180. številka.
Ljubljana, v torek 8. avgusta 1899.
XXXII. leto.
.'■M'!     '."! 7
Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuj'e dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. — Na naročbe, brez istodobne vpoSiljatve naročnine, se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je na Kongresnem trgu 5t. 12. UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12.
Telefon št. 34.
Katoliška gospodarska organizacija.
Govor dež. odbornika dr. Ivana Tavčarja na shodu v Starem trgu dne 6. t. m.
Častiti zbor! Živo se danes spominjam shoda, ki seje imel tu — v Starem trgu — vršiti pod jasnim nebom v tisti dobi, ko je v nekdaj tako napredni in zavedni Notranjski najlepše cvetela klerikalna inteligenca, kojo sedaj toli srečno in vspešno zastopa v deželnem zboru moj prijatelj, senožeški gospod Zelen! (Veselost). Tedaj je nekaj zapeljanih mož in nekaj kratko-možganskih ženskih napadlo tako-imenovane liberalce,in sicer pod vodstvom dveh nadebudnih dušnih pastirjev, ki sta prej kot ne blagoslovila polena, katera so imela padati po naprednjaških kosteh. Od takrat je preteklo nekaj let, in že se morda danes smemo tolažiti s tem, da bode naprednjakom namenjena palica padala na druga hrbtišča, ki so udarcev dosti bolj potrebna in vredna nego naša! In tolažiti se prej kot ne smemo tudi z nado, da bodo v ti lepi Ložki dolini kmalo pretekli časi, v katerih so božji strežaji slavili svoje zmage v znamenju svetega polena. (Ploskanje). Vzlic temu se mi vidi, da je narodna napredna stranka danes nekoliko preponižna, in vidi se mi, častiti gospodje, da mej nami še nekoliko preveč živi spomina na blagoslovljeno grčevko, ki je bila razgnala omenjeni starotržki shod. Tu sem na čitalniški vrt ste se danes zatekli, in na shod ste sklicali samo povabljene goste, kar se bo v vrstah naših nasprotnikov prej kot ne tako tolmačilo, da ste se zarili med drevesa starotržkega čitalničnega vrta, ker se še vedno tresete pred nasledki tiste znane premage, kojo je bil Kristus — tako se je baje izrazil nekdo — izvojeval proti slovenskim liberalcem, se ve pod vodstvom dveh kaplanov. Mi v Ljubljani pa se črnih tičkov, ki prepevajo danes svojo pesem po kon-sumnih društvih, prav nič ne bojimo, (Ve-
selost in pritrjevanje.) ker dobro vemo, da prav radi zlezejo v kot, samo če se jim zobje pošteno pokažejo. Dasi Vam, spoštovani gospodje Notranjci, nočemo dajati nikakih svetov, vendar menim, da je prav tu v Starem trgu treba pogumno na dan. (Klici: Tako je!) In zatorej pričakujem da se hoče bodoči naš shod vršiti pod prostim nebom, in sicer vkljub vsem klerikalnim cepcem! (Pritrjevanje.)
Mi se nikdar nismo bali klerikalnega nasilstva, in tudi danes se ga ne bojimo, kakor se pred vsem trdi, ne bojimo se glavnega orožja duhovniške naše stranke, to je tiste toliko slavljene gospodarske organizacije, ki plitvim dušam izven Kranjske — in po Kranjski toliko imponira, da so trdno prepričane, da je le duhovnik - so-cialec v stanu rešiti naše deželo pred gospodarskim poginom! O ti gospodarski organizaciji govoriti, je za danes moja naloga.
Prej kot se podam v stvar samo, opazim pa, da sem sam zvest podložnik katoliške cerkve, in da duhovnika, ki vzorni svoj cerkveni posel točno izvršuje, visoko čislam in ljubim. Duhovski stan, kakor ga je hotel Kristus zapustiti svoji cerkvi, je nad vsemi drugimi stanovi, in Bog me varuj, da bi temu stanu hotel izpodkopavati stališče. Kar hočem govoriti, ne velja pravemu duhovskemu stanu, temveč tistemu izrodku tega stanu, ki danes na Kranjskem terorizuje vse, svojega škofa, in tudi starejše duhovnike, ki bi radi v miru s celim svetom živeli. (Pritrjevanje.) To sem omenjal, da bi se moj današnji govor napačno ne umel in ne napačno tolmačil.
Naši klerikalci, ali prav za prav naši duhovniki — ker klerikalna stranka kot taka ni druzega, nego tolpa navidezno pobožnih ovčic, ki skačejo povsod tam čez ograjo, kjer jim duhovnik veli, (Veselost.) polastili so se gospodarske organizacije ne iz ljubezni do naroda, ampak samo zategadelj, ker so čutili, da jim masa ljudstva že izpod prstov vliaja. (Klici:
Tako je!) Vsled površne svoje izobrazbe nima kranjska duhovščina sposobnosti, da bi s svetimi resnicami, kakor svoj čas njeni predniki, dobivali ljudstvo na svojo stran, in pred vsem, razjedena po politični strasti, ne pozna več tiste prave krščanske ponižnosti, koja mora dičiti vsakega služabnika Kristovega, (Pritrjevanje. Klici: Res je!) in zategadelj se tudi ne nahajajo v njenih vrstah vzori prave krščanske ljubezni, ki so nekdaj vabili ljudstvo pred božje oltarje. Da si zopet vstvarijo nekdanjo privlačno silo, podali so se naši duhovniki v otročjo posteljo, (Velika veselost.) ter rodili tisti nestvor, kojemu pravimo gospodarska organizacija kranjske klerikalne stranke. S tem nestvorom pa so rodili še drugi nestvorček, tisto smešno slovensko krščansko socialstvo, ki prisega na novo svojo zastavo, kojo nosi skoraj tako visoko, kakor nosi visoko puhlo in prazno svojo glavico, (Občna veselost.) v kateri je o socialnem vprašanji toliko pojma, kolikor je v novorojenem teletu pojma o Kantovi filozofiji! (Viharna veselost in živahno pritrjevanje).
In tako je prišlo, da so se naši mlajši duhovniki kakor lačni volkovi vrgli po gospodarski organizaciji, mej tem ko oči-vidno zanemarjajo božjo besedo. In res, pridige naših kaplanov — in če hočete še višje, lahko splezate do prav visocega mesta! (Klici: Čujte, čujte!) — se čujejo kakor bi se trli prazni lešniki, ali pa vezale prav navadne otrobi! — (Občna veselost.)
Zatorej je umestno, če enkrat korenito pretresamo vprašanje, jeli naša častita duhovščina v resnici poklicana, oziroma je li naša ognjevita mlajša duhovščina vsaj izdalje sposobna, vzeti v svojo roko gospodarsko preosnovo našega kmeta ? Jaz duhovščini naravnost odrekam ta poklic, to sposobnost. (Pritrjevanje). Ne ravno z ozirom na preteklost naše dežele, dasi bi tukaj opravičeno lahko opozarjal na nebroj tistih nepotrebnih, visoko na gričih stoječih  cerkvic, koje so  naši predniki
zgradili v potu svojega obraza, kakor babilonski sužnji, in katere dandanes na glas oznanjujejo, kako jo že od nekdaj duhovščina na trinoški način zapravljala ljudsko premoženje. (Živahno pritrjevanje.) Dalje bi smel opozarjati na visoke cerkvene glavnice, duhovniške ustanove in drugo take večinoma pri lovih za poslednjimi oporokami pridobljena in navadno najrevnejšim slojem naroda iz rok izvab-ljena imetja, ki so se v teku časa nakopičila okrog cerkvenih prebend; (Burno pritrjevanje.) na vse to bi se smel sklicevati v živ dokaz, da je duhovščina od nekdaj narodu le jemala, to se pravi, da si je vedela vsikdar pripraviti bogato žetev, dasi ni nikdar orala, ni sejala! (Burno pritrjevanje. Klici: Res je! Sveta resnica!) Istina je, če bi hotela gospodarsko organizirati našega kmeta, bi ga bila že davno lahko organizirala. Istina pa je tudi, da je ta duhovščina v preteklosti le te svoje žitnice polnila, da se je preklicano malo brigale za gospodarski napredek slovenskega kmeta, temveč da gaje v najožjem prijateljstvu z graščaki korenito izsesavala. (Pritrjevanje. Klici: Tako je!)
Verjetno ni, da bi se bila naša duhovščina, ki je v mnogih ozirih dosti fclabejša od prejšnje, kar čez noč bistveno spremenila. In če se je mlajša naša duhovščina sedaj postavila pred slovenskega kmeta rekoč: Pusti, da te gospodarsko preorganiziram, napravlja to vsaj na me vtis, kakor bi kozel zahteval, da naj ga varuhom postavimo v zelnik rekoč: ljubo zelje, jaz te rešim, da ne zgineš v vedno gladni moj želodec! Žalibog, da je obilo slepih kmetov, ki za trdno verujejo, da se jim prikaže sedaj, ko naši kaplani cuker prodajajo, in merijo dekletom predpasnike, (Viharna veselost.) obljubljena dežela, in da jih duhovščina izreže iz vsake stiske in težave! Kako se bodo tem revežem ob svojem času oči na stežaj odprle in odpirale!
Govorim samo o slovenskih razmerah, in oziraje se na te razmere hočem
LISTEK.
Pobedonoscev.
(0 zapadni in vstočno-slovanski kulturi.) Vvod.
Jeden največjih živečih Rusov je Konstantin Petrovič Pobedonoscev, generalni prokurator ruskega svetega sinoda.
Rojen 1. 1827 v Moskvi, je študiral do 1. 1S-46. v pravniški šoli v Peterburgu, bil potem senatski tajnik in vseučiliščni profesor v Moskvi, kjer se je bavil z ruskim civilnim pravom. Od 1. 1860. dalje je poučeval v pravni vedi več velikih knezov, tudi poznejšega carja Aleksandra III. in sedanjega vladarja, Nikolaja II. Leta 1880 je bil imenovan glavnim prokuratorjem sv. sinoda. Pod Aleksandrom III. je bil mero-'^jen državnik, in Nikolaj II. mu je lani podelil s prelaskavim reskriptom red sv. Andreja.
Z dvema besedama označimo Pobč-donoaceva, ako mu rečemo pravoslavni slavjanofil-
Slovenci, ki zajemamo le iz korita germanoromanske kulture, se smemo kdaj pa kdaj ozreti tudi na vstok. Smemo? Če bi tudi smeli smo. -Gott sei Dank", v takih razmerah, da navadno ne moremo: loči nas od vstoka kitajski zid.
Ker so Nemci zvunaj v ,rajhul pametnejši od vodilnih krogov naše preljube Avstrije, so z rusko kulturo v ožji stiki kakor mi. Jaz sam sem tudi tako srečno vzgojen, da me poučujejo o Rusih skoro jedino Nemci. In da se ne bi kako za blagor Slovencev prevneto srčece preveč razburilo, če pišem o Pobedonoscevu, povem iz usmiljenja in v pomirjenje takove skrupulozne duše, da me je na tega velikega Rusa opozoril — velenemški list.
Največji južnonemški list namreč, monakovska „Allgemeine Zeitung", ima izvrstno dnevno prilogo, katero posebno priporočam slovenskim čitateljem časopisov. Najboljši učenjaki in literati imajo tu svoje popularne članke. Poslednja leta izhajajo 1. dne vsakega meseca „Kirchenpolitische Briefe", ki jih piše „Spectator*, kakor se govori, znan katoliški bogoslovec in učenjak. Ta pisma diše sicer po velenemštvu, ali se odlikujejo po temeljitosti in globokosti mišljenja. Ker se pri Slovencih mnogo o cerkvi govori, naj se nikakor teh cerkveno-političnih pisem ne prezre! Pismi 46. in 47. (1. aprila in maja t. 1.) govorita o Pobedonoscevu.
Pobedonoscev je izdal 1896 v Moskvi 300 strani obsegajoče knjigo: Moškovakij Sbornik*, ki je bila potem preložena v francoščino (Recueil de Moscon Qaestions
religieuses, sociales et politiques, Pariš 1897). V njej govori avtor o glavnih problemih našega časa, recimo kratko, o moderni kulturi, ali kakor pravi francoski naslov o religioznih, socialnih, in političnih vprašanjih.
Ni malenkost presojati novodobno kulturo. Mi, ki živimo v sredi nervoznega gibanja zapadno-evropske kulture, povprašujemo često sami sebe: ali je človeštvo radi velikega tehničnega napredka tudi srečnejše?
Razume se, da mora biti tako vprašanje za mislečega in čutečega Rusa še veliko bolj pereče. Rusi so oddaljeni od ognjišč moderne prosvete; stoletja in stoletja so se razvijali sami, brez večje dotike z zapadnim svetom; šele Peter Veliki je presadil sosedno civilizacijo v sveto Rusijo. Čim bolj pa se je razširjala ta civilizacija, tembolj se je udomačevala i razuzdanost življenja. Nastal je tedaj veliki problem, kako zapadno kulturo, ki ima brez dvoma mnogo dobrega, organično spajati z ruskimi tradicijami, šegami in značaji tako, da bi bili Rusi izobraženi, kakor ostali, ci vilizovani, narodi, obenem pa krepki in zdravi, kakor so bili nekdaj priproste narave sinovi.
Da se more zapadni kulturi mnogo očitati, kdo bi to tajil? Ni-li nezadovoljnost z razmerami občna in epidemična? Niso-li razmere same bolehne?
Ložje, brez predsodkov more Evropo preceniti Rus, kakor mi, ki živimo v sredi Evrope. Rusi pa imajo tudi poseben interes, pretipati Evropo do njenih kosti; zakaj Rusi so, ker politično neodvisni, zmožni, da zajeze kalne zapadne pritoke in ustvarijo v svoji velikanski, na vsej zemlji največji državi, sami svojo samoraslo kulturo.
In evo! To so PobMonoscevi napori: ohraniti sveti Rusiji svetost zdrave morale, braniti mlado krep k o 1 j uds t vo pred kugo zapadnih bolezni j.
Koliko moralnih in fizičnih sil je v Rusiji, ve že ves svet (razen Malih Slovanov). Znano je, kolik rešpekt je imel Bis-marck pred Rusijo, ki mu je bila v političnem ozira ne samo. pokroviteljica pri njegovih naklepih (Avstrija in Francija bili sta od Prusov pobiti, ker so to privolili Rusi), ampak celo politični ideal. Kar se tiče morale ruskega ljudstva, omenim samo to, da so obrnili v poslednjem časa nekateri diplomati katoliške cerkve svoje oči na Rusijo, da bi jo pridobili za katolicizem, kateri je, kakor pravijo sami, v zapadni Evropi tla več ali manj že izgubil.
Take sile ohraniti ruskemu naroda je. skrb vseh ruskih rodoljubov, osobito pav Pobsdoniscevu, tembolj, ker je v Raajjt mogočna stroj« .zapadnikov*. ki horifpg V
dokazati, da naša mlajša duhovščina nima niti poklica, niti sposobnosti, vspešno izpeljati gospodarsko organizacijo mej nami. In zakaj ne? Razlogi so različni. Le mimogrede bodi omenjeno, da se ta organizacija hoče izvesti na socialistični podlagi ali recimo, da se dr. Kreku ne zamerimo, na krščansko-socialistični podlagi. To pa je največja nesmisel. (Pritrjevanje.) Du-hovnik-socialist je nekako hermafroditično bitje, ki ni poklicano h dolgemu življenju. Prikovan je na konfesijo, ki v svoji organizaciji ne pozna jednakopravnosti, privezan je na hirarhijo, ki brez obsolutizma obstajati ne more, in katera starodavnega svojega bleska drugače vzdržati ni vstanu, nego da zvabi posvetna imetja v svoj naročaj. (Pritrjevanje.) Vsled tega je »mrtva roka« posebno tudi na Kranjskem jedini veliki kapitalist v deželi. (Živahno pritrjevanje.) In če ti ljudje kriče zdaj proti kapitalu, so ali smešni norci, ali pa potuhnjeni hinavci, ki na zunaj, to je pred svetom, kapital sovražijo, na skrivaj pa se z ravno istim kapitalom spuščajo v tajno pregrešno ljubezen. (Občno pritrjevanje.) Zato pa so naši krščanski-socialci najrevnejši plod delavskega gibanja na Slovenskem. Zdaj malikujejo pred neko novo zastavo, na kateri sveti Mihael pretepava slovenske liberalce, ter jo prenašajo po vseh božjih potih (veselost) meneč, da je s tem rešeno delavsko vprašanje med nami. Otroci!
Pa če se socialistična podlaga tudi iz očesa pusti, vendar je duhovnik za vspešno gospodarsko organizacijo nesposoben, in to že vsled svojega poklica samega. »Moje kraljestvo ni od tega sveta«, rekel je Odrešenik, in njegovi služabniki bi se morali za to kraljestvo že na zemlji pripravljati. Če pa sedaj duhovniki, prav kakor bi bili nasledniki Jude Iškariota, (veselost) nosijo neprestano le mošnje v rokah, če vidimo, da se bolj trudijo za žganjepivniške koncesije, nego za vzvišeno nalogo svojega stanu, če vidimo, kako hočejo duhovniki izpodriniti naše gostilničarje, izpodriniti naše trgovce, ter sploh vsako dobičkonosno obrt potisniti v široko svojo malho, potem se v nas nehote rode vidni pojmi o nebeškem kraljestvu, potem se tresemo za to nebeško kraljestvo, in bojimo se prav zelo, da se ga z nova ne polasti stari Merkur, ki je bil, kakor znano, ob jednem tudi Bog vseh tatov in uzmovičev! (Živahno pritrjevanje.)
Nespodobnost duhovnikov za gospodarsko organizacijo izvira dalje tudi od tod, da presega naša mlajša duhovščina, dasi sama na sebi neproduktivna, kar se tiče pohlepnosti po materialni pridobitvi, vse druge stanove, še celo odvetnike, ki si tako radi množe posvetno imetje. Ti pa imajo otroke in rodbino, in rodbinski vplivi oblažujejo omenjeni pohlepni čut, da ne nastopa s tisto krutostjo kakor pri duhovniku, ki, kakor veste, navadno nima
da se zapadna kultura brž razlije čez ruske planjave ....
Razberimo po „Slovniku" glavne misli globoke duše ruskega filozofa in sociologa Pobedonosceva! Ako vspodbuja Spectator Nemce, naj se pridno uče od Pobedonosceva, in ako pravi, da ne sme prezreti nobena večja religiozna občina, posebno pa katoliška ne, cerkvenih pojavov ruskega naroda, potem more pač i pisec teh vrstic Slovence opozoriti na nje.
V zapadnem svetu vlada dandanes brezobzirni egoizem in boj. Konkurenca na gospodarskem polju, na tem velevažnem torišču človeštva, je jeden odsev teh razmer. Slovanska kultura si hoče na vstoku ohraniti kot največji ideal ljubav do bližnjega. Človek bodi tako močan in srečen, da more svojo moč in srečo tudi bližnjikom in nezadovoljnim deliti. Na zapadu prevladuje kruti egoizem, znamenje slabosti in bolehavosti, na vstoku altruizem, znamenje kreposti in moči.
Bodo-li ideali, pravoslavni ideali Po-bčdonoscevi zmagali?
Bodi odgovor kakoršenkoli, Slovenec ne sme in ne more gledati v občnem svetovnem gibanju, pri teh velepomenljivih problemih topo ali s kako dekadentno re-signacijo v svet, temveč mora tudi sam trezno razmišljevati in krepko delovati, da tudi nekoliko doprinese v rešitev kulturnih svetovnih zadač. (Dalje prih.)
otrok. (Živahna veselost.) In verujte mi, da bodo ti duhovniki tudi gospodarsko organizacijo v svoji roki vedeli tako zasukati, da jim postane molzna krava, ali pa vsaj molzna koza. (Klici: Res je.) A vzlic temu kriče dandanes ti poštenjaki na vse kriplje, da si mi drugi polnimo žepe, da vsi drugi stanovi odirajo slovenskega kmeta, in da je tega kmeta odiral posebno tudi naš ubogi trgovec na deželi, ki je že do sedaj komaj, komaj živel!
Na tem mestu moram izreči slovesen in odločen protest! Pravljico o tem odiranju je zanesel med svet med drugimi tudi naš vladika, — ki navadno ne po-klada na tehtnico gostih svojih besed, — češ, da je bil komaj leto dni v deželi, pa so ga že prepričali o tem, da je naš ubogi trgovec na deželi kruto in neusmiljeno odiral revnega kmeta. Kdo je visocega gospoda prepričal, tega nam ni povedal; prej kot ne so ga prepričali, ker je Njega milost že naprej hotela prepričana biti. če se pa iz tako odličnega mesta izreče sramotilno obdolženje celega stanu, potem je Njega knezoškolja milost imela sveto dolžnost, objaviti kraje, kjer se je tisto neusmiljeno odiranje godilo, imenovati je imel osebe, katere so nečloveško to odiranje vprizarjale. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.)
Gospod knezoškof pa ni imenoval ne krajev, ne oseb, in zategadelj sem skoraj prepričan, da je Njega milost zamenjal trgovce z župniki, ki so v svojih farah denar po 12°/0 razposojali, posebno v krajih, kjer je vino ceno, laško olje pa drago! (Burno ploskan:e in občna veselost.)
Duhovski stan torej ni za porabo pri gospodarskih organizacijah, zategadelj je tudi gospodarska organizacija, s kojo n a p a j a klerikalna stranka našega kmeta, od vsega pričetka bila zidana in oprta na pesek in sipo. Zaradi tega bila je dosedaj ter ostane tudi v bodoče negativna, podobna praznemu latju ali pa praznemu klasu! Organizacijo imamo, vspehi pa so izostali. (Pritrjevanje. Klici: Tako je!)
Kaj se je našemu poljedelcu vse obljubljalo! Zlato se je kopalo na vseh krajih, in kapital se proklinja na vseh straneh! Ali dandanes, ko vidimo pred sabo vse tajnosti klerikalne gospodarske organizacije, vprašujemo po vsi pravici, je li bila vredna sovraštva in preklinjanja, kojega je rodila v naši deželi ? Da, sovraštvo, najgrše in najstrupenejše sovraštvo, ki meče svojo senco ne samo na duhovnike, temveč tudi na vzvišeni posel, ki bi ga ti duhovniki imeli na zemlji gojiti, je do sedaj jedini cvet, kojega je pognala ta gospodarska organizacija, ki kaže oči-vidno namen na korist duhovščini položiti pod mlinski kamen vse druge stanove, posebno pa našega trgovca in našega obrtnika? (Burno odobravanje. Dolgotrajni dobro-klici.) In nikdar ne smemo pozabiti, da zadeva velika odgovornost, da se je na Kranjskem ustanovila klerikalna organizacija, ki hoče požirati, ne pa vstvarjati, ki hoče uničiti ne pa krepiti, moža, ki so mu položili na glavo kardinalski klobuk. Upajmo, da ne radi tega, ker je iz mlajših naših duhovnikov napravil razljučeno tolpo, koji ni več kelih vzor, ampak vatel in tehtnica. (Viharno ploskanje.)
In ali je naš kmet res na boljšem? Ozrite se okrog sebe in položite si roko na srce. Priznati morate, da naš kmet od te gospodarske organizacije ni imel dru-zega, nego, da se je žeja v njem pomnožila, prav izdatno pomnožila strast do pijančevanja in nepotrebnega zapravljanja denarja. (Živahno pritrjevanje. Klici: Tako je!) Pijančevanje je stara bolezen našega kmeta, in klerikalna konsumna društva so proti ti bolezni nekako tako zdravilo, kakor je morfij za človeka, ki boleha na živcih! In klerikalne posojilnice, ki silijo sedaj iz zemlje, kakor gobe po dežju, ali so za kmeta res tako blagodejne? Ali niso one ravno navadno le sredstvo, s kojim se kmetu prilika nudi, da se zadolži, ko bi se drugače ne zadolžil. V tem je naš kmet jako lahkomišljen, in pri kovanju dolgov le prerad pozablja, kako težko se vračajo pozneje. Vsa modrost klerikalne organizacije se torej kaže v tem, da se v deželi več popije in več lahko-mišljenih dolgov napravi, kakor poprej, (ploskanje) in vse to v svetem
namenu, da zagazi kmet popolnoma v jarem duhovščini, ki hoče biti pri nas gospodar čez vse. (Živahno odobravanje.) Nekdo je trdil, da tiči v vsakem popu mal papež, mi pa pravimo, da v vsakem kranjskem kaplanu tiči velik papež, (veselost) ki se za svojo posvetno oblast še strastneje poteguje, nego se za to oblast poteguje rimski papež!
Utemeljena je po vsem tem trditev, da gospodarska organizacija ni nič dru-zega, nego pesek, kojega meče klerikalna stranka našemu kmetu v oči. Gola šuš-marija je ta gospodarska organizacija, in o tem se naš kmet kmalu sam prepriča. Tedaj pa bode ta kmet tudi izprevidel, da mu je bila narodna napredna stranka boljša prijateljica od duhovnikov, ki nas sedaj proklinjajo po lečah in spovednicah. Žali Bog, da bo to svoje spoznanje moral kranjski kmet prej kot ne prav drago plačati! (Pritrjevanje.)
Seve, nasprotniki se pa tudi ošabno oglašajo,   govoreč;   dobro,   če   naše vse v nič  devate,  pa   nam   razložite  vi svoj gospodarski program. In res tužno bi bilo, če bi napredna narodna stranka ne imela tacega programa!   Ima  ga   in izvrševala ga je že, ko so klerikalci še sladko spali. Tukaj ne bodem rabil visokodonečih besed o eksportu, o rešitvi delavskega vprašanja in o drugih takih  zadevah, ki so dandanes med nami nekako v modi, o katerih govori in pisari že vsak dijak, ki pa z zdravim gospodarskim programom na Slovenskem prav za prav malo ali pa ničesar   opraviti   nimajo!   Zemlja, kakor nam jo je gospod Bog vstvaril, je jedina in prava podlaga čvrsti gospodarski organizaciji. (Živahno odobravanje.) Na kraških tleh na pr. ne bode nikdar palma rasla, in če bi se zgodili vsi čudeži ljubljanskega škofa, se na trnju ne bo pridelavalo grozdje in tudi ne fige. (Veselost in pritrjevanje.) če pa  poslušate  duhovnike,   mora naš kmet po klerikalni gospodarski organizaciji postati kar čez noč milionar. Dasi se tud i v naših vrstah nahajajo ljudje, ki bi najraje za vsako muho,  ki naj  se ubije, takoj  ustanovili  kako  zadrugo, menim vendar, da  se zadružništvo pri  nas ne sme meni nič tebi nič zasnovati po tujih vzorcih,  in brez ozira na  faktične okol-ščine, kakor jih imamo  v deželi. Vsaka gospodarska organizacija  ozirati  se ima na dane okolščine,  in  na  dane potrebe. (Pritrjevanje. Klici: Tako je!)   Da  se na vse to klerikalna gospodarska organizacija ni   ozirala,   v   tem   tiči   njena glavna napaka, posebno  če tu vpoštevamo našega kmeta  in  njegove prave potrebe. S svojo zemljo je naš kmet zvezan, od nje jemlje svojo   moč, kar mu ta daje. od tega mora živeti, kakor ve  in zna. (Živahno    odobravanje.)    Zategadelj pametna gospodarska organizacija,  kar se tiče  našega  kruha, ne  more  v drugem obstojati, nego v tem, da se priskoči na  pomoč  onemogli  zemlji, ter skuša   pomnožiti  njene produktivne moči.  (Odobravanje.)   S tem pa je omejeno tudi kmetijsko naše zadružništvo, katero  naj  daje  kmetu  ne vina, ne petiota,   temveč jedino   le sredstva, s kojimi se pomnože sadovi zemlje. Tukaj   so   zadruge   na   mestu,   tukaj je polje, kjer se lahko razvijajo taka gospodarska društva, kakor je hočete tudi mej Vami danes ustanoviti.   S takimi društvi bo našemu kmetu pomagano, ne čez noč, ali  vsaj   polagoma in  toliko,  kolikor se mu sploh pomagati more.   Bankirji pa ne postanejo naši kmetje nikdar, in naj ima Ljudska posojilnica v Ljubljani še toliko denarja. (Burno pritrjevanje.) V tem pogledu je napredna narodna stranka z veliko vnemo delovala že od nekdaj, posebno v deželnem zboru, kjer se je imel  kmet le njeni pripomoči zahvaliti, da je za svoje  poljedelske namene dobival toliko deželne podpore. Kar je v tem oziru naša stranka v deželnem zboru storila zadnjih deset  let   za  svojega   kmeta, tega konsumna društva ne dosezajo in naj   obstojajo   do    sodnega dne. (Burno ploskanje.)  Z vso ljubeznijo se je naša   stranka    oklenila   tudi kmetijske družbe, jo podpirala, kjer je le mogla, ter skrbno  čuvala nad  njo, da   bi je valovi ne zanesli v sredo političnih prepirov. To pa ni bilo  všeč  duhovnikom in tistim pisarjem, ki opravljajo beriški posel za
klerikalno stranko, in napravili so naskok na kmetijsko družbo, da bi si ž nje pripravili kako priprosto konsumno društvo, ali kaj jednacega.   Če je kdaj kranjska duhovščina kazala, da nima srca za kmeta-trpina, pokazala je to s tem navalom na kmetijsko družbo, (Živahno odobravanje in ploskanje. Klici: Res je! Sram jih bodi ter si s tem prislužila pošteno zaničevanje vsakega  pravega  rodoljuba!   če  bi ti ljudje  imeli še kaj  sramu v sebi, morali bi se iz dna svoje popačen, duše sramovati zlodejstva, katero so   hoteli   učiniti    nad jedinim društvom,  ki  deluje  zares  le v korist  slovenskemu poljedelcu! (Viharno odobravanje in ploskanje.) In 5e so  klerikalci  na svoje posojilnice tal, ponosni, tudi narodna napredna stranka lahko pokaže na svoje posojilnice, katere so dosti   stareje,  in  katere   se   od klen kalnih   za   kmeta   ugodno   razlikujejo -tem, da niso limanice za lahko mišljen zadolženje, ki kmetu le  za trenutek j ložaj olepša, pozneje pa ga zanesljivo pri-tira v gotovi pogin. (Pritrjevanje.
Narodna  napredna  stranka pa si je v svesti, da najlepša gospodarska organizacija  našemu kmetu ne bode dosti ] magala, če si ta kmet   sam sebi   ne ) more.   Živeti  mora po svojih močeh, in poželeti si ne sme  tiste  tolste  hrane. -kojo naši duhovniki pokore svoja tele-Naš kmet mora živeti v ponižnih mejah svojih  moči,  in vsak vinar,  ki  ga izda. moral bi dvakrat in trikrat mej prsti obrniti.   (Pritrjevanje.   Klici:   Kes je tako. Učiti ga je treba varčnosti, in odvaditi ga je treba vsakega nepotrebnega izdatka. Treba mu je pred vsem iz kostij izbit: tisto večno bojazen pred peklom,  ki ga tare posebno ob smrtni uri, tako da dostikrat da cerkvi in duhovščini, kar bi njegovi rodni otroci krvavo potrebovali. In resnično, kar je tistega velikega kapitala za večne maše in druge take ustanove na njem vise dostikrat debele solze zapuščenih sirot in vdov.   (Burno odobravanje.)    Slovenec   čez   svojo moč podpira    tako    imenovano   »p i a causa«,   tukaj je iskati  vzroka, da je propadlo  mej  nami  toliko gospodarstev, tukaj je  polje,  kjer bi  imel  naš Jam Evangelist lepo ledino orati, če bi hotel našemu  kmetu  pomagati!   Jaz  pa Vam kličem: Ljubi Slovenci ne bojte se preveč pred peklom. (Veselost.) Bog je pravičen Že na  zemlji nam je dodelil dostikrat peklo, in zategadelj  ne verujemo, da bi take  siromake,  kot  so  naši  kmetje, na onem  svetu v peklenski  ogenj pošiljal. ^Veselost in viharno ploskanje.)
Našemu  kmetu,  recite   kar hočete, treba  se  je  varčnosti  še   le priučiti varčnosti v življenju, kakor tudi ob smrtni uri! Te varčnosti se pa prej ne bodo priučil, dokler se ne otrese duhovniškeg jarma, ki ga dandanes mori in tlači. Živahno pritrjevanje.)   Kmetu pa se moraj" poprej razbistriti možgani, da prične samostojno misliti in da poneha biti otroče. ki se brez jeroba-duhovnika ne upa storiti  niti  najmanjšega koraka.   Tu pa s pričenja delokrog šole, ki ima v današnjil razmerah za naše ljudstvo dosti več pomena, kakor pa socialno vprašanje, in gospodarske organizacije!  Pač pa je zadnja odvisna od prve. Dobra gospodarska org nizacija se da vspešno  izpeljati  le tam kjer imajo dobro šolo. Narodna napredna stranka potegovala se je zategadelj vedno za  šole, mej   tem, ko je bila klerikalna stranka   od  nekdaj  največja nasprotnica šoli, dobro vedoč, da ji kmet tlačani le toliko   časa,   dokler   je   duševni tepec. (Burno   pritrjevanje.)   Narodna napredna stranka je lahko  ponosna na to, kar jeza šolstvo storila, dobro vedoč, da je s šolstvom  zastavila  tudi  krepko jamsl za gospodarski napredek v ti kronovini.'
In tako je narodna napredna stranka svoj gospodarski program od nekdaj izvrševala, tiho, mirno, in brez vsakega hrupa, pa vedno dosledno. V tem se je dobrodejno razlikovala od klerikalne stranke, ki je mladi svoj gospodarski program v zvezo spravila z velikim turškim bobnom, z veliko reklamo, s kojo rožlja noč in dan. V tem se mi vidi podobna čolnarju Caheju, ki je zlezel na drevo, da bi Kristusa videl. Tudi naša klerikalna stranka splezala je s svojo gospodarsko
USgr Dalje v prilogi.
Narodu" št 180, dn6 8. avgusta 1899.
Priloga »Slovenskemu
organizacijo visoko na drevo, pa ne, da bi gledala Kristusa, temveč le v nameno, da bi ondi kakor komediantje pred svojo lopo, uganjala svoje burke, (veselost) ter tako vabila nerazsodno maso v komedijo, ki ji pravimo klerikalna gospodarska organizacija. (Veselost.) In zategadelj se Kristus ne bo povabil k nji v goste, pač pa se bode lepega dne veja, na kateri skače, zlomila in s težkim svojim trebuhom bode tlesknila k zemlji, da se ji tista tako slavljena gospodarska organizacija kakor prazen lonec na kosce razdrobi! (Viharno in ponavljajoče se ploskanje. Burni klici: Živio dr. Tavčar!)
Čehi na Slovenskem.
(Dalje.)
Mej vožnjo do Ljubljane so bili Čehi skoraj na vseh postajah burno pozdravljam. Jako lep pa je bil sprejem na kranjskem kolodvoru. Obče znana je požrtvovalnost naprednih Kranjčanov in tudi sedaj so pri hiteli vsi, da izkažejo dostojno čast češkim gostom. Mesto je bilo okičeno z zastavami, pokali so topiči. — Na kolodvoru je igrala godba gasilnega d ruš L v a „ Naprej", korporativno z zastavami pa so bila zasto pana društva: „Gorenjski Sokol", „Narodna čitalnica", mestni zastop, „Bralno društvo" in nešteta množica naroda. V imenu vseh društev je pozdravil češke akademike starosta „ gorenjskega Sokola", g. Ciril Pire; odzval se je g. cand. med. Fran Hynek in pozdravil vrle Kranjčane imenom celega češkega naroda.
V Št. Vidu je pozdravil akademike kot nositelje slovanske ideje predsednik „Sent-viške čitalnice", in dekleta so zapela pod vodstvom g. nadučitelja Janka Žirov-nika „Hej Slovani".
Najlepši in najsijajnejši sprejem pa je priredila bratskim gostom bela Ljubljana. Pričakovalo jih je na kolodvoru ogromno število občinstva, na čelu mu členi akad. društva „Slovenije", „Triglava" s zastavo in „Save", ljubljanski „Sokol", „Slavec", „Ljubljana", „Trgovsko pevsko društvo" ter „Zidarsko in tesarsko društvo". Vsa društva so bila zastopana z velikim številom členov ter so dospela s svojimi lepimi zastavami. Na peronu je pričakovala Čehe deputacija akad. društev ter jih privedla pred poslopje kolodvora. Tam jih je sprejela domžalska godba z „Naprejem", občinstvo pa z vihar nimi „Živio" in „Na zdar"-klici. Najprej je pozdravil Čehe imenom slovenske akad. mladine stud. ing. Janko Kersnik, za tem pa imenom ljubljanskega obč. zastopa g. podžupan dr. Bleivveis vitez Trs teniški. Odgovorila sta g vseučiliški prof. Hraskv in g. med. Hynek. G. profesor Hraskv je dejal, da ima izlet Čehov namen praktično gojiti češko slovensko vzajemnost, seznaniti češko mladino z zdravim in žilavim narodom slovenskim, ki se že stoletja junaško brani navala germanskega in italijanskega morja ter pokazati bodočim voditeljem češkega naroda krasoto slovanskega juga, ki je vreden, da se bore zanj z brati Slovenci vred tudi Čehi Med urne-besnimi živio-klici je končal g. profesor, ki je govoril ves čas lepo slovensko, z željo, da bi postala kulturna in politična vez med brati Slovenci in Čehi še trdnejša in neraz-rušljiva. G Ilvnek je povdarjal zanimanje č eške mladine za življenje in delovanje Slovencev, katere pri njihovi teški borbi občudujejo ter se vesele njihovega stalnega napredovanja na vseh poljih. V znak ljubezni češke mladine je govornik nato poljubil predsednika „Save", g. Janka Kersnika. — Pevska društva so zapela nato skupno himno „Lepanaša domovina". Potem so se razvrstila društva za godbo ter odkorakala v dolgem sprevodu med neprestanim pozdravljanjem naroda, ki je stal v velikanskem špalirju ob vsej poti, po Resljevi cesti, Glavnem trgu in Prešernovih ulicah pred „ Narodni dom". Tusocbsule narodne dame Čehe s šopki in cvetlicami. Društva pa so stopila v čveterokot, in ondi je pozdravil vnovič češke goste imenom vseh društev podstarosta ljubljanskega „Sokola", g. dr. Josip Kušar. Odgovorila sta mu gg : profesor HraskyinHynek. G. profesor je naglašal, da more biti zbliževanje avstrijskih slovanskih narodov Avstriji le na korist, kajti doslej niso še nikdar Nemci rešili države, pač pa so jo že in jo še bodo rešili Slovani, na čelu vsem Čehi in Slovenci,
Nato so šli češki gosti v „Narodni dom", kjer se je vršil skupni obed. Po obedu so se jim odkazala bivališča, potem pa so odšli Čehi v spremstvu slovenskih akademikov v prijazno Šiško, da se udeleže veselice šišenske čitalnice. Vstopivše na Pogačniku vo dvorišče, jih je pozdravilo prisotno občinstvo z navdušenimi vzkliki, lepe Šiškarice v narodnem krilu pa so jim pripele na prsa duhteče šopke. Imenom čitalnice jih je pozdravil tajnik, pravnik Jan-čigaj. Med veselico je priredilo občinstvo Čehom še opetovano prisrčne ovacije ter jim očitno kazalo, kako je srečno, da ima v svoji sredi lepe in čile sinove najnaprednejšega in najsvobodomiselnejšega slovanskega naroda v Avstriji . . .
Po veselici so imeli češki in slovenski akademiki v vrtnem salonu hotela „Lloyd" svoj prijateljski večer, kjer se je napivalo bratstvu češkoslovenske mladine.
V ponedeljek dopoludne se je vršil v „Narodnem domu" občni zbor „Save", katerega so se udeležili vsi češki akademiki, pa tudi drugi češki izletniki. Predsednik „Save", gosp. Janko Kersnik je pozdravil najprej češke akademike, vrle češke dame, zastopnike akad. društva „Velebita" iz Inomosta ter vodjo izleta, g. prof. Hraskega, potem pa se je vršil občni zbor po dnev nem redu. Predsednik se je spominjal umrlega Člena, phil. Iv. Kunšiča; v znak so-žalja so se dvignili vsi prisotni s sedežev. Društvena pravila so se spremenila v tem smislu, da more postati poslej redni člen „Save" vsak slušatelj visokih in tem jednakih šol. Na željo členov se obdržita dosedanja društvena znaka, trak in čepica. Odbor ostane isti. Odsek petih členov pa je dobil nalogo, izvršiti neke spremembe v društvenem poslovniku. Predsednik se je vnovič zahvalil vsem prisotnim, zlasti pa Čehom za udeležbo ter zaključil obč. zbor.
Ob 1. uri popoldne je bil v Sokolovi dvorani banket, katerega se je vdeležilo 150 oseb, med njimi gg. dež. odbornika dr. Ivan Tavčar, ces. svetnik Iv. M urni k, obč. svetniki dr. Krisper, nadinžener Žužek in Klein, urednik drž. zakonika dr. Fr. Vidic z Dunaja, podstarosta sokola, dr. Jos. Kušar, dr. Pire in dr. Predsednik Kersnik je najprej pozdravil vse goste, zlasti pa Čehe, Hrvate, prisotne dame, dež. odbornika in obč. svetnike. Prof. Hrasky se je v prekrasnem govoru spominjal stoletnih bojev Slovencev z najrazličnejšimi kulturnimi in narodnimi sovražniki ter s podzemeljskimi elementi ter je napil napredujoči Ljubljani in njenemu obč. svetu. Predsednik čeških akad. izletnikov, med. Hynek je z vznesenimi, gorečimi besedami izročil imenom čeških dam slovenskim akademikom — v roke predsednika „Save" — prekrasno srebrno-zlato lipo v spomin na prelepe dijaške slavnosti „Maiales" v Pragi, slavnosti, katerih so se vdeležili tudi Slovenci. Govornik je vabil slovensko dijaštvo, naj ne hodi na nemška vseučilišča, nego na češko vse učilišče v Pragi, kjer naj imajo svoj dom dotlej, dokler se jim ne zgradi v Ljubljani slovensko vseučilišče. Po tem govoru so priredili slovenski akademiki in .drugi slovenski gostje viharno ovacijo češkim damam, katerim se je — na naslov predsednice č. g Izabele Jahnove — sporo čila brzojavno ginjena zahvala slovenskega dijaštva za dragoceni dar. Nato je prečital predsednik Hynek došle brzojavne pozdrave. Praški župan g dr. Podlipny je brzojavil g. županu Hribarju takole:
„Vzpominaje ve dnech, kdy čacke naše študenstvo ve zdčeh bile Lublane tak nad-šene jest vftana, nezapomenii telnych pro mne dnu, kdy se sokolstvem českym byl jsem pfitomen pri prvnim verejnem cvičeni bratrskeho so olstva slovinskeho, a maje na pameti všecky ony svazky, ktere narod naš mflenym narodem slovinskym pevne a nerozborne poji, zasylam Tobe jakožto hlave metropole slovinske i veškeremu obyvatel-stvu bile Lublane ze slovanske Prahy sr-dečny pozdrav a projev vfelveh diku za všecku lasku a vernost bratrskoii, ktere žadny včku ni narodu zloba uzdola — Dr. Jan P o d I i p n y , starosta kral. hlav. mesta Prahy.
Po tej brzojavki je vstalo vse občinstvo ter gromovito vsklikalo: „Živio Pod-lipny! — Živeli Čehi!" Tudi pismo g. župana Ivana H r i b a r ja je bilo spre jeto z oduševljenjem Imenom vseh gostov je poslal predsednik Kersnik praškemu
g. županu nemudoma iskreno brzojavko. Gosp. jurist Kukovec je nazdravil v če škem in slovenskem jeziku nato vzornim češkim rodoljubkinjam, zlasti pa njihovi voditeljici, č. gospej Iz. Jahnovi, izrekajoč najglobočjo zahvalo slovenskega dijaštva za poslani dar ter za velike simpatije vsega češkega naroda. Dež. odbornik, gosp. dr. Tavčar — živahno pozdravljan — je napil resnemu in svobodomiselnemu narodu češkemu. Čehi so najdelavnejši narod avstrijski, zato pa je prihodnost njihova. Noben narod slovanski v Avstriji ni toli napreden in svobodomiseln kakor narod Čehov, kateri so vzor vsem drugim. Vzor pa naj bodo zlasti Slovencem, ki se naj uče pri njih žarkega rodoljubja, neumorne delavnosti in največje svobodomiselnosti. Imenom liberalnega obč. zastopa ljubljanskega je napil govornik Čehom, ideji napredka in misli svobodni. Čehi so sprejeli to napitnico z največjim navdušenjem. Nato je nazdravil g. prof. S t ko lasa prospeva-joči slovanski prosveti in kulturni vzajem nosti Čehov in Slovencev, katerih prvobo-ritelji so bili vedno najboljši prijatelji. Predsednik „Triglava", g. Rasto Pusto-slemšek je pozdravil brate Hrvate, zlasti zastopnike akad. društva „Velebita" v Inomostu, na kar se je zahvalil hrvatski akademik, dokazuje, da „Slovenac i Hrvat sta uviek brat i brat."
Po banketu je šla vsa družba v Ti-volijski park, kjer jih je fotograf g. Rovšek fotografiral v skupini ob stopnjicah pred gradom.
Zatem so odšli gostje s prekrasnim šopkom in veliki trakovi pred spomenik Val. Vodnika ter ga okrasili, navdušeno zapevši pesem „Kde domov muj"?
Nato so napravili gosti izlet v Šiško na okrašeni Vodnikov dom. Tam je sprejela Čehe med grmenjem topičev šišenska čitalnica z zastavo. Predsednik, gosp. Fr. Drenik je z izbranimi besedami znova prav gorko pozdravil dobrodošle brate, pevke pa so jih okitile s šopki. Pozdravila sta jih tudi hišni gospodar g. J. Matjan in jurist J ančiga j.
Nato se je razvila med petjem mešanega zbora šišenske čitalnice in različnimi napitnicami prav živahna zabava.
Sokolska dvorana že dolgo ni bila tako polna, kakor sinoči, ko je priredila „Sava" na čast češkim gostom slavnostni komer s. Vzlic uprav tropični vro čini se je napolnila telovadnica do zadnjega kotička in vkljub grozni soparici je vztra jalo tudi ženstvo preko polnoči. Dočim je imel opoludanski banket bolj izključno dijaški značaj, je došlo na komers občinstvo vseh ljubljanskih inteligentnih slojev, prišla je najboljša naša družba, med to tudi dokaj ljubljanskih gospej in gospic Okoli 9. ure zvečer je otvoril predsednik „Save", g. Kersnik oficialni del komersa z gorkim pozdravom vseh gostov, zlasti pa severnih bratov Čehov in najbližnjih sosedov, Hrvatov, naglašuje, da je sestanek slovenskih akademikov s češkimi kolegi velikega pomena za utrditev češkoslovenske politične in kulturne vzajemnosti, ki naj bi obrodila na čast obeh narodov prav obilo sadu. Nato se je vršil koncertni del komersa, pri katerem je igrala godba na lok kapelnika No-votnega ter so zapela združena ljubljanska pevska društva pod vodstvom g. jurista Svetka zbora „Popotnikova pesem" (tenor solo je pel gosp. Pavšek) in „Morje adrijansko". Poleg tega je nastopil še „Slavec" samostojno pod vodstvom g. H. Beniška in vrli kvartet „Ilirija".
Težišče koncerta paje bilo v nastopu hrvatske konservatoristke gdč. U11 r i c h o v e (sestre gospe Naglasove) in akad. slikarja Jos. Germa.
Dunajski Slovenci so imeli že veselo priliko slišati prekrasno petje gdčne. Ullri-chove, ki je nastopala pri imenitnih koncertih „Slovanskega pevskega društva". Ljubljančanje pa so se presvedočili včeraj prvikrat, da je veliki renome, katerega uživa gdč. Ullrichova med dunajskimi Slovani, docela upravičen. Gdč. U'lrichova ima poln, jako obsežen, topel mezzo-sopran čudovite milobe, njen nastop pa je siguren in samo-svesten. Nežen smehljaj trepeče na njenem inteligentnem licu, ko vro tako lahko, tako sonorno in dojmljivo preko njenih lepih ustnic bujni glasovi, združujoči se v zanosno petje. Gdčna Ullrichova je naše občinstvo naravnost občarala in gromko ploskanje ter vzklikanje „Živela! Slava!" je dokazo.
zalo, kako velik vspeh je dosegla s ?vojimi tremi pesmimi. „Sava" je izročila dični pevki lep šopek. Akademični slikar Josip Germ je zapel dve F. S Vilharjevi pesmi „Pitaš dušo" in „Kam" s svojim krepkim, mogočnim baritonom tako, da je iznenadil vse poslušalce. V g. Germu smo spoštovali doslej izbornega slikarja, sinoči pa smo se prepričali, da je tudi vrl pevec, poln čuta in duha. Germovo petje nas je presvedo-čilo, da bi se mogli nadejati velikega užitka, ako bi se mu ponudila prilika, da nastopi jedenkrat tudi kot operni pevec. Znano je, da je g. Germ že več let učenec praške operne šole, kjer stoji med gojenci v prvi vrsti.
Oba pevca je spremljal na klavirju g. jurist S ve te k.
S tem je bil koncertni del završen, in oglasili so se govorniki. Sokolov podstarosta gosp. dr. Jos. Kušar je izrazil svoje veliko veselje, da more pozdraviti Čehe v Sokolski dvorani, kjer se goji po vzoru Čehov telovadba in kjer sta doma svobodna misel ter poštena beseda. Spo-minjajoč se Husa, tega češkega mučenika resnice in prepričanja, je naglašal govornik velikanske zasluge Čehov za razširjenje svobodomiselnosti in neizprosnega rodoljubja ter je napil vzornikom narodne zavednosti. Prof. Stoklasa je nazdravil slovenskim damam, izražajoč željo, da bi se češke in slovenske dame bolj spoznale ter sklenile najožjo zvezo. Češko narodno ženstvo je steber češkemu narodu in tako bodi tudi slovensko! Gosp. Jos. Nolli je z navdušenimi besedami izrazil svoje čestitke, da se je praznik bratimstva Čehov in Slovencev obnesel tako sijajno. Hkratu je izrekel željo, da bi napočili mladini slovenski skoraj časi, ko bode imela svoje vseučilišče, na katerem jo bodo poučevali tako vzorni profesorji-rodoljubi, kakoršen je predgovornik, g. Stoklasa. Ces. svetnik Iv. Murnik se je spominjal zvez čeških in slovenskih prvoboriteljev, Palackega, Riegra, Tomana in Blei\veisa ter izrekel nado, da ostane tudi poslej tako. G. med. Hynek je naglašal, da izlet češke mladine na Slovensko ni samo zabaven, nego tudi po* učen, zato pa je velikega narodnega pomena. Govornik se je toplo zahvalil za prelepi sprejem in vabil znova slovenske akademike v Prago, kjer bodo svoji med svojimi, doma, prav kakor bi bili v Ljubljani. Predsednik Kersnik se je končno zahvalil vsem pri koncertu sodelujočim društvom, zlasti pa gdč. Ullrichovi in g. Germu, pa tudi vsemu občinstvu, za mnogobrojno vdeležbo. Nato je zaključil blizu 12. ure oficialni del, in pričela se je ob sviranju godbe prosta zabava, ki je trajala še pozno v noč.
V ljubljeni. 8. avgusta.
K položaju.
Dunajski listi poročajo, da se sestane avstrijski državni zbor koncem septembra, zasedanje delegacij pa se začne koncem novembra. Ker opozicionalni listi vedno pogostejše naglašajo, se da začne proti volitvi delegacij prav gotovo obstrukcija, so se začeli s to eventualnostjo baviti tudi že ogrski listi in celo vladni krogi. Sporočajo tudi, da poskusi katoliška narodna stranka koncem t. m. še jedenkrat, ali se res ne da doseči nobeno sporazumljenje med Nemci in Čehi. Seveda se trudi večina opozici-onalnih listov, da izjalovi tak poskus že naprej. Ti listi hujskajo dan na dan, zlasti se odlikujeta v tem oziru Wolfovo in Scho nererjevo glasilo, za tema pa hodijo vsi drugi nemškonacionalni listi.
Čudni pojavi.
Pruska varstvena in carinska oblastva na avstrijsko nemški meji so dobila ukaz, da ne smej o pustiti nobenega Čeha, ki se hoče na Pr iskem trajno naseliti, preko meje. Pivovarnarja Zemana iz Moravske Ostro vice, ki si je dobil na pruskem Šlezijskem službo, niso pustili preko meje, ter je mož sedaj brez službe. S tem je torej pruska meja za Čehe zaprta, in vse mednarodne in pogodbene pravice so poteptane v prah. Energični odgovor grofa Thuna radi izgona avstrijskih Poljakov ni imel torej nobenega vspeha. Prusaki izganjajo iz svojih dežel dosledno vse Slovane. Radovedni smo, ali se bo poslej Thun res ravnal po načelih reciprocitete, in kakšne posledice bode imel ta najnovejši ukaz pruskih carinskih oblastev za nemško -avstrijsko razmerje.   Čehi gotovo ne bodo
molčali. — „Voss. Ztg.°, ki piše sploh tako, kakor bi bila naša država nekaka satra pija Nemčije, pa osorno protestira, da bi bil imenovan škof Riba za primasa češkega kraljestva. Razni velikonemški listi groze celo, da bo nemška vlada posredovala, ako pride 166 059 katolikov v Glacu pod Riho! Velikonemčija pometa z nami, kakor ne pometa niti Turčija z Bolgarijo! Zares, daleč smo že prišli.
Nemiri v Turčiji.
Na rusko turški meji se je začelo čudno gibati. Nakrat je došla vest, da noče Rusija več mirno gledati, kako se postopa z Armenci, in uradni turški krogi so dobili baje zanesljive vesti, da so prejeli armenski begunci mnogo ruskega orožja, ter da se zbirajo na turški meji. Kaj je ukrenila Turčija proti tem nevarnim pojavom, še ni znano. Armensko vprašanje je prav tako pereče kakor macedonsko, in gotove je, da postaneta ti dve vprašanji za Turčijo začetek — konca, ako ju ne sp~avi s sveta s tem, da uvede i v Mali Aziji i na Balkanu nujno potrebne reforme po jedino pravem načelu jednakopravnosti. V XX. stoletju ne bo na svetu nobenega brezpravnega naroda več, kdor pa se bo za to po-tezal, bo zdrobljen. Bržčas bo prva Turčija, ki jo zadene osveta.
Vojno sodišče v Rennesu.
Sovražniki Drevfusa so trdili, da nastane v tistem hipu, ko stopi Drevfus na francoska tla, velika revolucija, ter da se bo potegnil ves narod za čast armade. Včeraj pa se je začela pred vojnim sodiščem v Rennesu vršiti nova obravnava proti Drevfusu, toda Francija je ostala mirna, in armada se ni uprla. Prvi francoski generali sede kot priče v sodni dvorani, med njimi pa sedi tudi bivši predsednik republike, Casimir Perier. Tudi polkovnik Picquart je med pričami. Kapitan Drevfus je prišel v spremstvu častnika v uniformi kapitana. Mož je osivel popolnoma, dasi je šele 39 let star. Vedenje njegovo je moško, samozavestno. Njegova zagovornika sta Labori in Demange. Predsednik sodišča je 591etni polkovnik Jouaust. Prisotnih je okoli 3UU žur-nalistov. Kakor smo že včeraj v brzojavih poročali, je dejal Drevfus na vprašanje, ali je pisal bordereau, da je nedolžen. „Jaz sem nedolžen, gospod polkovnik. Prisegam Vara pri svojem trpljenju, katero sem prenašal tekom petih let in pri življenju svojih otrok". Drevfus je opetovano ogorčeno protestiral, da se ga krivici rasličmh sumljivih dejanj, s katerimi ni baje v prav ni-kaki zvezi. — „Matin" je prinesel Esterha-zvjevo pismo, s katerim Esterhazv sporoča, da ne pride v Rennes pred sodišče, ter ponavlja, da je spisal bordereau na povelje polkovnika Sandherra. Vojno sodišče se bavi sedaj s preiskovanjem bordereaua.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 8. avgusta.
— Osebne vesti. Premeščeni so pri južni železnici:   Gg. načelniki postaje M. Manetti iz Vidma-Krško v Logatec, A. Omahna iz Sežane na Videm Krško. Pristav g. Ivan Gnezda na Zidanem mostu
imenovan je načelnikom v Sežani. Gospod E. Blut je načelništvo v Logatcu odložil in odide v Celovec.
— ,,Slovenec" in vsprejem čeških akademikov. Kdor je prečital včerajšnje „Slovenčevo" poročilo o vsprejemu Čehov, dobi utis, da je klerikalna gospoda grozno užaljena. Po „Slovenčevih" mislih je bila potrebna za vsprejem „složna akcija", to se pravi, vsprejem je bil „mrzel" in Bog vedi kaj še vse, ker ni bilo zraven sv. Mi-helja niti katoliških rokodelcev. Klerikalce grize, da pri narodnih slavnostih ne pridejo nikdar do veljave, zato skušajo vsako še tako vspelo prireditev zmanjševati in očrniti Pa vse to ne pomaga nič. Kleri-kalstvo v Ljubljani ne šteje nič, in ne re-prezentuje nič in je za sodelovanje pri narodnih slavnostih vsaj sedaj še absolutno nepoiabno. Morda bo sčasoma bolje ali za zdaj niso klerikalci za drugo, kakor da hodijo na božja pota.
— Vrhunec nesramnosti. V Ljubljani, v naši slovenski Ljubljani predrznili so se včeraj ponoči nekateri nemškutarski pritlikavci insultirati češke visokošolce % Ko so šli naši češki gostje ponoči povsem mirno mimo kazine v „Narodno kavarno", so jih pred kazino nekateri nemški kul-turcnosci izzivali s porogljivim pokašlje-
vanjem in žvižganjem. Češki visokošolci so kot omikani ljudje prezirali to pobalinstvo in šli svojo pot. V „Narodni kavarni", torej v eminentno slovenskem lokalu, sta jih dva posili Nemca, klepar Jainschegg in mehanik pri Detterju, Harbich, zopet prav drzno izzivala. Prišla sta v ta namen v kavarno, saj je sicer nikdar ne obiskujeta. Zlasti nesramno se je vedel Detterjev mehanik Harbich Čehi so se premagovali in niso z nobeno besedo reagirali, dokler jih ni Harbich začel psovati z „Lausbuben". Takrat jim je seveda vzkipela kri, in najbrž bi se bilo Harbichu slabo godilo, da ni kavarnar poklical redarja, ki sta čez vso mero nesramnega in drznega mehanika in njegovega tovariša odpravila iz kavarne. Harbich in Jainschegg naj hvalita Boga, da ni bilo domačinov v kavarni ; ti bi jima bili gotovo primerno zrahljal i kosti in jima dali po čeljustih, kar sta zaslužila.
— Hus. V našem listu smo priobčili razpravico o velikem češkem reformatorju Janu H usu. Ta razpravica je sestavljena po različnih spisih najodličnejših čeških in nemških zgodovinarjev. Vedeli smo v naprej, da „Slovencu" ne bo všeč. Ako bi reflektirali na pritrjevanje „Slovenca", bi morali o Husu pisati tako, kakor pišejo od školijske cenzure odvisni duhovniški zgodovinarji, ki pačijo resnico in lažejo, kolikor se da, ker resnice povedati ne smejo. Oni morajo pisati tako, kakor je koristno katoliški cerkvi, oni ne smejo spoštovati in ljubiti resnice, ampak morajo vedno pisati tendenciozno. Kdo naj tudi pričakuje, da bi cerkev dovolila duhovniku, da bi nepristranski razodeval stvari, ki jej niso na čast! Resnico smemo iskati samo pri neodvisnih zgodovinarjih, katerim pri njihovih raziskavanjih ni za drugo nič, kakor da se dožene suha istina. In po spisih teh zgodovinarjev je sestavljena v našem listu priobčena razpravica o Husu, in mi smo v dušo prepričani, da je v njej povedana sama gola resnica. Resnica seveda oči kolje, in mi se „Slovencevi" srditosti prav nič ne Čudimo. Kaj bi se ne jezil, če izve tudi naš narod o velikem Husu — resnico. Prav, ker umejemo nje vzroke, nas „Slo-venčevo psovanje čisto nič ne razgreje. „Ti psuješ — torej nimaš prav", uči star pregovor. Na to, kar „Slovenec" o Husu samem piše, se nam ne zdi vredno ugovarjati. Revše se trudi, da bi zgodovinsko istino popačilo, ker ta ne zavzema posebno častnega mesta v povestnici katoliške cerkve. Ali kdo mu bo verjel? Razsoden in izobražen človek gotovo ne!
— Nedeljska protestna shoda. Na shodu krščanskih socialistov je bila sprejeta resolucija, s katero so se zborovalci izrekli proti novemu sladkornemu davku in nameravanemu zvišanju davka na petrolej in pivo ter sprejeli nasvet „naj se katoliško delavsko društvo" obrne do vseh slovenskih poslancev z zahtevo, da so proti sladkornemu davku. —- Socialni demokrati so sprejeli naslednjo resolucijo: „Današnji ljudski shod izjavlja po razpravi o zvišanju sladkornega davka: L svoj protest proti fiska-lični politiki sedanje vlade, ki naklada delavnim slojem ljudstva neznosna bremena v obliki užitninskega davka; 2. svoj pro test proti porabi § 14. v namene, ki ote žčuje o najprimitivnejše življenske razmere ljudstva; 3. svoj protest proti politiki slovenskih poslancev, ki podpirajo vlado, dasi niso od te vlade niti v gospodarskem, niti v kulturnem, niti v narodnem oziru kaj dosegli; 4. proti zvijačni taktiki krščanskih socialistov, ki se igrajo z opozicijo, dasi so dejanski vedno vse korake vlade podpirali. Shod izjavlja, da zaupa le socialističnim načelom in moči naroda samega, in da hoče svoje delovanje po tem uravnati." — To so vsaj odkrite in moške besede, dočim je resolucija krščanskih socialcev le humbug, kar se pokaže tedaj, ko bodo klerikalni poslanci glasovali za sladkorni davek, kakor so slovesno obljubili v „Vaterlandu", ne da bi se ob tem krščanski socialisti količkaj spodtikali.
— Petindvajsetletnica županovanja. Iz Kranja se nam poroča: V petek, dne 11. t. m. praznoval bo naš občečislani župan, gospod cesarski svetnik K a r o 1 Savni k, petindvajsetletnico svojega žu panovanja. Dasi je g. svetnik izrecno iz razil željo, da naj se mu za ta redki jubilej ne prireja nikakih ovacij, si kranjsko hvaležno meščanstvo vendar ne da odvzeti prilike, da ne bi pokazalo ob tej svečani
priliki vsaj na skromen način svoje ljubezni in globoke udanosti nepristranskemu ter nad vse delavnemu županu, skrbnemu gospodarju, vstrajnemu ter vzglednemu rodoljubu. Sestavil se je nalašč v to slavnosten odbor. V petek zvečer prirede" vsa tukajšnja narodna društva županu serenado. V soboto, 12. t. m., se mu pokloni občinski odbor po svetovalstvu in zastopniki narod nih društev. Ob polu 1, uri vršil se bo v gostilni Mavrjevi slavnosten banket.
— Iz Kranja se nam piše: Med tem ko se kranjsko meščanstvo pripravlja, da dostojno proslavi petindvajsetletnico svojega župana, hoče naša katilinarična klika zopet delati zgago v ljubljanskem „dihurju". Pišoč o slavnostnem banketu, kojega priredi meščanstvu priljubljenemu županu, čvekajo ti Terziti: „ Kakor se sliši iz mero-dajnih, dobro poučenih krogov, misli tam (na banketu) župan svoje župansko dostojanstvo odložiti, — kar bi pa bilo glede na blagor in napredek našega mesta „obžalovati". Prvo je seveda debelo zlagano, drugo ironično mišljeno. Ne glede na skrajno surovost te notice, iz katere odseva brezmejno osebno sovraštvo napram vrlemu možu, je zloben namen prepozoren. Računajoč na rahločutnost županovo, si pač misMjo naši dihurji, da jim bo g. župan, užaljen po netaktnem opravljanju, storil res to veliko uslugo in njim na ljubo odstopil. A ti čudaki ne pomislijo, da more žaliti le človek, ki uživa mej olikanci vsaj nekaj spoštovanja, da pa ljudje, ki so zbog svoje surovosti izgubili vsak ugled, tudi več žaliti ne morejo, najmanj pa moža, ki je vzvišen nad take bedaste manevre. Res, ljubljanski .dihur" je vreden naših »dihurjev" !
— Čedalje lepše! Z Iga nam pišejo: Dne 7. t. m. je prišla deputacija konsum-nega društva na Igu, obstoječa iz dr. Mau-ringa, Goljskega župana, nekega Pirca in mešetarja Štrumblja z Iga v farno cerkov-nišče, katero so s tlako sezidali ižanski, a ne goljski farani k občinskem tajniku ter mu v imenu župnika odpovedali stanovanje, češ, da se bode preselilo konsumno društvo v farno cerkovnišče ; istotako se je baje zgodilo fari emu organistu. Oba sta naj mirnejša človeka, ki ne storita nikomur nič zalega, ampak izvršujeta v polno za-dovoljnost svojo službo. Kako se prisvaja ta četvorica v imenu cele fare stanovanje odpovedati, ko eden niti faran ni, a dru^i gotovo niso bili od faranov pooblaščeni, ker cerkovnišče je vseh faranov in ne župnikovo tem manj pa dr. Mauringa. Sicer pa je bilo sezidano cerkovnišče za cerkovnika in organista, ne pa v ta namen, da preobrača v njem neslani Mauring svoje kozolce ter da lovi v njem v konsumno društvo iz cerkve prihajajoče farane. Ali puste Ižanci res, da jim pleše kaplan po glavi ?
— Srečna Gorica. Poroča se, da dobi Gorica svojo katoliško gimnazijo. Vila Boeckmann se premeni v semenišče in tam se nastani tudi ta zavod. S tem se za vselej uniči možnost, da dosežejo goriški Slovenci kdaj razdelitev nemške državne gimnazije v slovenski in v laški oddelek. Katoliška gimnazija seveda ne bo slovenska, saj bi je sicer ne mogli Furlani ob iskovati, državna gimnazija pa bo vsled katoliške imela tako malo dijakov, da že z ozirom na število teh dijakov ne bo treba razdelitvi, in bo zavod ostal kar je: ponemčevalnica.
— Uradna agitacija. Tržaški namestnik grof Goess, ki je pred kratkim na go riških tleh vrgel slovenskemu narodu v obraz besede, da ne bo nikoli ravnopraven, hodi zdaj v spremstvu Garibaldinca Mauro-nerja in drugih tacib iredentovcev po tr žaški okolici, kjer agituje za laško stranko tržaško. Res, kar počenja ta gospod, presega že vse meje in mi smo le radovedni, kako spregovori o njem slovenski poslanci v državnem zboru
— Kam naj gredo naši dijaki. Piše se nam: Pritrjam popolnoma člankarju v št. 175. od 2. t. m. Živinozdravnik postane lahko vsakdo, da je izvršil le ljudske ali 2 razreda srednje šole. In to na sledeči način: Po omenjenih šolah naj se gre učit podkovstva 3 leta, potem, ako se mu ljubi, gre prostovoljno k vojakom konjenikom. (Najbolje k train regimentu, ker je tam največ ž; vinoz dravnikov.) Le tam bode sprejet v kovačnico. Ako je inteligenten, naj  tam poprosi, da ga dado v ,Thier-
Arznei-Institut" in sicer v Curschmiedcurs na Dunaj, kjer postane po 21etnih študijah Curschmied. Ko je pa to, potem gre lahko v goriimenovani zavod v Thierarzten-Cur.s zopet 2 ali 3 leta in ven pride kot vojaški živinozdravnik XI. čin. razreda, oficirjem jednak. Koliko pa stanejo te študije ? Pri kovaču nič, pri vojakih pa tudi nič! Poznam živinozdravnike, ki so prišli k voja kom kot navadni kovaški pomočniki, in zdaj so pa vojaški ali okrajni živinozdrav niki. Saj se jih tudi večina na ta način rekrutira. Seveda, ko je jedenkrat živino zdravnik, potem se pač ne bode bahal, da je bil kedaj navaden kovač.
— Shod slovenskih stenografov bo v nedeljo, dne 13. avgusta, v Žalcu (pri Hausenbichlerju). Dnevni red: 1. O razvitku stenografije pri Slovanih sploh in pri Slovencih posebej. 2. Organizacija slovenskih stenografov, oziroma osnovanje slovenskega stenografskega društva. 3. Nasveti in do Iočbe glede nove izdaje »Slovenske steno grafije" (odobrene po vis. ministrstvu uka in bogočastja za srednje šole dne 3. junija 1894, št. 11321). 4. 0 izdavanju strokov nega lista. 5. Razni predlogi Začetek zborovanja ob 10 uri predpoldne. Ob 1. uri skupen obed. (Kdor se ga želi udeležiti, naj to naznani gospej Hausenbichlerjevi v Žalcu do 10. t. m) Ob 5. uri popoldne veselica s petjem in go Ibo na vrtu Hausen-bichlerjeve gostilne.
— 25letnica prve ,,Besede" slovenskih dijakov se bode slovesno praznovala prihodnjo nedeljo dne 13 t. m. v Žalcu. Pri tej priliki se snidejo celjski osmošolci iz 1. 1871 ter oni gospodje, kateri so se istega leta kot dijaki udeležili „Besede", a teh je bilo nad sto ne samo s celjske gimnazije, ampak tudi od drugod. Njim se pa pridružijo zdaj v Žalcu tudi slovenski stenografi, kateri bodo imeli svoje prvo zborovanje in osnovali bodo svoje društvo. Zborovanje se vrši predpoldne ob 10. uri. A popoldan ob petih se prične veselica s sodelovanjem žalskega moškega pevskega zbora, celjske narodne godbe ter dijaškega pevskega in tambura-škega zbora. Potem sledi prosta zabava in ples. — K tej veliki narodni slavnosti se uljudno vabijo vsi zgoraj omenjeni, in sploh vsi prijatelji naše mladine ter vsi rodoljubi in rodoljubkinje od blizu in daleč. Ker je županstvo žalskega trga na čelu odbora, bode sprejem slovesen in veselica obeta biti krasna, tako da bo vsak udeleženec vzel seboj najprijetnejše spomine na to redko jubilejno slavnost.
— Razglednice. V zadnjem času se je pojavil odločen odpor proti dvojezičnim razglednicam. Vsestransko in s popolno opravičenostjo se zahteva, naj se izdajajo za naše kraje samoslovenske razglednice. V nekaterih krajih jih že imajo. Tako smo dobili od Sv. Lucije na Goriškem šest raznovrstnih razglednic tega kraja, in vse imajo samoslovenske napise. V tem ko je n. pr. „Verschonerungsverein" na Vrhniki izdal samonemške razglednice! Kakor Nemcem, Italijanom in Francozom niti v sanjah ne pride na misel, da bi izdajali za svoje kraje razglednice v tujih jezikih, tako naj se tudi pri nas deluje na to, da dobimo izključno samoslovenske razglednice.
— Codbeni klub prostovoljnega gasilnega društva v Radovljici priredi s pri jaznim sodelovanjem slav. slov. pevskega in bralnega društva „Triglav" v nedeljo dne 13 avgusta t. 1. na vrtu grofa Thur-nove grajščine vrtno veselico. Začetek ob Va5- uri popoludne. Vstopnina za godbo podpirajoče člene prosta, za nečlene 25 kr. Čisti dobiček namenjen je pokritju stroškov za pihala. Ob neugodnem vremenu vrši se veselica z istim vsporedom 14 dnij pozneje, to je v nedeljo 27. t. m.
— čitalnica v Ribnici priredi dne 13. t. m. ob polu 8. uri zvečer v salonu gostilne gosp. Ant. Arkota veselico, katere dohodki se uporabijo v društveno gmotno oporo. Na vsporedu je petje čitalniškega mešanega zbora, dramatična predstava, šaljiva pošta in ples. Vstopnina: za člene od osebe 30 kr., za obitelj 50 kr.; za nečlene od osebe 50 kr, za obitelj 1 gld.
— Požari. Dne 4. t, m. užgalo se je gospodarsko poslopje J. Fensterla na Jesenicah, katero je bilo pred kratkim novo postavljeno, ter je zgorelo do tal. V njem je bilo okrog 100 centov mrve in veliko orodja. Nevarnost za druge posestnike, katerih je okrog 10 tik tega poslopja, je bila velika.  K ognju sta prihiteli jeseniška in
tovarniška požarna bramba s Save, kateri sta oteli draga poslopja. Ogenj so zanetili otroci. — V Vapovljah v kamniškem okraju je v soboto začelo goreti pri posestniku Janezu GaŠperlinu. Ogenj se je hitro razširil in upepelil več poslopij. Škoda se ceni pa 11.000 gld. — V Tominjah pri Trnovem je strela užgala hišo Jos. Jagodnika. Ogenj je napravil 2500 gld. škode.
— C. kr. vojaška plavarna bo de, kakor se nam poroča, da se ustreže večstranskim željam tudi ob popoldnevih od 3. do 1a5. ure reservirana damam za izključno porabo. Dne 18. avgusta, to je rojstni dan Njeg. Vel. cesarja, ostane vojaška plavarna zaprta.
— Tatvina. Gosp. Schreva hlapec je v soboto s ponarejenim ključem odprl Schrevevo prodajalno v Prešernovih ulicah in ukradel iz nje večjo svoto. V nedeljo so ga redarji ujeli in odpeljali v zapor. Ukradenega denarja so dobili pri njem le mal o.
— Nova pošta. Dne 16. avgusta t. 1. odpre se v Preserji, okraj Ljubljana, nov poštni urad, ki se bode pečal s pisemsko in vozno pošto ter obenem služboval kot nabiralnicapoštnohranilničnega urada. Zvezo bode imel s poštnim uradom v Borovnici po vsakdanji peš pošti.
— Razpisane službe. Mesto poštnega odpravnika pri c. kr. poštnem uradu v Trebelnem proti pogodbi in kavciji 200 gld., letna plača 150 gld, uradni pavšal 40 gld. in letni pavšal 120 gld,, za vzdržavo na dan jednokratne pesne zveze med poštnima uradoma v Trebelnem in v Mokronogu. Prošnje v teku jednega tedna na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu.
* Dvoboj VVolfa s Krzepekom. Nem-ško-napredni deželni poslanec in kmetski voditelj Krzepek je v nekem listu izjavil, da se je dvobojeval Wolf doslej le s takimi možmi, ki so bili že naprej spoznani telesno nesposobnimi in v dvobojevanji neizvežbanimi. Wolf je vsled tega pozval Krzepeka na dvoboj, ki se je vršil v nedeljo dopoldne. Posl. Wolf je bil v tem dvoboju s'lno tepen, dasi se je branil poraza uprav besno. Takoj pri prvem naskoku ga je usekal Krzepek s sabljo preko leve nosne strani in lica ter mu presekal tudi žilo na čelu. Že vsled te rane bi se bil moral dvoboj prenehati, toda Wolf se ni hotel udati. Pri drugem naskoku je dobil posl. Wolf zopet precej veliko rano na desnem licu. Dobil pa je tudi poslanec Krzepek malo rano pod desno roko in na levi roki. Wolf je naskočil na to še dvakrat, dasi je bil že ves krvav ter je bil strašen videti. Končno pa je omagal, ko je dobil preko glave sila hud udarec. Wolfa, ki se ni hotel pobotati s Krzepekom, so prepeljali najprej v njegovo stanovanje ter ga položili v posteljo. Ker pa ni njegove žene doma, so ga prepeljali v bolnico. Wolf je bil toraj popolnoma premagan, in Krzepek je dokazal svojo trditev. Krzepek je bil nedeljo popoludne že v Pratru, zvečer pa se je odpeljal domov.
* Kmetska blagajna. Iz Babinegrede poročajo: Alojzij Babic je prodal na semnju v Djakovu dne 24. m. m. dve kravi za 82 gold. Prišedši domu je hotel denar skriti na varnem kraju, zategadelj ga je skril v raztrgane opanke, ki so ležale za pečjo, v svesti si, da ondi ne bo denarja nihče iskal. Zatem je šel na svoje delo, ne da bi prej kaj omenil svoji ženi. Nesreča pa je hotela, da je prišla dne 27. m. m. neka ciganka prosit miloščine. Tedaj se je spomnila žena, da leže neke nerabljive opanke za pečjo že dalje časa, in jih je podarila prosilki. Ko je prišel Babic domov, je bil ves izven sebe, ko ni denarja več našel za pečjo. Na njegov krik mu je žena povedala, da je podarila opanke neki ciganki, katero so začeli povsod iskati. Našli so jo v vasi Beravci in v njenem žepu tudi še nedotaknjene opanke, v katerih je bil še ves denar. Ciganka je napravila velike oči, ko je videla, kako velik zaklad je nosila nevede v svojem žepu. Babic pa ni več skrival denarja v raztrgane opanke, marveč si je poiskal bolj varen prostor.
* Tortura v dekliški šoli. V državni obrtni šoli za dekleta v Trentonu (New-Jersev) so se dogajale po pripovedovanju mnogih prič uprav nečuvene stvari. Ti dogodki so ostali dolgo tajni, a slučajno je obolelo neko dekle, katero so prenesli v bolnico, kjer je povedala zdravnikom, kolike muke je morala  prenašati.  Na ovadbo
zdravnika se je začela preiskava, ki je dognala sledeče: Večja dekleta so njihovi moški nadzorovatelji slačili do golega, jih obešali za roke in noge ter jih Šibali. Druge so uklonili ter zaprli v vlažen prostor brez oken in ventilacije, kjer so morale prebiti dva, tri dni brez hrane. Nekatera dekleta so privezali radi malih pre-greškov na kol, kjer so morale stati, dokler se niso onesvestile. New-Jerseyski guverner Vorhees vodi sam preiskavo.
* Poroka kolesarja. Na Dunaju se je vršila te dni poroka nekega Zemanna. Ženin, nevesta in 30 svatov, med temi večina ženskih, vsi so se peljali na okrašenih kolesih v cerkev h poroki. Ženin in nevesta sta imela svetlo dreso; nevesta je nosila na glavi belo bicikliško čepico. Tudi s poroke so se peljali vsi svatje s kolesi domov.
* Usmrtitev z električnim tokom. Iz Singsinga javljajo preko Ne\v Yorka : Tukaj
so imeli usmrtiti dva morilca: nekega Mac-donalda in  zamorca   Bullexsona. Kakor znano, je v Ameriki iz „humanitarnih" razlogov v navadi usmrčevanje z elektriko. Zamorec se je zgrudil mr tev o prvem elek-tričnem udarcu, Macdonald pa je bil trdnejši. Trikrat so namerili nanj upliv elek-t rične baterije, a še je bil živ kakor poprej. Zdravniki so obupavali.   Tedaj so združili vse žice obeh navzočih baterij ter sprožili n ajvečji tok na delikventa. Tudi ta udarec ni zadoščal!   Šele petič se je Macdonald zgrudil.  Pustili so uplivati nanj mogočni tok, dokler ni bil mrtev. Človekoljubna usmr titev to, kaj ne!
Telefonična in brzojavna poročila.
Dunaj 8. avgusta. „Ostdeutsche Rundschau" poživlja Schonererjance, naj na dan, ko bodo imeli avstrijski slaščičarji vseh narodnosti svoj shod pri Stalehnerju, prirede pred tem lokalom demonstrativen sprevod, da tako pokažejo udeležnikom svoje zaničevanje.
Beljak 8. avgusta. Po protestnem shodu proti nagodbi so nacionalci de-monstrovali pred hotelom „Pri pošti", kjer se je mudil vojni zapovednik Succovatv. Peli so tudi „Wacht am Rhein. Policija je tri demonstrante obsodila na zapor od 3 dni do 14 dni.
So In ograd 8. avgusta. Ker se demonstracije skoro vsak dan ponavljajo, je prišel semkaj eskadron husarjev iz Welsa. Govori se, da hoče vlada razglasiti izjemno stanje.
Budimpešta 8. avgusta. Listi poročajo, da je petrolejski kartel že ustanovljen in da se vsled tega cena petroleja zviša pri vsakem hektolitru za 1 gld.
Beligrad 8. avgusta. Vest, da misli kralj Aleksander odpotovati v Karlove vare — da bi pri obsodbi „zarotnikov" ne bil navzočen — se dementuje.
Pariz 8. avgusta. „Havas" javlja, da je ruski car ministru Delcasse podelil red Aleksandra Nevvskega z bri-Ijanti.
Rennes 8. avgusta. Danes je obravnava proti Drevfusu tajna. Ob 7. uri se je začelo pregledovanje tajnega dos-sierja, kar bo morda še dva dni trajalo.
Narodno gospodarstvo.
Razmerje med delodajalcem in delavcem.
(Konec.)
Ta sprejem se po predležečih razsod-b ah, zlasti tedaj smatra kot dejansko ute-meljen in vsled tega vsebina delavskega reda kot del delavske pogodbe pripoznana
če:
1. se je delavcu pred sprejemom dal tiskan izvod delavskega reda z naročilom, naj se seznani z vsebino delavskega reda, ali
2. če se delavcu najvažnejša določila delavskega reda, zlasti ona glede odpovedi, delavnega časa, višine plače ali načina izplačevanja ustmeno naznanijo, ali
3. če se delavcu naroči, da naj prebere nabiti delavski red, in potem če se delavec v vseh treh slučajih izrecnoali molče s tem, da delo prevzame, kot zadovoljen izjavi, da imaj o določila delavskega reda kot določila delavske pogodbe veljati.
Ministrstvo pravosodja je te' podatke obrtno-sodnega pravosodja z nekim ukazom sporočilo vsem sodiščem s pristavkom,i da po mnenji vdeleženih ministrstev ustrezajo v obstoječih pravilih določenemu, pravnemu značaju delavskega reda, kakor tudi načelom pogodbenega prava.
Da se bodejo pa delodajalci tudi pr sprejemu delavcev posluževali teh oblik, ki sodi ščem pravno omo^očujejo uresničbo takega dogovora o določilih delavskega reda v smislu zakona kot dognano smatrati, je ukrenilo trgovinsko ministrstvo sporazumno z notranjim ministrstvom — do nadaljne uredbe postavodajnim potom — interes o-vane kroge spomniti, da mora podjetnik pri sprejemu delavcev opozoriti te na pogoje delavskega reda, ki naj postanejo sestavine delavske pogodbe, kar se lahko zgodi s tem, da jim ustmeno razloži važna določila pogojev, da jih opozori na nabit lepak, najboljše pa je, da jim da izvod delavskega reda. S tem se tudi ugodi pred pisu obrtnega reda glede razglasitve delavskega reda.
Če potem delavec nastopi delo, je svojo volj o, delavsko pogodbo pod ponude-nimi pogoji skleniti, določno in umevno, tedaj na obvezen način izrazil.
Da se pa dokaz o razglasitvi delavskega r eda in pritrdila njegove vsebine o-1 ajša, se pogodnikom (kontrahentom) pri-p oroča, da naj delavec pri nastopu delavskega razmerja podpiše potrdilo, da ve za pogodbene pogoje delavskega reda in da pod temi dogovori vstopa v delavsko razmerje. — Pogoj za uresničbo delavske pogodbe v smislu določil delavskega reda pa takšno potrdilo ni, tudi po pravosodju sodišč ne."
Gulnara.
Stepska pripovedka. Prevel Savo Savić. (Dalje.)
V strahu nisem občutil boli, ker je bila vsa bol v pogledu moje sramote, v pogledu njene muke. Kakšna sreča, da se je s smrtjo očistila. Pol mrtev sem prišel do ženinega trupla. Ko sem se zavedel, sem bil med dobrimi ljudmi. Tu, glej, je zrasla zelena gomila — a ona, ki počiva v njej, kot sveta mučenica, mi je ostavila malo siroto in odšla je v kraje, kjer nima krivice, kjer ne toči grenkih solza! ... Od te dobe je vse Damjannovo življenje — hrepenenje po osveti; Ulano sem odgojil osvetniku. — Kozače! sem mi pripelji živega Fazila ... tu ga bodem na počasnem ognju sežgal, in tedaj je Ulana tvoja!
To je moja poslednja beseda, več ti je ne ponavljam!"
Grozne besede! Kakor da se je prepad odprl pred kozakom. Krim je prostran, in Fazila čuva mnoga vojska. Do njega je težko priti, in koliko težje živega ga izročiti Damjanu.
„Oč e !" reče pomislivši si malo. „Svete so mi tvoje besede, — naj se zgodi tvoja volja. Ali mi gavrani razneso kosti po stepi, in mlado glavo sprejme v svoje okrilje črna zemlja —, ali ti sem postavim živega Fazila! Blagoslovi me, oče, na dolgi pot! Z Bogom o stani, Ulana! Ne bodeš li moja, tedaj — tam v lepšem svetu se snideva."
Solze se blišče Prokopu v očeh — in k ozaški glas mu trepeče. Je li lahko reči: Z Bogom ostani, a v duši ječati: — Na veke.
Damjan moli. Ulana je pala Prokopu okoli vratu in se onesvestila; a Kozak jo položi v naslanjač. Pokloni se bogovom *) in še enkrat pogleda na Ulano.
„Zdrava ostanita!" kliče starcu in nezavestni devojki ter hiti iz sobe.
Vranec zarezgeče pod jezdecem, — kozaško kopje zablisne v solnčnih žarkih — nekoliko prahu se vzdigne . . . žvižd, koder hiti v besnosti jezdec, — in vsega je konec.
Damj an z mirnim očesom gleda v nebo, kakor da se razgovarja s pokojnico.
Ulana se je zavedala.
.Sokol moj, orel ponosni!" zakliče. „Našel me bodeš v mrzli gomili, ker mi ni življenja brez tebe!"
Hiti iz sobe in pade na materino gomilo.
.Majka, golobica moja, moje drage srčece, izprosi od Prečiste, da se mi zdrav povrne! da ga vsaj še enkrat vidim preje, nego umrjem."
*) Izraz, ki je  Se dandanes v Ukrajini običajen, a pomeni: pokloniti se svetim slikam.
Taka j e bila usoda devojk v oni dobi v Ukrajini. Sladko ljubkovanje, toda stalo je grenkosti; velika sreča pa jo je bilo težko doseči na širokem svetu.
Mati Ukrajina! v občudovanje te je vstvaril gospod in v radost kozaškega duha. Glasno govoriš ti z gomilami in z davno slavo tvojo. Zakaj razume tako malo število ljudij tvoje besede! . . . (Dalje prih)
Poslano.*>
,,Le na ljubo resnici."
Potrpljenje poide kot olje v svetilki, posebno če še resnice zraven ni!
Čemu moje ime vlačiti po časniških predalih? „Slovenca" od 3. maja 1899. 1. pravi:
„Protest proti obč. volitvam. Volilec I. razreda Ant. Kocmur, ki je neodvisen mož, pa tudi ni oddal cd Predoviča mu dane narodne glasovnice, temuč je volil s svojo!"
Vem da vse te zastarele „bajke" pečenega oreha vredne niso, pa vse jedno treba do jasnosti. Čemu že laž?
Res je, da me je znan agitator grede na volišče k zadnji ožji volitvi I. razreda nagovarjal: Zdaj nalašč voli Nemce! za kar mu je bil odgovor le srp pogled, in volil sem s sedanjo večino.
In čemu p.tem mojo neodvisnost vlačiti po tihem papirju protestev?
Tako enako opresno potvico sem dobil tudi brez moje vednosti in volje kot kandidat na 13. malega srpana t. 1, ko se je imelo  voliti nekaj  odbornikov za c. kr. kmetijsko družbo.
Vprašal bi gospode, saj vendar pri tem naskoku take nujnosti menda ni bilo treba, da bi se preje ne domenili s svojimi „kandidati" ? Ali žele takoj danes se kisi tga grozdja najesti, ali počakajo da z zori?
V Ljubljani, 7. vel. srpana 1899.
Anton Kocmur
posestnik.
^—mm^mm————w^u
Darila.
D re dništvu našega lista soposlali Za Prešernov  spomenik: Gg. akademiki
iz Zajckloštra z geslom: „Trčimo bratje, še vince se smeje! Dr. Ukarstu, Picade, Udrku, Harlo, Zaršvi, Geljdrku, Šar — 22 K. — Živeli! Vivant sequentes!
Proti zobobolu in gnjilobi zob
izborno deluje
Melusi na ustna in zobna voda
utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. Cena 1 steklenici z rabilnim navodom 50 kr. Zaloga vseh preizkušenih zdravil. Po pošti razpošilja se vsak dan dvakrat.
Jediun saloflC« (19—32)
lekarna M. Leustek, Ljubljana
Resljeva cesta š tev. 1, zraven mesarskega mostu.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 3. avgusta: Leo Lukarc pl. Sa\venburg, podpolkovnikov sin, 11 mes., Marije Terezije cesta St. 10, božjast. — Peter Bezlaj, podobarjev sin, 6 mes., Trnovski pristan št. 10, črevesni in želodčni katar.
Dne 4. avgusta: Pavle Dopfer, dimnikarjev sin, 7 mes., Krakovske ulice št. 27, črevesni katar. — Andrej Pajk, krojačev sin, 9 mes., Florjansku ulice 22, ošpice in pljučnica. — Anton Kadunc, kajžarjev sin, 2 leti, Ilovca št. 48, driska. — Ro-zalija Pregelj, zidarskega polirja žena, 27 let, Krakovske ulice št. G, jetika. — Franca Grabnar, prodajalčeva hči, 8 mes., Florjanske ulice št. 9, pljučnica.
Dne 5. avgusta: Ernestina Not, polirjeva hči, 8 mes-, Florjanske ulice št. 9, pljučnica.
Dne 7. avgusta: Vincenc Bitenc, delavčev sin, 3 leta, Cesta na loko št. 11 a, jetika. — Matija Kapelj, sobni slikar, 87 let, Karlovska cesta št. 7, ostarelost.
V otroški bolnici:
Dne 5. avgusta: Alojzij Šimenc, krojačev sin, 2 mes., sušica.
V deželni bolnici:
Dne 2. avgusta: Ivan Jelovčan, bandažist,
64 let, vnetje možganske mrene.
Dne 4. avgusta: Franc Marolt, delavec, GO let, naduha.
Dne 5.   avgusta:   Luka Markež, delavec,
65 let, pljučni emphvsem.
nDTJLaaajsfea. "borza,
dne" 8. avgusta 1899.
Skupni državni dolg v notah.   . 100 gld. 25 kr.
Skupni državni dolg v srebru 100 , 15 ,
Avstrijska zlata renta   .... 118 , 70 r
Avstrijska kronska renta 4' „.  . 99 , 90 ,
Ogerska zlata renta 4°/0.  .  .  . 118 „ 65 „
Ogerska kronska renta 4° u 96 , 35 .
Avstro-ogerske bančne delnice 903 „ — ,
Kreditne delnice....... 387 „ 75 ,
London vista....... 120 , 60 ,
Nemški drž. bankovci za 100 mark 68 , 871 , „
90 mark.......... 11 n 76 ,
90 frankov......... 9 . 55'/, „
Italijanski bankovci..... 44 „ 40 ,
C. kr. cekini........ B.66P
i^T Vae vrednostna papirja preskrbuje BANKA MAKS VERŠEC, LJubljana, Selenburgove ulice,3. Srečke na mesečna obroka po 2, 3, 6—10 gld.
Meteorologično poročilo.
▼Kina nad morjem 808-3 m. Bradlji amtel tlak 73« 0 mm
i <
Čas opazovanja
9. zvečer
7. zjutraj
2. popol.
Stenj« barometra
v mm.
7334
733-0 732-3
is?
IS
Vetrovi
Nebo
|1
22 7 jar.jzahod
19*9 si. svzhod 219 si. zhszah.
del. oblaC.
del. oblac. oblačno
Srednja včerajšnja temperatura 23*4°, nor-male: 194°. — Sinoči močno bliskanje, po noči dež; danes ob poldne nevihta in dež.
Vozni red.
železnice Ljubljana-(Brezovica)-Vrhnika.
Ljublj ana-Vrhnika.
Postaje	i zjutraj	popoldne	zvečer
	7 05	156	7 03
	732	212	7 20
Log (postajališče) .	1"	2 27	7 35
	7 59	2 39	7«
	8 09	2 *9	7 67
Vrhnika-Ljubljana.			
Postaje	| zjutraj	dopoldne	zvečer
Vrhnika.......	540	11 35	5 to
Drenov-Grifi.....	5~	11 4«	621
Log (postajališče).	603	11 68	533
	6 18	1213	5 48
Ljubljana......	6 3*	12 29	6°4
Spretnega
odvetniškega
koncipienta
sprejme takoj pod ugodnimi pogoji
dr. Josip Furlan
(1410—3) odvetnik v Ljubljani.
Priporočava v
(21—180)
pasterizovano v steklenicah
znano po svojih izvrstnih učinkih.
v Ljubljani« v Prešernovih ulioah.
Dr. Friderika Lenglel-a
Brezov balzam.
Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejše le potilo; ako se pa ta sok, po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa čudovit učinek.
Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti ločijo se že drugi dan neznatne luskine od polti, ki postane vsled tega čisto bela in nežna.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in kozave pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečico, zajedce in druge ne-snažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. 1-50. (10—15)
Dr. Friderika Lengiel-a
BBNSOll-ailiO
NajmilejSe in najdobrodejnejše milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad 60 kr.
Dobiva se v Ljubljani v Ub. pl. Trnk6czy-ja
lekarni in v vseh večjih lekarnah. — Poštna naročila vzprejema W. Henn, Dunaj, X.
Prodajalka
izurjena v trgovini špecerijskega blaga, se sprejme v službo takoj pri (1437)
Ivanu Jelencu v Tržiču. Gorenjsko.
Cn. kr. antrljsto fm irtami železnice.
Izvod iz voznega reda
velJaTen od dna 1. Junija 1899. lota. Odhod lx Ljubljene ju*, kol. Proge čez Trbtft. Ob 12. uri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno ; fiez Selzthal v Ausse, ISl, Solnograd; čez Klein-Reiflin^ v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. ari 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, cez Klein*Reifling v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. po pol u dne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Oasteiu, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Oenevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Bndejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amsteten. Ob 7. uri 15 min. zvečer osobni vlak v Lesce-Bled. Poleg tega vsako nedeljo in praznik ob 5 uri 41 minut popoludne v Podnart - Kropo. — Proga v Novo mesto ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. nri 54 m. zjutraj, ob 1 uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod ▼ LJubljano j. k. Prog;« ta Trblia. Ob 5. uri 46 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Solnograda, Linca, Stevra, Isla, Aosseea, Ljubua, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. Ob 7. uri 55 min. zjutraj osobni vlak iz Lesec-Bleda. — Ob 11. uri 17 min. dopolndne osobni vlak z Dunaja via Amsteten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Bndejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Iuomosta, Zella ob jezeru, Lend-Oasteins, Ljnbna, Celovca, Lienca, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak z Danaja, Ljnbna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Francensfesta, Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljnbna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Poleg tega ob 8. uri 42 min. zvečer iz Podcarta Krope. — Proga ta Hovrega mesta ln Kočevja. Osoboi vlaki: Ob 8. uri 21 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob 8. uri 48. m zvečer. — Odhod ta LJubljane d. k. v Kamnik. Ob 7. nri 23. m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m. in ob 10 nri 25 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. — Prihod v LJubljano d. k. Is K-nnA-1*-*- Ob 6. uri 66 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopolndne, ob 6. uri 10 m. in ob 9 uri 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (1206)
Za poletje
priporoča]
AV6. AGNOLA
Ljubljana, Dunajska cesta 9
poleg „Figovca" svojo bogato zalog-o i
sfeklenine, porcelana, j zrcal, šip itd.
posebno pa (608—52)
oprav za gostilne
v mestu in na deželi.
I Vrčki, kozarci in steklenice
po zelo nizkih cenah. | asi       » a......
♦
¥¥¥¥¥¥¥¥¥*¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥
Dobra kapljica!
Jfdor hoče ceneno in pristno hrvatsko vino piti, naj se potrudi v novo ustanovljeno pivnico ja vino in žganje na Starem trgu v Plavčevi palači in naj se prepriča o dobroti in kakovosti vin.
U ina  v steklenicah, čedno  adjustirana,  liter od 38 kr- naprej in pristno hrvatsko
slivovko, tropinovec in konjak priporoča po najnijjjiih cenah
1- hrvatska trgovina j vinom in jsganjem
O. Jiolmar & Co.
-2) Stari trg 30—32.
mestni zastopnik
za razpecavanje smirniških preprog cenene vrste se vsprejme.
Ponudbe pod šifro „P. S. 1091" Rudolfu Mosse v Pragi. (1436-1)
UpraLvnik
trgovskega skladišča
mlad, vojaščine prost, želi vstopiti v Ljubljano k večjemu trgovcu kot magaciner. Izučen je v trgovini špecerijskega blaga ter zna voditi zalogo žganja. (1425—2) Dopisi naj se blagovolijo doposlati pod „L. R. 25" na upravništvo „Stov. Naroda".
Iščem sposobnega
knjigovodjo
in
praktikanta
za svojo lesno trgovino, spojeno s parno žago.
Dotičnika morata biti delavna, poštena in trezna, dobra in hitra računarja in korespondenta. Poleg slovenskega in nemškega jezika želim tudi zmožnosti italijanščine, vendar ni neobhodno potrebno.
Ponudbe s prepisi spričeval, dosedanjim poslovanjem in zahtevano mesečno plačo naj se pošiljajo — kam? — pove upravništvo „Slovenskega Naroda". (1353—5)
Razpis službe.
Pri županstvu v Loškem potoku razpisana je služba
občinskega tajnika
z letno plačo 400 gld.
Prošnje za to službo vložiti je do 1. septembra t. 1. pri županstvu.
Nastop službe bode dn6 15. septem -bra tih
Županstvo Loški potok
dne" 8. avgusta t. 1.
Janez Bartol
(1435—1) župan.
Štedljiva gospodinja
katera hoče
davek pri sladkorju
prihraniti
naj poskusi v gospodinjstvu kuhati mesto neredilne in razburjajoče kave ali kitajskega čaja:
Doktor pl. Trnk6czy-ja
kakao sladni čaj.
1 zavoj */« kilo vsebine 20 kr., 14 zavojev
samo 2 gld. 25 kr. Prodaja in razpošilja z obratno pošto, tudi samo 1 zavoj:
Lekarna Trnk6ciy
(1349-13)   v Ljubljani.
Učenca I
sprejme v trgovino z mešanim blagom Frid. Skušek, trgovec v Metliki.
Kdor je namenjen prihodnje leto na Mtavo -v 9PaR0B*fl.m9 naj si naroči
fflsma i% Pariza
katera je spisal o poslednji razstavi prof. A. it zenišeli v podlistku „Slov. Naroda".   Iz njih čitatelj seznani o razmerah pariških in o ijiv"i razstavi, tako da bo mogel potem oceniti, kak , velikanski napredek so storili Francozi v i desetletju. (1409
Ta zanimiva pisma so izišla v posebni knjigi katera se dobiva pri pisatelju (za zdaj nn , nicah V Vojniku  pri Celju) po !I5 aavt
Trgovski pomočnik
star 25 let, želi svojo službo premeniti, i; sicer takoj. Izurjen je v trgovini Ipeo skega in manufakturnega blaga, kakor tudi železnine in deželnih pridelkov, ter je voditi glavno zalogo tobaka in c. kr. loterij'.
Dopisi naj se blagovolijo doposlati po I „D. Ž." na upravništvo „Slov. Nar.u. 1424-2
išče se mladenič.
Kot vajenec išče se zdrav, okoh 15 let star mladenič z dežele. Isti dobiv: v štiriletni učni dobi potrebno stanovanja hrano in obleko, vrhu tega dobe" zadnje lete njegovi stariši po 1 gld. vsak teden. Po godba se sklene po preteku enomesečne poskušnje. (1440—l;
Ponudbe: Henriku Bremitz-u, tovarna glasovirjev, Trst, Borzni trg štev. 9.
srednje starosti, vešča slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, dobra ra-čunarica, prijazna v občevanji z odjemalci,
se proti dobri plači vsprejme v večjo obrt.
Ponudbe pod ..oskrbnica" na uprav ništvo „Slov. Naroda". (1438—1;
Za
neko srednjo pivovarno v južni Avstriji se išče spreten
ozir.
ki naj bode zmožen nemškega, slovenskega in laškega jezika, trgovinsko izobražen, za nesljiv, v občevanji s strankami dobro iz-vežban in skušen v kmetijstvu ter v ravnanju s konji. Le prosilci, ki se izkažejo z najboljšimi referencami in ki reflektujejo na stalno, prijetno službovanje, naj pošljejo natančne ponudbe z zahtevano plačo itd. pod naslovom ..Lebensstellung" upravni-štvu „Slov. Naroda". (1422—2)
aBa m/to iTa wtu # n a^a #Tn Jm oT> oto afa #n> #Ts> ♦ -—
Q)tt<&!x2>e£s>2^<ž6^<žfc<5e*fcs>eAS)^ mm ^ as>cž6&<ai6^^6ž>&S&
Veliko denarja
si prihrani vsakdo, ako nakupi svoje potrebščine
v moških, ženskih in otroških konfekcijah,
Poskus zadostuje.
(1441-1
Stari trg št. 30—32 (Plavčeva palača). K ♦»!' Naznanilo. >K<*
)IC Podpisana večletna računska natakarica v „Švicariji" usoja se slavnemu občinstvu
uljudno naznanjati, da je prevzela z dnem
1. avgusta 1899
gostilno „PRI PERLESU '
na lasten račun, kjer toči pristna, naravna dolrnjskn in Ifitrijanitka vin« ter flfofc in vedno sveže Perlesova pivo. Jflrzla in gorka Jedila so cenjenim gostom vedno na razpolago.  Postrežba točna, cene zmerne.
■•■črnit ■ara»*«  -g^l        "SO "KO
Kegljišče se lahko za vsak dan, razun sobote, odda na stalne kegljaške družbe. Za obilen obisk se priporoča z vsem spoštovanjem
(1428—2)
Uđajatelj to odgovorni uradnik: Josip Nolli
Laataina in tiak .Narodna Tiskarn«".