IH. StHillB.______________]______________I LIHIjUl, i iflhtl, H. jllljl 1913. ______ XLVI. Itio. .Slovenski Narod" velja: t Ljubljani na dom dostavljen: v upravniStvu prejcman: selo leto.....• • K 24— ćelo leto. , . . 9 • . K 22-— pol leta •••••»• 0 12*— pol leta ••••••• » U*— Utrt leta.....*. . 6*— četrt leta*....... 550 m mesec • ••••», 2 — na mesec ...... m 1*90 Dopfsi na} se frankirajo. RokopisI se ne vračajo. Vrtdntttroi Hnaflova «Uea it 5 (v prltličja levoj UUfoa *L M. Ishaja Tsak đaa i¥rt«r IbvmbUI »Malje 1b prasalke. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 36 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Pa rte in zahvala vrsU 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih inserdjah po dogovoru. Upravništvu naj se poiiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. L đ, to je administrativne stvari. ———— Posameuta tiovllka valja 10 vtaarjev. ———— Na plamena naročita brez istodobne vpoalatve naročnine se ne ozira. »Naredna tlajkarea* telefon it Si. .Slovenski Narod* velja po poSti: za Avstro-Ogrsko: . za Nemčljo: ćelo leto ,.••••. K 25*— I ćelo leto ... . . K 3fr— E!rtleiS-........l%v\ I za Ameriko Jn vse druge delelet cetrt leta •••••• # o 50 I ^ na mesec • ••••• # 2-30 ■ ćelo leto .••••*. K 35.—-- Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Uprarnlftvo (»podaj, dvorisče levoi Haallova ulica 415, telefon ftt 85« Politični preobrat v Holgariji. Dunaj, 18. julija. Nalvažnejša vest je danes pae ta, da je v Sofiji nastal politični pre-obrat; kabinet rusofilske većine je odstopil.koncentracija strank v skup-nem koalicijskem ministrstvu se je ponesrečila, »rusofobska« inanjšina, dediči Stambulova, so prevzeli vlado. Na Čelu novega kabineta stoji Radoslavov. zunanji portfelj je pre-vzel Genadiev, ki je še nedavno po-udarjal potrebo, da se Bolgarija postavi proti Rusiji. Danevova in Gešova stranka imata za seboj ogromno većino bol-garskega ljudstva. Ako sta izroeili odgovornost za vse nadaljne dogod-ke »rusofobom«, znači to že samo na sebi nekako politično izjemno stanje. Pri strogem parlamentarizmu, ki vlada v Bolgariji, je skoraj neverjet- j no, da so se izročila najvažnejša dr-žavniška mesta možem, ki ne morejo računati na podporo sobranja, ker so tam njihovi pristaši v veliki manjši-ni. V kritičnem času, v katerem živi Bolgarija, pa je tuđi izključeno. da bi nova vlada sobranje razpustila in si v novih volitvah iskala večino. — -»Kabinet Radoslavov« ima torej že na zunaj značaj izrednega ministr-stva, ki je moglo v danem položaju biti le konstituirano in iz posebnih ozirov in v poseben namen. 2e pred par dnevi smo na t.em mestu izvajali. da bolgarska opozicija, sedaj vladajoča stranka, nika-kor ni voijna izvesti nujno potrebne likvidacije katastrofalnega položaja. Stoji na stališču, da igra S3 ni izgubljena in da je treba iskati nova pota, ki vodijo do končnega triumfa nad Srbi in Grki. Opozicijonalni bolgar-ski državniki dolže Rusijo, da je ona in njen »eksponent« Danev kriva bolgarskega poloma. Treba da je zato iskati pomoći pri trozvezi, kateri srbske zmage ne morejo biti všeč. Ni verjetno, da bi bili državniki, ki so utemeljevali zgoraj označeno stališče še pred nekaj dnevi y posebni, kralju Ferdinandu izročeni spomenici, sedaj svoje nazore popolnoma izpremeniii, ter se priznali k programu najhitrejše in poštene poravnave s Srbijo in drško. Ni verjetno, pravi- mo, akoravno morda ni izključeno. Ne poznamo dogodkov, ki so se v zadnjih dneh v Sofiji izvršili in na podlagi katerih bi se dal nepričako-vani kabinetni preobrat lažje in toč-nejše komentirati. Na podiagi znanih dejstev pa se skoraj da trditi, da bo prejšnja opozicija in sedanja vlada ostala pri svojih prvotnih principih. Nekatere druge okolnosti potrjujejo to domneva-nje. Brzojavno smo sporočili, da je grof Berchtold obljubil Bolgariji av-strijsko pomoč, pod pogojem, da pade >rusofilski sistem«. — Ta pogoj se je izpolnil in dunajski oficijozni glasovi že zopet nagJašaio skupnost gospodarskih in političnih interesov med monarhijo in Bolgarijo. Pomoč grofa Berchtolda obstoja zaenkrat v tem, da napne avstrijska diplomacija vse svoje sile za skorajšnjo porav-navo med Bolgarijo in Romunijo. — ! Bolgarija naj dobi zagotovilo, da se i ji romunske armade ni bati. Faktično se je krali Ferdinand že obrnil na kralja Karla, bivši ministrski pred-sednik Gešov je odsel v Bukarešto, in zabeležili smo tuđi vest, da se romunske čete že umikajo iz Ruščuka in Varne. Zdi se, da hoče Bolgarija storiti vse, da odstrani romunsko, pa tuđi tursko nevarnost; poroca se o novih, baje uspešnih konferencah delegata Nacevića z visoko porto. Ako bi se posrećilo pomiriti ta dva nasprotni-ka, potem bi novi bolgarski kabinet lažje in uspešneise izvajal politiko pasivnosti proti Srbiji in Grški, ozi-roma morda ćelo poskusil proti zma-goslavnima armadama vnovič aktivno nastopiti. Vsekakor Je, kakor se nam zatrjuje, dejstvo, da Bolgarija do ure svojih delegatov za mirovna pogajanja še ni imenovala. Novi bol-garski kabinet računa pa tuđi v slučaju, da bi se sreča ne obrnila na bol-garsko stran, z odločno podporo Av-strije ter smatra, da je na ta način Bolgarija pred pretežkimi teritorijal-nimi izgubami sploh zavarovana. Treba počakati, kako se ti računi obnesejo. Eno je gotovo, prenbrat v bolgarski politiki je zmago\ nlce vnovič opozoril, da je treba narram bolgarskim državnikom skrajne pre-vidnosti in Srbija ter Grška se Mde-ta tem bolj držali svojih pokoje . Slovenska Solsha beda. Nimamo še ljudskih sol za potrebo, ne realnih gimnazij in posebno ne strokovnih sol, ki so predpogoj za blagostanje naroda, in poslednje podlaga duševnemu življenju. Začeli smo svoje narodno-gospo-darsko žitje s primitivnim kmetij-stvom, od tega in vsega drugega boljše dele je odnasala in odnasa še danes — tujec. Tega kriv ni tuji meč, kriva je — ne kamenjajte — lastna nevednost Narod ni redil nezmožnih sinov. Najboljše^ moči so služile naj-prej Rimu — Crtomiri —, kasneje vsaki vladi. In noben bič ni tako žgal, kakor oni teh hofratov, ti so poznali občutljiva mesta naša, te kupljene duše! Z rnalimi izjemami je bila do zadnjih časov slovenska inteligenca svojcem v škodo. Krivdo nosi dobrosrčna zaup-ljivost, s katero so otci predajali svoje otroke »sveti« cerkvi in vladi: vpričo so nam vzgojili janičarje — ki bi bili lahko Trubarji: kakšen značaj, da ga nišo mogli streti! Prešeren je poznal naše »junake« in narisal je — Crtomirja. Beri se, dokler ga napadajo ljuto in očito sovragi. Pa priđe neoborožen tujec in ga z lepo besedo — volk v ovčjem — usužnji. Taki smo! Taki ne smemo ostati! »Na svoji zemlji svoj gospod!« Ne z glavo skozi steno, ampak tuđi ne popustljivo! Prvo, kar nam manjka, spopol-niti moramo sloven trgovske, obrtne in kmetijske sole do najvišje po-tence! Ko odraste tako izučen rod, bo ta iz potrebe ustanavlial vedno višja učilišča in naposled bo narod ven-čan z vrednim veličastnim vseučili-ščem: Za sedaj pa samo najmaniše in v prv i vrsti neizprosen gospodarski boj. Učiteljev naroda pa ne poši-Ijajte samo k Germanom, posebno ne na krivoprisežni Punaj in tuđi ne y filistrski Gradec: Francozi, Italijani in zlasti Siovani spreiemajo radi na- še nadarjene fante na svoja gosto-Ijubna kulturna ognjišča. Germanska kultura je mixtum compositum — primerjajte samoniklo rusko, ki ni capljala niti za hip za sofističnim Rimom in ki misli danes za cei svet, ker je najbolj prosta od tradicij. Slovenec, ali hočeš živeti, hočes vstati od mrtvih? Ne varčuj pri mladini, ki je silna: tuđi če ^re zadnji vinar, za obstanek gre! Sole, sole, vseh vrst sole in za ta denar, denar in denar: morje adrijansko zopet bo slovansko! Se nelfs] oporni). Zaradi pomanjkanja prostora sem se morala v svojem včerajšnjem odgovoru na »Slovenčev« takoime-novani »dokaz resnice« po možnosti omejiti. Nekaterih točk tistega dokaza se moram pa vendar še dotakniti. Tako je > Slovenec« med drugim tr-dil, da sem jaz imenitno izjavila, da sem svoj čas neko podporo c. kr. po-ijedeiskega ministrstva odklonila, po-tem jo pa vendar vzeia. Stvar je taka: Meseca julija 1911. mi je poije-delsko ministrstvo, oziroma gospod sekcijski šef pl. Erti predlagal, naj napravim studijsko potovanje po Nemčiji in Belgiji v svrho, da na licu mesta pregledam, kako je tam s kme-tijskim gospodinjskim poukom in drugimi dobrotvornim! napravami, Nato sem jaz izjavila, da velikih stro-škov takega študijskega potovanja ne morem iz svojega pokriti, na kar je gospod sekcijski šef pl. Ertl odgo-voril, da je samo ob sebi umevno, da mi stroške povrne c. kr. poijedel-sko ministrstvo. Dobila sem potem 1000 K. v katero vsoto je vštet tuđi honorar za moje poročilo o tem štu-dijskem potovanju in za moj ekspoze o uredbah, ki jih kaže pri nas napraviti. To poročilo je priloženo sodnim spisom kot dokaz mojega popolne-ga duševnega zdravja. Spomladi 1. 1912. se je c. kr. poljedelsko ministrstvo čutilo dolžno, da mi v dokaz za moje, baje odlične zasluge za povzdi-go kmetijskega gospodinjstva pouka v Avstriji ponudi častno darilo v gotovini. To ponudbo sem hvaležno, a odločno odklonila in sem prosila, naj ministrstvo namesto nagrade meni, daruje ženski državni zvezi za učna sredstva 1000 K, kateri želji je ministrstvo tuđi takoj ugodilo. Za resnič-nost te trditve navajam kot priče: Nje presvetlost dedno princezinjo Terezo Sclnvarzenberg, naso pred-sednico, gospoda sekcijskega šefa pl. Ertla in gospoda dvornega tajnika dr. pl. Pichlerja. Tuđi sem vsak čas v položaju, predložiti izkaz učnih sredstev, ki so bila kupljena za rečeno vsoto, od katere je prišlo kakih 400 K na Kranjsko. Ta učna sredstva sem poslala deželni glavarici gospe Susteršičevi, ki se je žanje y jako vljudnem pismu zahvalila meni in ne društvu. To pismo hranim še sedaj. Kar se tiče mojega razmerja da bivše državne kmetijske ženske zve-ze, mislim, da je najboljši odgovor na dotične trditve g. MoŠkerca nasled-nje pismo: Vaše preblagorodje! V seji načelstva dne 21. t. m. je bilo na moj predlog soglasno sklenjeno, izreci Vašemu Prebla-gorodju zahvalo društva, da ste vzlic svoji, dne 7. marca 1912. podani demisiji neutrudno dalje vodili društvene posle in Vas obenem prositi, da bi storili to še dalje do jeseni, ker teh poslov ne moremo za u pa ti boljšim rokam, kakor so Vaše. Obenem si dovoljujem Vam naznaniti, da smo Vaše Preblagorodje v isti seji, in sicer soglasno, izvolili za društveno zastopnico pri predstojećih posvetovanjih z vlado in Vas prosimo, da blagovo-lite to izvolitev sprejeti. : Za drž. kmet. žensko zvezo: pred- sednica: dedna princezinja Schwar- zenberg. Dostaviti je še, da je glasom ste-nografičnega zapisnika predsednica princezinja Schwarzenberg pri raz-pustu društva dne 30. aprila 1913. iz-recno navedla, da se mora društvo raziti, ker sem jaz vsled trajne bo-lehnosti odstopila, da sem bila jaz duša tega društva in da sploh nikogar ni, ki bi mosel stopiti na moje me-sto. Deželna glavarica gospa Suster-šičeva se bo tega gotovo spominjala, saj je bila glasom stenografičnega zapisnika pri tej seji navzočna. LISTEK. Vzgoja li nreunosti. Spisala Kamila T h e i m e r. Morda še nikdar, prav gotovo pa ne od dobe Rousseaujeve se ni toliko govorilo o vzgoji, nišo bili pe-čagogični problemi tako zelo predmet javnega razpravljanja, kakor ravno sedaj. Literatura o vzgoji otrok in mladine narašča z vsakim dnevom bolj, tako da se more že govoriti o povodnji, prirejajo se posebni pedagogiški kongresi, in tako sreč-r.i smo že, da imamo že vzgojevalni svet in stolico za moralno pedagogi-ko. Čeprav je to samoobsebi razumljivo, hočem vendarle takoj zdaj iz-recno naglašati, da nočem, da bi kdo dvomil, kakor da bi jaz popolnoma ne uvidevala vrednosti vsega tega. Pač pa brez pridržka priznavam, da hrezpogojno potrebujemo tozadevno iiteraturo, kongrese, da ćelo vzgojevalni tvet in stolico za moralno pe-dagogiko. Vendar pa se pri vsem tem ne morem popolnoma uhraniti nepri-ietnega občutka, kakor da gre pri vsem tem več ali manj le za zuna-njost, prav bistvo vse zadeve pa ostane nedotaknjeno. Ne! Se nikdar nišo tako mnogo pisali in govorili o vzgoji in še nikdar nišo tako malo dejansko vzgojevali, kakor zdaj. Jaz še cejo trdim, da se še nikdar v teku časa ni srečavalo tako mnogo nevzgojenih ljudi, kakor ravno zdaj. Seveda ne menim s tem družabne vzgoje, tuđi ne duševne izobrazbe. Tuđi revni sloji jedo dandanes s k temu določenim orod-jem in znanstvena izobrazba absol-virane licealistke je brezdvomno globlja in boljša nego je skoraj gotovo bila izobrazba vseučiiiškega pro-fesorja pred 150 leti. Govorim o vzgoji srca. Kdor nepristransko gleda okoli sebe, bo v tem oziru moral konstatirati naravnost grozen nedo-statek in sicer v visokih in nižjih slojih, v javnem in privatnem življenju. 2al, da mi nišo znani tozadevni podatki. Vsled tega ne vem, ali se je stevilo zločinov v poslednjih letih pomnožilo. Tuđi pri tem nikakor ne mislim na zločine, ki so kazensko-pravno kaznivi, temveč edinole na splošni nravni nivo takozvanih spo-dobnih ljudi. Če se nekoliko bolj se-znanimo s temi takozvanimi spodob-nimi Ijudmi, tedaj pokažejo često-krat ti ljudje naravnost gorostasno laksnost v razuinevanju pojma o časti in pravici, ki z vso jasnostjo, ki pa se je ne srne slabo razumeti, kaže, da se kurva našega nravnega nivoja sumljivo navzdol nagiblje. Namcno-ma nočem tu omenjati raznih poja-vov v našem javnem življenju in se hočem omejiti samo na to, kar vsak-do izmed nas v resnici dan za dnevom vidi in sliši v svojem majhnem krogu. Bodimo vendar pošteni napram samim sebi! Koliko je dandanes ljudi, ki se smatrajo za zavezane vsled dane besede? Ali se ne sprejemajo sleherni dan dolžnosti, - ne da bi do-tičniki, ki se s tem zavezujejo, le eno minuto na to mislili- da je za nje v danem slučaju častna zadeva, da te dolžnosti tuđi faktično izpolnijo? Ravnotako se omalovažuie odgovornost. Pod hipnim vtiskom se nekaj obljubi, ne da bi se premislilo, ali se more obljubljeno tuđi držati. Drugi pa se zanaša na to, se po tem urav-na. gradi morda že svoje življenje na tej obljubi, in njegova eksistenca je izgubljena, če se tega, kar je tako lahko verjel, druga stranka ne drži. Živi se brezskrbno čez svoje razme-re, kakor bi bilo to popolnoma privatna zadeva, posebno ženske. Čapljina peresa, svileni dessoni, veriži-ce iz biserov nišo življenske potreb-ščine, katerim se mora za vsako ce-no zadostiti. Tuđi nedostaja potrebni drobiž. Toda prijateljica ima to in vsled tega mora tuđi ona imeti, če-tudi napravi pri obrtnikih in trgov-cih dolgove, o katerih ne ve, če in kdaj jih bo mogla plaćati. Isto velja o zabavah. Kakšne odurne pojave povzroča povsod konkurenčni boj, to ve vsakdo. Pri tem hočem popolnoma molčati o lopovstvih v izpremi-njevanju načel, ki tuđi v boljših kro-gih nišo tako redka. Toda kakšne nizkotnosti se ne izvršujejo, samo da je človek tuđi »zraven«? Da se doseže cW po katerem se stremi, se podpisujejo listine, katerih vsebina se obsoja. Pasivno in aktivno sode-lujejo pri stvareh, ki nišo po njihovi volji. In še le nerazločljiv korelat našega javnega in socijalnega življenja, strahopetnost! Kdo ima danes sploh še pogum, ne telesni, temveč moralični, ki se mora mnogo višje ceniti. Ljudje, ki zastopajo svoja de-janja in ki so pripravljeni, vzeti na se tuđi posledice, se bodo kmalu lahko sešteli na pet prstov ene roke! Dandanes splošno mirno puste, da se po-leg njih zgodi največja krivica, ne da bi ganili z mazincem, ker se boje, da bi vmešavanje v stvari, ki jih ne bri-gajo, povzročilo lahko osebne nepri-jetnosti. Kakor če bi bila sploh kakšna krivica, ki nas nič ne briga, kakor hitro kaj o njej vemo! In vse to se godi, kakor da bi bilo samoobsebi razumljivo! Ćelo poslednje vljudnosti, časti, sramežljivosti, ni več. Prosio po Hamerlingu: ne stor-jene grehe, temveč grehe, ki jih ni-sem storil, bom obžaloval! Norec, ki ne vporabi prilike, da si napravi pri-jetno uro, prijatelj, kajti ura se ne vrne več. In mi si potem lahko obri-šemo nos in ostane nam le grenak okus na jeziku, da nismo okusili one-ga, kar so nam nudili bogovi. Oporekali mi bodo, da vidim crno. Ne verjamem. Pač pa sem popolnoma prepričana, da mora vsak ne-pristranski človek pritrditi, da slika, ki sem jo podala, popolnoma odgo-varja resnici. Ako pa je moja slika prava, potem je krivo teh žalostnjh razmer edino in izključno pomanjkanje smotrene vzgoje. O vzgoji se da dandanes govoriti samo v izjemnih slučajih, v niž* jih slojih zato ne, ker tega ne dovo-ljujejo razmere, v višjih slojih pa ne zategadelj, ker tu nedostaja vsakega razumevanja za to. Priznavani seveda, da je tako vzgojevanje kakor vladanje težje, nego svoje case, pred vsem zato, ker nedostaja y to potrebnih smeri, po katerih bi se bilo ravnati. Staro in preiskušeno se povsod maje, onega novega, ki naj bi nadomestilo, pa še vedno pogreša-mo. Da se dandanes zgolj z avtorite« to pri vzgoji ne da mnogo doseći, to ve vsak pedagog. Blizu je čas, da ne bo več dojenec brez kritike vzel v usta stekleničice, marveč bo preje hotel vedeti, kaj je v tej steklenici. Toda pustimo šalo! Naravnost čudno je, kako se dandanes zgodaj pojav-ljajo pri otrocih kritične sposobnosti. Vsako modrost, ki jo prodajajo avtoritete, ti otroci najprvo natanč-no poskusijo, preskusijo in preiščejo in končno odklonijo kot staro šaro. Najnevarnejše pri tem pa je, da pri moderni mladini ne koraka vspored-no razdiralna manija z ustvarjajoči-mi silami in sposobnostmi. Mladina zasmehuje stare ideale, novih, ki bi naj te nadomestili, pa nima. Ev^ngc-lij, ki ga sedaj oznanjujejo in ki kulminira v načelu, da se je treba za vsako ceno izživeti, pa vendarle ne zadostuje kot zvezda-vodnica k po-polnejšemu razvoju človeškega rodu. Strin 2. „SLOVENSKi NAKOU", dne 15*. junja laid. 164 štev. Ker že navafam različna pisma, naj navedem še dva spisa; enega sem slučajno danes dobila: Dunaj, 17. julija 1913. Velecenjena milostiva! * Oprostite, da sem sele danes v položaju, odgovoriti na Vaše ve-lecenjeno pismo z dne 10. t. m. Bil sem nekaj dni odsoten in tako sem Vaše pismo dobil prepozno v roke. Kar se tiče Vašega spisa »Vzgoja k nravoosti« (Opomba pisateljice: Objavljam ga danes tuđi v »Slo. Naroduc), kl ste bili tako Ijubeznji-vi, da ste mi ga poslali. Vam izre-kam zanj najprisrčneišo zahvalo In je ob sebi umljivo,, da sem z veseljem pripravljen, priobčiti to izborno delo Vašega odličnega pe-resa v našem časopisu. Z ozirom na gradivo iziđe dne 1. oktobra in Vas vljudno prosim, izvolite me obvestiti, če ste s tem terminom zadovoljni. Z velespostovanjem: Uredništvo časopisa za varstvo otrok in mladinsko skrb. Za tište, ki tega ne vedo, dostavljam, da je »Zeitschrift fiir Kin-derschutz und Jugendflirsorge« prvi list te vrste na samo v Avstriji, nego tuđi v Nemčiji, da vlada ta list sub-vencijonira in da so oficijalni izdaja-telti predsednik in podpredscdnik centrale za varstvo otrok in mladinsko skrb, namreč: ekscelenca pl. Barnreuther, dr. Edvard princ Liech-tenstein in ekselenca sekcijski šef dr. Viktor Mataja. vsak najodličnejšt pi-satelj si sodelovanje pri tem listu lahko šteje v čast. Drugo pismo pravzaprav ni v nobeni neposredni zvezi z mojo afero, ima pa svojo kurijozitetno vred-DOSt. Glasi se tako - le: Poslanska zbornica 7. dec. 1912. Najmilostivejša gospodična! Najtoplejšo zahvalo za Vašo Ijubeznjivo ponudbo. Listo za sodelovanje pripravljenih dijakov je prevzel Povše in zato danes še ne vem, kdo izmed naju bo iniel čast in veselje, biti po Vas vpeljan. Za povabilo za ponedeljek se moram žal. zahvaliti, ker odpotujem do torka. Poljublja Vam roko Vaš naj-vdanejši P o g a č n i k. Mislim, da res ni treba prav no-benega komentarja . . . Kamila Theimer. Spoznauaj sebe in scoj'e sovražniHe! (Slovenskemu ljudstvu v pouk, svarilo in vzpodbudo.) III. Katoliška cerkev ni nikoli varo-Vala nacijonalnih interesov. Ona ćelo uničuje našo staro slovansko bogoslužje, ki nam je bilo od nekdaj že prava narodna svetinja — in če ga bodo Še tako naprej papeži zatirali, ga bodo tuđi popolnoma zatrli po Istri, Dalmaciji in otokih. Niti sloven-Skega cerkvenega narodnega petja ne trpi več cerkev, zamenjuje ga z latinskim, ljudstvu nerazumljivim. — Narodno zavednemu ljudstvu sčaso-ma ne bo drugea preostajalo, če bo hotelo ohraniti narodnost, da preide v protestantizem. ali pa v pravoslav- je. Nacijonalni šovinizem Madžarov ne more aa Ogrskem zatreti Srbov, ker irnajo narodno cerkev in solo. Teh pojavov, ki bi lahko nasto-pili, Če bo breznarodni klerikalizem po Slovenskem še naprej tako div«, jal, kakor sedaj, naj se cerkev in du-hovščina nikakor ne veseli. To lahko Že danes rečemo, za svojo narodnost se borno borili do skrajnih meja. To si vi, breznarodni duhovniki zapom-nite! Verski čut in ljubezen do boga ne bo s tem nič manjša v naših sr-cih, ampak še globlja in vsake pri-mesi čista. Ne pozabite breznarodov-ci in verski fanatiki — seme Dalma-tina in Trubarja klije v slovenski zemlji in gorje vam, kadar vzklije seme od vas v zemljo poteptano, ali ne uničeno. Spomin na Primoža Trubarja še ni izginil in duh njegov bdi nad Slovenci. Če hoče klerikalizem na Slovenskem imeti verski boj, dobro, po-tem naj nosi tuđi vse posledice. Kdo bo potem nosil katoliškim duhovnikom kronice za maše, kdo bo zidal franciškanom, lazarisom, sa-lezijancem in jezuitom cerkve? »Izprašaj si vest vsak večer, če si dovolj sovražil naprednega Slovenca; ne vprasa se po sredstvu, kako se nasprotnika - liberalca ubije, glavno je, da se ga uniči.« — Tako se glasi jezuitska morala. Seveda se ne strinja s Kristusovim naukom: »Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe«, niti z onim drugim: »Ljubite tuđi svoje sovražnike«, ker »liberal-ci« duhovnikom večkrat te Kristove besede kličemo v spomin, je skot dr. Mahnič jel učiti: »Skrajni čas je že, da se o lažikrščanski Ijubezni neha govoriti: prvo je vera, potem upanje in na tretjem mestu sele ljubezen.« Koliko solza, prepira in sovraštva so povzročili ti najnovejši nauki naših rolitikujočih duhovnikov na leci in v spovednici med brati in sestrami, med ženo in možem, med sosedi in preje prijatelji, to ve sam bog. Ti grehi so globlji, kot morje in višji, kot gore. »In prišel je sovražnik ponoći, ko so Ijudje spali in je zasejal ljuliko med pšenico,« tako pravi sv. pismo. In ta ljulika nismo mi »libe-ralci«, to so politikujoči duhovniki. Kristus je rekel svojim učencem: Varujte se! Ako ti zagreši tvoj brat, ukori ga; pa ako se pokesa, oprosti mu . . . In ako ti sedernkrat na dan zagreši, in sedemkrat na dan k tebi priđe in reče: Kesam se, odpusti mu. Luk- 17. pogl. 4. in 5. vrsta. Škof Mahnič pa pravi: »Vera je prvo.« Res je, da vera stoji na prvem mestu med tremi čednostmi, toda vera je duhovnikom dandanes večino-ma le sredstvo. V plaše vere zakri-vajo svoje grehe, v imenu vere politiziralo, v imenu vere se bavijo s fi-nancijalnimi ŠDekulacijami, v imenu vere zastrupljajo po spovednicah mlada in nevedna srca. Necejo vede-ti za nauk Kristusov, ki pravi: No-beden sluga ne more dvema gospo-darjema služiti; ali bo mrzil enega, a drugega ljubil, ali pa bo enega ljubil, a drugega zanemarjal. Bogu in boga-stvu ne morete služiti.« Luk. 16., 13. Slovensko ljudstvo, priliko imaš dan na dan opazovati in na svojem telesu čutiti, kako malo je mar duhovnikom za te nauke Krstove. Skoro se nam zdi, da ti gospodje o i sveta onstran groba nić kaj dobr^a ne pričakujejo, zato se pa pehajo v se-danjem življenju samo za čas- r> sre-čo.blagor po smrti pa prepu^ o re- vežem in vsem tištim, ki so se jim dali voditi za nos. Bratomorna vojna na Balkanu. Situacija Botgarske. V splošnem bi lahko rekli, da je situacija Bolgarske od dne do dne slabša. Na vseh koncih prodirajo so-vražniki in nikjer ni upanja na reši-tev. Samo od zunaj more Bolgarska oričakovati še pomoči. In vendar lahko tuđi trdimo, da se je situacija za Bolgarsko dosti izboljšaia. * * Bolgarska in Romunska. Dasiravno se je belgarska prva armada spopadla v blizini Ferdinan-dova z romunsko vojsko in dasiravno ni upati, da bi ta vojska zmaga^a, ker jo ogroža tuđi srbska armada, vendar se je razmerje med Bolgar. in Romunsko znatno izboljšalo. 2e sno-či smo poročali, da pričakujejo v Bu-karešti bivšega bolgarskega ministr-skega predsednika Gešova, ki uživa na Romunskem mnogo simpatij. Te osebne simpatije sicer Bolgarski seveda ne bodo pomagale, Gešovu pa bodo pogajanja, v kolikor je tu mo-goče govoriti o pogajanjih, olajšana. Dejstvo, da sta stopili obe državi med seboj v srik, je že velike važnosti, Edina težkoča, ki obstoja, je ta, da Romunska noče skleniti premirja, dokler Bolgarska ne sklene premirja tuđi z Grško in Srbijo. Upati pa je, da bo Romunska ustavila svoje prodiranje proti Sofiji in da bo prišlo v kratkem do sklepa premirja. Izpremeniba v boigarskem ministrstvu. Kakorkoli se presoja izpremem-ba v bolgarski vladi, veliko vpraša-nje ostane, ali je bil ta korak dober, ali pa bo rodil slabe posledice. Izpre-memba v avstrofilski smeri mora imeti naravno za posledico, odtujitev Rusije, od katere porem Boćarska ne more pričakovati pri sklepanju miru podpore- Avstrofilska smer bolgarske vlade pa tuđi za Romunsko ne more biti prav prijazna perspektiva za prihodnjost ravno tako malo, kakor ni mogla biti prijetna izrecno rusofilska smer boćarske vlade. — Možnost, da orijentira Bolgarska svojo politiko v smislu Avstrije, mora priklopiti Romunsko še ožje na Balkansko zvezo. Končno pa je Še veliko vprašanje, kako bodo bivši za-vezniki sprejeli ta okret Bolgarske in kako bodo na ta korak odgovorili pri sklepanju miru. Prav lahko se zgodi ćelo slučaj, da bo morala Bolgarska pri sklepu miru zopet na novo orijentirati svojo politiko, o Čemer pa hoćemo govoriti oozneie. Za trenutek je preokret politike v bolgarski vladi situacijo vlade nekoliko izboljšal, ker so postali tuđi pri sovražnikih potrebni novi sklepi vzpričo izpre-menjenega položaja. * Turčija in Bolgarska. Ali je prekoračila turska vojska crto rlnos - Midia. ki jo je določila londonska konferenca veleposlani-kov kot mejo med Turčijo in Bolgarsko, se vzpričo razmer, ki vladajo v onih pokrajinah, ne da reci z goto-vnsrio. Tnrčija zatrjuje oficijalno, da vojaštvo ne bo prekoračilo te meje in da so oni oddelki, ki so pomoto-ma to mejo prekoračili, že poklicanl nazaj. Tursko časopisje pa neprestano hujska na pohod proti Odrinu in prinaša poročila o prodiranju turskih čet za crto Enos - Midia. Da ni iz-ključena ta možnost, za to govori dejstvo, da turske vojske pogosto ne izvrše povelj vrhovnega poveljnika in prodirajo kar na svojo pest * Razmerje z bivšimi zavezniki. Ražen bojev, ki se vrše med Srbi in Grki na eni in Bolgari na drugi strani, vzbuja sedaj največjo pozornost vprašanje, kako stališče bodo i zavzeli sedanji zavezniki napram j bivšemu svojemu zavezniku. Jasno I je, da v tem oziru sedaj še ni mogo- i če izreci sodbe in tuđi poročila, ki prihajajo z raznih strani od več ali manj zanesljivih firm, ne morejo biti točna. Ne borno se spusčali v presojo teh poročil, ki slede tu, kakor so došla: Belgrad, 18. juliia. Na oficijal-nem mestu se zairjuje, da sta Pasić in Venizelos do'očila kot pogej za sklep miru, da Bolgarska tako;, ko podpiše mirovne preiiminariie, demobilizira in zopet vstopi v Balkansko zvezo. Belgrad, 18 julija. V političnih krogih se imenuje kot pr hodnja meja proti Bolgarski: za Srbijo pro^a Struma - Doiran - Gevgeii, za Grško do Orfane. Fiaje se je dosegel med Grško in Srbijo tozadevno popolen sporazum. Atene, 8. julija. O sestanku v Skoplju se varuje stroga tainost. Glasom poluradnih poročil. sta se oba državnika popolnorr.a sporazumela glede nove srbsko - jrrške rneie, ki naj bo sledeča* Od gorovja Makris, 10 kiiomet*ov od Dedea^ača ob Egej-?kem morju, naj gre meia do Gu-moldžine in nad mesti Ksanti in Nev-rokop do vrhov planine Rodope. Na ta način bi pripadla vsa Makedonija Grški in Srbiji. Berofin. 18. juiia. »BerSIner Ta-geblatt« izve s srbske^a poslaništva o n^irovnih pogojih Srbile sledeče: Srbija zahteva pred vsem mejo, ki 30 diktiraio strategični obziri. Nova meja mora biti najmanj taka, da ie železniška proga Belgrad - Solun za-varovana z ods?ovanajočinii točkami na leveni bresu reke Vardar. Mela bi morala Iti tedai morda čez Carevo selo, Radovište in Strumico do Do.irana, ki naj bi bil grški. Gevgeii bi dobili Srbi. Bolgarska se tem za-htevam in zahtevam Grške, ki hoče dobiti Seres in Kavalo, na vso moč protivi. Bolgarska bi priznala kot mejo končno Vardar. Nikakor pa se ne odpove Bolgarska Seresu, ali ćelo Kavali. • * * Nastop romunske vzhodne kolone. Pariški list »Liiberte« priobčuje senzacijonalno brzojavko iz Bukare-šte, da je romunska vzhodna armada na svojem pohodu proti Sofiji kmalu, ko je odkorakala iz Lom-Pa-lanke, prišla blizu Ferdinandova v dotiko s prvo bolgarsko armado. ki je koncentrirana pri Bjelogradčiku. Med obema armadama je takoj prišlo do ostrega boja. O iziđu tega še ni ničesar znanega. Nadalje poroča list, da je ena srbka kolona prekoračila sotesko Sv. Nikolaja ter prišla na bolgarsko ozemlje, da priđe v stik z bolgarsko donavsko armado. Ta armada pa je ista, ki se nahaja zdaj v boju z romunsko zahodno armado. Torej so Bolgari v nevarnosti, da pridejo med dva ognja, ker je soteska Sv. Nikolaja oddaljena samo 30 km od Bjelogradička. * Nov poraz Bolgarov. Srbski tiskovni urad poroča: Bolgari so dirigirali dve armadi y smeri na Knjaževac, Zaječar in Pi-rot - Niš z namenom, da vpadejo v srbsko ozemlje. Ena armada je ob-sto jala iz 50 bataljonov s 120 topovi pod poveljstvom generala Kutinčeva, druga bolgarska armada iz 56 bataljonov s 120 topovi pod poveljstvom generala Petrova. Njihov poskus, se je začetkoma posrečil, dočim so bile srbske čete ob Bregalnici v akciji. Po hipnem uspehu pa so dožive-le bolgarske armade splošen debacle in so bile popolnoma potisnjene s srbskega ozemlja. Druga bolgarska armada, ki seje izognilaPirotu ter prodirala proti Nišu, je bila po par bojih potisnjena čez srbsko mejo. Sovražnik se je moral umakniti iz Orlova, Karnna, Go-laha in Sv. Nikolaja pri Pirotu. Na svojem hitrem umikanju je sovražnik razdrl most pri Sukovem, ki je služil železniškemu in drugemu prometu. Bolgari so se skušali pri Vrli Glavi utrditi, vendar pa jih je srbska artilerija decimirala. Srbi so ujeli mnogo Bolgarov, ki so bili oblečeni v srbske uniforme. Srbska armada je prodrla 20 ki-lometrov daleč na bolgarsko ozemlje, porazila sovražnika pri Bosilo-vem gradu ter ga potisnila iz gorske-ga defileja proti Kjustendilu, kjer se zdaj utrjuje. Srbska armada ima zdaj zasedeno vse razvodje Dragovetice. Bolgarske čete se umikajo od Krive Palanke. Srbske čete uspešno prodirajo južno od izvira Bregalnice v smeri proti Carevemu selu. Srbski oddelki so zasedli Crni Kamen. Situacija bolgarske armade se lahko sledeče karakterizira: Srbske čete so jo potisnile na jugu ob Bregalnici in zahodno od srbske vzhod-ne meje. Zdaj se bolgarska armada zbira in utrjuje v ozkem prostoru Kjustendil - Dupnica. * Turčija. Mladoturško Časopisje piše: VeS narod je nezadovoljen vsled oficijal-nega poročila, da se je armada ustavila ob crti Enos-Midija. Zadnji do-godki na Balkanu so dokazali, da naj se tursko gospodstvo zopet vpelje v odrinskem vilajetu, kjer je prebival-stvo večinoma tursko, ki ne more več ostati pod gospodstvom tako div-jega naroda. Navzlic neodločnosti vlade bodo Otomani nadaljevali svoi pohod ter zopet zasedli odrinski vilajet. Iz Sofije poročajo, da so se Tur-ki od Lile-Burgasa umaknili na crto Enos-Midija. To se je zgodilo najbrže vsled tega, ker je ruski poslanik v Carigradu izročil porti energično noto ruske vlade, v kateri je skorai direktno rečeno, da Rusija ne bo pustila, da bi turske čete prekoračile Enos-Midija, in da je Rusija eventualno pripravljena, poslužiti se prisilnih sredstev. Vsekako pa bo ruska mornarica demonstrirala pred Carigradom. Večina pedagogov vidi in spo-znava vse to, kar jim služi v čast, vendar pa ne vedo, kako bi si v tem oziru pomagali. Radi bi dali otroku novo nravno podlago, ker je prejš-nja ne drži več, ne vedo pa kako, ker otrok vse zavrže, kar prihaja od njih, čestokrat le zaradi tega, ker prihaja ravno od njih! In navzlic temu je vzgoja k nrav-HOSti mogoča in sicer niti polovico tako težka, kakor marsikdo misli. Le treba si je biti predvsem na jasnem o tem, kaj se hoče doseči, na kar je treba misliti o potih, ki vodijo k iz-branemu cilju! One tri Človeške lastnosti, ki jih najvišje cenim, so Čut odgovornosti, pogum in požrtvovalnost. Oni, ki ima čut odgovornosti, ima tuđi vedno Čut dolžnosti. Cut dolžnosti more biti do gotove stopnje avtomatičen, čut odgovornosti ima pa vedno kot pred-pogoj miselni in prevdarnostni proces. Ćlovek, ki ima čut odgovornosti, vsled tega nikdar ne prevzame dolžnosti, o katerih ne ve natančno, da jo more tuđi izpolnjevati, in če jo mora prevzeti, tedaj jo bo prevzel le s pridržkom. Kdor ima čut odgovornosti, takoj vidi, kje nai pomaga, tuđi tedaj, če ogenj ne peče njega in če njegova pomoč ne pomenja dolžnosti, ki je samoobsebi razumljiva, tem-več posebno dolžnost. Tak človek ne bo nikdar lahkomiselno dal kake obljube, ne bo nikomur pustil, da bi slepo hitel v prepad, če ga more še pravočasno svariti ter nesrečo pre-prečiti. Nikdar ne bo pripustil, da bi kakšna stvar ali kakšen človek pogi-nil, ker se zaveda vrednosti, ki jo ima vse, kar je na svetu. Štedljiv, marljiv, točen, reden, čist je, ker uvidi, da je vse to potrebno. Z dru-gimi besedami: človek, ki ima čut odgovornosti, vedno natančno pre-misli vse okolščine, predno začne kakšno delo, ter vpošteva tuđi eventualne posledice svojega delovanja. Zmotil in pregrešil se bo tuđi on. Toda ozke so meje, v katerih se moti in gresi. Vedno pa bo skušal popraviti storjene zmote in pregreške, v kolikor bi drugim škodovali!! Toda tuđi čut odgovornosti ne zadošča, če pa ni nravnega poguma, v danem trenotku ta čut tuđi udej-stviti. Pač bi kdo rad to ali ono sto-ril, toda nima za to potrebnega poguma. Moralični strahopetec ve, da mora zdaj izreci rešilno besedo, toda ostane mu v grlu, ne priđe mu na jezik! Priskočiti hoče na pomoč ne-srečniku, ki se bori z valovi, toda pri tem bi si sam zmočil noge. Pri tej kratki besedi »pogum« se izjalove najlepši sklepi. Kjer ni poguma, tam otemne najjasnejše lastnosti značaja ter postanejo nič vredne. Kier zija med duševnimi predstavami in voljo prepad, tam se ne bo zaslišal poln glas. Najmogočnejši gospodar v državi jezika so trije zlogi »Jaz ho-čem«. »Jaz hočem« Je skoraj vedno istovetno, kakor »jaz morem«. Raz-dira meje in okope, gradi mostove čez deroče reke, plove čez oceane in se dviga navzgor v zračne višave. Treba je časih več poguma, če se ho- če živeti, nego če se hoče umreti. Toda po^umni dobi tuđi ta pogum, če ve, da ima tukaj izpolniti še eno nalogo. kakor se bo tuđi zoperstavil celemu svetu, če to zahteva od njega njegovo prepričanje. Ni vzviše-nejšega prizora, nego človek, ki od-prto priznava svoja dela. Ni odurnej-šega, sramotnejšega nego strahopetec, ki ne more nositi tuđi posledic svojih del. Skoraj se v nobeni člove-ški lastnosti ne čuti božje iskre tako močno, kakor v pogumu. Najbrže vsled tega, ker nas nobena druga lastnost ne povzdigne tako visoko nad nas same! Požrtvovalnost je najnežnejša, najljubeznivejša in najganljivejša izmed teh treh lastnosti. Tuđi je ta lastnost specifično ženska izmed vseh treh in je najvzvišenejše izražena v materinski Ijubezni. Požrtvovalnost je obenem predpogoj in krona čuta odgovornosti in poguma. Svojo dolžnost pod vsakim pogojem izpolniti, duševno in telesno pogumen biti more pač samo oni, ki more včasih svoj lastni jaz izločiti. čudno je, da se moška in ženska požrtvovalnost kaže različno. Vsaka prava žena se ne bo obotavljala niti trenotek, popolnoma se žrtvovati bitju, ki je ljubi, na-sproti pa je izjema, če žena sama sebe proda za kak ideal. Nasprotno pri možu V 999 od 1000 slučajev je mož napram posameznemu bitju egoist, dočim je junakov, ki krvave za kakšno idejo, efektivno ali samo vprenešenem pomenu,cela legija. Žena stoji namreč naravi za eno sto- pilJJU U1IAJV llt-^U llLKJls 111 Ot V O1V*U H-- ga bolj drži stvarnega nego on. Hočem pa takoj tukaj izrecno naglašati, da naj ima tuđi požrtvovalnost svoje meje. Nesmotrene žrtve so zločin-sko zapravljanje sli. Tuđi med stvar-jo, kateri se doprinese žrtev, in žrt-vijo mora biti pravo razmerje. Matere, ki nikdar na se ne mislijo, se pregreše nad otroci. Dober del neutajljive moške brezobzirnosti napram ženi je zakrivila ona sama, ker še vedno velja za ljubečo ženo staro . načelo: »2rtve prinašati je stvar že-i ne.« Tuđi tu se ne srne nikdar izgu-j biti perspektiva, ker sicer pademo I nazaj v zemeljsko blato, namesto da bi se vzdignili kvišku v jasne višave. Med Ijudmi mora požrtvovalnost vedno temeljiti na vzajemnosti, ker sicer umetno vzgaja egoizem in tuđi ideal se mora večkrat in temeljito ogledati, predno se mu žrtvuje, svoje najvišje, sebe samega! In poreče kdo: to vse je lepo in dobro, toda nemogoče je, to vcepiti otrokom. Gotovo. Popolni Ijudje se rode in ne vzgajajo. Toda s pametno vzgojo se da vendar zelo mnogo sto-riti. Kar bom zdaj povedala, se bo premnogim zdelo kot najhujše krivo-verstvo: Človeštvo borno še le tedaj povzdignili na viŠ-ji, nravni nivfi, Če seen-krat za vselej prenehaz demoralizujočimzistemom nagrade in kazni, ker vce-pissilonajhujšegasovraž-jnika vsega dobrega, opor-ttunizem, votroško dušo. Kakor hitro zna otrok misliti, se ga mora naučiti, da stori dobro zaradi dobrega, brez ozira na posledice. Ni res, da se s tem vzgajajo lju-dje, ki nišo sposobni za življenje. Življenje že samo za to skrbi, da se oportuni-zem vzbudi pri otroku še pravočasno dovolj. Strah pred kaznijo, upanje na nagrado vzgajata laganje, hinavstvo, moralično strahopetnost in ubijata samospoštovanje. Le otrok, ki ve, da ne bo kaznovan, bo vedno in narav-nost priznal krivico, ki jo je storil. In jaz mislim, da je vzgoja k odkrito-srenosti važnejša, nego n. pr. da otrok vdrugič ne vbije vec sipe. Da vzgajamo ćele ljudi, se mora predvsem izločiti strah iz otroških misil. Priljubljeno strašilo otroških strež-nic: »Če ne bos miren, priđe crni mož«, ni niti za las boljše nego, če se otroku za kazen odvzame desert. Otrok se ne srne ničesar in nikogar bati, kajti bledi strah, v katerikoli obliki, je prvi učitelj slabega. Nikakor pa ni treba, da bi bil otrok, ki se ničesar ne boji, nesramen. Nasprotno. Samospoštovanje stvarja naravno tuđi vedno spoštovanje do #rugih. Nikdar ne smemo otroka pred drugim osramotiti, nikdar ne smemo v njem zamoriti sramežljivosti. Kdor ni sramežljiv, mu tuđi ni mar za njegovo čast. In nič se tako hitro in tako gotovo ne izgubi kot sramežljivost! Vsled tega ni nikdar prekma-lu, da začnemo v otroku spoštovati človeka. Podkupljevanje oskruni onega, ki poskusi podkupiti, prav tako kakor onega, ki se da podkupiti. 164. iter.__________________________________________________»SLOVENSKI NAROD", dne 19, julija 1913.__________________________________________________Stran 3. Ruska mobitizaclla. V Rusiji navzlic oficijalnim de-mentijem z vso nagiico mobiliziralo. Mobilizacija se ne razteza samo na vojaške okraje ob avstro-ogrski meli, temveč na vso evropsko Rusija. Tov orni promet v Rusiji }e že zdaj vsled mobilizacije deloma ustav Ijen. * Grska taoče izzvati zopet nov konflikt — Grška nenaskna in zahrbtna zaveznica. Iz Soluna samega prihajajo vesti o dogodkih, ki utegnejo izzvati nov nevaren konflikt med Srbilo in Grško. Možnost takega konflikta lah-ko vpliva tuđi pri sklepu miru prav ugodno za Đoigarsko ter ornog oči morda po skienjenem miru drugačno konstelacijo na Balkanu. Kakor znano, ie tvorila do sedaj Gumentca srbsko-grško mejo. Ko so vdrli bol-garski četaši v Gevgefi in pomorili cek> srbsko garnizijo, ki je štela 2000 mož, so prihiteli Grki na pomoC. Od tedaj Grki Gevgelija nišo več zapustili ter so ćelo postavili tam svoje upravne uradnike. Pred par dnevi je sedaj vojvoda Putnik pozval grški generalni štab, da naj od Grkov le provizorično zasedeni Gevgeli, zopet vrne Srbom; Grki sicer nišo odgovorili naravnost odklanjafoče, izjavili oa so, da se bo vprašanje uredilo po končani vojni. Kljub srbski zahtevi. Ja naj zapuste Gevgeli, so ostali Grki v Gevgeliju. da, se već, dan na dan K>šiljajo vlake z vojaštvom proti 3t# km sevemo ležečim Mirovcam ter se ^opolnoma očito pripravljajo zasesti .olodvore v Strumnici in Demirhi-arju. Tako hočejo Grki tihotapsko rodreti 50 km nad prvotno določeno vTto. Zaradi te grške verolomnosti ,;rozi izbruhniti nov zelo nevaren ^ontlikt. Med srbskimi in grškimi vo-iaki v Gevgeliju se vrše dan na dan -popadi. O meni ti je treba tuđi, da hočejo Grki zahtevati za sebe tuđi Bitoij, ki e bil prisojen Srbiji. Grška igra tedaj isto vlogo, ki 3 je igrala svoj čas. Sporna točka, rd bo morda spravila konflikt v naj-nevarnejsi stadij, pa tvori isto mesto. ci je bilo tuđi vzrok sedanje vojne, •3itolj. Grki naj se Ie spomnijo vseh do- „ndkov v tej vojni in naj se ne pre- 7amejo. V vojni s Turčijo so imeli raviti pri Florini s Turki. prema- inimi od Srbov in so morali nazaj. astorija in Verija sta jim tuđi še v - ominu. Janina morda tuđi se. Kaj : bilo z Grško, da nišo imeli tako emenitih zaveznikov, ki so jim ce- ■' v Bitolju podarili topove, katere > jim bili Turki vzeli pri Florini? \aj bi bilo z Grško, ko bi ji bila stala :• ena prava turska armada naspro- ? Ali je sedaj na mestu ta pre- zetnost Grkov nasproti svojim za- eznikom Srbom? Kaj vse lahko am prinesejo prihodni dnevi! Slike iz vojne. Napisal Mile P a v 1 o v i ć. XXV. V bolnišnici. Ne vidi se nebesnega svoda, •emija se je izpremenila v pekel, tre-e se od strahovitega grmenja in go-i na vseh straneh. Dve armađl se borKa na življenje in smrt. Krogel in granat brez števila žvižga skozi zrak, napolnjen z vlago, križajo se ter lete na nasprotno stran, da si najdejo svojo žrtev. To je bitka na Bakarnom Gumnu, to je borba strašna, ljuta in ob-upna. Na levo in na desno, ob cesti in na cesti ob vznožju gore se naha-ja razbojišče, živa krvava slika po-žrtvovalnosti srbskih sinov. Na bojišču leže brezštevilna trupla srbskih borcev, mož pri možu, drug poleg drugega. Kri je cesto pobarvala in zemljo napojila. Na vrhovih so turski topovi umolknili, vojska jih je ustavila, okrog njih leže kupi mrličev in mnogobrojni ranjenci. Nad bojišče ob razgledu na Pri-lep, na grad Marka kraljevića, pa se ponosno vije srbska trobojnica. Prilepska ljudska šola je prena-polnjena ranjencev. Tu leže pomeša-ni Srbi in Turki. Leže po hodnikih in sobah drug poieg drugega, vzdihuje-jo, ječe, škripalo z zobmi od boli. Noč in dan je tu polno posla. Zdravniki so neprestano na delu, ni-majo časa, da bi mislili na odmor ali na kosilo. Vsi so zaposleni od rane-ga jutra do poznega večera in globo-ko v noč. Pomagajo jim prilepske žene in dekleta, ki so ponudile zdrav-nikom svojo pomoć. 2ene in dekleta kar tekmujejo med sabo, kako bi izkazale več pozornosti in vdanosti srbskim ranjenim borcem. Vsak trenutek prihajajo novi transporti — vsak hip prinašajo nove ranjence. Sobe so prenapolnjene, hodniki natlačeni, da se jedva more hoditi mimo ranjencev. Mnogi izmed ranjencev moralo čakati ves dan, predno Hh zdravniki pregledajo in obvežejo. Ranjenci so utruieni, izmučeni, razcapani, Iačni, žejni, pogled nanje je strašen. Toda oni molče in spokojno čakajo, da priđe tuđi nanje vrsta. Velika zmeda je vsepovsodi, de-la čez glavo. Mlada, lepa. praznično oblečena Prilepčanka stopa s svojo tovarišico skozi vrste postelj, na katerih leže ranjenci. V eni roki nosi košarico s sladkorjem, v drugi pa velik bel čaj-nik; njena tovarišica pa ima v rokah poln kotlić puhteče se gorke vode. Mlada Prilepčanka nudi ranjen-cem čaja, da se malo ogrejejo in okrepe. Ranjenci so pomešani: Turkov je skoraj prav toliko kakor Srbov, zakai turska vojska, bežeč s svojih postojank, ni puščala na bojišču samo topove, puške, strelivo, marveč rudi svoje mrtvece in ranjence. Srbski bolničarji so pobirali turske ranjence, kakor svoje. Mlada Prilepčanka hodi cd postelje do postelje in nudi ranjencem s prijaznim nasmevom čaja. Vsak hvaiežno sprejema iz roke lepe devojke čašo tople pijace. Toda ona ne nudi čaja po vrsti, marveč samo srbskim ranjencem. To opaža podnarednik Milan iz drinske divizije. On je dokaj težko ranjen na nagi. Skoro bo tuđi on na vrsti. Toda pred njim ležita v postelji dva turska ranjenca. Lepa Prilepčanka in njena ro-varišica sta molče šli mimo pos'elj turskih ranjencev. Dekle je nalilo Milanu čašo O.sja in mu ga ponudilo. Ranjenec se Je dvignil v postelji ter se naslonil na levi laket, z desno roko pa je okazal na oba turska ranjenca: »Daj, sestra, ta čaj najprvo onima dvema!« »»Pa ona sta Turka!«« »Cetudi . . . prav zato ponudi najprvo njima. Tuđi onadva sta člo-veka, tuđi ona sta lačna in žejna. Ona sta pred menoj na vrsti. Res, bili in ubijali smo se- Sedaj smo vsi ranjeni, sedaj se naj ti turski ranjenci pre-pričajo, da smo ljudje, da srao kri-stjani, da smo Srbi! . . .« Poročilo glede ustonovitve mestnegapogrebnegazavodo v Ljubljani. (Konec.) V 'tesni zvezi s tem vprašanjem je nadaljnje vprašanje, bode li obči-na sploh dobila koncesijo, ne da bi poprej že kako obstoječe zasebno podjetje kupila, ker ni dvomiti, da je lokalna potreba s sedaj obstoječimi podjetji popolnoma pokrita. Temu vprašanju, dasi odvisnemu od dežel-ne vlade, mora se pritrditi, ker se pri ustanovitvi občinskega, torcj obče-koristnega podjetja, ni ozirati tako strogo na lokalno potrebo, kakor pri zasebnih podjetjih in ker zakon obči-ne v tem oziru naravnost favorizira. Sicer je pa gotovo, da bo občina morala prevzeti sedanja glavna podjet-ja, kakor se je to povsod drugod zgodilo. Glede štolnin doseći bi bil dogovor z župnimi uradi tako, kakor ga imajo vse tri že omenjene občine. Ravno tako bi bilo skleniti zve-zo z dunajsko pogrebno zavaroval-nico ter skušati pridobiti si po mari-borskem vzorcu njeno zastopstvo za Kranjsko. Ustanovitve lastne take zavarovalnice — za zdaj pač še ne-morem priporočati. Preostala mi končno le še, da ocrtam način, po katerem naj bi se to pcdjetje uredilo in kak naj bo modus procedendi. Imamo že zgled pri občinskem pođjetju, t. j. pri mestnem vodovodu in pri elektrarni. Na nekak sličen način urediti bi bilo tuđi novo pogrebno podjetje, pri čemer bi se bilo ozirati na mariborske razmere, katere so našim najbolj podobne. Na čelo podjetja postaviti bi bilo mestnega uradnika kot upravilelja-aranžerja ter mu dodeliti potrebno osobje. Za začetek bo to osobje, katere-ga bi bilo seveda vzeti izmed že pri občini stalno ali provizorično name-ščenih uradniških, odnosno podurad-niških oseb, ne da bi se nastavilo novih moči, popolnoma zadostovalo; v slučaju potrebe se osobje pomnoži. Ker ima osobje že itak svoj uradniški ali poduradniški čin pri občini, veljala bo zanj službena pragmatika; Ie za one moči, ki bi se zna-biti morale vendar sprejeti na novo, kakor tuđi za nižje osobje, n. pr. za profesijoniste, kočijaže, delavce itd. veljala naj bi določila trgovskega, odnosno obrtnega zakona, t. j. smatrati bi jih bilo za zasebne uslužben-ce mestne občine. Upravitelja odnosno ćelo podjetje podrediti bi bilo posebnemu upravnemu odboru, ki bi fungiral v onih zadevah, katere ne bi bile pridržane občinskemu svetu, odnosno županu, kot odločevalna, odnosno kot nadzorovalna instanca. Ta odbor naj bi sestojal iz 5 ob-činskih svetovalcev, ki si volijo med seboj predsednika in namestnika, iz magistratnega uradnika-pravoznan-ca in iz upravitelja, ki pa naj bi ne imel pravice glasovanja. Sestaviti bi bilo zanj poseben statut po graškem, odnosno mariborskem vzorcu, pri čemer bi se bilo ozirati na določila ljubljanskega občinskega statuta. Denarni promet nadzorovalo bi mestno knjigovodstvo; nižje osobje n. pr. delavce, nosače, kočijaže, pro-fesijoniste itd. nastavljal bi upravni odbor ali pa župan na predlog upravitelja. Koncesija, katero naj bi občina pridobila, naj bi bila seveda popolna: obsegala naj bi vse 3 točke a, b, c s početka citovane ministrske naredbe, torej pravico do preskrbovanja vseh v stroko spadajočih naprav, del in služb v lastni režiji. V kolikor se gre za modus procedendi nasvetujem nastopno. Občinski svet storil naj bi prin-cipijalni sklep, da se ima v Ljubljani ustanoviti mestno pogrebno podjetje. Zaeno bi bilo tuđi skleniti odnosno določiti, katerega izmed mestnih uradnikov se ima postaviti za upravitelja na čeLo podjetja, torej za »namestnika v izvrševanju obrta« v smislu § 3 in 55 obrtnega reda. Po mojem mnenju se bode v to kvaliiiciral g. Danilo Š a p 1 j a ter priporočam njegovo imenovanje. Istotako je takoj odobriti cenik, kojega vzorec prilagam pod /2. Se-stavljen je na podlagi primerjanja cenikov tvrdke Doberlet in Turk ter graške in mariborske občine. Upoštevati bode pri tem, da se mora spraviti nekako v sklad korist občine s koristmi občinstva, z javni-mi koristmi. Sklepa glede uradnika-namest-nika v obrtu in glede cenika se mora-ta pa zaradi tega storiti zaeno s prin-cipijalnim sklepom o ustanovitvi, ker se mora glasom predpisa obrtnega reda in zgoraj citovane ministrske naredbe takoj a priori v dotični prošnji za podelitev koncesije že navesti ime »namestnika«, kakor tuđi priklopiti cenik. Na podlagi takega sklepa se bobe napravila potem primerna vloga na c. kr. deželno vlado za podelitev popolne koncesije, s cimer bode prišla stvar v tir. Končujoč svoje poročilo. vabim cenjeni odsek, da v slučaju, če pritr-di mojim predležečim nasvetom, iz-posluje pri občinskem svetu primer-ne tozadevne sklepe. V L j u b 1 j a n i, 25. jun. 1913. 2upan: dr. Ivan Tavčar. Štajersko. Trbovlje. V petek opoldan je umri tu po kratki bolezni v starosti 67 let gospod Fran B i d o v e c , de-lovodja pri premogokopni družbi v Trbovljah. Rajnik je bil v vseh tu-kajšnih krogih splošno priljubljen, ter izgube ž njim posebno narodno-napredne vrste zvestega in neustra-šenega boritelja ter podpiratelja, ki se je vedno živo zanimal za procvit in napredek narodno-napredne ideje. — Zalujoči rodbini naj služi v uteho, da ostane kremenit značaj umrlega med nami vedno v najboljšem spo-minu ter da sočustvujejo ž njimi naj-širneji krogi. — Pogreb bo v nede-ljo ob 3. popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Trbovlje. Bodi prerano umrlemu ohranjen blag spomin, žalujoČi narodni rodbini izrekamo pa ponovno naše najiskreneje sožalje. Iz Teharja pri Celju. Danes se je poročil v tukajšni župnijski cerk-vi g. Pavel F 1 e r e , nadučitelj v Le-tušu v Sav dolini z gdč. Nike Kosi, tukajšnjo učiteljico in hčerko pok. gimn. profesorja Kosija iz Celja. Kot priča je bil za nevesto njen brat, g. Tonček Kosi, not. kand. v Šmarju pri Jelšah, za ženina pa g. Lovro Šah, nadučitelj na Teharji. Iz Sevnice. Neradi pišemo ta članek. Toda vaš sevniški dopisnik je tokrat, ko je namreč za št. 150. vašega lista spisal precej dolg članek, imel vse kaj drugega y mislih, kakor Ciril-Metodovi družbi pomagati. Nasprotno; iz dotičnega članka zrcali se čisto druga intencija, o čemer pa nočemo govoriti. Brez vsake potrebe se je dopisnik obregnil ob prirejeno slavnost; seveda je dotična gostilničarka, kakor vsak obrtnik (mogoče, da je dopisnik izvzet?) primorana, od dohodkov gostilne živeti in oziroma davke plačevati. Toda nazivanje »v proslavo blagovestnikov« bi prevnetemu dopisniku lahko sve-dočilo, da se gre za slovensko prire-ditev, pri kateri družba nikakor ne bo prikrajšana. Vsega pa se vendar ne more na kratko vabilo spraviti; če bi se to hotelo, moralo bi se na vabilo še sv. brata iz zdaj tako slav-nega Soluna in tuđi gostilnicarko naslikati. Članek je družbi mnogo ško-doval; nabrala se je sicer na veselici precejšna vsota (po 40 K, koji je gostilničarka četrtno prispevala in se znesek istočasno družba odpošlje) ki bi se pa, če bi se dopisnik na drug način trudil, za družbo kaj storiti, gotovo podvojila. Takih gostilničark si moramo le želeti, ne pa zoper njih prireditve agitirati, kakor to g. dopisnik nasvetuje. Če je dopisnik v prvi vrsti mislil na živio in na polne kozarce, naj mu bo; pa v tako resnih zadevah menda ni umestno, se na tak način šaliti. Prav neokusno je tuđi v to zadevo vlaČiti godbo požarne brambe, ki se vseh narodnih priredb udeležuje in popolnoma brezplačno žrtvuje čas in trud in je tuđi v tem slučaju edino v prid Ciril-Metodovi družbi sodelovala. Mi na godbo ni-kakega vprašanja ne stavimo, arn-pak se njej in njenemu požrtvovai-nemu načelniku gospodu Jožetu Cimperšku za pri vsaki priliki izka-zano nesebično sodelovanje iskreno zahvaljujemo. Na druga izvajanja ne odgovarjamo, ker soglašamo z dopis-nikov. nazori, da slišijo »stari« k ve-teranarjem, mladi in čili pa na čelo društev; le eno željo imamo, namreč da bi naj mladi bil tuđi na svojem mestu. da bi zidali in ne razdirali. Za nas, ki se ćutimo prizadete, naj bo ta zadeva enkrat za vselej končana. (Pripomba Štaj. uredništva. Priob-čujemo lojalno to pojasnilo, a izjav-ljamo,da dotičnega članka ni pisal no-ben sevniški obrtnik, temveč neki, dobro nam znani narodnjak največ z namenorn, da bi se C. M. ime vbo-doče ne porabljalo za manjše, zasebne gostilniške prireditve. Ker se nam ■Ui je morda podkupitev zaradi tega :nanj brezčastna, če se je ta že iz-ršila ali pa če se Še le bo? Tuđi čut odgovornosti se more otroku zelo zgodaj in zelo lahko zbuditi. Malo stvari je, ki bi me bolj znevoljile, nego če vidim, da puste drasli otrokom trgati cvetlice, da :i potem zopet brezbrižno proč po- nečejo. Cvetka ima prav isto pravi- -o do življenja, kakor otrok, ne srne ^e ie v razposajenosti zlomiti. Na no- K"n način se ne srne otroku dovoliti, li karkoli uniči, muči, in naj si bo tu- ii ostuden črv! Toda tuđi pozitivno se da pri troku zgodaj vzbuditi in razodeti I-ut odgovornosti s tem, da se kaj 1 :-upa njegovemu varstvu. Vsled te-•>a sem tuđi tako zelo za to, da imajo *roci živali, seveda le pod pogojem, -u jim sami strežejo. Kjer to ni moče, naj se vzamejo rastline name-'.') živali. Toda otrok se naj zgodaj iuči skrbi za žive stvari, katerih - pevanje je od njega odvisno. Ra-I -ntega naj se otroku pripusti goto-I d, redna dela v gospodinjstvu in si-I r taka, ki ne spadajo v njegov na-I adni delokrog in ki zahtevajo, da I :rok samostojno misli. Take majhne 1 - jlžnosti so v vsakem gospodinjstvu ■ n za vsako starost. Vendar pa mo- ■ ^ajo biti takšne, da povzroče nered, ■ -e se jih ne izvrši, da otrok na ta na-H-m sam spozna važnost in pomen de- ■ a. ki je je sam izvrši! n. pr. navija-H*ije ure. Seveda ni treba, da bi bila H'akoj dragocena ura. Če pa se otrok I' tem nauči čuta odgovornosti* tedaj tuđi ni tako zelo velika Škoda, če se razbije ura. In predvsem ni treba ni-kakršne bojazljivosti! Otroka se ne more nikdar prezgodaj vzgojiti k samostojnosti. Tuđi mu ni treba nikdar takorekoč na jezik polagati gotovih sodb. Sodbo si otrok že sam napravi. In če mu vsiijujemo naše mnenje, tedaj ga s tem navadno razdražimo, da začne ugovarjati. Vsak človek in tako tuđi otrok nosi svoje živijenske zakone v svojih lastnih prsih. Po ritmusu teh zako-nov mora živeti, ne po ritmusu svojih staršev ali odgojiteljev, katerih naloga obstoji le v tem, da uče otroka, da se spoznava in da ravna po tem. V tem, da se ima pri hiši živali, pa leži še druga, neprimerno večja in važnejša naloga, nego ta, da se vzbuja v otroku čut odgovornosti, namreč da se vzbuja altruizem sploh. Otrok se naj nauči ljubiti. Z vso po-žrtvovalnostjo pa ljubimo samo ono bitje, ki odvisi od nas in ki zahteva od nas žrtev. Nič me ne more bolj ježiti nego, če se starši pritožujejo nad čustvenimi izbruhi svojih otrok. Čim več čuta, tem boljše. Glavno pri tem je sposobnost čutiti, predmet, za katerega se čuti, stopi v ozadje. Mnogo boljše je, da otrok goji Čustva za brezcene stvari, da, ćelo za ne-vredne, nego da sploh nima čustev. če se hoče omejevati zmožnost ču-stvovanja pri otroku, tedaj je to pravi greh zoper sv. Duha, ki ga zakri-ve mnogi starši iz ljubosumnosti, prevelike bojazljivosti ali pa le vsled te- ga, ker jim ne ugajajo izbruhi tega čustvovanja. Četudi se mi bo morda kdo smejal, priznam odkrito: Jaz sem velika sovražnica materijalizma. Raje imam slabo svetovno nazi-ranje, nego nikakršno. Kaj druccega pa je v bistvu idealizem nego ljube-zen do nečesa, kar nismo mi sami? Toda tuđi ljubiti, kakor vse drugo, se mora naučiti. Prava, žrtev zmožna Ijubezen, in to je prava lju-bezen vedno. četudi se ljubi nevred-no bitje, ideal, ki se ne da analizirati, nikdar ne ponižuje, temveč vedno povzdiguje. Čim močnejša in po-žrtvovalnejša je, tem plemenitejšega dela onega, ki jo Čuti, neglede na onega, kateremu je Ijubezen name-njena. Ljubezen za živ ali mrtev ideal pomenja tuđi v najboljšem slučaju še veMorda se bo ponoči premisliU toda potem boste vsaj videli, kako dresira leve. Rečem vam, ta razume svojo stvar. In prepričan sem, predno poteče en teden, bo napravil iz one zverine krotko mačico. Se drevi hočem govoriti z njim o gazi.« Poslovila sva se. Na potu domov pa sva govorila o drugih stvareh. Še le ko sem pri poslopju, kjer je bila naša pisama, poslovil se od Connersa z besedami: »Pozno je, iti moram domov, kajti prejšno noč nisem bil doma,« je rekel: »Pridite jutri, toda gotovo!« »Ali hoćete zopet tja iti?« sem ga vprašal. »Da, toda ne vabite svoje sopro-ge, naj vas spremi. Raje ji ne povejte ničesar o tem, da ne bo radovedna.« »Zdi se mi, da se vi zelo zanimate za cesarico.« »Ali za signora Tommaso. Ali niste slišali, kako ga je njegova žena nagovorila?« »Jaz sem pazil le na žival.« »Kje pa ste imeli svoja uše&a? In še ćelo po tem, kar sem vam danes zjutraj pripovedovai? Nazivala ga je Finn.« »K—a~j?« »Da, da, resnično Je oni Wil-liams, kl je bil v rudniku; vsled tega hočeva jutri prav gotovo tja iti.« XDaU« prihodnJi&X in Je priše s številno družino popoU noma na beraško palico. Aretacija. V ladjedelnici Austro-American^ v Tržiču so aretirali pre-glednika ur Klementa Louvierja. Mož je na sumu, da je ukradel juvelirju Feyu v Trstu veliko zlatnine in sre-brnine. Sum tatvine je hotel odvrniti na ta način, da je pustil kmalu po iz-vršitvi tatvine v delavnici gorečo cigareto tako, da je ta užgala posodo bencina. K sreči se je vnela posoda, ko so bili še navzoči v delavnici uslužbenci Feya, ki so ogenj zadušili. Tuđi je Louvier na sumu, da je po-kradel v več zasebnih hisah, kjer je popravljal ure razno zlatnino in sre-brnino, katero je deloma zastavil, deloma podaril svoji ljubici. Tržaški dežeini zbor je sklican na sredo, dne 23. t. m. v svrho verifikacije mandatov. Društvo jugoslovanskih žeiezni-ških uradnlkov v Trstu ustanovi svoj podružnico v Gorici. Ustanovni občni zbor se vrši v Gorici jutri popodne ob pol 4. »Pri zlatem jelenu«. Poneverjenja v laški tnesCni ubožnici tržaški. Pred kratkim smo porocali, da je poneveril blagajnik mestne ubožnice tržaške, Peter Fonda 60.000 kron. Kamora bi bila rada to zakrila, toda to je šio preko njene moči. Ćelo zadevo je vzelo v roke državno pravđništvo, ki je uvedlo strogo preiskavo. Famozni Peter Fonda je pobegnil v Italijo, toda v Benetkah so ga aretirali in ga poslali nazaj v Trst. Fonda pa ni edini kri-vec, kot se je zatrjevalo prvotno v laških krogih. Preiskava je dognala, da ima sorivce, kar je popolnoma umevno. Tržaška občina je gojila bržkotne ćelo sleparsko zalego, ki je bogatela na račun mestnih revežev. Tako so suspendirali in odpustili iz službe gospodarja v mestni ubožnici Karla Lonscharja, ki je bil uslužben že 25 let pri mestni ubožnici. Na njegovo mesto je bil imenovan takoj do-sedanji skladiščnik Karl Osvaldella. Kaj in koliko je zakrivil Lonschar, uradno še ni objavljeno, upamo pa, da bo imel mestni magistrat toliko poguma, da bo tuđi to povedal, ker sicer se zve itak pred sodiščem. Javni zločinci, ki goljuiajo mestne ubožce ne smejo biti prikriti, tuđi če so še tako vneti člani laske kamore. Prepovedana laska plavalna tek-ma. Laško športno društvo gimnasti-ca je hotelo prirediti v nedeljo pla-valno tekmo v Barkovljah. Oblasti pa so z ozirom na javni mir to tekmo laških plavačev na slovenskem ozemlju prepovedale. Kriza na Reki. Guverner grof Wickenburg je izdal včeraj odredbo, s katero se definitivno razpušca mestni zastop in se v smislu § 27. občinskega statuta razpišejo v 4 ted-nih nove volitve. Ker volilni imeniki še nišo gotovi, se določijo volitve 8 dni po sestavi imenikov. V laških političnih krogih zatrjujejo, da se mora-jo vršiti volitve, če volilni imeniki nišo v 4 tednih gotovi, po starih vo-lilnih imenikih. Laški krogi se boje, da hoče vlada s to manipulacijo vri-niti med volilce veliko število madžarskih volilcev. Trdijo, da volitve pred decembrom ne bodo končane. Zaprli so na Reki nekega Alojzi-ja Horvata. ljubčka od one hude go-spodinje Rose Danielove. o kateri smo že porocali, da je ubila svojega stanovalca z lopato za premog, ker ji ni mogel plaćati stanovanja. Hor-vat je poskušal s silo prisiliti priče, ki so govorile proti njegovi ljubici, da svoje izpovedbe pri obravnavi prekličejo. Pozor, slavenski železničarji goriške ppoge! Pozor, gopišhi Slovenci! »Zveza jugoslovanskih železni-čarjev« sklicuje za nedeljo, dne 3. avgusta t. I. v Gorici velik protestni shod proti nemško - nacijonalnim mahinacijatn na goriškem državnem kolodvoru. Ni nam treba drugega, da izgovorimo ime zloglasnega Wie-serja, goriškega postajenačelnika, pa bo slovenska javnost vedela, za kaj nam gre. Wieser je eksponent nem-škega »Volksrata«, ki je bil poslan v Gorico, da dela tamkaj nemško - na-cijonalno politiko. Kot železniški uradnik je skozinskoz nesposoben, saj so ga ćelo Nemci sami kot takega označili, toda kot nemško - nacijon. agitator je merodajnim faktorjem do-brodošel in zato ga tuđi drže. Proti temu nemškemu nadutežu je ie svoj Čas nastal pravcat vihar ogorčenja ravnotako med Slovenc!, kakor Italijani v Gorici. To ie moža menda poučilo, da mora biti na vro-čib goriških tleh vsaj kolikor toliko previđen, ako noče, da ga ljudska nevolja požene tja, od koder je prišel. Ostal i« sicer stari nemško - nacijo« i nalni nadutež, toda delti je bolj pri-1 Uieuo in očevidno m pazil se ie »saj toliko, da z iavnostjo ne bi prihajal ^ preveliko nasprotje. V zadnjem času pa so se razmere zopet izpremenile. V svoji pan-germanski nadutosti, ki mu jo še po-množuie njegova inferijornost, ie menda zopet začel pozabljati, da se nahaja na tuiih tleh, na katerih se mu je obnašati tako, kakor se obnaša vsak spodoben gost. Mož se je vsleci slovenske prizanesljivosti — od Ita-lijanov se mu itak ničesar več ni treba bati — prevzel in danes menda misli, da živi tam kje v sredi »Ger-manije«, kjer mu je dovoljeno vse. Vrgel je raz sebe zopet hinavsko krinko in začel se je ponovno geri-rati kot nemško - nacijonalni petelin najhujše vrste. Nemško - nacijonalni sistem na goriškem državnem kolodvoru je ponovno začel pokazovau svoje rožičke. Wieser je začel slovenske delav-ce preganjati in po krivici odpuščati iz službe, na njihova mesta pa im-portira tuje železničarje. V zadnjem času se vrši na goriškem državnen: kolodvoru sistematična irnportacija nemškega delavstva iz Koroške in Iz drugih krajev. IstoČasno pa se do~ mače slovenske delavce izpodriva, ali pa ćelo meče na cesto. To je ne-sramna nemško - nacijonalna provokacija, proti kateri mora slovensko občinstvo kar najodločneje protestirati. To Wieserjevo postopanje je tako predrzno, da mora razburiti tuđi najmirnejšega človeka, in to posto-panje si slovenski železničarji že v svojem socijalnem interesu ne bodo dali dopasti. Od dne do dne nam pri-hajajo pritožbe nad Wieserjevimi mahinacijami. Proti tem razmeram moramo nastopiti z vso silo, ako no-čemo, da nam oholi Wieser lepega dne zadnjega slovenskega delavca ne vrže na cesto. Da merodajnim činiteljem na ne-dvoumen način povemo, da smo Slovenci in zlasti slovenski železničarji Wieserjevih frivolnosti do grla siti, v to svrho sklicuje »Zveza jugoslovanskih železničarjev« omenjeni javni protestni shod. Slovenske železni-čarje goriške proge in goriške Slovence sploh opozarjamo na shod, na katerega bodo vabljeni tuđi državni poslan ci, že danes, in pozivljamo vse ' zaupnike, da razvijejo za to protestno akcijo že sedaj najintenzivnejšo agitacijo. Vse potrebne podrobnosti o shodu pravočasno objavimo. Slovenski železničarji, skrbite za ogromno udeležbo! Osrednji odbor »Zveze fugoslovan-skih železničarjev«. 0 zaupnicah. (Dopis z Dolenjskega.) Posestnik Sime Vedež je prišel lani iz Amerike domov. Prinesel je s seboj ražen večje vsote prihranjene-ga denarja tuđi obilico izkušenj, nabranih po šimem svetu ter samo-stojno sodbo. Sosedje od blizu in da-leč so se zatekali k njemu, da jim je pomogel z denarjem in s svetom. — Kierkoli je bil Šime, se je kmalu na-bralo okrog njega več možakov. med katerimi pa ie imel besedo le Sime, možje so ga pa poslušali. Pred tremi tedni je sklenila so-sednja občina zaupnico dr. Šusterši-Ču. Občinski sklep je bil soglasen. — Možje so bili ponosni na to, da ni bilo med njimi nobenega »skaze«. Na večer so prišli od samega veselja v gostilno, kjer je bival ravno takrat naš Šime po opravkih. Ker ga ie poznalo več mož, so prisedli k njemu in se pogovarjali o soglasn! zaupnici ter se hudovali na tisto grdo žensko, ki tako grdo govori o deželnem gla-varju dr. Šusteršiču. Eden je prista-vil ogorčen: »Da je dandanes le mo-goče kaj takega?!« Šimen se mirno oglasi in pravi: Dandanes je po svetu vse mogoče. Ljudje nišo več pravični, so samega strankarstva slepi, nekateri so pa tuđi tako neumni, da bi lahko zvezde klatili, če bi bili tako veliki, kakor so neumni. Pristranski ljudje potem zlo-rabljajo take zabite ljudi. Pomislite, jaz sem bral pred par dnevi y nekem časopisu, da so zalotili kmetje v vaši tujega človeka, ki se je bil splazil proti večeru y neko hišo. Dobili so pri njem različno orodje in vrata v čumnato navrtana. Prijeli so tujca in ga gnali zvezanega k orožnikom, kjer so povedali, kje in kako so ga zalotili. Priđe poveljnik orožnikov, pozdravi tujca, mu seže v roke ter ga — kar izpusti, ker ga pozna za do-stojnega, poštenega človeka, kateremu zaupa, da ni zakrivil tega, česar ga dolže kmetje. Kmete je orožniški poveljnik ozmerjal in odslovil. Kmetje pa so bili trdno prepričani, da tu-jec vendarle nima čistih rok in čistih namenov, zato so ga zopet ujeli in ga peljali pred sodnika. Pa tuđi sod-nik ga je lepo pozdravil in ga takoi izpustil, rekoč kmetom, da je to njegov bivši součenec, kateremu popoN noma zaupa, da se ni skril v tujo hišo iz hudobnega namena. Se enkrat so prijeli kmetje tega človeka in ga 164. štcv. .SLOVENSKI NAROp-, dne 19. Julija 1913. ^a« °- pritirali pred sodni stol. Vsi sodniki so se spogledall in izpustili človeka iz teh - le razlogov, da mu popolno-tna zaupajo. Tujec je bil prost. 2e bližnja prihodniost pa je pokazala, da sum kmetov vendarle ni bil Čisto brez podlage?« Ko preneha Šime, začnejo kmetje ogorčeni izpraševati, kje da so tako očividno krivični orožniki in sodniki, da se jim še ni ljubio pričeti pre-iskave in da so takoj izrekli tujcu za-upanje, predno so se prepričali, je - li kaj resnice na obtožbi kmetov, ali nič. Eden izmed kmetov je še dejal: >Jaz bi hudičeve škrice že naučil pravičnosti.c Sime pa se je namuzal in dejal: »Ti krivični orožniki in sodniki ste vi, ki ste danes soglasno izrekli, da zaupate dr. Susteršiču, če tuđi ga mnogi izmed vas še nikoli nišo vi-deli in če tuđi ne vedo, koliko je resnice na tem, kar očita dr. Susteršiču Kamila Theimerjeva. V mojem pri-meru, ki je seveda od konca do kraja izmišljen, so orožniki in sodniki dotičnika vsaj videli, vi pa dr. šu-steršiča še videli niste. Tako krivičnih orožnikov in sodnikov seveda pod našim cesarjem ni, pac pa je prav mnogo tako krivičnih, ali bolje rečeno, zaslepljenih kmetov, ki enostav-no pravijo: Zaupamo ti. da tega nisi kriv, Česar se te dolži; še tožiti, pred sodnijo oprati se ti ni treba, mi ti sle-po zaupamo. Kaj pa, če se pozneje pred sodišcem vendarle izkaže, da Kamila Theimerjeva ni govorila ne-resnice, kaj pa potem? Ljudje bodo rekli, da še sodnega izida niste po-čakali, ker bi lahko zvezde klatili, če bi bili tako veliki, kakor ste ne-umni in krivični.« Nastopil je molk, kmetje so **mo plačali in odšli. — Čez par dni potem je prcdlagal^ pri sosednji občini za-upnico dr. Susteršiču, pa mu !e ni dal občinski odbor, ker je zahteval, naj se opere dr. Susteršič najpreie pred sodišcem. kakor se je pral svo-ječasno radi žlindre in se temeljito — opral. Dnevne vesti. H" Povest o prevzvišenosti. Bilo je pred par leti... V knezoškofij-ski predsobi sta imela nad vse raz-burljiv pogovor dva moža. Eden je bil zastopnik tvrdke Fratelli Feltri-nelli v Milanu, drugi je bil zastopnik prevzvišenega samega, gosp. dr. Iv. Šu š t e r š i č, škof je poslušal za vratmi... Zastopnik tvrdke Feltri-nelli je zahteval, da škof izpolni pogodbo, katero je sklenil s tvrdko, na katero mu je tvrdka vsled vednih prošenj plaćala že naprej okrog 306.000 K več, nego je dobila blaga, t. j- lesa iz gornjegrajskih gozdov. Zastopnik »prevzvišenega < je pa re-kel, da škof ne more pogodbe izpol-niti, in je prosil, naj tvrdka cd nje od-stopi, ker sicer škof odstopi in tvrdka izgubi še naprej plaćanih 300.000 kron, zakaj škof nima ničesar svojega, njegov naslednik pa ni vezan na pogodbo... Zastopnik tvrdke se je sicer čudi!, da bi avstrijski in cer-kveni zakoni tuđi kaj takega dovo-Ijevali, a mislil si je: v Avstriji je vse mogoče, in rekel je: ako mi škof sam v obraz izjavi, da gre v samostan samo zato, da lahko prelomi pogodbo in sne svojo prevzviseno knežio in grofovsko besedo ter plača vsaj puf, ki ga je napravi!, naj bo že v božjem imenu ... In dr. Šusteršič je privlekel bledo, suho postavo kneza in škofa. Vpričo njega }e škof svečano izjavil, da gre rajši v klošter, kakor da bi držal pogodbo..., da je to njegov neomajni sklep, ker da je škofijo ie tako daleč spravil, da ne ve, kako bo plačal svoj puf... Gospod kanonik Sušnik, škofov jerob, je priča, da je bilo tako. 4- Spomin s štajerskega dr. Susteršiču. Bilo je na velikonočni torek 1910 v veliki dvorani maribor-skega Narodnega doma, pri občnem zboru neke „Kmečke zveze", ko je dr. Ivan Šušteršič, pijan svojih zmag, de-klamiral v preroskem duhu; „ . .. pri-hajajo in odhajajo cesarski namestniki in deželni predsedniki, sekcijski načel-niki; tuđi dvorni svetniki pridejo in odhajajo, in zginejo v temoto pozab-ljenja, ravno tako šribarji (!!) in biriči . . .« O „landeshauptmanih-, katerim ćelo ka mi li čin čaj ne škodi, da mo-rajo „v temoto pozabljenja", visoki gospod takrat še ni nič kaj vedel po* vedati. Sicer pa čudna ironija usode! Tišti, ki je skozi dvanajst let vsem po-nujal najostrejši tabak, zdaj sam niti zdravih kam ili c ne more duhati. + Nelogika naših socijalnih de-mokratov. Ker smo včeraj konstatirali dejstvo, da so dunajski socijalno-demokratični občinski svetniki glasovali, naj da občina v proslavo 701et-nice Roseggerjeve nadallnih deset dsoč kron za šulferajnski Rosegger-jev fond- In »Zarja« pravi v svojem odgovoru: »če mu (namreč šulferaj-nu) na Dunaju nfso (socijalni demokrati) odrekli subvencije, Je gotovo, da mu je n|$o namesiltt za fipocun^- valne namene; v tem oziru poznamo I tište sodruge, ki sede v dunajskem občinskem svetu, že bolje, kakor go-spodje v »Narodovem« uredništvu. Da ne dela Šulferajn po vsej Avstriji nič drugega, kakor da ponemčuje slo-vanske otroke, je prav taka trdi-tev, kakor če bi rekli, da love ciril-metodje same nemške otroke.« »Zar-ja« torej pravi, da dunajski socijalno-demokratični občinski svetniki nišo namenill onih 10.000 kron, ki so jih votirali za Roseggerjev fond, za po-nemčevalne na mene. 2al, da se »Zar-ja < sama sebe tolče po zobeh, ker par vrst na to prav v isti številki pravi, da se ie Roseggerjev fond na-bral v ta namen, da se poneničujeio slovenski otroci. »Zarja* namreč pravi v notici, kjer poje slavo Rosegger-ju, med drugim dobesedno: »Da bi le ne bil iztaknil in nasvetoval, da naj Nemci darujejo milijone za nemške sole v slovenskih krajih! To zatem-nuje njegovo sicer tako svitlo osebo. Otroke ima Rosegger rad, otrok je tuđi ljub, ako je iz drugega naroda. Milijon kron se je vsled Roseggerje-vega klica zbralo v ta namen, da se poneinčujejo slovenski otroci. Ljube-zen do človeka ni napovedala Nem-ceni, da zbero milijon v ta namen. >Rosegger-Volkssehule« se bere na šolskem poslopju na Lazeh, slovenski gorski vaši nad Uršnim selom v novomeškem okraju; kdor je bral kaj Roseggerjevih pripovedk, ta mora, pa naj je pošten Nemec ali Slovenec, obžalovati, da je temu pesniku od božje milosti prišla ta, Ijudskega pesni-ka in oznanjevalca ljudske vzemno-sti, nevredna mise!.« Iz tega torej sledi po mnenju glasila naših sociial-rnh demokratov. da so dunajski so-cijamodemokratični občinski svetniki namenili onih 10.000 kron, ki jih je dunajski občinski svet daroval za Roseirgcriev fond, »za nem§ke sole v slovenskih krajih« in v »ta namen, da se pcnemču.iejo slovenski otroci,« kar mora vsakdo. »pa naj je pošten Nemec ali Slovenec, obžalovati.« S tem priznanjem je »Zarja« sama sebe obsodila. Kar pa se tiče pogrevanja septembrskih dogodkov, je precej neokusno. -f- Idrijski katehet Oswald zopet rekurira proti oddaji del občinskee:a poslopja št. 509 v Idriji. 2e se je bila oddahnila idrijska in sicer slovenska javnost, da se je po razsodbi uprav-nega sodišča in v zadnjih dneh tuđi po deželnem odboru končno resila ta pereca zađeva, a že zopet prihaja Osvvald z novim rekurzom radi od-daje gradbenih del. Resnično ni več-jega škodljivca idrijske občine in bolj zlobnega nagajivca, kot je ta c kr. katehet Osuald. Samo da nagaja in skoduje občini, pa je srečen in zadovoljna je njegova zlobna in hudobna duša. Tako jasno se glasi razsodba upravnega sodišča, da je izključen vsak dvom glede gradbe občinskega poslopja št. 509 v Idrji. Le Oswald mora še naprej nagajati, ni se še do-volj razburjala javnost radi tega ne-srečnega poslopja, se naj še o tem zopet in zopet razpravlja. No, upa-mo, da bo imel deželni odbor toliko razsodnosti in vrgel najnovejši Os-\valdov nagajivi rekurz v koš, kamor edino spada. Javnost pa zopet lahko spozna, kdo in kai je idrijski Oswald, I s kakim človekom se ima boriti idrij- I ska občina. Morda pa bo na-novejši Osvvaldov rekurz imel to dr Sro. da bodo po izjavi »Zarje« socijalni demokrati v Idriji sedaj spreme' ili svoje yeč kot kavalirsko stališče napram idriiskim klerikalcem. Vederemo. 4- Napredna zmaga na Bučki. Na Bučki so po večletnem boju iz-trgali naprpdnjaki klerikalcem občino iz rok. Pri občinskih volitvah 17. julija so v vseh treh razredih sijajno prodrli z vsemi svojimi kandidati in sicer v I. razredu s 15 glasovi, v II. s 50 in v III. s 65 glasovi većine. Dr. Lampetov prijatelj Komljanc duševni vodja dosedanjih občinskih pijavk je za eno blamažo bogatejši. Ljudstvo je pač spoznalo, da možu, kateremu so se očitale tako nečedne manipulacije s zaupanim denarjem, ni varno prepustiti občinskega gospodarstva. Naloga novega občinskega odbora pa je, da bo ne le po imenu, ampak tuđi po del u kazal svoje napredno mišljenje. -f- Dr. Peganovi molji požrli 60.000 K. Da boste vedeli ljudje božji. Zakaj je dr. ŠušterŠič za olep-šanje svojega stanovanja vporabil malo svotico 60000 K na račun deželnih davkoplačevalcev, vam moramo v vsi resnobi povedati, da so temu krivi — molji. In sicer nišo to navadni molji zakaj navadni molji ne požro toliko lepih tisočakov, ampak ti molji so dr. Peganovi molji. Pa deloma tuđi Jarčevi. Brez vsake Šale! Te dni je potovala neka večja družba (za vod- < nika je bil „bradati možiček s psičkom , na vrvici*) po Šmihelski in stopiŠki fari. Ne da bi se količkaj brigalt za veliko dr. Sušteršičevo polomijo v dveh občinskih sejah v Kandiji, so kmetje ] sami napeljavali razgovor na Theime- | rično afero. O ćeli tej aferi pa vedo samo to povedati, da so vse pohiitvo i glav^rjevo v defelntm dvorcu — molji < aned|i. Zato g. deželnemu glavarja ni drugega preostalo, kakor vrečt vse staro pohiitvo z molji vred ven in si naročiti čisto novo. Da pa ne pridejo zopet kakšni molji nazaj, ki bi tuđi novo opravo snedli, je g. glavar morar naročiti boljše blago, ki je že naprej zavarovano proti moljem. Ko je bilo glavarjevo stanovanje vnovič oprav-ljeno, je prišel neki gospod s samega cesarskega Dunaja, da bo to pohištvo čisto varno proti moljem. — Ko je družba to novico v neki podgorski vaši zvedela, se je napotila še dalje v drugo vas. Tuđi tu so kmetje pripovedovali isto historijo samo s tem razločkom, da so molji snedli samo zastore pri oknih in ker se je deželna glavarica bala, da se molji ne zarede tuđi v ostalem pohištvu, so vse prenovili. Na vprašanje, kdo jim je to bajko o moljih, ki so požrli 60000 K dežel-nega denarja, natvezel, so kmetje po-vedali, da so to povedali „gospod", a „gospodu" pa da sta povedala dr. Pegan in profesor Jare. O vsem drugem, kar gčna. Theimer junakoma dr. Susteršiču in dr. Kreku še očita, ne vedo ti reveži ničesar. Zato so kar na debelo pozirali, ko se jim je po-vedalo, zakaj vse se tu še gre in kakšnega obžalovanja vredni so tišti odborniki, ki kar na slepo glasujejo za zaupnico. Pa zakaj so v Kandiji vkljub temu, da odborniki večinoma nišo vedeli za kaj se pravzaprav gre, odklonili zaupnico, jih vpraša eden izmed družbe. To smo storili iz treh vzrokov, odgovori neki mož, ki je sicer kuhan in pečen za katoliško podlago. Storili smo to, ker smo svoj-čas v „Slovencu" brali, da je tista ženska neumna. Kar pa kakšen neu-men človek zine, to ne more nikogar razžaliti, najmanj pa deželnega glavarja. Drugič smo to storili, ker se nam je preneumno zdelo, da bi zaup-nice podpisovali zaradi moljev. Tuđi se nam zdi, da je vendar neliko od-več, kar 60000 K deželnega denarja ven vreči zaradi moljov. Ce bi mi tako delali, potem bi morali vse naše grunte zapraviti, ker je težko dobiti hišo na kmetih, kjer bi ne bilo poleg moljev še kaj drugega hujšega v^ niši. In slednjič nam je g. profesor Škrlj o tej stvari vse tako lepo povedal vdrugič kar v pričo dr. Pegana, da nas bi moralo biti sram, če^ bi bili drugače ravnali kakor smo. Če pa bi bili vse vedeli že preje, kar zdaj še le izvemo iz vaših ust, tedaj bi bili še kaj drugega naredili, ne samo to, da smo dr. Peganu povedali, da nismo otroci, ampak možje. Tako sodijo klerikalni kmetje v isti občini, na katero so klerikalni voditelji najbolj ponosni. Vse drugače pa izgleda v sosedni prečin-ski občini. Tu većina kmečkih občinskih odbornikov o ćeli tej aferi ničesar drugega ne ve, kakor samo o dr. Pe-ganovih moljih in pa da neka Dunajcanka našega glavarja po liberalnih časopisih obrekuje. Ali ker se jim ni povećalo, da so molji kar 60000 K deželnega denarja požrli, ampak da so samo nekaj „firnikov" pregrizli in da ta Škoda stane le nekaj kron, in se jim je reklo, da je to zelo grdo, če tista Dunajcanka g. deželnega glavarja tako hudobno obrekuje po liberalnih časopisih, so mislili, da store veliko dobroto, če ubogajo gospoda Toneta (prečinskega župnika, ki je obenem tuđi občinski odbornik), in zato so zaupnico podpi-sali. Će pa bi bili vedeli resnico, pa bi bili tuđi oni dr. SušterŠiču fige pokazali. -j- Neumna jeza. Zgodilo se je Čudo. Pred mariborsko sodnijo je bil oprosčen slovenski župan iz šent-lenartskega okraja, katerega so ob-tožili zaradi neizpolnitve oblastve-nih odredb. V njegovi občini ie nam-rec izbruhnila neka nalezlj. bolezen. Okrajno glavarstvo mu je pošiljalo razne ukaze, pa seveda vse nemške. Mož, dober Slovenec. nemških dopi-sov ni hotel sprejeti in jih je vračal. Končno se je trdoglavnim gospodom pri glavarstvu vendarle zljubilo, da so mu poslali tuđi slovensko presta-vo vrnjenega nemŠkega dopisa, na-kar je zahtevi glavarstva takoj ugodi!. Kljub temu ga je državno pravd-ništvo obtožilo. A mož je bil tako pri okrajni sodniji v Št. Lenartu kakor tuđi pozneje (vsled priziva državne-ga pravdnika!) pri vzklicni obravna-vi pred okrožno sodnijo v Mariboru oprosčen. Nemški isti vsled tega div-jajo jeze. Ne pomaga nič! Okrajno glavarstvo v Mariboru pa, ki je postalo zadnji čas pravo gnezdo nemške nestrpnosti, se lahko iz tega mar-sikaj uči. Pa seveda, predno kak »pl.« kai takega kapira, traja dolgo. Bo trebalo tem zagrizencem pač več-krat in pošteno na prste stopiti. + Obsodba »Samoslovenstva«. V praških »Narodnih Listih« z dne 9. julija je izšel članek, ki mu je je- . dro. Tu čitamo: »Velevlasti hočejo Albanijo vzgajati; morda vznikne tam nov uradni jezik in nova literatura? V današnji dobi vsemogočih prometnih sredstev in politike v veli-kem slogu, v dobi velikih držav, nastane i« tega »kamen smutnje«, nova ovira, nov prag. Tuđi mi Slo- vrapi bi bili človcčanstvu le na noti, ' ko b\ bili sami; a mi smo del Slo-vanstva in kot taki dobimo svoj veliki pomen. Le naša zveza s Slovan-stvom nam daje pravo do posebne eksistence.« + Francoz o Jugoslovanlh. Znani franeoski pobicist Albert Dumont piše v svojem delu »Balkan in Jadransko morje«: »Jugoslovanom ne bodo ostale prihranjene bridke izkuš-nje, toda oni imajo mlado kri, moško energijo, oni so rojeni, da žive!« Med »bridke izkušnje«, o katerih govori Albert Dumont, je gotovo tuđi šteti sedanjo bratomorno vojno na Balkanu. Toda to bridko izkušnjo bratomorne vojne med Srbi in Bolga-ri ne smemo jemati pretragično. V tem oziru piše »Siidslavische Rundschau«: »Nobeden narod v Evropi nima pravice, da bi nam smel kaj očitati in da bi se čutil vzvišenega nad nami. Vse narodne države v Evropi so kupile svoje vjedinjenje s krvnim krstom bratomorne vojne. Ni še preteklo petdeset let, ko je pri Sadovi moril Nemec Nemca, istočasno, ko so v Florenci, Rimu in Neaplju mrli Ita-lijani pod mečem istih Italijanov. Oba ta naroda smatrata te bratomorne boje kot najsijajnejša dela narodnega prerojenja. Mi Jugoslovani moramo uvaževati, da zgodovina ne pozna sentimentalnosti. Borba za premoć med Jugoslovani na Balkanu, se je morala izvojevati. 2rtev, ki jih borba nalaga celokupnemu narodu, so grozne, dogodki, ki jih doživljamo, so bolestni in neznani za one, ki bi radi imeli naše življenje urejeno po zapo-vedih bratske Ijubezni. Toda morda je bolje, da izpijemo do dna kelih trpljenja, ki nam ni mogel ostati prihra-njen, že sedaj, mesto čez pet ali deset let.« -(- Suspendirani kestan-eviški župan je hotel biti na vsak način rehabilitiran. Mislil je: če so prijatelja Hafnerja na noge spravili, bogo gotovo tuđi mene. Dr. Pegan, ki tako rad vse signira, je najbrž signiral tuđi Kržič-nikovo pritožbo proti nastopu politične oblasti, ki je bila mnenja, da spada ta imenitni mož prav dobro med klerikalne priganjače, nikakor pa ne sodi v županski urad ali v občinsko hra-nilnico. Ministrstvo za notranje zadeve je Kržičnikov priziv zavrnilo iz zelo umevnih razlogov: preteklost in sedaj-nost bivšega kostanj. župana ne daje nobenih garancij in nikake moralne kvalifikacije, da bi on držal svojo službeno prisego pri uradovanju v občinskih poslih in upravi pupilarno varnega občinskega denarnega zavoda. Novega župana dobimo v Kostanjevici tekom 8 dni. Kam bi pa prišli, če bi še c. kr. vlada dajala potuho in pohvalo ljudem, katerim vsak pobalin na cesti lahko v obraz zabrusi razne težke očitke. Ce je S. L. S. padla tako glo-boko, ni treba, da bi še c. kr. deželna vlada. Toliko o tem, da se spozna za-deva od moralne strani. Z gospodar-skega stališča pa borno govorili pri-hodnjič. + Deželni zdravstveni svet kranjski. Za predsednika deželnega zdravstvenega sveta za Kranjsko je bil izvoljen deželnozdravstveni referent, dvorni svetnik dr. Župane, in za podpredsednika ravnatelj Eliza-betne otroške bolnice, sodni zdrav-nik dr. Jul. Schuster. -{- Iz politične službe, Okrajni glavar Ernest pl. Schonberger v Kočevju je poklican k deželni vladi v Ljubljane na njegovo mesto pa priđe okr. nadkomisar v Kranju, Oton M erk. — Dalje so prestavljeni: deželni vladni koncipist Gustav G o 1 i a iz Novega mesta v Ljubljano, deželni vladni koncipist Ludovik K 1 o b Č i č iz črnomlja v Postojno in deželna vladna konceptna praktikanta dr. E. S c h o 11 od deželne vlade v Ljubljani v Kranj in dr. Karei Tekav-c^i č od deželne vlade v Ljubljani v Crnomelj. + Iz sodne službe Deželnosodni svetnik Aleksander Ravnikar v Litiji je dobtl naslov in značaj višje-sodnega deželnega svetnika. + Promocija. Na dunajskem vsc-učilišču bo promoviral v torek, dne 22. t. m. gosp. Ivan V a s i č, koncipi-jent gosp. dr. Josipa Globevnika v Novem mestu. + Promocija, Gosp. Ivan Sa-j o v i c, odvetniški kandidat pri c. kr. deželnem sodišču na Dunaju, bo dne 22. julija t. 1. ob 7410. dopoldne na vseučilišču na Dunaju promoviran za doktorja prava. — Čestitamo! — Iz magistratnega gremija. Prošnji Antona Težaka za gostil-niško koncesijo in J. Novaka za fijakersko koncesijo ste se odklonili. — Alojziju B a b k i se podeli koncesija za prodajo slik, M. S o k 1 i č e v i pa se je razširila gostilniška koncesija za prodajo okrepčil in za dovo-Ijene igre. — Delavcu v klavnici C e-bullu, ki snaži že 30 let, se je po-viSala dnevna plača na 3 K 30 v, dve-ma drugima delavcema pa na 2 K 80 v. — Pazniku v Tivolskem gozdu, Fr. Kozini, se je zvišala mesečna plača na 70 K. — Mestnim delavcem se zvišajo dnevne plače tako-le: 50 do 3Q vfa.. 13 po 30 v> 39 Ra vp M y. 1 — V I. kategoriji so neoženjeni in manj sposobni, v II. kategoriji so boli sposobni in oženjeni brez otrok, v III. kategoriji pa oženjeni z otroci. To povišanje bo zahtevalo letni višji iz-datek v znesku 8850 K. — Vrtnarski-ma pomočnikoma se zviša mesečna plača na 100 K- — Pirčevi se je dalo stavbno dovoljenje za zgradbo vile v Glinški ulici. — Dobava trdih drv se je oddala Antonu K o b i j u, mehkih pa Val. Scagnettiju, obema kot najnižjima ponudnikoma. — Ustanova Karoline U r b a s o v e se Je pode-lila njeni nečakinji Mariji Marja-n o v i ć e v i, siroti. — »Siidslavische Rundschau«, 9. številka, je pravkar izšla. Priob-čuje te-le članke: »Bolgarska pred odločitvijo«, »Sramotna bratomorna vojna«, »Odličen jugoslovanski kultu-ren zavod (Glasbena Matica v Ljubljani), »Sporazum z Jugoslovani« in »K zasmehu še škoda«. — Ruski profesor Adolf JakŠić, ki je, kakor smo včeraj poročali, nagle smrti umri v Begunjah, je bil rodom Hrvat in sicer brat banskega svetnika dr. Nikole Jakšića v Zagrebu. Kot gimnazist je bil učenec J a -neza Trdine na Reki ter si je marljivo beležil Trdinova predavanja o hrvatski književnosti (1865/66). Ta skripta pa so postala pravi »corpus delieti« proti Trdini, ko so se začela preiskavanja proti njemu. Skripta so se dijaku Jakšiću namreč konfiscirala. Sedaj jih ima gosp. profesor dr. 11 e š i č, ki hoče letos izvadke iz njih publicirati v »Slovanu«. — Z umetniške rastave. V sredo je obiskal razstavo ravnatelj c. kr. državne galerije na Dunaju, gospocl vladni svetnik dr. Dornhoffer, in si zabeležil nekoliko umotvorov v svr-ho nakupa za c. kr. naučno ministrstvo. Od privatnikov so bili nakupljeni dozdaj sledeči umotvori: »Egip-čan« od L. D o 1 i n a r j a, »Don Ju-an« od M. G a s p a r i j a, »Anama-rija« od R. J a k o p i č a, »Križ pod lipo«, »Dama v rdečem« in »Na Krasu« od L. P e r h a v c a, »Plein-air . ravnateljstvo Franc Jožefovih zdra-vilnih vrelcev v Budapešti. Slovenci! Slovenci! dne 10. avgusta 1.1. 2537 vsi na zlet JMSMkW povodom proslave 25 letnlce novomeškega „Sokola" v Novo mesto! Telefonsko in brzojavna poročila. Bratomorna vojna na Balkana. Proti trozvezL Budimpešta, 19. julija. Predsed-nik nove ogrske neodvisne stranke, grof Karolvi je na nekem shodu v Požunu oštro kritizirat avstrijsko zunanjo politiko ter oštro govoril tuđi proti trozvezi. Gpozicijonalni listi pravijo, da je ta govor vzbudil tako pozornost, da je zahtevala vo-jaška pisama prestolonaslednikova od ogrskega mimstrskega predsed-nika avtentični tekst govora in mne-nje ogrskih listov. Nekateri kombini-rajo, da je vsled tega govora priča-kovati demisijo grofa Berchtolda, či-£ar naslednik naj bi bil Bilinski, Bi-Hnskega naslednik pa bi moral biti Lukaes, ker pa je ta odklonil, priđe v poštev bivši ogrski trgovinski mi-nister baron Lang. Posredovanje velesil v vprašanju turškega prodiranja. Carigrad, 19. julija. Snočl se Je zopet vrši! izreden ministrski svet. Angleški veleposlanik je ponovno energično posvaril tursko vlado pred nadalfnim prodiranjem čez crto Enos--Hidia. Zatrjuje se. da bo temu koraku Angleške sledi! v najkraišem času se skupni korak Avstrije, Italije in Rusije. Včeraf so tuđi zastopniki tri-pelentente zagrozili Turčiji za slučaj nađaljnega prodiranja z demonstracijo vojnega brodovia. Prodiranje Rcrnunov. Bukarešta, 19. julija. Zunanjim korespondentorn se je na zunanjem uradu sporočilo. da je položaj zelo resen in da se je bati resnih kompli-kacij. Uradno se tuđi poroča, da je romunska armada na svojem prodiranju zavzela Vratca. Sestanek v Skoplju. Atene, 19. julija. Ministrski pred-sednik Venizelos je poročal v mini-strskem svetu o sestanku s Pasi-ćem. Iz njegovega poročila se izve, da je bilo sklenjeno izreci Rusiji pred vsem zahvalo za intervencijo. Nadalje bo odgovor naglašal, da sta Srbija in Grška pripravljeni direktno se pogajati z Bolgarsko in tuđi skloniti mir. Odgovor pa bo tuđi naglašal. da je Bolgarska odgovorna za to vn.no. Evropska konferenca. Pariz, 19. julija. Listi poro.ajo iz Petrograda, da namerava ruski kabinet predlagati veiesilam evropsko konferenco, ki naj revidira preliminarni mir med Bolgarsko in /a-vezniki s stališča evropskih in te reso v. Dunaj, 19. julija. Iz zanesljive strani se nam poroča: Politični pre-obrat v Sofiji upravičuje bojazen, da bo Bolgarska mirovne pogoje Srbije in Grške a limine odklonila. Bolgarska se nadeja, da bodo potem intervenirale velesile. Faktično se baje vrši med velekabineti živahna izme-njava misli, ki ima namen doseči skupno demaršo evropskih kabinetov v balkanskih glavnih msetih, kjer naj bi zastopniki velesil izjavili, da zahtevajovelesile takojšnjo ustavitev sovražnosti in zaključenje miru, sicer bo Evropa sama vzela likvidacijo druge balkanske vojne v svoje roke. Pogajanja med Turčijo in Grško. — Pretirane grške zahteve. Carigrad, 19. julija. V podučenih krogih zatrjujejo, da je naletelo po-gajanje med Turčijo in Grško zaradi prihodnjih mej med obema državama na velike težkoče, ker stavi Grška izredno ogromne zahteve. Prodiranje Grkov. Berolin, 19. julija. Iz Soluna poročajo, da bodo grške čete v naj-krajšem času zasedle Ksanti. Berolin, 19. julija. Iz Aten poročajo, da prodirajo Grki na ćeli crti. En oddelek grške vojske je zasedel Nevrokop. Sofija, 19. julija. Poveljnik proti Grkom se bojujočih bolgarskih čet poroča. V boju za defile Rupe! je stre-ljala grška artilerija v blizini Demir Hisaria na bo.inišn^). k* &e ia xuiu»- iala pri kolodvoru kljub temu, da je imelo poslopje razobeŠeno zastavo »Rdečega križa«. En del strežnikov je pobegnil, drugi in pa bolniki so bili ubiti. Neka] bolnih in ranjenih se je splazilo iz hiše, najbrže pa se nišo resili. Ko so korakali Grki v Kilkiš, so masakrirali ćelo prebivalstvo, za-žgali mesto ter vdrli ćelo v katoliško cerkev, dasiravno je stala ta pod za-ščito franeoske zastave. V cerkvi so Grki pomorili več Bolgarov, ki so se bili tam skrili in tuđi več menihov. Nato so cerkev oropali in zažgaii. Položaj v Sofiji. Dunaj, 19. julija. Neki avstrijski trgovec, ki se je pred par dnevi mu-dil še v Sofiji, priobčuje v »Neues VViener Abendblattu« žalostno sliko razmer v tem mestu. Prebivalstvo je zbegano in popolnoma obupano. Mesto izgleda kakor veliko vojaško ta-borišče. Ćela okolica je izpremenje-na v velikanski lazaret. 10 do 15.000 tezko ranjenih je nastanjenih po sofijski okolici. Ćelo težko ranjeni ni-niajo nobene zdravniške pomoči. Do-stop do raniencev civilnim osebam ni dovoljan. V mesto je prispelo mnogo beguncev, ki spe na ulicah, vse /veze z inozemstvom so prekinjene. Prebivalstvo je izgubilo zaupanje v domaće Časopise. Akoravno izdaja bolg. vlada vsak dan buletine, ki naj bi pomirili prehivalstvo, vendar jim nikdo ne verjame. V ponedeljek so bile razširjene vesti, da je bil car vjet od Romunov. Danev ne srne na ulico, divila so se strahovito podražila. Kruh, ki je stal pred dnevi 30 centi-mov, stane danes do dva franka. Vprašanje miru. Dunaj, 19. julija. Iz Sofije se poroča: Bolgarski vojaški krogi zasto-pajo stališce, da morata vlada in kralj skieniti časten mir ali pa izsiliti konč-no odločitev z orožjem. Očitno se govori o možnosti notranjih nemi-rov. Naloga vlade je, da se sporazume z Romunsko in tuđi s Turčijo, da ima potem prosto roko za obračun s Srbijo in Grško. V krogih bolgarske vojske ne zahtevajo vojne za vsako ceno, mir na podlagi sedanjih zahtev Srbije in Grške pa je nemogoč. Zla-sti ogorčeni so Makedonci, ki nočejo pripustiti razkosanja Makedonije. V teh krogih se pojavlja močno gibanje za avtonomijo Makedonije. Bukarešta, 19. julija. Romunski poslanik v Belgradu je izročil danes srbski vladi posebno noto, v kateri izjavlja romunska vlada, da smatra, da je prisel trenutek, ko naj se prično mirovna pogajanja. Romunska je pripravljena udeležiti se mirovnih poga-janj ter smatra za najumestnejše, če bi se zastopniki sestali v Bukarešti, kjer so baje dani pogoji za uspešno I delovanje. Prodiranje Romunov. Bukarešta, 19. julija. Listi poročajo oficijozno, da nadaljuje romunska vojska svoj pohod v notranjost Bolgarske in da je dospela že v Vratca. Dunaj, 19. julija. »Militarische Rundschau < poroča, da je včeraj prekoračila že vsa romunska armada. obstoječa iz 4 armadnih zborov in večjih oddelkov konjenice, Donavo ter operira na bolgarskem ozemlju. Bolgarska zmaga nad Grki. Berolin, 19. julija. Listi hočejo vedet% da se je vršila ob Stnimnici velika bitka med Grki in Boigari, v kateri so zmagali Bolgari. Rusija in izpremetnbe na Balkanu. Petrograd, 19. julija. V zunanjem uradu se zatrjuje, da politične izpre-membe na Bolgarskem ne bodo iz-premenile ničesar na stališču Rusije. Rusija bo na vsak način preprečila tursko prodiranje ter bo eventualno zagrozila Turčiji, da razvije armen-sko vprašanje, če se porta takoj ne vda. Pariz, 19. jul ja. »Figaro« poroča iz Petrograda, da je v naibližnjih dneh pričakovati važnih korakov Avstro-Ogrske. V Petrogradu so prepričani, da bo zahtevala Avstrija kompenzacije na Balkanu, oziroma, da se bo z vso ostrostjo ustavljala teritorijalnemu razmahu Srbije. Na drugi strani odklanja angleška vlada grške zahteve po obali Egejskega morja. v kolikor gredo te preko Se-resa. Rnsiia je svoje nujne nasvete v Belgradu in Atenah ponovila. Če bi bili tuđi ti brezuspešni, ni izključeno, da intervenirate Rusija in Avstrija skupno v Belgradu in v Atenah. I Romunska pristopi k Balkanski zvezi Pariz, 19. julija. »Petit Parisien« poroča, da nastopa Romunska po po-ročilih iz Petrograda do sedaj popolnoma sporazumno z Rusijo. Romunska vlada je baje obljubila, da bo po zaključenju miru storila vse, da se obnovi Balkanska zveza, h kateri bo pristopila tuđi Romunska. Kdo je porazll Bolgarsko? Pariz, 19. julija. »Echo de Pariš« poroča iz Bukarešte, da se je Bolgar- mirovne pogoje ter obenem zaprosila tuđi, da naj ji Romunska sporoči tuđi pogoje Srbije in Grške, s katerima Bolgarska noče razpravljati, ker se smatra premagano samo od Ro-munske. Avtonomna Makedonija. Pariz, 19. julija. »Petit Parisien« baje izve, da pripravlja dunajski kabinet v soglasju z Romunsko in Bolgarsko predlog za ustanovitev avto-nomne Makedonije. Bolgarska mobilizira. London, 19. julija. Iz Sofije se poroča, da je poklicala Bolgarska pod orožje vse še doma se nahajajoče moštvo do 65. leta. Bolgarsko-turška meja. Rim, 19. julja. »Tribuna« poroča, da se mednarodna komisija za dolo-čitev bolgarsko-turške meje sestane prihodnji teden v Carigradu. Vse velesile so že odposlaie svoje zastop-nike. Komisija bo hitela z delom. Za-četek delovanja te komisije je veli-kega pomena za Turčijo. Proga Enos-Midia je bila določena na londonski konferenci in velesile ne mo-rejo dopustiti, da bi se kršil londonski protokol. Turki pred Odrinom. Dunaj, 19. julija. C. kr. korespon-denčni urad poroča iz Carigrada: Turska konienica je prispela pred Odrin. Car Ferdinand. Bukarešta, 19. jrlija. Listi pravijo, da koraka romunska armada direktno na Sofijo in da hoče proložiti car Ferdinand svojo prestolico v Blovdiv. Grška, nezanesljlva zaveznica. Berolin, 19. julija. V krogih tu-kajšnjih balkanskih diplomatov so nmenja, da se hoče Grška res pribli-žati trozvezi. Grof Berchtold. Dunaj, 19. julija. Zatrjuje se, da hoče grof Berchtold odstopiti in da je ta svoj sklep tuđi že povedal pri svoji avdijenci v Išlu. Ker je vprašanje, kdo naj bo njegov naslednik, zelo težavno, bo morda preteklo še delj časa, predno bo cesar sprejel Berchtoldovo demisijo. Vsekakor pa bo grof Berchtold baje najkasneje v jeseni odstopil. Izpred kasacijskega dvora. Dunaj, 19. julija. Kasacijsko so-dišče je danes zavrnilo pritožbo Marija Sterleta, ki je bil pred meseci pred dunajsko poroto obsojen na 5 let težke ječe zaradi veleizdaje. Kriza na Češkem. Praga, 19. julija. Namestnik knez Thun se je vrnil z Dunaja ter sporočil vodilnim krogom, da se vlada brani dovoliti od deželnega odbora sklenjeno znižanje deželnih doklad za 10% in uvesti naklado na pivo v znesku 4 K na hl. Moravski deželni zbor, Brno, 19. julija. Moravski deželni zbor je po daljši debati sprejel proračunski provizorij v obliki, kakor ga je bil predlagal odsek. Nato se je deželni zbor odgodil. Hrvaško vprašanje. Budimpešta, 19. julija. Grof Pe-jačević se je izrazil napram nekemu časnikarju, da je njegbv program, da uvede zopet ustavo na Hrvaškem in dobre odnošaje med hrvaško in Ogr-sko. Da bi se imenoval dr. Tomašić za bana ali komisarja, o tem med razgovorom z grofom Tiszo ni bilo govora. Budimpešta, 19. julija. V političnih krogih trde, da se bodo vršile vo-litve v hrvaski sabor sele potem, ko bo pričel ogrski državni zbor z jesenskim zasedanjem, da se morda resi še prej najnujnejša želja ogrskih po-litikov, izprememba železničarske pragmatike. Rusija in Avstrija. Petrograd, 19. julija. „Ruskoje Slovo1* poroča z Dunaja: Ruski veleposlanik na Dunaju Giers je dobil važne instrukcije ter se zglasi v prihodnjih dneh pri avstrijskem zunanjem ministru, da konferirata o položaju na Balkanu. Dogodki na Kitajskem. Peking, 19. julija. Peta divizija je zavrnila napad ustasev pri Cesar-skem kanalu. Severne čete korakajo iz Šangaja v Pukov, kjer se bo najbrže vršila odločilna bitka. Italija v Tripclitanijl. Milan, 19. julija. V Bengaziji so slovesno otvorili v torek tribunal do-mačinov. Pri tem je eden izmed do-mačih veljakov, ki je bil določen za sodmka, odklonil prisego zvestobe, Češ da pripoznava samo Šerijatski zakon. Zadeva je vzbudila tem večjo pozornost ker se je bil dan prej zgodil enak slučaj v Tripolisu. Darila. Upravništvu naših listov so poslali za Ciril Metodovo družbo. Belle Avfcust at Uncu 10 K. koie ie daroval oz. nabral dr. Jos. Cervenv, okr. zdr v Cerknici v veseli družbi v gostilni g. A. Belleta na Uncu v nedeljo dne 13. t. m. Fran Medica iz Mori na Tirolskem 10 K in g. L. Lah v Ložu pri Rakeku 3 K 75 vin., nabrano v veseli družbi. Skupaj 23 K 75 vin. Za „Srbske ranjence". Miloš Roš, učitelj v Hrastniku 2 K, Ferd. Roš, v Hrastniku 5 K, Fran Medica iz Mori na Tirolskem 10 K, Fr. Kušar posest. in izvošček v Ljubljani 5 K, razni darovalci, izkazani že med dnev-nimi vestmi 50 K (i. s. L. Schwentner 5 K, Fr. Krapež 5 K, gostje v restav-raciji „Zlatorog" 15 K, Ant. Trstenjak 5 K, Fr. Pretnar 10 K in R. Pusto-slemšek 10 K) in Matija Rode, oficijal mestne hranilnice v Ljubljani 2 K. Skupaj 74 K. — Živeli nabiralci in darovalci! Umrli so v Ljubljani: Dne* 16. julija: Amalija Berce, zasebnica, 70 let, Pražakova ulica 3. — Terezija Bore, bivša kuharica, 74 let, Poljanska cesta 16. Dne 17. julija: Antonija Carman, delavka, 20 let, Karolinška zemlja 13. V deželni bolnici: Dne 15. julija: Franc Capuder* rosestnikov sin, 32 let. Dne 16. julija: Ana Alič, užitka-rica, 78 let. — Pavla Škafar, delav-čeva liči, 2 leti. — Helena Dežman, kajžarjeva žena, 50 let. Današnji list obsega 13 strani. Izdajate/j in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. .1 Lasfnina in tisk »Narodne tlslčarne«« Za prebivalce mest, nradnike itd. Proti težkočam prebavljanja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno domaće zdravilo pristni „Moll-ov Seldlltz pra&ek," ker vpliva na prebavljanje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Skatljica velja 2 S. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan Jekamar A. MOIiL, c. in kr. dvornl zalagatelj na ĐUNAJU, Tnchlanben 9. V Ie-karnah na deželi je izrecno zahtevati Moll-OV preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 33 Daleč nazaj v 15. stoletje □ seže znanje o zdravilnih vrelcih, danes lasti občine Soden ob Taunusu in skoro prav tako stara je njih poraba za zdra-vilne namene. Iz teh vrelcev, in sicer ^^^ iz dveh naj važne jših, se pridobiva jo gpEgj „Fayeve" pristne sodenske mineralne aS m& pastilje, iz katerega dejstva se razlaga ■a Si učinkovitost pastilj sama od sebe. Proti 3»eB katarom, hripavosti, kašlju, zaslezenju aindispoziciji itd. rabimo Faveve so-denice za. zanesljivo in pripravno pomoč. Pazite pa na ime Fay in na uradno po-verilo županskega urada kopališča Sodeif ob T. na belem kontrolnem pasu. , Svarilo 1 ^i'^ Boder se VS^^&SS^ prodajajo ponarodbe, naročite pristni naravnest od lxdelovalnlce pod naslovom; Bastlinska destilacija fyFL0RIAW» v LjnbljanL v ^j Postavno varovano. Žitne cene v Budimpešti. Dne 19. julija 1913. Termin. Pšenica za oktober 1913. . za 50 kg 11*39 Pšenica za april 1914 . . za 50 kg ll'90 Rž za oktober 1913 . . . za 50 kg 8*99 Oves za oktober 1913 ♦ . za 50 kg 8 28 Koruza za julij 1013 . , za 60 kg 8*15 Koruza za avgust 1913 . . za 50 kg 8*17 Koruza za maj 1914 ... za 50 kg 7-26 neteoroio$Ično ooroćilo- Vi tlo A flid morjen 108*2 Srednji tračni tltt 736 ma fa SUBJC ^ I s? r»r S£ s-s Vetrovi Nebo 18. 2. pop. 735-0 23-0 si. jjzah. poloblač. „ 9. zv. 736*0 16 4 brezvetr. jasno 19. 7. zj. 735*5 122 , megla Srednja včerajšnja temperatura 17*5*. ••orm. 1W* Ptdaviu v 24 miti .M mn. / Stran b. „SLOVEnsiu naKUD', ane i9. juiija iyi3. 164 štev. Lffglllllf Uf! illllilS JVM 4lllliiltji Zahtevajte pri nakupu vedno izrecno Lnserjev obliž za turiste II ^ ^M r I ^M II II II I I g g II Iliri % I ^r p0 K I 20 naJboliSe in najzanesljivejše sredstvo proti kurjim učesom in žuljem Dobiva se po vseh lekarnah. &fl j^k Ej I I Cl ■■ ^M MM I I ^y ^L Kl I Kl I I ^k I ^| Glavna zaloga L. Schwenk, lekarna, Dunaj, Meidling. — Premnoge ponaredbe, ki nikdar ne dosežejo Luserjeve ^m ^* ^^ W ^^ ^* ^^ ^* ^™ * wm m m ^* m ^^* originalne znamke, dokazujejo izborno kakovost Luserjevega obliža za turiste. — Pozor pred ponaredbami. Cirkvenical I Mštmm Borsko kopalUte Jadranskoga morja a 300 m v morfe M|ftfottam tottopniu obre*}em % naittaejtim peskom po tleb. :: Eldorado za slabotne ofooke. :: I NataBtae prospekta ln pol&snila dafe zdravtlttka komisifa. i imalo zdravillšče in morsko kopale I ssr^ pi*i Reki ob Adriji. -*m ATENTE vseh deZela izposluje inženir 94 | ]f r ^|EIMjlUiMatA.VJS^ oblastveno avtor. in zapriseženi patentni odvetnik I na Dunaju VI., IHariahilferstrasse št. 37. | ■■■PBflBiBa^BB^HRSSiiiSEa^ESivaaBa^aaaafaaassBK^^snaaaauBVBaBaBBB^a^a^aBB^B^ [Fran Sax, elektrotehnika I Ljubljana, Gradišće 7 I I oblastv. konc. Instalater za električne naprave, luči, prenos JBM I sile; dalje hlšnih zvoni!, telefonov itd. Strelovodne naprave! H I Poprava v stroko spadajočih del. V zalogi blago prve vrste, pro- H I računi na razpolago. Opremljen sem z najboljšimi In najno- 9 | vejšimi preskuševalnimi aparatu — Cene in delo solidno! f*S ^^^mK^^KBBKMttKB^WBEBaBM^K^KK^^KKtKKKBBtKK^K^B^^mKB^KF mmmmmmmmmmmmmmm^mmmmmmmmmmmmm^mmmmmmmmm Priporcčarac sšpecIiaJ.no I domsho !p otrošKo KcnfsKcIlo I zelo solidne ivrdke I M. Kristofič-Bučar I Ljubljana, Stari trg štev. 9. — Lastna hiša. I ! Krasne Fine Moderne ■ kostums, m m v m ov stezniks, I PR21SKS P1A3CE, Pi 11 f ^ SPORTNS EAPE, I : NOĆNE HAIJ2, = II ^ ^ JL ^,, 0TH0SKE CEPICE, I KRILA- ^~* PEEILO. I OTROŠKE •"" - ■* a MLADENKE I Higienično perilo in drage potrebščine za novorojeačke. 1 | BaV" Pošilja na Izblro tuđi na deželo. "^a I in m droge isidelske strofe najnovejšega izdelka po znižanih cenah kupite pri tvrdki Karol Kavšeka nasl. I Ljubljana, Dunajska cesta št. 16. trgovina z želcznino in zaloga sfrojev. I Vsakdo naj se o tem prepriča in zahteva brezplačno slovenski cenik. Za vecjo špecerijsko trgovino v Ljubljani se isče 2519 trpki poidik Ponudbe pod šifro: „Stalna služba 1913", poste se restante, Ljubljana. :i HBBSBG^BBiiiSaba^^HaB ■ Uničevakc sknicl §:: Jing-cing, ::■ H oblastveno varovan, pomori takoj vse H H stenice z zalego vred. H ^H Nestrupeno, bla^odišece, razkužujoče. ^H ^B Dobiva se v steklenicah po 60 vin., Hj ^H zraven spadajoča brizgalna 20 vin., Bfi ■B v ].i in ' 2 litrskin steklenicah raz- H |n| meroma ceneje 2132 H9 S v glavni zalogi v Ljnbijani pri H B Antonu Kane, drogerija in I H :: B. Čvaučarat drogerija. :: H ^ Draga sredstva odločno odvraćajte! Hl I |U Pog'avitna zalega: Danaj. XVI1L Genztgas^e 27/4. Q Slošteče bolo nerilo. Kakor na solneu beljeno — izgleda perilo po polurnem kuhanju s primesjo Persil ne vsebuje — kljub svojemu hitremu učinku — nikakih perilu škodljivih snovi. Zajamčeno neškodljivo pralno sredstvo. Goitlieb Voifh DUMAJ ISI.|1. Napro£a| po vseh trgovinah. Strogo solidna najstareiša domaća tvrdfia. Ju veli, zlatnina, srebrnina ter razne ure. £ ^^ Popravila In TbA^Jf nova dela po I?* najniifi canf* Cenlki sasionf. Ceniki sastonf. Lud. Černef invelir, trgovce % ararai (er zapri-seiesi sodai cenllec. 234 Ljubljana, VVolfova ulica št. 3. Modna in šoortna trgovina ^HE^h^, ^^^b ^B^^k tt ^ ia^ Ljubljana, naspi glavne poi. V zalogi so vsi športni predmeti za letni in zimski iporf kakor klobuki, Čepiće, sviterji, pleteni telovuiki, H dokolenice, rokavice, nogavice, pletene, tp\ J> lodnaste in usnjate gamaše, volnene, V^tl^ tkane in mrežaste srajce, nepremoČlji- Vy l«vSg vi plašči iz oljnate d^-^^^'^s>^K:^^^>^j^A tvarine, nahrbtniki <^L__^ ^~~^^^5^kr•' \ vsake izvršitve, pa- _^^ S^C^^ p^> lice, cepiui, krplje, ^^^ jr^^^^K M^ đereze, nmetnople- v f ~'V\f ^ tene vrvi, plezalni \^ Nk \ * V-Sj čevlji, raznovrstne S*\/ \v^t^^fi^^^ posođe iz aluminija, | ^J% \V |) hfWW^ thermos-posode, pa- 2>JV^^^r-fei/ jk tentne svetiljke itd. ^^^S^^V iN^£J A. Hauptmanna nasledniki ===== LJUBLJANA. ——= Tvornica kemičnih barv, lakov in Jirncžcv, priporoča: Oljnate bar ve Suhe bai*ve , Emajlne I barve Fasadne barve si firneže«) ss si čopičev, si :: lakov, :: Mavec (Gips) Olje za pode in stroj e KarboElnei Marfilin trg št. 1. Naslov zadostuje; 192 A. Zankl sinovi v Ljubljani. Ceniki zastonj! Ceniki zastonj! P. F. VIDIC & KONIP., LJUBLJANA : tovarna zarezanih strešnikoir : ponudi vsako poljubno množino dvojno zarezanl strešnik-zakrivač :; a poševno obrezo in priveznim nastavkom. :; Brez odprtin navzgor! Streha popolnoma varna pred nevihtami! Najpriprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streb sedaojostL la io poimo tako] ine in popis, j Spretni zastopniki se sprejmejo. | 164 itcv.__________________________________ _________ .SLOVENSKI NAROD', dne 19. julija 1913. __________Stran 9. Statistika srednik Sol na Slovenskem in v Istri. (Dalje.) Dijaki po narodnosti. a) Gimnazije! po narodnosti/ j« 1 Slovenci Hrvati 1 Nemci Italijani £ Xft¥Od 1------p-^ =====J-----___----^ ===== * a |absol. i °o absol °o labsolJ °o absol.j °o ^ Kočevje..... 12 — 1 i — 14t> j — — — — Kranj...... 323 — — 4- — 1 j? Ljubljana I. ... 670 — 3 — 2 — — — 2 a Ljubljana II. . . • 385 — 5 — 1 — — —' 6 "£ Ljubljana nem. , ♦ 2 — 1 — 167 ~ 2 — 2 ej Novo mesto . . . 270 — 1 — 5 — 1 — 2 £ Št. Vid...... 283 - 1 — — — skupaj . . . J 1-951 84 081 12 0c2 325 1411 3 J 0 13 | 13 ° Celje A...... 73 i — - — 234 — 1 — 1 2 Celje B...... 169 - — — — - — — — .** Maribor..... 337 — — 233 — ^ Ptuj....... 30 — 3 — 157 — — — — £• Skupaj ... | 609 49191 3 OM | 624 5040 1 — 1 2 j Beljak......1 8 — 1 - - 312 J — - - 1 S Celovec.....i 73 ; — ■ — . — 407 - 4 — -° St. Pavel.....| 26 ! — 1 2 ' — 191 ' — 12 — 6 2 skupaj. . . | 107 10-27 j 2 0*1 lJ [ 910 87 33 J 16 , 154 | 7 Gorica...... 447 — 4 i * 56 — 403 — 1 Koper...... — — 6 — — 199 — — _£ Pazin...... 28 — 141 — - — 2 — 1 « Pulj nem..... 11 — 25 — 92 — 53 — 7 £ Pulj ital...... — — 5 — 190 — — 2 Trst nem..... 230 — 19 — 210 — 140 — 21 - Trst ital..... 2 — 1 - 5 1 - 717 — 7 £ Volosko-Opatija . 7— 71— 1 ! — 1— 2 skupaj ... | "23 2342 272 | 875 | 364 I 11*71 | 1-705 54 8« | 39 Gimnazije skupa} • • 13.395 | 289 j 2.223 J 1.725 | 60 b) Realci po narodnosti .2 Slovenci Hrvati Nemci Italijani •g zavod =---------------- , ■==-------------=—.--------- '§> n absol. °o absol.; co absol. °o absol °'o -5 ~ Ljubljana.....| 330 • - | 5 — | 1<>9 — | 3 — 4 x skupaj j 510 70-15 i 5 0*69 \ 204 28*06 i 3 0*41 | 5 Sp.Jtaier.| Maribor......s S ^>6 j 2 — 1 "67 94-6 j 1 - 3 2 Kerosko Celovec......* 5 1271 — — f 375 l~5181 9 - \ 5 Gorica...... 149 — 7 — 71 ! — 144 — 5 Pazin....... — ! — — — — — 161 — — Pulj........ 11 . — 13 — 73 — 88 ; — 4 i Trst nem...... 93 — 12 — 153 — 200 i — 6 -f » ital. 1..... 3 • — — — 1 — 534 i — 2 ~ » 11..... — — 1 ! — 1 — 352 — 2 j skupaj ... | 254 11 88 \ 33 154 j '293 13*98 J 1532 71*62 [ 19 Realke skupaj......i 779 - j 40 — | 1.145 — | 1.545 — | 31 Vseh sredaješolcev . {4.174 j 329 — 3.36S — [3.270 — ! 91 V nobeni teh dežel število slovenskih diiakov po odstotkih ne dosega odstotkov slovenskega prebi-valstva. §e slabše je pri Hrvatih v Istri. Posebno zaostaiamo oboji v številu realcev, ki je pri Slovencih na Štajerskem in koroškem ter pri Hrvatih prav neznatno. V primeri s prejšnjim šolskim letom je narastlo število slovenskih gimnazijcev na Kranjskem absolutno za 87, relativno za 0*39^, realcev pa je 7 ali za 048':"r manj. Na Spodnjem Štajerskem je gimnazijcev 19 ali za 049% več, realcev je v iMariboru isto število, relativno pa za 0*067^ manj. Na Koroškem je gimnazijcev 7 ali za 0*44Tć več, realci pa v Celov-cu 3 ali za 0*59rc manj. Na Primor-skem je gimnazijcev 122 ali za 1*47% več, realci ra 4, relativno za 0*52% mani. Hrvaških gimnazijcev je na Primorskem sicer 26 več, toda relativno za 0*16 y manj, realci so 4 ali za 0*29rr mani. Na 10.000 prebivalcev priđe v teh deželah 53*2 srednješolcev, torej manj nego povprečno v ćeli Avstriji; pri Hrvatih 19*2, Slovencih 3,3*7, Nemcih 785, Italijanih 91 v. V posameznih deželah priđe na 10.000 prebivalcev ene narodnosti srednjesolcev iste narodnosti: na Kranjskem Slovencev 50*1, Nemcev 189*5; na Spodnjem Štajerskem Slovencev 15*4, Nemcev 131 '3; na Koroškem Slovencev 136. Nemcev 422; na Primorskem Slovencev 369, Hrvatov 17*9, Nemcev 228, Ita-lijanov 909. številno razmene gimnazijcev in realcev se je pri Slovencih in Hrvatih v preteklem šolskem letu se poslabšalo. V ćeli Avstriji priđe le-tos na enega realca 2*17 gimnazijcev. v teh deželah lani 227. pri Slovencih 4 36, Hrvatih 7'22, Nemcih 1*94, Italijanih 1*28. Realna smer je zastopana se v realni gimnaziji, a tuđi v tej ni mnogo Slovencev. Od 1160 realnih gimnazijcev v teh dežeiah je bilo Slovencev samo 56, Hrvatov 82, Nemcev 439, Italijanov 576. Celotno število slovenskih gimnazijcev v teh deželah je bilo 3395, realcev pa 779. V tem so vštete tuđi deklice privatistinje na srednjih šo-lah. Ražen tega pa je še nekaj Slovencev raztrcsenih po graških in drugih štajerskih srednjih šolah. Po vsem tem je slovenskih gimnazijcev 3329, reaicev 783, skupaj 4112. Nekaj bi Jih še bilo v sosednih hrvaških srednjih šolah, zlasti v Varaždinu in Sušaku, a njih število se ne da dognati, ker hrvaške srednje sole žalibog ne vodijo narodnostne statistike dijakov. Eosamezni so še znabiti raztreseni po ostalih avstrij-skih kronovinah, a veliko jih ne more biti. Leta 1908. je bilo v _teh deželah slovenskih gimnazijcev 2/03, realcev pa 745. Število gimnazijcev je torej narastlo v 4 letih za 626 ali za 23*16^, realcev pa, katerih imamo že od nekdaj premalo, samo za 38 (5-1^). Sicer imamo Slovenci še vedno razmeroma manj srednješolcev ko drugi narodi, zlasti Nemci in Italijani. Vendar moram opetovano poudarja-ti, da imamo gimnazijcev že preveč, posebno na Kranjskem. Ako bi bil naš narod bogat in bi se absolvirani dijaki posvetili produktivnim pokličem, bi morali le pozdravljati veliko število srednješolcev, ker se s šo-lanjem vobče širi znanje in kultura ter bi bilo koristno, če imamo čim več izobražencev v vseh poklicih. Zalibog pa ni tako. Kdor je nekij let presedel po gimnazijskih klopi h, se ne mara več baviti s poljedelstvom in obrtom ter množi vrste slabo pla-čanega inteligenčnega proletn-ijata. Na visokih šolah imamo več moma juriste in filozofe, več, kakor jih dobi primernega kruha v domovini. Izven domovine naših juristov ne rabijo. filozofov pa le malo. Ako hi imeli zdravnike, inženirje. živinozdravni-ke itd.. ti bi zdaj lahko dobili zasluz-ka na Balkanu. Toda teh imamo sami premalo. Zato moramo odločno nastopiti proti enostranskemu množenju naših gimnazijcev. Treba je javnosti poučiti in odsvetovati na Kranjskem gimnazijski studij, nasvetovati kveč-jemu realke, zlasti pa rneščanske in razne strokovne sole, kakor obrtne, poljedelske itd. Predvsem pa je dolž-nost srednješolskih profesorjev, da s pravično strogostjo izbirajo sposobne in odstranjujejo manj sposobne dijake iz gimnazij. S tem koristijo splošnosti, a tuđi prizadetim posa-meznikom bolj kakor z neumestno popustljivostjo. Neobli^atna slovenščina. Slovenščino kot prost predmet poseča vsega skupaj 422 gimnazijcev in 161 realcev, hrvaščino 59 gimna-zijcev in 74 realcev. To je ravno dovolj za uradniški naraščaj v teh deželah, tako da bodo Slovenci in Hrvati še težje dobili službe in v njih napredovali, ako se razmere temeljito ne izpremenijo. Na mnogih zavodih so učili neobligatno slovenščino učitelii brez strokovne kvalifikacije, na nemški gimnaziji v Ljubljani ćelo Neinec, seveda brez uspo-sobljenosti za slovenščino kot predmet. Splošno pa se dozdeva, da so šolske oblasti bolj naklonjene neob- ligatni slovenščini kakor obligatni. Na nemški gimnaziji v Ljubljani se je uvedel nov učni nacrt za neobvezno slovenščino in odobril z mini-strskim odlokom od 24. X. 1910., štev. 36.651 ter so se dovolili 4 tečaji z odlokom od 28. X. 1910., številka 42.754. V prvih dveh oddelkih, ki sta za 4 nižje razrede, so po 3 ure na teden, v zadnjih dveh po 2 uri, v ce-lem torej 20 ur, to je 2 uri več, kakor na kranjskih državnih gimnazi-jah za obligatno slovenščino. Tuđi se je stvar kaj hitro resila; nemška gimnazija se je I. 1907. osamosvoji-la, sele v šolskem letu 1911./12. iz-popolnila na 8 razredov in je že v jeseni 1910. imela definitivno urejen pouk neobvezne slovenščine; memorandum slovenskih profesorjev iz 1. 1904. o obveznem pouku slovenščine pa še ni rešen. (Konec prih°dnjlč.) Solnčno aedravilišče ■^■UpV ■ na Bledu 267 na Kraniskem, prc- ^B ■ WM I I krasna gorska lega ob jezeru, atmoste- ■■ B ■*■ ■ ■ rično in d i etno zdravljenje, vodno ■■ 111 B ^ ■ idravljenje- Maj — oktober. Iz vrstni |1111B| sdravilni usnehi. 1073 Ze stoletfa znani MATTO^S^—-—— ^***^^*^---*^^" naravna •^* aEk^Iična kislina kot podpirajoče sredstvo pri zdravljenju v Karlovih varih, Marijinih lažnih, Frančiškovih lažnih vedno sijajno preizkušena. Zaloga f Ljubljani i Hihsei fai'Mi. Petcr U'snik in A. Saraban. ki ima veselje do trgovine, vešČ slovenskega in nemškega jezika, se sprejme Moj v špecerijsKa ic ti\. trgovino M. Seidl nasl. 2513 Brata Kobe v Novem mestu. I* Ih / ^ Prešernova / ^^2§S^jT / ulica št. 5 / e~4W*'^ / / ^^^^^^ / naJfine)ši'1 ^^^ / franc. toalet itd. ^^ obsega v vodi topljivo fosforjevo ^^ MH kislino! najučinkovitejše, zato naj- ^^k B ceneiše H Hj gnojilo s fosforovo kislino H ^H Zajamčeno največji donosi na tleh ^H ^H vseh vrst, za vse sadežne in kul- ^^k H turne stroke! Zaiamčeno najhitrejši H ^M učinek! Supcrfcsfat prekaša vsako ^H ^B drugo gnojilo s fosforovo kislino ^B ^H Posebno učinkuje mešan s kalijem, ^H ^M amonjakom in solitrom. Dalje amo- ^m H nijakove. kalijeve in sohtrove su- ^1 ^M perfosfate dobavljajo vse tvornice ^H ■B umetnih gnojil, trgovci, kmetijske ^M ^m družbe in drušva. Predznambe za ^1 Hi cenojilne poiskuse sprejenna: ^H U Centralna pisama društva H H avstr. superfosfat. tvornic ^m ^m Praga, Ptikopyl7- ^^a9 Lepa kočija moderna, zi eno ali dvovprego kakor tuđi ktolj in vsa konjska oprava se proda po ugodni ceni. Istotam se proda tuđi 2469 popoloa trgovi oprava Fr. Grebene, Vel. Lašče, Dolenjsko. > Vinko jtfajdič ; valjčni ntlln v Kraojo \ —«——— (Kranjsko)* -——— < Največja proizvajanja priznano naj < boljših pšeničnih mok in krmnih izde'.kov ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih < vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode ; < v se in dado kvantitativno nedosegljiv h pridelek, kar je zlasti za gospode pe-kovske mojstre neprecenljive vrednosti. Zastopstva in zaloge: 65 V Ljubljani, Cerknfci, Trnovem, Podgradn, Trstu, Puljn, &eki, Zadru, Spiletu, Ercegnovem, flotorat Sv. Lud)! ob Soči. Seljaku, Celovcu'i : Inomostu, Bolcanu in Tridentu f Brzojavi: Valjčni mlin, Kranj. I lAii ,mw v Ljubljani, Komenskega ulica 4. Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. Porodnišnica. Medicinaine kopeli. Lastnik in fef-zdravnik: Dr. Fr. Dergant. primar. I. kir. odi d^L boli Iiepa prilika! Lepa prilika! Radi opustitve obrti prodam vso po jako nizki ceni. — Tovarna obstoji iz popolnoma novih (6 mesecev rabljenih) strojev ter 2000 sifonskih, 3000 pokaliških (kraheljskih) steklenic. — Interesentu pri-poročam, da si tovatno ogleda ; dam tuđi po jako ugodnih pogojih v najem. 2495 Tranc Škeri, Sv. Lnci[a ob Soči, GorUko. I Franc Forlan J ^ aaslednik Fascbingove vdove & I kl|ačava£čarstvo | AH i zaloga šfedilnikov I 2 senahafa: 535 f I ^mbrožev trg štev. 9.1 FV.«.*« !LA finhli^n^ Podpirajte doiaaCo industrijo! rrSnf ifOC ^i"01^"3' Stare nogavice se I luliL IlUđ SoOna ulica. ceno p^plefaieio' ^^ Specialna mehar.ična pletilna industrija in trgovina za površne in spodnje jopice, moderČke, telovnike, nogavice, ro-kavice, posebne obleke zoper trganje, pletilni materijal za ^^ stroje itd. na drobno in na debelo. |i Si valni stroji od 70 kron naprej. JSim Pletilni stroj patent »Wiedermann« je edina in najuglednejša ^ prilika za dober zas'užek, pouk brezplačen, trajno delo sigurno l^elcjarji, zestjteucijte v lastnem interesu nemudoma brezpIaČ&O in pOŠt- nlne prosto prvi slovenski pravkar izišli bogato ilustrovani cenik 1913 za koiesa In posamesne dele. Poglejte ga pažljivo ali pa se osebno prepričajte v naših trgovinah in uvideli boste, da vodimo prvovrstno blago po najnižjih, brezkonkurenčnik cenan. U Camernik fi Ko.. Liuliljaoe, Dunaiska cesta 9-12, Specialna trgovina s kolesi, motorji, avtomobiii !n pesameznimi deli, cehanitna deiamica in garaža. JPl nmetni in trgovski vrtnar tHBi JH^ Ljubljana, Koiizejska ulica št 16 aBBapgSŽ priporoča slavnemu občinstvu svoje bogato JJBBbSbS^ opremljeno vrtnarstvo, kakor tuđi okusno BgEjBggSI :: izdelane vence, šopke in trakove, ;: Dalje ima na razpolago jS^^^^^aS^9 Imam tudi vsakovrstne :: za izposojevanje :: HB^^^^^H^ sadike do najžlahtnej- ob mrtvadkita odHh I^^S^^Mi ših °^C m zelenjadi" _ aai2«a W^£MHg«tf£3^&fc9Hi Sprejemam tudi naro- drevesoe cvetiice, Vgff^^f^V Jx A** ^. . .. ... ,frrwaJC^flmE^T:-^3gr čila za na dezelo. Vsa kakor tudi najli- ^^^mm^ST x.. . , . . &*šB&g5B£RmBBK^*s narocila se tzvrsujejo neJČC dekoradlske ^^jjpp :: točno in solidno. :: cvetiice za dvorane 9^^|^^^ Bnoiavke: I. Bixovi6arf :: In balkone. " ^ f8i"S s vrtnar, Lfnblfaaa. n Dr. Diehlovo perilo jiSfr________________^i^——^—^—^ 35= je danes najprijetBtjjfi ta naimodernejte tiioienič&o cerilo (o! trikoi). ^ Samo en poizkus in priljubilo se Vam bode. Edina zaloga za Kranjsko: J. KETTE, LJUBLJANA Franca Jožefa cesta štev. 3. Specijalna modna in športna trgovina za gospode in dečke. Stran 10.___________^^______________________________________.SLOVENSKI NAROD', dne 19. julija 1913. 164 štev. Ohlfilf A P°mep|SR fvfitTl LInbllana WR»W«»W najnovejše oblike pri: pv ■#■ WM%0mMim Mestni trg 19—Stari trg 8. Pokoj s cclym zaopatfenim u inteL češke rodiny v Lublani hleda slcčna. Lask. nab. s uda-nim ceny pod zn „Češki ku-; chyne" rest. hlavni pošta. : 2547 Akviziterje sprejme 2529 pod najugodnejšimi pogoji zavarovalnica. Ponudbe pod: „Sijafna bodočnost 2529" na upravništvo »Slov. Naroda«. Gospodična smoina vseh hišnih opravil iftče pri kakem starejšem gosp. na Kranjskem mesta gospodinfe. Zmožna obeh dež. jezikov. — Naslov pove uprav. »Slov. Naroda«. 2553 Izjava. Moj mož, Jože Stegu, posestnik na Velikih Brdih št. 9, pošta Razdrto, ni upravičen delati dolgov na moje ime in v mojem imenu gospodariti z mo;im premoženjem. Za njegove dolgove nisem plačnica. 2544 Na Velikih Brdih, 17. julija 1913. Terezija Stegu, posestnica h. št. 9 Kdor želi sprejeti zdravega, krepkega, 14 letnega učenca eventualno na 4 leta v popolno oskrbo za trgovino, kroiaški, mizariki, kovaški, čev-ljarski, kleparski, kamnoseški ali kak diugi obrt, naj se blagovoli oglasiti pri trgovcu Emil Dobrič, Linbljana, PreSernova nL TrgovsKega soirudnika in učenca tprtime i figntai i mdanim blagsa Oton Homan v Radovljici. 2530 | S prvim avgustom 1912 se o9da za več let v najem lm svete! lokal, primeren za pišamo, ha JVtiktošičevi c. poleg jasKčne palače. Poizvedbe samo: MiklO&iČeva cesta 18- HI. nadstropie. 2531 Cioaretni papir in strocnlce JTTOMAIT " se hvalita sama in ne potrebujeta reklame. ^^= 1 ■ -rreiema zavaiovania človeškepa 2iv- I Ijenra do najraznovrstneiših kombina- I cijah pod tako ugodnimi rosoji, ko I nobena druga zavaiovalnica, I Zlasti je ugodno zavarovanjc na I doživetie tn smrt z manjšajočimt se I 1? vplaCili „SLAVIJA" 1 ••• - -•- vzaiemno zavarovalna banka v Pragi. ■■- - .". Beskrvni fondi X 58,461.432*56 — izpiačaae OfUkodnlne in kaattallfe K 123,257.695-77 Po veiikostt druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. ■■ ——-—-- Vsa pojasnila dajei ————-———-——— i*~ Eeneralfifl zastonstvo v Liiimiaci ^e,^"i^ v GosnasKi ulici itw. 12. -»■ Zavaruje poslopja in premičnine proti I požarnim Skodam po najnižjih cenah. 1 Škode cenjuje takoj in najkulantneje. g Uživa najboijši sloves, koder posluje. I Pozor! Sprejema tuđi zavarovanja 1 proti vlomski tatvini pod zelo ugod- I nimi DOgoji. — Zahtevajte prospekte! i R Železninor vcjaščine nrost, slovenŠČine in nem- š~ine zmožen, razumen prodajalec z daljšo prakso, dobi trajno mesta pod boljSimi pogojt 2560 A. Sušnik, Ljubljana, Zaloška cesta. Mmi nrujena (mateTina) znamenja, pege. s kocinami ali brez njih, odstrani „Ingold" v 3 5 dneh in sicer tako, da i rozne;e ne morete več povedati, kie so j biii. Brez rezanja ali razjedanja. Daleč S prekaša eiektrolistični način, ki tako po^osto zarušča brazgotine. Cena kron 5 25. — Fran Elise Schroder-Bock. Abtg. 3. Dunaj 1, Tuchlauben 2!. 2535 Pozor! Pozor! 50000 parov čevllev. 4 pari čevljev samo 8 K frko. Ker je več velikih tvornic ustavilo plaćila so me poverili, naj velik odstavek čevljev mnogo pod izdelovalnimi stroški spravim v denar. Prođaam tore1 vsak^mur 2 para moiklh In 2 para ženskih cevljev na trakove, usnje rjavo ali crno, galoš z zbi-tim; podplati, veleelegantni, najnoveiša oblika, velikost po števiikah. Vsi 4 pari tamo 8 B. Razpošiljanje po povzetju. 2550 5 Urbach. izv >z čevljev, Krakov št 61. lanena dovoljena, rudi denar nazaj. Rabljena pa še popolnoma dubro ohraoiena 2528 Mortiia na rt ili ia jort. parni kotel, parni strofi, dina-mo9 kolati za jermeaa, Riemen-seheibeo). transmisijska vretena (Transmi8sions\vellen), stl*H?ziice, se naiceneje odda^o. T.CZECHAKvL ubijani, Sv. Petra cesta 35 ali Kuhnova :. 23. Potniki v Ameriko! ki so previdni, se vozijo dandanes samo z najnovejšimi parniki .Velikani" preko = Hamburga. ■ Največji parnik na svetu je „Imperator". Dolg je 920 čevljev '280 metrov), nosi 50.000 ton ter je prva Iadja na 4 vijake, dočim so bili dosedaj največji in najhitrejši parniki samo na 2 vijaka. „Imperator" je široko morje preplul v 20 dneh trikrat ter se je moral pri tem še v Hamburgu in v New Yorku z Lzkladanjem in nakladanjem po poldrugi dan muditi. Morska votnja v 6 do 61 2 doeb se popolnoma jamči. O prvi vožnji „Imperatoria11 pi^e .Glas Naroda" iz Kew-Yorka: „Imperator" je višek moderne tehnike. Ropotanje strojev se čisto niČ ne sliši. Ladja pluje tako mirno, da Človek skoraj ne ve, da je na vodi ter se niti malo ne da pri-merjati z drugimi morskimi velikani. Približno tako so urejeni tuđi drugi „Velikani* Hamburg-Amerika linije. Vsi imajo v Ul. razredu sobe z 2, 4, ali k več-jem s 6 posteljami. Hrana je obila in dobra. Taki .Velikani" so poleg „Imperatori*14: . Kaiserin Auguste Viktoria" (25.000 ton), .Amerika" (24.000 ton), .Cleve- ton) itd. Važno! Vsak potnik dobi pri meni pismeno garancijo, da je prost vsch Stroškov za hrano in stanovanje, ka kor hitro se pripeijc v Hamburg. — 2558 Vsakojaka pojasnila daje brezplačno: ED fEliNI/1 LlmblJaBa, Kol«dv«nka allca, |K AL U 111 VI, velika ite«Uka 28. OMIi Uit z 2V2 letno prakso iftče mesta. Naslov pove upravnišivo »Sloven-skf£ja Naroda«. 2546 ^BH^BJ^BH^BH^BH^BH^BH^BH^^Ba^Hj|^HPJ^B^Bj^RXwB^^^^^^E^S Hiša na prodaj! V prijaznem kraju na Dolenjskem, kjer je 5 razredna šola in okrajni zdravnik, v blizini žele7.ni>ke postaje in farne cerkve, 86 proda iz proste roke radi obile posesti dobro zidana nova hiša poleg nje obsežen vrt, ob katerem teče mirna voda. HiŠa je pripravna za vsake vrste obrti ali trgovino pa tuđi za gospode v pokoju. Cena in plačilo po dogovoru. — Naslov se izve pri uprav. »Slov. Naroda« 2C32 I Č9 & 5? B B g» t§ g T~ 1 Jfarodna | I knjigama | v Ijubljani ?re§ernova ulica štev. 7. » ^ priporoča f m • » kanceliski, konceptni, 5oku- i '* mentni, ministrski, pisemski, J \ ovitni in barvani papir k 1 i ; Kasete s plsemsklm popirjem. > % Zrgovske knjige fr * v vseh velikost h, Crtane z eno ali « h z dvema kolonama, vezane v papir, ft "« platno ali polusnje. '* p '* r' a^ia%mi1ma L>«ti?i^A P° različnih • ^ Oojemalnc knjižice v cenah ^ I Zalaoga šolsin zvczkov in risank. \ '& Zavitkc za nrade v vseh veiikostih % 1 • ? E ------Velika izber — ; f rseb pUarnlikih potrob*61nf $ m svlnčntkOT, pore«, poresalkov, ^ ^ radlrk, kamenćkov, tebllc ' i goblc, crnila ltd. S 8 - ' JBarVC za sole in um etnike " \ I ------- Razglednice------- j { pokrajinske, humoristične, umet S niske vseh vrst od najpreprostejiih Jt J do najfmejsih. * i J^lbtni za slike in dopisnice, | vezane v pliš in v usnjc § I ------Poezilske knige ------ f I poJobice za otrokt ; i Cescai okvirEki za razglednice. | i i i Risilnc oeske, hikttiiki, ftidt, ■ | risiha ranila, tiie, čipKc | 1 Jlotcsi bi Hrtifli I Mlad rrespod, ki bi se v svrho pri učenja slovenScine 1—2 meseca mudil v Ljubljani, eventualno s hrano, pri prav dobri, če mogoče samo slovensko govoreći rodbini. Ponudbe na upravništvo »Slov. Naroda*. Stalni 2549 kropiti wti\ zmožni nemščine se •prejmeio ali pa na-stavijo s stalno plačo za prodajanje do-volienih srečk v Avstro-Ogrski. Ponudbe pod „MERKUR", Brno, Neugasse Nr. 20. Dobro Mi ifiijo ki že veliko let obstoji v jako lepem kraju na Kranjskem se radi rodbinskih razmer s ćelo opravo takoj proda. Brivnica je moderno opremljena, zasluži se pa mei-ečno po zimi 280 po letu 360 do 400 K Dopisi tiaj se pošlieio na uprav. »Slovenskega Naroda« pod „Briralca". 2551 Izvežbanemu gostilničarju se odda na Notranjskem, tik farne cerkve in t sredini mesta s: v najem ali na račun. :: Žena naj bi bila dobra kuharica. — Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. 2516 3 sobe, kuhinja in poseben vrt se odda s 1. novembrom na Kuhnovi cesti St. 21. 2554 Sfarejši zakonski par brez otrok 255a z 2 sobama in vsemi pripadki v blizini pošte ali Zvezde za november t 1. Ponudbe pod „Mir11 upr »SI. Naroda«. V najem se da popolnoma opremljena strojarska delavnica v Kranjski gori štev. 2. Tikoma zraven delavnice teče reka Sava. V hiši je za najemnika tuđi prikladno stanovanje Pripomniti se mora, da od Radovljice do Trbiža ni nobene strojarne Natančneje informacije daje Ustnik Ivan Mihelič, posestnik v Kranjski gori biš, štev. 2. 2541 Hodležne Kodne I 4^^^l(% na obrazu ali na rokah ^m ^fi^BS^ odstrani v 5 minutah ^B ^HNH Di*. A. Rijca ■ ^^^odrtranjiialfit kotla. 1 \S \ Zaj. neškodljivo, gotov ^B * • uspeheh. Pusica za 4 K ^B zadostuje. Razpošiljanje strogo diskretno. H Itt.*.Litlakm(irii1lwiDLlviiissit71 ■ Zaloga v Ljubljani: Lekarna .pri zlatem H jelenu", drogeriji A. Kane in „Adrija". J Prevzamem v nafem 2^c7 na deželi, ev. z gostilno. — Cenj. ponudbe na upravništvo »Slov. Naroda«, Učenec in učenka iz boljŠe biše, zmožna slov. in nem- škega jezika, 2459 se spre{meta v trgovino z meša-nim blagom Jos. Elsner v Litiji. Gospodična se sprefme n brano in stanovanje. Kje, pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 2559 20 p. S. Slsdmotor 1 Vs leta rabljen, v izvrstnem stanju, se zaradi povečanja tovarne za s kraj no ceno iako] proda. 2453 Cenjeni dopisi na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod „Diselmotor". ifianesljivega in treznega nadkonjarja (Stallmeister) sprejme lakoj „Slina" delnla pivovaroa v Seooiećati. 2510 Dobro uvedeni provizijski 2513 bini zaslopnik SO išče za že dolgo obstoječo tvrdko na Kranjskem, za Ljubljano in okolico. Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«. Vsled ugodnega nakupa točim pristao rdeče in crno dalmatinsko krvno iQ tuđi druga VI po znilani cenL J. BOLE, gostilna in prenočišče = l9TaboriC v Llnbliani. — Iz pite roke se moda dobo znani hotel tik glavnega kolodvora na najboljšem prostoru mesta, po nizki ceni. PlaČila ugodna. — VeČ se izve pri lastniku hotela A. P.9 Kolodvorska ulica Itev. 4 v Llnbliani. 2536 ta zenitna poniba! Trgovec, star 38 let, želi znanja 5 trgovsko naobražeoo gospico ali vdovo brez otrok, s premoženjem čez 10.000 K v svrho takojšnje ženitve ter prevzetje dobro idoče trgovine v prijaznem in lepem primorskem mestu. Genj. dopisi pod „Resnost 38/254811 na uprav. »Slov. Naroda«. 2548 tn -----— ni 164 šter. .SLOVENSKI NAROD*, dne^9. julija 1913. Stran 11. Spomini na Bologno. Spisal Ivan J e 1 o v s k L Popoldne ob pol 3* — ali kakor pravijo Italijani ob pol 15. — smo se odpeljali iz Benetk v Bologno. V naš kupe so se vsedli tuđi nekateri Benečani, dame in gospodje. Kmalu se je vnela živahna konverzacija. Pred vsem je gnala naše sopotnike radovednost, odkod smo. Ko jim po-vemo, da iz Kranjskega, nam pove eden izmed njih, da je bil že nekaj raesecev v Ljubljani in da zna tuđi nekatere besede slovenski, n. pr. sgospod«, »gospodična«, a opomniti moram, da mu je delala zlasti zadnja beseda mnogo preglavice. Med živahnim pogovorom smo se peljali mimo sloveče Padove in vulkaničnih Evgonejskih gričev; iz-vzemši te vidiš povsođ le široko pla-njavo s sočnato travo ter s po vrsti zasajenimi murbami, ki služijo za brajde vinski trti. Omenjene tri rast-line so življenski pogoj ondotnih pre-bivalcev: živinoreja, svilopreja in vinarstvo. Izmed postaj na progi Be-netke - Bologna je najznamenitejša sloveča Ferrara, kjer so se na dvoru rodbine Este v prošlih časih zbirali najhnenitnejši pesniki, umetniki in državniki. Mi smo hiteli dalje, naš cilj je bila tolsta« Bologna; proti večeru smo dospeli tja. Velikansko vrvenje se je pričelo ob prihodu vlaka pod pokritim kolodvorom; mimogrede omenjarn, da ima v Italiji skoro vsako količkaj večje mesto pokrit kolodvor, kjer je človek zavarovan ob deževnem času pred mokroto, kadar izstopa iz vlaka. Bologna je mesto, ki ima bogato in zanimivo zgodovino za seboj. Njen procvit se prične v dobi, ko so dobili »Bononio« Rimljani v roke ter jo izpremenili v rimsko kolonijo s po-sadko 3000 mož. Rimska kultura je zavladala povsod v mestu, ki je ležalo na križišču odličnih čest. Bologna je postala središče trgovine v Galiji ^nstran Alp in imenitno tržišče je Bolgona se dandanes. O živahni trgovini Bologne smo se imeli priliko prepričati že prvi večer po našem bivanju v tem mestu, čeravno je bila nedelja. Na večerni promenadi smo opazili posebno v davnih ulicah na levo in desno elegantne trgovine, gostilne in kavar-ne. ki se nahajajo skoro izključno vse pod širokimi in visokimi lopami; te lope nadomestuiejo naše tlake za pešce, a ker so pokrite, nas varujejo poleti vročih solnčnih žarkov, ob dežju pred mokroto, pozimi pa sne-ženih zametov, ki tu na vznožju Apeninov nikakor nišo redki. Ce bi bili pokriti tuđi prehodi od ene ceste do druge, bi se lahko sprehajali v Bologni ves dan brez dežnika po mesru, ne da bi bili mokri. Izmed domaćih pridelkov v Bologni se zlasti odlikujejo velikanske klobase »mortadelle«, kojih debelost dosega včasih ono odrastlega člove-ka črez pas. Posebna specijaliteta Bologne pa so izredno tanki maka-roni »tagliatelle« ali »tortellini* ali rudi »cappelletti« imenovani; poleg tega izdelujejo Bolognezi izvrstne li-kerje (»bibite«) in umetne cvetlice. Večerna promenada pod lopami je bila naravnost velikanska; kar trio se je ljudi, eni so hodili gori, drugi doli, vse je živahno kramljalo, čitalo naglas plakate in poročila s tripoli-tanskega bojišča — bilo je v času vojne —, vmes pa so rjuli na ves glas vabljivci kinematografov, kate-rih sem videl samo v eni ulici kar tri in sicer skoro drug poleg drugega. Naenkrat nam priđe naproti velika tropa mladih ljudi, kričečih nekaj nerazumljivega. Sprva si nisem mo gel razlagati tega rjovenja, a ko me je val ljudi potisnil iz lope na ulico, sem si bil takoj na jasnem, kaj to po-meni. Vzporedno z omenjeno tolpo mladeničev so se namreč vozili po cesti v dveh vozovih Kitajci z dolgi-mi kitami. Bili so moji znanci; pred dobrim mesecem sem namreč obču-doval moč njih las v graškem orfeju, kjer so se gugali viseči na doigih svojih kitah. Prvi dan smo bili preveč trudni, da bi mislili na gledišče in druge zabave. Privoščili smo si prvo večerjo v Italiji, ki jo je zaključila čez krož-nik viseća »mortadella«, na to pa smo šli k počitku. Drugi dan se je pričelo ogledo-vanje bologneških znamenitosti. Ni moj namen jih opisati na tem mestu, le nekatere zanimive doživljaje, ki bi utegnili nekoliko razvedriti počit-nisko življenje dragih bralcev in bralk, hočem omeniti. Krenili smo proti velikanski cerkvi sv. Petronija. Pri vhodu nam je molil na pol šlep berač puščico naproti, proseč milodarov. Bil je prvi berač, ki nas je nadlegoval v Italiji; a prav navaden berač to tuđi ni bil, kajti oblečen je bil v do tal šega- Jočo rdečo haljo, podobno haljain, ki so vanje oblečeni pri nas nosilci neba pri procesijah. Ce je bii že ta berač neka) po-sebnega, pa moramo to trditi še v večji meri o cerkovniku cerkve sv. Petronija. Vodil nas je po veličastni stavbi ter nam razlagal njene znamenitosti, seveda vse z namenom, da dobi mastno napitnino. Brez te v Italiji ni ničesar. Priromali smo do neke stranske kapele na levi strani. Z nekakim zaničevanjem je pokazal na našega Baedekerja, češ da oltar v tej kapeli ni iz marmorja, kakor trdi naš vodnik, temveč iz navadnega lesa. Da bi nas tembolj prepričal o istinitosti svoje trditve, je ponosno potrkal na oltarjeve stebre, ki so v resnici doneli votlo. Na to pa se je z neizmemim zadovoljstvom nasmeh-nil cerkovnik in nam pokazal sliko na steni iste kapele. Predstavljala je Dantejev »Pekel«. Glasno se smejoč je opisoval cerkovnik posamezne osebe, ki frče med hudobce v pekel, največ veselja pa mu je vzbujal kardinal, ki je na vse kriplje hitel, da bi pogoltnil tolstega kapuna, preden se zapro za njim peklenska vrata. Vsem nam je prišlo pri tem na misel, da bi pri nas na Kranjskem kaj .takega ne bilo mogoče. Kdo bi si upal v cerkvi naslikati duhovnika, določenega za pekel, cerkovnika pa, ki si upa izra-žati svojo zadovoltnost nad tem, pa bi najmanj na ražnju spekli. Ostavili smo cerkev, prepustiv-ši cerkovnika pregrešnemu smehu in vstopili v nasprotno kavarno k za-jutreku. V veliki iopi je postavljenih mnogo stolov in miz. zraven pa ča-kajo snažilci čevljev na opravek. Kako se je tu vse izpremenilo v teku stoletij! Prav v tej Iopi so volili 1410. leta papeža; izvoljen je bil izza kon-štanskega cerkvenega zbora znani papež Ivan XXIII. Nekako vznevoljeni smo pili svoj jutranjo kavo. kajti služinčad v hotelu nam ni osnažila čevljev. Najbrže smo ji vstali prezgodaj. Ko ogledujemo zamazane svoje eevlje, pristopi natakar in nas opozori, da se nahaja v podzemlju pod kavarno ele-ganten institut za vse stroke toalete. Takoj gremo po lepih marmornatih stopnicah navzdol in reci moram, da je vzbudila ta naprava mnogo obču-dovanja v nas. Ves prostor je bil obit z rumenim porcelanom; v prvem oddelku so brili trije brivci, v dru-gem se je snažilo čevrje, v tretjem so bila stranišča, v četrtem pa kopa-lišča. Za vsako izmed ten udobnosti se plača pri vhodu posebnemu blagajniku primeren znesek. Bilo bi paČ priporočati, da bi tuđi Ljubljana dobila kako tako napravo. Ker bi bila združena z brivnico in kopališčem, bi skoro gotovo donašala dobre obre-sti naloženega kapitala. Ravno sem prišel zopet v kavarno, ko jo primana eden mojih sprem-Ijevalcev iz zunanje lope, za njim pa obcestni snažilec čevljev. Pošteni Kranjec si je namreč mislil, da bo na cesti opravil ceneje, a zmotil se je. Fantalin je namreč zahteval 20 centesimov, dočim smo mi spodaj plaćali le 10. Kdor priđe v Bologno, ne srne opustiti ogledovanja prekrasnesa pokopališča (Campo santo), ki se nahaja približno pol ure daleč od me ;a. Peljali smo se z električno želez^ico in videli med potjo stotnijo b r-saglierjev, ki so korakali po ulici. Z nekakim ponosom nam je razkladal tramvajski sprevodnik, da so ber-saglieri najsrčnejši vojaki Italije in da je bi! tuđi on nekdaj bersaglier. — Takoj smo videli, kam so korakali vojaki. Dospeli smo namreč do pokopališča. Bili smo zopet pod dol-go in ravno lopo. Levi konec lope so stražili vojaki, v notranjem pa so se vadili v streljanju. Mi smo zavili na desno in kmalu smo bili v mestu mrtvecev. Kaj takega pač nimamo v Avstriji! Vse pokopališče sestoji pravzaprav iz samih lop, a vsak oblok lope tvori grobišče ene familije. Kakšna krasota! Človeku se zdi, da morajo prebivati v Bologni sami bogataši, če morejo izkazovati svojim mrtvecem toliko časti. Lope so iz samega raznobarvnega marmorja; tu vidiš neŠtevilne kipe, an-gele, druge figure in skupine, ena je lepša od druge: ćelo mesto kiparskih umetnin! Nismo se mogli načuditi tej lepoti in ni je bilo tuđi konca ne kraja. — Slednjič smo dospeli do male hišice; vratar nam je odprl in bili smo v bologneškem krematoriju. V prvi sobi so na policah raznovrstne žare, majhne in velike; na mizi leži velika knjiga, v katero zapisujejo podatke o sežganih mrličih. V drugi sobi je ne posebno velika peč, bolje bi bilo reci štedilnik; vratar je po-tegnil iz odprtine železno mrežo ter povedal, da nanjo polagajo mrliče, jih potisnejo v peč, pod njimi pa za-kurijo. Sežigajo le one, kojih sorod-niki to izrecno ukažejo; po izpoved-bi vratarja se jih pusti dosiej vsako leto približno 200 sežgati, vsi drugi pa se še vedno pokopavajo. Toda ostavimo mesto žalosti in pohitimo raje v kraj zabave in razvedrila! V varieteju Eden je danes predstava. A moji spremljevalci so me pustili na cedilu. Noge so jih pekle trudapolne hoje. Šel sem torej sam. Zabavišče ni bilo sicer posebno veliko, a vendar je spravilo pod svojo streho morebiti vec gledalcev nego marsikatero avstrijsko zabavišče pri nogrnjenih mizah. Tu v Bologni ni miz, temveč sami fotelji, ki pa so obenem tuđi miže in garderoba. Bi-Ijitćr, ki me je vodil do mojega sede-ža, je odprl iz naslonjala mojega prednika železen obroč, vtaknil vanj moj klobuk, postavil v dva druga manjša obroča palico, odprl iz istega naslonjala malo železno ploščo in na to mizo mi je postavil natakar zahte-vano pijaco. Tako je bil vsak gost preskrbljen z vsem. — Polagoma se je jela dvorana polniti; prihajali so skoro sami domaćini, Ie moj prednik — bil je Francoz — in jaz sva bila tujca. 2e pred pričetkom predstave sem opazil v levi stranski dvorani družbo, ki je brezobzirno govorila, ali bolje rečeno kričala, ter večkrat gledala izzivalno na pred menoj se-dečega Francoza. Predstava se je pričela. Kapelnik orkestra je mahnil z roko, a komaj so jeli godci igrati, je že on tuđi sam igral na pianino, vzel včasih tuđi v roke gosli in že zopet taktiral. Na odru je nastopila pevka, ki jo je omenjena družba pozdravila z velikim krikom. Komaj je odprla usta, že so peli očividno vi-njeni razgrajači z njo, žvižgali, kričali in motili predstavo, kot da bi bili prišli sem samo zaradi tega. Ne vem, kaj bi se bilo zgodilo pri nas v ta-kem slučaju; najbrže bi bila pevka užaljena zapustila oder, ali pa bi ob-činstvo vrglo kričače na ulico. A vse to se tu ni zgodilo; občinstvo je ostalo mirno, pevka pa se je prav proti tej družbi obraćala s prijaznimi smehljaji in jo izkušala na ta način pridobiti za svojo umetnost. A vse ni nič pomagalo: s krikom je bila sprejeta in s krikom je odšla tuđi iz odra. Ostala ji je le ta tolažba, da se njenim naslednikom ni godilo dosti bolje. Naenkrat zakriči med odmorom eden izmed glavne družbe: »Prokleti Francoz!« V tem hipu so bile obrnjene oči vseh na naju dva tujca. Še danes mi ni jasno, kaj je bil vzrok tega sovraitva do Francozov, toliko pa vem, da me ni nič kaj mi-kalo prenašati morebiti italijanske batine, tem manj na račun Francozov. Predno se je torej zaključila predstava, sem vstal in odšel. Nisem bil še zunaj. pa jo je že primahal za menoj tuđi Francoz. Najbrže tuđi on ni hotel batin na račun Avstrijca. Nikakor pa nočem s tem dogod-kom plašiti dragih bralcev pred po-tovanjem v Italijo. Bil je edini slučaj nevljudnosti, ki se mi je pripetil po vsei Italiji. Povsod drugod me je spremljala največja vljudnost in spoštljivost. Poudariti pa moram, da me še danes nekoliko jezi, ker ne vem, s čem so se tedaj Francozi tako zamerili Bolognezom. I Poln*tvo ielezno In od medi I Najmodernejše postelje od medi, toalete, u: ivalniki po tvorniških cenah. Modroci \z jeklene 2ice od K 10-— naprej Pristne rostelje od medi » » 70*— » Napol medene postelje » » 34*— % Otroške postelje . • . » » 14'— » Medene karnise . • . » » 3*50 » Umivalnik.....» » 5-— » Razložljive 2el. postelje » » 14'— » Specialist za opreme hotelov, vil, sanatorijev. Ob sklicevanju nr* ta list 5° o popusta. Na debelo Cenoratk sastonf. Na drobno. H. Boffmann. Bioaj VI., lebgasse 29, telefon itev. 10041 y •!>■ iii III »« ««l III > Proti 22 : zobobolu in gniiii zob ; Izborno deln|e dobro znana antiseptična Melusine ustna in zobna voda ki utrti tflesao te odstrani«!* : neprlfieteo sapo lm mmt 1 steklenica z navodllom 1 kromo. Deželna lekarna Milana Leusteka v Llmblfasl, Reslft^i OMta «•▼. 1 poleg Frt« Jožeforefi jibllejnegt aosti. V tej lekirni dobi ti jo zđrtvila tud! čitni bolntškiti biagtjn jnf .teleznice, ckr.tobaćae tortrne in okr. bol. bU^aJae t Ljnbljaii. Sunja, Hrvaško, 22. februarja 1908. Blag. sospođ lekamar* Prosim vijudno, pošljite mi zopet tH steklenice Vaše izborao delujoče sjrtlssptltna aaahMtan ■Hatiataa TOtt, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja nepn'jetno sapo iz ust Za ohranjenje zob in otveženje ust jo bora vaakomur kar najbolje prlporocat Spoitovanjem Mito Kaurinović, kr. poSte meštar rA. KUNST LlaHlana Židovska ulica Ste«. 4. Velika zaloga obuval laatnsf a ladalka sa dame, gospode In otroke Je veetno na lzbero. Vsakršna naročila se izvršajejo točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjajejo in zimamajejo. — Pri zamnjih naročitih naj se blagovoli vzorec poslati. 40 Dobro blago se samo hvali I G. F. lil lastnik zaloge prvovrstnih gla-sOTirJev, pianin In harmonifev, zavod za vglaŠevanje ter popravila gla-sovirjev in vseh glasbil, Ljubljana, Poljanska c. 13. '^Bnas^^^nn^^Bas^ s ** av3u«tom ^^^B/SSBSSK^Bm povećam in raz- SbO^HHH^^^HhI širim svojo za- ^^H^HpHSJH^^^r logo ter jo pre- T^HrBHW^ W selim ix I. nad- LfflrjK %mr str. t proda- *%£Sm falne prostore %a^S daja! bodem tuđi vse glasbene instrumente, ter vse potrebščine. Posojevalnina ter mesečni obroki. Najnižje cene. Ko je instrument izplačan, ne zahtevam obresti. — lščimo reelne tvrdke. Dobro blago se samo hvali! HHaillHHHHH Josip Stupica jermenar in sedlar v Ljubljani, Slomškova ulica št. 6. PrJporočam svojo bogato zalogo najrazličnejšin konjskih oprav • krasno opre nali ene = kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo katero imam vedno v zalomi, kakor tuđi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potreb-ii šćine, že obrabljene vozove in :: ——— konjske oprave. —— [g[a][g[i] a bb B[g] Jp^^ Zastonj ^^SB^S^ ako naenkrat na- : Zastonj : dobi vsakdo 1 album m 200 igel, ako naenkrat naroči 10 ploŠč. Gramofoni ie od 21 K naprej Avtomati že od 8O K naprej tndi na prav primerne mesečne obroke. Posebno ugodni nakup za gg. gostilničarje. Vsa popravila gramofonov izvrSujem v svoji lastni delavnici točno in solidno. — Glavni zastopnik največjih tvornic, kakor znamke Angel Zonophon, Favorite, Odeon, Jumbo idr. Preprodajalc! dobijo popust Zahtevajte cenik, pošljem ga zastonj. Fr. P. Zajec Ljubljana, Stari trg 9. ' Specialna trgovina I finih I ročnih del I TOtll JAGER vLitiUiaat, Židovska ulioa štev. 5. Originalni starikranjski vzord porabljeoi v usnjati aplikaciji na I blaziaah, torbah in pasovih. I Kot specialiteU samo pm meni. I i ^BannnanjBnjBnnBjBjannnnnnnnannannnjHBjaH I 500 kron ! Vam plačam, ako moj uničevalec korenin balsam Rla Vaših kurjih očes, bradavic, otiščancev ne odstrani v 3 dneh brez bolečin. Cena lončka z garancijskim pismom 1 K. Kemeny, Koftice ln Postlacb 12/64 Ogrsko. Pristen dober se dobi pri 41 L SEBEH1KU » Spol Slžkl. Ugodna prilika! Ugodna prilika! V krasni legi ca. 50 minut od Celja, je 60 oralov obsegajoče posestvo obstoječe iz 18 oralov izvrstne hoste (vsebina dreves že sedaj, ko je še vse v najlepši rasti, okoli 1000 m3),— vse drugo so Ia travniki in polja! Zraven spada: žaga, mlin in opekarna, vse v izvrstnem stanju! Posestvo, — prahu prosto, ob komisijski cesti, je pripravno za obrtni oz. ekonomični projekti (Ži-vino,-sadjerejal) Cena skrajno nizka, ter se le radi družinskih razmer proda« Ponudbepod J.R.33* poste restante Celje, J/iaslo, malisno stupo, suhe gobe, vinski kamen jabolka namizna in hruške za mošt, fižol, oves, pšenico, ječmen, bučne peške, ko* ružno slamo, smrekove storže, želod, krorapir, sploh vse deželne pridelke, kakor tuđi petrolejske in oljnatesode, termočnate solne in otrobne vreće kupi vsako množino veletrgovina ANTON KOLENC, Celje, Graška cesta 22. 3095 ' i Angleške Ui f različne toalete ^ priporoča in izvršuje damski modni atell}6 Josipa Selinc-Bersin Ljubljana, Kongresni trg 6. Li Naročila z dežele se točno izvršajejo. L, [l 212° __^^_ 7 Pozor! Pozor! DroŽB (Presgertn) Naznanjam vsem odjemalcem za Drože, da sem preselil svojo znano tovarno v lastno hišo na Krakovski nasip št 26 ter jo uredi! na vodno silo s turbino, zato ml je mogoče, postreči bre2 konkurence po nizkih cenah in z najboljšim blagom. — Opozarjam pa, da moje materčine drože so za SO0/^ boljše od vsakih špiritnih drož. Spiritne so mehke in vsebujejo vodo, zato jih nudi konkurenca po 80 vin. Priča kuj em cenjenih naročil in beležim 3 spoštovanjem Makso Zaloker tovarnar drož 3627 v korist dražbi sv. Cirila in JKetodsu Lnsne kite na|fine]e kakovosti po 5, 7,9 In 12 kron — vse vrste lasne pod-, lage in mreilce — barva za laso in brado „Noril" po 2 in 4 K — toaletne potrebščine — lasulle, brade In druge potrebšttne za maskiranie, vse po zelo smernlli cenab priporoča dtefan Strmoli briveo in lasni&ar Ljubljana, Pod Trančo št. 1, (▼ogal MMtMgi Ia Steroga trpa), izdeluje vsa Usmlčartlui tfela solidno in okusno. Kupuje zmešane in rezane ženske lasc Stran 12.__________________________________________________________»>UJVfcNSKj nAKUU*, OM i», Jtiifja i*#*o. iM stev. Iste se gostilu v najem ali na račun.3460 Kdo, pove upravništro »SI. Naroda«. lia obroke zlata verla mjfak \ 60 gramov te2ka, K 140"—, me-JJjST^^V sečno 4 K. Prve vrste srebrna FC3 41 ura s 3 srebrni mi pokrovci 14 K. I3esC I PoSilja se na vse stran). Kdor 1 A J tM rad ceno kupil uro in vcri- Vly žico, naj piše takoj. B Ledut«rt ^*-™"^ B?«clava (Lundenbvrg) 299 s. - trgovina s slatnlno. ■■ - Ali ste oženjeni? ^^^^.^MHHM^^Potem zahtevajte bov« SH^^r ^Srzorce 3 za 1 K, 6 za. ^T^ ^p^ |1 K 80 h, 12 za K, 3 4z SfaBl ^gS lESlfr 111 u stro van cenovnik i, HpH^T p^^đ 2 d ravn iSki m i nasveto j^gs^^^, (mj£ ^^Hgratis in franko (zaprtr ^a^^^y ^ ^^B30 h — L Sluge. ^™ ^^^■^S^jdH ^Sienlćna maar ■I B^^ " ^r|| laktm-a, Dnamf L —————- Wiesingerttr. 8 F Zeleznlnor ▼ojaŠčine prost, slovenščine in nem-Ščine zmožen, razumen prodajalec x daljšo prakso, dobi trajno mesto pod boljšimi pokoji. A. Snsjiik9 Ljubljana, Zaloška Gesta. 2479 Popoln, brezhibno ohranjen aparat u Mt\mii plina (Luftgas), sistem Syrius za 25 piame-nov, z vsemi pritiklinami, se zaradi uvedbe električne Iu5i ceno proda« Proda se tuđi 2472 Pracbneriev selalnl strof In slamoreznica. 4a * * gosti Ine, mesar- L K. Hadolf, c in kr J? !n, mIeka™ dvor.dobaviitlJvPlznu; g^^dK mchka in trda, (suha); radi pomanjkanja prostora znižane ccne. Dostavijo i* na zabtevanje tuđi na dom. 257 f^roa iaga SCA0NETTI, za skl sđiftčera državnoga kolodvora. 1995 Prva domaća tovaru a cmar za led Simona Praprotnika v tjubljam, Jenkova ulica št. 7. ^l^/jilj^ Prevzemajo se vsa v l]jftyAlaTj stavbno in pohištveno PS-M pHHI : m'2arstvo spadaj oča : Ijfe—i r- J dela, katera se točno ■HflJiT U *n P° najnižjih cenah ^s^»-—y izvrŠujejo. -——- Telika zaloga gortilDlib oKfogliti miz. (tati m pefiljaj« k ntteto brezplatae n piiti« prat«. ▼•• apnaa« W mlzarfev sa izdelo^mnje »bojev mjtmtmm tak«| „aUtria" pivovarsa v I—taialv Gospodično sa felikaUsM Ia •laaUtarak* trgovino ta saltrkovalnloo mm Otoi lofltaB v Radovliid. 2543 5 vinarjev vas stane dopisnica, s katero lahko zahte-vate moj najnovejšl, 4000 slik obsegajoči glavni katalog, ki vsebuje bogato vsebino potrebnih porabnostnih predmetov in pri-memih daril, ki ga poSljem vsakomur za-stonj in poštnine prosto. RazpeJ'ljahiica JIH KO HRID, c m kr dvorci do-bivaUl). Mist Sin. 2399 (taka). Prave niklaste žepne ure K 420, 5— in več, Niklaste budilke K 2 DO, harmonike K 5'—, vijoline K 5*80, samokresi K 8-—. BazpeaOfa m proti povMtfB ali pradpladUu. Braa Kalka. — iMMnJivi doraljaaa ali tesar nafta). ^0t Zajamčen ngpeb H W(e*I a*' denar naraj. ^H / "T Zdravnlškl izkaz H /^^ \^ o izvrstnem učinku. ^B \W Bujne, Iope prsi I ^ 0rl dobite ob rabi med. ^d 5r. $. Rixa kreme za prsi I oblastveno preiskanv\ ^ar. neškodljivo za ^H vsako starost, laneslilv aspea, Rabi ■ se zunanje. Poizkusna pusica K 3, ve- ^H lika puSica, zadostna za uspeh K 8*-- ^m Razpošiljanjc strogo diskretno. 2379 ^M Kos dr. li. Bit iihratorij. Onaj DL Bcrggasse 171 I Zaloge v Linbliani i Lekarna pri .Zla- H tem jeleni*, ir^eriji Kane in .Ađrijt4*. H Pozor kolesarji! tp^2« Jfamesto X120 ^^L^^^ samo kron 80. ^ij^2^^^^^/ Franko na vsako postajo. V reklamne namene razpošljem 200 novih sve-tovno znamenitih graikla dvokoles model 1913, elegantnih in čvrstih, s torbo in orodjem namesto za K 120, za 80 K. Storpednim prostim tekom K 95'— s poStnino vred. Ze rabljena ko!e$« od K 40'— naprej. Novi čvrsta guma po K 5*—, 6-—, 7*—, 8*—, zračne cevi po K 3'—, 4-—, 5"—. Svetiljke, rvonci, pedali in vsa ostala pritiklina po cenah na debelo. Popravila, emajliranje in poniklanje v lastni de-lavnici hitro in ceno. Razpošiljanje po povzetju. Na dvokolesa naplačila K 20-—. PlaČevanje na obroke izključeno. Cenovniki gratis in franko. Srbo-hrvaško dopisovanje, 1069 Tvorniško skladi&če dvokoles in Sivalnib strojev A. Weissbergf Dunaj II. Untere Đonauatrasae štev. 23 HL Proda se vila z gospodarskim poslopjem, stavbiŠč-nimi prostor^ vrtom in sadonosnikom z nad 100 lepimi sadnimi drevesi ▼ skupnem obsegu cnega orala zemljišča. Iz popolnoma ograjenega posestvd je krasen razgled v mesto in okolico. Ob posestvo meji lep smrekov gozd ter je blizu mfstnega parka in kopališi. V vili se nahaja vodovod, je na mirnem in zračnem kraju in posebno pripravna za penzijoniste. — Ponudbe na naslov: nVUa itev. 1718" postao Ulete, Celje, Štajersko. 2457 JLepistrlček Rienzi, zadnji tpibunov I. Francoski spisal Guy de Mau- Zgodovinski roman v 2 delih. I passant; prevel Oton Zupančič. Spisal Edward Lytton-Bulwcr. I Broš. K 350. A * ■ I Broš. K 4—, I—I Narodna knjigama |——' I Ljubljana, PreJcrnova uh 7. e . .. , g^ «. ■ So knjige nad Slike iz pariikeg* tiTljtoja. — I I Wor j^ čiu obdrtena v naj- Francoski spisal Alphonse Dau- I TC^j napetosti, da jih ne od« đet; prevel Oton Zapančie. I loii preje ix fok, doktor ni Bro4. K 2—. — Ve*. K 3—. I :: prečital sadfijegs stavka, r. otroških vozičkov faiaaviUtaM 4« matllafiM ■^^ žlme. J^H^ M.PaUft Cfl^^B, v llBblJmmi. _^HMT lm— hHi si _____~jxr______ Josip Hojtna krojač prve vrste se nahaja sedaj v lastni hiši Franca Jožefa usta i konkurira z največjimi tvrdkami glede finega kroj« in elegantne izvršitve. Tvornička zaloga najHneišitt angl. in fraoL jpedialitet blaga. : Zavod za ofliforiraje.: Žive, lili olioke 72 hoćete imeti? Potem jim dajte uživati izboljŠano, aromatično rtbie olfe iz lekarne pri zlatem orlu. Vsak otrok uživa z latikoto to ribje olje iz ka ter e ga je popolnoma odstranjen zoperni duh in vonj. 1 steklenica K l'8O. Zoper feašelj, zasllze-! nost in prehlajenje je v tem času za otroke najboljše pre-izkušen in mnogostransko priporočen trpotčev »ok. — I steklenica 1 krono. Zaloga vsch tu- in inozemskih specialitet ter preizkušenih do- mačih zdravil. Izborna toaletna sredstva „Ada". Vedoo iveže omoiieve ipeelalitete I Oddafajo se tuđi zđravila za člane vseh bolniskih blagajn. RazpoSilja se 2krat na dan na vse strani. Pharm. Mag. Josip Clžmnf leltarna pri zlatem orlu Ljabljana, Jurčicev trg it 2. K O N O CL o N O 39 (vellilii silu Viktor Ba|t huntama t i snn Umi uto I Sopki, venci s trakovi in napisi se I izdelujejo p# Mtett|lli iWfc Delo I okusno vezano, velika zaloga krasnih I tuhin vencev. I Priporoča se i odličnim tpoltovmttjtm I Irztjafl: Uji CfcflNM mIm. UilUua. Mlhmri Br^aa*, brlvee ta potre^ teralee sa starta« ta poseatva v Ljubljani, Franca Jožefa cesta št. 1 Eii psoltti posređovalec za starine za vso deželo, preskrhi tuđi ćele zbirke, obenem pa tuđi posreduje . ' 7 pri prodaji posestev. ■ : 2248 Renomirana pivovarna 2511 IHc LUjlUpilliiu sa Idrijo in okolico ier Đoleofsko pod zelo ugodnimi pogoji Gostilničarji z dobri mi zvezami in prostorom za ledenico irr.ajo prednost — Ponudbe pod „Stalen zaslotek" na uprav-:: ništvo »Slovenskega Naroda«. :: liče se dober 2468 izurjen za žago z dvema turbinama, 2 polnima jarmoma (Vollgatter), 4 cir-kularnimi, eno cepilno (Spalt) žago in elektriko; znati mora nemško. Služba je v Kočah, Ziljska dolina (Kotschah, Gailtal) na Koroškem. Ponudbe tvrdki Đrdtie Tamburlirii, Planina pri = Rakekn na Kpaajskem... " ■-; Vsakovrsine oi! priprosti!! 90 ufiseji priporoča 1340 tovflrn&r sldouilkov v Stobii, pelia Doiale pri Ljubljani. Cene primerno nizkea Že od I. 1868 sljajno prelzkušeno Berger]6¥0 medicinsko kofranovo milo tvrdka O. HELL & GOMF. priporo^ano od njijdcliČnejSih Edravn^kov, se v skoro vseh evropskih driavah s sijajoira uspthom rabi proti izpuščajem vsake vrste slasti proti kroničnim in ieSaiem ra giavi in parasit.irnim izruMajem. Berg«r|evo hofranov« milo obsega 40 od-ttotkor l««n*f;a k«trsna in se bistven^ razlikoje od vseh drugih kotr^ncuih mil, kar j;h priđe na trg. Pri rrdovratnih boleinih se obrnite na jako učinkovito Bergerjevo kotranovo - žvcpleno milo. Rnie)ie kctranOTO mQo za odstr»nitev vseh nei'atostl poltt, proti ispuSčajem na kosi in na glavi pri otrok.h ter kot ncprekoiijivo kosmetično tntttvalno in kepalao milo za Tsakdanlo rabo je : Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo. Za radikalno tdravltenie proti Ispadanja ias in boleznim laslioa rabimo Bergerjevo tekoče kotranovo milo. Izvrttne nspehe kot odlitna koina sredstva doseznjo nar dalje Bcrgerjeva medicinalna mila bre« hotranai Bergerjevo boraksovo milo proti ofroam, pogam in priaeem ter kompozicije s ben- coem, žveplom, iveplenJTti mlekom, naftolom in timolom in druga v broSuri priporočana. CSona komad« T«ako viala TO h s ^flb *£$*&' dftk navodUom vrod. Z.ihtevajte pri na- đR>y*^vlfi kupu iarei.no Sorgarjova kotranova ^^jl Rn9) mila in boraksova mila in gle)te na tu W^ *^'P» ^E vpodob'.jeno varstveno tnam'«o in r.i li c. Cy ^S polee stoiečt potpis firme Q. Boli * /****mm*.,Z*^ Coma. na vsaki etiketi. — f2 J& Jtjf J* Odlikovano s £a*tno diplomo &£rfj!'/?J^^£*^^-^ na Dnnaju leta 18=>3 in i ilato ^^t^^^TCO^jf svetinjo •* Parira let* iftOti. J*' Dobiva te po vseh lekanab in zadevnih trgovinah. Na debelo: 1383 •. Hell A Comp^ Dnnai, I., Blberstrasse 8. V Ljubljani se dobiva v lekarnah: Milana Lenatka d^dldi, Ph. Mr. Josip Ćttmar, J. Mayr, 0. Piccoll Ifbald pl. Tmk6ciy in v vseh dragih lekarnth na tvranjsken Spretne se prodajalka zmozoa slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, vešča Špecerijske in manufakturne stroke. Plača po dogovoru. 2484 Ponudbe na upravništvo »SI. Naroda«. (za špecerijsko trgovino) skoro popolnoma nova (ker le kratek čas rabljena) se iakoj proda. Več se izve pri tvrdki 2439 A. Krlsper, Ljubljana, Mestai trg. prijetne zunanjosti, dobro izvežban manufakturist in spreten prodajalec Vinko Šket v II. Bistrici (Notranjsko). Ponudijo naj se le taki\ ki imajo res zahtevane sposobnosti. 2470 Eemlćna tvornica Traiskirchen pri Đizcalc, Lfcblein & Co. Cementna malta, beton, apnena malta napravi neprodorne za vodo samo (obi. varovano.) 2291 Najidealnejše sredstvo za osušenja vseh vrst zadržanje talne vlažnosti. Nepremočljive fasade z apneno malto. Zastcpstvo in zaloga: F. P. Vidic S Comp., Ljubljana bivši strojnik v velikem električnem obratu in z večletno prakso kot avto-mobilni vodja, sedaj v boljši službu 2eli jo premeniti zaradi posebnih raz-mer s stalno službo kot šofer ali strojnik pri motorjih. V slučaju sprejme tuđi drugo primerno službo. Cenj. vprašanja naj se naslovijo na uprav. »Slov. Naroda« pod šifro „8713 2500. 2500 Gfiča se v najam 11. wm\m ali lakoj staroznana 2524 9a IKa ^^B Od kolodvora je oddaljena 4 minute, od farne cerkve 1 minuto. Gostilna obstoji iz 4 sob, kleti, ledenice in le-pega senčnatega vrta za goste. Več se izve pri lastniku Emanuel TomŠiČV, ss v Trebnjem na Oolenjskom. :: »r Gosposka »lica 4, -» I nadstropje, levo. 2536 Urađno dovoljena, ie 20 let obato-{eča najstare;ša ljubljanska je v udobnost cenj. občinstva zopet v sretiišču mesta. n Priporoća ic namešča le bol|$a a H Mite vsahe niste kakor privatno trgovsko in gostilniiko osobla Ubira razlićnih glužeb, zlastl sa ženske Vestna In koUkor zaotno hitra postretba zagotovlfena. Pn vnanjUi vprašanjih se prosi inaraka za odgoyor. G. kr. tobačna tovarna v Ljubljani rozpisule zo dobavo premosa sa leto 1914, event sa leta 1914, 1915 in 1916 ■a dan 1L avgnsta konkurenčno razpravo. Ponudbe za to dobavo se morajo najkasaeje 2552 do 12. ure dopoldne gori omenjenegu dne Tpoelati c. kr. toba^ni tovar ni. Popolna Tseblna razglasa, kateri se tuuradno lahko vpogleda, se nahaja v nradni »Laibacher Zeitong«. C. kr. tobačna tovarna. . Uuhljui, *|e 16. jttUi« 1913. 164 štev. * „SLOVENSKI NAROD«, dne 19. jti% 1313. ________ ____________________________________Ston 13. I fB)f nff Siualnl stroB I I J^V^^v'JM Pouk Šivanja in vezenja na stroj brezplačen. I ■ ltfft ^Jft6V ■ NajnovejŠi brzoSivalni stroj za krojače, obrtnike, brex I ■ U W U0 m u čolnička, do 3000 vbodljajev v 1 minuti. Dobi se le pri I I W \J£\tr 8Pcc'aIna trgovina šivalnih strojev in koles I 1 *§"• VOK Ljubljana, Sodna ulica štev. 7.1 I Desetleino Jamstvo. — Cenlkl zaston] bi poitaln* proito. I POZOE! ŽT^ŽTOBEOIČS! 3EEITE1 Prva, največja, najst»i*«jia In najsposobnej&a *lov«nftka> tvrtka In is-> posojevalnlca klavirjev In harmonije« na avstHjskam jugu. Vatikanska trgovina vsega glaabanega orodja, strun In muzi kalij. nčltell Blasbene matico in sodno i&prlseieni stroKovnjak c kr. «•*. sodnit* »Zvezda« nasproti 1 tuUVinnn Knfim-Acni ira 5t I1! »Zvezda« nasproti : nunske cerkve : LJUDljaiia, tVOugreSIll irg 5U IO : „unske cerkva ; ^^^^ Haviril, planini in harmoniil ^Ba^ /f^jjSraBfr B6»«ndorler. Rudoll (ne An- H^W W ^s5^SyWjB|^y ton) Stelihammer, (najboljši KmtJ^mr aTa^^HnMMMi^alži^fcijSct ''ivi P'anin' z Lexovo mehaniko), ^PsJ^St^a^BnV ^L, ^^^^^HBH^^jJ Oloisfkoncertni 71 4okt. pianini) ^^^^fij^B^B^ ^3jjBBaBfe»r^?yT3 90 K naprej), imam le Ja*, njih ^^^^H J^«i^il3|59PWr iJ" ;*~ '^9 edini zastopnik ra Kranjsko v ^^■^Hu^l • ^ «P^^2T^đ velikanski zalogi in izbiri (vedno 30 do 40 instrumentov). — ' * ** Zato svarim pred nakupom event. falsifikatov ali navidezno cenega bofelna zlasti, ker vsakdo kupi pri meni na obroke od E 15 naprej prvovrsten instrument goraj omenjenib. najbGljših tvrdk z resnično lOletno postavnoobvezno garancijo. Tuđi preigrani klavirji v zalogi. Zamena najugodnejša. Ugiaševanie in popravila sol.in ceno. lfobena druga tvrđka ne zamore nuditi tako cenega. cgodnega in zanesljivega naknpa le zategadelj, ker goraj označene prve tovtrne ne dtjo svojih klavirjev na Kranjskem nikomor t zalogo kikor edino meni io drogič pa zato, ker je ta knpčija moj postrtnski zastnZek in brei Tsake rctije. 1 fc>C^^>:r;1 Potnlkj \ Spvemo iD Jožqq Ud ft f ^ ^^^-*~^sT Vi 0 se vozy° sedaj le po ^omači avstrijski progi U i Bilfe* Rvstro-AniBrikana 1 Hl O^-SHsj^^^JBcJl* ^1*8* — Kew Yorb, Buenos Alres, II 13 fB&siESs^^iKBSSS&G*^ Rio de Janerio, Santos itd. Hl B^Sfi aMta^BBPffBtaS^^B^^^fcaP^^r r^j^BP''- ■■ *- ■ -^-i VS^a' |Of ^^BMj^^SSIf^^^iSfe^-jr' "■■"■^ z naJnovejširaJ brzopamiki z đvema rijakoma, tHI f|| ^^^^HHB^^^^^^^^^^ ■ električno razsvetljavo. brezžićnim brzojavom, na Ril III ^ifcrS^Z^LS^: katerih je za vsakega potnika preskrbljeno. da ||| IH r1 ' dobi dovolj domaće brane z vjno«, stet kruh, posteljo, kopelj itd. ===: III Ui GDH3D PJIRIf 1KS¥ r 1 Imm Asifirlko v^i seliote, i Jelse lisenk« nakit U Uni. g p! fiteja iz Trcta i R2nathi: (Ptatlast tjosbet. Kttnrtrea!) \rsaki mesec enkrat. Jg! ' -j VsaKovrstna pojasnila daje radevclje brezpUCeo in prodaja vozie liste glavni zastopoik za = M Kranjsko, Štajersko in Koroško ||| U SIMON KMETETZ, Ljubljana, Kolodvorska ul. 26. y] H i Na patentiranean dr. Gasparyjevem i H stroju za stresno opekol Ide i a mnogo sto obratov. Tuđi na ^1 dr. 6aspary)eve votlo»kladovne betonsko strolo, ■ cementne zidne opeke, plo&če, drenatne cevi itd. B Oblike za siopnice, cevi, beton, stebre itd. I Tovarna strojev I Di. fiapf & (i irUi pri *'a. I t H Obisk dobrodošel. Korespondenca češka. ■ aBaWaMBaWI I''JU ■■!!'■■ li 11 i.......I Ha^BaWa^alaBaWallam Ljsbliapa Fr. SeVČUC MrobiL?. puikar I pn'poroča svojo veliko zalogo raznovrstnih 63 I pašk In samokresov lastnega izdelka, Wakor tuđi belgllsklh, ralaklh in ioiklk strofo I preizknieniU pmik, za katere jamčim za dober atreL Posebno pri po- I roćam lallko troCOTko in psikft Beok » Kruppovimi cermi u brci- I dimni gmodnik. — Friporočam tuđi I veliko zalogo vseh lovskih potrebščin I |V po najnižjih esnah. "M I PopriTUa in naroćbe ao Isvrtajofo totm* ta MtMlJlm I Cenovnlki na sahtevanj« aaatonj lit poatitlna pi-asta. I i__________________^—1^^^^—j Id^lniilijil ^l^ vieh vrst la urtde, SHA^^k dru*tvai trgovce itd. ^^^^^^ ^y ffrcvflr lt IfielofatcU r ^^aaa^^^ kaveaidflfa itaapilij Llmbllama, totembiirff^va tliu 1. Ceniki franko. Ceniki franko. Blaž Jesenko | 1 Llabllana, Start trg 11 | ■ pnporoča H klobuke, slamoike I I cilindre, čepiće itd. | U t-^—t— najnovejša fasone • ■■■ . B B po najnižji ceni. B oj Unstrovani ceniki zastonj in poštnine prosto. 8 O« •• lio Hajcanejse dežnike in solnčnike domaćega izdelka priporoča tvornica dežnikov in solnčnikov Jos. Vidmar Ljubljana Pred Skofijo 19 — Prešernova ulica 4. Teodor Kom (poprej Henrik Korn) poKrivatcc iM in kiepar, vpeljalsc strelovodov. ter instalater vodovodov Ljubljana. Poljanska cesta St. 8. Priporoča se si. občinstvu za izvrše- vanje vsakrSnih kleparskih del ter po- krivanjt z angleSkim, francoskim in tuzemskim Skriljem z asiest-nentsin M\)m (ttErnit) patini RaUdek 2 izbočno in ploščnato opeko, lesno-cementno in streSno opeko. Vsa stavbinska in galanterijska kle-parska dela v priznano solidni izvršitvi. Mlina jg kuhinjska opraia. Postekljeoa posoda. Poprave toćno in ceno. ProraCnni brezpltčno in post. prosto. NaiholjSi in nieneili nukop! Fr. P. Zojec Ljubljana, Stari trg 9. Predno se obrnete drugam, oglejte ai mojo bo^mto zalogo pravih, najfinejših Sticarsklti nr ii M^ zlata in srebnu are ^P^ « 1 a dame z diamanti JT ^^k ^ ! ii briljanti, »pest- ^^^^L ^B ! niče, ahanc, vratne ^^^^J^^^^ i feritice, ptroCie *^J^^^^ \ in dnfc prstant, ^jp ^^^k | krasne nastavke la sf Pr«prog«, sastorft »odrod na vimet COl MStSBI IV" H«lMUds«ii« blago. -«• BSaSSSSS ^L^^^^^^#i^fci^ .______________inimiiiiiii Stran 14._________________________________________________________„SUJVKNSKi NAROD«, dne *9. julija 1913. 164 štev. IHPBiiBšS I ^ mesans stuđančnjcogrenčicoali | I SaHPi- iife*3aR sooavtco, tuđi uvretna I I i 1466 I I POZOR! Ker izdelujejo enako se glaseče, ničvredne ponaredbe, zahtevajte torej ■ izrecno BV gozdai biser Iz Izdelovalnic goidnega bisera, Brno-Hvovice. T* «Blagovolite pisati po vzorce! Biagovolite pisati po vzorce! I Radevolje Vam na ogled posije dobro znani izvozni zavod modnega * m manufakturnega blaga I» U Havliček in brat, lupali PodeDraay. teško. I Novosti j£l$/ eponge J^J^^iavličkovatka-^NjV platno, I modnega ^^O^r deleni vezeno ^^Nj^/nina, kanafasi,y^g^»y pregrinjala, I blaga Atf*SS blago, svila /£?S^/obci, brisače, >^KS>x sipkovina. /3y /*»/ /^/ I Havličkova tkanina „KvStuše" 1 kos 13 m K l2bO, 23 m K 1S 80. Posebnost Podebradska I kopališka tkanina 1 kos 23 m K 2240. 1 zavoj raznih pralnih ostankov, okusni vzorci I 40 m zaKlS-—,najboljše vrste za K24—. Pregrinjala za na steno K 560. Ceniki in vzorci I I franko! — Okusni v7orci — nizke ccne — dobro blago — Vas iznenadi! I I____________________________S Idial sita. inlmlih. v ogniu poiitee Me nm pleleoi _ s 13—120 mm širokimi petljami različnih debelosti ———— pripravne « ograditve parkov za dhrjači no, vinoeradov, dreveanio, kot varctvo proti žalcem, za pasjake, »arstiro proti toCi, fazanerije, »oliare inkletke, za >gra-l-s£a lawn-tennisa ■ '' -■ '--<'--- ■ «a:-£-. « Rabitzeve ttene. momrske gradnje >td. Te pietea-.ne se iese po spletenju W OgnJlI OOCinkalO " ^-—r ^ ™ve >^ !1.-J-: trdnejSe neCo vse U poćnkane žice napravile slet-nir.-. dV e Štiriofllate Žičlte Strojne Ol«*eiline ta o^itve vseh vrst okenske mraie ™ mreie za pesek r gramoz, ve» ogradilni materijal, Jeklena ttodeča tica za p!otowet lićaate -- litoželezne ograje, atopniske, okenske. grobne, grobničke, prOČelne - balkonske Ograje ier v?-za-i-vr.« -i-ie'.« dobavl:a;o po nak-.S cenah <&jg> Hntter & Schrantz d. d., BuaJ VI., Windmi&Ug. 26 42 KđQdC tvornica aitarskega in klobućevinastega blaga. J^S» ===== Naravni vzorci in pojasnila vsake vrste gratis in franko. ===== I Ivan Jax & sin 4r^%^% I I v Ljubljani, Dunajska cesta 17 p^W|J^^ I I priporoča svojo bogato zalogo <^^ ^*/ I uoznib k©l«5 MiMU ■ V . S\a*>«i«____\ r.«,- -,?«; !«,--* ,.za rodbino in obrt I I »i^^^^^^^v^ EiBzpatm kuni u __ J ■ ^^*^"fc - !lti iuBcT vseh velikosti. ^■ " p ■ ^^^^^^^^^BtaaaaBaBBBBBBnBaanBnBnBnBnBnBnBVaVB^39K^B]i^aa««nBBaBV^BBBBBBBBBBBBnBBH 11 Brizgalnice 11 uii. telmlii irille ii1 avlomobile I kupujte tamo pri I I R. A. SmeKol, Zosreb I katera tvrdka se zdaj glasi: 2093 I Središta* prodaja #tja]6fasmih HHsfalnlc ta polrebi«»| ielo^adn. orodfa In artomobllov d. a. •. ]. Prafa-faaiolMJT I B. £L SmekaL V. L StratUek. ▼• B. SauutaL I Opozarjamo i I da v iadnjem času razpošiljajo razliČnc nemške tvrdke po svojem za- I I stopniku v Zagrebu na gasilna društva Bemikt canik« to ponujajo I I svoje blago. — Ne podpirajte j'h, ker imate svojo slovansko tvrdko. I Anton Mer krojač M> Ljubljana, Sv. Petra c. 16 priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe, nepre-močljivih havelokov itd. itd. Obieke po meri se po najnovejših V2or-cih in najnižjih cenah izvršujejo. ( Vsak dan svež| sladoled in ledena kava ■j| se dobi H M v slaščičarni y IJ. ZflLAZHIK i H^ Stari trg št. 21.^M aj j = aj -— i aj . 5. Čadež . ■ v Ljubljani ' Mestni trg št. 14 poleg UrbanCcve manaf. trgovine prlporoča I •klobuke- slamniko u (epite. razno moško perilo, H B kravate, ovratnike itd. itd. ■ Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno. ■ 1 = ■ ="" 1 ■ ^HHv ^^J^^^ «aaa^V I LHIKUSCH I Ljubljana, Mestni trg 15 I I priporoča svojo veliko izber ■ I deziiikov in soln6nikow. I I Popravila se izvršujejo točno in solidno. I Trgovina z orožjem in c. kr. zaloga smođnika Lechner & Jungi, Gradec Sporgasse 1. ^MHHfb ftpP1 priporoča po tvorniških cenah kot /ft ^ ^JraflV*^ ' najboljše branilno orodje avtom. Žepne ^^nL^^^^ J^B^^% piŠtole, točno zastreljene sistemov ^mff^$£&U^^^SKS^& Mw^J^ „Browning*. Steyr", .Mauser* in JSB^^^i^^^^aSSt ^g .Bayard' samokresi najbogatejše iz- ^^ ^J--^ ^^p bire že od K 550 naprej, floberti in karabinai ice, dvocevne lovske puške od 36 K naprej. Patrone, patronske stročnice itd. itd Cenovnik gratis in franko. 4658 Cenovnik gratis in franko. ; Otvoritveno naznanilo. : r^txxxxxx>rxxKxxxKxxxxxxxxxx iYT * Podpisani naznanjata slav. občinstvu, da je lepi, proti vetru ^ N zavarovani N : tri restavraciie pii „Plzenjskem prazdroiu" otvorjen. : Jj Točijo se zajamčeno pristna vina, Reininghausovo marčno ^ N pivo ter plzenjski prazdroj. Vedno dobra kuhinja. Zmerne cene. N M Naročniki na brano pri znižanl ceni se spreime]o, H ^ Za obilen obisk se priporočata ^ * A. J. IMA restavraterKi, ^ ^ 1957 Gradišće št. 2, prej Fiala, ^ VxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxiT ^š^^^^m = ^ ko&strukci] = D ' ^a^Bnria^B^Ha^B^B^BHB^B^Uaa B^a^9^£]^ET^BBtaJ£MH arflLtJ I f^fiVSSKKSfiEl&St^l za g'adko slamo, z iztresalcem slame, sitom, na- ^^^^^^k a *il zmolorieni, na vodo alinagepeli ^^[j[\*Xr ^^^y^p^ najnovejše in stanovitne konstrukcije izdelujejo ^*^^^a^^ in dobavij ajo 1843 tvornica poljedelskih in obrt strojev j^^^^^^^^^^^^^jjp^^^f^đj^^^g IL, Taborstrasse št 71- ^^^^^^^L^^^^B&al-!if^Sx>\JP^?' Frankfurt na M., Berlin, Pariz. Kf^EpE3z^/ V^^^^^ter^^ Bogato ilustrovani katalog Štev. 98 flH^—^1 /?■!> "a^a^V Ian Zelijo se zastopnikl. ih i 1 iJBii mi Idrija-Logatec, II llf 1111111 111 1119 711(179 Idrija-Logatec, kolodvor. II U ■ llllllllll 1 |l|| I U Ti li kolodvor. ■■■■—-1 9 Odta&d li Idrtje: Prlbod v Logatec: OdhodiiLogatca: Prihod v Idrlfo: I Ot) 6-— zjutraj Ob 750 zjutraj ob 8*30 zjutraj ob 1O20 zjutraj I m 12*— opoldan w 1-40 popoldan » 2'30 popoldan , 4'— popoldan I . 3-30 popoldan » 5*10 popoldan , 6*30 zvečer . 8*15 zvečer I Cene x aTtomobilnlm nmnibusom: Cene s kombiniranim avtomobilom I 4649 I* razred n. razred L razred n. razred I za osebo za osebo xa esebo za dsebO I Idrlja - Logatec ali nasprotno K 3— K 2— ' Idrija - Logjtec afi nasprotntt K 3-— K 2*— I Idrija-Godovič 9 . 150 . 1-— Idrija-Godovič . .1*50 . 1— I Godovič-Hotedršica , . 1*50 , 1'— Godovič - Hotedršica . , 1-50 , 1*— I Hotedršica-Logatec , , l'5O . 1*— Hotedršica - Logatec , , 150 . 1*— I Označena vožnja se vrši vsak delavnik, omnibus vozi vsak dan I opoldans ob nedeljah in praznikih vozi le opoldan omnibus. I W Totnost se po noioosti vzdržiije, vendai pa as prammun sobne odgovornosti u moretiimo lanuido, ~Wto I Valentin Lapajne v Idriji. Hajcenejsa io naitrejša vožnja v Ameiiko i parniki Jeveionemškesa Llosda" *3B 34U Bremna V 1 NewYork 1 ■ cesartkiml brzopainikl „KAISER WILHELM>il „KBONPBINZ WILH£LMMV „KAISEB VILBELM d. OBOSSE". Prekomorska vožnja traja samo 5 do 6 dni. ggg Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedeneg^ ^% parobrodnega društva kakor tuđi listke za vse proge ameriških železaic dobite jS v L|nbliani edino le pri Sj EDWU inu. Kolodvorska ulica štev. 35 s nasproti občeznani gostilni .pri ^tarem Tišlerju". 0«h#>d li L|mbliane Je vsak torek, ćetrtek in soboto. — Vsa M p#|asnila, kl so tikalo potovan)a, točno in brezplatao. — mi Postretba pofttona, reelna in solidna. b Potnfkom, namenjenim v zapadne države kakor Colorado Meksiko, KaJifornij0 ® Arizoia, Utah, Wianiof, Nevada, Oregon in Wasbington nudi nas« 4ruštvo posebno fei^ ■ ugodno in iz redno ceno čez OalTesten. Odhod na tej proai iz Bremna ^ ■ enkrat mesečno. ^7 ■ se dobivajo pa tuđi listki preko Biltimon in na vse ostal« dele sveta kakor »*• ■ BrtziliJ«, Knbo, Baenos-Airea, Colombo. Siogapore v AvstraliJ« itd, 164 štev. ^_______ ^^^^^^ .SLOVENSKI NARDD", dne 19. julija 1913. Stran 15. jL Kadar hočete kupiti dobro blago, obrnite se na tvrdko £ | Katinka Widmayer | / „pri S O L N C U " za vodo, % ¥ ki trna t zalogi dobre in trpežne čevlje za dame, gospode in aL ftZ otroke. Izdelovanje suhih šopkov, nagrobnih vencev, trakov z ffZ m napisi. Bluze, vrhnja in spodnja krila, nogavice, rokavice, ■££ jW vsakovrstno perilo itd. — Postrežba točna. — Cene najnižje. y\ I Prosim prepričajte se! 3440 Prosim, prepričajte se! I C kr. priv. tovarna za cement | Trboveljske premogokopne dmibe v Trbovljah priporoča svoj priznano izvrsten Portiand-cement v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise s[lede tiskovne in podorne trdote daleć nađkiillufoćl dobroti kakor tuđi svoje priznano izvrsino apno. Priporočila in izpričevala 2307 raznih aradov ia naj slovitej Ših tvrdk so aa razpolago. Centralni urad: Dunaj, I., Maximilianstrasse 9. HHIHHHIHiHHiHIlHH^HfliHIHHHHIIH - ;-^mBmMMBB<^Tv-^iflBWf*MHaPišix ¥' 9ISiKcia ftađlo«ktiwno termalno !*€>-B»aB.i.Žl^o Toplice na Kranjskem Sezija od 1- maja do 1> oktobra. Postaja dolenjske železnice Straža-Toplicc. Akratov vrelec 38°C.f ki daje vsak dan čez 30.000 hl radioakativne termalne vode. Zdravljenje s pitjem in kopanjem, Izredno uspešno proti putiki, revrrri, neurai^iji (trganju), ženskim boleznim in drugim. Velika kopališča, posebne in mOČvirne kopeli. Elektroterapija in masaža. Ravnateljstvo: Kopališki zdravnik dr. Konstantin Konvalinka. Zdravo podnebje. Gozdnata okolica. Bogato opremljene sobe. Izborne in cene restavra-cije. Prospekte in pojasnila daje brezplačno kopališka uprava. 1178 IIzbol|ša|te promet v svofi gostilni Pos^t0 -150 z, izvrstnim cenim slovanskem I« ama m grandhotelu nlKf^nil^SK I Sit niVAltl „Balkan" v |illiv£i|Sllfii £11 [II¥U 111 Trstu, Via :: iz Geške delniške pivovarne v Čeških Budejevicah. :: raa ,n Y " Največja čisto slovanska pivovarna. 2505 slovanskem _B ■-■■- -««una_ _____ hotela rmr Zaloga v Ljubljani: v. H. Ronrmann. "ma Lacroma** ^aloge v Zagrebu, Trstu, Pulju, Zadru itd. v Gradežu. %- Reiviaulo io aaili goinli vrt ^ priporoča slavnemu občinstvu 2106 KAROL TAUZES, hotelir na Sv. Petra cesti št. 7. (jospice za pouk v kuhanju se veDno sprejemajo. C. kr, avstrifske ^ državne železnice. Izvleček iz voznega reda. ■ Veliaven od 1. maia 1913. == Posta[as Ljubljana fužni kolodvcr. Odhod. 6"54 zjutraj. Osebni vlak na Krani, Tr- žič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, St Vid ob Glini, Dunaj. 7*32 zjutraj« Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, Št Janž, Rudolfovo, Stražo- Toplice. 9*09 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, (z zvezo na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Koln, Celovec, Linč, Dunaj, Prago, praždane, Ber-iin,) [direktni voz Reka-Opatija-Solnograd.] 11-3O dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzenfeste, Solnograd, Celovec, Dunaj. 1-20 popoldne. Osebni vlak na Škofjo Loko, Kranj, Radovljico, Jesenice. (Zabavni vlak, vozi samo ob nedeljah in praznikih). 1-3O popotdne. Osebni vlak na Grosu-pije, Kočevje, Trebnje St. Janž, Rudolfovo, Stražo -Toplice. 3*40 popoldne. Osebni vlak na Krar.j, Tržič, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzenp^este, Celovec, 6-35 zvečer. Osebni vlak na Kranj, Tržič, jesenice, TrbiZ. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Vlissingen, (London), Celovec, Linč Dunaj. 7-46 zvečer. Osebni vlak, na Grosuplje, FTnčcvie, Trebnje, Št Janž, Rudolfovo. lO-OJ. po noći. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, Gorico, Trst Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Franzenfeste, Inomost, Solnograd, Monakovo, Linč, Prago, Draždane, Berlin. Prihod. 7»25 zjutraj. Osebni vlak iz Trsta, Gorice, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Ber- lina, Draždan, Prage, Linča, (Londona) Vlissingena, Monakovega, Solnograda, Ino-mosta, Beljaka), Tržiča, Kranja. 8c59 zjutraj. Osebni vlak iz Rudolfovega, St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega, 9-52 dopoldne. Osebni vlak iz Trbiža, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunaja, Linča, Celovca, Monakovega, Solnograda. Inomosta. Beljaka. 11-14 dopoldne. Osebnf vlak iz Gorice I Jesenic, Dunaja, Linča, Celovca, Beljaka i Tržiča, Krania. 3-00 popoldne. Osebni fz StraŽe-Toplic, Rudolfovega, St Janža, Trebnjega, Ko-Čevja, Grosupljega. 4-33 popoldne. Osebni vlak od Trsta, Gorice, Trbiža, Jesenic, Linča, Celovca, Solnograda, Franzenfeste Beljaka, Tržiča, Kranja. 5*51 zvečer. Brzovlak iz Jesenic z zvezo na brzovlak iz Berlina, Draždan, Prage, Dunaja, Linča, Celovca, Kolna, Monakovega, Solnograda, Inomosta, Fran-zensfesta, Beljaka, (direktni voz Solnograd-Opatija-Reka). 8-16 zvečer« Osebni vlak iz Trsta, Gorice Trbiža, Jesenic, Dunaja, Ltnca, Celovca Beljaka, Tržiča, Kranja. 9-00 zvečer. Osebni vlak iz Jesenic^ Radovljice, Kranja, Škofje Loke. (Zabavni vlak, vozi samo ob nedeljah in praznikih). 9-16 po noći. Osebni vlak iz Straže-lo-plic, Rudolfovega, Št Janža, Trebnjega Kočevja, Grosupljega. 11-31^ po noči. Osebni vlak iz Trsta, Gori ce,Trbiža,Jesenic, Celovca, Beljaka, Kranja Postaja; Lfablfana dri. kolodvor, Odhod na Kamnik: 7-32, 11-50, 3-12, 7-J6, (11-2S ob nedeljah in praznikih). Prihod iz Kamnika: 6-42, 11-00, 2-41, C.kr. državno-ielezniško ravnatelfstvov Trstu. f Krasna umetniška reprodukcija v ve5 barvah , ZMHEMTE GROHARIEVE SLIKE ! PRIOZATRDBARJA — USTANOVITELJA SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI = t K^A Viaofca 06 cm tn žir oka 55 cm je naj- ^^31 \ ZWm\ lepil okrai vsake slovenske hiie. Ta L^C J KnE regrodrnkcija je sploh najlepsa in na|- I^%1 \wWM dovrienejia kar jih Imamo SlovencL ^A\| ] |2s9 Cena s pošto kron 3-20 CE2I ) 1HHRODHA KHJKJflRHA \S?l ^ Stran 16, _______________________________ ^SLOVENSKI NAROD«, dne 19. fuRja 1913, 164 štev. JG MAVHR 5S -■""'--"■ Hmiifaktuma ^m H ^B^vH ^■^■^b^B^^L ^h ^^^I^h^h V na debelo in drobno. "Tpd p " ^^m "»""^ ™ ^MM« :: nega blaga. :: Ljubljana, Stritarjeva ulica. Velik koncert se vr& l«trt, ▼ BOđello ŽO. folija L L na prostornom Trt« pri Travnu na Glincah - Vito. Zičetek ©b 4. uri pop. Vstopolna prosta. Za dobra gorka in mrzla jedila ter pristno pijaco bode preskrbljeno. K obilni udeležbi vljuđno vabi J. Tra«a. Pri ncugodnem vremenu se vrši koncert vsalonu. 2124 ^flU^HH^HH^HI^HHrTrtMi produkcija fes 2000 I I i u il I M^MM«*M»MMMkJUi|i||||^| |PBHffl|Ui|!|||| HEINRICH I AN7 MANNHEIM 1 I , ^Ž—Ž^M^miiJlliH----I NmIov z« brzojavke: HlHUHlR H ■■ uHHH Pisama: DUH JIJ VIII. ^H I ^''d^Jir^niiiiriTl^^Bfcaiikiin LANZFILIALEDUNAJ. Laudong.9. Tel. 18881b. H| I 'B3k|HSS| Vročeparne-Lokomobile I I LAMZOVA Vroćepam. Lokomobtte ZIHOŽllOSt đo 1000 PS. 8 ■ r nmravnost vciano Dynamo. Jednostavna postrežba. Največji prihranek. Sg ha ^^ 4t v a a tffe a ^^ v a tik državne ceste, kjer se sedaj dobro obiskana 2442 gostima. špeceriisMa trgovina in tolialra iz vršu je, z velikim salonom in lepim gostilniškim vrtom Je takof za prodati. Kje, pove upravništvo »Slov, Naroda«. za trgovino z vinom, žganjem in špiritom, katera tvrdka hoče razŠiriti svoj delokrog po Kranjskem, Štajerskem in Koroskem. Od ponudnikov se zahteva majhno kavcijo. — Kdo, pove upravništvo »Slovenske^a Naroda«. 2515 ^ Ljubljana, W HM VF^@at«V^ ^ Ljubljana, fc d cesto ŠL U M II. I|tiJiiii& H cesta št" u r X i (Koliiei). :N **" •*^^E «*«^ N : (Kolizej). : t^ ] Um 0M in tapetniškega Iga,; 3 Zaloga sjali to itii soli § Otomane, Mi\ li zimnice e M :: v različnih nainovejših slogih. :: W = različne kakovosti. ===== ^ 2 P,i,„,n. ...id„. bi.a. P otroskih vozičkov, t Ljudevit BorovrJk puškar v 3oi*ovljah (Fer-lach) na Koroškem. se priporoča v izdelovanje vsakovrstnSh pniek za lovce in strelce po najnovciših sistemih pod popolnim jamstvom. Tuđi ^re-del«|e stare samokresnice, sprejema vsako-vrstna popravila, ter jlh točno in dobro Izvršuie. Vse puške so na c. kr. preskuše-valnici in od mene preizkušene. — Mustro-39 vani oonlki zoatanj. Wmm ^ Kronsteinsrjo H proti vremenom odporne apnene BKia^adne barve WM obastveno varovane ■ V 50 razlitlcaU od 24 h kilogram umi wM Že desetletja najbolje preizku^ene, H prekapalo vse ponarecbe. Edini HB primerni rlcskalni materi al za 2e ^a pobarvana pročelja. 1 Emajlns f sailallane, bL"a?o, it Ifl jo se umivati, krijejo z eno potezo, brez 91 grundiranja, emajlne trde, porabne H samo pomešane z mrzlo vodo. Raz- |B kuževalne,nestrupene,porozne. Idealno BB barvanjc za notranje prostore, Še ne ■H podbarvane fasade, lesene stavbe, ka- H kor kolnice, paviljone, plotove itd. H Dobivajo se v vseh niansah, stroškov ^M za štirjaški meter 5 vinarjev. Knjige ^B z vzorci in prospekti zastonj in pošt- |H nine prosto. B Carl RronstfiiaBr. Đanaj ili.. Hauptstr. 120. Glavna zaloga za Liubljano: Brata Eberl- lahko doseže vsaka gospodinja, ako namesto presnega masla rabi edini polnovredni nadomestek za presno maslo: margarino Blaimscheinov »Unikum«. Margarina »Uni-kum« se izdeluje iz najčistejše goveje obistne tolšče v zvezi z najfinejšo smetano ter rumeni in se peni kakor navadno presno maslo. Kraje, kjer se dobiva v vsakem mestu ali v vsaki vaši, naznani na vprašanje edina izdelovalnica svetovne znamke rxr Elaimscbeina margarina „Unikatu" združene tvornice margarine in presnega masla, Dnnaj XIV. "w _________________________