Prepočasi
do indu-
strijskih
tirov
Akdja za industrijske tire je eden najpomembnejših ukrepov, ki najbi na železnico prepeljati več tovora.
Pa ne samo to. Tako naj bi se transportai stroški krepko znunjšaE, kajti industrijsld tir je med najradonalnejšimi obtikami dostave in odprave biaga iz tovarn, skladišč in podobno.
Pri ocenjevanju dosedanjih uspehov akcije je treba opo-zoriti zjasti na dve značilnosti: organizacije združenega dela so med evidentiranjem po-treb in možnosti za gradnjo industrijskih tirov pokazale dokajšen interes za vključitev v akcijo, gradnja industrijskih tirov pa ne poteka v takem obsegu, kot bi bilo pričako vati jlede na izkazano zani-manje gospodarstva. Iz spiska evidentiranih organizacij združenega dela se da razbra-ti, da so za številne industrij-ske tire že napravljeni idejni in glavni projekti; vendar je tref>a reči, da so številni od njih že starejšega datuma in da so jih planski dokumenti -organizacij združenega dela že pfezrli. —•
Tako, žal, za njihovo ure-sničenje ni denarja, ker teh izdatkov delovne organizaci je niso predvidele.
Letos naj bfbd evidentira-ruh 32 projekJoVindustrijskih tirov zgradili industrijske tire za Trimo Trebnje, Slovin Ljubljana, Jeklotehna Mari-bor, Tovarno sladkorja Ormož ABK Nova Gorica, Alpos Sentjur in IMV Novo mesto.
Pri financiranjuakcije za industrijske tire je treba opo-zoriti na dogovor o tripartitini udeležbi, ki ga je sprejela skupščiiia SIS za železniški in luški promet SR Slovenije. Po njem naj bi 40 odstotkov sredstev zagotovile same or-ganizacije združenega dela, 40 odstotkov banke in 20 od-stotkov železnice. Seveda pa terja uresničevanje programa industrijskih tirov prav zato, ker tinančna konstrukdja še ne funkcionira povsem, tudi dodatne napore in rešitve. Tako na primer se je prispe-vek železnice že izkazal tudi v materialu.