Posamezna Številka Din 1' Poatnina plačana v gotovini. ŠTEV. 23. V LJUBLJANI, sobota, dne 30. januarja 1926. LETO IH BSMJtu NARODNI DNEVNIK Izhaja v»ak elan opoldne, izvzemšj nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po posti: Din 20-—, inozemstvo Din 30*—. Isodvisen onlitifen list, UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. TELEFON ŠTEV. 552. IB. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tar;'«. Pismenim vprašanjem naj se priloži znanke za odgovor. Račun pri poštneia ček. uradu štev. 18 883. Edino prava rešitev. Odnosaji med vladnimi strankami postajajo- vedno bcij napeti in govori »e že o novih volitvaa, Katere da enako želi Radič ko Pašič. Poleg tega se omenja nebrej drugih kombinacij, tudi najbolj neverjetnim Le ena kombinacija se ne omenja in sicer najbolj naravna in najbolj zdrava, ki bi mahoma končala večne krize in nepotrebne špekulacije le za oblast vnetih politikov. Ta edino prava kombinacija je vlada obeh Ljub. Vsa dosedanja zgodovina Jugoslavije je dokazala, da so vsi programi naših stranka brez vrednosti, če jih ne uveljavljajo absolutni poštenjaki. Po vseh stranKarskih programih se je že skušalo reševali Jugoslavijo, pa vsi ti programi so se izkazali kot brezvredna dekoracija. Ko je stranka v opoziciji, tedaj še govori o svojem programu, ko pa pride na vlado, ga dosledno zataji in ne-ženirano zavrže. Ko je v opoziciji vsaka stranka deklamira o svobodi, ko pride pa na vlado, gorje uradniku, ki je slepo ne uboga. Ravno tako je s pridigami o boju proti korupciji. V opoziciji grmi in kriči stranka proti korupciji, ko pa pride v vlado zatisne oči in pozabi na grehe fcorupcicnistov, če jih celo sama »e dela. , Bankerot strank, to je kratka bilanca našega državnega življenja. Zato pa bi bil tudi že čas, da bi se javnost osvobodila diktata strank, ki je vedno hujši in neznosnejši. Mesto strank morajo zavzeti vodilna mesta ljudje, ki so dokazali, da so sposobni, da so poštenjaki in da jim je blagor celote več ko lasten in strankarski interes. Poštenjaki vseh strank bi morali za-grabiti za državno krmilo, pa čisto vseeno, kateri stranki pripadajo. Rak rana našega življenje je slaba uprava. Ta se pa da zboljšati samo po principu poštenosti, praktičnosti in reda, ne pa po strankarskih geslih in načelih, smo v taki dobi, ko je vprašanje voditeljev važnejše, ko pa vprašanje strank. More se reči, da so stranke ravno toliko vredne, kolikor so vredni njih voditelji. In zato pravimo, kriza se ne sme reševati samo z vidika, katere stranke vstopijo v vlado, temveč kateri možje jo bodo tvorili. Dosledno temu pravimo: Če so radikali v vladi, potem mora biti v vladi bjuba Jovanovič. In če so v vladi demokrati, potem mora biti v vladi Ljuba Davidov«-. Ta dva bi morala storiti novo vlado in prepričani smo, da bi ves jugoslo-venski narod tako rešitev z veseljem pozdravil. Oba državnika Ljuba Pavidovič in Ljuba Jovanovič sta dokazala, da sta poštenjaka, da sta zmožna voditi vladne posle, oba pa odlikuje tudi tako izredna liberalnost, da ni nobenega dvoma, da bi sijajno harmonirala. Oba pa sta tudi znana po svoji delavnosti in po svoji iskreni pripadnosti ideji sporazuma. Brez dvoma je, da nimamo boljše rešitve, kakor je vlada obeh Ljub. Ravno tako pa je jasno, da ni vlade, ki bi tako zelo dvignila avtoriteto vlade, kakor ravno vlada obeh Ljub. Samo ta vlada bi bila zmožna naučiti vsakogar spoštovanja pred zakonom. In samo ta vlada bi megla zatreti ludi zadnje ostanke korupcije, ki še vedno preprečuje naš napredek. Najbolj naravna rešitev, ki je iz našega večnega vladnega krizarenja sploh mogoča, je vlada obeh Ljub. Priznati moramo, da je to tudi edin argument proti njej, ker žalibože je pri nas tako, da se ravno najbolj naravna stvar, najtežje uresniči. Pašič proti razčiščenju položaja. Beograd, 30. jan. januarja. Včeraj dopoldne je prispel v Beograd predsednik vlade Nikola Pašič. Začel se je takoj ba-viti s svojimi posli in je konferiral s predsednikom narodne skupščine Markom Trifkovičem, z ministrom za pravo-sodstvo Markom Gjuričičem in z ministrom za zgradbe Nikom Uzunovičem. Njegov prihod v Beograd spravljajo mnogi v zvezo z raznimi političnimi dogodki, a izgleda, da bistvenih političnih dogodkov ne bo. Lahko se govori samo o posameznih izravnanjih sporov, ki so se pojavili v radikalni stranki. Tako bo po mnenju političnih krogov glavna skrb ministrskega predsednika Pašiča, da razčisti odnošaje v radikalnem klubu. Istotako se bo Pašič bavil s sporom, ki ije nastal na eni strani med Štefanom Radičem in Božo Maksimovičem in na drugi strani med Štefanom Radičem in dr. Milanom Stojadinovičem. Kakor se zdi, se bo skušal aiajprej poravnati spor med Štefanom Radičem in Božo Maksimovičem. Nesporno je, da je rešitev tega spora v glavnem odvisna od tega, da splitski veliki župan dr. Perovič ne ostane še nadalje na svojem položaju. Kar se tiče izravnave spora in vobče položaja ministra financ dr. Stojadinoviča. ki je s svojim potovanjem v Ameriko spletel okoli sebe cel niz kompliciranih vprašanj, izgleda, da se momentano to vprašanje ne bo reševalo, temveč se bo z rešitvijo počakalo dotlej, da se minister financ dr. Stojadinovič povrne iz inozemstva in se bo takrat mogel presoditi uspeh njegovega potovanja v Pariz in Washingten. Vprašanje je, ali se mu bo v Washingtonu posrečilo doseči kakršnekoli povoljne uspehe. V vsakem slučaju se more za sedaj samo slutiti, da bo prišlo do nekaj malih izprememb v vladi v duhu rekonstruk- cije, oziroma do izmenjave poedinih oseb. Pa tudi takrat, ako to vprašanje v obče ne izgine z dnevnega reda, izgleda, da ne bo nobenih važnejših političnih dogodkov. Toda kombinacije se delajo vendarle. Večina trdi, da ne bo, dokler se ne«azglasuje proračun, sploh nikakih več-jih®zprememb, ker se te momentano ne žele in bi tudi ne bile oportiine. Na splošno začudenje se je predsednik vlade Nikola Pašič, dasi se je mislilo, da v teku včerajšnjega dne ne bo zapustil svojega stanovanja, pojavil včeraj popoldne v svojem kabinetu, kjer se je mudil prilično dolgo in urejal nekale-re posle. Ob 5. popoldne se je odpeljal Pašič na dvor, kjer je bil eno celo uro v avdijenci. Pred to avdijenoo je bil pri Pašiču minister za promet Krsta Miletič. Po avdijenci Pašiča je bil sprejet Krsta Miletič v avdijenco od Nj. Vel. kralja. Pašič je sprejel po povratku iz dvora ministra ver Miša Trifunoviča, nakar se je odpeljal na svoj dom, kjer je potem sprejel predsednika radikalnega kluba Ljubo Živkoviča. Minister prosvete Št. Radič, ki je sinoči odpotoval v Sarajevo, se v teku včerajšnjega dne vobče ni sestal s Pašičem. Napačne so torej vesli nekaterih listov, da je Št. Radič bil pri Pašiču. Opozicija skuša iz tega, da se Pašič in Št. Radie nista sestala, in pa iz teh avdijenc na dvoru delati razne kombinacije. Smatra se pa, da te kombinacije v tem momentu niso verodostojne. Na te okolnpsti se polaga od strani opozicije večja važnost, kakor jo faktično iriiajo. Pred odhodm v 'Sarajevo je imel Št. Radič v svojem kabinetu konferenco, ki so .se je udeležili vsi ministri hrvatske seljacke stranke. Sestanek Briand — Chamberlein. POLJSKA DOBI MESTO V SVETU ZVEZE NARODOV. DAL PRED ZVEZO NARODOV. MADJARSKI ŠKAN- Pariz, BO. jan. Na sestanku med Chamberlainom in Briando-m se je v prvi vrsti razpravljalo o vprašnju pristopa Nemčije k Zvezi Narodov. Oba ministra sta se zedinila v tem, da mora Nemčija izpolnili vse obveznosti, ki jih je prevzela glede razorožitve. Šele tedaj bo mogoče oceniti dobro voljo Nemčije i» s tem v zvezi zmanjšati zasedbeno vojsko v Porenju. Nato se je pretresalo vprašanje pristopa Nemčije v Ligo narodov v zvezi z zahtevo Poljske, da se pri tej priliki da tudi Poljski permanentno mesto v svetu Lige •narodov. Francoski minister je izjavil, da bo odločno podpiral to zahtevo Poljske, Chamberlain pa je s svoje strani dal izjavo, da se tej zahtevi ne bo upiral. Potit Pa risi en doznava, da se je na tem sestanku govorilo tudi o madjarski falzifikatorski aferi. Ministra sta se sporazumela na to, da se bo to vprašanje obravnavalo pred svetom Zveze naro-j dov. SLABE VESTI IZ AMERIKE. Washington, 30. jan. »Washington New>s«: pišejo, da je jugoslovenska delegacija zahtevala v Ameriki pogoje, slične onim, ki jih je za odplačilo svojih vojnih dolgov dosegla Italija. Ameriška komisija pa je izjavila, da je temu protivna. Pa kakor z mnogimi drugimi stvarmi, tako je treba obračunati tudi s tem pravilom in resnica ne smejo postajati najbolj nenravne, pač pa najbolj naravne stvari. Prepričani smo, da bi jugoslovenski narod naravnost z velikansko večino glasoval za vlado obeh Ljub, če bi imel priliko izvesti tako glasovanje. Naj se zato volja naroda zgodi in naj se da državi že enkrat taka vlada, ki jo z^hte-j vata narod in pamet, ne pa vlada, ki je j samo plod zakulisnih kompromisov, j Edino prava rešitev iz sedanje situa-I cije je — vlada obeh Ljub in nič dru-i gega. Newyork, 30. jan. Pogajanja jugoslo-venske delegacije za poravnanje vojnih dolgov v Ameriki zadevajo na velike tež-koče. Ameriški listi so zavzeli neprijazno stališče, kar še bolj slabi situacijo naše delegacije. Očita se Jugoslaviji, da je dala netočne podatke, ki se morajo šele revidirati. AVasliington, 30. jan: Predvčerajšnjim so imeti jugoslovenski delegati daljšo konferenco z državnim podtajnikom Windstonom. RATIFIKACIJA TURŠKO - JUGOSLOVANSKE POGODBE V PONDELJEK. Beograd, 30. januarja. Včeraj popol-; dne je turški poslanik Hikmed bej v družbi s turškim zgodovinarjem Jaša Kemolbejem posetil našega zunanjega : ministra dr. Ninčiča in njegovega pomoč-; nika Jovana Markoviča. Jaša Kenmlbej ! je prinesel seboj ratifikacijske listine o i turško-jugoslovenski mirovni in prija-i teljski pogodbi. Izmenjava teh listin bi > se imela vršiti v pondeljek. Seja skupščine., Beograd, 30. jan. Po izvršenih formalnostih je minister dr. Krajaž utemeljeval zakonski predlog o ustanovitvi Obrtniške banke. Obrtniki, katerih je v državi okoli 150.000, so uajvečje važnosti za dr/.avo. Njih zasluga je, da je bila izvedena nacionalizacija mest. Najvetje važnosti za obrtnika je kredit. Država do-sedaj ni v teni oziru storila svoje dolžnosti. Narodna banka je izdala lani 1335 milijonov kredita, od teh pa so dobili obrtniki le 10,374.000, manj kakor je dala Prva hi valska štedionica obrtnikom kredita. Od'teh 10 milijonov je dobila Srbija 7,693.400 kredita, vsi drugi kraji pa le 2,607.000. Sedaj se bo to popravilo. Dr. Krajač je nato opisal vse načrte <> Obrtniški banki iti nato podrobno utemeljeval predloženega. Obrtna banka bo razpolagala prvo leto z okrog 25 milijoni. 5 milijonov da država,, 7 in pol zasebniki, ostalo Narodna banka. Da se bodo posli v redu vršili, bo skrbel poseben komisar vlade. Za dr. Krajačem je govoril najprej dr. Miovič, nato pa dr. Križman. AMERIKANCI V JUGOSLAVIJI ZA NAŠO DRŽAVO. Beograd, 30. januarja. Ameriški poslovni ljudje, ki žive v Jugoslaviji, so poslali ameriški komisiji za ureditev vojnih dolgov, ki se sedaj pogaja z jugo-slovensko delegacijo, naslednjo brzojavko: Glede na ogromne žrtve jugosloven-•skega naroda v času svetovne vojne in na neprestane in velikanske napore, ki jih je imel ta narod za obnovo svoje države, prosijo člani ameriškega poslovnega sveta v Jugoslaviji, ki so v svesti prisrčne naklonjenosti, kakor jo tukaj uživajo, da se vprašanje vojnih dolgov reši čimprej in čim ugodneje. LJUBA JOVANOVIČ V AVDIJENCI. Beograd, 30. januarja. Včeraj dopoldne je bil v avdijenci pri Nj. Vel. kralju predsednik narodne skupščine Marko Trifkovič. Informiral je kralja o delu narodne skupščine. Predsinočnjim je bi! v avdijenci Ljuba Jovanovič. Za to avdijenco se je deznalo šele včeraj. Ta avdi-jenca je v vseh političnih krogih vzbudila pravo senzacijo kakor tudi avdijen-ca Štefana Radiča in Bože Maksimoviča. PROŠNJE ZA PRIZNANJE SLUŽBENIH LET ODBITE. Beograd, 30. januarja. Včeraj popoldne je imela svojo sejo sekcija finančnega odbora za prošnje in pritožbe. Razpravljalo se je o prošnjah uradnikov za priznanje službenih let. O tem vprašanju se je razvila precej živahna debata, ker se nekateri člani protivijo temu, da bi se priznala za državno službo tudi leta, ki jih je kdo prebil izven državne službe. Razpravo je končal predsednik Velja Popovič, ki je naglašal, da so v sedanjem času, ko se izvaja redukcija urad-ništva, talce prošnje neumestne. Poleg tega je predlagal, naj se zahteva od narodne skupščine, da spremeni čl. 67. uradniškega zakona in se določijo še večje omejitve za priznanje državne službe. Na to stališče se je postavila tako opozicija kot HSS. OGROMEN HONORAR ŠALJAPINU. Beograd, 30. januarja. Upmva beograjskega gledališča je sklenila pogodbo z znanim svetovnim pevcem šaljapinom za gostovanje v Beogradu. Gostovanje bo v prvi polovici aprila. Šaljapinu je kot lionor zagotovljen znesek 200 tisoč za večer. Šaljapin bo nastopil v operi »Boris Godunov.« Železniške nesreče Brod, 27. jan. Danes sta skočila na postaji Nova Kapela-Batrina dva vagona s tira in je bil zato ves promet ustavljen za uro in pol. Zagreb, 27. jan. Danes je pri iodsusedu skočil s tira brzo-vlak in je bil zato dve uri ustavljen ves promet. Vraudug, 27. jan. Današnji mešanec je skočil s tira med postajo Vraudug in Nelšl. Človeških žrtev ni. Te tri brzojavke čitamo samo v eni številki beogradskega dnevnika. In kdor čita pazno vse časopise, ta ve, da so se v zad-nj m času železniške nesreče pri nas tako začele množiti, da mora to vzbuditi pozornost javnosti. | Vedno bolj namreč postaja jasno, da niso ■ te nesreče samo slučajne, fcjmveč da so i vzroki globlii. V dunajskem pismu smo že povedali nekaj teh vzrokov in o stvari bomo govorili ob priliki še obširneje. Za danes bodi samo konstatirano, da je stanje naših železnic že tako obupno, da so železniške nesreče na dnevnem redu in da se moramo bati še strahovitejših nesreč. In te, so neizogibne, če se ne bo naredil red v železniškem ministrstvu. Riba pri glavi smrdi in za naše železnice velja to še v posebni meri. Tu napraviti red, tu nastopiti preti krivcem bi morala biti prva dolžnost vlade, ali pa se bo zgodilo lepega dne, da bo naš promet obtičal. Zato na delo, dokler je še čas, ker katastrofa sc bliža. Važno vprašanje. Finančni odbor je proračun sprejel in določil tudi za Slovenijo tiste davčne vsote, ki jih država pričakuje od slovenskih davkoplačevalcev in na katere z gotovostjo ro-cuna. Velika, da ne rečem prevelika vnema finančne uprave je še vsako leto račun države na naše žepe sijajno opravičila. Davčna uprava v Sloveniji ni poslala v Beograd samo to, na kar je država računala, ampak vsako leto je nekatere proračunske postavke kar podvojila, in to brez vsakega zakona, ki bi finančni upravi v Sloveniji tako postopanje dovoljeval. V državah, kjer vlada redno državno gospodarstvo, izdelujejo proračune zato, da se jih finančna uprava drži. Smisel vsakega proračuna ni samo to, da državna uprava ne sme več izdati, kakor ji je dovolil parlament, ampak tudi to, da ne sme več od davkoplačevalcev izterjati kot toliko, kolikor ji je dovolil parlament. Tako so gospodarili tudi v bivši Avstriji. Takrat so tudi za naše praje natančno določili vsoto, ki jo je zahtevala država od nas, to vsoto so razdelili na posamezne davčne okraje in po davčnih okrajih na poedine davkoplačevalce. Izterjali so sicer tudi takrat nekoliko več z ozirom na razne davčne odpise, ki so postali potrebni vsled raznih nezgod, in pa na razne nove nepričakovane potrebe, splošno pa se je iz-terjama vsota ujemala z vsoto, ki jo je določil proračun. Ce pogledamo vsotg, ki jih zahteva državna uprava od Slovenije za prihodnje proračunsko leto, in jih primerjamo z vsotami, ki jih je Slovenija plačevala preteklo leto, vidimo, da bi bilo davčno breme pri nas silno olajšano, če bi se uveljavil stari princip porazdelitve davkov na posamezne davčne okraje. Izvedba tega principa pri nas ne bi bila nemogoča. Mi imamo dobro urejene zemljiške knjige, imamo dobro —še predobro! — uredništvo, sistem davčnih Knjižic nam tudi ni neznan, ergo so dani vsi pogoji, da se pri nas začne pobirati toliko davka, kolikor ga država od nas zahteva z zakonom, in ne toliko, za kolikor sta se morebiti zmenila finančni delegat in finančni minister pri zaprtih vratih. Prihodnje tedne se bo vršila razprava o državnem proračunu v plenumu zbornice. Po naših mislih bi zahteva po reparticiji davkov v Sloveniji ne bila neizvedljiva, če bi jo postavili vsi poslanci iz Slovenije, tako da bi bilo v finančnem zakonu izrečno naglašeno, da finančna uprava ne sme iz Slovenije več iztisniti, kakor je dovolil ljudski zastop. Davidovič o svojem Vstopu v vlado. Dopisnik zagrebških »Novosti« je imel | razgovor z Ljubo Davidovičem o njegovem ev. vstopu v vlado. Na vprašanje, če vstopi v vlado, je odgo- i voril Davidovič tole: »Demokratska stranka more vstopiti v vlado le, če se ustvarijo taki pogoji, da se takoj vidi, da je to druga vlada. Najkasneje v petih dneh se morajo ustvariti pogoji za-popolno ravnopravnost vseh v državi, da bo država v polnem zmislu besede pravna država. To so bili vedno naši nazori glede vstopa v vlado. Treba je nameščati sposobne uradnike, treba pravičnosti za vse in treba absolutno upoštevati upravičene zahteve Hrvatov, naglašam upravičene, ker oni imajo tudi neupravičene.« — Pa je možnost, da vstopite v vlado z radikali I »Da, če se ustvarijo pogoji, ki sem jih omenil.« — Govori se, g. predsednik, da pride do . vlade Pašiča, v kateri pa bi bil nekdo dru- i gi podpredsednik, ki bi vodil posle in v ka- ' teri bi bili tudi Vi skupno z muslimani, potem ko bi se z njimi fuzionirali. Ali so te govorice utemeljene, ker pravijo, da je nemogoče, da bi bili Vi skupno s Pašičem v vladi? »Zakaj? Samo g. Pašič je že star in ne more več delati. Jaz sem od njega 20 let mlajši in vendar se že čutim starega. Moremo mi v vlado, toda v vladi treba delati, delati in delati, ne pa samo prejemati velike ministrske plače Na vladi je treba nekaj strankarskih interesov žrtvovati. To bi morali storiti radikali. Toda kaj delajo? Prepirajo se zaradi enega velikega župana in ta župan morda v resnici ni na svojem mestu. Oni nočejo žrtvovati niti črno pod nohtom. Kaj so napravili v 7 mesecih? Mi smo z dobrohotno opozicijo namenoma pustiji, da se objektivno vidi, da ne znajo delati. To smo mi že preje vedeli, toda nismo hoteli izvajati prave opozicije, da se ne bi mogli potem opravičevati, da jim je opozicija onemogočala pravo delo. toda danes bomo postopali drugače in vodili bomo ostro opozicijo. Politične vesti. = Preklicane klevete. Pred kratkim je | objavilo »Jutro« častno izjavo, s katero ob- I žaluje in preklicuje vse očitke, ki jih je ' objavilo za časa zadnje volilne borbe na na- j slov Ivan« Jelačina ml. in dr. Vladimirja j Ravniharja. Obenem se je »Jutro« moralo j tudi obvezati, da plača vse pravdne stroške, j Slično Izjavo je moral objaviti tudi »Sloven- j tfki Narod«. Vse, kar je torej pisal samo- : -stojno demokratski tisk za časa volitev o g. i Jelačinu in dr. VI. Ravniharju, ne drži in ! to si naj zapomnijo bralci, če bi obnovil samostojno detnokratski tisk svojo brezvestno kampanjo. = Sestanek Radiča z Maksimovičem. Včeraj popoldne je imel St. Radič daljšo konferenco z notranjim ministrom Maksimovičem. Govorila sta o ureditvi osebnih vprašanj v prečanskih krajih. Med drugim je zahteval St. Radič, da se imenuje zdravnik v Imot-skeni za komisarja občine. Maksimovič je to izvršil še isti dan. V kratkem se vrši konferenca med Maksimovičem in predstavitelji HSS glede ureditve vseh spornih uradniških zadev v prečanskih krajih. Izgleda, da bo tedaj prišlo do kompromisa in da ne pridemo do zaželjenega razčiščenja situacije. = Neveljavnost starokatoliških zakonov. kakor smo že včeraj na kratko poročali, je h dal minister za vere naredbo, po kateri so ločitve zakonov, sklenjene od starokatoli-s«ega duhovnega sodišča, neveljavne. Kdor se je na podlagi take ločitve znova poroči!, jo zakrivil po mnenju ministra za vere zloti.; bigamije. Od naredbe ministra za vere' je prizadetih več tisoč oseb in mnenja tsmo, J e 9>sto nepravilno, da bi mogla'ta na-it-dba imeti veljavo za nazaj. Vsi, ki so se po starokatoliškem pravu ločili in se znova poročili, so to storili v (>0bri veri in držav... ,7f I? znala' ie to trpela in s tem odo-. smo Pa tudi, da je minister v. -noTt bi l0 br6Z po,rebe r°kazal tu go-] (;. nost ki bo samo povzročila mnogo gori i K^detim. Končno pa -tudi konštatiramo Še t,, da naredba ministra za vere jasno naz.i postavlja vse govorice naših klerikalcev d j. vera v Jugoslaviji v nevarnosti. = »Hrvat« o vstopu davidovičevcev v vi« d,. - »Hrvat, piše: Naše včerajšnje macije, da iščejo radikali in radičevci m veznikov, se potrjujejo. Ena in druga stran ka vladne koalicije noče več ostati v taki vladi, ker so radičevci nezadovoljni z radikali in obratno. Ker pa ni upanja na skorajšnje volitve, išče vsaka stranka zaveznika proti drugi stranki. Značilno je, da ena in druga stranka misli v prvi vrsti na demokrate. Ljuba Davidovič, vprašan od novinarjev, če vstopi v vlado, je dal odgovor, i/ katerega se nikakor ne more posneti, če misli vstopiti v vlado ali ne. — Podajamo notico »Hrvata« samo kot dokaz, da je vstop demokratov v vlado v desnici predmet dnevnih razgovorov. = »Kričava politika« piše, da bo sedaj Delavska zbornica postala res delavska. Ali mar sedaj, ko sc jo imeli absolutno v rokah samo Kristanovi somišljeniki, ni tudi bila delavska? Ali si mar domišljuje »Kričava politika«, da se more skregati z g. Kristanom? = Bodrcro pri Ninčiču. Italijanski poslanik je obiskal Ninčiča, da se informira pri njem glede sestanka Male antante na Bledu. Ninčič mu je dejal, da tega sestanka ne bo, ker se Duca vsled rumunskih občinskih volitev ne more udeležiti sestanka. = »Kričava Politika« kakor bi se edino pravilno imenovala Kristanova »Delavska politika«, je neslavno v boju poforela. Kakor pa vsi majhni ljudie, ki se pobirajo po tleh, tako misli tudi »Kričava politika«, da se s psovkami opere poraz. In zato kriči povaljana: »Al’ sem jih!« še več takih zmag, naš nelepi vis-a-vis! — Ugotovitev. Katoliško akademsko starešinstvo je v nedeljo izvolilo svoj novi odbor. »Slovenec« do danes še ni objavil imen novih odbornikov. KRALJ NA LOVU. Beograd, 30. januarja. Sinodi sta Nj. Vel. kralj in kraljica odšla na lov v Som-bor, kamor sta odpotovala ob 23. Povrnila se bosta danes ob 19. in pol. C g i' c j.I te- r o n«o. Kil MOfSKI VRAG bo izhajal v »narodnem dnevniku* od 1. f bruarja na r- j h.nentu zahvalil z govorom, ki se ie no n‘° feal falzifikatorake afera Namrva je zavračal vse očitke, ki se delajo vladi postopanje vlade i-orektno. Kljub vsem intrigam je vladi »spelo, v zarodku udušiti vse škandale ;cthlen jg nato 07Uagjj smernice, ki‘se l1,.1 držala vlada, da likvidira madjar-ra°«c> er° V*askrb'lc si pravočasno vstopnice. Predprodaja vsak dan od 10. do pol 1. ure. ELITNI KINO MATICA vodilni kino v Ljubljani. ®*orges: Mrcvar§tvo. Nekje sem {ital: stroj za proizvajanje »tepene smetane in snega. To je očivjjiuo do-sloven prevod (vsa časi prevajalcu!) nemške besedne procesije: Schlagsahne- und Sehnee-erzeugungsmaschine. Pa si oglejmo malo bolj ta stroj za proizvajanje itd. Vprašam: Ali je treba v slovenškini toliko besedi za označbo tega stroja? Ne! Prvič je ^proizva-janje« popolnoma odveč, kajti stroj za stepanje itd. bi bilo popolnoma dovolj. A še to je predolgo, kajti tudi sstroj se lahko izpusti in >e reče na kratko: sičpaluik za smetano in sneg. V besedi »stepalnik« so vsi trije pojmi: »stroj«, »proizvajanje«' in »stepanje«. Navajam ta prjmer, ker je značilen in kaže, kako se pri nas strašno malo misli in kako se krčevito držimo za kikljo nemške matere. Ce smo že pri tako lahkih. stvareh kakor je ta„ tako strašno nerodni, si je lahko misliti, kako Je šele pri težkih. Tu pa sploh ni, da bi govoril. Besede se kujejo kar »tja v on dane. Kuje jih pa vsak, kdor jih utegne, predvsem seveda na podlagi nemškega izraza. Ali v6, kaj ta izraz pomeni ali kakšen predmet označa, ali pozna tisti predmet, ali mu je znano, kakšne funkcije, lastno-nosti itd. Ima, kaj je njegov namen, kakšna je njegov« uporaba, iz česa je napravljen sti itd. ima, kaj je njegov namen, kakšna bimo take nestvore, da nas je lahko sram-In takih nestvorov je toliko, kolikor je slovotvornih umetnikov, ki hoče imeti vsak svoj prav in se drug drugemu ne udajo. Ce pojde tako naprej, bodo naše terminologije lepo sračje gnezdo. Edino nekaj dobrega bo na njih, to je, da bodo lahko za zgled, kako se ne sme delati. Poudarjal sem že, da dosti izrazov ni potreba delati, ker jih že imamo in večinoma tudi še žive med narodom. Treba pa jih je samo poiskati, zbrati in izbrati ter jih porabiti. Seveda je to zamudno, toda »brez muje se še čevelj ne obuje.« Takrat, ko se je slovenščina začela uvajati v šole, so bili drugače teški časi, po so nam zapOstili možje od takrat prav čedno jezikovno dedščino. Dosti besed so nam ohranili, ki jih danes nikjer več ni, oziroma jih ne bi bilo. Radoveden sem, kaki izrazi bi bili danes nastali, na primer (iz geometrije) za die Gerade, der Bogen, die Sehne (»liho? in »sodo* iz matematike sem že zadnjič omenil) itd. Prepričan sem, da »prema*', »lok« in »tetiva«; prav gotovo ne, ampak kakšne umetne spake. Otyies tvorjenje novih besedi ni več tako težko, kakor je bilo pred petdesetimi, šestdesetimi in več leti, a še zmeraj dovolj težavno za tistega, ki jezika, zlasti živega jezika ne zna. Takih liudi pa je pri nas od I sile dosti. Ni dovolj, da človek zna slovni- , co do pičice, da ima toliko in toliko besedi j (v slovenščini mislijo nekateri, da jih je do-i volj znati kakih petsto* iz teh se potem le-I pijo po nemškem vzorcu druge) v glavi, j temveč je potreba poznati tudi duh jezika. ! Ta duh se pa v šoli ne dobi. Zakaj hodijo romanisti v Fireneo in Pariz? Zato’ ker dobivajo ustanovo? Dosti jih je, ki tako mislijo in pravijo: »Saj zna gotovo italijanščino in francoščino, kaj mu je treba letati v Fireneo in Pariz denar in dušo zapravljat!« Da, treba mu je! Kajti Firenca so italijanske, Pariz pa francoske Atene. V teh krajih se govori živ jezik, ki velja obenem za književni jezni in za lepo ter olikano govorico. Mi Slovenci pa nimam onobeni Aten, kamor bi si sel človek svoj šolski jezik popravit. ki ga ne govorijo nikoli nikjer drugje kakor le v šoli. V šoli se sploh ne sme tako govoriti, kakor je človeku kljun zrastel. To čuti že vsnk otrok, ki pride v prvi razred. Tu ga odvadijo prvič misliti in potem seveda tudi govoriti. Dokler ni hodil v šolo, je še znal kako stvar gladko povedati in dopovedati. Po par letih pa dobi polno glavo umetnih besedi, (tiste, ki jih je prej znal, so vse prenavndne, preordinarne in zanič), ampak stavka ne spravi nobenega iz sebe, vs-ij takega ne, da bi imel rep in glavo. Ko odraste, se ga prime še dnevniški žargon, potem se pa snloh ne da z njim več pametno tovoriti. Kdor tega ne verjame, naj stopi v Ljubljani v kako gostilno, kamor zahajajo taki ljudje, naj jih posluša, pa bo videl, kako strašno učeno govori. Razumel pa ne vem če bo kaj. A niti ni treba hoditi v gostilno poslušat slabo slovenščino. Še boljše se to sliši na kakšnem shodu, kjer nastopajo tudi gospodje z akademično izobrazbo. Tu se sliši se-lcinje, iia-kanje, mm-kanie, sami relativni stavki z večnimi »kateri«, »kateri« in zopet »kateri« ter stokanje — prav tako, kakor so bili navajeni v šoli, jako malo, malo jih je, ki bi gladko govorili; a v Pasu taborov jih je bilo več — kaj, več! vsi so gladko govorili. In ti gospodje so imeli samo nemške šole od prvega ljudskošolskega razreda gori, za slovenščino so se morali gamj j.iri-gati. Pa so se tudi brigali, in še kako! Danes se pa ne! Značilen je pri nas strah, da bi nas kdo ne razumel. Ta strah je silno izrazit pojav hlapčevstva, kajti ne bojimo se, da bi nas rojaki ne razumeli, temveč da bi nas Neslovenci ne razumeli. Pred prevratom smo stremeli, da bi bil naš jezik Nemcem všeč in zanje lažji, po prevratu pa smo se z jugoslovanščino začeli bližati Srbohrvatom. In še danes, osmo leto po prevratu, se dobijo ljudje, ki trdijo, da slovenščina v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev ni državni jezik in da je nepotrebna. (Dalje.) Dunajsko pismo. SVETOSAVSKA ZABAVA. - DOPOLNILO ČLANKA O SAOBRACAJU. - TUJSKI PROMET Z ITALIJO. - NOVI UREDNIK »CORRIERE DELLA SERA«. Na Dunaju, 27. januarja 1926. Od prevrata sem imamo na Dunaju vsako leto 20. januarja — svetosavško zabavo. Vsaka zabava je skoro v vsakem oziru boljša od poprejšnje in vsako leto iščemo boljše, lepše, večje prostore. Od hotela Continental smo šli v Kursalon, kjer smo imeli več zabav, — od tam pa smo napravili letos zopet skok v prostore bivšega — Schvvarzenberg-Kasino ob Ringu, nasproti znanemu spomeniku vojskovodje Schvvarzemberga proti Napoleonu. To so zelo elegantno opremljeni in veliki pro-»tori. V koncertni dvorani je samo sedežev čez 450; poleg dvorane je še več enako okusno opremljenih prostorov. Tu smo imeli sinoči letošnjo svetosavsko zabavo, na katero je privrelo toliko našega življa in naših prijateljev, da je bila gnječa povsod, kamor si se obrnil. Za prihodnje leto bo treba poiskati še veaje prostore; mogli bi napolniti tudi ogromni Konzerthaus, ali seveda poskrbeti tudi za primeren 'program. V tem pogledu zadovoljnost ni popolna, kajti prireditelji morajo biti zadovoljni z gosti, česar o poslednjih ne morem trditi. Mnogo je še v minijaturi, kar bi moglo biti popolno in veličastno. Med gosti so bili tudi poslaniki in konzuli češkoslovaški, poljski, bolgarski, rumunski, italijanski, japonski, ž njimi mnoge dame in uradjnško osobje. Zastopan je bil celo »wi e'J1< i’1 umetniki Reinpartovih gledališč. Sploh: velika in elitna družba je napolnila ta večer vse prostore Schwarzen-herg-Kaisina. „ Vstopnine ni bilo; pač pa je došlo, deloma /Jr. v naprej poslano, okroglo 5000 šilingov 50 milijonov kron (40.000 Din); nekaj polovico je troskov, tako ostane še čedna 'sota za akademsko menzo in revne dijake. Sporeda me bom opisoval. Dr. čovič-llesko-več je imel pozdravni govor, na kar je zbor a. d. »Sloga« (čitateljem »Nar. Dmev.« že znana!) zapel Svetosavsko himno. V zboru smo bolj videli nego slišali 6 moških in 3 gospodične. Kje je zbor našega dičnega dr Švare v »Triglavu«?! Prof. Anton Trost je z /.nano dovršenostjo sviral dvoje Chopinovih kompozicij. Gosp. Krsta Ivič je zapel eno srbsko in dve italijanski pesmi. (Zadnje čase je ta povsem izpodrinila slovenske pesmi!!) Gospa Veith-Kummer je zapela dve srbski pesmici in arijo Margarete iz »Favsta«. Zec zopet ni peli! Mesto njega je Čeh prof. Haša sviral dvoje skladb za violončel. Spremljal ga je prof. Trost »vom Blatt«. Po akademiji je bil ples do 3. zj. Pričeli »o s Kraljevskim orom, ‘to pot že dostojno velemestnega salona. Pazili so, da so se go-, 'Podje in dame vrstili, ne pa da bi se držala •^la vrsta mladeničev, ki cepetajo in tolčejo s podplati po parketu. Kolo je lepo gledaii, ali plesati ga treba umerjeno in grarijozno. Drugače je »ples za hotentote«, kakor je ironično dejal neki francoski zastopnik pred nekaj leti v hotelu »Continetak. V tujini treba na take »malenkosti« bolj paziti nego kje v kaki srbski vasi! Razprava v finačnem odboru o proračunu ministrstva saobračaja dopolnjuje mojo sliko o našem železniškem obratovanju. Kar je povedal sam minister, mora vzbuditi resne skrbi za bodočnost. Dejal je, da imamo vseh lokomotiv 2005, a od teh sposobnih za vožnjo le — 1179, torej pokvarjenih 826. Kje rjavijo vse te lokomotive'?! Vagonov imamo 48.472, od teh je v obratovanju le 31.5o0, torej ne-porabnih strašno število — 16.922. K temu številu pride še: vagonov na ozkotirnih železnicah imamo 8134, od teh je pokvarjenih 1311; lokomotiv je 510, pokvarjenih 151. Imamo torej pokvarjenih vseh lokomotiv 977 in vagonov 18.233. Štejte na prstih leta, ko mora ves promet obtičati, ako pojde dalje po sedanji poti. Koliko je tu prilike za gospoda Ii;ča, da bo sklepal pogodbe za popravo vagonov!! Bojkot proti Italiji postaja res že prestižno vprašanje nemškega naroda. Za Sudmarko se je oglasil tudi Alldeutscher Bund, ki proglaša brezobziren bojkot italijanskemu blagu: pomaranče, citrone, maroni, vino, razno sadje, grozdje itd. Tukaj dvomijo, da bi Avstrija izvedla bojkot, pač pa menijo, da ga izvede Nemčija do skrajnosti. Ali tudi na Dunaju se že kažejo posledice. Nekateri kostanjairji že ne pečejo več maronijev, marveč le drobnejši kostanj, češ: to ni laško blago. Neki Slovenec ima v mestu krasno delikatesno trgovino; in on mi je tožil, da se bojkot že pozna. Sira gorgonzola ne bo več prodajal, tudi pomaranč ne! Neko poročilo dunajske trgovske zbornice dvomi, da je na Dunaju bojkot mogoč. V Italiji kupujejo n. pr. vino po liri liter, ki ga rabijo za »rezanje« domačih vin, ki so po pet do osem lir. Več listov tolče dan za dnem na ta bojkotni boben. Po prevratu je imel milanski »Corriere della Sera« na Dunaju prav dobrega dopisnika. Italo Zingarelli se imenuje. V svojih dopisih sem ga parkrat imenoval. Skušal je biti objektiven, Avstriji prijazen in pravičen. Njegovi dopisi so bili vedno zanimivi po vsebini, po obliki pa nad nivojem običajnih časnikarskih dopisov. Nekaj svojih dopisov je izdal celo v posebni knvigi: »Obrazi z Dunaja«. Ko je »Corriere della Sera« pred kratkim menjal barvo, so potrebovali urednika, ki bi znal plavti v fašistovskrh vodah, vendar da bo kazal na zunaj neko nadstrankarsko objektivnost. Poklicali so Zingarellija z Dunaja, ki je uredništvo prevzel in se že preselil v Milan. Ko boste čitali v »Corrieru della Sera« članke o Avstriji, pomnite, da je glavni urednik ta Zingarelli. Šestdesetletnica Romam* Rolianda. Romaln Rolland je manj pesnik Frinciie R«aai,fe\l'VSSga Tta- Nie80va dela 80 v Rusiji, Nemčiji, v Ameriki, na Balkanu oolj znana, kot pa v Franciji sami. Kajti on »pada med one redke duhove, ki ne izoblikujejo svojih misli in nazorov po javno priporočanem vzorcu, nego rastejo iz sebe, za merilo svoje duševnosti pa ne potrebujejo ničeiar razen vedno ponavljajoče se in večno iste razlike med dobrim in zlim. In tak je danes v očeh Evrope: on, Francoz, francoski pesnik, v konfliktu s francosko javnostjo, s francosko literaturo, z vtem, kar predstavlja Francijo. Ako danes Nemci citirajo njegove besede in izrabljajo njegovo osebo, da ponižajo rrancijo, bi se morali zavedati, da Rolland m obsodil samo Francije, nego tudi Nemčijo, se vee: obsodil je vse, kar na svetu hujska človeka na človeka ter seje v srca milijonov mržnjo, narodno nestrpnost ter militarizem. Ko je napovedal leta 1903 v svoji knjigi Mendra«, kjer slika grozote bur-V, le’ da prihaja nad Evropo še hujše, -o « ^ z'°' takrat je bil njegov glas /mi f°Paien- Zato je bila svetovna vojna >*r*n 4 naravna posledica protinaravne brez- ■' e tedanjosti. Prorok bratstva, človeštva Je tedaj spregovoril. Nikdar ni * oni fraz, njegovi klici po spravi so bili ci’ Prihajajoči iz srca, ki je vedno utripalo 'a človeštvo. ne Rolland ne pozna ozkosrčnosti, obzorji d'cov- ®e v mladosti si ie pridobil Kolin ®Vetovne izobrazbe. Burmm.i- ie sin podeželskega notarja iz tu sp , e> ki se je potem preselil v Pariz; delom . * Rolland spoznal s Petrom Clau- PesniL-’ en‘rn največjih sedanjih francoskih pesnikov V francoski javnosti je postal znan ? fvojimi biografijami velikih glasbenikov, *a'ter.im pripada tudi »Beethoven«, ena nje-??v,h novejših in najlepših knjig, iz tricikla, Ri jim pripadata še »Tolstoj« in »Michelangelo«. Rolland spada k oni duševni generaciji, je bila vzgojena po Tolstojevih spisih in ki je dala Evropi in evropski knjigi nov hu-mauizejm. Barbusse in (jlaudel v Franciji, Bjorason v Skandinaviji, Ilamsun na Danskem, v Nemčiji Hauptmann s svojimi »Tkalci«, Rus Gorki, pri nas Cankar, na Češkem Bezrue itd., vsi glasniki novega utripa človeka za svojega sočloveka! Zato je Rolland v opreki z vsem, kar se je in kar se še pridiga po svetu kot edina prava religija, s iiipernacijonalizmom in etatizmom. »Nisem član gotovega plemena, last zevljenja sem, vsega življenja. • V vseh narodih imam brate, prijatelje in sovražnike. Dni, ki so mi najbližji, niso vedno to, ki jun pravit^: rojaki.« (Clerambault.) Kakor on, tako tudi njegovi junaki niso zgolj Francozi, Angleži, Nemci, nego v prvi vrsti — ljudje. Njegov »Jean Christophe« popisuje življenje glasbenika, po krstnem listu sicer Nemca, po srcu in razumu pa le človeka. Človeštvo je Rollandu najvišja narodnost. Ni Rolland antinacionalist. Nekatere njegove knjige naravnost opevajo francosko revolucijo. Bistveno v njem pa je le človeštvo in to se zrcali v vseh njegovih knjigah. Danes živi Rolland v deželi, ki ne pozna narodnostnih bojev in ne hujskanja na vojno, v Švici. V svoji vili ob Ženevskem jezeru, blizu stikaliSčii treh narodov — francoskega, nemškega in italijanskega, tiho živi, vedno /pripravljen ponovno dvigniti svoj glas za človeštvo in proti umetnemu sovraštvu, ki vlada med narodi. Prijatelj je vseh narodov in seveda tudi lastnega. Pravi apostol pacifizma ima povsod mnogo čestjl-cev in pristašev, pa tudi srditih nasprotnikov. Nekateri so ga skušali ubiti z ignoriranjem, kakor da bi se dala ubiti misli, ki živi na dnu vsakega človeka in katere glasnik je ravno Rolland, apostol misli člove-čanstva. Že dolgo ni več Romain Rolland le klicar v puščavi, njegove besede prodirajo v srca najzakrknjenejših, njegova misel miru zmaguje vedno bolj. Kal je dognala parlamentarna komisija? Kakor znano je pristal Bethlen na parlamentarno preiskavo falzifikatorske afere le, če »e vrši ta v največji tajnosti. Zato tudi ?> nobenih avtentičnih poročil o poteku pre-'»kave, vendar pa se je doznalo za sledeča (*eJ»tva. ti minister Pesthy je moral prizna- Sen.da ®e J6 obrnil policijski šef Nadossy li» V?1*. a ,mes^ca na generalnega ravnate-PrnJr S j ^n**1”.06 Barossa, če je ta pri-.,.^a financiranje falzifikatorske 0 milijonov kron iz hranilničnih J*u Y; ,5* S**0*« denar dal, se je pri- * tUkan j »m fataifikatov. Natiakani biut- j kovci so bili nato prenešeni v stanovanje j škofa Zadravetza. kjer so bili sortirani in \ nato izročeni konzorciju razpečevalcev. : Notranji minister Rakovszky je odgovoril j na vprašanje članov komisije, da je zvedel ! dne 18. decembra, da je Nadossy soudele-! žen pri falzifikatorski aferi. Priznati je dalje moral, da je imel potem več sej z Nados-syjem in z Windischgraetzom in da je na I dan aretacije obiskal Windischgraetza skup-f no z Nadossyjem. Rakovszky je tudi vedel, I da imata Nadossv in Windischgraetz stal-I konferen**. (Da bi to ovadil policiji, j notranji minister seveda ni smatral za po- i trebno. Ministrski predsednik Bethlen, da je dne 16. decembra od voditelja madjarskega dopisnega urada Nikolaja Kozma prvič izvedel o aretaciji Jankovicha in sokrivdi Nadossy-ja. To je sporočil notranjemu ministru Ra-kovskemu, za stvar pa se ni več brigal! Predno je odpotoval na zasedanje Zveze narodov, je bil obveščen, da je soudeležen pri cbeh akcijah nacionalni savez, ki. ga vodi baron Perenyi. Zvedel je dalje, da se ponarejeni bankovci hranijo tudi v prostorih saveza. Bethlen je nato priznal, da je pisal Pere-nyiju pismo, v katerem ga pred prenagljenimi koraki svari. Na vprašanje člana komisije, če je obvestil o tem policijo ali državno pravdništvo, je dejal Bethlen, da to ni bila njegova dolžnost in da je bil tudi sicer tako zaposlen s pripravami za zasedanje Zveze narodov, da ni imel časa brigati se za stvari drugih resorov. Krasna dežela, kjer so ministri mnenja, da morajo falzifikatorje svariti pred prenagljenimi koraki, da pa ni njih stvar zločin sporočiti policiji. In pod zaščito imperialističnih teženj velesil, so ti protektorji falzifikatorjev varni! Ljudje, ki glasno povedo svoje mnenje o teh gnusnih zločinih, pa pridejo v ječo. Llmaziano je ^ladjarsko ime, toda tudi ime Evrope je omadeževano, ker trpe velesile take škandale. Tem bolj, ko niti tako oškodovana Francija ne nastopi tako kot treba. CELJSKE DOGODIVŠČINE. II. Zadnjič smo Vas na kratko obvestili o krizi na celjskem mestnem magistratu. Kakor je bilo predvideti, da SDS s svojim županom ne bo hotela sklicati plenarne občinske seje na dan 28. t. m., kakor je to zahtevala ena tretjina občinskih odbornikov v smislu § 4. poslovnega reda, tako se je tudi zgodilo. Ne gre namreč kvariti razpoloženja g. Pribičeviču, ki pride v soboto dne 30. t. m. v Celje. G. župan je odgovoril, da ne more sklicati občinske seje na zahtevani dan, češ da še posamezni odseki niso pripravili svojih stvari. Ta utemeljitev je seveda v popolnem nasprotju s § 4. poslovnega reda, ker ta določba izrecno pravi, da se izredna občinska ,seja rtora sklicati ^ia zahtevo ene tretjine občinskih odbornikov. Proti takemu eklatantnemu kršenju poslovnika, ki velja gotovo tudi za g. župana, se je ta tretjina pritožila na velikega župana, da isti pouči celjskega župana, da ne gre zanemarjati poslovnika. Veliki župan, ki je tudi eksponent SDS, je sicer stvar zavlekel tako, da se seja ne bo vršila meseca januarja, ampak šele v februarju, torej po prihodu Pribičeviča. V stvari sami pa je pritožbi ugodil in g. županu naročil, da mora sklicati sejo v najkrajšem roku z dnevnim redom, kakor ga je predlagala imenovana tretjina občinskih odbornikov in da mora o izvršitvi tega naloga tekom 8 dni poročati velikemu županu. Konstatiral je tudi, da postopanje g. župana ni v skladu z obstoječimi zakoni. Občinska seja se bo na ta način vršila dne 3. februarja. Je pač križ in tež-koča za g. župana sklicati sejo, ker mora znati, da nima večine za seboj. Pribičevičev shod, za katerega se vrše velike priprave, ne more ustvariti županu ugodnejših tal. G. Pribičevič bo gotovo lepo govoril o Jugo-| slaviji in mili Sloveniji, ker bo govoril pri nas. Ko pa je liodil po Bosni med Srbijanci, mu daleko na misel ni prišlo, da bi omenjal Jugoslavijo, ampak on je pravzaprav povzročal plemenski boj in skušal pridobiti Srbijance.. Proti vladi demagogijo uganjati je lahko posebno sedaj, ko se država nahaja v kritičnem gospodarskem stanju, težko pa jo je graditi. Sicer smo se pa preveč oddaljili od celjskih dogodivščin in zajadrali v visoko politiko. Pa ta politika je samo za tiste, ki imajo čas in denar, nam malomeščanom pa komunalna politika dela skrbi. Pa mislim, da bomo tudi to tako rešili, da SDS ne bo po volji. Prosveta. Spored koncerta violinskega virtuoza Saše Popova, ki se vrši v petek, dne 5. februarja ob 20. uri zvečer v dramskem gledališču v Ljubljani: 1. Čajkovski: Koncert op. 35 za gosli in klavir. 2. a) Bach: Preludij in fuge v c-molu, b) Beethoven: Andante v f-duru, c) Hemselt: Etuda iz koncerta: »Si visean j’eta-is«, č) Chopin: Nokturno v fis-duru op. 15, d) Szeghey: Chasse.aux papillons op. 10, e) Li-set: La campanella, igra na klavirju prof. Szegheo. 3. a) Rimski Korsakov: Arabska pesem, b) Wenia\vsky: Seljanka, c) Pančo Vla-digerov: Bulgarska rapsodija: Vardar, č) Grandei: Ruska uspavanka. 4. Glazunov: Koncert op. 82 za gosli in klavir. Pri klavirju prof. H. Szegheo. Cene navadne dramske. Predprodaja pri dnevni blagajni v operi. Premijera »Naše krvi« v ljubljanski drami. V soboto, dne 30. t. m. je v ljubljanski drami premijera Finžgarjeve igre »Naša kri«. Avtor je to popularno ljudsko igro korenito predelal in preuredil. Tekst'je vsebinsko strnjen, dejanje izkristalizovano, napetost razvoja povečana. Besedilo' Miklavža Borštnika, izklesanega zastopnika našega ljudstva iz časov francoske Ilirije, spada gotovo med najmočnejše naše sodobne dramatične tekste. Igra je ■slavospev na odpornost in žilavost našega Gorenjca, ki brani svojo grudo — proti vsakomur. Glavne vloge igrajo gg. Šaričeva, Cesar, Danilo, Gregorin in Rogoz, v ostalih pa nastopa skoro vse dramsko osobje. Režira g. Lipah. Pri predstavi bo gospod avtor osebno navzoč. Evo par tipičnih Finžgarjevih besed iz »Naše krvi«: »Jerica, vi ste resnično hči tistega naroda, ki zasluži, da se mu reže boljši kruta....« »Pride dan, ko ta vrli narod seže jugu v roke«. (Renard.) »Grunt ‘ima korenine do pakla in jaz ga bom užival«. (Starka.). »Ljubita to grudo kot smo jo mi v teh težkih časih... In mogočnjaki naj pomnijo, da naša kri ni igrača ...« Književnost. Dr. Janko Kotnik: SLOVENSKO-FRAN^ COSKI SLOVAR s seznamom nepravilnih glagolov. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljuuijani. cena vez. izv. Vo Din. — ro svetovni vojni se je trzisce glede znanja tujih jezikov slovenskega naroda pomaknilo od nemščine k Iranco-sčmi in čez deset let bo znal vsak izooražen Slovenec francosko, kot je znal svojcas nemško in ker je v sredujin šolah francošcina vpiljana že v drugem razredu, se bo naš di-jan v sedmih letin že prav dobro navadil tega svetovnega jezika-naših političnih zaveznikov. Za io moramo samo z naj večjim veseljem pozdraviti dejstvo, da je Jugoslovanska knjigarna izdala prepotreben sioven-sko-irancoski slovar. besednjak je plod mnogoletnega dela in truda priznanega strokovnjaka dr. Kotnika, lina približno 2o.OOO slovenskih izrazov, besed, iziočnic, irancoskin besedi pa skoro še enkrat toliko. Ako s 1000 besedami za silo govorimo tuj jezik Ln se za prvo potrebo lanko s 1000 besedami izražamo, in ako vemo, da povprečen inteligent v jeziku, v katerem govori, ne rani vec kot 3000 do 8000 besedi, na mobilica besednega zaklada v tem besednjaku ne samo imponira, ampak nas naravnost preseneti. S pomočjo tega slovarja bo učanje francoščine prava' igrača, trgovec bo segel po njem, dijaku bo izborno služil, vsakomur, ki bo iskal francoskega izraza, bo prišel prav. Vsebuje tudi najskritejše besede slovenskega besednega zaklada, obravnava vse stroke, od filozofije do vsakdanjih potreb preproste govorice, od znanstva do zabave, od resne plati do humorističnega skvašenja. Tudi na frazeologijo se v polni meri ozira. Koncem knjige je pridejan še vrlo potreben seznam francoskih nepravilnih glagolov, ki je prava tolažba vsakemu Nefrancozu. — Knjiga je priročna in zelo okusno opremljena, tisk lep, jasen, čist in ne premajhen, papir prav dober, tako, da lahko trdimo: zlato jedro v okusni opremi. »ŽENSKI SVET« letnik IV., 1. štev. — Z letošnjim letom stopa ta lepi slovenski ženski list v četrto leto svojega obstoja. Previdno, a vstrajno se dviga in izpopolnjuje njegova vsebina. Bele-tristični del, četudi nismo še srečali dosedaj v njem še vseh naših literarnih prvakov, prinaša prav prijetne, pomembne in lepe stvari. Ta številka se odlikuje posebno po lepem članku (pod »Obrazi in duše«) o Leji Faturjevi. Komu ne gre do srca črtica »Moj koledarček«. Pesmice so polne občutja. (Jlanek Manice Komanove o naši igralski umetnici Polonici JuvanoVi i sliko proslavlja njen igralski jubilej. Tudi strokovni del je lepo zastopan. Zanimivi in poučni so članki o vzgoji, ki jih nadaljuje Gizela F. — Izvestja so vedno v koraku 2 današnjimi pojavi ženskega gibanja po svetu. — Priloga je znatno povečana in bogata lepih predlog za ročna dela, kakor tudi obširna v razgovorih, odgovorih in nasvetih, ki pričajo o živahni zvezi med naročnicami in listom. Skromen, a primeren je notranji okrasek lista. Ljubko nas pozdravljajo v novih ini-cijalkah izza čipkastega okvira ženske glavice v naših narodnih nošah. Inicijalke je narisal akademični slikar g. M. Gaspari. — »Ženski svet«, bodi. pozdravljen v četrtem letu svojega dela. — Naroča se pri upravi za Jugoslavijo v Ljubljani, Karlovška cesta 20/1. — Letna naročnina 64 Din, polletna 32 Din, četrtletna 16 Din. Nove naročnice naj se 'požurijo s prijavo, da ne bo #opet kakor v vseh prošlih letih, zmanjkalo lista. Baržun, žamet za večerne toalete in svila v vseh barvah samo prvovrstni izdelek. Kamgarn, sukno, ševiot samo kvalitetno blago pri LENASI & GERKMAN, Ljubljana DELAVSKA AKADEMIJA. V četrtek, dne 28. januarja, je na delavski akademiji predaval g. Kopač pod naslovom »Vojna vojni!« Skioptične slike, ki so spremljale predavanje, so bile dovolj srečno izbrane in so podale navzočim živo sliko vojnih grozot, pa tudi marsikak izrazit kontrast med trpljenjem nižjih in zabavami višjih med svetovno vojno. G. Kopač je govoril dokaj stvarno, dasi smo mnenja, da bi se dalo k slikam povedati mnogo več. Na koncu je mlad komunist napravil opazko, da so socialisti tudi glasovali za vojno. Navzočih je bilo kakih 200, med predavanjem so po dvorani krožile tudi razu* vojne fotografije. SODNI DAN BREZ FIGOVEGA PERESA. Po nalogu papeža je preiskala neka umetniška komisija natančno in temeljito vsa mojstrska dela v vatikanskih cerkvah in muzejih. Po končanem delu je izdelala komisija poročilo, v katerem poudarja, da je trfsba gotove podobe. Predvsem pa Michelangelov sodni dan, restavrirati. Nato je pregledal do-tične umotvore papež sam, ki je odredil, da se imajo slike restavrirati tako, kot jih j* naslikal Michelangelo. Slikar Danier de Vol-tera je namreč poslikal gola telesa s predpasniki, ki so zakrivali »sramoto«. Papež pa je" mnenja, da ni dopustno, da bi *e oskrunjala dela mojstrov na tak «aži». Dnevne vesti. DEMAGOGIJA. En dan objavlja »Slovenec* članke za Musilovo progo, drugi dan pa članke proti njej. En dan se izreka poslanec SLS v imenu nje za .Musilovo progo, drugi dan pa drugi poslanec SLS tudi v njenem imenu proti njej. Za Musilovo progo je namreč kočevska dolina, proti njej pa novomeška. Ne eni in ne drugi dolini pa se SLS ne mara zameriti, ker v obeh so volilci. Nima pa poguma in niti poštenosti, da bi se odločila za eno progo. Seveda pa taka dvojnost ni demagogija, temveč le spretna taktika. In »Slovenec* bo gotovo dejal, da smo demagogi mi, ker smo proti taki dvoreznosti. =: Radiievci bodo predložili amandma«. O tem piše »Dom«: Po zakonu ne more finančni odbor povečati nobene postavke, temveč jo more samo smanjšati ali pa popolnoma izbrisati. Zato pa more vsak minister s pristankom vlade ter finančnega odbora povečati posanjezne postavke ali pa predložiti čisto nove izdatke, naravno da temeljito podkrepljene. Tako bo moral prosvetni minister predložiti še zelo mnogo postavk za zidanje novih ljudskih šol, za popravilo šol v najbolj revnih občinah in za pobijanje analfabetizma, kakor tudi za ustanovitev gospodinjskih šol. Razven tega pa tudi za nekatere najbolj najne investicije na ljubljanski in zagrebški univerzi. Ravno tako bo moralo tudi ministrstvo za agrarno reformo brezpogojno predložiti državno pomoč v znesku več milijonov dinarjev za vzdrževanje onih vednih naprav v Banatu in Bački, brez katerih bi se ta naša žitnica skoraj spremenila v močvirje, kakršno je nekoč bila ... — Cenjenim naročnikom sporočamo, da smo današnji številki priložili poštne položnice v svrho poravnave tekoče naročnine. One cenj. naročnike pa, ki so naročnino že za vnaprej poslali, prosimo, da bi oddali položnice svojim znancem in prijateljem, da se na naš list naroče. Opozarjamo istočasno vse zamudnike, da jim bomo, ako v teku 14 dni ne poravnajo zaostale naročnine, list brez nadaljnjega ustavili, naročnino pa iztirjali. — Lradni list« štev. 8 z dne objavlja: zakon o izpremembah v zakonu o poštno-hranilnem, čekovnem in virmanskem prometu v naši državi; določbo o krošnjarjenju in pojasnilo glede pobiranja takse za oivorjenje in tekoče račune pri delniških družbah. —■ Kulturno historična razstava v Dubrovniku. Letošnjo jesen se vrši v Dubrovniku kultumo-historična razstava po vzorcu razr ststve v Zagrebu. Priprave so v teku. Za neodrešene v Italiji. V Šibeniku se ustanavlja društvo za pomoč našim rojakom v Italiji. V prvi vrsti bo skušalo društvo paralizirati vpliv Gentilijeve šolske reforme. _ Kakšni so beogiajski sodniki. Pred 6 meseci so imeli v Beogradu senzacionalno afero. Predsednik okrožnega sodišča V epa Markovič, pomočnik ministra pravde Žarko Milanovič in glavni sekretar kasaeijskega dvora S. Janoševič so tožili svojega kolega B. Milojkoviča radi klevete in žaljenja v službi. Stvar je bila sledeča: Sodnik Milojkovič je očital navedenim trem kolegom korupcijo in podkupljivost. Pred tremi meseci se je vršila obravnava. Obtoženec je nastopil pred sodiščem iakorekoč kot tožitelj. Očital je tozite-ljem celo vrsto konkretnih slučajev korupcije in podkupljivosti. Navedel je slučaje, da so prejemali tožitelji od strank kokoši, jajca, šunko itd. ter končno seveda tudi denar. S pričami je dokazal, da se je pripetilo, da ®o ostali celo morilci nekaznovani, če so plačali tožiteljem po par tisoč dinarjev. Na drugi strani pa so iznesli tudi tožitelji slučaje zlorabe uradne oblasti — ki jih je imel na vesti obtoženec — pred forum sodišča in javnosti. Umazano perilo se je pralo cel mesec. Končno je ugotovilo sodišče, da se'obtožencu do-kaz resnice ni posrečil ter g aje obsodilo na I 6 mesecev zapora. Milojkovič se je pritožil 1 zoper to sodbo na višjo instanco, ki je sodbo anulirala ter odredila novo obravnavo. Za proces vlada v Beogradu velikansko zanimanje. Obtoženec je obelodanil v Novostih izjavo in poziv, skaterim vabi vse Beograjčane, naj pridejo poslušat, da bodo videli, kakšni so beograjski sodniki. — Nove poštne znamke. V Beograd je prispela prva pošiljka 2,0C0.000 novih poštnih znamk po 1 dinar. Znamke so bile takoj razposlane na posamezne poštne direkoije. V kratkem se natisnejo tudi nove znamke po 25 in 50 para. Za namke po 2, 4, 5, 8, 10, lo, 20 in 30 dinarjev so že izdelani klišeji. Te znamke pa se izdajo šele po potrebi, ko bodo porabljene znamke stare Izdaje. — Poprava luke Jelša. Pomorska direkcija v Splitu prične v kratkem s popravo luke Jelša na otoku Hvaru. dišče v Ljubljani podpredsednik deželnega sodišča France Rekar, pri okrožnem sodišču v Novem mestu dr. Jurij rolenšek, pri okrajnem sodišču v Mariboru dr. rranče Ziner, pri okrožnem sodišču v Celju pa dr. Jože Kotnik. — Svet za pravne zadeve otrok v Moskvi. Sovjetska vlada je vzpostavila v svrho pobijanja vedno bolj se razširjajoče ouošKe oede svet za pravne zadeve otrok. ulasoni siansu-ke se je informiralo pri tej instnuerji v pravnih zadevali otrok leta 1925 okrog lr.tfoO oseb. — Filmske predstave v cerkvah. Kot poročajo z Dunaja, je baje dovolil papež, da se sinejo prirejati odslej v cerkvah Ulmske predstave. ze pred par leti je prosilo več župnij za dovoljenje vprizarjanja nabožnih filmov v cerkvah/ toda takrat je bila prošnja odklonjena. Sedaj je podvzel dijonski Škot nov tozadeven poizkus ter baje uspel. Dovoljenje je izdano zaenkrat samo za eno leto. jmoZestveue tožbe na odškodnino' radi neupravičenega zapora v Avstriji. Kot poročajo z Dunaja se množe tam v zadnjem času siučaji, da skušajo nestrpani upniki konstruirati iz civilnopravnih zadev kazenske. Seveda se najde tudi dovolj dižavnih pravdmkov, ki komaj čakajo, da ljudi ne samo obtožijo, temveč dajo tudi zapreti. V večini slučajev gre za trgovske .stvari. Trgovec je pa prakri-cen človek. Ce se preiskava proti njemu ustavi, zanteva odškodnino, če misli, da mu gre po zakonu, i-roletarec je zato preneumen. .spričo neugodnih gospodarskih razmer je umevno, da prihaja/) trgovci muožesiveno na zatožno klop radi goljunje, poneverbe in sličnih deliktov. Vsied tega pa se množe odškodninske tožbe v zadnjem času bolj in bolj. linaučili prokuratorji se pritožujejo radi izgubljenih procesov bivši trgovci pa radi izgubljenih eksitenc, kajti tisti, ki ga. je imela justica v krempljih, je izgubil kredit in malenkostna odškodnina, ki jo dobi na podlagi — mimogrede omenjeno, tudi pri nas velja\-nega zakona — ga ne reši iz vode. — t egasti legar v osijeških sodnih zaporih. V osijeških sodnih zaporih je obolel neki kaznjenec na pegastem iegarju. Ker je prišel v stik z drugimi arestanti, je bila odrejena zoper ves sodni stol kvarantena, ki bo trajala 14 dni. Dokler bo trajala kvarantena, se ne bodo vršila na sodišču nobena zaslišanja in nobene obravnave. — Potopljen italijanski parnik. Te dni se je potopil na Črnem morju italijanski parnik »i rincipessa Jolanda«. O usodi moštva in potnikov se ne ve ničesar. — Težka rešitev ponesrečencev na morju. Ameriška ladja »Roosevvelt« je sporočila potom brezžičnega brzojava, da je rešila in spreejla na krov 12 mož ladje »Autinoe«, ki je pouesrečila vsled silnega viharja. Brzojavka ooljublja, da bo dadja »Roosevelte rešila, če se poleže vihar tudi ostalo moštvo — kapi-tena in 12 mornarjev. »Antrnoe« se nahaja v jako opasnem položaju. »Roosevvelt« je izgubila pri rešilnih poizkusih dva moža in pet rešilnih čolnov. — Obsojen komunistični poslanec. Iz ran-za poročajo: Komunistični poslanec Doriot je bil obsojen radi zlostavljaaja nekega policijskega uslužbenca ob priliki nekega rencontra policije z demonstranti na 8 dni zapora in 30U frankov globe. dilo drugače. V trenutku, ko je končal mladi abstinent svoj navdušeni govor z vsklikom: »Živela treznost«, sta pristopila k njemu dva poslušalca, zaklicala: »Živio bog Bachus!« ter mu priselila dve krepki zaušnica. To je trezne antialkoholike hudo razburilo, prihiteli so svojemu predsedniku na pomoč in razvil se je med treznimi in med pijanimi antialkolio-liki tak pretep, da je morala intervenirati policija. — Vlom v srezki urad. Te dni je. bil izvršen v srezki urad v Titelu drzen vlom. Svedrovci so odnesli okrog 3000 Din. Da so navrtali blagajno, bi bil njihov plen večji. To so sicer poizkusili, toda ni se jim posrečilo. Bili so pri delu moteni, ali pa niso imeli primernega vlomilskega orodja. Vlom je vzbudil tenrvečjo pozornost, ker stoji srezko sodno poslopje sredi mesta. Vlomilci so izginili brez sledu. (Vrhunec prireditev) Kedaj? Kje? Pazite na datum! — Zadnja policijska racija v Beogradu je imela kot vsaka, sijajen uspeh. To pot jei posvetila policija posebno pozornost mladini. Aretiranih je bilo imponujoče število 10 do ISletnih beograjskih pouličnih fantalinov, rojenih na cestnem tlaku in obsojenih, da umr-jejo na vešalih. Poslopje, kjer so zaprti mladoletni je tako prenapolnjeno, da za, aretirance ni bilo več prostora ter so jih morali utak-niti v zaporne lokale za odrasle. — Za spomladansko porotno zasedanje so imenovani za predsednike: Pri deželnem »o- 9. februarja 1926 Union. tehniški pies pod osebnim pekr. Nj. M kralja ALEKSANDRA, Udru-ženja inženerjev in arhitektov in častnega damskega komiteja. j Reklame ne potrebuje i O.BEHNATOVIČ , ker se blago radi svoje kvali- v 1 tete in cene samo priporoča! j............................... - Juvelir - tat draguljev. V sredo je bil na Dunaju aretiran lastnik trgovine z dragulji Moranski, ker se je izkazalo, da je rden -cen z dolgoiskanlm vlomilcem. Izvršil je lan sko leto v Curihu velik vlom v trgovino nekega juvelirja. S predmeti, ki jih je tam ukradel" je otvoril na Dunaju lastno trgovino. Domneva se, da ima Moranski na vesti še več drugih vlomov pri juvelirjih v Curahu, Bruslju, Pragi in Brnu. Dunajska policija je ngo lovila, da je Moranski pravzaprav »trojnih ter doma iz Budimpešte, kjer ga imajo tuditort vlomilca v evidenci. Služil je na Madj pri rdeči gardi. Leta 1921 je pobegnil ^ kaznilnice. Leto pozneje je bil obsojen v Milanu pod imenom Ordog radi tatvine na dve ieu ječe. Nato je prišel pod imenom Josip Nagy . 1’rago. Tam so ga prijeli kot sumljiv ™ dij. Ker mu pa niso mogli ničesar dokazati s ga izpustili ter .izgnali iz države. Nato se je podal'v Curih, kjer je bil po zadnjem velikem vlomu aretiran. Posrečilo se mu je, da je p begnil iz preiskovalnega zapora, nakar se j naselil na Dunaju kot juvelir. — Gostilničarji zoper antialkoholike. dni so priredili antialkoholiki na periier j Beograda propagandistično predavanje, zaznamuje protialkoholno gibanje v B h du primeroma lepe uspehe, so pndvzeu p strašeni gostilničarji proti akcijo.JVledtem, _ so zborovali abstinenti v dvorani neke gostilne, je jel gostilničar nositi svo/m g° _ v prvi sobi brezplačno alkoholne P*l® davanje je bilo dobro obiskano. Udeležene so govornike pazljivo poslušali. Ker pa je lo v lokalu precej toplo, so se hodili n P stano v prvo sobo hladit. Tam pa so bolj razgreli, ker jim je ločil borbeni g ' ničar brezplačno dobro vimce in tako .so vračali mladeniči v dvorano Tdeči kot rurge-nijevevi vampirji, kljub temu pa so pnrejan predavateljem viharne ovacije ter vsuuiuan. »Živela trezna mladina!« Po preteku ene ure so bili skoro vsi poslušalci bolj ali manje vinjeni, samo predsednik je pil dalje vodo. Shod bi bil končal brez najmanjšega incidentu da ni zlezlo vino nekaterim poslušalcem nekoliko preveč v glavo. Tako pa »e je zgo- spodarskih poljih umestne koncentracije, ki zvišuje na eni strani kapaciteto, na dragi strani pa intenzificira prodajo, iz česar rezul-tira možnost, da se da surovina, v tem slučaju premog, konzumentom ceneje na razpolago. 2. Koncentriranje, torej poenostavljenje organizacije prodaje, ki je bila doslej pri naši največji premogokopni družbi, to je v Trbovljah precej komplicirana in raznolika. Doslej je bilo kot znano, več takih organizacij, ki so bile pa kot produkt povojnih razmer pravzaprav samo provizorične in zasilne ter se, neodvisne druga od druge, niso dale celemu ustroju primerno prilagoditi. Iz tega stališča je torej reorganizacijo prodaje trboveljskega premoga samo pozdravljati, ker odgovarja tako potrebam prebivalstva kot načelom koncentracije sil, ki jo zahtevajo gospodarski principi. Ljubljana, 1— Ljudska visoka šola v Ljubljani. V nedeljo 31. t. m. predava v univerzitetni zbornici g. Josip Vidmar, urednik »Kritike« o temi: Literatura in kritika. Začetek ob 10. uri. Vstop prost, prostovoljni prispevki se hvaležno sprejemajo. —t Društvo sodnih poduradnikov in slug v Ljubljani vabi svoje člane na redni občni zbor na dan 2. februarja t. 1. ob 2. uri popoldne v justično palačo soba š't. 28 v Ljubljani. — Odbor. zrži — Manifestacije za bivšega nemškega cekarja Viljema. Iz Berlina poročajo: Ob priliki rojstnega dneva bivšega cesarja Viljetoa je prišlo v Berlinu do manifestacij v prilog odškodnine bivšim nemškim knezom. — Iz obupa radi finančnih težkoč se je ustrelil v Budimpešti v svoji vili nekdanji zakupnik osiješke kolodvorske restavracije Josip Paradajzar. Predno je izvršil samomor, je ustrelil svojega psa 'in svojo soprogo, ki je bila nekoč mnogo obožavana osiješka krasotica. , — Veliki premogovniki razkriti v severni Rusiji. Na pečorskem ozemlju so bili razkriti veliki premogovniki. — Veliko izpopolnenjc telefona. Kot poro čajo sovjetski listi, je iznašel profesor Kov lenko v Leningradu instrument, ki omogoča telefoniranje tudi, kadar ni nikogar pri tele- j fonu. Navadnemu . telefonskemu aparatu se priklopi poseben aparat, v katerem se nalia-ja elektromagnetična železna žica. Na žico je mogoče zaznamovati elektrokemičnim potom poljubne besede, kot n. pr.: Halo! Telefonskega abonenta ni doma. Ce hočete, telefonirajte: »Oseba, ki kliče, lahko diktira na to, kar želi povedati, v aparat. Ko pride abonent domov, si da lahko reproducirati besede, ki jih je govoril dotični človek v aparat. Besede so 'zaznamovane na .elektromagnetični žici. Ko jih je abonent čul, jih lahko odstrani. Iznajdba je že patentirana. — Plesni vozovi na železnici. Na progi London—Brighton je bil uveden ta mesec za poškušnjo pri nekaterih vlakih plesni voz. Avtor ideje je 841etni inženjer Yarow, ki je prepričan, da bo pospeševala uvedba plesnih vozov bistveno potniški promet, specielno na vlakih, ki vozijo na večje daljave. Če se bo njegovo pričakovanje uresničilo, in če bodo postali »plesni vozovi« tako samoobsebi umevna institucija _ kot so jedilni In spalni vozovi, se bo šele videlo. — Nenavadno sredstvo zoper zobobol. Nekega hlapca na posestvu Bernried pri Mona-kovem je bolel silno sob. Ker je bila do zdravnikov dolga pot, je pograbil hlapec v svojem obupu revolver ter si zob izstrelil. Tako se je iznebil zobobola, najbrze pa bo rešen v kratkem tudi vseh drugih bolečin, kajti krogi ja mu je obtičala v glavi in zdravniki izjavljajo, da je malo upanja, da bi okreval. — Dom na Krvavcu je v nevarnosti. Zato se je odločila tvrdka Meinl, da bo na Planinskem plesu, ki se vrši 1. februarja ob 20. uri v vseh prostorih Narodnega doma v Ljubljani, kuhala sama po svojem tehnično izvežba-ne’m osobju prvovrsten čaj in najfinejšo kavo, ki bo gotovo specijaliteta. Tvrdka Meinl bo' Morila to veliko uslugo Slovenskemu planinskemu društvu brezplačno samo, da bodo naši vrli planinci in naše brhke planinke rešile Dom na Krvavcu s tem, da se bodo polnoštevilno udeležile letošnjega planinskega plesa. — Zadnje dni so zopet našle zlatnike v Zlatorog terpentinovem milu: Gospa Marija Kristan v Predtrgu pri Radovljici, milo je kup>> v trgovini Franjo Tevž, Predtrg pr. ik*dnvl/-ci; gdč. Mici Hrome, Vevče 5, P- .T" Rlllt Polju, milo je kupila v trgovnm lvan R v D. M. v Polju; Ela Jonke,;°P fioraia RikI- Kavčič pri gospej Manp K ’AleUs:,ndr0vn gona, Marija Marija Kristan, Predtrg Ivana K?emen«, Maribor, Gruberjeva ulica 5 ter gdč. Dora Skubic, Ljubljana, * * °—11 Reorganizacij* prodaje trboveljskega oremoga V uvezi s svoječasnimi govoricami o reorganizaciji prodaje trboveljskega premoga potrjujemo, da namerava izvesti Trboveljska družba faktično velikopotezno reorganizacijo, s katero naj se doseže dvojno: L Počenjanj« premoga na podlagi na v«eh go- Šg v Ljubljani, Narodni dom H obhaja 7 1 otaletnlco f Ul svojega obstoja dne 31. januarja 1926 H =~ v restavraciji „Pri Levu“, Gosposvetska c. M §1 SPORED: i!: 1* Uvod Krsta pri Sanici (deklamacija) se •= Fr. Prešeren. _ 2. Igra: Priljudni komisar. ~ 3. Pozdrav delegatov. rr: Kvartopirci (deklamacija) O. Zu- saas panrič. sr 5. lora: Kdo je blazen. gg- SE5 Začetek točno ob pol 20. uri. Po sporedu g- H! šaljiva pofiia, ples Itd- g Med odmorom svlra lastni tamburaški orkester. =r gg= Pri edite# se vrši pr I p grnjer.Ih mizah. gg K obilni udeležbi vljudno vabi |§f ODBOR. E- Sli Gospodarstvo. LJUBLJANSKA BORZA. dne 29. januarja 1926. Blago: Hrastova drva, suha, 1 m dolž., fco nakl. postaja, 5 vag., den. 17.40, bi. 17.40. zaklj. 17.40; deske, 19 mm. 4 m, večina smreka, monte, fco meja bi. 550; testoni, monte. fco vag. meja bi. 555; hrastovi hlodi, od 89 cm naprej, od 3 m naprej, fco nakl. postaja den. 450; bukovi hlodi, od 25 cm naprej, L-II., 70%, L, leo nakladalna postaja bi. 250: hrastovi plohi, neobrobljehi, 80, 90v 120, 130 mm, od 2.50 m naprej, fco vag. meja den. 1050; bukova meterska, zdrava drva, napol suha, fco vag. Postojna tranz., 30 vag., den. 21, bi. 21.50, zaklj. 21; bordonali, zdravi, suhi, brez velikih grč in razpok, lepo obdelani, 30,30 do 48/50 cm, media 35,35, cm od 7 do 12 m, fco vag. Postojna tranz., 1 vag., dec-420, bi. 430, zaklj. 420; hrastovi plohi, neob-robljeni, 60, 70, 80, 100 mm, od 2.50 m napr.. fco vag. meja den. 1050; hrastovi plohi, obrobljeni, 60, 70, 80, 100 mm, od 2.50 m naPT~ fco vag. meja den. 12C0; bukovi bouls 0(1 . do 120 mm, od 2.20 m naprej, fco vag. nte/ den. 560, bi. 580. Pšenica bačka, fco vag. post. bi. 302.50; pšenica dom., fco vag. prekmurska postaja bi. 320; pšenica sremska, ir0 vag. nakl. post., 3 vag., den. 292.50, bi. 292.53-zaklj. 29250; koruza, času primerno sak • fco Jesenice tranz. za II. bi. 165; koruza, času primerno suha, fco vag. nakl. postaja, 1 vag-den. 115, bi. 115, zaklj. 115; koruza medji-murska, fco vag. medjim. postaja bi. 175; koruza drobna, fco vag. prekmurska postaja bi-175; koruza drobna, fco vag. banatska pod-' ja, za II. bi. 140; oves srbski, fco Post ^^ tranz. JM. 220; ječmen 66,67, par. Ljubija!/ b). 235; ajda domača, fco vag. prekmu"*k<1 postaja bi. 265; rž domača fco vag. prekmui' ska postaja bi. 215; proso rumeno, fco vag prekm. postaja bL 215; otrobi drobni, pšen-fco vag. nakl. post. bi. 125; jezice, zlatorunu' ne, fco vag. dol. p. den. 250; slivovka bosanska, gar. 25 odst., 100-6rtna, neotrošarinjena-fco vag. postaja Brčko bi. 3200; slivovka 1,1 ska, gar. 50 odst, fco vag. Postojna tr / -(sod posebej) bi. 1600; la Portlandcein ., »Saloaia«-Tour, fco vag. Solin: v jutavi b) po 50 kg bi, 40, v pap. vrečah po 5Cl **> 45, v sodih po 150, 180, 2C0 kg bi. 52.50- ^ Vrednote: Invest. pos. iz 1. 1921 o® • bi. 78; tobačne srečke iz 1- 1888 den. * ’ > 312; zast. listi Kranj. dež. banke den. 20, !’ 2i5tbtS,Tkij?V- Liublj kred. banka den. 200; Merkant. ba« , den. 100, bi. 104; Prva hrv. šted. den- fT.- učit« *wi * “ j j;i • bi. 966; Slavenska banka den. 50; Krf^;, 0\ 175. bi. 185: TrhnvpllAkn 120, zaklj. 115 BORZE . - Zagreb, 29. jan. Devize: Newyork ^ 56.35-56.95, London i2PL 274.78-2.6.7», 274 625—276.625, Pariz 212.5—216.5, izpl’ 227.48-228.88, ček 0-228.6, Pr|5 167-169, Curih 1089.8-1097.8, Berlin -1354.5, Dunaj 794.16-804.16. ,ork — Curih. 29. jan. Beograd 9-145, Ne«! .* 51850, London 25.215, Praga 15-34u, iaj 19.53, Milan 20.89, Bukarešta 2.81, 73.02, Sofija 3.60. Berlin 123.40, Budini 0.007260. Zveza Slovenijelz morjem. (Govor g. inž. M. KI »rtiča na manife staeijskem zborovanju v Novem mestu.) Gospoda moja! Menda danes ni človeka, ki bi ne priznaval krvave potrebe lastne železniške zveze Slovenije z morjem; zaradi tega se tukaj sploh ne upuš&rvam v dolgo vtemeljitev te zahteve. Le par besedi v tarifarnem pogledu. Znano je, da so bili tarifi dne 1. oktobra minulega leta za Dalmacijo tako znižani, da so nižji kakor oni na Sušak. Obenem pa so zvišali te ■susaške tarife tako, da je prevoz iz Slovenije v Trst mnogo cenejši nasproti poti na Sušak. Slovenija -je na kratko povedano od našega IC-varnera odrezana in izročena italijanskim lukam. Ali tudi ne glede na 4e nove tarife ne more tukaj pomagati sploh nobeno tari Farno krparenje. Ako bi hoteli res tarifarno konkurirati Trstu, kamor ima Ljubljana 143 km daleč, morali bi na Sušak, t. j. iz Ljubljane 330 km daleč, voziti izpod lastne režijske cene. To ne gre. Zaradi tega ne preostane druga rešitev, kakor izgraditi novo krajšo zvezo Slovenije s Sušakom, krajšo za 120 km kakor je sedanja, da se konkurenca s Trstom omogoči. . Kako so nastale različne varijante železniške zveze Slovenije z morjem, je vsem znano. Zato se tu v historijat ne spuščam, ampak naj le karakteriziram posamezne trase in napravim zaključke. Dr. Musil je izdelal projekt proge Kočevje—Brod na Kupi—Brod Mora vice. Karakter te proge je težki visokogorski s številnimi vijadukti in predori. Dr. Musil ceni gradbene stroške svoje proge na 350 milijonov Ditn. Dolga je okroglo 46 km in ima tudi proti morju vspon 24%. To je 'temeljna napaka. j-3pon proti morju ne sme.presegati obstoječi uspon na sušaški progi, t. j., 16u/oo. Prvič na Musilovi progi sta Kočevje in Brod na Kupi središči tovornega prometa (premog in les), imeli bi direktne vlake na morje in bilo bi torej zelo nerodno, da bi morali menjati vlae-no silo pri vlaku, t. j. stroje, ker se vspon spreminja, kar bi komplicirato in podražilo obrat; drugič pa je stroj, ki vozi na 16°/00 navzgor in 25° oo navzdol (to zadnje na delu Lič-Sušak) vseskozi enakomerno obtežen in izrabljen, kar se mora zahtevati. Nima smisla govoriti, da imamo danes jake stroje tudi za strme proge, ki jih moremo tudi elektrificirati, vse to velja ravnotako tudi za položnejšo progo in prednost je vedno na njeni strani, tudi je njena kapaciteta večja, it. j. v istem času se more na položnejši progi več transportirati kakor na strmi. Saj so to razlogi, zakaj se danes celo eliminirajo strmine tudi pri obstoječih progah, n. pr. na progi Bologna—Firenze, ki vodi danes strmo čez Apenin, a se gradi položni 18 km dolg predor skozi hribe. To je klasični primer. Poslušajmo kaj pravi dr. Musil o svoji progi, na katera se njegovi pristaši vedno Sklicujejo. Dr. Musil namreč začetkoma ni predlagal sedanje svoje trase čez Brod na Kupi, ampak povsem drugo čez Goršeti. Šele pozneje je postal iz Savla Pavel in izdelal načrt ®ez Brod na Kupi. O tej svoji trasi čez Brod '".Kupi pravi dr: Musil v svojem prvem po-ločilu leta 1920 sledeče: roga teše v znatni dolžini po večkrat od jarkov razjedenem mehkem svetu, ki zahteva mnogo več objektov kakor vapnenski teren. Predori v mehkejših skladih so izpostavljeni gorskem pritisku in se jih mora na vsak način vseskozi obzidati. Proga med Brodom na K. in Brod Moravicami leži popolnoma v manj zaželjenih skladih (peščenjaki, Skriljev-ci, ilovica) verlenske formacije. Mnogoštevilni jarki so globoko v rebra zajedeni in snu k gradbi mnogih predorov in vijadufetov. 1 a dol proge moramo imenovati težko in drago železnico, glede gradbe in glede vzdrževanja. Pri 14 in 16 km od Kočevja imamo podobne sklade, ki segajo v obliki jezikov čez cesto iz jarkov navzgor; v njih se nahaja voda in plazovi tukaj niso izključeni, čeravno je potek proge v tem terenu le čisto kratek. Verjetno je, da naletimo v predoru pred 26 'km ma gradbene težkoče. Del Brod na Kupi—Brod Moravice moramo v splošnem imenovati zelo težko in drago železnico. Gradbene težkoče bodo velike, ravnotako gradbeni stroški in izdatki za vzdrževanje.« Tako torej govori oče o svojem lastnem detetu; ali prav ima! Tukaj imamo klasični »Rutschterrain«, 10—15 km na dolgo in 300 m na visoko! Musilovo mnenje se tudi dobro vjeraa z mnenjem direktorja budhnpeštan- skega geološkega zavoda, katerega je zagre-bačka direkcija pred vojno poklicala, da se izrazi o načinu osiguranja obstoječe proge v tem kraju, tki se na več krajih pogreza. On je celo predlagal, naj se ta del obstoječe proge popolnoma preloži! Vsekakor je stala sanacija obstoječe proge tukaj že nekaj milijonov zlatih kron. Podobno se izraža tudi bivši direktor zagrebačke direkcije ing. Koštial in tudi današnji šef sekcije v Delnicah ing. Kla-jič. Jaz se ne moTem dovolj načuditi gospodi okrog Musilove proge, ker o teh dejstvih molči kakor grob. To se pravi igrati se z žulji davkoplačevalcev, ker začne se predore, vseke, fundamente itd. v takem terenu lahko, ali kedaj in kako se bode delo izvršilo in koliko bode zares stalo, to danes sploh n-i-k-do ne more reči! Sicer pa naj omenjena gospoda že vendar enkrat vzame na znanje, da je Musilova proga v prvotni obliki končno pokopana. Direkcija za nove gradnje železnic je iz navedenih principijelnih razlogov predpisala tudi tukaj proti morju vspon 16°/oo. S tem je trasa podaljšana na okroglo 51 km in stroški povečani na 380 milijonov dinarjev. Kljub temu podaljšanju bi bil ta obral cenejši kakor na prvotni stari Musilovi progi. Vodi pa ta nova trasa slejkoprej v istem slabem terenu, iz-gledi za njo torej tudi tako niso zrastli. Brod Moravice je samo mala postajica, ki leži v vsponu 16°/oo. Za priključek je popolnoma neuporabna in preuredba je prometno in tehničko težak problem, ker moramo zahtevati, da imata obe progi skupno postajo, ne pa vsaka 'svojo. Vsak resni železničar mora to zahtevati. Ne podcenujem interesov krajev okrog Broda na Kupi in Čabra, ali mi hočemo zvezo cele Slovenije z morjem, ne pa Musilovo lokalko, ki bi sicer vezala zapadno polovico Slovenije z Ljubljano z morjem, pustila bi pa v nemar vzhodno polovico dežele z Mariborom; pa tudi smer v Dalmacijo moramo vsaj deloma vpoštevati, že zaradi osebnega prometa, aikoravno dalmatinske luke ne morejo biti izhodišče Slovenije na morje. Iz vseh teh razlogov se tudi Musilova proga ne more dovolj rentirati. Promet iz severa pojde prejko-slej v Trst, ker Musilova proga ni dosti konkurence zmožna. Iz samega prometa lesa se ne bode moglo rentirati, četudi se ga ceni maksimalno na 40 vagonov dnevno. Lesni industriji v okolici Čabra se da pa pomagati tudi z ozkotirnicami in novimi cestami na kočevsko in sušačko progo, tem bolj, ker vodi tudi Musilova proga preko 30 km oddaljeno od težišča ondotnih šum. Pod zvezo Slovenije z morjem si predstavljam jaz vse kaj drugega kakor Musilovo progo. Tudi vzhodni del Slovenije z Mariborom ima pravico do dostopa na morje. Vse to se da doseči pa le, ako zvežemo istočasno kočevsko in čmomeljsko vejo dolenjskih železnic s sušaško progo. Razen tega pa tudi Sevnico s Št. Janžem. Saj to priznavajo tudi pristaši Musilove proge, kakor bomo pozneje videli. Mi hočemo skupni enoten program, ki obstoja iz zvez Kočevja in Črnomlja preko Lukovdola mimo Vrbovškega na Srpske Moravice, in Sevnice—Št. Janž. Promet naj gre v dveh tokih iz Slovenije na Sušak. Vse to zahteva 87 km novih prog. Morda bode kdo rekel, da bode težko doseči ta če tudi skromni program, ker južni del naše države sploh nima železnic. Temu nasproti ugotavljam: Nasprotniki rado zamolčijo, da je 58 km, t. j. dve tretjini tega programa že uzakonjenih, namreč progi Kočevje—Stari trg—Lukovdol—Vrbovško in Sevnica—Št. Janž, da torej ne bode tako težko zasigurati tudi še ostali del Črnomelj—Lukovdol. Vsekakor bode to mnogo lažje doseči kakor grad-bo Musilove proge, za katero je treba danes šele razveljaviti obstoječi zakon in napraviti radi nje drugi. Pri naših političnih razmerah bi bilo to va-banque igra, ker bi se lahko pripetilo, da bi si pri tej reviziji usta obrisalj, ne da bi prej kaj pojedli. Razen tega je težko, da bode kateri tehnik prevzel odgovornost za Musilovo zgradbo. Prvi del našega programa, t. j. proga Kočevje—Lukovdol—Vrbovško je dolga- 44.74 km Most čez Kulpo pri Radencih je sicer visok, ali ako bi ga hoteli znižati, bi morali seveda podaljšati progo, kar bi bilo dražje kakor veliki mosi. V vojaškem oziru pa si za-sig.uramo prehod preko -reke za vsak slučaj z napeljavo bolj enostavne' rezervne proge v samo spodnjem ustroju z zelo nizkim mostom, ki naj služi v mirnem času kakor prepotrebna cesta preko Kupe za tiste 'kraje. Sicer pa je ta most še vedno za 30 m nižji od onega, ki ga je priporočal dr. Musil pri svoji prvotni trasi preko Goršeti, čeravno je njegov most mnogo bliži državni meji kakor p.aš. Zgraditi predor pod Lovnikom -med Lukovdol orni in Vrbovškem 4900 m dolg ne deta nikakih poteškoč. Prednost te naše proge je -tudi ta, da leži mnogo bolj odaljena od državne meje, do-čim leži Musilova proga pod italijanskimi topovi na bližnjem Snežniku. Ta naša proga bi stala samo 343 milijonov dinarjev, torej veliko manj kakor Musilova, •kar ni čudo, saj je krajša., ima mnogo manj skupne dolžine tunelov in vijaduktov. Proga ima karakter, železnice v srednjem gorovju. Za pri tem prihajajočo razliko bi se dalo marsikaj drugega koristnega napraviti, na primer ozkotirnice in ceste katere Čabarska dolina tako potrebuje! Ta zveza je v relaciji Ljubljana—Sušak popolnoma enakovredna Musilovi progi, ima pa prednost, da se priključuje na veliki postaji Srpske Moravice, ki ima 17 tirov, kurilnico .iid., ki je torej brez nadalnjega za priključek pripravna. Tudi ima veza mimo Vrbovškega prednoist, da skrajša pot v Dalmacijo proti Musilovi za 20 km. Sicer pa nima več smisla, primerjati Musilovo progo s progo na Vrbovško same ob sebi. Ne smemo namreč -pozabiti, da je danes proga Sevnica—Št. Janž uzakonjena in glede na to ima zveza preko Vrbovškega zopet 'sila večji pomen kakor Musilova. Proti zvezi Sevnica—Št. Janž menda nikdo ne ugovarja, in greh bi bil to progo ne uporabiti kakor del cele Slovenije z morjem. Ker pa to hočemo, prihaja bolj zveza preko Vrbovškega v poštev, ne pa Musilova, proga, ki je preveč oddaljena. Podaljšanje proge Sevnica—Št. Janž je proga Črnomelj—Lukovdol in stane 166 milijonov dinarjev. Proga Sevnica—-Št. Janž meri 14 km in stane 62 milijonov dinarjev. Stroški za cel Klodič-Hrovat-Kavčičev skupni program t. j. zveza Kočevja in Črnomlja preko Lukovdola z -reško progo in Št. Janž—Sevnica znašajo 573 milijonov dinarjev to je za 193 milijonov več kakor sama Musilova proga, ali dosegli smo s tem -programom na mah celo zvezo z m-orjem, dočim Musilova proga sama tej svrhi ne odgovarja. V vojaškem oziru odgovarja brezdromno naš sistem prog mnogo bolje kakor sanro Musilova trasa. Mi smo bolj oddaljeni od meje, imamo 2 mosta čez Kulpo in vozimo -lahko ludi v smeri Vrbovško—Novo mesto—Sevnica, kar nam daje drugo rokadno črto za morebitno našo fronto, ako vzamemo progo Vrbovško—Kačevje kakor prvo. To je velikega pomena. Jasno je, da bodo imele proge po tem skupnem programu več privlačne sile kakor samo Musilova, tudi ne glede na tranzitni promet iz Čehoslovaške in Avstrije. Zaradi tega se bodo tudi bolje rentirale. Ali tudi tranzitni promet je želeti, in motijo se tisti, ki mislijo, da za nas nima pomena. Jaz cenim dohodek iz tega prometa pri železnici, v luki in na morju na mnogo več kakor 100 milijonov di-darjev letno, in gotovo ne bode nikdo rekel, da take -svote za našo ekonomsko bilanco nimajo pomena. -O razmahu našega gospodarstva, ki je posledica vsakega napredka prometa, niti ne govorim. Sicer pa je zveza Slovenije z m-orjem v državnem, gospodarskem narodnem in vojaškem oziru -tako važna, da imamo tukaj slučaj, kjer mora država zgraditi to progo tudi ako se ne rentira dovoljno. S tem sem pravzaprav izčrpal moj referat. ; Le zaradi kuriozitete naj navedem še sle- ; dege: 1 Pristaši Musilove proge so dobro umeli ugodnosti, ki jih ima naš sistem prog proti sami Musilovi progi in da ta proga sama res ne odgovarja interesom cele Slovenije. Da se ta nedostatek popravi, predlagajo razen Musilove proge še progo Črnomelj—Ogulm, ki je .dolga 43.76 km in bi stala 182 milijonov dinarjev. Tako bi se doseglo tudi skrajšane poti iz Liubliane v Split. Ali glej smolo! Daljava Ljubljana—Črnomelj—Ogu-lin—Split bi merila 476 km,* a čez našo progo , Kočevje—Srpske Moravice—Ogulin točno ravno toliko! In ako ne gremo na Srpske Moravice, ampak krenemo takoj v Vrbovškem na jug, bi bila naša daljava celo še za 10 km krajša, kakor čez Črnomelj—Ogulin! Torej prosim, v svrbo, da nič ne profiliramo, ali celo da izgubimo 10 km, naj izgradimo Musilovo progo, Črnomelj—Ogulin, t. j. 94 km z stroškom od 562 milijonov dinarjev, ko moremo isto bolje doseči s samo 44 km in stroškom od samo 345 milijonov dinarjev. Pa so še najdejo ljudje, ki kaj takega zagovarjajo. Tudi pri tem ne preziram interesa kraj': med Vinico—Ogulinom. Ali jaz mislim, da se more Bosiljevo zadovoljiti s postajo Vinica, v očigled velikim drugim interesom, za katere tukaj gre! Ali pride še bolje. Po tem povečanem programu Musilovih pristašev še vedno ni vezana vzhodna polovica Slovenije z morjem, t. ,j. Maribor. Da se -to doseže, naj se izgradi čez kočevske hribe še proga Straža—Toplice— Kočevje, dolga kakih 41 km, s stroškom od kakih 176 milijonov dinarjev. Ali zopet imajo projektanti smolo. Ta zveza bi bila v relaciji Maribor-morj-e namreč za 18 km daljša, kakor preko Črnomlja—Lukovdola—Vrbovškega, a vlake bi ise moralo v kočevskem hribovju dvigati za 100 m višje, kaikor na zvezi Črnomelj—-Lukovdol! Ako vzamemo zraven še progo Sevnica—Št. Janž, ki jo tudi nasprotniki potrebujejo, morali bi torej vseskupaj izgraditi 4 proge, -skupaj dolge 149 km s siro-škom od 800 milijonov dinarjev, proti 3 progam od 94 km dolžine in 573 milijonov dinarjev po našem pr-ogramu — samo, da dosežemo nekaj manj vrednega! Pii tem pa tudi ne pozabim-o, da je pri nas že 58 km, t. j. dve tretjini uzakonjenih, pri nasprotnikih pa samo proga Sevnica—Št. Janž, 14 km, t. j. še ne desetina! Take stvari se predlaga, ko je vendar jasno, da ni -nikakega i zgleda, ne danes, ne čez 50 let, da bi se ta luksuzni program kedaj uresničil. To imenujem -jaz nebulozno neresno projektovanje križem kražem po kartah, in nič drugega. Glede na dejstvo, da veliki deli naše države sploh nimajo železnic, ne bi pomagalo tudi nikako etapira-nje. Teh zyez ne bodemo prav gotovo nikoli dosegli. Saj je tudi sv-rha tega programa le pesek v oči, da se izgradi Musilova proga, potem pa naj vse druge vrag vzame! Tu tiči zajec! Razliko od 227 milijonov dinarjev bi mnogo bolje uporabili za progo Brežice—Novo mesto in še za nekatere druge v Sloveniji. Tako vidimo, kako pravilno 'se je odločil novomeški občinski zastoj), ko se je izrekel za naš program. Zahvaljujem se tu-ka-j novomeški občini toplo v interesu stvari. Naj posnemajo novomeško občino tudi druge inte-resirane občine, kakor tudi politične stranke in drugi merodajni faktorji pri nas. Največ nam škoduje neodločnost v -tej za Slovenijo življensko važni zadevi. Da se je novomeška občina te omahljivosti otresla, v tem tiči njena ne mala zasluga za Slovenijo. Hvala ji! To in ono. I LEV PLESOV VDOV. Pred par dnevi je bil aretiran v Berlinu 351etni Henrik Pareigis radi hudodelstva goljufije. Podjetni mož je ustanovil za časa Inflacije celo vrsto prbdajalen sinodk. Ko pa je bila uvedena rentna marka, so falirale njegove trgovine druga za drugo. Končno je obdolžil po krivici poštne uradnike, da so mu poneverili več blaga. Radi tega je bil aretiran. Njegova aretacija je imela presenetljive posledice. Pri kriminalni policiji se je javilo irič manj kot 15 vdov in devojk, ki jim je obljubil Pareigis zakon. Pet od njih je obdaril spričo predstoječe poroke tudi z otroci. Pareigis, »veletržec s smodkamk, je bil za časa .inflacije lev vseh plesov vdov. Možitve-željne vdovice so se za kavalirja, ki je razmetaval denar s polnimi rokami, ^kar trgale. V to vlogo se je Pareigis -tako vživel, da jo je hotel igrati dalje tudi po inflaciji. Ker pa ni imel denarja, je jel goljufati. Neveste so ga imele tako rade, da se jih kar ni mogel otresti. Eni od njih je n. pr. povedala Pareigise-va lastna sestra, da je njen brat velik slepar ter da bi bila zelo nesrečna, če bi ga poročila. Neko drugo je poslal ženin pred poroko na kratek odih. Ko se je predčasno vrnila, je našla v svojem stanovanju Pa-reigisa in dve drugi njegovi nevesti. Sfedaj so vse -neveste ogorčene nad sleparjem, samo ena, neka 171etna pestunja še danes veruje njegovim obljubam. (192) * akltDfijaku okoli sveta. Spisal Robert Kralt. Zenijalni Adam pa je še posebno preizkušal te rastline. Obdeloval jih je z vročo vedo in na druge načine, tako da je slednjič lahko ločil vlakna in napravil iz njih sukanec, ki so ga rabili za šivanje^ Vse to premišljuje Georg, ko gleda za divjačino Preudarja, če bi se mogel spustiti po taki vrvi strupeni zrak — pri tem pa zagleda še nekaj drugega. . \u Pokriva rahla rdeča zemlja pobočje. V i eci zemlji pa se svetlika tu pa tam nekaj na prav Poseben način. »Kaj, če so to diamanti!« i°^en vkamen6ek ne leži tako blizu, da bi ga §e doseči; potem koplje zemljo, a ne prikaže se n>c svetlikajočega se. Georg se poda v drug kraj, kjer raste listnato vrv^ Vr rastPnami ovHalkami, in si odreže primerno na drevo-' »H ™Pet Ua l>reignie mesto> Pritrdi vrv in zopet navzgoi^f J,ap° 86 SPUSU Ontnur m ’ ?ebol pa prinese več kamenčkov, čisli t°j*0 diamanti, večbarvni in popolnoma , . „1,1., • - 5 diamanti imajo izrecn stalno obliko in izzanvajo precej svetlobe, tako da se je nemogoče motiti, sicer pa dokažejo še razni preizkusi njihovo pristnost. S polnimi žepi se vrne Georg k tovarišema. Med kamenčki so nekateri fcidi precej veljak Tovariša sta silno presenečena, ko tudi onadva, spoznata diamante. Potem menita, da je to ironija usode, a kmalu sta drugega prepričanja. Nekoč gotovo ostavijo ta otok v strupenem zračnem morju, tako ali tako. Če ne bo nič z Adamovim letalom, napravijo zmaja, na katerega pritrdijo potem zaboj, tako da bodo splavali po zraku.vsi trije hkrati. Gre jim za to, da despo na nasproti ležeče gorovje, in tu zgoraj, piha včasih močan veter. Da pa ne bodo ostali vedno tu, o tem torej niti ne dvomijo' Petem pa bodo popolnoma brez sredstev. Ker jim je ušel avtomobil, nimajo prav nič več; prav lepo pa bi bilo, če bi si ustvarili lahko takoj neodvisno življenje. To se pravi, brez sredstev tudi niso. Imajo zlato. Ali kako naj ga odneso? To je vprašanje. En cent zlata je že nekaj denarja, a kako spraviti tako težo odtod? Sicer pa bi to še tudi ne bil tak kapital, da bi z obrestmi lahko razkošno živeli. Diamanti, to je nekaj drugega! Georg je prinesel dva kamna, ki sta še neobdelana vredna toliko, kolikor en cent zlata. Zato so usodi zelo hvaležui, da so našli dia-i mante. Nadaljujejo svoja dela, zraven pa sedaj še nabirajo blesteče se kamenčke. Najdejo jih povsod na pobočju, a vedno precej globoko. Odločili so se iz ternega kamenja in zdrčal navzdol. Spuščati se morajo torej vedno po rastlinskih vrveh v strupeni zrak. kar ni tako nevarno. Zlasti Adam dela to kaj rad, ves prosti čas, ki si ga privošči včasih med delom, uporabi za nabiranje diamantov. Tako zopet mine več tednov. Leonor in Georg sta v votlini in drgneta z noži kože. Pogovarjata se o prihednjosti in baš zaupata drug drugemu, da dvomita, da napravi Adam uporabno letalo. Adam zopet išče diamante ali pa reže mlada stebelca, ki jih potem predela v deščice. »Kar ne merem verjeti, da bo kaj iz Adamovega letanja,« reče pravkar Georg, »in kako dolgo, preden bo en aparat gotov, mi pa rabimo tri...« Georg se prekine, oba prestrašena posluhneta. Za njima, v tunelu, je slišati ropot, katerega vzrok m ne moreta pojasniti in zato sta prestrašena. Georg že seže po puški — tedaj pa se prikaže Adamova glava, ovita s kožami. Cilinder z zelenim trakom je namreč spravil v votlo drevo, kjer ostane do odpotovanja. »No, če ne bomo leteli, se bomo pa peljali,« se oglasi takoj Adam in se veselo smehlja. &$'■ p©**U«lto© I 1$Mtm te htgitemčnc !*ajmodew o umlftii kharna v lugeslaviji. * **»»*#: »Saft*«*, tomma «■**» M**- la. *. Da vpeljemo JOSIP PETELINC-U ■ L1UBUAMA \saka uaualjim beseda C«u« o^iajom do 20 besed Din S' 50 par. Originalne (prave) pet sbščhe fixat in preservatza Op iogr&ph dobite tem Telefon št. 980. VSAKDO Grilzner si lahko izboljša svojo eksistenco s pravilno uporabo najboljših šivalnih strojev in ^Adier" ,DUBIEDW. t«rr s« nedosežnimi pletilnimi stroji Te si nabavi pod ugodnimi pogoji edino pri tvrdki JOSIP PETELINC, Ljubljana. blizu Prešernovega spomenika ob vodi levo. J, .VINOCET« j bmm »laske®* klss, d.1 9. z* Uubijans, nudi | ntfM$ in gisjokusnejšf mm\m kis \i \ vinskega- kisa. 1 ZLATO IMATE V Hlil če perete z Zlatorog-terpentinovlm milom! tudi tam, kjer se dosedaj še ni uporabljalo, vprešamo od 1. avgusta 1925 v vsalki tisoči ikomad tega mila pristen zlatnik po 10 frankov. Dosedaj se je že mnogo zlatnikov našlo. Kupite »Zlatorog terpentinoro milo« in prepričajte se o njegovi neprekos-jivl kakovosti. Mogoče, da najdete tudi Vi zlatnik! Mesečno sobo išče mlad gospod Dalmatinec, za ! takoj. Eventualno tudi s hrano in . drugo oskrbo. Ponudbe na upravo »Narodnega Dnevnika^ pod značko ; »Soliden«. fyi*podirna ttto mesečno sobo s separatnim vkorfotn. — Ponudbe na upravo pod »Sobac. flbsolveMJnja tpfotik« šole išče mesta kot prak-Mkantinja. -- Ponudbe na upravo litta pod: »Praktikantinja«. premog - Čebin Baltova ulica l/ll. - Telefon 56. Proda « ceno WoHov nemško-slovenski slovar. Ogleda se v upravi lista. Vstopim h kakemu večjemu podjetju kot praktikantinja. Absolvirala sem tr-novsko šolo ter imam 1 leto pisar-niške prakse. - Ponudbe na upravo lista pod »Praktikantinja«. Stekleno »trešno opeko imajo »talno v za logi Združene opekarne d. d. '■ Ljubljani. Iščem j svojo iuater. Auo Lali, rojeno leta j 1Š77 v St. Vidu pri Grobeljnu. Okrog 20 let že ne vem nič o njej. Služila je dolgo časa v Gradcu na Gornje Avstrijskem. — Prosim, ako kdo kaj ve o ujej, naj to sporoči proti povrnitvi stroškov na upravo »Narodnega Dnevnika <, Ljubljana, Adolf Lab. Gospod v najboljših letih inteligentnega poklica želi v svrlio eventuelne ženitve znanja z damo od 35 do 45 let. Dama mora imeli službo s prejemki najmanj 1500 Din ali pa premoženje, ki nese toliko obvesti ali trgovino ali pa gostilno. K a lepoto se ne gleda. — Ponudbe upravo lista pod: »Simpatična«. Udoben in prikupen dom j naredi v prvi vrsti lepo in prek* lična sobna oprava. To si pa lahko Izbereie samo tam kjer je velika in bogata zaloga. Svetuje seVam, da se obrnete na tvrdko PETER KOBAL, Kranj podružnica UUBUANA-KOLIZEJ. Pri omenjenem imate vedno m izbiro solidna, okusna pohištva od najpreprostejšega do najfinejšega. Kazven tega ima na zalogi vsakovrstne tapetniške izdelke/ žimo, morsko travo etc. nove