imele probleme s staro TKB, četudi niso bile včlanjene v konzorcij bank upnic. Ponovno smo vzpostavili stike s tujimi bankami in danes imamo v srednjevzhodni Evropi več kot sto koresponden-tov, in to so kvalitetni odnosi: ne gre samo za valut- ne račune, pač pa za širše odnose, na osnovi katerih smo dodelili tem bankam prave kreditne linije. Zdaj delamo na tem, da bi spet obudili nekdanje odnose in pripeljah v NTKB v preteklosti že uveljavljene finančne tokove. Vsi priznavajo naši banki, da ima v primerjavi z drugimi zavodi kvalitetnejšo službo za poslovanje s tujino, kar pomaga, da se prek našega zavoda spet vzpostavljajo mednarodni odnosi, ki res napredujejo iz dneva v dan. Boste na tem področju nudili nove storitve? Upam, da bomo v krajšem času lahko uveljavili NTKB ne samo na področju dosedanjih operacij v zvezi z uvozno-izvozni-mi dejavnostmi, ampak tu- Kaj pa glede vstopa tujih bank v glavnico NTKB, o čemer je bil govor pred časom? Glede splošnega sodelovanja s tujimi bankami in naših investicij v njihovo glavnico ali njihovih vlaganj v našo glavnico lahko rečem, da gre za sklop problemov, ki jih v tem obdobju razčiščujemo v okviru širšega strateškega načrta, ki bo verjetno dozorel do konca leta. Danes smo v začetnem obdobju, ko se je naša banka utekla in nam je uspelo - in tega smo vsi zelo veseh - da se se uredile stare problematike. Odpiranje novih perspektiv je zato še stvar, ki je pred nami. Pred vami je predvsem jutrišnje odprtje openske filiale. Zakaj ste izbrah ravno ta kraj? prostore, v katere ste se vselili, že dalj časa v najemu.. To nam je zelo koristilo, ko smo se odločih, da odpremo podružnico, saj smo že razpolagah z ustreznimi prostori. Izbira Opčin je za nas pomembna z dveh vidikov: ker je na važni prometnici in ker je v naselju, kjer živi ah na katerega gravitira pomemben del slovenske manjšine in Krasa nasploh. Se zadnje vprašanje: je res, da se učite slovenščine? Res je, ker sem pač radoveden! Zal imam premalo časa in vem, da ne bom nikoli dobro govoril vašega jezika, vendar bi rad vsaj razumel sogovornika. To je vsekakor moja osebna stvar in to- di kot referenčno banko za investicije podjetniške narave v vzhodni in srednji Evropi. Ne bomo torej aktivni samo ne področju trgovinske menjave, ampak tudi pri investiranju podjetij na novih tržiščih. Izbira je bila preprosta: Opčine je že izbrala stara banka za sedež morebitne nove filiale in mi v vsakem primeru nadaljujemo to, kar je bilo pozitivnega v prejšnji banki. Prejšnja banka je imela rej ni zanimiva tema. Raje bi raje poudaril, da je in bo delovanje naše banke vedno dvojezično, ker je to mednarodna banka in banka slovenske manjšine. Sergij Premru URBANISTIKA / POLEMIKA MED DE2ELO IN TRŽAŠKO OBČINO NOVICE Puiottijevi pogledi na tižaški regulacijski načrt Na Krasu bodo lahko kmetijska podjetja razvijala svoje dejavnosti Tržaški regulacijski načrt ostaja kljuCna politična krajevna tema tudi potem, ko je deželni odbor razpravo o načrtu preložil na kasnejši datum, da bi lahko mešana deželno-obcinska delovna komisija podrobno pregledala ugovore deželnega tehničnega urada in Ugotovila, ali odgovarjajo veljavnim normam in predpisom. Po dosedanjem molku je včeraj spregovoril deželni odbornik za krajevno načrtovanje Mario Puiatti, ki predseduje deželnemu tehničnemu odboru, a se ni Udeležil julijske seje, na kateri je organ sprejel svoje ugovore k regulacijskemu načrtu. V svoji izjavi je prestav-nik Zelenih iznesel svoj pogled na žgočo zadevo. Opozoril je, da je deželni urbanistični načrt stopil v veljavo že leta 1978, tržaška občina pa je bila zadnja občina v deželi, ki je svoj regulacijski načrt prilagodila deželnemu. »Sedaj pa hoCe celo, da ne bi norme, ki veljajo za vso deželo, ne veljale za njegovo glavno mesto,« je zapisal. Dodal je, da je tržaški regulacijski načrt pomanjkljiv in pol »anomalij«. Deželni tehnični odbor je po njegovem mnenju skusal le odpraviti Popravek V poročilo društva Edinost sta se vCeraj vrinili dve napaki. Odlomek »..da je po-pol nad njihovimi sovražniki bistvena za obrambo življenja, svobode, neodvisnosti in verke svobode...« se pravilno glasi: »..da je popolna zmaga nad njihovimi sovražniki bistvena za obrambo življenja, svobode, neodvisnosti in verske svobode...«. Za napako se opravičujemo. pomanjkljivosti, kot to predvidevajo zakonske norme, ki jih mora tudi Trst spoštovati. Napovedal je, da bo v prihodnjih dneh spet podrobno pregledal pripombe tehničnega odbora, o katerih po njegovem mnenju tržaški tisk ni pisal verodostojno. Zato je sam skušal pojasniti, kar je bilo v tisku nejasno. Zgodovinsko jedro mesta: Puiatti je poudaril, da je regulacijski načrt vključil vanj različne mestne predele, ki se po urbanistični plati med seboj zelo razlikujejo (na primer predel pri Marsovem polju ni mogoCe primerjati z območjem pri Ul. Udine). Tehnični odbor naj bi le razmejil te različne predele. Kraške vasi: vsi predpisi, ki jih je sprejela občina (prenovitve, razširitve, vzdrževanje), so ostali nespre- menjeni. Tehnični odbor je le predlagal, da ne bi dovo-lili novih gradenj pred odobritvijo podrobnostnih nadtov. Turistična območja: tehnični odbor je le »pojasnil vsebino regulacijskega načrta«. Občina je namreč predvidela pripravo podrobnostnih načrtov za ta območja, a ni določila obsega posameznega območja. Industrijska in obrtniška območja: industrijska območja industrijske cone EZIT ostajajo nespremenjena. Glede obrtniških con je tehnični odbor ugotovil, da v regulacijskem načrtu manjkajo analize o kompatibilnosti novih proizvodnih obratov z okoljem in drugimi mestnimi dejavnostmi. Coni pri Opčinah in Križu nista bili ukinjeni, priznane so bile le obstjece dejavnosti. Kmetijska območja: Puiatti poudarja, da tehnični odbor ni vsilil vinkula-cije območje bodočega kraškega parka. Odbor je predlagal le spoštovanje deželnega urbanističnega načrta, ki ne dovoljuje novih gradenj, če le-te niso povezane s kmetijsko dejavnostjo. Kmetijskim podjetjem bo torej Se naprej dovoljeno razvijanje svojih dejavnosti tudi z gradnjami (na primer hlevov, skladišč, kleti itd.) Trgovinske dejavnosti: tehnični odbor je predlagal za območje pri Sv. Soboti, naj bi trgovska podjetja na drobno obsegala največ 1.500 kvadratnih metrov površine, kar pa ne velja za trgovino na debelo. Do nesporazuma jeprišlo tudi pri vprašanju obveznih parkirišč za trgovinske dejavnosti. Puiatti opozarja, da bo to veljalo le za nove trgovine, in sicer le za tiste, ki razpolagajo z več kot 400 kvadratnimi metri prodajne površine (ne pa celotne površine trgovskega objekta). V polemiko o regulacijskem načrtu je spet posegla Stranka komunistične prenove. Pokrajinsko tajništvo stranke je zelo zaskrbljeno zaradi dogovarjanja med deželo in občino. Po njegovem mnenju je sedanje stanje izenačeno, razprava o tehnični oceni ugovorov deželnega tehničnega odbora pa bo vse prej kot »tehnična«. To bo dejansko merjenje moči, ki bi lahko negativno vplivalo na upravljanje teritorija v Trstu. Zupanu Illyju je SKP namenila novo bodico, Ces da želi z ideološko uporabo koncepta »avtonomije« le zaščititi zasebne interese manjših skupin. SV. JUST / GLASBENI SEPTEMBER 97 Koncert sakralne glasbe iz Amazonije Septembra bo vsak ponedeljek ob 20.30 koncert z brezplačnim vstopom Jutri ob 20.30 bo v stolnici sv. Justa prvi od petih koncertov letošnjega »Glasbenega septembra 97«, in šlo bo za nedvomno izredno zanimiv in privlačen koncert, saj bodo izvajali »Vespre sv. Ignaca«, ki jih je na prehodu iz 17. v 18. stoletje napisal Domenico Zi-poli za jezuitske misione v Amazoniji: partiture so odkrili pred kratkim v župnišču neke vasi v bolivijski Amazoniji, kjer so dragocene listine rabili kot... toaletni papir. Pobudo sta predstavila na včerajšnji tiskovni konferenci podžupan Roberto Damiani in Marco Sofianopu-lo (na sliki), ki bo na jutrišnjem koncertu vodil komorno skupino Mestne kapele, s katero bodo nastopili violinist P. Zordanazzo, oboist M. Antonello, orglar R. Antonello, sopranistka V. Vascotto in tenor G. Foma-sier. Vstop na jutrišnji in na ostale koncerte je prost. »Glasbeni september«, ki se letos odvija že dvajsetič zaporedoma, prirejajo odbomistvo za kulture tržaške Občine, Mestna kapela in združenje Promusica v sodelovanju z deželno upravo, vladnim komisariatom, župnijo sv. Justa in univerzitetnim krožkom Gnit. V četrtek o pridruženem članstvu Slovenije EU Na pobudo centra za gospodarske in družbene študije »Dialogih Europei«, ki mu predseduje Gioigio Rosset-ti, bo v Četrtek na obisku v Trstu evropski poslanec Roberto Speciale, poročevalec pri parlamentu v Strasbur-gu o pridruženem članstvu Slovenije Evropski uniji. Speciale se bo srečal z županoma iz Trsta in Gorice, II-lyjem in Valentijem, z deželnima odbornikoma Gottar-dom in Mattassijem ter drugimi deželnimi predstavniki. Ob 17.30 bo na sedežu centra »Dialoghi Europei« v Ul. Roma 15 predaval na temo »Slovenija v EU: roki in perspektive pogajanj o pridružitvi«. Dan kasneje bo Speciale na uradnem obisku v Ljubljani. Podaljšali Spacalovo razstavo Zaradi velikega zanimanja občinstva so se pri muzeju Revoltella odločili, da podaljšajo veCemo odprtje muzeja (do polnoči) kot tudi Spacalovo razstavo, in sicer do 7. septembra. Drevi ob 22. uri bo obisk razstave vodil dr. Lorenzo Michelli, se prej, ob 21, uri, pa bo v 5. nadstropju nastopil »Ensemble Theresianum«. Jutri ob 21. uri pa bodo predstavih video »Istria«. Praznik komunističnega tiska Pri KrmenH - Domju se nadaljuje praznik komunističnega tiska. Danes ob 17. uri bosta svoje pozdrave prinesla tajnik dolinskega krožka Dario Brajnik in pokrajinski tajnik Jacopo Venier, ob 18. uri bo koncert godbe Breg. Sledil bo ples z ansamblom Status Symbol. Praznik se zaključi jutri z ansamblom Oasi. Lupi jutri na Pončani V okvim koncertnih programov, za katere je dalo pobudo odbomistvo za kulturo pri Občini Trst, bo Um-berto Lupi jutri od 19. do 20. ure nastopil na PonCani (Ul. Battera). Spremljala ga bo pevka Antonella Brezzi. V torek bo ob istem umiku v Rojanu (tokrat ga bo spremljala pevka Mara Sardi). »Mani teše« v Trstu Od danes do 7. septembra bo v Trstu 30 mladih predstavnikov združenja »Mani teše«, ki bodo priredili delovni in študijski tabor. Pri pobudi z združenjem, ki se zavzema za sodelovanje med narodi ob spoštovanju različnih kulturnih identitet, sodeluje tudi Občina Trst. Jutri ob 11. uri se bo na Trgu sv. Antona z mladimi srečal občinski odbornik Pecol Cominotto. Začasno zaprt center za kardiovaskularne bolezni Od 1. do 6. septembra bo center za preventivo bolezni srca in ožilja začasno prekinil svojo dejavnost. Center se namreč seli v nov sedež v Ul. Pieta 19. Svojo dejavnost bo nadaljeval v ponedeljek, 8. 9., telefonski številki ostaneta nespremenjeni (3992372 in 3992336). Oropala priletno žensko VCeraj okrog 12. ure sta mladeniča na motornem kolesu Cme barve na vogalu med ulicama dlsella in Ponziana napadla 80-letno Isidoro Janšek Izbgala sta ji torbico, pri čemer je zenska padla na tla in se poškodovala Odpeljali so jo v katinarsko bolnišnico, kjer bo ostala okrog 30 dni. Janškova, ki prebiva v Ul. S. Giovanni Bosco, je v torbici imela skromno vsoto, 60 tisoč lir, in ključe. General Greco v Trstu Poveljnik 5. karabinjerske divizije »Vittorio Veneto« iz Trevisa Gioacchino Greco je bil vCeraj na obisku pri karabinjerskem poveljstvu v Trstu, kjer ga je sprejel pokrajinski komandant, polkovnik Mauro Picchiotti. General Greco se je srečal tudi s predsednikom deželnega sveta Robertom Antonionejem. BOLJUNEC / V OKVIRU »PROVINCIASSIEME« PETJE / PRED PRIČETKOM NOVE SEZONE Drevi razstava in predstava Po predmestju in okolici Lanterna Magica in lutkovne predstave V okviru pobude Provinciassieme se odvija vrsta prireditev. VCeraj sta bili v Miljah koncert godbe na pihala in predvajanje Raievega filma o Stuparichu, drevi pa bo v gledališču Fr. Prešeren v Boljuncu ob 19. uri otvoritev razstave slikarjev Emanuele Marassijeve in Livia Schiozzija, ob 21. uri pa predstava Lan-teme Magiche, ki jo bodo predstavili tu- di v šaleški občinski knjižnici jutri ob 20.30. Vsak dan do konca meseca bo po okolici in predmestju lutkovna predstava (jutri in v toiek na Opčinah in v Bazovici), ki je doživela krstno predstavo v petek na Rosminijevem trgu, kjer je bil prisoten tudi predsednik pokrajinske uprave Renzo Codarin (prvi z leve na sliki). Zbori vabijo nove pevce Cas počitnic se v glavnem končuje: o tem nas opozarja razgibano delovanje v naših društvih, kjer se že pripravljajo na začetek nove delovne sezone. Tako so na primer že mnoga pevska društva napovedala zaCetek pevskih vaj s pozivom, da pristopijo novi pevci in pevke. Tako bosta imela ženski in moški pevski zbor Igo Gruden v Nabrežini že jutri prvo vajo in sicer v prostorih srednje Sole Igo Gruden ob 20.30. Jutri začenja z rednimi pevskimi vajami tudi ženski pevski zbor Ivan Grbec iz Skednja, ki tudi vabi dekleta in žene, da pristopijo k njegovi dejavnosti. V sredo, 3. septembra pa bo imel prvo vajo v novi sezoni MeSani pevski zbor Fran Venturini od Domja. Vaja bo v domu Antona Ukmarja; vodstvo zbora vabi vaSCane, da se mu pridružijo. N.L. Pred začetkom zahtevne sezone zbora J. Gallus V torek, 2. septembra, bo na sedežu Glasbene Matice v Ul. R. Manna v Trstuprva pevska vaja nove sezone 1997/98 zbora Jacobus Gallus. Po poletnem premoru se bodo - Se vedno pod vodstvom Janka Bana - pevke in pevci tega zbora, ki deluje v okviru GM, zopet zbrali, da se pripravijo na začetek nove sezone. Le-ta se vsaj v svojem prvem delu napoveduje kot precej zahtevna in zaniipiva. 2e Cez dva tedna bo zbor imel svoj prvi nastop, saj bo sodeloval pri proslavi 50-letnice priključitve Primorske Sloveniji, ki bo 13. in 14. septembra Novi Gorici. 13. bodo tržaški pevci nastopili na koncertni reviji, 14. pa bodo sooblikovali osrednjo proslavo. Skupaj z njimi bodo nastopili Se drugi pomembni primorski pevski zbori, kot npr. Obala iz Kopra, Srečko Kosovel iz Ajdovščine idr. Sredi oktobra se zbor Jacobus Gallus namerava udeležiti revije deželnih zborov Corovivo, mesec dni zatem - v sredini novembra -pa ima v načrtu udeležbo na vsedržavnem tekmovanju Guido d’Arezzo v Arezzu, kjer je nastopil že pred dvema letoma. Sicer pa je v načrtih do konca leta tudi zborovska božična revija, ki jo zbor prireja vsako leto od leta 1991 (torej od leta njegove obnovitve). Revija je postala že tradicionalna pobuda, ki se je ljubitelji zborovskega petja na Tržaškem udeležujejo v lepem številu. Kot vidimo, je program zbora Jacobus Gallus do konca leta 1997 precej natrpan in zahteven, a tudi zelo zanimiv in privlačen za vse tiste nove pevce, ki si želijo kakovostnega petja in nastopanja ter sproščene družbe. Zato so nove pevke in pevci toplo vabljeni, da se pridružijo zboru Jacobus Gallus. Prva vaja bo, kot že rečeno, v torek, 2. septembra s pričetkom ob 20. uri na sedežu Glasbene matice v Trstu. L2. V SPOMIN Umri je Edvard Daneu, invalid NOV s Kontovela Pred tednom dni je v Sežani umrl Edvard Daneu (po domače Etko Makarunov), težki invalid NOV, rojen na Kontovelu 8. februarja 1927 v številni delavski družini. Pogrebnemu obredu na sežanskem pokopališču je sledilo veliko število ljudi: bivših partizanov, kolegov trgovskega podjetja Preskrba iz Sežane in veliko prisotnih soborcev, prijateljev in drugih vaščanov Proseka-Kontovela, njegovega rojstnega kraja.V sredo, 27. avgusta ob 17. uri po dviganju žare, se je v preddverju sežanske mrtvašnice oddolžil spominu n‘a Danilota (tako je bilo njegovo partizansko ime) -Etkota, predstavnik sežanskega Združenja zveze borcev občine Sežana, kateri je opisal vse, čeprav kratko, tragično doživetje pokojnega. Moški pevski zbor pa je nastopil s žalo-stinkami. Po žalnem sprevodu na pokopališče, v spremstvu borčevskega in občinskega prapora, ob odprtem grobu, po ponovnem nastopu pevskega zbora, se je od Etkota poslovil kolega in vodstveni predstavnik podjetja, kjer je bil zaposlen; opisal je vse zasluge, ki jih je imel pokojni, od nastanja podjetja do osebne onemoglosti. Za te zasluge je bil odlikovan zraven »Ordena za hrabrost« z dvema odličja za delo«. Etko je postal prvi strokovnjak pri trgovinski dejavnosti ne da bi imel zato strokovno izobrazbo. Nato se je odslovil od pokojnega, predstavnik Sekcije vsedržavnega združenja partizanov -ANPI Proseka-Kontovela Mario Briščik, ki je vzrca-lil njegovo kratko in obenem težko usodo. Dejal je: Ko stojim pred žaro tovariša Etkota, najprej sojetnika v koronejskih zaporih in nato soborca v Stjenkovem bataljonu Goriške brigade, ne morem mimo spomina: točno, izpred 54. let, 27. avgusta 1943, ko sva bila skupno s, že zdavnaj pokojnem, soletnikom in tovarišem Dančitom Matičevem, aretirana z ostalimi člani družine, ker bratje in sinovi 11. domačih družin, so se pridružili slovenskim partizanom na Krasu in kot taki obtoženi izdajstva italijanske fašistične vojske. Bilo je nama 16 let ko so nas zaprli kot mladoletnike, vse do 10. septembra, po kapitulaciji Italije. Med begom iz celile, smo pomagali odpirati celice-samice drugih političnih jetnikov; v eni izmed katerih je bil zaprt vaščan-Kontoveljčan Vlado Stoka-Markčev, obsojen na dolga leta zapora na Tomažičevem procesu. Po begu in vrnitvijo v domače vasi, sva odločila za odhod v partizane. Po naključju sva bila dodeljena Stjenkovemu bataljonu na Vogerskem v sestavu Goriške brigade. V tej edinici smo se borili na t.z. Goriški fronti pri s. Petru pri Gorici. Po težkem porazu, ki smo ga doživeli, smo se, preživeli, vrnili v izhodiščni logor v zaledju spomenika sv. Marka. Po močnem nalivu, ki nas je kasneje spremljal, sem zapazil vaščana Gigi-ta Bezina, enega izmed komandirajev čete bataljona. Na plečih je nosil težko ranjenega Etkota-imel je zmrcvarjeno gleženj leve noge; koža, na celem životu pa je bila koža razjedena od predolgega ležanja v obcestnem jarku na poti S.Peter-spo-menik S. Mark, kjer ga je Bezin našel. Do tja je Etko priplezal po cesti, z ozirom, da je imel neuporabno levo nogo; položen je bil na tla pod neko bukvo, kjer so mu bolničarji nudili prvo pomoč. Takoj za tem smo ga spremih ob vozu izven nevarnega območja od koder so ga odnesli na Vojsko v bolnico Pavla. Tu so mu amputirali levo nogo od gležnja navzdol. Kasneje je bil premeščen v bolnico Franja, od koder je bil prenesen, v sestavu epohalnega pohoda partizanskih invalidov, težko ranjenih ter bolnih, v jeseni 1944 na območje Bele Krajine, nato odpeljan v partizansko bolnico v Bari (Južna Italija). V času bivanja v Bariju, si je, s svojo iznajdljivostjo, izdelal sam umetno-leseno stopalo z vsemi potrebnimi z usnjenimi pasovi, tako da je lahko sam shodil. Po osvoboditvi Dalmacije se je vrnil v Jugoslavijo. Po septembru 1947 ob priključitvi Primorske matični Sloveniji, se je zaposlil pri nastajajočem trgovskem podjetju Preskrba v Sežani. Bil je eden izmed prvih ustanoviteljev in koordinator ustanove. Ustvaril si je družino in s soprogo Fani imel dva sinova, sedaj znana diplomirana strokovnjaka in cenjena kakor njihov oče. Po upokojitvi pred nekaj leti, je še pomagal pri dejavnostih, posebno pri športu, vse dokler paraliza ga ni priklenila na voziček s tem začela izpodjedati njegovo krepko telo in voljo do življenja. Neusmiljenost naravnega zakona je opravilo svoje. Ob poslednjem slovesu, se ga bomo soborci, prijatelji in vaščani, ki smo ga poznali, spomnili kot mladega odpornega partizana, zvestega borca za ideale, v katere je trdno verjel, za katere je dal vse kar lahko nudi samo revolucionar, odporni in posten človek našega kova. Dragi tovariš Etko, naj Ti bo lahka Kraška zemlja. Objokujoči ženi Fani, sinovoma in svojcem pokojnega, v imenu Združenja partizanov Proseka-Kontovela, izrekamo najgloblje in občuteno sožalje. Br.M. i DRAGA MLADIH 1997 Ob 50-letnici Četrtek, 4. septembra, ob 16. uri SREDNJA VINKO OŠLAK: Skupni duhovni in kulturni temelji Evrope POMORSKA SOLA Petek, 5. septembra, ob 10. uri PORTOROŽ Okrogla miza: Evropska Unija danes (gostje bodo vabi veleposlaniki evropskih držav) vse dosedanje maturante, absolvente Sobota, 6. septembra, ob 10. uri in delavce Sole na Okrogla miza: Prihodnost Slovenije in njenih manjšin v okviru EU JUBILEJNI NEPTUNOV KRST Vsak dan bodo poleg Studijskega dela na pro- v soboto, 6. septembra 1997, gramu Se spremljevalne kulturne prireditve, verska in družabna srečanja. s pričetkom ob 15. uri Informacije: — (V primeru slabega vremena MOSP v Trstu , Donizettijeva 3, tel. 370846. bo prireditev v nedeljo, 7.9.1997) STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE KROŽEK DOLINA KD RDEČA ZVEZDA pod pokroviteljstvom OBČINE ZGONIK prireja PRAZNIK TISKA Poletni večeri v zgoniski občini v soboto, 6. septembra, ob 20.30 pri Petelinovih v Zgoniku št. 6 na Krmenki Gostovanje gledališke skupine Brnškega društva iz Koroške s komedijo Dar/a Foja nedelja, 31.8. 17.00 Pozdrav Darja Brajnika in Jakoba Venierja; koncert godbe na pihala BREG; ples z ansamblom STATUS SVMBOL BURKAŠKI MISTERIJ režija Sergej Verč (V primeru slabega vremena ponedeljek, 1.9. ples z ansamblom OASI bo prireditev v športno-kulturnem centru v Zgoniku) VCERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 31. avgusta 1997 RAJKO Sonce vzide ob 6.29 in zatone ob 19.42 - Dolžina dneva 13.13 - Luna vzide ob 5.09 in zatone ob 19.14 Jutri, PONEDELJEK, 1. septembra 1997 EGIDIJ VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 22,1 stopinje, zračni tlak 1019,8 mb narašča, veter 6 km na uro severovzhodnik, vlaga 52-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 24,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Sabrina Blasizza, Ludovico Arme-nio, Giovanni Crevatin, Desiree Rocco, Federico Ferluga, Chantal Pangaro. UMRLI SO: 74-letna Er-nia Adami, 66-letni Um-berto Candotti, 64-letni Romano Ban, 57-letni Franco Snidersich, 86-let-na Angela Marassio, 68-letni Gianfranco Masso-pust, 92-letna Margherita Cheber, 62-letna Edda Marin, 73-letni Mario Piz-zin. LEKARNE NEDELJA, 31. avgusta 1997 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Giulia 1, L argo Var-dabasso 1 (ex Ul. Zorutti 19), Korzo Italia 14, Zavije - Ul. Flavia 89, Zgonik (tel. 225596). Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 1 (tel. 635368), Largo S. Varda-basso 1 (ex Ul. Zorutti 19) (tel. 766643), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 232253). Zgonik (tel. 229373) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Giulia 1, Largo Var-dabasso 1 (ex Ul. Zorutti 19), Korzo Italia 14, Zavije - Ul. Flavia 89. Zgonik (tel. 229373) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Korzo Italia (tel. 631661). KD JOŽE RAPOTEC PREBENEG vabi na 6., 7. in 8. septembra Od PONEDELJKA, 1. do SOBOTE, 6. septembra 1997 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Rossetti 33 (tel. 633080), Rojan - Ul. L. Stock 9 (tel. 414304). OpCine, Nanoški trg 3/2 (tel. 213718) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Rossetti 33, Rojan -Ul. L. Stock 9, Borzni trg 12. OpCine, Nanoški trg 3/2 (tel. 213718) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Borzni trg 12 (tel. 367967). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoC tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.15 (v dvorani) »Altri uomini« , r. Claudio Bonivento, i. Claudio Amendola, Ricky Memphis, Veronica Pivet-ti; 20.45 (na prostem) »II ciclone«, r. - i. L. Pierac-cioni, i. Lorena Forteza, Natalia Estrada; 22.30 (v dvorani) »Altri uomini«. EKCELSIOR AZZUR-RA - 17.30, 19.00, 20.30, 22.00 »Kissed«, r. Linny Stopkevvick, prepovedan mladini pod 14. letom. EKCELSIOR - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »Sha-dow Program«, i. Charlie Sheen, Linda Hamilton. AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Con Air« i. N. Gage, J. Malkovich. NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Bat-man e Robin«, i. George Clooney, Arnold Schwar-zenegger, Uma Thurman, Alicia Silverstone. NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »L’iso-la perduta«, i. Marlon Brando, Val Kilmer. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Twin Town«, prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Austin Povver - II controspio-ne«, i Mike Myers. MIGNON - 16.00, 22.00 »L’hotel dei piaceri conti-nui«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.10, 22.15 »II club delle prime mogli«, i. Goldie Hawn, Diane Keaton, Bette Midler. ALCIONE - Zaprto zaradi dopusta, 3 ŠOLSKE VESTI URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, bo od 1. septembra dalje posloval Loterijo vsak torek in Četrtek, od 16. do 17.30. 1., 2. in 3. SEPTEMBRA bo od 10. do 12. ure v veži na sedežu DTTZG »Žige Zoisa« knjižni sejem. Na njem bodo dijaki lahko prodali oz. kupili rabljene učbenike po ugodnih cenah. K sodelovanju vabimo vse dijake. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JAKOBU obvešča, da bo zbor učnega osebja za osnovne šole in otroške vrtce v torek, 2.9.97, ob 9. uri na osnovni šoli J. Ribičič. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO na Opčinah obvešča, da bo prva seja učiteljskega in vzgojiteljskega zbora jutri, 1. septembra 1997, ob 10. uri, v prostorih osnovne šole F. Bevk. TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešCa starše in dijake, da sprejema naročila vseh učbenikov za šolsko leto 1997/98. J PRIREDITVE ZUPNlf A SV. JERNEJA na Opčinah vabi na ogled razstav ob 375-letnici župnije: v dvorani Zadružne kraške banke si lahko ogledate razstavo restavriranih knjig župnijskega arhiva, starih svetih podob in znamenj, vsak delovni dan, razen sobot, od 10. do 12. in od 17. do 19. ure; v nedeljo, od 10. do 12. ure. V novem Župnijskem domu Andrej Zink na Proseški ulici 24, tik ob cerkvi, je do 14. septembra na ogled RAZSTAVA • KRAJEVNIH LIKOVNIH USTVARJALCEV vsak dan, tudi v soboto, od 10. do 12. ure in 30. AVGUSTA 1997 BARI 45 4 8 90 86 CAGLIARI 35 46 53 80 83 FIRENCE . 57 66 71 15 51 GENOVA 22 79 13 31 65 MILANO 37 22 46 20 17 NEAPELJ 62 6 13 71 56 PALERMO 70 74 44 75 46 RIM 80 25 54 76 2 TURIN . 35 51 71 54 14 BENETKE 86 63 ENALOHO 20 41 59 XXX 1 X 2 2 2 X 2 1 1 KVOTE 12 252.412.400,- 11 2.743.600,- 10 203.300,- VCeraj sta se vzela Paolo in * Caterina Vso srečo jima želi SD Sokol Včeraj sta v Bazovici pri Kalu slavila okrogla leta in sin Mitja Na zdravje in srečo jima z ljubeznijo voščita ženi Dora in Jasna od 17. do 19. ure; v nedeljo pa od 9.30 do 12. ure. Vabljeni! 7. DRAGA MLADIH z naslovom »Naslednja postaja: Evropa!« se bo odvijala v parku Finžgarje-vega doma na Opčinah (Narodna ul. 89). Program: Četrtek, 4. 9. ob 16. uri predavanje mag. Vinka Ošlaka: Kulturni in duhovni temelji Evrope; ob 20.30 dramska igra »Male dame« v izvedbi Slovenskega odra (režija Lučka Susic). Petek, 5.9., ob 10. uri okrogla miza na temo Evropa danes - sodelujejo diplomatski predstavniki iz Italije, Velike Britanije, Avstrije in Nemčije; ob 14.30 kratek vodeni izlet v Devin (Rilkejeva pot); ob 17.30 vključitev v program SD Draga; ob 21. uri ples ob zvokih skupine Kraški ovčarji. Sobota, 6.9., ob lO. Liri okrogla mi z, čl Z na- slovom: Prihodnost Slovenije in njenih manjšin v okviru EU - sodelujejo Andrej Aplenc (podpredsednik gibanja 23. december), Franc Križanič (ekonomist), Borut Pahor (predsednik ZLSD), dr. Franc Zagožen (predsednik glavnega odbora SLS) in Ivana Suhadolc (vodja tiskovnega središča Urada za manj razširjene jezike pri EU). Za morebitne informacije: tel. št. 370846 (urad Slovenske prosvete). Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje Črpalke: . AGIP P.zza Caduti per la liberta (Milje) Largo Piave Drevored Čampi Elisi 59 Largo Sonnino 10 Trg Sansovino 6 SESLJAN drž.c. 14 (Devin-Nabrežina) SHELL Rotonda del Boschetto Ul. Baiamonti 4 Istrska ulica 212 ESSO Largo Roiano 3/5 OpCine (cesta 202 križišče) Ul. Giulia 2 (pri ljudskem vrtu) EP Riva O. Avgusta 2 Trg Liberta 3 ERG Ul. Piccardi 46 API Ul. F. Severo 2/5 TAMOIL Ul. F. Severo 2/3 Nabrežje N. Sauro 6/1 Miramarski drevored 233/1 NOČNE ČRPALKE (self service) TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 NA AVTOCESTAH (odprte 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) E3 ČESTITKE Zlato in srebro, to je valček, ki ga je uglasbil Lebar. Da bi na kotalkah TANJA na evropskem prvenstvu plesala in prav tako zlato in srebrno kolajno pridobila ji želi. Luci. Le tako naprej z uspehom! Z1 OBVESTILA PLANINSKI ODSEK SZ SLOGA priredi TRADICIONALNI SPOMINSKI POHOD BAZOVIŠKI JUNAKI 1997 - v nedeljo, 7. septembra 1997. Program pohoda: zbirališče v Bazovici pred vaškim spomenikom padlim v NOB ob 9. uri; odhod ob 9.30 iz Bazovice proti Jezeru (nad dolino Glinščice), ob robu doline Glinščice do vasice Draga, od tu vzpon preko Peska (475 m) in GroCane (492 m) do mejnega prehoda za dvolastnike; prehod državne meje z osebnim dokumentom in nadaljevanje poti do koce na Jermancu (Kokoš); obisk koCe (gostje PD Sežana); ob 13.45 nadaljevanje pohoda proti vrhu hriba Kokoš (672 m), od koder je videti kraj ustrelitve Bazoviških junakov; polaganje vencev v okviru komemoracije. Pohod traja približno štiri ure. Vabimo vas, da se pohoda ob 67-letnici smrti Bazoviških junakov udeležite v Cim večjem številu. SPD PRIMOREC-TA- BOR - Od 1. oktobra dalje se bomo ob sredah spet srečevali v Ljudskem domu v Trebčah, da popeljemo otroke v GLASBENI SVET SKOZI PETJE IN SE KAJ. Letos bodo otroci delali v dveh skupinah: učenci 1. razreda osnovne šole in 3. letnika vrtca v prvi sku- pini ter uCenci 2., 3. in 4. razreda osnovne šole v drugi skupini. Potrditev vpisa lanskih elanov in sprejemanje novih elanov bo v sredo, 17. in v sredo 24. septembra, od 16.30 do 18. ure. Za pojasnila lahko telefonirate na št. 211440 (Nidia Sivitz) in 220130 (Milena Padovan). OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUNCU sporoča, da bo ponovno odprta javnosti po poletnem premoru, od 2. septembra dalje z običajnim urnikom ob torkih in petkih od 14. do 18. ure in vabi občane na obisk. MPZ VASILIJ MIRK sporoča vsem pevcem, da bo prva vaja 4 septembra, ob 20.30. Vabljeni tudi novi pevci. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Srečko Kosovel prireja od 1. do 13. septembra varstvo za osnovnošolce popestreno z uricami zanimivega branja, z igrivim računanjem, s kopanjem v bazenu in še z marsičem. Starši lahko pripeljete otroke v dom vsak dan, razen sobote, od 8.30 do 17. ure. Otrokom nudimo seveda tudi dobro hrano. Vse informacije dobite v pisarni doma, tel. 573141 ali 573142, od 8.30 do 12.30. PIHALNI ORKESTER BREG v sodelovanju z Glasbeno matico obvešča, da se je začelo vpisovanje za glasbeno šolo za pihala, trobila in tolkala. Informacije vsak torek in Četrtek, od 20.30 dalje na sedežu orkestra v Dolini ali na tel. št. 228333 in 228642. SKD VIGRED vabi vse, ki bi radi pripomogli k uspehu »2. Kraškega Oktoberfešta« na pripravljalni sestanek, v Četrtek, 4. septembra, ob 21. uri. v društvenih prostorih. SD GRMADA prireja dvodnevni začetniški TRŽAŠKA KNJIGARNA Trst, ul. Sv. Frančiška 20 - tel. 635954 - tel.+fax 635969 Vam nudi: KNJIGE, IZLETNIŠKE ZEMLJEVIDE, GRAFIKE, UMETNIŠKO OBRT SDZPI/01 A SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE TRST prireja v šolskem letu 1997/98 dva tečaja s poklicno kvalifikacijo: dvoletni tečaj za OPERATERJE NA RAČUNALNIKU V URADU (1.100 ur letno). dvoletni tečaj za kuharje (1.200 ur lemoj. □ tečaja sta namenjena mladim do 25. leta starosti z opravljeno nižjo srednjo šolo, □ obiskovanje in didaktični material sta brezplačna, □ program vsebuje veliko praktičnih vaj in delovno prakso. Vpisovanje in ostale informacije v tajništvu Zavoda v Trstu, ul. Ginnastica 72, tel. 566360 vsak dan razen sobote od 9. do 13. ure. tečaj jamarstva, ki bo potekal v Mavhinjah 6. in 7. septembra. Za informacije tel. št. 200179 med 19. in 20. uro. PD KOLONKOVEC v sodelovanju s krajevnimi vrtnarji, prireja v soboto, 6. septembra, ob 15. uri, tradicionalno tekmovanje v sajenju solate. Tekmovanje se bo vršilo v kmetijskem podjetju g. Kristjana Debelisa - Ul. Ven tura 29. Prireditev bo obogatila fotografska razstava aktivnosti kulturnega društva, ki jo je pripravil fotograf Mario Ma-ganja. GLASBENA MATICA - Sola »M. Kogoj« vabi svoje gojence, da potrdijo vpis Cimprej in sprejema prijave za novo vpisane, vsak dan od 10. do 15. ure od 1.9. dalje (razen sobote). Informacije na tel. št. 418605. ŽENSKI in MOŠKI PEVSKI ZBOR IGO GRUDEN NABREŽINA sporočata vsem pevkam in pevcem, da bo prva skupna vaja jutri, 1. septembra, ob 20.30 v prostorih srednje šole Igo Gruden v Nabrežini. Obenem vabi vse ljubitelje zborovskega petja, da pristopijo v zbor. ZPZ IVAN GRBEC (Skedenjska ulica 124) sporoCa vsem pevkam, da bo prva vaja jutri, 1. septembra, ob 20.30 v društvenih prostorih. Obenem vabi žene in dekleta, ki ljubijo zborovsko petje, da pristopijo v zbor. ZBOR JACOBUS GALLUS obvešča svoje pevce, da bo prva pevska vaja nove sezone 1997/98 v torek, 2. septembra, ob 20. uri na sedežu Glasbene matice v ul. Ruggero Manna 29 v Trstu. Se posebej dobrodošli novi pevci in pevke! MePZ F. VENTURINI sporoCa vsem pevcem, da bo prva vaja 3. 9. ’97, ob 20.30 v domu A. Uk-mar-Miro. Vabljeni novi pevci in pevke! ROKOMETAŠICE KRASA sporočajo, da bo prvo srečanje v torek, 2. septembra, ob 19.30 v zgoniški telovadnici. V svoje vrste vabijo seveda tudi nove navdušene igralke, ki bi se želele ukvarjati z rokometom. Podrobnejše informacije dobite na tel. št. 411567 (Irina) ter 327165 (Alenka). VSE LETOŠNJE PETDESETLETNIKE, ki so obiskovali osnovno šolo na Opčinah, vabim na sestanek, 5. 9. 1997, ob 20.30, v prostore šole F. Bevk - Opčine, drugo nadstropje (Nanoški trg 2 - Piazzale Monte Re 2). V slučaju, da se sestanka ne morete udeležiti, telefonirajte ob večernih urah na tel. št. 211691. FOTOKROZEK TRST 80 vabi elane, da se udeležijo razstave v sklopu vsedržavne zveze društev FIAF. Za deželo F-JK si je prevzelo organizacijo društvo »Lo Scam-bio« iz Krmina. Letošnja tema je »Zob Časa« (I se-gni del tempo). Vsak elan lahko predstavi največ 4 slike na običajni podlagi. Slike so lahko barvne ali Crnobele. Rok za predstavitev slik zapade 5. septembra. NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo do 5. septembra odprta s poletnim urnikom, in sicer od ponedeljka do petka, od 8. do 16. ure. FOTO TRST 80 sporoča, da Circolo fotogra-fico isontino razpisuje 25. Trikotni fotografski natečaj na prosto temo. Rok dostave je 13. september. Ce želiš pravilnik, klici na tel. št. 827256 (Trst). Udeležba je brezplačna. S_____________IZLETI SKD SLAVEC Ric-manje-Log priredi v nedeljo 7. septembra 1997 izlet v Beneško laguno. Vpisovanje vsak dan na tel. št. 281096 (Sonja Komar). SLOMŠKOV DOM BAZOVICA organizira romarski izlet na Sv. Višarje v petek, 5. septembra. Odhod avtobusa ob 7. uri zjutraj izpred cerkve. Romarska sv. maša ob 11. uri, kosilo ob 12.30. Vpisnina 50.000 lir. Kličite telefonsko številko: 226180 ali 226117 (tudi tajnica). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV Trst prireja v četrtek, 11. septembra, izlet v Oglej in Gonars, kjer se bomo poklonili žrtvam taborišča ob spomeniku na pokopališču skupaj s pobratenim Društvom upokojencev Ilirska Bistrica. Vpisovanje 2. septembra, ob 9. uri, na sedežu društva v ul. Cice-rone 8 - tel. 360324. SKD CEROVLJE-MAVHINJE priredi izlet na Koroško dne 14. septembra. Ogledali si bomo grad Landskron, nastop izvežbanih orlov in sejem ob priliki vinskega praznika. Za informacije lahko kličete vsak veCer od 20. do 21. ure na tel. št. 291078. MALI OGLASI tel. 040-7796333 KUPIM ZGRADBE ali kmečke hiše na kateremkoli področju, negle-de na ohranjenost in z morebitnim zemljiščem. Plačam v gotovini. V zameno za lastništvo nudim dosmrtno oskrbo. Pismene ponudbe pošljite na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, pod šifro »ZGRADBE«. ISCEM KMEČKO HIŠO na gričevnatem področju za rejo fazanov. Pismene ponudbe: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, pod šifro »FAZANI«. PGM ART VVORLD išCe sodelavce za kome-ricalno dejavnost (tudi part time) na področju likovne in fotografske DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-12.00 od ponedeljka do petka. umetnosti. Za vse nadaljnje informacije pokličite na tel. 040/393473. ŠPORTNA TRGOVINA iz Goriške išCe izkušeno osebo (z znanjem slovenščine) za delo v skladišču in prodaji, seznanjeno s tehničnimi novostmi športne opreme. Pismene ponudbe poslati na poštni predal št. 20 - 34170 Gorica. NUJNO IŠČEMO žensko srednjih let za pomoč pri starejši osebi. Tel. št. 040/228074 ob uri obedov. ISCEM OSEBO za oskrbo starejše ženske 14 dni mesečno za ves dan s prenočitvijo. Tel. št. 040/421481, od 8.30 do 9.30. PRODAM hišo z vrtom v Trebčah. Za informacije telefonirati v Gorico na št. 0481/30609. SKORAJ DIPLOMIRANI ŠTUDENT statističnih ved nudi lekcije iz matematike in statistike. Tel. 040/212293. ISCEM sposobno osebo za oskrbo in družbo starejše osebe. Tel. 040/200518. PRODAM KNJIGE za 1. razred geometrov: »I promessi sposi«, »ObCa zgodovina, od antike do danes«, »Angleščina, Ge-neration 2000«, »Manua-le di disegno«. Tel. št. 0038666/567076. SLUŽBO DOBI MLADENIČ za delo v recepciji v slovenskem hotelu Emona v Rimu. Pogoji: znanje tujih jezikov in vozniško dovoljenje. Za informacije klicali v Palače hotel na tel. št. 0481/82166. PRODAM SOLSKI KNJIGI »Organska kemija II.« in »Verovati danes«. Tel. št. 040/213923 ob uri obedov. PRODAM približno 450 kg grozdja na trti (malvazijo in vitovsko). Tel. št. 040/228967. V NAJEM vzamem enosobno ali dvosobno stanovanje na Opčinah. Tel. št. 0038667/72560 v večernih urah. ISCEM KNJIGE za 2. klasični licej »F. Prešeren« . Tel. št. 040/275520. MOTOCIKLISTI! Na trgu je JAM AH A TT600 letnik ’91, cena 3.500.000 lir. Ce si zainteresiran, poklici na tel. št. 040/912843 v večernih urah. PRODAM KLAVIR primeren za začetnike. Tel. 040/327228. OTROŠKI VOZIČEK Chicco clic clac s torbo in pokrivalom za dež prodam za 200.000 lir. Tel. 327447. TRGOVINA JESTVIN išCe delavca/delavko, po možnosti s prakso. Ponudbe pošljite na Primorski dnevnik, ul. Montecchi 6 - 34137 Trst, pod šifro »Jestvine«. V VZGOJNO ZAPOSLITVENEM CENTRU NA COLU je oprema dotrajala. Zmanjkuje stolov/stolic. Kdor nam lahko pomaga, naj poklice na sedež SKLADA MITJA CUK, Opčine, Narodna ul. 126, tel. 212289, med 8. in 15. uro. OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in nasplošno vsa obvestila v uredništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu 040/7796333 __ Z URNIKOM: od ponedeljka m do sobote od IW. d 15 ure DEBORAH v Nabrežini ima ugodne popuste na ženskih, moških in otroških kopalkah, na spodnjem perilu in otroških oblačilih. Obiščite nas, boste zadovoljni! KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira Švara, Trnovca 14. Tel. 200898. PRODAM pristno domača vino po ugodni ceni: Albino Corbatti, Ul. Gardoni 9 (Naselje Sv. Sergija, pri nogometnem igrišču), od 8. do 12. in od 15. do 20. ure, (tel. 280910). OSMICO je v Zgoniku odprl Stanko Milic. OSMICO sta odprla Ivo in Andrej Kralj, Slivno 9. OSMICO je v Prebene-gu odprl Josip Rapotec. Toči belo in Črno vino. OSMICO je odprl Boris Pernarčič, Medja-vas 7. DREJCE FERFOLJA je v Vrtni ulici v Doberdobu odprl osmico. ToCi belo in Črno vino ter nudi domaC prigrizek - odprto vsak dan. OSMICO ima odprto Ivan TerCon v Mavhinjah, St. 42. OSMICO je odprl Stu-belj v Sempolaju. OSMICO v BrišCikih je odprla družina Suc. ToCi belo in črno vino ter nudi domače svinjske dobrote. Vabljeni! OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32. SREČKO ŠTOLFA, Sa-lež 46, toči belo in Črno vino. OSMICO sta odprla Marcelo in nrvin uoijaK, Samatorca 49. OSMICO je v Lonjerju odprl Zvonko Lorenzi. ToCi belo in Črno vino. ZAHVALA Najlepša hvala vsem, ki so nežno in z vsem srcem poklonili Valterju zadnji pozdrav. Prisrčno se zahvaljujemo ravnateljema, uCne-mu in neuCnemu osebju šol Žiga Zois, Ivan Cankar, didaktičnemu ravnateljstvu pri Sv. Jakobu, KD F. Venturini, župnikoma, sošolcem, prijateljem, pevkam ter Davidu in Igorju, ki sta mu s harmonikama zaigrala v slovo. Maša zadušnica bo v Četrtek, 4. 9., ob 19. uri v Ricmanjih. družini Pala in Pregare Domjo, 31. avgusta 1997 3. 9.1995 3. 9. 1997 Zofija Knez por. Zobin Z bolečim srcem se te spominjajo mož Luciano, sin Marino, hčeri Letizia in Luciana z družinami Mackolje, 31. avgusta 1997 t Po hudi bolezni nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga Edda Marin por. Zobec Pogreb bo jutri, 1. septembra, ob 10. uri, iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v cerkev v Boršt. Žalostno vest sporočajo mož Mario, sinova Robi in David z družinama ter ostalo sorodstvo. Zabrežec, Log 31. avgusta 1997 Draga nona ostala boš vedno v naših mislih Mitja, Ylenia, Elina in Valentina Žalovanju se pridružujejo Olga, Dora, Mirka in janran z oru/.inaim. Ob izgubi drage mame Ede izrekajo Robiju Zobcu in svojcem iskreno sožalje Upravni in nadzorni odbor, ravnateljstvo in uslužbenci Zadružne kraške banke. ZAHVALA Ob izgubi naše drage Lidije Sulcich por. Peric se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali pri negovanju pokojnice in vsem, ki so na katerikoli naCin počastili njen spomin. mož Pavel, sin Peter z družino, brat Celeste, svakinji Mimi in Doris ter ostalo sorodstvo Nabrežina, Pieris, Kassel, 31. agusta 1997 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Bernarda Pangosa (Peplja) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli naCin počastili njegov spomin. SVqjCI Nabrežina, Izola, 31. avgusta 1997 ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi drage Angele Dobrilla vd. Berdon SVOJCI Trst, 31. agusta 1997 (Pogrebno podjetje Zimolo) V REPNU PRIČAKUJEJO VESELE OHCETARJE Z NOŠO, S HARMONIKO AH SAMO Z VESELJEM Danes je veliki dan! Svečana poroka, sprevod narodnih noš, sprejem v Kraški hiši in seveda mnogo veselja Darila za kraški par Zlata poročna prstana - darilo zlatarne in mame Malalan z Opčin Obutev za nevesto in ženina - darilo trgovine čevljev Malalan z Opčin Poročni Šopek in 200 nageljnov - darilo cvetličarne SvageljzOpčin Poročm kolač-darilo pekarne Cok z Opčin Poročno potovanje na Palmo di Majorca - darilo turistične agencije Aurora/Atlas Grafika Lojzeta Spacala - darilo Slovenske kultumo-gospodarske zveze Monografiji L. Spacala in B. Groma - darila Tržaške knjigarne Umetniška keramična vaza Gabrijele Ozbič - darilo Slovenskega deželnega gospodarskega združenja 100 litrov vina - darilo Kmečke zveze Stenski keramični krožnik - darilo delavnice umetne obrti ARS Cretaria Enoletna naročnina na Primorski dnevnik - darilo PRAE »Vejenca« s kraSkim motivom - darilo Lesnine Bor iz Nabrežine Umetniška slika - darilo slikarja Stana Žerjala iz Boljunca Umetniška slika - darilo Rite Starman iz Mačkolj Dvoposteljna žimnica - darilo Pohištva Koršič Kompletni kozmetični tratman - darilo Estetike Nade-ste - Nadja Švara iz Boljunca Hranilna knjižica v znesku 500.000 lir - darilo Zadružne kraSke banke ___ nramma Knjižica v znesku 700.000 lir - darilo Nove Tržaške kreditne banke 12 steklenic vina - darilo kmetije Milič (Zagradec 2) Emajlirani zlati obesek »murček« (moretto) - darilo zlatarske delavnice Zlata kapljica Aleksija Guliča z Opčin Dveletna naročnina na revijo Mladika - darilo Slovenske prosvete Trst Keramična skleda Gabrijele Ozbič - darilo repentabr-skih deklet Danes je veliki dan. Dan kraške ohceti. Danes se bosta vzela Nataša in Adriano. V prejšnjih dneh sta izrabila vsako priložnost, da sta izrazila svoje navdušenje ljudem, ki so ju spremljali na repenskih zabavah. Srečali smo ju v sredo, ko so v Repnu odprli razstavo umetne obrti in predstavili knjigo Tržaška noša in njena vezenina. Videli smo ju v četrtek, kako sta zadnjic zaplesala v ledih stanu - napisali smo že, da je zaročenec nekoliko zamudil in da se bo zato moral oddolžiti na podknici, v petek. Podoknica je, seveda, popolnoma zalegla. Le katero žensko srce bi se ne raznežilo, če se pod njenim oknom zbrere druščina fantov, ki jih je s seboj pripeljal ljubljeni. Nataša je odprla svoje okno, Adriano je prislonil lestev in se skušal povzpeti v njeno sobo. Velika mati, nadlega stara, je seveda težila (po domače bi rekli, da je »razbivala«) mladima dvema, a kaj bi njena sikavost proti ljubezni! Objela sta se, se poljubila in skupaj prisluhnila še zadnji pesmi. Sinoči je bil na sporedu še Tarlnp . nrllrv^ilnl Liorolt., lxi ga jo treba opraviti pred poroko. Nevesta mora pripeljati svojo balo iz svoje rodne v ženinovo hišo, kjer bo poslej stanovala. Nič ne pomaga, da bo v resnici (tako sta nam zaupala mladoporočenca) Adriano stanoval pri Nataši, tam v Nabrežini. Nekoč je za dekleta veljalo, da se morajo preseliti k fentu, kjer jih je čakala zloglasna tašCa. No, ta tašča s kraške ohceti le ni taka grdoba: nevesti ponudi celo poročni kolač v znamenje dobrodošlice. Toda to je že današnji program. Danes bo na vrsti svečana poroka, sprevod narodnih noš, harmonikašev, sprejem v kraški hiši, popoldanski ples kraškega para v novem stanu. In seveda: priliv ljudi, ki bodo sledili živahni prireditvi. Letošnja kraška ohcet je, tako se vsaj zdi nam, opozoval-cem, izredno dobro obiskana. Občinstva je, od izvedbe do izvedbe, vedno več. Vedno več je ljudi, ki cenijo odlične domače specialitete. Kuharice jih ponujajo pri kioskih na trgu ali v številnih osmicah, ki so jih do-maCa in bližnja društva odprla po starih borjačih v vasi. Tisti, ki jedi poznajo, jih z veseljem primerjajo z domačimi; ostali (veliko je tujcev, tudi Tržačanov) se oblizujejo ob kraških specialitetah. Na vrhu lestvice najbolj zaželjenih so seveda kuhani štruklji, za katere velja, da jih nikjer drugje ne znajo tako izvrstno pripraviti kot ravno v Repnu. Vsem osmicam in IviooKvm gl C tu iti bčllllti KTltlKfl, ki jo je večkrat slišati: da so porcije premajhne. Pa saj to pravzaprav ni kritika - to je kompliment. Številni ljubitelji so danes zjutraj potegnili dragocene noše iz omare ali (še bolje!) iz skrinje, kjer imajo skrbno zloženo starodavno oblačilo. Vreme, ki je bilo vse do petka kislo, bo očitno prizaneslo, kar pomeni, da bo ljudi v nošah še toliko več. Nekateri bodo imeli staro oblačilo, ki so ga podedovali od babice ali deda. Ostali bodo imeli novo, po starem vzorcu izdelano oblačilo. Drugi si nošo sposodijo - čeprav jo vse manj ljudi, zavedajoč se njene vrednosti, posoja. Kakorkoli že, s svojo nošo ali ne, s svojo harmoniko ali brez, danes pričakujejo v Repnu najbolj vesele obcetarje, kar jih pomni zgodovina kraške ohceti. Kaj naj še dodamo? Ja, vabilo: pridite tudi vi! MatejkaCkgi Hotel Restavracija Križman REPEN 76 - Tel. (040) 327115/ 327468 - Fax 327370 --------- zaprto ob torkih----- m olich & C. S.a.s. ♦ talne in stenske keramične ploščice ♦ sanitarije Nabrežina Kamnolomi 35/c Tel. (040) 200371 Fax (040)201343 SLAŠČIČARNA Lastni proizvodi iz čokolade Proseška ul. 2 - Opčine - Trst - Tel. (040) 213055 zaprto ob nedeljah popoldne in ponedeljkih • SlašCice in slani piškoti • Tradicijonalne in mignon * • Klasične in moderne torte • Tudi porcijske in mignon • Čokoladni izdelki vseh vrst • Nepremagljive skušnjave v vseh letnih žasih DGKO/OI DRUŠTVENA GOSTILNA Projumem m ALCA/01 Gostilna AL KONTOVEL Na Opčinah Narodna Ul. 118 Tel. (040)212061 CAVALLINO najemnik G. Papucci Vam nudi proizvode znanih znamk: SHISEIDO - CLARINS RANCE-AZZARO G. VERSACE-CACHAREL Široka izbira bižuterije V novi upravitelji Konto vel 152 Tel. 225168 Prosek 162 tel. 225160 DANE/03 DAIMEV PRAZNJENJE GREZNIC IN ČISTILNIH NAPRAV ČIŠČENJE ODTOČNIH KANALOV Z VODNIM PRITISKOM OPČINE - Ul. delle Peonie 3 Tel. (040)211336-213592 Fax (040)214802 VZDRŽEVANJA IN POPRAVILA ČISTILNIH NAPRAV CunjaniREDi Eurocar EurocarSped Espego TibCunia Trst Fernetiči Pesek Rabojez Gorica Milano Sežana Zagreb mednarodni prevozi špediterske usluge zbirni promet pomorski oddelek Autoporto Fernetti Kamionski terminal Fernetiči 34016 Repentabor Ts Tel. 040 - 212616 Fax 211994 Espego - Gorica Tel. 0481 - 534660 Fax 534454 KRAŠKA OHCET Nedelja, 31. avgusta 1997 9 Današnji spored Objavljamo spored zadnjega dne letošnje 18. Kraške ohceti: Ob 9.00 zbirališče noš v Kraški hiši v Re-pnu in na Colu ter sprevod do cerkve na Ta-bru. Ob 10.00 sprevod v cerkev na Tabru, kjer bo poroka. Ob 11.00 sprevod narodnih noš z novopo-roCencema na Čelu s Tabra v Repen. Postanek za tradicionalni »žvacet« v restavraciji Furlan. ■ Ob 13.00 »predaja« neveste v Kraški hiši v Repnu. PoroCno kosilo. Ob 17.00 novoporoCenca odpreta ples na trgu v Repnu. Opolnoči zadnji valček in zaključek prireditve. Razstave, osmice in kioski bodo danes odprti od 10. do 24. ure. Vozni red avtobusov za Kraško ohcet Z OpCin (tramvajska postaja) v Repen: vsako uro od 8.40 do 19.40. Iz Repna na Opčine: vsako uro od 8.23 do 20.23. S Proseka v Repen: vsako uro od 8.10 do 19.10. Iz Repna na Prosek: vsako uro od 8.51 do 19.51. Na omenjenih progah vozi avtobus št. 45. Dragulji mololon OPČINE - TRST - NARODNA UL. 28 - TEL. 040/2114.65 OGLEJTE Sl RAZSTAVO V KRAŠKI GALERIJI pupis 1 POHIŠTVO d.O.O. SESLJAM 59/B Tel. 040/299269 - fax: 040/291386 POHIŠTVO >4R (OB/UNO Devin Tel.040/208559- fax: 040/208988 Naši arhitekti in izkušeni prodajalci bodo storili vse potrebno, da se bodo vaše želje povsem uresničile ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Sedež: Opčine ul. Ricreatorio 2 Tel: (040) 21491 Podružnice: TRST - Trg Liberta, 5 NABREŽINA - Trg Sv. Roka, 106 SESUAN - 44 BAZOVICA-Ul. Gruden, 23 cd-^A%A. Ttvčv cb cjL 10. 12. WlC. Pekarna - Slaščičarna c: o k dnevno sveže domače pecivo in vse vrste kruha Opčine r V IA.± KJ vZjli v* j. «- •- Obutev - Usnjeni izdelki OPČINE, Narodna ul. 122 - Tel 213900 BAR - BUFFET - PIZZERIA DAmm /f'M\ »rino«snC V m)) V 1 V/ OPfMNF KOSILA - VEČERJE Narodna ul. 65 PIZZE OPOLDNE IN ZVEČER Tel. 213821 ob nedeljah zaprto hotel restavracija ^Sfurlcm REPENTABOR - Tel. 327125 O O o malalan 34016 opčine (ts) - tel. (040) 213957 proseška ulica 6 Z < BOZO/02 - BOŽO JEJClC COL 1 \ o / REPENTABOR - Trst Tel/Fax: (040) 327113 Gostilna DAITROLL ul. di Monrupino 913 OPČINE (Trst) Tel. 040/2 14241 Z VRTOM ZAPRTO OB SREDAH SPECIALITETA NOVOSTI V TERMINALU NA FERNETIČIH: lir : '! ISkSKBSBI družba sedaj posluje z imenom: <• \ r'/'/ •*.• . ; •■'. •*: Terminal Intemodale di Trieste ■ Feimtti SpA carinski postopki se vršijo z direktno povezavo s carinskim informativnim sistemom mostovno dvigalo za potrebe povezave z železnico pri nakladanju/razkladanju kontejnerjev, zabojnikov in polprikolic Terminal Intermodale di Trieste -Fernetti Spa tel. +39-40/215218 fax +3940/214856 http://www.spin.it/femetti e-mail: femetti@spin.it darilni predmeti bomboniere Opčine - Narodna ulica 44/b tel. 040/213124 Peč na drva pizzeria - bar - gostilna »VETO« DEBENJAK NADA in FABRIZI ERIN0 sne ob torkih zaprto OPČINE - Proseška ulica 35 - Tel. (040) 211629 ilpoorUma aortlM - m pteg - specializirani laboratorij za smuči in snow board Sesljan Center 43 Tel. 040/291262 GOSTILNA ŠKABAR najemnik Žagar tipična kraška kuhinja__ ________vsako nedeljo kuhani štruklji REPEN 70 Tel. 327117 Narodna ul. 160 OPČINE Tel. 213193 1 d Keramične ploščice sanitarije CLindJCRVICC kopalniška oprema Climai Service sne Nabrežina kamnolomi 63/A - Tel. 040/201216 TAC s.n.c, gradbeni material SESLJAN 27/A - TEL. (040) 299259 GRADBENI MATERIAL Edoardo Ferfoglia ex Daneu OPČINE - Proseška Ul. 13 - Tel. 211044 Odprto ob sobotah - zaprto ob ponedeljkih OGLASE PRIPRAVIL I® PUBLIEST srt Ul. Valdirivo 36 34132 TRST TEL. 040 - 7606529 FAX 040-768697 ŽIVLJENJE NA "GILIJIH" V vasi je osnovna Sola, za na-dalnje šolanje pa morajo otroci na Lombok - običajno v glavno mesto Mataram. Vsi trije "Giliji" so bili nekoč nenaseljeni. Najprej so se ljudje začeli naseljevati na Gili Air, ki je najbliže lomboški obali, nato še na Meno in Trawangan - po vrstnem redu oddaljenosti od Lom-boka. Danes je najbolj naseljen otok Gili Travvangan, najmanj pa Meno, prav tako je Travvangan tudi najbolje opremljen za turizem, najslabše pa Meno. Med ljudmi, ki so prvi začeli naseljevati otoke, je bilo največ prišlekov z otoka Su-lavvesi ter domačih Sasakov z bližnjega Lomboka, ko pa se je razmahnil turizem in so se otočki pokazali kot dober vir zaslužka, so nanje začeli prihajati tudi ljudje od drugod: z Jave, Sumatre itd. Zadnji prišleki so večinoma mladi neporočeni moški, ki so morali s trebuhom za kruhom in so se pač odločili za ta kraj namesto za katerega drugega. Med take spada tudi dolgolasi Masuf, ki je doma iz bližine Vogjakarte na Javi: očeta nima več, doma ni našel službe oz.: "bi jo lahko našel, vendar bi to bilo zelo težko delo za malo denarja” in se je zato odločil, da poskusi srečo na Gili Menoju. Tukaj si je ob morju postavil majhno kolibo, nakupil plavuti in mask, v popačeni angleSčinLnapisahJ^tjip^jSffl^ začel služiti. Ko ni visoka sezona, se zgodi, da si določenega dne nihče pri njem ničesar ne sposodi in takrat mu pride še kako prav, da lahko v bližnji restavraciji pomaga pri strežbi - v zameno ima zagotovljen obrok. Včasih spi v svoji kolibi ali na plaži, včasih pa pri novih prijateljih v vasi. V šolo ni hodil, a nič zato - saj mu pri učenju angleščine pomagajo turisti - ko se spomni besede ali izraza, ki bi se ga rad naučil, enostavno povpraša mimoidoče. Za visoko sezono veljata meseca julij in avgust, vendar je turistov skozi celo leto dovolj, da domačini lahko od njih živijo. Kot nalašč je poleti, ko je več turistov, tudi več rib, ki jih ribiči z večjo lahkoto prodajo restavracijam. Za časa nizke sezone je ob uri kosila nemogoče, za večerjo pa sicer mogoče, vendar zelo težko dobiti porcijo. Turistov je enostavno premalo, da bi se restavracijam splačalo imeti stalno ribjo ponudbo. Poleg tega spada v tem letnem času večina popotnikov v dolgoročno kategorijo, kar pomeni, da je njihova izbira hrane osredotočena okoli najcenejših jedi. Domačini, ki imajo čoln in so se v preteklosti ukvarjali le z ribištvom- nekateri celo s pomočjo dinamita, zaradi česar so odsedeli različno dolga obdobja v zaporu - si danes k boljšemu standardu pomagajo tudi s čolnarjenjem: turiste vozijo do točk, kjer je potapljanje nad koralnim grebenom najlepše, kjer je možno videti želve, modre korale :ti| in morske zvezde, klapavice velikanke ipd. Zelo popularen je tudi nočni ribolov, med katerim ribiči "pod svečo" presenečajo speče ribe ter jih nabadajo na osti, turisti pa jim po lastni želji pomagajo ah pa lovijo sami. Običajno se taka ekspedicija konča s skupno večerjo, pri kateri je glavni junak sveže ulovljena riba. Včasih se iznajdljiv turist spomni česa novega kot npr. možnosti, da bi najel jukung in šel jadrat, prilagodljivi domačini pa takoj sprejmejo nov izziv in že je vpeljan nov način za služenje denarja. Marsikateri izmed domačinov ima za sabo hude življenjske preizkušnje - kot npr. Abdul, ki je kot otrok pomagal staršem pri delu okoli bungalovov in restavracije, ki so družinska last. Ko se je pri 24 letih starosti poročil z 9 let mlajšim dekletom, se je lotil donosnejšega posla: lovljenja rib z dinamitom -tako kot pred njim že njegov oče, nakar so ga ujeli in za 3 mesece zaprli. Nato je za družbo iz Jakarte iskal bisere po raznih predelih indonezijskega arhipelaga - to je bilo zelo naporno, vendar dobro plačano delo, ki pa ga je odvrnilo, ko je nekoč v podmorski jami umrlo 5 tovarišev. Sedaj svojo družinico preživlja s tem, da turiste vozi po morju z jukungom. Jukung z motorjem predstavlja za domačine pravo bogastvo, saj stane plovilo milijon lir, najcenejši model japonskega motorja, ki ga plovila pa ravno toliko! Vsota, ki se nam ne zdi nič posebnega, je za povprečnega Indonezijca pravo bogastvo, saj so osebni dohodki v Indoneziji zelo nizki. Plača državnega uslužbenca z osnovnošolsko izobrazbo znese okoli 140.000 lir, z višjo izobrazbo od 200 do 270.000 lir in z univerzitetno izobrazbo med 350 in 400.000 lir. Ob vsem tem so vsote, ki jih ljudje zaslužijo s turizmom, zelo visoke. Prav tako dobro kot s turizmom pa je možno -"ti ' ^ 'r\r>AmPi zaslužiti z vzgajanjem morske alge imenovane "rumput laut". Povsod, kjer v plitvini iz vode štrhjo za vrat privezane plastične steklenice, je pod vodo gojišče te dragocene alge, ki jo domačini uporabljajo za pripravo solat in slaščic, predvsem pa za izvoz. V tujini je namreč zelo cenjena v kozmetični industriji: za izdelavo mil, šamponov ter make-upa. Indonezija jo izvaža na Japonsko ter v Nemčijo. Mesečno z gojenjem alge možno zaslužiti toliko, kot zasluži uradnik s srednjo ižobrazbo. POROKA Običajno se mladenič in mladenka zaljubita (čeprav se včasih IlliSii Silili bi se kandidata poznala), vendar se poroko lahko le gledata ali tudi starši zmenijo za poroko, ne da naJaj pred poroko lahko le gied kvečjemu pogovarjata - drug drugega se ne smeta niti dotakniti... Ko mladenič sporoči staršem, da bi se smmm : * L 1 *!> * V Ms 1%. m ■S*; ! 0$ 'h š r mr. m. kV L-. rad poročil z dotičnim dekletom, gredo njegov oče, dedek in morebitni starejši bratje na njen dom, kjer njenim staršem (očetu) ponudijo določeno plačilo za odkup neveste - lahko gre za denar, lahko pa tudi za druge dobrine ali celo oboje: npr. 400.000 lir, ena koza in 100 kg riža. Ko se dogovorijo o odplačilu, se čez kak teden ženin in vsi njegovi sorodniki in sosedje odpravijo na nevestin dom, kamor sabo prinesejo dogovorjeno odplačilo ter veliko sadja in se zmenijo za datum poroke, ki se običajno vrši 1 ali 2 meseca kasneje. Na dan poroke gre ženin s svojimi svati po nevesto na njen dom, nakar se vsi zberejo na domu njegovih staršev, kjer je veliko praznovanje s hrano in pijačo. Pri samem obredu je prisoten tudi predstavnik državne oblasti, pred katerim morata oba mladoporočenca podpisati pristanek na sklenitev zveze. Oba naj bi bila polnoletna, vendar je včasih, če se tudi starši s tem strinjajo, možno oblasti ogoljufati. Med obredom postavi uradna oseba najprej ključno vprašanje nevesti in šele nato ženinu - ker se včasih zgodi, da nevesta k poroki ne pristopi prostovoljno. Do razvez ne prihaja - poroka velja dosmrtno - že samo zato "ker preveč stane". Vsi trije otoki imajo skupnega majorja, ki ga je semkaj namestila državna vojska in ki ima nalogo vzdrževati red na otokih. Na vsakem otoku je major imenoval dva pomočnika, ki ga pokličeta, če se zgodi kaj hujšega, medtem ko sama rešita manjše probleme. Major se na vsakem otoku mudi po dva ali tri dni tedensko in tako kroži skozi celo leto. Večjih težav običajno ni - včasih se kdo napije in postane prepirljiv, morda se celo s kom stepe, ampak to je tudi najhujše, kar se dogaja. Major pravi, da mir skuša vedno doseči z lepimi besedami in na miren način. Prebivalstvo vseh treh otokov je v glavnem muslimanske vere, ki je tudi sicer uradna indonezijska vera. Zato se za domačine dan začenja že ob zori, ko je treba poM-teti k molitvi v mošejo. Vsi - z otroci vred - vstajajo ob 5 uri zjutraj - tik pred sončnim vzhodom. MORJE Plaža "Gilijev" je prekrita s svetlim peskom (slika 1), po katerem ležijo naplavljene korale. Se največ jih je na zahodni obali otoka, kjer ni bungalovov in morje ni prememo za plavanje. Tukaj morje naplavlja tudi ostanke rdečih koral, ki se počasi krušijo, drobijo in končno z ostanki svetlejših koralov tvorijo pesek, ki vse naokoli prekriva otoško obalo. Ker je rdečih delcev manj kot belih, je od daleč pesek videti slonokoščeno bel, medtem ko po natančnejšem opazovanju ugotoviš, da je sestavljen iz raznobarvnih delcev, M so v bistvu ostanki skozi stoletja zdrobljenih školjk in koral. V določenih predelih okoli otoka sega koralni greben vse do obale, kar onemogoča plavanje. V morje se je možno podati le na določenih mestih, kjer se koralni gre- 1 _ ben razvija Sele globlje pod morsko gladino. Dopoldne je oseka, popoldne plima. Razlike med plimo in oseko so zelo opazne: drevesa, pod katerimi je dopoldne možno ležati, zvečer poplakuje morska voda. Z enostavno masko in dihalko - morda ša plavutmi - vidiš v tukajšnjem morju veliko, veliko več kot v našem s ipravoi potapljaško opremo. Potapljanje okoli Gilijev je res doživetje, saj je morje nad koralnim grebenom izredno bistro in je zato vidljivost zelo dobra. Med korali se par pedi od plavalčevega nosu pasejo ribe raztič-nih velikosti, barv in oblik: od dolgih valjastih rib sive ah sončno rumene barve pa do pisanih modro-rumenih ali rumeno-čmih rib, drobnih ribic električno modre barve, velikih in rejenih rib temno vijolične in zelene barve. Najbolj zanimiva je modro-ze-lena riba papagajka, ki se baje hrani s korali in med prehranjevanjem proizvaja glasen: "Hrsk-hrsk! ", ki te takoj opozori na njeno prisotnost. Obilo je tudi plavih koral in prav tako plavih morskih zvezd, nekoliko globlje pod gladino pa svojo mesnato notranjost kažejo orjaške klapavice, medtem ko želve dremajo z zadnjima plavutima prislonjenima ob morsko dno. Raznih vrst rib in koral je toliko, da jih laik, ki jih ne zna kategorizirati. ne more niti prešteti. Tudi večina pisanih rib (slika 2), ki bi jih zahodnjaki dali enostavno v akvarij za okras, je užitnih in domačini se prav nič ne ženirajo, da bi jih pojedli, ko se skupaj z drugimi ujamejo v mrežo. LOMBOK Z Gili Menoja vozi dvakrat dnevno uradni jukung za Lombok. Prvič odrine ob 7.30 zjutraj, drugič pa ob pol dveh popoldne. Zjutraj je morje mimo in vožnja veliko prijetnejša kot popoldne. Ce se vnaprej zmeniš za najem avtomobila z voznikom, po pristanku v Bangsalu ne izgubljaš časa in se lahko takoj podaš na krožno vožnjo po Lomboku. Štiri do petletni fantki s plastičnimi steklenicami v rokah skakljajo okoli prišlekov ter se ponujajo, da pred vstopom v avtomobil vsakemu za nekaj bakšiša splaknejo od peska umazane noge. Lombok je širok kakih 80 km od zahoda proti vzhodu in približno toliko od severa proti jugu. Nad otokom se strmo dviga z gosto džunglo obraščen vulkan Rinjani, ki je s svojimi 3726 m draga najvišja gora idonezijskega arhipelaga. Večina lomboških prebivalcev je Sasakov, kakih 10% Balijcev, nekaj je priseljencev z bližnjega otoka Su-lavvesija - bolj znanega s starim imenom: Celebes, ostali pa so pripadniki kitajske in arabske manjšine. Sasaki so se baje v davni preteklosti semkaj priselili iz Burme ali severo-vzhodne Indije, o čemer poleg njihovih potez pričajo tudi njihova tradicionalna oblačila, ki so podobna oblačilom tamkajšnjih plemen. Za zelo hiter ogled Lomboka zadostuje enodnevna krožna vožnja po otoku, medtem ko se je za nekoliko natančnejši obisk otoka na njem potrebno zadržati vsaj tri dni. Lombok je turistično manj razvit kot Bali, vendar se stvari zelo hitro spreminjajo. Najbolj turistično razvito je mestece Sengiggi ob zahodni obali, kjer stojijo najbolj luksuzni hoteh na otoku. Tudi sicer bi oblasti želele, da bi Lombok postal otok za visoko kategorijo turistov, vendar jim to gre zaenkrat nekoliko težje od rok, ker je že na Baliju veliko luksuznih hotelov, mednarodna ekonomska kriza pa vpliva tudi na turizem. Iz Bangsala vodi lepa cesta po severni obali Lomboka do Tanjunga - dokaj velikega mesteca, v katerega ribiči in kmetje iz sosednjih vasi vsakodnevno prihajajo prodajat svoj ulov oz. pridelek. Na tržnici mrgoli prodajalcev, prav tako pa tudi kupcev in med obemi je največ žensk (slika 3). Med nakupovanjem se pogovarjajo, tu pa tam kaj pojejo pa zopet naprej. Kilogram nepraže-ne kave stane približno 6.000 lir kilogram jajčevcem podobnega tropskega sadja imenovanega mango-steen 1.300 lir itd. Naprodaj so ogromne količine sušenih in nepredelanih listov tobaka, iz katerih si domačini sami zvijajo cigarete. Veliko je začimb - od popra, čili-pa-pričic in ingverja pa do tamarinda idr. Sveža soja je naprodaj kar v strokih, girice so zložene na palmi-nih listih v kupčke po štiri, sušene raze toplo rumenkaste barve so nametane na kupu, na plastični vrece-vini so kar na tleh razstavljeni okrogli jajčevci bele in rumene barve, iz velikih belih vreč kukajo riževa zrnca raznih odtenkov in oblik, ob njih pa na piramido nasipani riževi otrobi. Ne manjka se niti mesa in njegovih beljakovinskih nadomestkov: sojinega sira, ki mu tukaj pravijo "tahu" ter proizvoda iz celih sojinih zrn, ki je značilen za Indonezijo in mu pravijo "tempeh". Tempeh lahko v večini receptov nadomesti meso in je prav zato pri revnejših domačinih zelo priljubljen ter dragocen za vsakdanjo prehrano. Del tržnice je nadkrit z nadstreškom in tukaj je roba razstavljena na stojnicah, medtem ko je v ne-nadkritem delu blago razstavljeno na improviziranim mizicah ali kar na kosih blaga razprostrtih po tleh (slika 4). Pred vhodom v tržnico potrpežljivo čaka na desetine konjev, vpreženih v prav toliko "cidomov" (slika 5). Od Tanjunga cesta po severni obali Lomboka speljana naprej mimo Karang Katesa, kjer približno 400 metrov od obale iz morskih globin prihaja na dan pitna voda, pa naprej skozi izsušeno rumeno-rjavkasto pokrajino, posajeno le z drevesi guave ali jambuja, kot ta sladek rumenkasti sadež imenujejo Indonezijci. Baje rabi guavovec zelo malo vode in je zato primeren za pozelenitev pretežno suhih področij. Celo v deževnem obdobju na ta predel Lomboka pade bolj malo vode in pogosto morajo ljudje do najbližjega ne-presušenega vodnjaka prehoditi nekaj kilometrov. Cesta vodi skozi številne vasice. Nekatere med njimi sestavljajo bolj ali manj tradicionalne hiše s stenami iz rogozovine, medtem ko v drugih prevladujejo zidane hiše. Ena takih vasic, v kateri je Se vse kot pred stotimi leti, je vasica, v kateri živijo sami dninarji s svojimi družinami. Zaradi zelo izsušene pokrajine in kolib iz slame ter palminih listov se zdi, kot bi vas bila nekje v Afriki. Kolibe so videti skromne, a so verjetno prijetne za bivanje - s Številnimi špranjami v rogozovina-stih stenah prav gotovo bolj zračne in za to klimo primernejše od zidanih stavb. Nekatere se na količkih precej visoko dvigajo od tal, medtem ko so ostale postavljene kar na trdnih tleh. Ob prihodu v vas se prvi trenutek zdi, da tu nihče ne stanuje. Razen kokoši in privezanih koz nikjer ni videti žive duše. V resnici pa se vsi vaščani, ki so trenutno v vasi zadržujejo v veliki uti sredi vasi, ki je prav tako kot hiše prekrita s tradicionalno streho iz palminih listov. Taka streha je neverjetno dobra izolacija, saj je temperatura pod ostrešjem za 2 ali 3 stopinje nižja kot drugod, kar je čutiti kot prijetno, globoko hladovino. Sredi ute se kak meter nad zemljo dvigata dve veliki zadevi, ki bi ju Zahodnjaki prav gotovo poimenovali kot mizi, medtem ko ju domačini uporabljajo kot podlago za sedenje in ležanje. Tukaj kramljajo, počivajo, podnevi dremljejo in sploh počnejo vse, kar se da početi v mirujočem položaju. Zadrževanje na taki ploščadi je varnejše in zaradi bambusne strukture tudi bolj sveže kot zadrževanje na tleh. Sredi vasi se na deskah ob kolibi suSijo ogromne lončene posode za vodo, nekoliko naprej pa se na najvišjih koleh dviga "lumbung" ali koliba za spravljanje riža, ki je uporabna tudi kot hlev za koze ali kot ženski delovni prostor - tkalnica. Tradicionalna sasaška oblačila za vsakdanjo rabo so Cme barve. Poživijo jih dolgi živopisani šali, s katerimi si pritrdijo sarong oz. ki jih ženske nosijo mlahavo položene čez rame: z obema visečima koncema na hrbtu, če so poročene oz. z enim koncem spredaj in enim zadaj če so še neporočene. Toda tudi Sasaki so se posodobih, zaradi česar je tradicionalno oblečene ljudi ob običajnih dneh najti le še v zakotnih vaseh daleč od civilizacije. V mestih niso redke mlajše ženske v jeansih in industrijsko izdelanih majčkah (slika 6), da o "industrijsko" oblečenih moških ali otrocih niti ne govorimo. Kljub temu pa mora vsaka mlada Sasakmja Se vedno znati tkati po starodavnih metodah ter si mora poročno obleko - sarong in bluzico s posebnim vzorcem - stkati sama. Te umetnosti se hčere učijo od mater tako kot so se je le-te učile od svojih mater. Običajno je doma stkana tkanina domač proizvod od začetka do Ul A: ‘S : ■ . I --v s*.? $ /Af-v.*' ' C'*?*- ■var-.* konca ah pa vsaj od surovega bombaža naprej. Celoten proces se odvija po ročnem postopku: ročna je preja bombažne niti, ročno je barvanje niti s prav tako ročno izdelanimi naravnimi barvili in ročno je seveda tkanje blaga... Preje niti se običajno lotevajo starejše ženske, ki za to delo uporabljajo primitivne kolovrate na ročni pogon. Barve so izdelane iz naravnih barvil, kakršna sta npr. žafran ali Ustje določenih rastlin. Prejo je seveda treba pobarvati Se pred tkanjem. Najprej jo je treba dolgo kuhati v barvasti vodi, nato izprati, posušiti ter preveriti, če pušča Se kaj barve. V tem primeru je barvanje treba ponoviti. Edine nenaravne niti, ki jih Sasaki uporabljajo pri ročnem tkanju, so niti zlate barve, ki zlata seveda niti od daleč niso videle. Nekoč je bilo drugače. Kot si tujci z zanimanjem ogledujejo vaščane, ki v opoldanski vročini v glavnem počivajo in se ubadajo z manj zahtevnimi deli, tako si tudi oni ogledujejo tujce. Vsekakor se začudiš, ko ti prav takrat, ko želiš oditi, nekdo pod nos potisne velik zvezek s trdimi platnicami, v katerem so svoje podpise pustili dosedanji obiskovalci, ki so v posebej za to določenem stolpcu zapisali tudi, kakšno vsoto so darovali vaščanom v podporo. Vsote so za popotnikove žepe zelo majhne, za domačine, ki so zelo revni in vajeni skromnega življenja pa zelo pomembne. Cesta je v določenih predelih prekinjena zaradi obnovitvenih del, obvozi pa so speljani kar čez dm in stm, po katerem bi se elegantnejsa limuzina prav gotovo raztreščila. Se sreča, da tod vozijo le tovornjaki, motorji in džipi. Tu pa tam se cesta strmo povzpne, nato pa kmalu zopet spusti. Veliko je mostov, ki pa žal vodijo čez kronično žejne rečne struge. Če ne bo posebno slabo leto, bodo reke in hudourniki oživeli enkrat decembra ter veselo žuboreli vse do februarja, ko se bo deževje polagoma zopet poleglo. Toda včasih se zgodi, da niti t.i. "deževni meseci" niso kaj prida radodarni. Takrat je na otoku slaba letina in včasih zelo huda lakota, ki pokosi veliko življenj - predvsem med kmetovalci, ki so popolnoma odvisni od zemlje in njenih plodov. V mestecu Bavan, odkoder izvira lomboška religija imenovana VVektu Telu (nekakšna mešanica animizma, hinduizma ter islama), se manjša cesta odcepi proti vznožju 3726 m visokega vulkana Rinjani, ki je druga najvišja gora v Indoneziji. Cim se cesta začne vzpenjati proti višjim legam, se pokrajina spremeni. Rumeno-rjave odtenke prejšnjih pokrajin nadomestijo zelene harve, zrak pa zadobi prijetno svežino. Cesta pelje le skozi dve vasi: Batu Koq in Senaru, kjer se konča (slika 7). Odtod vodi le se pešpot navzgor proti jezeru Segam, ki leži v vulkanskem kraterju in je dosegljivo v 8 urah hoda ter naprej do samega vrha Rinjanija, ki se dviga še dobrih 1700 metrov nad jezero. Največ tujih hribolazcev se poda k jezeru ter na sam vrh Rinja- nija v poletnih mesecih: od junija do avgusta, medtem ko je za časa deževja vzpenjanje po strmih in na gosto poraslih pobočjih zelo nevarno. Domačini to kar naprej ponavljajo in morebitne neprevidneže svarijo pred skušnjavo. Celo pogled na Rinjani je v deževnem obdobju zastrt z gostimi oblaki in meglo. Le zgodaj zjutraj je možno uzreti ostre W$Si^il)iameyeg8ALhaL ki tvori Vas Batu Koq predstavlja odskočno desko za večino ljudi, ki se podajo na Rinjani. V skladu s tem so v vasi na voljo številna gostišča z restavracijami in prenočišči, izposojevalnice raznorazne Sare, ki bi jo človek lahko potreboval med vzponom ter številne trgovine, ki ponujajo suho in pakirano hrano, ki jo ljudje radi nosijo v nahrbtniku, ko se podajo v gore tam, kjer ni koč in gostišč: čokolada, ribje in druge konzerve, sladkor, piškoti in drugo. Batu Koq je s celotnim območjem vred raztresen po blago se vzpenjajočem pobočju, ki je razkosano zaradi hudournikov in potokov, ki so skozi stoletja izdolbli bolj in manj globoke vdolbine med skalami, rastlinjem in zemljo. Dvajset minut hoda navzdol po neštetih stopnicah privede do slapa imenovanega Sendang Gila. Približno na pol poti med vasjo na vrhu in slapom na dnu kenjona se mikroklima nenadoma spremeni. Zrak nabit z ozonom postane nenavadno prijeten za vdihavanje, vendar je zaradi bolj vlažnega zraka tudi nadležnih žuželk veliko več kot v vasi. Slap se v dveh curkih z mogočnim šumenjem iz visoke stene vliva v mimo deroči hudournik. Stena, s katere priteka voda, je na gosto porasla z zelenjem in je videti kot bi ne imela nobene zemeljske ah kamnite osnove. Voda je kristalno bistra in v primerjavi z evropskimi rekami prijetno mlačna. Domačini, ki prav tako kot tujci sem zahajajo na izlete, se popolnoma oblečeni tuširajo in igrajo pod slapom ter v vzvalovani vodi OKoli njega. Nekateri polnijo plastenke, s katerimi prispevajo svoj delež k pikniku, ki ga medtem v gozdnih uticah pripravljajo sorod-niki, ki se niso upali pristopiti bliže k vodi. Najbolj uživajo otroci, ki z glasnim vriskanjem in vzklikanjem skušajo preglasiti šumenje vode ter zvedavo, a sramežljivo pogledujejo v smeri redkoštevilnih tujcev, ki kot koze skačejo s skale na skalo in skušajo kar najbolje ovekovečiti naravno lepoto, ki jih obdaja. V teh gričevnatih predelih Lomboka zelo dobro uspeva tobak, ki ga ljudje v zadrugah pridelujejo za prodajo na tržnici ah v industrijske obrate. V času zorenja tobačnih listov dež ni zaželjen. Ce se ulije, so nežni tobačni listi takoj poškodovani in izgubijo na kvaliteti. Obrani tobak privežejo na dolge drogove in obesijo v ogrevan sušilni stolp. Ko listi zadobijo zlato-rumeno barvo in so torej dovolj suhi, jih delavci premestijo v odprt, a prekrit prostor, kjer se še zračijo in čakajo na rezanje (slika 8). Marina Furlan (nadaljevanje prihodnjič) GORICA 12 Nedelja, 31. avgusta 1997 - FOLKLORNI FESTIVAL / POZIV S POSVETA O LJUDSKI KULTURI r- SOVODNJE / PRAZNIK BO PRIHODNJO NEDELJO -i Proti težnji po globalizaciji zaščititi ogrožene kulture Danes sprevod dvajsetih skupin po mestnem središču Udeleženci včerajšnjega posveta o ljudskem izročilu, ki je potekal v okviru mednarodnega folklornega festivala v sejni dvorani goriškega županstva, so naslovili tako krajevnim upraviteljem kot mednarodni javnosti poziv v prid obrambi ogroženih kulturnih identitet. Profesor kulturne antropologije na rimski univerzi “La sapien-za” Tullio Tentori, ki je predsedoval zasedanju, je bil glede tega zelo jasen. Današnjo družbo označujejo procesi globalizacije, homologacije in normalizacije. Inštitucije morajo poskrbeti, da naša družba ne bo pozabila na preteklost in na svoje korenine, da se ne bodo pod težo modernizacije in tehnoloških sprememb izbrisale kulturne identitete, katerih različnost bogati družbo in je pogoj za njeno rast. Podobne misli je iznesla tudi sen. Tullia Caret-toni, predsednica državne komisije Unesco za težnja po planetarni globalizaciji in izničevanju razlik v nasprotju z uveljavljanjem kultur posameznih narodov. OZN se je danes znašla pred paradoksom: po eni strani vabi države v “globalno naselje”, po drugi pa jih poziva, naj ohranijo svoje korenine. Mednarodna kulturna in znanstvena skupnosti je poklicana, da ponudi odgovore na te dileme, da poišče poti za usklajevanje vse bolj enotnega svetovnega gospodarskega trga in različnih kultur. Kulturnike je tudi pozvala, naj mednarodnim organiza- Poskočni ples deklet turške skupine iz Ankare (foto Bumbaca) cijam kot sta OZN in UNESCO ponudijo ideje za njihovo preoblikovanje in večjo avtoriteto zlasti glede kočljivih dilem na področju bioetike, spoštovanja človekovih pravic in kultur narodov, L ««.» v o lul O V Ll V ULIL)- ma pozdravili senator Darko Bratina, pokrajinska odbornica za kulturo Maria Masau Dan, predsednik Pro loco Sergio Piemonti in goriški župan Gaetano Valenti. Z referati so sodelovali še Valeria Cottini Petrucci z ministrstva za kulturo, predsednik zveze folklornih festivalov Cioff za Italijo Giovanni Pistilli in docent sociologije v Trstu Franco Fileni. Dnevi svetovne folkore v Gorici se bodo danes sklenili z množičnim ljudskim praznikom ob tradicionalnem sprevodu foklomih skupin po me- stu. Uvod bosta že dopoldne ponudili godbi iz Celovca in Lienza, ki bosta ob 11. uri igrali pred ljudskim vrtom in v parku županstva. Ob 16. uri bo sprevod z udeležbo dvajsetih fnlplnrr.il, skupin, godb m zastavonoš. Poleg sedmih skupin z vsega sveta, ki so sodelovale na letošnjem festivalu, se bodo sprevoda udeležile folklorne skupine z Goriške in iz Furlanije, skupini Karol Pahor iz Pirana in Livi-gno iz istoimenskega kraja pri Sondriu ter godbe. Sprevod bo krenil izpred cerkve sv. Justa po Korzu do Ul. Petrarca in Trga Battisti, kjer bodo ob 18. uri podelili Trofejo goriškega gradu najboljši skupini na letošnjem festivalu, ob 21. uri pa bo še zaključni večer s plesnimi nastopi vseh sodelujočih. Partizanski miting v Selcah ...v oKvmi partizanskega mitinga v Selcah bo danes ob 10. uri srečanje goriških borcev in delegacij borčevskih zvez Slovenije in Hravske. Ob 50-letnici mirovne pogodbe, ki je začrtala državno mejo, bodo razpravljali na temo Meje naj združujejo in ne več ločujejo. Praznik se bo zvečer nadaljeval z družabnim programom, ju- do spomenika Proletarski brigadi, Dvajset uspešnih let krvodajalcev Sekcija posveča veliko pozornost vzgoji mladih, informiranju in prevenciji obolenj Sekcija Združenja prostovoljnih krvodajalcev iz Sovodenj bo prihodnjo nedeljo, 7. septembra, praznovalo svojo 20-letnico ustanovitve. Ob pomembnem jubileju smo se o delovanju združenja pogovorili z Marinko Batič, ki že dalj časa z veseljem opravlja tajniško delo in skrbno vodi arhiv združenja. Gospa Batič nam je najprej posredovala nekaj informacij o sami organizaciji. Sovo-denjska krvodajalska sekcija je namreč ena izmed šestnajstih, ki spadajo pod goriško okrožje. Kot edina slovenska sekcija v tem okrožju, sama skrbi, da so vsi dokumenti, lepaki in sploh sporočila dvojezični. Vsaka štiri leta poteka občni zbor. Zadnji je tako bil leta 1995: takrat je bil izvoljen odbor, ki deluje še danes. Vodstvo sekcije so zaupali Branku Černiču, podpredsedniško mesto so dodelili Marti Bratuž, pri tajniškem delu pomaga gospe Marinki še Loredana Cibini, blagajničarka pa je Mirjam Devetak. V odboru je še 15 članov, v glavnem so to referenti za mladino. Zelo aktivna pri reklamiranju dejavnosti v okviru krvodajalske zveze je Ljubica Butkovič. Gospa Marinka je z zadovoljstvom poudarila, da se je v zadnjih treh letih vpisalo v združenje 28 novih članov, kar predstavlja seveda za organizacijo veliko pridobitev. Vseh članov je sicer 168, aktivnih, to se pravi tistih, ki darujejo kri vsaj enkrat v dveh letih, pa je 68. Za vsako dajatev krvi dobi sovodenjska sekcija denarni prispevek od goriškega okrožja, stroške za delovanje lahko krije še s pomočjo slovenskih posojilnic iz Sovodenj in Doberdoba, največ prispevkov pa priteka v blagajno s prostovoljnimi prispevki oziroma z darovanji namesto cvetja na grobove. V okviru svojega delovanja prireja združenje prostovoljnih krvodajalcev iz Sovodenj za sprostitev svojih članov vsako leto izlet v naravo, obenem pa vrsto srečanj, predavanj in informativnih večerov, ki so osredotočeni predvsem na preventivno zdravljenje. Tako je lani gostilo primarija onkološkega središča iz Aviana, profesorja Sca-rabellija, ki je predaval o ginekoloških rakastih obolenjih, letos pa pri- Truarijo. TiroHija, ki je Sle- vilnim zbranim spregovoril o Aidsu, spoznavanju in preventivni zaščiti ter o rakastih obolenjih. Lani oktobra so še organizirali bakla-do, prostovoljne prispevke, ki so jih tedaj nabrali, pa so namenili za gradnjo novih stavb (“via di Natale”) v Avia-nu. Veliko pozornost posveča združenje mladim, je poudarila gospa Batič. S tem v zvezi poteka plodno sodelovanje s psihologom V. Ščuko, ki je mladini že spregovoril o šolskih problemih, mamilih, kajenju, alkoholu in spolnosti. Zveza ima obenem stike s slovenskimi šolami. Na željo šole Ivan Trinko so tako letos organizirali tečaj prve pomoči, zdravnica Nina Ščuka pa je govorila na temo spolna vzgoja v medsebojnih odnosih. Stike goji še z višjimi šolami, katerim pomaga načrtovati razna predavanja. Sovodenjsko združenje je tesno povezano tudi s skladom Mitja Cuk in s Centrom za vzgojo invalidne mladine v Vipavi. Prav v tem okviru je 20. aprila letos priredilo srečanje, ki je imelo za naslov zgovoren Minattijev verz “Nekoga moraš imeti rad”. Od svoje ustanovitve beleži tako združenje vrsto uspešnih sodelovanj. Ob najstarejšem, danes že dvajsetletnim z Rdečim križem iz Škofje Loke, je navezalo stike še z Rdečim križem iz Nove Gorice, Ajdovščine in Ilirske Bistrice. Prihodnjo nedeljo bo sovodenjska sekcija prostovoljnih krvodajalcev proslavila svojo 20-letno razvejano dejavnost. Vse člane, goste in prijatelje bo pred Kulturnim domom sprejela godba na pihala sekcije krvodajalcev iz Vileša, sledilo bo polaganje vencev k vaškemu spomeniku, zatem maša za pokojne krvodajalce ter kulturni praznik. Na programu je nastop mešanega pevskega zbora Rupa-Peč, glasbena točka gojencev Centra za vzgojo invalidne mladine iz Vipave in podeljevanje priznanj najzaslužnejšim darovalcem krvi. NOVICE Gostovanje japonske skupine na prvem večeru Puppet festivala Jutri se v Gorici prične 6. Alpe Adria Puppet Festival, ki bo do 8. septembra ponudil 18 nastopov lutkovnih gledališč. Veliko pričakovanje je za jutrišnjo otvoritveno predstavo japonske skupine Dondoro iz Tokya, ki bo z igro figur “Kivohimo mandara” ponudila utrip značilnih kulturnih prvin daljnega vzhoda in novih izraznih možnosti na področju lutkovnih gledališč. Predstava bo ob 21. uri v dvorani centra Lojze Bratuž. Pred tem bo ob 18.30 v parku za županstvom v okviru niza nastopov tradicionalnih lutkovnih gledališč italijanska skupina “Teatro pirata” uprizorila igrico “Gran cir-co dei burattini”. Balinarski tunir za upokojence V soboto, 6. septembra, ob 8.30 se bo v športnem centru Danica na Vrhu pričel 2. turnir v balinanju za ekipe upokojencev, memorial Milko Paulin. Sodelovale bodo ekipe z Vrha, Standreža, Sovodenj, Solkana, Nove Gorice, Šempetra, Renč in Sežane. Tekmovanja se bodo vršila na Vrhu ter na balinišču v Sovodnjah. Toplo vabljeni vsi ljubitelji tega športa. Maša v spomin na dr. Uršiča V spomin na dr. Andreja - Slavka Uršiča, prvega urednika glasila Slovenske demokratske zveze Demokracije, bo ob 50-letnici njegove ugrabitve msgr Kazimir Humar daroval žalno mašo danes ob 11. uri v kapeli Zavoda sv. Družine v Ul. Don Bosco. Sledil bo sestanek v Palače hotelu, ob 16. uri pa srečanje s sorodniki in znanci v Kobaridu pri hotelu Hvala (restavracija Topli val) in obisk kraja tragičnega dogodka. ROMJAN / NA POBUDO SKRD JADRO Poletno središče za učence in dijake krajev v Laškem GORICA Delavpredoni in pri postaji Z jutrišnjim dnem se obetajo nove težave za avtomobiliste namenjene proti centru mesta. Bom-bijev predor pod grajskim gričem proti Travniku je zaprt zaradi nevarnosti, ki jo za mimoidoče predstavlja odpadajoči omet. V prejšnjih dneh so prepovedali dostop pešcem in kolesarjem, ob jutri pa bo zaprt za vse vozila, tako da bodo delavci vsaj za silo lahko zakrpali strop. Skrajni čas pa bi že bil, da bi občinska uprava poskrbela za prepotrebna obnovitvena dela. Težave bodo tudi na drugm koncu mesta, na območju pred železniški postajo, kjer bodo Mestna podjetja začela z izkopom za namestitev komunalnih napeljav. Dela bodo sprva zajela odsek Korza Italia do križišča z Ul. Aquileia, nato pa jih bodo nadaljevali po Ul. Di Manzano do začetnega dela Ul. d’Aosta. Med poletnimi središči, ki jih razna združenja in ustanove prirejajo za šoloobvezno mladino pred začetkom novega šolskega leta (taki središči delujeta v teh dneh v Standrežu in Sovodnjah), bo tudi letos središče Slovenskega kulturnega in rekreacijskega društva Jadro, ki povezuje Slovence v Laškem. Središče prirejajo že nekaj let v začetku septembra, predvsem z namenom, da bi učenci, ki obiskujejo slovensko osnovno šolo v Romjanu oziroma njihovi nekoliko starejši vrstniki, ki so že prestopili v nižjo srednjo šolo v Doberdobu, osvežili slovenščino. Večinoma gre za otroke, ki živijo razkropljeni v raznih občinah v pretežno italijanskem okolju in torej v poletnem času izven doma nimajo veliko priložnosti občevanja v slovenskem jeziku. Ob tem osnovnem namenu pa združuje središče še druge, od utrjevanja šolske snovi do raznih interesnih dejavnosti in sprostitve v prijetni družbi vrstnikov. Središče bo letos delovalo dva tedna, od 1. dp 13. septembra, na sedežu društva Jadro v Romjanu. Sedež razpolaga tudi s senčnim dvoriščem, ki omogoča sprostitev in razne dejavnosti na odprtem. Poleg tega so predvideni sprehodi in krajši izleti v bližnjo okolico. Središče je namenjeno učencem osnovne in dijakom nižje srednje šole, ki se lahko prijavijo pri odbornikih društva Jadro, pri učiteljici Sonji Božič (tel. 413084) ali pa kar na uvodnem sestanku, ki bo na društvenem sedežu v Romjanu jutri ob 9. uri. Na sestanek so vabljeni vsi starši, saj se bodo na njem dokončno dogovorili o urnikih in poteku središča. GORICA / CARITAS Več skrbi za revne Predstavnika organizacije sta bila v Ljubljani Ob povratku iz Ljubljane, kjer se je srečal z mariborskim škofom Krambergerjem, ki koordinira delo Karitasa v Sloveniji, se je ravnatelj Caritasa za Italijo Elvio Damoli včeraj popoldne ustavil v Gorici. Skupaj z Rug-gerom Dipiazzo (na sliki), ki vodi goriški Caritas in obenem koordinira pomoč v državah na območju nekdanje Jugoslavije, sta se pogovarjala o opravljenem delu in pomoči žrtvam balkanske vojne. O tem sta spregovorila na javnem srečanju v župnišču v Podturnu, kjer sta tudi podala pogled na aktualni temi socialne države in priseljencev. Pozvala sta k večji pozornosti do revnih slojev in strpnosti do vseh različnih. TRGATEV / NAPOVEDI SLOVENSKIH VINOGRADNIKOV KINO 3 OBVESTILA VCERAJ-DANES Grozdja bo letos manj, kvaliteta pa je odlična Trgati bodo predvidoma začeli prihodnji konec tedna September je pred nami in z njim se bliža čas trgatve. Po lepem, pretežno sončnem avgustu, se na goriških vinorodnih območjih obeta kvalitetna letina, Čeprav pridelek predvidoma ne bo obilen. Nekatera področja je namreč spomladi prizadel mraz, druga nosijo Se posledice lanskega neurja s točo, ki je ponekod vinograde oklestila skoraj stoodstotno in pustila za sabo večletno škodo, tretja pa so julija letos moCno prizadeli dež, veter in toča. O obetih letošnje trgatve smo se zato pozanimali pri nekaterih slovenskih vinogradnikih. Mirko Klanjšček ima kmetijo na Oslavju in sicer v spodnjem predelu vasi. Povedal nam je, da bo letošnji pridelek kvalitetno nadpovprečen, po kvantiteti pa manjši, saj bo verjetno grozdja za polovico manj kot prejšnjih letih. Spomladanska pozeba je namreC močno prizadela predvsem nekatere vrste grozdja, v prvi vrsti chardonnay; sivi pinot, riesling in tokaj so si nato med poletjem nekoliko opomogli. Posledice mraza so vidne predvsem tam, kjer je grozdje vzbrstelo zelo zgodaj. Trgatev, ki se bo predvidoma pričela nekje med 5. in 10. septembrom, bo zato letos v Brdih na splošno revna. Obilne bere ne bo imel verjetno nihče, pridelali pa bodo izredno kvalitetno grozdje, je še pojasnil Mirko Klanjšček. Razlog za to gre pripisati ugodnemu vremenu v zadnjih mesecih in dejstvu, da ni bilo letos glivičnih bolezni. Botritis je namreč le malenkostno pizadel trte. Vsako leto se v tem Času pojavijo sicer zajedalci, a to ne bi smelo povzročiti velike škode. Kar pa se tiče cene grozdja, nam je Klanjšček zaupal, da niso vinogradniki zaenkrat še na tekočem z njo. Upajo sicer, da bodo letos cene nekoliko poskočile. S tem v zvezi je Združenje pridelovalcev grozdja že vprašalo za vsaj desetodstoten porast cen v primerjavi z lanskimi, ko so trgovci plačevali za kilogram grozdja od 1700 do 2300 lir, odvisno paC od sorte grozdja in njegove sladkorne stopnje. Obeti za letošnjo trgatev pa so nekoliko drugačni v zgornjem predelu Oslavja. O tem nam je nekaj povedal vinogradnik Milan Gravner. To področje je namreC lani popolnoma oklestila toča, škodo pa je povzročil tudi letošnji mraz, tako da si nekatere sorte grozdja niso še opomogle. Precej so prizadete trte chardon-naya, sauvignona in tokaja, zato bo pri teh pridelek manj kot polovičen. Dobro pa obetajo rebula, merlot in sivi pinot, nam je povedal Gravner, obe- nem pa dodal, da bo kakovost grozdja zares dobra, seveda Ce bo vreme zdržalo. Sovodenjsko občino pestijo letos posledice silnega neurja, ki je meseca julija zajelo predvsem Ru po in PeC ter moCno prizadelo trte, koruzo, sojo in povrtnino. Salomon Tomšič iz Rupe nam je povedal, da mu je toča v nekaterih vinogradih povzročila tudi štiridese-todstotno škodo, tako da bo letošnji pridelek težko okrnjen. Pred neurjem se je letos obetala izredna letina, tako pa bo sedaj trgatev dosti bolj skromna. Pri Vi pri H pl vijpin vino za osmico, ki je ponavadi odprta dvakrat v letu. Tedaj nudijo številnim gostom ob kapljici vina tudi druge domače izdelke, klobase, salamo, pršut. Mnogi obiskovalci si ob priložnosti kupijo tudi večjo količino vina. Zaradi škode, ki so jo letos utrpeli, pa prav gotovo ne bodo mogli prodajati vina za zunanjo rabo, je ugotovil Salomon Tomšič. Na Tomšičevi kmetiji pridelujejo chardonnay, tokaj, malvazijo, merlot in kabernet, trgatev pa se bo v Rupi pričela letos nekoliko kasneje kot drugje. Na sliki: trgatev (arhivski posnetek) Kje iščejo delovno silo za trgatev Iz goriskega urada za delo nam sporočajo, da je še precej povpraševanja po delovni sili za trgatev. Delavce za trgatev iščejo zlasti na večjih posestih v bolj odročnih krajih, s katerimi so avtobusne zveze slabše (na primer v občini Dolenje). Interesenti se lahko pozanimajo pri sledečih podjetjih: Cii Rone-sca (tel. 60034), Fantinel - Dolenje (60749), Benna-ti L. SpA (888445), Ronco dei Tassi - Steverjan (60155, g. Fabio Coser). Seznam drugih podjetij je na vpogled v uradu za delo v Ul. Molino 3 v Gorici. Interesenti za Čeprav kratkotrajno zaposlitev se morajo prehodno vpisati v seznam brezposelnih. ŠTEVERJAN / V DVORANI DOMA NA BUKOVJU Sproščen kulturni večer z beneškimi gledališčniki Ob dramski skupini tudi nastop zbora Beneške korenine Prizor iz igre "Usak minut je na palanka" (foto Bumbaca) Nenaklonjeno vreme je v Četrtek zvečer preprečilo, da bi nastop Beneškega gledališča ponovil izjemni uspeh, ki ga je imelo pred nekaj tedni prvo podobno gostovanje v števerjanskem dvoru. Z odprtega prizorišča so se morali nastopajoči in gledalci preseliti v dvorano Kulturnega doma na Bukovju, kjer je kulturni veCer v organizaciji Z SKD, Kulturnega doma iz Gorice in društva Briški grič vsekakor lepo uspel. Sedeži so bili do kraja zasedeni, beneški igralci pa so tudi “pod streho” znali izzvati smeh in prijetno poCutje ob kulturnem užitku. VeCer se je zaCel s presenečenjem. Poleg gledališčnikov so namreC prišli tudi mladi elani mešane- ga pevskega zbora Beneške korenine, ki so pod vodstvom Davida Clodiga in ob spremljavi kitar ponudili mladostno zasnovan pevski uvod. Kitara in harmonika sta z beneškimi vižami kratkočasili občinstvo tudi v odmoru med prvim in drugim delom igre. Beneško gledališče je kot glavno točko veCera predstavilo narečno komedijo “Usak minut je na palanka” (Cas je denar). Igralci Adriano Gariup, Anna lussa, Bruna Chiu-ch, Gianni Trusgnach, Renzo Gariup in Lidia Zabrieszach so prepričljivo in sproščeno podali svoje vloge in tako s komičnimi zapleti kakotr tudi z narečnimi domislicami večkrat izzvali sproščen smeh občinstva. GORICA VITTORIA 1 17.50-20.00-22.10 »L’isola per-duta«. Val Kilmer in Mar-lon Brando. VITTORIA 3 18.00-20.10-22.20 »Con air«. I. Nicholas Gage in John Malkovich. CORSO 17.30-19.45-22.00 »Batman e Robin«. Arnold Schvrarzenegger. H ŠOLSKE VESTI DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOBERDOB sporoča, da bo seja vzgojiteljskega in učiteljskega zbora jutri ob 9. uri na osnovni šoli P. Voranca v Doberdobu. H RAZSTAVE SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. GREGORČIČ obvešča, da bo predstavitev razstave Poletnega središča v Četrtek, 4. septembra, ob 18. uri. Vabljeni vsi udeleženci, starši in prijatelji! S_______________IZLETI UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA prireja izlet v Rezijo v soboto, 13. septembra. Informacije in prijave do 8. septembra pri Mili (tel. 78072). KD OTON ZUPANČIČ prireja za člane otroškega pevskega zbora in prija-TrBr izlet v Gardaland v ponedeljek, 8. septembra. Prijave pri Loredani, tel. 21417. E3 ČESTITKE Danes praznuje na Poljanah naša mama, nona in pranona ROZALIJA DEVETAK por. JUREN Častitljivih 99 let Ob visokem jubileju se je hvaležno spominjajo in ji Čestitajo hčere, zetje, vnuki in pravnuki. gg ČRPALKE Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske Črpalke: GORICA MONTESHELL - Ul. Trieste IP - Ul. don Bosco AGIP - Ul. Aquileia FINA - Korzo Italia TR2IC MONTESHELL - Ul. Matteotti ESSO - Ul. 1. Maggio IP - Ul. Boito FINA - Ul. Cosulich KRMIN MONTESHELL - na državni cesti štev. 56 GRADIŠČE AGIP - na cesti v Marjan ROMKE ERG - Ul. Aquileia POLJAN AGIP - Ul. Redipuglia FOSSALON MONTESHELL Zlatarna Šuligoj Gorica, ul. Carducci 49 Posebne ugodnosti ob stoletnici . KMEČKA ZVEZA GORICA obvešča vinogradnike, da morajo prijaviti količine vina, ki jih imajo v zalogi dne 31. avgusta. Prijava mora biti vložena v petih izvodih na občino, kjer se nahaja klet do 6. septembra. Kmečka zveza je na razpolago za izpolnjevanje prijav vsak delavnik na sedežu v ul. Malta, 2, tel. 561344 od 8.30 do 13. ure. GLASBENA MATICA GORICA obvešča, da bo vpisovanje za š. 1. 1997/98 od 1. do 10. septembra. Podrobnejše informacije o pouku glavnih inštrumentov in tečajev nudijo na tajništvu šole v Ul. della Croce 3, od ponedeljka do petka, od 10. do 15. ure (tel. 531508). Vpisovanje po podružnicah bo v torek, 9. septembra, od 17. do 18. ure: Doberdob -Občinska glasbena soba, Sovodnje - Kulturni dom, Standrež - dom Andreja Budala. SCGV EMIL KOMEL obvešCa, da je v teku vpisovanje v š. 1.1997/98. Poleg klasičnih instrumentov, solopetja in stranskih predmetov sprejemajo prijave za: balet in tečaj DO-MI-SOL (od 4. leta starosti); teCaj za jazz improvizacijo; eksperimentalni teCaj klavirja za nadarjene uCence; podiplomski tečaj klavirja (prof. S. Gadžijev); teCaj slovenskega jezika. Informacije na tajništvu šole (tel. 532163) vsak delavnik od 8.30 do 12.3U m on 13. uu m. uic. DRUŽBA se dobi jutri ob 19.30 na Placuti. KMEČKA ZVEZA GORICA vabi kmetovalce, ki jim je zapadlo dovoljenje za nakup fitofarmacevtskih sredstev I. in EL razreda, naj se Cimprej javijo na sedežu zveze v ul. Malta, 2, tel. 531644 od 8. do 13. ure ali na podružnici v Doberdobu od 8. do 10. ure ob petkih, ker bo Kmečka zveza Gorica pripravila vrsto tečajev za pridobitev omenjenega dovoljenja. Izpiti bodo predvidoma konec septembra. PRISPEVKI V počastitev spomina Antoniette Calligaris daruje skupina bivših sošolcev 160 tisoC lir za mešani pevski zbor Podgora. V spomin na Joška Pahorja darujeta Mimica in Virgilio Černič 100 tisoC lir za Slovenski lovski pevski zbor društva Doberdob. Leopolda Škorjanc vd. Koren je darovala 100 tisoC lir pevskemu zboru Briški grič - A. Paglavec v zahvalo za pevski nastop ob njeni 90-letnici. Mario Maraž je ob praznovanju 85. rojstnega dne daroval 50 tisoC lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Steverjanu. Podatki iz matičnega urada goriške občine v tednu od 23. do 29. avgusta 1997. RODILI SO SE: Stefano Tomba, Andrea Tedde, Pietro Dal Pont, Lara Raum, Massimiliano Candiani. UMRLI SO: 99-letna upokojenka Francesca Meacco, 77-letni upokojenec Alcide Vec-chiet, 62-letna upokojenka Antonija Calligaris, 79-letni upokojenec Silvio Verzegnassi, 86-letna gospodinja Ama-bile Paviotti vdova Tor-tul, 71-letna upokojenka Teresa Semoli poročena Cilino, 90-letna upokojenka Massimina Maurencig vdova Tami, 84-letni upokojenec Oscar Bugatto, 75-letna upokojenka Giuseppina Nicoli vdova Dragonetto, 83-letna gospodinja Akna Verzegnassi, 86-letna upokojenka Carmela Vec-chiet vdova Leban, 85-letna upokojenka Santa Vi-sintin vdova Codaro, 52-letna delavka Vittorina Devetak poročena Fabbi, 76-letna gospodinja Lidia Deleanu. POROČILI SO SE: uslužbenec Marcos Antonio Guerra Escobar in gospodinja Michela Marti-nuzzi, mesar Massimo Giacomini in prodajalka Barbara Andriolli, inženir Paolo Saracino in upravna uslužbenka Renata Gum, elektrotehnik Andrea Princi in brezposel- 11U. Jl l_L l j VLJL *.»-». , bozdravnik Paolo Bidinat in uslužbenka Maria Ca-terina Mariantoni. OKLICI: policist Klavdijo Ballandini in uslužbenka Daniela Petruzzi, uslužbenec Nicola Loia-cono in uslužbenka Va-nessa Gorasso, bolničar Massimo Cravich in bolničarka Rita Cutrano, fotograf Carlo Sclauzero in psihologinja Sonja Lutman, marešalo finančne straže Alfredo Di Carlo in biologinja Concetta Trica-rico, trgovec Dario Zollia in brezposelna Federica Fomasier, električar Mau-rizio Lutman in trgovka Zdenka Boskin. ; ; LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 531972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Te-renziana 26, tel. 482787 POGREBI Jutri v Gorici: 10.00, Elena Biasiol vd. Berto iz bolnišnice Janeza od Boga v TržiC; 11.30 Bianca Cumar vd. Bulfon iz bolnišnice sv. Justa v cerkev v Stražicah in na glavno pokopališče. Glasbena matica Gorica Vpisovanje v šolsko leto 1997/98 Vse potrebne informacije dobite na tajništvu šole v Gorici, ul. della Croce 3, od 1. ao 10. septembra 1997 (tel. 531508). Urnik: od ponedeljka do petka, od 10. do 15. ure. Vpisovanje po podružnicah bo potekalo v torek, 9. septembra 1997, od 17. do 18. ure, in sicer: Doberdob: Občinska glasbena soba Sovodnje: Kulturni dom Standrež: Kulturni dom Andreja Budala BENETKE / FILMSKI FESTIVAL Sodnik zavrnil zahtevo po prepovedi Poizusa Zahtevo je vložil Toffoninov odvetnik Bernot, ki je že napovedal novo prijavo - Manifestacijo v podporo filmo BENETKE - Na beneškem filmskem festivalu bodo oCi občinstva, filmskih kritikov in - verjetno -tudi zgodovinarjev uprte v film Porzus režiserja Renza Martinellija, ki je že pred krstnim predvajanjem dvignil veliko prahu. Beneško civilno sodišCe je namreč vCeraj zavrnilo zahtevo Maria Toffanina, komandanta partizanske brigade Garibaldi-Natisone, naj prepove predvajanje in film zapleni. Priziv na sodišCe je vložil Toflaninov odvetnik Livio Bemot. V njem je zapisal, da bi morali prepovedati predvajanje, ker naj bi film potvarjal zgodovino in naj bi žalil partizana Giac-co, ki ga Martinelli postavlja za glavnega krivca pokola belih partizanov brigade Osoppo. Med vCe-rajnjo obravnavo (ki se je je udeležil tudi režiser »Martinelli) je ponovil zahtevo, in dodal, da bi morali, v primeru, ko bi sodstvo dovolilo predvajanje filma, vsaj Črtati dva kadra, ki naj bi oškodovala njegovo stranko, in sicer kader, v katerem »Geko« (filmska varianta Toffanlnovega partizanskega imena Giac-ca) ukaže, naj ubijejo njegovega najtesnejšega sodelavca, ki naj bi se ne strinjal s pobojem, ter umor samega »Geka« ob koncu filma, ker gre za neresnico. Odvetnika producentske hiše, Enrico Pamphili in Giorgio Simeone, sta zagovarjala tezo o teritorialni nepristojnosti beneškega sodišča, ker so film proizvedli v Rimu. Sodnik Gia-como Carlini je sprejel njuno tezo in zavrnil priziv. Odvetnik Bemot je že napovedal, da bo po predvajanju vložil pritožbo zaradi obrekovanja z novo zahtevo po zaplembi spornega dela. Sinoči je organizacija SOS Italija iz FJK in Veneta najavila, da bo pred predvajanjem filma Porzus manifestirala pred filmsko pa-laCo v podporo filmu z zahtevo, »naj tudi Toffanin, kot Priebke, pove resnico, in naj plaCa dolg pravici.« Organizacija SOS Italija je v preteklih mesecih med dragim v Vidmu priredila pohode proti afriškim in azijskim pribežnikom... SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE TRST Šolsko leto 1997/98 Tečaji, ki jih je odobril Deželni Odbor in jih finansirajo: D Evropska Komisija Evropski Socialni Sklad Ministrstvo za delo in socialno skrbstvo Avtonomna Dežela Furlanija-Julijska Krajina Deželno Ravnateljstvo za Poklicno usposabljanje DODELJENA KOMERCIALNEMU IN UPRAVNEMU VODENJU V INFORMATIZIRANEM PODJETJU - razpoložljivih 15 mest - trajanje 350 ur - namenjen brezposelnim ženskam nad 25. letom starosti TEHNIKE PRODAJE ZA OPERATERKE V TRGOVINSKEM SEKTORJU - razpoložljivih 15 mest - trajanje 380 ur - namenjen brezposelnim Ženskam nad 25. letom starosti NEGOVALKA NA DOMU IN V NAMENSKIH STRUKTURAH - razpoložljivih 12 mest - trajanje 700 ur - tečaj daje poklicno kvalifikacijo - namenjen brezposelnim ženskam nad 25. letom starosti POSTAVLJALEC TALNIH IN ZIDNIH OBLOG - razpoložljivih 15 mest - trajanje 500 ur - tečaj daje poklicno kvalifikacijo - namenjen brezposelnim, ki nimajo višješolske izobrazbe ali kvalifikacije nad 25. letom starosti omejitev SOCIALNI ANIMATOR - razpoložljivih 15 mest - trajanje 600 ur - tečaj daje poklicno kvalifikacijo II. stopnje - namenjen brezposelnim absolventom višjih srednjih šol izpod 25. leta starosti • obiskovanje tečajev je brezplačno • za vse tečajnike je predvidena Štipendija • v sklopu tečajev bo organizirana večtedenska delovna praksa Vpisovanje in ostale informacije na sedežu Zavoda V Trstu, ul. Ginnastica 72, tel. 566360 VSAK DAN RAZEN SOBOTE OD 9.00 DO 13.00 URE. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Stalno gledališče FJK - Gledališka sezona 1997/98 Od jutri, 1. septembra lahko pri blagajni gledališča (umik: 8.30-13, 16-19 ob delavnikih), v Pasaži Protti (urnik: 8.30-12.30, 16-19 ob delavnikih), pri podjetjih, na univerzi in na šolah lahko podpišete nov abonma. Potrditev starih abonmajev je možna do 18. septembra. Gledališče Verdi Jesenska simfonična sezona 1997 Prvi koncert bo v petek, 12. septembra, ob 20.30 (red A). Nastopil bo pianist Alexander Lonquich. Na programu Brahms in Schubert. Triestestate - Grad Sv. Justa Triestate Kino: danes, 31. t. m., ob 21.30 bo na sporedu film »Cosa fare a Denver«, jutri, 1. septembra, ob 21.30 pa film »MDC«. ZGONIK Pri Peterlinovih na št. 6 V soboto, 6. septembra, ob 20.30 gostuje KD RdeCa zvezda, pod pokroviteljstvom občine Zgonik, gledališko skupino Bmškega društva iz Koroške s komedijo Daria Foja »Burkaški misterij«. Režija Sergij Vere. ___________KOROŠKA______________ PLIBERK V šotoru SPD Edinost na sejmišču: danes, 31. t. m., ob 11.30 koncert godbe na pihala iz Šmihela; ob 17. uri ples z ansamblom Alpe Adria Sekstet. Jutri, 1. septembra, ob 12. uri ples s Podjunskimi muzikanti. ZAGRADEC Domačija Milič V ponedeljek, 15. septembra, ob 20.30 bo nastopil kantavtor Iztok Mlakar. ____________SLOVENIJA________________ Portorož Avditorij Danes, 31. t. m., ob 21.30 slovenska premiera filma »Izgubljeni svet - Jurski park H.« Režija: S. Spielberg. V glavnih vlogah nastopajo: Jeff Golblum in Juliane Moore. SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela V torek, 2. septembra, ob 20. uri film »Ti, ti lažnivec«. V sredo, 3. septembra, ob 20. uri film »Anaconda«. V nedeljo, 14. in v ponedeljek, 15. septembra bo v KC razstava svežih gob. Vilenica ’97 Od Četrtek, 11., do sobote, 13. septembra bo na sporedu literarno srečanje Vilenica. Prvi literarni veCer bo 11. septembra, ob 21. uri v atriju Hotela Klub v Lipici, sledil bo koncert Petra Ugrina in sprejem za udeležence. SVEČE Pri Adamu: danes, 31. t. m., ob 19. uri otvoritev 17. slikarskega tedna s predstavitvijo sodelujočih umetnikov iz Koroške, Dunaja, Slovenija in Furlanije-Julijske krajine. BOROVLJE Pri Cingelcu na Trati: v soboto, 6. septembra, ob 20. uri koncert klasične glasbe. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA LIGNANO Kofi Annan obiskal »masira« BENETKE - Beneška Mostra letos prvič gosti generalnega sekretarja Združenih narodov (ZN) Kofija Annana, ki si je na Lidu sinoči ogledal projekcijo kratkometraž-nega filma iz produkcije ZN. Opombe k vojni (Footnotes to a war) Simone Di Bagno sledijo usodi treh beguncev iz jugovzhodne Azije. Annan, ki se je v Benetkah srečal z VValterjem Veltronijem, si je ogledal tudi film Niagara Niagara Boba Gossa, prvega ameriškega filma v tekmovalnem programu za zlatega leva. Med "posebnostmi" letošnje Mostre je tudi "Pogled na svet" z izborom dokumentarcev, posnetih za največjo svetovno organizacijo v preteklega pol stoletja. Modre čelade, Namibija ali 110 milijonov min, zapuščina vojn, ki grozijo več kot 60 državam, so le nekatere od posnetih tem. Skrivnosti v pesku (Secrets in the s and) sledijo skupini inšpektorjev ZN v Irak po sledeh programa biološkega orožja. Kibernetična pravljica (A cyber-tale), za spremebo bolj vesela, pa je film o treh najstnikih v Manili, Bejrutu in brazilski Fortale-zi, ki se prek interneta pogovarjajo o problemih urbanega okolja. Kinematografski oddelek ZN, ustanovljen leta 1946, je že naslednje leto s svojim prvencem Prvi koraki (First steps) osvojil oskarja. (STA/AFP) TRST Grad Sv. Justa - Triestate V torek, 2. septembra, ob 22. uri disko z Massiminom & VValterjem. V sredo, 3. septembra, ob 22. uri glasbeni veCer z GiulioPellizzariBallaben. V Četrtek, 4. septembra, ob 21.30 koncert blues skupine »James Thompson & Stefano Franco«. V petek, 5. septembra, s pričetkom ob 21.30 bo na sporedu grški veCer. Na voljo bodo tipične grške jedi in seveda tudi glasba. Muzej Revoltella Danes, 31. t. m., bo ob 21. uri na terasi nastopil Ensemble Theresianum. Na programu Bach, Mozart, Haydn, Purcell, Vivaldi. VIDEM Folkest - Mednarodni festival etnične glasbe V Vidmu, na Trgu Matteotti, bo danes, 31. t. m., nastopila Orchestra Jazz Citta di Udine. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Miramar - Skulptura v parku: na ogled je razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zava-gno, v organizaciji Trgovinske zbornice, trž. turistične ustanove, Studia Bassanese Združenja Eos pod pokroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK. Miramar - Konjušnica: do 30.11. je na ogled velika razstava o zgodovini DaCanov. Obiščete jo lahko vsak dan od 9. do 19. ure. Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 8. do 19. ure (grad od 9. do 18. ure). Muzej Revoltella: veliko razstavo umetnika Lojzeta Spacala so podaljšali do 7. septembra. Umik ogleda: ob delavnikih 10-13, 15-0.1, ob nedeljah 10-13, 18-0.1 (zaprto ob torkih); danes, 31. t. m., ob 22. uri vodi obisk dr. Lorenze Michelli. Muzej Sartorio (Largo Papa Giovanni XXIII, 1): na ogled je starodavna japonska grafična umetnost. Umik: vsak dan (razen ponedeljka) od 9. do 19. ure, ob torkih in sredah tudi od 20. do 24. ure. Grad sv. Justa: na ogled je razstava starodavne japonske grafične umetnosti. Mestni naravoslovni muzej (Trg Hortis 4): Se danes, 31.8. je na ogled razstava »Znanost med fantazijo in realnostjo«- stare knjige iz knjižnice mestnega naravoslovnega muzeja«. Galerija Rettori Tribbio 2 (Piazza Vecchia): do 12.9. je na ogled razstava v spomin na umetnika Nicole Sponza. Sedež turistične ustanove (Ul. S. Nicold 20): jutri, 1. septembra, ob 18. uri otvoritev razstave France Batich. Galerija Grandangolo (Ul. Ponziana 8); do 11. septembra bo razstavljal Pino Caldarulo. MILJE Sedež turistične ustanove: v sredo, 3.9., ob 18. uri otvoritev fotografske razstave Silvia Stagnija »Muja med preteklostjo in sedanjostjo«. REPEN Galerija kraške hiše: še danes je v okviru Kraške ohceti odprta razstava umetne obrti, na kateri sodelujejo Ars Cretaria, kamnoseško podjetje Caharija, draguljarna Malalan, Arena Alpe Adria V soboto, 6. septembra, se bo s celovečernim koncertom predstavil Andrea Boc-celli. VERONA Arena - 75. Festival 1997 Danes, 31. t m., ob 21. uri Verdijeva opera »Aida«. Dirigent Nello Santi. __________SLOVENIJA_____________ LJUBLJANA Koncert Michaela Jacksona so odpovedali. Festivalna dvorana V sredo, 17. septembra, ob 20. uri koncert ameriške skupine underground rocka »Dead Moon«. lesnina Bor, draguljarna Zlata kapljica, Zidarič Marmi in obdelovalec kraskega kamna Pavel Hrovatin. SALEŽ Prostori KD RdeCa zvezda: Se dane je na sedežu KD RdeCa zvezda v Saležu na ogled razstava »Sledovi na poti k srečanju«, ki so jo oblikovali dijaki in profesorji Državne srednje šole »M. de Tommasini« Z Opčin na projekt Socrates. Razstava bo odprta od 18.30 do 20.30. GORICA Pokrajinski muzej na gradu: Perujski zakladi (odprto vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 18. ure). SLOVENIJA PIRAN Galerija Meduza 2: do 26.9. bodo na ogled dela španske slikarke Marise Casado. KOROŠKA CELOVEC Novi deželni arhiv (St. Ruprechter Strasse 7): do 19.9. je na ogled razstava »Koroška, Avstrija, Evropa - Kulturne dobrine 12. stoletja«. Deželna galerija (Burgasse 8): do 14.9. je na ogled razstava »Dve stoletji umetnosti na Koroškem«. ŠENTJANŽ V ROŽU K + K center: do 31.10. bosta na ogled etnološka in zgodovinsko-socialna razstava »Krivi lov v Karavankah« in pa razstava slik in risb Antona Repnika. TINJE Galerija Tinje: na ogled je razstava Elene Bracciobni iz Rima. BOROVLJE Boroveljski grad: do 26.10. je na ogled Deželna razstava ’97. Nekdanja Posojilnica (Postgasse 4): do 26.10 je na ogled razstava »Kultura-Delavst vo-Narodnost - Borovlje 1848 do danes«. KMETIJSTVO Nedelja, 31. avgusta 1997 POGOVOR Z MARGARET IN BOGDANOM CIGLICEM V Brdih že slekle priprave na bližajočo se trgatev Razveseljivo dejstvo, da se vinogradništva lotevajo tudi mladi ljudje Moti se, kdor misli, da se z visokokvalitetnim vinogradništvom in vinarstvom v Brdih ukvarjajo le starejše generacije. Lep dokaz za to je kmetija Ciglič iz zaselka Klanec, sredi prisojnih števerjanskih gričev, kjer se moreš, Ce te pot zanese tja, vedno znova z občudovanjem razgledati daleč naokrog po zelenih vzpetinah, kjer večinoma kraljujejo kot park urejeni vinogradi. Tu si je solidno kmetijsko podjetje uredil Remi-gij Ciglic z ženo Milko, ko se je v začetku sedemdesetih let zaCel pravi razmah briškega vinogradništva, s prodorom na širša tržišča v Italiji in svetu, kjer je zaščitni znak Collio utrjen kot pojem kakovosti. Toda razvoja kmetije najbrž ne bi bilo, Ce ne bi njene korenine segale daleč nazaj, vse do Časa, ko se je pod Avstroogr-sko vinogradništvu posvečal ded Jakob. Da ta bogata družinska tradicija ne bo presahnila, skrbi danes že generacija pravnukov. Remigijev sin Bogdan in njegova žena Margaret (iz znane vinogradniške družine Komjanc) odsevata navdušenje in zagon njunih 27 in 26 let, vendar obenem tudi znanje in strokovnost, ki sta potrebna pri pridelovanju kakovostnega vinskega pridelka. Na vprašanje, kako se nakazuje letošnja bera v vinogradu, odgovarjata z optimizmom: ” Trte so lepe, ker ni bilo napadov bolezni. Grozdja je sicer nekoliko manj, kajti še so vidne posledice lan- ske toCe, ki je zelo hudo prizadela zlasti Scedno in Oslavje. Sedaj smo tik pred trgatvijo in edino kakega dolgotrajnejšega deževja se je bati. Grozdi so zlasti pri nekaterih sortah nabiti in kompaktni, tako da bi se ob obilici vlage lahko pojavilo gnitje ali siva plesen (botrytis). Sedaj je najbolj občutljiv trenutek. Z dežjem, Ce sonce v par urah ne posuši vsega, se lahko zgodi, da v treh, štirih dneh segnije 50 do 60 odstotkov pridelka." Kdaj pa boste zaceli trgati? "Naslednji teden in zato je sedaj seveda zaželjeno sonce. Trgatev bo trajala kake tri tedne. Prej bomo pobrali bele sorte, potem rdeCe, razen Črnega pinota, ki se trga takrat kot drugi pinoti." CigliCevi so povsem pripravljeni na trgatev, o čemer priča tudi sveže in po strokovnih merilih očiščena in oprana klet. Pogovor pa neizbežno nanese tudi na težave in ovire, na katere naleti vinogradnik večinoma zaradi nerazumevanja in birokratske miselnosti nekaterih javnih ustanov, ki bi bile v resnici kmetom dolžne pomagati. ”Ko smo že pri bližnji trgatvi, naj povem to, da celo sorodniki, ki so dlje od drugega kolena ne smejo pomagati pri trganju, ker tako pravi urad za delo in v tem smislu tudi nadzoruje kmetije", pravi Margaret in si želi, da bi ob tolikšnem trudu delo kmetu poenostavljali, ne pa komplicirali. ” Kmet je še vedno de- ležen nekih omejevanj, ki so včasih težko razumljive", pove Bogdan. ” Od nekdaj je bil kmet najboljši zaščitnik narave, saj Ce je šlo zemlji dpbro, je šlo dobro tudi njemu. Nekatere ustanove pa tega enostavno ne razumejo. Včasih imaš vtis, da nisi niti gospodar tega, kar imaš. Vsi ti nekaj predpisujejo, kaj moraš delati v kleti, kaj v administraciji in kakšno drevo moraš pustiti. Potem se zgodi, da zaradi CišCenja gozda odžagaš eno drevo in dobiš 2 milijona globe. Ali pa recimo, naj mi nekdo razloži, zakaj mora hudournik teci sredi vinograda in povzročati usade. Komu to koristi", pravi Bogdan in ugotavlja, kako se poplave in njihove posledice vidijo šele v nižini, medtem ko 'so vzroki više, kjer se podeželja praznijo, ker se kmetijstvu v goratih predelih ne pomaga. "Naravovarstveniki in ustanove, ki imajo nalogo skrbeti za okolje, bi morali ukrepati bolj življenjsko. Meni se, denimo, splaCa imeti urejene vodne tokove in hudournike, saj mi drugače razrijejo vinograde", ocenjuje Bogdan in je mnenja, naj država raje pomaga kmetu, kot da ima potem neprimerno večje stroške s saniranjem posledic naravnih ujm. Pa vendar, Margaret in Bogdan Ciglic sta kljub navajanju težav optimista in tako podjetna, da sogovorniku naredita lahko samo veselje. Tako načrtujeta na bližnjem vrhu gradnjo nove domačije in predvsem sodobne kleti. Bogdan bi rad prišel do tega, da bo prodajal najmanj eno leto (ali veC) starano vino in tudi sicer gledajo CigliCevi kakšno desetletje naprej, kar je pri načrtovanju vse višje kakovosti pridelka nujno potrebno. Bogdan in Margaret tudi znata ceniti delo očeta Remigija in prejšnjih rodov, ki so za njun vzpon ustvarili podlago, brez katere bi se morda ne lotila tega zahtevnega posla, ki prinaša lepa zadoščenja, a tudi velike stroške in žrtve. Da pa je izbrana pot pravilna, ti je jasno tudi ob pokušnji njune žlahtne kapljice, ki je ob različnih sortah ustekleničena pod imenom gle-ra, simbolično v Čast trti, ki je bila nekoč v tistih krajih najbolj razširjena. (D. U.) Protest zaradi regulacijskega načrta Kmetijske stanovske organizacije so se s skupnim stališčem pridružile številnim protestom, ki so se dvignili minuli teden, potem ko je deželni tehnični odbor izdal zelo sporno mnenje o tržaškem regulacijskem načrtu. Organizacije kmetov se zavzemajo za to, da Dežela sprejme tak načrt, kot ga je predlagala Tržaška občina in naj pri tem upošteva tudi ugovo: re.oziroma predloge stanovslih organizacij kmetov, ki se zavzemajo za uravnovešen razvoj tržaškega teritorija. m I NOVICE Prijava vina Kmečka zveza obvešča vinogradnike, da morajo prijaviti morebitne kohcine vina, ki jih imajo na zalogi 31. avgusta opolnoči. Zaloga mora biti razvidna tudi na hrbtni strani letne prijave vina, oziroma na registru za komercializacijo. V prijavi mora biti vino razdeljeno po vrsti, in sicer Cma in bela vina, vina s zaščitenim poreklom, namizna vina in vina z geografskim poreklom, vse neglede na letnik pridelave. Prijavo je treba do 6. septembra vložiti v petih izvodih na občino, v kateri se nahaja klet. Kmečka zveza bo svojim članom izpolnjevala prijave: - Na sedežu v Trstu - Na sedežu v Gorici, vsak dan od 8. do 13. ure - Na dolinskem županstvu v torek, 2. septembra, od 13. do 14. ure - V podružnici v Nabrežini, v torek, 2. septembra od 8.30 do 12.30 - Na zgoniškem županstvu v četrtek, 4. septembra od 13. do 14. ure - v podružnici na Opčinah v četrtek, 4. septembra od 8. do 12. ure. Interesenti naj prinesejo s seboj zadnjo prijavo vina. Praznik solate Na Kolonkovcu so v polnem teku priprave za tradicionalni praznik solate, ki bo prihodnjo soboto. Letošnji praznik je že 18. po vrsti in se obnavlja iz leta v leto, ne le kot trenutek prijetne družabnosti, ampak tudi kot prispevek k ovrednotenju našega vrtnarstva. To velja letos-še posebej podčrtati zaradi ponovnih poskusov, da se preostali obdelani vrtovi na Kolonkovcu žrtvujejo za gradnjo univerzitetnega športnega centra, kar že spet dokazuje nič kaj uvidevno ubnašanje občinske uprave do kmetijskega sektorja. Osrednja točka praznovanja bo seveda tekmovanje v sajenju solate, ki se bo, tako kot tudi drugo dogajanje, odvijalo na gostoljubni Debelisovi domačiji v ulici Ventura 29. Tekmovanje ima sicer zgolj simboličen pomen, da se ohranja tradicija, kajti v resnici je letos solate s Kolonkovca bolj malo in to predvsem zaradi konkurence, ki jo prinaša nova tehnologija (Na Videmskem imajo stroj za hitro sajenje solate, ki je vreden 70 milijonov lir). Zato se naši kmetje usmerjajo k bolj donosnejšim posevkom. Novost letošnjega praznika pa bo razstava fotoreporterja Maria Magajne o življenju in delu ljudi na območju Kolonkovca. Razstava bo v soboto in nedeljo od 10. do 13. ure in od 15. do 20. ure, prav tako na Debelisovi domačiji. _________________________OPRAVILA V SEPTEMBRU________________________ Polne roke dela predvsem v vinogradu in kleti ipseni. ko nas meren Ca s trrotve. n čemer hn- mena v času nred treatviio decembru letošnja letina olik nuina. Sedai seiemo solato, ra- trocap) ali pa z novejšim OPRAVILA V SEPTEMBRU Bližamo se jeseni, ko nas veliko rastlin obdaruje z obilnimi pridelki, preden se pripravijo na zimsko mirovanje. K počitku se nekako pripravijo tudi povzročitelji raznih bolezni in škodljivci. Medtem ko so nam spomladi in v zgodnjem poletju delah precej preglavic in smo morali precej pozornosti usmeriti škropljenju, so od sedaj naprej le redke rastline, ki jih je treba škropiti. V prejšnjih mesecih smo škropilnemu koledarju v posameznih mesecih posvetili poglavje zase, sedaj pa bomo to temo obravnavali skupno z opravih. September je mesec, ko naj-veCjo pozornost posvetimo trgatvi. Letošnji pridelek grozdja zgleda kar dober, tako po kakovosti kot po količini. Grozdje dobro zori in Ce ne bo vremenskih motenj, bo Časovno letošnja trgatev kot po navadi. V kratkem se bo strokovna služba podala v naše vino- --------- muin,™, grade in podrobneje ocenila slino pa določamo s posebnim letošnji pridelek grozdja ter na pripravkom. podlagi meritev določila pri- . V primeru deževnega vre- meren Cas trgatve, o Čemer bomo v prihodnje tudi poroCah. Počasi se lahko na trgatev že pripravljamo. Pregledamo in očistimo posodo za trgatev in predelovanje v vino. Lesene posode preverimo, da ne puščajo in da nimajo vonja po plesni. Prav tako pregledamo, ali imamo vse pripomočke za trgatev, kot so škarje, posode, metabisulfit, morebitne kvasovke, moštimeter, skratka vse, kar potrebujemo tudi pri predelavi grozdja v vino. Klet skrbno očistimo in prezračimo. Cas trgatve določimo na podlagi razmerja med sladkorjem in kislino v grozdju. Sladkor se na teden dviga približno 1, 5 do 2 stopinj, to je odvisno od številnih faktorjev. Prav tako kot sladkor je važna tudi kislina, ki se v času zorenja postopoma niža in ne sme pasti pod določeno količino. Sladkor merimo z refraktometrom, ki- mena v času pred trgatvijo grozdje rado gnije. Zato velja v tem primeru še posebej pravilo, naj ne pobiramo bolnega grozdja. Grozdje moramo Cim prej pripeljati v klet in ga predelati. Posebno ob zelo grdem decembra letošnja letina oljk ne bo obilna. V septembru morajo oljkarji posvečati pozornost predvsem oljčni muhi, o kateri smo izčrpno pisali prejšnjo nedeljo. V tem mesecu pobiramo grozdju je priporočljivo, da nekatere sorte jabolk in hrušk, takoj po zmletju dodamo pri- kot na primer: stark, deliš, zla- bližnoi 10 do 20 gramov meta-bisulfita na hektoliter in tako preprečimo oksidacijo mošta. Z metabisulfitom vsekakor ne smemo pretiravati. Točna doza je odvisna od številnih faktorjev, v prvi vrsti od zdravstvenega stanja grozdja. Zato jo točno lahko izmeri le strokovnjak. V zadnjih časih se vse bolj uveljavlja dodajanje selekcioniranih kvasovk. Priporočljivo je dodajanje kvasovk posebno ob gnilem grozdju, in ob mrzlem ter deževnem vremenu, ko mošt stežka vre. Kvasovke pri-pravimo tako, da jih raztopimo v mlačni vodi, počakamo 15 minut in dodamo moštu, a vendar 12 do 24 ur po dodajanju metabisulfita. Zaradi pozebe v lanskem ti deliš, jonagold, granny smith, hruške pa: abate, fetel, decana de comizio, kaiser, conference. Če smo v dvomu, ali je sadje zrelo, ga pobiramo, ko semena menjajo barvo in postanejo temnorjave barve. Jabolka, kot so zlati deliš ah japonska hruška nashi, imata zelo tanko lupino, jih moramo zato skrbno položiti v košaro in pozneje spraviti, da jih ne poškodujemo. Prav tako moramo shranjevati posebej pokvarjene, nekoliko gnile sadeže. Dokler ne odpadejo listi, lahko v tem času še vedno na jablani in hruški izvedemo cepljenje na oko. V tem mesecu je še veliko dela v zelenjavnem vrtu, vendar postanejo nekatera opravila, kot npr. zalivanje, manj nujna. Sedaj sejemo solato, radie, motovilec, špinačo in peteršilj. Se je Cas, da presadimo rdeči radič. Vrtnine, ki jih bomo kmalu pobirali, lahko sedaj pripravimo za pobelitev. Za to so primerne glavnate solate, zgodnji tre viški radič, zelena in por. 15 dni pred pobiranjem vrtnin liste zvežemo skupaj. Pri poru in zeleni pa posipamo zemljo okrog rastline. V odsotnosti svetlobe bodo notranji deli postali beli. V septembra še pobiramo paradižnik, papriko, bučke in drage vrtnine. Na zelenjadnicah se lahko, posebno ob vlažnem vremenu še vendo pojavljajo glivične bolezni, kot so septoria na zeleni, peronospora na kapusni-cah in drage. Škropimo z bakrenimi priravki, a le v primeru, da je do pobiranja še daleč. Bakreni pripravki imajo namreč karenčno dobo 20 dni. Na kapusnicah se še vedno lahko pojavi kapusni belin, ki ga zatiramo s klasičnimi insekticidi na podlagi klorpirifos-metila (Redlan), fenitrothiona (Fen- trocap) ali pa z novejšim biološkim pripravkom na podlagi bakterije Bacillus thuringien-sis (Novodor, Bactucide). Škodo delajo velike gosenice, ki so zelenskasto rumene barve s črnimi pikami različnih velikosti. Trato še vedno režemo, čeprav v manjši meri. V septembra imamo ugodne pogoje za rast trate. Okrog polovice septembra jo gnojimo z mešanim mineralnim gnojilom, ki ima koncentracijo 20-10-20, da bo ta ostala čim dlje zelena. Gnojimo po rezanju. Na kvadratni meter potresemo 25 do 30 gr tega gnojila. Po gnojenju trato takoj zalijemo. Enoletnim okrasnim rastlinam odstranjujemo posušene dele in odcvele cvetove. Okrasne trajnice, ki so se medtem najbolj razširile, lahko v tem Času delimo, vrtnicam pa odstranimo odcvetele cvetove. Na okrasnih rastlinah se sedaj še lahko pojavijo nekatere ghvične bolezni, ki jih zatiramo z bakrenimi pripravki. Dr. Magda Sturman JADRANJE n Jaro Furlani osvojil 3. mesto Tekma v Portu San Giorgio Na državnem tekmovanju »opti-mistov»v Porto San Giorgiu je Cu-pin jadralec Jaro Furlani osvojil končno tretje mesto. V treh dneh so, zaradi premočnega vetra, izpeljali le 4 regate. V prvem dnevu je Furlani dosegel po eno 1. in 3. mesto, v soboto niso izvedli regat, včeraj pa se je naš jadralec uvrstil na 4. in 5. mesto, tako da je na končni uvrstitvi zasedel 3. mesto. Tekmovnaja se je udeležilo pri-blžno 100 jadralcev. NOGOMET / ITALIJANSKA A LIGA Danes začetek »rekordne« lige Že v prvem kolu na sporedu več zanimivih srečanj - Udinese doma proti Fiorentini Danes se bo začelo itlijansko nogometno prvenstvo A lige, ki naj bi preseglo (v vseh pogledih) dosedanje rekorde. Upati je le, da bo »rekordno« tudi glede pravega nogometnega spektakla. V 1. kolu bo kar nekaj zanimivih srečanj in tudi ni izključno, da bo že v uvodnem krogu prišlo do presenečenj. Od favoritov bo danes verjetno pred najtežjo nalogo Milan, ki bo gostoval v Piacenzi. Udinese, ki je v predpr-venstvenem obdobju igral odlično, bo danes gostil Fiorentino. V Vidmu vlada za današnji nastop ekipe veliko zanimanje in navijači si že obetajo tako prvenstvo, kot jim ga je poskrbela ekipa v prejšnji sezoni, ki si je prislužila mesto v pokalu UEFA. Trener Zaccheroni pa opozarja na težave, ki jih bo imelo moštvo v tem prvenstvu, saj ni več »outsider« in vse ekipe bodo igrale proti njemu kar s polno močjo. Večerna tekma bo v Genovi, kjer bosta igrala Sampdoria in Vicenza. DANAŠNJI SPORED (16.00): Atalanta - Bologna, Bari - Parma, Empoli -Roma, Inter - Brescia, Jvuentus - Lecce, Lazio -Napoli, Piacenza - Milan, Sampdoria - Vicenza (20.30), Udinese - Fiorenti- B liga: zmaga Salemitane Nogometna B liga se je začela že včeraj z anticipi-rano tekmo v Salernu, kjer je domača Salernitana povsem zasluženo premagala Verono z 2:0 (1:0). Go- stitelji so povedli z Artisti-com iz enajstmetrovke, v 50. min. pa je drugi gol dal DiVaio. DANAŠNJI SPORED (16.00): Ancona - Torino, Cagliari - Treviso, Chievo -Reggina, Lucchese - Ra-venna, Monza - Pescara, Padova - Castel di Sangro, Perugia - F. Andria, Reg-giana - Foggia, Venezia -Genoa. 1. slovenska liga: v Velenju remi V včerajšnji anticipirani tekmi 6. kroga 1. slovenske lige je Rudar v Velenju igral neodločeno z Mariborom Teatanic 1:1 (0:1). DANAŠNJI SPORED: Primorje - Mura, Set Vevče - SCT Olimpija Ljubljana, Potrošnik - Protonavto Publikum, Korotan - Hit Gorica. KOŠARKA / ITALIJANSKI POKAL Genertel pred zelo težko nalogo Včeraj predstavitev - Dinamica v Forliju Včeraj so v Trstu predstavili tržaško * košarkarsko ekipo Genertel, ki bo letos igrala v.A2 ligi. Resnici na ljubo, predstavitev moštva ni naletela na »srečni datum«, saj je ekipa le dva dni prej ivosko izgubila v italijanskem pokalu v Montecatiniju. Tako ali drugače, uvodno besedo je na včerajšnji predstavitvi imel predsednik zavarovalne družbe Genertela Benito Rocco, ki je dejal, da bo trener Pancotto gotovo ustvaril tkao ekipo, ki bo dala Trstu velika zadoščenja. Sam trener pancotto pa je pristavil, da skuša tako zgladiti ekipo, da se bo enakovredo kosala v tem prvenstvu in da bo častno zastopala mesto Trst. Predstavitve so se med drugimi udeležila tudi odbornik za šport občine Trst Degrassi in predsednika CONI Fel- NOVICE KOŠARKA / V PRVENSTVU C2 LIGE SP v veslanju leta 2001 v Luzernu CHAMBERV - - Mednarodna veslaška zveza FISA DOITI R0b R0Y IDO iCJTCll V A SKUpilli ta 2ooiCv Li^emuSVet0Vn0 prvenstvo v veslanlu le~ Zapleten sistem tekmovanja - Prvi nastop domovcev na turnirju K2 Šport z Jadranom Delegati te orgamzacije so se v soboto na kongresu Deželna košarkarska zve- ne letos nastopal v tej ligi outu« borile za obstanek v ekip so namreč osvojili dru- v francoskem Chamberyju odločili za Svičo, ki je za je sporočila skupine in ali ne. Pordenonsko društvo ligi. Sistem tega tekmovanja go mesto. V finalu so pod bila že leta 1962, 1974 in 1982 gostiteljica svetov- seznam ekip C2 lige, v kate- je baje v ekonomskih teža- ni najbolj enostaven, do- dežjem izgubili s Tolmi- nega prvenstva v veslanju. Poleg Luzerna sta se za ri bo kot edini naš prestav- vah, poleg tega nima mla- movci, kot nam je povedal nom. orgamzacijo prvenstva potegovala še Sevilla in Du- nik igral tudi Dom Rob Roy. dinskih ekip, kar je predpo- trener Livio Semolič, pa si DOMOVI IZIDI: Dom - naj- SKUPINA A: Arniči Ba- - goj, da lahko nastopa v tej bodo skušali zagotoviti ob- Sodniki Nova Gorica 58:35; sket Pordenon, Manzano, ligi. stanek že po prvem delu. Most na SoCi - Dom 30:29. Pom Tržič, Palmanova, Bar- Po prvem delu, v kate- Prvi uradni nastop bo POLFINALE colana, Porcia, Intermuggia, rem bodo vse ekipe igrala Domova ekipa imela na tur- Dom - Postojna 47:42 Codroipo, Dom Rob Roy, vsaka proti vsaki, se bo pr- nirju K2 Šport, ko bo 8. t.m. DOM: Orzan, Macaro 7, Aiello. vrh šest ekip iz vsake skupi- igrala proti Jadranu. Do- Gej 5, Primožič, Collenzini SKUPINA B: Pallacane- ne potegovalo v »play-offu« movci bodo uradno presta- 3, Bjošuta 6, Battello 5, Bon stro Pordenone, Pagnacco, za napredovanje v višjo li- vitev imeli 10. t.m. (L.S.) 2, Ambrosi 5. Itala Gradišča, Staranzano, go, in to v dveh skupinah. Domovci drugi FINALE ZA 1. MESTO San Daniele, SGT, Santos Prvi uvrščeni ekipi iz vsake v Srpenici Tolmin - Dom 37:27 Autosandra, Spilimbergo, skupine bosta igrali dodat- Domovi košarkarji-rek- DOM: Košuta 5, Orzan, GB Udine, Pallacanestro Ta- ne tekme (dve zmagi na tri reativci so na velikem in Macaro 4, Primožič 1, Col- gliamento. srečanja), v višjo ligo pa bo tradicionalnem turnirju, ki lenzini 1, Cej 2, Battello 5, Sicer pa tudi sestava sku- napredovalo le eno moštvo, je že 15. po vrsti, v Srpenici Ambrosi 3, Bon 6. pin še ni gotova, saj še ni Ostale štiri ekipe iz vsake pri Bovcu dosegli lep VRSTNI RED: 1. Tol-znano, Ce bo Pall. Pordeno- skupine pa se bodo v »play- uspeh. V konkurenci 16 min, 2. Dom, 3. Postojna. I Blaylock ostaja v Atlanti ATLATNA - Košarkar Atlanta Havvksov Mookie Blaylock je s svojim klubom podaljšal pogodbo še za štiri leta, so sporočih iz vodstva kluba. Točne številke za zdaj še niso znane. Blaylock, ki je odigral že osem sezon v ligi NBA, od tega kar šest v Atlanti, je doslej v povprečju dosegal 17,4 točke na tekmo. V letih 1996 in 1997 je na tekmo dal tudi 5, 9 asistence, žogo pa je v povprečju ukradel 2, 7-krat. Agassijev sprehod v tretji krog NEW YORK - Najlažje delo v drugem krogu odprtega prvenstva Amerike v New Yorku z nagradnim skladom 11,8 milijona dolarjev je gotovo imel An-dree Agassi, ki je v 80-tih minutah dobesedno odpihnil Romuna Adriana Voineo. Izpadli so tudi tretji nosilec Jevegenij Kafelnikov, Britanec Tim Herunan in Američan Crish VVoodruff, ki je dvoboj proti Armencu Sargisianu predal. Pri ženskah še naprej odlično igra Američanka Monika Seleš, ki ni imela veliko dela z Nizozemko Miriam Ore-mans, uspešno nadaljuje tekmovanje tudi deveta postavljena igralka Francozinja Mary Pierce. luga (deželni) in Borri (pokrajinski). Ze danes pa bo tržaški Genertel pred ikzjemno težko nalogo v itlaijan-skem pokalu. Ob 20.30 bo namreč igral v tržaški športni palači proti ekipi Snai Montecatini, ki ga je v četrtek premagala z 80:59. Tržačani bodo morali torej nadoknaditi kar 21 točk razlike. Trener Pancotto pa je prepričan, da se bo dalo rezultat spreobrniti, če bo moštvo igralo že od vsega začetka dobro v obrambi in če bo pazljivo v napadu. Pred nelahko nalogo bo drevi tudi goriška Dinamica, ki je na prvi tekmi v Gorici premagala Montano iz Forlija le s 7 točkami razlike. Goričani na prvem srečanju, razen odličnega Rive, ki je bil s 24 točkami najboljši strelec, so z igro razočarali. Goriški navijači pa so prepričani, da bo moštvo uspešno opravilo tudi drevišnjo preizkušnjo in da se ob uvrstilo v nadalnje kolo. DREVISNJI SPORED (20.30): Stefanle Milan -Sicc Jesi (prva tekma 109:70), CFM Reggio Emilia - Bini Livorno (75:67), Polti Cantu -Battipaglia (100:59); Pe-psi Rimini - Casetti Imo-la (49:73); Genertel Trst -Snai Montecatini (59:80), Mabo Pistoia -Faber Fabriano (74:76); Montana Forli - Dinamica Gorica (60:67); Scavo-lini Pesaro - Serapide Pozzuoli (72:77); Fonta-nafredda - Banco Sarde-gna Sassari (62:68). Na sliki (KROMA): tehnični vodja Genertela Angelo Baiguera. »Pool biljard«: tudi Vanja Jogan na turnirju v Celovcu CELOVEC - V Celovcu, kjer je biljard zelo razširjen in priljubljen šport (prihodnje leto bo na sporedu evropsko mladinsko prvenstvo za fante in dekleta pod 18. letom), so v poletnem premoru organizirali" običajni mednarodni turnir v igri osmice (zvrst pool), tako za posameznike kot ekipno. Turnirja se je udeležilo 160 igralcev in 48 ekip (po 3 igralci), med katerimi tudi številni iz Italije in Slovenije. Turnir je osvojil profesionalni igralec Alex Lely iz Nizozemske, ki je v finalu brez težav (5:2) odpravil Avstrijca Rassija. Najboljši italijanski in slovenski igralci so se tokrat morali zadovoljiti z vstopom v četrtfinale (Cimmino, Margola in Bežan), tržaški predstavniki, med katerimi tudi Vanja Jogan pa so se prebili največ do 33. mesta. Jogan se je odlično obnesel v kvalifikacijskem delu, ko je s 4:0 premagal solidnega Avstrijca Naver-schinga, s 4:2 avstrijca Koniareka, v odločilni tekmi pa spet Naverschinga (zmagovalec v repesažah) s 4:3. Z vstopom v finalni del je Jogan naletel na odličnega nemca Hyblerja, ki mu je postregel s pravo lekcijo in s samimi tremi napakami zmagal s 5:0. V ekipni konkurenci je tržaška ekipa (Miclaucich, Mariotti in Russo) imela neverjeten uspeh, saj se je prebila do finala, kjer pa je ostala praznih rok, saj so Nizozemci izkoristili vsako napako in zmagali s 4:1. POHOD Bazoviški junaki Planinski odsek SZ Sloga priredi v nedeljo, 7. t.m. tradicionalni spominski pohod Bazoviški junaki 1997. Program pohoda: zbirališče v Bazovici pred vaškim spomenikom padlim v NOB ob 9. uri; odhod ob 9.30 iz Bazovice proti Ježem (nad dolino Glinščice), ob robu doline Glinščice do vasice Draga, od tu vzpon preko Peska (475 m) in GroCane (492 m) do mejnega prehoda za dvolastnike; prehod državne meje z osebnim dokumentom in nadaljevanje poti do koce na Jermancu (Kokoš); obisk koče (gostje PD Sežana); ob 13.45 nadaljevanje pohoda proti vrhu hriba Kokoš (672 m), od koder je videti kraj ustrelitve Bazoviških junakov; polaganje vencev v okvim komemoracije. NOGOMET / MEMORIAL BORIS HUSU Trebenski Primorec presenetil Zarjo/Gajo Zmagoviti gol dal Pagliaro - Zaman vsi napadi združene ekipe - Ta teden dve tekmi Primorec - Zarja/Gaja 1:0 (1:0) STRELEC: Pagliaro v 12. min. PRIMOREC: Martella-ni, Giraldi, Parovel, Fer-luga, Pollicardi, Naperot-ti, Pagliaro, Sorrentino, Giassi, Savino, M. Gorana; Balzano, Bulich, Si-monetti, Predonzan, Apuzzo. ZARJA/GAJA: D. Gre-gori, J. Gregori, Dussoni, Štrukelj, Sclaunich, Do-naggio, Ribarich, -Kariš, lurincich, Di Donato, To-gnetti; Kalc, Grgič, Deste. Po živahni in občasno tudi nervozni tekmi je v petek na turnirju za memorial Boris Husu trebenski Primorec nepričakovano premagal združeno ekipo Zarje/Gaje. Trebenci so dosegli zmagoviti zadetek že v 12. minuti s Pa-gliarom. Zarja/Gaja je nato stalno napadala. Ustvarila si je številne priložnosti za zadetek, dvakrat je tudi zadela vratnico, nekajkrat pa je Primorcev vratar Martel-lani odlično posegel. Rezultat se tako ni spremenil do konca srečanja. Turnir se bo ta teden nadaljeval z dvema tekmama. V torek bo na sporedu srečanje Kras - Breg, naslednji dan pa Primo- rec - SanfAndrea. Obe tekmi se bosta začeli ob 20.30. Polfinalni srečanji bosta 9. in 10. t.m.; finale za 1. mesto pa bo 12. t.m. Vrstni red. SKUPINA A: Primorje 6 točk; Kras in Breg 0; SKUPINA B: Zarja/Gaja in Primorec 3; SanfAndrea 0. STRELCI: Di Donato (Zarja/Gaja) in Štolfa (Primorje) 2, Pagliaro (Primorec) in Pescatori (Primorec) 1. Na sliki (KROMA): pred otvoritveno tekmo med Primorjem in Krasom. NOGOMET / DANES ZAČETEK PRVENSTVA V C2 LIGI Itiestina spada v ožji krog favoritov Tržačani močno spremenili igralsko in tudi vodstveno strukturo - Z nogami trdno na tleh Tudi za Triestino je poletnih prijateljskih tekem konec. Danes se namreč pričenja tudi prvenstvo C 2 lige, z vsemi svojimi neznankami in trdo realnostjo. Tržaški tretjeligaš se v letošnjo sezono podaja z dodobra spremenjenim organikom, tako v vodstvenem kot v igralskem kadru. Nova »gospodarja« Trevisan in Zano-li, industrij ca iz Lombardije, sta klubu dala markantnejši profesionalni pečat ter poklicala na krmilo ekipe izkušenega Marchiora. Le-ta je v bogati trenerski karieri s precejšnjim uspehom vodil ekipe A in B lige in bo skušal svojo veliko izkušenost posredovati svojim varovancem. Lanskoletni klavrni zaključek prvenstva, ko se je ekipa komajda izognila play-outu, potem ko so takratni voditelji z eklatantnimi in »zvenečimi« nakupi »trobentali« na levo in desno o gotovem napredovanju, je verjetno blagodejno učinkoval na novi tržaški štab. Ob predstavitvi ekipe je bil namreč tehnični direktor Sabati-ni precej previden pri izjavah. »Že res,« je dejal, »da strokovnjaki postavljajo Triestino v ožji krog favoritov, toda v nogometu ni prav nič vnaprej odločenega«. Korenite spremembe je opaziti v igralskem kadru. Odšli so skoraj vsi akterji prejšnjega ciklusa (Marsich, Polmonari, itd.), precej pa je mladih, motiviranih fantov, ki se želijo s trdnim delom uveljaviti v nogometni areni (n.pr. Riccardo). Tržačani danes v Castelfrancu V uvodnem kolu C 2 lige - skupina A gostuje danes Triestina v Castelfrancu Venetu, kjer bo igrala proti ekipi Giorgione. Trener Trie-stine Marchioro ima pri sestavi moštva nekaj problemov, saj bosta zaradi izključitve odsotna Catelb in tačas najboljši tržaški igralec Gubelli-ni. Pod vprašajem je tudi nastop »bomberja« Spillija, ki še ni povsem saniral poškodbe na kolenu, zagotovo pa bo igral novi nakup Goti. Navijači nestrpno pričakujejo ognjeni krst Triestine in so prepričani o pozitivnem rezultatu svojih varovancev. Zmaga v gosteh bi seveda bila za tržaško moštvo še kako dobrodošla za nadaljevanje lige. DANAŠNJI SPORED: Cremapeigo - Cittadella; Mantova - Pro Patria; Mestre - Ospitaletto; Novara - Varese; Voghe-ra - Albinese. Včeraj so že igrah tri srečanja 1. kola, izidi pa so naslednji: Leffe - Biellese 0:0, Pro Šesto - Pro Vercelh 2:1, Solbiatese - San-dona 1:0. ODBOJKA / PRIPRAVE KOIMPEXA NA MOŠKO B2 LIGO M. čač: V ekipi bo prišlo še do nekaterih sprememb S pripravami začeli pred dvema tednoma - Ekipa še ni popolna, društvo pa išče še enega tolkača in podajača Moška odbojkarska ekipa Koimpexa, ki bo tudi v tej sezoni igrala v B2 ligi, od 18. t.m. vadi pod vodstvom novega trenerja Maria Gača (na sliki). »Ker Se niso vsi prisotni na treningih, saj nekateri še niso končati dopusta, je na treningih poudarek na fizični pripravi in tudi na individualni tehniki.« Si naletel na težave ob prvi preizkušnji treniranja ekipe na tako visoki ravni? »Vse igralce poznam zelo dobro in okolje tudi, tako da nisem imel in nimam glede tega nobenih težav. Vem, kaj lahko in kaj morajo delati vsi igralci, tako da na treningih nimam prav nobenih težav, in to ne človeških in niti tehničnih. Zrasel sem v tem okolju in skupno s fanti igral veliko let« Kakšne so novosti? »Novosti trenutno ni. Gotovo je, da De Cecco ne bo igral z nami, prestopil je k Pordenonu, ki bo kot mi igral v B2 ligi. V glavnem bomo ohraniti postavo iz lanskega prvenstva, sicer pa iščemo kako okrepitev. V glavnem smo nizka ekipa in bi zato potrebovati vsaj še enega tolkača in tudi enega podajača.« Pati. Trieste se je odpovedal ligi, dobre stike imate z Valom. Je možnost, da bi iskali okrepitve pri teh društvih? »Nedvomno obstaja tudi ta možnost. Seveda bomo izoristili vsako možnost, da primemo okrepimo ekipo, saj nas čaka zelo naporno prvenstvo.« Kakšen pa je vaš kratkoročni program? »Najprej moramo počakati, da bomo trenirati s popol- »Stari« Gambaro, Sgar-bossa in zadnji nakup Goti pa naj bi moštvu dali svoj doprinos izkušenosti. Predprvenstveni nastopi so pokazali, da se je ta »zmes« še kar obrestovala: igralci namreč bolj stremijo k iskanju skupinske igre, brez nepotrebnih individualnih izživljanj, ki ne vodijo nikamor. Mogoče bi ekipa potrebovala izkušenega napadalca, ki bi znal prodirati v nasprotne obrambe in prav v to smer so naperjene vse moči Sabatinija, ki na nogometni borzi vneto išče strelca z zgoraj omenjenimi značilnostmi. V upanju, da bi s požrtvovalnostjo branili ugled društva želimo tudi mi tržaškim »mulom« čimveč uspeha v novi sezoni. (VValter Bet) ODBOJKA / OBE EKIPI OLVMPIE TRDO VADITA Silva Meulia in Vojko Jakopič nova trenerja Nekaj sprememb je tudi v igralskem kadru - Odšla Erika Brisco, prišla Silvana Princi - Cilji enaki kot lani NOGOMET / ITALIJANSKI POKAL Že v uvodnem kolu derbi Sovodnje - Vesna Juventina igra v Tržiču Doma tudi Zarja/Gaja 97 in Primorje Danes se bo začela uradna sezona za več naših nogometnih ekip. Na sporedu bo namreč 1. kolo italijanskega pokala za moštva promocijske in 1. amaterske lige. Ze v uvodnem kolu bo na sporedu derbi. V Sovodnjah se bosta pomerila domače moštvo in kriška Vesna. Za tekmo vlada veliko zanimanje, saj sta se obe ekipi za to sezono precej okrepiti, tako da bi morali igrati v tem pokalu in tudi v prvenstvu 1. amaterske lige pomembno vlogo. Obe moštvi sta tudi med tednom igrati prijateljski trening tekmi. Sovodnje je tesno izgubilo v Moši proti domači ekipi (2:3). Za So-vodenjce, ki so povsem zadovoljili, sta bila uspešna Businelli in Tullio Bastiani. Vesna pa je premagala Pieris s 3:2. Prvo tekmo bodo igrale tudi vse tri naše ekipe, ki nastopajo v promocijski ligi. Standreška Juventina bo gostovala v Tržiču, kjer se bo pomerila z Monfalconejem. V štandreškem taboru z zanimanjem čakajo na to preizkušnjo. Zarja/Gaja 97 bo igrala v Bazovici proti Itali San Marco, proseško Primorje pa bo sprejelo v goste Caprivo. Obe ekipi sta že igrali na turnirju za memorial Boris Husu, tako da imata za seboj že vsaj po eno tekmo. Za vsa naša moštva bo danes le prvi nastop v tem pokalu, ki jun bo seveda služil za izboljšanje forme in predvsem uigranosti. Vsa današnja srečanja se bodo začela ob 17. uri. Na začetku tega tedna so se na »delu« zbrali tudi odbojkarji in odbojkarice 01ympie, ki bodo v novi sezoni tako v moški kot ženski konkurenci nastopali v C ligi. Sprememb je kar nekaj, glavni pa nedvomno zadevata oba trenerja. Po odhodu Marka Kalca v Koper, kjer je prevzel mesto prvega trenerja pri slovenskem ženskem državnem prvaku, je na izpraznjeno mesto trenerja ženske ekipe prišla Silva Meulia, ki je lani trenirala vrsto nabrežinskega Sokola v C2 ligi. v prejšnjih letih pa je bila celo vrsto let trener pri Boru. Nov je tudi trener moške ekipe. Mijo Vukovič, nekdanji igralec Salonita, je v Gorici ostal samo eno leto. Zopet se je odločil za aktivno igranje in okrepil vrste slovenskega prvoligaša Fužinarja iz Raven. Njegovo mesto pri moški vrsti 01ympie pa je prevzel njegov sokrajan iz Kanala Vojko Jakopič, ki pa za 01ympio ne predstavlja velike novosti. Jakopič, ki je v prejšnjih sezonah vodil ekipo Soče Sobeme, je namreč pri 01ympii star znanenc, z njegovim imenom pa je bilo pred leti povezano tudi napredovanje v Gl ligo. Ge se povrnemo k ženski ekipi (na sliki) , je prišlo do nekaterih sprememb tudi v igralskem kadru. Erika Brisco je odšla v ekipo Castenetto sedie iz San Giovannija, ki je napredovala v B2 ligo. Veliko okrepitev predstavlja prihod Silvane Princi iz Vivila, z ekipo pa trenira tudi Ines Orel, ki pri Valu ne bo več igrala. Odšla je tudi Borova igralka Tanja Pitacco, ki zaradi študijskih ob- veznosti v Ljubljani že lani ni mogla veliko trenirati z ekipo. Kot nam je povedal predsednik 01ympie Franco Bagon, za zdaj v prvo ekipo še ne nameravajo vključiti mlajših igralk, ki bodo ostale skupaj in nastopale v prvenstvu 2. divizije in v ustreznih mladinskih prvenstvih under 14 in 16. Skrb Za naraščaj bo še naprej imela Miranda Kristančič. Z njenim delom so pri društvu izredno zadovoljni. »Pozna se, da delajo resno, dekleta so veliko napredovala, zato mislim, da je najbolje, da imajo še naprej tako sposobnega trenerja, kot je Kristančičeva. Le tako lahko računamo, da si bo Ze kmalu katera od mlajših igralk priborila mesto tudi v prvi ekipi,« je povedal Bagon. Vojko Jakopič bo imel na razpolago v glavnem iste igralce, ki so igrali že lani, v ekipo pa se bo spet vrnil Andrej Ferfolja, ki je zaključil služenje vojaškega roka. Kar se uvrstitev tiče, pri društvu upajo, da bodo vsaj tako dobre kot lani. Upajo tudi, da bodo uspešno rešili vse finančne probleme. Kot pravi Bagon, za zdaj sicer dogovori še potekajo, vendar pa upajo, da bodo našli ustrezno rešitev z dosedanjimi sponzorji. Program dela na začetku predvideva predvsem kondicijsko vadbo, ki jo dopolnjuje delo z žogo, seveda pa so na programu tudi razne prijateljske tekme in nastop v italijanskem deželnem pokalu. Fantje bodo imeli prvi nastop že danes v Braniku, kjer bo turnir na prostem, (rg) no postavo. Naša prva etapa bo vsekakor nastop na turnirju Bazoviških žrtev, ki bo 20. in 21. septembra. Na tem turnirju bo zagotovo nastopil lanski zmagovalec, ekipa Dob z avstrijske Koroške. Verjetno bo nastopil tudi Val ati kaka druga močna ekipa. Obvestila SDSOKOL Zadnji teden v septembm se bo začel italijanski pokal, nato pa 25. oktobra prvenstvo B2 lige in kot prva tekma nas čaka derbi z VBU. Seveda vmes bomo igrali številne prijateljske tekme, tako da bi Cimbolje pripravili in uigrati ekipo. Naj omenim še, da bomo prvenstvene tekme kot lani igrali v repenski telovadnici.« Bruno Milič, pomočnik Maria Gača, je zbral fante in začel s fizično pripravo kar pred telovadnico (v njej so namreč trenirala dekleta). Fantje so pridno in zavzeto delali, kot tudi v dragem delu vadbe v telovadnici, ko je bila na vrsti žoga. Delovno vzdušje na treningu je bilo zares dobro. Trening si je ogledal tudi Vojko Kocman, lastnik Koimpexa, sponsorja ekipe, ki je bil z delom fantov zelo zadovoljen, (bi) nedeljek, 1. septembra. SD GRMADA prireja dvodnevni začetniški tečaj jamarstva, ki bo potekal v Mavhinjah 6. in 7. septembra. Za informacije tel. št. 200179 med 19. in 20. uro. SD POLET prireja dvotedenski brezplačni tečaj v umetnostnem kotalkanju, ki bo na ploščadi na Pikelcu (Repenta-borska cesta) na Opčinah. Starše in otroke vabimo, da pridejo v ponedeljek, 1. septembra, ob 17. uri na Pikelc, kjer bodo seznanjeni z umiki vadbe. Otroke, ki so končali prejšnje začetniške kotalkarske tečaje vabimo, da se udeležijo sestanka, ki bo na Pikelcu v ponedeljek, 1. septembra, ob 18. uri. Vabljeni tudi vsi ostali atleti za dogovor o rednih treningih. ZSSDI obvešča, da bo v četrtek, 4. septembra, ob 20.30 na sedežu SK Brdina na Opčinah seja smučarske komisije. SZ GAJA - teniška sekcija organizira od 1. do 12. septembra začetniški teniski tečaj za otroke. Zbirališče bo jutri, 1. septembra ob 15. uri pri društvenih prostorih na Padričah. SD BREG - nogometna sekcija vabi vse starše in igralce mladinskih ekip (cicibani in začetniki) na prvi sestanek, ki bo v ponedeljek, 1. septembra, ob 19.30 v društvenih prostorih. KKBOR sporoča, da bodo treningi za letnike ’85-86 v torek, 2.9., ob 18. uri; za letnike ’83-84 v ponedeljek, 8.9., ob 17.30 na Stadionu 1. Maj. SD KONTO VEL - MINIBASKET V ponedeljek, 1. septembra se bo začel tečaj miniba-sketa na odprtem igrišču na Kontovelu. Urniki vadbe: ponedeljek in sreda, od 16.30 do 17.30 letniki ’87, 88, 89; torek in četrtek od 16.30 do 17.30 letniki ’90 in mlajši. Za informacije: Kristjan Briščik (tel. 229470). KOŠARKARSKA SEKCIJA SD POLET sporoča, da se bo v ponedeljek, 1. septembra začel tečaj minibasketa na odprtem igrišču v Prosvetnem domu na Opčinah. Umiki vadbe: ponedeljek, sreda, petek, od 15. do 16. ure letniki ’90 in mlajši, od 16. do 17. ure letniki ’89, 88 in 87. Informacije: Andrej Vremec, tel. 040/211878. SZ DOM igra, video NBA in družabnost na igrišču Dijaškega doma, Svetogorska, 84. Informacije na tel. št. 537525 (Marko). SD KONTOVEL - odbojkarska sekcija prireja od 1. do 12. septembra 1997 na igrišču na Kontovelu odbojkarski tabor za deklice letnikov 85 in mlajše. Vadba bo potekala od ponedeljka do petka od 9. do 16.30. Vpisovanje v ponedeljek, 1. septembra, neposredno pred začetkom tabora. SZ GAJA - nogometna sekcija obvešča, da bo zbor igralcev in predstavitev združene ekipe najmlajših za sezono 1997/98 v ponedeljek, 1. septembra, ob 17.30 na Športnem centru Gaje na Padričah. Sledil bo trening. J RAI 3 mk slovenski program Bip bop TV dnevnik Na počitnice BORIS S. ( popravila TV - VCR ^ l antene - SAT J Ul. degli Alpini 91 OPČINE ^ Telefon: (040) 214871 J ® RAI 1 6.00 6.45 7.30 8.00 8.30 10.00 10.45 11.45 12.00 12.20 13.30 14.00 16.00 18.00 18.15 19.00 19.50 20.00 20.35 20.50 23.05 23.10 23.50 Aktualno: Euronews Dokumenti Otroški variete Aspetta la banda! (vodita Alessan-dra Bellini, Marc o Del Buono), vmes risanke Variete: L’albero azzurro - Piavo drevo Variete: La banda delio Zecchino, vmes risanke in nan. Le simpatiche canaglie Aktualna oddaja: Poletna Linea verde - Zelena črta Maša I Nabožna oddaja: Sedmi dan Angelus in papežev blagoslov ! Linea verde - Zelena Črta | Dnevnik Variete: La Domenica in... degli italiard Nanizanka: Italian re-staurant (i. Gigi Proietti, Nancy Brilli), vmes športna oddaja (16.50) | Cambio di campo Dnevnik Športna oddaja: 90. minuta Nanizanka: Gospa iz We-l-sta - Božične sanje (i. Ja-j ne Seymour, J. Lando) Vremenska napoved Dnevnik Športne vesti Variete: Giochi senza fron-I tiere - Igre brez meja (za Italijo Norcia, za Slovenijo Majšperk) Dnevnik Dokumenti: 500 ljudstev - Zgodovina indijanskih plemen Aktualna oddaja o film-skemfestivalu v Benetkah RAI 2 Variete: Videocomic Nadi: La Traidora Film: La forza deli’ amo-re (dram., ZDA ’94) 10.00 Dnevnik Nedeljski Disney: Risanke, 11.00 nan. Zarek lune za Dorothy Jane Dnevnik Varieteja: Scanzonatissi-ma, 12.05 Cercando cer-cando Dnevnik, 13.20 Tg2 Mo- tori Aktualno: Telecamere Vremenska napoved VN Češke v motociklizmu Komični filmi Film: Non stuzzicate la zanzara (kom., It. ’67) Univerziada: atletika, vme-sšportna oddaja Domenica Sprint Dnevnik Tg2 Variete: Furore (vodi Alessandro Greco) Dnevnik, vreme Rubrika o židovski kulturi: Sorgente di vita Film: Lunga vita alla si-gnora (dram., It. ’87, r. E. Olmi, i. Marco Esposito, Simona Brandalise) RAI 3 6.00 8.30 9.30 11.10 13.20 14.00 14.30 15.20 18.00 18.20 18.50 20.00 20.25 20.50 22.25 23.30 23.50 0.20 0.30 1.30 2.10 Variete: Fuori orario Koncerti Telecom Italia Dok.: V kraljestvu živali VN Češke v motociklizmu 125 Cc., 12.25 250 cc. SP v kolesarstvu Deželni dnevnik, 14.15 dnevnik Glasba:Sir Paul McCart-ney in Fabio Fazio Šport: Quelli che aspetta-no..., 15.55 Quelli che il calcio... (vodi Fabio Fazio) Šport: Stadio sprint Dok.: Geo magazine Vreme, dnevnik, deželne vesti, športne vesti Aktualno: Abbiamo gia le stelle? Univerziada: atletika . Nad.: Un pošto al sole (i. Ida Di Benedetto) Šport: Športna nedelja Dnevnik, deželne vesti Šport: Športna nedelja, vmes konjske dirke Dnevnik, vreme Šport: Univerziada Variete: Fuori orario Koncert: Roccardo Fogli §8 RETE 4 ITALIA 1 fr" Slovenija 1 Slovenija 2 6.00 10.00 10.45 11.45 13.30 14.00 16.00 18.00 18.55 20.35 23.00 1.40 2.00 Nan.': Wings, 6.30 Sodnik ponoči, 6.50 Z odprtim srcem, 7.40 Burk, 8,30 Pregled tiska, 9.00 Christy Maša Dokumenti, vmes (11.30) dnevnik Nan.: Il cliente Dnevnik Tg4 Film: Maciste e la regina di Samar (pust., It. ’64, i. A. Steel, Jany Clair) Variete: Viva Napoli TV film: Gidco mortale (dram., ZDA ’95, i. R. VVagner, S. Poivers)} Dnevnik in vreme Film: La vedeva america-na (kom., ’93, i. S. MacLaine, M. Mastroianni) Film: Chinatovvn (krim., ZDA '74, i. J. Nicholson, F. Dunaway, P. Lopez) Pregled tiska Film: Franco, Ciccio e... 8 CANALE 5 6.00 8.45 10.45 12.15 13.00 13.30 14.00 16.00 18.00 20.00 20.30 22.45 0.45 1.00 2.30 3.00 3.30 Na prvi strani Nan.: Love Boat (i. Gavin McLoad) Nan.: Cosby indaga (i. Bill Cosby,'Rita Moreno), 11.45 Nonno Felice (i. Gino Bramieri) Glasba: Superclassifica Lestvica LP (vodi Laura Freddi) Dnevnik Nan.: Robinsonovi TV film: Padre papa (kom., It. ’95, i. Maria Gra-zia Cucinotta, Antonio Sa-bato jr.) Film: Signori Si nas c e (kom., It. 'no. i. Totti, Peppino De Filippo, De-lia Scala) Nan.: Caro maestro (i. Marco Columbro, Elena Sofia Ricci, 4. del) Dnevnik TG 5 in vreme Variete: Il quizzone (vodita Gerry Scotti in Laura Freddi, 6. oddaja) TV film: Presagi (thriller, ZDA ’91, r. M. Svvitzer, i. Nancy McKeon, Poliv Bergen) Nočni dnevnik Nan.: Dream - On, l.,30 Maledetta fortuna Pregled tiska Aktualno: Target Nonsolomoda 6.30 9.25 10.55 11.30 12.00 12.25 13.00 13.35 14.25 16.30 19.30 19.55 20.20 20.40 22.30 0.30 1,35 Otroški variete, vmes nan. in risanke ter varieteja Bim Bum Bani Variete: Cittadini del mondo, 9,30 TV film Bar-ney, 9.55 La nostra invia-ta Manuela, risanke Variete: Sorridi, c’e Bim Bum Bam, risanke Nan.: Phenom Šport: Grand Prix (vodi Andrea De Adamich) Odprti studio Šport: Vodic nogometnega prvenstva: Nan.: T equila in Bonetti Variete: Re p er una notte (vodi Gigi Sabani) Nan.: Raven - Škatla spominov, 18,30 Star Trek -Svete besede Odprti studio, vremenska napoved, 19.50 Fatti e misfatti Variete: Karaoke Variete: Mai dire gol Film: Rambo (dram., ZDA ’82, i. S. Stallone, Richard Crenna) Športna oddaja: Pressing (vodi Raimondo Vianel-lo) Italija 1 šport Film: Primo premio: Maria Rosa (kom., It. ’52) # TELE 4 Poročila v nemščini Nogomet: Telequattro - Il Pii colo Film: Cappello a tre ... Madame & Monsieur Dokumentarec Kom.: Go son lontan de ti Film: La vita che ho so-I gn&to MONTECARLO 19.30, 22.35, 0.55 dnevnik, 12.10,18.15 Šport Papežev blagoslov Nanizanka: honside Avtomobilizem C.I.V.T. Nan.: Switch TMC Race/Crono I protagonisti Šport: Processo per diret-tissima (A. Biscardi) Film; 111 prigioniero deli' isola degli squali (dram., '91, i. C. Shephered) E Bil m flETi H! Vremenska panorama Včeraj, danes, jutri Ozare (ponovitev) Otroški program. Risana nan.: Čebelica Maja, 9.55 nad. Med vetrom in vodo Oddaja o ljudeh in živalih: 4X4 Koncerti za mlade: L. Bernstein (24. odd. pon.) Bilo je nekoč v Avstraliji Dlan v dlani Ljudje in zemlja Poročila Igre brez meja - Majšperk Videostrani Film: Can you feel me dancing (ZDA 1986, r. M. Miller, i. J. Bateman) Obzornik Nan.: Otroški svet (ZDA, i. J. Dufly, G, Cloonev) Po domače Včeraj, danes, jutri Risanka, 19.15 Loto TV Dnevnik, vreme Šport, Zrcalo tedna Kamra Večerni gost Včeraj, danes, jutri Poročila, vreme Poletna noč. Nad.: Pacific Dri ve (Avstral., 34. del), 22.40 nan.: Stranski učinki (Kan., 16. epizo- Euronevvs TV drama: Korak čez (Stana Bergoč) ^ Tedenski izbor: Povej naprej Poletna noč. Nad.: Pacific Drive (Avstral., 33. del) 15.55 16.40 17.50 18.00 18.25 19.30 19.45 19.50 20.00 20.30 Nanizanka: Stranski učinki (Kan., 8. epizoda) Gala koncert mladinskega orkestra evropske zveze Plesni turnir Urška open (posnetek iz Ljubljane) Teniški magazin Šport od A do 2: tenis Dnevnik, vreme Šport Včeraj, danes, jutri Evropski ženski magazin: Belladorma Nad.: Jakovo otroštvo (VB, 6. del) 21.25 21.50 22.35 23.25 Dokumentarec: Prelomni trenutki zgodovine -Osvojitev Španije (ZDA, 4. del) Šport v nedeljo Dva baleta Ulyssesa Dova Evropski ženski magazin: Belladonna (ponovitev) 88 Kcper 15.00 16.35 18.00 19.00 19.25 21.00 21.15 23.15 Euronevvs Film: Obsojen (ZDA ’50, r. H. Levin, i. G. Ford, B. Cravrford) Porgram v slovenskem jeziku: Žgabucin Vsedanes - TV Dnevnik, vreme Nan.: Dragnet, 20.00 Vesolje je, 20.30 Globus Vsedanes - TV Dnevnik, vreme Istra in, 21.45 Medn. turnir v košarki (iz Portoroža) Musiche TV Dnevnik-Vsedanes, vreme OVEN 21, 3, - 20, 4,: Skrbi vas zdravje, toda prt> X ventivno zanj naredite: veliko premalo. Nastopil je Cas, da se odvadite škodljivih navad. Delo vas bo utrujalo. Ljubezen: burni dialogi so boljši od tišine. BIK 21. 4. - 20. 5,: Na delovnem mestu bodo od vas zahtevali skrajno zbranost, Zadolžitvam boste kos, toda trpeli bodo vasi živci. Za sprostitev boste tokrat znali poskrbeti. Denar: srednje. DVOJČKA 21.5. - 21.6.: Bo najbližjih imate visoka merila. Znebite se predsodkov in razširite svoja obzorja. Ker jasno veste, kaj hočete, ne boste zgubljali časa z brezglavim beganjem sem in tja. RAK 22.6. - 22. 7.: Počasi boste spoznali, da se s šilo ne doseže, da se vam drugi prilagodijo. Potrebno bo skleniti kompromis. Ljubezen: vedete se, kot da tudi sami ne veste, kaj hočete od partnerja. r Slovenija 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 17.00, 23.00 Poročila; 19,00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.05 Sledi časa; 9.35 Veseli tobogan; 11.05 Poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.25 Za naSe kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Pod lipo domačo; 17.05 Reportaža; 17.35 Minute za; 18.05 Igra; 18.35 Zborovska glasba; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.30 Kulturne prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.00 -■ori, doli; 10.35 Gost; 11.35 Obvestila; 12.30 Prometne informacije; 13.00 Športno popoldne, zimzelene melodije, novice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Popevki tedna; 18.00 Morda niste vedeli; 18,45 Črna kronika; 19.30 Top albumov; 20.30 Študentski rock; 21,30 Na piedestal; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.30 Rock underground. Slovenija 3 8.00. 10.00.11.00.13.00.14.00.18.00,Poroči- la; 8.05 Slovaška glasba; 9.00 Maša; 10.05 Slovaški umetniki; 10.40 Izbrana proza; 13.05 Zbor iz Bratislave; 14.05 Odmev; 14.35 Operno popoldne; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 S prijatelji glasbe; 18.05 Spomini, pisma, potopisi, 19.30 Cerkvena glasba; 20.30 Koncert opernih arij; 22.30 Literarni portret; 23.00 Vokalno-instrim. glasba; 23.50 Napoved sporeda; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98,1 - 100,3 -100,6 -104,3- 107,6 MHz) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 7.15 Otvoritev; 7.30 Vreme, cestne informacije; 7,45 Ali ljubite klasiko?; 8.00 OKO obveSčajo;8.30 Jutranjik; 9.15 Kmetijski nasvet; 9.30 Glasb, reportaža; 10.10, 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du,jes?!; 14.30-19.00 Glasba in šport; 15,30 DIO; 19.00 Dnevnik; 19,30 Večer večnoze-lenih T, Priča; 22.00 Zrcalo dneva. Radio Koper (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19,30 Dnevnik; 7.50 Horoskop; 8.00 Opereta; 9,00 Kulturna poročila; 9.30 V knjigarnah; 10,00 Kino-Gledališče; 10.15 Sigla single;! 1.00 Ob ll-ih; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Šport; 13.40 Bella Bellissima; 14.00 Lestvica LP; 15.15 London Calling; 16.00 Ferry šport, 18.00 Smešne zgodbe; 19.25 Sigla single; 19.30 Dnevnik in Šport. Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00, 17.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slov, tiska; 10.00 Mladinski oder: Hči žabjega kralja (D. Pertot, r. L. Lombar); 10.35 Veselo po domače; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Orkestri; 11,30 Nabožna glasba; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Na počitnice, nato Poletne melodije; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Veseloigra: Oproščeni jetnik (J. Mohorčič, r. A. Ru-stja); 14.45 Pop mušic; 15.00 Z naših prireditev, nato Glasb, predah; 17.00 Poročila; 17.05 Šport in glasba; 18.30 Kratki časi; 18.45 Zabavna glasba; 19.30 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 9.30 Zrno v etru (pon., vsakih 14 dni); 10,30 Nedeljska matineja ali Jutranji val; 14.00 Radio gol. Radio Koroška 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroškai-Guten Mor-gen, Karnten - Duhovna misel (J. Marketz); 18,00-18,30 Za vesel konec tedna. LEV 23. 7. - 23. 8.: Na delovnem mestu prav zdaj večjega dela ni, zato pa imate toliko več družabnih obveznosti. Čeprav boste glasni in polni sebe, vas bodo ljudje radi vabili k sebi. DEVICA 24. 8. - 22. 9.: Polni ste energije. Ljudem se boste prikupili zaradi svoje vedrine in sarma. Projekt, ki ga pripravljate bo naletel na plodna tla. Ne izogibajte se priložnostim, ki se vam ponujajo. TiHINICA 23. 9, - 22.10.: Preganja vas notranji nemir. Potrebujete čas, da se ujamete in umirite. Z ljudmi boste komunicirali na ostro, domala grobo. Ne bodite tako strogi do sebe in do dragi. ŠKORPIJON 23. 10. - 22. n.: Pozno, toda pravočasno je tudi v vaši službi nastopilo zatišje. Potrebni ste počitka, mira. Dobro vam bo dela družba, čeprav vam jeziko ne bo tekel gladko kot ponavadi. STRELEC 23. 11. - 21. 12.: Dosežki, do katerih ste se dokopali, vam bodo vlivali samozavesti. Lepo je, da ste ponosni na svoje delo. Zamerili se boste dobremu prijatelju. Ne igrajte se s čustvi dragih! KOZOROG 22. 12. - 20.1. Ne jezite se na nadrejene zaradi dodatnih zadolžitev, te so zaupanje v vaše sposobnosti. Ne tičite doma med štirimi stenami, pojdite raje na lepše. VODNAR 21. 1. - 19. 2.: Zadnje čase niste z ničemer zadovoljni, sicer pa ste prav šarmantni. Potrebni ste naporne telesne vadbe, da se prečistite negativne energije. V ljubezni ni vse tako kot mislite. RIBI 20. 2. - 20. 3.: S sumničenjem v partnerja uničujete le sebe. Premislite kaj bi lahko naredili za boljše počutje.: Zgodnje vstajanje, telovadba, redni obroki in najpomembnejše: več smeha in veselja. / RAI 3 slovenski program 24 T"Sr: Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 Gustav TV DNEVNIK ® RAI 1 6.30 6.45 10.20 11.30 11.35 12.25 12.35 13.30 14.05 15.45 18.00 18.10 18.25 19.50 20.00 20.35 20.50 22.55 23.50 0.00 0.30 Jutranji dnevnik Jutranja oddaja Poletna Unomattina (vodi Melba Ruffo), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: Sono stato io (kom.. It. ’38, i. E. De Fi-lippo, P. De Filippo, Titi-na De Filippo) Dnevnik Aktualna oddaja o vrtnarstvu: Verdemattina (vodita Luca Sardella in Janira Majello) Vreme in kratke vesti Nan.: Gospa v rumenem (i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Film: Uno strano tipo (kom., It. ’63, r. L. Fulci, i. A. Cdentano) Mladinski variete Poletni Solletico, vmes nan. risanke Scooby Doo, Free Wi!ly, Tarzan in nan. Boy mee+s world (vodita E. Ferracini, Mauro Se-rio) Dnevnik Komični filmi Nan.: Hai paura del buio? - Ali se bojiš teme? - Zgodba spalne sobe, 18.55 Gospa iz Westa (i. Jane Sey-mour) Vremenska napoved Dnevnik in šport Variete: La zingara Film: Quo vadiš? (zgod., ZDA ’51, r. M. Le Roy, i. Robert Taylor, Deborah Kerr, Peter Ustinov) Dnevnik Aktualna oddaja o filmskem festivalu v Benetkah Nočni dnevnik Aktualno: Venezia cine- 1 RAI 2 §8 RETE 4 ITALIA 1 Slovenija 1 Slovenija 2 Variete: Videocomic Nad.: La Triadora Jutranji Go cart: risanke, 8.05 L’albero azzurro, 9.05 TV film: Lassie Zidovska kultura Aktualno: Sereno varia-bile Nad.: Quando si ama, 11.00 Santa Barbara Dnevnik Variete: Ci vediamo in TV (vodi Paolo Limiti) Dnevnik Dok.: Morski psi Variete: Ci vediamo in TV (vodi Paolo Limiti) Film: La lunga notte del ’43 (dram., It. '60, r. F. Vancini, i. B. Lee) 17.15 Kratka poročila Nan.: Bonanza Vremenska napoved Dnevnik in šport Aktualno: Sereno variabile Nan.: Hunter Variete: V pričakovanju odd. Macao Večerni dnevnik Nan.: Inšpektor Derrick Dok.: Zanimivosti o filmu Porzus Dnevnik, vreme, šport RAI 3 Jutranji dnevnik Dok.: Geo magazine Film: La voce nella tem-pesta - Cime tempestose (dram., ZDA ’39) Aktualni odd.: Tempo futuro, 11.00 Grand Tour Dnevnik, 12.15 Šport Nad.: In nome della fa-miglia Deželne vesti, dnevnik Tg 3 Benetke Nan.: Blue jeans Športno popoldne: nogomet B lige, 16.05 atletika, 16.20 dresura Dok.: Geo magazine Nad.: Lasciad amare TV film: Nord e Sud (dram., ZDA ’85, 7. del) Nad.: Vendetta d’ amore, 10.00 Perla nera, 10.30 I due volti deli’ amore, 11.00 Regina, 11.45 Mila-gros, vmes (11.30) dnevnik Nan.: Hiša v preriji DneVnik Variete: Chi c’e c’6 al sole Nad.: Sentieri - Steze Film: Nel gorgo del pec-cato (dram., It. ’55) Kviz: OK, 0 prezzo e giu-sto! - Cena je prava Dnevnik in vreme Variete: Game Boat TV film: Sospetto ingiu-sto (thriller, ZDA ’94, i. Tim Matheson) Film: Un complicato intrigo di donne, vicoli e delitti (dram.. It. ’85) CANALE 5 Na prvi strani, vreme Nan.: Love Boat, 10.00 Bionska ženska, 11.00 Blondinka za očeta, 11.30 V osmih pod isto streho, 12.00 La tata, 12.30 Nonno Felice Dnevnik TG 5 Nan.: Tutto Bean Nad.: Beautiful TV film: II segreto di un padre (dram., ZDA ’93, i. Pamela Reed, Tony Dan-za) Nan.: Sisters (i. George Clooney, Sela Ward) Nan.: Komisar Scali, 18.15 Časa Vianello Kviz: 6 del mestiere? (vodita Claudio Lippi in Luana Ravegnini) Dnevnik TG 5 Variete: Paperissima sprint (vodi Michelle Hunziker) Otroški variete, vmes nanizanke in risanke Nan.: Mc Gyver Film: Due palle in buča (kom., ZDA '88) Šport studio, 12.25 Odprti studio, 12.50 Fatti e misfatti Nan.: Happy Days Variete za najmlajše: Ciao Ciao Parade in risanke Variete: Mai dire TV Nan.: Hercules Variete za najmlajše, risanke, 17.25 L/incredibi-le Debby Nan.: Sweet valley high, 18.00 Willy, prič v Bel Airu Odprti studio, vreme, 18.50 Šport studio Nan.: Baywatch Variete: Karaoke Odprti studio (vodi A. Cecchi Paone) Glasba: Festivalbar ’97 (vodita Alessia Marcuzzi in Amadeus) Aktualno: Ciak speciale The Lost VVorld) Šport: Goals, veliki britanski nogomet, 0.00 Speciale Rally Fatti e misfatti # TELE 4 MONTECARLO Vremenska napoved Film: Scappo dalla citt& Nad.: In nome della fa- 2 (kom., ZDA ’94, i. Billy miglia Crystal, Daniel Štern) Dnevnik, deželne vesti. Dnevnik deželni šport Film: Omicidio a luči Aktualno: Abbiamo gia rosse (krim., ZDA ’84, r. le stelle?, 20.40 Blob B. De Palma, i. Craig Professione natura (vodi Wasson, M. Griffith), Sveva Sagramola) vmes (0.00) dnevnik Dnevnik, deželne vesti Nan.: Dream On Aktualna odd.: Misteri Peperissima Sprint Šport: Sportfolio TG5 - pregled tiska Dnevnik, pregled tiska Aktualno: Target 19.25, 22.35, 1.15 Dnevnik Nan.: Professione perico-lo Film: Luče nella piazza (kom., ZDA ’62) Nan.: Svvitch Variete: Zap Zap Aktualno: Cairon Šport: Biscardijev proces Film: Spionaggio atomi-co (krim., ZDA ’55) Film: Marty (kom.) 16.45, 23.00, 1.30 Dogodki in odmevi EE Amando Košarka Hm Zoom mre Dnevnik v nemščini Poletni šport Film: Morto che parla s Poletna športna oddaja Vremenska panorama Včeraj, danes, jutri Videoring Tedenski izbor: nan. Otroški svet (ZDA, zadnja epizoda) Utrip Zrcalo tedna Poročila TV igrica: Hugo (pon.) Videostrani Tedenski izbor: Kamra, 14.40 Ljudje in zemlja, 15.10 Večeni gost Dober dan, Koroška TV prodaja Obzornik Otroški program: Radovedni Taček: Zavesa Nad.: Pouka je konec (Nizozemska, 1. del) Dokumentarna serija: Mejniki (Nemčija, 14.) Po Sloveniji Ekologija TV igrica: Lingo Včeraj, danes, jutri Risanka Žrebanje 3X3 TV dnevnik, vreme, šport Pro et contra Oddaja o turizmu: Homo turisticus Osmi dan Včeraj, danes, jutri Odmevi, vreme, šport Nanizanka; Hudsonova ulica (ZDA, 9. epizoda) Film: Zenska v zlatih hlačkah (Španija 1991, r. Vincente Aranda, i. Vic-toria Abril, Lantaro Murna, Hilda vera) Osni dan (ponovitev) Videoring Videostrani' Euronevvs Otroški program: Na potep - Po spominu... (oddaje iz arhiva otroškega in maldinskega programa) Tedenski izbor: Šport v nedeljo Tržaški oktet: Pa se sliš... v portoroškem avditoriju Dokumentarna oddaja: Prikrita zgodba o Karnaku (VB) Dva baleta Ulyssesa Dova Nadaljevanka: Jakovo otroštvo (VB, 6. del) Nanizanka: Jake in debeluh (ZDA, 22. epizoda) Izobraževalna oddaja Nanizanka: Simpsonovi (ZDA, 80. epizoda) Včeraj, danes, jutri Nadaljevanka: Oliverjeva popotovanja (VB, 4. del) Mladinska nadaljevanka: Bratovščina sinjega galeba (zadnji del) Dokumentarna serija: Kri na snegu - Vojna v Rusiji (ZDA, 1. del) Pomp Brane Rončel izza odra Izobraževalna oddaja (ponovitev) Koper Euronevvs Film: Kodeks kriminalcev (ZDA ’31, r. Hovvard Havvks, i. Mary Doran, VValter Huston) Program v slovenskem jeziku: Studio 2 šport Primorska kronika Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport Nan.: Dragnet Risanke: Super Book Dokumentarna oddaja: Beyond 2000 Nanizanka: F.B.I. Vsedanes - TV dnevnik, vreme Nan.: F.B.I. Program v slovenskem jeziku: Studio 2 šport r 'N Slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00,9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 8.05 Radio plus; 9.45 Počitniški rin-garaja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Varnostna kultura; 15.30 DIO; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 Kultura; 18.30 Minute za...;19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Odrske luči; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Etnoglasba sveta; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00. 6.00.6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.05 Poslovne zanimivosti; 8.30 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 11.35 Obvestila; 13.45 Gost izbira glasbo, drobtinice; 15.30 DIO, vmes šport, vreme; 17.00 Glasba ob 5-ih: Evropop; 17.35 Obvestila; 18.00 Vroči stol; 18.50 Črna kronika; 19.30 Popularnih 40; 21.00 Telstar; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.30 V soju žarometov -Rončel; 23.15 Mala nočna filmska. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Kulturna panorama; 11,05 Čas in glasba; 13.05 Ba- ročni koncert; 13.30 Pesmi G. Rossinija; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 DIO; 16.05 Divertimento; 16.45 Ekonomska politika; 17.00 Nove glasb. generacije; 18.05 Kulturni globus; 18.15 Slov. glasb, ustvarjalnost; 19.30 Operni koncert; 20.00 Dvignjena zavesa; 20.30 S tujih koncertnih odrov; 22.30 Komorni studio E M K; 22.36 Poigra; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 6.30, 8.00, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30,17.30,19.00 Dnevnik; 6.30 Osmrtnice; 7.30 Noč in dan; 7.40 Agencijske zanimivosti; 8.00 Pregled tiska.vreme; 8.50 Kulturni koledar; 10.00 Reggae; 11.00 Intervju; 11.30 Aktualnosti; 13.00 Daj, povej ; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.00 Iz parlamenta; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Glasba in informacije; 19.00 RD RASLO; 20.00 Bla bla radio; 19.30 Večerni program; 22.00 Zrcalo dneva; 21.00 Glasba. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.40 32-322; 9.15 Glasbene želje; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Edig Galletti; 10.35 Sigla single; 11.30 Souvenir d' ltaly; 12.55 pesem tedna; 13.00 Glasba po željah; 13.55 Lo-candina; 16.00 E.. State freschi; 18.45 Istrske legende; 19.20 Sigla single; 19.45 Šport. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Poletne melodije; 8.30 Na počitnice; 9.30 Izbrani listi; 9.40 Revival, 10.10 Koncert: Slov. kvintet trobil; 11.15 Orkestri; 11.30 Odprta knjiga: Tisoč dni, dvesto noči M. Sosiča (T. Gogala, 21. del), nato Zabavna glasba; 12.00 Zelena eko-magija, nato Soft mušic; 12.40 Zbori; 13.20 Glasbeni predah; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kavarna Bratuž; 15.00 Shalom, Izrael (prip. Tereza Srebrnič) 16.00 Made in En-gland: spoznavajmo angleški svet; 16.45 Pesem dneva; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Nova obzorja; 18.20 Bom in U.S.A.; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 10.30 Matineja; 13.00 Samo za Vas - Ostali Trst (pon.); 20.30 Loža v operi - Un palco ali' opera. Radio Koroška 18.10-19,00 Kratki stik.Poletna univerza , Primorski dumi Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.o. — Dmžba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, VVulfengasse 10/H. tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno narocninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT-60 SIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, lema 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG r SREE ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA TOPLA FRONTA SREDISCE HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.29 in zatone ob 19.42. Dolžina dneva 13.13. Luna vzide ob 5.09 in zatone ob 19.14. MORJE Morje mirno, temperatura morja 24.5 stopinje. PLIMOVANJE Danes: ob 3.37 najnižje -52 cm, ob 10.08 najvišje 40 cm, ob 15.54 najnižje -24 cm, ob 21.37 najvišje 39 cm. Jutri: ob 4.02 najnižje -53 cm, ob 10.29 najvišje 43 cm, ob 16.21 najnižje -29 cm, ob 22.06 najvišje 40 cm. J BI0PR0GN0ZA Vpliv vremena na splošno počutje in razpoloženje ljudi bo sprva ugoden, sredi dneva pa se bodo pri najbolj občutljivih prehodno pojavile zmerne težave. 10/2s'o' 0VIDEM 14/29 GORICA 13/29 KRANJ 'LJUBLJANA 14/27 B£! la Sl' El 14/27 14/27 14/28 O ^Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °C °C 500 m.. 24 2000 m 11 1000 m.. 19 2500 m 8 1500 m.. 15 2864 m 5 V ponedeljek in torek bo sončno in spet toplo. V ponedeljek zjutraj bo pd nekaterih kotlinah Se kratkotrajna megla. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE Več kot 1700 rastlinskim vrstam na Japonskem grozi izumrtje TOKIO- Od približno 32.000 avtohtonimi rastlinskimi vrstami na Japonskem je doslej povsem izumrlo že 68 vrst, izumrtje pa grozi še 1726 vrstam. Po ocenah japonskega ministrstva za okolje so glavni krivci za izginjanje rastlinskih vrst nezakoniti poseki, slabša kakovost vode in širjenje človeških naselbin. (STA/dpa) Vietnamska vzgojiteljica rešila otroke pred kobro HANOI - Neka vietnamska vzgojiteljica iz province Quang Tri je z golimi rokami obvladala poltretji meter dolgo kobro, ki se je v vrtec prikradla med opoldanskim odmorom, ko so otroci spali. Čeprav je strupenjača pogumno vzgojiteljico med spopadom večkrat pičila, jo je tej uspelo obvladati, dokler ji niso priskoCih na pomoč sovaščani in kačo pokončali. Vzgojiteljico in nekdanjo vojakinjo je vietnamski premier Vo Van Kiet odlikoval s Častnim naslovom Lovka kač, prejela pa je tudi denarno nagrado v višini 430 ameriških dolarjev, kar ustreza njeni dveletni plaCi. Vzgojiteljica se zaradi kobrinih pikov zdravi v bolnišnici, vendar pa ni veC v življenjski nevarnosti.(STA/dpa) Bordel v rojstni hiši prvega indijskega premiera NEW DELHI- V hiši, v kateri se je pred skoraj 108 leti rodil prvi indijski premier Jawaharlal Nehru, danes Čakajo na svoje stranke - prostitutke. Razpadajočo hišo v severnoindijski državi Allahabad so pred Časom prenovili, nato pa spremenili v bordel, je odkril časnik The hidian Express. Kljub vsemu pa je hiša dobila novo hišno številko. (STA/dpa) Le 13 odstotkov Nemcev povsem zadovoljnih s svojim življenjem HAMBURG - Le 13 odstotkov Nemcev je popolnoma zadovoljnih s svojim življenjem, je pokazala javnomnenjska raziskava, ki jo je izvedel inštitut Forsa. Dvaintrideset odstotkov "nezadovoljnežev" si želi več zdravja, trinajst odstotkov pa več denarja. Enajst odstotkov anketiranih Nemcev je izrazilo željo po drugi službi, prav toliko pa si jih je zaželelo veC prostega Časa. Osem 'odstotkov je obžalovalo dejstvo, da niso bolje izobraženi, največja neizpolnjena želja štirih odstotkov vprašanih je želja po srečnejšem zakonu oziroma boljših odnosih s partnerjem, najmanj vprašanih (trije odstotki) pa ni zadovoljnih s svojo postavo.(STA/dpa) Snežna panterja v živalskem vrtu razveselila zoologe vsega sveta Mladiča snežnih panterjev, ki sta se skotila v živalskem vrtu v francoskem mestu Lille, sta razveselila zoologe vsega sveta: na svetu namrež živi samo še 350 snežnih panterjev, 200 v Mongoliji in 150 v raznih živalskih vrtovih (AR) Kralj Arthur brez meča LONDON - Kralj Artur našega Časa je izgubil prvi krog sodne bitke za svoj sveti mec Excalibur. Arthur Pendragon je zaman zahteval nazaj svoj Excalibur, ko se je aprila znašal pred londonskimi sodniki zaradi posedovanja hladnega orožja. Pendragon, odet v dolgo belo obleko z rdečim zmajem na prsih in dolgimi svetlimi lasmi, spetimi s kovinsko zaponko, je bil čuvaj meča Druidskega reda, je na sodišču pojasnil njegov odvetnik, ki je poudaril, da sporni meC ni običajen mec, temveč Exca-libur, "sveh" mec Druidskega reda. Ob slovesu s so-dišCa je Arthur Pendragon izrekel svojo željo:’ "Kot je nekoč kralj Arthur izdrl Ex-calibur iz skale, ga bom jaz iz tlakovanih londonskih ulic." Druidski duhovnik medtem pripravlja slovesnost v Stonehengu, veličastnem prazgodovinskem templju na jugozahodu Anglije, odkoder naj bi nato krenil na hi dnevni pohod proti Londonu, kjer se 5. novembra začenja proces proti njemu.(STA/AFP) Dodijeva "zaročenka" zahteva 500.000 dolarjev LOS ANGELES - Kelly Fischer, ameriška manekenka, ki trdi, da je bila zaročena z Do-dijem al-Fayedom, preden ga je videla na fotografiji med poljubljanjem princese Diane, je v nastopu na televizijski postaji CNN v četrtek priznala, da je bogati lahkoživec verjetno nikoli ni imel rad; od njega zdaj zahteva 500.000 dolarjev odškodnine. "Mogoče me ni nikoli zares ljubil, mogoče je čakal večjo ribo, " je v pogovoru z Larryjem Kingom na postaji CNN dejala 31-letna Fisherjeva, ki naj bi se zaradi al-Fayeda odpovedala svojemu poklicu. 'Mislim, da Dodi obožuje, Ce je v središču pozornosti. Vsi Fayedi obožujejo pozornost." Fischerjeva zdaj zahteva 500.000 dolarjev odškodnine, saj naj bi Dodi obljubil, da jo bo preživljal, če se odpove karieri. Njuno razmerje je v polurnem pogovoru s Kingom, ki ga je budno spremljala njena odvetnica Gloria Allred, Fischerjeva opisala kot pravljično. 'Vse se je zgodilo bliskovito: vrtinec, vrtnice, plišasti medvedki iz Harrodsa." Na vprašanje, zakaj še vedno nosi prstan s safirji in diamanti, ki ga razglaša za zaročni prstan, je Kelly odvrnila, da ji je všeč. Pred dvema tednoma je sicer govorila, da ga zato, ker je še vedno zaljubljena v Dodija. Kelly je ob koncu posvarila Diano, naj ne zaupa Dodiju, saj je pre- pričana, da bo tudi z Diano ravnal enako. "Gotovo je resnično zaljubljena vanj in nic, kar rečem, je ne bo prepričalo, " je na glas razmišljala Fisherjeva. Princesa Diana pa je medtem znova na naslovnicah otoških tabloidov. Paparazzo jo je ujel z nogo na Dodijem ramenu med vzpenjanjem na njegov gliser ob francoski sredozemski obali. Vrsto fotografij princese v kočljivem položaju z ogromnimi palmami v naročju, so opravljivi Časniki objavili prav dan po prvi obletnici ločitve od princa Charlesa. Lady Di tacaš preživlja počitnice na jugu Francije z Dodijem al-Fayedom, četrtič to poletje. (STA/AFP)