Delegatska vprašanja in odgovori, prejeti do 20.6.1984
21.SEJA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI, 30. januarja 1984
Vprašanje:
V letu 1981 so v trgovski poslovalnici ABC Pomurka Loka v Mednem uredili sanitarije za osebje, ki tu dela. Istega leta je bila v neposredni bližini zgrajena tudi javna kanalizacija. Podjetje Staninvest, enota Šiška ni uspelo v treh letih povezati sanitarij s kanalizacijo, čeprav je razdalja le dobrih 10m.
KS je poleg osebnih intervencij tudi dvakrat pisno prosila za priključitev na kanalizacijo. Osebno smo preverjali na komiteju za urejanje prostora, če se tu zadržuje dokumentacija za pri-ključek. V jeseni 1983 občina Šiška še ni imela vloge.
Delegatom  ni jasno, kako posluje ta delovna organizacija,
da v treh letih ni mogla vložiti dokumentacije za priključek, niti
se ji ni zdelo vredno odgovarjati na dopise krajevne skupnosti.
Krajevna skupnost Stanežiče-Medno
Odgovor:
Objekt Medno 8 je v zasebni lasti, razen prostorov, v katerih ima OZD ABC Pomurka Loka trgovino s prehrambenimi artikli. Navedeni organizaciji je bil lokal oddan na željo KS Stanežiče, da se krajani lahko začasno oskrbujejo z osnovnimi prehrambe-nimi artikli. Vsem je bilo takrat razumljivo, da prostori ne izpol-njujejo osnovnih sanitarno-tehničnih pogojev. Predslavniki KS in OZD so se za uporabo vode in sanitarij dogovorili z lastnikom gostil-ne, ki je locirana prek ceste, nasproti objekta Medno 8. Kasneje pa je bilo s strani UIS sanitarne inšpekcije podana zahteva, da se v lokalu zgradijo sanitarjje z vodo, sicer nadaljnje obratovanje trgovine ni možno.
Na vlogo KS Stanežiče smo v letu 1982 v lokalu izdelali sani-tarije, ki smo jih locirali v skladiščnem delu lokala.
Glede na to, da objekt nima priključka na javno kanalizacijo, smo naročili izdelavo projekta priključka na javno kanalizacijo. Pri LUZ pa smo v letu 1982 pridobili lokacijsko dokumentacijo. Objekt smo planirali priključiti na javno kanalizacijo v letu 1983, vendar smo bili od SSS Ljubljana-Šiška obveščeni, da preki-nemo z vsemi deli na tem objektu, ker teče postopek za prenos lastništva trgovskega lokala na uporabnika lokala.
Zaradi daljšega postopka prenosa lastništva je bilo dogovor-jeno s predstavniki ABC Pomurka, da priključek kljub temu izve-demo na njihovo naročilo, ki smo ga prejeli dne 16. 5.1984. Na podlagi tega naročila priključek urejujemo naprej. Od DO Kana-lizacija smo pridobili že račun za plačilo prispevka za priključek, na UIS — gradbena inšpekcija in vodnogospodarski inšpekciji pa smo tudi že pridobili soglasje, da lahko priključek naredimo na podlagi obstoječe dokumentacije, brez zahtevka pri SOb Ljubljana-Siška za pridobitev gradbenega dovoljenja, pač pa le s priglasitvijo del.
Glede na gornje ugotovitve računamo, da bo priključek možno izvesti do konca meseca julija 1984.               Odgovor pripravil:
Staninvest Ljubljana TOZD Teh. in rač. storitve
22. SEJA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI, 27. februarja 1984
Vprašanje:
Kdo bo upravljalec paviljona pri »Kamniti mizi« Vodnikove do-mačije.
Krajevna skupnost Zg. Šiška
Odgovor:
Vprašanje upravljanja stavbe pri »Kamniti mizi« se neposred-no nanaša na prevzem ustanovitelja nad Vodnikovo domačijo kot celoto. Ustanoviteljske pravice naj bi prevzela Obcinska kul-turna skupnost Ljubljana-Šiška, ki bo v bodoče tudi skrbela za kontinuirano izvajanje programske dejavnosti Vodnikove doma-čije, kot upravljalec.                                           Odgovor pripravil:
Komite za družbene dejavnosti
Vprašanje
Ali bo na lokaciji 218/13 izvedena predvidena dozidava 4 učil-nic k osnovni šoli in ostala infrastruktura in ali bo izvedena adaptacija starega vzgojnovarstvenega zavoda?
Krajevna skupnost Vodice
Odgovor:
Glede na to, da je bil z izgradnjo prizidkov I. in II. faze pri OŠ Fran Marn v Vodicah že pridobljen najnujnejši manjkajoči učni prostor, je dozidava 4 nadaljnjih učilnic vprašljiva predvsem zaradi manjkajočih finančnih sredstev, ki jih ni bilo mogoče za-gotoviti s III. samoprispevkom.
Vprašanje adaptacije starega šolskega objekta, v katerem se izvaja družbeno organizirano varstvo in vzgoja predšolskih otrok, pa se prav tako navezuje na zagotovitev finančnih sredstev, s katerimi v tem letu občinska skupnost otroškega varstva ne razpolaga. V navedeno adaptacijo bi bilo potrebno namreč vklju-čiti tudi izvedbo centralnega ogrevanja. V tem primeru gre za sanacijo celotnega starega šolskega poslopja. Pri zagotovitvi manjkajočih finančnih sredstev pa bo morala sodelovati tudi os-novna šola Franc Marn, ki ima v navedenem objektu dvoje sta-novanj za pedagoške delavce.                         Odgovor pripravil:
Komite za družbene dejavnosti
23. SEJA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI, 22. marca 1984
Delegatska pobuda:
Delegacijo zanima, kaj je bilo v zvezi z vrtičkarstvom storje-nega v naši občini oz. točneje — na katerih lokacijah in v kakš-nih površinah je predvideno ustrezno zemljišče za organizirano, intenzivno vrtičkarstvo na območju naše občine.
Krajevne skupnosti Dravlje, Koseze, Šentvid
Odgovor:
V skladu s pripombo na občinski skupščini je v resoluciji za leto 1984 poudarjena tudl večja skrb za organizirano vrtičkarstvo na vseh zemljiščih, ki so v družbeni lasti in so dolgoročno opre-deljena kot gradbeni rezervati. Komite za urejanje prostora je pred časom skupaj s komunalno skupnostjo občine že preverjal obseg tovrstnih rezervatov, vendar je tedaj ugotovil, da obseg ustreznih zemljišč, s kalerimi upravlja komunalna skupnost, ni tolikšen, da bi lahko zadovoljil vse interese po organiziranem vrtičkarstvu.
Zemljišča, ki jih je namreč komunalna skupnost odkupovala za potrebe gradnje, so bila v njenem upravljanju le sorazmerno kratek čas, ter jih je povečini posredovala naprej investitorjem. Res je sicer, da zlasti v industrijskih conah nekatera zemljišča ostajajo nezazidana še vrsto let, saj so namenjena potrebam dolgoročnega prostorskega razvoja tamkajšnjih delovnih orga-nizacij. Vendar pa so ta zemljišča večinoma že v uporabi bodo-čih investitorjev ter bi bilo začasno uporabo tovrstnih gradbenih rezervatov za potrebe vrtičkarstva možno opredeliti s soglasjem razpolagalcev z zemljišči.
Manj je tovrstnih pogojev v zazidljivih območjih za stanovanj-sko gradnjo, kjer gradbenih rezervatov praktično ni, saj so sta-novanjske soseske v celoti pozidane v sorazmerno kratkem času. Izjema so površine za gradnjo poslovnih in drugih sprem-Ijajočih objektov, ki običajno ostanejo nezgrajeni še vrsto lel po dokončanju stanovanjske gradnje. Vendar pa so gradbeni rezer-vati tovrstnih objektov sorazmerno majhni pa tudi sicer jih je spričo bližine stanovanj primerneje začasno urediti v zelenice in ne v vrtičke.
Komite za urejanje prostora je pred časom posredoval spisek SLP zemljišč v območju med gorenjsko in kamniško progo or-ganom KS Hinko Smrekar. Ta krajevna skupnost je po našem prepričanju prišla še najdlje glede uvajanja organiziranega vrtič-karstva na svojem območju, saj so jih v lo silile tudi doslej ne-urejene razmere v območju rezervatov za DO Tiki in Lek. V KS Hinko Smrekar skušajo določiti enotne kriterije in prioritetni red za organizirano vrtičkarstvo na celotnem razpoložljivem območju, in sicer tako na rezervatih v industrijski coni, kot tudi na zem-Ijiščih SLP.
Komite za urejanje prostora je od pristojnega občinskega or-gana že zaprosil za evidenco vseh zemljišč SLP na območju občine. Po predhodni preverbi načrtovane namembnosti na teh zemljiščih bo komite v sodelovanju s pristojnimi KS skušal opre-deliti ustrezna območja za potrebe vrtičkarstva, pri čemer bo skušal uporabiti tudi izkušnje mestne skupnosti vrtičkarjev. Gle. de preverbe drugih možnosti pa bi blla dobrodošla pobuda or-ganov krajevnih skupnosti, katerih organi naj bi opozorili na kon-kretna zemljišča, ki bi po njihovem mnenju bila primerna za vrtičke. V celotno aktivn.ost pa bo potrebno v večji meri pritegniti kmetijsko zemljiško skupnost.
Glede pobude temeljne delegacije KS Koseze naj bi za vrtič-ke začasno uporabili rezervat tržnice je potrebno pojasniti, da zemljišče na navedenem rezervatu še ni kultivirano za kmetijsko obdelavo, prav tako pa je po informacijah GIPOSS — Inženi-ringa pričetek gradnje tržnice predviden že v letošnjem letu.
Odgovor pripravil: Komite za urejanje prostora
Mestni komite za urbanizem in varstvo okolja je na 35. seji dne 19. aprila 1984 razpravljal o organiziranem vrtičkarstvu v Ljubljani. Komite podpira akcijo za organizirano vrtičkarstvo, ki ima pomen v skrbi za okolje mesta, v skrbi za urejanje prostora, čiščenje površin, preprečevanje črnih gradenj, kultiviranje povr-šin itd. Sprejel je sklep, da se pri komiteju imenuje koordina-cijska komisija, ki ima nalogo proučiti pravno osnovo, nivo spre-jemanja in pripraviti teze ter osnutek odloka o vrtičkarskem
redu-              .                                                      Odgovor pripravil:
Mestni komite za urbanizem in varstvo okolja
24. SEJA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI, 15. maja 1984
Vprašanje:
Kdaj bo izvedena rekonstrukcija magistralne ceste Medvode—
Sentvid?
Krajevna skupnost Medvode
Odgovor:
Po informacijah, ki smo jih prejeli od Cestnega podjetja Ljub-Ijana, zahtevnejša rekonstrukcija magistralne ceste Ljubljana— Jesenice na poteku Medvode—Šentvid ni predvidena, saj po njihovih tolmačenjih ni potrebna iz razloga, ker je v izgradnji avtocesta Naklo—Ljubljana.
Skupščina skupnosti za ceste Ljubljana je že obravnavala program investicijskega vzdrževanja te ceste, katerega je pred-ložilo Cestno podjetje Ljubljana in po katerem bi izboljšali po-goje na cesti. Vendar pa je skupščina zaradi pomanjkanja sred-stev potrdila le:
—  preplastitev (3 cm sloj) na odseku pri spomeniku v dolžini ca. 600 m,
—  preplastitev (3 cm sloj) na klancu v Medvodah od starega zdravstvenega doma do vrha klanca v Medvodah na dolžini ca. 400 m.
Predvidena dela se bodo izvajala le, če bo reden dotok sred-stev. V nasprotnem primeru se bo izvajanje del časovno za-maknilo.
Komite za urejanje prostora se zaveda problematičnih pro-metnih pogojev na navedeni cesti, zato si bo skupaj z ostalimi zainteresiranimi še nadalje prizadeval za čimprejšnjo ureditev razmer. Ob tem pa ni odveč poudariti, da bo čas te ureditve v pretežni meri odvisen zlasti od zavzetosti delegatov z območja občine Ljubljana-Šiška v lani uslanovljeni skupnosli za ceste
Ljubl'ana-                                                             Odgovor pripravil:
Komite za urejanje prostora
Ponovno vprašanje:
Delegacija z odgovorom ni zadovoljna. Meni, da je to še vedno del ceste »Bratstva in enotnosti« ter da je ta odsek eden najbolj obremenjenih v Sloveniji skozi vse leto, zlasti še v turi-stični sezoni. Stanje ceste že ogroža varnost udeležencev v pro-metu, meče slabo luč na mesto Ljubljana in SR Slovenijo. Zato meni, naj se z rekonstrukcijskimi deli ne odlaša.
Odgovor:
Problematika v zvezi z rekonstrukcijo Celovške ceste do vključno Medvod je še zmeraj nespremenjena, zato tudi ni trd-nejše ocene o realnosti rekonstrukcije. Projekti za rekonstrukcijo križišča magistralne ceste s cesto proti Zbiljam (Na klancu) so že izdelani.
Na sestanku s predstavniki KS Medvode in KS Edvarda Kar-delja dne 1. 6.1984 je bil sprejet naslednji dogovor:
a)  KS Medvode se bo prek svojega delegata aktivno vključila v skupnosti za ceste Ijubljanskih občin pri naporih za čimprejšnji pričetek realizacije načrtov glede postopne rekonstrukcije Go-renjske ceste.
b)  Strokovna služba združenih cestnih podjetij bo natančneje pisno pojasnila, kdaj bo možno rekonstruirati križišče Gorenjske ceste s cesto proti Zbiljam (Na klancu). Odgovor bo posredovala Komiteju za urejanje prostora SOb Ljubljana-Šiška in KS Med-vode.             ¦                                                      Odgovor pripravil:
Kotnite za urejanje prostora
Vprašanje:
Problematika toplifikacije na območju KS Ljubo Šercer.
Odgovor:
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana-Šiška, skladno s sprejetim srednjeročnim planom stanovanjskega go-spodarstva 1981—1985, priključuje nekatere objekte v občini na daljinsko ogrevanje (KEL).
Dinamika realizacije srednjeročnega plana je določena v vsa-koletnih programih, ki so bili kljub gosptidarskim težavam do sedaj vsako leto v celoti realizirani. Pričakujemo, da bomo sred-njeročni plan 1981—1985 v celoti realizirali.
Po planu moramo priključiti na daljinsko ogrevanje še nasled-nje objekte: Zvezda 18—21, Prušnikova 3—15 in Prušnikova 17—31.
Delo finansiramo iz dela sredstev amortizacije (35%), stana-rin in prispevkov lastnikov stanovanj, če so v hiši tudi iastniška stanovanja.
Vse vloge skupnosti stanovalcev za toplificiranje objektov so v evidenci za pripravo srednjeročnega programa 1985—1990. Pri vključevanju hiš v program toplifikacije se upošteva velikost hiše (število stanovanj), bližina primarnega oz. sekundarnega vročevoda, predvsem pa imajo prednost objekti, ki se sedaj ogrevajo iz lastnih kotlovnic (odprava individualnih kurišč v Ljub-Ijani).
V objektih, v katerih so tudi etažni lastniki, je potrebno pred-hodno soglasje le-teh za priključitev objekta na daljinsko ogre-vanje (KEL). Stroški, ki odpadejo na posamezne lastnike sla-novanj, so dokaj veliki in jih morajo lastniki poravnati takoj ob nastanku (sočasno s plačilom po pogodbi z izvajalcem del).
Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana-Šiška ne raz-polaga s finančnimi sredstvi za kreditiranje lastnikov stanovanj.
Konkretnih podatkov, kateri objekti pridejo v poštev za priklju-čitev na daljinsko upravljanje (KEL) v srednjeročnem obdobju 1985—1990 še ne moremo podati, ker bomo ta plan izoblikovali v naslednjem, 1985. letu. Obseg in dinamika teh del pa bo od-visna od razpoložljivih sredstev oz. predvsem od višine in de-
litve stanarin-                                                      Odgovor pripravil:
Staninvest Ljubljana, Sektor Šiška
Vprašanje:
S spremembo uporabnikov gostinskih lokalov v okviru ŠRC Zavod Tivoli se je bistveno povečal tudi obisk teh lokalov. Žal pa prihaja ob tem do hudih kršitev prometnih predpisov in ogro-ženosti sprehajalcev, predvsem otrok in starejših občanov. Av-tomobili za dovoz blaga v lokalu »Restavracija Tivoli« in klub »Valentino«, predvsem pa avtomobili s tam zaposlenimi in z obi-skovalci, ves dan vozijo v omenjena lokala in sicer po nadvozu pri bazenu Tivoli iz smeri parka Tivoli (jug) in po poti ob teni-škem igrišču in muzeju NOB. Tako so zaman vse postavljene fizične ovire na tamkajšnjih poteh. Delegacija zahteva, da se:
—  takoj fizično onemogoči dovoz z avtomobili obiskovalcem lokalov  »Restavracija Tivoli«  in  klub »Valentino«  in  njihovim uslužbencem izven za parkiranje določenih prostorov;
—  takoj organizira dovoz blaga v navedene lokale zgolj v zgodnjih dopoldanskih urah (npr. med 7. in 10. uro). Za kakršno-koli dovažanje izven teh ur je odgovoren uporabnik lokala;
—  takoj začno izvajati redne kontrole s strani organov pristoj-ne UJV in se kršilci ustrezno kaznujejo.
Delegacija vprašuje, kako da navedene razmere niso znane pristojni postaji milice in če so, zakaj ne ukrepajo v skladu s svojimi pristojnostmi in obveznostmi.
Delegacija tudi vprašuje, zakaj pristojni organi UJV ne ukre-pajo zaradi stalnega hrupa v lokalu »Stopoteka«. Pri tem je kaljen nočni mir večjega števila občanov, saj so okna lokala (diskoteke) »Stopoteka« usmerjena naravnost proti blokom ob Celovški, Malgajevi in Ruski ulici. Ce je v lokalu prisoten pro-blem ventilacije, se naj razreši z montažo ustreznih klimatskih naprav, ne pa z odpiranjem oken in s tem motenjem nočnega reda in miru. Pristojni organi pa naj ukrepajo v smislu veljavnih zakonov.
Krajevna skupnost Milan Majcen
Odgovor:
Zavod Tivoli je že skušal fizično onemogočiti dovoz vozil na pot, ki vodi do bazenov, vendar je bila zapora dvakrat na silo odstranjena. S tem je seznanjena Postaja milice Šiška ter Pro-metna milica Ljubljana, ki v zadnjem času izvaja kontrolo. Do 1. maja pa bo zadeva dokončno urejena z novo zaporo, ki bo onemogočila kakršnokoli vožnjo po omenjeni poti.
Glede hrupa iz Stopoteke smo zahtevali ureditev močnejše ventilacije, kar je pogoj, da se okna ne bodo več odpirala. Ven-tilacija bo urejena najkasneje do 10. maja.
Odgovor pripravil: Zavod Tivoli
Odgovor:
Postaji milice Ljubljana-Šiška so razmere na območju ŠRC Tivoli znane. V cilju izboljšanja prometnih razmer na tem ob-močju in s tem zagotovitve prijetnega in varnega počutja obi-skovalcev ŠRC Tivoli, delavci poslaje milice, v sodelovanju s Postajo prometne milice Ljubljana-mesto vsakodnevno pri opravljanju redne službe to območje kontrolirajo in zoper krši-telje cestnoprometnih predpisov ustrezno ukrepajo. Poleg te ob-like dela organiziramo tudi skupinske nadzore (akcijsko delo) na tem področju. Omenimo naj še, da so obstoječe fizične za-pore, ki onemogočajo dovoz k gostinskim lokalom »Valentino« in »Tivoli« s severne strani, tudi rezultat sodelovanja naše po-staje milice s Komunalno skupnostjo občine Šiška, s katero smo na skupnih sestankih in razgovorih obravnavali tudi problem prometa v Tivoliju in predlagali določene rešitve.
Tudi fizična zapora, ki je onemogočala dovoz z avtomobili z južne strani k prej navedenima lokaloma, je bila postavljena, vendar je bila po neznanih osebah odstranjena. Z vodstvom ŠRC Zavod Tivoli in najemniki lokalov je dogovorjeno, da bo fizična zapora ponovno postavljena najkasneje do 1. maja.
Glede dostave blaga v lokale je bil opravljen razgovor z na-jemniki in sicer z namenom, da bi dostava potekala predvsem v jutranjem času, vendar je vprašanje časa dostave odvisno predvsem od dobaviteljev. Za represivno ukrepanje glede časa dostave nimamo pravne podlage, saj odlok o ureditvi cestnega prometa v Ljubljani in na njegovi podlagi izdana odredba o pro-metni ureditvi na območju mesta Ljubljana regulirata to območje le za področje ožjega središča mesta.
S trditvijo v delegatskem vprašanju, da vsakodnevno (v ve-čemem in nočnem času) prihaja do kaljenja nočnega miru, ki izvira iz »Stopoteke«, se ne strinjamo.
Postaja milice še ni prejela nobene prijave ali obvestila sta-novalcev Ruske ulice, Celovške ceste in drugih ulic s tega ob-močja, da so zaradi predvajanja glasbe v »Stopoteki« moteni pri nočnem počitku. V primeru, da se bo slanje spremenilo (poslab-šalo) in bo javni red in mir kršen, bomo ustrezno ukrepali.
Odgovor pripravila: Postaja milice Šiška
Delegatska pobuda:
Delegacija daje pobudo, da se kot metoda dela oblikuje tudi pri delu zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana-Šiška stalna delegacija za delo v zboru občin skupščine mesta Ljubljane.                                Krajevna skupnost Milan Majcen
Odgovor:
Svet za politični sistem pri predsedstvu OK SZDL Ljubljana-Šiška je na seji dne 24. 4. 1984 obravnaval delegatsko pobudo KS Milan Majcen, ter sprejel stališče, da oblikovanje stalne de-legacije nima ustrezne ustavne podlage in je tako protiustavno.
Odgovor pripravila: Občinska konferenca SZDL Ljubljana-Šiška
24. SEJA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI, 15. maja 1984
Vprašanje:
Kdaj bo dovoljena prizidava in nadzidava pri stanovanjskih stavbah v stanovanjskem naselju v industrijski coni med gorenj-sko in kamniško progo? Potrebe po stanovanjskih površinah so velike, kajti število krajanov narašča.
Krajevna skupnost Hinko Smrekar
Odgovor:
V dosedanjih razpravah o pogojih urejanja v območju med kamniško in gorenjsko progo je bil dogovorjen tudi način do-zidav in adaptacij obstoječih stanovanjskih objektov ob Milčin-skega ulici. Osnutek zazidalnega načrta, ki to območje oprede-Ijuje kot stanovanjsko, bo po predvidevanjih razgrnjen v letoš-
njem poletju, sprejet pa naj bi bil do konca leta. Možnost do-zidav in adaptacij stanovanjskih objektov bo opredeljena v pra-vilniku. Menimo, da ni vsebinskih razlogov, ki bi preprečevali parcialne gradbene posege še pred sprejetjem zazidalnega na-črta, s tem da bi o njih na osnovi vnaprej dogovorjenih meril odločal izvršni svet skupščine občine. Zato predlagamo, da KS Hinko Smrekar zbere konkretne interese in potrebe. Nato bi na skupnem razgovoru s projektanti zazidalnega načrta in pred-stavniki komunalne skupnosti določili nadaljnji postopek in mo-rebiti v obliki skupne vloge zadevo obravnavali na izvršnem
svetu-                                                                   Odgovor pripravil:
Komite za urejanje prostora
Vprašanje:
V gozdu Rožnik in Šišenskem hribu ob trim stezi leži že več let podrto drevje (hlodovina in smrekovina), ki trohni in propada. Delegacija vprašuje, kdo je odgovoren za to?
Krajevna skupnost kom. Staneta II
Odgovor:
Na podlagi odloka o komunalnih dejavnostih na območju Ijub-Ijanskih občin (Ur. list SRS, št. 45/82) se šteje vzdrževanje goz-dov Rožnika in Šišenskega hriba za komunalno dejavnost, ker se gozdni sestoji tega območja urejajo kot parkovno urejeni gozdni sestoji.
Ne glede na status urejanja teh gozdov je gospodarjenje z njimi vezano za njihovo zemljiško posestno stanje. Na območju Rožnika in Sišenskega hriba je okoli 1/3 gozdnih parcel v druž-beni lasti, 2/3 pa v zasebni lasti. To so omejitve, ki onemogo-čajo normalno in celovito gospodarjenje z gozdovi tega ob-močja.
V  gozdovih, ki so v družbeni lasti, opravlja vsa vzdrževalna dela Komunalno podjetje Ljubljana, TOZD Rast, vključno s sani-tarno sečnjo (odstranitev bolnega in poškodovanega drevja). Dela izvajamo tekoče, v letu 1984 so bila opravljena do meseca aprila.
V  gozdovih, ki so v zasebni lasti, lahko na podlagi veljavnih predplsov KPL TOZD Rast izvaja le odkazilo za sečnjo gozd-nega drevja. Izdelavo ter spravilo gozdnih sortimentov pa je dol-žan opraviti lastnik gozda.
Ker je odstranitev bolnega in poškodovanega gozdnega drev-ja nujen varstveni ukrep, smo obvestili vse lastnike o stanju v njihovem gozdu in jih opozorili na skrajni rok za izvršitev varst-venih ukrepov (saniiarna sečnja). O tem smo obvestili tudi pri-stojne upravne organe (inšpekcijsko službo). Kljub urgencam večje število gozdnih posestnikov potrebnih ukrepov ni izvedlo. Tako ostaja še vedno po žledu poškodovano in podrto drevje ter gozdni sortimenti v gozdu, kar predstavlja potencialno nevarnost za razvoj gozdnih škodljivcev in bolezni.
Predlagamo, da v skladu z 9. členom odloka o zelenih po-vršinah v naseljih na območju ijubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 6/83) komunalna inšpekcija mestne uprave inšpekcij-skih služb določi lastnikom skrajni rok za odstranitev odkaza-nega poškodovanega drevja (junij); oziroma da občinski upravni organ, pristojen za komunalo, odredi, da ta dela opravi komu-nalna organizacija — KPL, TOZD Rast.
Predlagamo, da se izda nalog za kompleksno popravilo po-škodovanega in bolnega drevja v gozdovih ožjega zelenega pasu mesta Ljubljana za območje občine in da se za izvršitev teh del zagotovijo potrebna sredstva.
Odgovor pripravilo: Komunalno podjetje, TOZD Rast
Vprašanje:
V zvezi z izgradnjo otoka ŠS 218/3 želimo vedeti, kdo nam zaradi povečanja prebivalstva zagotavlja izgradnjo infrastruktur-nih objektov, kot so poleg šole še vrtec, trgovina in drugi objekti?
Krajevna skupnost Vodice
Odgovor:
Terminski plan izgradnje objektov družbenega standarda v območju Vodic v zvezi s stanovanjsko gradnjo v otoku ŠS 218/3 Vodice bo predmet samoupravne razprave ob izdelavi družbe-nega plana občine za prihodnje srednjeročno obodobje. Druž-beni plan bo sprejet na občinski skupščini. Odločitev, ki bo opre-deljena v družbenem planu, bo obvezujoča za delo strokovnih in upravnih služb v prihodnjem srednjeročnem obdobju.
Odgovor pripravil: Komite za urejanje prostora
Vprašanje:
Delegacija postavlja vprašanje, kdaj bodo postajališča mest-nega prometa, proge 15, na območju krajevne skupnosti Med-vode opremljena z nadstrešnicami.
Krajevna skupnost Medvode
Odgovor:
V  Ljubljani se financira postavitev postajališčnih nadstreškov iz dveh virov: po programu dela TOZD Mestni potniški promet se nabavljajo konstrukcjje s streho, zemeljska dela pa financi-rajo komunalne skupnosti.  Komunalne skupnosti pa lahko v okviru svojih programov tudi samostojno opremljajo postajališča z nadstreški.
Pri ogledih in določanju lokacij sodelujejo predstavniki komu-nalne skupnosti, Zavoda za izgradnjo Ljubljane, mestnega ko-miteja za komunalno gospodarstvo, promet in zveze in TOZD Mestni potniški promet.
Pri izbiri lokacije se upoštevajo prostorske možnosti, s tem, da imajo prednost postajališča, kjer vstopa več potnikov (bolj frekventna).                                                        Odgovori pripravil:
Integral, TOZD MPP
Odgovor:
V  programu komunalne skupnosti za leto 1984 je predvidena izgradnja podložnih plošč za postavitev nadstreškov na treh lo-kacijah, med temi pa ni zajeta postavitev nadstreškov v Med-vodah. Krajevni skupnosti zato predlagamo, da se ta investicija upošteva pri pripravi programa za leto 1985.
Odgovor pripravila: Komunalna skupnost Šiška
Vprašanje:
Delegacija opozarja, da kljub večkratnim razgovorom in zago-tovilom, da se bo stanje s preskrbo vode na območju Smlednika izboljšalo, ostaja še naprej nespremenjeno.
Krajevna skupnost Smlednik
Odgovor:
Oskrba s pitno vodo na širšem območju Smlednika je kritična zlasti v zimskem času, ko Agrokombinat Emona v Hrašah troši prekomerne količine vode, pri čemer pa obstoječi vodohram v Smledniku tej porabi ni kos. V lanskem letu je bila ojačana vo-dovodna povezava od Zbilj do Podreč, ki pa bo lahko zagotav-Ijala zadostne količine pitne vode šele po rekonstrukciji celotne trase kranjskega vodovoda od Mavčič do Kranja. Gradnja do-datnega vodohrama v sedanjem obdobju ni predvidena. Dotlej bo potrebno vložiti napore v uskladitev porabe pitne vode na tem območju predvsem s tehničnimi ukrepi, ki bodo zmanjšali porabo Agrokombinata Emona v zimskem času. V ta namen bo v prihodnjih lednih potrebno organizirati razgovor s predstav-niki Agrokombinata, komunalne skupnosti, krajevne skupnosti in Vodovoda Kranj.                                                 Odgovor pripravil:
Komite za urejanje prostora