UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna L nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne : : :	sprejemajo.	:	: :
NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 18.—, polletna K 9’—, četrtletna K 4'50, mesečna K l-50; za Nemčijo celoletno K 21 '60; za :	ostalo	inozemstvo	in	Ameriko	celoletno	K	80'—.	:	:
\ Posamezne številke po 6 vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikom .* .* .*	ob pol 11. dopoldne.	\	*.	*.
UPRAVNIŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici štev. 0, IL, in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer. Inserati: enostopna petitvrstica 20 vin., pogojen prostor 25 vin^ poslana in razglasi 30 vin. — Inserate sprejema upravniStvo.
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo.
————<•	Reklamacije lista so poštnine proste. '	»" ■»■
Štev. 187.
V Ljubljani, v petek dne 19. januarja 1912.
Leto II.
Konec Aehrenthalstva.
Zunanji minister grof Aehrenthal nastopi Se enkrat v delegacijah in potem se, kakor vse kaže, poslovi. Ljudje, ki slišijo travo rasti, navajajo tisoč vzrokov, s katerimi hočejo razložiti in utemeljiti njegov padec. Takih ljudi, ki so neprenehoma »izvrstno informirani«, ni menda nikjer toliko kolikor v Avstriji, kjer je postala klepetava in le svoji lastni re-' klami služeča »Neue Freie Presse« vzor vsemu meščanskemu časopisju, ne le židovskemu, temveč tudi najbolj krščanskemu. Če so čitatelji teh listov naivni, morajo verjeti, da ne store ministri nikakega koraka, ne da bi prej naznanili svoj namen in vprašali za svet v uredništvih »Zeita« in »Reichposte«, da sta Renedikt in Vergani vsak dan na kosilu pri cesarju in pri prestolonasledniku in da imata Unnowitz in Schwer direktne telefonske zveze s civilnimi in vojnimi kabinetnemi pisarnami.
A če bi se hotel človek poučiti pri »izborno informiranih« o dogodkih in motivih, n. pr. 0 Pravem razlogu, zakaj se mora Aehrenthal Posloviti, bi se moral pripraviti za blaznico, ^akaj izmed neštetih vzrokov, ki se navajajo, nasprotuje drug drugemu in pobija drug drugega. Iz vse zmede se da s precej veliko gotovostjo posneti le to, da so Aehrenthalovi dnevi resnično odšteti. Pač se je tudi ta vest demantirala; ali ton tajitve je bil tako medel m neodločen, da mu ni bilo pripisati resnosti.
Aehrenthalova demisija se je že večkrat napovedovala. Predlanskim se je celo javljalo, da jo je že vložil. Ali nad Aehrenthalom se izpolnjuje pregovor, da dolgo živi, kogar prezgodaj razglase za mrtvega. Aehrenthal je bil res dolgo vodja avstrijske zunanje politike — •ahko bi se reklo: Predolgo.
Povoda, da bi odstopil, je imel že dostikrat. Največkrat je bil ta povod moralnega značaja. Ali prav za to je menda ostal minister doslej. Tako je v Avstriji. Tukaj ne padajo ministri iz moralnih motivov.
Nikdar ni bilo stališče grofa Aehrenthala tako žalostno kakor izza Friedjungove^a procesa, zlasti ko je še Masaryk razkril homatije avstrijske diplomacije v Srbiji. Nemški učenjak Je hotel dokazati, da se je v Srbiji osnovala zarota, ki je imela namen odcepiti jugoslovanske dežele od Avstroogrske in da je bila tudi »rvaškosrbska koalicija v zaroti. Za svoj dokaz se je opiral ob dokumente, ki jih je bil dobil od »visoke strani«. Izkazalo pa se je, da so bili tisti dokumenti navadni falzifikati, fa-oricirani, in še celo prav nerodno fabricirani. *riedjung, ki se je bil kakor otrok zanašal na svoj visoki vir, je bil blamiran do kosti, avstrijska diplomacija z zunanjim uradom na čelu pa je bila kompromitirana pred vsem svetrm.
Blamaža je bila senzacionalna, groteskna. Dovtipi, ki so se delali po svetu o avstrijski politiki, so bili krvavi in strupeni. Aehrenthal je ostal naš zunanji minister.
Še hujše je bilo, kar je potem Masaryk dokazal v delegacijah. Avstrijska diplomacija v
Belgradu ni bila žrtev pregrešno komične lahkovernosti; ne! V belgrajskem poslaništvu so sedeli agentje falzifikacije in provokaterji. Nihče se ni upal poizkusiti dokaza, da so Ma-sarykove trditve neresnične. Le s sveta so hoteli spraviti afero, ki je bila tako temna in za avstrijsko diplomacijo tako odiozna kakor včasi policijske praktike zoper socialiste.
Vsa tujina je zazijala, zmajevala z glavami, pisala satire. Grof Aehrenthal je ostal av-stroogrski minister za zunanja dela.
Oni, ki so zdaj najbolj zgovorni, oni ki zdaj najbolj vehementno zahtevajo njegovo demisijo, so bili takrat slepi in gluhi. Ugled Avstrije, ki so ga vzeli v zakup, jim ni veleval takrat nič drugega kakor napade na Masary-ka in kričanje, da naj molči. Aehrenthala so zagovarjali, branili in slavili.
Zdaj je drugače. Zdaj se je Aehrenthal zameril. Kje in kako, je znano. Njegova kariera se bliža koncu. Tudi bolan je. Vsaj tako pravijo. Mogoče, da je res; mogoče, da gre le za tisto bolezen, ki pogostoma blaži demisije. Vsekakor je verjetno, da ga po koncu prihodnjega deiegacijskega zasedanja ne bo več na čelu zunanjega urada.
Za Aehrenthalom ne bo treba plakati. Vprašanje ni osebnega pomena; važna je politična plat. Stranka, ki zdaj podira Aehrenthala, je nezadovoljna z mirovno politiko in zahteva več »energije«. Bojevito Avstrijo hočejo oni elementi in pri nasledništvu po Aehren-thalu ne pojde toliko za to, katera oseba pride na njegovo mesto, temveč veliko bolj za to, v katero smer pride avstrijska zunanja politika. Zato se pleto intrige. Kujejo prave zarote in vodijo ljuti boji za kulisami.
Za ljudski denar in za ljudsko kri. Z gospodarskimi interesi ljudstva in z življenjem njegovih mož se igrajo kakor s kvartarni. In na vse to nima ljudstvo nobenega vpliva, vse to se godi brez njegovega sodelovanja, večinoma brez ljudskega znanja.
To usodno plat zunanje politike kliče Aehrenthalova kriza zopet v spomin. Kaže nam, kako silno smo še oddaljeni od resnično demokratične uredbe te države, v kateri živimo. Kaže nam. koliko dela mora ljudstvo še izvršiti, če hoče doseči take razmere, da si bo lahko uredilo življenje po svojih potrebah, ne pa da mora živeti in umirati po interesih visoke gospode, ki se žoga z usodo narodov.
Tomašič.
Budimpešta, 17. januarja.
Vse tukajšnje časopisje se bavi s položajem na Hrvaškem, o katerem seveda zelo različno sodi. Samoobsebi se razume, da uradni in poluradni listi taje krizo bana Tomašiča. Drugi listi zopet pravijo, da prihaja napoved njegove demisije prezgodaj. Kljub temu je gotovo, da ne ostane več dolgo na svojem mestu. Ako se poostri ogrska kriza in izkaže, da je stališče Khuena nevzdržljivo, tedaj je verjetno, da ostane Tomašič še tako dolgo ban, da demisionira s Khuenom vred. Če se pa po-
pravi Khuenovo stališče, tedaj odide Tomašič prav kmalu.
Njegov odhod se uredi najbrže tako, da pojde na dopust v Italijo. Preden odide, vloži demisijo; rešitev njegove prošnje pa počaka, da se pokaže primerna situacija. To potraja lahko dlje časa, in zelo je verjetno, da se kriza ne reši prav kmalu.
Kar se piše o Toinašičevem nasledniku, so same kombinacije. Sedanji podban Chavrak je znan slavohlepec; gotovo hrepeni po^ban-skem stolu in tupatam celo sodijo, da je dajal namenoma Tomašiču take nasvete, ki so ga morali spraviti v zagato. Ali njegovo upanje je slabo utemeljeno.
Grof Teodor Pejačevič ie bil Khuenov naslednik. Pod njegovo vlado je prišla hrvaško-srbska koalicija na vrh, ali čim se je pojavil prvi konflikt zaradi železničarske pragmatike, je Pejačevič demisioniral. Potem je nastopal kot član koalicije. Tomašiča je podpiral, ko je še korakal s koalicijo; ko se je Tomašič sprl z njo, jo je Pejačevič zapustil. Zdaj ne uživa zaupanja pri koaliciji, pa tudi vlada se ne zanaša nanj. Torej je tudi njegova kandidatura malo verjetna.
Dokler ne okreva Khuen toliko, da prevzame posle in pride v parlament, ostane hrvaško vprašanje v zraku. Vsporedno z ogrsko krizo pa se bo razvijala tudi hrvaška.
Ogrske homatije.
Položaj ogrske vlade resnično ni tak, da bi ji bilo treba zavidati. Počitnice državnega zbora so pri kraju; ali parlament se shaja le v ta namen, da se vnovič pokaže popolna onemoglost Khuen Hedervaryjeve vlade. Če pa ne varajo znamenja, pride v kratkem času do odločitve, o kateri je nadvse dvomljivo, če se izvrši v prid vlade.
Bolestna točka ministrstva je slejkoprej bFambna predloga. Trdovratni boj, ki ga je zopet pričakovati ob tej zadevi, se je za nekaj časa odgodil; vladna stranka je sklenila, da postavi to točko šele tedaj na dnevni red, ko bo Khuen Hedervary tako zdrav, da lahko pride v parlament. To ne bo trajalo dolgo. Zdravniška poročila pravijo, da se godi ministrskemu predsedniku prav dobro. Z očali, ki so mu jih predpisali zdravniki, lahko čita najmanjše črke. Začetkom februarja ga pričakujejo v zbornici.
Tedaj postane najbrže viharno. Justhova stranka je namenjena brezobzirno nadaljevati tehnično obstrukcijo. Vsi njeni poslanci so pozvani, da se imajo udeleževati od pondeljka dalje točno vsake seje v državnem zboru. Kar prihaja o sklepih te stranke v javnost, kaže na to, da bodo njeni člani zopet na vsaki seji vlagali prošnje za dopust in zahtevali o vsaki prošnji glasovanje po imenih.
Vlada je baje pripravljena preprečiti tehnično obstrukcijo za vsako ceno. To je'seveda lože rečeno, kakor storjeno. Od zborničnega predsednika pričakuje Khuenova stranka, da ji pojde na roko in da bo rabil opravilnik proti obstrukciji. Ali to je težka reč, zakaj opravilnik ogrskega državnega zbora je tak, da z njego-
vimi določbami sploh ni priti obstrukciji do živega. Kar pričakuje vladna stranka, je torej nekaj druzega: Predsednik naj razlaga opravilnik po svoje, tako kakor bi bilo pač vladi koristno.
Če pa izpolni predsednik to pričakovanje, dobi opozicija novo orožje v roko. Lahko pravi, da se ji godi sila in da se sme vsled tega braniti, kakor zna in more. Justhovci v takih slučajih niso izbirčni, kar se tiče sredstev. In tedaj pride nedvomno med vladno stranko in opozicijo do spopadov, ki gotovo ne ostanejo brez posledic. Tedaj je tudi ministrska kriza prav lahko mogoča.
Kakor je znano, stoji Justhova stranka na stališču, da mora vlada najprej predložiti volilno reformo, in da sme sklepati o brambni reformi šele državni zbor, ki bo izvoljen na podlagi novega volilnega reda. V proračunskem odseku je govoril Lukač tudi o tej zadevi, zagotavljajoč, da noče vlada nikakor po nepotrebnem odlašati volilne reforme. Ali stvar ne gre tako hitro, kakor bi nekateri radi. Treba je zanjo veliko dela, veliko priprav, zlasti veliko statističnih podatkov. Vlada že zbira statistični material in stroški za to delo bodo znašali večkrat stotisoč kron. Minister sicer nima nobenega naloga ,da bi oficielno podal kakšno izjavo, misli pa, da bo načrt volilne reforme še tekom tega leta gotov.
Ta lepa obljuba gotovo ne napravi nobenega vtiska na Justhovo stranko; še bolj gotovo ga ne napravi na delavstvo. Tiste povesti o statističnih podatkih so naravnost neumne. In tolažbi, da bo načrt, ki se zahteva že sedem let, »morda« še letos gotov, se bodo ljudje le smejali.
Doslej je lezla ogrska kriza počasih po vseh štirih. Ali zdaj že teče in najbrže privihra kmalu z vso silo. Če ji bo Khuen Hedervary kos, je veliko, a zelo zelo dvomljivo vprašanje.
Turška kriza.
Sajdova vlada je dosegla svoj cilj. Turški senat je z 39 glasovi proti 5 odobril razpust poslanske zbornice in najkasneje v soboto se pričakuje sultanov dekret, ki pošlje poslance domov.
Tudi v senatu ni šla stvar tako gladko, kakor bi bilo soditi po razmerju glasov. Ko je predsednik prečital sultanov dopis, ki je naprosil senat, naj izreče svoje soglasje za razpust, je pet senatov predlagalo tajno sejo, čemur so se pa upirali nekateri drugi člani, ki so zahtevali javno razpravo. Vendar je bila sklenjena tajna seja in galerije so se izpraznile. Razprava je bila zelo živahna. Končno se je sklenilo, da se izvoli posebna komisija, ki se ima posvetovati in podati senatu svoj predlog.
Večina komisije je pripadala mladoturškt stranki. Ta je bila torej gotova, da doseže sklep, ki bo ugoden. Ali morala je vendar naleteti na težave. V komisijo je bil med drugimi izvoljien tudi Hilmi paša, o katerem se je trdilo, da nasprotuje razpustu zbornice. Ker pomeni njegov \ pliv več kakor njegov glas, so menda mlado-
EMILE ZOLA:
Rim.
(Dalje).
Ernesta je umrla od tega. Prevarila se je bila; njeno zgrešeno življenje, neveselost njenega zakona je dospela do vrhunca v tej zadnji materinski zaroti. Najhujše je bilo, da je bila Popolnoma sama in je padala nanjo vsa odgovornost za nesrečo; zakaj njen brat kardinal m sestra Donna Serafina sta jo obsipavala z očitki. Edino tolažbo je imela v obupu Abbe psonija, ki se je čutil dokonča pobitega: Vsled •zgubljenih patriotičnih upov in vsled obžalovanja, da je sodeloval pri taki katastrofi.
Nekega jutra so našli Ernesto mrzlo in belo v njeni postelji. Govorili so o razpoki v srcu. Njena tuga bi bila zadostovala za to, zakaj trpela je strašno, natihem, ne da bi tožila, kakor ie trpela vse svoje življenje.
Zdaj je bilo že leto dni minilo, odkar je bila Benedeta poročena in se odrekla svojemu možu, ali zakonskega doma ni hotela takrat zapustiti, da bi prihranila svoji materi strašni udarec javnega škandala, dasi je teta Serafina vplivala nanjo, češ da lahko upa na razveljavljenje zakona, če se vrže svetemu očetu pred noge. Naposled se ji je posrečilo, da jo je pregovorila. ko ji je dala — tudi po nasvetu drugih
namesto Abbe Pisonija svojega izpovednika, iezuitovskega očeta Lorenca za duhovnega svetovalca. Ta jezuit, komaj petintrideset let star, je bil resen, ljubezniv mož, svetlih oči in Velike zgovornosti. Ali Benedeta se je odločila Šele dan po materini smrti; šele tedaj se je vrnila v palačo Boccanera, v sobo, kjer je bila rojena in kjer je zdaj umrla njena mati. Sicer Pa se je proces zaradi razveljavljenja zakona takoj odkazal generalnemfi vikarju, ki je opravljal rimsko škofijo, za predpreiskavo. Pravili so, da se je kontesina šele tedaj odločila za to, ko je dosegla tajno avdienco pri papežu, ki ji ie kazal zelo spodbujajoče sočutje. Grof Prada je izprva govoril, da bo sodnijsko prisilil svojo ženo. da se vrne v zakonski dom. Potem pa, ko ga Je zara3i le zaHeve popolnoma obupani oče, stari Orlando, rotil, je privolil, da H izvrši razprav« pred 'duhovnim sodiščem.
Najbolj ga je ogorčila tožba zaradi tega, ker je tožiteljica navajala, da se zakon vsled moževe nesposobnosti ni mogel izpolniti. To je razlog izmed najjasnejših in pred rimskim sodiščem ga odpuščajo. Vikar je torej kot rimski škof izročil proces koncilski kongregaciji, kar je bil za Benedeto prvi uspeh.
Tak je bil sedanji položaj in Benedeta je čakala na končno sodbo kongregacije, nadejajo-ča se, da bo cerkveno razveljavljenje zakona pozneje nepremagljiv argument, da doseže ločitev pred meščansko oblastjo. Kontesina je pri-pričela v ledeni sobi, v kateri je njena mati Ernesta obupana in vdana umrla, zopet svoje dekliško življenje. Bila je videti zelo mirna in je premagovala svojo ljubezen, zakaj prisegla je, da se ne vda nikomur kakor Dariju, pa tudi njemu šele tisti dan, ko jo zaveže duhovnik z njim pred Bogom.
Pol leta prej se je priselil tudi Dario po smrti svojega očeta in vsled katastrofe, ki ga je gmotno uničila, v palačo Boccanera. Ko je bil knez Onofrio po Pradovem nasvetu prodal vilo Mon-tefiori neki družbi finančnikov za deset milio-nov, se je dal, namesto da bi bil lepo pametno ohranil svoje milione, zapeljati od spekulaciiske groznice, ki je razjedala ves Rim. Začel je igrati s tem, da je prodal svoje zemljišče, a končno je izgubil vse ob strahovitem polomu, ki je požrl premoženje vsega mesta. Popolnoma uničen, celo zadolžen, se je knez, lep, popularen mož, vendar tudi nadalje smehljajoč izprehajal po korzu, dokler ni nenadoma umrl vsled padca s konja. In štiri mesece pozneje se je poročila njegova vdova, še vedno lepa Flavija, ki se je bila poravnala, da je rešila iz poloma moderno vilo in štirideset tisoč frankov rente, s čudovito lepim, deset let mlajšim možem. Bil je Švicar, Jules Laporte po imenu; nekdaj je služil za ser-žana v švicarski gardi svetega očeta, potem je bil zakoten mešetar za relikvije, danes pa marki Montefiori, ker mu je posebno papeževo Bre-ve z ženo vred priznalo tudi naslov. Kneginja Boccanera je postala zopet markiza Montefiori. Tedaj je globoko užaljeni kardinal Boccanera zahteval, da naj se preseli njegov nečak Dario v malo stanovanje v prvem nadstropju palače. V srcu svetega moža, ki je bil videti, kakor da
je odmrl svetu, je še vedno živel ponos imena in prisrčne ljubezni do tega nežnega dečka, zadnjega njegovega rodu, edinega, ki bi mogel še enkrat odeti staro deblo z zelenjem. Sicer se sploh ni kazal nasprotnega poroki z Benedeto, ki jo je tudi očetovsko ljubil. Ko je vzel oba v svojo hišo, je bil tako ponosen in tako prepričan o njiju pobožnosti, da se ni brigal za grde govorice, ki so jih raznašali prijatelji grofa Prade po beli družbi, odkar sta bila bratranec in sestrična združena pod eno streho. Dona Serafina je čuvala Benedeto tako, kakor je on sam čuval Darija, in v tišini, v mraku velike, samotne, nekoč s tragičnimi, krvavimi nasilnostmi omadeževane palače je živela le še ta četvorica s svojimi zdaj zaspalimi strastmi, zadnji živi iz sveta, ki propada na pragu novega sveta.
Ko se je Abbč Piere nenadoma s težko glavo zdramil iz mučnih sanj, je ves obupan opazil, da se že mrači. Ura je kazala šest. Hoteč počivati največ urico, je v nepremagljivi utrujenosti prespal SKoraj sedem ur. In dasi je bil zdaj bu-ilcti, je vendar ostal na pootciji, potrt, kakor di je piemagan že pred začetkom boja. Odkod ta utrujenost, ta malosičnost brez razloga, ta groza dvomov, ki ga jc v spanju pograbil, >ie da bi vedel zakaj, in ki ie pobijala njegovo mlado navdušenost od dopoldne /a. V mraku svojih sanj ,e vidJ zmedene, vznem-jajoče prikazni, in šc vtdiio «o mu vstajale preu očmi; tesnoba ga ni hotela izpustiti, ves prepadel je bil od prebujenja v tej tuji sobi in zgrabil ga je strah pred neznanim. Vse skupaj se mu ni nič zdelo razumno; razlagati si ni mogel zakaj je ravno Benedeta pisala vikontu de la Choue, da naj mu naznani da je njegova knjiga naznanjena kongregaciji indeksa. Kaj je moglo biti njej na tem, da se pride pisatelj zagovarjati v Rim? In čemu je bila tako prekomerno ljubeznjiva, da ga je sprejela k sebi na stan? Skratka, bil je ves osupel, da je on, tujec, na tej postelji, v tej sobi, v tej palači, katere smrtna tišina ga obdaja. Udje so mu bili kakor strti, možgani kakor da so prazni; naenkrat se mu je zjasnilo, pa je razumel, da je marsikaj prezrl in da se mora skrivati nekaj velikega zapletenega za navidezno enostavnostjo dejstev. Ali to je bil le hipen blisk, potem je zopet izginil suni; šiloma se je dvignil
in se je otresel, dolžeč žalostni somrak, da je edini krivec tega zgražanja in obupovanja, katerega se je sramoval.
Tedaj je začel Pierr preiskavati sobi, da bi si okrepčal razum. Bili sta enostavni, skoraj revni, z neenakim mahagonskim pohištvom iz začetka stoletja. Niti ob postelji, niti ob vratih in oknih ni bilo zaves. Na golem, rdeče pobarvanem in poleščenem lesenem podu so ležale le pred sedeži male preproge za noge. Končno ga je spomnila ta meščanska golota in ledenost na sobo, v kateri je bil spal kot otrok v Ver-sailu pri stari materi, ki je tam pod Ljudevitom Filipom trgovala z drobnim blagom. Ali na steni, nad posteljo je visela med otročjimi, brezpomembnimi gravirami stara slika, ki ga je zanimala. Kazala je, od zamirajoče dnevne luči komaj osvetljena, žensko postavo, sedečo na kamnu na pragu velikega, strogega poslopja, iz katerega je bilo videti, da so jo izgnali. Bronasta vrata so se za vse čase zaprla zanjo in zdaj je sedela tukaj v enostavni beloplatneni halji, v tem ko so ležali po debelih granitnih stopnicah na slepo razmetani kosi obleke. Noge in roke je imela gole, obraz se je stiskal med bolestno sklenjene roke — obraz, ki ga ni bilo videti izpod valovja krasnih las, katere je odeval med-lozlat pajčolan. Kakšno neizrecno bol, kakšno strašno sramoto, kakšno grozno zapuščenost je skrivala ta vztrajno ljubeča žena, ki bi mogel človek o njeni zgodovini — zgodovini silnega srca — razmišljati brez konca in kraja? Uganiti je bilo, da je bila v svoji bedi, v tej okrog ramen oviti krpi platna oboževanja vredna, mlada in lepa; ali vse drugo, njena strast, morda njena nesreča, morda njena krivda, je bilo opredeno s skrivnostjo. Ali pa da je bila simbol vsega, kar stoji brez določenega obličja, v grozi in solzah pred večno zaprtimi durmi neznanega. Dolgo jo je gledal, tako čvrsto, da si je nazadnje domišljal, da lahko razločuje njen božansko čisti, božansko bolestni profil. Ali to je bila le iluzija, zakaj slika je veliko pretrpela in je bila vsa očr-nela in zanemarjena. Kateri neznani mojster je mogel naslikati ta pano, ki ga je tako vznemiril? Poleg na steni je visela sveta devica, slaba kopija slike iz osemnajstega stoletja ter ga }e dražila s svojim banalnim smehljajem.
turki napeli vse strune, da pridobe tudi njega. Komisija je končno sklenila, priporočati senatu, da privoli v razpust zbornice, ali prej je moralo ministrstvo podpisati sultanov dopis.
Zdaj je senat sprejet predlog komisije. Zbornica bo razpuščena. Krizi parlamenta pa sledi vladna kriza. Po verjetnih vesteh bo Sajd paša demisioniral, sklicujoč se na svoje slabo zdravje. Značilno pa je to, da bo Milini najbrže njegov naslednik. Imenovanje Hilmi paše za velikega vezirja ima biti menda garancija, da se ne porabi razpust zbornice za neustavno sklepanje miru z Italijo. Iz dežele, posebno iz Albanije, prihajajo v Carigrad poročila, da bi utegnil razpust parlamenta zelo slabo vplivati na ljudstvo. Iz Prištine je prišel celo brzojav, da izbruhne vstaja, če se zbornica razpusti.
Imenovanje Hilmija ima torej bržčas biti olje, ki naj potolaži vzburkane valove.________
Položaj na Kitajskem.
Prav čudne vesti prihajajo s Kitajskega. Posebno iz angleških virov se razširjajo poročila o strašni anarhiji, ki baje vlada po nekaterih pokrajinah, o strašnem prelivanju krvi in o silnih grozodejstvih. Tako n. pr. pripovedujejo, da je bilo v Hsianfu pomorjenih deset-tisoč ljudi in naknadno še dodajajo, da so med nimi tudi otroci ondotne misionarske šole.
Seveda je vse to mogoče. Revolucija ni igra na biljardu. Tudi v drugih preobratih je teklo mnogo krvi. In na Kitajskem je bilo včasih človeško življenje prav po ceni. Upori niso bili v tej ogromni državi redke prikazni; nekatere revolucije so trajale leta in desetletja, pa je v njih poginilo na stotisoče, no nekaterih trditvah — v tajpir.ški vstaji — celo na mi-ljone ljudi.
Kljub temu so sedanje krvoločne vesti sumljive. Po vseh poročilih je sedanja revolucija izvrstno organizirana. Naperjena je od vsega začetka proti mandžurski dinastiji in proti absolutizmu. In takoj ko je izbruhnila, so storili voditelji vse, kar so mogli, da varujejo tujce. Dobro so vedeli, zakaj je to potrebno. V srditih bojih med vstaši in cesarskimi četami ni bilo nobenih — vsaj nobenih pomembnih — izgredov proti tujcem, dasi so se pripadniki evropskih držav mestoma nedvomno provokatorično vedli. V nemških kolonijah so se n. pr. »prostovljci« ostentativno vadili z orožjem kakor na domačem »Exer-zierplatzu«, pošiljali so patrulje okrog in sploh uganjali vsakovrsten »vojaški« hokuspokus.
Kitajci so se v tej revoluciji nedvomno pametno obnašali. Zato so sedanje vesti o prelivanju krvi tembolj sumljive.
Evropske države so se dale na Kitajskem od nekdaj rade provocirati. Na tihem so se veselile, če so prihajali njihovi »interesi na Kitajskem« v nevarnost. In zdaj pada na te interese že polagoma precej jasna luč. Iz Kalkute prihaja novo poročilo, da pošlje Anglija še pred koncem tega meseca dva polka indijske infanterije v Honkong.
Od bojev, ki jih vodijo kitajski revoluci-jonarji, hočejo, imeti dobiček evropske kapitalistične države. In če Kitajci še ne vedo, kaj je jedro kapitalizma, ga bodo že spoznali. Nekaj socializma je že tam. Roparji civilizacije bodo poskrbeli, da dobi trdna tla. A narod, ki se rešuje mandžurske dinastije, se bo znal Otresti tudi kapitalističnega jarma.___________
NOVICE.
* Meteor. Na Moravskem so videli 10. jan. ob četrt na devet zvečer jako svetel in velik meteor, ki je prihajal v smeri od Kasiopeje in krenil proti zahodnemu obzorju. Meteor je imel velikost za pol luninega krajca, je bil podolgovat in je žarel na tistem koncu, ki je bil obrnjen proti zemlji, v modrikasti luči, drugi konec pa se je kopal v čudovito lepem rdečem sijaju. Snežno pokrajino je oblil meteor s tako svetlobo kakor da bi sijala polna luna.
* Samomor arhitekta. Na dunajski akademiji za vpodabljajoče umetnosti se je ustrelil 17. t- m. 62|etni arhitekt Avgust Gottvvald. Pognal si je bil kroglo v sence. Gottwald si je končal življenje vsled slabih gmotnih razmer. Samomorilec je bil precej nadarjen stavbenik, toda bil je jako nemirnega temperamenta, ki mu ni
ETBIN KRISTAN:
Odločitev.
(Konec.)
Gospodje so se z njim najrajši pogovarjali o politiki. Pazil je, da bi ne užalil nikogar, toda zatajeval ni svojih misli in pogostoma je prihajal z vplivnimi ljudmi v nasprotje in tedaj je trdovratno zagovarjal svoje nazore. Čim več je bilo takih slučajev, tem bolj so ga vabili v svojo družbo. O nekem gospodarskem vprašanju je napisal članek, ki se mu je zdel tak, da bi mu ne mogel ugovarjati nihče. A doktor Hruškovec mu je očital, da je to sama teorija; v življenju je vse drugače.
Tedaj so prišle volitve. Njegov šef se je zopet smejal in ga dražil;
— Aha, zdaj prihaja čas. Ali ste si že izbrali kandidaturo? Veste, zdaj bi morali biti pametni. Sami zase vendar ne opravite ničesar. Le zgaga bo. Agitirali boste in^ škode napravili, sebi pa vendar ne pomagate. Če vas pa podpre stranka, ste na konju. Ampak pametni bodite, pa trdi. Saj me razumete.
Velimir ga je pogledal:
—Gospod doktor, pozabili ste, da itak še ne morem kandidirati.
— A. tako! Kaj res še niste trideset? Aha. Torej si mislite, da lahko agitirate brez škode. No, kakor menite. Ampak oni tudi potrebujejo agitatorjev.
— Pa tudi na to še nisem mislil.
— Kaj? ... No, meni že lahko zaupate. Saj sem vam že dejal, da mi je vseeno. Na svet pa nisem prišel še le danes. Kaj pa ste nameravali s tistim člankom? Pa tisti koncept, ki ste ga včeraj pustili na mizi — kaj to ni načrt govora? No, veselili se ne bodo če boste tisto
nikjer dovoljeval dolgega obstanka. Bil je v Pekingu in San Frančišku, odkoder se je vrnil reven na Dunaj. Prijatelji so mu bili priskrbeli delo v ateljejih, a ni mogel nikjer trajno obstati Bil je pravi tip bohema.
* Hvaležna domovina. Nacionalistični italijanski list »Giornale d’ Italia« je objavil naslednje pismo: »Podpisani Pavel Cjavolo, vojak 11. berzaljerskega polka, rezervist letnika 1888, je bil v bitki pri Sarašatu dne 3. oktobra 1.1. težko ranjen v prsa in rame. Podpisani je oženjen in biva na 45 dnevnem dopustu v domovini. Toda čeprav sem nad mesec dni že doma, nisem dobii nikake podpore in se obračam do Vas za majhno podporo, ker sem moral zastaviti mnogo stvari, da sem mogel živeti. Zahvaljujem se naprej.« Tako se godi proletarcem, ki morajo vršiti svoje »dolžnosti« za tiste, ki poznajo samo svojo »pravico«, namreč tisto »pravico«, da izkoriščajo slabšega in ga zasužnjujejo. In današnja kapitalistična družba pravi, da je to »morala.«
* Beg med zaslišanjem. Berlinsko sodišče je že dalj časa iskalo Otona Riickerta, ki je bil uganil več prestopkov. Slednjič so ga zasačili pri kradenju kolesa. Odvedli so ga na moabit-sko kazensko sodišče, kjer ga je preiskovalni sodnik zasliševal. Da prinese iz sosedne sobe potrebne akte, se je sodnik za kratek hip odstranil. Ko pa se je v naslednjem trenutku vrnil v zasliševalno sobo, kjer sta bila z Ruckertoin sama, o uzmoviču ni bilo ne duha ne sluha. Obenem s tatom pa je bil izginil tudi sodnikov klobuk; jetnik si ga je bil posadil na glavo, da je pobegnil popolnoma neovirano.
* Razžaljeni Poiret. Uredništvo lista Ex-celsior se je zelo začudilo in obenem se niso nič manj začudili njega bralci, ko so zvedeli, da toži znani pariški krojač Poiret list zaradi razža-ljenja časti. Poiret se čuti razžaljenega, ker ga je list večkrat imenoval modnega kralja, dasi mu je dal ta častni naslov brez najmanjše sence porogljivosti in šale. Ali gospodu Poiretu ne ugaja, da ga imenuje list kralja, bodisi zategadelj ne, ker se čuti republikanca, ali pa morda zato, ker ne mara biti kolega vladarjev Španije, Srbije, Črne gore in drugih. Ali najbrž pa je stvar ta, da hoče Poiret napraviti zase ceno in obenem senzačno reklamo, kar se mu s tem nenavadnim procesom gotovo posreči v večji ali manjši meri. Kajti krojaški gospod vendar ne pričakuje, da bo dobil 25.000 kron odškodnine, ker ga zmerjajo za kralja mode. Časnikarji pa bodo v bodoče gotovo toliko previdni, da Poireta ne bodo več imenovali kralja, čeprav samo modnega, ampak nazivali ga bodo s tistim pridevkom, ki ga je imel od počet-ka — damskega krojača.
* Ponarejevalci denarja. V Odesi so prišli na sled družbi ponarejevalcev denarja, ki je obstajala iz dveh Rusov, ter po enega Srba, Bolgara in Turka. Ponarejevalci so imeli izborno urejeno litografijo, kjer so ponarejali srbske bankovce; v promet so spravili več tisoč dinarskih bankovcev.
* Kričeča obtožnica. Kaj je vredna naša socialna in gospodarska politika, kažejo naslednje številke: V letih 1904. do 1910. se je iz Av-stro-Ogrske izselilo 2,350.000 ljudi. Da to ni navadno, redno gibanje prebivalstva, nas uveri dejstvo, da se je iz mnogo bolj obljudene Nemčije v tem času izselilo le 341.000 oseb. Zakaj Avstrijci kar trumoma zapuščajo »domovino«? Zato ker je Avstrija delavskemu ljudstvu pisana mati, ker po zaslugi svojih oblastnikov in državnikov uživa žalosten sloves, da ima najdražja živila in najmanjše mezde in da je glede na socialno politične in šolske izdatke skoro na zadnjem mestu.
* Mlada babica in nje babica. Najmlajša vseh babic je gotovo 281etna Japonka Kuni Mid-zuami v Takati. To njeno zgodnjo čast stare matere pojasni dejstvo, da se je sama poročila že s 13 leti, njena hči pa s 14 Ali to še ni vse. V hiši gospe Kuni Midzuani živi namreč tudi njena in poleg tega še mati matere, 90letna starka. V tej japonski družini živi torej praprababica, prababica, babica, mati in otrok, vseh skup pet rodov.
* Avtomobilska nezgoda vsted mraza.
Blizu Prentona v državi New York so zamrznile roke šoferju avtomobila, kjer je bilo šest oseb. Avtomobil je z vso silo planil v zamrznjeni de-
govorili.
— Gospod doktor, kar ste čitali, so moji nazori, a namen je bil drugačen.
— Kakršenkoli je že bil, Hruškovcu gotovo ne bo všeč. Sicer pa vam ne pravim nič drugega: Jaz bi bil pameten, če bi bil na vašem mestu.
Kamorkoli je Velimir prihajal, povsod so govorili o volitvah. Tudi Julkin oče je bil zdaj ves v politiki. Z njim se je še najmanje prepiral, da bi ne žalil dekleta, dasi mu je bilo včasi težko molčati. Enkrat pa ga je Sernič naravnost vprašal, če ne bi šel v nedeljo govorit na shod in tedaj mu je odgovoril, da ne, ker bi moral govoriti drugače, kakor bi gospodje pričakovali. Sernič ni več silil vanj. A dva dni pozneje ga je povabil doktor Hruškovec in mu povedal, da se v kratkem ustanovi nov gospodarski zavod, za katerega bo treba ravnatelja. Razlagal mu je namen in ustroj, nazadnje pa ga je kar vprašal, če bi ne prevzel ravnateljstva.
Velimir je bil čudno presenečen. To bi bilo povišanje nad vse tovariše. A vendar se mu je zdelo, da nekaj ni v redu. Reči ni mogel ne da ne ne. Končno je dejal, da mora vendar premisliti in Hruškovec, ki je bil nenavadno^ ljubezniv, je odgovoril, da rad počaka štirinajst dni.
Velimiru se je v duši vnel boj, ki ga je silno razburjal, a mu ni bil jasen. Iskal je samoto, da bi mogel zbrati vse misli in si razbistriti vse pojme. A čimdalje manj je imel miru. Se pogosteje so ga vabili v družbe in odvračali njegove misli na vse strani. Za hip se je včasi vprašal, kaj bi rekla Slavka. Morala bi biti srečna. In vendar se mu je zdelo, da ne bi bila zadovoljna. Videl jo je le malokdaj in nikdar ji ni govoril o rečeh, s katerimi se je največ ba-
trJl V^iei oi ?»	rl«	a	ta
lavarski prekop Vsled silnega padca in teže avtomobila je led počil in vseh šest oseb je izginilo v ledenih valovih. Utonili so vsi s šoferjem vred.
Ljubljana in Kranjsko.
— Solidna verska načela zahteva »Slovenec« za svojo stranko. To je prav lepo, ali težko se bo dalo izvršiti, tako težko, da bo najbrže nemogoče. Zakaj če smo prav poučeni, gre škofovemu listu za krščanska načela. Toda kako daleč bi morali naši ljubi klerikalci korakati po taka načela? Gospoda! Skoraj 2000 let nazaj! Tja do palastinskih dogodkov in do življenja pravih kristjanov, ko so imeli krščanski nauki še praktično veljavo. Ali to je daleč. Predaleč za Jegliča in predaleč za Šušteršiča. Klerikalci bi sicer gotovo radi odšli nekoliko nazaj, najprej do leta 1870., do papeževe posvetne vlade, potem do predustavne dobe, ko še ni bilo treba markirati demokratizma, in potem še malo dalje do srednjega veka. Tam bi se pa ustavili, zakaj tam je bilo prijetno toplo in lepo svetlo. Pravijo »temni srednji vek«, »mračni srednji vek«; pa to vse ni nič res, zakaj še o belem dnevu so takrat zažigali grmade, tako velike, da so se celi ljudje lahko pekli na njih. Nazaj, nazaj, ampak le do gotovo meje. Če so solidna verska načela tako daleč kakor krščanstvo, jih pa naši klerikalci gotovo ne pojdejo iskat.
— Važna sodba o zadevi »Glavne posojilnice«. Pretekli teden sta bili v zadevi »Glavne posojilnice« pred deželnim sodiščem v Ljubljani dve razpravi. Od teh je izšla že sodba v zadevi Ivana Robežnika, posestnika in trgovca na Viču, ki je tožil Glavno na priznanje, da ni njen član. Deželno sodišče je tožbenemu zahtevku ugodilo in izreklo, da Robežnik ni član »Glavne«. V glavnem se opira sodišče v razlogih na priznanje Glavne posojilnice same, da njen upravni svet ni do 18. maja 1910 sploh nikdar sklepal o vsprejernu kakega člana. Sodišče zavzema stališče, da je treba za vsprejem zadružnika formalno pravilnega sklepa upravnega odbora o sprejemu, da torej ne zadošča samo dovolitev posojila ali pa podpis pristopnice. Sodišče je mnenja, da se mora izvršiti sprejem zadružnikov povsem pravilno, natančno po predpisih zakona in pravil, drugače vsprejem ni veljaven. Kajti iz nepravilnosti v poslovanju ne morejo izhajati pravico ustanovljajoča dejstva. In posebej v slučaju Glavne, pravi sodišče, se je jasno pokazalo, kam pripeljejo nered-nosti in nepravilnosti v poslovanju. — Brez-dvomno je, da se bo sodba v drugi stvari glasila ravnotako. — V slučaju, če se mnenju ljubljanskega deželnega sodišča pridružita še druga in tretja inštanca, kar je na podlagi dosedanje judikature najvišjega sodišča precej verjetno, bo imela »Glavna« v celem kvečjemu le onih 47 članov, katere je upravni odbor v svojih sejah po 18. maju 1910 izrecno sprejel za člane.
— O ureditvi in zvišanju plač deželnim cestarjem ter njihove starostne preskrbe poroča deželni odbor: Za vse, skupaj 622 km dolge dež. ceste je nameščenih 105 cestarjev, izmed katerih ima vsak povprečno okroglo 6 km ceste o-skrbovati. Glede plače teh cestarjev ni nikake določbe (norme). Ista je popolnoma slučajna ter se menjava ne vpoštevaje kakorkoli dolgost službene dobe med 30 in 50 K na mesec. Jasno je, da cestarji pri današnji draginji in današnjih drugih delavskih plačah s temi prejemki ne morejo izhajati in da so prisiljeni poiskati si proti določbam veljavnih službenih predpisov in ne na korist službe postranskih opravil in drugačnih zaslužkov. Da se odpravi ta nedostatek, je nujno potrebno, da se prejemki deželnih cestarjev urede in primerno zvišajo in to tem bolj, ker je drugače do malega izključeno dobre cestarje v službi pridržati ali pri novih namestitvah porabne in zanesljive ljudi dobiti. Spričo tega predlaga deželni odbor:
Vsi deželni cestarji se z ozirom na plačo razvrste v tri službenočasovne kategorije. Plače se določijo tako-le: I. kategorija mesečnih 50 K, II. kategorija mesečnih 55 K, III. kategorija mesečnih 60 K. V vsako kategorijo je uvrstiti eno tretjino cestarjev vpoštevaje pri tem dolgost službene dobe, njihovo sposobnost (po-rabnost) in vedenje. Novi prejemki deželnih cestarjev stopijo s 1. januarjem 1911 v veljavo.
— Deželni cestarji, ki postanejo vsled visoke starosti ali vsled bolezni za službo nesposobni, nimajo po dosedanjih določbah nikake pravice do kakršnekoli preskrbe. Vdovam v službi ali v pokoju umrlih deželnih cestarjev se je priznala polovica preskrbnine. Osirotelim otrokom deželnih cestarjev naj bi se ne glede na njih število do dovršenega 18. leta dovolila miloščina, ki bi jo določil deželni odbor do najvišje mere polovične preskrbnine vdov. Deželni odbor je mnenja, da bo možno s predstoje-čimi zneski delanezmožne cestarje in njihove vdove in sirote obvarovati najhujših skrbi za obstoj in priporoča visokemu dež. zboru odobritev gorenjega za bodočnost veljavnega oskrbni tisk ega načrta.
— „Dramatično društvo v Ljub!jani“ ima
odborovo sejo v pete k, 19. t. m. ub 6. uri 30 m. zvečer v ravnateljevi pisarni deželnega gledališča •— pritličje. Ker sta na dnevnem redu dve izredno važni točki, se prosijo čč. gg. odborniki in tudi gg intendančni člani, da se blagovole te seje polnoštevilno udeležiti.
— Umrli so v Ljubljani: Rafael Snoj, rejenec, 3 mesece. — Fran Mihelič, delavka, 66 lat. — Marija Knopfer, delavka, 78 let. — Slavko Miklavžek, slikarski vajenec, 17 let. — Melhijor Srnerajc črevljarjev sin, 4 dni. — Marija Majer-šič, uradnikova vdova 43 let. — Alojzija Gosar, 43 let. — A-itonija D6rer, branjevka, vpokojena delavka tobačne tovarne, 67 let.
— Smrtna nezgoda Blizu Domžal je peljal dne 15. t. m posestnik Ivan Redenšek voz, ki je bil težko obložen s stavbnim lesom. Na klancu se je voz pievrnil in pokopal pod sabo Reden-ška. Silna teža je nesrečnega posestnika popolnoma zmečkala m je bil tanoj mrtev. Ponesrečenec zapušča vdovo s tremi nedoraslimi otroci.
— Smrten padec. Dne 14. t. m. se je peljal posestnik Jožef Gracelj iz radovljiškega okraja z vozom v Bohinjsko Belo. Na vozu sta sedela ludi kmečki sin Valentin Dežman in kmečko dekle. Ko so v Beli vse opravili in spili par litrov vina, so se popoldne vračali domov. Dežman je sam sedel na zadnjem koncu voza. Medpotoma je nenadno padel z voza in dobil tako težke notranje poškodbe, da je drugi dan umrl.
. Zmrznil je. Dne 13. t m. so našli na cesti v Malem Korenu občinskega ubožca Janeza Papeža mrtvega. Najbrž je bil na potu omagal in zmrzn 1.
— Uboj. V Malem Lipi ju je pilo dne 14. t m. v gostilni več domačih fantov. Med njimi je bil tudi 221etni Franc Žnidaršič. Pozneje je prišlo v gostilno več fantov s Hriba in iz Gradence, ki so se začeli z domačimi fanti pričkati. Gostilničar je zato iziiral vse fante iz gostilne. Zunaj pa sta se obe v stranki spopadli. Fant Mihael Papež je udaril Žnidaršiča z vso silo po glavi, da se je zgrudil nezavesten in je umri ponoči, ne da bi se bil zavedel. Ubijalca so prijeli.
— Z vlaka je skočila. Zadnjo soboto se je odpeljala iz Ljubljane dekla Antonia Kovačičeva domov v Srebrnič na Štajerskem, da obišče domače. Blizu Litije se ji je nenadoma zmedlo in je skočila iz vlaka. Pozneje se je zopet zavedla, pri skoku si je zlomila roko in dobila več lahkih poškodb.
— Nemi Jakob. Meseca avgusta leta 1906 se je pojavil v mestu gluhonem 33!etni mož, ki je prosjačil po hišah. Marsikdo se je usmilil moža, ki je razodeval svojo revščino s kretnjami in z obrazom. Gluhonemi Jakob je živel jako veselo, kajti poleg prosjačenja se je-pečal skrivoma še z drugim poslom: medene prstane je prodajal za zlate. Sumili so že davno, da mož ni gluhonem, ali dolgo mu niso mogli priti na sled. Slednjič so ga le prisilili, da je izpregovoril, čeprav s predrugačenim glasom. Povedal je, da je Jakob Urban, doma s Hrvaškega. Pregnali so ga v domač kraj, ali kmalu se je vrnil na Kranjsko in nato krenil v Trst. Ko so pričeli z deli v Gruberjevem kanalu, se je zopet vrnil v Ljubljano. Dne 17. t. m. so ga zasačili v Kolodvorski ulici pri tatvini čevljev. Ker ga sumijo tudi vloma v Dobrunjah, ki se je zgodil meseca oktobra 1. I. pri trgovcu Lipohu, so ga izročili deželnemu sodišču,
— Občinske volitve v Kandiji pri Novem mestu. Za veliko občino Šmihel-Stopiče, ki obsega 4 obširne fare: Šmihelsko, Vavtovško, Stop-ško in Podgrajsko, so bile razpisane občinske volitve na 16, 17. in 18. t. m. Da obdrži dose-
vil. Včasi si je očital, da je neodritosrčen, a ta
čut je hitro zastri, rekoč si, da ji pripravlja srečo in da se zaradi nje bojuje sam s seboj.
Dnevi so^ hitro potekali in njegova nervoznost je naraščala. Če sprejme Hruškovčevo ponudbo, doseže njegov ponos še več nego je mogel sanjati. Pa vendar. — Sernič mu je enkrat v šali skrivnostno čestital in Velimir je bil v največji zadregi, ne vedoč, kaj naj odgovori. Julka je bila od dne	do dne	bolj	ljubezniva	in
njena mati tudi. V pisarni in	pri	sodišču pa	je
bilo kakor nalašč toliko dela, da se ni mogel oddahniti.
Tisto noč, preden je imel odgovoriti Hruškovcu, ni mogel spati. Vsa preteklost se mu je ponavljala v mislih. Vse trpljenje je pretrpel še enkrat in vse nekdanje želje so vstale vnovič in se zlile v eno	samo, veliko željo. Kaj	je
hotel drugega, kakor	doseči----------kaj? Kaj	je
hotel doseči? Mar ne tega, kar mu zdaj ponujajo? Kaj ga je gonilo in bodrilo in osveževalo njegovo moč, če ne ponos? In česa more zahtevati ponos?... Pa vendar...! Nekaj vendar ni v redu. Stvar ni čista. Drugače bi mu moralo biti vse jasno in dvoma ne bi bilo.
Do jutra se je valjal po postelji. Izmučen je vstal. Dopoldne je opravil neko ^razpravo, potem se je napotil k Hruškovcu. Šel je po ovinkih. Tako je prišel v ulico, v kateri že davno ni bil. Tukaj je stanoval neki krojač^ in Velimir se je iznenada spomnil, da mu je dolžan za obleko in zimsko suknjo. Ta hip je občutil vso klavrnost takih sitnosti in zazdelo se mu je, da ima na nogah verigo z ogromno krogljo. Kakor da ga je bič ošinil po plečih, je pohitel k Hruškovcu. Tam je bil tudi doktor Sernič s hčerko.
Hitro je opravil, kakor da bi se silno mudilo. Ko sta se s Hruškovcem pobotala, se je ta nasmehnil in dejal:
—Ali ste že mislili na to, da boste na novem mestu morali reprezentirati?
Tisti hip mu je čestital Sernič in z njim Julka. Bil je v taki zadregi, da je le jecljal o nepričakovani sreči, ne vedoč, kaj govoriti in kaj hoče. Sernič pa se je namuzal rekoč:
— Eh, meni se je tudi tako godilo. Pa to smo že davno vedeli vsi; saj nismo slepi. Le objanrite jo pa pridite kar z nami na kosilo. Mama je itak tudi vsa zaljubljena v vas...
Velimir ni vedel, če je ginjen ali presenečen. Julka je bila tako blizu njega in njene oči so bile tako svetle, njen dih tako gorak... objel jo je in potem... potem je bil kakor pijan.
Zvečer je bil zaročen in drugi dan imenovan za ravnatelja. Odhajal je iz pisarne s krepkejšimi koraki, povzdignjeno glavo, kakor človek, ki se zaveda svojega položaja. Le v očeh se mu je nekaj izpremenilo. Iz duše mu je izginil ponos in se ni hotel več vrniti. Nekaj doslej tujega, navidez podobnega, a vendar vse drugačnega se je naselilo tam.
* Unior in samoumor v šoli. V Bukovini je oddal v sučavski višji gimnaziji učenec šestega razreda Vicente Greczuk med matematično uro na profesorja Jurija Mokranskega štiri strele iz revolverja. Profesor se je zgrudil s krvjo oblit. Nato je dijak kriknil: »To je maščevanje za nas vse nad tem šolskim tiranom, ki nas hoče končati s svojo učno metodo!« in dva-ki at ustrelil iz revolverja proti svojemu desnemu sencu. Bil je takoj mrtev. Med dijaki je nastala strahovita panika. Mokranskega so prenesli umirajočega v bolnico. Gimnazijo so takoj zaprli.
datlji klerikalni očak Zurc-Štembur še nadalje županski stolček, so se vrgli njegovi pristaši, na čelu jim farovški gospodje vseh prizadetih far, s polnim parom na volilno agitacijo. Nekatere vasi se potegujejo že dalje časa — in to popolnoma upravičeno — za ustanovitev samostojne občine, a tudi po drugih vaseh je večina volilcev s Štemburjera in njegovimi odborniki-kimavci nezadovoljna, vendar mu je vzlic temu uspeh zagotovljen, ker naš kmet je še vedno tako zelo odvisen od volje duhovnih gospodov, da njihove agitacije pri ogromni večini volilcev ni smatrati za agitacijo, am ik kar naravnost za strikten ukaz.
— Ustanovitev podružnice »Vzajemnosti« v Novem Mestu. Tudi v dolenjsko zemljo je posejano seme socialistične ideje: v torek dne 16. t. m. se je vršil v Novem Mestu pri g. Mat-kotu na kolodvoru pod predsedstvom sodruga dr. Tomšiča dobro obiskan ustanovni občni zbor podružnice »Vzajemnosti« za Novo Mesto in okolico. Priglasilo se je takoj nad 30 članov in s tem ustanovilo že 20. podružnico »Vzajemnosti«. člani so volili naslednje sodruge v odbor: predsednik tiskar Blaž, podpredsednik skladiščni mojster Twrdy, blagajnik dr. Jelenec 1. tajnik Gregorc, 2. tajnik Schweiger, v nad-zorništvo pa sodruge: Saje, Schiffrer, Oster-mann, Falkner in Bele. Mesečni prispevki znašajo 30 vin. za člana. — Upajmo, da požene tud; na Dolenjskem, v tej najzaostalejši slovenski Pokrajini, socialno demokratična misel globoke korenine, da se tudi v teh krajih od leta do let i l omnože trume vztrajnih in zavednih boriteliev >a visoka stremljenja naših organizacij. V lose go tega cilja na delo, sodrugi, predvsem na oelo za razširjenje in spopolnitev našega tiska našega dnevnika »Zarje!«
ESektroradiograf Ideal. Danes specialni večer s krasnim vsporedom. posebno je omeniti krasno dramo »Pod zvezdnatim obokom« in velekomične slike »Piefke enovprežnik«, in »Fricek je zaljubljen«. Jutri senzacionelna satira »5375 prebivalcev« in »Zigoto« komična Privlačnost! V torek senzacionelna drama Nordisk pl. Co. »Izkrvavel«, najboljša vseh
dosedanjih slik.
V kavarni „Central“ je vsak večer koncert zagrebškega mešanega zbora „Javor“. Petje in proizvajanja tamburaškega zbora so vredna, da ljubitelji slovanske pesmi in godbe posetijo ta koncert. Vstop prost, kavarna je vso noč odprta.
Štajerski deželni zbor.
Najaktualnejše vprašanje na Štajerskem je zdaj to: Ali pojde z deželnim zborom, ali ne pojde? Vlada ga je sklicala in upa, da pojde. Prva seja se je izvršila in šlo je gladko. To seveda ni podlaga za kakšno prorokovanje. Prva seja se lahko mirno izteče, ker je skoraj sama formalnost. Prihodnja seja pa je šele v petek. Tedaj se bo morda že vedelo, kaj in kako. Dotlej se bodo pač nemški nacionalci in slovenski klerikalci pogajali in morda se posreči kravja kupčija.
Res je, da dela obstrukcija v deželnem zboru sitnosti in da spravlja deželno gospodarstvo v nered. Kljub temu si človek skoraj ne želi »reda«. Zakaj naj bo sprava kakršnakoli, vendar ne more biti zanesljiva: nekoliko spornih vprašanj lahko reši, temeljnega nasprotja ne spravi s sveta. In če se vidi nesposobnost deželnih zborov na vseli straneh in obstrukcija povsod, bi človek skoraj rajši videl, da bi prišla ta mizerija prav do vrhunca in da bi se popolnoma podrlo, kar ne more stati, ker nima zdravega temelja.
Morda bodo zakrpali deželni zbor za nekaj časa. Kaj bo pomagalo? Par let pojde po sili za silo, a naenkrat bo voz zopet obtičal, pa bo vse zopet tako kakor zdaj. Za reševanje teh nebogljenih deželnih zborov porabljajo toliko časa in toliko sil. da bi se z enako, če ne z manjšo energijo, lahko rešilo narodno vprašanje v Avstriji.
Namestnik grof Clary je pri otvoritvi zelo priduševal poslance, da naj bodo pridni, složni in delavni. Pravil je, da gleda vsa dežela polna upanja na deželni zbor. Potem je pravil, da se je določil delovni program, ki pomeni srednjo Pot, po kateri bodo lahko hodile vse stranke. In svoje prigovarjanje je zabelil z nekaterimi lepimi frazami.
To je bila namestnikova naloga. Ali kar sc tiče upanja vse dežele, so nazori prebivalstva vendar nekoliko različni od namestnikovih. Zvišanje raznovrstnih doklad ni ravno n;:jlepše upanje za prebivalstvo. Ko so novoizvoljeni poslanci, med katerimi je tudi sodrug Kolleger, storili obljubo, sta se volila dva zapisnikarja. Izvoljena sta bila nemški nacionalec <Ir. Negri in slovenski klerikalec Vrstovšek. To se smatra za prvo znamenje zboljšanega položaja, ker je prvi slučaj, da je Slovenec izvoljen v predsedništvo.
Socialni demokratje so vložili predlog, ki zahteva, da se predloži načrt volilnega reda na podlagi splošne volilne pravice ter enakih in narodno enotnih volilnih okrajev.
Prihodnja seja je v petek.
Štajersko
— Rudniške nezgode v Trbovljah. Rudar Franc Jeran je padel v jami več metrov globoko. Zlomil si je levo nogo in se hudo razmesaril po obrazu in telesu, Njegove poškodbe so smrtno-nevarne. — Vsled streljanja se je razrahljal material in potegnil delavca Lovrenca Komška za sabo v globino. Komšek si je zlomil desno nogo in se ranil po obrazu — Delavec Franc Peskar je pripravljal jamski les. Naenkrat mu odleti sekira in se zasadi s tako silo v desno koleno, da je takoj zazijala globoka rana.
— Iz ljubezni do sina. Sin posestnika Jo sipa Jurkaša iz Malega Obreža je imel opraviti prtd breškim sodiščem. Njegov oče je podal krivo izjavo, da bi rešil sina obsodbe. Oblasti so prišle temu na sled in celjsko sodišče je obsodilo Jurkaša na tri mesece težke ječe.
— Divji sin. V Konjicah sta se iz malenkostnega povoda sprla Stefan Lcžak in njegov oče Franc Ložak. Tekom prepira se je vrgel sin ves besen na očeta in ga obdeloval s kamenjem po glavi; oče je dobil težke poškodbe. Drugi sin
je skušal rešiti očeta u rpk, besnega brata, a je divji fant tudi njega večkrat ranil na roki. Šele sosedom se je posrečilo, da so ga zvezali.
Redarski eksces v Trbovljah.
Zaradi krivične aretacije in zaradi nečloveškega pretepanja ubogega rudarja P. sta se morala v pondeljek dne 15. t. m. zagovarjati pred okrajnim sodiščem v Laškem trgu občinska stražnika Lipovšek in Grosser. Obdolžena sta, da sta dne 1. novembra 1911 okolo 11. ponoči krivično aretirala rudarja P., ga odpeljala v občinski zapor in tam nečloveško pretepavala. Priča učitelj Kuhar je izpovedala, da je bil P. njegov učenec v obrtni šoli in da je bil vseskozi miren, uljuden človek, vedno lepega vedenja tudi na cesti. Dal mu je najlepše spričevalo. Priča učitelj Kuhar je izpovedal, da je bil P. vedale, da so dne 1. novembra pili v Vidmajerjevi gostilni. Okolo 11. je prihitela gospa Vidmajerjeva ter jim povedala, da sta Lipovšek in Grosser aretirala P., nakar so odšli prati občinski hiši na sprehod in potem v Lipovšekovo gostilno.
Kričanja v občinskem zaporu niso slišali. Priča Katarina Vidmajer, ki je sodnik ni hotel zapriseči, je izpovedala, da ji je Lipovšek dejal: »Tega P. moramo enkrat zapreti«. Ob 11. je slišala klic, ko je eden fantov na cesti zavpil: »Kaj bodete aretirali P., ko ni nič naredil«. Nato so šli gostje iz gostilne in so videli, ko sta Lipovšek in Grosser gnala P. po cesti mimo hiše. Gostilna se je potem zaprla in so odšli z g. učiteljem proti občinski hiši. Pri občinski hiši na mostu je slišala, ko je P. v občinskem zaporu kričal in se jokal. Potem so se obrnili in šli^ v Lipovšekovo gostilno. Čez nekaj časa je prišel Lipovšek domov in je dejal k Vidmajerju: »Danes smo aretirali P. Jutri, ko pridemo pred župana, le glej da bodeš dobro govoril in da ne bomo ostali na slabem imenu«. Med tem sta se obtoženca zadrla nad Vidmajerjevo in odločno tajila. P., ki je še danes bolan, je opisal dogodek sledeče: »Dne 1. novembra sem šel okolo 11. ponoči z dvema tovarišema po cesti. Kar naenkrat sta me zagrabila stražnika in me odgnala prav sirovo v občinski zapor. V zaporu sta mi vse stvari odvzela. I akoj sem slutil, da rne bodo tepli in zategadelj sem se hotel izogniti ter sem zlezel za peč. Naenkrat me je Grosser prijel, zvekel od peči in me začel nečuveno prete-pavati, tako da sem se od bolečin zgrudil na tla. Drug dan sem bil ves krvav in po hrbtu in stegnih ves črn od udarcev. Ko so me drug dan izpustili iz zapora, sem šel h gosp. županu in sem mu naznanil nezaslišano kruto ravnanje redarjev. G. župan je dejal, da ne veruje, da sta me policaja pretepala«. Na to, ko je dr. Zdolšek predlagal zaslišanje priče g. Kajtna, ki se je v noči zbudila v hiši in slišala krik ter klicala. »Ate, kaj pa je danes v hiši, da se nekdo joka« in ker sta obtoženca predlagala zaslišanje priče g. Vodušeka in g. Kramerja, se je obravnava preložila. O izidu tega barbarskega dogodka bomo še poročali.
Svoječasno je »Zarja« priobčila ta dogodek, nakar je Grosser vposlal popravek, sklicujoč se na § 19. tiskovnega zakona in vso zadevo utajil. Ze dosedanja razprava je pokazala resnico takratnega poročila v »Zarji«.
Koroško.
— Poskušen samomor topničarja. V celovški topničarski vojašnici se je ustrelil dne 13. t. m. vojak Maks Janda z revolverjem v trebuh in se smrtno nevarno ranil. Topničarja so operirali in se je operacija posrečila. Vzrok samomora je baje domotožje.
— Zadušil se je. V Beljaku je našla dne 15. jan. vrtnarja Pavla Kolničarja njegova sestra mrtvega v postelji. Ko je stopila v sobo, ji je udaril nasproti gost dim. Preproga in sobna tla so močno tlela. Poklicali so takoj zdravnika, toda vsi poskusi, da bi nezavestnega vrtnarja oživili, so bili brezuspešni. Kolničar se je bil zadušil v hudem dimu. Tla so se vnela najbrž vsled tega, da je zagnal vrtnar ogorek
ci8are naaprepr0g0.ekieta y	se	jf
ustrelila doma 201 eina I. Rumpfova. O vzro!i) samomora ne vedo nič gotovega.
— Za poškodbo je umrl Topničar Janda, ki smo bili o njem poročali, da si je pognal s samomorilnim namenom kroglo v trebuh, je pud legel težki poškodbi in umrl 15. t. m._________
Goriško.
— Polom za polomom. N;r dna delavska organizacija v Gorici je sklenila svoje siromašno življenje, ko so se izjalovili vsi poskusi razbiti slogo goriškega delavstva S parado ustanovljena je umrla brez slovesa in brez ceremonij.
— Skrivnosten zločin. Pismo slovenskega izseljenca iz La Plate, ki je pripovedovalo o umoru kamenjskega župana in o nedolžnem obsojencu, se v glavnih točkah ne vjema z resnico in je morda vsa stvar izmišljena. Zanesljiva po izvedovanja v Kamn;u so dognala, da tam najstarejši ljudje ničesar ne vedo o umoru in ptav tako je tudi popolnoma neznano, da bi bili koga iz tega kraja vsled umora obsodili na dolgoletno ječo. Nekega Lovra Sandegiacoma iz Italije poznajo sicer, ker je b,l poročil deklico iz tega kraja- a )e umr' Pre(^ v G°ric' *n n* bil nikdar v Ameriki. Dozdevni umor se je torej še bdj zagrnil v nejasnost.
Trst
— O hrvaških sodrugih. Objavili ste, cenjeni sodrug urednik, notico, s katero ste poživljali hrvaške delavce v Trstu, naj se vpišejo v našo, jugoslovansko socialno demokratično organizacijo. Ne samo hrvaški, marveč tudi srbski in drugi jugoslovanski delavci bi morali to storiti. Mislim si celo, da stvar navsezadnje ne bi bila tako težavna. V Trstu imamo že takointako nekoliko vnetih in inteligentnih hrvaških in srbskih sodrugov. Ti imajo, v kolikor mi je znano, tesne stike z drugimi hrvaškimi in srbskimi sodrugi. Dovolj bi torej bilo, da bi se ti poslednji potrudili pri svojih tovariših in znancih, pa bi se število hrvatskih in srbskih politično organiziranih sodrugov kmalu povečalo. Morda pa ne bi bilo
napačno, ako bi se izvolil mal odborček hrvaško-srbskih sodrugov, ki bi prevzel nalogo izvršiti potrebno agitacijsko delo pri hrvaških delavcih. Naj o tem razmišljajo politični odbor in hrvaški sodrugi. Morda bi tako delo obrodilo obilo sadov.
— Naš nedeljski shod, ki je bil sklican ob 4 pop. v gostilno »InternationaT, se je izvršil kakor je bilo pričakovati: Udeležba je bila ogromna. Obsežni prostori gostilne so bili kmalu pretesni in mnogo delavcev je moralo oditi Shod je otvoril s primernim pozdravom tajnik pol. odbora sodrug Golouh, ki je bil soglasno izvo Ijen za predsednika. Nato je sodrug Regent poročal o zadnjem državnozborskem zasedanju. Povedal je takoj, da ni rodilo za delavstvo nič posebno razveseljivega. Zbornična večina, ki je sestavljena iz protidelavskih zastopnikov, se je blagohotno udala volji ministrskega predsednika in odrekla s svojim glasovanjem avstrijskemu ljudstvu ceno življenje. Da se ta zaušnica delavskemu ljudstvu ni zgodila bez slovenskih klerikalcev je razumljivo; ni izostal ljubljanski proti-ljudski in landeshaupmanski značaj te stranke, ni pa se zgodila tudijjne brez dr. Ravniharja in ne brez tržaškega rodoljuba dr. Gregorina. — Za njim je poročal sodr. Pete jan obširno o draginji in organizaciji Jasno je dokazal, da se za-moremo proti draginji resno bojevati samo s krepkimi delavskimi organizacijami. Pojasnil je vzroke draginje, naloge strokovne, politične in gospodarske organizacije. Vabil je nato navzoče naj se lesno oklenejo vseh teh treh vrst naših organizacij; zlasti pa naj se z ozirom na bližajoče se deželnozborske volitve sklenejo močno politične organizacije, da bomo poslali v deželni zbor in mestni svet zastopstvo, ki bo znalo braniti življenske interese delavstva. Pri tem je tudi omenil škodo žoitih organizacij, med katere spada tudi nuša N D O in ki jo je zadelo zas u ženo plačilo za njen satanski namen, da razdrobi delavsko solidarnost in škoduje delavstvu sploh. — Za njim so govorili sodrugi Klinc, Milost in Krištofič. Sodrug Milost je zlasti omenil žalostni zdravstveni in gospodarski polo-ž tj Trsta, kjer prebivalstvo vsled vnanjega dotoka narašča, kljub femu, da se množe smrtni slučaji in da pojema število novorojencev in kjer je draginja taka, da si večina prebivalstva ne more privoščiti zadostnega živeža. Ko je izpre-govoril sodrug P e te ja n še nekaj besed o železničarjih in zidarjih, je sodrug Golouh s toplimi besedami zaključil lepo uspeli shod. Razveseljivo dejstvo je pri tem, da se je takoj po shodu priglasilo v stranko 56 novih članov in da se je nabralo nekoliko novih naročnikov za „Zarjo“.
— Veselica v gostilni »International”. V
nedeljo zvečer je priredil pevski zbor »Ljudskega odra“ v gostilni .International" lepo domačo veselico s petjem, ki je jako lepo uspela. Pevski zbor je pokazal lep napredek in sodrugi so pokazali tudi za to našo inštitucijo pozorno zanimanje. Po pevskih točkah je sledila loterija in je končno ob navdušenju navzočih zapel zbor še „Marseljezo“ ki je bila od navzočih sprejeta z velikim aplavzom.
— Velike tatvine v tržaški mestni bolnici. Pred nekaj dnevi so zasledili v mestni bolnici velik nered; pokradenega je mnogo perila, zlasti rjuh. Škoda znaša več tisoč kron. Usedla se je preiskava in je pol.cija aretirala več sumljivih oseb.
Samomor redarja v službi. 251etni redar Albin Špehar, ki je bil že eno leto in pol v službi, ter dodeljen oddelku na Belvederu, se je včeraj ob 6. uri zvečer ustrelil s službenim revolverjem v desno sence za ljudskim prenočiščem v ulici G. Gozzi. Ker je bil v službi, je imel na sebi uniformo. Zdravnik zdravniške postaje, ki je prišel takoj na lice mesta, je mogel konstatirati le smrt. Truplo je bilo prene-šeno v mrtvašnico pri sv. Justu. Vzroki samomora nesrečnega mladeniča niso znani.
Vestnik organizacij.
Založba „Zarje“ ima sejo danes točno ob 8. v uredništvu.
Tržaški politični odbor jugoslov. soc. dem. stranke ima Svojo redno sejo v petek 19. t. m. ob 7. in pol zvečer.
„Ljudski otier". Novoizvoljeni odbor .Ljudskega odra" ima svojo prvo sejo v soboto 2U. t. m. ob 8. in pol zvečer v društvenih prostorih. Želeti je, da se je odborniki udeleže polnoštevilno.
..Vzajemnost" v Škofji Loki ima v nedeljo 21. t. m. ob 3. popoldne mesečni sestanek v gostilni pri Guzelju Odborova seja bo ravno tam uro popreje
Cvetlični ples v Nabrežini priredi 20. t. m. v dvorani Grudnovega restavranta .Vzajemost*; sodeluje domači orkester.
Umetnost in književnost.
Iz pisarne slovenskega deželnega gledali šča. Jutri, v soboto se igra prvič moderna komedija »Gardist«, ki jo je spisal Franc Molnar, najpriljubljenejši komediograf moderne mad-jarske literature. V »Gardistu« hoče Molnžr pokazati, da je ženska vedno zvitejša in preme-tenejša od moškega, katerega zna preslepiti tudi takrat, ko bi vsak moški kapituliral. Nai-bolj rafinirani igralec-umetnik triumfira le za hip nad svojo ženo, koketno igralko, a hitro ga žena zmaga, ker zna igrati bolje. Komedija »Gardist« ima vseskoz napeto dejanje, ki simbolizira večni boj med moštvom in ženstvom. Predstava za par-abonente.
Engelbert Gangl: Bell rojaki I. ie naslov pravkar izdani zbirki novel. Knjiga, obsegajoča 224 strani stane vezana K 3, broširana K 2 50, po pošti 26 vin. več in se naroča v »Učiteljski tiskarni* v Ljubljani.
Delavsko gibanje.
— IH. (deželni) zbor furlanskih socialnih demokratov je bil v nedeljo dne 14 januarja v Krminu. Prisotnih je bilo 65 delegatov, ki so zastopali 49 skupin iz vse dežele. Slovensko deželno in okrajno organizacijo so zastopali sodr. dr. Tuma, V. Komauli in Štolfa. Predsednikom zbora je bil izvoljen sodr. Tuntar, zapisnikarjem pa sodr. Tonet iz Tržiča. Predsednik je v vzne-šenih besedah pozdravil navzoče delegate in zastopnike slov. deželne in okrajne organizacije na Goriškem ter državnega poslanca sodr. Pittonija, ki je zastopal izvrševalni odbor stranke. Na pred-
log predsednika je zbor sklenil odposlali sodiu* gom v Nemčiji brzojavne časttke k sijajni zmagi in k njih nevstrašeni borbi v prid internacionale. Na zboru smo tudi opazili zastopano prvikrat žensko organizacijo po sodrugmji Krasnich, ki je v lepih besedah pozdravila — kot prva zastopnica ženstva v Furlaniji — strankin zbor ter izrazila nado, da naj bi bile na prihodnjem zboru ženske organizacije zastopane v večjem številu. — Iz poročila o delovanju (porod sodr. Callini) je razvidno, da je stranka v zadnjem letu tako napredovala, da je danes važen politični faktor v deželi. Poročilo o odborovem delovanju, o blagajni in o listu — ki se je v zadnjem letu precej razširil in pomnožil svojo vsebino — je bilo odobreno. O političnem položaju na Goriškem (poročevalec sodr. Tuntar), je zbor sprejel resolucijo, ki ostro graja sklicanje deželnega zbora pred izvršenimi dopolnilnimi volitvami, neparlamentarno in ustavolomno postopanje vladajoče večine (italijanskih liberalcev in slovenskih klerikalcev), ki je razveljavila brez povoda mandat slovenskih trgov in mest. Končno je zbor sklenil (poročevalec sodr. Tuntar), da se za furlanski del dežele ustanovi politično društvo .Socialistična politična zveza za Furlanijo", katera bode imela za izključni smoter: socialistično propagando. V novi polit čni odbor so bili izvoljeni dosedanj člani razen enega, ki je odpotoval: Tunlar I, Callini A., Sdraule I., Pertout A. za Gorico; Tonet A. za Tržič; Clement za Krmin in Maich oli za Gradiško.
— Razredni boj na Angleškem, čeprav še nimamo končnih podatkov o glasovanju angleških rudarjev, vendar je že zdaj jasno, da bo po vseh okrajih velika večina za splošno stavko. V zadnjem času je šla po angleškem časopisju vest. da l;o zbuuila angleška splošna rudarska stavka rne iiuirodno luuaisk 1 stavuo. Te vesti so neutemeljene, kakor so pokazale informacije pri lr.eduaiodiem rudarskem tajništvu v Bruslju. V kratkem bo imela zveza prevoznikov sejo, da se posvetuje o stališču, ki naj ga zavzame napram sedanjim in bližnjim bojem. Vse-kako kažejo znamenja, da je prišel čas, ko plane angleško delavsko gibanje s tem elernentarnej-šo silo na dan, čem dalje je mirovalo. Prve po-četke smo videli že lani, ko je vsa buržvazija stepetala pred silo vstajajoče proletarske moči. In kazno je, da so bili lanski boji samo pred-glasniki še hujše borbe med proletariatom in kapitalizmom.
— Lep zgled. V preteklem letu je norveška socia'na demokracija razvijala posebno živahno agitacijo, ki je rodila bogat uspeh. Organizacije so se ojačile, časopisje se je močno utrdilo. G'avno glasilo stranke je imelo leta 1910. 14.000 naročnikov, koncem leta 1911. je dosegli število 20.000. Letošnjo jesen bodo zopet volitve v stort-hing in je opravičeno upanje, da se socialna demokracija vsled ojačenih organizacij in vsled razvitega tiska vrne mnogo močnejša v parlament. Koncem decembra so bile v Kristianiji volitve za mirovnega zaupnika in njegovega namestnika. Zmagala sta oba socialno demokratična kandidata s 5629 oziroma 3051 glasom, dočim sta meščanska kandidata ostala s 4837 oziroma 2073 glasovi v manjšini. Prvikrat se je zgodilo, da je zmagala socialna demokracija pri volitvi, kjer vori vsemesto en sam volilni okraj.
Shodi v Trstu.
Politični odbor jugoslovanske socialno-demo-kratične stranke v Trstu priredi:
v soboto 20. t. ni. ob 7. zvečer javen ljudski shod v Kolonjl
pri novem konzumnem društvu. Poročala bosta sodruga Regent in Petejan o zadnjem zasedanju državnega zbora ter o draginji in organizaciji ;
v nedeljo, 21. t. m.
ob 10. dopoldne javen ljudski shod na Vrdelci
ulica dello Scoglio .pri Patollu". Na dnevnem redu je: 1. Poročilo o zadnjem državnozborskem zasedanju. 2. Organizacija in draginja.
Poročata sodruga Regent in Golouh.
Z ozirom na važnost dnevnega reda so sodrugi v obeh krajih pozvani, da agitirajo za veliko udeležbo.
Gospodarski pregled.
X Delavska pekarna v Llbercu. V nedeljo je bila v Libc>rcu slavnostna otvoritev po vzoru dunajskih .Hammerbrotwerke“ zgrajene delavske pekarne, ki je last liberških socialističnih organizacij Vnanje obličje tovarne je lično, delavnični in skladiščni prostori snažni, vse obratovanje umno. Mešanje moke, gnetenje testa. razkosanje testa na enake hlebce — vse to delo opravljajo stroji. Moderni zadružniki pa morajo pri snovanju svojih orjaških obratov gledati predvsem na ugodne zdravstvene razmere v podjetju zaposlenih delavcev. V tem oziru je v delavski pekarni izborno poskrbljeno: v tovarniškem poslopju se nahajajo veliki prostori za oddih, za preoblačenje in za umivanje: delavcem so na razpolago tri pršne kopelji, banja in več umivalnikov. Vsak delovni stroj ima svoj lastni motor, vsled česar odpadejo vse transmisije, ki so v drugih tovarnah nevarna past za delavska telesa in ki grdo kaze delav-niške prostore. Tudi stene so oblečene dva metra na visoko z lončenimi ploČ cami, kar znatno olajšuje snaženje prostorov. — Časi se pač izpremi-njajo! Nekdaj so obupani proletarci požigali tovarne in pokončavali mašine Odkar je v delavske mase posijala luč socialističnega spoznanja, grade proletarci sami sebi tovarne in si osvajajo stroji — uspešno orožje proti samovlastnemu diktiranju cen kapitalistične gospode.
ZADN.IK VKNT1.
železniCarko gibanje.
Ključarji na južni železnici.
Trst, 18. januarja. Nocoj je bil v Delavskem domu velikanski shod južnih železničarjev. Predsedoval je sodrug Bahun. Poročal je sodrug Kopač v imenu odbora, ki je danes ves dan obravnaval z zastopniki ravnateljstva juž. železnice in tukajšnjega obratnega nadzorstva zaradi odprave takozvanih ključarjev. Napra-
vil se je zapisnik, iz katerega je Jasno razvidno, kako ti ključarji varujejo juž. žel. Kakor že znano, so hoteli železničarji takoj stopiti v stavko ter se je zahvaliti le odboru, ki je vse svoje moči porabil, da se to ni zgodilo. Odbor je dosegel to, da se bodo ključarji v najkrajšem času odpravili. Obenem pa se je doseglo, da bodo oni delavci, ki so bili pri zadnji regulaciji plač prikrajšani, dobili, kar jim gre.
POBOLJŠKI ZA USLUŽBENCE JUŽNE ŽELEZNICE.
Dunaj, 18. jan. V današnji seji je upravni svet južne železnice sprejel reformo stanovanjske doklade za uradnike, poduradnike in uslužbence, dalje krajevne doklade oficiant-kam, dnevnine manipulantkam in napredoval-ne ugodnosti v onem obsegu, kakor jih je svojemu osobju dovolila drž. železnica. Vsi ti sklepi imajo veljavo za nazaj od 1. januarja 1912. Upravni svet je načelno pritrdil tudi poboljškorn za železniške delavce.
KAJ JE S SILBERERJEM?
Brezuspešno iskanje.
Zeli am See, 18. januarja. Ekspedicija ski-jačev je natančno preiskala ves Hundstein, kar ga je ob plazovih dostopnega; — brez sledu. Danes odide nova ekspedicija, ampak vreme je za iskanje skrajno neugodno.
Le inalo upanja.
Zeli am See, 19. januarja. Tudi današnje iskanje ni imelo zaželjenega uspeha. Sploh je čez dalje manj upanja, da dobe Silbererja živega. Novo ekspedicijo so sestavili pekovski pomočniki, pa niso imeli nobenega praktičnega uspeha. Našli so par sledov skijev, ki so vodih v Gumbachgraben, preiskali vse plašarske koče v Gumbachgrabnu, toda zaman. Silberer leži najbrž pod nanovo zapadlim snegom. Ekspedicija čaka ugodnejšega vremena.
VOLITVE NA NEMŠKEM .
Volilna parola centruma.
Berlin, 19. januarja. Katoliški centrum priporoča svojim volilcem, da podpirajo liberalce le tam, kjer se zavežejo za protiusluge.
n Bojni klic vlade.
Berlin, 19. januarja. Dasi se je poiskus izjalovil, da bi se vse meščanske stranke združile pri ožjih volitvah zoper socialno demokracijo, piše oficiozna »Nordd. Allg. Zig.« še vedno v označenem smislu.
Parola naprednjakov.
Berlin, 18. januarja. Napredna ljudska stranka izjavlja v svojem oklicu, da ostane njen cilj tudi pri ožji volitvi boj proti črno-modremu bloku. Prva naloga je povsod delo za lastno stranko, narodna liberalna stranka se mora podpirati proti vsakemu nasprotniku. V ostalem velja geslo, nobenega glasu kandidatu konservativcev, državne stranke centruma, gospodarske zveze ali antisemitske skupine.
ŠOLA SE JE PODRLA.
►	Šest oseb ubitih.
Beuthen, 19. januarja. V Golonovu na rus-ko-šlezijski meji se je vsled snežene peze podrla šola, ki je dalj časa bila nevarna za bivanje. Dva učitelja in štirje učenci so bili na mestu mrtvi. Veliko število otrok je dobilo tež ^ poškodbe.
Francoski ministrski svet
Organizacija maročanskega protektorata.
Pariz, 19. jan. Ministrski svet je sklenil sestavo interministerialae komisije, ki bo razpravljala o organizaciji protektorata nad Marokom.
Zaplenjeni parnik »Cartage".
Pariz, 19 jan. Francoski poslanik v Rimu je po naročilu vlade zahteval, da se zaplenjeni par nik „Chartage“ izpusti.
1 ITALIJANSKO-TURŠKA VOJNA.
Turški poraz.
Rim, 19. jan. Agenzia Stefani poroča iz Derne: Predvčerajšnjem zjutraj so napadli sovražniki s streljanjem kompanijo alpskega bataljona, ki je opravljal dela na vzhodnem obrežju reke Derne. Našim vojakom je poslal general Trombi na pomoč dve kompaniji in bataljon 7. pešpolka, da podpro akcijo alpskega bataljona. Sovražnik se je moral končno umakniti in smo v naskoku zavzeli majhno turško utrdbo. Ob 1. popoldne se je moral
umakniti sovražnik, ki ga je bilo nad 3000 mož, na vsej črti.
Zaplenjeni francoski parnik »Chartage«.
Pariz, 19. jan. Poincare je imel s pravnima pristavoma vnanjega ministrstva Renaudom in WeiBom dolg razgovor o zaplembi parnika »Chartage«.
Francozi zahtevajo parnik nazaj.
Pariz, 19. jan. Ministrski predsednik Poincare je sporočil ministrskemu svetu, da je naročil francoskemu poslaniku v Rimu, naj zahteva sklicujoč se na temelje prava in na besedilo pogodb, da spuste Italijani parnik »Chartage« na svobodo.
Kako se je izvršila zaplemba.
Marseille, 19. jan. Transatlantiška družba je prejela iz Cagliarija brzojav kapitana parnika »Chartage«, kjer navaja kapitan sledeče posameznosti: Predvčerajšnjem je plul parnik 17 milj daleč od sardinjske obali, popolnoma izven italijanskega vodovja, ko je oddala italijanska torpedovka slep strel iz topa in nato je sledilo znamenje »Stoj«!« Parnik je dobil povelje, da plove v Cagliari. Tam so ga konfiscirali.
Nič kontrebandaže na parniku.
Pariz, 19. jan. Transatlantiška družba izjavlja, da ni bila na krovu parnika »Char-thage« nikaka vojna kontrebandaža, ki bi vedela zanjo.
Italijani o zaplembi.
Pariz, 19. jan. Iz Rima poročajo: Poveljnik italijanske torpedovke je najprej pozval kapitana parnika »Carthage«, naj mu izroči aeroplan, ki ga je imel na krovu; parnik potem lahko nadaljuje vožnjo. Kapitan ni hotel tega storiti. Italijanske oblasti imajo baje trdne dokaze. da je bil aeroplan res namenjen za turško taborišče v Tripolisu. Francoski poslanik je imel včeraj o tej zadevi razgovor z vnanjim ministrom Giulianom.
HOMATIJE V PERZIJI.
Regentov odstop.
Teheran, 18. januarja. Ker regent že par dni ni bil prišel v vladno palačo, se je včeraj širila vest, da je odstopil. Trdijo celo, da je vlada ponudila regentstvo nekdanjemu predsedniku medžlija, ki pa jo je odklonil.
Kitajska republika.
Mongolski knezi proti dinastiji.
Mukden, 18. jan. Mongolski knez Dar-h o v a je naznanil glavnemu namestniku mukden-ske pokrajine, da se pridružijo južnomongolski knezi proklamaciji neodvisnosti severne Mongolije samo tedaj, ako se strmoglavi m a n d-žurska dinastija.
Mandžurska dinastija gre.
London, 19. jan. Po poročilu iz Pekinga je odstop dinastije gotova stvar. S tem pa še ni končan konflikt med cesarskimi in revolucionarji. Juanši-kajevi politični nazori se globoko ločijo od nazorov revolucionarjev. Po zadnjih vesteh republikanci niso popolnoma ponehali s splošnim ofenzivnim gibanjem svojih Čet. Republikanci .so si vsi edini v tem, da je nadaljno krvopre-litje neizogibno, ako se hoče razjasniti položaj.
Železniška nezgoda.
Gorica, 18. jan. Danes ob 6. zjutraj je skočila p r i Podbrdu lokomotiva s tira. Poškodoval se ni nihče. Tire so premenili, promet se vzdržuje s prestopom.
Odgovorni urednik Fran B a r 11.
Izdkja in i&l&ga iftloiba Zarje
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Hiša
v sredini mesta se iz proste roke proda. Več se poizve pri gospej Orešič v Ljubljani, Marija Terezija cesta štev. 16.
Andrej Martinčič
krojač v Sežani
izdeluje najcenejše, trpežne, kakor tudi moderne obleke po meri. — Vzorci in blago na razpolago.
Slavnemu občinstvu v Ljubljani, posebno pa obiskovalcem Iz dežele vljudno naznanjam, da sem prevzel dobreznano
gostilno „Zlata riba“
v Stritarjevi in Ribji ulici.
Točil bodem vedno le dobro in pristno vino in pivo iz soda ter postrežem cenjenim gostom z dobro domačo kuhinjo. Gorka in mrzla jedila vedno na razpolago. — Posebna soba za klube.	Zmerne cene.	Točna	postrežba.
Za mnogobrojne obiske se priporoča
EMIL KERŽIŠNIK, gostilničar pri,Zlati ribi*.
Založništvo
L. SCmVENTNER
v Xjub)Janl
priporoča tri mojstrska dela svetovne književnosti
v slovenskem prevodu:
Emile Zola:
POLO 2v£.
Roman iz vojske ). 1870/71. — Preložil Vladimir Levstik. — Osmerka, IX—519 str. — Cena: Broš. 5 K 60 v, elegantno vezana 6 K 80 h.
V mogočnih barvah riše pisatelj krvavi bankerot Francije drugega cesarstva, razkriva vzroke poraza pri Sedanu in kaže z žarkim domoljubjem pot v boljšo bodočnost. Eno najboljših del mojslra naturalista.
Charles Dickens:
OilVEE T‘_'XrIST'
Preložil Oton Zupančič. — Osmerka, 259 strani. Broš. 5 K, elegantno vez. 6 K 20 v.
Kakor je Dickens najljubeznivejši romanopisec, tako je .Oliver Twist*, genljiva povest o sirotkovetn romanju skozi trnje do sreče, njegov najijubeznivejši, najzanimivejši roman, polu krepkega zdravega humorja.
J, S. Maehar:
Preložil V. M. Zalar. — Osmerka 259 strani. Cena: Broš.
3 K, eleg. vez. 4 krone.
Zapiski pesn ka, ki potuje s čutečim srcem po preteklosti in po sedanjosti ter evocira eno največj h tragedij človeštva ; boj med krščanstvom in antiko, topla, plemenita knjiga, ki se čita kakor pretresljiv roman.
M, Zevaeo:
Otroci ;p psža
Roman iz rimske zgodovine. - Velika osmerka, 492 str. Cena broš. 3 50.
Dobiva se v knjiga ni
L. SCHWENTNERJA
Ljubljana, Prešernova ulica 3;
Kupujte »Zarjo*.
Hotel Tratnik
.,Zlata kaplja*4 Ljubljana, Sv. Petra cesta št 27
v bližini kolodvora.
Lepe zračne sobe. — Priznano fina kuhinja. — Izborne pijače. — Nizke cene,
Lepi gostilniški prostori in povsem na ::	novo urejeni velik senčnat vrt. ::
^ Stampilje vseh vrst za urade, ^ društva, gostilničarje Itd.
Anton Černe
graver in izdelovatelj kavčukovih štampilij
Ljubljana, Stari trg štev. 20.
———— Ceniki franko.	.
1
,9l¥aro«Iai3i kavarna**.
Danes in vsaki dan
Dunajski damski orkester
Začetek ob pol 9 zv ečer. — Vstop prost.
FRAN KRAPEŠ, "kavarnar.
J. BONCAR
valjčni mlin v Domžalah.
B“
Zaloga v Ljubljani: Poljanska cesta 19.
Zastopstvo in zaloga ▼ Gorici.
A
„Zarja“ se prodaja v Ljubljani po 6 vin.
v naslednjih tobakarnah:
Južni kolodvor, na peronu. Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta. Blaž, Dunajska cesta.
Sterkovič, Dunajska cesta. Fuchs, Marije Terezije cesta Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu $ubie, Miklošičeva cesta.
Sen k, Resljeva cesta.
Kanc, Sv. Petra cesta.
Treo,
Kušar,
Podboj,
Bizjak, Bahoričeva ulica, Remžgar, Zelena jaraa.
Svetek, Zaloška cesta.
Sešark, Šelenburgova ulica. Suhadolc Anton, Zelena jama 50.
Dolenec, Prešernova ulica. Pichler, Kongresni trg. UŠeniČnik, Zidovska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg. Wisiak, Gospodska ulica. Stiene, Valvazorjev trg. Koši P, Hilšerjeva ulica. Sušnik, Rimska cesta. Klanšek, Tržaška cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Blaznik, Stari trg. Velkavrh, Sv. Jakoba trg. Kuštrin, Breg Sever, Krakovski nasip. Državni kolodvor. Križaj in Kotnik, Šiška Likar, Glinee.
Jezeršek, Zaloška cesta.
dre
m
®S»<$
= Konsumno društvo = za Ljubljano in okolico
— vpisana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani .
je v letu 1910/11 svojim članom izplačalo 16.610 kron 45 h čistega dobička. Izplačalo je 4°/° dividendo! Kot član pristopi lahko vsak, kdor plača 1 K pristopnine. Delež znaša 30 kron. Včlanjenih je že 1610 konsumentov.
Pisarna je v Ljubljani, Šelenburgova ul. 6. II.
Prodajalne so:
v Ljubljani, Sodna ulica 4 na Viču-Glincah, Tržaška cesta Bohoričeva ulica 12 v Tržiču na Gorenjskem Krakovski nasip 10 na Savi na Gorenjskem v SpodnjiŠiški (v lastni hiši) na Jesenicah na Gorenjskem.
Hranilne vloge se sprejemajo od članov in se obre-= stujejo po 5 % od dne vloge do dne dviga. =
*2*>
Delavska hranilnica in posojilnica v Ljubljani
(vpisana zadruga z omejenim jamstvom )
Wolfova ulica št. 3, II. nadstropje.
Obrestuje hranilne vloge po 47*7©. Sprejema vloge na te- jl Uraduje se vsak četrtek od 2. do 3. ure in vsako soboto koči račun. Posojuje na osebni kredit in zastave, vredn. I od 6. do 7. ure popoldne; nujna pojasnila se daje pa tudi :: ::	listine,	hipoteke itd.	::	::	v	:: ::
ob vsakem drugem navadnem dnevnem času.
m
m
%