TERMOTEHNIKA
VEČ KOT TRGOVINA
S certifikatom ISO 9002 potrjena kakovost.
ISSN 0416-2242
Št. 15 (2487), leto XLVIII • Novo mesto, četrtek, 17. aprila 1997 • Cena: 190 tolarjev
9 770416 224000
Ribniško upanje - Inles prvi!
Inles, edino še veliko podjetje v ribniški občini s tisoč zaposlenimi, je med 38 slovenskimi lesnopredelovalnimi podjetji po izvozu na zavidljivem prvem mestu
RIBNICA - Na lestvici 300 največjih slovenskih izvoznikov v letu 1996, ki jo je pripravil Gospodarski vestnik v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije, je 38 lesnopredelovalnih podjetij, med katerimi je z doseženim 32. mestom med vsemi na prvem mestu ribniški In-Tj O | j» ; ^	les Holding, d.d. Glede na vladne napovedi, da bo država reševala samo
podjetja s prihodnostjo, so v Inlesu prepričani, da so z doseženim uspehom upravičili svoja pričakovanja, da jih bo država podprla.
slovenskih lesnih podjetij, so
vaš četrtkov prijatelj
DOLENJSKI LIST
NOVOMEŠKA GIMNAZIJA DO KONCA LETA
NOVO MESTO - V ponedeljek je Obrtna zadruga Hrast ponovno začela dela pri obnovi novomeške gimnazije. Kot je znano, so dela decembra lani ustavili, ko se je izkazalo, daje stavbo tudi statično nevarno načeta. Prejšnji teden pa so se na sestanku na ministrstvu za šolstvo in šport, ki je investitor, končno le dogovorili, da dela po novih projektih stečejo. Od 200 milijonov tolarjev, kolikor naj bi stala samo prenova gimnazije, je vrednost del s statično sanacijo narasla na 430 milijonov tolarjev, 70 milijonov pa bo potrebnih še za opremo, tako da bo celotna obnova stala okoli pol milijarde tolarjev. V Hrastu zagotavljajo, da bodo dela končali do konca leta.
Kot pravijo v vodstvu podjetja, je Inlesov uspeh plod skupnih prizadevanj Inlesa in njegovega najpomembnejšega partnerja podjetja Lesco iz Miinchna, ki Inles zastopa na njihovem največjem in najzahtevnejšem trgu v Nemčiji in deloma v Avstriji. V Lescu, ki je sicer v večinski lasti
Revoz ima dobiček
Uspešno leto za Revoz - Lani več kot 89.000 avtov
NOVO MESTO - Lansko leto je novomeški Revoz zaključil z dobičkom. Skupni promet Revoza, ki narašča že od leta 1992, je lani znašal 138.649 tolarjev, kar je 24 odst. več kot leto poprej. Dobiček je lani znašal 947 milijonov tolarjev, kar je 26 odst. kot v letu 1995. Iz leta v leto narašča tudi proizvodnja avtomobilov in tako so lani v novomeški tovarni izdelali 89.229 avtomobilov R5 in Clio, kar je največ doslej. Od tega so v Sloveniji prodali 16.392 avtomobilov. Število zaposlenih pa se v Revozu zmanjšuje, konec leta 1995 je bilo zaposlenih 2.905 delavcev, konec lanskega leta pa le še 2.665. Število zaposlenih se zmanjšuje od leta 1992, ko je imelo v Revozu delo več kot 3.500 ljudi.


P.E. AGROSERVIS tel.: 068/321-479
Prodajna razstava Vse za VRTod 21. do 30. aprila
od 7. do 18. ure, sob. in ned. do 12. ure okrasne rastline • vrtne garniture • kamini
Mercator ■ KZ Krka, 2.0.0., novo mesto
SEVN1ČAN KOZMUS KONČNI ZMAGOVELC - 19 najboljših salamarjev z regijskih tekmovanj v gostilnah Badovinac (Jugorje), Panovec (Mengeš), Repovž (Šentjanž na Dolenjskem) in Vrtovšek (Sevnica) je preteklo soboto svoje domače salame prineslo komisiji pod vodstvom Franca Škrabca v ocenjevanje na 1. slovenski finale v ocenjevnaju domačih salam v sevniško gostilno Vrtovšek. Ocenjevanje po pravilniku Društva salamarjev Sevnica je pokazalo, da so bile vse salame vrhunske, opazili so le manjšo razliko v izdelovnaju in okusu po posameznih slovenskih pokrajinah. Zmagala je salama 48-letne-ga Sevničana Mirana Kozmusa, 2. je bil Peter Selak iz Vinice pri Smarjeti, 3. pa salamar Silvo Selak iz Mahorovca. Prihodnje leto bo finale v gostilni Repovž. Glavni sponzor tokratnega finala je bila občina Sevnica, dolgoletni sponzor salamiad v Sevnici, Vinska klet Kostanjevica - Krško, ki je ob tej priložnosit prejela tudi priznanje za sodelovanje. Po razglasitvi so se še dolgo pomenkovali o salamah (prvi z leve je zmagovalec Kozmus) in splaknili s cvičkom. (P. Perc)
prepričani, da so Inlesovi programi, osvojeni trgi in načrti za prihodnji razvoj podjetja zadosten razlog za ocenitev, da ima Inles prihodnost in da je zato upravičen in zanimiv za vlaganja.
Zflto
je prav Lesco Inlesu do sedaj najpogosteje priskrbel potrebna finančna sredstva, ki so podjetju omogočila vlaganja - v zadnjih
petih letih so vložili v osvajanje novih prodajnih programov, tehnologij in pridobivanje novih kupcev preko 15 milijonov mark - s tem pa tudi sam obstoj za občino tako pomembnega podjetja.
Ob bremenu preko 10 milijonov mark, ki so jih izgubili z izgubo nekdanjih jugoslovanskih trgov, vlaganjih, zaradi katerih so najemali domače in tuje kredite, ter videnju možnosti za obstoj, je prihodnost Inlesa v tem trenutku še vedno usodno povezana tudi z interesom državnih in finančnih ustanov, da omogočijo take pogoje gospodarjenja, ki so primerljivi z evropsko konkurenco.
M.	LESKOVŠEK-SVETE
ŽIVA VERIGA OPOMINA - V petek, 11. aprila, popoldne je okoli 800 učencev novomeške osnovne šole Šmihel in kakih 300 njihovih staršev sklenilo okoli treh stavb, v katerih poteka pouk, več kot kilometer dolgo živo verigo. Tudi na ta način hočejo opozoriti na težak problem organizacije šolskega pouka, ki poteka v matični šoli, v prostorih starega internata in dijaškega doma. Vmes so dve zelo prometni in dve malo manj prometni cesti ter železniška proga. Solarji, učitelji in starši želijo pouk na eni lokaciji, v matični šoli, pogoj za to pa je že dolgo obljubljam prizidek s telovadnico in seveda izgradnja nove šole Drska v tem šolskem okolišu. (Foto: A. Bartelj)
Marjan Zupanc
Plečnikova medalja novomeškemu arhitektu
Marjanu Zupancu in skupini za velodrom
NOVO MESTO - Mladi novomeški arhitekt Marjan Zupanc mlajši je v ponedeljek, 14. aprila, v Narodni galeriji v Ljubljani prejel eno od treh letošnjih medalj Plečnikovega sklada. Žirija za izbor nagrad in priznanj Plečnikovega sklada je v obrazložitvi pojasnila, da podeljuje Plečnikovo medaljo arhitektom Marjanu Zupancu, Špeli Kuhar, Alešu Bizjaku in Ral-phu Schurmannu za velodrom Novo mesto, ki predstavlja zaključeno arhitekturno delo v prostoru, ki mu ne moremo ničesar dodati ali odvzeti. Tudi pri oblikovanju zunanjih servisnih površin je po mennju komisije opazna izredna občutljivost do naravnega okolja. Medaljo so dobili zaradi racionalno in za okolje občutljivo oblikovane arhitekture.
zapostavljeni Sloveniji
•Slovenski vojski slovenski krompir
stran 4:
•Vrne se zelo malo izobražencev
•Kazni smešijo delo

stran7.:
•Krško zdravstvo vse bolj boleče
stran 9:
•Kralj cvička je s
* .
stran 11:
•Kralj cvička je s

.

prvenstev in velodroma
.
Paič
Krška vas ® 0608/59-059 Novo mesto ® 068/21-123
Spomladanski mraz prizadel sadovnjake
Pozeba v Posavju
POSAVJE-V krški občini, Kjer je skupno nekaj več kot 770 hektarov sadovnjakov, so breskve in hruške v celoti po-zeble. Jablane so različno prenesle mraz razlčično; tako je pri zgodnejšem ida-redu pozeba 30- do 40-od-stotna, medtem ko pri poznejših sortah mraz ni naredil škode. Zasebni sadovnjaki, ki obsegajo dobrih 470 hektarov, so v glavnem nezavarovani.
Na Evrosadovih 30 hektarih nasadov jablan v Stari vasi pri Krškem so vključili sistem oroševanja in zavarovali mlado cvetje pred mrazom.
Po informacijah posestva Sremič, ki posluje v okviru Kmečke zadruge Krško, so vinogradi na okrog 48 ha površin nedavni mraz dobro prenesli. Požela pa se pozna v sadovnjakih na območju Arnovih sel. Gre za vsaj 90 ha nasadov, tudi sodobno urejenih, kjer letos nekaterih vrst sadja zaradi omenjenega mraza skoraj ne bodo obirali.
L. M.
Cvičkarija spet v Novem mestu
Teden cvička bo 1. do 4. maja na Glavnem trgu, od 28. aprila pa se bodo vrstile razne strokovne prireditve
NOVO MESTO - Letošnji jubilejni 25. teden cvička bo spet v Novem mestu, in sicer od 1. do 4. maja na Glavnem trgu. Od 28. aprila pa se bodo vrstila strokovna srečanja, predavanja in druge prireditve v okviru tedna cvička.
Zadnja leta je ta priljubljena prireditev “gostovala” v Kostanjevici, za jubilej pa prihaja spet nazaj na Glavni trg, kjer je leta 1990 prireditev v treh dneh obiskalo blizu 20.000 ljudi, ki so popili okoli 17.000 litrov cvička. “Takrat je bila to največja dolenjska prireditev in ena največjih tovrstnih v Sloveniji. In to bi ponovno radi dosegli,” pravi Janez Pavlin, eden od organizatorjev prireditve in njen vodja. Na priljubljeni cvič-kariji bo sodelovalo vseh 15 društev iz Zveze društev vinogradnikov Dolenjske, ki združuje okoli 1.800 članov. Seveda bo moč v teh dneh pokusiti vsa najbolje ocenjena dolenjska vina, med njimi tudi cviček Staneta Ravnikarja s Čateža pod Zaplazom, ki je na nedavnem ocenjevanju dobil med cvički najvišjo oceno, 16,32 točke, in naziv “kralj cvička”.
Če bo deževno vreme, bodo organizatorji na Glavnem trgu postavili velikanski šotor. Zgornji del trga bo rezerviran za gostinski del, na spodnjem pa bo sejem vinogradniške in kletarske opreme. Seveda bo vsak dan na trgu potekal pester program, na otvoritvi 1. maja bo igral ansambel Lojzeta Slaka.
A. B.
DREVESA OB DNEVU ZEMLJE
SINJI VRH-V nedeljo, 20. aprila, bo na Sinjem Vrhu praznovanje mednarodnega dneva Zem|je. Ob tej priložnosti bodo ob 10. uri vsi tr|je belokranjski župani, svetniki in drugi zasadili drevesa. Učenci več belokranjskih ter dveh ljubljanskih šol pa bodo posadili drevesa, za katera bodo potem skrbeli na dan zemlje, 22. aprila. V dveh dneh naj bi tako zasadili okrog 200 dreves. Če bo slabo vreme, bo prireditev prihodnji teden.
SALAMIADA V ŠENTJERNEJU
ŠENTJERNEJ - V soboto, 19. aprila, ob 19. uri bo v gostilni Hipodrom v Šentjerneju salamia-da. Vzorce salam in klobas lahko oddate do petka do 17. ure.
Pl VREM E!
V drugi polovici tedna bo večinoma suho ih hladno vreme.
tj
MAN14P Kandijska 30 turistični S/ftnaja Novo mesto
068/321-115
342-136	~ei
0Č lTNlcE
pO^	POSEBNI
POPUSTI ZA PRIJAVE DO KONCA APRILA
Porazno slab začetek
Z malo cinizma: želeli smo kapitalizem in zdaj ga imamo. V liberalni izvedbi tipa “znajdi se”, ki je razočarala množico tistih, ki se “znajti" ne morejo ali ne znajo. Še bolj pa tiste, ki so se znašli na cesti. Presenetljivo je, da se je celo gospodarjenje, ki naj bi ga izboljšala in spodbudila zasebna lastnina podjetij, predvsem v lanskem tranzicijskem letu katastrofalno poslabšalo. Po bilanci Agencije za plačilni promet so slovenske pretežno že olastninjene gospodarske družbe imele lani za 60,4 milijarde tolarjev več izgub kot dobička. Še nekaj takih letin in slovensko gospodarstvo bo preživelo samo, če bo prešlo v tuje roke, kot je pred leti v takratnih Naših razgledih v svojem slovitem uvodniku napovedal dr. Aleksander Bajt. Zdaj, ko je uničene že skoraj pol industrije, se je vlada vendarle zganila in v ponedeljek sprejela paket ukrepov, ki naj bi preprečili veliko gospodarsko krizo, po kateri naj bi večina lastninskih certifikatov dokončno postala ničvreden papir. Po znanem Mencingerjevem scenariju.
Kdo je kriv za tako slab potek tranzicije in kaj je z ustreznimi potezami še mogoče rešiti, so te dni govorili na posvetu državnega sveta o poteh in stranpoteh lastninjenja. Slišati je bilo marsikaj, od medsebojnih obtožb-in poziva gospodarstvenikov (Janez Lah), "naj za božjo voljo odgovorni ustavijo neumnosti, ki omogočajo divje lastninjenje", do ugotovitve vrhovnega sodnika mag. Mitje Deisingerja, da s sedanjo zakonodajo ni mogoče odpraviti velikih zaostankov sodišč. Kot je povedal, je njihovo število že doseglo 800.000. Ta čas se pravda nad milijon Slovencev, kar je le pol manj od števila pravdajočih se tridesetkrat številnejših Francozov.
MARJAN LEGAN,
I
Kaj bi vi naredili z Romi?
Slovenija je država Romov. Ti v njej sicer ne prevladujejo, vendar že kot manjšina dajejo veliko misliti neromski večini. Slovenija je tudi nesposobna narediti kar koli, da omenjena manjšina ne bi toliko zaposlovala večine. Predvsem se ne ve, kje zgrabiti bika za roge. Po zdravi pameti bi bilo prav, da bi pravna država zahtevala od vseh svojih državljanov enako natančno spoštovanje pravil obnašanja in zakonov, in če bi bilo več kršilcev med Romi, bi pač požugala slednjim. Podatki govore o tem, da je tako že zdaj. Vendar se zlasti slovensko podeželje z močnim romskim življem boji, da Romi uživajo v
najvecKrarjemijejo v precep, viaua, njen urau za naiounusu,
ali one slovenskfvasi izginjajo kure, kopice sena in f rug material znanega lastnika v nasilnih romskih taborih. Ker tako v Sloveniji vlada doživlja romsko vprašanje drugače kot stoteri vaščani, nima pojma, do kdaj bodo prenašali drug drugega Romi in drugi Slovenci, ki jih je kapitalizaem primoral varovati z vsemi sredstvi svoje zasebno premoženje. Romsko vprašanje vsekakor ostaja odprto. Kako bi ga rešili vi?
NADA KRAŠOVEC, direktorica Centra za socialno delo Metlika: “Najprej bi morala država z zakoni urediti to vprašanje, saj Romi niso le občinski problem. Občine nimajo dovolj denaija za ureditev osnovnih pogojev za življenje Romov. Veliko bi rešila zaposlitev, saj se takšni Romi hitreje socializirajo, v državi pa bi se morali dogovoriti, kako spodbuditi delodajalce, da bi jih zaposlili.” STANKO PAŠIC, kmetijski tehnik s Štrekljevca pri Semiču: “Če smo že enakopravni, naj to velja za vse, tudi za Rome, pa naj gre za šoferske izpite, registracijo avtomobilov, zaposlitev, gradnjo. Zakaj bi jim morali vse dati? Naj se naučijo “ribe loviti”. Pri Romih namreč podpiramo lenobo in upam si trditi, da imajo večje pravice kot drugi državljani, zato se počutimo zapo-stavljane.”
MARIJA NEČEMER, upokojenka iz Jelš: “Romska problematika je pereča, to še posebej občutimo mi, ki živimo blizu Romov. Mislim, da bi morala to rešiti oblast, gotovo pa gre za kompleksen problem. Prav bi bilo, da bi tudi Romi delali in bi si sami kaj ustvarili s svojimi žulji, tako da ne bi bila potrebna finančna podpora drža-
ve.
'"»f
N

FERDO PINTERIČ, tajnik občine Brežice: “Ključni problem je v tem, da zadeva ni prostorsko rešena. Naselje v brežiški občini je na zemljišču, ki je predmet denacionalizacije. Ena rešitev je, da se lastnikom za to zemljišče izplača poštena odškodnina in da se to naselje uredi. Težava pe je, ker okolje ne sprejema tega naselja zaradi vseh etničnih značilnosti te skupine Romov.”
JANEZ ŽURGA, avtomehanik v Servisno-prodajnem centru Terzin, Trebnje: “Zakon bi moral biti za vse enak, torej tudi za Rome. Država oziroma pristojni organi bi morali poskrbeti, da bi romski otroci obvezno obiskovali vsaj osnovno šolo. Če tega Romi ne bi hoteli, naj bi jim odtegnili socialno, denarno in drugo podporo. Osebno sicer ne morem pohvaliti naših Romov, grajati pa tudi ne.”
MARJAN PEČNIK, uslužbenec Slovenskih železnic, doma iz Sevnice: “Rome bi morali na neki način prisiliti, da bi si z rednim delom sami zagotavljali sredstva za preživljanje svojih številnih družin. Tlikaj ne bi smelo biti kakšnega popuščanja ali z drugimi besedami, da bi z Romi delali preveč v rokavicah, saj bi se sicer verjetno obnašali neskladno s civilizacijskimi normami.”
DANICA POLOVIČ, zaposlena na občini Ribnica: “Romsko problematiko v Ribnici rešujemo že 20 let. Vsi vemo, da bi probleme Romov najlaže reševali, če bi bili vsi tudi za, vendar pa smo le takrat, če rešitev ne zadeva naše bližine. Tfežava je torej v lokaciji. Pri nas smo jo našli v Lepovčah, vendar pa ji krajani nasprotujejo.”
DANICA PREGELJ, šivilja iz Kočevja: “Romska problematika je skoraj nerešljiva. Dokaz za to je, dajo v Kočevju rešujejo že leta, pa Še vedno niso rešili ničesar. Poskus, da bi Rome naselili v mestu, je bil zgrešen. Omogočiti bi jim bilo treba normalne pogoje bivanja, vendar samo na eni ali dveh lokacijah zunaj mesta. TUdi Romom bi to bolj ustrezalo kot življenje v blokih."
MARJAN MOŠKON, urednik TV Novo mesto: “Rome bi morali razseliti po celi Soveniji in jih ne zapirati 'dolenjski geto’, kaj šele v njihova m selja. Thm je kotišče vseh nadlog, od lenuharjenja do kriminala! Romi se danes dobro zavedajo svojih pravic in jih dosledno terjajo, prav nič ali zelo malo pa jim mar za dolžnosti, odgovornost. Država se odgovornosti za Rome znebi tako, da vse prepušča občinam. Z enim referentom ne bo naredili nič!”
imo
Oči Slovenije bodo uprte v Kostanjevico
Že danes nastop 12 šol
KOSTANJEVICA NA KRKI - Dolenjske Benetke imajo danes, v četrtek, in jutri, v petek, v gosteh turistične podmladke iz 12 slovenskih osnovnih šol, ki so se na področnih tekmovanjih najbolje izkazali, predstavili pa se bodo z nalogami, razstavami in odrskimi nastopi, ki so združeni pod naslovom “Ohranimo preteklost - stopimo v prihodnost!” Vrhunec prireditve bo uradna otvoritev 11. festivala z odrskimi predstavitvami, kar se b začelo danes ob 18.30 v kostanjeviškem gradu. Med drugim se je bodo udeležili tudi predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič, državni sekretar za turizem Peter Vesenjak idr. Prireditev bosta povezovala Meta Ornik in Robert Bogataj, predstavili pa se bodo osnovnošolci iz Črnomlja, z Iga pri Ljubljani, iz Lovrenca na Pohoiju, Luč, Murske Sobote, Tišine, Podvelke, Šmarja pri Kopru, Preddvora, Dobrne, Ljubljane in Kostanjevice.
Svoj pečat kraju bodo pustili tudi turistični podmladki, saj bodo v grajski cerkvi pripravili bogato razstavo, ki bo na ogled tudi čez prvomajske praznike, poleg 12 finalistov pa se bo prestavilo še 8 drugih šol, med njimi osnovna šola Šmarjeta. Zaključek prireditve bo v petek ob pol dvanajsti uri pri gradu.
T. G.
Pravica v zapostavljeni Sloveniji
Varuh človekovih pravic Ivo Bizjak v Loškem Potoku obljubljal rešitve
LOŠKI POTOK - 11. aprila se je skoraj ves dan mudil v Loškem Potoku Ivo Bizjak, zvečer pa je imel pogovor z občani v Dragi. Pogovor seje ntyveč sukal o problemih, ki se nanašttjo na mejo, in o zahtevkih za vračanje nekoč vaške, a sedaj državne zemlje. Nanizala sta jih predsednik KS Draga Tone Cimprič in predsednik agrarne skupnosti Alojz Pantar, medtem ko je župan občine Janez Novak podal celovito podobo potreb in možnih rešitev za vso občino.
Prisotni so Bizjaka seznanili s
konkretnimi primeri, na primer, da iz teh krajev odteka veliko nepredelanega lesa, ko dve žagi kljub privatizaciji ne kažeta pravega oživljanja. Prisotni so menili, da bi morali koncesionarji, ki imajo v najemu gozdove, organizirati tudi dodelavne posle in tako reševati ogromno nezaposlenost, ki še dodatno sili ljudi, da se odseljujejo iz predelov, ki jim grozi popolno izumrtje. Za pravo sramoto imajo regionalko, ki dobesedno zavira vsak razvoj prav v
tej krajevni skupnosti. Opozorili so tudi na policijo, ki ima sicer namen varovati mejo, a s stalno prisotnostjo na cesti ovira podjetništvo in morebitni turizem.
Ivan Anzeljc, občinski svetnik, je poudarjal neenakost državljanov in kot primer navedel vpliv previsoko odmerjenega katastrskega dohodka, ki usodno vpliva na pridobivanje štipendij, kar mladim onemogoča enakovredno šolanje v primerjavi z večjimi središči.
Gonja proti menedžerjem
Generalni direktor Krke Miloš Kovačič o vladnem pozivu za zmanjšanje menedžerskih plač
Ivo Bizjak je pozorno poslušal omenjene pripombe in kup drugih ter dejal, da večina teh ni v njegovi pristojnosti, bo pa storil vse, da se krivice in anomalije odpravijo, in nadaljeval: “Videti je, da se vaši problemi vlečejo v nedogled. Pozanimal se bom, kje je vse obtičalo, in poskušal doseči, da se bodo vaši problemi reševali takoj. O željenih mejnih prehodih sem sicer obveščen, vse pa kaže, da ni prave volje ne pri nas in ne pri sosedih. Začuden sem nad redkim primerom, da je občina še vedno razdeljena na dve upravni enoti, kar vam seveda povzroča še dodatne neprijetnosti. Ne zdi se mi namreč logično, da si država privošči v tako majhni občini kar dva krajevna urada. Pristojnim bom predlagal, da se ta problem v najkrajšem času reši. Reči moram, da je ta vaš predel prava učna pot. Je pa to Slovenija, ki smo jo vajeni videti drugačno. Čutim se poklicanega, da ta pereča vprašanja rešujem tudi kot varuh človekovih pravic,” je med drugim dejal Ivo Bizjak.
A. KOŠMERL
SOLZICE IN VIVA NA NAŠO PESEM
BREŽICE - Vokalna skupina Glasbene šole Brežice Solzice, ki jo vodi Marjetka Podgoršek-Horžen, in mešani pevski zbor Viva Brežice pod vodstvom Simone Rožman bosta nastopila v soboto, 19. aprila, na Naši pesmi v Mariboru. To sta prva dva zbora v zgodovini brežiškega petja, ki bosta nastopila na Naši pesmi.
11	1	...-J
NOVO MESTO - Poziv, naj nekomu znižajo plačo, doživi pri večini strinjanje in odobravanje. Kaj šele, če vlada pozove delodajalske organizacije, naj poskrbijo za znižanje menedžerskih plač, kot se je zgodilo pred kratkim pri nas. In po vladinih podatkih je teh menedžerjev, ki bodo s svojimi visokimi plačami Slovenijo spravili na kant, kar 14.000. Kaj pa o tem meni Miloš Kovačič, generalni direktor novomeške Krke, ki so ga pred dnevi direktorji 500 največjih in najuspešnejših slovenskih podjetij razglasili za najuspešnejšega direktorja?
“Ih poziv je čista demagogija, in to pogubna. V prvi vrsti je treba dobre menedžerje dobro nagrajevati, če hočemo od njih dobre rezultate. Od dobrega menedžerja imamo vsi koristi: tovarna, kolektiv, lastniki in država. Njegova plača in status morata biti povezana z rezultati. To je trg. Nikakor pa ne vzdrži, da bomo pa vsi na istem, tako kot smo bili lani, ko so bile plače zamrznjene in smo vsi na zgornji meji 733 tisoč bruto plače ne glede na velikost podjetja, zahtevnost vodenja, na uspešnost. Takrat sem na sestanku menedžerjev v Gorici izjavil, da se gremo v Sloveniji uravnilovko in maocetungovstvo. Pa so
J	n	W
1	g	L
	u	
DOLENJSKA BOLJŠA Ul) SLOVENIJE - ro ODISKU ivriic in pogovorni z njenim vodsfrom prejšnji torek se je podpredsednik vlade Marjan Podobnik z ministri za gospodarstvo Metodom Dragonjo, za ekonomske odnose in razvoj dr. Marjanom Senjurjem, za promet in zveze Antonom Bergauerjem in za kmetijstvo Cirilom Smrkoljem udeležil v hotelu Krka pogovora z dolenjskimi in belokranjskimi gospodarstveniki. Ti so visoki vladni delegaciji povedali, da smo tudi na našem območju doživeli Maribor, saj je v štirih letih zaradi 26-ih stečajev izgubilo delo okoli 12.000 ljudi. Kljub vsemu pa so bili lani gospodarski rezultati izrazito izvozno usmerjene Dolenjske in Bele krajine boljši od slovenskega povprečja. Podobnik je napovedal boljše čase, zlasti za tiste, ki dobro delajo in gospodarijo, in za tiste, ki imajo najnižje plače. (Foto: A. B.)
me napadli, da to ni res. Pozval sem, naj v dvorani, v kateri je sedelo 300 menedžerjev, med njimi pa tudi 5 ministrov, vstane tisti, ki ima manj kot 733.000 tolarjev bruto plače, kolikor je bil takrat najvišji dovoljeni znesek. Vsi so obsedeli. Tbdi direktor firmice z 12 zaposlenimi. Sedaj pa še ta nevzdržna primerjava s poslanci in vladnimi uslužbenci!
• Da ne govorim o tem, da govoričijo o 14.000 menedžerjih v Sloveniji, ki da im^jo previsoke plače, in to slabo vpliva na zmanjšano konkurenčnost našega izvoza. Če bi mi imeli 14.000 menedžerjev^ bi bila Slovenca uspešnejša kot Švica, če bi jih imeli 1.000, bi bili odlični. Pa če bi od teh 1000 vsakemu plačo zmanjšali za 2.000 mark, je to 2 milijona mark! Slovenski košarkarski klub pa porabi 4 milijone mark, nogometni klub pa še več! Zgodba o uspehu ni odvisna od vlade, ampak od prvih 50 slovenskih menedžerjev, oni so zaslužni, za izvoz, dobiček in gospodarsko rast. Vse ostalo je demagogija.”
Kakšna pa je primerjava mojega dela z delom kakega poslanca?! Mar se v Nemčiji kancler Kohl primerja z generalnim direktorjem Mercedesa, ki ima neprimerno večjo plačo od njega, ali v Ameriki Clinton z menedžerjem Forda? Politika je politika, gospodarstvo pa gospodarstvo. Na eni strani moč, oblast, vladanje in popolnoma jasno določena plača, in to ne visoka, na drugi pa gospodarstvo, vodenje, tveganje, uspeh, profit in od tega odvisna plača. Mi pa sedaj hočemo v Evropo, izmišljamo pa si neke demagoške komunistične zamrz-
nitve'	A. BARTEU
GORIVO ZA JEDRSKO ELEKTRARNO
KRŠKO - V jedrski elektrarni v Krškem bodo v teh dneh uskladiščili gorivo, ki gaje dobavila firma Westing-house, katere tehnologijo uporablja prvi in doslej edini skupni slovensko-hrvaški elektroenergetski objekt na Krškem polju. Gorivne elemente, ki sojih pripeljali po cesti skozi Avstrijo do Krškega, bodo vgradili v začetku maja letos, ko bodo začeli redni remont nuklearke.
LETNA KONFERENCA ZDRUŽENJA ČASTNIKOV
NOVO MESTO - Združenje slovenskih častnikov, območno združenje Novo mesto, Škocjan in Šentjernej, bo organiziralo v nedeljo, 20. aprila, ob 9. uri v jedilnici vojašnice Novo mesto pro-gramsko-volilno konferenco. V drugem delu tega zbora bo načelnik generalštaba Slovenske vojske generalpolkovnik A. Gutman s sodelavci predaval o vključevanju Slovenije v NATO. Območno združenje vabi na zbor poleg članov tudi druge, kijih zanima dejavnost Združenja in omenjena tema predavanja.
VAROVANEC Z DEMENCO - Več kot 100 medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov iz 63 socialnovarstvenih zavodov iz cele Slovenije se je prejšnji četrtek in petek udeležilo v novomeškem Hotelu Krka 2. strokovnega srečanja. V teh zavodih v Sloveniji živi okoli 13.000 stanovalcev, katerih povprečna starost je okoli 80 let. Na srečanju so veliko pozornost posvetili obravnavi starostne demence, saj je to ena najpogostejših bolezni stanovalcev socialnovarstvenih zavodov. Okoli petino vseh bolezni stanovalcev v teh zavodih zavzemajo težje oblike starostne demence, kar 70 odst. vzrokov za sprejem v tak zavod pa je zdravstvene narave. Na srečanju, na katerem so predavali strokovnjaki iz ljubljanske Psihiatrične klinike, so opozorili na težko stanje v slovenskih socialnovarstvenih zavodih. (Foto: A. B.)
Gospodarske razmere v Mariboru se še kar naprej grozljivo slabšajo
MARIBOR - Kljub vsem naporom mariborskih politikov in slovenske vlade, ki je v zadnjih letih dala kar nekaj finančnih injekcij posameznim mariborskim podjetjem, so rezultati poslovanja v mariborskem gospodarstvu čedalje slabši. Na tiskovni konferenci, ki jo je pred dnevi pripravila mariborska enota Agenicje za plačilni promet, so povedali, da so se v mariborskem gospodarstvu v minulem letu izgube v odnosu do 1995. leta povečale za 40 odstotkov. Gospodarske družbe v Mariboru so lani ustvarile skupno 6,5 milijarde tolarjev čiste izgube. Več kot 100 milijonov izgube je imelo kar 29 podjetij. V lanskem poslovnem letu je največjo izgubo ustvarila Metalna (blizu 1,6 milijarde tolarjev), sledita pa ji Elektro Maribor (okoli 1,5 milijarde tolarjev) in MTT-Tovarna tkanin (1,2 milijarde tolarjev).
V lanskem letu seje ponovno zmanjšal fizični obseg inudst-rijske proizvodnje, ki v Mariboru pada že vse od 1986. leta. Zaradi gospodarskih težav je moralo lani v Mariboru v stečaj 34 podjetij, od 1990. leta pa je v mestu propadlo že preko 130 srednje velikih in velikih podjetij. Ker stečajni postopki trajajo praviloma okoli 4 leta, je trenutno v stečajnem postopku 74 podjetij. Čedalje več težav pa imajo tudi tovarne, ki so najdalj kljubovale krizi. Med njimi so tudi Mariborska livarna, tekstilna tovarna Svila, tovarna umetnih brusov Swaty in še nekatere. Precej težav imajo tudi podjetja, ki so nastala na “ruševinah” bivšega Tama, Metalne in koncerna TVT. Zato se po mnenju strokovnjakov plaz stečajev v Mariboru še ni ustavil.
Zaradi takšnih gospodarskih gibanj se tudi število delovnih mest v Mariboru še vedno zmanjšuje, po drugi strani pa se povečuje število brezposelnih. V regiji je trenutno nekaj več kot 32 tisoč brezposelnih delavcev. V Mariboru posluje trenutno okoli 2500 gospodarskih družb. Med njimi pa je le 23 takšnih, ki so ustvarile omembe vreden dobiček, kije večji od 50 milijonov tolarjev.
TOMAŽ KŠELA
Novomeška kronika
v~-	...... -............ J
CVIČEK - Zelo (ne)zanesljivi vir iz vodstva združenja dolenjskih vinogradnikov pripoveduje, daje slovenski predsednik Kučan pred leti izjavil, da cviček ni vino. Iz veliko bolj zanesljivega vira pa je prišla vest, da so pred nedavnim na sprejemu, ki ga je predsednik Kučan pripravil za slovenske turistične delavce, točili - cviček. Je Kučan medtem “revidiral” svoje stališče ali pa je s cvičkom tako, kot s Kučanom: oba sta majhna, a prijetna, okusna in zlezeta v glavo.
TEDEN - Organizatorji jubilejne cvičkarije, ki bo 25. rojstni dan slavila na novomeškem Glavnem trgu, so v zadregi. Prireditev so poimenovali teden cvička in jo napovedujejo od 1. do 4. maja. A človek lahko še tako šteje, pa to ne znese cel teden. Morda so računali, da se za veliko Dolenjcev teden zaradi slabih plač in številnih brezposelnih konča veliko prej, kot se izteče po koledarju.
PODOBNIK - Prejšnji torek je bil na obisku v Novem mestu podpredsednik vlade Marjan Podobnik z več ministri. Z visoko vladno delegacijo je v Novo mesto prišel tudi znani avtomobilistični dirkač in podjetnik Matjaž Tomlje. Nepoučeni so ugibali, ali je Tomlje, doma iz Dolenjskih Toplic, moral Podobniku, ki tako redko zaide v naše kraje, kazati pot, ali je bil zraven zato, ker le nekdanji prvak lahko podpredsednika vlade hitro in varno vozi po naših razdrapanih cestah.
PARKIRANJE - Boljšega podjetja kot je novomeški Glavni trg si človek ne more zamisliti. Komunala je ob cesti, ki pelje skozi ta prostrani trg, zarisala parkirišča in pobira parkirnino, od zore do mraka, od ponedeljka do sobote. V nedeljo pa novomeška Komunala, tako kot bog, ko je ustvaril svet, počiva. Parkirišča pa dopoldne bolj polnakot ob delavnikih. To je tako, kot bi gostilničarji ob nedeljah zastonj točili vino.
Ena gospa je rekla, da bi morali vladno delegacijo, ki je prejšnji teden obiskala Krko, Založiti s kontracepcijskimi tabletami. Da bi bilo v Ljubljani kakšnega cepca manj.
KONCERT SKUPINE 2227
NOVO MESTO - DNŠ obvešča, da bo v petek, 18. aprila, v Piceriji Tratnik po več kot 50 nastopih v tujini v letih 1995-1996 tudi pri nas nastopila udarniška in provokativna slovenska strip-core skupina 2227, ki je znana tudi po glasbi v številnih gledaliških, filmskih in plesnih projektih.
'	'	..~.™...... n..
Suhokranjski drobiž
LOKALNI VODIČ JANEZ -Gotovo mora lokalni vodič poznati domači kraj, njegovo zgodovino in posebnosti. V Žužemberku prija vloga lokalnega vodiča Janezu Glihi. Rad prisluhne mimoidočemu turistu, še rajši pa mu na šaljiv način in v suhokra-njskem narečju predstavi Žužemberk. Aktiven je tudi kot vodja suhokranjskih noš, ki so v zadnjih letih nastopile na številnih prireditvah.
SPOMLADANSKO ČIŠČENJE - Med prvimi so čistili in odstranjevali smeti ribiči. Minulo soboto so ob v zgornjem toku reke Krke čistili nesnago ob bregovih in tudi v reki. Akcija je bila uspešna.
NA JAMI ODPRTJE PLOŠČE IN RAZSTAVA - V teku so priprave na odprtje spominske plošče dr. Franu Bradaču, znanemu jezikoslovcu, ki je bil rojen na Jami pri Dvoru 1. 1885. Kulturno društvo Dvor bo ob tej priložnosti pripravilo razstavo njegovih del in slikarsko razstavo Martina Šuštaršiča.
S. M.
MŠŠ I Z NAŠI H OBČI N MŠŠ
Novomeški Hrast ima trdne korenine
20 let Obrtne zadruge Hrast v Novem mestu ■ Članstvo spet narašča - Od temeljev do ključa - Največ delajo v novomeški občini - Močna in strokovna komercialna služba
NOVO MESTO - Konec februarja je minilo 20 let od ustanovitve Obrtne zadruge Hrast. Ta jubilej so proslavili zadnjo soboto v restavraciji Tango na Otočcu, kjer so se zbrali člani in delavci te obrtne zadruge, ene najuspešnejših v Sloveniji, ter številni gostje, med njimi tudi predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miha Grah.
Ustanovnega zbora pred 20-imi leti se je udeležilo 22 obrtnikov, prisotna pa sta bila tudi takratni predsednik novomeškega izvršnega sveta Avgust Avbar in predsednik medobčinskega sindikata Franci Borsan. “Čeprav takratni časi niso bili naklonjeni zasebni pobudi, sta Avbar in Borsan podprla ustanovitev zadruge,” se spominja Martin Bajuk, ki je direktor je zadruge tako rekoč od začetka. Sprva so se največ uk-vaijali z zaključnimi deli v gradbeništvu. Dela je bilo vse več in tako se je večalo tudi zanimanje za članstvo. Že konec leta 1977 je bilo v zadrugo včlanjenih 60 obrtnikov, konec leta 1980 pa že 145. V letu ustanovitve novomeške je bilo v Sloveniji okoli 20 obrtnih zadrug, tri leta zatem že več kot 50, Obrtna zadruga Hrast pa je bila po uspehu med prvimi petimi.
Po osamosvojitvi Slovenije in po izgubi jugoslovanskega trga se je število zadrug močno zmanjšalo in danes jih je v Sloveniji še okoli 30, kar je petkrat manj kot v najplodnejših letih. Z razmahom podjetništva se je osipalo tudi število članov v Hrastu. “Zadnji dve leti pa članstvo spet narašča in med njimi so predvsem mladi,” je povedal Bajuk. “Za mladega obrtnika začetnika je zadruga zelo pomembna, saj mu zagotavlja pridobitev posla, izvedbo in po potrebi tudi financiranje. Poleg tega skrbimo za izobraževanje članstva in ostale stvari, ki jih obrtnik potrebuje pri svojem razvoju.” Tako je danes v Obrtni zadrugi Hrast 67 članov, od tega 53 obrt-
V Šmarjeti so ustanovili strojni krožek
nikov ter 14 zaposlenih v zadrugi. V zadrugi je skupaj zaposlenih 20 ljudi, imajo močno in strokovno komercialno službo, ki so jo v zadnjem času še okrepili.
“Naše geslo je: Od temeljev do ključa, prevzamemo pa vse, od
Martin Bajuk
Boljša raba mehanizacije Duic
ŠMARJETA - Ker dohodek večine kmetij ne omogoča razvoja in dostojnega preživetja, saj se stroški, predvsem za nabavo strojev, neprestano povečujejo, so številne kmetije opremljene z zastarelimi in izrabljenimi stroji, zaradi česar je zaostanek vse večji.
Zato so kmetje iz dela novomeške občine ter škocjanske in šentjer-nejske občine 12. aprila v Šmaijeti ustanovili združenje za medsosed-t sko pomoč - strojni krožek Krka.
' Ta bo med drugim povečal izkoriščenost strojev, omogočil bo strojno obdelavo tudi na manjših kmetijah, kjer se jim strojev ne splača kupiti, člani bodo imeli ugodnosti pri kreditiranju nakupa novih strojev itd.
Na ustanovnem občnem zboru so bili v upravni odbor izvoljeni Branko Trebanc, Franc Tršinar,
Marjan Gorenc, Ivan Povšič,
Franc Zalokar, Jože Fabjan, Jože Judež, Jože Kramar in Stane Kovačič, za predsednika upravnega odbora in zastopnika združenja pa je bil predlagan Marjan Gorenc. Nadzorni odbor sestavljajo Darko Gorenc, Roman Dule in Darinko Brudar, disciplinsko komisijo Janez Povšič, Franc Frančič in Janez Kolenc, njihovi namestniki pa so Alojz Škrbina, Anton Žnidaršič in Marjan Kralj.
20 LET OBRTNE ZADRUGE HRAST-Na proslavi ob 20-letnici Obrtne zadruge Hrast so članom, ki so zadrugi zvesti že 10 in 20 let, podelili priznanja in zahvale. Eden od ustanovnih članov zadruge in njen prvi predsednik je znani novomeški obrtnik Vinko Novak (levi); priznanje sta mu izročila direktor zadruge Martin Bajuk (desni) in sedanji predsednik zadruge Jože
OB DNEVU ZEMLJE
MIRNA PEČ - Tudi na OŠ Mirna Peč so svetovni dan zemlje, ki bo 22. aprila, obeležili s posebnimi dogodki za učence višjih razredov. V torek, 15. aprila, je imel uvodno predavanje Tone Fabjan iz Dobregapolja, o alkoholizmu pa je govorila Sonja Žagar. Nasploh so dan posvetili temi “Zdrav način življenja”. Učenci so delali v 10 različnih delavnicah, na primer joga, zdravilna zelišča, korektivna telovadba, literati so obiskali mirnope-škega 100-letnika Andreja Cesarja iz Globodola itd. Za kulturni programje poskrbel glasbenik Martin Lumber, ki je predstavil indijsko glasbo.
KONCERT “ORKESTRA SLOVENSKE POLICIJE”
NOVO MESTO - Danes, v četrtek, 17. aprila, bo ob 20. uri v veliki dvorani KC Janeza Trdine gala koncert Orkestra slovenske policije z dirigentom Milivojem Surbekom. Program bo obsegal dela tujih skladateljev, na primer Johana de Meija, Gioacchina Rossinija, Giacoma Puccinija in drugih ter domačih avtorjev Bojana Adamiča in Jožeta Privška.
NOVOMEŠKI TABORNIKI: ŽE 45 LET
NOVO MESTO - V aprilu 1952 je na novomeški gimnaziji zaživela Družina gorjanskih tabornikov, prva taka enota na Dolenjskem. Razgibano dejavnost bodo člani Rodu gorjanskih tabornikov predstavili ob tabornem ognju, ki bo zagorel na jasi na Otočcu to soboto ob 17. uri. Staršem, prijateljem in ljubiteljem narave bodo pripravili pester spored z veselimi igrami in raznimi spretnostmi. Za mlade Novome-ščane pa so taborniki pripravili razstavo fotografij in diapozitivov, ki bodo na ogled danes ob 20. uri v galeriji Luna v Novem mestu. Če bi to soboto deževalo, bo srečanje na Otočcu prihodnjo soboto, 26. aprila, ob 17. uri.
M. G.
načrta do zunanje ureditve,” pravi direktor. Največ delajo v novomeški občini, sežejo pa tudi čez občinske meje, in če je treba, pravijo, gredo za kupcem tudi v tujino. Največja dela, kijih Obrtna zadruga Hrast izvaja sedaj, so obnova novomeške gimnazije, adaptacija in gradnja prizidka Knjižnice Mirana Jarca, gradnja stavbe policijske postaje v Bršlji-nu, dela v Revozu, v Krki in njeni firmi Zdravilišča, v Ljubljani gradijo objekt Varnosti, osnovno šolo, delajo pri obnovi pošt.
A. BARTELJ
PRED 20 LETI - Fotografija je bila posneta na ustanovnem zboru Obrtne zadruge Hrast 28. februarja 1977.
VARUH ČLOVEKOVIH PRAVIC V NOVEM MESTU
NOVO MESTO - Varuh človekovih pravic Ivan Bizjak bo v torek, 22. aprila, v Novem mestu. Njegov obisk bo namenjen predvsem pogovoru z ljudmi, ki se želijo z njim pogovoriti o vprašanjih, ki sodijo v pristojnost varuha človekovih pravic. Gre za primere kršenja človekovih pravic in za nepravilnosti državnih in občinskih organov v odnosu do posameznika. Razgovori bodo potekali v prostorih novomeške občine. Kdor želi priti na razgovor, naj se za to dogovori po brezplačnem telefonu 08015 30 najkasneje do petka, 18. aprila.
NOVI VOLVO SE PREDSTAVI - Božidar Luzar iz Novega mesta, lastnik Avto centra Luzar, edinega pooblaščenega prodajalca in serviserja avtomobilov Volvo na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju, je konec prejšnjega tedna pripravil dneve odprtih vrat. V teh dneh so vsi Volvovi koncesionarji v Sloveniji predstavljali novi Volvov model S 70 in V 70. Gre pravzaprav za prenovljeni in pomlajeni model Volvo 850 v limuzinski (S) in karavanski (V) izvedbi, katerega cena se giblje med 5,6 in 8 milijoni tolarjev. Obiskovalci so lahko v teh dneh ta sodoben in varen avto višjega srednjega razreda tudi preizkusili. (Foto: A. B.)
LJUDSKI VRH NA HRIBU - Predsednik Slovenske ljudske stranke in podpredsednik vlade Marjan Podobnik se je v gostilni Na hrihu sestal z vodilnimi ljudmi te stranke iz novomeške, šentjernejske, škocjanske in semiške občine. (Foto: A. B.)
Slovenski vojski slovenski krompir
S pogovora predsednika SLS Marjana Podobnika s predsedniki občinskih odborov stranke
NOVO MESTO - Po uradnem obisku podpredsednika slovenske vlade Marjana Podobnika s štirimi ministri v Novem mestu o čemer smo na kratko poročali že prejšnji teden, seje Podobnik kot predsednik Slovenske ljudske stranke prejšpji torek zvečer v gostilni Na hribu sestal z vodstvi območnih odborov SLS iz novomeške, šentjernejske, škocjanske in semiške občine ter drugimi vidnimi člani te stranke s tega območja.
Na zadnjih volitvah je SLS na tem območju dosegla velik uspeh, saj je zanjo volila petina volilcev. “Žato se moramo še toliko bolj prizadevati za izpolnjevanje našega programa in predvolilnih obljub,” je dejal Podobnik. “Vendar je treba glasno povedati, da naša stranka prevzema odgovornost za podobo Slovenije samo od takrat naprej, ko smo v vladi, ne pa za nazaj. Šedaj pa so, to je treba tudi reči, odnosi v koaliciji korektni. So težave in razhajanja, na primer pri vprašanjih denacionalizacije, vendar sem prepričan, da bomo našli skupne rešitve in da se zaradi različnih pogledov na te stvari in zaradi proračuna ne bomo razšli. Morda je bila za našo stranko pred sklenitvijo koalicije z LDS tudi kakšna boljša rešitev, za Slovenijo pa v tem trenutku gotovo ni boljše. Vsekakor prvi mesec delovanja nove vlade ocenjujem pozitivno in optimistično
gledam v prihodnost. Na nekaterih področjih smo, ko smo prišli v vlado, dobili 'šlamparijo', pravo razsulo, in da bomo popravili vsaj najhujše napake, narejene v preteklosti v kmetijstvu, je potreben čas. Gotovo pa se ne bo moglo več zgoditi, da bodo na primer slovenski vojaki jedli uvožen holandski krompir, medtem ko bo na tisoče ton domačega gnilo, in to samo zato, da bo nekdo naredil 'dober posel’. In tudi to ne more iti, da bodo najbolje uspevali uvozniki.” Na pogovoru je beseda tekla še o nujni in primerni zaščiti cvička, o novomeški gimnaziji in njeni “zgodbi o obnovi”, ki postaja nacionalna sramota. Semiški župan Bukovec je očital, da je na pomembnih položajih v Ljubljani premalo ljudi iz Dolenjske in Bele krajine. S tem se Podobnik strinja in pravi, da delajo na tem, da bi to podobo spremenili, glede vse očitnejše centralizacije pa je dejal:
“Od začetka delovanja naše stranke si prizadevamo, da bi se Slovenija enakomerno razvijala. Vzvodi, ki jih imamo sedaj, ko smo vladna stranka, nam omogočajo kratkoročne poteze v vzezi z zagotovljeno porabo občin. Vemo, da se ta sredstva koristneje porabijo, če gredo preko občin, kot če gredo preko države. Naslednja stvar je priprava nacionalnega programa obnove regionalnih, magistralnih in lokalnih cest, ki ga pripravlja ministrstvo za promet in zveze. Kar pa se tiče pokrajin, je treba delati zelo premišljeno, saj ne bi bilo dobro, ko bi en centralizem zamenjali z drugim. Naš interes ni, da bi prišli še do dodatne državne administracije. Pokrajine naj bi izražale samo voljo občin po združevanju na drugi stopnji lokalne samouprave in naj bi bile tako zaokrožene celote, ki dejansko sodijo skupaj in ki bi zagotavljale uspešnejši nastop občin do države. Je pa treba te korake delati postopno in najprej zagotoviti boljši status in večje pristojnosti občin, pokrajine pa naj bi bile druga stopnja lokalne samouprave.”
A. BARTELJ
tttil I Z N A | I H O 3
Č I

Metlika se bo širila proti Bočki
Svetniki so sprejeli odlok o zazidalnem načrtu Bočka, vendar je dobrih 18 hektarjev zemlje še v zasebnih rokah - Prostora dovolj za okrog 150 stanovanjskih hiš in delavnic
METLIKA - Že leta 1989 je Projektivni atelje po naročilu sklada stavbnih zemljišč občine Metlika izdelal zazidalni načrt “Bočka” v Metliki. Takrat so bila pridobljena vsa predpisana predhodna soglasja, izpeljana je bila javna obravnava predloga zazidalnga načrta. Sprejem odloka o zazidalnem načrtu “Bočka” pa seje zaradi hude bolezni vodje strokovne službe sklada stavbnih zemljišč zavlekel in v takratnem sklicu skupščine ni bil sprejet.
Enako usodo je doživel tudi v
naslednjem mandatu občinske skupščine. Ker pa je zazidalni načrt izdelan po strokovnih osnovah, ki so še veljavne, in ker je sprejetje odloka prvi pogoj za uresničevanje zazidalnega načrta, je pred časom metliški občinski svet sprejel omenjeni odlok. Res, da je od prve obravnave odloka preteklo kar nekaj let, a v tem času v Metliki ni bilo čutiti večjega pomanjkanja prostora za pozidavo, saj so pozidali Breg revolucije. Sedaj pa sta ostala večji kompleks za gradnjo prav Bočka in Strmec. Gre pravzaprav za nadaljevanje Metlike proti Strmcu in Bočki, zazidalni načrt pa obsega dobrih 18 hektarjev nekvalitetnih zemljišč desno od ceste, ki pelje iz Metlike proti Novemu mestu.
Predvideno je, da bi se zazidalni načrt izvajal v petih etapah, ki se lahko tudi združijo, vendar predstavlja komunalna infrastruktura vedno prvo fazo, gradnja objektov pa drugo. Prostora je za okrog 150 stanovanjskih hiš in delavnic, pred
DAN METLIŠKE ŠOLE
METLIKA - V soboto, 19. aprila, bo imela osnovna šola Metlika odprti dan šole. Kot vsako leto bo tudi tokrat predstavila delo v krožkih, interesnih dejavnostih in tudi pri pouku. Pripravljajo več delavnic, razstav, pogovorov. Vse to bo na ogled od 8,30 do 10. ure, ko se bo pričela zaključna prireditev z naslovom “Pozdrav pomladi”, kjer se bodo z glasbenimi, ritmičnimi in plesnimi točkami predstavili vsi učenci. Vabljeni vsi, ki jih delo v metliški šoli zanima.
Revni šolajo za bogate
Bela krajina se lahko “pohvali” z zelo nizko izobrazbo svojih prebivalcev. Alarm bi morala sprožiti že vest, da vse več Črnomaljcev zaključi le drugo stopnjo izobrazbe. Pa vendar je med Belokranjci tudi veliko zelo nadarjenih. Samo v letošnjem šolskem letu prejema Zoisovo štipendijo 72 dijakov in 48 študentov. In če vemo, da ima Bela krajina trenutno 2.453 študentov in 1.400 dijakov, kar je približno polovica aktivne belokranjske populacije, potem se ji res ne bi bilo potrebno bati za izobražence.
Pa je res tako? Dosedanje izkušnje so pokazale, da revna Bela krajina - to dokazuje tudi veliko število državnih štipendij - izobražuje za centre, zlasti za Ljubljano, ki se hitreje razvijajo kot podeželje. Študenti so hitro prilagodljivi, in če znajo sami sebe še dobro tržiti, je razumljivo, da jih ne bo nikoli več nazaj v rojstno deželo. So pač takšni časi, da se izobraženci lovijo na denar, težko pa na lokalpatriotizem ali na prepričevanje, kako jih Bela krajina potrebuje. In če se že kateri ujame na slednje in se odloči vrniti se domov, je kmalu razočaran, bodisi zaradi nerazumevanja ali pa preprosto zato, ker nima kam priti. Problem je, ker tudi delodajalcev s primemo izobrazbo ni veliko. Pa smo zopet na začetku začaranega kroga, kajti še več izobražencev ostane na primer v Ljubljani, v Beli krajini pa se revščina le še poglablja.
MIRJAM BEZEK-JAKŠE
leti narejeni zazidalni načrt pa bodo morali prilagoditi sedanjim razmeram. Tako vrtec, ki je omenjen v odloku, zagotovo ne bo potreben, saj nameravajo razširiti starega, lahko pa bodo zrasle trgovine, izpostava pošte in banke,
če bodo takšne potrebe. Vendar so, kot je povedal svetovalec župana za področje gospodarstva Nikola Ladika, zemljišča, ki jih zajema zazidalni načrt, sedaj še v zasebni lasti. Zato jih bo potrebno najprej odkupiti in komunalno urediti. Ker pa so izvedbeni projekti za to področje že končani, so tu najbližje uresničevanju zazidalnega načrta. Prostora pa bo dovolj kar za precej let.
M. BEZEK-JAKŠE
OBUJANJE STARIH OBIČAJEV - ZKO Črnomelj je v soboto pripravila 14. revijo otroških folklornih skupin Bele krajine. Predstavilo se je 10 skupin, in sicer folklorni krožek iz metliškega otroškega vrtca (mantorica Branka Jaklič), mlajša otroška in otroška folklorna skupina adlešiške podružnične šole (na fotografiji, mentorica Tončka Starešinič), mlajša in starejša otroška FS OŠ Mirana Jarca Črnomelj (Bernarda Starašinič, Milka Kocjan), otroška FS OŠ Loka Črnomelj (Stanka Mržljak), otroška FS Zeleni Jurij OŠ Vinica (Marija Starešinič), otroška FS OŠ Semič (Marija Gregorič), starejša otroška FS OŠ Dragatuš (Mojca Movrin) ter mlajša FS KUD Božo Račič iz Adlešičev (Tončka Jankovič in Tatjana Skoj). Kot gost je nastopila otroška FS folklornega društva Kres iz Novega mesta. Ob tej priložnosti je Meta Benčina iz ZKO Slovenije podelila Antonu Planincu zlato Maroltovo značko za njegovo delo v folklorni dejavnosti. (Foto: M. B.-J.)
Boljši časi za mlin?
Propadajoči Flekov mlin v črnomaljskem starem mestnem jedru namerava odkupiti občina
ČRNOMEU - Flekov mlin ob Lahinji v črnomaljskem starem mestnem jedru je kraju vse prej kot v ponos. Še ko je imel stanovalce, je vztrajno propadal, odkar pa je ostal prazen, je propadanje le še hitrejše. Okna in vrata so razbita, streha pušča, fasada se lušči, okolica pa je zaraščena in nasmetena.
Pa vendar ima Flekov mlin lastnika, saj je bil z denacionalizacijo vrnjen lastnicam, ki pa bivajo v tujini in že več let nameravajo stavbo prodati. A očitno je bila predvsem cena kriva, da ni dobila novega lastnika. Prvotno je bil namreč mlin naprodaj za 120.000 DEM, pozneje pa za 20.000 DEM ceneje.
Ker pa je mlin v starem mestnem jedru, katerega zaščita je skrb občine, se na občini zavedajo, da ga morajo zaščititi. Če ne zaradi drugega, že zaradi varovanja naravne in kulturne dediščine ter zaradi varovanja izgleda starega mestnega jedra. Gre pa tudi za pomembno stavbo v Črnomlju, saj je vpletena v zgodovino mesta, pripovedka pa jo povezuje celo z imenom Črnomlja. V mlinu je bila tudi prva elektrarna, kije dajala mestu električno energijo. To so tudi glavni razlogi, da ne mesto ne občina ne moreta dovoliti, da bi zgradba propadla. Sedaj, ko je prepuščena sami sebi, ffa ji grozi prav
Na občini so spoznali, da med lastnicami mlina ni ne soglasja ne zanimanja, da bi ga katera ohranila, zato so se odločili, da ga odkupijo in zaščitijo, v prihodnje pa opredelijo njegov namen. Zavedajo se, da bi bil glede na lego sredi mesta primeren za turizem, obrt ali malo elektrarno. Zato se je občina tudi pogajala z lastnicami, ki so znižale kupnino na 6 milijonov tolarjev, plačljivo v dveh obrokih v letošnjem in prihodnjem letu. S tem so se na zadnji seji občinskega sveta strinjali tudi svetniki. Tako lahko vsaj upamo, da bo mlin ne glede na to, čemu bo namenjen, v prihodnje mestu v ponos in ne več v sramoto.
M. B.-J.
MESTNA SRAMOTA - Flekov mlin v središču Črnomlja je ob vztrajnem propadanju deležen neprestanega zgražanja mimoidočih. Ko ga bo občina obkupi-la, naj bi se mu obetali boljši časi.
f DOLENJSKI USTI
V	začaranem stanovanjskem krogu
V	črnomaljski občini gradijo vse manj neprofitnih in socialnih stanovanj, upravičencev
pa je vedno več - Denarno izčrpani lastniki stanovanj - Kako bo s kurjenjem?
ČRNOMELJ - V črnomaljski občini se vrtijo v začaranem krogu. Zaradi težjih gospodarskih razmer se je gradpja stanovanj skoraj ustavila, zlasti neprofitnih in stanovapj za socialne upravičence. Število upravičencev do takšnih stanovanj pa narašča predvsem zaradi zaostrenih gospodarskih razmer.
Država preko Stanovanjskega sklada RS sicer kreditira gradnjo neprofitnih stanovanj preko neprofitnih stanovanjskih organizacij, ne kreditira pa gradnje socialnih stanovanj. Samo lani pa se je v črnomaljski občini prijavilo na razpis za socialna stanovanja 34 prosilcev. Na prednostno listo se jih je uvrstilo 18, na listo za zamenjavo stanovanj 7, medtem ko je bilo 9 prosilcev izločenih, ker niso izpolnjevali razpisnih pogojev. A dodelili so le dve socialni stanovanji.
Vendar imajo tudi mnogi od tistih, ki so kupili stanovanja, velike težave. Nakupi so namreč nekatere tako izčrpali, da se neradi in težko odločajo za tekoče, kaj šele za investicijsko vzdrževanje. Posledica tega je hitro propadanje posameznih stanovanj, celotne večstanovanjske hiše ter tudi skupnih delov in naprav. Pri najemnikih pa so v ospredju težave pri poravnavanju stanovanjskih stroškov, problem subvenciora-nja najemnin za stanovanja pa postaja vse večji. Materialno ogroženih je namreč že veliko več najemnikov stanovanj, kot jim v
“GOSPODIČNA
JULIJA”
ČRNOMELJ - V Kulturnem domu v Črnomlju bo v petek, 18. aprila, ob 20. uri gostovalo Mladinsko gledališče iz Ljubljane s predstavo “Gospodična Julija”. Ob tej priložnosti vabijo na srečanje ljubiteljev gledališke umetnosti, ki bo istega dne ob 17.30 v kulturnem domu. ZIK - Knjižnica Črnomelj bo v sodelovanju z novomeško knjigarno in z založbo Mladinska knjiga obeležila letošnji dan slovenske knjige.
občini lahko pomagajo s subvencijami.
Nič manj težav nimajo v Črnomlju z ogevanjem večstanovanjskih hiš iz kotlovnice na Čarda-ku. S kotlovnico je upravljajo že več upraviteljev, zadnji pa je Ape-gas iz Ljubljane. Več kot desetletje so stroške za ogrevanje obračunavali tako, da je cena za kv. meter vsebovala celotno storitev,
torej stroške premoga, kurjača, drobnih popravil, elektrike za podpostaje in še česa. Apegas pa je zavrnil račune za porabo električne energije na podpostajah, češ, naj jih plačajo posamezni bloki sami. To je povzročilo med stanovalci precejšnje negodovanje. Zato je podjetje Terca, ki upravlja s stanovanji, predlagalo občini kot lastniku kotlovnice, Apegasu in etažnim lastnikom, naj problem rešijo po mirni poti, da ne bo prihajalo do težav, ki lahko pripeljejo do še večjih neso-
glaSij‘	M. B.-J.
KONCERT KITARSKEGA DUA
ČRNOMELJ - Glasbena mladina Bele krajine pri Glasbeni šoli Črnomelj vabi v ponedeljek, 21. aprila, ob 19. uri v dvorano župnijske Karitas na koncert kitarskega dua Eve Hren in Uroša Usenika. Oba sta študenta 3. letnika kitare pri prof. Andreju Grafenaurju na ljubljanski Akademiji za glasbo. S tem koncertom, katerega posnetek bo mogoče slišati na programu Radia Slovenije na tretjem programu v petek, 25. aprila, ob 9. uri, se zaključuje letošnji cikel koncertov GM odra sezone 1996/97. V organizaciji GM bele krajine so učenci OŠ Šmihel v ponedeljek, 14. aprila, v Operi prisluhnili Gorenjskemu slavčku, v torek in sredo pa so bili v Cankarjevem domu na glasbeni mladinski matineji dijaki Gimnazije Novo mesto, učenci OŠ Dolenjske Toplice in OŠ Raka.
Vrne se zelo malo izobražencev
Bela krajina ima več kot 3.800 dijakov in študentov, zlasti od prvih pa se le malokateri ____po študiju vrne v domači kraj - Periferija pri kadrih in izobraževanju
ČRNOMELJ, METLIKA, SEMIČ - Društvo za razvoj Bele krajine Martin Janžekovič je pretekli teden pripravilo okroglo mizo z naslovom “Izobraževale, odraz potreb Bele krajine po strokovnih kadrih”. Problem je namreč, daje izobrazba Belokranjcev izredno nizka, šolanje pa je zaradi oddaljenosti od centrov otežkočeno.
V Beli krajini sta le dve srednji šoli. Črnomaljska občina ima gimnazijo, program podjetniškega poslovanja, s prihodnjim šolskim letom pa bo imela še obrtni program strojništva. V Metliki pa je Tekstilna srednja šola. Vendar mnogi ne dokončajo več kot II. stopnjo izobrazbe, kar pomeni, da težko dobijo zaposlitev. Tako je sedaj v črnomaljski in semiški občini brezposelnih skupaj 1500 ljudi, torej je brezposelnost 22,3-odst., medtem ko je v metliški občini stopnja brezposelnosti 10,5-odst., brez dela pa je 400 ljudi. Kaže, da bi bilo letos moč zaposliti v črnomaljski občini 350, v metliški pa 79 ljudi. Na Dolenjskem so trenutno najbolj iskani zidarji, varilci, tesarji, natakarji in učitelji. Sicer pa je čakalna doba za pripravništvo leto in pol do dve leti, ne glede na to, ali gre za avto-
mehanika ali ekonomista. Navadno je čakalna doma tem daljša, čim nižja je izobrazba. Prav nizka izobrazba pa je lahko opozorilo izobraževalnim ustanovam, da pripravijo došolanje. V Beli krajini se s tem ukvarja predvsem Zavod za izobraževanje in kulturo, ki ima več kot 30 izobraževalnih programov in več kot 500 slušateljev.
Na okrogli mizi je bilo slišati, da je nizka izobrazba problem, ki se ga v Beli krajini še premalo zavedajo. Potarnajo že še, ne naredijo ga nič, da bi se izobraženci vrnili. Žalostno je, da nihče ne povpraša po Zoisovih štipendistih, medtem ko znajo v svetu nadarjenost učencev dobro izkoristiti. A ne le v svetu, predstavnik kluba belokranjskih študentov je potrdil, da se že v Ljubljani zelo potrudi-
• V letošnjem šolskem letu prejema republiške štipendije 816 belokranjskih dijakov in 110 študentov, Zoisove pa 72 dijakov in 48 študentov. Število razpisanih in podeljenih kadrovskih štipendij hitro upada. Medtem ko jih je bilo leta 1988 v Beli krajini razpisanih 440, jih je letos le še 44, in sicer največ za študij na VII. stopnji in na tehničnih fakultetah. V letošnjem letu pa je v Beli krnjini razpisanih tudi 74 učnih mest, in sicer v črnomaljski občini največ za avtomehanike, frizerje in avtokleparje, v metliški pa za frizerje in mizarje.
jo, da obdržijo sposobne študente, tudi belokranjske. Zato ne čudi, da se izobraženci z obrobja selijo v središča. Te pa bi morali privabiti nazaj v Belo krajino. Kot je izzvenelo na okrogli mizi, je bilo to že doslej težko, še težje pa bo vnaprej, ko je razkorak med na primer razvito Ljubljano in nerazvito Belo krajino vse večji.
M. BEZEK-JAKŠE
Sprehod po Metliki
MLAJŠI DEL METLIŠKE FOLKLORNE skupine “Ivan Navratil” je konec prejšnjega tedna nastopil v treh štajerskih kra- ; jih: v Celju, Slovenskih Konjicah in Zrečah. Gostovanje je pri- j pravila Celjanka Ivana Zavšek, j direktorica turistično-spominkar- J skega podjetja Švagula, z metli- j ške strani pa je bil pri dogovarjanju za turnejo najdejavnejši žu- | pan Branko Matkovič. Sodelo- i vanje med Celjem in Metliko se ; bo gotovo v prihodnosti še razbohotilo in ne bo obstalo le pri pro-iektu Metlika poje in pleše na Štajerskem, saj je znano, da po- ; krajine, ki razpolagajo z dobrim vinom, rade podajajo druga drugi roko.
OSNOVNO ŠOLO PODZEMELJ JE OBISKAL slovenski pesnik Viktor Konjar, ki je podaril tamkajšnji knjižnici večje število izvodov svoje pesniške zbirke. Učenci 7. in 8. razreda so prisluhnili njegovim pesmim, ga povprašali o uspehih v življenju ter se nasmejali njegovim prebliskom.
PRED ČASOM JE V GASILSKEM DOMU NA LOKVICI nastopil oktet Vitis, ki so ga številni obiskovalci toplo sprejeli. Zaradi navdušenega ploska- i nja so morali fantje kar trikrat ponoviti celoten program, kar je pravo nasprotje nastopu na Radoviči. Thm jih je v Bajukovem kmečkem turizmu pričakalo le , nekaj ljudi. Po zadnji odpeti ! pesmi so se brž pobrali domov, čeprav so krave v hlevu že davno nehale mukati. Lokvičani pa so vzdržali domala do jutranjih ur. Zasluge za to gre pripisati deloma tudi dobro obloženim mizam z dobrotami, ki sojih obiskovalci prinesli od doma.
Črnomaljski drobir
BRSKANJE - Črnomaljski svetnik Janez Kure je na sejah občinskega sveta že nekajkrat dal pobude in pozval na Komunalo, naj bi Romom omogočila organizirano brskanje na deponiji komunalnih odpadkov pri Vranovi-čih. Kako natančno naj bi organizacija takšnega brskanja izgle-dala, si je težko predstavljati. A tiste, ki bi si jo radi ogledali, bomo morali žal razočarati, saj, po odgovoru Komunale sodeč, iz kuretove moke očitno ne bo kruha. Komunalci namreč zatrjujejo, da bi s tem, ko bi dovolili organizirano brskanje po deponiji, kršili veljavno zakonodajo.
BOLŠJAK - Sedaj je pravi čas za generalno spomladansko čiščenje hiš. Vendar Črnomaljcem svetujemo, da vsega s podstrešij, iz kleti in omar, kar se jim ne zdi več uporabno, ne zavržejo. Morda bo komu prišlo še kako prav, pa še kakšen zaslužek bo kapnil v žep ob tem, ko se boste znebili | za vas nepomembne stvari. V ' okviru praznovanja floijanovega, ki bo letos že tretjič, bo v nedeljo, 4. maja, v atriju črnomaljske komende namreč bolšji sejem. Kakšna bo ponudba, bo torej odvisno tudi od vas.
STISKA - V adlešičkem kulturnem domu se je v zadnjem času zvrstilo kar nekaj prireditev in vse so bile zelo dobro obiskane. Vedno je zmanjkalo sedežev, a še pri stojiščih je bilo precej gneče. Zato se bodo morali v Adlešičih odločiti: ali organizirati manj odmevne prireditve ali pa razširiti dom. Vsaj po ribniško, če že drugače ne.
Semiške tropine
AVTOMOBILI - Na selniškem občinskem svetuje bilo precej živo, ko je tekla beseda o Romih, ki se prevažajo naokrog brez vozniških dovoljenj, z nere-gistrirami in močno oporečnimi vozili. Slišati je bilo več predlogov, kako rešiti te probleme. Najbolj glasni pa so bili tisti, ki so predlagali, naj bi vsa oporečna vozila za določen čas odvzeli, dokler ne bosta tako šofer kot avto sposobna za na cesto. To bi bila zares idealna rešitev. Toda kaj, ko je pri še tako genialni rešitvi kakšna pomanjkljivost! Tako niti v semiški niti v črnomaljski občini nimajo prostora, kamor bi vozili to avtomobilsko kramo. Če pa bi jo privažali na policijsko postajo, bi bili lahko v enem dnevu zasuti z njo nekaj nadstropij visoko. Očitno bo torej potrebno najti še kakšno rešitev.
POPULARNOST - Slavo Plut se je na metliškem sejmu drobnice v soboto dopoldne počutil kar nekoliko zapostavljenega, saj je bila v središču pozornosti njegova kozica Lizika. Povsem drugače pa je bilo istega dne popoldne na reviji otroških folklornih skupin v Adlešičih. Ko se je namreč Slavo pojavil na odru s svojo “ramoniko”, je požel velik aplavz. Pa ne zato, ker bi ga gledalci morebiti zamenjali za selniškega osnovnošolskega mulca.
Drobne iz Kočevja
MIZICA ZA DVA - Po mnenju pripravljalcev sej kočevskega občinskega sveta v dvorani nove glasbene šole bi za novinarje očitno moralo veljati, da “kdor prej pride, prej melje”. Ib reklo novinarji poznajo kot enega od načinov svojega dela, in če bi se vrstni red prihajanja novinarjev na seje nanašal na pravico do ekskluzivnega poročanja - kar pa v primeru sej občinskega sveta ni možno! - to sicer ne bi bilo toplo sprejeto, vendar bi bilo v duhu novinarskih pričakovanj. Milo rečeno, zelo neuvidevno do dela novinarjev pa je, da morajo novinarji v Kočevju “tekmovati”, kdo bo prej prišel na seje občinskega sveta zato, da bi si zagotovili prostor za malo mizo, ki omogoča normalno delo le dvema novinarjema!
ŠOKIRATI JAVNOST - Z vprašanjem, kaj storiti, da bi preprečili namerne požige travišč na sipinah nekdanjega rudnika rjavega premoga, se v Kočevju ne ubadajo samo gasilci. Vsi, ki jih požari kakorkoli zadevajo, se zavedajo škode, ki jo ti povzročajo, upravičeno pa se sprašujejo, ali tudi javnost resnično ve, kakšne so posledice teh požarov. Ker je požare moč učinkovito preprečevati le s pomočjo osveščanja javnosti, bi morali javnosti predo-čiti posledice požarov v vsej nji* hovi razsežnosti - tudi s posnetki pogorišč z ožganimi trupli ptic in malih živali.
OBČAN SPRAŠUJE -MEDVED ODGOVARJA
• Kaj v Dolenjcu najprej prebereš?
- “Debele iz Kočevja”in “Ribniške hlode”.
Ribniški zobotrebci
NI POVEZAVE - Osnovna šola v Dolenji vasi je ena redkih osnovnih šol v Sloveniji, na kateri menda ne poznajo nasilja, obenem pa je to tudi prav tista šola v ribniški občini, v kateri so ugotovili povečano sevanje radona. Povezave med nenasiljem in povečano izpostavljenostjo učencev in učiteljev naravnemu sevanju, saj kolikor vemo, ni. Četudi bi bila, bi glede na to, koliko pozornosti posveča naša država naravnemu sevanju (to pa je le nekaj več kot nič, saj naša zakonodaja ne upošteva nobenih omejitev za koncentracije radona v bivalnem in življenjskem okolju in zato še nima ustreznih zakonskih rešitev za sanacijo okolja, kontaminiranega z jalovino premogovih, uranovih in drugih rudnikov) zvedeli za to šele enkrat v prihodnjem tisočletju.
ZOBOTREBCI IN HLODI -Da so z novimi časi in novimi ljudmi iz naših “Zobotrebcev” nastali “hlodi”, kot smo se sami pošalili na svoj račun, je ugotovitev, ki je povsem upravičena. Zdaj so namreč takšni časi, da samo z “zobotrebcem”, ne “zbo-deš“ več nikogar. Še “udarec s hlodom” je včasih premalo...
DANES O SOLATAH
VELIKE LAŠČE - Na Trubarjevi domačiji na Rašici bo danes, 17. aprila, ob 20. uri imela Marija Horjak tečaj o solatah in njihovi pripravi. Vabljene so članice aktiva podeželskih žena in druge zenske, zaželeni pa bi bili tudi moški.
Dobrepoljski krompirčki]
ZAMENJUJEJO VODOVODNE CEVI - Poročali smo že o zamenjavi salonitnih vodovodnih cevi od Rašice do Ponikev. Zdaj bodo salonitne cevi, ki puščajo, zamenjali tudi v Kompoljah in sicer z litoželeznimi.
KNJIŽNICA V DOBREPOLJU - Občine Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje so v skladu z novimi predpisi ustanovile Medobčinsko knjižnico, ki deluje, kot predpisuje novi odlok. V občini Dobrepolje je knjižnica odprta le dve uri na teden, zvedeli pa smo, da bo kmalu odprta še ob nedeljah (po maši).
LANI PADLI SKOZI - V Strugah je pripravila dobrepoljska kmetijska zadruga v sodelovanju z drugimi strokovnimi službami program agromelioracije za okoli 100 ha zemljišč. S tem programom so se prijavili na državni razpis, da bi država ta projekt sofinancirala - pa so “padli skozi”. Letos bodo ponovno startali na podoben razpis, saj ne nameravajo vreči puške v koruzo.
JMI 12 M A Š i H O B Č I H IM*
Kazni smešijo delo inšpektoijev
Pogovor z inšpektorji o ekoloških problemih na Kočevskem - Največ o gnojevki - Za neuspešnost preganjanja kršiteljev inšpektorji krivijo kaznovalno politiko
KOČEVJE - Na pobudo Zelenih Kočevja so se prejšnjo sredo v Kočevju sestali predstavniki Zelenih, občine in inšpekcijskih služb, da bi se pogovorili o možnostih učinkovitega ukrepanja na nekatere pereče ekološke probleme na Kočevskem. Pogovora se je udeležil tudi glavni republiški inšpektor za okolje in prostor Vekoslav Rajh.
Predsednik Zelenih Branko Dekleva je v uvodu predstavil lani opravljeno raziskavo o vplivu gnojenja na podtalne vode in pred nedavnim končano hidrološko karto krovne ranljivosti - prepustnosti tal na Kočevskem polju, ki bi, kot je dejal, morala postati osnova za izdelavo gnojilnih načrtov. Poudaril je, da obe raziskavi dajeta dovolj osnov za podkrepitev potrebe po nadaljnjih raziskavah vpliva gnojevke, ki ga opažajo že tudi preprosti prebivalci Kočevske na močno spremenjeni
Preklicali pobudo
Leta 1994 so bili Osilničani proti ustanovitvi občine, zdaj pa so za
OSILNICA - Na referendumu 29. maja 1994 se je večina krajanov takratne KS Osilnica odločila, da ne želijo samostojne občine Osilnica. 3. oktobra 1994 pa je Državni zbor kljub tako izraženi volji občanov ustanovil občino Osilnica. Zato je predsednik takratne KS dal pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti takega sklepa Državnega zbora, kije odločil v nasprotju z voljo krajanov.
Po dveletnem delovanju samostojne občine Osilnica pa se je volja krajanov spremenila. Na zboru občanov 31. marca letos je vseh 70 prisotnih občanov glasovalo za samostojno občino Osilnica. Tako so se odločili zato, ker so ugotovili, daje občina Osilnica, odkar je samostojna, zelo napredovala. Na osnovi take odločitve krajanov je občinski svet na seji 8. aprila letos sprejel sklep o umiku predloga za oceno ustavnosti in zakonitosti.
Izmed prispelih 6 ponudb osnutkov za občinski grb in zastavo so se odločili za grb pod geslom Univox Ga s pripombo, da bo potrebno grb še nekoliko dopolniti, predlog o zastavi pa bo treba izdelati povsem na novo. Razpravljali so še spremembi rokov posameznih faz priprave lokacijskega načrta za cesto Kočevska Reka-Čačič; veliko je bilo danih tudi pobud in vprašanj o raznih zadevah v občini. pRIMC
travniški vegetaciji.
Decembra lani sprejeta vladna uredba o vnosu nevarnih snovi v tla prinaša, kot je povedal Vekoslav Rajh, več možnosti za skupno delovanje inšpektorjev za okolje, zdravstvenih in kmetijskih inšpektorjev, tudi ko gre za gnojevko. Vendar je težava v tem, da še ni potrebnih tolmačenj uredbe, prav tako pa inšpekcijske službe pestijo kadrovske težave, saj je v vsej Sloveniji denimo le 25 inšpektorjev za okolje, tako da je za 30 občin ljubljanskega območja komaj 8 inšpektrojev.
Sicer pa je, kot je poudaril Rajhov pomočnik Matej Magajna, po ugotovitvah inšpektorjev gnojilni načrt M - KG oziroma prašičje farme v Klinji vasi (ta je od leta 1986 do danes, kot je povedal inšpektor za okolje Darij Klun, strinjali pa so se tudi Zeleni, veliko postorila za ublažitev ekoloških problemov na Kočevskem)
“pokrit”; vprašanje pa je, kako ga izvajajo. Za ugotavljanje tega pa inšpektorji niso pristojni, ukrepajo lahko le, kot je povedala kmetijska inšpektorica Tatjana Jerbič,
* Republiški inšpektor za okolje in prostor Vekoslav Rajh je povedal, da je vzrok, da ni pravih rezultatov, v kaznovalni politiki. Po njegovem sodniki za prekrške niso dovolj ostri, saj zastara kar 90 odstotkov vseh predlogov, kijih podajo; če pa že izrečejo kazni, te, kot je dejal inšpektor Darij Klun, smešijo delo inšpekcijskih služb. Kot primer je navedel, da je bilo Mercator - Kmetijsko gospodarstvo za gospodarski prekršek, storjen 1. maja 1991, ko je pri gnojenju kmetijskih površin v Mahovniku gnojevka odtekala v cestni jarek, ob zaključku postopka leta 1993 kaznovano z vsega 800 tolarji, odgovorna oseba pa s 40 tolarji kazni!
če dobijo prijavo, ki je lahko tudi anonimna, ustna ali pisna.
M. LESKOVSEK-SVETE
INŠPEKTORJI O GNOJEVKI - Darij Klun, Matej Magajna, Vekoslav Rajh in Tatjana Jerbič (od leve proti desni) so opozorili, da inšpektorji lahko le nadzorujejo izvajanje predpisov, da pa je med ujemanjem s predpisi in izvedbo v praksi lahko razlika. (Foto: M. L.-S.)
Ne bodo čakali na državo
KOČEVJE - S sklenitvijo prve obravnave odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o statusnem preoblikovanju javnega komunalnega podjetja Komunala Kočevje, p.o., v javno komunalno podjetje Komunala Kočevje, d.o.o., so občinski svetniki minuli četrtek naredili pomemben korak v smeri prizadevanj Zelenih Kočevja, da bi vpeljali organizirano zbiranje starih baterij. Čeprav ravnanje s posebnimi odpadki zakonsko še ni urejeno, se bodo v Kočevju lotili zbiranja baterij, če bo ocena predvidenih stroškov pokazala, da za občino to ne bo prevelika obremenitev.
Direktorica Komunale Bernarda Poje je povedala, da mora imeti izvajalec za to primeren objekt, naprave in tehnologijo pa tudi ustrezno strokovno usposobljene delavce, transportno sredstvo ter
1
sklenjeno pogodbo o predaji zbranih odpadkov v nadaljnje ravnanje. Razen primernega prostora Komunala drugega nima, vendar pa, kot je dejal Branko Dekleva, tudi ni potrebno, da ima, saj se omenjene zahteve nanašajo predvsem na radioaktivne snovi, kar pa baterije niso. Zato jim, kot je poudariTDekleva, tudi inšpekcijske službe ne bodo delale težav, tako da ni potrebe, da bi čakali na državo, da bo uredila področje ravnanja s posebnimi odpadki, saj lahko v tem primeru čakajo zabojniki za baterije, ki so jih Zeleni nabavili že lani, shranjeni v zasebni garaži še lep čas.
Ob pomisleku Matije Jerbiča, da utegne začasna deponija za baterije v Kočevju postati deponija za vso Slovenijo in opozorilu Jožeta Lindiča, da ne kaže preveč hiteti, ter pripombi Vincenca Janše, da odvoz posebnih odpadkov ni tehnični problem, marveč daje problem samo v denarju, so svetniki sklenili, da se bodo o uvedbi zbiranja baterij dokončno odločili ob drugi obravnavi odloka.
M. L.-S.
Matija Jerbič
Krajevne skupnosti ne bodo “občine v malem”
Za učinkovitejše delo ustanavljajo koordinacijo
KOČEVJE - Z nedavnim sprejemom spremembe občinskega statuta se je kočevska občina pridružila do tedaj 92 odstotkom vseh občin v Sloveniji, v katerih imajo krajevne skupnosti pravni status. Skupaj z že predtem sklenjenim dogovorom med krajevnimi skupnostmi o ustanovitvi neformalnega operativnega organa za dogovarjanje in izmenjavo izkušenj bo to kočevskim krajevnim skupnostim omogočilo ne le učinkovitejše delo, ampak tudi njihov enakomernejši razvoj.
“Pravni status krajevnih skupnosti daje krajanom možnost odločati o stvareh, ki jih neposredno zadevajo kot krajane, hkrati pa imajo krajevne skupnosti večje možnosti za zbiranje denarja, za dogovarjanje in izvedbo posameznih akcij,” pojasnjuje pomen pravnega statusa KS predsednik največje kočevske KS Kočevje mesto Matija Jerbič. Po njegovem je strah nekaterih, da bi krajevne skupnosti s tem postale “občine v malem” povsem odveč. “V občinskem statutu so sedaj opredeljene naloge in pristojnosti krajevnih skupnosti tako, dani možno, da bi svoj položaj zlorabljale,” pravi Jerbič.
Prva naloga krajevnih skupnosti, ki naj bi v prvi vrsti služile kot pomoč občinskemu svetu in občinski upravi kot zakonodajnemu in izvršilnemu organu pri izvajanju neposrednih nalog s krajani, je uskladitev aktov z občinskim statutom in zakonom o lokalni samoupravi.
M. L.-S.
PRVIČ PO GRAJSKI POTI
KOSTELSKO - Minulo soboto je bil prvi, pravzaprav testni, pohod po kostelski grajski poti, ki jo ureja Turistično športno društvo Kostel na območju vaške skupnosti Nova Sela-Banjaloka. Poleg domačinov so se ga udeležili še pohodniki iz Kočevja in Ljubljane, en pohodnik pa je bil celo iz Nemčije. Med pohodom so ugotovili, da je potrebno pot še natančneje urediti in opremiti.
Opuščeni zakon pustil za seboj še večjo zmedo
Prva razgrnitev predloga prostorskega plana
DRAGA - Izvajalec prostorskega projekta za vso občino Loški Potok je Area line, d.o.o., iz Cerknice. Prva predstavitev osnutka je bila 4. aprila v Dragi. Ob dokaj solidni udeležbi krajanov, so nejasnosti in pravila, ki bodo izhajala iz bodočega plana, razlagali Lili Mahne in Spela Gosak, v imenu občine Loški Potok pa inž. Vesel. Ugotovljeno pa je bilo, da je predloženi kartografski material dokaj nepopoln in mnogim nerazumljiv. Sicer so predlagane zazidalne meje za posamezna urbana naselja dokaj razširjene, dovolj ali vsaj nekaj prostora pa je še v naseljih. Žal pa kartografski prikaz ne daje prave slike, kar bo veljalo najbrž za celo občino. Ugotovljeno je, daje mnogo navidez še nepozidanih parcel, kar pa v celoti ne velja. Gre sicer za povsem legalne gradnje, ki pa zadnja leta niso bile vrisane v kataster.
Tako so nekateri prvič slišali, da so postopek in meritve za vris v katastrske dokumente stvar posameznika in da prinaša velike stroške. S tem pa se mnogi ne strinjajo, saj so bile izmere narejene že pred izdajo lokacijskega dovoljenja in seveda plačane, prav tako so bili občinam plačani veliki zneski za spremembo namembnosti zemljišč. Tako kaže, da je opuščeni stari zakon za seboj povlekel še večjo zmedo na področju katastrske evidence.
A. KOŠMERL
VITRA VABI
SODRAŽICA - VITRA, center za uravnovešen razvoj podeželja, iz Cerknice vabi na predavanje, ki bo 22. aprila v osnovni šoli Petrinci na Gori (KS Sodražica) ob 18. uri. O učinkoviti rabi energije bo govoril predstavnik agencije Aure. Sledila bo predstavitev ciljev Vitre v projektu “Dežela suhe robe”. Sponzor Termo bo predstavil termoizolacijske rešitve, primerne za podeželje, sponzor Rosil pa tesnitev oken. Zatem bo tiskovna konferenca.
KAJ ČAKA
“PRIDELOVALCE” SMETI
LOŠKI POTOK - Pisali smo že, da je občinski svet sprejel odlok, ki bo v bodoče urejal odstranjevanje odpadkov, občani pa bodo morali plačevati odvoze ali kriti vsaj del teh stroškov. To je glavna novost in tisti del odloka, ki občane najbolj zanima in ki bi naj vnesel več reda. Odlok je bil objavljen v zadnji številki lokalnega glasila Odmevi. Kot je nedavno dejal župan, odlok najbrž v tistem delu, ki zadeva plačevanje, letos še ne bo stopil v veljavo in tudi zneski plačevanja še niso znani. Dejstvo je, da je odvoz smeti na deponijo v Malo Goro drag, odlok pa naj bi bil nekakšen regulator za zmanjšanje količine odpadkov, predvsem tistih, ki jih je moč uničiti drugače ali celo koristno uporabiti.
Lanski prihranek povečal proračun
Dobrepoljski občinski proračun se bo vseeno zadolžil za 3 milijone tolarjev - Letos pod streho prizidek pri šoli in mrliška vežica - Obnavljajo vodovode in urejajo ceste
PETRIČEVA SALAMA NAJBOUŠA - V gostilni Kropeč na Mali Slevici je bilo II. aprila ocenjevanje domačih salam. Šestčlansko strokovno komisijo je vodil znani strokovnjak za suhomesnate proizvode dr. Stanko Renčelj, v komisiji pa so bili še: magistra veterinarske medicine Franc Kraljič in Ivan Lah ter predstavniki Kmetijskega zavoda Slovenije mag. Janez Koprivnikar, inž. Ana Ogorelec in inž. Janko Debeljak. Najboljše salame (ocenjevali so 33 vzorcev) so izdelali: L Franc Petrič (Velike Lašče- Škrlovi-ca), 2. do 4. mesto so si razdelili Jože Marolt (Ribnica- Gornje Podpol-jane), Franc Zabukovec (Velike Lašče-Jakičevo) in Janez Borštnik (Velike Lašče-Prelesje). Prvak je prejel 6.000 tolarjev in praktično darilo, za osvojeno 2. do 4. mesto pa so bile podeljene nagrade po 4.000 tolarjev in praktične nagrade. Denarne nagrade je prispevala Občina Velike Lašče, praktične nagrade pa KZ Velike Lašče. Po ocenjevanju je dr. Stanko Renčelj predaval o salamah in suhomesnatih proizvodih. (Foto: J. Primc)
DOBREPOLJE - Že sprejeti proračun občine Dobrepolje za letos predvideva za preko 369 milijonov tolarjev prihodkov in za preko 372 milijonov tolarjev izdatkov, za razliko (3 milijone tolarjev) pa se bo občinski proračun zadolžil. Med že običajnimi viri prihodkov sta letos še dva nova, in sicer prenos prihodkov iz preteklega leta v višini 109 milijonov tolarjev in 21 milijonov tolarjev iz delitvene bilance z občino Grosuplje.
Pri planiranih odhodkih za posamezne dejavnosti je največ, in sicer blizu 131 milijonov tolarjev, predvidenih za izobraževanje, nato pa za komunalno gospodarstvo in varstvo okolja (preko 75 milijonov tolarjev), cestno gospodarstvo (56 milijonov), otroško varstvo (19 milijonov), dejavnost občinske uprave (18,5 milijonov) tolarjev itd.
Pri cestnem gospodarstvu bo šlo največ, skoraj 30 milijonov tolarjev, za lokalne ceste, kjer je predvidenih 14 milijonov za posodobitev ceste Četež-Tisovec. Za vzdrževanje lokalnih cest je načrtovanih skoraj 8 milijonov in še trije milijoni za zimsko službo. Za krajevne ceste je predvidenih preko 20 milijonov tolarjev, največ za krajevno cesto Tržič, pa še za ceste
v Predstrugah 4 milijone, Lipa-Kolenča vas skoraj 4 milijone, Malo vas preko 2 milijona, za tekoče vzdrževanje krajevnih cest 1,8 milijona tolarjev itd. Za vzdrževanje gozdnih cest je predvidenih 2,5 milijona tolarjev.
Na področju komunalnega gospodarstva so najvišji odhodki predvideni za prenovo primarnega vodovoda (16 milijonov tolarjev), mrliško vežico 10 milijonov, kanalizacijo Bruhanja vas-Podgo-rica 10 milijonov, nova vodovodna vrtina v Robu 6,5 milijonov, čistilno napravo v Potiskavcu blizu 3,5 milijona tolarjev itd.
J. PRIMC
Mii
I Z M A Š l H O S t I N ttfii
Prvo zdravilišče za bolne otroke
40-letnica Centra za zdravljenje bolezni otrok v Šentvidu pri Stični - Idealno podnebje in okolje za nekdanji center, znan po odprtosti tudi za otroke “Juge”
ŠENTVID PRI STIČNI - Pretekli petek so številni gostje iz raznih slovenskih krsyev, največ pa iz Ljubljane, na srečanju ob 40-letnici Zavoda za revmatične in srčne rekonvalescente za mladino dr. Marka Gerbca, ki so ga septembra 1996 preimenovali v Center za zdravljenje bolezni otrok v Šentvidu pri Stični, družno z delavci centra izražali zadovoljstvo in hvaležnost vsem, ki so kakorkoli prispevali za razvoj tega prvega sanatorija za otroke - revmatične rekonvalescente in kar-diopate, kot ga je poimenoval prof. dr. Pavle Kornhauser.
Dr. Marjan Prodan je dejal, da no najprimernejše zdravilo pri
je bila velika sreča, da sta bila med pobudniki in začetniki sedanjega centra dr. Kornhauser in tudi dr. Lev Matajc in daje izbrana lokacija zavoljo čistega ozračja in drugih prednosti idealna. Spomin na sodelovanje z njim je obudila dr. Ana Videnič. O zavodu v Šentvidu danes in jutri so spregovorili dr. Štefan Kopač, dr. Živa Kuntarič Ogrin in dr. Šana Vodnik, o zdravljenju juvenilnega revmatoidnega artritisa s poudarkom na novih dognanjih o avtoimunih procesih je govorila dr. Marjana Kuhar. To, da je penicilin še ved-
streptokokni angini in preprečevanju revmatične bolezni, so utemeljevali dr. Katja Seme, dr. Mario Poljak in dr. Marija Gubina.
Glavna medicinska sestra Marjeta Bijec je doživeto in toplo spregovorila o službi negovalke v zavodu, kjer morajo sestre v mnogih primerih nadomestiti starše, kajti v zavodu je kar okrog 60 odstotkov otrok iz socialno ogroženih ali problematičnih družin, V tej luči je doživljala bolezni in kakovost življenja kronično bolnega otroka prim. dr. Anica Kos. Kako
pa poteka šolska in vzgojna dejavnost v zavodu v Šentvidu, sta vsaka s svojega zornega kota osvetlili razredna učiteljica Silva Lavrič in specialna pedagoginja Vlasta Kovačič. Vse razprave bodo natisnjene v posebnem zborniku oziroma almanahu. Za to je poskrbel še tretji pokrovitelj petkovega srečanja - Pediatrična sekcija Slovenskega zdravniškega društva.
Gostje so si ogledali tudi razstavo slik in izdelkov okrog 70 hospitaliziranih otrok; zanje skrbi približno prav toliko strokovnega osebja. Srečanja so se udeležili tudi redki ivanški občinski svetniki. V imenu pokroviteljev Ministrstva za zdravstvo in ivanške občine, sta zbrane pozdravila državni sekretar dr. Janez Zajec in ivanški župan Jernej Lampret.
ZAHVALA - Župan se je zahvalil za prispevek Silvi Lavrič in Marjeti Bijec z občinskim priznanjem, medtem ko je lahko dr. Kornhauserju in nekdanji direktorici zavoda Zinki Svetel že sporočil novico, da bo predsednik republike Milan Kučan v kratkem dr. Kornhauserju izročil srebrni znak svobode, Svetelovi pa častni znak. (Foto: P. P.)
Rojstvo knjige praznik za založbo
Najnovejše delo dr. Kristine Brenkove “Bežna srečanja” avtorica in založba Karantanija prvikrat predstavili na osnovni šoli dr. Pavla Lunačka v Šentrupertu
ŠENTRUPERT - Pred 15 leti so na šentruperški osnovni šoli prvikrat obeležili dan šole. Leto pozneje so jo tudi uradno poimenovali po rojaku iz teh krajev, akademiku dr. Pavlu Lunačku. Na tega dvakratnega Prešernovega nagrajenca šentruperška šola obuja spomin že 20 let. Na letošnji dan šole pa je na pobudo ravnatelja prof. Jožeta Zupana dr. Kristina Brenkova skupaj z urednikoma založbe Karantanija predstavila svojo najnovejšo knjigo “Bežna srečanja”.
Mimogrede: ravnatelj Županje ob tej priložnosti oznanil tudi ve-
učencem, sodelavcem in gostom
Metelko le za 70 glasov ob zmago že v prvem krogu
V drugi krog nadomestnih volitev za župana 27. aprila še Franc Jevnikar
TREBNJE - Nedeljskih nadomesntih volitev za župana se je na 45 voliščih v trebanjski občini udeležilo 47,88 odstotka ali 6466 volilcev. Najboljša je bila udeležba v KS Dobrnič, in sicer na volišču Korita (89,68 odst.), v Dobrniču pri Janezu Smoliču (82,69) in na Sv. Vrhu pri Mokronogu (72,80 odst.), najslabša pa v Mokronogu (volišče na krajevnem uradu - 29,81 odst.), na volišču Mirna I (31,82) in v Velikem Gabru (32,68 odst.).
Preprečljivo je zmagal skupni kandidat ŠLS in SKD Alojzij Metelko (48,93 odst. ali 3048 glasov), ki mu je za končno zmago že v 1. krogu zmanjkalo le 70 glasov! Z Metelkom se bo za županski stolček v 2. krogu 27. aprila pomeril kandidat LDS (s podporo ZLSD) Franc Jev-ni-kar (24,21 odst. oz. 1508 glasov), iz volilne tekme pa sta izpadla nestrankarki kandidat (s podporo lokalne SDS) Jože Vencelj (17,82 -11001 in kandidat DeSUSa Bogaan Breznik (9,04 odst. oz. 563 glasov).
P. P.
Alojzij Metelko je optimist tudi pred drugim krogom volitev
selo novico, da je Tatjana Jakac obljubila, da bo šoli podarila Jakčevo grafiko - portret dr. Pavla Lunačka. Te novice je bila vesela tudi na prireditvi prisotna dr. Lu-
OBCNI ZBOR SLS PODRUŽNICE LITIJA
ŠMARTNO - V nedeljo popoldne so se na občnem zboru zbrali člani in simpatizerji SLS podružnica Litija, da ocenijo opravljeno delo in si zastavijo program za letos. Za predsednika podružnice je bil ponovno izvoljen poslanec v državnem zboru Franci Rokavec, za predsednika upravnega odbora pa načelnik za finance v litijski občini Marko Juvančič. Zbora sta se udeležila minister za kmetijstvo in gozdarstvo Ciril Smrkolj, ki je odgovarjal na številna vprašanja, in minister za zdravstvo dr. Marjan Jereb s soprogo Berto, pod-'	1 ' >SL"
predsednico SLS.
K. Š.
POSTNI ZIG IN SPOMINSKI OVITEK
LITIJA - V soboto, 12. aprila, je minilo 45 let, odkar je bila Litija povzdignjena v mesto. Ta dan je v statutu Mestne skupnosti zapisan kot praznik mesta Litija. Na predvečer prazničnega dne je v poslopju litijske pošte zbrane meščane nagovoril predsednik Villa Litta kluba Fondacije Litija, Martin Brilej, in predal v uporabo poštni žig in spominski pisemski ovitek. Istega dne so začeli uporabljati tudi poseben ilustrirani dnevni žig s premenljivim datumom avtorja Nandeta Rupnika, ki je izdelal ilustracijo po skici Martina Brileja, litijski ilustrirani poštni žig je tretji v Sloveniji. Prej so ga začeli uporabljati v Idriji in Bohinju.	R g
načkova življenjska sopotnica Anica.
Zupan pa je postregel še z dvema novicama; da je šolsko umetniško zbirko obogatil z dvema barvnima in dvema črnobelima ilustracijama Savo Sovre, svoja prispevka v že tako bogato šolsko zbirko del priznanih slovenskih likovnikih umetnikov pa sta obljubila že tudi Jože Ciuha in Tomaž Kržišnik. Ob dnevu šole v Šentrupertu je kitajska slikarka Huiquin Wang seznanila šentru-perške učence z batikom.
Dr. Brenkova je Zupana, ko jo je ta nagovarjal, naj pride na šolo, vprašala, kako naj predstavi knjigo, ki še ni izšla. A ker je zaupal uredniku založbe Karantanija Davidu Tasiču, je verjel, da se bo vso vse izšlo po željah in načrtih. In res se je, saj je bilo največ skrbi s strojem iz Nemčije, s pomočjo katerega so izdelali reprezentančno naslovnico knjige, na kateri sta Božidar in Tatjana Jakac. V Bežnih srečanjih pa dr. Brenkova predstavlja med drugimi tudi Almo Karlinovo, Toneta Kralja, Frana S. Finžgarja, Iva Šubica, Vido Brest... “Z Vido Brest sva se dobro poznali. Napisala je odličen otroški potopis iz Afrike. Zaupati je treba ljudem, da se bo vse srečno dogajalo in zaključilo,” je poudarila dr. Brenkova in se znova zahvalila “za korajžo” Jožetu Zupanu, urednikoma Davidu Tasiču in Dušanu Čatru.
P. PERC
ZORČEVA TIK ZA KVASOM - Na 3. salamiadi, ki jo na Repčah prireja trebanjska kmetijska svetovalna služba v sodelovanju s turistično kmetijo' Brezovar, so preteklo nedeljo razglasili, da je med 24 salamami najboljši izdelek kmeta Alojza Kvasa, takoj za njim pa se je uvrstila salama Marice Zorc, prodajalke z Mirne (na posnetku ji mag. Igor Kastelic, predsednik ocenjevalne komisije in glavni tehnolog v Mesninah kranjiških, izroča pri-zanje); in da ne bi bil ogenj v strehi Zorčevih je njen mož Tomnaž, mesar po poklicu (najverjetneje kriv za takšno uvrstitev soproge), pristal na 3. mestu. Kastelic je salamarjem na Repčah zaupal marsikakšno skrivnost, kako izdelati dobro domačo salamo. (Foto: P. P.)
OBČINSKA PEVSKA REVIJA V SEVNICI - Predsednik ZKO Sevnica Jože Novak (prvi z leve) in prof. Eddvard Goršič, selektor za revijo Pesem Posavja, ki bo 17. maja v krški občini, sta čestitala pevcem in pevovodjem za nastope in petje, kije po Goršičevih besedah vsako leta bolj ubrano. Na posnetku: pred MePZ Pnmož Trubar iz Loke stojijo še njihova zborovodkinj Taja Balog, Franc Bastardi (umetniški vodja Lira Krmelj), Romana Pernovšek (Corona Boštanj), Stane Peček (MePZ Lisca Sevnica), Ciril Udovč (MePZ Jutranjka) in Emil Lenarčič (oktet Jurij Dalmatin). Goršič je za revijo že izbral loški in Jutranjkin zbor, možnosti pa imajo še liščani. (Foto: P P.)
Bo na cesti končalo 177 delavcev?
V anketi delodajalci v Posavju letos napovedujejo 334 presežnih delavcev -177 naj bi jih šlo v odprto brezposelnost - V Sevnici povečanje nezaposelnosti
BREŽICE - Območna enota Republiškega zavoda za zaposlovanje (RZZ) s sedežem v Sevnici je na novinarski konferenci na Uradu za delo v Brežicah med drugim predstavila tudi zaposlitvene možnosti v letu 1997. Po opravljeni anketi 388 enot s 16.765 zaposlenimi (odgovorilo jih je 218, to je dobra polovica, ki pa zaposlile 85 odstotkov zaposlenih v vseh anketiranih enotah) načrtujejo ta podjetja nadaljnji upad zaposlenosti.
Povprečno število zaposlenih naj bi letos upadlo glede na lansko leto za 318 oseb, če upoštevamo le decembrska gibanja, pa gre za 199 oseb. Saša Mohorko je povedala, da podjetja napovedujejo 334 presežnih delavcev, od tega 177 takšnih, ki naj bi po 6 -mesečnem čakanju zapustili delodajalca in prešli v odprto brezposelnost. Pričakujejo še priliv 70 presežnih delavcev, ki jim pollet-
FRANC JEVNIKAR se zahvaljuje volilcem za zaupanje na volitvah za župana občine Trebnje.
Hkrati volilce občine Trebnje vabi na volitve drugega kroga, v nedeljo, 27. aprila 1997.
na čakalna doba poteče v prvi polovici letošnjega leta. Presežke je napovedalo 28 podjetij s 5475 zaposlenimi. Poleg rudarstva naj bi v težave zašlo predvsem veliko zaposlenih v tekstilni in kovinskopredelovalni industriji zavoljo napovedanih presežkov in zelo okrnjeninih možnosti za novo zaposlovanje.
Za letošnje leto so podjetja napovedala 177 delavcev, ki naj bi prešli v odprto brezposelnost. Stečaj brežiške Agrarie je “prispeval” še 33 presežnih delavcev, iz radeške papirnice pa se bo med presežne delavce preselilo 19 delavcev iz Posavja.
Medtem ko je bilo konec lanskega decembra v regiji še 5229
* Direktor RZZ OE Sevnica Tone Korenje na novinarski konferenci povedal, da je 28 zaposlenih v tej enoti opravilo veliko nalogo, da vloga zavoda ni le prešctevapje brezposelnih, ampak pomagati zadržati zaposlitev. Zaostrili so dujapje družbenih denarnih pomoči in nadomestil. Delodajalce bodo skušali spodbuditi za kadrovsko štipendiranje.
brezposelnih, je njihovo število v marcu upadlo na 5054. Medtem ko naj bi sevniški občini brezposelnost porasla, se bo v krški znižala, v brežiški pa bo ostala na isti ravni. Konkurenca med brezposelnimi bo še zmeraj precejšnja, saj delovnih mest ob množici iskalcev zaposlitve ni na pretek. Na zavodu in tudi sami delodajalci opozarjajo, da se soočajo s precejšnjimi poklicno-izobrazbenimi neskladji med ponudbo in popra-ševanjem.
Krjavljeve iskrice
KAJ BO RAZSODILO VRHOVNO SODIŠČE? - Na zadnjem občnem zboru zadružnikov M-Kmetijske zadruge Stična je bil zadružnik in predsednik KS Dob Anton Čebular najbolj glasen nasprotnik predloga, da naj bi zadružni dom v Ambrusu dobila krajevna skupnost Ambrus, Čebular pa ne bi nasprotoval, če bi dvorano zadružnega doma dobilo v najem krajevno kulturno ali gasilsko društvo. Ambrušani bi po Čebularjevem in še kakšnem mnenju morali odstopiti od pravdanja z zadrugo, ki je po dveh razsodbah na nižjih inštancah za KS Ambrus sicer neugodno, upajo pa, da bo vrhovno sodišče dalo vendarle prav krajanom. Tisti, ki vedo, koliko stane obnavljanje starih bajt, dajejo prav Ambruša-nom, naj vendar za božjo vojo dobijo tisti razpadajoči dom, kakor ga vidi tudi ivanški župan Jernej Lampret...
PRORAČUN - Proračunska debata na jutrišnji seji občinskega sveta v Ivančni Gorici utegne izzveneti v bolj pomirljivih tonih kot zadnjič, ko so županu pocrka-le varovalke in pancerke, k čemur naj bi pripomogla tudi najavljena “strokovna ekskurzija” svetnikov v toliko sporni in opevani Traig.
Trebanjske iveri
TAMARA NA OBHODU -Skupni volilni štab SLS in SKD je v nedeljo okoli poldneva protestiral pri občinski volilni komisiji, ker se je na nekaterih voliščih pojavila trebanjska policistka Tamara Podolski, ki je bila sicer v civilu, je pa nekatere člane volilih odborov menda precej razburila, ker naj bi jih spraševala po volilni udeležbi, Francija Smoliča, svetnika SKD iz Dolenjih Ponikev, pa celo po priimku in imenu. Tajnik občisnke volilne komisije Dušan Mežnaršič je zahteval od policijske postaje še isti dan do 18. ure pojasnilo in ga tudi dobil. Komandir trebanjske policije Janez Kukec je pojansil, da so zaradi serije vlomov v središču mesta v zadnjem času in zaradi kršitve javnega reda in miru pijanih Romov poostrili opazovalno službo v samem središču Trebnjega in najbližji okolici. Policistka Tamara seje samostojno odločila, da se obišče še volišča na območjih, kjer se pretežno zadržujejo Romi in se o morebitnih kršitvah na kratko pogovarjala s predsedniki volilnih odborov. Po Kukčevih besedah pa policistka ni zastavljala vprašanj o volilni udeležbi...
Padel s traktorja, kasneje pa ga je ta pokopal
Nenavadna nesreča pri Sevnici
ZAVRATEČ - V ponedeljek, 14. aprila, ob 20.45 je 57-letni A. A. vozil traktor od Zavratca proti Veliki Hubajni-ci. Blizu hiše Zavratecšt. 15. je zavil desno po klancu navzgor. Na hidravliki traktorja je na lesenem podestu med vožnjo stal 59-letni K. J., ki je ob zavijanju padel s traktorja na bankino, voznik pa je to opazil šele po 40 metrih.
Za traktoristom je vozila z osebnim avtom 25-letna T. A. s sopotnikom T. K., ki sta padlemu takoj priskočila na pomoč. Tadva sta ob pomoči B. J. ponesrečenega prinesla do vrat osebnega avtomobila, takrat pa se je vzvratno s traktorjem vrnil traktorist A. A. Ko so mu ostali trije pojasnili, da bodo poskrbeli za ponesrečenega, se je traktorist vrnil do traktorja, ve ndar se je ta ob premiku pre-vrnil preko bankine na nasip. S kabino traktorja je prišel v neposredno ravnino z osebnim avtomobilom, nato pa se je traktor prevrnil na bok, tako se je traktor naslonil na avto. Pešca T. K. in B. J. sta se za las izognila traktorju, ki je, drseč, za sabo potegnil tudi K. J., ki je obležal pod traktorjem.
Zaradi poškodb glave in vratu je med prevozom v bolnišnico umrl. Taktorist je med prevračanjem ostal v traktorju, poškodb ni dobil (poliesti so mu namerili 1,69 promila alkohola), traktor pa je zadel še pešca T. K. v glavo in nogo ter ga lažje poškodoval.
Klike novice
NEKOLIKO JASNEJE - Po mesecu dni čakanja na mnenje vladne službe za lokalno samoupravo o izredni seji, ki je zaradi poziva županu, naj odstopi, sklepa o umaknitvi imenovanja tajnika ter razrešitve nadzornega odbora in sekretarja občinskega sveta povzročila precej zmede tako med prizadeto občinsko oblastjo kot tudi med kritiki neučinkovitosti, je zadeva nekoliko jasnejša. Ali pa tudi ne. V pojasnilu službe za lokalno samoupravo, pod katerega se je podpisal minister Božo Grafenauer, namreč piše, da služba ni pristojna za ugotavljanje zakonitosti, torej tudi ne za presojo upravičenosti sklica izredne seje, medtem ko so štirje “sporni” sklepi ali brez neposrednih pravnih posledic alt nejasni in nepopolni. Seveda bo o tej znameniti izredni seji še tekla beseda, kljub temu pa je bilo iskanje mnenja pri službi vlade učinkovito vsaj zaradi ene zadeve: svetniki so lahko namreč ugotovili, da imajo pomanjkljiv poslovnik.
DA BO LE FASADA LEPA -Vremena pa se očitno jasnijo v Kostanjevici. Uidi zaradi državnega turističnega festivala osnovnošolcev se v dolenjskih Benetkah vrstijo čistilne akcije in akcije za urejanje okolja kot za stavo. Barvanje klopic, strojno pometanje lukenj v cestah in se kaj je prebudilo krajane, ki so po mnenju nekaterih v občini sicer zelo zaspani in leni. Svojo pridnost kažejo tudi na drugačen način. Pred časom so namreč na travnik med Obrhom in Studeno navozili več kot 10 tovornjakov odpadnega materiala od podiranja starih kostanjeviških hiš. Če so nekateri optimistični ekološki zagreteži pričakovali, da bodo odpad spla-nirali, se je zadeva obrnila v drugo smer. Kup, kije le nekaj sto metrov od kostanjeviškega gradu in glavne ceste, se namreč vztrajno veča, saj so nekateri krajani in okoličani zelo pridni pri pospravljanju lastnega praga. Mestno smetišče pa postaja nova “turistična” atrakcija Benetk.
Novo v Brežicah
OBČINA DOBOVA - Niko Žibret, vladni svetovalec, ki je sodeloval v petek pri polaganju temeljnega kamna za telovadnico na Veliki Dolini, je spet poskrbel za poživitev dogodka. Ko je nagovoril zbrane ob omenjenem slovesnem trenutku, je namreč omenil tudi občino Dobova. Takih besed bi bil verjetno najbolj vesel Miha Škvarč, ki ga v Brežicah in okolici že imenujejo župana občine Dobova.
BREZ PROGRAMA - Upravna enota Brežice ima pet računalnikov. Tfch pa ne more uporabljati, kjer bi jih najbolj potrebovala, to je pri urejanju dokumentacije za izgnance, ker nima ustreznega programa. Zato bodo omenjene elektronske stroje lahko prevzeli v Brežicah vladni možje iz Ljubljane in v njih gojili vrabce, da ne bodo po strehah čivkali, kako malo je ministrom mar za težave upravne enote južno od Ljubljane.
KRANJSKA STRAN - Bolj ko človek hodi po desnem bregu Save, večkrat sliši, da na tej strani ustanavljajo veliko novo občino. Naredile naj bi jo vse krajevne skupnosti na kranjski strani brežiške občine. Govori se, da edino Krška vas do zdaj še ni dahnila svojega da za veliko skupno zamisel. Drugače so stvari kar resne, saj se krajevni veljaki pridno dobivajo in kujejo načrte za omenjeno skupno svetlo bodočnost. Težko bo mogoče tudi Jožetu Avšiču. Sedanji brežiški županje namreč doma na Čatežu, svojo župansko pisarno pa ima preko Save v Brežicah. Na katero stran Save ga vleče župansko in na katero navadno srce?
,1*
____'brcjH^Ke
porodnišnice
m «
V času od 1. do 10. aprila so v brežiški porodnišnici rodile: Ana Stopar iz Rožnega - Andreja in Jerneja, Natalija Ha-ring iz Zakota - Kristino, Anica Polajžar iz Podturna - Anamarijo, Darja Bostič iz Brežic -Nadjo, Tatjana Slovenec iz Gor. Skopic - Viktorijo, Darja Baškovič iz Dol. Skopic - Nejca, Ida Kodrič iz Brežic - Lavro, Marija Drstvenšek z Mrzle Planine - Davida, Zilbija Karimani iz Kostanjevice na Krki - Kujti-ma, Asima Abazovič iz Krškega ■ - Alena, Vanja Hiršel s Senovega - Tadeja, Melita Povšič iz Sevnice - Domna, Andreja Černelič iz Anovca - Žigo, Slavica Vegelj iz Dol. Skopic - Klavdijo.	Čestitamo!
MŠŠ I z N
A C
rv ^
IH OB CIM
mm
Krško zdravstvo vse bolj boleče
Neznosna prostorska stiska v Krškem, Kostanjevičani pa opozarjajo na pomanjkljivo zasedenost pri njih - Zaradi nejasnosti državne politike težave s specializacijo
KRŠKO - V občini Krško se s težavami v zdravstvu - pri tem izstopa prostorska stiska - ukvarjajo pravzaprav vse od 15. stoletja, ko so rajhenburški grofje v Krškem ustanovili špitai. V sedanji stavbi zdravstvenega doma v Krškem, kije bila pretesna že pred 30 leti, ko so jo uredili za zdravstveno oskrbo, že vsaj 10 let niso izpolnjene sanitarne in zakonske določbe za nemoteno obratovanje.
Zato je bil na občinskem svetu sprejet sklep o graditvi novega zdravstvenega doma na Spodnjem Griču (investicija je vredna milijardo tolarjev), ki bo s 4.500 kvadratnimi metri, kar je trikrat večja površina kot v sedanjem domu v Krškem, omogočal normalne delovne pogoje, ne bo pa pomenil večjega števila enot ali dodatnih zaposlenih, zvišal se bo le standard pacientov, ki je v sedanjem zdravstvenem domu v Krškem resnično nemogoč. V letošnjem občinskem proračunu bo denar namenjen le za projektno dokumentacijo, gradnje te investicije pa osnutek proračuna ne predvideva. Medtem pa prebivalci krajevne skupnosti Kostanjevica opozarjajo na pomanjkljivo zasedenost tamkajšnjega zdravstvenega doma. Prav zato bo v kratkem v Kostanjevici sklican zbor krajanov. Kot pravi direktor zdravstvenega doma dr. Rudolf Ladika, je bil zdravstveni dom v Kostanjevici grajen v 80. letih, ko so bila aktualna razmišljanja o razvijajočem se turizmu, ki so vključevala zdravilišče in galerijo pa tudi kardiokirurško kliniko. Takrat so menili, da bo potrebno v Kostanjevici čimveč specialistov, ta ideja je vključevala tudi gradnjo večjega zdravstvenega doma.
S krčenjem zdravstvenega programa na državni ravni (v sedmih letih se je število zdravnikov v Krškem tako zmanjšalo za 7, na današnjih 18) je danes tako za Kostanjevico po besedah direktorja realna slika 2 zdravniški ekipi, kar se bo dejansko zgodilo po 1. maju, po normativih Zavoda za zdravstveno varstvo pa občinam, ki imajo od 15 do 30 tisoč prebi-
ZA DEPONIJO IN ŠOLO
BREŽICE - Če bodo v brežiški občini izglasovali samoprispevek, bodo od 1. junija letos v naslednjih 5 letih na podlegi te odločitve zbrali 200 milijonov tolarjev. Od tega bodo s 170 miliji sofinancirali gradnjo bodoče regijske komunalne deponije, preostali denar bodo uporabili pri obnovi sedanje trgovske šole za potrebe brežiške glasbene in mogoče tudi osnovne šole. K omenjenim 200 milijonom tolarjev bi prav toliko primaknila iz proračuna država.
KNJIŽNICA BREŽICE VABI OB DNEVU KNJIGE
BREŽICE - V počastitev slovenskega in svetovnega dneva knjige Knjižnica Brežice pripravlja od 18. do 13. aprila naslednje prireditve: v petek, 18. aprila, bo ob 20. uri v njenih prostorih 1. srečanje pesnikov in pisateljev Občine Brežice, ki ga organizira tamkajšnja ZKO. Srečanje bo spremljal pesnik, publicist in urednik Dolenjske založbe Franci Šali. V torek, 22. aprila, bosta za najmlajše otroke iz okoliških vrtcev in osnovnih šol ob 9.30, 10.15 in 16.30 dve lutkovni predstavi z naslovom Lisica priredi zabavo v izvedbi lutkovne skupine iz OŠ Artiče pod vodstvom Marije Pirman. Za odrasle bo istega dne ob 18. uri predavanje svetovnega popotnika, alpinista in pustolovca Braneta Kobala o Peruju. Svoje besede bo gost, ki ga bo “zasliševal” višji knjižničar Drago Pirman, podkrepil tudi z barvnimi diapozitivi. V sredo, 23. aprila, bo predstavnik knjižnice Brežice dopoldne obiskal otroke v tamkajšnji bolnišnici, popoldne pa varovance Doma upokojencev Brežice. V obeh ustanovah bo organizirana ura pravljic oz. branja za vse, ki težje pridejo v stik s knjigo.
valcev (občina Krško jih ima le dober tisoč manj kot 30 tisoč), med vikendom pripada 1 dežurna ekipa, ki je nameščena v Krškem.
“Pri tem ni nepomembno, da imamo v Krškem na voljo stalnega spremljevalca 24 ur na dan, čeprav zavarovalnica krije stroške le za 80 ur tedensko; razliko krijemo iz lastnih sredstev,” pravi dr. Ladika in poudarja, da zdravniki
dr. Rudolf Ladika
• Po zakonodaji morajo zdravniki do leta 2.000 končati specializacijo za delo v splošni medicini, vendar je poleg financiranja težava tudi v tem, da nihče ne pokriva izpada za zdravnike, ki so na specializaciji, Zavod pa šteje, kot da ti delajo, saj država očitno ne priznava sistema izobraževanja, ki ga je sama predipisala. Prav zato so dali zdravstveni domovi ministrstvu ultimat, da bodo v primeru nerešenega problema do 1. maja vse specializante poklicali nazaj v zdravstvene domove. Zaradi nejasne zdravstvene politike države se tudi ne ve, kakšna bo prihodnost pediatrije, zato se zdravniki ne odločajo za specializacijo te stroke.
niso plačani le na osnovi prisotnosti na delu, ampak tudi po doseženih rezultatih, tako da so prisiljeni imeti ljudi zaposlene tam, kjer je največ prebivalcev. “Če se bodo prebivalci Krškega sprijaznili, da imajo osebnega zdravnika v Kostanjevici, lahko enega zdravnika takoj preselimo v Kostanjevico. Ne moremo pa istočasno zahtevati zdravnika v Krškem in polne prostore v Kostanjevici.”
T. GAZVODA
Dom - podaljšana roka bolnice
Krški dom upokojencev je pretesen - Veliko takih, ki težko hodijo - Osebje se izobražuje
KRŠKO - V tukajšnjem domu upokojencev, ki je začel delovati leta 1976 kot enota zavoda iz Im-poljce in ki se je predlani osamosvojil, danes biva 110 stanovalcev in je 42 zaposlenih. Dom je danes premajhen, saj so ga postavili za 85 stanovalcev, in neustrezen. Po besedah direktorice Jožice Miku-lanc bi v Domu upokojencev potrebovali precej prostora, npr. za delovno terapijo, fizioterapijo in skupni večnamenski prostor. Vsega tega zdaj ni, vendar bo v novem domu upokojencev, ki ga v Krškem že več let zidajo in katerega gradnja gre h koncu. Obstoječi dom so zgradili kot stanovanjski blok za povsem zdrave ljudi. Toda danes je izmed stanovalcev kar tri četrtine takih, ki se gibljejo težko ali sploh ne, kar pomeni veliko težavo tako zanje kot za osebje.
V domu imajo trikrat tedensko zdravnika in pri zaslugi tega in prizadevnosti osebja nimajo težav s preležaninami. Za dobro počut-
Zbiranje knjig za Slovenski dom
Studio Brežice bo 23. aprila zbiral knjige za slovensko knjižnico v Zagrebu
BREŽICE - Studio Brežice bo 23. aprila ob svetovnem in slovenskem dnevu knjige pripravil dobrodelno akcijo zbiranje knjig. V akciji poslušalci Studia Brežice želijo zbrati kar največ knjig za križnico, ki deluje v sklopu Kulturno prosvetnega društva Slovenski dom v Zagrebu. K zbiranju knjig brežiški radio vabi poslušalce ter založnike, knjigarne in druge. Z akcijo, ki jo organizirajo na pobudo Na(je Jenko-Sunčič, bodo prisluhnili članom Slovenskega doma, ki so doslej že večkrat poudarili, da je v omenjeni knjižnici razmeroma malo knjig v slovenskem jeziku, čeprav ja zanje veliko zanimanje Slovencev v Zagrebu. Slovencem v Zagrebu bo Studio Brežice izročil zbrane knjige maja ali junija, ko jih bo skupaj * brežiško ZKO obiskal v njihovem domu v Masarykovl ulici v Zagrebu.
je stanovalecv se trudijo tudi z različnimi dejavnostmi. Med vrsto prireditev, ki jih pripravljajo ob praznikih, je bila zadnja ob materinskem dnevu, ko so v domu nastopili trboveljska vokalno-in-strumentalna skupina in učenci osnovne šole Jurija Dalmatina iz Krškega. Razvedrilu stanovalcev sta sicer namenjena tudi vsakoletni piknik in izlet. Dom skušajo kar najbolj vključiti v okolje in s tem odpravljati strah ali odpor pred njim.
Kot je povedala direktorica, se domska uprava trudi, da bi stanovalcem kar najbolj ustregla. Res pa je, kot je dejala Mikulančeva, da zavodi, kakršen je tudi krški upokojenski dom, že postajajo podaljšana roka bolnišnic. Mnogi stanovalci pridejo v dom naravnost iz bolnice in so, kot rečeno,
• Velika večina stanovalcev Doma je samoplačnikov, drugim pa doplačujejo svojci ali iz proračuna.
v veliko primerih skoraj povsem priklenjeni na postelje.
Bolničarke in drugo osebje doma vključujejo v različna izobraževanja. Kadrovskih težav Dom nima, kajti večina delavcev je v tej ustanovi že dolgo obdobje, pa celotna ekipa dela lažje in uigrano.	L M
Brigadirji se ponovno združujejo
KRŠKO - Borčevska organizacija se je lani odločila spodbuditi organiziranje brigadirjev mladinskih delovnih brigad - brigadirjev, ki so po 2. svetovni vojni z udarniškim delom pomagali obnoviti in graditi domovino. Tovrstno ponovno organiziranje bivših in novih članov ter simpatizerjev oživlja tudi v severovzhodnem delu Slovenije. “Želeli bi, da bi se klubi ustanovili v vseh treh posavskih občinah, v občini Krško še letos, naš cilj pa je druženje in seveda tudi akcije: od pomoči starejšim občanom do ohranjanja in vzdrževanja spomenikov, ki pričajo o zgodovini in kulturi slovenskega naroda ne glede na politično prepričanje, in še kaj,” pravi Dušan Vodlan, delegat v pokrajinskem odboru in koordinator za Posavje, in vabi vse, ki bi se želeli pridružiti takšnemu klubu, da pokličejo na telefon 0608 22 269.
Eno od prvih dejanj nastajajočega kluba Mladinskih delovnih brigad Posavja bo udeležba na srečanju ob 50. obletnici gradnje ceste Celje - Šempeter, ki bo 24. maja na letališču v Levcu, iz Krškega pa bo organiziran tudi avtobusni prevoz. Na srečanje niso vabljeni le bivši brigadirji vseh akcij prostovoljega dela, pač pa tudi njihove družine in prijatelji v želji, da bi znali tudi v bodoče graditi trdne mostove pravega prijateljstva ne glede na strankarsko ali versko pripadnost.
T. G.
Dušan Vodlan
KOLESARSKI SEJEM
KRŠKO - Rekreativno kolesarsko društvo Krško bo organiziralo to soboto od 8. do 13. ure na ploščadi pred Kulturnim domom Krško tradicionalni spomladanski kolesarski sejem. Pripravili bodo tudi komisijsko prodajo rabljenih koles. Vstopnine ne bo; podrobnejše informacije pa so dostopne na telefonskih številkah 31-360 in 34-938.
AKCIJA V PODBOČJU IN OKOLICI
PODBOČJE - Lovska družina Podbočje organizira v nedeljo, 20. aprila, dopoldne očiščevalno akcijo v gozdu Dobrava pri Podbočju, ki seje bo udeležila tudi osnovnošolska mladina. Lovci vabijo vse lastnike gozda in parcel, da se jim pridružijo.
SLIKARSKA RAZSTAVA METODA BOHINCA
BREŽICE - Danes, v četrtek, 17. aprila, bo ob 19. uri v galeriji Posavskega muzeja Brežice otvoritev slikarske razstave Metoda Bohinca. Večer bo popestril gledališki igalec Jernej Šugman, za glasbo bo poskrbel Miha Bohinc. Razstava bo na ogled do 18. maja.
METOD BOHINC V POSAVSKEM MUZEJU
BREŽICE - Danes ob 19. uri bodo v galeriji Posavskega muzeja Brežice odprli slikarsko razstavo Metoda Bohinca. Večer bo popestril gledališki igralec Jernej Šugman, za glasbo pa bo poskrbel Miha Bohinc. Razstava, na kateri bodo predstavili Bohinčevo delo po letu 1994, bo na ogled do 18. maja.
ZNAMO TUDI DRUGAČE
. BREŽICE - V torek, 22. aprila, ob 18. uri bo v Prosvetnem domu v Brežicah koncert Glasbene šole Brežice Znamo tudi drugače, v katerem bodo nastopili učitelji in učenci brežiške glasbene sole. Sponzotji prireditve so Vino Brežice, Krašcommerce in Petrolov Motel s Čateža ob Savi.
TEMELJNI KAMEN - Osnovna šola Velika Dolina, ki edina v brežiški občini nima telovadnice, bo že jeseni bogatejša za ta del. Hkrati s telovadnico bodo ob sedanji stavbi postavili tudi prizidek k šoli. Temeljni kamen na Veliki Dolini sta v petek postavila v navzočnosti ravnatelja OŠ Florijana Berganta (na sliki v ospredju desno) vladni svetovalec Niko Žibret (drugi z desne) in brežiški župan Jože Avšič (levo). (Foto: L. M.)
Zadruga po Agrario na sodišče
Podpis pogodbe z Vinom Brežice za najemn Agrarie v stečaju je škodljiva pogodba, menijo v Kmečki zadrugi Brežice - KZ skrbno gospodari - KZ med največjimi upniki
BREŽICE - Podpis pogodbe z Vinom Brežice za najemn Agrarie v stečaju je škodljiva pogodba. Tako je sporočila Kmečka zadruga Brežice (KZ) na nedavni tiskovni konferenci. Tam je direktor KZ Jože Strgar s sodelavci tudi dejal, da ne držijo trditve, da je Vino izbrano kot najugodnejši ponudnik.
Stečajni upravitelj Slobodan Ninkovič je odpovedal KZ vse najemne pogodbe z rokom 30 dni. KZ je pri upravitelju protestirala, češ da je doslej veliko vložila v tekočo proizvodnjo, posejala okrog 65 ha pšenice, pripravila približno 200 hektarov njiv za setev koruze in sladkorne pese in začela urejati Agrariina hmeljišča. KZ je po zakonu o zadrugah velik solastnik Agrarie in kot velik denacionalizacijski upravičenec med največjimi upniki Agrarie v
stečaju. “Za odpoved najemnih pogodb ni bilo tehtnih razlogov, saj je proizvodnja potekala nemoteno in ni nastajala škoda,” so zatrdili tudi na nedavni tiskovni konferenci.
Ko je šlo za najem Agrarie, je KZ vztrajala pri najemu firme v stečaju kot celote. Po Strgarjevih navedbah je stečajni upravitelj zadružnikom v tem nasprotoval; pripravljen je bil podaljšati obstoječe najemne pogodbe za posamezne dele firme v stečaju. Poz-
neje je tudi te obstoječe najemne pogodbe razveljavil, kot rečeno.
Ce skladno z odločitvijo Slobodana Ninkoviča KZ ne bo več najemnik, bo pač upoštevala upraviteljevo odločitev. Vendar bo v tem primeru sprožila ustrezen postopek na sodišču. KZ ob vsem
• Po Strgarjevih zagotovilih odpoved najemnih pogodb nikakor ne bo poslovno zlomila Kmečke zadruge Brežice.
tem ugotavlja, da na kar nekaj njenih dopisov naslovnik, bodisi stečajni senat bodisi upravitelj, ni odgovoril.
L. M.
Na Otočcu o turizmu na podeželju
Na Otočcu mednarodna konferenca o razvoju turizma na Podeželju ■ Predstavili projekt Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine • Dober odziv in ponudbe za vlaganje
POSLOVNA
KONFERENCA
NOVO MESTO - Območna gospodarska zbornica Novo mesto in Združenje podjetnikov Slovenje vabita podjetnike, da se udeležijo 8. slovensko italijanske poslovne konference, ki bo 10. maja v krtju Sirmione del Garda ob Gardskem jezeru. Poslovno srečanje pripravljajo Združenje prijateljstva In sodelovanja med Italijo in Slovenjo, Združenje diplomantov ekonomije na univerzi v Veroni v sodelovanju s provinco Verona in Euroin-fo centrom obrtniške mreže iz Brescie ter pod pokroviteljstvom province Brescia. Med drugim bo na srečanju govora tudi o možnostih investiranja v Slovenji, o čemer bo predavala Gabrijela Kraigher, svetovalka za gospodarstvo na slovenski ambasadi v Rimu, in o instrumentih podpore italijanskim podjetjem pri investiranju v Sloveniji, del srečanja pa bo namenjen konkretnemu povezovanju in navezovanju poslovnih stikov med podjetniki. Vse dodatne informacije daje Janez Cvelbar v Območni gospodarski zbornici Novo mesto in pri njem se lahko do 25. aprila za udeležbo na srečanju tudi prjavite.
NOVO MESTO - Projekt Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine je od 9. do 13. aprila na Otočec privabil več kot 100 tujih strokovnjakov iz 24 evropskih držav in še toliko domačih udeležencev mednarodne konference, na kateri pa so podoben projekt predstavili tudi Bolgari, ki ga tako kot našega financira Evropska komisija DG XXIII. Slovenski projekt revitalizacije podeželja je bil med udeleženci konference zelo dobro sprejet.
Po besedah direktorja območne gospodarske zbornice Novo mesto Janka Goleša je projekt Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine in mednarodna konfernca največji dogodek na področju turizma letos v Sloveniji, pravi uspeh pa bo projekt doživel, ko bodo turisti zares začeli prihajati v kraje, ki jim jih ponuja drobna
knjižica z enakim naslovom, kot ga ima projekt. Območna gospodarska zbornica je mednarodno konferenco na Otočcu pripravila skupaj s tujima partnerjema, Evropsko komisijo in londonskim podjetjem Ecoturism, ter v sodelovanju s turistično interesnim združenjem Dolenjske in Bele krajine.
ZADOVOLJNI Z DOSEŽENI - Predstavnik londonskega podjetja Ecoturism Duncan Fisher (skrajno levo) je na novinarski konferenci ob predstavitvi mednarodne konference o razvoju turizma na podeželju zelo pohvalil pripravljalce slovenskega projekta Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine. Dogajanje na konferenci so vsak po svoji plati ocenili Krasto Krastev, ki je predstavil tudi podoben bolgarski projekt, vodja slovenskega projekta Marko Koščak, direktor območne obrtne zbornice Novo mesto Janko Goleš in vodja trženja projekta Lidija Mavretič. (Foto: I. Vidmar)
Obrtniki končno našli pravi dom
V soboto so v Novem mestu odprli Dom obrtnikov - Predsednik območne obrtne zbornice Ivan Krajnc je na slavnosti opozoril na mačehovski odnos države do obrtnikov
NOVO MESTO - Območna obrtna zbornica Novo mesto je v soboto, 12. aprila, v Trdinovi ulici 4 odprla Dom obrtnikov, s katerim so po 29 letih delovanja končno prišli do ustreznih prostorov. Nakup objekta je sad večletnega varčevanja, pomagali pa so si tudi s prodajo prostorov na Glavnem trgu. Nakup jih je stal 250 tisoč mark, obnova pa še 10 milijonov tolarjev, pri tem pH jim je precej pomagala tudi obrtna zadruga Hrast.
Obrtna zbornica Novo mesto že vsa leta svojega obstoja predstavlja stanovsko organizacijo obrtnikov na svojem območju. Začela je delovati v okviru združenja samostojnih obrtnikov Dolenjske, nadaljevala kot obrtno združenje, sedaj pa v skladu z obstoječo zakonodajo deluje kot območna obrtna zbornica, ki združuje obrtnike na območju
občin Novo mesto, Šentjernej in Škocjan in ima trenutno 1476 obveznih in 106 prostovoljnih članov, kar pomeni prav toliko obrtniških obratovalnic.
V svojem govoru ob otvoritvi Doma obrtnikov je predsednik območne obrtne zbornice Novo mesto Ivan Krajnc, da obrtniki kljub pomembnemu deležu v narodnem dohodku nimajo ustrezne
BORZNI KOMENTAR
Promet rešujejo obveznice
Bolj kot borzno trgovanje je minuli teden borzne posrednike pritegnilo dogajanje na finančnem sejmu v Ljubljani, kjer se je zvrstilo kar nekaj zanimivih predavanj. Zaradi aktualnosti dogajanj v zvezi s tujci je bilo velike pozornosti deležno predavanje guvernerja Banke Slovenije, ki je na razočaranje mnogih borznikov razblinil govorice o tem, da bi Banka Slovenije nekoliko omilila režim skrbniških računov za tujce. Prav nasprotno, Agencijo za trg vrednostnih papirjev naj bi svet Banke Slovenije celo pozval, naj podobno ureditev čimprej sprejme tudi za portfelj-ske naložbe domačih oseb.
Čeprav je slišati mnoge govorice o zanimanju tujcev za skrbniške račune in nasploh o večjem povpraševanju po njih od ponudbe, ki so jo pripravile banke, se stvari nikakor nočejo premakniti z mrtve točke. Borzni promet so tako minule dni reševale obveznice, s katerimi je bilo prijavljenih precej aplikativnih poslov. Zanimivost trga obveznic so bile obveznice slovenskega odškodninskega sklada, ki so jih v zameno za svoje terjatve prejeli denacionalizacijski upravičenci. Čeprav so bili prvi posli sklenjeni šele četrti dan
po uvrstitvi na odprti trg C, seje skladno s pričakovanji tržna cena oblikovala nizko, med 50 in 60 odstotki nominalne vrednosti.
Kot že rečeno, se na trgu delnic ne dogaja nič zanimivega. Tečaji nihajo enkrat gor, enkrat dol, doseženi promet pa ni vreden omembe. V takem ozračju je najbrž nesmiselno pričakovati dober start treh novouvrščenih delnic, in sicer Saturnusa Avtoopreme, Kovintrada in Svilanita. Za začetek trgovanja z delnicami vseh treh izdajateljev na odprtem trgu OTC je bil določen ponedeljek, 11. aprila, vendar se z nobeno od naštetih delnic še ni sklenil posel. V trgovanje so uvrščene delnice brez omejitev prenosljivosti, to pa sta zaenkrat seriji A in G, kar v primeru Saturnusa Avtoopreme znese 370.664 delnic z nominalno vrednostjo 2.000 tolarjev vsaka, pri Kovintradu 74.523 delnic z nominalno vrednostjo 1.000 tolarjev in pri Svilanitu 219.066 delnic z nominalno vrednostjo 2.000 tolarjev.
MARJETKA ČIČ Dolenjska borznoposredniška družba
Glavni trg 10, Novo mesto Tei: 0681323-553, 323-554
podpore državnih inštitucij. Državni zbor, ki sprejema zakone v imenu svojih volilcev, po njegovem mnenju obrtnike še vse prevečkrat smatra kot drugorazredne državljane, kijih ne sme zaupati in jim mora nalagati nesmiselne obveze ter ji držati na kratko. Kot primer takega zakona je navedel, da velja za obrtnika, ki se želi upokojiti, izračun pokojnine za celotno delovno dobo, za ostale zaposlene pa deset najbolj ugodnih let. Ob vsem tem obrtnike bolj kot velike gospodarske sisteme prizadene finančna nedisiplina in širjenje birokracije. Veliko škode na strokovnem področju je povzročilo tudi usmerjeno izobraževanje. Upanje, da se bo z novo državo kaj izboljšalo, je bilo po njegovem jalovo.
Obrtni dom v Trdinovi uluci 4 je končna postaja obrtne zbornice oziroma doma vseh obrtnikov, katerih različna združenja so gostovala v Domu kulture, v Kandiji, na Dalmatinovi in našla svoj prvi lastni prostor na Glavnem trgu, kjer so leta 1983 kupili objekt skupaj z obrtno zadrugo Hrast, kar je bilo takrat zanje revolucionarno dejanje, kljub temu pa so še naprej iskali ustreznejši objekt.
I. V.
Pokroviteljstvo nad mednarodno konferenco je prevzel predsednik Slovenije Milan Kučan, vendar so mu državniške dolžnosti preprečile, da bi udeležence obiskal na Otočcu, zato je v brzojavki poudaril pomemben prispevek projekta k mozaiku turistične ponudbe Slovenije in pohvalil oblikovanje turistične ponudbe na način, ki ohranja lepoto in neokrnjeno okolje Dolenjske in Bele krajine.
Projekt Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine ima očitno dober odmev tudi v tujini, saj se že pojavljajo prve ponudbe tujcev, ki bi radi vlagali v določene objekte, predstavljene v sklopu projekta. Kot je na novinarski konferenci povedal mag. Marko Koščak, vodja projekta, se za zdaj resno zanimajo za dva objekta, eden od obeh pa je Stari grad.
Projekt je s svojega vidika ocenil tudi predstavnik podjetja Ecoturism Duncan Fischer, kije poudaril pomen ponujanja novih možnosti razvajenim turistom, ki iščejo nove kraje in nove oblike preživljanja dopusta. Meni, da je pomembno pokazati posebnosti
• Udeleženci mednarodne konference na Otočcu o razvoju turizma na podeželju so se v četrtek prelevili v turiste in si ogledali skoraj vse, kar ponuja projekt Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine, kar je bila osnova za petkovo plenarno sejo. V petek zvečer so spoznali del pokrajinske folklore in ljudske običaje, v soboto pa so nadaljevali delo v okviru sekcijskih delavnic ter popoldne na plenarni seji sprejeli konkretne sklepe, ki bodo omogočili nadaljnje delo na področju razvoja podeželja.
določenega okolja in prodajati zelo specifične proizvode, med katerimi je poudaril male vaške gostilne in kmečki turizem. Po njegovem mnenju taka oblika turizma ni namenjena množičnemu obisku, pač pa posebej zahtevnim gostom, ki iščejo vedno nekaj novega.
Sedaj je na vrsti trženje projekta, saj bi bilo vse do sedaj opravljeno delo zastonj, če tega ne bi znali prodati. Turistično interesno združenje Dolenjske in Bele krajine, ki ga je ustanovilo devet dolenjskih in belokranjskih občin, se je zavezalo, da bodo tri leta plačevali službo za trženje projekta, ki jo vodi nekdanja vinska kraljica Lidija Mavretič. LV]DMAR
Z banko sedaj po internetu
Hipotekarna banka Brežice prva pri nas s komitenti posluje preko interneta - Zaenkrat le občani in obrtniki
BREŽICE - Hipotekarna banka Brežice je prva v Sloveniji, ki svojim komitentom omogoča, da z njo poslujejo tudi po internetu. Novost na slovenskem bančnem trgu so Brežičani predstavili na finančnem sejmu Kapital 97 in vzbudili precej pozornosti.
Kaj vse lahko komitenti Hipotekarne banke Brežice uredijo z računalnikom preko interneta kar iz domačega stanovanja ali urada, namesto da bi se drenjali pred bančnimi okenci? S posebnim enostavnim računalniškim programom lahko plačajo obveznosti s položnicami ali virmani, prenašajo denar med komitentovimi računi (na primer z žiro računa na tekoči račun), imajo stalen vpogled v stanje računov in lahko sproti spremljajo promet na računih, preko elektronske pošte lahko stanje in promet na računih tudi izpišejo, naročijo čeke, dajo vlogo za limit in poizvejo za trenutne tečaje tujih valut.
Programska ih računalniška oprema, ki jo pri tem uporablja Hipotekarna banka Brežice, omogoča največjo zaščito pred nepooblaščenim dostopom do podatkov in izvedbo kekršnih koli nepooblaščenih transakcij. Program zazna vsak poskus vdora v sistem in opozarja na sumljive transakcije ter vsako tako transakcijo zadrži toliko časa, dokler skrbnik sistema dodatno
ne preveri njene pravilnosti.
V	Brežicah ima HBB postavljen mrežni strežnik, kije z najeto linijo priključen na vozlišče internet omrežja ter z eneko linijo povezan s strežnikom v Ljubljani. Oba serverja se povezujeta preko mrežnih usmerjevalnikov. Mrežni strežnik obenem z ustreznim usmetjevalni-kom in programsko opremo predstavlja zaščito pred vstopom nepooblaščenih uporabnikov v podatkovno bazo, kar je tako imenovani Fire wall oziroma požarni zid.
Vsak uporabnik storitev elektronskega bančništva se, preden se poveže s strežnikom in podatkovno bazo identificira s trenutnim geslom, ki ga oblikuje posebni vmesnik, ki ga z ustrezno uporabniško kodo dobi uporabnik ob podpisu pogodbe z banko.
V	Hipotekami banki Brežice pričakujejo, da se bodo poslovanja preko interneta posluževale stranke, ki se aktivno ukvarjajo z računalništvom in že uporabljajo internet, predvsem pa ciljajo na mlajše poslovneže, za katere je računalnik nepogrešljiv pri vsakdanjem delu. Zaenkrat bo ta oblika poslovanja s HBB dostopna le občanom in obrtnikom, ne pa podjetjem. Napovedali so tudi, da bo taka oblika poslovanja nekoliko dražja od običajne, niso pa še objavili konkretnih cen. I. V.
CENTER
AVTOSERVIS MURN, s p.
Resslova 4, 8000 Novo mesto tel./fax: 068/24-791
$ SUZUKI
•	prodaja vozil
•	rezer. deli in dodatna oprema
•	servis
•	ugodni krediti T + 8,5%
•	ugodni leasing polog od 20% do 50%
V3.690 211
PONUDBA MESECA:
•	ALTO 1.0 GL/3 V že za
•	BALENO 1.3 GL/4 V že za
•	BALENO 1.6 GLX ABS/4 V že za pri nakupu vozila vam podarimo ABS zavore
•	BALENO 1.6 GLX ABS KLIMA/4 V	30.990
pri nakupu vozila vam podarimo KLIMA napravo
12.990	DEM
20.990	DEM
24.990	DEM
27.990	DEM
•	BREZPLAČEN SERVIS DO 30.000 km
•	Brezplačna menjava olja
MOBIL, VALVOLINE, CASTROL, PROTON
HONDA MITSUBISHI HYUNDAI MAZDA
FIAT	ŠKODA
VW LADA
RENAULT
T0Y0TA
NOVO: KARTICA ZAUPANJA
OBRTNIKI SO SE UDOMIL1 - Svečane otvoritvene slovesnosti novomeškega Doma obrtnikov so se kot gostje udeležili predstavniki sosednjih obrtnih zbornic, bank in Obrtne zbornice Slovenije, ki so predsedniku novomeških obrtnikov Ivanu Krajncu izročili priložnostna darila. Na sliki: predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miha Grah je slavljencem ozročil umetniško sliko. (Foto: I. Vidmar)
S Pristave najbolj mesnati prašiči
Letos bo farma prašičev gradila bazen za separacijo gnojevke - Vračanje gnojevke na poljedelske površine, zaenkrat najprimernejša ekološka rešitev, tudi na levi breg Save
PRISTAVA PRI LESKOVCU - Dejstvo, da ima Slovenija le 70-od-stotno samooskrbo s svinjskim mesom, kaže, daje vzreja prašičev na prašičjih farmah očitno potrebna, to pa zahteva ekološko čimbolj prijazno vključevanje v okolico. V farmi Mercator - Agrokombinata na Pristavi, ki spada med srednjevelike slovenske prašičje farme, bodo zato sedaj že upehan sistem vračanja gnojevke na poljedelske površine letos izpopolnili z novo investicijo - 200 kubičnih metrov velikim bazenom za separacijo in homogenizacijo gnojevke. Investicija je vredna 3 milijone tolarjev.
Po besedah direktorja farme inž. Matjaža Falknerja čistilna naprava na Pristavi ni predvidena, ker odplake ne gredo v vodotoke, gnojilni sistem namakanja pa so lani razširili tudi na levi breg Save, tako da so zmanjšali obremenitve površin v ožjem krogu farme, kjer je sedaj zaradi dodatkov gnojevki za hitrejšo razgradnjo v času dozorevanja tudi neprijeten vonj manj izrazit.
Sicer pa poskušajo na Pristavi s strokovno vodeno osnovno čredo, križanjem in krmljenjem vzrediti čim boljše meso, kar jim glede na podatke o klavni kakovosti uspeva, saj imajo najbolj mesnate prašiče v Sloveniji, rezultati pa bistveno ne zaostajajo za nemškimi in nizozemskimi dosežki.
Na farmi, kjer letno prodajo okoli 25 tisoč stokilogramskih prašičev in imajo 1.200 plemenskih svinj ter 30 merjascev, name-
Matjaž Falkner
ravajo za osvežitev krvi in povečanje odpornosti ter vitalnosti plemenske merjasce osnovnih pasem uvoziti iz Kanade, od koder naj bi kot tretjo pasmo nabavili tudi pasmo durok. Razmišljajo tudi o reji plemenskih živali za prodajo v Posavju. Farma na Pristavi, ki je bila pred 10 leti sicer grajena pretežno potrebe po mesu v Pri-^ morju in Notranjski, sedaj proda 40 odstotkov prašičev v Ljubljano, ostalo pa v Posavju, na Dolenjskem in v Beli krajini.
l	T. GAZVODA
Nam meso ovc in koz še ne diši?
V Metliki je bil prvi letošnji sejem drobnice v Beli krajini ter 1. občni zbor Zveze društev rejcev drobnice Slovenije - Za večjo promocijo ovčjega in kozjega mesa
METLIKA - V soboto je Društvo rejcev drobnice Bele krajine v sodelovanju s kmetijskima svetovalnima službama Črnomelj in Metlika pripravilo v Metliki 2. sejem drobnice in prvega v tem letu. Hkrati je bil v Metliki tudi prvi občni zbor Zveze društev rejcev drobnice Slovenije.
SAD ST. 3
KRŠKO - Malo zamujena marčevska številka revije za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo je namenjena predvsem varstvu pred rastlinskimi boleznimi in škodljivci. O tem pišejo priznani strokovnjaki dr. Stojan Vrabl, mag. Gabrijel Seljak, mag. Gustav Matis, mag. Konrad Keber idr., revija pa objavlja tudi pregleden škropilni program za vinograd za leto 1997. V njej je predstavljen tudi novi doktor znanosti s
področja sadjarstva Stanislav Tojn-ko, ki je v Zagrebu na tamkajšnji agronomski fakulteti zagovarjal
doktorsko disertacijo o fiziološkem ravnotežju med rastjo in rodnostjo jablane.
FILAK 29. MED ORAČI
AVSTRALIJA - Na svetovnem prvenstvu oračev, ki je bilo v prvi polovici aprila v Avstraliji, sta Slovenijo zastopala Jože Zver iz Prekmurja in že tretjič zapored Tone Filak iz Gribelj v Beli krajini. Zver je zasedel 22. mesto, Filak pa se je uvrstil na 29. mesto.
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
Šopek sadik nadzemne kolerabice je stal 200 tolarjev, liter čebulčka od 300 do 400 tolarjev, merica fižola za seme od 100 do 150, kilogram česna 600, šalotka 300, čebula 150, koren in koleraba od 150 do 200, rdeča pesa 200, radič 400, merica motovilca 200, 1,5 1 jabolčnega kisa 200, vrečka suhega sadja 300, jabolka od 50 do 100, hruške 130, med od 600 do 700, hruškovo žganje 800, sadjevec 700, ocvirki 600, klobase 1500, slanina 1100 do 1200, zavitek rezancev ali zavitek mlincev 250, skuta od 260 do 400, smetana od 400 do 600, orehi 800, jajčka od 25 do 30 in domača kokoš 700 tolarjev kilogram.
seimisca
BREŽICE - Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 120 do 3 mesece starih prašičev, 30 v starosti 3 do 5 mesecev in 40 starejših. Prvih so prodali 95 po 400 do 420, drugih 20 po 350 do 370, tretjih pa 20 po 200 do 230 tolarjev kilogram žive teže.
Belokranjsko društvo rejcev drobnice deluje četrto leto in šteje okrog 150 članov, ki imajo 4.500 plemenskih živali, plemenski tropi pa štejejo 20 do 30 živali. Kot je dejal predsednik društva Stanko Pašič, želijo prav s spomočjo sejmov osveščati ljudi, da bodo redili dobre plemenske živali, kakršne so naprodaj na sejmih. Belokranjski rejci drobnice pripravljajo letos še dva sejma. 28. junija bo v Vinici in 6. septembra v Adlešičih, medtem ko bo 8. junija že tradicionalna razstava drobnice v Semiču.
Na občnem zboru Zveze dru-
MARTIN NOSE NOVI DIREKTOR ZADRUŽNE ZVEZE
LJUBLJANA - Po odhodu dosedanjega direktorja Zadružne zveze Slovenije Franca Buta na kmetijsko ministrstvo je bil za novega direktorja imenovan diplomirani ekonomist Martin Nose, doma iz Žužemberka, občasno tudi sodelavec Dolenjskega lista. Po diplomi je devet let dela v Kmetijskem inštitutu Slovenije, opravil specializacijo iz agrarne ekonomije na univerzi v Gotin-genu, potem pa bil svetovalec za ekonomske zadeve na Upravi za pospeševanje kmetijstva. Zadnja štiri leta je bil pomočnik direktorja Zadružne zveze Slovenije.
PODPORE TUDI ZA KONJEREJCE
Rejci plemenskih kobil hladnokrvnih pasem lahko iz državnega proračuna (Uradni list št. 14) uveljavljajo podpore za ohranjanje staleža plemenskih kobil. Višina podpore znaša 5.000 tolarjev/žival za kmetije na nižinskem območju, 6.000 tolarjev/žival na gričevnato hribovitih in drugih območjih z omejenimi dejavniki za kmetijstvo, najvišje podpore pa so za kmetije na gorsko-višinskem in kraškem območju ter za strme kmetije, za katere je višina podpore 8.000 tolarjev/žival. Živali morajo biti ustrezno označene in vsako leto pripuščene pod licen-ciranega žrebca. Najave za koriščenje teh podpor je potrebno oddati do 20. junija, izplačilo teh podpor pa se predvideva šele v drugi polovici leta. Dodatne informacije lahko dobite pri kmetijski svetovalni službi.
Mag. T. S.
kmetijski nasveti
Nazaj k stari reji prašičev?
Prašičja farma Pristava pri Krškem je, kot je znano, zadnja iz osmerice velikih slovenskih obratov, da ne rečemo tovarn, za prirejo prašičjega mesa. Nadaljnjo graditev velefarm je ustavil problem gnojevke oz. težave ob izostreni ekološki zavesti, kiji farme ne morejo zadostiti, ne da bi bila odločilno prizadeta njihova donosnost. Draga vlaganja v sodobne čistilne naprave in razvoj gnojevke na velike razdalje bolj ali manj izničijo ekonomske prednosti intenzivne in koncentrirane prašičereje.
Kaj storiti, kakšno obliko reje pospeševati, to je že pred poldrugim desetletjem postalo temeljno vprašanje, na katero so imeli zlasti najostrejši nasprotniki farm poenostavljen odgovor. Po njihovem naj bi prašičje farme preprosto ukinili ali vsaj razselili, s čimer pa ne bi odpravili ekoloških težav niti smradu, zaradi katerega se pritožujejo ljudje, ki živijo v bližini velefarm. Iz enega velikega žarišča problemov bi dobili množico majhnih.
Z iskanjem alternativnega, drugačnega načina reje prašičev pa tudi drugih domačih živali se ubadajo tudi v drugih, bolj razvitih državah. Rešitev, ki bi zadovoljile v vseh pogledih in postale splošno veljavne, še ni. So le nekatere praktične izkušnje, ki kažejo, da se bo treba vrniti k stari, opuščeni in malone že pozabljeni tehnologiji reje, seveda v nekaterih pogledih posodobljeni.
Zanimive so nemške izkušnje s “stolbo”, tipom svinjaka z odprtim izhodom in podom brez rešetk. Kot donosna se je izkazala reja 50 do 80 prašičev, kar je seveda neprimerno manjša koncentracija živali kot v velefarmah. V iskanju novih načinov reje so šli Še dlje v Veliki Britaniji, kjer že desetletja raziskujejo, kako bi prašiče redili na prostem, in pri tem proučujejo celo, kako živijo in se hranijo divji prašiči v gozdovih. Z rejo domačih prašičev v ograjenih brezovih in smrekovih gozdovih delajo poskuse tudi v Nemčiji, vendar še nimajo odgovora na vprašanje, kako ravnati v zimskem času. Očitno bo izhod v kombinirani reji, pri kateri bi uveljavili prednosti hlevske in proste reje. No, nas iskanje alternativnih možnosti še čaka, izogniti se mu ne bo mogoče.
Inž. M. L.
štev drobnice Slovenije, ki ga je vodil predsednik Eugen Geržel, so sklenili, da bodo imenovali komisijo za selekcijo za B - kontrolo. Poudarili so, da morajo že danes, ko je povpraševanje po ovčjem in kozjem mesu ter izdelkih iz ovčjega in kozjega mleka še manjše, začeti s promocijo te hrane, da bodo čez leto ali dve, ko se bo povpraševanje zagotovo povečalo, že pripravljeni. Sedaj smo po porabi mesa drobnice Slovenci z 20 dag na prebivalca med zadnjimi v Evropi. Predvsem naj bi meso in izdelke propagirali na nekmetijskih sejmih, da bi tako pridobili še druge kupce, ne le
kmete. Načrtujejo tudi izdajo knjige z recepti za pripravo mesa drobnice.
Rejci drobnice so predlagali, naj škodo, ki so jo drobnici povzročile zveri, plačujejo iz državnega proračuna, saj je država tista, ki je zaščitila risa, medveda, volka. Slišati je bilo tudi, naj bi ponovno uvedli premije na pašo ter naj bi zaščitili slovenski trg pred uvozom jagnjet iz Cefte in Makedonije. Rešitev pa bodo morali najti tudi za presežke volne, saj je sedaj skoraj nimajo kam dati. Menili so, da bi bili s posodobitvijo predelave volne v eni delavnici lahko kos 40.000 ovcam, kolikor jih je sedaj v Sloveniji. Vprašanje pa je, kako bo, ko bo ovc 500.000 - takšen je namreč cilj Zveze društev rejcev drobnice.
M. BEZEK-JAKŠE
POLEG DROBNICE TUDI PEČENKA IN SIR - Metliški sejem drobnice je bil kar živ, še vedno pa je bila ponudba plemenskih živali večja, kot je bilo povpraševanje po njih. Na sejmu je bilo moč kupiti tudi pečenko in kozji sir Slednjega je ponujal Peter Gorišek (na levi) s kmetije-sirarne Gorišek s Križnega Vrha pri Mogronogu, kjer redijo kar 65 koz. (Foto: M. B.-J.)
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL...
Ureja: dr. Julij Nemanič
Okus po zamašku
Plutasti zamašek na steklenici z vinom je eno od znamenj, da je vino boljše kakovosti. Pločevinasti zamašek - imenujemo ga tudi kovinska zaporka -je zelo razširjen v pivovarstvu, uporablja pa se tudi na standardnih litrskih vinskih steklenicah. Zadnja leta vinarji kar tekmujejo z embalažo, ker želijo imeti svoje vino v čim privlačnejši steklenici. Zato so vsa kakovostna vina zaprta s kronsko zaporko ali pokrovčkom, pokrita z okrasno kapico raznih izvedb, od plastike in krčljive folije do staniola.
Nekateri iznajdljivi vinarji pečatijo namizna in kakovostna vina z lepo oblikovanimi pločevinastimi navojnimi zamaški. Zamaški so že lepo oblikovani, da jih ni treba pokriti z okrasno kapico, imajo pa to prednost, da lahko steklenico, v kateri je ostalo še nekaj vina, ponovno dobro zapremo.
Vsak od naštetih zamaškov ima seveda svoje prednosti in slabosti, funkcionalne ali cenovne. Enologi in kletarji cenijo najdražje zamaške, ki ne puščajo priokusa vina, komercialisti, ki mislijo predvsem na razliko v ceni, pa se raje odločajo za cenejše. Seveda bi bilo zelo nespametno kupovati najdražje plutovinaste zamaške za kakovostno vino, ki bo hitro prodano, kakor tudi iskati prihranek v ceni zamaškov, na-
menjenih za vrhunska vina, za redka vina, ki so ponos pridelovalca.
V boljših gostilnah natakar ponudi gostu, kije vino naročil za družbo, plutasti zamašek, da ga povonja, predno nalije vino v njegov kozarec. Ob plesnivem vonju ali premočno poudarjenem bo kritičen gost zahteval drugo steklenico. V svetu velja nenapisan dogovor, da tako zavrnjena vina gostinec reklamira pri svojem dobavitelju, ta pa jih je dolžan zamenjati z drugimi steklenicami enakega vina. Kako tako pogostna zavračanja vplivajo na pridelovalce vina in ugled blagovne znamke, si je lahko predstavljamo.
Industrija plutastih zamaškov je v svetu zelo močna. Največ površin poraslih s hrasti plutovci (hrast AnercuS), je na Portugalskem, sledijo Španija, Maroko, Italija, Tunizija. Obstaja močan loby, ki vpliva na javno mnenje in vzdržuje ugled plutastega zamaška. Pogosti so očitki o smiselnosti tako dragega zamaška. Letos 20. marca je bil v Mainzu shod proizvajalcev zamaškov iz celega sveta in vinarjev, da bi poslušali rezultate raziskave Evropske zveze, ki še teče in je stala več kot milijon nemških mark. Pojavlja se vprašanje kkšna je izmenjava snovi med zamaškom in vinom in zakaj nastaja vonj in okus vina po zamašku.
(Nadaljevanje sledi) dr. JULIJ NEMANIČ
Ranljivo sadje Kralj cvička je s Čateža
Menda ja ne bo celo tab obetavno sadje, kot je jabolko, doživelo usodo ribeza?
Vpopolnem nasprotju s pričakovanji po lanski podpovprečni evropski letini jabolk, ko so si zato obetali velik izvoz, slovenski sadjarji že dalj časa bijejo plat zvona. Domači trg je prezasičen z različnim uvoženim sadjem, izvoz pa zastaja, kar velja zlasti za Nemčijo in Hrvaško, ki odkupita največ našega pridelka. Od lanskega tržnega presežka naj bi izvozili do 25.000 ton jabolk, vendar jih še velika količina čaka v hladilnicah, čas pa neusmiljeno teče. Čeprav strokovnjaki napovedujejo (sporočilo sadjarskih dnevov v Artičah ipd.) pridelavi jabolk lepo prihodnost, so se prav zaradi teh nepričakovanih zastojev pojavili dvomi in celo strah, da bi tudi pridelavo jabolk, hrušk in nekaterih drugih sadnih vrst doletela klavrna usoda jagodičevja, predvsem črnega ribeza, ki je svoj čas dosti obetalo, potem pa žalostno končalo.
Zastoj v prodaji na tuje, h kateremu so pripomogle visoke uvozne carine v državah Evropske zveze, je potrdil tudi, da smo v Sloveniji še premalo opremljeni s hladilnicami
• IZVOZNA SUBVENCIJA ZA JABOLKA - Slovenska vlada je prejšnji teden sprejela uredbo, s katero je uvedla 27 tolarjev izvozne subvenije za kilogram jabolk sadjarjev, ki so organizirani v zadrugah oz. GIZ Sadjarstvu, ter po 20 tolarjev za preostale. Tako naj bi podpirali izvoz jabolk do konca junija in sedanje zaloge zmanjšali za dodatnih 3.500 ton.
in zato ne moremo izbrati najboljšega časa za prodajo. Kot dodatna, značilno slovenska težava pa se je pokazalo ravnanje sklada kmetijskih zemljišč, ki s svojo za sadjarje kratkoročno in zato nesprejemljivo najemniško politiko razvoj sadjarstva bolj zavira kot spodbuja.
M. LEGAN
Kar 505 vzorcev, od tega 194 vzorcev cvička - Najvišjo oceno, 18,62 točke, dobil Sevškov sardone
DOLENJSKI LIST
naš četrikou prijatelj
NOVO MESTO - V četrtek je v restavraciji Breg v Novem mestu potekalo glavno ocenjevanje vin za 25. teden cvička. V komisijah so bili priznani strokovnjaki, predsednik pa dr. Dušan Terčelj. V oceno je prišlo kar 505 vzorcev vin iz vseh 15-ih vinogradniških društev v okviru Zveze društev vinogradnikov Dolenjske, ki združujejo okoli 1.500 vinogradnikov, ki so na območna ocenjevanja dali v oceno več kot 2.000 vzorcev.
Med 505-imi vzorci je bilo 194 vzorcev cvička. Najvišjo oceno, 16,32 točke, in s tem naziv “kralj cvička” je prejel vzorec Staneta Ravnikarja iz društva vinogradnikov Čatež pod Zaplazom.
Med roseji je najvišjo oceno prejel vzorec Ivana Janka -15,92. Med dolenjskimi rdečimi vini je največ točk, 16,28, prejel vzorec Boža Mervarja iz Podgorja. Najboljšo modro frankinjo ima Jure Murn s Trške gore (17,76 točke), najboljšo žametno črnino Janez Blažič iz Lastovč, najboljša portu-galka pa je v sodu Tomaža Kneza z Malkovca (15,94).
Med belimi vini je kar 15 vzorcev dobilo šampionsko oceno -nad 18 točk. Med laškimi rizlingi je bil najboljši vzorec družine Br-car iz Šentruperta z oceno 18,42,
18,20	točke pa sta prejela vzorca Marije Pavlin in Franca Šmajdka s Trške gore. Dolenjskega belega je bilo 164 vzorcev, vendar so jih komisije izločile kar 44. Najvišjo oceno v tej kategoriji je prejel vzorec Ota Sevška iz Kostanjevice - 17,58'točke. Najvišjo oceno za kraljevino -16,32 - je prejel vzorec Janeza Pavlina s Trške gore. Najboljši beli pino ima Ludvik Bambič iz Škocjana (17,92), najboljši sovinjon Jože Prosinečki s Trške gore (18,32), najboljši sivi pinot Franci Perše iz Škocjana (18,38). Najvišjo oceno sploh, 18,62 točke, pa je dobil Sardone Otta Sevška iz Kostanjevice. Muškat otonel Andreja Fabjančiča iz Sevnice je dobil 17,80 točke, traminec Alojza Cvelbarja s Trške gore pa 18,32. Najboljši kerner je Brcarjev iz
Šentruperta (18,42), najboljši silvanec Jožeta Freliha iz Sentruper-ta 07,94).
PRAVNA
svetovaInica
Svetuje odvetnica
Marta Jelačin
DOBER LETNIK - Lanski vinski letnik je bil dober, kar kaže tudi ocenjevanje vin za 25. teden cvička. (Foto: A. B.)
Pridobitev lastnine nepremičnine obdarjenca
VPRAŠANJE: Stric mi je podaril parcelo in na podlagi darilne pogodbe sem se vpisal v zemljiško knjigo. Sedaj pa jo zahteva nazaj in se sklicuje na to, da mi je dejansko (v naravi) sploh še ni izročil. Kaj naj storim?
ODGOVOR: Obdarovanec postane lastnik nepremičnine, ko se na podlagi darilne pogodbe vpiše v zemljiško knjigo, čeprav mu nepremičnina ni bila izročena. Če ne boste na miren način prišli do posesti te parcele, lahko zahtevate izročitev samo sodnim potem s tožbo, kar pa ne bi bilo priporočljivo. Bolj bi se izplačalo potruditi se, da odpravite zamero in stvar uredite sporazumno.
helena mrzlikar gospodinjski kotiček
Alergije otrok na hrano
Alergija se lahko pojavi v katerikoli starosti nenadoma, tudi po hrani, ki jo je pred tem otrok lahko užival brez težav. Vzroki za alergijo so v onesnaženem okolju, iz katerega pridobivamo živila, v hrani, ki vsebuje konservan-se, barvila, arome itd. Težave v prebavilih lahko izzovemo, če majhnemu otroku začenjamo prehitro dajati težko prebavljive jedi. Znano je, da se nagnjenost k alergičnim reakcijam lahko tudi deduje. Prve alergične reakcije se kažejo lahko že pri dojenčku, pri polletnem otroku, ki mu začnemo poleg mleka dodajati še druge vrste hrane, pri otrocih v puberteti in tudi pri odraslih.
Znaki alergičnosti na hrano so lahko zelo različni. Pojavijo se kot spremembe na koži, bruhanje, driske, otekline, glavoboli, razdražljivost, napadi težkega dihanja, padec krvnega tlaka, motnje zavesti ipd. Živila, ki pogo^ sto izzovejo alergijo, so kravje
mleko, jajčni beljak, svinina, salame, krvavice, jetrne paštete, ribe, jušni koncentrati, začimbe, pšenična moka, jagode, marelice, breskve, hruške, maline, špinača, krompir, paradižnik, kislo zelje, stročnice in čokolada.
Živila, ki običajno ne povzročajo alergičnih reakcij in jih uporabljamo v začetnih stopnjah diet pri preobčutljivosti na hrano, so šipkov čaj brez limone, kruh, riž, zajčje, piščančje, puranje in telečje meso, koleraba, cvetača, oljčno olje, banane in jabolka. Dieto postopoma širimo tako, da dodajamo vedno le po eno novo živilo in nato nekaj ani (sedem ali več) opazujemo njegovo delovanje. Pri tem moramo biti zelo dosledni in ne smemo dajati otroku niti najmanjše količine živila, za katerega sumimo, da mu škodi. Pazimo tudi na čistočo posode in pribora. Če na dodano živilo ni znakov reakcije, ga vključimo v redno prehrano.
Dve pomembni 150. obletnici
Prva uprizoritev “Matička”, prvi časnik “Slovenia”
NOVO MESTO - Prihodnje leto bo Novo mesto v prvem polletju praznovalo spomin na dva pomembna kulturna dogodka: 6. januarja bo preteklo 150 let od prve uprizoritve Linhartovega “Matička” na Slovenskem, ki je bila v novomeški kazini, malo pozneje, 10. maja, pa bo minilo 150 let od izida prvega časnika na Dolenjskem, lista “Slovenia”, ki se je že čez teden dni preimenoval v “Sloveniens Blatt”, tiskan pa je bil v Tandlerjevi tiskarni v Novem mestu. Izhajal je v nemščini, vendar je bil vseskozi izrazito slovensko usmerjen.
Oba dogodka vsebujeta svojstveno osebnostno povezavo glede tvorcev - prvo odrsko postavitev “Matička” sta organizirala novomeški odvetnik dr. Jože Rosina in Franc Polak, drugi aktuar na okrajnem komisariatu. Oba sta botrovala tudi prvemu časniku na Dolenjskem. Mnoge vzporednice najdemo tudi ob primeijavi življenjske poti Antona Tomaža Linharta in Franca Polaka. Oba sta bila zagnana slovenska rodoljuba, velika svobodomisleca in zato sta bila deležna nenaklonjenosti oblasti. Oba sta zglede in spodbude za svoje napredno delovanje našla v francoski revoluciji. Linhart je “Veseli dan ali Matiček se ženi” napisal leto pozneje kot “Županovo Micko”, torej 1790, prvo odrsko uprizoritev pa je igra doživela šele 58 let pozneje v Novem mestu. Linhart, kije umrl leta 1895, uprizoritve ni dočakal.
Oba dogodka ob 150. obletnici gotovo zaslužita primerno proslavitev in počasti-
tCV'	M. JAKOPEC
RAZSTAVA REŠČIČEVIH ILUSTRACIJ
NOVO MESTO - Jutri, 18. aprila, bodo v Dolenjskem muzeju ob 19. uri odprli pregledno razstavo ilustracij samoukega slikarja Lucijana Reščiča. Razstavljenih bo več kot 150 izvirnih avtotjevih del, s katerimi je od leta 1980 obogatil slovensko knjižno ilustracijo. Na otvoritvi bodo predstavili tudi pesniško zbirko otroških pesmi Jožeta Snoja z Rešči-čevimi ilustracijami, v kulturnem programu pa bosta nastopila mladinski pevski zbor Trebnje in recitatorka Zvonka Falkner. Razstava bo odprta do junija.
Goliev pogum in resnicoljubnost
Slavnostna akademija v Trebnjem ob 110-letnici rojstva akademika Pavla Golie - Golieva priznanja za dosežke v kulturi in športu - Knjiga dr. Igorja Grdine o P. Golii
TREBNJE - Na predvečer 110-letnice rojstva domačina Pavla Golie, pesnika, dramatika, prevajalca, gledališkega delavca in akademika, sta v Centru za izobraževanje in kulture v Trebnjem Zveza kulturnih organizacij in Športna zveza občine Trebnje podelili 11 Golievih priznanj posameznikom in društvom za dosežke na področju kulture in športa. Novo knjigo o življenju in delu Pavla Golie sta predstavila predstavnik mariborske založbe Obzorja Andrej Brvar in predvsem avtor dr. Igor Grdina.
Prof. Jože Županje z izbranimi besedani oživil spomin na življenjsko pot Pavla Golie. Golieva lirika je predahnjena z velemestom pa tudi s humorjem in ironijo. S svojo posebno poetsko govorico se je posebej priljubil mladim pesniškim tvorcem, ki so nastopili po njem. Verjetno pa je najpomembnejše njegovo gledališko delo za mladino.
“V Golievih igrah prevladujeta poetičnost in pravljičnost... Tisto, kar se je zdelo Goliu v realnem življenju neuresničljivo in nesprejemljivo, je lahko uresničil v igrah... Pred gledalci je razgrnil svet ljudi, ki so po svojih nraveh tako podobni vsakdanjim ljudem, da med njimi skoraj ni razločka... Junaki iger so otroci. Nič jim ni neuresničljivo in pretežko. Posebna vrednota Golieve dramatike sta pogum in resnicoljubnost,” je med drugim poudaril slavnostni govornik Jože Zupan. Opomnil pa je, naj bi se poleg akademikov Golie in Lunačka spomnili še na jezikoslovca dr. Franceta Tomšiča, tudi avtorja Slovensko-nem-škega slovarja v številnih ponatisih, in naj bi vsaj do leta 2000, do 25. obletnice njegove smrti poiskali njegovo rojstno hišo.
Avtor nove knjigtfo Pavlu Golii dr. Igor Grdin je posebej poudaril, da bo čas pokazal, da je bil Golia “v prvi vrsti pesnik in mladinski dramatik, potem pa vse drugo. V prisotnosti uglednih gostov, med temi sta bila tudi minister za kulturo Jožef Školč in minister za notranje zadeve Mirko Bandelj, sta predsednik ZKO Trebnje Mitja Prijatelj in Športne zveze Niko Goleš podelila 3 Golieva priznanja za kulturne in 8 za
OBČNI ZBOR KUD KRKA
NOVO MESTO - KUD Krka vabi vse ljubitelje kulture v četrtek, 17. aprila, ob 19. uri na občni zbor društva, ki bo v sejni sobi pri Galeriji Krka na Šmaiješki cesti 6. V uvodnem delu bo kustos Narodne galerije v Ljubljani Ferdinand Serbej s pomočjo diapozitivov predstavil slovensko slikarko Ivano Kobilco (1861-1926), v drugem delu pa bo sledil pregled dela društva v preteklem letu in načrti za leto 1977 ter izvolitev vodstva KUD-a in članov programskega sveta za naslednji dve leti.
GOLIEVA PRIZNANJA ZA KULTURO - Golievo priznanje za življenjsko delo sta prejela Slavka Kukman, katere delo se zrcali v kultumo-umetniških skupinah in v glasbenem osveščanju ljudi v trebanjski občini, ter Janez Gartner, “oče" Galerije likovnih samorastnikov Trebnje, Golievo priznanje pa je prejela pisateljica Bariča Smole. Na posnetku: (od desne proti levi) Smoletova, Gartner in Kukmanova. (Foto: P. Perc)
Zbirka pisem o ljubezni
Predstavitev pesniške zbirke Ljubice Nenadič “Ti i ja/Ti in jaz”
- Prevod Ivanka Mestnik, spremna beseda Tone Gošnik
NOVO MESTO - Te dni je Ljubica Nenadič (rojena v Sisku, od leta 1967 pa živi v Novem mestu), v samozaložbi izdala svoj prvenec, pesniško zbirko “Ja i ti - Jaz in ti”, ki so jo v soboto, 12. aprila, zvečer predstavili v gostišču Na hribu. Prireditev, na kateri je pesmi občuteno recitirala Jerca Pezdič, za glasbeni program pa so poskrbeli kitarist Sebastjan Butala in mlada pevca Sanja in Nenad Nenadič, je vodil Rudi Škof. Ustvarjalko Nenadičevo in njeno poezijo je skušal Številnim obiskoval-
športne dosežke (o teh prihodnjič na športni strani!). ^ ^
VABILO NA GRAFIČNO DELAVNICO
NOVO MESTO - ZKO Novo mesto vabi na 9. likovno delavnico, ki bo tokrat grafična, vodil pa jo bo akademski slikar Marin Berovič. Vikend-delavnica bo potekala v likovnem ateljeju KC Janeza Trdine od petka do nedelje, 17. do 19. aprila, in sicer v petek od 16. do 19. ure, v soboto od 10. do 19. ure in v nedeljo od 9. do 14. ure.
PREDAVANJE, GLASBENO-LITERARNI VEČER, SEJEM KNJIG
NOVO MESTO - Knjižnica Mirana Jarca vabi danes, v četrtek, 17. aprila, ob 19. uri v veliko čitalnico na predavanje z barvnimi diapozitivi Špele Hleb in Silva Babiča “Aconcagua - Čile 1996 na zemlji in v zraku”. V sklopu praznovanj svetovnega dne in slovenskih dni knjige bo kot plod dolgoletnega sodelovanja med Knjižnico Ivana Gorana Kovačiča iz Karlovca in novomeško knjižnico v torek, 22. aprila, v veliki čitalnici ob 18. uri glasbeno-lite-rarni večer. Gostovala bo pro-zaistka, prevajalka in znanstvenica Irena Lukšič, nastopili pa bodo tudi učenci karlovške glasbene šole. Knjižnica Mirana Jarca organizira od 22. do 24. aprila od 8. do 18. ure pred vhodom sejem knjig iz bukvarne po simbolični ceni 300 do 500 tolarjev. Lahko prodajate ali zamenjate tudi svoje knjige.
DOBRO OBISKANE REVIJE - Tako je bilo tudi na zadnji, ko so se ljubiteljem zborovskega petja predstavili odrasli pevski zbori, med njimi tudi Dolenjski oktet (na sliki). (Foto: L. M.)
Zborovsko petje napreduje
Na treh medobčinskih revijah ZKO Novo mesto nastopilo 28 pevskih zborov - Najboljši 8. maja v Črnomelj
NOVO MESTO - ZKO Novo mesto, ki že več kot 20 let vsako pomlad pripravlja revije otroških, mladinskih in odraslih pevskih zborov, je tudi letos 28 zborom omogočila, da so se predstavili na treh medobčinskih revijah, ki so bile v avli KC Janeza Trdine v Novem mestu. Tajnica ZKO Novo mesto Staša Vovk je povedala, da je namen pregled dejavnosti, strokovno spremljanje in ocenjevanje in da so letošnje strokovne ocene zelo obetavne. “Zaznaven je napredek vseh zborov, kar potrjuje, da so z našim načinom dela, z izobraževanjem in strokovnim spremljanjem narejeni koraki naprej.” Letos so na predlog zborovodij organizirali posebej revijo otroških in mladinskih pevskih zborov. Veliko je namreč osnovnih šol, ki imajo zbore, se ne prijavijo na revijo, tako da bo sedaj več možnosti. Letos se je prvič predstavil zbor iz Žužemberka, česar so zelo veseli.
V komisijah na revijah sta bila poleg Vovkove in Slavka Raucha, svetovalca za glasbo pri ZKO Novo mesto, pri otroških in mladinskih zborih prisotna Dragica Zvar, svetovalka
za glasbo iz Celja, strokovno besedo pri odraslih zborih, ki so nastopili v dveh delih, pa je imel prof. Igor Švara, dirigent iz Ljubljane. Oba sta zborovodjem po nastopih dala napotke in strokovne nasvete za nadaljnje delo, izbrala pa sta tudi najboljše zbore, ki se bodo v četrtek, 8 maja, uvrstili na regijsko revijo v Črnomlju. Od otroških zborov se bodo tam predstavili iz OŠ Center in Šmihel, od mladinskih iz OŠ Grm, Vavta vas in Bršljin, od odraslih pa mešani pevski zbor Pomlad, mešani pevski zbor Revoz, mešani pevski zbor KUD Krka in Šentjernejski oktet. Posebne pohvale je bil deležen mešani pevski zbor DU Novo mesto.
Novomeška “Pomlad” pod vodstvom zborovodkinje Jožice Prus - zbor bo letos praznoval peto obletnico - se te dni pripravlja na nastop na državnem tekmovanju “Naša pesem” v Mariboru, ki bo to soboto, 19. aprila. Sicer pa ZKO Novo mesto za prihodnji teden, v četrtek, 24. aprila, pripravlja srečanje plesnih skupin Dolenjske in Posavja, ki bo prihodnje leto v Krškem.
L. M.
Vabilo na sprehod po preteklosti
V sredo, 23. aprila, na svetovni in slovenski dan knjige, prvič dan odprtih vrat Knjižnice frančiškanskega samostana ■ Od 9. do 18. ure - Razstava “Frančiškani - knjižni ustvarjalci”
NOVO MESTO - V 500-letni zgodovini novomeškega frančiškanskega samostana seje v njihovi knjižnici, ki ravno tako obstaja od leta 1472, nabralo skoraj 18 tisoč knjig z najrazličnejših področij človekovega ustvarjanja. Leta 1991 so v samostanu uredili posebno muzejsko knjižnico, v kateri se nahaja najpomembnejši knjižni fond, le redkokdaj pa je priložnost, da si jo lahko ljudje lahko ogledajo, predvsem ob otvoritvah razstav, in najavljeni razredi učencev. Tako so se frančiškani oz. p. Felicijan Pevec, ki skrbi za knjižnico, odločili, da ob 23. aprilu na stežaj odprejo vrata samostanske knjižnice.
ZBIRKO ODLIKUJE ODKRITOSRČNOST - Je na predstavitvi pesmi Ljubice Nenadič poudaril Tone Gošnik (v sredini), zraven pa je še Rudi Škof. (Foto: L. M.)
cem približati Tone Gošnik, ki je v zbirki prispeval spremno besedo. Pesmi je Nenadičeva, ki je po poklicu frizerka, pisala v hrvaškem jeziku, prevod v slovenščino pa je delo Ivanke Mestnik. Zbirko sta oblikovali Jelica Kupec in Jožica Škof.
Ljubica Nenadič, ki piše že od srednje šole naprej, pravi, da je šele na vztrajna prigovarjanja prijateljic zbrala 30 pesmi, jih izdala v zbirki “Ti i ja, Jaz in ti” in tako svoje misli, čustva in občutja zaupala tudi drugim. “To je prava poezija, topla, iskrena, polna nežnega hrepenenja in upanja, poezija, ki te prevzame. To so pesmi, rojene iz ljubezni do moža in doma,” je povedal Tone Gošnik. In res bi lahko pesmi Nena-dičieve označili kot ljubezenska pisma možu. Ne poslužuje se kakšnih posebnih pesniških oblik, saj so njene pesmi dostikrat podobne prozni govorici. So preproste, po Gošnikovi oznaki pa jih odlikuje predvsem odkritosrčnost, brez sprenevedanja in zadreg, kar dandanes ni ravno pogost pojav. Sama pa o svoji poeziji pravi: “Vem, da so moji verzi enostavni, a tudi sreča je enostavna. In spet lahko zašepetam: Ti meni cvet, jaz tebi pesem...” Ljubici Nenadič je ob izidu pesniškega prvenca čestital tudi novomeški župan Franci Koncilija.
L. M.
To naj bi bilo ob letošnjem svetovnem in drugem slovenskem dnevu knjige prvič, postalo pa naj bi tradicionalno, še posebej, če bo odziv dober. Tako bo prihodnjo sredo od 9. do 18. ure voden ogled knjižnice, p. Felicijan pa bo z veseljem odgovarjal tudi na vprašanja. V frančiškanski knjižnici, ki je resnično lepo urejena in je edina takšna na Dolenjskem, ki je nepretrgoma delovala od začetka pa do danes, so na ogled najrazličnejše stare knjige, tu hranijo zbirke zemljevidov, najrazličnejše časopise (v celoti Kmečke in rokodelske novice), prevode, rokopise na pergamentu iz leta 1418, posebej znan je latinski molitvenik iz leta 1450-1460 itn. P. Felicijan je spomnil na Valentina Vodnika, ki je v Novem mestu dve leti kot frančiškan študiral filozofijo in hranijo tudi nekaj njegovih pesmi.
Na dan odprtih vrat samostanske knjižnice se bodo obiskovalci lahko sprehodili tudi po preteklosti, še posebej vezani na Novo mesto. P. Felicijan namreč pripravlja posebno razstavo z naslovom “Frančiškani - knjižni ust-
KONCERT OB 200-LETNICI ROJSTVA F. SCHUBERTA
TREBNJE - Glasbena šola Trebnje je bila organizatorica koncerta ob 200-letnici rojstva Franza Schuberta, ki je bil v ponedeljek, 14. aprila, zvečer v predavalnici OŠ Trebnje. Nastopili so solo pevci iz razreda prof. Doroteje Cestnik-Spasič, pri klavirju pa jih je spremljal prof. Vladimir Mlinarič.
varjalci”. V vitrini bodo na ogled dela patra, profesorja in nekaj let ravnatelja na novomeški gimnaziji p. Castula Weibla, p. Mansveta Šmajdka iz Soteske ter slavista, lektoija in dolgoletnega profesorja na novomeški gimnaziji p. Ladislava Hrovata iz TUnjic.
Sicer pa je novomeški frančiškanski samostan nekaj posebnega tudi zato, ker na svoj način - z različnimi knjižnimi, slikarskimi razstavami, koncerti - prispeva k pestrejšemu kulturnemu dogajanju na Dolenjskem. Za to se od 90-ih let naprej trudi p. Felicijan, ki pravi, da želi ljudem tako spotoma, ob obisku cerkve, “vsiliti”, da še nekaj lepega vidijo, slišijo ali občutijo. “Morda bodo tako počasi spoznali, da potrebujejo tudi kulturo,” pravi. Ob 30-letnici društva Ex libris Slovenije pripravljajo tudi v Novem mestu razstavo frančiškanskih ekslibrisov.
L. MURN
ŽUPAN NA SPREJEMU ČESTITAL STRAŠKIM PIHALCEM - " Vesel sem vašega uspeha in tudi tega, da ste na ta način ime Mestne občine Novo mesto ponesli v svet, "je povedat župan Franci Koncilija, ki je v petek, 10. aprila, skupaj s sekretarjem za kulturo, šport in mladino Robertom Judežem v vijolični občinski dvorani sprejel glasbenike Pihalnega orkestra Krka Zdravilišča iz Straže in njihovega dirigenta Mira Sajeta. Vzrok je njihov nedavni veliki uspeh na mednarodnem tekmovanju pihalnih orkestrov v Italiji, kosov I. kategoriji zasedli prvo mesto in prejeli prvo nagrado, Saje pa je bil najboljši od vseh 44 dirigentov. Župan jim je poklonil priznanje, sliko Novega mesta, Sajetu pa knjižno darilo. Miro Saje se je ob tej priložnosti občini zahvalil za pomoč pri njegovem študiju dirigiranja na Nizozemskem. Mladi Straški glasbeniki, ki so prinesli pokazat nekaj daril iz Italije (pokale), so strnili svoje vtise s tekmovanja, veseli pa so predvsem prisrčnejših odnosov med njimi. Da jih uspeh ni prevzel, kaže njihova obljuba, da bodo še veliko vadili in delali. Maja jih čaka nastop na državnem tekmovanju v Sežani. (Foto: L. Murn)
POTA IN ST#
&
O
H
>
dežurni poročajo
NAŠLI GRANATE - V četrtek, 10. aprila, so potapljači posebne enote ministrstva za notranje zadeve v Krki pri Kandijskem mostu v Novem mestu našli štiri granate, po vsej verjetnosti iz druge svetovne vojne, ki so bile zaprte v železnem zaboju. Zaboj so potapljači izvlekli iz vode in ga skupaj s policisti zavarovali do prihoda pirotehnika.
NAŠLI UKRADENO - Š. J. z Osojnika je 10. aprila ukradel vrtalni stroj v trgovini Begrad v Črnomlju. Policisti so pri njem vrtalni stroj našli in mu ga zasegli.
UKRADEL KABEL - V noči na 12. april je neznanec v Gradcu pred gasilskim domom ukradel 280 metrov ptt kabla za omrežje. S tem je lastnika M. G. s Krasinca oškodoval za okoli 25 tisočakov.
POT JE NADALJEVAL PEŠ - V petek, 11. aprila, zvečer je R. P. iz Metlike za trenutek pustil kolo z motorjem pred stanovanjskim blokom. Ko seje vrnil, je opazil, da mu ga je nekdo medtem ukradel in ga s tem oškodoval za 45 tisoč tolarjev.
MED REKORDERJI - Prejšnji petek so policisti merili hitrost na magistralni cesti št. 1. V Krakovskem gozdu je z mercedesom Hrvat pripeljal kar s hitrostjo 173 km na uro, čeprav je na tej cesti omejena na 100 km/h.
TRČIL V POTNIŠKI VLAK
TREBNJE - V četrtek, 10. aprila, ob 7.20 je J. R. iz Kranja vozil tovorni^avtomobil, naložen z opeko, od Sentlovrenca proti lokalni cesti Mala Loka - Stranje. Ko je pripeljal na nezavarovan železniški prehod v Šentlovrencu, je spregledal, da od Trebnjega prihaja potniški vlak, zaradi česar je prišlo do trčenja. Strojevodja B. I. iz Novega mesta je zadel zadivji del tovornjaka, tega pa je nato odbilo s prehoda ob rob proge. Pri tem je nastala večja premoženjska škoda, vlak pa ni bil sposoben za nadaljpjo vožnjo.
DOMAČIM GROZIL Z NOŽEM
KRŠKO - V sredo, 9. aprila, popoldne je prišel 45-letni B. A. iz Krškega domov in se pričel prepirati s sinom in s svojo bivšo ženo, med prepirom pa jima je grozil tudi z nožem. Ko so na kraj kršitve prišli policisti, se mož še vedno ni pomiril, zato so ga policisti pridržali do iztreznitve.
RUDNIKU UKRADLI KABEL
KANIŽARICA - V prvi polovici aprila je neznanec v Kanižarici prišel do ograjenega skladišča Rudnika Kanižarica in ukradel okoli 3 tone jamskega električnega kabla. S tem jc Rudnik v zapiranju oškodoval za okoli 1,5 milijona tolarjev.
MINISTER MIRKO BANDELJ ZA DOLENJSKI LIST:
“Sem za ostrejši odnos do kršiteljev”
Delovne razmere policistov na južni meji sicer res slabe, a reševanje postopno in po prednostnem vrstnem redu - Romi ne morejo biti drugorazredni državljani
Ministrstvo za notranje zadeve dober mesec vodi minister Mirko Bandelj, v prejšnjem mandatu generalni sekretar vlade, ki sije skupaj s sodelavci zadal nekaj prednostnih nalog. Teje predstavil na srečanju z novinarji, odgovoril pa je tudi na nekaj vprašanj za Dolenjski list.
Mejni prehodi na južni meji dajejo vse prej kot urejen videz, na neznosno delo v kontejnerjih pa policisti opozarjajo že dalj časa. Lahko v kratkem pričakujejo kakšne spremembe?
“Na nastanek južne meje ob osamosvojitvi nismo bili priprav-
Mirko Bandelj
ljeni, zato so tam razmere res najbolj neurejene. Prej na tej meji ni bilo policistov in so ti tudi brez ustreznih stanovanj, srečujemo pa se še s težkimi problemi pri zagotavljanju čim boljših delovnih razmer, zato je to ena od prednostnih investicijskih nalog. To velja tako za same postaje - letos bosta prišli gotovo na vrsto postaji v Ilirski Bistrici in Ribnici - v sodelovanju s projektom Phare bomo izboljšali možnosti zaposlovanja na meji, aktivno pa rešujemo tudi stanovanjsko problematiko, a vseh problemov naenkrat ne bomo mogli rešiti, reševali pa jih bomo glede na prioriteto.”
Se bo število policistov na meji povečevalo?
“Verjetno bomo krepili prisotnost policije na južni meji, ker je naš cilj že sedaj prestaviti meje Evropske unije in meje Shengena na južno mejo, hkrati pa bo to nuja, ker se bodo ob sproščanju in odpiranju meje z Avstrijo in Italijo kazali presežki v številu policistov, ki bodo premeščeni na južno mejo. To seveda pomeni tudi ustrezna sredstva tako za njihovo stanovanjsko rešitev kot za delovne pogoje.”
Po obljubah izpred dveh let naj bi bila stavba Uprave za notranje zadeve Novo mesto letos končana, kar pa očitno ne bo uresničeno.
“Gradnja v Novem mestu se premika naprej. Tudi v letošnjem proračunu denar za to investicijo zanesljivo bo, koliko ga bo in ali ga bo za dokončanje, pa bo odvisno od sprejema proračuna.”
Zaradi pereče romske problematike na Dolenjskem in v Posavju seje na enem od sestankov županov (s svojimi predlogom naj bi se obrnili tudi na Ministrstvo za notranje zadeve) pojavila ideja, da bi imeli tukajšnji policisti večje pristojnosti pri razreševanju romske problematike. So takšna pričakovanja sploh realna?
“Tovrstnih iniciativ županov ne poznam. Policisti ne moremo gledati na Rome kot na drugorazredne državljane, posvečamo jim pač toliko pozornosti, kolikor kriminalitete izvira iz njihovih vrst. Sicer pa romska problematika ni v tolikšni meri zadeva notranjega ministrstva kot drugih ministrstev, na primer ministrstva za okolje in prostor, šolskega ministrstva in drugih, ter seveda občin.”
Kljub temu so prav Romi tisti, ki si največkrat “privoščijo” vožnjo z neregistriranim avtomobilom, takšnega avta pa policist ne more odvzeti, čeprav se vožnje z njim ponavljajo.
“Ob predpisih, kot jih imamo, odvzem seveda ni mogoč. Sicer sem za to, da se zaostrijo sankcije do vseh kršiteljev in se dajo poli-
cistom večja pooblastila pri kaz-n0VanjU ”	T. GAZVODA
•	Bil je prevelik za ta svet, zato so ga skrajšali za glavo. (Petan)
•	Ko je človek vinjen, pove, kar misli, kadar je trezen. (Švedski pregovor)
•	Nekdanji tovariši so se spremenili v gospode, nekdanji vodilni tovariši pa v gospodarje. (Petan)
PARKIRNINA TUDI OB SOBOTAH?
ČRNOMEU-Sredi junija lani so na Trgu svobode v Črnomlju pričeli pobirati parkirnino. Lani so zaključili pobiranje z dobrega pol milijona tolarjev dobička, pri tem pa ni upoštevanih okrog 900.000 tolarjev, kolikor je veljala nabava in postavitev kioska za pobiralca parkirnine. Vendar je bilo pobiranje parkirnine v začetku ren-tabilnejše, medtem ko se sedaj prihodek postoma zmanjšuje, najbrž tudi zaradi odselitve upravne enote iz gradu. Zato občinska uprava skupaj s Komunalo išče možnosti, da bi bil prihodek večji, stroški pa čim manjši. Menijo, da bi bila rešitev tudi v plačevanju parkirnine ob sobotah in v doslednejšem pobiranju parkirnine.
po dolenjski deželi
•	Dneve, ki so za nami, so zaznamovale nizke temperature, zato se je prilegel topel kotiček v zakurjeni sobi. Tega se je očitno dobro zavedal tudi 20-letni Ž. G. iz Krškega. V nedeljo popoldne je s prijatelji popival v lokalu Pod lipo v Brestanici, popivanje pa se je sprevrglo v prepir z lastnikom lokala. Razgreti mladenič se je znašal še nad steklenicami in jih vztrajno razbijal, natakarici pa je govoril vse prej kot prijazne besede. Ko so prišli na kraj kršitve policisti, sta bila razburjeni fantič in lastnik lokala zunaj, vendar tudi nižje temperature razgreteža niso pohladile. Nameravani obračun z lastnikom so mu s fizično silo preprečili policisti, ki so ga morali odpeljati s seboj na policijsko postajo. Nedeljsko popoldne v družbi policistov si je krajšal tudi s pihanjem v alkotest, ki je pokazal kar 2,08 promila alkohola.
•	Podobnega opravila se je lotil 33-letni V. R. iz Brežic, ko je v petek nekaj po polnoči prišel v nočni klub Flamingo v Krškem. Najprej je sedel za mizo, si naročil pivo, ga plačal in spil, da si je malo “opomogel”, potem pa začel razgrajati. Njegovih groženj so bili deležni tako gostje kot zaposleni, poskusi redarja, da bi ga umiril, so bili neuspešni - še huje, kršitelj je postal še bolj napadalen, na koncu pa se je s praznim medeninastim lončkom lotil še vrat lokala. Pomiril se ni niti ob prihodu policistov, zato so ga odpeljali na hladno.
V kopalnici razneslo pralni stroj
Na srečo brez poškodb
OTOČEC - V soboto, 12. aprila, okoli 19. ure se je v Srednjem Grčevju zgodila nezgoda, ki bi se lahko precej slabše končala, saj je razneslo pralni stroj, kije povzročil precejšnje razdejanje. Še dobro, da v bližini ni bilo nikogar.
26-letna B. B. iz Srednjega Grčevja je v kopalnici podstrešnega stanovanja prala delovno haljo. Pri pranju je uporabila tudi okoli 2 decilitra bencina, nato je haljo sprala z vodo in jo dala prati v skoraj nov pralni stroj. Odšla je v kuhinjo in čez nekaj časa je po vsej verjetnosti zaradi bencinskih hlapov v pralnem stroju prišlo do močne eksplozije, v kateri je odtrgalo vrata z okvirjem in jih vrglo skozi vhodna steklena vrata na stopnišče. Razpokala je stena kopalnice, poškodovan je strop in streha nad kopalnico, pralni stroj pa je uničen. V eksploziji, v kateri je nastala večja materialna škoda, na srečo ni bil nihče poškodovan.
OTROCI PRI GLASBENI ŠOU PREPUŠČENI SAMI SEBI - Če je za varnost otrok pri osnovnih in srednjih šolah dobro poskrbljeno, tega ne moremo trditi za okoli 600 učencev glasbene šole Marjana Kozine na Jenkovi ulici v Novem mestu, kjer ni nobenih talnih označb ali tabel, da je tam šola, učenci - dnevno pride v glasbeno šolo tudi 200 in več učencev -pa se morajo na sicer ozki ulici umikati še precej gostemu prometu in tam parkiranim avtomobilom. Pred šolo je nekajkrat že prišlo do manjših prometnih nesreč, za zdaj pa tudi prošnje vodstva šole na občino še niso obrodile sadov. (Foto: T. G.)
SOLSKIAVTOBUS NE MORE DO OTROK
LOŠKI POTOK - Učence višje stopnje iz krajevne skupnosti Draga vozi v šolo dr. Antona Debeljaka v Loški Potok avtobus. Žal pa ta ne more dalj kot do Trave. Od tam dalje je cesta za večja vozila neprevozna in nevarna celo za osebne avtomobile. Tako morajo šolarji iz vasi Črni Potok in nekaj drugih zaselkov v šolo v Čabar, kjer običajno nadaljujejo šolanje v gimnaziji in se dobesedno izgube. Mnoge debate o izgradnji nujne povezave s temi vasmi pa so skoraj potihnile. V Hrvaško šolo hodi približno 6 otrok, iz Starega in Novega Kota pa jih vozijo v sosednjo občino Loška Dolina.
A. K.
AVTOMOBILSKO NASILJE -“Iznajdljivost" voznikov avtomobilov, ki hočejo na vsak način parkirati v ožjem središču Novega mesta, ne pozna meja, sploh pa ne predpisov, kaj šele obzirnosti. Takole so trije junaki tipa “kaj mi pa morejo”prejšnji četrtek dopoldne junaško pustili svoje avtomobile na prehodu za pešce in zaprli dostop na pločnik oziroma izstop z njega. (Foto: A. B.)
OTROCI STRELJALI V CERKEV
KRŠKO - V četrtek, 10. aprila, ob pol sedmi uri zvečer so v bližini cerkve sv. Rozalije v Krškem policisti izsledili tri otroke, eden je imel pri sebi zračno puško. Policisti so ugotovili, da so otroci streljali v okna cerkve in razbili tri šipe. Zračna puška je bila last 66-letnega K. B., ki jo je dal v uporabo svojemu vnuku.
Cilj: 100 manj mrtvih
Upravne postopke želijo normativno skrajšati, posodobiti in poenostaviti - Povečati zaupanje javnosti
Odštevanje dni do prelomnice dveh tisočletij se je začelo. Tudi v Ministrstvu za notranje zadeve, kjer so začrtali motivacijski projekt “Kako bomo dočakali leto 2000?” Tako želijo v zadnjih 1000 dneh, ki nas ločijo do leta 2000 in smo jih začeli odštevati 5. aprila, povečati stopnjo zaupanja in zadovoljstva javnosti z njihovim delom, povečati kakovost storitev in zmanjšati število mrtvih na slovenskih cestah.
Dveletno intenzivno delo policije, ki je usmerjala svojo dejavnost v nadziranje najbolj ogrožu-jočih ravnanj v prometu, je sicer vplivalo na zmanjšanje števila
‘AVTOSALON FIČKOV" PRED GRADOM PREŽEK - Grad Prežek, nekdaj plemiško prebivališče, danes resda ni obnovljen, vendar pa, trdno vpet v severno pobočje Gorjancev z legendami in pripovedmi, ki so se rojevale in ohranjale v stoletjih graščine, še vedno privablja ljudi, željne naravnih lepot in lepot že v 12. stoletju oblikovanih zidov. Vendar imajo obiskovalci Prežeka na ogled tudi pravi avtoodpad, saj je nekdo prav pred vhod pripeljal tri flčke, dodobra obrane vseh delov. O kulturi in osveščenosti storilca ne bomo izgubljali besed! (Foto: T. G.)
smrtnih žrtev na cestah iz 505 v letu 1994 na lanskih 389, vendar pa je cilj slovenske policije, da bi bilo v letu pred novim tisočletjem to številko še za 100 manjše, s čimer bi se približali povprečju držav Evropske unije. Seveda bo poleg preventivnega in operativnega dela policije k takšnemu rezultatu gotovo pripomogel nov zakon o varnosti cestnega prometa, ki naj bi, za to se bo zavzemal tudi minister za notranje zadeve Mirko Bandelj, dal policiji večja pooblastila pri kaznovalni politiki, saj sedanji sistem, ki zaradi pogostih ozkih grl pri sodnikih za prekrške postavlja pod vprašaj smiselnost policistovega pisanja predlogov sodniku za prekrške.
Ministrstvo si bo bolj prizadevalo tudi za dvig kakovosti storitev na področju upravnih notranjih zadev. Tako bodo v ministrstvu skušali posodobiti upravne postopke, jih normativno skrajšati in poenostaviti.
Slovenska policija je sicer po mnogih kazalcih na evropskem nivoju, vendar pa raziskave kažejo, da je zaupanje javnosti vanjo slabše, zato se bodo v ministrstvu trudili tudi za čim boljše stike in komuniciranje z javnostjo, velik poudarek pa bo dan tudi izobraževanju in sodelovanju s tujimi policijami.
T. G.
Po resnico o Mesarstvu v Lji	ibl	jano
Kriminalisti o vloženih prijavah v zvezi z domnevnimi kaznivimi dejanji v KZ Krka niso odkrili nepravilnosti ■ Mijo Skubic prepričan v svoj prav, zato gre še v Ljubljano		
NOVO MESTO - Mijo Skubic je od novembra lani brez službe. Njegov zahtevek za razveljavitev sklepa disciplinske komisije Mercatorja KZ Krke Novo mesto in s tem sklepa upravnega odbora je delovno in socialno sodišče v Novem mestu zavrnilo, prijavi, kiju je vložil na novomeško UNZ, pa sta ostali le pri poročilu tožilstvu. Kljub temu je Mjjo Skubic prepričan, da ve, l(je tičijo vzroki za večmilijonsko škodo, ki je nastala v mesarskem obratu zadruge, zato s poskusi, da bi to dokazal, kljub grožnjam, ki jih je zaradi tega deležen, ne bo odnehal. Dokazno gradivo bo namreč romalo tudi na ministrstvo za notrapje zadeve v Ljubljano.
Kot pravi 47-letni Mijo Sku- načrtna gonja proti njemu.
bic iz Dolenjskih Toplic, se zgodba o zaključku njegovega dolgoletnega službovanja ne začne avgusta lani. Tedaj je prišlo do spora med njim in sodelavcem Damjanom Gazvodo iz Velikih I3rusnic. Po Skubičevih besedah je Gazvodo le odrinil, tako daje ta padel na zadnjo plat, po besedah Gazvode pa naj bi bile posledice hujše, zaradi česar je dva dni po konfliktu iskal tudi zdravniško pomoč. Zpletati se je začelo, kot pripoveduje Skubic, že ko je leta 1994 začel vodstvo zadruge opozarjati na dogodke, zaradi katerih je samo v enem letu nastala ogromna izguba. “Meso se je izdajalo brez dobavnic, zgolj za gotovino, denar pa je romal v zasebne žepe,” zatrjuje Skubic in dodaja, da se je na podlagi teh opozarjanj začela
Mesar, kije tako zaradi fizičnega napada, ki je bil po njegovih besedah zrežiran, ostal na cesti, je zbral precej obremenilne dokumentacije o dogajanjih v KZ Krka kot tudi o fizičnem napadu, ki ga žrtev utemeljuje tudi z zdravniškim spričevalom - pod njim je podpisan dr. Jernej Kranjc - za katerega je Skubic še vedno prepričan, da z njim ni vse v redu, zato se je še sam lotil raziskovanja tega primera.
“Kriminalisti so zaključili preiskavo primera in niso ugotovili nepravilnosti, zato so tožilstvu dali le poročilo,” zadevo komentira načelnik UNZ Novo mesto Franci Povše, medtem ko je pristnost zdravniškega spričevala v našem pogovoru po telefonu potrdil tudi dr. Kranjc.
Mijo Skubic z rezultatom, do katerega so prišli novomeški kriminalisti, ni zadovoljen, zato bo na podlagi lastnih dognanj iskal pravico še v Ljubljani. “Prepričan sem, da so kriminalisti zavrnili celo dokaze, ki so jasni, in ne bom odnehal, saj menim, da sem na sledi podkupovanju in zadeva gotovo ni čista,” pravi Mijo Skubic.
T. GAZVODA
Mijo Skubic
Krka gre odločno proti prvi ligi
Košarkarji Krke so s tremi zmagami in nesrečnim porazom z eno nogo že v prvi ligi - V igri za prvo ligo tudi Krško, ki je v minulo soboto v Novem mestu doživelo pošten poraz
Pregazili Ilirijo in tudi Bilje
Uspešna pomlad novomeških nogometašev
NOVO MESTO - Nogometaši novomeškega Radia Krka so v nedeljo, 6. aprila, med tekmo drugega pomladanskega kola na domačem igrišču spet dodobra ogreli dlani vse bolj številnih gledalcev, ki so jim imeli za kaj ploskati. Na razpoložene novomeške strelce so naleteli nogometaši ljubljanske Ilirije. Novomeščani so z zadetkoma Andreja Kostrevca in Janeza Grudna po polčasu vodili z 2:0, v drugem polčasu pa sta ljubljansko mrežo zatresla še Gorazd Plevnik in Mario Bratkovič, Ljubljančani pa so z enim zadetkom visok poraz le omilili. Igrala so tudi novomeška moštva v mlajših kategorijah. Mladinci Elana so v Sežani izgubili s Taborom z 1:2, kadeti so doma premagali Domžale z 1:0, starejši dečki s 5:2 Zagorje in mlajši dečki z 2:0 Litijo.
V nedeljo, 13. aprila, je člansko moštvo Elana Radio Krka v gosteh z zadetkoma Francija Peršeta in Stojana Mesojedca premagalo Bilje z 2:1. V soboto ob 16.30 bodo spet igrali doma in to z moštvom Naklo Triglav. Mladinci so doma premagali Piran s 5:1, kadeti v gosteh Jezero 1:0, starejši dečki s igrali v gosteh z Olimpijo 0:0, mlajši dečki pa so prav tako z Olimpijo v gosteh izgubili z 0:4.
I. V.
NOVO MESTO, KRŠKO - Košarkarji novomeške Krke so končnico državnega prvenstva za razvrstitev od 9. do 16. mesta začeli z zmago nad dosedanjim A-l-ligašem'Kraškim zidarjem v gosteh, v drugem kolu so doma rutinsko premagali Ilirijo, v tretjem kolu zelo nesrečno v gosteh izgubili s Slovanom ter v četrtem doma ugnali Krčane, ki pa kljub porazoma s Škofjeločani in Novomeščani niso odpisani.
Medtem ko so bili Krčani lani Smeltu Olimpiji v finalu povsem enakovreden tekmec za naslov prvaka, letos igrajo končnico za obstanek oziroma uvrstitev v prvo ligo. Začeli s porazom proti prvaku A-2-lige Loki kavi, potem pa doma premagali šentjurski Kemoplast in v gosteh še Ilirijo. Nakič, ki je na prvi tekmi dosegel 18 točk, je s Kemoplastom dosegel še 6 točk več, za
KRČANI V NOGOMETU
BREŽICE - Športna zveza Brežice je 3. aprila pripravila področno prvenstvo srednjih šol v malem nogometu, na katerem je sodelovalo 6 moštev iz Posavja, Dolenjske in Bele krajine. Vrstni red: L Srednja šola Krško, 2. Šolski center Novo mesto, 3. Gimnazija Brežice, 4. Ekonomska srednja šola Novo mesto, 5. Srednja šola Črnomelj, 6.
- Gimnazija Kočevje.
MIZARSTVO KROŠELJ DRUGO
MARIBOR - Potem ko so favorizirani nogometaši ekipe Mizarstvo Krošelj po presenetljivem porazu v prvi finalni tekmi za slovenski pokal v malem nogometu v domači dvorani proti mariborski agenciji Luvin (4:5) zagotavljali, da bodo na povratni tekmi zanesljivo zmagali, je v šporrtni dvorani Tabor res vse kazalo na takšen razplet. Sevničani so namreč povedli z 1:0,10 minut pred koncem pa še s 4:3. Takrat je najboljši strelec prvenstva in pokala Janko Dolenc dobil rdeči karton. Domačini so ob igralski premoči izenačili, trener Sevničanov in državne reprezentance Razboršek je pred koncem tekme potegnil iz igre še vratarja, toda domačini so srečno zadeli vrata gostov ter zmagali spet s 5:4 in osvojili pokal.
v
Zužemberčani lahko še višje
Žužemberčani na kadetskem državnem prvenstvu v odbojki za las ob finale - Bron uteha za mlajše in marg izkušene
četrtega niza, ko so imeli Žužemberčani še zadnjič priložnost, da bi le pripravili presenečenje, gostje pa so bili tudi tokrat močnejši in srečnejši ter tudi četrti niz dobili s 16:14. Za skrajšano igro v petem nizu mladi Žužemberčani le niso imeli dovolj izkušenj, saj bo večina igralcev med kadeti nastopala tudi še naslednje leto, in v boj za prvo mesto so se uvrstili Mariborčani, za mnoge pa je bilo to finale pred finalom.
V drugi tekmi je Brezovica po sicer dokaj izenačeni tekmi s 3:0 premagala Granit Preskrbo, ki se je tako v boju za 3. mesto pomerila z domačini. Tokrat so bili Žužemberčani prepričljivo boljši in bronaste medalje so po zmagi s 3:0 (10, 13, 1) ostale v Žužemberku. Finalna tekma je bila zelo izenačena, kljub skoraj fanatičnemu odporu Ljubljančanov (Brezovice) pa je naslov državnih prvakov odšel v Maribor, ki je zmagal s 3:1 (-13,11,9,12).
I. V.
ŽUŽEMBERK - Kadetska vrsta žužemberškega odbojkarskega kluba je v nedeljo na državnem prvenstvu, ki so ga v Žužemberku zgledno pripravil domači odbojkarski delavci, po pričakovanju osvojila tretje mesto, medtem ko so postali državni prvaki kadeti Maribora - Gradisa. Vendar ni veliko manjkalo, da se ne bi končalo drugače. Po sili razmer sicer maloštevilno, a precej bučno občinstvo je tako vzpodbudilo domače fante, da so prvo tekmo finala državnega kadetskega prvenstva proti favoriziranim Mariborčanom začeli precej bolje od gostov in povsem zasluženo so dobili prva dva niza s 15:8 in 15:11. Žužemberčani so bili tako rekoč na pragu presenečenja, a je bila zanje teža odgovornosti prevelika. Žataknilo se jim je v tretjem nizu, ko so Mariborčani le uveljavili svoje večje znanje in višino, domače fante pa so ugnali šele na razliko s 16:14; enako izenačen je bil tudi zaključek
MEDALJE IZ ROK RAVNATELJICE - Medalje za tretje mesto na kadetskem državnem prevenstvu v odbojki je domačim fantom obesila okoli vratu ravnateljica osnovne šole Žužemberk mag. Jelka Mr-var, saj so prav vsi igralci obiskovali ali pa še obiskujejo prav to šolo. Na sliki: ravnateljica mag. Jelka Mrvar za uspeh čestita članu prve postave kadetske vrste Žužemberka Roku Puclju. (Foto: I. V)
sorazmerno dober začetek Krčanov pa je zelo zaslužen Walter Jeklin, ki je na prvih dveh tekmah dosegel kar 70 točk, a sije na sobotnem dolenjsko - posavskem derbiju poškodoval oko; vprašanje je, kako bo z njim v nadaljevanju.
Čeprav je Krka predvsem zaradi spodrsljajev v prvem delu sezone osvojila le drugo mesto v A-2 ligi, pa je med dosedanjim A-2-ligaši najmočnejša, od moštev, ki so v rednem delu sezone nastopala v družbi najboljših, pa ji je glede na videno enakovreden le Litostroj Slovan, s katerim so Novomeščani igrali prejšnjo sredo, bili boljši a na kon-
P0H0D NA LIMBARSKO IN ZASAVSKO SVETO GORO
NOVO MESTO - Planinska skupina Krka vabi v soboto, 19. aprila, na pohod na Limbarsko goro (770 m) in zasavsko Sveto goro (849 m). Odhod bo izpred Krke v Ločni ob šestih zjutraj. Izlet sodi v tekmovanje za množičnost, zato imajo krkaši prevoz zastonj, ostali bodo za vožnjo prispevali po 1000 tolarjev, za otroke pa po 500. Prijave in denar za prevoz zbirajo v oddelku za oddih do petka, 18. aprila do 10. ure, tel.: 068 312 537. Vodili bodo Franci Somrak, Tomaž Gregorčič in Anton Kralj.
PLANINCI NA DOBRČO
NOVO MESTO - Planinska sekcija Intel servis, ki deluje v okviru novomeškega planinskega društva, bo v soboto, 26. aprila, pripravila planinski izlet na 1643 m visoko Dobrčo. Odhod avtobusa s parkirišča nasproti novomeške avtobusne postaje bo ob 6. uri, izlet bosta vodila vodnika PZS Branko Dolinar in Marko Rems, prijavite pa se lahko po telefonih 324 360 (Ivan Rovan), 323 724 in 26 811 (Marko Rems) ter 22 182 (Tone Progar).
Tomovi mladinci zmagovali v Nemčiji
Mednarodna uveljavitev sester Silvester
MIRNA - Organizatorji mednarodnega mladinskega turnirja v badmintonu v Augsburgu v Nemčiji si najbrž niso mislili, da bo na njihovih tleh večino zmag pobralo zanje povsem neznano društvo iz malega slovenskega kraja Mirna. Na turnirju, na katerem so nastopali mladi badmintonisti iz Italije, Avstrije, Nemčije in Slovenije, je nastopilo 11 Mir-nčanov in vsi so se izkazali, dosegli skupaj pet zmag in premočno zmagali tudi v ekipnem vrstnem redu.
Največ pozornosti tamkajšnjih strokovnjakov pa tudi medijev sta pritegnili sestri Silvester, ki sta v kategoriji do 12. leta dobesedno pometli s konkurentkami, praviloma starejšimi od njiju, ter se srečali v finalu, kjer sta obe igrali že vidno utrujeni, 11-letna Urška pa je bila močnejša od leto mlajše Spele (11:0, 11:5). Seveda sta Silvestrovi zmagali tudi v igri dvojic, kjer sta premagali Nomki Kurzovo in Breitem-bergerjevo s 15:3 in 15:4.
V	kategoriji do 14. leta je nepričakovano zablestel Nejc Vojnovič, ki je v finalu po treh nizih s 15:9, 11:5 in 15:10 premagal Nemca Grosschadla, medtem ko je bil tretji Bojan Kolenc. V dvojicah sta Vojnovič in Kolenc igrala v finalu in izgubila z Nemcema Braunom in Grosschadlom.
V	kategoriji do 16. leta je bil finale spet mirnski - 15-letni Uroš Skerbiš pa je s 15:5 in 17:14 premagal leto mlajšega Žigo Strmoleta. Med dekleti sta se Tfebanjki Mojca Klemenčič in Jasna Dule v igri dvojic uvrstili na tretje mesto.
IV.
cu nekoliko nespretno in nesrečno izgubili.
Pri Krškem se je očitno strelsko že razigral tudi Ivo Nakič, ki seje za končnico spet vrnil v leskovško dvorano. Če neporaženemu Slovanu, Krki in Krškemu prištejemo še Loko kavo, ki ima kot Novomeščani le en poraz, po vsej verjetnosti že imamo štiri moštva, ki bodo v naslednji sezoni poleg letošnje najboljše osmerice igrala v novi prvi ligi.
Morda je med njimi še največja neznanka prav Krško, ki ima majhen izbor igralcev, ki lahko odločajo tekme, zaradi nedavnih težav in nerednega treninga v tistem času pa so tudi precej brez moči, kar se je poznalo v prvem kolu, ko so po prvem polčasu proti Loki kavi še lepo vodili, potem pa tekmo izgubili, podobno pa je bilo tudi v Novem mestu, ko so korak z domačini držali le do drugega polčasa. Poleg Jeklina, če je z njegovim očesom vse v redu, in Nakiča je Ademi še edini zanesljivi strelec, Bošnjak v strelski formi preveč niha, medtem ko nekdanjemu izvrstnemu strelcu Krajcaiju žoga noče več tako rada skozi obroč. Ob takem izboru igralcev bodo Krčani, da ostanejo v prvoligaški druščini, morali imeti tudi nekaj sreče.
I. V.
ROKOMET
Moški, L liga, 6. kolo končnice - PIVOVARNA LAŠKO : AFP DOBOVA 33:17 (16:3); AFP DOBOVA: Džapo 4, Voglar 4, Levec 3, Kranjc 3 itd.
PREVENT: AKRIPOL 27:22 (11:11); AKRIPOL: Vešligaj 8, Bregant 5 itd.
PRULE 67 : KRŠKO 21:20 (T3:13); KRŠKO: German 9, Čurak 4 itd.
Krško je bilo v skupini B tretje in igra za peto mesto v državi; Akripol v skupini B in AFP Dobova v skupini A sta osvojila 4. mesto in med seboj igrata za 7. mesto v državi.
Za 5. mesto, 1. tekma - KRŠKO : ANDOR 19:25“ (12:10); KRŠKO: Martinčič 7, D. Urbanč 4, Božič 3 itd:
Za 7. mesto, L tekma - AFP DOBOVA : AKRIPOL 35:36 (32:32, 28:28, 15:18); AFP DOBOVA: Mijačinovič 10, Ocvirk 9, Džapo 8 itd.; AKRIPOL: Vešligaj 8, Počervina 7, Šavrič 7, Makare-vič 5, Bregant 4, Zarabec 3 itd.
Skupina za obstanek, 5. kolo -DELMAR :	LISCA 29:29
(14:16); LISCA: Sečki 7, Lupše 6, Blagojevič 6, Plazar 5, Simončič 3 itd.
6. kolo - LISCA : ELEKTRO-PROM RUDAR 29:22 (17:10); LISCA: Sečki 9, Rantah 6, Blagojevič 5, Simončič 4, Lupše 3 itd.
KONČNA LESTVICA: 1. Delmar Izola 11, 2. Slovan 9, 3. Lisca 5,4. Elektroprom Rudar 5.
ODBOJKA
Moški, 2. liga, 22. kolo - VUZENICA : KAN KOVINAR 1:3; LESTVICA: L Kan Kovinar 34 itd.
3.	liga, zahod, 22. kolo - MOKRONOG . KAMNIK 3:0 (2, 7, 12); BOVEC : KAN KOVINAR II 3:0 (8, 16, 13); NARODNI DOM : KRKA NOVO MESTO II 12, 11, 12); LESTVICA: L Bovec 36... 6. Kan Kovinar II16... 7. Mokronog 16... 11. Krka II 10 itd.
KOŠARKA
Končnica od 9. do 16. mesta, 3. kolo - ILIRIJA : KRŠKO 83:86 (35:40); KRŠKO: Jeklin 27, Murovec 7, Bošnjak 11, Nakič 21, Ademi 12, Krajcar 8;
LITOSTROJ SLOVAN : KRKA 86:83 (46:48); KRKA: Samar 17, Stipaničev 17, S. Petrov 20, Smodiš 21, Bajc 8;
4.	kolo - KRKA : KRŠKO 87:69 (44:36); KRKA: Bordelius 2, Samar 17, Stipaničev 10, Petrov 21, Smodiš 24, Bajc 11, Lučev 2; KRŠKO: Jeklin 3, Murovec 11, Bošnjak 2, Nakič 30, Ademi 15, Krajcar 8.
LESTVICA: L Litostroj Slovan 8, 2. Krka 7, 3. Loka kava 7, 4. Krško 6 itd.
Rokometašem manj od pričakovanj
Krško se bolj slabo bori za peto, Dobovčani in Trebanjci pa med seboj za sedmo mesto v državi - Sevničani so se prebudili in še lahko ostanejo med prvoligaši - Oni ali Ribničani
Če je še pred zadnjim kolom končnice v skupinah bilo nekaj upanja le za Krčane, ki bi si z izenačenim izidom na Kodeljevem proti Prulam 67 lahko zagotovili vsaj 4. mesto v državi in nastop v evropski konkurenci, je bilo za Akripol in AFP Dobovo vsega konec že predtem, ko je bilo jasno, da se bosta pomerila za 7. mesto v državi. Prve tekme samega zaključka rokometne sezone so za omenjena moštva minila brez presenečenj, pač pa je pravi podvig naredila sevniška Lisca, ki si je z lepo zmago nad Trboveljčani zagotovila tekmo za obstanek z Ribničani, drugouvrščenimi v B-ligi.
Mestem ko Trebanjci v gosteh proti drugemu moštvu lige Preventu v zadnjem kolu razigravanja po skupinah niso imeli možnosti, Dobovčani pa v Celju proti Pivovarni Laško še manj, so Krčani lahko upali do zadnje sekunde tekme na Kodeljevem, kjer bi jim že neodločen izid proti neposrednim tekmecem za drugo mesto v B-skupini zadoščal za boj za tretje mesto z Gorenjem. Krčani so v drugem polčasu ves čas zanesljivo vodili, a so domačini tik pred koncem izenačili,
Urban Božičnik - prvak odprtega prvenstva Belgije
Sevniški karateisti i mednarodnega turnirja z uspehi in gripo
LEBBEKE - Šestčlanska ekipa sevniškega karate kluba je na mednarodnem odprtem prvenstvu Belgije v športnih borbah, v konkurenci več kot 600 tekmovalcev iz 8 držav (Avstrija, Belgija, Francija, Hrvaška, Nizozemska, Šlovaška in Slovenija) v katah in športnih borbah posamezno v absolutni kategoriji, dosegla nekaj odličnih uvrstitev. V katah se je najbolje odrezal Danilo Lisec, kije v kategoriji do 15 let osvojil 5. mesto, kljub temu daje nastopil bolan. Lisec je le za 0,2 točke zgrešil bronasto kolajno na tem močnem turnirju. Zaradi glavobola in visoke temperature Lisec v športnih borbah ni nastopil. Njegov klubski tovariš Marko Štopar je v kategoriji do 17 let pristal na 6. mestu. Kasneje se je izkazalo, da so vsi sevniški karateisti z vodjo ekipe vred, ki so prispeli iz Sevnice, okuženi z virusom gripe.
Član KK Sevnica Urban Božičnik, ki je prispel na tekmovanje iz Berlina, ni imel težav z zdravjem in mu je v športnih borbah uspelo osvojiti celo naslov šampiona v kategoriji do 15 let. Božičnik je pometel z vsemi nasprotniki, v finalu tudi s slovaškim reprezentantom s 6:1!
Sevniški karateisti so se kljub bolezni srečno vrnili domov. Vodstvo kluba želi vsem tekmovalcem naglo okrevanje, hkrati pa se zahvaljuje Srečku Hribšku (Ajdina bau Sevnica) za organiziran prevoz s kombijem v Belgijo ter gostiteljema sevniške ekipe v tujini, Ivanu Liscu iz Elfsdorfa v Nemčiji in Tonetu Mrgoletu iz Genka v Belgiji, ki sta nudila varno prenočišče in gostila sevniške karateiste.
P. P.
njem kolu končnice v skupini za obstanek zagotovila dodatno srečanje za obstanek z dosedanjim B-ligašem in nekdaj stalnim prvoligašem Ribnico. Oba kluba gledč na tradicijo in organiziranost rokometa v obeh krajih zaslužita prvo ligo, a v njej je mesto le za enega od njiju.
I. V.
pol minute pred zadnjim žvižgom sodnika pa jih je s 23 zadetkom v njihovi mreži pokopal Jure Denac.
Med 5. in 6. mestom v državi očitno ni tako velika razlika, da bi se Krčani na prvi tekmi z Andorjem bolj potrudili. Večji del so bili sicer enakovredni Primorcem, a le do izida 19:19, v zadnjih minutah pa sojih gostje premagali z delnim izidom 6:0. Na prvi tekmi za 7. mesto so se v Dobovi srečali zaradi poškodb zdesetkani Dobovčani in Trebanjci, zmagovalec pa je bil znan šele po dveh podaljških.
Vse to je za omenjena tri moštva iz Dolenjske in Posavja precej manj, kot so si na začetku sezone obetali.
Večji del rednega dela prvenstva so bila tik pod vrhom prvenstvene lestvice, mesta, ki jih bodo zasedli na koncu, pa so najmanj, kar je bilo pričakovati. V nasprotju z njimi, se je v Sevnici v zadnjem trenutku Lisca le prebudila in si je s točko v gosteh pri Delmarju in z zmago nad Elektropromom Rudarjem v zad-
ROKOMETAŠI LISCE DOBILI ODLOČILNO TEKMO - Zadnje kolo končnice 1. A državne lige je bilo v soboto odločilno za obstanek ekipe sevniške Lisce in trboveljskega Rudarja v elitni druščini. Sevničani bi morali za obstanek v ligi zmagati najmanj s 6 goli razlike. Podobno kot tekmo proti Delmarju v Izoli, kjer so iztržili točko, nasmihala pa se jim je zmaga, so odigrali brez trenerja Medveda. Od veselja so ob zmagi 29:22 jokali rokometaši in gledalci, junaka tekme, Uroš Senica in Miran Sečki, sta si skočila v objem, publika pa je skandirala: “V Sevnici se igra rokomet!" (Foto: P. P.)
O ATACAM1 IN ACONCAGUI
NOVO MESTO - Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto bo danes, v četrtek, 17. aprila, ob 19. uri pripravila predavanje Špele Hleb in Silva Babiča z barvnimi diapozitivi Aconcagua - Čile 96 na zemlji in v zraku. Predstavila bosta zanimivosti iz življenja ljudi na drugi strani sveta in o tem, kako so leteli z jadralnim padalom v puščavi Ataca-ma ter o poskusu vzpona na najvišji vrh Amerike - 6969 m visoko Acon-caguo.
ZMAGE V LIGHT CONTACTU
NOVO MESTO - Na državnem prvenstvu v light contactu so nastopili tudi tekmovalci obeh novomeških društev. Od Karate kluba Novo mesto sta Toni TUrk in Franjo Skok v svojih kategorijah osvojila prvo mesto, Muhamed Mujakič in Franjo Kikič pa drugo. Med ženskami je članica Scorpiona Alina Fink v kategoriji do 50 kg zmagala, Miran Cvelbar pa je bil drugi.
SCORPION V NEMČIJI
NOVO MESTO - Člani novomeškega kluba Scorpion so nastopili na turnirju v nemškem mestu Diir-heim, kjer so med 280 tekmovalci dosegli štiri prva mesta. V kategoriji do 57 kg je zmagal David Župe-vec, do 63 kg Aleš Vidmar, do 67 kg Iztok Vorkapič in do 91 kg Sašo Hajnšek. Gašper Cajner je bil v kategoriji do 71 kg drugi, Saše Mi-trevski pa v kategoriji do 81 kg tretji. Novomeščani so zmagali tudi v ekipnem vrstnem redu. Pokrovitelja novomeške ekipe sta bili podjetji Golf in Gama system.
TURK IN MALALANOVA
ŠMARJEŠKE TOPLICE - Na otvoritvenem teniškem turnirju dvojic je v soboto, 12. aprila, na igriščih zdravilišča Šmarješke Toplice nastopilo 28 igralcev in igralk, že kot po tradiciji pa je zmaga pripadla Jožetu TUrku in Maji Malalan, ki sta v finalu premagala Milana Radivojeviča in Marjana Hribarja. Naslednji turnir bodo v Šmarjeških Toplicah pripravili maja.

Slovenija žrtev prvenstev in velodroma
Novomeški organizatorji dirke Po Sloveniji so klonili pod težo dolgov velodroma in mladinskih svetovnih prvenstev - Škoda za prireditev z velikim ugledom, ki je pritegnila ogromno pozornost domače javnosti ■ Izgubo občutijo predvsem kolesarji
NOVO MESTO - Prejšnji teden je morala Kolesarska zveza Slovenije po sestanku z do sedaj odličnimi organizatorji mednarodne kolesarske dirke Po Sloveniji odpovedati to največjo kolesarsko prireditev pri nas. Vzrok odpovedi je pomanjkanje denarja oziroma neuspeh pri nekaterih sponzorjih, kar je bilo po vsem, kar seje v zadnjem času dogajalo v zvezi z lanskimi mladinskimi prvenstvi v kolesarstvu in gradnjo velodroma ter velikimi dolgovi novomeškega društva Cyclotour pričakovati.
Novomeščani na čelu z Jožetom Majesom na čelu so bili po osamosvojitvi Slovenije edini, kj so si upali zagristi v kislo jabolko in pripraviti prvo mednarodno etapno kolesarsko dirko Po Sloveniji, ki naj bi po razpadu stare države nadomestila uveljavljeno dirko Po Jugoslaviji. Ker so se dirki Po Sloveniji pridružila še mladinska svetovna prvenstva in gradnja velodroma, zaradi katerega so se Novomeščani sploh spravili pripravljati tako veliko prireditev, so ustanovili novo društvo Cyclotour, ki seje povsem ločilo od kolesarskega društva Krka (sedaj Krka Telekom), ki se še vedno ukvarja izključno s tekmovalno dejavnostjo.
Jože Majes je okoli sebe zbral sposobno in delavoljno skupino ljudi, ki so z izvrstno organizacijo dirki Po Sloveniji priborili velik mednarodni ugled, kar dokazuje tudi njena oznaka 2/5, kar pomeni etapna dirka 5. kategorije svetovnega pokala, na kateri nastopajo tudi poklicna moštva. Žal je dirka, ki bi morala biti letos maja, odpovedana, čeprav na kolesarski zvezi upajo, da jo bodo lahko izpeljali vsaj jeseni in tako rešili njen obstoj in ugled.
KRUSIC V PULJU
NOVO MESTO - Član teniškega kluba Krka Novo mesto 18-letni Gregor Krušič je v Pulju uspešno nastopil na prvem iz serije satelitskih turnirjev v Istri. S štirimi zmagami v kvalifikacijah se je uspešno prebil na glavni turnir, kjer je naletel na prvega nosilca turnirja Čeha Belgraverja in tesno izgubil s 6:7 in 5:7. V igri parov je nastopil skupaj z Argentincem Diazom Gomezom, zmagovalcem med posamezniki, in dosegel lep uspeh. Uvrstila sta se v finale, kjer sta premagala tudi hrvaški par Ančič - Karlovič in osvojila turnir.
Vzrok, da so tokrat novomeški organizatorji padli na izpitu, v bistvu tičijo v velodromu. Cyclotour se je očitno lotil prevelikega zalogaja ali pa je hotel priti do kolesarskega dirkališča na napačen način. Že mladinska svetovna prvenstva so bila velik in finačno zelo zahteven projekt, na račun prvenstev zgraditi še tako drag objekt pa je bilo očitno preveč. Ostali so dolgovi, za katere so vzrok tudi nekateri pokrovitelji velodroma, ki organizatorjem niso nakazali dogovorjenega denarja ali pa so nakazali manj od obljub-
ljenega.
Jasno, da je jeza dolžnikov omajala ugled Cyclotoura, tako da so njegovi ljudje vse večkrat ostali pred zaprtimi vrati potencialnih pokroviteljev. Pomagalo ni niti to, da so ustanovili še društvo Velo, ki naj bi pod vodstvom Andreja Majesa pripravilo dirko Po Sloveniji, neobremenjeno z dolgovi Cyclotoura. Očitno je bil priimek Majes že dovolj, da so pokrovitelji začeli dirki Po Sloveniji obračati hrbet. Še posebej to velja za Krko, saj je Majes kar nekajkrat v javnosti blatil njeno ime pa tudi čez njenega generalnega direktorja je imel precej povedati. Krka, ki že desetletja izdatno podpira novomeško kolesarstvo in je do sedaj veliko dajala tudi za dirko Po Sloveniji, je za Cy-clotour oziroma Majesovo organizacijsko podjetje zaprla pokro-
* Škoda, ki je nastala z odpovedjo dirke Po Sloveniji, ni majhna. Dirka je pritegnila ogromno medijsko pozornost in je bila najlepša priložnost, da se pokrovitelji slovenskih kolesarskih moštev pokažejo slovenski javnosti. Tako menijo tudi v kolesarskem klub Krka Telekom, kjer so se za letošnjo dirko, predvsem zaradi neuspeha na zadnjih dirkah Po Sloveniji, nanjo pripravljali še posebej skrbno, na njej pa bi prvič domači javnosti in pokroviteljem predstavili tudi novoustanovljeno poklicno moštvo.
viteljsko pipo, seveda pa še naprej izdatno podpira tekmovalno kolesarstvo kot glavni pokrovitelj kluba Krka Telekom, ki je, kot rečeno, že dolgo povsem ločen od Cyclotoura.
I. VIDMAR
Teniški klub Krka si veliko upa
Smeli načrti novomeških tenisarjev segajo od prve lige do priprave moškega satelita in ženskega challenger turnirja - V samem klubu bo še naprej na prvem mestu delo z mladimi
NOVO MESTO - V prihodnjih dneh bodo v novomeškem teniškem klubu Krka največ pozornosti posvetili ligaškemu tekmovanju. Cilj Krke je namreč uvrstiti se v prvo slovensko ligo, kar pa kljub izredno močnemu moštvu ne bo lahko, saj so se podobno okrepili tudi Kranjčani. Poleg ligaškega tekmovanja imajo Novomeščani letos še smele organizacijske načrte, zanje najpomebnejše pa je še vedno delo z mladimi in vse bolj uspešnimi domačimi igralci.
Barve teniškega kluba Krka bodo v letošnjem ligaškem tekmovanju zastopali: drugi in tretji igralec Slovenije Iztok Božič in Gregor Krušič; Danijel Šantelj, ki prav tako spada med deset najboljših slovenskih igralcev; tretji najboljši igralec Hrvaške Gordan Jankovič; najboljša domača igralca Sandi Bradač in Boro Erak; od mladih nadarjenih Novomeščanoc še Blaž TUrk, Tomaž Kastelec in Tomaž Budja. Slednji bodo v boju s starejšimi tekmeci predvsem nabirali izkušnje, medtem ko je naloga prvih, da Krko pripeljejo v prvo slovensko teniško ligo, kar pa ne bo lahko, saj se je podobno kot novomeški klub okrepil še en drugoligaš, kranjski Merkur Prote-
Več kolesaijev kot denarja
V črnomaljskem kolesarskem društvu ne morejo razumeti, da jim kljub uspehom primanjkuje denarja
ČRNOMELJ - Črnomaljsko kolesarsko društvo je bilo ustanovljeno leta 1984, od skromnih začetkov pa se je v zadnjih treh letih prebilo v sam slovenski kolesarski vrh in sicer v kategoriji dečkov B in A. V letošnji tekmovalni sezoni pa je v kategoriji dečkov A in C ter prvič pri mlajših mladincih registriranih 13 tekmovalcev.
Po besedah trenerja Staneta Žlaka naj bi letos opravili kar 54 dirk po Sloveniji, Hrvaški in Italiji, vsak od tekmovalcev pa naj bi naredil okrog 10.000 km. Imajo pa tudi rekreativno sekcijo, ki bo julija pripravila že 5. maraton po Beli krajini. V društvu jih žuli predvsem, da se morajo kljub uspehom otepati z velikimi finančnimi težavami. “Od občinske športne zveze dobimo 600.000 tolarjev na leto, kar 90 odst. vseh stroškov tekmovalcev pa pokrijejo njihovi starši. Tudi belokranjsko gospodarstvo nas ni pripravljeno podpreti. Edini sponzor je Vrtin, in če ne bi bilo njega, bi lahko imeli le 3 ali 4 tekmovalce. Zanimanje med črnomaljsko mladino pa je za ta šport tako veliko, da bi lahko imeli, če bi bilo dovolj denarja, celo 50 tekmovalcev. V podjetjih pravijo, da nimajo denarja za šport, vendar smo na ministrstvu za šolstvo in šport dobili podatek, da dajo črnoma-
Matej Starešinič (levo), črnomaljski športnik leta 1996, in Stane Žlak, črnomaljski športni delavec lanskega leta.
ljska podjetja za šport le 23 odst. tistega denarja, ki bi ga sicer lahko prispevala za te namene,” potoži Žlak.
Kolesarsko društvo naj bi 20. aprila pripravilo tudi 10. kriterij po ulicah Črnomlja. Pripravam na prireditev se v društvu ne izogibajo, vendar pa denarja nimajo, zato sedaj čakajo, če bo občina pripravljena dati 350 tisočakov. Ne zdi se jim prav, da bi občina odpovedala prav ob jubilejni prireditvi. Zagotovo pa bodo črnomaljski kolesarji pripravili v okviru Semiške ohceti tekmovanje za veliko nagrado Semiča.
Žlak med svojimi varovanci pohvali zlasti Mateja Starešiniča, ki je dosegel v lanski sezoni v kategoriji dečkov B 7 zmag, tri 2. mesta in dve 3. mesti in je bil med najboljšimi v Sloveniji. Na osnovi
* V lanski sezoni so črnomaljski kolesarji v kategoriji dečkov B na državnem cestnem prvenstvu zasedli 3. mesto. Na pisti so na državnem prvenstvu dečki B ekipno zasedli 2. mesto, prav tako pa je bil v tej kategoriji posamično drugi Matej Starešinič. Pri dečkih A so na pisti Črnomaljci ekipno zasedli 3. mesto, za pokal Dana pa je bil Matej Starešinič drugi.
teh rezultatov je postal tudi črnomaljski športnik leta za lansko leto. Priznanje je zagotovo prišlo v prave roke, saj je tudi na začetku letošnje sezone v kategoriji dečkov A med najboljšimi v Sloveniji. Od treh dirk je dvakrat zmagal, enkrat pa je bil tretji. Stane Žlak pa je za dolgoletno in požrtvovalno delo v društvu, saj je bil ves čas trener, nekaj časa pa tudi tajnik, nedavno dobil naziv črnomaljskega športnega delavca
leta'	M. B.-J.
nex, za katerega bosta nastopala najboljši Slovenski tenisar Borut Urh in četrti najboljši slovenski igralec Marko Por. Medsebono srečanje Kranjčanov in Novomeščanov bo 25. maja v Šenčurju, odločilna tekma pa bo vsekakor precej nad kakovostno ravnijo vseh prvoligaških dvobojev, saj se bodo v drugo-ligaškem derbiju pomerili vsi najboljši slovenski igralci tenisa. Žal je mesto v prvi ligi le za eno izmed obeh odličnih moštev. V drugi ligi letos nastopa tudi ženska vrsta Krke, ki ima prav tako za cilj napredovanje v družbo najboljših.
Za razliko od fantov bodo glavno besedo pri dekletih imele domače igralke - Nina Janžekovič, kije lani dobila tudi enega izmed turnirjev za odprto prvenstvo Slovenije do 18. leta, in Katarina Zupančič, ki se je prebila že na tretje mesto slovenske rečunalniške lestvice za igralke do 16. leta starosti, to je v kategoriji, kjer so bile lani Slovenke svetovne
MOTORISTI V KLUBU - Lani novembra so novomeški motoristi ustanovili motoklub Novo mesto, ki je bil prejšnji teden tudi uradno registriran. Tako so se uresničene njihove 15-letne želje imeti svoje društvo. Motoklub ima 42 članov, katerih večina se je v soboto popoldne zbrala na ploščadi na novomeškem Novem trgu, kjer bodo to soboto, 19. aprila, s pričetkom ob 10. uri pripravili prvo razstavo motorjev, skuterjev in motoristične opreme in pripravili tudi svečano uradno oznanitev ustanovitve kluba. Na sliki: postrojitev motorjev članov kluba na Novem trgu z dvema izmed najzaslužnejših ustanoviteljev kluba, predsednikom Žarkom Henigmanom in starosto novomeških motoristov Petrom Verbičem v ospredju. (Foto: I. Vidmar)
VRTEC MAVRICA BREŽICE
objavlja
RAZPIS ZA VPIS PREDŠOLSKIH OTROK V PROGRAME VRTCA ZA ŠOLSKO LETO 1997/98
Obveščamo starše, da bo vpis potekal v upravi vrtca v šolski ulici 5 od 15. do 25. aprila 97 med 10. in 16. uro.
Otroke lahko vpišete v:
•	dnevne programe, ki trajajo od 6 do 9 ur
•	poldnevne programe, ki trajajo od 4 do 6 ur
•	programe priprave na osnovno šolo v različnem obsegu
•	krajši program, ki traja od 240 do 600 ur, za otroke iz demografsko ogroženih območij.
Čeprav lahko otroka vpišete v vrtec kadarkoli med letom, Vas prosimo, da to storite v navedenem času. S pravočasnim, lahko tudi evidenčnim vpisom si boste zagotovili večjo izbiro programov in tudi boljšo kvaliteto storitve.
Uprava vrtca
LJUBLJANČANI KRALJEVALI V KRŠKEM- V soboto, 12. aprila, seje s prvo dirko začelo letošnje državno prvenstvo v speedwayu, že takoj na začetku pa je prišlo do presenetljivega razpleta. Na prvih treh mestih so se znašli trije Ljubljančani, šele četrti pa je bil ljubljenec domačega občinstva Gerhard Lekše (na sliki). Zmagal je Matej Ferjan, ki je edini pozimi tekmoval na južni polobli, drugi je bil Šušteršič in šele tretji najbolje uvrščeni favorit Martin Peterca. Naslednji dan je šlo v Ljubljani Lekšetu bolje, a Ferjanu le ni mogel preprečiti druge zmage. Tako po dveh dirkah za državno prvenstvo z največjim možnim številom točk vodi Ferjan, drugi je Lekše in tretji Peterca. (Foto: 1. Vidmar)
• Teniški klub Krka se je v preteklih letih izkazal z več organizacijskimi podvigi, med drugim tudi s turnirjem za evropsko ekipno prvenstvo, tako da so mu letos zaupali dve še pomembnejši tekmovanji. Od 28. julija do 3. avgusta bo tako najverjetneje na peščenih igriščih na Otočcu satelitski turnir za moške, na katerem bosta z vabilom na glavnem turnirju igrala tudi dva domača igralca, ki lahko na ta način prideta do prvih ATP točk, 29. septembra do 5. oktobra pa bodo Novomeščani pripravili še najmočnejši ženski \VTA challenger turnir pri nas do sedaj. Vse to se lepo vkiaplja v praznovanje 75-letnice tenisa v Novem mestu in 100-letnice tenisa v Sloveniji.
prvakinje. Pred njo sta na lestvici uvrščeni le članici ekipe svetovnih prvakinj, Katarina Srebotnik in Petra Rampre.
Seveda v klubu ob vsem tem še vedno največ pozornosti posvečajo delu z mladimi, ki preko teniškega vrtca in teniške šole ter raznih izborov korajžno vstopajo v svet vrhunskega tenisa.
I. VIDMAR
m KOM PAS

KOMPASOVO POLETJE VAS PRIČAKUJE
PRAVKAR IZŠEL TUDI CENIK — NOVE NIŽJE CENE' Katalog POČITNICE 97 IN NJEGOVA BOGATA PONUDBA LETOVANJ VAM BOSTA POMAGALA PRI ODLOČITVI KAM, KAKO IN ZA KOLIKO.
DA BOSTE RES LETOVALI V IZBRANEM KRAJU IN ŽELENEM OBJEKTU, POHITITE S PRIJAVO, SAJ JE POVPRAŠEVANJE, POSEBEJ ZA SLOVENIJO IN HRVAŠKO, ZELO VELIKO. POLEG TEGA VAM HITRA PRIJAVA OMOGOČA PLAČILO LETOVANJA NA VEČ OBROKOV (5 obrokov).
Še vedno je na voljo bogata ponudba izletov in dopustov za 1. MAJ.
Opozarjamo na dva prvomajska izleta iz Novega mesta: v Dubrovnik (30. 4. — 4. maja) in po gradovih Bavarske (1. — 3. maja) — na voljo še nekaj mest, pohitite! V zlato Prago pa gremo iz Novega mesta 14. maja. Opozarjamo še na katalog tečajev tujih jezikov.
KOMPAS, Novo mesto, Novi trg, tel. 068/322-444, 321-338 Vsak dan od 8.00 do 18.00 ure.
zavarovalnica triglav, d.d.
največja slovenska zavarovalnica
VABI K SODELOVANJU vse, ki jih zanima prodaja zavarovalnih storitev na območju:
Dolenjske, Bele krajine in Kočevja
Potrebujemo zastopnike za sklepanje življenjskih zavarovanj.
OD VAS PRIČAKUJEMO:
•	najmanj srednješolsko izobrazbo
•	veselje do dela z ljudmi-
•	samoiniciativnost in iznajdljivost
PONUJAMO VAM:
•	ustvarjalno delovno okolje
•	strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje
•	samostojno in dinamično delo
•	stimulativne zaslužke
•	varno zaposlitev
Vaše cenjene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v 8 dneh po objavi na naslov:
Zavarovalnica Triglav, d.d., OE Novo mesto Novi trg, 8000 Novo mesto
£
VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE
VABI
k sodelovanju 200 anketarjev za POPIS OSNOVNIH ZMOGLJIVOSTI KMETIJ
Popisovanje bo zajelo vso Slovenijo in bo potekalo od 1.6. do 22.6.1997.
Delo je terensko.
Z izbranimi anketarji bomo sklenili pogodbe o delu.
Pred začetkom popisa jih bomo na posebnih predavanjih seznanili z vsebino dela in jim izročili vse potrebno gradivo.
Pogoji:
•	končana najmanj srednja štiriletna šola
•	znanje slovenskega jezika
•	državljanstvo Republike Slovenije
•	lastno prevozno sredstvo.
Podrobnejše informacije lahko dobite pri g. Juriju Hribarju, tel. (061) 125-53-22, int. 278.
Prijave z dokazili pošljite najkasneje do 23.4.1997 na naslov Statistični urad Republike Slovenije, Vožarski pot 12, 1000 Ljubljana.
[Odgovori in popravki po § 9... • Odgovori in popravki po § 9...
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 217. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9...” vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo.
Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen).
V čigavi denarnici so Judeževi groši
Dol. list št. 13, 3. aprila
Gospod Anton Štampohar (AŠ) me je ponovno izzval s svojim pisanjem, da mu moram odgovoriti oziroma pokazati “drugo stran”, ki mu je tako neprijetna. Že na začetku pa zavračam to, kar mi želi podtakniti, da sem ga kot kritika hotel osebno diskvalificirati in s tem tudi njegovo pisanje. O njem osebno nisem zapisal nikakršne sodbe, pisal sem le o načinu njegovega pisanja in o dokumentih, ki jih je uporabljal. Osebna diskvalifikacija je to, česar se je sam poslužil na koncu svojega zapisa, a o tem kasneje. Gotovo bo moj zapis spet enostranski, saj bom skušal (zaradi omejenega prostora) pokazati le drugo stran njegovim trditvam.
Res je, da so njegova in moja gledanja nasprotna, saj bi on rad govoril le o NOB, jaz pa želim povedati, da je bila tudi revolucija in državljanska vojna, in to od začetka. Navedel sem konkretne dokumente, ki pričajo o tem, da so komunisti takoj na začetku okupacije šli zavestno v revolucijo (Djilas, Petra-novič. Sire, Bučar), in prosim gospoda AS, da jih prebere in potem komentira. Tb dodajam samo še besede Tita, kije kot vrhovni poveljnik stvari vodil: “Navsezadnje je bila to državljanska vojna. O tem nismo hoteli govoriti med vojno, ker bi nam ne koristilo” (Vjesnik 24. 5. 1972).
Gospod AŠ pa tudi gospod Kuš-ljan, ki se je oglasil na to temo, mi želita podtakniti, da zagovarjam kolaboracijo. Nikjer o tem dejanju nisem zapisal nobene vrednostne sodbe, nisem je ne zagovarjal ne obsodil, pač pa navedel vzroke, zakaj je do nje prišlo. Je pa po mednarodnem pravu kolaboracija enak zločin kot revolucija v dobi okupacije. Še enkrat navajam podatek iz Bele krajine (USA 1986), da so komunisti že leta 1941 dali pobiti 56 ljudi (kdo je bil takrat kolaboracionist), do prvega spopada med njimi in nasprotniki paLže blizu 500. Tb dodajam še podatek, ki sem ga našel v knjigi partizana Franceta Bučarja, da naj bi revolucionarji do italijanske ofenzive 1942 likvidirali nad 3000 (tri tisoč!) civilistov (Usodne odločitve str. 80). Prosim ju, naj komentirata te podatke, predvsem pa naj ne zamenjujeta vzrokov in posledic.
AŠ vztraja, daje v knjigi opisano dogajanje iz Šentjerneja, da pa je izkrivljeno prikazano. Gotovo se je kaj od opisanega zgodilo tudi v Šentjerneju, mnoge stvari pa so od drugod, kar precej jih je iz pisateljeve rojstne vasi in se jih starejši prebivalci še spominjajo, zato bi se AŠ lahko prepričal o tem.
Ker AŠ trdi, da je v mojem zapisu malo objektivne zgodovine, ga sprašujem, kdo ima v svetu večjo težo kot zgodovinar Dedijer, Djilas,
N.	Beloff, N. Tolstoy, Petranovič... (nihče med njimi ni bil kolaboracionist), ki jih navajam jaz, ali pa Saje, na katerega se največ sklicuje sam. Mislim, da zadeve niso primerljive.
Glede dokumentov, ki naj bi dokazovali, da je bil pri vseh splošno v veljavi izraz bela garda, trdim isto, kar sem prej. Tisti, ki se s tem izrazom označeni, se sami niso tako predstavljali, saj je zanje izraz zmerljivka. Ih izraz so komunisti prinesli iz SZ od svojih vzornikov. Kako je ta izraz prišel do Italijanov, uradno ali neuradno, je nepomembno. S takimi dokumenti veliko maha tudi
Saje, jim pa ne verjamem od tistega trenutka naprej, ko sem pri njem našel dva “zanesljiva” vira, ki istega človeka postavljata istočasno v dve različni zločinski dejanji, ki pa sta med seboj krajevno precej oddaljeni. Torej eden izmed virov gotovo ni zanesljiv, zato postavlja pod vprašaj tudi vse ostale.
Trditev, da jaz krivim komuniste za pronemške demonstracije, nikakor ne drži. “Krivijo” jih dokumenti, ki pa jih v prejšnjem zapisu, ki sem ga moral skrajšati, nisem mogel v celoti navesti. Pronemško zadržanje komunistov do napada na SZ namreč navaja N. Beloff v knjigi Zapravljena dediščina Josipa Broza Tita. Posebej izpostavi, kako je Tito v reviji Kominterne pozdravil že invazijo na Poljsko (str. 70) in kako je oštel beograjske komuniste, ker so se pridružili udaru v Beogradu in je ta dobil protinacistični značaj. Leta 1948, ko je Tito “popravljal” zgodovino, pa je nastala uradna razlaga, da je bil udar v Beogradu delo komunistov (str. 73 in 74). Če pri teh dokumentih AŠ ni kaj prav, naj se obrne na N. Beloff, jaz jih samo navajam.
Za AŠ je pogajanje partizanov z Italijani in Nemci priznanje in moralna zmaga partizanov, ko se pogajajo nasprotniki, pa je to izdaja in kolaboracija. Zakaj uporablja dvojna merila? Naj si prebere vseh osem točk, o katerih so se komunisti pogajali z Italijani 13.6.1943 in kaj so bili rezultati teh pogajanj, pa naj pove, kakšna je razlika med tem, kar so se dogovarjali oni, in tem, kar so se dogovarjali njihovi nasprotniki. Obenem ga prosim, naj ne obide tudi dokumentov o tem, kako so se komunisti prvi pogajali z Nemci spomladi 1943, in to na najvišji ravni (Djilas, Velebit, Popovič). Tam so se obvezali za veliko več kot njihovi nasprotniki, da se bodo borili proti Anglo-Američanom, če pride do izkrcanja na Jadranu (navajajo jih Dedijer, N. Beloff in W. R. Roberts). Lepo ga prosim za komentar. Rezultate teh pogajanj so namreč v Sloveniji nekateri poveljniki (Daki) upoštevali do septembra 1944, tako navaja N. Beloff. Zame je, odkar sem prebral te dokumente, razlika samo v tem, da so komunisti dolgo časa prikrivali svoje početje, na veliko pa so govorili, kaj so delali njihovi nasprotniki.
Glede njegove trditve, da je mislil resno, ko je zapisal, da so komunisti po vojni streljali talce za svoje pobite somišljenike, bi mu svetoval, da si preštudira, kaj po mednarodnem pravu pomeni streljati talce, naj bodo to vojni ujetniki ali civilisti, in kako se tehtajo posamezni zločini v vojni in po njej. Morda bo potem spoznal, kaj zagovarja. Jaz si namreč česa podobnega ne bi upal nikoli zagovarjati.
Kaj bo sodilo na smetišče zgodovine, bo pokazala zgodovina sama, mislim pa, da imajo večjo težo dokumenti zgodovinarjev, ki v svetu nekaj pomenijo, kot pa tisti, ki svet zanje še slišal ni, zato stavim na prve in citiram predvsem njihove dokumente. Če se bo AŠ še oglasil, mi bo omogočil, da omenim še kaj, kar je moralo do sedaj izostati zaradi omenjenega prostora.
Preden zaključim, še beseda gospodu Kušljanu glede števila žrtev, ki bodo na spomeniku v Šentjerneju. On navaja žrtve iz vasi Šentjernej, jaz pa sem mislil na župnijo Šentjernej, ker pač po večini te spomenike postavljajo za cele župnije skupaj. Število, ki ga navajam (med 500 in 600), je torej mišljeno za župnijo Šentjernej.
Ob koncu bi gospoda AŠ vprašal, koga je mislil s stavkom: “po petih desetletjih so slovenski kolaboracionisti v ofenzivi.” Če je slučajno s tem meril name, ga lepo prosim; ko se bo naslednjič oglasil, naj se opraviči, ker mu te osebne diskvalifikacije ne bi nikoli uspelo dokazati pred sodiščem, tudi v prejšnjem režimu ne. Ne bom na dolgo razlagal zakaj, ker pametnemu zadostuje beseda. Ne gre za osebno užaljenost, pač pa je prav zaradi take diskvalifikacije preveč nedolžnih trpelo in celo umrlo, zato z njo ne bomo mahali kar tako po dolgem in počez. Ni vsak, ki misli drugače, zato že izdajalec ali kolaborant. Dopuščam gospodu AŠ njegov osebni odnos do zgodovine, tako podtikanje pa te meje presega. Uidi sam si jemljem pravico imeti svoje mišljenje, trudim pa se, da ga oblikujem ob preverljivih dokumentih. Med avtorji, ki sem jih navajal, ni bilo nobenega kolaboranta, je bilo pa kar nekaj bivših partizanov, zato naj gospod AŠ polemizira predvsem z njimi.
Če sem bil spet enostranski, sem bil pač zato, ker sem odgovarjal na teze, ki jih je postavil gospod AŠ, prostor za odgovor pa je omejen, zato sem napisal samo nekaj bist-
venih stvari. Gotovo bi bilo potrebno precej stvari globlje analizirati, a v časopisni polemiki je za to premalo prostora.
FRANC MERVAR, Vodice
Bomo spet hlapci na svoji zemlji?
Dol. list št. 13, 3. aprila
Ko je pred koncem prve svetovne vojne slovenski socialistični mislec Albin Prepeluh-Abditus razmišljal o problemih malega slovneskega naroda, je ugotavljal, da je gozd za slovenskega poljedelca pomembo bogastvo, in ko je še tega prisiljen prodati, mu ostane le še pot na tuje. Menil je, daje eden osrednjih problemov slovenskega naroda, da ima premalo zemlje, kajti v lastijo imajo tujci, veleposestniki. To je veljalo predvsem za gozdove. Tega ni spremenila niti agrarna reforma, ki so jo obljubljale vse politične stranke ob nastanku prve jugoslovanske države, a so jo zaradi svojih političnih interesov onemogočale in izigravale. Prav gozdovi so bili tisti, na katerih je ,padla’ sicer dobro, v skladu z zahtevami meščanske demokratične revolucije politično zamišljena agrarna reforma.
Agrarni reformi, kakršna je bila zasnovana in izvajana v obdobju med svetovnima vojnama, ni uspelo rešiti problem veleposestev, čeprav so se vse tedanje slovenske politične stranke deklarativno izrekle za odpravo veleposesti in razdelitev zemlje po načelu: zemljo tistemu, ki jo obdeluje. V vseh političnih strankah je prevladala misel o potrebi nacionalizacije zemlje, kar je pomenilo odvzeti jo tujcem, tujerodnim lastnikom oziroma razlastiti zemljo fevdalnega izvora. Pri tem pa so se pokazale razlike, saj bi to pomenilo poseči tudi v zemljiško lastnino enega največjih zemljiških posestnikov na Slovenskem - Katoliško cerkev. In prav Katoliška cerkev je bila med največjimi lastniki gozdov; po podatkih iz leta 1938 je bilo v lasti škofij, samostanov in župnij 18.000 hektarov gozdov. Ko pa je leta 1939 ljubljanska škofija dobila od države še zemljiško posest t.i. Kranjskega verskega sklada, to pa so sestavljali v veliki meri gozdovi v izmeri 18.220 hektarov, je Cerkev postala največji
sestev so izstopali prav nekdanji fevdalci, ki se jih zemljiška odveza leta 1848 ni dotaknila; takoje Karl Auersperg, kije izjavil, daje kočevski nemški otok steber nemškega mostu do Adrije, imel na Kočevskem 22.856 hektarov gozdov, Attemsi iz Slovenske Bistrice 5513 hektarov, Hugo Windischgratz iz Oplotnice 8651 hektarov gozdov, Vincenc Thurn, sicer lastnik jeklarne na Ravnah na Koroškem, 5659 hektarov itd. Slednji veleposestnik je značilen, ne pa edini primer, kako so ti večali svojo posest na račun slovenskih kmetov. V Mežiški dolini so bili ti namreč zaradi zadolževanja prisiljeni prodati svoje posestvo Thurnom in se nato zaposliti v njihovi tovarni. S tem so ti dobili ceneno delovno silo in še zemljo, v glavnem gozdove. V slabih stotih letih, od zemljiške odveze do začetka druge svetovne vojne, je na ta način prišlo na Koroškem Thurnom v roke 8251 hektarov gozdov. Za posest fevdalnega izvora je treba šteti tudi zemljiško posest v lasti Katoliške cerkve; samo ljubljanska škofija je imela 6604 hektarov gozdov, leta 1939 pa je dobila še 18.220 hektarov gozdov Kranjskega verskega sklada, ki je imel tudi fevdalni izvor.
Šlo je za zemljiško posest, ki so jo v začetku 11. stoletja nemški cesatji darovali škofom iz Briksna, mesta na južnem Tirolskem. Središče tega posestva je Bil Bled. Do konca 18. stoletja se je briksenška posest na Gorenjskem z darovnicami, menjavami, nakupi, pa tudi s prisilno zemljiško politiko škofov oziroma njihovih blejskih upraviteljev močno razširila. Začetki Kranjskega verskega sklada segajo v leto 1782, ko je cesar Jožef II. razlastil nekatere cerkvene redove in je z njihovimi posestvi poslej upravljala država, oziroma v leto 1803, ko so briksen-ško posest na Gorenjskem priključili skladu razlaščenih samostanov. Leta 1835 so bile vse premičnine in nepremičnine z vsemi pravicami vred vrnjene briksenškim škofom. Leta 1858 pa so ti celotno posestvo graščine Bled prodali s papeževim pristankom lastniku rudnikov na Gorenjskem Viktorju Ruardu; ta je leta 1871 skoraj celotno posestvo prodal Kranjski industrijski družbi. Ih je leta 1895 skoraj celotno posestvo prodala avstrijski državi, ki je del dohodkov namenjala tudi za
lastnik gozdov na Slovenskem. Pa vendar je bila to veleposest fevdalnega izvora, za nacionalizacijo katere so se v načelu izrekle vse politične stranke, tudi katoliška, .klerikalna’ SLS. Andrej Gosar, sicer viden pa je leta 1919 e smo pri prvem poizkusu pripraviti pot agrarni reformi zašli v mešetarijo, je to jasen dokaz, da primanjkuje pri nas resne volje, da bi izvedli prepotrebne reforme tudi tam, kjer bi morala sebičnost stopiti v ozadje.”
Za veleposestva je bil uzakonjen zemljiški maksimum 75 hektarov obdelovalne zemlje in 200 hektarov v celoti na posestvo. Thkih posestev je bilo na Slovenskem 208 in domala vsa, razen nekaterih v Prekmurju, so bila gozdna. Po velikosti po-
katoliški mislec, vseeno zapisal: “C
vzdrževanje Cerkve in njenih duhovnikov. Ob razpadu avstroogrske monarhije je ta velika posest postala del nepremičnin, za katere je morala novonastala jugoslovanska država v skladu z mirovnim sporazumom z republiko Avstrijo plačati le-tej odškodnino. Tako je Jugoslavija za posest Kranjskega verskega sklada plačala Avstriji 15,800.000 zlatih kron. Kot lastnik je država leta 1939 .poklonila’ ljubljanski škofiji svojo posest.
Kaj je botrovalo temu, da je država darovala škofiji svoje največje gozdno posestvo, ostaja še vedno skrivnost. Uredba, ki jo je izdal minister za finance, potrdil pa ministrski svet - vlada, je namreč jasno določala, da se kot verski sklad razume tisto, kar je Katoliška cerkev
osnovala iz svoje imovine. To pa zemlja Kranjskega verskega sklada leta 1939 nikakor ni bila, saj ga je Cerkev že leta 1858 prodala. Končno je po prvi svetovni vojni kupila to zemljo od avstrijske tudi jugoslovanska država. Kakšna je bila torej .kupčija’, ki jo je uspelo izvesti takrat vladajoči stranki SLS, združeni v režimski Jugoslovenski radikalni zajednici, in njenemu voditelju dr. Antonu Korošcu? Kakšna je bila cena, ki jo je in jo očitno še mora slovenski narod plačevati za to, da je ljubljanska škofija kot središče takratnega (sedanjega?) kranjskega klerikalizma postala največji zemljiški gospod in s tem pridobila veliko gospodarsko moč sebi in vladajoči politični stranki? Dejstvo pa je, da je uredbo z zakonsko močjo potrdila vlada, v kateri je sedel dr. Korošec, ter da je ni nikoli potrdil parlament.
Agrarna reforma, izvedena med svetovnima vojnama, se veleposesti domala ni dotaknila. Presežke obdelovalne zemlje nad 75 hektarov naj bi sicer dodeljevali agrarnim interesentom, vendar le v zakup in ne v last, za kar so morali plačevati zakupnino, od katere je četrtina šla .razlaščenemu’ veleposestniku. Od okoli 200.000 hektarov zemlje, kolikor so je imeli na Slovenskem tisti, ki jih je bilo po zakonu iz leta 1919 mogoče šteti za veleposestnike, je bilo dano v zakup 16.294 hektarov, ostalo je veleposestnikom ostalo. Agrarna reforma namreč gozdov in pašnikov ni zajela. Nič se ni spremenilo niti leta 1931 z zakonom o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih, ki naj bi agrarno reformo uresničil in končal, čeprav so bili predvideni za razlastitev tudi gozdovi in pašniki, vendar ne tisti v lasti Cerkve. Ti naj bi prišli pod razlastitev z dopolnilom zakona leta 1933; razlaščeni naj bi bili cerkveni gozdovi v izmeri več kot 1000 hektarov. To naj bi takrat prizadelo ljubljansko škofijo, ki je imela v okraju Gornji Grad, torej na območju Kamniških Alp, 6500 hektarov gozdov, ki naj bi bili razlaščeni v korist okraja. Pa vendar do tega ni prišlo. Agrarna reforma naj bi sicer zajela 77 veleposestev, ki so imela nad 200 hektarov površine, v izmeri 143.400 hektarov, od tega 106.000 hektarov gozdov, vendar je agrarna reforma zajela le osmino veleposestniških gozdov, ljubljanske škofije, največjega posestnika gozdov na Slovenskem, pase sploh ni dotaknila.
Z agrarno reformo, izvedeno po drugi svetovni vojni, ki je bila v bistvu bolj nadaljevanje in dokončanje medvojne kot .revolucionaren’ ukrep nove oblasti in je bila tudi izrazito protiveleposestniško usmerjena, so bila zato v veliki meri zajeta predvsem gozdna f>osestva. V zemljiški sklad agrarne reforme je z razlastitvami in zaplembami prešlo 162 tisoč hektarov gozdov. Ti so v celoti postali državni, s čimer je država postala lastnik slabe tretjine gozdov v Sloveniji. Doseženo je bilo tisto, kar je Prepeluh zahteval pred osemdesetimi leti: “Da razlastimo tiste, ki so nas razlastili... Ako je slovenski narod zrel, ako pozna svoje naloge in potrebe, ne bo pozabil tega cilja. Združil se bo in ga dosegel.”
Dr. ZDENKO ČEPIČ
Novomeški Breg propada, oblast pa spi
Dol, list št. 14, 10. aprila
Kot Novomeščan in arhitekt sem ob prebiranju članka, ki so ga napisali Mladi liberalni demokrati in demokratke ostal presenečen nad načinom, kako se problemi, ki imajo svoje korenine časovno daleč nazaj, izkoriščajo zato, da se degradira oseba, ki je za stanje novomeškega urbanizma najmanj kriva. Istočasno pa sem vesel, da se je nekdo po dolgem času spotaknil ob del nesreče novomeškega urbanizma in načel vprašanje odgovornosti za dogajanja, katerih začetki prav gotovo segajo v obdobje petdesetih let, ko Miloš Dular še ni bilrojen. Zato smatram, da bi bilo zaradi objektivne informiranosti javnosti in ne njenega zavajanja z iskanjem grešnega kozla, ki to sploh ni, analizirati vzroke za zavožen mestni urbanizem. Imena, ki bodo pri tem splavala na površje, niso važna, ker se ne bo nič spremenilo. Mislim, da vsi vemo, daje za to glavni krivec predvsem bivša politika, kije suvereno, ne da bi za to imela kvalifikacije, dirigirala, kje in kako se bo gradilo, in odločala o teži in lokaciji posa-
meznih posegov. Še danes je večina, ki bi o tem lahko posredovala prave podatke, prestrašena in si zaradi bojazni za eksistenco ne upa o zgodovini dogajanja in krivcih odpreti ust, ker so ti isti ali na visokih državnih položajih ali pa so kako drugače postali vplivni. Inercija strahu in uveljavljanje prave demokracije bo na žalost proces, ki bo nekaj časa še trajal.
Načeti pa je potrebno ne samo Breg, ker je polomij veliko več. Primerjajte Zlatno uličko v Pragi, ki je Bregu zelo podobna in sojo Cehi
lepo rešili. Imamo tragedijo s Seid-lovim mlinom, za obnovitev katerega se je pred tridesetimi leti brezuspešno angažirala tovarna Krka in njen direktor Andrijanič. Pustili smo ga propadu. Sedanji projekt obnovitve pa ni na čast projektantu in Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine. Tragedije so z lokacijo bivšega doma JLA, Novega trga, Suhijeve lokacije, mestnega jedra, razpršenost poselitvenih področij, Ragov log, Portovald, lokacija velodroma, poselitev Grma, lokacija IMV-ja in tovarne Krka in še bi lahko naštevali. Pred mnogimi leti sem pokazal kolegu iz Zavoda ZVNKD v reviji L Urbanisme fotografijo iz zraka francoskega mesta Besanson (prvi vtis je bil, da je to Novo mesto), ki je urbanistično podobno zavožen. Premalo je stroka odločala, in če je, je bila usmerjana od nestrokovnjakov, ki so imeli oblast.
Mladim liberalnim demokratom in demokratkam bi svetoval, da se pozanimajo, kako te stvari zakonsko potekajo. Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora, katerega sekretarje Miloš Dular, ne odloča o lokaciji in posegih v prostoru. Za to imamo PUP-e, PIN-e, Srednjeročni družbeni plan občine in druge urbanistične dokumente, ki so se načrtovali še za časa prejšnje politične garniture. Sekreatariat mora te dokumente strogo upoštevati in vsako lokacijsko dokumentacijo opremiti z vsemi potrebnimi soglasji, med drugim tudi s soglasji Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Vsaka izdelana
lokacijska dokumentacija gre skozi filter Upravne enote in Upravna enota, ne Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora, izda lokacijsko odločbo in gradbeno dovoljenje. Zato in zgolj načelno smatram, da je članek “Novomeški breg propada, oblast pa spi” tendenciozen in nemoralen in ni na čast mladim liberalnim demokratom. Korenine in inercija so-popolnoma drugje.
ZDENKO HLAVATY, d.i.a.
Bomo spet hlapci na svoji zemlji?
Dol. list št. 13, 3. aprila
V Dolenjskem listu, smo lahko brali daljši prispevek g. Mavra o cerkvenem premoženju. Zelo sugestivni in zavajajoči naslov “Bomo spet hlapci na svoji zemlji?” priča o namernem zavajanju javnosti ob tem vprašanju.
Vprašanje cerkvenega premoženja je težko, zaradi nenehnega netenja predsodkov s strani tistih, ki oblikujete javno mnenje, pa tudi sporno. Težko je odgovoriti na vse, kar se je v tolikih letih v Sloveniji ukoreninilo v javnosti v obliki laži, pollaži in predsodkov.
Prosil bi torej vse tiste, ki se spravljajo nad cerkveno premoženje - menda ni sporno, da ga je država (komunistična) na krivičen način odvzela Cerkvi - naj razložijo, kako je mogoče živeti na tem svetu brez premoženja. Komunizem je poskusil, pa je propadel. Cerkev je kot zemeljska ustanova podvržena zakonitostim tega sveta, zato ni mogoče, da bi živela od zraka. Prosil bi, naj nam razložijo, kako naj vzdržuje župnija ali nadškofija svoje cerkve, s katerimi se vsak rad pohvali, tudi država, saj jih je razglasila za kulturni spomenik, breme pa vsi prepuščajo skupnosti, ki se v teh prostorih zbira, če nima nobene gospodarske osnove. Krivica je toliko večja, ker prepuščajo manjšini breme, ki bi ga morali nositi vsi, saj so kulturni spomeniki skrb vseh; obnove pa so vedno dražje. Ali bi želeli imeti podrta župnišča in zanemarjene cerkvice? Morda bi celo radi, da vse skupaj podremo, da si bo kakšen novi bogataš kupil le lokacije in si na njih zgradil ograjeno vilo?
Bajke o cerkvenem bogastvu so stare že nekaj stoletij. Nastale so pa prav takrat, ko zemlja kot premoženje ni pomenilo več pravega bogastva. V današnjem svetu prinašajo
(T
V
Odgovori in popravki po § 9.
'A
največ bogastva bančništvo in borzne špekulacije. Banke so resnične gospodarice, in kdor hoče sebe imenovati hlapec, naj ve, da so le-te njegov gospod.
Vprašanje materialne podlage cerkvenega delovanja je tako staro kot Cerkev sama. Že Jezus in dvanajsteri so imeli skupno premoženje (denar), s katerim so si kupovali, kar so potrebovali zase, in dajali ubogim. Iz evangelijev zvemo, da so nekatere žene hodile za Jezusom in mu stregle. V tak korak jih ni nihče silil in tudi nihče povabil. Storile so tako, ker so same tako želele.
Z leti, ko je Cerkev postala tudi ustaljena skupnost, je nastala potreba po bogoslužnih prostorih, hišah za duhovnike tn druge uslužbence Cerkve, ter prostorih za pouk nauka. Tako smo prišli do potrebe po dodatnih zgradbah. Vse to je bilo potreba yzdrževati. Zato je skupnost vedno skrbela za primerno gospodarsko osnovo. Ta pa je služila tudi temu, da so pomagali revežem, vzdrževali bolnišnice in druge podobne ustanove.
V daljnem srednjem veku je bila Cerkev bogata in politično vplivna. Vendar tega srednjega veka ni več, saj tudi ni več mračnega komunističnega veka! Zato je že čas, da se preselimo v konec dvajsetega stoletja. Iz očitkov, ki jih moramo brati v časopisih, bi lahko sklepali, da se nekateri želijo vrniti v “rdeči Somrak” ali “črno preteklost”. Zakaj se ne bi rajši potrudili, da danes skupaj postavimo temelje boljšega življenja?
Z očitanjem in širjenjem laži in pollaži tega ne bomo dosegli. Žal se zdi referendumska vročica usmerjena k razvrednotenju te ustanove (s kakšnim namenom še ni jasno) in ohranjanju Cerkve v obupnem gospodarskem stanju. Kadar pa so pobudniki potomci tistih, ki so Cerkev obubožali in tega dejanja še niso obžalovali, ampak ga razglašajo 'za sveto dolžnost, in drugi, ki jih je sodišče v pravnomočni sodbi s policaji pospremilo na varno, ker so kradli v cerkvah kulturno dediščino, je jasno, da stvar ni najbolj poštena.
Jasno je že, da referendum bo. Vprašanje odškodnine pa ostaja. Kajti če ne bo odškodnine, potem bodo pobudniki prekršili pravilo, ki so ga sami postavili, da se ne smejo zgoditi nove krivice. To pa bo velika, očitna krivica. Morda pa so oni mislili drugače: nobenih odvzemov premoženja, ki smo si ga nabrali v naših zlatih rdečih časih (posebno zadnjih prehodnih), kajti to je “krivica”. Cerkev pa je vedno dovoljeno tepsti po mili volji.
Lepo bi bilo, da bi Dolenjski list posvetil eno svojo prilogo vprašanju cerkvene lastnine na Dolenjskem, kjer bi bili podatki točni, pomisleki resnični in pravični. Morda bi Vam, g. urednik, uspelo to urediti in s tem pripomoči k tako željeni spravi v resnici in pravici, ki si jo tako želimo.
Na koncu naj dodam, da ni mogoče zanikati napak cerkvenih ustanov v zgodovini. Žal vemo, da s tem še ni konec, ker se zavedamo svoje omejenosti. TUdi nekateri očitki, ki nam jih tako vztrajno ponavljajo, držijo, prepričan pa sem, daje bilanca Cerkve navsezadnje pozitivna. Več je dobrega naredila, kakor hudega povzročila.
Prav ob teh neprilikah Cerkev še vedno oznanja evangelij, veselo sporočilo o Jezusovi smrti na križu zaradi naših grehov. Spričuje pa tudi resnico o njegovem vstajenju od mrtvih. Kljub vsemu še vedno kliče ljudi k spreobrnjenju. Za tako delo pa je napovedano nenehno preganjanje, ki se izraža v raznoterih prefinjenih oblikah - tudi pod krinko navidezne “demokracije”. Bistvo in cilj vsega tega pa je onemogočanje.
ANDREJ POZNIČ Kapiteljska I Novo mesto
Po popuščanju ZLSD potegnila debelejši konec?
Dol. list št. 14,10. aprila
Moj namen ni polemizirati s prispevki, objavljenimi v vašem tedniku, mislim pa, da bralci zaslužijo korektno, predvsem pa točno informacijo. V vaši 14. številki z dne 10. aprila 1997 se vam je na strani 5 v dveh prispevkih, in sicer v prispevku novinarke Mojce Svete-Leskovšek “Po popuščanju ZLSD potegnila debelejši konec?” in nepodpisanem poudarjenem prispevku “Župan bo profesionalec” zapisalo nekaj netočnosti. Stališče svetnika ZLSD v
OS Kočevje je bilo v prid profesionalizaciji župana, to smo dokazali tako na neuspešnih glasovanjih za spremembo statuta kot tudi pri zadnjem glasovanju, ko smo svetniki ZLSD glasovali z rezultatom 3 ZA in 1 VZDRŽAN glas od 4 prisotnih. Brez glasov svetnikov ZLSD spremembe statuta (nedosežena dvotretjinska večina) ne bi bilo moč opraviti, zaradi tega je potrebno vzdržane glasove iskati pri drugih strankah oziroma svetnikih.
Čeprav sem na začetku napisal, da ne meslim polemizirati s prispevki, smatram za potrebno pojasniti trditev novinarke Mojce Svete-Leskovšek: “Z obema izglasovanima spremembama statuta seje dokončno potrdilo, da pri Štefaničevem predlogu ni šlo za “strankarsko nezaupanje...” Na predlog gospoda Štefaniča, da spremenimo vrstni red glasovanja o spremembah statuta, sem na zadnji seji kot vodja skupine svetnikov ZLSD v OS Kočevje ostro reagrial in jasno podvomil v dobre namene svetnikov SKD. Takšne predloge so imeli tudi pri prejšnjih (sicer neuspešnih) glasovanjih, izid je bil takšen, da smo svetniki ZLSD glasovali ZA profesionalizacijo župana, svetniki SKD - tudi pri zadnjem glasovanju - z izjemo predsednika OS niso glasovali ZA dodelitev pravnega statusa krajevnim skupnostim. ZLSD tudi nikoli ni pogojevala svojih glasov ZA v OS v zameno za morebitne druge ugodnejše izide glasovanj.
Mislim, da je moja prošnja za popravek vsaj netočnih podatkov na enak način, kot so bili ti podatki objavljeni, upravičena.
MATIJA JERBIČ Mahovnik 17 Kočevje
Od glavne tajnice do notranje sovražnice
Dol, list št, 12, 27. marca
Draga Vida Čadonič Špelič!
Kdor ljubi, ni glasen. Doni le prazen sod! (Shakespeare)
Povej, kaj je s teboj, da si ne upaš več priti med tako spoštovane strankarske kolege, ampak nas blatiš po “pisnih obrekovalcih”? To so res demokratični časopisi, saj objavljajo večinoma le take prispevke, kot je tvoj! Slovenca so umorili.
Sram meje, da te poznam, čeprav hodiva v isto cerkev k maši. Sicer bo vsak zase dajal odgovor, ampak vseeno te vprašam, kakšen zgled kristjana ste ti in tisti, katere omenjaš, da so bili ponižani in odrinjeni. Zakaj si se trudila? Za skupno dobro ne!
Nisem nič posebnega, a te vseeno prosim, da iz stranke, ki ni po tvoji meri, sama izstopiš, kot sem ti že davno predlagal. Reagirala si tako, da si mi, ne sicer v obraz, prepovedala priti v strankine prostore. To je tvoj način dela, tako si tudi nekatere učila. Sicer so posnemali tebe, a imajo vsaj toliko poguma, da si upajo priznati in pogledati v oči, priti na sestanek, se pogovoriti in svoje mnenje spremeniti!
Pusti SKD pri miru, le opraviči se za ves slab zgled! Javno se včlani v stranko, katere interese in način dela podpiraš! S tem boš dobro naredila sebi in drugim. Včasih sem mislil, da vas poznam, toda danes vem, da ste dajali zgled ovce, a ste volkovi. TUdi v drugih strankah ni vse vsem prav, a so na zunaj enotni. O naši se pa po tvoji zaslugi nič dobrega ne sliši; da je liberalnoanar-holjudsko stanje v Sloveniji, si zaslužna tudi ti. Ibga nisi omenila. Posnemaš Pucka, samo on je imel vsaj toliko poguma, da je javno postal “neodvisni”, ti pa se tožiš, služiš z lažmi po časopisih. Kaj, ko bi tebe tožila dva Lojzeta pa še kdo? Rušiš predsednika. Prepričan sem, da ti tudi drugi ne bo dolgo po volji. Hvalila ga boš le tako dolgo, dokler bo plesal po tvojem igranju. Poraze moraš znati prenesti; priznati, da imajo tudi drugi kaj prav; podrediti se mnenju večine, mar ne? Tega pa ti ne znaš, zato zate in tvoj trop v stranki SKD ni več prostora.
PETER REPOVŽ Šmarjeta
Bazen so Krškemu delavci Vidma podarili
Dol, list št. 13, 3. aprila
42 let je bazen v Krškem ponujal rekreativnim kopalcem in prizadevnim tekmovalcem sprostitveni
kotiček, katerih, vsaj v tistem času, v Sloveniji ni bilo veliko. Ni športnika ali športnega delavca, ki se je kadarkoli ukvarjal s plavanjem, da ne bi poznal tega nekoč impozantnega športnega objekta, saj je bil ta bazen ne samo v Sloveniji, ampak daleč naokoli prvi olimpijski bazen z ogrevano vodo. Kaj pa danes?
Danes se pred mlado generacijo, pred funkcionarje in trenerje Plavalnega kluba Krško postavljajo nove ovire, žal tudi tokrat takšne, ki jih prepletata politika in denar. Kako drugače razumeti zahtevo, naj “občina” poskrbi, da bo bazen prešel v njeno last. Tako pač meljejo stečajni in sodni mlini, toda tu ne gre več za pravna vprašanja, za katerimi se nekateri zelo radi skrivajo. TU gre predvsem za vprašanje RAZUMA in MORALE. Več kot 120 aktivnih plavalcev se upravičeno jezi, saj so tako sami kot tudi njihovi starši v veliki negotovosti in strahu pred prihodnostjo. Edini bazen, ki ga mesto premore, je prodan. Tako je odločil stečajni upravitelj Vidma, kateri v svoje delo ne vpleta sentimentalnosti ali drugih podobnih čustev, ampak ravna v skladu z načeli in vrednotami, ki zapovedujejo življenje v naši občini in državi.
V občini Krško je bilo pred leti storjenih veliko političnih napak, ki so se do sedaj kazale predvsem v gospodarstvu, tokrat pa je namen nekaterih povzročiti škodo tudi športnikom. V čigavi lasti je bazen in kdo lahko prodaja nekaj, kar je že bilo prodano, oddano ali poklonjeno? Kdo lahko prodaja nekaj, kar ni njegovo? Ali je bazen v Krškem res lahko predmet prodaje, če je bil mestu in občanom v preteklosti že namenjen in tudi podarjen? Ali je res potrebno nekaterim botrom polniti žepe kar dvakrat, prvič pred pol stoletja, danes pa ponovno? Kako lahko davkoplačevalci v naši državi kar dvakrat kupijo isto stvar in ali je zakonito od občanov Krškega že drugič zahtevati (občinska) sredstva za nakup bazena, če so zanj z denarjem ali delom že prispevali?
Vodstvo občine je mnenja, da so lastnik tega bazena občani oziroma da je bazen v lasti ali upravljanju Plavalnega kluba Krško. Stvar medsebojnih usklajevanj pa je, ali bodo plavalci na trgu poiskali sponzorje ali donatorje za svoj klub ali pa bo za te obveznosti prehodno poskrbela občina Krško iz svojega proračuna. Mislimo, da reševanja tega problema ne moremo in ne smemo reševati mimo plavalcev, občanov in vseh tistih, ki so prav tako upravičeni do pomoči, pa če je ta pričakovana od občine ali pa od države. Občina Krško se nikoli ni mačehovsko obnašala do svojih občanov, kolikokrat pa se je tako vedla država, lahko presodijo na primerih, kot so stečaj Vidma, lažni programi za Senovo in drugo, sami.
Bazen je tu in ve se, komu je namenjen. Naredili bomo vse, da še kako potrebnega denarja za razvoj in investicije v občini ne bomo po nepotrebnem zapravljali. Zavedamo se, da je to naš skupni denar in da je bazen naša skupna dobrina. Nadaljnje politiziranje tega problema bomo razumeli kot splošno škodljivo dejanje, kar grožnja z odvzemom bazena plavalcem gotovo je.
Urad župana občine Krško
V čigavi denarnici so Judeževi groši
Dol. list št. 14,10. aprila
Zdi se, da je prišel čas, ko se lahko omeni NOB kot zaščito pred širjenjem nacizma, za katerega vemo, kaj je v taboriščih izvajal nad človekom. Za Hitlerjeve pomagače (kamor pa ni nujno, da prištevamo nevedne in mnoge, ki so se nehote znašli v kaotični situaciji) v tem smislu ne more biti razumevanja. Ker pa današnji čas s podporo Cerkve vse bolj uveljavlja diskriminacijski kapitalizem, pri katerem je velik del prebivalstva nenehno ponižan in se po hierarhiji lahko vzpenja le, če pristane na korupcijske manire (gnili kapitalizem), se mi zdi v zvezi s tem potrebno vnovič obsoditi Cerkev z vsemi njenimi diskriminacijskimi tvorbami, prav tako sužnjelastništvo, fevdalizem in kapitalizem.
ko pa je beseda o groših, naj povem, da ne verjamem, da jih je kdo dobil, če sodim po tem, kolikor sem jih za delo in tveganje prejel sam.
ANTON JUDEŽ
APLAVZ NI OBVEZEN
Ne krop ne voda
Ankica Selakovič iz Paunovičev nad Kolpo se je odpovedala hrvaškemu državljanstvu, ker ji je slovenska administracija zagotovila slovensko, če bo izpolnjevala vse zahteve. Pred dnevi je dobila sklep z obrazložitvijo, da s slovenskim državljanstvom ne bo nič, ker ne razpolaga z lastnimi sredstvi za preživljanje. Ankica Selakovič živi na kmetiji skupaj s taščo, ki ima slovensko državljanstvo, z možem, ki ima tudi slovensko državljanstvo, ter s sinom Denisom, ki je tudi državljan Republike Slovenije. Ankica Selakovič gara na kmetiji od jutra do večera, njen mož je na čakanju, ker je novomeško podjetje, kjer je delal, propadlo. Poleg tega je invalid, ki ga bodo invalidsko upokojili, brž ko bo izpisan s seznama čakajočih na borzi dela. Mladoletni sin hodi v šolo v Ljubljani. Ankica Selakovič ima pravico sprožiti civilno tožbo, ki prav gotovo ne bo zastonj. Že do sedaj je za različna potrdila porabila lep kupček denarja, ki si ga je kot oseba brez lastnih sredstev za preživljanje težko odtrgala od ust.
Zadeva se ji zdi, milo rečeno,'nerazumljiva. “Počutim se kot bela vrana med črnimi, ” pravi. V resnici pa ni ne krop ne voda: ni niti Hrvatica niti Slovenka. “Morda sem pa Es-kimka, ” se šali kljub resnemu položaju, v katerem se je znašla po sedemnajstih letih bivanja v Sloveniji. Ankica Selakovič je bila namreč rojena na Hrvaškem, vlak, na katerem so širokogrudno delili slovenska državljanstva, pa je, žal, zamudila.
TONIGAŠPERIČ
Od aprila odprta vsak dan
Knjižnica Franceta Prešerna v Šentjerneju s pridobitvami -Redna nabava knjig ■ Vsak mesec zanimive prireditve
ŠENTJERNEJ - Z letošnjim aprilom se uresničuje želja večine obiskovalcev Knjižnice Franceta Prešerna v Šentjerneju, saj bo odslej odprta vsak dan, in sicer ob ponedeljkih in sredah od 11. do
16.30,	ostale delavnike od 9.30 do
14.30,	odprta pa bo tudi ob nedeljah od 9.30 do 11.30. Pomembna pridobitev v letošnjem letu so tudi nove knjižne police, ki smo jih postaviti s pomočjo tovarne pohištva Novoles iz Straže.
Ob podpori občine Šentjernej, ki namenska sredstva za nabavo knjig skrbno namenja za to, nabavljamo novo knjižno gradivo redno vsak mesec. Mesečno pripravljamo tudi zanimive prireditve. V letošnjem prvem trimesečju so si obiskovalci knjižnice lahko ogledali: januaija razstavo “Od kod mesecem imena?”, ki jo je spremljala nagradna uganka meseca za učence z naslovom Ali poznate slovenska imena mesecev; februarja razstavo ob 75. rojstnem dnevu pisateljice Ele Peroci z naslovom “Radi beremo pravljice Ele Peroci” z uganko mesečo o njenih pravljicah; marca razstavo “Radi beremo šale” z uganko meseca o šalah. V ust-
varjalnih delavnicah so učenci izdelovali koledarje za leto 1997, naprstne lutke, risali so zimske razglednice itd. Za otroke iz šent-jernejskega vrtca in učence nižjih razredov OŠ je bilo organiziranih več pravljičnih ur in kvizov.
Aprila je obiskovalcem namenjena razstava ob 2. aprilu, mednarodnem dnevu knjig za otroke. Tudi nagradna uganka meseca je posvečena tej temi. Za 23. april, mednarodni in slovenski dan knjig, pa učenci pripravljajo posebno prireditev z naslovom Podarimo prijatelju knjigo. Ustvarjalne delavnice potekajo takole: 14. aprila smo izdelovali darilne škatlice, 21. aprila bomo izdelovali plakate ob dnevu knjige, 28. aprila pa nakit iz gline. Vključujemo se tudi v nagradno akcijo revije Ciciban, ki pod geslom Beremo skupaj vabi odrasle, da skupaj z otroki obiščejo knjižnico in skupaj preberejo vsaj tri knjige. Ob tem v knjižnici potrdimo izkaznico, ki je na zavihku aprilske številke Cicibana, s katero lahko sodelujejo pri žrebanju. Se vidimo v knjižnici!
MIRA GRAHEK
SPET BODO ČISTILI
KOSTELSKO - Očiščevalna akcija, posvečena dnevu zemlje, bo na Kostelskem spet to soboto, 19. aprila. Ribiči bodo čistili predvsem obrežje Kolpe in pritokov, krajani in drugi pa naselja in njihovo okolico. Zbirališče za udeležence je ob 8. uri na običajnih mestih, za ribiče pa pri trgovini Ofak.
LETNA SKUPŠČINA KO DRUŠTVA IZGNANCEV BUČKA - V nedeljo, 6. aprila, so se na letni skupščini zbrali izgnanci krajevne organizacije Dl Bučka, ki je bila ustanovljena leta 1991. Predsednik Vinko Tomažin je poročal o delu društva v preteklem letu ter o problemih in načrtih. Res je, da je že veliko krajanov dobilo odločbo o statusu žrtev vojnega nasilja in s tem pravice, nekateri čakajo rešitev vlog v reviziji, pobegli pred izgonom pa pričakuje čimprejšnje razrešitve svojih vlog. Tisti, ki še niso prejeli odgovorov na zahtevke, so naslovili skupinsko zahtevo na Komisijo za peticije v Državnem zboru. Na zboru je spregovoril tudi poslanec državnega zbora RS mag. dr. Franc Žnidaršič, aktivno pa so sodelovali tudi predsedniki sosednjih krajevnih skupnosti: s Studenca Jože Žibert, iz Trebnjega Stane Duh, z Rake Marjan Molan, iz Sevnice g. Lupšina in iz Novega mesta Zdenka Kaplan. Udeležencem sta spregovorila še predsednik Koordinacijskega odbora DIS Sevnica in krajanka prof. Ivica Žnidaršič. Delo organizacije je bilo ocenjeno za odlično, zato je bil celoten odbor ponovno izvoljen: za predsednika Vinko Tomažin, za tajnico Silva Marjetič in blagajničarko Martina Pevec. (Gregor Kaplan)
PRED USESLOUENSKIM PARTIZANSKIM TABOROM ’97
Resnica o treh kočevskih odredih
V letu 1942 je bilo na Kočevskem in Notranjskem več bojev proti okupatorjem kot po ________ vsej Sloveniji
Iz obsežne monografije o Prvem kočevskem odredu, ki jo je pripravil Zdravko Troha, je mogoče razbrati vrsto zelo zgodnjih dejanj, s katerimi seje ta del Slovenije vključil v boj proti fašistom. Avtor knjige upravičeno trdi, da je bilo na Kočevskem toliko dogodkov, da jim tudi vodstvo osvobodilnega gibanja ni moglo v celoti slediti.
Kadrovsko snovanje Prvega kočevskega odreda sega v jesen 1941, ko so partizani 18. oktobra napadli Lož na Notranjskem. Iz njihovih vrst je zraslo jedro partizanstva na Kočevskem, ki ga je z osebno hrabrostjo zaznamoval zlasti prof. Ante Novak, kasnejši prvi komisar Kočevskega bataljona, Notranjskega odreda in tudi prvi komisar Kočevskega odreda.
V marcu 1942 sta se na Travni tgori združili 3. in 4. četa bataljona Ljube Šercerja v novo četo, ki jo je vodil Bojan Polak-Stjenka, komisar pa je bil Ante Novak. Pod vodstvom Aleša Beblerja se je četa naselila v lovski koči za Fridrihštajnom; imela je 28 borcev. Že 10. aprila 1942 je pri varovanju tiskarne OF v Mahovniku, ki jo je napadlo 200 Italijanov, izgubila tri borce in imela dva ranjenca. Na Preži so nato 16. aprila 1942 ustanovili Južnodolenjski oz. Kočevski bataljon, ki ga je 25. aprila 1942 napadlo okoli tisoč Italijanov. Fašisti so imeli nekaj mrtvih, med njimi tudi oficirja, padel pa je tudi en borec bataljona.
Že 22. aprila 1942 so ustanovili pozneje znameniti udarni vod Kočevskega bataljona. V noči na 1. maj je bojna skupina, ki jo je vodil Franc Avbelj-Lojko (po vojni narodni heroj), osvobodila Brod na Kolpi in se dobro oborožila, zajela pa je tudi 18 domobranov. Do srede junija je Kočevski bataljon narasel na več kot 800 borcev in bork. Imel je 7 čet, bolnišnico, pekarno, mesarijo in razne druge delavnice, a tudi kole-
sarski in konjeniški vod. Prvi kočevski odred je zrasel iz tega bataljona 30.6. ali 1.7.1942. Vodil gaje Jože Klanjšček-Vasja, komisar pa je bil Cveto Močnik-Florjan.
Roška ofenziva je razbila 2. in 3. bataljon odreda, nejgov 1. bataljon pa je hkrati z udarnim vodom pod poveljstvom komandanta Anteja Novaka in komisarja Ivana Lokov-ška-Jana preživel vrsto bojev. Kar dvakrat je prebil italijanski obroč v Rog in iz Roga, reševal je glavno poveljstvo ter iz bojev izšel številčno močnejši in še bolje oborožen. Bataljon in udarni vod sta se 23. 9. 1942 vključila v novoustanovljeno Cankarjevo brigado na kočevskih Lapinjah.
Prvi kočevski odred je sodeloval v več kot 80 bojih in akcijah. Ker se po vojni žal ni organiziral v smislu skupnosti nekdanjih borcev, in ni nadaljeval izročil NOB, česar so se lotili šele po letu 1980, lahko samo sklepajo, da je med vojno padlo 35 njegovih borcev. Znano pa je, da je za svobodo dalo življenje v raznih enotah NOV več kot 160 kočevskih rudarjev.
Zgodnji so bili tudi stiki s hrvaškimi partizani. Prvi slovenski in hrvaški uporniki so se že v maju
1941	srečali v osnovni šoli v hrvaškem Kužlju. Dogovorili so se o sodelovanju s Primorsko-goranskim odredom po oktobru 1941, v aprilu
1942	pa je bilo srečanje partizanskih poveljnikov iz obeh dežel, kije utrdilo tovariško medsebojno pomoč.
Drugi kočevski odred s 482 borci
in borkami je zaživel 15.9.1943 in je bil dodeljen v sestavo južne grupe odredov. Njegov komandant je bil Tone Zgonc-Vasja, komisar pa No-vomeščan Niko Šilih - Boris Nikič. Deloval je na operativnem območju, kije segalo na ozemlje ob Kolpi, v okolico Kočevja in v Poljanski dolini. Njegovi 3 bataljoni so delovali v Predgradu, Črnem Potoku in v okolici Fare-Vasi ob Kolpi.
Konec septembra 1943 je bila južna grupa odredov razpuščena. Kočevski odred so dodelili v sestave brigad 18. divizije. V času nemške ofenzive na osvobojeno ozemlje, ki je trajala do srede novembra 1943, je Drugi kočevski odred prenehal delovati.
V Ambrusu v Suhi krajini so 11. maja 1944 ustanovili TVetji kočevski odred. Vanj je prišel tudi del bork in borcev reorganiziranega Istrskega odreda ter več borcev iz Belokranjskega odreda. Odred je deloval na Kočevskem in v Suhi krajini, kjer je imel več hudih bojev z Nemci in še posebej z domobranci. Odred so razpustili že 22. junija 1944 in njegovo moštvo razporedili v Belokranjski odred. Še vedno pa je del odreda ostal na kočevskem operativnem območju. Komandanta odreda sta bila Stane "Ruden in Jernej Koželj, politična komisarja pa Ludvik Tomori in Anton Colarič.
Zgodovine NOB brez pogumnih bojev in številnih akcij kar treh kočevskih odredov ni mogoče pisati. Tbdi ta pokrajina je dala številnim enotam NOV Slovenije vrsto pogumnih in sposobnih poveljnikov ter številnih borcev in bork, ki so okrepili druge bataljone in odrede. Žal so te resnice med nami bolj malo znane.
MODNI KOTIČEK
Spoznajmo tkanine
Najprej k najpomembnejši tekstilni surovini iz enoceličnega celuloznega semenskega bombaževca, grmičaste rastline, približno meter visoke. Obirajo ga ročno ali strojno, vlakna pa odstranjujejo z odzmjevalnikom, ki ga je leta 1792 izumil Eli Whitney z ameriškega juga. Bombaž se danes uporablja za izdelavo vseh vrst modnih oblačil, najpogosteje za spodnje perilo.
AN GORA - dlaka angorske koze, ki izvira iz Turčije, tudi dlaka angorskega zajca, ki je domorodna žival na otoku Madeira, zdaj pa ga gojijo v ZDA, v Evropi in na Japonskem. V obeh primerih gre za zelo dolga gladka in mehka vlakna. Za izdelavo volne in tkanin se meša z rejonom in ovčjo volno. Iz nje izdelujejo ženske obleke, plašče, pletenine in puloverje.
BATIST je prvotno fina bombažna ali lanena tkanina, ki je dobila ime po francoskem tkalcu Jeanu Baptistu; je ena najstarejših vrst bombažnih tkanin; boljše vrste so skoraj prosojne. Glede na način izdelave in material ločimo več vrst.
Zametu podobno bombažno tkanino z daljšo ščetkasto površino na eni strani, ki je postala priljubljena proti koncu 19. st., pa imenujemo PLIŠ.
Spoznajmo še TVID, grobo, težko tkanino iz volnene mi-kanke v keprovi vezavi, posejano z raznobarvnimi vozlički. Beseda twid izvira iz napačno prebrane besede tweel pri Škotih. Od konca 19. st. ga uporabljajo za plašče, moške obleke in ženske kostime.
Poučno, kajne?K tej tematiki se bomo še vrnili.
JERCA LEGAN
Uspeh ansambla Petra Finka
Na finalnem tekmovanju Slovenska polka in valček zasedel 5. mesto
NOVO MESTO - Na finalno tekmovanje narodnozabavnih ansamblov, ki je pod nazivom Slovenska polka in valček potekalo 5. aprila v Vinski gori pri Velenju, se je izmed 39 ansamblov iz vse Slovenije uvrstilo le dvanajst najboljših, med njimi tudi edini predstavnik Dolenjske, ansambel Petra Finka iz Novega mesta. Na zaključnem nastopu je zaigral dotlej še nepredvajano skladbo, kot zahtevajo tekmovalna pravila, in sicer valček Ko ajda spet zori. Besedilo zanj je napisala Malči Božič, uglasbil pa ga je Peter Fink. Žirije desetih slovenskih radijskih postaj so njihov nastop visoko ocenile, kar je ansamblu prineslo v končni razvrstitvi 5. mesto. Z največ zbranimi točkami je zmagal ansambel Ekart, ki je zaigral valček Ptičica. Sploh so se valčki uvrstili v zgornji del lestvice, saj je bila najboljša polka, Slovenska polka Slovenskega kvinteta, šele na 4. mestu. Vsekakor gre za lep uspeh ansmabla Petra Finka, ki je tako z lanskim kot z letošnjim 5. mestom na tem vseslovenskem tekmovanju znova potrdil, da sodi med boljše narodnozabavne ansamble, hkrati pa je lepo zastopal dolenjsko narodnozabavno glasbo. Vseh dvanajst skladb, ki so se uvrstile na zaključno tekmovanje, je posnetih na glasbeni kaseti in videu Slovenska polka in valček.
Tradicija tudi v današnji kuhinji
Med udeleženci razstave Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju tudi Dolenjci, Belokranjci in Posavci, ki so skupaj dobili 13 zlatih, 19 srebrnih in 16 bronastih priznanj
V tednu po veliki noči, med 4. in 7. aprilom, je Minoritski samostan na Ptuju že osmo leto na široko odprl vrata gostom in jim ponudil dobrote s slovenskih kmetij. Dobrote z naših kmetg, s katerimi se Doleigska z Belo krajino in Posavjem tudi že osmo leto predstavlja na razstavi, imajo svoje korenine daleč v preteklosti, vendar še vedno živimo z njimi, saj nastajajo med nami in so nevidna vez med preteklostjo in sedanjostjo.
Razstavljalci, ki so vse bolj zavzeti za kakovost in nove oblike in možnosti, so se na tokratni razstavi predstavili s kruhi, poticami, krofi, piškoti, z mlečnimi in mesnimi izdelki, s kisom, vinom in žganjem.
Že od nekdaj je bilo treba sejati vsa žita, da bi pridelali dovolj zrnja in z njim nasitili številne družine. Pri nas so najpogosteje pekli zmesni in pisani kruh, koruzni ih ajdov kruh, pomagali so si tudi z ovsom in ječmenom. Značilne so prostače iz koruze ter pšenične in koruzne moke. Ob praznikih je bila obvezna jerba-sovka. Ob ohceti ni smelo nič manjkati na mizi. Nevesta v Beli krajini je dobila vrtanj, drugod pa namesto današnje torte svatovsko pogačo. Ko je kasneje zajokalo pri niši, je botra prinesla lično pleteno štruco. Ajdov in koruzni kruh, pečen na zeljnem listu, je bil pogosto na mizi posavskega kmeta, zmesni kruhi pa ob praznikih. Potanca in ocvirkovka ter v kruhu pečena klobasa ali kos slanine so bili samo za priboljšek. Ob peki prazničnih kruhov so posebno skrb posvetili pletenicam, ki se še danes z vso svojo natančnostjo odražajo v peki pletenih src.
Posebnost Dolenjske in Posavja na področju mlečne predelave je pripravljanje skute na različne načine za svežo porabo in peko pogač, kjer se doda še pregreta smetana. Zelo spoštovane so tudi maslene tropinice, kijih uporabljajo za zabelo mlečnih močnatih jedi. Znani so tudi mladi siri iz kravjega mleka z različnimi dodatki. Koline so bile nekoč pravo
zimsko praznovanje, ko so pri hiši poskrbeli za mesne dobrote, in to po načelu, da ima “vsak gudek svoj udek”. Tako kot nekoč tudi danes največ mesa predelajo v
• Dolenjska z Belo krajino in Posavjem seje na letošnji razstavi predstavila v skupini vseh izdelkov, ki so po ocenjevaigu prejela zlata, srebrna ali bronasta pri-znanja, in tudi samostojno v enem izmed samostojnih prostorov. Skupno so prejeli 13 zlatih, 19 srebrnih in 16 bonastih priznanj. Med kisi je zlato priznanje prejel Vojko Šušterič iz Globokega. Med krušnimi izdelki je v naš del Slovence odšlo 9 zlatih, 16 srebrnih in 13 bronastih priznanj. Zlato priznanje so za pšenični kruh z dodatki prejele Marija Jarc z Dvora pri Žužemberku, Francka Plut iz Semiča, Marja Grabrijan iz Črnomlja, Zinka Ameršek iz Sevnice, Stanislava Muc iz Metlike in Zinka Razum s Senovega, Kristina Berkovič z Bizeljskega je zlato prizapje dobila za pletenico, Irena Špehar iz Dragatuša za krofe brez nadeva in Marjeta Kranjec iz Brestanice za janeževe upognjence. Zlata priznanja so dobili tudi trge pridelovalci sadjevca: Milan Malnarič iz Semiča ter Tone Cerjak in Anton Sotošek iz Koprivnice.
klobase in nekaj v salame ter posušijo. Najbolj pogosto sušijo vratovino, slanino, jezike, repe, nogice in kose glave. Znane so tudi posušene postrvi.
Posamezni izdelovalci domače
Salame so vedno boljše
Dr. Stanko Renčelj o salamah in tekmovanju
VELIKE LAŠČE - “Na splošno se kakovostna raven salam, ki jih ocenjujemo v zahodni Dolenjski, iz leta v leto izboljšuje, saj smo letos od 33 prinesenih vzorcev zaradi neprimernosti - preveč soli, česna ali dima - izločili le dva vzorca,” je za uvod povedal dr. Stanko Renčelj, strokovnjak za suhomesnate proizvode, predsednik komisije, kije minuli petek v gostilni Kropeč na Mali Slevici ocenjevala vzorce salamo zasebnih izdelovalcev salam iz zahodne Dolenjske. Dodal je, da so bile ocenjevane salame letos boljše kot na primer tiste, ki so jih ocenjevali letos v Ptuju, kjer so ocenjevali salame iz skoraj vse Slovenije.
Strokovnjak Renčelj priporoča izdelovalcem salam, naj posvete posebno pozornost pripravi mase za salame, naj bodo temeljiti pri odbiri mesa, odbi-ri in čiščenju veziva in pri mletju na enakomerno razporeditev v masi. Vsi, ki so prinesli salame v oceno, pa so dobili tudi zapisnik o oceni njihovega vzorca salame in komentar o lastnostih salam, ki ga bodo izdelovalci pri izdelovanju salam gotovo upo-
Dr. Stanko Renčelj števali.
Na vprašanje o shranjevanju salam je odgovoril, da je za to še najbolj primerna hladna in temna klet, v kateri je okoli 80-odstotna vlaga. Sicer pa jih je dobro shraniti, zavite v papir, v zamrzovalniku (globoko zamrzovanje). Razen tega ne škodi tudi shranjevanje salam v miv-
J. PRIMC
SLOVO OB BURNEM PLOSKANJU - V športni dvorani Marof v Novem mestu je v petek, II. aprila, zvečer zadnjič v živo nastopila vokalno-instru-mentalna skupina Copacabana, kije s tem koncertom zaključila uspešno sedemletno delovanje. Od dvanajstih deklet, ki so ustanovile skupino, jih je nastopilo enajst. Večglasno so zapele kakih dvajset lastnih in prirejenih skladb drugih avtorjev, pri tem pa so se instrumentalno spremljale same, pomagali pa so jim še člani skupine Društva mrtvih pesnikov. Polna dvorana poslušalcev je Copacabanino slovo pospremila z burnim ploskajem. (Foto: M. Markelj)
in umetne obrti ter kulinarike so se s svojimi izdelki predstavili tudi na stojnicah. Obiskovalci so lahko izbirali med izdelki domačega sušenega sadja, domačimi čaji in dišavnicami. Vabil jih je tudi vonj po dobrotah iz krušne peči, mlečnih izdelkih iz kravjega in kozjega mleka, pa tudi pristnega cvička ni manjkalo. Za vse, ki so si hoteli kupiti uporaben predmet ali spominek za okras, so poskrbele kmetije z lončarsko obrtjo, izdelki iz koruznega ličkanja, slame, lesa, usnja, lanu... V regiji je na voljo več kot 14 kmečkih družin in posameznikov, pri katerih je mogoče kupiti umetelne keramične izdelke iz gline, lanu, usnja, šibja, žitne slame, kupiti pletarske izdelke, biče, belokranjske pisanice in narodne vezenine. Vabljeni so tudi vsi, ki jih zanima rezbarst-vo, pozlatarstvo in restavratorstvo pa tudi kovaštvo, kolarstvo ali prekrivanje streh s slamo. Morda bo koga pritegnil glas gudala, starega glasbila, ali poslikava na steklo in izdelovanje okrasnih predmetov ter poslikava svile v batik tehniki. Če ne pri posameznikih, pa je bogata ponudba naštetih izdelkov na voljo v lično urejeni prodajalni v dolenjski prestolnici. Vsi izdelovalci so vključeni v turistična društva, ki jih zelo uspešno povezuje Dolenjska turistična zveza Novo mesto.
HELENA MRZLIKAR
MATERINSKI DAN NA GORI
“Vsaka mama je prava mama.” Te besede Toneta Pavčka iz pesmi “Mama” so dale pečat prireditvi, ki jo je v soboto, 5. aprila, pripravil Krajevni odbor SKD na Gori. Z njo smo našim materam želeli pokazati hvaležnost za ves trud, požrtvovalnost in ljubezen, s katerimi usmerjajo naš korak in nas vodijo v življenje. Mladi iz gorske krajevne skupnosti smo pripravili kulturni program. Zaigrali smo Barrovo igrico Darilo za mamo ter recitirali nekaj Pavčkovih pesmi. Za glasbeno popestritev programa so poskrbeli Jasmina s citrami ter Lojzi in Mojca s harmoniko. Mojca je ta večer tudi prvič zaigrala domači publiki. Z Gibranovimi besedami “Ko vas pokliče ljubezen, ji sledite” smo zaključili naš program. Prav te besede pa so na kožo pisane našim mamam in starim mamam. Slišale so opojni klic ljubezni in mu odgovorile, ko so vstopile in vstopajo v avanturo dajanja življenja.
Večer pa se s tem še ni končal, saj smo se v velikem številu zadržali pozno v noč. Za prijetno razpoloženje so še naprej skrbeli naši glasbeniki, mame pa so obložile mize z dobrotami, ki so ob dobri kapljici iz domačih goric še poživile praznovanje materinskega dne. Razšli smo se enotnih misli. Takšna in podobna srečanja nas povezujejo in nam lajšajo breme vsakdanjega dela.
JOŽE KERIN
Skozi igro do preteklosti
Uspešno sodelovanje med muzejem in vrtcem
KOČEVJE - V Pokrajinskem muzeju v Kočevju bodo v soboto, 19. aprila ,ob 10. uri odprli razstavo “Vrtec v muzeju. Razstava otroških izdelkov”, ki prinaša poleg predstavitve otroških del, nastalih v muzejskih delavnicah, tudi predstavitev že utečenega, uspešnega sodelovanja med kočevskim muzejem in vrtcem.
V Pokrajinskem muzeju Kočevje so v preteklih treh letih izvedli 20 delavnic za male šolarje. Samo v šolskem letu 1996/97 so organizirali in izvedli že 39 delavnic. Otroci so do sedaj spoznali muzej, izvedeli, kdo so bili kavboji in Indijanci, in se seznanili z vsemi pomembnejšimi prazniki, ljudskimi običaji in posameznimi vsakdanjimi opravili v življenju naših prednikov.
• Lela naučijo več kot knjige. (Pregovor)
0 SOLSKI PREHRANI
Bistvo dobre, zdrave, raznovrstne, predvsem pa uravnotežene prehrane je osnova za dobro počutje in zdravje, za notranjo duševno uravnoteženost in zbranost ter vitalnost. Strokovni krogi, ki se ukvarjajo s prehrano, ugotavljajo, da imamo hrane dovolj, ob tem pa slabe prehrambne navade, ki ogrožajo naše zdravje. Tako kot pri vzgoji in izobraževanju, ko se vse pričenja od malih nog, dobe mladi tudi prve prehrambne navade že v družini. V šolah skušamo dobre navade razvijati in odpravljati slabe, ki so za poznejše življenje lahko usodne. V OŠ Grm organiziram vsako leto predavanja o zdravi prehrani. Predavajo znani strokovnjaki za prehrano: prof. dr. Pokorn, dr. Gazvoda, ga. Mrzlikarjeva in drugi. Predavanja popestrim s predstavitvijo in degustacijo znanih proizvajalcev prehrambnih izdelkov. Srečanja, ki jih organiziram, so namenjena šolam, VVO in domovom za učence. Letos je bilo predavanje 10. aprila. Vodila ga je prim. dr. Gazvoda ob sodelovanju g. Vinška, ga. Podbev-škove, g. Linča.
S svojimi pestrimi izdelki se je predstavilo Žito pekarstvo in testeninarstvo iz Ljubljane.
ŠTEFKA DEŽMAR vodja šolske prehrane
Pridno so delale
v
Članice Društva kmečkih žena iz Semiča
SEMIČ - V nedeljo, 6. aprila, so se zbrale članice Društva kmečkih žena iz Semiča na svojem rednem letnem občnem zboru. Po izvolitvi predsedstva so sledila poročila. Predsednica društva Sonja Škofje v poročilu o delu v letu 1996 omenila dve kulinarični razstavi: ohcetne jedi za semiško ohcet in jedi ob martinovanju. Ob božič-no-novoletnih praznikih so v semiškem muzeju članice okrasile sobo ter postavile na mizo božične jedi. Ker na otroški prireditvi Živžav niso prodale vsega peciva, so ga podarile stanovalcem domov starejših občanov v Metliki in Črnomlju. Sodelovale so tudi na prireditvi Alpe-Adria, pripravile pecivo za srečanje mladinskih delovnih brigad, organizirale kostanjev piknik in se udeležile tekmovanja Dobrote slovenskih kmetij Ptuj 1996.
Ža članice društva je bilo organiziranih več predavanj in tečajev. Po podanih poročilih so sledile razprave in pobude za nadalnje delo. Ob koncu je predsednica pohvalila delo članic in jih seznanila s planom v tekočem letu.
ANICA JAKŠA
Društvo kmečkih žensk Semič
MATERINSKI DAN NA RAKI
“Mati, naj pesem ti pove...
Pod tem naslovom smo na Raki v soboto, 5. aprila, zvečer v šolski dvorani priredili proslavo v počastitev materinskega dne. S pesmijo in besedo smo izrazili hvaležnost materam in očetom za njihov trud in ljubezen. Na proslavi so sodelovali: otroški zbor, moški zbor, vokalna skupina KUD, skupina kolednikov, vrtec, mala šola in prvi razred ter plesalci in plesalke osnovne šole, recitatorji in mlad harmonikar - vsi z Rake. Poleg teh pa še dve gostji: citrarka Klavdija Molan z Zdol in znana mlada pevka Klavdija Kerin iz Velike vasi pri Leskovcu. Ob domačijski sceni so navdušili številne obiskovalce. Na koncu smo ob domačih dobrotah mnogih mater z dobro kapljico še nazdravili vsem materam in očetom, starim mamam in starim očetom, vzgojiteljem in vsem ljudem dobre volje.
F. LEVIČAR
ZAHVALA POŠTI
V četrtek, 10. aprila, popoldne sem v postni nabiralnik v Novem mestu z ostalo pošto po pomoti vrgla tudi kuverto s 45 tisočaki. Ko sem zvečer doma to opazila, sem šla na Pošto, kjer so nenaslovljeno kuverta z denarjem že odprli in jo z zaznamkom zapečatili. Thko sem dobila denar nazaj, za kar se Pošti in njenim uslužbencem najlepše zahvaljujem.
H. B., Novo mesto
Barbara Škoberne
“Prihaja čas čudežev”
NOVO MESTO - Malo je bilo tistih, ki so se v četrtek, 10. aprila, zvečer zbrali v veliki čitalnici študijskega oddelka Knjižnice Mirana Jarca na predstavitvi knjige Barbare Škoberne “Prihaja čas čudežev”. Avtorica je na prijeten in nevsiljiv način na kratko nakazala vsebino dela, s katerim skuša bralca popeljati h globljemu, nematerialnemu ozadju čudežev in mu tako pomaga dojeti njihov pomen.
V svoji knjigi se ukvaija z inspirativnimi čudeži, predvsem v zadnjih 10 -15 letih. “Zato, ker nepojasnjeni pojavi v svetu naraščajo. Nočem, da ljudje vse to vetjame-jo, ampak da sami pri sebi raziskujejo, koliko so te stvari možne. Pustiti namreč moramo, da čudeži nagovorijo naše srce,” je dejala Ško-bernetova ter omenila, da se tudi v Novem mestu v nekem blokovskem stanovanju že dlje časa pojavlja svetlobni križ, kar je prvi tak pojav v Sloveniji. Poudarila je, da živimo v vseh pogledih v prelomnem času, da se iščemo kot posameznik in človeštvo in daje tudi zato želela spregovoriti o svetu okrog nas, ki je našim površnim očem skrit in nedostopen, toda samo, dokler si ne vzamemo čas
V
Se ena zlata poroka
SOTESKA - Upokojeni cestar Egidij Jarc, ki bo letos dopolnil 86 let, in njegova nekoliko let mlajša žena Hermina sta 50-letnico skupnega življenja praznovala sama. Tako sta si želela, da bi bil njun spomin obujen v toploti domačega ognjišča. Objela sta se in si še enkrat potrdila zvestobo. Žena Hermina si je nadela bel predpasnik in pripravila dobro kosilo. Vmes pa sta obujala številne spomine.
Spoznala sta se že pred drugo svetovno vojno, ko je bil Egidij vozar pri Auerspergu, prej pa je bil hlapec v Žužemberku ter mlinar in žagar pri Dularju na Dvoru. Povsod so ga imeli radi, ker je bil vesten in pošten. Hermina je bila pestunja, služkinja, izučila pa se je za šiviljo. Poročila bi se že prej, če ne bi prišla vojna. Po poroki sta dobila stanovanje v nekdanji kočevski vasi, ki je bila prazna. Hermina je skrbela za dom, komu kaj zašila, Egidij je bil cestar. Obdelovala sta zemljo, redila kravo, prašiče, kokoši, zajce. Imela sta sina in poskrbela, da je prišel do zaželjenega poklica. S prihranki sta kupila hišico v Soteski. Egidij je zadnje čase bolehen, ob zadnjem obisku pa mi je dejal: ‘To resnici povem, da imam sedaj po 50 letih prehojene skupne poti ženo vsak dan rajši.” To je velik dar in odlika Egidija. Žena te besede potrdi in pravi, da ni večje sreče kot ljubezen in spoštovanje med zakoncema.
T. VIRANT
TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržite pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 17. IV.
SLOVENIJA 1
7.15	-155 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
10.15	VIDEORING
10.45	TEDENSKI IZBOR MOESHA, amer. naniz., 2/14
11.05	SAMO ENKRAT SE ŽIVI, amer. film (čb)
12.30	SVET DIVJIH ŽIVALI, angl. poljudnoznan. serija, 7/13
13.00	POROČILA
13.05	KOLO SREČE, ponov. tv igrice
14.20	MADE IN SLOVEN1A
14.55	NOVICE IZ SVETA RAZVEDRILA
15.20	V VRTINCU
15.50	POLITIKOVA ŽENA, angl. drama
17.00	OBZORNIK
17.10	SPREHODI V NARAVO
17.25	SANTA ŽUŽKITO, amer. risana naniz.
18.00	PO SLOVENIJI
18.40	KOLO SREČE, tv igrica
19.15	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	TEDNIK
21.05	FORUM
21.25	FRASIER, amer. naniz., 8/24
22.00	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.40	OMIZJE
SLOVENIJA I
9.00	Euronews -13.30 Tedenski izbor: Domače obrti na Slovenskem; 14.00 Karmin-a ob 10. obletnici ženskega zbora Rotovž; 15.00 Posadka, amer. naniz., 9/20 - 15.20 Rokomet -16.30 Peklenska jaga, dok. oddaja -17.35 Neodvisen poslanec, avstal. naniz., 1/7 -18.35 Zgodbe iz Škotske -18.50 Oddaja o računalništvu -
19.25	Echo Point, avstral. naniz., 58/65 - 20.00 Tudi to je življenje, amer. film - 21.55 Pisave -
22.25	Nikos Kawadias, franc.-gr. koproducija
KANALA
10.15	Risana serija - 10.35 Rajska obala (ponov.) -11.05 Oprah show (ponov.) -11.50 Smith in Jones (ponov.) -12.20 Očka major (ponov.) -12.45 Nora hiša (ponov.) -13.10 Čoopeijeva druščina (ponov.) -13.35 Princ z Bel Aira (ponov.) -14.00 Vojak naj bo (ponov.) -15.00 Dannyjeve zvezde -16.00 Oprah show (ponov.) -16.50 Drzni in lepi (ponov.) -17.15 Drzni in lepi (109. del) -17.45 Rajska obala (109. del) -18.10 Očka major (15. del) -18.40 Nora hiša (109. del) -19.05 Družinske zadeve (110. del) -19.35 Cooperjeva druščina (27. del) - 20.00 Princ z Bel Aira (110. del) - 20.30 Nujni primeri (10. del) - 21.20 Nenavadna doživetja (21. del dok. oddaje) - 22.10 Odklop (8. del) -
22.45	Smith in Jones (12. del) - 23.15 Vitez za volanom (43. del) - 0.05 Dannyjeve zvezde
HTV 1
7.40	Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.25 Marisol (serija, 68/145) - 13.10 Santa Barbara (serija) -
14.10	Izobraževalni program -16.45 Hugo, tv igrica -17.15 Hrvaška danes -18.05 Kolo sreče -18.40 Lepa naša -19.10 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Ekran brez okvirja - 21.20 Željka Ogresta in gosti - 22.25 Opazovanja - 22.55 Klub d.d. -
23.15	Preko Pacifika (film) - 0.55 Poročila
HTV 2
14.45	Tv koledar -14.55 Dok. serija -14.45 An-nie Oakley (amer. film) -17.55 Telo in duša (serija, 9/120) - 17.40 ObaIna_ straža (serija) -18.30 Glasebna oddaja -19.00 Županijska panorama -
19.30	Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Dosje X (serija, 26/49) - 21.10 Sadovi jeze (amer. film) - 23.15 Filmska gibanja - 23.55 Seinfeld (hum. serija)
PETER, 18. IV.
SLOVENIJA 1
7.15	-1J0 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
9.20	VIDEORING
9.50	AEROBIKA
10.05	OTROŠKI PROGRAM DENVER, POSLEDNJI DINOZAVER, amer. naniz., 11/20
10.30	TEDENSKI IZBOR
NEODVISNI POSLANEC, angl. nadalj., 1/7 11.20TUDI TO JE ŽIVLJENJE, amer. film
13.00	POROČILA
13.05	KOLO SREČE, ponov.
14.00	OMIZJE
15.30	MLADI VIRTUOZI
16.00	GORE IN LJUDJE
17.00	OBZORNIK
17.10	OTROŠKI PROGRAM
18.00	PO SLOVENIJI
18.40	HUGO, tv igrica
19.15	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	ZLATI PETELIN ’97
22.40	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.40	MURPHY BROWN, amer. naniz.
23.05	BERMUDA GRACE, amer. film
SLOVENIJA t
9.00	Euronews -10.45 Tedenski izbor: Mostovi; 11.15 Oddaja o račulnalništvu; 11.45 Nikos Kawadias, koprodukcija; 12.40 Aliča, evropski kulturni magazin; 13.10?isave; 13.40 Forum -13.50 Zgodbe iz školjke -14.20 Notre-
damski zvonar, franc, film -16.15 Frasier, amer. naniz., 8/24 - 16.40 Echo Point, avstral. naniz., 58/65 - 17.10 Saga o Mcgregorjevih, avstral. nadalj., 7/26 - 18.00 Sonce ne sije vsak dan, češka nadalj., 3/6 -18.50 Znanje je ključ...
-19.25 Echo Point, avstral. naniz., 59/65 - 20.00 Iztrebljevalec, amer. film - 22.05 10.000 obratov - 22.55 Dva tri kroge nad peklom, dok. oddaja - 23.35 Slovenski jazz
KANALA
10.15	Risana serija -10.35 Rajska obala (ponov.)
-11.05 Oprah shovv (ponov.) -11.50 Šmith in Jones (ponov.) -12.20 Očka major (ponov.) -
12.45	Nora hiša (ponov.) -13.10 Cooperjeva druščina (ponov.) -13.35 Princ z Bel Aira (ponov.) -14.00 Vitez za volanom (ponov.) -
14.50	Karma -16.00 Oprah shovv (99. del) -16.50 Drzni in lepi (ponov.) -17.15 Drzni in lepi (111. del) -17.40 Kuharska oddaja -17.50 Rajska obala (110. del) -18.15 Očka major -18.40 Nora hiša (110. del) -19.05 Družinske zadeve (111. del) -19.35 Cooperjeva druščina (28. del) - 20.00 Princ z Bel Aira (111. del) - 20.30 Ned in Stacey (22. del) - 21.00 Opusteli vrt (film) - 23.50 Karma - 23.55 Ulica ljubezni (22. del)
HTV 1
7.40	Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro' -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -
12.00	Poročila -12.25 Marisol (serija, 69/145) -
13.10	Santa Barbara (serija) -14.10 Izobraževalni program -16.45 Hugo, tv igrica -17.15 Hrvaška danes -18.05 Kolo sreče -18.40 Govorimo o zdravju -19.10 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Lepa naša (show program) - 21.40 Pol ure kulture - 22.15 Opazovanja - 23.45 Potovanja (dok. serija, 5/6)
- 23.40 Glasbena oddaja - 0.25 Poročila
HTV*
13.20	Tv koledar -13.30 Seinfeld, (hum. serija) -13.55 Baree -divji pes (kan. film) -15.30 Nove priložnosti -17.20 Telo in duša (serija, 10/120) - 17.45 Zvezdne steze (serija) -18.30 Svet zabave -19.00 Županijska panorama -
19.30	Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Zakon v L.A. (serija, 26/44) - 21.10 Kdo je moj šef? (serija, 15/22) - 21.40 Zaupaj mi (kan. film) - 23.25 Prihaja dr. Beeching (hum. serija, 5/9) - 0.00 Oprostite, Kupidone (bel. film) -1.45 Košarka
SOBOTA, 19. IV.
SLOVENIJA 1
7.15	- 23.30 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
7.55	OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK
8.00	MALE SIVE CELICE
8.55	ZGODBE IZ ŠKOLJKE
9.55	TEDENSKI IZBOR
SAGA O MCGREGORJEVIH, avstral. naniz., 7/26
10.45	HUGO, tv igrica
12.10	TEDNIK
12.10	10.000 OBRATOV
13.00	POROČILA
13.05	KARAOKE
14.05	POLICISTI S SRCEM, avstral. naniz., 23/26
15.00	TABORNIKI IN SKAVTI
15.15	SPREHODI V NARAVO
15.30	GULIVERJEVA POTOVANJA, amer. film
17.00	OBZORNIK
17.10	KRONIKA DIVJE NARAVE, franc, poljudnoznan. serija, 8/12
18.00	NA VRTU
18.25	OZARE
18.40	HUGO - TV IGRICA
19.15	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
19.50	UTRIP
20.10	RES JE!
21.35	ZA TV KAMERO
22.00	ODMEVI, VREME ŠPORT
22.30	TRD OREH, angl. nadalj., 6/7
SLOVENIJA S
8.00	Euronevvs -10.00 Tedenski izbor: Sonce ne sije vsak dan, češka nadalj., 3/6; 11.50 Iztrebljevalec, amer. film; 12.45 Roka rocka -
14.45	Echo Point, astrah naniz., 59/65 - 14.10 Zlati petelin '97 - 16.25 Košarka -17.55 Rokomet -19.30 Echo Point, avstral. naniz., 60/65 -
20.00	Špiclji, amer. film - 22.00 Življenje na zemlji, jap. dok. serija, 5/9 - 22.50 Evrovizija -
23.40	V vrtincu - 0.10 sobotna noč
KANALA
8.40	Risana serija - 9.00 Kaličopko - 10.00 Risana serija -10.30 Nora hiša (ponov.) -10.55 Očka major (ponov.) -11.20 Cooperjeva druščina (ponov.) - 11.45 Ned in Stacey (ponov.) -12.10 Opusteli vrt (film) -13.35 Kako je bil osvojen divji zahod (15. del) -13.35 Ta čudna znanost (21. del) -16.00 Alf (43. del) - 16.30 Mupet show -17.00 Aladin; Račje zgodbe -17.50 Miza za pet (22. del) -18.40 Atlantis -19.25 Fawlty Towers (3. del naniz.) -
20.00	Najboljši med najboljšimi (film) - 21.45 Zulu (film) - 23.45 Vroči pogovori (4. del) -
0.15 Joannina zgodba (erotični film)
HTV 1
7.45	Tv koledar - 7.55 Poročila - 8.00 Risana serija - 8.25 Risanka - 9.00 Dobro jutro, Hrvaška -11.00 Dok. oddaja -12.00 Poročila -
12.25	Heidi in Peter (švic. film) - 14.10 Briljanten -15.55 Filipovi otroci -15.55 Dok. oddaja -16.40 Televizija o televiziji -17.10 Poročila -18.15 Potovanje po Hrvaški -19.03 V začetku je bila Beseda - 19.10 Hrvaška spominska knjiga - 19.30 Dnevnik, šport,
vreme - 20.10 Coca - cola nagradno žrebanje -
20.25	Ognjene čelade (film) - 22.40 Opazovanja - 23.15 Svet zabave - 23.45 Film
HTV*
14.05	Tv koledar -14.15 S knjigo v glavo -15.00 Telo in duša -16.50 Zakon v L. A. (serija, 26/ 44) - 17.40 Skrita kamera -18.05 Zemlja in ameriške sanje -18.50 Risanka -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Melodija Mostaja '97 (festival) - 22.00 Brezkončnost sveta (serija) - 22.30 Glasbena oddaja - 23.30 Nove priložnosti (serija, 16/16)
NEDELJA, 20. IV.
SLOVENIJA 1
7.15-0.25 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
8.05	OZARE
8.10	OTROŠKI PROGRAM ŽELJKO, avstral. naniz., 6/13
8.35	ŽIVŽAV
9.25	DODOJEVE DOGODIVŠČINE
9.30	NA VRTU
9.55	NEDELJSKA MAŠA
11.00	SVET DIVJIH ŽIVALI, amer. dok. serija, 8/13
11.30	OBZORJE DUHA
12.00	LJUDJE IN ZEMLJA
12.30	NEDELJSKA REPORTAŽA
13.00	POROČILA
13.05	LES GASPARDS, franc, film
15.00	MARIBOR: NAŠA PESEM
17.00	OBZORNIK
17.10	POPOLNA TUJCA amer. naniz., 15/22
17.35	BOŠ VIDEL KAJ DELA DOLEN’C, 2. del
18.30	KORENINE SLOVENSKE LIPE, 1/6
19.05	RISANKA
19.15	LOTO
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
19.50	ZRCALO TEDNA
20.10	ZOOM
21.15	RONDO KVIZ
21.40	MOŠKI ŽENSKE
22.30	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.40	PRIDE AND EXTREME PREJUDI-CE, angl. film
SLOVENIJA S
8.00	Euronevvs -11.15 Mali oglasi -12.05 Tedenski izbor: Zgodbe iz školjke; 12.35 Echo Point, avstral. naniz., 60/65; 13.00 Nibelunški prstan -14.30 Pomagajmo si! -15.00 Tenis -
15.30	Tenis -16.00 Motociklizem (posnetek) -
17.55	Rokomet -19.30 Echo Point, avstral. naniz., 61/65 - 20.00 Bramvvell, angl. nadalj., 1/7 - 21.05 Slovenski magazin - 21.35 Soška fronta, 3/3 - 22.10 Šport - 23.55 Koncert
KANALA
8.40	Risana serija - 9.00 Kaličopko - 10.00 Risana serija -10.30 Atlantis (ponov.) -11.15 Dediščina sončnih bogov (4. del dok. oddaje) -11.50 Obala okostnjakov (nedeljska matineja) -13.35 Kuharska oddaja -13.45 Daktari (33. del) -14.40 Miza za pet (ponov.) -15.25 Najstniki proti vesoljcem (22. del) -15.50 Super samuraj (22. del) -16.15 Alf (44. del) -16.45 Mupet shovv -17.15 Junak v družini (mlad. film, 2. del) -18.05 Korak za korakom (18. del) -18.30 Naslov neznan (film) - 20.00 Mantis (4. del naniz.) - 20.50 Kung Fu (serija) - 22.25 Avtovizija (ponov.) - 22.55 Britansko prvenstvo turnih avtomobilov - 23.55 Vitez za volanom (44. del) - 0.45 Vročica noči (22. del) -1.35 Odkop (ponov.) - 2.05 Nenavadna doživetja
PONEDELJEK, 21. IV.
SLOVENIJA 1
7.15	-1.45 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
9.25	VIDEORING
9.55	TEDENSKI IZBOR
POPOLNA TUJCA, amer. naniz., 15/22
10.20	PREVZETNOST IN IZJEMNA PRISTRANOST, angl. film
11.55	ZA TV KAMERO
12.05	UTRIP
12.20	ZRCALO TEDNA
12.35	RONDO KVIZ
13.00	POROČILA
13.05	HUGO, ponov.
14.05	TEDENSKI IZBOR ZOOM
15.05	LJUDJE IN ZEMLJA
15.35	MOŠKI ŽENSKE
16.20	DOBER DAN, KOROŠKA
17.00	OBZORNIK
17.10	OTROŠKI PROGRAM
18.00	PO SLOVENIJI
18.30	O NARAVI IN OKOLJU
18.40	LINGO, tv igrica
19.10	RISANKA
19.15	ŽREBANJE 3X3
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	SVET NA ZASLONU
21.00	ODDAJA O TURIZMU
21.20	OSMI DAN
22.00	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.40	HUDSONOVA ULICA, amer. naniz, 3/22
23.05	ŽIVLJENJE Z DRUGE STRANI, fran. film
SLOVENIJA I
9.00	Euronevvs -11.25 Na potep po spominu -
12.35	Tedenski izbor: Znanje je ključ; 13.05 Šport; 13.50 Evromuzika; 14.20 Obzorje duha;
14.50	Koncert z Jamesom Levinom, 2. del; 16.05 Bramvvell, angl. naniz, 1/7; 16.55 Echo Point, avstral. naniz, 61/65 - 17.25 Jake in debeluh, amer. naniz. 3/23 -18.15 Sedma steza • 19.00
Oddaja o zdravju -19.30 Simpsonovi, 76/92 -
20.00	Komisar Rex, nem. naniz, 8/15 - 21.00 Divja Sibirija, Šved. dok. serija, 3/4 - 21.55 Roka rocka - 22.55 Brane Rončel izza odra
KANALA
10.15	Risana serija - 10.35 Rajska obala (ponov.) -11.05 Oprah shovv (ponov.) -11.50 Vitez za volanom (ponov.) -12.40 Kung Fu (ponov.) - 14.10 Mantis (ponov.) - 15.00 Dannyjeve zvezde (ponov.) -16.00 Oprah shovv -16.50 Drzni in lepi (ponov.) -17.15 Drzni in lepi (112. del) -17.45 Rajska obala (111. del) -
18.10	Očka major (17. del) -18.40 Nora hiša (111. del) -19.05 Družinske zadeve (112. del) -
19.35	Cooperjeva druščina (29. del) - 20.00 Princ z Bel Aira (112. del) - 20.30 Sam svoj mojster (23. del) - 21.00 Filmska uspešnica: Pločevinarja - 22.55 'alo, 'alo (7. del) - 23.25 Tihotapci (3. del) - 0.20 Dannyjeve zvezde
TOREK, 22. IV.
SLOVENIJA 1
7.15	-1.35 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
9.35	VIDEORING
10.05	TEDENSKI IZBOR
JAKE IN DEBELUH, amer. naniz, 3/23
10.55	BITKA ZA ČAST, amer. film
12.35	KORENINE SLOVENSKE LIPE, L del
13.00	POROČILA
13.05	LINGO, TV IGRICA
14.20	TEDENSKI IZBOR
BOŠ VIDEL KAJ DELA DOLENC, 2. del
15.15	SVET NA ZASLONU
16.05	ODDAJA O TURIZMU
16.20	MOSTOVI
17.00	OBZORNIK
17.10	OTROŠKI PROGRAM TABORNIKI IN SKAVTI
17.30	ŽELJKO, avstral. naniz, 7/13
17.55	DODOJEVE DOGODIVŠČINE
18.00	PO SLOVENIJI
18.40	KOLO SREČE, tv igrica
19.20	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	DRAGI MOJSTER, češki dok. film
21.05	STUDIO CITY
22.00	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.40	BERLIN ALEXANDERPLATZ, nem. nadalj, 4/14
23.40	SVET POROČA
SLOVENIJA I
9.00	Euronews -10.10 Tedenski izbor Sobotna noč; 12.10 Pomagajmo si; 12.40 Oddaja o zdravju; 13.10 Nedeljska reportaža; 13.40 Murphy Brown, amer. naniz.; 14.05 Osmi dan;
14.35	Divja Sibirija, Šved. dok. serija; 15.25 Slovenski maggazin -15.55 Komisar Rex, nem. naniz, 8/15 -16.40 Simpsonovi, amer. naniz, 76/92 - 17.10 Vesoljska policija, amer. naniz, 16/24-17.55 Prilsuhnimo tišini -18.25 Košarka
-	21.50 Opus - 22.20 Košarka
KANALA
10.15	Risana serija -10.35 Rajska obala (ponov.) -11.05 Oprah shovv (ponov.) • 11.55 'alo, 'alo (ponov.) -12.20 Očka major (ponov.) -12.45 Nora hiša (ponov.) -13.10 Cooperjeva druščina (ponov.) -13.35 Princ z Bel Aira (ponov.) -14.00 Tihotapci (ponov.) -15.00 Živeti danes -15.30 Dim srca (dok. odaja) -16.00 Oprah shovv (ponov.) -16.50 Drzni in lepi (ponov.) -17.15 Drzni in lepi (113. del) -17.45 Rajska obala (112. del) -18.10 Očka major (18. del) -18.40 Nora hiša (112. del) -19.05 Družinske zadeve (113. del) -19.35 Cooperjeva druščina (30. del) - 20.00 Princ z Bel Aira (113. del) - 20.30 Ellen (23. del)
-	21.00 Nema priča (3. del) - 21.50 Anastazija (L del) - 22.40 'alo,/alo (8. del) - 23.15 Berge-rac (22. del) - 0.10 Živeti danes
SREDA, 23. IV.
SLOVENIJA 1
7.15	-1.05 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
9.30	VIDEORING
10.00	TEDENSKI IZBOR VESOLJSKA POLICIJA, amer. naniz, 16/24
10.45	RIMSKA CESTA franc, film
12.25	BITKA ZA REKO, dok. film, 3/3
13.00	POROČILA
13.05	KOLO SREČE, ponov.
14.05	TEDENSKI IZBOR RES JE!
15.30	KRONIKA AFRIŠKIH ŽIVALI, franc, oddaja, 8/12
16.20	SLOVENSKI UTRINKI
17.00	OBZORNIK
17.10	OTROŠKI PROGRAM
18.00	PO SLOVENIJI
18.40	KOLO SREČE, tv igrica
19.15	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	DOŽIVETJE LJUBEZNI, franc, drama 1/2
20.55	PARLAMENTARNA KRIŽPOTJA
22.00	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.45	POSADKA, amer. naniz, 10/25
23.05	VELIKI MCGINTY, amer. film
SLOVENIJA*
9.00	Euronevvs -12.40 Tedenski izbor: Svet poroča; 12.10 Prisluhnimo tišini; 13.40 Opus;
14.10	Hudsonova ulica, amer. naniz. 3/22; naslonjača -14.00 Hudson Street, amer. naniz, 2/22; 14.35 Življenje na zemlji, jap. dok. serija, 5/9; 15.25 Studio City -16.10 Berlin Alexander-platz, nem. nadalj, 4/14 -17.10 Echo Point, avstral. naniz, 62/65 - 17.40 Moesha, amer. naniz, 3/14 -18.00 Karaoke -19.00 Domače obrti -19.30 Echo Point, avstral. naniz, 63/65 •
20.00	Nogomet - 22.25 Žavrtimo stare kolute -
23.05	Koncert simfoničnega orkestra
1 DOLENJSKI LISTI
LE V KLUB, UBOGA GMAJNA!
Boj proti mlinom na veter
Poskus oživitve prostorov, ki bi bili namenjeni kreativnemu preživljanju prostega časa mladine, se v Krškem po dvotedenski zasedbi postavlja na trdne temelje. Trije prostorčki, ki jih je v enomesečno upravljanje pridobilo Društvo zaveznikov mehkega pristanka, dihajo z energijo mladine same. Cyber kafe vsak dan privabi peščico mladcev, ki veselo surfajo po internetu, na ogled je razstava likovnih del, ki jo bo kmalu zamenjala fotografska, zvečer pa se dogajajo filmske projekcije in pogovori o temah, ki jih določen film odpre. Celotno dogajanje pa gre mimo visokih občinskih uradnikov, saj je gospoda prezaposlena, da bi si utrgala košček časa in si privoščila ogled predstave, tečaja ali pa kar normalnega delovanja kluba. Med tem časom po mestu krožijo govorice o mladini, ki “fešta ” in tudi drugače ne dela nič drugega. Oči, ki niso videle tečajnike video seminarja, ki so snemali kulturne dogodke v samem “placu", bili obenem novinarji in fotografi, seveda ne morejo drugače, kot da izrekajo stereotipne nesmisle o neodgovorni mladini, ki ji je samo do žuriranja. Če sp ne
zganejo odgovorni, tudi v socialnih ustanovah, utegne prvi poskus, ki mladini ponuja več od posedanja po lokalih in brezciljnega tratenja prostega časa, ostati brez logičnega nadaljevanja.
Gledališka predstava Draga Milinoviča in Matjaža Javšnika, ki sta sicer člana Nasa kabinet teatra, je pokazala, da tovrstnih stvari v Krškem krepko primanjkuje. Nosilca alternativnega gledališča v Sloveniji (poleg Ane Monro, ki pa so že institucija zase) sta debelo uro razveseljevala zbrane radovedneže s svojima dvema predstavama Don Huan International Fucker in Roka roko ubije, se zaradi majhnosti prostora dvakrat krepko udarila v glavo, na koncu pa vendarle zadovoljna z reakcijami publike zapustila prizorišče, ki teater še kako potrebuje.
O sobotnem gostovanju skupine Ne ždalipoglejte na drugem mestu, v napovednik pa tole: sobota, 19. aprila: MKK Črnomelj gosti Spiritual Pyrotechnic, v novomeški Pizzeriji godejo 2.2.2.7 (točen datum poglejte na plakatih), v Krškem se pa tako ali tako nonstop dogaja.
BORIS PETKOVIČ
RUSI V GOSTILNI KOMOČAR - V organizaciji Društva zaveznikov mehkega pristanka so na vrtu omenjene gostilne pristali estonski Rusi, ki slišijo na ime Ne Ždali. Romantične ruske pesmi, prepletene z nenehnimi glasbeno detruktivnimi posegi, so množico stotih obiskovalcev pripeljale do plesnih figur in uživaških obrazov. Po končanem sporedu so morali glasbeniki na željo publike še trikrat na oder, pri tem pa so pokazali, da vsak med njimi vešče obvlada več inštrumentov.
STARI JAZZOVSKI MAČKI - V lokalu Pri slonu, ki se edini v Novem mestu trudi, da je v dolenjski metropoli občasno mogoče preživeti prijeten večer ob jazzovski glasbi, je minulo soboto, 12. aprila, nastopil ansambel Miha Jazbinšek in njegove legende. Gre za ansambel pevca in tromboni-sta Miha Jazbinška, nekdanjega ministra za okolje, ki združuje jazzovske glasbenike, pomembna imena na slovenski jazzovski sceni v šestdesetih letih. Da niso odpisani, so potrdili v soboto Pri slonu, ko so odigrali prijeten in zanimiv program jazzovskih večno zelenih melodij. (Foto: M. Markelj)
f
>k
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Angelci Gramc iz Mrzlave vasi. Nagrajenki čestitamo!
Lestvica, kije na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do 17. ure, je ta teden takšna:
1.	(1) Poljub-ANS. POLJUB
2.	(5) Spet živimo - JOŽE BOHORČ S PRIJATELJI
3.	(2) Lovska - ANS. LOJZETA SLAKA
4.	(3) Pomlad se prebuja - ŠTIRJE KOVAČI
5.	(8) Utrip srca - ANS. VRISK
6.	(4) Bila sem premlada - ANS. FRANCA FLERETA
7.	(6) Gospodična - ANS. TONIJA VERDERBERJA
8.	(10) V mali vasici - ANS. GRM
9.	(7) Preozke so stezice - ANS. JOŽETA KUPLENKA
10.	(-) Ljubezen je darilo - ANS. BOBRI
Predlog za prihodnji teden: Kaj mi nuca planinca - FRAJ KIN-CLARI
^---------------------------------------------------H
KUPON ŠT. 15
Glasujem za:
Moj naslov:
V
Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto

USPELO DRUŽENJE Z LOVCI - Že 6. prireditev Boš videl, kaj dela Dolenj’c je bila tokrat v znamenju lovstva. V spominu številnih obiskovalcev bo ostala slikovita scena, ki so jo v veliki meri pomagali pripraviti lovci lovske družine Otočec, dobro so se izkazali tudi vsi nastopajoči iz Dolenjske; tako člani KUD Prečna, ki so uprizorili lovski krst (na sliki). Ro-gisti ZLD Novo mesto, lovski pevski zbor Bele krajine, trškogorska polharja Vinko in Krjavelj, ansambel Rubin, vlogo lovca Janeza pa je odlično odigral Silvo Polak. Pred malimi ekrani si bodo gledalci to nedeljo popoldne v oddaji Po domače ogledali še drugi del oddaje in se nasmejali tudi Bra-jdimirju in njegovim domislicam. Posebnost teh oddaj, ki jih pripravlja Lojze Slak s svojimi sodelavci, je bila tudi tokrat ta, da so se obiskovalci iz raznih koncev Slovenije in zamejstva ob igranju ansamblov v živo zabavali do zgodnjih jutranjih ur. Precej dolgo se je na,lovski veselici’ s svojo ženo zadržal tudi podpredsednik slovenske vlade Marjan Podobnik. (Foto: J. P.)
ČIŠČENJE KRUPE IN OKOLICE - Občina Semič in turistično društvo Semič sta prvo aprilsko soboto pripravila čiščenje izvira reke Krupe in njene okolice. To je bila le ena od akcij pod geslom “Občina Semič - lepa, urejena in čista Na pomoč je priskočilo tudi Društvo za podvodne aktivnosti Bele krajine iz Semiča, ki je skupaj s potapljaško sekcijo oddelka za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani čistilo izvir Krupe. Ker je Krupa v postopku za razglasitev za naravno znamenitost, je pri čiščenju Krupe pomagala z nasveti tudi Mira Ivanovič z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto. Pohvala pa gre vaščanom Krupe, Mover-ni vasi in Stranske vasi, ki so temeljito počistili okolico.
OGLED VELIKE PREPADNE - Čeprav so kraške jame na Dolenjskem raziskovali vse od ustanovitve Društva za raziskovanje jam za Kranjsko, ki je bilo ustanovljeno leta 1910, je Dolenjska pri raziskovanju krasa ostajala bolj na obrobju. Boj za pitno vodo je raziskovanja v zadnjem desetletju usmeril v raziskovanje značilnega dolenjskega krasa. Avtor Andrej Kranjc, ki je, bodisi sam ali pa s sodelavci in številnimi navdušenci, vključenimi v Jamarsko društvo Novo mesto, raziskal številne kraške jame in brezna na Dolenjskem in v Beli krajini, je leta 1990 pri Dolenjski založbi izdal študijo z naslovom Dolenjski kraški svet, v kateri je orisal dolenjski kras, kraško podzemlje in vlogo človeka pri izkoriščanju bogastev našega podzemlja. Toplo nedeljsko dopoldne je na Srobotnik zvabilo mlada in navdušena jamarja Andreja in Renato, člana Jamarskega društva Novo mesto, ki sta me povabila na ogled Velike Prepudne. S tesnobo v srcu sem se z jamarjema spustil v jamo z breznom, ki je dolga 261 metrov in globoka 92 metrov. Jama je čudovita, v njej so kapnik stalagniti in stalaktiti, stebri, ponvice in druge značilnosti kraških jam, kot jih poznamo iz Postojnske jame. Na fotografiji: jamarja Andrej Gašperič in pripravnica Renata se spuščata v brezno Velike Prepadne. (Besedilo in slika: B. Avbar)
DRUŽINSKI PRAZNIK V PODGRADU - Mladi iz KS Podgrad so 6. aprila v sodelovanju z osnovno šolo pripravili prireditev z naslovom Družinski praznik. Z njo so želeli zajeti številne praznike (8. marec, štirideset mučenikov, 25. marec) in hkrati opozoriti na bližajoči se svetovni dan družine. V bogatem kultumo-zabavnem programu so nastopili: dekliški pevski zbor, učenci iz osnovne Šole, mala šola in mladi gledališčniki. Posebna atrakcija pa so bile “tri vesele Štajerke". Prireditev je spremljala tudi razstava, ki so jo pripravili učenci. To je že druga tovrstna prireditev v Podgradu, ki je dodobra ogrela številno občinstvo. Na sliki: dekliški pevski zbor.
I PIAVA IAOUNAI
iiiiš
SPOMLADANSKE POČITNICE V POREČU so nekaj posebnega, so doživetje!
Za Vas smo pripravili tudi posebno ponudbo in jo popestrili z obilico rekreacije in zabave.
cene polpen. za osebo na dan
29	do 34 32 do 38
30	do 36 30 do 32
cene dnevne najemnine
hoteli
ZORNA
GALIJOT
MEDITERAN
MATERADA
apartmaji
CITADELA
ASTRE
Cene so v DEM in veljajo za vsaj 3-dnevno bivanje.
ZNATNI POPUSTI ZA OTROKE!
,INFORMACIJE:
Agencija Vašega zaupanja ali pa:
PLAVA LAGUNA POREČ Tel.: 00385/52/410-101, 410-202 Fax: 451-044
2 os	3 os	4 os	5 OS
27	31	39	47
27	31	35	47
PETROL TOE BREŽICE Tovarniška 2 8250 BREŽICE
Obveščamo cenjene kupce kurilnega olja za gospodinjstvo - EL, da nudi PETROL posebno ugodne pogoje za prodajo.
Naročilo lahko oddate na telefonske številke:
SKLADIŠČE NOVO MESTO
068/ 323-814 323-830
321-	800
322-	651
SKLADIŠČE BREŽICE
0608/ 61-188
61-	079
62-	258
BENCINSKI SERVIS KOČEVJE I
061/ 851-461 855-372
BENCINSKI SERVIS ČRNOMELJ II
068/ 53-245
53-242 telefon/faks
KOMET
KOMET Konfekcija Metlika, d.d.
Rosalnice 1, 8330 Metlika
Na podlagi 29. člena Statuta družbe KOMET Konfekcija Metlika, d.d., uprava sklicuje
4. sejo skupščine delniške družbe KOMET Konfekcija Metlika, d.d., ki bo 22. maja 1997, ob 15. uri v sejni sobi na sedežu družbe.
Dnevni red:
1.	Otvoritev skupščine, izvolitev delovnih teles
Predlog sklepa:
Skupščina sprejme predlagani dnevni red, izvoli predsednika skupščine, imenuje dva preštevalca glasov in notarja za sestavo notarskega zapisnika.
2.	Sprejem poslovnika o delu skupščine
Predlog sklepa:
Skupščina sprejme poslovnik o delu skupščine družbe.
3.	Poslovno poročilo za leto 1996
Predlog sklepa:
Skupščina sprejme poslovno poročilo za leto 1996 s predlagano delitvijo dobička.
4.	Umik delnic po določbah 356. člena ZGD
Predlog sklepa:
Skupščina sprejme predlagani umik delnic po določbah 356. člena Zakona o gospodarskih družbah.
5.	Spremembe statuta
Predlog sklepa:
Skupščina sprejme predložene spremembe statuta delniške družbe.
Gradivo za dnevni red s predlogi sklepov je na vpogled vsem delničarjem v tajništvu na sedežu družbe vsak delovni dan od 12. do 14. ure. Delničar lahko glasuje na skupščini le, če je udeležbo na skupščini pisno prijavil upravi družbe vsaj tri dni pred zasedanjem skupščine. Pooblaščenci morajo hkrati z najavo poslati tudi pisna pooblastila. Če bo sklic skupščine neuspešen, jo bomo ponovili 20.6.1997 ob 15. uri.
Komunalne takse poslej tudi v občini Krško
Občinski svet Občine Krško je 27.2.1997 na svoji seji sprejel Odlok o komunalfiih taksah v Občini Krško.
S tem odlokom se predpisujejo takse za naslednje predmete, storitve in površine:
-	za uporabo glasbenih avtomatov in drugih igralnih sredstev v javnih lokalih,
-	za uporabo javne površine pred poslovnimi prostori ter za opravljanje gostinske in turistične dejavnosti na teh površinah,
-	za začasno uporabo javnega prostora,
-	za začasno uporabo trgov in drugih javnih površin razen pločnikov, za razstavljanje predmetov, prirejanje razstav in drugih zabavnih prireditev,
-	za začasno uporabo javnega pločnika,
-	za reklamne napise, objave in oglase na elektronskih napravah, panojih, tablah ipd., ki so postavljeni, pritrjeni ali drugače označeni na javnih mestih,
-	za vitrine, v katerih se predstavlja blago ali dejavnost zunaj poslovne stavbe.
Komunalne takse pa ne bodo odmerjene:
-	za primere in storitve, ki se uporabljajo izključno v humanitarne namene,
-	v primerih, ko je uporaba javne površine že zajeta v vrednosti poslovnega prostora, ki je občinska last, za katerega uporabnik javne površine (kot najemnik poslovnega prostora) plačuje Občini Krško (kot najemodajalcu) najemnino,
-	v primerih oprostitev, ki so navedene v tarifi komunalnih taks.
Komunalne takse se plačujejo po tarifi komunalnih taks.
Višina komunalne takse za posamezne predmete oz. storitve je določena v taksni tarifi, ki je sestavni del tega odloka in je izražena v številu točk.
Vrednost točke znaša:
-	za območje naselij Krško in Leskovec 7 SIT,
-	za območje naselij Brestanica, Senovo in Kostanjevica 5 SIT,
-	za ostala območja 3 SIT.
Vrednost točke se dvakrat letno usklajuje s porastom cen na drobno v Republiki Sloveniji.
Pri tem velja poudariti, da komunalna taksa ni pavšalna, temveč velja za konkretnega koristnika, ki se ukvarja z dejavnostjo oz. storitvijo, za katero se plačuje komunalna taksa. To ni pavšalna obremenitev ne za podjetje in ne za občane. Občani po tem odloku ne bodo plačevali komunalne takse.
Taksirale se bodo tudi dejavnosti, ki nimajo stalnega sedeža na našem območju, kot npr. potujoče trgovine in ostale podobne dejavnosti.
Potrebno je vedeti, da so komunalne takse prihodek občinskega proračuna in se z letnim proračunom določi njihova poraba, torej tisti namen, za katerega bodo tako zbrana sredstva iz naslova taks dejansko tudi porabljena.
Urad župana občine Krško
Na podlagi Zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. list RS št. 59/96) in 4. člena Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (Ur. list RS št. 10/93 in 1/96), objavlja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije
P O N U D B O Št. 4/97 za oddajo kmetijskih zemljišč v zakup
Predmet razpisa so naslednja kmetijska zemljišča:
Kat. občina Pare. št. Kat. kultura Kat. raz. Povr. v m2	ZKV
Metlika 2398 del PAŠNIK 1	380.140 1137
Rok prijave je 30 dni po objavi na oglasni deski Upravne enote Metlika. Prijave sprejema lokalna izpostava Sklada v Črnomlju, Kolodvorska 34 (tel.: 068/51-219), vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 11. ure, kjer dobite tudi druge informacije o razpisu in obrazce za prijavo.
Sklad bo pri izbiri zakupnikov smiselno upošteval vrstni red, ki ga določa zakon o kmetijskih zemljiščih, in sicer:
1.	solastnik,
2.	kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, zakupu ali drugačni - obdelavi, meji na zemljišče, ki je predmet ponudbe,
3.	drugi kmet, ki ima zemljišče, ki ga ima v lasti, zakupu ali drugačni obdelavi, v primerni oddaljenosti,
4.	kmetijska organizacija, ki ji je zemljišče potrebno za opravljanje kmetijske oz. gozdarske dejavnosti in ima sedež v primerni oddaljenosti.
Ob enakih pogojih ima med kmeti prednostno pravico tisti, ki mu kmetijska dejavnost pomeni edino in glavno dejavnost, kar pomeni, da pridelki oz. sredstva, pridobljena iz kmetijske dejavnosti, pomenijo tej osebi poglavitni vir za preživetje.
Če nihče od prednostnih upravičencev ne uveljavlja prednostne pravice, lahko zakupodajalec odda v zakup kmetijsko zemljišče drugim, ki so pravočasno oddali prijavo za zakup.
Zakupna pogodba se sklene za parcele, ki niso v postopku denacionalizacije, za 10 let, za preostale parcele pa za dobo enega leta z možnostjo podaljšanja do pravnomočnosti odločbe o vračilu po ZDen.
Višina zakupnine je določena s cenikom, ki ga je sprejel svet Sklada, in je za posamezne kulture naslednja:
Kataatrska kultura	Katastrski razred	Cena v DEMIha
PAŠNIK	1-4	100
Zneski se preračunajo v tolarje po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan izstavitve računa. Objavljene cene so brez prometnega davka in ga plača zakupnik.
Zakupnik, ki vzame v zakup večje površine, ima 20-odst. popust. Za večjo površino se pri pridelovanju vrtnin šteje površina nad 1 ha, sicer pa površina nad 3 ha.
Na demografsko ogroženih območjih se zakupnine zmanjšajo za 20%.
Če so na zemljiščih melioracijski sistemi, jih morajo zakupniki vzdrževati na lastne stroške oziroma plačati stroške vzdrževanja teh sistemov.
Če interesent v enem mesecu po prejemu zakupne pogodbe lete ne podpiše, se bo štelo, da odstopa od prijave za zakup.
		
DOLENJSKI LIST uaš četrtkou prijatelj		DOLENJSKI LIST uaš četrtkov prijatelj
PSC Stepan
PSC Stepan, Marjana Kozine 4, Črnomelj Tel.: 068/52 407, 53 120
TUDI DOBER KREDIT JE DOBER LE, ČE Z NJIM KUPIŠ DOBER AVTO!
AKCIJSKA PRODAJA
jp
*
%
BOJlffUI OOHCM Jt - TIHI
M«iRlN< MTCRIJC
AKCIJSKI POPUSTI
15%
IlLIA
TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE d.O.O. Bršljin 37, N. mesto, tel: 068/ 324 - 442
9°*
.	... V..................\_   ..... ■ V.." . ■ ■	.V..ggvv&pg:
M
FIESTA j
Že od 19.762 SIT na mesec
ali 1 .OOO DEM popusta v primeru gotovinskega plažila! Primer izračuna na dan 10.3.1997:
Vozilo: Fiesta Flair 1.3i 60 KM, 3 vrata, airbag serijsko, pogoji: TOM + 5%, polog 50% cena: 1.577.000 SIT (17.250 DEM), polog: 788.500 SIT, obroki: 53 x 19.762 SIT
ČE STE V GRADNJI ALI V FAZI OBNOVE.
POKLIČITE NAS!
Izdelujemo:
Alu - okna, vrata, vetrolove, fasade, zimske vrtove, protipožarna vrata, žaluzije, komamike...
iz NC 68 SUPERTERMIK atestiranega profila s trojnim tesnenjem, odporen na vremenske vplive in brez vsakršnega vzdrževanja. Možna izdeiaVa iz neprobojnega profila.
A	Iskra piO do.o Proizvodnja incJ. cprerne	068 81-216 Trubarjeva cesta s	068 81-220 8310 Šentjernej	fax: 068 81-710
	

	
I
I
x f
■
(&) HYUnDRI
UGODEN NAKUP NOVEGA VOZILA • DO 10. 5. 1997
—	3% POPUST NA VOZILA LANTRA IN LANTRA WAGON
—	5% POPUST NA VOZILA LETNIK 1996
—	UGODNOSTI PRI SERVISIRANJU NOVEGA VOZILA
—	DARILO_________________________________
—	MOŽNOST MENJAVE STARO ZA NOVO, LEASING S POLOGOM OD 10% NAPREJ, UGODEN KREDIT
Z OBRESTNO MERO 5%
ACCENT — LANTRA - WAGON -GALLOPER — GRACE
COUPE — SONATA
VELIKA IZBIRA NOVIH IN RABLJENIH VOZIL __________________IZ ZALOGE_____________________
ZASTOPSTVO • PRODAJA • SERVIS
NOVO MESTO, DOL KAMENCE 61, tel. 068/323-902, II*. IV NOVO MESTO, KANDIJSKA 14, tel. 068/28-950, E,n*NpN I KRŠKO, CKŽ 51, tel. 0608/22-950, 0609/622-758,
"	ČRN0MEU, BELOKRANJSKA 14, tel. 068/51-379,

I^KRKkZDRAVILIŠČN
HOTELI OTOČEC 5
TENIŠKI CENTER OTOČEC
IDOLENJSKI USTI IDOLENJSKI UST
/J KREKOVA BANKA
Vam do izpolnitve cilja manjka samo še korak?
V življenju so obdobja, ko zaradi nepredvidenih dogodkov ali preprosto zato, ker nam stanje na računu ne dovoljuje nobenih izdatkov, potrebujemo takojšnjo finančno pomoč.
V KREKOVI BANKI, d.d., MARIBOR, vam ponujamo široko paleto
NAMENSKIH in GOTOVINSKIH KREDITOV,
ki našim komitentom in nekomitentom omogočajo različne možnosti kreditiranja z odplačevanjem tudi do 5 let.
Nova, nižja izhodiščna obrestna mera že
i
TOM+ 7,5%.
Dobrodošli, več informacij vam bomo z veseljem posredovali v X /
poslovni enoti Novo mesto, Prešernov trg I, tel. 068/322-190
PROSTOVOLJNA ZDRAVSTVENA ZAVAROVANJA
ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE ZA DOPLAČILA!
*	<5?š,
*	%•
T.
TJ?- l/o	’/ j Izživi c{ove?js&
m

Doplačila v zdravstvu je pri Zavodu za zdravsteno zavarovanje Slovenije doslej zavarovalo že blizu 1.200.000 prebivalcev Slovenije. Zavarovalnica je zanesljivo in odgovorno zadovoljila vsa pričakovanja zavarovancev in izvajalcev zdravstvenih storitev.
Njena varnost tudi v prihodnje zagotavlja vsem zanesljivo kritje dobrih zdravstvenih storitev.
Zavarujemo bogastvo zdravja.
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE

o opečni zidak MODUL 6/1	86,70 sit zakom
‘40 strešnik BRAMAC Klasik, Donav 108,90 sit za kom o lamelni parket hrast rustik 1.199siTzam!
. -o program stavbnega pohištva LES Oplotnica -10%
■ **	** 1  .....................M—m»liT'
^eMoo0če( J\e^°°0če
Cene veljajo ob gotovinskem plafillu.
Concort&a
Zavarovalnica, d.d.
K sodelovanju
________________vabimo________________
urejene in komunikativne
sodelavce za trženje prostovoljnih pokojninskih in življenjskih zavarovanj.
Ponujamo vam zanimivo in ustvarjalno delo ter možnost dobrega zaslužka, uspešnim pa tudi redno zaposlitev.
Od vas pričakujemo, da.vas veseli delo s strankami, da ste splošno razgledani ter imate lastno prevozno sredstvo.
Vaše ponudbe pričakujemo v 8 dneh po objavi na naslov: Zavarovalnica Concordia, d.d.
Trg republike 3, 1000 Ljubljana.
Dodatne informacije lahko dobite po tel. 125-63-43.
TRGOVINA na drobno in debelo
NOVOTEKS, p.o., Novo mesto
Foersterjeva 6, 8000 NOVO MESTO
Telefon: 322-942
Faks: 323-105
po sklepu zbora delavcev objavlja
JAVNO DRAŽBO umetniških del - slik raznih avtorjev in tehnik,
ki bo v torek, 22. aprila 1997, s pričetkom ob 11. uri v prostorih
stare upravne stavbe na Foersterjevi 10, 8000 Novo mesto.
Zap.	Izklicna cena
št.	Avtor	Naslov slike	v SIT
1	Vladimir Lamut	Okolica Cavtata	107.000
2	Čoro Škodlar	Krka pod Novoteksom	107.000
3	Milan Fras	Pokrajina	86.000
4	Pavle Oblak	Motiv s Krke	86.000
5	Janez Kovačič	NM (Glavni trg)	65.000
6	Tone Tomazin	Stare žage	57.000
7	Ciril Podbevšek	Portret Tita - intarzija	43.000
8	Ejub Begovič	NM (Glavni trg)	43.000
9	Pavel Florjančič	Skica za sliko	33.000
10	Miran Hočevar	Trška gora	33.000
11	Vladimir Lamut	Strojarna ob Krki	27.000
12	Vladimir Lamut	Iz NM (Kapitelj)	27.000
13	Vladimir Lamut	Kandija ob Krki	27.000
14	Vladimir Lamut	Sodnija	27.000
15	Vladimir Lamut	Kapiteljska ulica	27.000
16	Vladimir Lamut	Istrske Jadrnice	27.000
17	Vladimir Lamut	Delovna soba	27.000
18 Branko Suhy		Spomin na slikarsko kolonijo	11.000
Slike se prodajajo po načelu videno - kupljeno.
Ogled s podrobnejšimi informacijami je možen v ponedeljek, 21.4.1997, med 9. in 13. uro na zgornjem naslovu in dne 22.4.1997 dve uri pred pričetkom javne dražbe.
Ponudniki morajo plačati varščino v višini 10% izklicne cene na ŽR Trgovine Novoteks št. 52100-601-10911 ali pri blagajni najmanj eno uro pred začetkom dražbe.
Varščino bomo uspešnemu ponudniku vračunali v kupnino, drugim pa bomo denar, vplačan na žiro račun, vrnili v 3 (treh) dneh brez obresti, gotovinski polog pa takoj po končani dražbi.
Kupci morajo skleniti pogodbo v 3 dneh po končani dražbi in plačati kupnino v 8 dneh po podpisu pogodbe. Za kupca, ki tega ne bo storil, velja, da odstopa od nakupa, plačana varščina pa zapade v korist prodajalca. Po celotnem plačilu lahko kupec slike dvigne in odpelje.
KO ČIŠČENJE POSTANE UŽITEK
SPEEDY Eco
Sistem za globinsko in kemično čiščenje
PREDNOSTI:
—	prihrani ogromno časa pri čiščenju
—	preprostost uporabe
—	99,88% filtriranje vsesanega zraka
—	gotovinski popust
—	plačilo celo v 10 delih
—	2-letna garancija
KJE? Pri naših zastopnikih oz. v: Kopru, Župančičeva 27, tel.: 066/38-950; Boštanju, Radna 13/A, tel.: 0608/82-180,
0609/635-324;
kjer je organizirana tudi servisna služba OB NAKUPU PREJMETE TUDI DARILO! POZOR:
Speedy Ecologic spada med OLAJŠAVE PRI NAPOVEDI ZA ODMERO DOHODNINE!____________________________
BlNltilA d.o.o. KOPER
Plakatiranje v občini Krško
Kot posledica tržnega gospodarstva so se tudi v občini Krško pokazale potrebe po javnem obveščanju in reklamiranju. To področje je potrebno urediti tako, da bo videz mesta in ostalih krajev v občini urejen, prometna varnost na nekaterih prometnicah in križiščih pa boljša oz. izboljšana.
Ravno zaradi teh razlogov je Občinski'svet Občine Krško sprejel Odlok o plakatiranju in koncesiji za plakatiranje v občini Krško (Ur. I. RS 16/97), ki določa pogoje in načine opravljanja plakatiranja kot gospodarske javne službe.
Vse fizične in pravne osebe ter samostojni podjetniki, ki želijo imeti novo plakatno mesto ali ga že imajo, bodo odslej dolžni plačati komunalno takso in si pridobiti ustrezno dovoljenje v rokih in na način, kakor je to opredeljeno s sprejetim odlokom. Podrobnejše informacije lahko občani dobijo na Občini Krško, na Oddelku za urejanje prostora, varstvo okolja in premoženjskopravne zadeve.
Urad župana občine Krško
ZAHVALA
V 92. letu nas je zapustila
CECILIJA VIDMAR
iz Dolža
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam nesebično stali ob strani, pokojnici darovali cvetje, sveče in jo pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
88,90 MHZ 89,70 MHZ
ZAHVALA
Misel na tvoje pošteno življenje, predobro srce in skrbne roke nam bo vlivala moč. dokler v večnosti ne snidemo se.
V 51. letu starosti nas je zapustil dragi mož, ati, brat, stric, zet, svak in bra-
trn npr*
MARTIN KERN
s Celin pri Raki
Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam pisno ali ustano izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam finančno pomagali in pokojnega pospremili k njegovemu preranemu počitku. Posebno se zahvaljujemo Antonu Kralju, GD Raka in Smednik, sodelavcem in podjetjem IGM Sava, ARCH Raka, Alpves Raka, Srednji šoli Krško, govornikoma za besede slovesa, g. župniku za lepo opravljen obred ter pevcem za zapete žalostinke. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Anica, sinova Edi in Andrej ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 63. letu starosti nas je po hudi bolezni mnogo prerano zapustil naš dragi sin, brat in stric
JANEZ
UCMAN
z Velikega Cerovca 13
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje ter sveče in spremstvo pokojnega na zadnji poti. Hvala tudi stopiškemu župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 93. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica
ANA MOVERN
iz Dragomlje vasi
Iskrena hvala vsem sorodnikom, vaščanom in znancem za podatjeno cvetje, sveče in izrečeno sožalje. Posebna zahvala KO ZZBS, GD Dragomlja vas, ge. Mariji Kočevar za poslovilne besede, g. župniku za opravljen obred in pevkam za zapete žalostinke in zaigrano Tišino. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ne boš več v zvezdnatih nočeh bedet, ne boš več sanjal in ne boš več pel, ne boš nemiren čakal več pomladi, kdaj breskve vzcvetijo in trt nasadi.
(A. Gradnik)
V neizmerni bolečini smo se poslovili od našega dragega
MIRKA HROVATA
iz Ulice Mirana Jarca 13
Iskrena hvala sorodnikom, sosedom in ostalim prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali in olajšali bolečino slovesa. Hvala vsem, ki ste se poslovili od njega, mu darovali cvetje in sveče, nam pa ustno ali pisno izrazili 'sožalje. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred.
V globoki žalosti: žena Hedvika, hčerki Silva in Mira z družinama ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 74. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat, dedek in tast
MILE
DIMITRIJE
PETROVIČ
iz Novega mesta
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče, izrečeno sožalje in za vso pomoč, ki ste nam jo nudili v težkih trenutkih. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti.
Vsi njegovi, ki ga pogrešamo
ZAHVALA
V 87. letu starosti nas je zapustil • dragi
JOŽE
MIŠJAK
z Boričevega
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za vso pomoč, izraze sožalja ter poklonjeno cvetje in sveče. Hvala osebju DSO Novo mesto, sodelavcem Elektra in Dolenjske banke, g. župniku in pevcem iz Šmihela.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Kako bi dihal rad, poslušal, gledal, sedel med vami, ktero vmes povedal, pa me tišči steptan nad mano grob, da s čelom butam ob ta nizki strop.
(O. Zupančič)
V 83. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, dedek in pradedek
PETER
KUZMA
Belčji Vrh 6
Ob boleči izgubi našega dragega tate se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala osebju Internega in Pljučnega oddelka bolnišnice Novo mesto, govornikoma Edici Tkalčič in Leopoldu Bečaju, Pogrebnemu zavodu Hiti, pevskemu zboru in igralcu Tišine.
Vsi njegovi
MOKRONOG CENTER ob
izrednem križišču oddam za dobo 5 let lani povsem prenovljeni trgovski lokal z manjšim parkirnim prostorom. Vsako tretjo soboto v mesecu je v Mokronogu sejem, za kar imam pred trgovino rezerviran cel prostor. Zaželen je odkup nove, najmodernejše opreme. Vse ostalo po dogovoru. Trgovina DVOJČEK, Stari trg 7, 8230 Mokronog
DOLENJSKI LIST!
uaš četrtkou prijatelj

Poobl»«c<»n zastopnik z« svttovinjc, montažo in
ŠMARJE 13, 68310 ŠENTJERNEJ !•!.: 068 81-118, lai: 068 8M19
P.E. Novo maato Ljubljanska 27 • BTC tl.: 068/323-000
Sredstvo proti voluharju. Komplet vsebuje 7 vložkov. Cena 790 SIT + poštnina. Tel. 068/52-888
VEDEŽEVANJE 090 44 09
HARRAN 156 sit min
Verjemite ali ne...
-nAr
RADIO
OGNJIŠČE
	
	
Sam si odšel	ZAHVALA	in tiho jeknile
onkraj besed,	v izteku,
ki si jih izrekel,	(M- Kočevar)
da so ure potemnele
Z bolečino v srcih smo se poslovili od našega najdražjega moža, atija, tatija in pradedija, 87. letnega
IVANA KOČEVARJA
iz Metlike, Ulica 1. maja 4
Iskrena hvala vsem, ki ste nam v najtežjih dneh kakorkoli pomagali, sočustvovali z nami ter nam izrazili številna ustna in pisna sožalja ter prinesli toliko lepega cvetja in sveč. Zahvaljujemo se dobrim sosedom iz bloka v Ulici 1. maja 4 v Metliki, še posebej ge. Kristini Kočevar in medicinski sestri ge. Zdenki Ramuščak ter vsem ostalim za pomoč in tople besede ob slovesu od našega tatija. Hvala GD Križevska vas, ZZB Metlika, DU Metlika, OŠ Bršljin- Novo mesto, organizatorjem pogreba, govornikoma ge. Kočevarjevi in g. Jelenčiču za iskrene in tople besede o našem dragem, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, g. Janžekoviču za zaigrano žalo-stinko ter g. župniku za občutene in tolažilne besede ob obredu.
Zelo žalujemo za njim: žena Alojzija, hčerka Marjanca, vnukinji Simona z družino in
Petra ter sestri Tina in Mimi
Metlika, Novo mesto, Harrisburg, Chicago
POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
Leopold Oklešen
K Roku 26, Novo mesto "S 068/323-193 Mobitel:0609/615-239 0609/625-585
Delovni čas: NON STOP
V dogovoru z Zavodom za zdravstveno zavarovanje vam nudimo naše pogrebne storitve brezplačno, pri kompletnih storitvah z minimalnim doplačilom.
ZAHVALA
V 79. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
LUDVIK KUKEC
Ob boleči izgubi našega ata se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali, izrazili sožalje, pokojniku poklonili toliko lepega cvetja in sveč ter ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala sosedom Jankovičevim, Močnikovim in Vidmarjevim za vsestransko pomoč, gospodu župniku za lep obred, pevkam za zapete žalostinke in gospodu Dušanu za poslovilne besede ob grobu. Vsem še enkrat najlepša hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Pomlad v vinograd bo prišla in čakala, da prideš ti, sedla bo na rožna tla in zajokala, ker te ni.
V 61. letu starosti nas je zapustil dragi brat, stric in nečak
JOŽE MAVSER
iz Trške Gore
Iskrena zahvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala tudi g. župniku za opravljen obred.
V globoki žalosti: vsi njegovi
ZAHVALA
V 18. letu starosti nas je zapustil naš dragi sin, brat in stric
BOJAN RALI J AN
iz Vidmarjeve ul. 14,
Novo mesto
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stisnili roko in nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje, sveče in ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna hvala dijakom 3. h razreda in profesorjem Centra srednjih tehničnih šol Novo mesto ter družinama Vokač in Damiš za pomoč v teh težkih trenutkih. Prisrčna hvala vsem.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 95. letu starosti je umrla draga sestra in teta
JULIJANA
ANŽELJ
iz Češnjevka 13, Trebnje
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo obiskovali med boleznijo, vaščanom in sorodnikom, ki ste nam stali ob strani, pomagali v težkih trenutkih in pokojno spremljali na zadnji poti. Posebna zahvala gospodu kaplanu za opravljen obred in pevcem za zapete pesmi.
Družina Rogelj
ZAHVALA
V 89. letu starosti je prenehalo biti srce naše drage mame, babice in prababice
BARBARE REŽEK
iz Bojanje vasi 27
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrazili sožalje, pokojnici darovali cvetje in sveče ter jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo ge. Gršič za poslovilne besede pred domačo hišo ter g. župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 75. letu starosti je umrl
ANTON
ŠEPIC-
KOZMA
s Stana 8 pri Mirni
Njegova žara je bila pokopana v ožjem družinskem krogu 8.4.1997 na pokopališču Blejska Dobrava pri Jesenicah na Gorenjskem. Zahvaljujemo se za nesebično pomoč v zadnjih letih njegovega življenja osebju Doma dr. Franceta Berglja in Internemu oddelku Splošne bolnišnice Jesenice. Iskrena hvala predstavnici upokojencev in Zvezi borcev za izrečene poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke, za cvetje in vsem, ki ste ga imeli radi.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 93. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, stari oče in stric
ALOJZ
VRTAČIČ
Prapreče 5 pri Šentjerneju
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče in za svete maše. Posebna zahvala velja osebju Doma starejših občanov v Novem mestu, Pogrebnemu zavodu Novak in g. župniku za lepo opravljen obred ter občutene poslovilne besede. Vsem še enkrat prisrčna hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Pomlad v vinograd je tvoj prišla in čakala, da prideš ti.
Sedla je na rožna tla in zajokala, ker te ni.
V 78. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, tašča, sestra in teta
ANA PIRC
roj. Juršič
iz Črneče vasi 3
Težko se je zahvaliti vsakemu posebej, zato izrekamo za-hvalo vsem, ki ste imeli našo mamo radi, ji darovali cvetje, sveče in za svete maše ter jo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Hvala pevcem za zapete žalostinke, c. župniku pa za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
ZAHVALA
V	spominu našem večno boš živela.
Za tabo ostala je praznina, a v srcih naših težka bolečina.
V	74. letu nas je zapustila draga mama, stara mama, teta, sestra in sestrična
V	N/
ANA ZULIC
iz Oštrca 1 pri Kostanjevici
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so pokojno pospremili na zadnji poti, nam stali ob strani v težkih trenutkih m pokojni darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala dr. Šprajcu, dr. Severjevi, osebju bolnišnice Brežice, kostanjeviškemu župniku za lepo opravljen obred ter pogrebnima storitvama Žičkar in Novak. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 90. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, sestra in teta
VALENTINA
JAKŠE
iz Hruševca 51, Straža
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Zahvala patronažni sestri Erni in dr. Koklju, g. župniku iz Prečne za lepo opravljen obred, pevcem iz Šmihela, pogrebcem Okleščen ter vsem za številno spremstvo.
Žalujoči: vsi njeni
TA TEOEN MS ŽANOMA
TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA -POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI
tedenski koledar
Četrtek, 17. aprila - Rudi Petek, 18. aprila - Konrad Sobota, 19. aprila - Leon Nedelja, 20. aprila - Neža Ponedeljek, 21. aprila - Simeon Torek, 22. aprila • Leonida Sreda, 23. aprila - Vojko
LUNINE MENE 22. aprila ob 22.34 - ščip
kino
BREŽICE: Od 17. do 19.4. (ob 18.30), 20.4. (ob 18.30 in 20.30) ter 21.4. (ob 20.30) drama Mularija. Od 17. do 19.4. (ob 20.30) komedija Vse v redu. 23.4. (ob 20.30) film Imperij vrača udarec.
ČRNOMELJ: 19.4.(ob20. uri) film Michael Collins. 20.4. (ob 20. uri) ameriška romantična komedija Tistega čarobnega dne.
DOBREPOLJE: 18.4. (ob 20.30) ameriški film Štiri sobe. 20.4. (ob 15. uri in 20.30) ameriška komedija Jerry Maguire.
GROSUPLJE: 18.4. (ob 20. uri) ameriška komedija Jem1 Maguire. 19.4. (ob 20. uri) ameriški film Štiri sobe.
KOSTANJEVICA: 19.4. (ob 20. uri) ameriška komedija Jerry Maguire. 20.4. (ob 20. uri) film Kosec 2.
KRŠKO: 18.4. (ob 20. uri) in 20.4. (ob
18.	uri) ameriška komedija Osmi dan. METLIKA: 18.4. (ob 20. uri) amriška
romantična komedija Tistega čarobnega dne. 20.4. (ob 20. uri) film Michael Collins.
NOVO MESTO: 17.4. in od 21. do 23.4. (ob 19. in 21. uri) ter od 18. do 21. (ob 17.,
19.	in 20. uri) komedija 101 Dalmatinec. RIBNICA: 19.4. (ob 21. uri) ameriška
komedija Jerrv Maguire. 20.4. (ob 17. uri) ameriški film Štiri sobe.
ŠENTJERNEJ: 18.4. (ob 18. uri) film Kosec 2. 18.4. (ob 20. uri) ameriška komedija Jerry Maguire.
VELIKE LAŠČE: 19.4. (ob 20. uri) ameriška komedija Jerry Maguire. 20.4. (ob 20. uri) ameriški film Štiri sobe.
film
• MICHAEL COLLINS, drama (ZDA, VB, Irska, 1996,130 minut, režija: Michael Jordan)
Collins je tisti film, ki je na zadnjem beneškem festivalu kasiral Zlatega leva in nekaj solidnih kritik, predvsem pa je dvignil oblak prahu, kakor se to rado zgodi z zgodovinskimi štorijami o herojih, za katere nekatere interpretacije pravijo, da so bili pravzaprav izdajalci. Collins pa se za nameček ukvarja prav z najspornejšo figuro ene izmed najspomejših organizacij novejše dobe, z Irsko republikansko armado in njenim (pravičnim ali “krivičnim "?) bojem za irsko neodvisnost. Je tudi tisti film, kjer se v prvem planu izrazito kaže Liam Neeson, kar je nezgrešljivo znamenje, da gre za zgodbo o reševanju sveta in človeštva, seveda na ozadju jako razburljivih revolucionarnih časov. Očarljivi Irec je namreč reševal že Škote (Rob Roy,
1995)	, predtem Žide (Schlinderjev seznam, 1993), lani pa še osnovno celico družbe (Trenutki odločitve,
1996)	, tako da so zdaj umevno prišli na vrsto sonarodnjaki.
Režiser, sicer zelo genialni Jordan, kakopak prav tako Irec, se je s to temo že spopadal v Igri solz (1991), kjer se nekdanji 1RIN agent, zaljubljen v hermafrodita, ne more iztrgati iz rok avtoritarne
Organizacije. S Collinsom pa sta ta dva velikana kulturno že tako zelo rodovitnega zelenega otoka zadela v res zelo sporno, žgačkljivo, prikrito, utišano poglavje irskega NOB-ja. M. C. je bil namreč tisti mož, ki je Irski z gverilskim, partizanskim bojem izvojeval takšne pogajalske pozicije, da je mater Anglijo pripravil na pogajanja. Ker pa je bil njegov šef De Valero (čudaški Alan Rickman) zelo častihlepen in škodoželjen človek, predvsem pa njegov šef, ga je poslal na pogajanja v London, vedoč, da se bo Collins, utrujen od na dolgi rok neperspektivnih spopadov in do grla sit masovnega prelivanja krvi, vrnil s kompromisom. Irska je L 1921 tako dobila status domin-iona kot Kanada, severni del otoka pa je ostal pod angleško krono. Irski parlament je takšno rešitev zavrnil. De Valero in Collins pa sta v državljanski vojni, ki je sledila, načelovala vsak svojemu krilu, dokler ni bil Collins 1992 v zasedi ubit. De Valero pa je ob koncu 40-letnega predsedniškega mandata skorajda čisto naravnost priznal, da je bil rabelj. Revolucija pač nikoli ne izgubi apetita do svojih najzvestejših otrok.
Collins je tako v prvi vrsti kostumsko zelo natančen zgodovinski ep, ki pa mu do lažje, tudi Ne-ircem sprejemljive gledljivosti manjka nekaj premontaže, po kateri bi škarje porezale vsaj pol ure materiala. Kar je dobro za učbenik, pač ni nujno najboljše tudi za kino.
TOMAŽ BRATOŽ
RAZGLAS
OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE OBČINE TREBNJE
Vsem volilcem občine Trebnje Občinska volilna komisija na podlagi 107. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list Republike Slovenije št. 72/93, 7/94, 33/94 in 70/95) objavlja
RAZGLAS
Drugi krog za nadomestne volitve župana občine Trebnje bo v nedeljo, 27.4.1997
Kandidata sta:
1.	Alojzi) METELKO, roj. 29.8.1940, stanujoč v Trebnjem,
Tomšičeva 1, dipl. inž. agr. predlagatelj: SLS - Slovenska ljudska stranka
SKD - Slovenski krščanski demokrati
2.	Franc JEVNIKAR, roj. 2.12.1946, stanujoč na Mirni,
Gubčeva ul. 18, ekonomski tehnik predlagatelj: LDS - Liberalna demokracija Slovenije
IZDAJATELJ: Dolenjski lisi Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rusija UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorniurednik),AndrejBarlelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Domii, Breda Dušil Gornik, Tanja Gazvoda, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svele, Mariin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar.
IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke 190 tolarjev; naročnina za I. polletje 4.940 tolarjev, za upokojence 4.446 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 19.760 tolarjev; za tujino letno 100 DEM oz. druga valuta v tej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samo s prvo številko v mesecu. OGLASI: lem v stolpcu za ekonomske oglase 2.700 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 5.400 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 3.200 tolarjev. Za nenaročnike mali oglas do deset besed 1.700 tolarjev (po telefonu 2.200 tolarjev), vsaka nadaljnja beseda 170 tolarjev; za pravne osebe je mali oglas 2.700 tolarjev za I cm v stolpcu.
ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-4405/9 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898.
Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http://www.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. prometni davek.
Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana.

OD 19. DO 27. APRILA 1997
GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE V LJUBLJANI
elektronika
PC 386 4 Mb. VGA monitor. 2 disket-nika, tipkovnica in programi, za 30.000 SIT in cisterno, 1000 litrov, prodam ® (0608)42-716.	4054
SINTHESVZER Casio CT 395, klavirske tipke, star 2 leti, odlično ohranjen, ugodno prodam (068)75-191.	4060
kmetijski stroji
ČRNO in belo vino iz kakovostne trte prodam. S (068)42-356.	3962
TRAKTORJA Deutz,40KMinTV, 19 KM, ter vrtno frezo ugodno prodam. ® (061)787-318.	3971
VINOGRADNIŠKI GOSENIČAR, nakladalko Mengele, 21 m2, in suh hrastov les prodam. ® (0608)56-269.	3979
ENOBRAZDNI obračalni plug, 10 col, za TV, 30 KM, dobro ohranjen, kupim. ® (068)76-067.	4015
TRAKTORSKE GRABLJE, širine 185, in plug Slavonec prodam. ® (068) 30-139.	4020
TRAČNE GRABLJE Sip prodam. ® (068)69-526.	4022
PUHALNIK za seno brez elektromotorja prodam. ® (068)26-441. po 20. uri.
4028
MOLZNI STROJ VVestfalia, črpalka in vrč in prevozni molzni stroj Virovitica prodam. ® (068)42-660.	4030
KOSILNICO OLIMPIJA z vozičkom prodam za 110.000 SIT ali menjam za goccdo. Franc Češek, Stara Bučka 37, Škocjan.	4040
TROSILEC za hlevski gnoj ugodno prodam. Franc Šinko, Mihalovec 53, Dobova.	4042
TRAKTORSKO KOSO 1MT 533 prodam * (0608)80-286.	4063
ŠKROPILNICO za vinograd in sadovnjak, odlično ohranjeno, prodam. ® (0608)56-377.	4139
BALIRKO CLASS za štirioglate bale prodam. ® (068)42-598.	4146
PAJKA Sip na dve vreteni in prašiča, krmljenega z domačo krmo, prodam. ® (068)81-508.	4148
TRAKTOR Zetor 6911, letnik 1993, 700 delovnih ur, prodam. ® (0608)74-338.	4150
PRIKOLICI za prevoz živine, traktorsko in avtomobilsko, prodam. ® (068) 47-064.	4)73
TRAKTORJA IMT 539 in MF 35 prodam ® (0609)622-762.	4181
TRAKTOR DEUTZ, 45 KM, zelo lepo ohranjen, ter puhalnik Tajfun z 20 m cevi prodam. ® (068)42-527.	4190
SAMONAKLADALNO PRIKOLICO. 20 m3, pnevmatsko sejalnico za koruzo, trosilec hlevskega gnoja in puhalnik Grič z elektromotorjem prodam. ® (068)78-086.	4206
DVE NAKLADALKI za seno Pottin-ger (tip ustreza Sipu), 200- litrsko cisterno za gnojnico, štiridelni obračalni pajk ugodno prodam. ® (068)51-530.	4214
KROŽNE BRANE prodamo. ® (068) 30-064.	4217
kupim
MOTOR ali prikolico, zelo staro ali zavrženo, kupim ali odpeljem. ® (061) 781-336.	3991
SAMONAKLADALKO, 17 ali 19 m3, kupim. ® (068)40-133.	4036
DELNIČE Krke, Pivovarne Laško in Colorja ter ostale odkupujemo za gotovino in pridemo na dom ® (041)669-221.	4069
KARDANSKI PRIKLOP za puhalnik Tajfun kupim in prodam bika za zakol. ® (068)76-229.	4091
TRIDELNE klinaste traktorske brane kupim. ® (068)75-008.	4096
HIŠO v Novem mestu ali bližnji okolici kupim ® (068)26-242.	4107
RABLJEN ŠTEDILNIK, elektrika, plin, pralni stroj, pomivalno korito in stoječe kuhinjske elemente kupim. ® (0608)87-330.	4108
PO NAJUGODNEJŠIH CENAH odkupujemo delnice Krke, Petrola, Save, Uniona, Colorja idr. Nudimo gotovino in pridemo na dom. ® (068)324-297.
4140
motorna vozila
GOLF JX D bistro, letnik 1988/89, rdeč. lepo ohranjen, prodam. Ivan Mar-vič. Koroška vas 40. Novo mesto. 3960 JUGO 45, letnik 1989, prodam. ® (068)26-669.
R 4 GTL, letnik 1986, registriran za celo leto, prodam. ® (068)76-108.	3961
BMVV 318. letnik 1990, registriran do 3/98, ugodno prodam ® (068)27-210 ali (0609)643-971.	3963
JUGO KORAL 60. rdeč, nepoškodovan, alu platišča, meglenke, registriran do 10/97, letnik 1989, prodam, ® (068)65-211.	3966
Z 101. letnik 1988, in ford siera, letnik 1990, ugodno prodam ® (068)32-284 ali (0609)611-223.	3969
FIAT UNO 45, lepo ohranjen, letnik 11/89. prodam. ® (0608)78-137, zvečer.
JUGO KORAL 55. letnik 1989, bel, garažiran, nove gume, prodam. ® (068) 58-422.	3976
GOLF 1.1,1. 1980, nemški, zelo dobro ohranjen, registriran do 18. 3. 1998, prodam. ® (068)325-695.
126 P. malo prevoženih kilometrov, ohranjen, prodam. ® (068)21-796.
JUGO KORAL 45, letnik 1989, prevoženih 52.000 km, rdeč, odlično ohranjen, prodam. ® (068)69-169.	3982
JUGO KORAL 45, letnik 1988, registriran do 4.7.1997, prodam za 150 DEM. ® (068)47-452.	3984
R 4 GTL, letnik 1990, bel, redno servisiran in garažiran, prodam. ® (0608)89-042.	3993
GOLF JX B, letnik 1990, registriran do 2/98, prodam za 8500 DEM. ® (068)52/712.	3994
OPEL KADETT, letnik 1983, tip D, prodam. ® (068)69-136.	3996
ALFA 33 1.5 TI, 105 KM, letnik 1987, registrirano do 11/97, prodam. ® (068) 75-157 .	4001
R 18 TLJ, letnik 1985, registriran do 6/97, in ovce z mladiči prodam. ® (068)67-236.	4003
R 5 1.6 D. francoski, letnik 1988, registriran do 10/97, ugodno prodam. ® (068)78-292.	4006
R 18 TL, letnik 1983, registriran do 6/97, in jugo 55 A, letnik 1986, prodam. ® (068)45-892.	4014
ŠKODO PICK UP, belo, letnik 11/95,
19.000	km, prodam za 9500 DEM ali menjam za manjši avto. ® (068)57-739.
Z 101 GX, letnik 1987, registrirano, dobro ohranjeno, prvi lastnik, prodam. ® (068)89-925.	4023
R 4 GTL, letnik 1990, originalno bel, lepo ohranjen, prodam. ® (068)44-168.
GOLF D II, bel, letnik 1986, lepo ohranjen, prodam za 5800 DEM ® (068)323-824.	4029
VVV VENTO 1.9 TD, letnik 5/95, 61.500 km, lepo ohranjen, ugodno prodam ali menjam. ® (0608)74-000. 4031 R 4 GTL, letnik 1988, registriran do 3/98, ugodno prodam. ® (0608)41-148.
JUGO KORAL 55, letnik 12/88, ugodno prodam. Jordan, Vel. Vodenice 11, Kostanjevica.	4041
GOLF GTD, letnik 1986, črne barve, temna stekla, sončna streha, CZ, lita platišča, prodam. ® (068)42-395.	4043
JUGO KORAL 45, letnik 1988, registriran do 15.8.1997, moder, lepo ohranjen, prodam. ® (068)85-618.	4044
R 4 TLE, starejši letnik, obnovljen, registriran za celo leto, prodam. ® (068) 73-774.	4058
126 P, letnik 1990, dobro ohranjen, prevoženih 28.000 km, registriran do 2/98, prodam. Medeja Zabukošek, Stranska vas 14, Novo mesto.	4062
JUGO 45, letnik 1991, temno rdeč,
85.000	km, registriran do 4/98, prodam.
® (0608)42-137.	4072
GOLF JGL D, letnik 1983, moder, ugodno prodam ® (068)21-638.	4074
KOMBI C 35 RD, bel, registriran do 8/97, letnik 1990, nosilnosti 1840 kg, prodam za 11.600 DEM. W (0609)634-130.	4079
GOLF JXD, letnik 1986, reg. do oktobra, prva barva, ohranjen, 130.000 km prodam. ® (068)75-334.
Z gotovino odkupimo vašo rabljeno počitniško kamp prikolico.
9061/713-494 JAN-SON, d.o.o.
GOLFJX D, letnik 1986, rdeč, 3V, registriran do 1/98, prodam za 6000 DEM. ® (061)125-23-94, do 17. ure ali (068)45-546.	4081
GOLF B 1.3, letnik 1991, prvi lastnik, prodam. ® (068)57-788.	4086
FORD ESCORT 1.4, letnik 1987/88, srebrne kovinske barve, 120.000 km, garažiran, prodam za 7400 DEM. ® (068)24-725.	4090
TVVINGO, letnik 1995, registriran do 4/98, 36.000 km, zelen, prodam. ® (068)24-791.	4095
R 4 GTL, letnik 1991, 65.000 km, registriran do 3/98, prvi lastnik, prodam. ® (068)73-560.	4099
HYUNDAI ACCENT 1.5 GLS, letnik 1995, garažiran, v garanciji, prevoženih 18.500 km, prodam, a (068)76-026.
4118
BX 16 TRS, letnik 1991, srebrne barve, izredno ohranjen, prodam ® (068)76-583.	4119
UNO 45 S, letnik 1987, registriran do 9/97, prodam, ffi (068)84-141.	4123
JUGO KORAL 55, letnik 1989,72.000 km, prodam za 2500 DEM. a (068)83-328.	4128
HYUNDAI PONY 1.5 LSI, letnik
1994,	prodam. ® (068)75-276.	4135
GOLF JGL, letnik 1982, registriran
do 9/97, za 1600 DEM in 126 P, letnik. 1987, za 500 DEM prodam. ® (0608)75-405.	4141
VVARTBURG, letnik 1985, odlično ohranjen, registriran do 6/97, prodam za 1000 DEM. B (068)68-526.	4142
126 P, letnik 1987, olivno zelen, registriran do 3.7.1997, prodam ® (068)73-386.	4143
CITROEN AX 1.4 TRD, letnik 7/94, sive kovinske barve, 23.000 km, dodatna oprema, prodam, ® (068)323-138. 4152 R 5 CAMPUS, kovinsko sive barve, letnik 1990, 106.000 km, 5V, tonirana stekla, prodam. ® (068)44-856.	4155
GOLF JX D, letnik 1986, bel, prevoženih 135.000 km, zelo ohranjen, prodaj ® (068)81-080.	4158
GOLF JX D, letnik 1988/89, prevoženih 130.000, registran za celo leto, višnjevo rdeč, zelo ohranjen, prodam ® (068)42-764.	4159
OHRANJEN 126 P, letnik 1987, pro-deam. Mojca Bratkovič, Dobravica 36, Šentjernej.	4164
VW HROŠČ 1200 J, letnik 1976, lepo ohranjen, registriran, prodam. ® (068) 49-347.	4165
FORD ESCORT 1.6 i, letnik 1987/88, zamenjam za cenejši avto. a (068)76-204.	4166
FORD ESCORT D 1.3 i, 3V, letnik
1995,	novi tip, 23.000 km. prodam ®
(068)69-103, dopoldan, 69-003, popoldan.	4168
Z 128, letnik 1987, registrirano za celo leto, prodam. ® (0608)74-020.	4170
FORD ESCORT 1.6 V, bel, letnik 1994, prodam. ® (068)83-686.	4171
126 P, letnik 1988, registriran do 2/98, prodam B (068)85-688.	4175
JUGO 45, letnik 1988, registriran do 4/98, prodam, a (068)87-589.	4176
LADO SAMARO, letnik 1994, prevoženih 31.000 km, prvi lastnik, prodam. Možen kredit. ® (068)24-791.	4179
VW 1200, letnik 1976, registriran za celo leto, vreden ogleda, ter šasijo za R 4 prodam. ® (068)78-053.	4182
FIAT 128, letnik 1988, registriran do 7/97, prodam. ® (068)81-382.	4183
R 9 CiTD 1.6, letnik 1988, registriran do 2/98, lepo ohranjen, prodani ali menjam ® (041 )669-837.	4184
R 5 FIVF., letnik 1995, 3V, zelen, prvi lastnik, nikoli karamboliran, zelo dobro ohranjen, prodam a (068)322-355.
TERENSKI AVTO Land Rover, kratki, letnik 1979, dobro ohranjen, prodam, a(068)73-674.	4187
LADO SAMARO, letnik 1989, prodam, a (068)76-336.	4189
R 5, letnik 1992/93, rdeč, 5V, lepo ohranjen, prodam. ® (068)73-766.
VVV JETTO 1.6, letnik 1987, rdečo, odlično ohranjeno, redno servisirano, prodam. ® (068)44-317.	4194
Z 101, letnik 1988, registrirano do 11/98, v odličnem stanju, in plug Posavec, 12 col, prodam, a (068)44-687.
R 19 1.8 i RT, letnik 3/94, registriran do 3/98, zelo dobro ohranjen, kovinsko srebrn, 51.000 km, prodam za 17.000 DEM. a (068)324-305, ddpoldan, 342-150, zvečer.	4198
AUDI 80, letnik 4/86, 141.000 km, prodam za 7300 DEM ali menjam za R 5. B (068)22-487, popoldan.	4199
JUGO 45, letnik 1989, nekaramboli-ran, bel, prodam za 2100 DEM. ® (068)73-580.	4204
OPEL KADETT 1.4, letnik 1991, prvi lastnik, prodam. Možen kredit, a (0608) 59-265.	4205
ALFO 33,105 KM, letnik 1987, rdečo, registrirano, do novembra, prodam, a (068)75-157.	4209
MITSUBISHI COLT, letnik 1987, odlično ohranjen, prevoženih 89.000 km, garažiran, prodam, a (068)52-418.
4212
R 4 GTL, letnik 1991, registriran do 1/98, 67.500 km, servisiran, prodam za 3900 DEM. ® (068)51-862.	4216
R 19 Adagio, bel, 5V, CZ, prvi lastnik, prtljažnik za smuči, prodam, a (068)84-591.	4219
GOLF JX D. letnik 1990, moder, registriran do 1/98, prevoženih 100.000 km, prodam, a (068)60-126, popoldan.
4221
CLIO 1.2 RL, letnik 1995, dobro ohranjen, kovinsko moder, prodam, a (068)52-155, od 8. do 16. ure. 4222 R 4 GTL, letnik 10/88, rdeč, prodam, a(068)81-294.	4223
Z 128, letnik 10/82, dobro ohranjeno, prodam ® (068)65-271.	4224
R 4 GTL, letnik 1992, 31.000 km, registriran do 2/98, prodam, a (068)85-836.	4225
R 4 GTL, letnik 7)2,58.000 km, dobro ohranjen, prodam za 4800 DEM. a (068)44-647 ali (061)1331-346, zvečer.
4228
CLIO 1.2 RN, letnik 1993, registriran do 8/97,44.000 km, prodam. B (068)83-071.	4229
GOLF III 1.6, letnik 1993, prodam za •7.800 DEM a (068)24-752.	4231
YUGO KORAL 45, letnik ’90, prodam. ® (068)21-739
obvestila
ŽALUZIJE, rolete, lamelne zavese in markize izdelujemo in montiramo po ugodnih cenah. Možnost plačila na čeke! W (068)44-662 ali (0609)646-937.	3271
preklici
PREPOVEDUJEM VOŽNJO in hojo na vseh parcelah, ki so last Terezije Bregar iz Cerovega Loga 29. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
4000
LUDVIK BULC, Grič pri Trebnjem 2, prepovedujem vožnjo in hojo po travniku, parcelna St. 852, v Benečiji pri Trebnjem. Kdor tega ne bo upoSteval, ga bom sodno preganjal.	4046
Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat na mesec)
vsebina oglasa (do 15 besed)
Ime in priimek: ................................
Ulica in kraj:	...................................
Pošta: .........................................
Naročniška številka: ...................... Podpis:
Datum:.................
SESTRE PREPOVEDUJEMO Francu Češnovarju iz Zagrada 13 razpolaganje z nepremičninami in premičninami do sodnega postopka.	4120
pohištvo
PRODAJAMO in kupujemo rabljeno stanovanjsko opremo. 3 (068)325-523 ali (061)133-94-54.	3535
PISALNO MIZO, možnost uporabe računalnika, lepo ohranjeno, prodam. Jana Ule, Jurčičeva 17, Trebnje. 3990 BELO pomivalno korito in visečo omarico, oboje dolgo 1 m, ter moško kolo Rog ugodno prodam 3 (068)21-700.
4061
OMARO za dnevno sobo, 360 x 240 x 60, svetlo, prodam. 3 (068)67-197, zvečer.	4106
DOBRO OHRANJENO okroglo kuhinjsko mizo s šipo, premer 116 cm, prodam. ® (068)21-675.	4154
posest
VINOGRAD, 7 a, v Srednjem Grčevju, asfalt do parcele, prodam. 3 (068)73-309.	3967
NA LEPI sončni legi prodam parcelo, 44 a, na Vinkovem Vrhu pri Dvoru. 3 (068)87-619.	3992
V	PODGORSKI UL. v Kočevju pro-
dam zazidljivo parcelo, 890 m2, primerno za gradnjo. 3 (068)87-542.	4005
MODERNO UREJEN vinograd, star 15 let, na Bizeljskem, prodam 3 (063) 483-863.	4008
NA VEL. MALENCAH pri Brežicah prodam starejšo hišo z vrtom v izmeri 14 3.3 (0608)77-540.	4010
STAREJŠO HIŠO pod zidanico, asfalt do parcele, elektrika, 16 a, prodam. ® (068)79-823.	4049
V	SEVNICI prodam novo, podklete-
no hišo s 700 m2 zemlje, voda, elektrika, plin. 75* * * 2 3 (061 >441-552.	4057
INTERESANTNO za nadzidavo stanovanja! Namembnost: okrepčevalnica, tehnična trgovina, skladišče. Lokacija: Bušinja vas, smer Metlika - Karlove -Žumberak - Zagreb. Najem, prodaja. * (068)50-325.	4065
DVOSTANOVANJSKO HIŠO v Črnomlju prodam. 3 (068)52-173.	4071
VINOGRAD in zidanico na Vel. Riglju prodam 3 (068)65-074.	4073
V	NOVEM MESTU, center, prodamo
najboljšemu ponudniku hišo na parceli 500 m2. Možnost tercialnih dejavnosti. ® (061)487-244, od 19. do 21. ure, (061) 127-16-20 ali (061)451 -468.	4089
V	ZG. POHANCI v okolici Brežic
ugodno prodam urejeno gospodarsko poslopje s hišo, 1 ha zemlje, ob glavni cesti, in zazidljivo parcelo z vinogradom. Milan Krošelj, Zg. Pohanca 4 a, Zdole pri Krškem. v	4109
NA ČRETEŽU pri Krškem prodam bivalno zidanico, 90 m2, voda, elektrika, felefon, z vinogradom, 240 trt za cviček, >n sadovnjakom, za 60.000 DEM 3 (0608)21-672.	4117
HIŠO, 9 X 9 m, staro 15 let, 1560 m2 zemljc, voda, CK, trifazni tok, prodam. 3 (061)1409-424.	4121
VINOGRAD na Češencah prodam. 3 (068)85-694.	4122
NJIVO, 6032 m2, in stavbno zemljišče, 1500 m2, v Brdarcih pri Dragatušu Prodam. * (069)63-694.	4162
GOZD 1 ha 29 a, v Piskavcu nad Ža-lovičami. Šmarješke Toplice, prodam. 3
(067)	31-654.	4167
NA VRBAH pri Šentjerneju prodam
travnik, 1 ha 22 a 5 m. 3 (068)42-495.
4193
VINOGRAD z zidanico v Gradišču pri Trebnjem prodam. * (068)44-492, zvečer.	4213
NA JURJEVEM HRIBU, Šmaver, Prodam starejšo hišo z 1 ha zemlje, primerno za vikend. 3 (061)708-373. 4218 HIŠO v Novem mestu ali okolici, do 15 km, kupim (do 130.000 DEM). 3
(068)	25-596.	4226
TRISOBNO STANOVANJE na
mestnih njivah (77m2), telefon, KTV, CK, prit.. ® (068)323-499
prodam
SMREKOVE PLOHE, suhe, debeline 8 cm, prodam. ® (068)78-359.	3964
VEČJO KOLIČINO rdečega vina in domače žganje prodam. * (068)325-678.
BENCINSKI MOTOR za betonski Mešalec prodam. 3 (068)73-557.	3980
KLOP za treniranje hrbtnih in trebušnih mišic prodam po polovični ceni, 400 DEM ® (068)30-229, zvečer. 3983 ROLERJE št. 36 Rochcs prodam ® (0608)77-314.	3985
HIDROFOR s priborom, enofazni, nerabljen, cisterno, 2500 1, za olje, prodam. * (068)52-752.	3986
ZLOŽLJIV VOZIČEK Inglcsina, ležalnik in torbo za nošenje dojenčka, vse kot novo, zelo ugodno prodam. ra (0608)82-809.	3988
STREŠNO OPEKO BOBROVEC, staro 6 let, ugodno prodam. ® (0608)82-Ž66, popoldan.	3989
3000 KG SENA, šivalni stroj Singer, žrotar in dva gumi voza prodam 7? (061)872-125.	3995
ŠIVALNI STROJ Bagat, ohranjen, Poceni prodam. ® (068)27-629, Novo mesto.	3997
OBŽAGAN LES za ostrešje prodam.
* (068)23-484.	3999
ČOLN MAESTRAL 18 SD in motor Tomos, 4.5, oboje dobro ohranjeno, prodam * (0601)28-074.	4002
HIDRAVLIČNO PREŠO m rabljena vratna krila in polkna prodam. ® («68)40-009.	4007
80 KOM. strešne kritine, 8-valne, in 12 demenjakov, novih, druge kvalitete, ugodno prodam. ® (068)52-909.	4009
KROMPIR ITANA, korenje, peso, kolerabo prodamo. ® (068)45-420.	4033
SADIKE MAGNOLIJE, ciprese za ntejo, lovorike in tise prodam ® (068) 325-272.	4034
500 KG jedilnega krompirja, rdeč in Eci, 500 kg koruze, domač kis, 501, prodam ® (068)69-541	4037
TOVORNO PRIKOLICO TPV s po-njavo, za osebni avto, poceni prodam. 3 (068)324-435.	4039
SENO ugodno prodam. Florjan Lužar, Vihre 6 Mirna Peč.	4045
DEKLIŠKO OBLEKO za birmo, hlačni kostim, ugodno prodam 3 (068) 323-320.	4048
VEČJO KOLIČINO rumenega korenja prodam. 3 (068)48-508.	4055
VINO, belo, cepljeno, in šmarnico prodam 3 (068)78-073, popoldan.
4067
SENIK in ovce z mladiči prodam. 3 (068)64-372.	4075
GROSISTI, POZOR! Večjo količino ženskih in otroških spodnjih hlačk ter hlačk tango ugodno prodam. 3 (0609) 634-130.	4077
KIOSK v Novem mestu, komunalno opremljen, ugodno prodam. 3 (0609) 634-130.	4078
KLAVIRSKO HARMONIKO Welt-meister, 5 registrov, prodam za 500 DEM. 3 (0609)634-130.	4080
HRASTOVE PLOHE, 5 cm, Z 750, letnik 1984, in nažagana drva prodam. 3 (068)27-842.	4084
BELI KROMPIR prodam 3 (068)42-355.	4092
ZAMRZOVALNO OMARO, oljni radiator, 4 m2 bukovih drv in šivalni stroj Singer prodam. 3 (068)20-466.	4093
SENO prodam. 3 (068)83-075.
4104
VINO, belo in rdeče, cepljeno, kvalitetno, prodam. 3 (0608)80-506.	4.105
DEKLIŠKO obleko za prvo obhajilo, lepo ohranjeno, ugodno prodam 3 (068)68-015.	4110
2 ZIMSKI GUMI za R 4, s kolesnimi obroči, in priključek za prikolico prodam. ® (068)28-527.	4111
2 POLKNI z okovjem, 120 x 120, ugodno prodam. Pepca Hronek, Ljuben
73,	Uršna sela.	4112
KOZOLEC TOPLAR na 4 okna prodam 3 (068)24-057.	4113
BEL ženski hlačni kostim št. 42, primeren za birmo, prodam. 3 (068)27-597.	.	4114
OBHAJILNO OBLEKO, kronico, mošnjiček, rokavice za punčko, in zibelko za dojenčka ugodno prodam. 3 (0608)33-881.	4116
KVALITETNO SENO, obloge (forš-prung), zapravljivčka, prikolico za prevoz živine ali konj prodam. 3 (068)89-252.	4124
MEGLENKE SATURNUS, brezhibne, za 1200 SIT, in avtomobilski prtljažnik za fiat tipo 5 V, punto 5V, tempro, alfo 155, za 2500 SIT prodam 3 (068) 24-368.	4126
NAMIZNO tračno žago, premer koles 300 mm, prodam 3 (068)322-654.
4130
VINO CVIČEK odlične kakovosti prodam. 3 (0608)32-930.	4132
SMREKOVO KOLJE za fižol prodam. 3(068)78-276.	4134
MIVKO v vrečah poceni prodam in ugodno posodim opažne plošče ter že-lezme podpore 3 (068)342-506.	4137
SENO prodam. 3 (068)85-901.
4138
DOBRO OHRANJENO fantovsko gorsko kolo, 22 col, prodam. 3 (068)22-416.	4144
MOTOR z menjalnikom za 101 ter 900- litrsko hrastovo kad prodam. 3 (068)50-056.	4147
SENO in koruzo v zrnju prodani. 3 (0608)32-069.	4149
2 HRASTOVA SODA in 1000- litrsko kad za grozdje, aluminijasto pleteno žico za vinograd in dvoje rabljenih vrat (hrastov furnir) prodam. 3 (061)775-500.
4160
8 KOM. železnih plošč, debeline 3 mm, za oljno cisterno, prodam. 3 (068)81-770.	4163
VEČJO KOLIČINO odpadnih drv v k.o. Trebelno pri Mirni vasi oddam. 3 (068)79-608, od 19. do 21. ure. 4178 ELEKTROAGREGATA Honda 1500 in 2000 W, močno avtoprikolico in obnovljenega fička prodam. 3 (068)87-214.	4180
10 M bukovih drv prodam 3 (068)25-083.	4188
VELIK SKEDENJ in puhalnik Tajfun z elektromotorjem prodam 3 (068)75-004.	4191
OTROŠKI kombinirani voziček, moder, skoraj nov, ugodno prodam. 3 (068)25-988.	4200
VHODNA VRATA, 220 x 150, in pralni stroj Gorenje ugodno prodam. 3 (068)341-246.	4201
POČITNIŠKO PRIKOLICO Adria 440, letnik 1983, nov baldahin, lepo ohranjeno, prodam za 3900 DEM. 3 (0608)84-546.	4203
OPEKO BEČEJ 222, strešnik Bra-mac, belo vino in cviček prodam. Pavlin, Sr. Grčcvjc 106, Otočec. ® 25-426.
4207
NOVO strešno okno, velikosti 117 x
74,	prodam. ® (068)20-498.	4208
GORSKO KOLO, 21 prestav, z amortizerjem, novo, 7.namkc Montagcr, prodam za 20.000 SIT. ® (0608)82-628.
4210
ŠOTOR Vis za 5 oseb, z dvema ločenima spalnima prostoroma, nov, prodam 10 % ceneje. ® (068)49-441. 4211 HRASTOVE PLOHE, 5 in 3 cm. suhe 6 let, prve klase, ugodno prodam. ® (0608)67-608, po 19. uri.	4220
razno
MONTAŽA klasičnih in satelitskih anten, domontaža POP TV, odkup pokvarjenih tv aparatov 3 (0608)87-145 ali (0609)618-526.	1615
CERTIFIKATI! Najboljša ponudba za vložitev vašega certifikata ali ostanka! 3 (062)836-904, vsak dan od 8. do 20. ure.
3540
POČITNIŠKO PRIKOLICO v kampu Jadranka, Izola, oddam ® (068)28-549.	3998
SUHOMONTAŽNO prenavljamo okna in notranja vrata brez poškodbe ometa m fasade. ® (0608)82-945.	4018
BARVAMO FASADE, strešne opaže okna in opravljamo vsa notranja pleskarska dela. ® (068)28-555.	4032
DELAVNICO, 12x lOm.oddamvna-jem. možen odkup ali nadzidava. ® (068)48-737.	4100
POSLOVNI PROSTOR v Semiču, primeren za trgovinsko ali proizvodnjo dejavnost, 100 m2, ugodno oddam. Peter Malenšek. Maline 17, Semič. 4103 LOKAL v Novem mestu, 15 m2, in 10 m2 skladišča oddam. ® (068)25-857.
VEČNAMENSKI poslovni prostor, cca 150 m2, ob prometnici v neposredni bližini Novega mesta oddam. ® (068)73-685.	4151
Polaganje vseh vrst par-ketov ter ostalih talnih, stenskih in stropnih materialov. Tel. 068/28-576.
službo dobi
PRODAJALCA - KO za prodajo tekstila v trgovini in na terenu iščem. Obvezna izobrazba prodajalca 3 (068)67-129.	4004
PRODAJALKO za prodajo metraž-nega blaga in konfekcije iščem 3 (068)22-173, po 20. uri.	4012
ZA PRIDNE predstavnice ženskega spola dober zaslužek! Če imate avto in proste popoldneve, pokličite na 3 (066) 272-111. od 8. do 13. ure.	4021
DEKLE v gostinskem lokalu zaposlim redno ali honorarno. 3 (0608)31-435.
4047
NUDIM VAM izziv bodočnosti. Predznanje m potrebno, brezplačni napotki. 3 (0609)628-857, zvečer.	4050
ELEKTROINŽENIRJA z aktivnim znanjem angleščine zaposlimo. 3 (068) 73-266.	4066
2 TRGOVCA v trgovini s tekstilom zaposlimo. 3 (0609)628-422.	4070
KUHARJA ali kuharico zaposlimo v gostilni v Novem mestu. Delo je izmensko, nedelje proste. 3 (068)342-781.
4127
V MIZARSTVU zaposlimo 2 delavca , enega z izpitom C-kategorije. 3 (068) 78-066.	4129
TRGOVINA TEJKA, trgovina z živili, redno zaposli trgovko z izkušnjami 3 (068)45-711.	4131
TRGOVCA z izpitom B- kategorije zaposlimo. Tilia, d.o.o., Bršljin 37, Novo mesto.	4202
ZA AKVIZITERSKO PRODAJO nagrobnih sveč redno zaposlimo več žensk. Pogoj: vozniški izpit B-kafcgorije 3 (0609)622-668.	4230
POMOČ V STREŽBI, dopoldan, potrebuje BIFE Športna dvorana. ® 324-449.
službo išče
VOZNIK z B-. C-, E-, D- kategorijami išče zaposlitev, lahko tudi vožnje v Rusijo. 3 (068)76-238.	4016
DIPLOMANTKA VUŠ, VI. stopnja izobrazbe, išče pripravništvo oz. zaposlitev na območju Novega mesta 3 (068)325-566.	4125
stanovanja
GARSONJERO v Mačkovcu, Stražna. oddam. ® (068)75-377.	3965
MLADA DRUŽINA išče stanovanje v Novem mestu za daljši čas. ® (068)22-715, popoldan.	3977
ENOSOBNO STANOVANJE na Vinici ter več industrijskih šivalnih strojev prodam. * (068)64-542.	3987
DVOSOBNO STANOVANJE v Metliki oddam, lahko tudi za trgovino. ® (068)58-647 .	4011
GARSONJERO oddamo v najem. Pogoj: predplačilo za eno leto. ® (068) 28-568.	4025
NA RESLJEVI ul. 32 v Ljubljani oddam dvosobno opremljeno stanovanje, ra (068)321-642.	4098
V NOVEM MESTU takoj oddamo opremljeno garsonjero in enosobno stanovanje ® (0609)633-553.	4136
V •	1 •
živali
SPRF.JAMAMO NAROČILA za vse
vrste piščancev, enodnevnih ter večjih. Metelko, Hudo Brezje 16, Studenec. 3 (0608)89-038.	1395
MLADE NESNICE, jarkicc, hiscx, rjave, tik pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Jože Zupančič, Otovcc, Črnomelj, 3 (068)52-806, Gostišče Krulc, Mostec, Dobova, 3 (0608)67-587, Vera Což, Slcpšck 22, Mokronog, 3 (068)49-711.	1659
SPREJEMAMO NAROČILA za vse vrste piščancev, enodnevnih in večjih. Valilnica Senovo, Mio Gunjilac, 3 (0608)79-375.	3705
MAJHNI črni psički čakajo dobrega gospodarja, pasma, ki ljubi otroke 3 (068)66-259.	3968
KONTROLIRAN TROP 20 ovc prodam. 3 (064)77-746.	3970
ČRNO-BELEGA BIKCA, starega 10 dni, prodam ® (068)87-608.	3972
3 KRAVE, dobre mlekarice, prodam. 3(061)787-532.	3974
JAGNJETINO, jagenjčke za zakol ali rejo prodam 3 (068)68-611.	3981
BIKCA, starega 10 dni, prodam. 3 (068)78-414.	4013
2	TELICI sivki v a- kontroli, breji 8 mesecev, prodam 3 (068)44-685 . 4017
BIKCA sivca, starega 9 tednov, in teličko simentalko, staro 8 tednov, oba primerna za nadaljnjo rejo, ugodno prodam 3(068)85-878.	4024
DVE TELIČKI, stari 1 teden, prodam.
3 (068)78-273.	4026
TELICO, brejo v šestem mescu, prodam. 3 (068)48-731.	4038
3	MLADE KRAVE za zakol, modularno opeko, 2500 kom., in suh obžagan les za ostrešje prodam. 3 (068)73-417.
SIVO-RJAVE breje telice iz akontrole prodam. 3 (068)323-776, zvečer. 4052 MLADEGA PSIČKA, starega 4 mesece, črnega mešanca, prodam. 3 (0608) 79-270.	,	4053
ANGLEŠKEGA SETRA. odlično ocenjenega, starega 3 leta, ugodno prodam. 3 (0608)67-141.	4056
KRAVO za zakol prodam. 3 (068)78-441.	4059
TELE SIVCA, težko 130 kg, prodam. Bobnar, Jablan 15, Mirna Peč. 4064 2 TELETI, bikca frizijca prodam 3 (068)44-106.	4068
MOŠKO TELE limuzin, staro 1 teden, prodam. 3 (068)45-236.	4076
2 BIKA, 400 in 300 kg, ter telico, 350 kg, prodam. 3 (068)64-118.	4082
2 TELETI, bikca, stari 1 teden, eno sivček, drugo frizijec, prodam 3 (068) 30-242.	4083
KRAVO za zakol, štedilnik na drva prodam, kupim pa prikolico za živino. 3 (068)81-841.	4085
KRAVO SIMENTALKO, staro dve leti in pol, teličko, staro 5 mesecev, puhalnik za seno, Zetor 4712 in TAM T 80, letnik 1984, prodam. 3(068)49-564. 4087 ZLATE PRINAŠALCE, mladiče, čistokrvne. prodam. 3 ( 068)22-994. 4088 PURANE, stare 9 tednov, bomo prodajali 26.4. na sejmišču v Šentjerneju. Cena 1400 SIT/kom. Naročila sprejemamo na 3 (067)88-058 ali (067)88-114.
4094
TELICO FRIZIJKO. brejo 4 mesece, in mlado kravo za zakol prodam. 3 (068)24-069.	4097
KRAVO SIVKO z drugim teletom, bikec star 6 tedov, prodam. 3 (068)48-669.
KOBILO z žrebetom in telico prodam. 3 ( 068)89-070.	4102
KRAVO s prvim teletom in belo cepljeno vino prodam. 3 (068)89-130.
4115
TELICO, brejo 7 mesecev, prodam. 3 (068)28-034.	4133
PRAŠIČE, težke 40 do 100 kg, prodam. 3 (068)81-331.	4153
KRAVO za zakol, težko 550 kg, prodam. 3 (068)85-981.	4156
PURANI, 6- tedenski, rjave jarkice pred nesnostjo ter beli piščanci, kilogramski, bodo v prodaji od 24. aprila dalje. Kuhelj, Šmarje 9, Šentjernej. 3 (068)42-524.	4157
TELIČKA, starega 10 dni, bikec-sivc, prodam. 3 (068)73-175.	4161
TELE, staro 3 mesece, prodam. 3 (068)87-398.	4169
DVE KRAVI s teleti in 2 Sipova obračalnika za seno, 200 in 220 cm, prodam. 3 (068)89-128 .	4172
BIKCA, črno-belega, starega 1 teden, prodam 3 (068)78-052.	4174
TELICO za zakol in teličko, staro 8 tednov, obe sivki, prodam. 3 (068)28-198.	4177
DVE KMEČKI KOBILI, vajeni vseh kmečkih del, obe sta žrebetni in ponovno pripuščeni, prodam. Bojan Radovan, Prapreče 7, Šentjernej.	4186
KUNCE, samice, za rejo, težke 4 kg, srednje velike, prodam po 3000 SIT/-kom. 3 (068)25-011.	4195
KRAVO SIVKO, mladovno, dobro mlekarico, prodam. 3 (068)42-161.
4196
10 PLEMENSKIH ovac JZS pasme, brejih ali z jagnjeti, prodam. 3 (061)803-671.	4215
10 DNI staro teličko simentalko prodam. 3 (068)64-275.	4227
Objavljamo drugi krog javne dražbe vozila SCANJA-R-143 MA, 4X21, letnik 1992/december, ki bo v prostorih podjetja ADO, d.o.o., Prešernov trg 4, v Novem mestu, 25.4.1997 ob 10. uri. Vse informacije po telefonu 068/321-883 od 8. do 16. ure.
ROLETARSTVO
Šentjernejska c. 13, N. m. Tel.: 068/323-673, 341-673
V našem
RAZSTAVNO-PRODAJNEM
SALONU Vam nudimo bogato izbiro vseh vrst senčil:
•	ROLETE (PVC in IZOLACIJSKE)
•	ŽALUZIJE (preko 60 BARV)
•	LAMELNE IN PLISE ZAVESE
•	ZAŠČITNE MREŽE PRED INSEKTI
•	TENDE, MARKIZE
Z dolgoletnimi izkušnjami
vam pomagamo z nasveti pri
izbiri ustreznega senčila za vsako okno.
•	2 do 5-letna garancija
•	možnost obročnega odplačevanja
OBIŠČITE NAS!
Mednarodno podjetje B.VV.C. vabi k sodelovanju na območju Dolenjske nove sodelavce z minimalno trgovsko izobrazbo. Informacije na tel. 062/836-451.
„	RUBIKON
VEDEŽEVANJE
09042 70
4U d o o. N1144 SIT
vašem
kanalu
sobota ob 18. uri in po ciničnih željah klinična ponovitev: nedelja ob 20. uri sreda ob 21.30!
ZRNO, d.o.o.
Gmajna 6A, 8274 RAKA
Trgovsko podjetje Zrno v svoji
trgovini na Ranču nudi posebno spomladansko akcijo najugodnejšega nakupa vsega
kmetijskega in gradbenega materiala.
Še vedno ima na zalogi po najugodnejši ceni umetna gnojila INA KUTINA. Poleg tega ima izredno akcijsko ceno semenske koruze PIONIR: Od 3.900 do 4.400 SIT za 25 enot.
Velika izbira tudi sorte BC 318 in ETA 272, cena že od 3.000 SIT dalje.
ŠKROPIVA - AKCIJSKE CENE:
PRIMEXTRA L	1.260
DUAL	1.499
DICURAN F0RTE	3.999
DITAN	895
ANTRAKOL kg	1.275
ST0MP	1.384
Na zalogi tudi merkantil koruza po 23,80 SIT kilogram.
Ugodne cene krmil iz Emoninega programa!
Cene so za kmete in so brez prometnega davka.
V	Zrnu poteka tudi velika prodajna akcija gradbenega materiala. Pri
njih boste kupili najugodnejšo varianto za vašo fasado v Sloveniji. Thermoputz vreča	749 SIT
Thermoextra vreča	899 SIT
Stiropor fasada, 5 cm, komplet z zaključnim slojem, kvadratni meter za samo 1.619 SIT.
V	Zrnu vam bodo svetovali glede izbire materiala ter ponudili pomoč tudi pri sami izvedbi fasade in notranjih ometov z izbiro kvalitetnih izvajalcev.
Naj omenimo, da imajo v Zrnu na področju fasad in notranjih strojnih ometov dolgoletne izkušnje, saj so na tem področju specialisti in pokrivajo dobršen del Slovenije. Poleg tega nudijo tudi ves ostali gradbeni material, poseben ugoden nakup stavbnega pohištva, sobnih vrat, kopalniške opreme ter ves instalacijski	material za
vodovod in centralno ogrevanje. Opeka modelarec	79,50 SIT
z dostavo večjih količin cement	639,90	SIT
apno	406,00	SIT
smrekov opaž 799,00 SIT kv. meter vhodna vrata od 22.990 SIT dalje kopalniška garnitura za 24.000 SIT enoročne pipe, krom in belo zlate iz uvoza.
Za vse kupljeno blago vam v Zrnu omogočijo dostavo na dom oziroma gradbišče.
INFORMACIJE:
Telefon:	0608/75-410,
0608/75-086
S VEDEŽEVANJE —TAROT
5 POGOVORI V STISKI - SVETOVANJE
Q> razlaga SANJ	.
2-NUMEROLOGIJA ZDRAVJE	-
« 0904489 POSEL- DENAR ® ~	LJUBEZEN S
PARTNERSTVO ŠOLA -E
NON-STOP E
3 090 44 90
L
VI NAM - MI VAM oglas na kratko s pošto	odmevno objavo v i po ® 068/323-610 ali 0609/623-116	DOLENJSKEM LISTU	
! SPECIALISTIČNA i DERMATOLOŠKA ORDINACIJA tr 061/445-080, od 17. do 20. ure	Dr. Predrag Aleksič, Ljubljana, Vodovodna 34. Zdravljenje kožnih obolenj, krčnih žil z injekcijami in operativno, kapilar, odstranjevanje bradavic in drugih kožnih izrastkov. Nudimo tudi kozmetično dermatokirurgijo.
SUZUKI ALTO ŽE ZA 12.990 DEM	Če iščete avto za vsakodnevne potrebe, je novi ALTO prava rešitev. Opremljen je z 1.01 motorjem, ki premore 52 KM in pri 90 km/h porabi le 4,2 I goriva, servo zavorami, bočnimi ojačitvami, usnjenim volanom... Prodaja, servis in rezervni deli: AVTOSERVIS MURN, Resslova 4, Novo mesto, rt 068/24-791.
GOTOVINSKA POSOJILA Muzejska 3 rt 068/321-751	ZASTAVLJALNICA MONETA vam nudi kratkoročna posojila! Garancija po dogovoru s takojšnjo realizacija.
RAČUNALNIŠKO I IZOBRAŽEVANJE APROS, d.o.o., Novo mesto	Tridnevni osnovni in nadaljevalni tečaji WIND0WS, W0RD, EXCEL in INTERNET popoldne na Srednji ekonomski šoli Novo mesto. Prijave in informacije na rt 068/321-926, g. Zdenko Potočar.
NOVO! NOVO! NOVO! BETONSKI STREŠNIKI GOLOB i rt 068/78-074	Obveščamo vas, da poleg klasičnega zareznika in strešnika mediteran sedaj izdelujemo tudi dvovaljni strešnik. Informacije po rt 068/78-074.
Struženje in lakiranje parketa j rt 068/ 27-997	Cenjene stranke obveščam, da nudim kvalitetno struženje in lakiranje parketov. Inf. od 6. do 10. ure in od 16. do 20. ure.
PANASONIC GSM TELEFONI ZA 79.990 SIT FENIX TRADE, d.o.o. Kandijska 20, Novo mesto	Faxi na termo in navaden papir. KX-F600BX/F samo 61.500 + pd, brezžični in žični telefoni od 7.940 + pd, telefonske centrale že od 42.990 + pd, GSM - pokličite! rt 068/322-126, fax: 322-145.
PORTRET TECjA TE<JnA
Karel Makari
Splošno gradbeno podjetje Posavje Sevnica si je v zadnjih letih močno popravilo svoj ugled. Sevniški gradbinci so si s kakovostnim in v rokih opravljenih delih, zlasti v Posavju in na Dolenjskem, že ustvarili sloves zanesljivega poslovnega partnerja. Direktor SGP Posavje Karel Makari pravi, da jim je to uspelo v veliki meri tudi s tem, da so pomembno izboljšali kvalifikacijski ustroj 185-članskega kolektiva, saj so iz nekaterih proslulih gradbenih podjetij dobili izkušene, zelo dobre zidarje in tesarje, ki so jih poprej zaman isklali s številnimi razpisi.
V SGP Posavje bi radi zaposlili še vsaj 2 gradbena inženirja za visoke gradnje, a teh strokovnjakov, čeprav so po plačah v vrhu gradbništva, še vedno niso dobili. Po izgradnji boštanjske osnovne šole s telovadnico v rekordno kratkem času so se sevniškim gradbincem čudili šolniki in krajani. “Ni problem doseganje rokov, ampak organizacija dela, ” pravi direktor Makari.
Gradnja Srednje ekonomske šole v Brežicah je bil še toliko bolj zahteven posel, ker so morali sevniški gradbinci vzeti v račun brežiški dijaški dom. V uporabo so predali sodobne poslovne prostore prodajnega centra Ra-danovič v Brežicah, Vinske kleti Istenič, Dolenjske banke v Brežicah, Krškem in Sevnici, prostore in vodohran ETI Izlake. V Radečah je SGP Posavje delalo pod-
hod za tamkajšno železniško postajo, letos so dokončali zadrževalnik naplavin v Sopoti, dozidali osnovno šolo v Mokronogu...
“Tako dobre kadrovske zasedbe še nismo imeli, od leta 1968, ko je okrog 40 delavcev SGD Betona začelo prve korake na poti sedanjega podjetja. Imamo 2 inženirja, 11 tehnikov, ostali zaposleni so visoko kvalificirnai in kvalificirani delavci iz Posavja in Zasavja. Nekvalificiranih delavcev praktičn nimamo več, saj je delo v gradbeništvu vse bolj zahtevno in mehanizirano. Dobro sodelujemo s sevniško območno enoto Republiškega zavo-da.za zaposlovanje pri prekvalifikaciji oz. pridobivanju primerno usposobljenih delavcev. Letos pričakujemo okrog 1,2 milijarde tolarjev realizacije, polovico zmogljivosti že imamo zapreže-nih za leto 1997. Na natečaju smo dobili gradnjo doma starejših v Trebnjem. Moti nas, ker se na splošno ne spoštujejo za licitacije razpisani pogoji. Formalnih razpisov je še odločno preveč in mislim, da bi morala tod vlada bolj energično poseči vmes, "poudarja 60-letni direktor Makari, ki se je že kot otrok navduševal za gradbeništvo že v svoji rojstnih Zenkovcih pri Murski Soboti. Pri gradnji vsake okoliške hiše je hotel biti zraven.
Ko je prišel v Zagorje k SGP Beton, je v Zasavju tudi otal. Končal je srednjo gradbeno šolo, študiral na višji gradbeni in po službi vedno rad pomagal prijateljem in znancem, bodisi kot strokovnjak, nadzorni pri gradnji, ali če je bilo treba kot zidar. Ko je leta 1968 prišel v Sevnico, je kmalu kot vodja gradbišča skrbel za gradnjo nove proizvodne dvorane Jutranjke, od leta 1971 do 1975pa je bil pri Betonu šef sektorja za Sevnico. Odtlej je vedno v vrhu gradbenega podjetja v Sevnici, ki je menjalo nekaj imen. Makari rad ob prostih uricah postori kaj v svojem vinogradu in zidanici v Križah. Za uspešno delo je Makari dobil ob zadnjem sevniškem občinskem prazniku tudi občinsko prizanje Dušana Kvedra Tomaža.
PAVEL PERC
Biči še služili svojemu namenu?
Alojz Sever še edini v semiški občini izdeluje “gajžle” ■ Težko najti dober les pravega kostanja - Danes biči predvsem kot spominek, morda pa kmalu zopet tudi za konjerejce
VRTAČA PRI SEMIČU -Alojz Sever z Vrtače pri Semiču se ukvarja z eno redkih domačih obrti, in sicer z izdelovanjem bičev. Tega opravila ga je naučil, ko je imel 17 let, stric iz Sadinje vasi, danes pa je ostal edini v semiški občini, ki zna narediti pleteni bič.
Čeprav je morda videti, da je izdelava precej enostavna, še daleč ni tako. “Izdelovanje bičev ima svoje zakonitosti, in če se mi na primer zgodi, da mi katera od dvanajstih viter poči, moram začeti vse znova. Biča z enajstimi vitrami ne morem narediti,” pove Alojz, ki ima danes precej težav že s tem, da dobi pravi les. Najboljši biči so iz pravega kostanja.
Alojz ima najraje približno
VINICANI PRINESLI POMLAD V LJUBLJANO
VINICA - Viniška otroška folklorna skupina bo v sredo, 23. aprila, že desetič zapored obiskala Ljubljano in ji z zelenim Jurijem prinesla pomlad. Oglasila se bo tudi pri predsedniku države Milanu Kučanu in ljubljanskem županu dr. Dimitriju Ruplu. Na jur-jevo, 24. aprila, pa bodo učenci osmih razredov viniške osnovne šole po več kot 40-letni tradiciji na trgu v Vinici prikazali obred zelenega Jurija.
meter dolgo palico, ki jo segreje nad ognjem, da je bolj prožna. Potem z močnim kuhinjskim nožem do ročaja, ki ostane cel, naredi 12 viter in jih z žepnim nožem obdela, predvsem pa stanjša. Kuhinjski in žepni nož sta njegovo edino orodje. Vitre nato približno 10 minut kuha v vreli vodi, da postanejo dovolj prožne. Najprej splete tri kite iz po treh viter, med vsako kitico pa je ena vitra prosta. Nato vse tri kite splete v eno, potem pa povrhu te kite poplete še tri vitre, ki so mu prej ostale. Na vrh palice pritrdi usnjen trak, ki ga kupi v trgovini in sam splete. Alojz mu pravi gajžlja, palici gajželjnik, vse skupaj pa je bič.
Izdelovanje bičev je zamudno delo. Samo za to, da palico razkolje in obdela vitre, potrebuje Alojz ves dan. Pri pletenju pa mu sedaj že pomaga vnuk Igor in dedek upa, da bo nekdaj vsaj vnuk lahko nadaljeval z njegovim delom.
Alojz ni nikoli štel, koliko bičev je naredil, pravi pa, da jih je bilo zagotovo več kot sto. Večino jih je podaril. “Pred drugo svetovno vojno in po njej je bilo po bičih veliko povpraševanje. Sedaj pa jih v glavnem delam kot spominke,” pravi. Toda ker se konji zoper vračajo, bo imel morda še dovolj
M. BEZEK-JAKŠE
DRŽAVNO PRVENSTVO V ROKENROLU
LJUBLJANA - Jutri, 19. aprila, bo v športni dvorani Ježica potekalo državno prvenstvo v rokenrolu in tekmovanje za pokal Studia M v hiphopu. Tekmovanje prirejata Plesni studio in Klub M v sodelovanju z več slovenskimi plesnimi klubi, med njimi je tudi DPD Rolly Novo mesto. Nastopilo bo preko sto parov v sedmih kategorijah, med njimi pa ni nobenega, ki bi zastopal dolenjske barve.
Alojz Sever
Rovokopač zakopal v preteklost
Pri gradnji vodovoda ob cesti Čatež-Prilipe odkrili starorimsko grobišče - Zaščitna izkopavanja na dveh arheoloških najdiščih na območju Brežic - Več zanimivih najdb
BREŽICE, DVORCE - Na območju Brežic ta čas potekajo zaščitna arheološka izkopavanja na dveh najdiščih: na brežiškem sejmišču rešujejo pred uničenjem in pozabo keltske grobove iz 3. in 2. st. pr. n. š., v Dvorcah ob cesti Čatež-Prilipe pa starorimske grobove iz 2. in 3. st. pr. n. š.
Keltsko grobišče pred stavbo Veterinarskega zavoda na sejmišču za arheologe ni presenečenje, saj vedo zanj že od leta 1952, ko so opravili prva izkopavanja.
Halo, tukaj je bralec Dolenjca
V Krškem čakajo pacienti kar zunaj, v Novem mestu pa znotraj, a vseeno dolgo - Ali lahko posameznik zavre gradnjo kanalizacije? - Kdo bo počistil pesek na ulici po koncu zime?
Kot je videti, spremenjena ura naših dežurstev še nekoliko moti bralce, saj se minuli četrtek niso tako marljivo javljali na dežurni telefon, kot to sicer počnejo. Oglasili so se le štirje.
Tone Gorenc iz Gotne vasi je v imenu več krajanov potarnal nad gradnjo kanalizacije v Ulici Ivana Roba v Gotni vasi. Že leta 1986 so plačali za kanalizacijo, lani so jo končno začeli graditi, pred novim letom pa se je gradnja za preostali del naselja zaustavila, ker - tako jezni Gotenčan - neka gospa, ki ima tam gostilno, ne pusti kopati po njeni zemlji. Sprašuje se, kako lahko kdo zavre skupno akcijo in tudi kako ima gostilna speljan odtok odpadnih in meteornih voda, če ne potrebuje kanalizacije. Pravi, da bi morali kanalizacijo zgraditi do konca zdaj, da bi ljudje še imeli čas pospraviti razkopa-
Halo, tukaj DOLENJSKI LIST!
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.
nine in urediti prekopane vrtove.
Povprašali smo na Komunalo Novo mesto, kako je s tem problemom in Pavle Jenič, ki je odgovoren za vodenje investicij in gradbeni nadzor, je potrdil, da gradnja res stoji zaradi pridobivanja gradbenega dovoljenja, glavna ovira pa je lastnik več parcel Ivan Štangelj, ki mora dati soglasje. “Upam, da nam bo uspelo dobiti gradbeno dovoljenje, saj trasa teče v glavnem po cesti, ni je pa mogoče toliko spreminjati, da bi se ognili parcel g. Štanglja. Če soglasja ne bo, potem bo Upravna enota občine Novo mesto odločala, ali bo kljub temu dala gradbeno dovoljenje,” pravi Jenič.
Črnomaljko tudi moti delo njihove komunale. Ceste ob kegljišču v Kanižarici, dolge dobrega pol kilometra, ne čistijo tako, kot bi bilo treba. Pločnik so sicer pred kratkim komunalci lepo pometli, samo peska, ki se že nekaj let nabira na ulici od zimskega sipanja, nikakor nočejo videti in ga počistiti. Črnomaljka pravi, da so klicali že na komunalo in na krajevno skupnost, pa vse skupaj ni nič zaleglo.
Franci Knafelj iz Krškega je
potarnal čez nered, ki vlada v krškem zdravstvenem domu. Pravi, da mora človek že ob 5. uri zjutraj priti pred zdravstveni dom, da dobi dovolj nizko številko in si zagotovi sprejem pri zdravniku. To pa pomeni eno uro stanja zunaj na hladnem, saj zdravstveni dom odpro šele ob 6. uri, zdravnik pa začne delati ob 7. uri. Lepo bi bilo, če bi dom odprli že prej. Da bi ljudje kasneje stopili v vrsto za zdravnika, pa ne verjame, saj trdi, da če prideš v pznejših jutranjih urah, sploh ne prideš na vrsto.
Prav bi bilo tudi, če bi obiskovalcem povedali, kadar kateri od zdravnikov ne dela, kdo ga nadomešča, namesto da bolniki v takem primeru romajo od enega do drugega zdravnika in upajo, da se jih kateri le usmili.
Tudi krajanka ni zadovoljna z bolniškim osebjem, a tokrat v zdravstvenem domu v Novem mestu. Popravlja si zobe, pri tem pa ima po njenem mnenju nepotrebne težave. Zdi se ji, kot sodi po zasedenosti čakalnic, da zobozdravniki niso tako zelo obremenjeni z delom, pa vendar naročajo paciente na daljša, tudi večmesečna časovna razdobja. Zakaj ne gre hitreje?
MiM
DANCALLg
Novi danski GSM
Telefon ki zna tudi slovensko
m
Takrat so izkopali 62 groobv, tokrat pa izkopujejo le del grobišča na prostoru, kjer bodo zgradili parkirišče za potrebe veterinarskega zavoda. Gre le za delček vsega najdišča, ki je po ocenah strokovnjakov precejšnje, celotnega obsega pa ne poznajo. Arheologinja Posavskega muzeja Alenka Jovanovič, ki vodi izkopavanje, pravi, da so od marca, ko so začeli z zaščitnim izkopavanjem, odkrili deset grobov, od tega sojih dokončno raziskali sedem, ostale pa bodo v tem tednu. V glavnem gre za revne grobove, dva pa sta bila izjemno bogata. Med grobnimi pridatki v teh dveh grobovih so našli železen meč, dva močno načeta železna predmeta, za katera arheologinja domneva, da gre za pasno spono ali ščitno grbo in fibulo, tri lončene posode za hrano in pijačo ter bronast prstan. V nobenem grobu ni bilo žar, poleg ostankov žganih človeških okostij pa so našli nekaj živalskih čeljusti, očitno ostankov v grobove priložene popotnice za drugi svet.
Starorimsko grobišče ob cesti Čatež-Prilipe pa je bilo presenečenje. Nanj so naleteli pri izkopavanju vodovodnega jarka marca letos. Gradnja tega vodovoda je pred tem že odkrila ostanke rimske arhitekture pod gostilno Les, potem pa še rimsko grobišče. Zaradi tega so traso nekoliko spremenili, grobišče pa začeli 15. marca zaščitno izkopavati. Dela vodi arheolog Uroš Bavec iz Zavoda za varstvo naravne in kul-turne dediščine Novo mesto. Pravi, da gre za grobišče s šestimi žarnimi grobovi, dva med njimi sta kupolasto oblikovana. Grobnih pridatkov je precej, zanimanje pa pritegujejo predvsem hiša-ste žare, ki so svetovna posebnost, značilna samo za širše območje

nekdanjega Neviodunuma. Gre za ohranjeno staroselsko tradicijo keltskega plemena Latobiki. Poleg hišastih žar so izkopali še lončene žare in dve stekleni, ki sta uvozni premet in znamenje višjega življenjskega standarda, nekaj amfor in drugih posod za hrano in pijačo. Posebnost med njimi je li-bacija, posodica, ki so jo uporabljali za žrtvovanje dišavnega olja pri čaščenju bogov, kot kaže, pa tudi pri pogrebnih slovesnostih.
Restavrirane predmete z obeh najdišč bodo pripravili za razstavo, ki bo prihodnje leto v Posavskem muzeju.
M. MARKELJ
MAJKE V GRADCU
GRADAC - V soboto, 19. aprila, bo ob 22. uri v disku Rocky v Gradcu v Beli krajini velika rock prireditev. Nastopila bo vinkov-ska rock zasedba Majke.
OBJEM V TANGU
OTOČEC - Čeprav so sprva objavili, da bo priljubljena restavracija Thngo na Otočcu v petek, 18. aprila, rezervirana za zaključeno družbo, bo odprta za vse ljubitelje plesa, zabave, dobre hrane in pijače, skratka za vse z izbranim okusom. Od osmih zvečer bo kot ponavadi za ples igral ansambel Objem.
Tudi novi deli Kostanjeviškejame fotodokumentirani
Med 10. najdaljšimi jamami
KOSTANJEVICA NA KRKI - Kostanjeviški jamarji, ki so v več akcijah v zadnjih mesecih postopno prodirali v nove razsežnosti m globine Kostanjeviške jame -tako je v njej od prejšnjih 438 metrov sedaj odkritih 1.403 metrov - so pred kratkim napravili precej fotografskih posnetkov. Odkrivanje jame
* TUristična sezona Kostanjeviške jame se je letos začela nekoliko prej kot običajno, že sredi aprila. Tako je ogled jame možen ob sobotah, nedeljah in praznikih med 10. in 18. uro, v juliju in avgustu pa vsak dan. Dodatne informacije za ogled jame, ki po neuradnih podatkih z dolžino 1.403 metre med urejenimi ali delno urejenimi jamami spada med 10 največjih v državi, lahko dobite na telefonu 0608 87 542 ali 87 034.
namreč ni bilo sproti fotodo-kumentirano, zato je bila potreba po takšni akciji pravzaprav nuja.
S fotografiranjem so pričeli takoj na izstopu iz Podor-ne dvorane, tako da so jamarji pod vodstvom Mira Robe-ka dokumentirali tudi težavne ožine, skozi katere se pride v centralni del novood-krite jame, kjer so posneli vse zanimivosti, vključno z ogromnimi podornimi skalami, prvič pa so se v tem delu jame srečali tudi z netopirjem. S čolnom so prečkali tri jezera - gladina le-teh je zaradi relativno suhe zime precej upadla - v brezno do velikega
JAMARJI, KI V KOSTANJEVICI ORALI LEDINO - Občnega zbora, na katerem so jamarji, ki so sodelovali v fotografski akciji, Miro Robek, Jože Mohar, Brane Čuk in Nataša Ravbar, predvajali posnetke novoodkritih delov Kostanjeviške jame, so se udeležili tudi starejši jamarji, ki so dali turističnemu delu jame in njeni okolici pomemben pečat.
jezera pa se niso spustili, vendar so slišali neobičajno šumenje vode, ki ga bo potrebno po besedah predsednika kluba jamarjev Kostanjevica Braneta Čuka v naslednjih akcijah raziskati. Rezultat skoraj 8-urne snemalne akcije so jamarji že pokazali na občnem zboru, širši javnosti pa jih bodo prikazali v krat-
kem'	T. G.
STARORIMSKO GROBIŠČE - Odpiranje enega od dveh kupolostih grobov na starorimskem grobišču. V njem so našli veliko zanimivih grobnih pridatkov. Na sliki levo arheolog Uroš Bavec. (Foto: MiM)
Dolenjske Novice.
1885-1919
kratkočasnice izbral Jože Dular V bolnišnici
Bolnik: “Gospod doktor, povejte mi po pravici, ali je operacija res brez bolečin?"
Zdravnik: "Za bolnika je, ne pa za nas zdravnike, kajti mi smo vselej zelo vznemirjeni. ”
Bolnik: “Zakaj pa?"
Zdravnik: “Zato, ker se v sto primerih komaj ena operacija posreči!"
Štirinajst jih je
Pri nekem kmetu je o veliki noči trinajst ljudi okoli mize sedelo. Gospodinja to zapazi in reče: “Eden od nas bo letos umrl, ker nas je trinajst pri mizi."
“Ne bojte se," reče veliki hlapec, "jaz štejem za dva, kerža dva snem, zato nas je štirinajst."
Brez vesti
Pred nebradatim sodnikom imel je odgovarjati potepuh s črno brado. Sodnik pogleda v akte, se obrne do potepuha in pravi: "Po vsem tem je razvidno, da je vaša vest prav tako črna, kakor vaša brada!"
“če vi vest sodite po bradi, ” odgovori potepuh, “tedaj vi prav nič vesti nimate."