poštnina Diafana v gotovini. Leto XII., štev« 16 Ljubljana, torek 20. januarja 1931 Cena 2 Din Liuravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. - Telefon št. 3122, 3123, 3124. 3125. 3126. Inseratui oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL - TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13 — Telefon št. 4255. Podružnica Celje: Kocenova ulica ŠL 2. — Telefon ŠL 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842. Praha čislo 78.180 Wien št 105.241 Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122, 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul. 3 Telefon št. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi vo tarifu Evropska agrarna banka Evropska konferenca bo kot prvi uspeh najbrž rodila mednarodno banko za sanacijo agrarnih držav Ženeva, 19. ian. s. Evropska konferenca ic danes nadaljevala razpravo o gospodarskih problemih. Izvajanja nizozemskega delegata Colijna o potrebi tesnejšega gospodarskega sodelovanja in o dosedanjih uspehih na tem polju, so napravila na vse navzoče zelo globok vtis in iz splošnega razpoloženja, ki je zavladalo na današnji seji, se da sklepati, da bo vendarle prišlo do koristnih konkretnih zaključkov. To velja zlasti za vprašanje agrarnih kreditov, ki stoje v ospredju akcij, ki jih ima na dnevnem redu tudi Društvo narodov. Finančni odbor Društva narodov že več dni nepretrgoma razpravlja o tem problemu, ki bo tvoril bržkone glavni uspeh tokratne evropske konference. Kakor se zatrjuje v jmučenih krogih, se bo v to svrho votiraio 500 milijonov švicarskih frankov. Posojilo bo razdeljeno med južno-vzhodne evropske države, ki najbolj trpe na agrarni krizi. Osnova: se bo poseben zavod, sličen nemškemu zavodu za poljedelski kredit. Po obstoječem načrtu bo ta zavod osnoval podružnice v vseh v poštev prihajajočih državah. sodelovala pa bo tudi mednarodna re- paracijska banka. Ženeva, 19. januarja, s. Francoski gospodarski minister Loucber je danes odpotoval v Pariz, da prisostvuje seji ministrskega sveta. Kakor se zatrjuje. je odšel v Pariz r° nalogu Brianda, da sporoči francoski vladi Briandove predloge. Gre predvsem za osnovanje mednarodne agrarne banke ki bi imela nalogo dajati hipotekarne in" poljedelske kredite agrarnim državam. Zaključek indijske konference Sporazum o bodoči ustavi Indije, ki bo uživala daleko- sežno avtonomijo London, 19. januarja AA. Danes konča indijska konferenca svoje delo. Davi je imel Manjšinski odbor zaključno seio. Poročilo o zaščiti angleške trgovske rtanišine v Indiji je bilo nekoliko izpreme-i ;eno, nakar je pričela zadnja plenarna seji indijske konference. Soglasno je bila sprejeta resolucija, ki jo je predlagal predsednik angleške vlade Macdonaid. Resolucija poudarja, da so poročila pododborov, čeprav začasna, velikega pomena za sestavo indijske ustave in da bo treba 's bodočo indijsko ustavo sprejeti posebna jamstva za muslimane, za zatirane razrede in sloie ili za druge manjšine. Manjšinske določbe nc bodo smele omejevati indijske avtonomije. Indijska vlada se bo opirala na osrednjo in na pokrajinske skup- ščine. Po novi ustavi naj postane Indija zveza vseh indijskih držav in Britske Indije. O ustroju obeh zbornic bodo odločala kasnejša pogajanja. Zadeve, ki ne spadajo v kompetenco indijske zveze, bodo predmet posebnega sporazuma med indijskimi državami m podkraljem kot zastopnikom krone Generalnemu guvernerju bo pridržano vodstvo obrambnih in zunanie-politič-nih zadev Odgovarjal bo nadalje za mir in red in za manjšinsko zaščito. Resolucija polaga posebno važnost na to, da se odobre dogovori glede finančnega ravnotežja v Indiji, v ostalem pa bo bodoča indijska vlada v finančnih vprašanjih popolnoma samostojna. Zopet krvava nedelja v Indiji Dan žalosti je zahteval 500 mrtvih in ranjenih - Krvavim izgredom so se pridružili tudi muslimani London, 19. jan. r. Včerajšnji dan je bil v I idij' zopet zelo viharen. V Bombay u in drugih večjih mestih je bil prngiašen dan žalosti v znak žalovanja za štirimi indijskimi nacionalisti, ki so bili obsojeni na smrt in obešeni. V Bombavi! je stavkalo nad 200.000 delavcev. Vse indijske trgovine in drugi javni lokali so bili zaprti. Demonstrant so se zbrali že v zgodnjih jutranjih urah in tako napolnili ulice, da je bil promet skoro nemogoč. Za vsako ceno so hoteli onemogočiti promet cestne železnice in avtomobilov. Demonstranti so se metali pred avtomobile in tramvaje in jih na ta način ustavljali. Pred sodiščem je že zjutraj pr šlo do krvavih incidentov. Gandhijevi pristaši so napravili okrog poslopja sodišča k o,r don in niso pustili na sodišče ne sodnikov ne odvetnikov Policija je zaman skušala intervenirati. Demonstranti so jo napadli s kamenjem ter so se postavili po robu tudi vojaštvu, ki je prihitelo na pomoč. Vnela se je pravcata bitka v kateri je bilo mnog-) ranjenih m mrtvih. Samo v bolnicah leži 300 težje ranjenih, po ulicah pa so ves dan pobirali trupla mrtvih. Skupno je bilo 5oo mrtvih in težko ranjenih Največje skrb' ie vzbudilo v angleških krogih dejstvo. da pri včerajšnjih nemirih niso sodelovali samo Indijci, marveč da so se njihovemu pokretu pridružili tudi muslimani ter da so se tudi v Ahmedabadu odigravale krvave demonstracije. Izgon komunistov iz Zedinjenih držav Komisija kongresa predlaga izgon vs^h komunistov, prepoved prišel ievan ja in uvoza ruskega blaga Neuvork, 19. jan. AA. Preiskovalna komisija ameriškega kongresa glede komunistične propagande v Zedinjenih državah je priporočila, naj izženejo iz Zedinjenih držav 350.000 inozemcev kot smrtne sovražnike sedanjega družabnega reda. Komisija je mnenja, da propagira 70 odstotkov inozemcev za socijalno revolucijo. Odbor reprezentantske zbornice ceni število inozemskih revolucionarjev na 500.000. Predsednik odbora Hamilton Fish predlaga, naj se komunistična stranka razpust;, ohrani priseljevanje v Zedinje-ne države vsem »rdečim« elementom, zapleni vse fonde za komnn;s*ično propagando in prepove uvoz ruskega blaga, ki je bilo producirano s prisilnim delom. Znaki iztreznjenja v Bolgariji \ cdiio odločnejši glasovi in zahteve po spremembi notranjega in zunanjega kurza bolgarske vlade mejo in zvezane odpeljejo bolgarske oficirje. Temu se mora končno napraviti red, toda ta vlada ga ne more. V stari Zagori -e govoril Peter Todorov, v Varni pa Ueor«i> jev. V političnih krogih so vzbudili ti govori veliko zanimanje, ker so bili govorniki znani pristaši Deniokratičeskega Zgovora. Sofi ja, 19. januarja. A A. List >Duma« komentira najnovejše umore Makedoncev v Sofiji ter pravi, ila ne mine niti teden, da se ne dogodi nekaj, kar vznemiri prebivalstvo. Zadnja dva umora sta ponovno vznemirila vso javnost, ki je mislila, da so se skupine Makedoncev med seboj že pomiri« le. Toda mesto miru so izpolnili dnevni red novi umori. Zadnji čas je, da se napravi iväd Makedonci red, kajti mnogi in mnogi so začeli dvomiti v državno oblast in policijo. Ljudstvo je teh umorov sito in zahteva mir in red. List končuje s pozivom: Nehajte s prelivanjem krvi! Sofija, 19. januarja. AA. Ludčiski disiden-ti Simeon Kasanov, Peter Todorov in Kaza-tiov so imeli včeraj zborovanja v stari Zagori, Burgasu in Varni. Napadli so vlado ter zahtevali njen odstop. V Burgasu je govoril Kasanov ter dejal, da se je po vojni pojavil nov duh. ki skuša uresničiti z velikimi napori skupne cilje, samo v Bolgariji vlada še predvojni duh in starinska politična ideologija, ki deluje na narodno živije-i.ie kot morfij. Tako zunanja, kakor not ras nia politika ter gospodarski položaj v Bolgariji so vse prej kot zadovoljivi. Režim mora podati ostavko in ž njim naj izgine za vedno sedanja vlada. Novi pokret in nove sile morajo zavzeti njeno mesto. Dotaknil se je špijonažne afere, češ da je v Bolgariji že tak položaj, da neznane osebe pri- Huda letalska nesreča v Angliji London, 19. jan. g. Danes popoldne se je dogodila na letališču Worthydo\vn pri Winchesterju težka letalska nesreča. Veli» ko bombno letalo je treščilo na tla. Trije častniki so bili ubiti, osem drugih oseb pa je bilo več ali manj hudo ranjenih. To je v letu 1931. že peta huda letalska nesreča v angleškem vojaškem letalstvu V tem le» tu se je smrtno ponesrečilo že 10 vojaških letalcev. Razorožitvena konferenca Pariz, 19. jan. č. »Petit Parisien« iavlja, da bo po vsej priliiki določen Sam Seba» stian za mesto, v katerem bi se sestala mednarodna konferenca za razorožitev, češ da niti Dunaj niti Ženeva nimata dovolj prostora za tri do štiri tisoč delegatov. MACDONALD HOČE ODSTOPITI? Kritična situacija angleške vlade — Ostra nasprotstva v delavski stranki sami — Možnost koalicije levih kril vseh treh strank London, 19 januarja, zk. V zadnjih mesecih se vedno češče pojavljajo znaki odtujitve med socialisti in liberalci, kar je pomembno zaradi tega. ker se more manjšinska delavska vlada obdržati 'e s pomočjo direktne ali indirektne liberalne podpore. Danes je volilna reforma še edina zadeva, ki veže liberalce na Macdonaldovo vlado. Po številu svojih glasov so liberalci le malo šibkejši od konservativcev in socialistov, zastareli angleški volilni red, ki ne pozna ne proporca ne ožjih volitev, pa jih vendar obsoja v parlamentu na vlogo neznatne manjšine. Zato je volilna reforma za liberalno stranko naravnost živ-Ijenski problem. Tudi socialisti bi bolje odrezali po volilnem redu. ki bi temeljil na proporcu ali vsaj na načelu absolutne večine. Zato in tudi iz načelnih razlogov delavska stranka že od nekdaj zahteva volilno reformo in jo ima trajno v svojem programu. Ker pa volilno reformo dosledno odklanjajo konservativci, je ta skupna programatična točka vedno znova vez, ki spaia liberalno in delavsko stranko, zaradi nje podpirajo liberalci tudi sedanjo Macdonaldovo vlado. Vedno bolj pa se kaže, da se delavska vlada ne čuti dovolj močni, da b; se lotila tako kočljive in težavne na'o-ge, kakor je pri konservativni miselnosti angleškega življenja volilna reforma. S tem pa odpada tudi zadnji interes liberalcev na ohranitvi delavske v.ade in tako se v Angliji splošno računa, da so dnevi socialističnega režima že šteti in da bo treba že letos na nove volitve. Nekateri celo napovedujejo, da bo vlada odstopila takoj po zaključku indske konference. Te dni pa so prodrle v javnost prve vesti o akciji, katere uresničenje bi pomenilo pravcato revolucijo v angleškem političnem življenju. Ni-kaka tajnost ni, da vladajo v delavski stranki sami huda notranja nasprotstva. ki se vedno bolj razvijajo v nasprotstvo med sindikalnimi in političnimi delavskimi voditelji. Glavna reprezentanta obeli taborov sta finančni minister Snowden kot politik in Mosley kot sindikalist. Masley zlasti zahteva radikalno rešitev brezposelnega problema in je sestavili cel detajliran program za pobijanje brezposelnosti. Po njegovem načrtu naj bi se z ogromnim notraniim posojilom dobila sredstva za velikoootezne javne investicije, Zasedanje sveta DN Mesto Curtiusa predseduje Henderson - Važna imenovanja v tajništvu DN — Poljsko-nemški spor pride na razpravo v sredo Ženeva, 19. januarja, s Danes je bilo otvorjeno 62. zasedanje sveta Društva narodov. Pričelo se je s tajno sejo pod predsedstvom angleškega zunanjega ministra Hendersona. Kakor znano, bi moral po vrstnem redu predsedovati temu zasedanju nemški zunanji minister dr. Curtius, ki pa je zamenjal vrstni red s Hendereonom, ker se bo na tem zasedanju razpravljalo o nemških manjšinskih pritožbah zopei Poljsko. V tajni seji so bile odobrene nekatere personalne spremebe pri tajništvu Društva narodov. Zasedeni sta bili tudi dve važni mesti, in sicer je bil Anglež Loveday imenovan za direktorja finančnega oddelka, Francoz Haas pa za direktorja prometnega oddelka. Nemški zunanji minister dr. Curtius jo ugovarjal obema imenovanima in izrazil svoje začudenje nad tem, da se tako važna mesta zasedejo v času, ko se pripravlja reforma tajništva. Smatra, da je to imenovanje naperjeno proti interesom malih držav, katerim je bilo obljubljeno, da bodo po reformi dobile večje zastopstvo v tajništvu. Nato so na tnjni seji razpravljali še o programu tokratnega zasedanja. V sredo pride na dnevni red razprava o npmškili pritožbah proti Poljski zaradi dogodkov pri zadniih volitvah. S tem je bila tajna seja zaključena, ta» koj nato pa otvorjena javna seja, za kate» ro je vladalo med publiko in številnimi navzočimi novinarji veliko zanimanje. Vse galerije so bile nabito polne. Sejo je otvo» ri' Henderson s kratkim nagovorom, v ka» terem je predlagal, da odpošlje svet Dru» štva narodov pozdravne čestitke novo iz» voljenemu predsedniku mednarodnega raz» sodišča Japoncu Adačiju. Nato je svet prešel na dnevni red, ki pa ni vseboval no» benega važnejšega vprašanja. Med poro» čili, ki pridejo na dnevni red, je tudi po» ročilo jugoslovenskega zunanjega ministra dr. Voj e Marinkoviča o delu stalnega od» bili sprejeti bora za opijsko vprašanje. Med važnejši» mi sklepi, ki so bili sprejeti na današnji seji je omeniti sklicanje četrte splošne prometne im tranzitne konference, ki se bo vršila 2ó. oktobra v Ženevi. Za 29. ju» nij pa je sklicana evropska higijenska kon» fercnca, ki naj razpravlja o povzdigi hi» gijene na deželi. Pričakuje se, da bo svet DN jutri razpravljal o sklicanju splošne razorožitvene konference Sestanek med Curtiusom in Grandijem Ženeva. 19. januarja. AA. Nemški zunanji minister Curtius je imel danes enourni razgovor z italijanskim zunanjim ministrom Grandijem. Razpravljala sta o raznih vprašanjih, ki so na dnevnem redu evropske konference in zasedanja svela Društva narodov. Ministra sta se sporazumela, da bosta vztrajala na zahtevi, naj se na evropsko konferenco povabita sovjetska Rusija in Turčija kot ravnopravni članici. Pospeševanje poljedelstva na Češkoslovaškem Reorganizacija kmetijskega šolstva, razširjenje zadružništva in uvedba zavarovanja proti toči in živinski kugi Praga. 19. ian. r. V svrho povzd'ge in okrepitve češkoslovaškega poljedelstva, kakor tudi v svrho omiljenja vladajoče agrarne Krize je pripravila češkoslovaška vlada za letošnje leto celo serijo akcij, ki naj služijo temu namenu. Poljedelsko ministrstvo ie objavilo načrt o reorganizaciji poljedelskega šolstva in obljubilo, da bo posvetilo največjo pozornost razširjenju in okrepitvi poljedelskega zadružništva. Z racionalnejšo razdelitvijo dela in z dobro organizacijo prodaje se bo skušalo povečati k on zum domačih poljedelskih pridelkov. Ministrstvo bo skrbelo tudi za to, da bodo imeb poljedelci na razpolago v dovodjni meri cenene kredite in bo zaradi tega razširilo in izpopolnilo organizacijo kreditiranja poljedelstva. Pogajanja glede zavarovanja proti toči in za zavarovanje živine se bližajo koncu, tako da bo v tem pogledu češkoslovaški kmet zaščiten pred vsakimi elementarnimi nezgodami. V načrtu je nadalje cela vrsta regulacijskih del na rekah, jezerh in močvirjih, kakor tudi melioracija obširnih doslej neobdelanih zemljišč. V ve-terinarnem pogledu se zlasti pripravlja reorganizacija glede izboljšanja živinske pasme in g'ede cepljenja živine proti tuberkulozi. Izvajanje agrarne reforme se bo intenzivno nadaljevalo. Etatizirauih bo nadaljnjih 2UÖ.000 ha gozdov tako, da bo tudi ta panoga dvignjena na najvišjo produkcijsko stopnjo. Za izkoriščanje gozdnega bogastva se bodo letos uvedle racionalnejše metode. Poljedelsko ministrstvo pripravlja tudi že sistematični načrt za daljšo dobo, ki naj služi organizaciji in pospeševanju kmetijstva v splošnem. Važen finančni sporazum med Anglijo in Francijo Sporazumno dajanje posojil za gospodarsko obnovo ozadje sporazuma Politično London, 19. jan. M. »Daly Telegraph« poroča, da je bil med Francijo in Anglijo po dolgotrajnih pogajanjih, ki so se vršila v Londonu in Parizu, dosežen važen sporazum. Gre za tesnejše sodelovanje francoskega in angleškega kapitala pod vodstvom obeh finančnih ministrov. Sporazum določa, da bosta Anglija In Francija v bodoče dajali posojila in kredite samo po medsebojnem sporazumu in le onim državam, ki jim je denar res potreben za gospodarsko obnovo. Posojila bosta dajali skupno ali vsaka zase, toda vselej sporazumno. V političnih in diplomatskih krogih pripisujejo temu sporazumu tudi veliko politično važnost, ker vidijo v tem na eni strani dokaz tesnejšega sodelovanja med Francijo in Anglijo, na drugi strani pa akcijo, ki naj v gotovi meri omeji oboroževalno tekmovanje. Sladkor v plamenih Havana, 19. januarja AA. Včeraj so zažgali neznani požigalci 19 milijonov funtov sladkornega trsa. ki naj bi za dobo gospodarske krize zaposlile vse grane angleške industrije Njegov program, ki ima res mnogo stvarnih pomanjkljivosti, je podrl Snowden, energično pa so se zavzeli za njega industrijski krogi. Vsekakor pa je ta aktivist čni nastop sredi spolšne politične pisavnosti postavil Mosleva v ospredje javne pozornosti in mnogokrat se imenuje njegovo ime že kot ime bodočega ministrskega predsednika, ki naj bi združil v koalicijo leva krila delavske, liberalne in konservativne stranke. Vse te kombinacije se brez dvoma še le muzika bodočnosti, a njihov vtis se kaže sedaj v 'em, da so zagrenile veselje do političnega vodstva m i rastrskemu predsedniku Macdonaldu, ki je že dalje časa bolelien in zato zelo utrujen od prenapornega dela. V zvezi s tem se te dni znova širijo po Londonu vesti, da se hoče Macdonaild čim prej umakniti in vsaj začasno oditi v zasebno življenje. O teh vesteh se resno razpravlja tudi v serioznih političnih krogih: ako bo no Macdonaldovem odstonu še ostala delavska vlada na krmilu, ji bo stopil na čelo sedanji zunanji minister Henderson. Rojstni dan kraljeviča Tomislava Beograd, 19. jan. p. Povodom današnje» ga rojstnega dne kraljeviča Tomislava. ki je sedaj star 4 leta, se je vršila danes do» poldne v dvorni kapeli o'o navzočnosti kraljevskih roditeljev in ostalih članov krajevskega doma ter članov vlade služba Imenovanja v sodni službi Beograd, 19. januarja, p. Z ukazom Ni. Vel. kralja so postavljeni za apelacijske sodnike pri višjem dež. sodišču v Ljubi ja» ni gg. dr. Milko Gaber, dr. Rudolf Saiov :c in Vink.o Strasser, vsi do sedaj sodniki deželnega sodišča v Ljubljani, ter dr. Lavo Mastnak, dosedaj načelnik v ministrstvu pravde v Beogradu. Beograd, 19. januarja, p. Pripravnik pri okrožnem sodišču v N.ovcm mestu Emil Pureber ie postavljen za stalnega priprav» nika v I/S. Kraljeva in Masarykova zahvala Zvezi JČ-lig Beograd. 19. januarja, r. Ob priTki svoje letne skupščine je Zveza jugosIovensk*>>če» škoslovaških Lig v Jugoslaviji poslala br3 zojavne pozdrave Nj. Ve! kralju in pre/.i» dentu Masarvku. Na te pozdrave sta od» govorila minister dvora pismeno, prezident Masarvk pa po češkoslovaškem poslaniku v Beogradu. Pismo ministra dvora se glasi: »Spreicmajoč z zadovol jstv.om rodoljub« ne pozdrave poslane s skupščine Zveze ju» goslovcnskosčeškoslovaških Lig kraljevine Jugoslavije v Be,->öradu. je Nj. Vel. kralj blagoizvolilo odrediti, da izrazim vsem ude» ležencem skupščine njegovo zahvalo.« Prezident Masarvk ie naročil beegrai» skemu p.oslan;ku, naj i/roči nicgovo toplo zahvalo z željami za čim večji uspeh pri delu. Včeraj se jc vršili prva scia centralne ja odbora Zveze, na kateri so bili objavljeni ti odgovori. Sejo je vodil podpredsednik dr. Kumanudi, prisostvovali pa so med dru» gim tudi gospa Flieder jeva. soproga češko« slovaškega poslanika ter delegati iz notra» njosti države. Na seji je bil določen dela\» ni program za letošnje let.o. Lna najvaž« nejših točk letošnjega programa jc osnova« nje jugoslovenskosčešk.oslovaškega kluba, ki bo imel svoje prostore v centru Beo« grada. Čsl. odlikovanje naših oficirjev Praga, 19. januarja, h. Predsednik re. publike Masaryk je odlikoval z redom belega leva III. razreda naslednje jugos.j-vensbe državljane: br igad nega generala v Beogradu M. M. Stojanoviéa, polkovnika n šefa kabineta šefa generalnega štaba D. J. MojsHoviča, polkovnika in šefa kabi,?"-ta ministrstva vojske in mornarice S. V. Todorovióa, polkovnika inženjerja generalnega štaba v Beogradu B. S. Glišiea m polkovnika in šefa generalnega štaba kraljevske garde v Beogradu D. J. Pavlov.ča. Švehla gre na daljši odmor Praga, 19. januarja h. Pričetkom prihodnjega meseca bo bivši ministrski predsednik švehla odpotoval na daljši odmor na francosko Riviero. Po poročilu iz njegove okolice je njegovo zdravstveno stanje dobro. Povratek ministrov Demetroviéa in Šibenika Zagreb, 19. januarja č. Po večdnevnem bivanju v Zi-grebu sta se vrnila danes v Beograd ministra dr. šibenik in dr. De-metrovič. Nevarnost poplave v Novem Sadu Novi Sad, 19. januarja č. Onemu delu mesta, ki je znan pod imenom Veliki Li-man, preti opasnost velike poplave. Zaradi naglega preokreta vremena se je pričel sneg topiti ter se zadržuje vsa voda po ulicah, ker ta del mesta še nima kanalizacije. Ljudje se že izseljujejo iz stanovanj. Dva trda oreha za ženevo Epidemija hripe na Dunaju Na hripi je obolelo najmanj pol milijona ljudi - Vse bolnice so prenapolnjene - Številni smrtni primeri Dunaj, 19. jan. d. Kakor poročajo današnji listi, na Dunaju ni hiše in družine, v kateri bi ne bilo vsaj enega bolnika. Hripa se je zadnje dni naravnost katastrofalno razširila. Prominentni zdravniki zatrjujejo, da je v splošnem značaj bolezni letos mnogo lažji, kakor prejšnja leta, toda smrtni primeri mnogo rapidnejše naraščajo, ker se je običajni gripi pridružila tudi takozvana pljučna kuga. Bolezen kosi med zdravniki samimi in je v teku zadnjih treli dni umrlo pet uglednih dunajskih zdravnikov Med smrtnim: žrtvami epidemije je tudi mnogo mladih dunajskih bolničark, ki so imele zadnje dni ogromno dela in so v veliki meri podlegle splošni onemoglosti Vse bolnice so tako prenapolnjene, da so morali začasno ustaviti sprejemanje bolnikov in so včeraj sprejemali samo v res najnevarnejših primerih. V bolnicah leže bolniki po hodnikih, stopniščih in povsod, kjer je sploh mogoče postaviti posteljo. V vojašnicah so rekvirirali posteljnino in železna posteljna stojala. Danes dopoldne je dunajski mestni sindikat sklical konferenco, na kateri so razpravljali o zasilnih ukrepih. Sklenjeno je bilo, da se ustavi pouk v nekaterih ljudskih šolali, ki se bodo izpremenile v zasilne bolnice. Po splošni sodbi zdravnikov potrebuje Dunaj za prihodnje dni nai mani 2 do 3 t'soč bolnišk' postelj. Točno razširjenje hripe ni mogoč' kontrolirati, ker obolelosti na hripi ni tre- ba javit; mestnemu fizikatu kakor pri drugih nalezljivih boleznih. Sodijo pa, da je na Dunaju najmanj pol milijona ljudi v postelji. Tudi o šte\ilu smrtnih žrtev ni točnih podatkov, ker ie magistrat zabranil objavljanje takih poročil, da bi se ne vzbujalo po nepotrebnem vznemirjenje in strašilo tujcev pred posetom Dunaja. Po izjavah zdravniških krogov pa je bilo samo v zadnjih dneh več sto smrtnih primerov, ki so posredno aü neposredno posledica hripe. Posebno močno je razširjena hripa mei šolsko mladino. Povprečno ie obolelo na hripi več ko polovico otrok. Tudi med vojaštvom je bolezen zelo razširjena. Punai-ski listi objavljajo navodila zdravnikov, kako se je najlažje obraniti te bolezni. Predvsem priporočajo red in snago ter cesto desinfekcijo ustne votline. Hripa tudi v Inomostu Inomost, 3 9 januarja s. Tudi tukaj je pričela razsajati hripa. V državnih uradih je obolela ena tretjina nameščencev, v šolah pa je obolela polovica otrok. Pri alr>-skem lovskem regimentu imajo 200 bolnikov. V Tokiju umre dnevno 50 ljudi Pariz, 19. januarja AA. Kakor " poročajo, se epidemija hripe na Japonskem zo-lo širi. V Tokiju in Jokohami so zaprli šole. V Tokiju umre na dan na Djej do 50 oseb. Ljubljana, 19. januarja. V Ženevi je bilo danes otvorjeno januarsko zasedanje sveta Društva narodov. Ker se je malu poprej pričela evropska konferenca, so se delegacije evropskih držav zbrale ob lepem Leman-skem jezeru že nekai dni pred tem. Pa tudi diplomatske diskusije so letos pričele zgodaj in so dovedle do prve napetosti že pred pričetkom zasedanja samega, kar je tem boli značilno, ker se je ravno za letošnje zborovanje pripravilo že tako precej razburljivega gradiva. Prva napetost se je pojavila zaradi nemško-italijanskega predloga na evropski konferenci, naj se nanjo pozove-ta in pripustita tudi Rusija in Turčija; predlog je postal kamen spodtike pač zaradi tega, ker se ne premotriva samo po stvarni pomembnosti, marveč s perspektive motivov, ki so bili merodajni za njegov nastanek in ki se pač niso rodili iz želje po skorajšnji konsolidaciji Evrope. Incident na evropski konferenci je morda slab uvod v razpoloženje ženevskih diplomatov, zakaj zasedanje sveta ima letos dve točki na programu, ki bosta že sami na sebi zahtevali velikega diplomatskega takta in spretnosti, ua njuno obravnavanje ne bo povzročilo še večjih razpok v zgradbi Društva narodov. Na dnevnem redu je namreč vprašanje svetovne razorožitvene konference. za katero bo treba določiti datum, kraj in predsednika, kar je prvo kot drugo in tretje vse sporno. Na dnevnem redu pa ie tudi polisko-nemški spor. ki ie v danih razmerah še hujša zadeva, morda najbolj kočljiv problem januarskega zasedanja. Nemčija je poslala v Ženevo tri note v tej zadevi in poleg njih imamo še pritožbo nemškega Volksbunda iz poljske ^Siezije, seveda pa tudi poljska diplomacija ni držala rok križem. Zadeva je izredno delikatna, ne toliko po svoji vsebini. kolikor po okoliščinah, ki afero spreminjajo v zelo zamotano politično vprašanje. Ravno pa ji dajejo težino in jo uvrščajo med one evropske probleme. ob katerih mora biti diplomacija vedno.na preži, da se iz njih ne sprožijo še hujše stvari. Zaleski, poljski zunanji minister, je v odgovor na nemška obdolževanja glede poljskih »nasilstev« v poljski Šleziji s posebnim poudarkom pokazal na pravo težišče spora. Izjave nemških državnikov, kakor je bila n. pr. Treviranusova Finančna kriza Italije Rim, 19. jan. VI. Deficit v italijanskem državnem proračunu, ki je iznašal že kon» cem meseca novembra nad 0okriti ogromnega deficita. Redukcije iz» datkov so razmeroma malenkostne. Zuna» nje ministrstvo jc skrčilo svoj proračun za notranje za 17, ministrstvo javnih del za 26 in za mornarico za 12 milijonov lir. Med drugim jc bilo nadalje črtanih 30 mi» lijonov za obnovo krajev, opustošenih od lanskega katastrofalnega potresa. Parla» men t, ki se sestane 12. februarja, bo raz» pravljal o novem proračunu. Zasedanje bo trajalo najdaljc do 15. marca. Zase dan ie angleškega riarlainenta London, 10. jan. AA. Jutri se sestane an» gleški parlament z obširnim delovnim pro» gramom. Parlament bo razpravljal o pro» svetnih vprašanjih, o trgovinskih sporih, o brezposelnosti in o Indiji. O teli vpraša» njih se bo večkrat glasovalo. Politični kro» gì menijo, da bo imela vlada v glavnih vprašanjih večino. V četrtek predloži ge» neralni državni pravilnik .lowiit v drugem čihunju zakonski načrt glede trgovinskih soorov. Jutri se sestane io liberalci ter bo» do sklepali o stališču liberalne stranke do programa sedanjega zasedanja. Železniška nesreča v Nemčiji Königsberg, 19. januarja, g. Na kolo tvoru Gdingen se je danes dopoldne dogodila nuda nesreča. Osebni vlak je zavozil v tovorni vlak, ki je stal na postaji. lokomotiva osebnega vlaka in trije osebni vozovi so skočili s tira. Dva voza sta se zarila drug v drugega Izpod ruševin so potegu'ii štiri trunla. 41 oseb je bilo več ali manj hudo ranjenih, število žrtev je zaradi lega tako veliko, ker je bil osebni vlak popolnoma zaseden, žrtve so večinoma poljski delavci, ki so bili zaposleni v Gdinge iu. Vzrok nesreče je v tem, da je strojevo-I.ia osebnega vlaka spregledal uvozne signnJ.e- Spooadi med komunisti in nacionalisti v Hamburgu Hamburg. 19 januarja s. V raznih delih mesta je prišlo do hudi spopadov med komunisti in narodnimi socialisti. ' Komunisti so napadli prostore narodnih socialistov. Več narodnih socialistov je bilo s Etreli ranjenih. in v katerih se postavlja sprememba nemških vzhodnih meja kot nadvse aktualna naloga nemške državne politike in kjer se govori o poljskih zapadnih pokrajinah kot o neodrešenih nemških provincah, ustvarjajo v poljskem obrobnem predelu nad vse težko atmosfero. Tamkajšnja nemška manjšina se s takimi izjavami vzpodbuja na odpor zoper poljsko državo, se tirajo razpoloženje nespravljivosti in sovražnosti napram poljskim državljanom in posledica vsega tega je, da se nemška manjšina v poljski Šleziji smatra kot nekaka ekspozitura iz rajha, ki je samo začasno pod poljsko vlado. V taki atmosferi se morajo sami od sebe prožiti konflikti med pripadniki obeh narodnosti in volitve v poljski Sejin, ki so, kakor pač vsake volitve, primerno razburile duhove, so dale priliko za znane incidente. Ali tudi ti spopadi nikakor niso bili tako tragične pri-rode in vrh tega Nemci pri njih niso brez krivde. Nadalje je gotovo, da Nemčija sistematično eksploatira vsako naj-neznatnejšo afero v poljski Šleziji, da po tem sistemu vedno znova opozarja na svojo tezo o nevzdržnosti vzhodnih meja, da krepi odpornost nemške manjšine na Poljskem in na ta način pripravlja teren za svoj končni cilj. revizijo mirovne pogodbe in soremembo sedanje poljsko-nemške državne meje. Temu namenu služi tudi na velijo aranžirana afera pred ženevskim fo-rom. Zato je uml.iivo, da se je tudi Potiska primerno pripravila v obrambo svojega stališča in da bodo nemški toži:e-Iji v Ženevi naleteli tudi na kritična ušesa, pač smemo pričakovati. Obtožba bo najprej kritično prerešetana in šele r-o-tem bo mogoče govoriti o dejanjsKcn obtežilnem gradivu, o katerem pa nikakor ni gotovo, da bo naperjeno samo proti Poljakom. Nemški afront zoper Poljsko, pred'og za pritegnitev sovjetske Rusne, neke zahteve glede razorožitvene akcije, 'ss to kaže. da misli del današnje evropske diplomacije resne.ie glede noskusa z ra.-vizijonistično politiko. Kje so oprode tega načrta, kje so njegovi izvori in poborniki, o tem se je že ponovno lavorilo in stvar v Evropi pa ni no/a Zato smemo morda upravičeno pričakovati. da se bo na oni strani, ki revizi oni zem v se d an i i obi < ki odločno pobija, pojavil prav tak odločen afront zoper najnovejši poskus reakcije in šovinizma. Curtius bo odstopil? Berlin 19. januarja, s. »Zwölfuhrblatt« javlja, da se mora pričakovati odstop nem» skega zunanjega ministra dr. Curtiusa. Kot kandidat za njegovega naslednika se ime» nuje nemški poslanik v Bernu Adolf Mül» jer, ki je od leta 1928 na svojem mestu v Bernu in ki velja za socialnega demokrata. 1 oleg njega pa sc imenuje tudi Trevi,ranus. Hitlerjev lek za ozdravljenje krize v Nemčiji London, 19. jan. s. Listi objavljajo raz» govor ameriškega novinarja Maksa Fraen» «la z voditeljem nemških narodnih socija» stov Hitlerjem, ki je med drugim izjavil, ua so kritičnega položaja Nemčije krivi predvsem zid je. Na opombo novinarja, da ni v Nemčiji niti en odstotek Židov, je Hitler dejal, da smatra za Žida vsakega, ki ni čist Nemec. Če bi bilo po njegovem b; morali izgnati iz Nemčije vse Žide, ki so se priselili po prevratu, njihovo imo vi» no pa zapleniti. Ostalim Židom bi se mo» ralo prepovedati vsako udejstvovanje v javnem življenju. Zasedanje čsl. zbornice Praga, 19. januarja h. Po informacijah iz poslanske zbornice se bo sestala zbornica v zadnjem tednu meseca januarja k svoji prvi seji po božičnih počitnicah. Na dnevnem redu so za sedaj le vprašanja nepolitičnega značaja. Senat se bo sestal pojutrišnjem. Rumu ni ja išče posojila Bukarešta, 19. januarja g. Rumunska vlada vodi pogajanja s francoskim finančnim konzorcijem zaradi posojila. Govori se pa, da je ta konzorcij stavil zelo težke pogoje za to posojilo in sicer zahteva iz-dajni kurz po 76 obrestno mero pa po 7 in pol odstotka. Vlada bo proučila te pogoje, venda: pa se smatra, da jih bo odklonila. »Do X« bo kupila brazilska vlada London, 19. januarja č. "United Press« poroča iz Rio de Janeiro, da bo »Do X« po atlantskem poletu prodan brazilski vladi, kakor so bili prodani italijanski hidro-avijoni. Tudi »Do X« bo plačan baje z brazilsko kavo. Angleški rudarji zopet na delu London, 19. januarja AA. Ker je bil med rudarji in lastniki premogovnikov dosežen sporazum, so danes pričeli delati vsi južnowaleški premogovniki. Šahovski turnir na Semmeringu Semmering, 19. januarja g. Druga partija med Tartakowerjem in Sultanom Kha-nom je končala z zmago zadnjega. Tartakower se je vdal po 71 potezah. Stanje je sedaj 1:1. Tretja partija se bo vršila jutri. Dr. Čok o kolonizaciji t v • /i 1 • •• v Juzm orbiji Ljubljana, 19. januarja. V opetovanih obširnih informativnih dopisih iz Beograda smo našo javnost že kolikor toliko podrobno informirali o fcoloni-zacijski akciji v Južni Srbiji in o problemu razmestitve naših primorskih rojakov v ugodnih neobljudenih poljedelskih pokrajinah, kakor tudi o možnosti zaposlitve v posameznih podjetjih po državi. Kolikor sklepamo iz mnogih povpraševanj, so naši članki med primorskimi rojaki vzbudili veliko zanimanje. Prav očitno pa je bil ta interes posvedočen z veliko udeležbo na sobotnem predavanju društva »Soče«. Prostrana dvorana pri Levu je bila nabito polna in je z velikim zanimanjem poslušala izvajanja odvetnika dr. Ivana čoka, ki se je pripeljal iz Beograda, da ožjim rojakom poda čim izčrpnejše informacije o kolonizaciji v Južni Srbiji. Vseskozi zanimiva izvajanja g. preda- a-telja so se v glavnih obrisih krila z našimi članki, podal pa je še mnoge podrobne navedbe o praktičnem izvajanju naseljevanja. Po njegovi zasnovi je rezerviranih 300 hektarjev plodne zemlje v Bistrenici, naselbini med Gradskim in Negotinom. Evidenco nad to zemljo vodi Savez agrarnih zajednica v Skoplju. Vsi tamošnji kolon,-sti imajo vaške zadruge, ki so včlanjene v skopski zvezi. V Bistrenici je za nove naseljence že rezerviranih 17 liiš z 20 gospodarskimi poslopji. Za naselitev se je prijavilo že nad 500 interesentov, pričakovati pa je še novih prijav in za vso te interesente bo še treba najti zemljo v Macedoni ji, da si tam osnujejo svoje nove domačije ter z vzglednim gospodarjenjem pretvorijo vso Južno Srbijo v najbogatejšo pokrajino Jugoslavije. Jutri, v torek, bo g. dr. čok vzel s s°-boj šest prijavljencev, med njimi je tudi primorski učitelj, ki bo v novi koloniji vse pripravil za ureditev in modernizacijo ta-mošnje šole. čim se bo osnovala prva nova zadruga, bo naprosila Privilegirano agrarno banko za 3 milijone dinarjev kredita, jamstvo bo prevzela država in bodo kolo. n isti prejemali posojila po 6 do 7 odstotkov. Preko zveze agrarnih zajednic v Skoplju pa je mogoče dobiti ugodno posojilo tudi pri Hipotekami banki. Začetek je storjen, zanimanje je veliko, ker se pričenjajo poleg primorskih beguncev javljati za kolonizacijo v Južni Srbiei tudi domačini iz prenaseljene dravske banovine. Kdor pa želi točnih in podrobnih informacij, mu je g. dr. Ivan M. čok radevolje na uslugo. Njegov naslov je: Beograd, Miloša Pocer-ca 23a. Važno socialno zborovanje Seja upravnega odbora Zveze društev privatnih nameščencev Ljubljana, 19. januarja. Zveza društev privatnih nameščencev je imela v nedeljo IS. t. m. dopoldne svojo sejo v restavraciji v Vevčah. Seji so prisostvovali poleg predsedstva tudi zastopniki naslednjih, v Zvezi včlanjenih društev: Društva ruduiških nameščoncev iz Trbovelj in Zagorja, Društva odvetniških in notarskih uradnikov iz Maribora, Zveze ie-lovodij iu industrijskih uradnikov iz Ljubljane, Organizacije praktičnih elektro-strojnih tehnikov iz Ljubljane, Društva zasebnih in avtonomnih nameščencev iz Ljubljane, Društva nameščencev KID z Jesenic. Saveza apotekarskih saradnika, sekcija Ljubljana, Društva privatnih nameščencev iz št. Pavla, Društva privatnih nameščencev iz Guštanja', Društva nameščencev Združenih papirnic Vevče in D-u-štva delovodij in industrijskih uradnikov ia Kamnika. Sejo je vodil predsednik Zveze g. Joško Žemljic, nakar so funkcionarji podali svoja poročila. Iz blagajnikovega poročila je razvidno, da ima Zveza poseben brezposelni fond »Splošni podporni fond«, v katerem ima nad 55.000 dinarjev premoženja. Uora-*-ni odbor je razpravljal o vstopu v Federacijo jugoslovenskih nacionalnih strokovnih organizacij v Beogradu. Po izčrpnem referatu tajnika g. Kra.vosa je upravni odbor soglasno skleni! pristop k federaciji; za delegata v upravni odbor federacije sta bila določena gg. Joško Zemljič in Vladimir Kravos, za namestnika pa gg. Franjo Vol-čanšek iz Trbovelj in Evgen Lovšin. Upravni odbor je dalje razpravljal o načrtu zakona o socialnem zavarovanju, o čemer sta poročala poddirektor Pokojninskega zavoda g. dr. Jauko Vrančič in Joško Zemljič. Na podlagi referatov in razprave je bila sprejeta resolucija, k inaglaša stališče Zveze do zakonskega načrta. Gg. Lovšin in Zemljič sta poročala pri tem tudi o delu Pokojninskega zavoda in Trgovskega bolniškega in podpornega društva. Seja, ki je trajala štiri ure, je bila ob 1. popoldne zaključena, nakar se je vršil skupen obed vseh delegatov, nad SO po številu. Po obedu so si delegati pod vodstvom g. Ivana Kureta ogledali naprave vevške papirnice, ki je vsakemu udeležencu noklo-nila v spomin zavitek pisemskega papirja Popoldne so se vsi delegati zbrali v .oralih Društva nameščencev Združenih papirnic v Vevčah, kjer se je predsednik Zveze g. Zemljič zahvalil vevškemu društvu za prisrčen sprejem delegatov. Dobro oborožen divji lovec Šmartno pri Litiji. 19. januarja. Tudi v lovskem revirju našega lovskega kluba so se že dalje časa udejstvovali divji lovci, te dm pa je g. Pavle Knaflič, industrijalec, ko je hodil po gozdu nad Malo Kostrevnico, začul z nasprotnega hriba dva strela. Vedel je, da pravih lovcev ni v revirju, zato se je takoj napotil v breg, da bi zasačil divjega lovca. Ko se je skril za neko drevo, je opazil najprej obstreljenega zajca, za njim pa divjega lovca z dvocevko v roki. — Stoj, Maren, te že poznam! je zakli-cal. Divji lovec je za trenutek obstal, potem pa urno zbežal po rebri navzdol. Na ovadbo g. Knafliča so orožniki na Marnovem domu izvršili hišno preiskavo ter našli tam lovsko puško dvocevko, dve puški enocevki, pištolo »Frommer« ter lepo zalogo šiber in smodnika. Marn je prvotno seveda vse tajil, ko pa je preiskava spravila toliko orožja na dan, je seveda umolknil. Pri njem so našli tudi dve ribiški mreži, kar dokazuje, da ni bil samo divji lovec, temveč tudi divji ribtf. Palača socialnih institucij v Zagrebu Beograd, 19. jan. č. V prisotnosti mini» stra za socialno politiko in narodno zdrav» je Nikole Preke se je danes vršil v Beo» gradu predsestanek za konferenco, ki bo jutri v Zagrebu z ozirom na gradnjo pala» če za delavske socialne ustanove. Pred dnevi smo že poročali, da se bo na tkzv. Ciglani, kjer so bile doslej še iz avstrii» skih časov postavljene barake, ki so jih uporabljali za stanovanja istrskih begun» cev, zgradila velika palača, v kateri bodo našli zatočišče izseljeniški komisarijat, dc» lavska zbornica, javna borza dela in Ili» gijenski zavod. Praznik bogojavljenja v Beogradu Beograd, 19. jan. p. Z izredno svečanost» jo je bil danes v Beogradu obhajan cer» kveni praznik bogojavljenja, ki jc zdru» žen s posvetitvijo vode. Cerkvenim _ sve» čanostim je prisostvovalo ogromno števi» lo prebivalstva, kakršnega, ob takih prili» kah že leta in J'.ta m bilo. Vse od Snbor» ne cerkve pa do savskega pristanišča je publika napolnila ulice. Navzoči so bili tu» di člani -vlade, diplomatskega zbora ter razne deputacije kulturnih in nacionalnih društev s svojimi zastavami. Cerkveno opravilo je obavil patrijarh Varnava ob ve» liki asistenci duhovščine. Bitka z na smrt obsojenim razbojnikom Split, 19. jan. č. Včeraj ob 3. popoldne je končno uspelo orožniški patrulji ujeti g'.asovitega razbojnika Todora Medica, ki je prizadejal poslednja leta silnih skrbi seljakom, zlasti odkar je bil drugič ušel iz ječe, kmalu potem, ko je bil obsojen na smrt Znano je bilo, da se Todor Medic potika po severni Dalmaciji. Bosni in Liki. Orožnikom v Erveniku, jc bilo ja vi jen o, da je prišel v bližino naselbine tolovaj Medic ter se skril v neko zapuščeno žup» nijsko poslopje. Na lov za Medičem se jc napotila orožniška patrulja, pomnožena s ciani finančne kontrole. Obkolili so hišo ter pozval Medica, naj se vda. On pa jc na to vabilo odgovoril s streli iz karabin» ke, nakar so tudi orožniki pričeli streljati. Boj je trajal skoro tri ure, dokler ni bil razbojnik ranjen. Dobil je dva strela, pr» vega v prša, drugega v vrat. Ranjenega Medica so spravili v bolniški oddelek ši» beniških zaporov. Todor Mcdič je že dvakrat pobegnil iz ječe, prvič pred, drugič po obsodbi, ki se je glasila na smrt. Nanj jc bila razpisana najprej nagrada 5000 Din. ki je bila po» zneje zvišana na 50.000 Din. Star je šele 25 iet Velik požar v Berlinu Berlin, 19. jan. c'„ Sinoči okrog 6. jc na* stal v tovarni Siemensovega koncema iz neznanega vzroka požar, ki sc jc širil z bliskovito naglico. V par minutah jc b;l v plamenih ves kompleks poslopij, ki ob» sega okrog 16li do zdaj. če pride do kršitve svetovnega miru, bi se moglo to zgoditi samo tako, če bi bila napadena Poljska. Zato je treba paziti, kaj počne Nemčija. Na koncu svoje- kom vseh zainteresiranih držav. Pariz, 19. jan. AA. V svojem govoru v Društvu za Društvo narodov je senator H. de Jouvenel izjavil, da je treba vztrajati pri razorožitvi in jo forsirati, vendar pa je treba biti oprezen v vprašanju taktike, ker se utegnejo tudi najplemenitejše ideje zlorabiti. Naši kraji in ljudje Smuške tekme na Pohorju Prevoz smučarjev iz Kibnice na postajo Brezno. Ljubljana, 19. januarja. Včerajšnje smuške tekmo na Pohorju /a jprvcmstvo dravske banovine in Maribor* *kega zimskosportnega podsaveza niso bi» 3e pomembne le za izvojevanje omenjenih prvenstev, kot klasifikacija sposobnosti •naših smučarjev, -vse več in dragocen jc h»l njihov pomen za razvoj tega pleme» rrtega sporta na severu naše banovine. 1 'delcžcnci in posefcniki pri tekmovanjih, Is i so prišli s kranjske pia ti, so se lahko jprepričaii» da se tudi tam smuč ars tv o raz» Vodja prireditve g. profesor Joško Sile i z Maribora jc o tekmi povedai to»le: Se» daj, po končanem tekmovanju lahko rc» čem, da sem z delom kot predsednik pri» redit ve povsem zadovoljen, saj se je vse dokončalo v najlepšem redu, brez nesreč m točno po določenem programu. Za vse to pa gre vsa pohvala mojim sodciavcem, na čijih ramah je ni!o vse orgamizatorno delo in pa ostalih òiniteljcv, ki so z vzor» no požrtvovalnostjo pripomogli do toli» kega tekmovalnega uspeha, kakršnega pri »Ranoni«, ne brez zmagoslavnega nasmeška. Od leve na desno so: ing. Janko Janša (tretji v kategoriji seniorjev), gdč. šulgaj Jelka (damska prvakinja) in g. Joško Janša, prvak seniorjev. ■v i j a, da napreduje m zmaguje med vsem narodom. S kakšno ljubeznijo iti razume» vam jem so prireditev podprli faktorji iz Ribnice m Brezna, se je lahko prepričal lc tisti, ki je hi! sam navzoč. Vsi, kraji ob nad 10 km dolgi dolini potoka Ribnicc, posebno Ribnica m Brezno so bili v dr» žavnih zastavah. Ljudstvo je bilo slavnosf» no razpoloženo kot pri žegnanju. V Ribni» ci. kjer je bil cilj vseh treh tekmovalnih prog, jc pomagal, kdor jc le mogel. C i a» siici so bili smučarjem ves dan na raz» p-lago, odpenjali so tekmovalcem na cilju smuči, ogrinjali z odejami, greli toplo v o» do itd. šolsko vodstvo jc določilo veliko šolsko sobo. da so sc smučarji lahko pre» oblekli, umili im pri topli peči odpočili. Šolska veža je bila zastavljena z »dilcaml« vsepovsod Z razumevanjem in skrbjo, s kakršno jc sodelovala ribniška občina in Tujskopro» metno društvo, se najde le redko kje. Na predvečer tekmovanja jc priredila občina pozdravni večer vsem funkcij onarjem in tekmovalkam, ki so bile nastanjene v Rib» niči. Zupan ribniški g. Witz man in načel» nik tujskoprometnega odseka dr. Vovšek -~ta iz lastne inicijativnosti organizirala prevoz smučarjev in posetnikov s postaje Brezno v Ribnico k cilju. Občina, kakor tudi odsek se nista strašila stroškov, in so dali zmagovalcem krasna darila: dragoce» no pisalno pripravo na marmornati plošči, bronast kip smučarja in vazo iz brušene» ga stekla s srebrnim okovom. nas do sedaj ni imela nobena slična prire» ditev. Naj sc pri tej p r i i i k i zahvalim go» spodom, ki so s svojim pokroviteljstvom, delom in navzočnostjo počastili tek mova» nje in s tem dali prireditvi najlepši po» men. Predvsemi hvala pokrovitelju g. ba» nu dr. Marušiču, ki jc bil na žalost služ» beno zadržan, in ga jc zastopal g. okrajni inšpektor dr. Schaubach; g. višjemu sod» nemu svetniku dr. Dav. Senioru, ki je za» stopal Tujskoprometno zvezo in SPD Ma» ribor, mariborskemu podžupanu dr. Lipol» du, in g. Lenarčiču iz Josip dola, g. zdrav» nikvin, ki so vršili službo na startih in ci» lju dr. Žguru, dr. Joško L ur lan u. dr. Vov» sku in pa vedno in povsod vzorno požrt» vovaluemu dr. Jožti Sekuli, ki jc dal sam na razpolago ves potrebni sanitetni mate» rijal. Pohvala pa tudi vsem domačinom, ki so pomagali in sledili prireditvi z veli» k im zanimanjem. Vso pozornost in podporo je izkazal tu» di JZSS, ki sta ga zastopala dr. Janko Ber» ec (današnje »Jutro« pomotoma poroča dr. Pire. Op. ur.) in g. Janez Bitenc, ki sta oba prevozila vso seniorsko tekmovalno progo. Vso naklonjenost jc pokazala tudi žel. uprava, ki je običajni večerni vlak od l"ale podaljšala do Brezna in stavila na razpolago dovolj _ udobnih vagonov. Ne zadnjima gre veliko zasluge na uspehu go» s podu Vjekoslavu Goluboviču, podsavez* nemu predsedniku in tehničnemu vodji tekme ter g'. Brunu Parmi, podsaveznemu tajniku, ki jc zmogel vse ogromno unrav» no delo. Po današnjem uspehu lahko pritrdim bc» sedam tajnika SPD g. Gajška, ki jc žc m pozdravnem večeru poudaril, da bo kra« sota Ribnice prišla do veljave prav šele te» daj, ko bo dograjena velika koča na Jezer» skem sedlu itn bodo končana zadnia dela pri gradnji ceste, za kar gre zasluga go» spodu podbanu dr. Pirkmajerju, občinske» mu odboru v Ribnici in g. Lenarčiču. Z dokončanjem teli del bo postala Ribnica idealno izhodišče za vse smeri v Pohorje, naša Kramjska gora, naš mali St. Moritz. Upam in želim, da v tej smeri naše na» daljnje delo ne bo brez uspehal Konferenca strokovnih rudarskih organizacij v Trbovljah Trbovlje, 19. januarji. Včeraj se je vrš:la v Delavskem domu važna konferenca vseh rudarskih str.ok d v s nih organizacij, ki io ie sklicala Dciavyka zbornica. Ni.men te konfernce je bil, da 3e vse organizacije posvetujejo, kako hi se odpoinoglo rudarski krizi, ki se z vsa» kini dnem masne veča. Konference so se udeležili po svojih delegatih vse tn s:ro» kovne organizacije, 11. delavska skup;na. Delavska zbornica in glavna Sratovska skladnica. Delavsko zbornico in glavno Bratovsko skladnic.n sta zastopala gg. Uratnik 'n Šotcr Slednji jc ravno prišel iz Beograda, kjer se je mudil z drugimi delegati in interveniral v ministrstvih za šume in rude in socijalno politiko glede priključitve Bratovskih skladnic splošnemu zavarovanju delavcev. G. minister Dušan Sernec ;e delegaciji obliubil. da se b.o želji rudarsih delavcev ugodilo. Isto jim ie ob» ljubd tudi minister socijalnc politiki g. Preka O sedanji situaciji v rudarskih revirjih je obširno poročal g. Uratnik in omen;i, da zbira Delavska zbornica podatke o posle» dicali rudarske krize, ki upropašča tako delavstvo kakor tudi druge sloje, ki so od» visni od zaslužka rudarjev. Ko bodo ti po> datk' zbran:, b£-> sestavila Delavska zbor» niča obširno spomenico, ki bo izročena go» spodu banu Dravske banovine. V kratkem ss bo sklepala nova pogodba med državo in TPD, zato je potrebno, da dobe drža*'» na oblasti vse podatke o kritičnem stanju našega delavstva pravočasno v r.oke, da jih prouče in ukrenejo potrebno, da se to sta» nje zboljša, kar se bi da1o doseči s tem, da se uvoz premoga prepove in da se dpt bave drž. železnic zvišajo. Le na ta način bi bilo delavstvo lahko zopet polno za» posleno. Delegati so sledili z zanimanjem izvaja« njem .obeh referentov. V slučajih zastrnpljenja, povzročenega po zastrupljenju pokvarjenih jedil, kakor tudi po alkoholu, nikotinu, morfiju, opi-ju, kokainu je uporabna naravna »Franz Josefova« grenčica bistven pripomoček. Zdravniška strokovna dela navajajo, da pri zastrupljenju s svincem staropreizku-šena »Franz Josefova« voda ne odpravi samo trdovratno zapeko, temveč da učinkuje tudi kot specifično protisredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Lendavski občinski proračun D. Lendava, 19. januarja. Lendava, kii ni ne vas, ne mesto, ne trg, ampa'k velika občina, živi svoje življenje zaprta sama vase, da se o njenem inter» nem razvoju iin žitju sliši v javnosti prav malo. Naj navedemo nekaj številk njene» ga gospodarstva v tekočem letu. Proračun izkazuje dohodkov: gospodar» stvo 43.710 Din, pristojbine 26.000, javne naprave 4000, razni dohodki 300, izredni dohodki 23.510 in davščine 349.515 I>in. Skupni dohodki znašajo torej 447.035 Din. Izdatki: gospodarstvo 47.000 Din, uprava 80.800. redarstvo 64.200, javna dela 35.900, zdravstvo 16.750, razni izdatki 40.800 so» cialno skrbstvo 7268, šolstvo in prosveta 104849, kmetijstvo 2500 Din in izredni iz» datki 11.700 Din. Izdatkov je skupno 412.367 Din, tako da izkazuje proračun nekoliko pribitka. Občina črpa skoraj vso finančno moč iz davščin, gospodarstvo izkazuje celo več izdatkov, kakor dohodkov. Pri izdatkih so zlasti visoke postavke za upravo in redar» stvo, dočim je za kmetijstvo določena po» stavka borih 2500 Din. Ce se upošteva, da Danes premiera! Predstave ob 4., 7. in 9* KULTURNI PREGLED Repertoar!! LJUBLJANSKA DRAMA Začetek ob 20. Torek, 20.: Zaprto. -^reda, 21.: Trije vaški svetniki. Premiera. E. '"'otrtek. 22.: Zaprto. J'etek, 23.: Mercadet. D. LJUBLJANSKA OPEKA Začetek ob 20 Torek. 20.: Mignon. Gostovanje gosp. Julija Betetta. A. Sreda, 21.: Nina nana, punčka moja. Figurine. D. Četrtek, 22.: Cosi fan tutte. Gostovanje g. .Tuli ia Betetta. C. Petek, 23.: Zaprto. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Torek, 20.: Plesni večer Olge Solovjove. Izven. Sreda, 21.: Zaprto. Četrtek, '22.: Grof Luksemburški. C. Kuponi. »Srjiski književni glasnike priobčuje v januarski drugi številki odlomek iz romana Svetislava Štefanoviča »Isknšenja~ in nadaljevanje novega romana Miloša Cmjanske-ga »Suzni krokodil«. Kakor vsako delo tega plodovitega pisatelja, je tudi »Suzni kroko- dila zelo zanimiv dokument o njegovem še vedno bujnem razvoju. Iz bolgarščine irevedena povest A. Karalijčeva : Laži ji vi et«. Dr. Alojz Gradnik je prispeval pesem Srečanje«, ki kaže v vsej polnosti njegov lesniški izraz. S. k. gl. je natisnil pesem I »Sr pesn v slovenščini. Izmed ostale vsebine omenjamo članek Slobodana Jovanoviča »Politič-ko poreklo »S. K. Glasnika , Danila S. Ka-lafatoviča članek o Joffreu, Jovanovicevo razpravo o srbsko - angleških odnosih, (ijorgievičev članek o visoki gospodarsko-finančni šoli v Beogradu, Stefanovičevo pre-mot ri vanje racionalizacije, Bogdanovičevo kritiko Nikolajevičeve drame »Preko mrtvili-: in dr. Med beležkami se omenja tudi slovenski prevod Tagorjevega romana »Dom in svet« v izdaji S. K. Zadruge. ? Ri jet« j e priobčila v 2. številki majhno senzacijo: Znani pesnik — boliem 'lin Uje-vič je šel med publiciste in politične nie-moariste ter je objavil v »Riječk članek l'z Jukičev atentat«, v katerem kot član takratne generacije zanimivo pripoveduje o dogodkih v zvezi z znanim atentatom na komisarja Čuvaja. V tej številki je interesan-ten tudi razgovor s Ka Mesaričem o njegovi igri »Joe« Udmanic«. O književnem življenju Zagreba je spisal Anle Kovač v »Vremenu« zanimiv pregled, v katerem karakterizira silno razcepljenost zagrebških kulturnih delavcev in književnikov. Deli jih v devet skupin: Prva se zbi» ra v Pen - klubu, v. je neaktivna, dolgočasna, zarita vase in na jx>l literarna« (pisec pozablja, da Pen - kiubi sploh niso izrazito literarna organizacija. Ured.) Druga se zbira v »Društvu hrvatskih književnikov«. To društvo — pravi pisec — nikakor ne more okrevati od davnih, glupili političnih trenj, ko so mu na partizansko povelje sedli na grbo jalovi in trmoglavi partikularisti, neli-terati. Tretja skupina je v »Matici Hrvatski«; o nji je redko slišati. Tu se neki zagrizeni profesorji mučijo, da bi obvarovali »tradicije hiljadugodišnje kulture«, ki pa se na njih slabo odraža. Na njihovih vratih bi mogla viseti plošča z napisom »Jugoslo-venima ulaz zabranjen« (v tem pravcu je bila pred dvema letoma osnovana njihovi »Hrvatska Revija«). Četrta skupina je okoli »Hrvatske Prosvjete« in »Društva Sv. Jero-nima«. To so ekskluzivni, nestrpni katoliški književniki; svet zase. Z njimi ne more sedobna jugoslov. literatura v nobenem primeru račj nati. Peta skupina je okrog »Ri ječi«, odkar le - la izhaja kot revija. To so bivši sotrudniki »Jugoslov. Njive« in nekoliko mladih jugoslovenskih literatov in publicistov. Linija: čisto jugoslovenska. Šesta skupina je okrog »Književnika«; mešana, bojevita, neuravnovešena. Sedma skupina se skuša formirati okrog »Književnih no-vin«, osma okrog »Socijalne Misli«, a deveta okoli obnovljenega »Savremenikai (ne glede na to, da je »Savremenik« organ »Društva hrv. književnikov«). Torej devet skupin, devet različnih praveev, a če vzamemo v poštev poedinee, tedaj devet krat devet različnih nazorov o svetu, kulturi. JOÌHIN BODES nepozabni pevec >RIO RITE«. — V prekrasnem filmu romantične ljubezni, petja, pustolovščin in prijateljstva v krasnih naravnih barvah! POSLEDNJI POLJUB Lep dopolnilni spored in vele-zabavna Miki miška - humoreska. Elitni kino Matica Predprodaja vstopnic od 11. do pol 13. spada k Lendavi vas Frimlini in Lendav» ske gorice, je ta postavka izredno nizka. Kakor povsod, je tudi tu postavka za šol» stvo zelo visoka. V proračunu niso predvidena nobena večja dela in bo Lendava životarila še na» prej v sedanji molčečnosti in pasivnosti. Naš proračun je v primeri s proračuni drugih krajev z istim številom prebival» stva izredno nizek. Največja problema za Lendavo sta v bližnji bodočnosti gradnja noce šole in električna razsvetljava. Upamo, da se bo to kmalu uresničilo. Kosmovi mamici v spomin Trbovlje, 19. januarja. Pred nekaj dnevi so pokopali na Do» bovcu daleč naokrog znano mamico Ma» rijo Kosem, ki je prebivala pri slapu Mi» tovšek onkraj trboveljske postaje. Pokoj» niča je odgojila 13 otrok, od katerih jih živi še 9, ki so razven ene hčerke že vsi preskrbljeni. Tako velika družina jo je stala mnogo truda in skrbi. Pokoj niča je bila posebno znana po svoji dobrotljivosti in gostoljubnosti. Daleč naokoli so jo po» znali izletniki in smučarji, ki so hodili mimo njenega doma na Kum. Tudi v Tr» bovljah je bila dobro znana, ker hodi od tam mnogo ljudi na Kum in to baš po lepi poti ob izviru slapa Mitovšck. Reveži pa so jo častili kot svojo dobrotnico, kajti vsakega je obdarovala in mnoge tudi pre» nočila. Sploh je blaga žena, živeča v skromnih razmerah, pomagala kadar je le mogla. O spoštovanju in simpatijah do nje je pričal pogreb, kakršnega že dolgo ni bi» lo na dobovškem pokopališču. Dobri ženi blag spomin, rodbini iskreno sožalje. Dvakratne koline brez prašiča Domžale, 19. januarja 14. t. m. je bilo vlomljeno v hišo Jožefa Valesa pri Sv. Trojici pri Domžalah. Neznan ljubitelj svinjine je vlomil v kuhinjo ter naložil iz dima večjo množino svinjskega mesa in je brez sledu izginil. Po obsežnih poizvedbah je postalo pa vendar najverjetnejše, da je tatvino najbrž izvršil Lovrenc Dragar, 23-letni mali posestnik v Podgorici pri Sv. Jakobu ob Savi. Te dni ga je nenadoma obiskala na njegovem domu orožniška patrulja iz Domžal in je dobila v hiši poleg zločinca še dobršen del plena. Spočetka je Dragar sicer tajil in se zgražal nad nečuveno ob-dolžitvijo. Ko pa ni mogel dokazati, da bi bil imel doma koline ali pa da bi bil kje kupil najdeno meso, je uvidel, da je razkrinkan. Vendar pa se ni hotel kar zlepa vdati nezavidljivi usodi gotove ječe. Planil je k oknu, ga razbil in hotel s skokom uteči roki pravice. Patrulja pa je bila ur-nejša od njega. V prerivanju po hiši se je zagnal bliskoma proti vratom. Ko se mu pa tudi to ni posrečilo, se je kakor besen zagnal v patruljo ter pričel na vse strani brcati in biti orožnike. Orožniki so odbijali nekaj časa goloroki njegove udarce. Ker pa se le ni dal nikakor ugnati, so morali orožniki z orožjem nanj in je tako nepridiprav skupil vbodljaj z bajonetom v desno stegno. Pa še sedaj so ga komaj s silo zvezali, tako je divjal. Naložili so ga na voz, ga odpeljali najprej v Domžale k zdravniku, nato so ga pa oddali v zapore okrajne sodnije na Brdu. Dragar je znan delomržnež in je zaradi zapravljivosti pod oskrbstvom. Doslej se je že večkrat udejstvoval prav učinkovito v tatinskem poslu in je med drugimi izvršil tudi znano tatvino v Bonačevi tovarni na Količevem. Znan je širom domžalske doline kot razgrajač in pretepač. Tako je imel Lovro Dragar brez prašiča dvojne koline: prvič v Valesovi kuhinji, drugič pa na lastnem stegnu. Pred gradnjo krematorija v Beogradu Lanska velika diskusija, ki se je vodila v beograjskih dnevnikih o tem, ali je treba mrliče pokopavati ali sežigati, je ugodno vplivala na ; ognjeno vprašanje« in je pribavila krematoriju nove pripadnike. Beograjsko društvo ; Oganj« šteje zdaj že nad 700 članov, a v Zagrebu in Novem Sadu sta se osnovala pododbora, ki že dva meseca vodita priprave za zgradbo vsak svojega lastnega krematorija. člani zagrebškega pododbora nameravajo akcijo izvesti s pomočjo delni-štva in mora vsak član položiti 1000 Din. Da se zamisel uresniči, mora zagrebški jx>dodbor zbrati 1200 članov, toda za enkrat jih ima komaj šele nekaj nad 100. Zelo je napredovalo vprašanje zgraditve beograjskega krematorija. Nedavno se je delegacija društva »Oganj« zglasila pri županu Milanu Nešiču in mu izročila akt o zgradbi krematorija na beograjskem Novem groblju. Ker je g. Nešič strokov-njak-inženjer, je pokazal za načrt veliko zanimanje in si je točno ogledal podrobne nove načrte, ki jih je izgotovil beograjski mestni arhitekt Dragomir Popovič. Proračun iznaša 1,400.000 Din vključno vse stroške za sežigalne stroje. Pogoji, ki jih je neka inozemska tvrdka ponudila društvu, so zelo ugodni, ker tvrdka zahteva samo tretjino takojšnjega plačila, vsa ostala vsota pa bi se plačala v teku treh let. Zadevo zdaj proučuje župan Nešič in občinska uprava. Odločitev bo padla v kratkem in se računa, da bodo z gradnjo krematorija pričeli poleti. Ker bo kremä-torij namenjen sežiganju mrličev vseh veroizpovedi, ne bo nosil kakega posebnega verskega obeležja, marveč se bo odlikoval z zelo lepo, svojstveno impozant.no arhitekturo, ki bo glorificirala smrt, ne-stanek človeka v večnost. Smrtni konec vaške ljubezenske zgodbe 3Iaribor, 10. januarja Danes se je zagovarjal pred senatom trojice 25-letni posestnikov sin Martin Te-peh iz Spodnjega Dupleka., ki je Jani v noči od 2. na 3. novembra ubil 23-letnega posestnikovega sina Ivana čapljo iz Pečic. Caplja je bil zaljubljen v posestnikovo hčerko Angelo T., njuna ljubezen pa je imela za posledico otroka. Caplja je hotel dekle na vsak način poročiti, temu pa so odločno nasprotovali vsi člani Tepehove rodbine. To nasprotstvo se je počasi razvilo v pravcato divje sovraštvo. Kljub temu sta bila oba zaljubljenca trdno odločena, da se poročita in sta se še vedno često shajala. V noči od 2. na 3. novembra je Caplja zopet odšel k svoji ljubici in da bi se zavaroval pred morebitnim napadom Tepehove rodbine, je vzel s seboj Janeza Kaloha. Ta je stal blizu hiše na straži, dočim je Caplja stopil k okna svojega dekleta. Nenadoma pa je stopil iz hiše dekletov brat Karel, ki je opazil oba nepozvanca. Takoj je poklical očeta, ki je skušal oba fanta pregnati. Istočasno je bil opozorjen na vasovalca tudi starejši brat Martin, ki je ves divji prihitel z debelim kolom v roki iz hiše in s tako silo udaril čapljo po glavi, da je ta padel nezavesten po tleh, dočim je Kaloh ves prestrašen zbežal. Caplja se je čez nekaj časa še dvignil in se splazil do bližnje hiše. kjer pa se je zopet nezavesten zgrudil. Kmalu nato so ga prepeljali v mariborsko bolnico, kjer je čez neliaj dni podlegel posledicam strahovitega udarca, ki mu je razbil lobanjo. Obtoženec je dejanje priznal, trdil pa je, da je ravnal v silobranu, češ, da sta Caplja in Kaloh ogražala očeta in brata z nožem. Preiskava je dognala, da Caplja in Kaloh sploh nista imela noža pri sebi. Senat pod predsedstvom višjega sodnega svetnika Lenarta je obsodil Te-peha na 4 leta težke ječe. umetnosti, zlasti pa na naše špecijalne jugoslovenske naloge v evropskem progresu. Pri likovnih umetnikih vladajo podobne razmere, medtem ko so skladatelji zaveda nejši in začudo bolj strnjeni v obrambi svo jih stanovskih interesov.« Pisec nadalje ugotavlja, »da so književnike v preteklosti ovirali pri zedinjevanju — politični razlogi. Stranke, ki so vešče barantale i s h r varstvo m i z jugoslovenstvom i s komunizmom, so onemogočile književniško koncentracijo.« O slikarju M. Jami in njegovih slikah, ki so pravkar razstavljene v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani, je priobčila zagrebška »Riječ« povodom zagrebški razstave oceno dr. Josipa Draganiča. Kritik piše med drugim: »Po svojih koncepcijah je (g. Jama) impresijonist starejšega tipa, po tehniki pa «pada v starejši postimpresionizem. iz katerega se bo počasi ra7A'il čisti kolorizem. Na tem prehodu so izdelana mnoga izmed razstavljenih del, zbog tesa so efekti mnogih slik prvenstveno kolorisličnega znača-!a.< Označujoč zlasti motive s Plitvičkih jezer, pravi pisec: »Tu je slikar v svojem ainbientu, zato je v teh delih toliko toplote in iskrenosti.« — »Res je. način slikanja, kakor ga zastopa g. Jama. spada danes v preteklost, vendar je razvoj njegove osebnosti tako tesno spojen s tem načinom, da bi vsako eksperimentiranje v modernističnih manirah moglo biti le v škodo tej simpatično izdelani umetniški osebnosti. Impresionist Jama je eden izmed nosHeljev te šole v razvoju našega slikarstva; kol takemu mu je določeno ugledno mesto v zgodovini našega mladega slikarstva.« Mir ali vojna? Pod tem geslom je izdala »Nova Evropa^ svojo januarsko številko (n jo posvetila enemu najbolj žgočih vprašanj sodobne Evrojje. V tej odlično urejeni in (io-bro dokumenti rani številki so izšli po večini izvlečki iz tujih člankov, ki osvetljuieio vprašanje vojne in miru z različnih vidikov. V uvodniku urednik simpatično za^o» varja optimizem glede evropskega miru. bivši polkovnik Čed. A. Popovič piše o voi-ni kot vojaški strokovnjak in baš kot tak zagovarja mir. dr. Al. Jelačič pa poroča o svoji decemberski avdijenci pri prezider.tu Masaryku, s katerim sla v glavnem «overila o vprašanju, ali nam ne preti nova vojna? Bilo je to v dneh, ko so ua Češkoslovaškem uprizarjali film po Remarqueovem romanu »Na z;; pad ni fronti nič novega .. .Januarska številka »Nove Evrope t se po svoji interesantni in tehtni vsebini sama dovolj priporoča. Maurois o Turgenjevu. Pisec znamenitega življenjepisa Byrona. francoski pisatelj André Maurois. bo izdal v kratkem nri Grassetu novo biografijo. Obdelal je ruskega pisatelja T urgenjeva. Zanimivo bo. kako je Maurois, soliden poznavalec anglosaškega sveta, doumel ruski svet. Jaroslav Hilbert, eden najboljših sodobnih čeških dramatikov, jp> slavil v ponedeljek šestdesetletnico. O Hilbertu še priobčimo informativen članek našega praškega sotrudnika g. dr. J. Knapa. Ali ste že naročili nove zbirke „Tiskovne zadruge"? y,vett liomstce * Finančni direktor dr. Povalej Josip je tki shižbenem potovanju. V četrtek 22. t. m. bo v poslopju davčne uprave v Celju od 10. do 12. sprejemal stranke. * Vojaške vesti. Prideljeni so na službovanje: poročnik bojnega broda razreda Adolf Cvirn za vršilca dolžnosti komandanta dragerja »D 2 . poročnik korvete Anton Razhiger na službovanje na kr. torpiljar-k: -T S : poročnik korvete Jože Vrtačnik na službovanje na kr. brodil Sitnica«, zrakoplovih podporočnik Ladislav štrus kot pilot 2. zrakopl vnemu polku: zrakoplovna podporočnika Alojz Stebernjak in Slavko OžbaiJ pa kot pilota C>. zrakoplovnemu polku. Tehnik Andrej Cvar je opravil izpit za aktivnega nižjega tehničnega uradnika 4. razreda. Komandant mornarice ie odobr i zenite v por-ačnika bojnega broda 2. razreda Adolfa Cvirn a z gospodično Nado, hčerko Juriji .Matko\iča, posestnika v Zagrebu. * Izpremembo v državni službi. Sodni pripravnik pri okrožnem sodišču v Novem mestu Kmll Purcber ie za stalnega potrjen v službi In pomaknjen v skupino i. kate-g -.rije. \ tobačni tovarni v Ljubljani je pn-pra\.'ilk Martin Oblak imenovan za pomožnega monoplskega kontrolorja, pripravnik Alojzij Novak pa za pomožnega oficijala. * Oceanografski institut v Splitu. Bivši univerz'tetn: pr. fesor v Stockliolmu dr. Broch. k; je :tneiR>\an za upravitelja novo-ii sta uovi j enega oceanografskega instituta je preteki'' soboto v spremstvu zagrebškega imi verzltenega profesorja dr. Vouka prispel v Split in je takoj nastopil svojo službo. Prevzel je tudi skrb za zgradbo oceanografskega .instituta ua rtu Marjana. * Razpust društva. Kraljevska banska uprava Dravske banovine je razpustila Izobraževalno društvo v Krogu, ker že več let ne deluje lil nima pogojev za pravni obstoj * Smrt ugledne rodoljubke. V Zagrebu jc preteklo soboto umrla znana odlična ro-dol.iubka vdova Ana Fonova, soproga bivšega primarna zagrebške Zakladu e bolnice, >okoPkega delavca dr. Josipa Fona. Dr. Fon je bi! po rodu Celjan, a je svojo zdravil ško prakso pričel v Zagrebu, kjer je ostal do svoje smrti. Rad ie podpiral revne slovenske dijake, ki so na zagrebški univerzi nadaljevali svoje študije. Vdova Ana Fonova jc umrla v visoki starosti ter je bila včeraj pokopana na centralnem pokopališču Mlrogoju. Blag ji spomin! * K včerajšnjemu poročilu o občnem zboru Starešinskega društva »Jadrana« dostavljamo. da je zbor pozdravil v imenu tova-rlškega starešinskega društva »Triglava« g. dr Egon Stare, ki je zlasti poudaril tudi že';o svoje skupine, da pride tudi formalno do popolne združitve vsega naprednega starešinstva. Ime g. dr. Egona Stare la je b 'o v poročilu napačno označeno kot Ivan, ra drugem mestu pa je bil g. direktor R cisti tr po tiskovni napaki označen kot »Reis-rnan kar s tem popravljamo. * Narodna knjižnica in čitalnica v Zagrebu c poza rja članstvo na predavanje g. Buči: na. ki bo predaval o Lužiških Srbih, na rednem .sestanku 21. t. m. v društvenih prostorih ((innduhceva 29) ob 20. * Novi grobovi. V Sevnici je dan pred svojim M. godom umrla splošno priljubljena in spoštovana ga. Antonija Cernoše-v a, mati sodnega predstojnika v Tržiču. — \ Kranju je preminil v visoki starosti 79 let g. dr. Fdvard Savn i k, višji okrajni zdravnik v pokoju m častni meščan kruiij-sk:. L'gledni in splošno spoštovani pokojnik zapušča sina zdravnika dr. Leona in štiri licere, od katerih je Vera poročena z g. Jankom Sajovcem. Pogreb pokojnice bo v sredo ob četrt na 17. na domače pokopa- Premiera ob 4., pol 8. in 9. Naša ljubljenka Janet Gaynor v filmu nežne ljubezni Krasno! KINO IDEAL Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani dne, 11. januarja 1931. številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperaturo. 4 relativno vlago v %, 3 sme in brzino vetra, 6. oblačnost 1—10, 7 vrsta padavin, S padavine v mm. Ljubljana 7. 761. —2.3. 73, S\V5, <». —, —. Maribor 7. 740.4. —2.0. 85, mirno. 0. —.' —, .H ost ar 7 . 757.S. 1.0, 02, mirno, 4. —, —. Zagreb 7. 7(>0.1. 3.«», 56, SS 112. 3. —, —. Beograd 7. 757.2. —1.0. 85, WNW4, 10, — — Sarajevo 7. 761.3, —1.0, mirno, 10, sneg. 1.0. Skonlje ni depeše. Kiimbor 7, 755.8. 6.0. 54. W10. 0. dež, l.d. Split 7. 750.1, 4.0, 47, N2, 2, —, —. Rab 7, 758.0, 3.0. 74, X8, 4. —, —. Vis ni depeše. Temperatura je bila v Ljubljani najvišja 6.0, najnižji —5.4. Marib.or —2.0. M ostar 0.3. Zagreb —2.0. Beograd —2.0. Saraje« v,o —5.1). Solne» vzhaja ob /.32, zahaja ob 16.50. Luna vzhaja ob 9.4. zahaja ob 18.16. 1 išče. — V ljubljanski bolnici je umrl g. Dominik B a 11 e i i 11 o, bivši znani stavbni podjetnik na Viču. Pogreb priljubljenega pokojnika bo danes ob 15. izpred mrtvaške veže splošne bolnice na viška pokopališče. — V ljubljanski bolnici je umrl v najlepši mladeniški dobi g. Zorko C z u r d a, slušatelj tehnične fakultete na ljubljanski univerzi, doma iz Vevč. Pogreb bo danes, in sicer bo krenil sprevod ob 14. izpred mrtvašnice splošne bolnice proti Devici Mariji v Polju. — V Ljutomeru je umrla v visoki starosti SO let, ga Hermiua K r y 1 o v a vdova po profesorju in poscstuica. Pogreb bo v sredo ob 15. — V cestiti j i v: starosti 02 let ie umri v Tržiču g. Anton K1 o b-č a u e r. Pogreb bo danes ob 16. — Rodbini g. Vi d mar j a v Kamniku ie umrl v ljubljanski bolnici sinček Dušan. Pc,kopali ga bodo danes pri Sv. Križu. — Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše sožalje! * Novinarski dom v Sarajevu. Novinarsko udruženje, sekcija Sarajevo, je sklenila, da prične letošnjo pomlad g rad bo Novinarskega doma. Sredstva za zgradbo so že zagotovljena. Sarajevska občina ie brezplačno dala na razpolago lepo stavlrišče v centru mesta. * Absolventi trgovskih akademij se nujno pozivajo, nai sporoče Klubu trgovskih akademikov v Ljubljani (G sposvetska cesta Ljubljanski Dvor« p remi uro izredno lepega športnega filma »Bela umet. nost«. Ta film je pridobila ZKD skupno z zimskosportnim savezom iz Nemčije. Film je poučen in nam ilustrativno prikazuje, kako se je treba smučati, kako trenirali, da se dosežejo športni uspehi. Film je izdelan pod vodstvom priznanih športnih ve-ščakov v najlepših krajih Alp. Krasni skoki znanih smučarskih mojstrov so prikazani u.a platnu v vsej svoji lepoti in bravu-roznosti. Na to premiere opozarjamo vse športnike, mladino in prijatelje narave. Ker bo film na sporedu le dva dni in bo za njega prav gotovo veliko zanimanje, naj si vsakdo omisli vstopnice že v predprodaji. Predstave se bodo vršile v sredo 111 četrtek ob 4. popoldne ter ob pol S. hi 9. zvečer. u— Iz gledališča. V sredo bo premijera velezabavne kmečke burke »Trije vaški svetniki«, katero smo videli pred letom dni pri gostovanju Tegernseerjev v Ljubljani. Igra je polna situaeijske komike in izvrstnih vaških originalov. Za red E. — Drevi se bo pela v operi prvič v sezoni opera »Mignon«. V partiji Lotharia nastopi naš rojak Betetto, sedaj član velike državne opere v Monako vem. Odlični basist bo gostoval na našem odru samo nekaj večerov. V naslovni partiji nastopi Zlata Gjungjenac-Gaveliova. Tenarsko partijo Viljema bo pel Vičar. V sredo se ponovi mladinska opera »Nina, nana, punčka moja...': in balet »Figurine« za abonma D. V četrtek se bo pela po večletnem presledku Mozartova opera »Cosi fan tutte -. V krasni basovski partiji nastopi Betetto. u— Svetosavska proslava. Pravoslavna občina v Ljubljani priredi tudi letos svojo proslavo v torek 27. t. m. na Taboru v Sokolskem domu. Na sporedu bo poleg drugih točk tudi scena v alegoričnih slikah iz zgodovine jugoslovenskega razvoja. Sodelovalo bo članstvo Sokola L in vojaštvo 40. pešpolka. Sceno je sestavil in. vodi g. Rudolf Ryška, besedilo je spisal g. dr. Ivan Lah in muzikalno kompozicijo je zložil dirigent brnske opere g. Anionln Balatka. Scena je razdeljena na štiri glavne dele. Prične se s slavo Dušanovega carstva in vodi na nesrečne Kosovske poljane do tja, ko Kosovska devojka nudi zadnje kapljice umirajočim junakom. Prihajajo vile, ki žalujejo nad propastjo nesrečnega naroda. Zasužnjeni n^rod mora dajati cvet ženstva v hareme sovražnika. Guslar je edini, ki s svojimi junaškimi pesmimi spodbuja v narodu sveži duh in zavest. Junaški svečeniki so se postavili na čelo naroda, ki je po stoletjih izvojeval zopet svojo samostojnost, a ti se niso zadovoljili samo s tem, temveč so polagali glavno važnost na prosvetni procvit naroda. Nastopila je nova doba, s katero se je pojavi! tudi nov neprl-j atei j s severa. Dvoglavi črni orel je napadel mirno živeči narod. Započel je težak boj, a junaški srbski narod se ni vdal. Samozavest, junaštvo in vera v resnico mu ie rodila moč in zmago. Revolucionarni po-kret, ki se ie globoko zarezal v srca Jugo-slovenov, živečih pod tujim jarmom, ni miroval, združil se je v skupno idejo, ki je vsem rodila Jugoslavijo. u— Himen. Včeraj popoldne sta bili na Viču dve poroki. Y farni cerkvi sv. Anto« na so se poročili posestnik in nadgledmk tobačne tovarne g. Mirko Knez z gdč. Min« ko P a n c c t ,0 v o in posestnik ter usluž« bcnce tobačne tovarne g. Joško Z a vaš« nik z gdč. Minko Knezovo, vsi iz uglednih narodnih viških rodbin. Mladim novoporočencem želimo obilo sreče! u — 30 letni jubilej dela. 16. t. m. je poteklo 30 let, odkar ie vstopil k zobozdravniku dr. Prauuseisu v učno dobo g. Franc Radovan, dentist zobotehnik, ki izvršuje sedaj svojo prakso v Ljubljani na Celovški cesti 14, nasproti velesejma Jubilant je ugleden in spiošno znan v ljubljanskih krogih in društvih. Svoje strokovno znanje si je po učni dobi izpopolnil v Pragi, Brnu m Nemčiji Od leta 1013. se je osamosvojil Sest let predseduje zadrugi zoboteh-nikov, kjer se Je požrtvovalno udejstvoval zadnje čase pri izdaji novega zakona o zo-botehii kih Njemu in njegovi čislani rodbini — hčerka Boga je pri očetu v učni dobi kot zobotehmea — želimo ob redkem jubileju, naj še dolgo vrsto let živi čil in čvrst! Wse ©krogls Ü TABCB, 14. Seferuarja 1931 u— Predavanje v »Pravniku«. V sredo 21. t. m. bo predaval n i sestanku društva r Pravnika« univerzitetni profesor g. Aleksander Makleeov o psihoanalizi in kazenskem prava. Predavanje se bo začelo točuo ob IS. na sodišču v Ljubljani, soba 70. u— Družabni večer Trgovskega društ\a »Merkur« v Ljubljani bo v četrtek 22 t. m. ob po] 9. zvečer v restavracijskih prostorih »Zvezda«. V ciklu predavanj »Ljudska univerza« pride na vrsto predavanje o zanimivem predmetu o socijahiih gospodarskih razmerah v rimski državi ob času apostola Pavla. O tem predmetu izpregovori monsignore prof dr. Josip Ujčič. Predavatelj je znan govornik, ki zna hitro pridobiti poslušalce z zgovorno besedo in duhovitim obravnavanjem predmeta. Vstop je brezplačen. Gostje dobro došli. u— Jonny-jazz. Prejeli smo: V poročilu o XI. slovanskem plesu je bilo navedeno, da je pri prireditvi sodeloval orkester Sonny boy, kar ne ustreza resnici, ker je na slovanskem, večeru sodeloval akademski orkester Jonny jazz, pomnožen s člani Radio-orkestra. u— Seja odbora podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva bo drcvi ob pol 20. v prostorih kmetijske družbe. u— Da ne bo zamenjave. Pepca Završa-nova stanujoča v Delavski zbornici, po poklicu kuharica, ni identična s kuharico Pep-co Z., katero je osleparil neki Križnar, o čemer je bilo pisano v »Jutru« 10. t. m. u_ Obisk skozi okno. Žagar Albin Juži-ua, stanujoč v Zadružni ulici 12, v Vodmatu ter njegova žena sta v nedeljo popoldne, ko sta prišla s sprehoda domov, našla okno svojega stanovanja odprto. Ugotovila sta, da je okno odprl neznan tat, ki je izrabi! Izlili O »cnttwvct «f ■ìn'vr'-' .'ti.-f nje in odnesel lepo črno suknjo iu ženski plašč. Oškodovanca sta zadevo prijav policiji. u— Okradena na prireditvi. Delavka v tobačni tovarni Antonija Muhičeva, stanujoča na Viču št. 147, se je udeležila v nedeljo zvečer prireditve, ki se je vršila v Društvenem domu na Glineah. Med igro ie Muhičeva položila na stol poleg sebe svojo ročno torbico z denarjem in drugimi predmeti, kar pa ji je v temi odnesel neznan tat. Muhičeva je tatvino opazila šele med odmorom in tatu zaradi tega ui bilo mogoče izslediti. u— Ukradena boa. Zasebnica Zofija Ž. se je v nedeljo zvečer zadrževala v čakalnici pred kinom Matico, kjer je v gneči naenkrat opazila, da ji je zmanjkala boa. O.škodovanka se je obrnila na službujočega stražnika, in mu zadevo prijavila. Bilo pa je že prepozno, kajti tat jo je s plenom že popihal. u— Velik vlom. Prevoznik Alojz šešek, stanujoč Za gradom 3, je včeraj zjutraj, prišedši do svojega skladišča na Dolenjski cesti 23, opazil, da so vrata skladišča odprta in je ugotovil, da je vdrl v skladišče neznan vlomilec. Zlikovec se jc polastil 2 avtomobilskih magnetov, raznega orodja, žarnic, aparata za o'je in drugih predmetov. u— Pevsko društvo »Sava« v Ljubljani bo imelo v petek, dne 23. t. m. v društveni sobi, Mesarska cesta 4, sestanek, v nedeljo 25. t. m. ob 14.30 pa redni občni zbor z običajnim sporedom. Iz Maribora a— Zborovanje hišnih posestnikov. V ne« deljo dopoldne je imelo d.ruštvo hišnih po« sestnikov /a Maribor in okolico svoj redni občni zbor v hotelu »Orel«, katerega se je udeležilo 108 članov. Zborovanje je vodil predsednik g. Julij Glaser. tajnik g. Vin« ko Sax pa jc podal obširno poročilo o društvenem delovanju, zlasti pa se je do« taknil raznih najbolj kočljivih vprašani d-'v kov, gostaščine, vodarine itd. Blagajn' ; g. Otmar Meglic jc poročal o blagajniškem n< slovaniu in navedel, da ima d~"štvo okrog 78.000 Din premoženja. Dr. Kac ie v razpravi naglašal potrebo, da bi se hiš« ni posestniki bol' z'nimali za lastno orga« nizaciio V Mariboru ie nad 1500 hišnih oosestnikov, društvo pa šteje komaj 670 članov. Dosedanji predsednik g G'"ser je odstopil. Izvolien je bil nov odbor ki se« stoji tako-e: Hri »Orlu«. Nav/<>« èa .sta b'hi tuji mestni komandant brigad« ni general Dragomir Pavlovič ter koman« d 'nt in/oii ierske podoficirske šole polk.ov« nik Putivkovič. Za nro-dsednika ie bil po« novno izvolien dolgoletni dosedanji jired« sednik g. Jakob Perhavcc. Tud' ostal' od« bor je z nv>1'mi izicmami ostal dosedanji a— Praznik bogoiavlienia je slavila vče« raj pravoslavna ccrkvcna občina na j ako slovesen način. Po slovesni liturgiji. katero ie opravil ob 9. v pravoslavni kapeli mclj« ske vojašnice prota g. Trbojcvič., se jc raz« vila dolga mešana »litija« na Trg Svobode, kjer jc bil pripra vi jen oder z oltarjem, kotlom vode in ledenim križem. Prota g. Trboicvič je po končanem obredu blago« slovil vcrn'ke in vso množico. Obredu so prisostvovali zastopniki vojaških in civil« nih oblasti, častna četa inžen jerske p< d« oficirske šole pa je odiala salve in svirala je vojaški godba. Po končanem obredu so vojaške edvnice dcfilirale pred komandan« tom mesta. a— Zanimiv baletni večer se obeta drevi Nastopila bo priznana ruska plesalka Olga Solovjeva, nekdanja članica beograjskega baleta, ki je pred kratkim gostovala v Beogradu Zagrebu in Ljubljani z velikim uspehom. Sodeluje tnali orkester. Spored moderni, klasični in eksotični balet. a— Sveži grobovi preteklega tedna. Pretekli teden so v Mariboru umrli: Iva.i Narath. železničar v pok. 72 let: Jakob Meric, delavec, 54 iet; Avgust Farkuš, ključavničarski vajenec, 16 let; Elizabeta Lov-renčič. soproga pekovskega mojstra, 56 let; Franc Trobej, strojevodja v pok. 74 lei; Ivan Lorberk, nadsprevodnik v pok. 59 iet; Vida Spindlerjeva, hči posestnika, 15 let. a— Razpust Društva stanovanjskih najemnikov. Društvo je bilo zaradi nezanima-iija članstva že delj v krizi. V nedeljo je na zborovanju pri Zamorcu pičlo število članov sklenilo, da se društvo razide. a— Poceni meso. Dne 20. t. m. od 8. naprej se bo na prosti stojnici pri mestni klavnici prodajalo okoli 200 kg telečjega mesa kg po 13 Din. Oddaja samo na kou-sumente po 1 do 2 kg. a— Nezgode. Na oledenelem dvorišču Braunove predilnice si je včeraj pri padcu 19 letna uslužbenka tovarne, Amalija Košar nalomila desno roko v sklepu. — V Cinžatu pr Fali je 26 letni Franc Stiblcr v nedeljo tako nesrečno padel, da si je zlomil desno nogo Prepeljali so ga v splošno bolnico v Maribor a— Ne smeta v gostilno. Okrajno sodišče pri Sv. Lenartu je 30 letnemu posestniku Alojziju Bračku iz Zimice ter 20 letnemu posestniškemu sinu Francu Vebru iz Sp. Dupleka prepovedalo za 6 mesecev zahaia-nie v gostilne. Rok prepovedi se prične po odslužeuiu zapora z 29. januarjem. a— Aretacija zaradi tatvine. Na Gliv« nem trgu so v soboto aretirali 55 letno Ju« lijano FPibjan, pristojno v Kamnik, ker je izmaknila svoji stanodajalki hranilno knji« žico z vlogo 2000 Din, dvignila z njo 1200 dinarjev in knjižico položila previdno na prejšnjo mesto. Potem se je klatila po Za« grehu. Ljubljani ter se zopet vrnila v Miri« bor. Bila jc žc najmanj 15 krat zaprta. Od« ti a I i so io zopet sodišču. a— Vlom. V noči na nedeljo je nekdo vlomil skozi ekne v mizarsko delavnico mojstra Kompare. Iz neke omare je tU od« nesel pozlačeno uro, vredno okrog 400 Din. Vloma je osumljen neki delavec iste delav« nicc. ki je uro večkrat videl in jc gotovo mislil, da je iz zlata. Iz Celja v slovanskih narodnih nošah dne 24. januarja 1931 v uniORskl dvorani v Ljubljani. 17820 e— Komisijski pregled avtobusov iti avto-taks. V četrtek 22. t. m. ob 11. dopoldne bo pred mestno garažo na Sp. Lanovžu pregled avtobusov iu avtotaks iz mesta Celja, gornjegraiskega sreza in šmarskega sodnega okraja. V četrtek 29. t. m. on 11. dopoldne pa bo pregled vseh avtobusov in avtotaks iz celjskega sreza razen mesta Celja. Lastniki teh vozil sc morajo zglasiti ob navedenem času s svojimi vozili p i komisiji na Sp. Lanovžu. Vozila mora j 1 biti očiščena in tudi siccr v neoporečnem stanju. Lastniki morajo predložiti preizkusna spričevala in potrdila o pregledu, ki se ie vršil v juiiju 1930. Za pregled vsakega vozila je treba plačati takoj po pregledu takso v znesku 60 Din. Lastniki, ki ne bi pripeljali svojih vozil k pregledu bodo kaznovani, oziroma ue bodo smeli uporab jiti svojih vozil za javni promet e— Celjski delovni trg. Pri ekspozituri javne borze dela v Celju je prejšnji teden iskalo dela 114 oseb (94 moških in 20 žensk) iz prejšnjega tedna je preostalo 574 oseb (424 n. škili in 150 žensk). Delo je bilo po-nudeiio za 29 oseb (9 moških iu 2-0 žensk). Posredovanj je bilo izvršenih 13 (za S moških ni 5 žensk). Odpadlo ie 6 oseb (l moški in 5 ž c« sli). Ob koncu tedna ie ostalo TABLETE v evidenci 669 oseb (509 moških in 1GJ žensk). e— Zahvala. Vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je dijaški plesni venček v Celju tako lepo uspel, najlepša hvala! Prav posebno se zahvaljujemo pokroviteljici ge. Marici Sernečevi m vsem cenjenim damam, ki so sodelovale za vso njihovo® skrb in požrtvovalnost, kakor tudi vsem javnim ustanovam in privatnikom za njih prispevke bodisi v denarju bodisi v nucuri. Prebitek 3'u00 Din je bil izročen Dijckemu podpornemu društvu (1500 Din) in Dijaški kuhinji (1500 Din) e— Sokolsko društvo Celje Redna telovadba mladinskih oddelkov v mestu se prične ta teden in ostane urnik nespremenjen. e— Zaključiti plesni venček sokolske plesne šole, ki se jc vršil 17. t. m. zvečer v Narodnem domu, je bil dobro obiskan in zelo animiran. Sodelovala je izvrstna godba »Merkurja iz Ljubljane. Pri prvi četvork: se jc zahvalil društveni starosta br. dr. Milko Urašovec plesnemu učitelju g. Cerne ju iz Ljubljane za njegov trud, k; ga je imel že celili 8 iet s poučevanjem sokolske šole. Br. starosta se .ie tudi spominjal 10 letnice sokolskiii plesnih veučkov v Celju, ki so postal; zelo priljubljeni Plesna šola le poklonila g. plesnemu učitelju v znak zahvale krasen kristalen pokal. e— Umrl je v Podsredi v starosti 46 let nadgozdar g. Emil Drobil I tscli. Truplo bodo prepeljali v sredo 21. t. m. v Celje ln ga položili na mestnem pokopališču k c.ne-mu počitku. Blag nru spomin! e— Mestni kino. Drevi ob pol 9. krasna drama »Po viharjuNem film. ki ga spremlja zvočna aparatura. Kot dodatek si- jajna zvočna saloigra. Iz Kranja r— Občni zbor narodne čirateicc dre*» ob 20. v knjižnici v Narodnem «umu. Iz Krškega kr— Smrt uglednega meščana. V četrtek je umrl 80 letni vpokojeni železniški urad« nik g. Peter Poč, ki ga je vsa ok -lica p-;-» znala kot izredno prijaznega družabnika naprednega javnega delavca. Svoječasno bil požrtvovalen član Sokola in agilen lavcc v Hramskcm odseku. Bil jc nekaj ta» sa tu-P načelnik gasilnega društva v Kr« škem. BLi j spomin! kr— Občni zbor »Slovana«. Zaradi stale '"-preinembc bo občni zbor Tambur*-* skega društva »Slovan« v Leskovcu v petek 23. t. m. ob 20. v leskovški soli. kr— Aretacija moškega v ženski r>b!eki KPjub večkratnemu izgonu iz občine -c ;'s ponovno pojavil v Krškem znani L. ki se običajno poslužuje ženske uniforme. Ker pa se ne zna napraviti po prcdjrsih ženske mode. tudi ni mogel prikriti svoje» ga spola pred očmi budnih orožnikov, ki so ga iztaknili in aretirali. It. f.ifrüe i— Iz učiteljske službe. Litijska učitelji« ca ga. Marija Drovenik-Jezovškova. ki je bila pred nedavnim prestavljena z Zidane« ga mosta na tukajšnjo osnovno šolo, je odšla v Šmarje na Dolenjskem. Na njeno mesto pa sc jc vrnil bivši tukajšnji učitelj g. Maks Pirnik. Dosedanji učitelj srh oh r« vaščinc g. Taufer Veno, litijski rojak in načelnik Sokola, je dobil enoleten dopust za obisk sokolskega telovadnega tečaja v Mariboru. To izpraznjeno mesto ie zased« la učitelj;ea«novinka ga Vera Z'd"-«nrcj« čeva, hčerka bivšega pokrajinske^-t na« mestnika g. dr. Brejca. i— Zopet vlom v šmarsko cerkev. V zad« njem času so si neki ihilgoprstnikj vzeli šmarsko cerkev na posebno muho. Iz\ršil se je namreč že ponovni vlom v cerkveno pušico. Za storilcem, ki jc vdrl v pušlco in pobral iz nje ves denar, ni nikakega sledu. Prav tako jc ostala nepojasnjena tatvina ob priliki zadnjega misijona. L> macini so sicer osumili takrat nekega O. P.. ki sc jc potikal ta čas okrog cerkve. Pr.oti mladeniču je bila uvedena preiskava. Iz« kazalo pa se je, ila on ni zakrivil vloma. Iz Zagorja z— Predavanje za obrtni naraščaj sc je vršilo v nedeljo v topliški šoli. Predaval jc ob navzočnosti številnih vajencev, po« močnikov, mojstrov in učiteljskega zbora šolski upravitelj g. Janko Levstik o odno« šajih obrtnega stanu do lastnih organi/a« ci j, o šolanju, izpitih, zavarovanju, pbče« vanju s konzumenti. IzncscI je poleg tega mnogo aktualnih problemov, od katerih je odvisen napredek in procvit obrti. Zagor« sko obrtno društvo si jc stavilo hvalo vredno nalogo s sličnimi rednimi preda« vanji vzgojiti delaven in podjeten naraščaj. z— Skupščina Sokola jc potek a v nai« lepšem soglasju in obilni udeležbi. Izvoljen je bil skoro ves stari odbor s starosto br. Ferdo Poljšakom na čelu. Načclirk je br. Franc Klun, prosvetar pa br. Vinko Ko« šmerl. Iz Gor. Razpone gr— Zadeva gornicradgonske carinarnice. Leta 1929 je finančno mur^trsivo odobrilo predlog tukajšnje občinske uprave, da se na občinskem zemljišču v parku pri Muri postavi novo poslopje /a carinarnico in fi« nančno kontrolo. Zadeva jc nato nekaj ča« sa počivala in stopila v ospredje v jeseni leta 1930. ko je komisija na licu mesta r>rc« gledala teren in odobrila načrte, ki so bili nato vp osi a n i gradbenemu ministrstvu s proračuni vred Nedavno so bili načrti za obmejno carinarnico v Gornji Kadoni s nroračuni in vsemi podrobnostmi od>brcni od gradbenega ministrstva ter bodo v naj kr" jšern času razpisana vsa stavbni» in pro« fesiionelna dela. Kakor doznavamo so to« zadevni stroški predvideni na okrog 600 000 Din ter se bodo krili kaldrminskcga fonda. Gradiba sc bo pričela takoj pomla« di. tako da bo poslopje dogotoviieno še t.o leto. V novi enoiiadstropni zgradbi bo ra« zen pisani in skladišč za carinarnico in fi« nančno kontrolo tudi več stanovanj za uradništvo. S tem bo znatno omiljena sta« novanjska kriza, ki vlada v našem obmej« nem trgu. Stavbišče leži ob obmejnesn m ur; tkem mostu nasproti avstrijski Radgoni, torej na prometni točki. Z zidanjem tega velikega poslopja pa bo obmejna Gornja Radgona precej pridobila tudi ru. zuna» »josti. gr— Uradni dnevi v letu 1931 bud.o od strani sreskega načelstva v Ljutomeru: v Gornji Radgoni v prostorih občinske pi» sanie s pričetkom ob 10. dopoldne ob t'»r» k ih 20. t. m., 10. februarja, 10. marca, 7. aprila, 12. maja, 9. junija, 7. julija, 11. av* •ju.-ta, nato zaradi praznika v sredo, 9 sep» rembra; v Apačah v poslopju dekliške t;.>novnc šole ?jjlskih sester, soba na desni pritličju, vsakikrat s pričetkom ob 10.30: ob sredah 21. t. m., 11. februarja, 11. mar* ca. 8. aprila, 13 maja, 10. junija, S. julija. 12. avgusta, a- četrtek 10. septeraora, v bredo 14. oktobra, 11. novembra in v če? trtek 10. decembra. gu— Ob priliki inšpekcijskega potovanja g. bana je Preval iah bila sprejeta tud' denutacija guštanjskcL'i Sokr-la v zadevi zgraditve sokolskega doma. ki bo služil tudi šoli kot telovadnica. G. ban se jc po» d roh up informiral o krajevnih razmerah, ». delovanju in napredku tukajšnjega So* kola in šole ter z zadovoljstvom vzel na '/nanic doseženi sporazum s šolsko občino. OSiiubil ie ob tej prliki tudi hanovinsko podporo v višini 13 do 20.000 Din z željo, da .se predloži .-> zadevi pismena prošnja z navedenim^ težnjami. uu— Nesreča pri sankanju Strma cesta, k: vodi ud gradu proti pokopališču, ie pre» eej ppasno sankališče zaradi ostrega ovin» r... u., arza.no cesto, ki vodi proti Prcva* Ijam. V zimskem času jc na tem klancu jako živahno. Doscdaj kakih težjih po» škodb in bilo. razen obt.olčenih ko'.cn in nog, neki deček pa je odnesel domov pre« eej rogljato glavo in neka deklica si jc iz» bila cn zob. Za vse take malenkostne po» škodoe se mladina nc zmeni. Težja nesre» ča se je pripetila neki kuharici. Sankala se je zvečer in na ovinku padla tako ne; srcir.o. da si jc zlomila nogo. Ia Dolnje Lendave Jl_ Jz cestnega odbora. Minilo soboto je n<>vi načelnik sreskega ccstnega odbora "lendavski župan g. Jožef Neubauer pre* vzel posle. Pr a seja nov .imenovanega cestne ja odbora je sklicana za soboto 24. t." m. Med drugimi točkami h.o na dnev» nem redu proračun za let ■ ; )31. JI_ 1,a vroče poleine oni... Lendavski gostilničarji so te dni Kar tekmovali, ka* feri bo navozil več ledu v svoje ledenice za uporabo v pasjih poletnih dnevih. Ne» kaj dni že traia bolj hladno vreme, ki nam je prineslo led. s katerim so se dobro za* ložili vsi gostilničarji. Ji_ Vznemirljive vesti. Te dni so zače» le med občinstvom krožiti vesti, da se vo» di akcija, da bi se sedež sreza premestil iz Lendave v Turniščc. Druga akcija pa baie gre za tem. da bi se nekatere občine priklopile k soboškemu okrainemn sodišču. Nekateri zatrjujejo, da sta obe "k ci ji miš» Ijeni prav resno, zato jc v Lendavi preecj vznemirjenja. Stanje razooložliivšh vagonov za naš tovorni promet Našim gospodarskim krogom so še dobro v spominu težkoče, ki so vladale v zimi >'-!8. '29. zaradi dostave vagonov. Bili so :'. ri, ko so izvozniki dobili na razpola-i le prav neznaten den naročenih vago-• v. V lanski in letošnji zimi pa se je po-■>aj bistveno izboljšal. Lani ie zaradi na» ajajote gospodarske depresije naš tovor promet sicer nekoliko nazadoval, vendar v primeri s predhodnim letom, dočim bil manjši kakor v kritičnem letu 1928 11)28 Po podatkih, ki jih je objavila nedeljska beograjska Politika', je bilo v prvi tretji-letošnjega januarja vsega na razpolago 43.154 nonnahiotirnih tovornih vagonov. Od •.•na števila je bilo izkoriščenih 17-7">0, ilo-n je stalo na postajah neizkoriščenih "->. I'M) vagonov (lani je bilo v istem času neizkoriščenih 1 ">.->.">0 vagonov). Navzlic dej--Ivu, da je bilo torej letos v začetku januar ia 10.000 vagonov več kakor lani neizkoriščeni!!, vendar je bila potreba po vagonih enaka lanski potrebi v tem ča>i\ V prvih 12 dneh januarja t. i. je bilo itauireč nato-vorjenih 25. 1 26 Nagonov, v prvih 12. dneh januarja 1030 pa 25.080 vagonov. Znatno povečanje števila neizkoriščenih vagonov torej ni morda posledica slabšega prometa, temveč je le rezultat pravilnejše-šega izkoriščanja voznega parka in boljše o-ganizacije prometa, le številke nam torej potrjujejo, da so imeli prav oni, ki so pred d' -ma letoma, ko je vladala tako ob-■'•eUia stiska za vagona, trdili, da je pomanjkanje vagonov predvsem posledica ue-racijonalnega razpolaganja z vagoni, napačnega dirigiranja in posledica zastoja prometa na gotovih preobremenjenih prometnih križiščih. Kakor se zdi, je pred dvema letoma nastalo pomanjkanje vagonov tudi bolj zaradi nezadostnega števila lokomotiv iu s tem počasnega prometa, kakor zaradi premajhnega števila vagonov. Ukrepi generalne direkcije železnic v pogledu racionalnega in pravilnega dirigiranja \agonov, razdelitve in razpolaganja, izenačenja med direkcijami iu razbremenitve prometnih vozlov, so omogočili, da so imele železnice lani v mesecu največjega prometa, v oktobru. dnevno 8500—ìo.ixio neizkoriščenih vagonov. Najnepovoljnejša je bila situacija J»;. oktobra, pa tudi ta dan so imele želez» niče 6678 neizkoriščenih vagonov. Ker imamo torej pri raci jonalnem izkoriščanju tn pri urejenem prometu dovolj vagonov, namerava naša železniška uprava skrčili kredite za nabavo novih tovornih vagonov m le kredite uporabljati v prvi vrsti za naba-vj špecijaluih tovornih in potniških vagonov. Bilanc- Poštne hranilnice Ioštna hranilnica kraljevine Jugoslavije je te dni objavila svojo bilanco za preteklo leto, j totem ko so jo potrdil' finančni, prometni in trgovinski minister. Glede ns po-v•••ranje tujih sredstev (čekovna in hranilne vloge so se v primeri z zadnjj bilanco dvignile od 1020 na 1182 milijonov Din), so narasle tudi aktivne postavke bilance. V prvi vrsti vidimo povečanje računa dolžnikov po tekočih r;. ì un i Ii. torej naložb pri denarnih zavodih, na 381.5 milijona Din. nasproti 311.9 ob koncu zadnjega leta in 297.9 mili-j >na Din oh koncu leta 1928. Narasla so tudi tombardna posojila, in sicer od 99.6 na 16 1.8 nnli'ona Din. Najobčutneje pa se je l.ni dn^.l., .„.stavka eiektov i si državnih papirjev. \_.i je znašala ob koncu iela 1927. Komaj 28. < milijona Din in sa je naslednja leta povečala na 131.3, odnosno 206.2 milijona i)iii, lani ji.i ie ob koncu leta dose«la ze 344..; milijona Din. Edino postavka »otn-vine se ie v primeri z zadnjo bilanco zmanjšala, vendar pa je zavod navzlic- temu izredno likviden. Ob koncu ;>r loklega iei-i je i-nela Poštna hranilnica v'blagajni' in pri Narodni banki na žirovnem računu raz,m» l-»žli>vili 309.* milijona Diu nasproti 3'jo 5 milijona D>r v zadnji bilanci ip I117.8 nr:i-jona Dii: » bilanci za leto 192,S. Cisti dobi-c»-k Po~!n- hranilnice se ^ibljj na višini predlanskega leta in znaša 35.3 milijona lUa naspmli 35.0, 35.8 in 28.9 m l iv 1 1J> j n v zadnjih treh letih. Gibanje glavnih nahžb Poštne hranilnice v zadnjih štirih lotih je razvidno iz naslednje primerjave (v milijonih Din): '927. 1928. 1929. 1030. gotovina 187 108 390 H0n dolž. po tek. rač. 434 '--iS 312 lombard 47 102 efekti 29 131 dobiček 29 3'J 382 99 1(15 20 ; 314 35 35 — Država bo izplačala hranilne vloge izseljencev pri propadli Prvi srpski zein= Ijoradnički banki. Nj. Vel. kralj jc podpi' sa! in proglasil zakon o izplačilu izseljeni» vosnemamo: Vsi. ki imajo dohodek iz imovinskih predmetov in imovinskih pravic, morajo vložiti prijavo teh dohodkov v času od 29. januarja do 29. februarja t. I. Davek na rente se plača od dohodkov Iz imovinskih predmetov 111 imovinskih pravic. ki niso zavezani nobenemu drugemu davku. Taki dohodki so zlasti: 1.) obresti in rente obveznic (obligacij) države, samoupravnih edinie, delniških družb, fondov itd., ako niso oproščene tega davka s špe-cijalnim zakonom; 2.) obresti od posojii v kakršnikoli obliki: 3.) obresti od zaostalih kupnin; 4.) obresti hranilnih vlog v kakršnikoli obliki; 5.) začasne ali dosmrtne rente, alimentaci je. rente med sorodniki; G.) renle za odstopljeno pravico izkoriščali patente, privilegije, dalje rente za odstop pravice kopati rude, izkoriščati rudninske vrel» ce itd.; 7.) obresti in renle ler. druiri prejemki iz imovine podjetij ali pravic iz Inozemstva; 8.) zakupnine in vsakovrstni dohodki iz imovinskih predmetov in pravic, kar jih ni zavezanih drugemu davku (n. pr. najemnina za izposojeni fabriški inventar, najemnina za kopališko, kavarniško, trnovsko opravo, zakupnino za dovolitev oglasov in javnih nabitkov, za prehod čez tuja posestva (serviluti itd.); 9. zakupnina za zemljišča, ako je ta večja od katasterskega čistega donosa. — Davčnih prijav ni treba vložiti: 1.) za obresli državnih in samoupravnih obveznic in od obveznic delniških družb in fondov; 2.) za obresti prioritetnih delnic delniških družb; 3.) za obresti m rente, ki jih izplačujejo delniške družbe, država, samoupravne edinice, fondi in ku-mulalivne sirotinske blagajne. V teh primerih se davek odtegne pri izplačevanju obresti in rent. Davčno prijavo mora izio čiti upnik, lo je oseba, ki ji ti dohodki pn-tičejo. Ce biva upnik v inozemstvu, mora vložiti prijavo dolžnik, ki mora tudi namesto upnika plačali odpadajoči davek. Ce davčni zavezanec ne predloži davčne prijave v roku, določenem v tem pozivu, plača kot kazen 3 % od odmerjenega osnovnega davka, in ako prijave ne vloži niti na pismeni poziv v nadaljnjem roku S dni, 10% od odmerjenega osnovnega davka. Ako se v davčni prijavi z namenom, izogniti se plačilu davka, navedejo neresnične izjave (podatki), ali se zataji kak objekt ali vir do» hodka, zadenejo davčnega zavezanca posledice iz člena 142. zakona o neposrednih davkih. Ako davčni zavezanec ne zna pisati, ali ne zna prijave izpolniti, poda lahko napoved na zapisnik pri mestnem načel-stvu ali pri davčni upravi. Vložitelju davčne prijave se sprejem :|>otrdi. Končno se vse rentnini zavezane moške osebe opozarjajo, da moiajo po čl. 6. zakona o davku na r.i-oženjene moške osebe v svoji prijavi za rentnino navesti tudi slarosi, da li so cže-njeni, vdovci brez otrok, odnosno ločeni »n če vzdržujej-u ženo iu zakonsko otroke. = Dobave. Prometno-komercijalai oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 26. t. m. ponudbe glede dobave 1000 kg podolgovatih svinčenih za-livk in 200 komadov železnih zavornih co-kelj. — (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku) — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 22. t. m. ponudbe glede dobavo okovja, do 2. februarja pa ponudbe glede dobave 5000 kg ovsa. BORZE 19. januarja. Na ljubljanski Lorzi je bil danes devizni promet izredno velik. Znašal je brez kompenzacij preko 5 milijonov Din. Največ je bilo potrebe v devizah Praga, Newvork 111 Dunaj. Tečaji so se v splošnem nekoliko dvignili, Newyork je narasel od 5(5.50 na 50.535. Na zagrebškem efektnem tržišču v Voj» ni škodi danes ni prišlo do prometa. Za aranžma se je nudil denar JJ8 m za kaso po 418.50, dočim blaga 111 bilo i>zt>od 421 do 422. Od državnih papirjev so imeli za» ključki samo investicijsko posojilo po 86 in 7 odstotno Blairovo posojilo po 79.75 in SO. Med bančnimi papirji je prišlo do pro» meta v Praštcdioni po 960 in 970 v Jugo» banki po 78 hi 79, v Srbski po 190. v Uni» 011 banki po 191 in v Hrvatski po 50 Na tržišču industrijskih delnic se je Gutmann po zadnji oslabitvi nekoliko dvignil in se ie trgoval po 125, pozneie pa po 128 do 129. Nekaj več prometa ie bilo tudi v Tr» boveljski in sicer po 315 do 320. V osta» lem pa je irišlo do zaključkov v Dravi po 235 in v Slavcksu po 50. Devize. Ljubljana. Amsterd. 22.775, Berlin 13.44 —13.47 (13 455), Bruselj 7.8955, Budimpe šta 9.8877, Curih 1094.4—1097.4 (1095.9) Dunaj 794.39—797.39 (795.S9), Londop 274.59—275.29 (274.89), Newyork 56.435-56.635 (56.535). Pariz 221.95, Praga 167.2S —168.08 (.167.68), Trst 295.21—297.21 (296.21). Zagreb. Amsterdam 22.745 — 22.805. Dunaj 794.39 — 797.39. Berlin 13.44 — 13.47. Bruselj 789.15, London 274.49 Bud i impesta 987.27—990.27, — 275.29. Milan 295.30 do 297.30, Newvork ček 50.435 — 56 635, Par z 220.95 — 222.95. Praga 167.28 — 168.08. C:i» rib 1094.4 — 1097.4, Kopenhagen 15.15. turih. Zagreb 9.127, Pariz 20.25125, Lon don 25.08625, Newyork 516.9, Bruselj 72. Milan 27.055, Madrid 53.20, Amsterdam 207.9, Berlin 122.79, Dunaj 72.6(3. Sofija 3.73i5. Praga 15.3, Budimpešta 90.25, Bukarešta 3.07. Efekti. Ljubljana. S% Blair 92 bi.. 7% Blair 80 bl„ Tobačne srečke iz 1. 1888. 50 bi.. Celjska 160 den.. Ljubljanska kreditna 125 den., Praslediona 960 den., Kreditna 170—180. Vevče 128 den.. Split cement 350 — 400 Buše 200—230. Kranjska industrijska 304 zaklj. Zagreli Državne vrednot"? Vojna škoda aranžma 418 — 422, kasa 418.5 — 421, za februar 416 — 417. investicijsko 86 — 86.75 8% Blair 91.75 — 92.25, 7% Blair 79.875 do 8:). 7«/č Drž. hipotek, banka 79.25 — 79.5, 6% beeduške 65 — 67; bančne vrednote: Praštediona 965 — 970. Union 191 — 193, Jugo 78 — 78.5. Srbska 190 — 192, Zemalj-ska 129 — 132, Ljubljanska kreditna 12C den.. Hrvatska 50 — 51: industrijske vrednote: Našička 975 bi., Gutmann 129 — 132, Slaveks 50 — 50.5, Slavonija 200 den.. Dra va 235 — 237, Šečeraua 275 — '290.' Bi od vagon 90 den.. Vevče 128 den., Isis 40 den.. Dubrovačka 380 — 390, Jadranska 515 din.. Trbovlje 316 — 318. Blagovna tržišča LES -f Ljubljanska borza (19. t. m.) Tendenca za les slaba. Zaključenih je bilo 12 vagonov, in sicer 5 vagonov jelovih desk, 2 vagona parjene bukovine, 2 vagona mešanih drv, 1 vagon bukovih drv. 1 vagon jelovih drv in 1 vagon bukovih okroglic. Povpraševanje je za 2 vagona smrekovega žama-nja (odpadki), za rezan smrekov les (v predpisanih dimenzijah), za več vagonov bukovega oglja (samo : canello ), za hrastov rezan les (w sukcesivno dobavo do konca maja), za špecijalen rezan les (v točno predpisanih dimenzijah), za hrastove pod-11 ice (za vagone, 400 komadov 41 X 180 X 280 X 2800 nun), za hrastove t montanti (paralelne, ostrorobe. 7700 komadov, v predpisanih dimenzijah) in za hrastovino (dol/. 2.50 m, deb. 20 X 12, to je podloga 20 cm, gornja stran 9—12 cm, vsega 3j.oou komadov). ZITO -!- Ljubljanska borza (19. t. m.) Tendenca za žito čvrsta. Zaključenih je bilo 7 vaac-liov, in sicer 3 vag. koruze, 2 vagona čin-kvantina, 1 vagon pšenice in 1 vagon moke. Nudi se (franco slovenska postaja, po tnhvski voznini, plač. v 30 dneh): pšenica: baška, potiska iu srbobranska 80/81 ka po 210 - 212.5, aornjebaška, 79 /80 kg" po 205 — 207.5, baranjska. 79/S0 k<_' po 190 — 192.5, Sombor okolica. 79 kg po 190 — 192.50; oves: bai ani-ski (pri navadni voznini) po 195 — 1975; koruza: baška. stara po 150— 152.5, baška, nova, umetno sušena po 142.5 — 145. pri navadni voznini po 147.5 — 152.5, času primerno suha. pri navadni voznini po 140 do 142.5. inoka: banaška iOr po 340 — 345. -f Budinipeštanska termiiiska borza (19. t. m.) Tendenca slaba, promet miren. Pšenica: za mare 14.:Mj — 14.37 (obračunski tečaj 14.40), za maj 14.76 — 14.77 (14.80); rž: za mare 10.61 — 10.62 (10.60), za maj 10.96 — 10.97 (11); koruza: za maj 12.44 do 12.45 (12.40), tranzitna za maj 10.01 do 10.06 (10.10). Sport Bohinj pred olimpi i ado Bohinjska Bistrica, sredi januarja. Dolgo se je vreme pripravljalo I; snegu, no sedaj je že nova snežna plast po vsem-Bohinju. Vojaki, ki so prišli 10. t. m. kljub temu. da sneži, vestno vadijo po dobra» vah. Sneg bo letos prav gotovo omogočil olinipijado, ki je lani na žalost morala od» pasti. Z oziroin na bližnje prireditve, ki se začno 29. L m. je županstvo na inici» jativo JZSS organiziralo vsa razpoložljiva stanovanja pri privatnikih z? oddajo tujim gostom. Organizirani so tudi vozovni par» ki, ki bodo v Boh. Bistrici Sv Janezu in Srednji vasi. tako da bo za prevoz gostov skrbno vse pripravljeno. Tudi skakalnico skrbno teptaio. Smuiki kiub »Bohinj« organizira svoje člane za vodnike številnim ekskurzijam na bohinjske planipiie, ki jih misli prirediti od 25. januarja do 7. februarja in s tem spoznati tujce z našimi gorskimi tereni — kmalu bo tudi Bohinj potrebno okrašen, svečano odet v zastave za sprejem zastop» nikov tujih držav in raznih številnih go» s to v. Svetovno prvenstvo v table tenisu Kakor vsako leto razp-juje tudi letos Ma^var Orszagos Asztali tenis szóvetseg svetovno prvenstvo v table tenisu. Tekmo» ZAHVALA Ob bridki izgubi naše zlate mamice ANE LAPAJNE izrekamo tem potom vsem, ki ste nama na kakršenkoli način lajšali naše gorje v teh težkih dneh, našo najtoplejšo zahvalo. Prav posebno se zahvaljujeva g. Prelovcu in pevcem Ljubljanskega zvona«, vsem darovalcem vencev in šopkov in vsem prijateljem in znancem, ki so spremili našo mamico k večnemu počitku. ANICA liRÖLL roj. LAPAJNE JOSIP LAPAJNE 2118 Ob priliki tega žrebanfa so dobile dve polovici srečke št. 95.763 in cela srečka šf. 41*880 prodane iz naše kolektnre bankovno komanditno društvo Prihodnje žrebanje 10. Sebruarfa vanje se bo vršilo v Budimpešti od 10. do 16. februarja, kjer sc bodo kosale najbolj« še moči sveta. Med njimi so brez dvoma najboljši Madžari. Nastopili bodo s silo» vitim in rutiniranim Gyözo Barilo in od* li-*"1-im Miklos Szabadošom. Slednji se letos intenzivno pripravlja na to prvenstvo. Ljubljanski športniki so imeli priliko vi* deti Szabadosa na turnirju z najboljšimi ljubljanskimi igrači. Videli so njegovo si» gurno in mirno igro, ki pa žalibog ambi» cijoznim ljubljanskim igračem manjka. Poleg Madžarov se udeleži svetovnega prvenstva tudi Avstrija, Nemčija, Anglija in Jugoslavija. Jugoslovenska ekipa nastopi letos drugič, ojačega z dravskim in dr» žavnirn prvakom Janezom Nemcem. Največje izglede za to prvenstvo Imajo Madžari. Pri njih se je ta sport tako raz» vil, da ga gojc vsi sloji, ttr je postili ne» kak nacijonalen sport. V singlih so brez dvoma brez konkurence i pri dainuh i pri gospodih. Dosedanji zmagovalci v moštvih: leta 1<>26»27: London: Madžarska, 10?7»28: Stockholm: Madžarska, 1928*29: Budimpe* šta: Madžarska. 1929=30: Berlin: Madžar* ska. Single gospodje: 1927=28: Stockholm: Mechovits ' (Madžarska), 1928:2«); Budim* peš ta: V. I. Perry (Anglija), 1929:0: Ber* lin: Gyüzo Barna (Madžarska). Dame single je odnesla skozi vsa leta gdč. Medijanski (Madžarska), ki jc še vedno brez konkurence. Vse tekme se bodo odigrale v športni areni v Budimpešti. Za» nimivo je to, da mora po sklepu stock* bolniškega kongresa Magyar Orzagos As» zatali Tenisz Szsvetseg vzdrževati vse tek» inovalce vseh sodelujočih držav. Iz SK Ilirije. Interne pTav.rlne teVme kluba bodo 24. in 25. t. m. Pul^ na-ih najboljših bodo tekmovali tudi novinci, ki .so šele pozimi začeli s treningom. Tekmj» vaio se bo v bazenu zimskega kopališča, ki je dolg 14.30 111. Plavači so raz» le'j eni v razne skupine, ki bodo p!a\ po \ 4, 7 in 14 prog. Udeležba na teh tekmah je za vse članice in člane plavalne sekcije strogo obvezna. Za vse članstvo plavalne sekcije bo strogo obvezni sestanek 22. t. m. ob 18. v prostorih ping»pong sekcije pri Levu. Na dnevnem redu je voPlcv sekcijskega načelstva in določitev smernic za delovanje v letošnji sezoni. Sigurno vsi! — Zimski treningi za lahkoatleto in smu» carje so ob torkih in petkih ib pol v telovadnici klasične gimnazije. Njvinci dobrodošli! SK Reka. Dan-«? ob 2'„. seja upravne* ga odbora v kjvarni »Zgonc«. SK Ilirija (Iahkoatletska sekcija). Da» nes ob 18.30 trening v telovadnici klasične gimnazije in po treningu sestanek vsega članstva. Važno! Pridite vsi. Kniaov in urna KORESPONDENC N ! \ ftroj.-pis-ka za stalno mesto se sprejme iakc.i. Ponudbe pod Prokura .: na oglasiù oddelek »Jutra«. 2146 Zaradi preselitve trgovine na Stari trg št. Ila razprodajam po znatno znižanih cenah vse vrste izyotov-Ijeno perilo, kakor tudi v vseh barvah fla-nelo, popelin in drugo metersko blago. AMALIJA ZORČIČ, Ljubljana, Kongresni trg štev. 3. I Naš nad vse ljubljeni, dobri soprog, brat, stric, zet in svak, gospod Stnil ž)r©fcitie nadgozdar nas je danes v nedeljo dne 18. januarja ob 4. uri popoldne popolnoma nepričakovano za vedno zapustil. » Zemeljski ostanki dragega pokojnika bodo prepeljani iz Podsrede v Celje v sredo dne 21. januarja ob 4. uri popoldne in bodo položeni k večnemu počitku na mestno pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo brala v Podsredi v farni cerkvi. 1'odsreda, dne IS. januarja 1931. 2149 Ema Drofenic, soproga — Hellnxns in Erich, sinova, ter ostalo sorodstvo. Kletarjeva usoda Prva slika nedavne rudniške katastrofe v Midvaleu (Ohio). Rudarji so rešili svojega ponesrečenega tovariša iz rova, kjer opravljajo strupeni plini svoje skrivnostno delo. larji raznalaki ascine b Sv. pisni'» jo knjiga, prevedena na Vire jezike toga sveta, ki so danes v materi jalisiičnem veka nahaja vedno dovolj odjemalcev. Za razširjanje sv. pisma skrbi zlasti angleška biblijska družba, ki ima skoro po vsem svetu tvojo razpečevalue urade in ■iMioži',, poklicnih razpečevalce v. 'ii tudi po katoliških deželah, kjer čHniiio sv. pisma brez m k verni priznanih • > j > < » j n ' ) in 1 olmačen ie ni dovoljeno, -širi.!:) sv. pismo s precejšnjim uspenom. Kazna-salci biblije s., cesio sknn; misijonarji in služijo > skrajno nesebičnost jo svoji stvari. Osobito velja t<> za ene, ki poslujejo v paganskiii deželah Na Kitajskem je na Hm »i i navdušen raznaša-Ice sv. pisma bivši razbojnik fang 11 \ 03, ki je pustil svoj urvavj posel in zdaj z vnemo služi razšinenju evangelija. M<»ža so že trikrat ujeli njegovi <1 ■ i v ši tovariši, pa se mu je vselej po-siečib;, da se jim jc izmuznil, ko so ga z vso silo liolcii spravili na proiš-31 io pravo pot. < ang 1 [vej pravi, da -e je vselej le in *udez?n način ole! i/, razbojni-kili rok. Po indijskih vaseh hodi 'z kraja v Kraj neki drugi s ' i č i ; j raz i iu šal ce, ki se ne straši ni li jazbojuikov uiti zveri. Cesio so ga žc ji a notovaiuìì zalotili tigri, pa mu za- Prva odvetnica pri londonskem sodi šču Indijska intelektualka Begom Faruki, ki je kot prva ženska bila pripuščena k razpravam v londonskem prizivnem sodišču. voljo njegove pobožno prošnje niso napi aviti nič hudega. Brez nesreče jc po-ioval celo skozi kraje, kier ne mine (iau, da ne bi tigri odnesli kakega člo-veka. Na Ruskem so boijševiki prodajalcem sv pisma prepovedal- potovanje po državi Podoba pa jc, tla je la prepoved le povečala zanimanje za biblijo, kajti biblijska družba ic lani izdala li' milijonov izvodov biblije v ruskem jeziku, tedaj za 700.000 več nego prejšnje leto. Ker ni verjetno, da bi ruska emigracija pokupila vso to naklado, je jasno, da gre večji del izvodov skrivaj preko ruske meje. Plavajoča igralnica Ob lepi floridski obali pri mestu S. Peterbourghu, a v spoštljivi daljavi treh milj, ki jo predpisuje m ed narod» ni zakon o teritorialnem vodovju, jc že tretji mesce zasidran lep parnik »Monte Carlo«. To je za oblasti v Zc» dinjenih državah nedostopna plavajo« ča igralnica, lastnina mogočnega Al Caponcja. Gostom so tu na uslugo iz« borna kuhinja, velika izbira likerjev in vin, ples, godba in seveda igralna dvorana. Vsi bogati Američani, ki prezimijo v rajski Floridi, se zdaj vo« zijo v »Monte Carlo« na poker ali ru» leto. Plačujejo poljubne cene, saj bi jih stalo potovanje v Monako šc dražje. Cariniki pa škrtajo z zobmi in vrača« jočim sc gostom nagajajo samo s tem, da zadržujejo njih motorne čolne in stikajo v njih po pijačah. Baje je fio» ridski guverner zasebno vprašal slavni »Razparani nos« (kakor se glasi čast« ni Al Caponejev priimek), kaj bi bilo potrebno, da bi sc preprečila njegova nesramnost. »Izmislite si pametnejše postave!« mu jc odgovoril prebrisani tihotapski kralj. Nagajivi kadet V Anapolisu imajo Zedinjene države svojo pomorsko akademijo, edin zavod, ki odgoji naraščaj za vojno mornarico. Gojenci nosijo starinsko uniformo in imajo ob svečanih prilikah celo klobuke na tri ogle. V zavodu vlada stroga disciplina in kakor v sličnili primerih, si izmišljajo med štirimi stenami zaprti kadeti najueverjetnejše šale. A nihče od njih ni bilo do sedaj tako iznajdljiv kakor 18-letni John Savgon, sin znanega generala. V zadnjih dveh letih so namreč v akademiji nagajali vsi lifti. Po navadi so švigala dvigala gor in dol samo takrat, če niso bila zasedena. Ce pa je hotel kdo noter, mu je ušlo dvigalo pred nosom in ponovno je doživel to neprijetnost sam admiral, šolski ravnatelj. Večkrat se je ustavila kabina s potniki brez vsakega vzroka med nadstropji. kontrolni zvonci so bili nemi. in sveta profesorji so dolge ure ždeli v ujetništvu, kadeti pa so bili prosti. V časih je nasprotno švigalo dvigalo tako naglo, da niso mogli potniki ven in so se vozili brez prestanka gor in dol. Vsi elektrotehniki vojnega ministrstva niso razumeli, kaj pomenijo tc stalne motnje. Kadeti so začeli pripovedovati, da v akademiji straši in jim je v mestu marsikdo verjeli. Zdaj pa je John Sa.vgon srečno dovršil akademijo in preden je odšel kot poročnik k mornariškim letalcem, je vodstvu akademije razodel, da je bil on povzročitelj vseh šal pri dvigalih. Pokazal je v zidovju akademije skrito izredno spretno električno omrežje, ki ga ie sam napeljal tekom svojih šolskih let. Kontrolni gumbi so bili skriti v njegovi sobi. v omari za obleko. Saygon je zgradil cel sistem duhovitih periskopov, ki so 11111 omogočaj i opazovanje dvigal. Kakor častnik v podmornici, ki pošilja v poljubno smer svoje torpede, tako je zmešal Savgon dvigala, ne da bi mu bilo potrebno zapustiti svojo sobo. fi «T » W • Svarilne iirssi V polpretekli dobi. ko še niso poznali sedanjih električnih akumulatorjev, so jemali v podmornice na pot miši v kletki. Postale so namreč nemirne, če so preveč iz motorjev uhajaioči plini zastrupili zrak in cviljenje živalic je moštvo opozarjalo na preteče zastrupljeni ?, ki bi sicer v pregretem in pn strojnem olju smrdečem zraku prepozno ODa- Marthe Lagnot, Sletna pariška deklica, ki je dobila prvo nagrado pri otroški tekmi za risanje z barvami. Tekmovalke so morale narisati »Hišo mojih sanj«. žili. Miši so tedaj naznanjale, da mora podmornica na površino, da se temeljito prezrači. .-»Deutsche Medizinische Wochenschrift« pa poroča, da so nova raziskovanja prof. i'eutsciiländerja namenila mišim šc zanimivejšo in pomembnejšo vlogo: človeka lahko opozarjajo tudi na nevarno bolezen raka. Znano je, da trpijo zaradi raka predvsem delavci po kemičnih tovarnah, v izdelovahiicah kurilnih briketov itd Tudi miši, ki bivajo po teli poslopjih, so redno kazale izrazite rakove otekline. A pri glodalcih traja prvotna prikrita, t. zv. inkubacijska doba bolezni samo nekoliko tednov, dočim znaša pri človeku več let. Miši torej prej obolijo na raku nego ljudje in tako misli prof. Teutschiänder. da bi javna higiena lahko izkoristila to njih posebnost. Po vseh velikih mestih obstojijo po raku posebno okužene hiše ali celo četrti. Vzroki tega pojava še niso znani. Morebiti ga povzroča strupeno izhlapevanje na zazidanih zemljiščih. Poslej je moralo umreti prece i prebivalcev takšnega »rakovega žarišča«, da so ga zdravniki opazili in odredili temeljito razkuženje oziroma izpraznjenje poslopij. Ce pa hočejo stanovalci sumljivih okrajev uiti smrtni nevarnosti, naj si nabavijo bele miši v kletki. Čim bodo opazili na njih še tako neznatne otekline, jih morajo izročiti v mikroskopsko preiskavo Če bo ta ugotovila raka, ni nobenega dvoma, da je stanovanje nevarno za zdravje. Stanovalci naj ga zapustijo in pričnejo s spočetka vedno uspešnim zdravljenjem proti raku. Radio Torek, 20. januarja. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 17.30: Koncert radio-orke-stra. — IS.30: Predavauje o teži naše zemlje. — 19: Mladinska ura. — 19.30: Nemščina. — 20: Lipahova veseloigra »Glavni dobitek«. — 21.30: Koncert radio-orkestra. — 22: Napoved časa in poročila. Sreda, 21 januarja. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — lo: Napoved časa. plošče, borza. — 17.31': Koncert radio - orkestra. — 18.30: Inž. basal. Razvoj železobelon-skili stavb oii Maniera do danes.— 19.: Ruščina. — 19.3-9: Književna ura. — 20: Slovanska narodna pesem in njen sloj». — 20.30: Koncert radio - orkestra. — 22: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 11.25: Plošče. — 12.15: Koncert radio-orkestra. — 10: Plošče. — 17.-'i0: Popoldanski koncert. — 20: Pevski koncert. — 20.55: Klavirski koncert. — 21.25: Poročila. — 21.15: Plošče. — ZAGREB 12.35: Plošče. — 17- Glasbeni program za de«-o. — 20.30: Lahka večerna glasba. — PRAGA 19.20: Koncert godbe na pihala. — 20.25: Koncert komorne glasbe. — 21 : Prenos evropskega koncerta iz Londona. — BRNO 19.20: Prenos koncerta iz Prage. — 21: ]'r -ros evroprkeoa koncerta iz Londona. --VARŠAVA 17.-15: Dopoldanski koncert. — 19.55: Plošče — 2(1.1.1: Koncert lahke glas» br>. — 21: Prenos simfoničnega koncerta iz Londona. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11: Koncert orkestra. — 13.10: Plošče. -15.25: Popoldanski koncert. — 18: O zvoku glasbil. — 19.35: Glasbene miniature. — 20: Čitanje. — 20 30: Veseloigra. — Lahka godba orkestra. — BERLIN 19: Prenos koncerta iz Lipsketra. _ 20: Operni večer. - 21.:-10: Minuli plesi. — KÖNIGSBERG 10.30: Koncert orkestra. — 18.20: Koncert god he na pihala. — 19.20: L".lika glasba. — 20: Prenos opero iz gledališča. — 21.10: Lahka codba orkestra. — 22.30: Godba za ples. — MÜHLACKER 18.30: Popoldanski koncert. — 19.45: Lahka godba orkestra. — 20.15: Mešan program. — BUDIMPEŠTA 17.20: Koncert orkestra. — 19.25: Zborovski koncert. — 20.45: Dramski večer. — Ciganska godba. — RIM 17: Popoldanski koncert. — 20.45: Prenos opere iz gledališča. SOKOL Sokolsko društvo Brežice jc imelo svojo glavno skupščino v soboto 10. t. m. v d voj rani Narodnega doma. Skupščino je ptvoril starosta br. dr. Zdolšck, ki jc pozdravil vse, posebno sreskega načelnika br. dr. Gregorina kot zastopnika oblasti, dr. Ju= g/-,viča kot zastopa ka župe Zagreb ter prečital okrožnico Saveza. število članstva je narastlo od OS na 132: društvene prire« ditve so povoljno uspele. Načelnik br. Gregorio ic poročal .o telovadnem delu, o udeležbi na vsesokolskem zletu v Bcogra» du in telovadnih prireditvah bratskih dru; štev v Posaviu. Telovadnica se jc v jeseni z društveno pomočjo p.opravila in uredila, tako da sedaj popolnoma ustre/a namenu, l'rosvctar br. dr. Drnovšek jc obrazložil prosvetn.o delo, ter obljubil, di se dogo» tavlja kino, ki bo tudi služil društvu v prosvetne svrhe. Obenem jc čestital staro» sti br. dr. Zdolšku k 10»Ietnici vodstva dru» štva. Temu so sc pridružili navzoči /. glas» nini pritrjevanjem. Dragica Justinova mu je čestitala v imenu sokolske dece ter i/» Miss Nensieija za 1. 1931 Za kraljico nemških lepotic je bila izvoljena letos 1 Sletna Rut Ingrid Richardova. Posebno pozornost vzbuja ta izvolitev, ker nosi nova kraljica svoje lepe, plave lase — dolge in spletene v kite. ročila šopek, za kar vse se jc br. star.osta zahvalil, s poudarkom, da naj te častitke veljajo tudi vsem onim, ki so v isti dobi ali pa šc dalje delali za procvit društva. Dru» štvena knjižnica jc izposodila 779 knjig pri končnem stanju 582; želeti bi bilo, da sc „občinstvo knjižnice v čim večjem številu posluži. Gmotno stanje društva jc dovolj ugodno. Predloženi proračun za leto 1931 jc bil sprejet. Delovanje društvene uprave jc bilo po razpravah na prcdl.og preglednikov odobreno. V upravo so bili po večini predlagani dosedanji člani, za načelnika br. Savcli Ježe. v upravo pa še br. Gandi« ni, San ein in Srebre. Br. Jugov ič je še p;>= /val navzoče v imenu župne uprave k vztrajnemu delu, nakar jc br. starosta /a« ključil skupščino. NAPREDEK V MEDICINI Pri bolečinah v sklepih in udih kakor pri prehladu jemljejo mnogi ljudje Togal-tablete. Togal odgovarja modernemu mišljenju in predstavlja novost in napredek v zdravljenju. Togal je preizkušen na mnogoterih klinikah in bolnicah in se potrjuje njegovo odlično učinkovanje celo v zastarelih slučajih, v katerih druga sredstva niso pomagala. Togal učinkuje naglo in sigurno proti revma-tizmu, protinu, isliijasu, hripi, živčnih bolečinah in glavobolu. Togal u-" Inku je takoj in je popolnoma neškodljiv za želodec, srce in ostale organe. En poizkus je v Vašem lastnem interesu. Vsaka lekarna ima Togal-tablete v zalogi in Vam jih more najhitreje dobaviti. 17130 Ognjeniški potres v Mehiki Ognjenik Popokatepetl, ki je bil središče zadnjega potresa v Mehiki. Potres je napravil veliko škode in je zahteval tudi okoli 100 človeških žrtev. Slika nam kaže 5700 metrov visoki ognjenik, iz čigar žrela bruha gost dim, pomešan z žarečim pepelom. Vljudnost Nekdo iz družbe sc je oglasi z zlob« no opazko, ki je merila na inteligen« co filmskih umetnikov. Dražestiia mlada dama mu jc odgovorila: »Priznam, da morda niso tako du« h ovit i kakor vi, ne smem pa tajiti, da ne bi bili izredno prijetni v družab« nem življenju.« ' »To pomeni.« jc rekel zlobni opaž« kar, »da sc znajo filmski igralci spret« no priklanjati damam, ki pa jih kon« cem koncev smatrajo le samo za lepo igračko.« »Nič ne de.« sc jc trdovratno bra« nila zagovornica zvezdnikov s platna: »njihove misli pomenijo vsekako manj kakor njih nasfop.« Na te besede je odvrnil oprezni zlobnež: »V načelu so moški uslužnejši nego ženske. Dovolite, d i vam to pojasnim s stvarnim zgledom. Nedavno sem bil v gledališču. Mikala me jc nova ope« reta. Ko se je bilo prvo dejanje že za« čelo, so prišli mnogi zamudniki. Naj« prej pet moških, šli so mimo mene in vsak se jc oprostil s kako besedo. Ko so bili odpravljeni, sem sedel zopet na svoj sedež. Za moškimi so jele pri« hajati dame. Niti ena izmed njih ni rekla »pardon«, kaj šc! Postavile so se tik mojega sedeža in jaz sem takoj začutil njihovo edino željo, da bi nc« utegoma vstal in jih spustil dalje. To« pot pa se nisem dal ugnati. Sedel sem in obsedel. Med tem so ugasnili luči in zastor se jc dvignil. To priložnost jc porabila najbližja izmed dam, da mi jc rekla: »Želimo iti dalje.« Jaz sem molčal. Nato jc rekla druga prvi: »Poslušaj, nikar nc bodi tako strp« Ijiva, suni ga, da bo čutil! Gotovo jc gluh!« Tisti trenutek sem res začutil, da me jc nekdo sunil pod rebra. Porabil sem priložnost in s tihim glasom vpra« šal: »Kaj želite, prosim?« »Rade bi sedle na svoje prostore!« jc dejala ena izmed dam. Pogledal sem natančneje in videl, da govori ti« Stric Tad, ali si tukaj?« je zaklicala v črno temo. Slišala je miši, kako so škrabljale, in duhala tohlobo stare kladare, ki je dolgo ni bil nihče rabil za bivališče. »Al čudno. »Vse v redu, stric Tad — samo trudna sem in žalostna. Jaz —« Kaj je z rano, Tad?« je jo prekinil Colter. Sodim, nekoliko bolje,« je osorno odvrnil Jorth. »A vendar sem v ogabnem stanju. Še vedno pljuvam kri. Venomer pripovedujem Oueenu, da mi tiči svinčenka v pljučih. On pa trdi. da je šla skozme.« r. i je UOlgO III Uli iliiivo lauu uivaiicvL, ilo, Ellen!« Spoznala je stričev glas, čeprav je zvenel nekam 3. »Da, tukaj sem — prekleta smola!... Kako se držiš, dekle?« : Mo. Ie korajžo, Tad!« je odgovoril Colter z veselostjo, ki ni kakor je Ellen dobro čutila, nič drugega kakor ravnodušnost. Oh, kaj vraga mi pa pomaga! Z nami je pri kraju, Colter!« Ce tako mislite, držite jezik za zobmi.« je robato odvrnil Col- ter. »S krakanjem ne koristite ne sebi ne nam.« Tad Jorth ni dal odgovora. Ellen je slišala njegovo sopenje in zdelo se ji je nenaravno. Hropel je in pljuval. Ellen se je zdrznila. Kri se mu je vzdigovala! »Ali te boli, stric?« »Peče, kakor sam peklenski ogenj.«. »Oh! Kako strašno! Ali ne morem ničesar storiti zate?« »Ne, ne. Queen je storil vse, kar je moči storiti — razen če malce pomoliš zame.« Colter se je zasmejal s svojim počasnim, zategnjenim texanskim smehom. A Ellen je čutila usmiljenje do ranjenega strica. Prej ga je zmerom sovražila. Pijanec je bil, igralec, ki je zapravljal očetovo imetje; a zdaj je bil begunec, ki se je zvijal v bolečinah, ranjen — morda na smrt. »Da, molila bom zate,« je tiho odgovorila. Njegov glas se je izpreinenil in dobil žalosten zvok, ki ga je takoj razumela. »Ellen, ti si edina dobra duša med Jorthovci — med vso to prekleto svojatjo,« je dejal. »Bog nebeški! šele zdaj mi je vsa stvar jasna... V peklensko usodo smo te potegnili!« »Da, stric Tad, potegnili so me — a upajva, da to še ne pomeni pekla.« Glas se ji je utrgal. »Nič upanja ni, nič upanja. Ellen — razen če —« »Ho, dosti je tega čenčanja, razumete?« mu ie Colter surovo segel v besedo. Ellen se je začudila, odkod si .ie lastil Colter to oblast, čeprav ie bil stric ranjen in brez moči. l ad Jorht je bil zadnji, ki bi sebi! dal od koga ukazovati, nikdar pa še od takega živinskega tatu in člana sekaške tolpe. Ko je to pomislila, je dobil Colter v njenih očeh še boli zlovešč pomen. »Ali ti je Colter. že povedal, Ellen — o —o Lee ju in Jacksonu?« je vprašal ranjenec. Sredi črne teme, ki je bila v koči, se slutnja novega zla ni tako ostro oglasila v dekletu. »Colter mi je dejal, da nam prideta papa in stric Jackson semkaj naproti,« je hlastno odvrnila. Slišala je težko dihanje Tada Jortha, kako je kašljal, pljuval in hropel. »Nalagal te je, Ellen. Nikoli več nam ne bosta prišla naproti.« xZakaj ne?« je šepnila Elien. »Zato — Ellen —« je hripavo zasigal. »zato, ker sta — tvoj oče in stric Jackson — mrtva — in pokopana!« * $ $ Šele uro po tem je našla Ellen toliko moči, da je stopila * ognju in zaužila nekaj hrane, katere je njeno telo tolikanj potrebovalo. Colter in ostali možje so ji stregli z vneto in molčečo pazljivostjo in se izpod svojih črnih sombrerov zdaj pa zdaj kradoma ozirali nanjo. Temna noč se je bila spustila kakor odeia. Nobene zvezde ni bilo videti na nebu. Veter je sunkoma siokal v borovcih in ves značaj tega samotnega, skritega zatišja se je ujemal z Elle-nim razpoloženjem. Nato je vstala in vprašala: «Kje lahko spim?« »Prinesem vam luč pa si posieljete notri pri Ta du.« »To bi mi bilo prav.« »Oho, če mislite, da mu boste z laskanjem razvezah jezik, se zelo motite,« je rekel Colter s takim mrzlim, jeklenim glasom, da so Elleni vsi živci vzdrgetali. »Oštel sem ga in oklel ter mu zabičil. naj drži jezik za zobmi. Ce govori, mora kašljati in kri se mu vzdi-guje... In: meni boste pač tudi verjeli, če vam povem, kako sta padla vaš oče in stric. Tad sam tega itak n ividel.« Vse mi povejte, Colter!« je vzkliknila Ellen. ZAHVALA Ob nepozabni izgubi naše dobre soproge in mamice, gospe JOŽICE ŽELEZNIKOVE se tem potom najprisrčnejše zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh pretežkih urah lajšali naše gorje, zlasti pa g. dr. špornu za njegov trud in prizadevanje v dolgi in mučni bolezni, prečastiti duhovščini, pevcem z Viča za giuljive žalostinke ter vsem prijateljem in znancem, ki so v tako lepem številu spremili našo drago pokojnieo k večnemu počitku. liožna dolina, 19. januarja 1931. 2120 Žalujoči rodbini ŽELEZNIK — GRABNAR Sh&è ■ - \ ...'i, Ali bodo pleše res izginile? čudijo se, da je pri nekaterih rast las zopet oživela. Nič novega, od kar je »INES« iznajden. —- Kdor ga uporablja, mu koreninice poženo zopet zdrave lase. Lonček mazila »INES« 38 Din. — Naroča se pri »INES«, Ljubljana, Merosodna ulica 1/12. 2147 Tudi antiseptično preparirana. Kdor je pameten, _ _ -rr« uporablja OLLA ] „OLLA" dokazano 265 nedosegljiva Vsemogočni je rešil trpljenja mojega sina ZORKA CZURDC sluš. stroj. odd. teh. fak. Univerze kralja Aleksandra I. Sprevod bo krenil v torek ob 2. popoldne iz mrtvašnice drž. bolnice proti D. M. v Polju. Na Studencu sprejmemo z duhovščino njegovo telo ob četrt na štiri. Takoj nato je položimo k večnemu počitku poleg očeta na poljskem grobišču. Vevče, 18. prosinca 1931. ANA CZURDA roj. STURM, mati; brata VLADIMIR in DUŠAN ter sestrica DANICA in ostalo sorodstvo. 2131Š Brez posebnega obvestila. Globoko užaloščeni naznanjamo, da je naš preljubi oče odnosno stari oče, tast, svak, stric, prastric in bratranec, gospod v i*. Sdvard SuimlR višji okrajni zdravnik v pokoju in častni meščan kranjski po težki bolezni, v 79. letu svoje dobe, danes dne 19. januarja ob 16. uri umrl, previden za pot v večnost. mrM kß Sveta maša zadušnica se bo darovala v tukajšnji župni cerkvi. Nepozabnega nam pokojnika priporočamo v blag soomin. V Kranju, dne 19. januarja 1931. DR. LEO, sin — MARTA, VERA por. SAJOVIC, META, OLGA, RENATA, beere — JANKO SAJOVIC, zet — SIPKA ŠAVNIK, sinaha — ELGA, BORIS, vnuka, in ostali sorodniki. SÜH ON'ns t-iuMjana M os mi pogrebni zavod mm Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, strie, tast in svak, gospod Battelino bivši podjetnik dne 18. t. m. po daljšem, mukepolnem trpljenju, previden s svetotajstvi, mirno preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek dne 20. januarja 1931 ob 3. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče na Viču. Vič — Ljubljana, dne 19. januarja 1931. 2140 Žalujoči ostali »ras® • - V v*' " " .V. v'» Tovarna POHIŠTVA 1.1. NAGLAS, Turjaški trg št. 6 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva po najnižjih cenah. t Občina Ljubljana Mostni pogrebni zavod Strti od krutega udarca usode javljamo, da nas je za vedno zapustil naš najdražji edinček DUŠAN Pogreb našega ljubljenca bo danes, v torek. 20. januarja 1931 ob 4. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana — Kamnik, dne 20. januarja 1931. Neutolažljivi starši FRANCI in PAVLE VIDMAR. Rodbina VRLINŠEK 2139 Mladost, svežost, lepota! CREME DARUVARV Najbolj dovršen proizvod moderne in znanstvene kozmetike. Kar po prvi uporabi postane koža sveža, mehka in fina, odstrani vso nečistost, mozolje, spuščaje, pege, rdečico nosu in drugo. Na zahtevo smo razposlali okoli 30.000 poskušnjih puščic ter na temelju tega prejeli mnogo priznanic in nad 20.000 naročil. Ne verujte nikomur, ampak zahtevajte brezplačno poskusno puščico, da se prepričate. Pošljemo Vam jo brezplačno, ako nam pošljete za stroške v znamkah 3 Din. Originalne trioglate puščice dobite po ceni od ] 5 Din v vsaki apoteki, drogeriji in strokovni trgovini. S pošto pošlje: 2121 apoteka BLUM, Subotica 17. I. štv. 813/31—1 Razglas o prijavi dela pri grajenju novih in popravljanju obstoječih nedržavnih cesi. K zakonu o samoupravnih cesfah, razglašenem v Službenih Noviiiah z dne 13. maja 192'». 1K» XL V in v Uradnem listu z dno 10. junija 1929. št. 247/60, je izdala kr. banska uprava Dravske banovine v Ljubljani pravilnik z dno 20. decembra 1930, No. 3295 6, razglašen v Službenih Noviiiah z dne S. januarja 1931 kos 2, ki določa v čl. 13 pravilnika sledeče:= Vsak zavezanec, ki plačuje katerikoli neposredni davek, je dolžan se odzvati pozivu oblastva in plačati odnosno odslužiti ali nadomestiti toliko, kolikor je odrejeno po tem pravilniku. Ker je prijavljenih nad 10.000 zavezancev, ki so obvezani za dajatve po zakonu o samoupravnih costali in da ne bo treba po nepotrebnem hoditi na magistrat osebam, ki bi raje plačevale odkupnino za delo, mesto da bi prišle na delo osebno ali pošiljale svoje namestnike, odrejamo sledeče; I. Zglasiti se morajo: A. Oni moški delazniožni zavezanci v starosti od 18. do 55. leta. ki plačujejo katerikoli neposredni davek in ki hočejo delati pri gradbah novih ali popravljanju obstoječih nedržavnih cest. Izjavili morajo, ali bodo delali osebno ali pa bodo poslali na delo namestnike in ali bodo prišli na delo s tovornim vozilom in porabno vprežno živino, ali z motornim tovornim vozilom. Davčni zavezanci, ki imajo tovorni voz z vprego ali tovorni avtomobil, morajo na poziv oblastva priti na delo s svojim vozom odnosno avtomobilom. V tem primeru se računa dnina od voza za tri delavske dnine, dnina od avtomobila pa za šest dni. B. One moške osebe v starosti pod 18 in nad 55 let, ki plačujejo manj kot 100 Din davka na zemljama, gradbenim, pvidobnini, rentnini ali družbenem davku, in C. vse one osebe, ki so plačevale uslužbeniški davek za leto 1930, ki pa do danes še nis« zglasene na magistratu. ltuar Prijave za delo se bodo sprejemale na mestnem magistratu v posvetovalnici od 21. do 24. ja-arja 1931 med uradnimi urami od 8. do 14. ure popoldne. II. Zglasiti se pa ni treba onim zavezancem, ki bodo raje plačevali odkupnino za predpisano delo in pa onim. ki moraie že po zakonu namesto dela plačevati odkupnino za delo. Vse to velja tudi za davčne zavezance, ki bivajo v zunanjih občinah, katerih imovina ali podjetje pa se nahaja v mestni občini ljubljanski. Kdor se ne izjavi za delo, se mu odkupnina uradno predpiše. — Koliko dni mora vsak « delati, odnosno koliko mora plačati odkupnine namesto dela, je razvidno iz sledeče U zanee zave-tabele: Osebe, ki so obvezane delati ali plačati odkupnino in ki plačujejo neposrednega davka morajo delati: <||| morajo placati: do do do do do do do do do do do do 200 Din 500 Din 900 Din 1.400 Din 2.000 Din 2.700 Din 3.500 Din 4.400 Din 5.400 Din 6.600 Din 8.000 Din 10.000 Din za banovinske in dovozne eoste k železnicam 3 dni 6 dni 9 dni 12 dni 15 dni 18 dni 21 dni 24 dni 27 dni 30 dni 33 dni 36 dni za občinske ceste Skupaj morajo delati 3 dni 6 dni 6 dni 12 dni 9 dni 18 dni 12 dni 24 dni 15 dni 30 dni 18 dni 36 dni 21 dni 42 dni 24 dni 48 dni 27 dni 54 dni 30 dni 60 dni 33 dni I 66 dni 36 dni 72 dni za banovinske in dovozne feste k železnicam I 60 Din 120 Din 180 Din 240 Din 300 Din 360 Din 420 Din 480 Din 540 Din 600 Din 660 Din 720 Din za občinske ceste 60 Din 120 Din 180 Din 240 Din 300 Din 360 Din 420 Din 480 Din 540 Din 600 Din 660 Din 720 Din Skupaj morajo plačati 120 Din 240 Din 360 Din 480 Din 600 Din 720 Din 840 Din 960 Din 1.080 Din j 1.200 Din 1.320 Din 1.440 Din °nbain; kJ P1*^0. nad Din »^posrednega davka, se računa za vsakih nadaljnjih >000. Din davka odkupnina po 120— Din ah po C dni dela. («est enot: tri občinske in tri L novinske.) Zavezanci, ki niso odkupili svoje obveznosti ali ki niso prišli na delo. odnosno poslali suo-sobnega namestnika, se privedejo na delo prisilno ter vrhu tega kaznujejo z zaporom do 7 dni. MESTNO NAČELSTVO V LJUBLJANI, dne 15. janua^a- 1931. CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialni namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce na) pove naslov Oglasni oddelek *Jutra*., je plačati posebno pristojbino 2 Din. Ce pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492. 3492 JCAcr hoče da «• mu pcc/;« po posti namlov ali GaGo drugo informacijo ticoéo mo matih o gì timo v na$ pritoii o mnamGah a /äV • mie or no ho pro jot odgovora t ^ CENE MALIM OGLASOM: Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsa-km beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. St. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. flaòtovi matih ogtasov ln druge informacije tičoče »e oglasov, se dobijo tudi v podružnicah *JUTRAc v flovem mestu ße&etticafi in na Ljubljanska cesta št. 42 pri kolodvoru št. 100 Male oglase in inserate naročajte v naših podružnicah. £ Korepetitorico iščem za takoj. Pismene ponudbe i navedbo piacila jiO'J šifro »Korepetitonca« na og'asni (Ki-luiek »Jutra« 1348-1 Brivskega vajenca poštenih staršev, doma iz Ljubljane, sprejmem. — Na »iov pove oglasili oddelek »Jutra«. 1272-1 Odgojiteljico ki perfektno govori francoski, z nastopom ]. februarja, sprejmem. Ponudbe s fotografijo poslati na adreso poslanski pretinac 53, Brod. 2850-1 Soboslikarskega pomočnika snrejmem na Kodeljevera. K! uno va ulic» 7. 2685-1 Učenko pošteno in pridno, Ta delikatesno trgovino sprejmem takoj. Ponudbe na osrias. oddelek »Jutra« pod »Posten a učenka«. 2891-1 Tipkarico za rimske Scripte sprejmem takoj. ponudbe aa oglasni oddelek r.lutra« pod šifro »Tipkarica«. 2902-1 Brivskega pomočnika prvovrstnega, v stalno slutijo s plačo po iogovoru sprejme takoj Salon Du'oaj v Mariboru, Gosposka ul. št. 38. 200&-1 Trgovski pomočnik boljši roanufakturist dobi trkoj službo. Ponudbe na n.-Ias. oddelek »Jutra« pod Šifro »Prirna moč«. 20O1-1 Mehanika in čevljarske »Singer« šs-v:i!ie stroje, z dobrimi spri-č**va!i sprejme lakoj čev-1 :arska tovarna I. Ilazbor-šek, Tržič. 2902-1 Sirarja sprejmem. V pivštev pridejo * i m o prvovrstne moči z riaijšo prak«o. Mljekarsivo Horvatic, Zagreb, lilca «0. 2003-1 2 šivilj, učenki st r'.meni na Celovški ce? ti. H. 2927- Notar, pripravnika i izpi-'cm sprejmem takoj aii pozneje. Ponudbe z ua-t •*< j bo pogojev na oglasni oddelek' ».l.itra« pod šifro »Pripravnik«. 2611-1 Mizar. pomočnika in vajenca »prejme takoj Vipotrrk V .iko. mizarstvo, Zal'rje ob Savi. 2040-1 Učenca t.lravega tn močnega, k; ina notrebno šolsko 'z-obrazbo in veselje do tr-c vTne. sprejme takoj več ja trentina na Gorenj.-kem r 'nudbe na os':;?. oddelek »Jutra« ped »Zanesljiv ir.fi« 2015-1 Revno dekle iT le*, brez starš-v sprejme boljša rodbi- na v Rosni. Predstaviti se je v Ljubljani. — r:«ni"i» pr-udbe na oglas, oddelek >■" *ra« pod šifro »1'oiteno d.-.lex. 2035-1 Večie trg. podjetje Mariboru rabi perfektnega Provizijski potnik galanterijske ali podibie stroke, ki stalno potuje r>o Kranjskem, in ki bi lahko prevzel malo kolekcijo, naj se javi na podružnico .Jutra« v Celin pod značko »1231«. 14S9-5 Fiksum in provizijo dobe v manufakturi verzi ■■ani potniki, za obisk pri vatnih «trank v Ljubljani, okolici in celi Dravski ta novi ni Nasto-p takoj. Pis-mene ponudbe na oglasni ■xldelek »Jutra« v Ljublja ni pod šifro »Fiksum iL provizija«. 1350-5 Agilen potnik 7.a Ljubljano, dobi postranski žaslu/.ek. Naslov pove oirlasni oddelek »Jutra«-. 2921-5 Perilo v pranje in svetlolikanje snrejme M. Siegl, Rožna uiici 30. 2S52-3 Ako hočete delati in z lahko domačo obrtjo zaslužiti na lastnem lomu 7 Din r.a uro, tedaj vstopite V našo zadrugo! Pouk je brezplačno. Vpisnina 10 Din. Obširna navodila radi pošljem-o, ako je priložena znamka za odgovor. Zadruga jugoslovanskih p'e-tača. Osijek. SS-3 Ogromen zaslužek za vsakega v vsakem mestu kraljevine. Zahtevajte pogoje, prilo^ivši 5 Din v znamkah za vzore". Mord-vin.r*v P.cograd, Njeguševa ulica 18. 1102-3 kti::e>»vodjo. o». d :o z večletno .»rakso v arnerikan. knjigovodstvu. — porrodne ped šifro »Izvež-ban knjigovodja« na pošt-n- predal 7>3, Maribor. 20 18- ! Postrežnico r.r ; nt' in pošteno sprejmem Nt-iov v oglasnem oddelku »J j tra«. 2040 1 Mesar, pomočnika Izvpžbancga tudi v nakupu 2:vine sprejtneDi 3 1. febru-Naslov v >g'a = nem cllelkti »Jutra «. 2005-1 Čedno postrežnico samsko, ki zna pospravljati boljše sobe, iščem za dopoldanske ure. Naslov v oglasnem oddelku »Ju»'*«. 2010-3 Osebe ki žele zaslužiti mesečno Din fi.ksr.o in provizijo kot poverjeniki, naj se takoj javijo v gostilni KajfeS, F'oriianska u'iea 4 pri g. Valenčiču. 2010-3 Zastopnika spretnega in inMlgentnpga. dobro vpeljanega v trgovinah moškpga in ženskega ■perla ter v trgovir.ah gala nterj. Va tra. za Dravsko banovino išče inozemska tvrdka z o-bstoječo podružnico v Jugoslaviji. Gre za novosti. k: «c dajo hitro razpeča'?. Ponudbp v ne:u-škem jeziku pod značko .Hute Vertretung« na ogl. oddelek -.Jutra«. Gosnoije iz Ljublianp a't bližnje ikollce imajo prednobt. 2017-3 Za krpanje perila iščem zaposlen ja v hotelu ali gostilni. — Ponudbe na orr'as. oddelek »Jutra« pod šifro »Krparioa«. 20Ö4-3 Pletilja nrejmo de'o na dom. NTa-lov pove oglasni ..idelek •Jutra«. 2056-3 O. Th. Rotinan: Osel gospoda Kozamurnika 45. A joj, žc jc spet pridrcvila pobesnela oslovska vprega. Osel, ki jc zagledal slastno, sofno travo, ic mahoma zavil na levo io se tako silovito zaletel v leso, da jc lincia i» Tinko kar vrglo na vsako stran. Kazen tega jc voz izgubil kolo in gospod Kozamurnik se je moral spočiti v travi. Nemščino in francoščino poučujem privatno. Grem tudi ua dom. Cenj. vprašanja ua oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Strokovna učiteljica«. 1107-1 Otvoritev novega tečaja nemščine za otroke do šolske dobe. Vsak lan popoldne eno uro. Istota-ko nove večerne skupiLe za odrasle: francoščina, uemščiD3 in angleščina. — Knafljeva ulica štev. 4 — pritličje. 887-1 Oblastveno koncesijonirana šoferska šola Gojko Pipenbacher Ljubljana, Gosposvetska 12. — Zahtevajte informacije. 205-1 Čamernikova šoferska šola LJubljana. Dunajska c. 36 ;Jug0 Auto). Prva obla*t-k.jncesionliana. — Prospekt «a* ton j. Pišite ponj! 251 Oblastveno koncesijonirana šoferska šola A. Gaberščik biv&i komisar za éoferske izpite, Ljubljana, Bleiwei-sova cesta 52. 2020-1 Brivski vajenec ki že brije in striže, išče kjerkoli mojstra, ker je vsied smrti dosedanjega ostal brez gospodarja. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Brivski vajenec«. 2901-2 Strojnik in kurjač izprašan, trezen, izučen stroj, ključavničar, z dvanajstletno prakso, vešč tudi montaže, transmisije ier elektrike, išče službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Izprašan. 2875-2 Mesto tekača vele-fant. Naslov v oglasnem odd-lku »Jutra«. 2018-2 ali skladiščnika v žsranjarni išče boljši Šofer treren ln zanesljiv, vešč popravil, želi premeni-t i službo k dobremu podjetju. Cenjene ponudbe ta oglas, oddelek »Jutra« rod šifro »Zvest in zanesljiv«. 2031-2 Mesto kuharice in samostojne gospodinje išče starejša gospodična — vajena tudi otrok. Gre tudi k finančni kontroli. — Ponudbe na oilns. oddelek »Jutra« pod »Mirni dorr«. 2053-2 Trgovski vajenec mešane stroke, delaven, ki se je že nekaj časa učil, se želi nadalje :zučiti v Celiu aH okolici. — Ponudbe na podružnico Jutra V Mariboru pod »Zdrav in zanes!j:v«. 2971-2 1000 Din nagrade dobi ti=ti. ki mi preskrbi v Mariboru stalno službo skladiščnika ali kaj siičr.p-sa. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20042 *A* fl Wertheim blagajno veliko, kompletno posteljo z omarico in klub garnituro za pisarno prodam. — Informacije pri tvrdki Jugn-Auto. Dunajska cesra št. 3fi. 1540-0 Drsalke št. 26 r.ove. znamke »Ei=blume« prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2723-6 Razprodaiamo t 7 v r s t n a bela vina do Din 3.50 rn Din 4 ia liter oa lehelo. rejed opustitve veletrgovine, tfo-k!ei traja zaloga »Vinea«. veletrg » vinom. Rudnik pri Ljubljani. 517-6 Izdelovalnica perila dobroidoča damske in otroške konfekcije, lasten. odprt lokal, se v večjem industrijskem kram Slovenije skupno z blagom, stroji ln lokalom tako.t proda Stalen krog prvovrstnih odjemalcev dobro vpeljan obrat majhna Investici ia. Za informacije vprašati pod »Izredna prilika« na ogl. oddelek »Jutra«. 2811-0 Žimnico citre in dobro ohranjen žpnski plašč ugodno prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 287S-6 Otroški voziček modern, angleški, skoraj nov naprodaj. Veliki Stra-don št. 2. 2943-6 Starinsko omaro (Schreibkomode) vloženo prodam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutrac. 2051-6 Puhasto perje orno. čohauo kg po 48 Oin druga vrsta po Dìd 38 kg čisto oe!c gojjt kg po 13« Din :o čisti puh kg po Di; 250. Razpošiljam po oožt nem povzetju L Broiovir Zagrpb. Il""- S2 kem čistilnica perja 262 17 gramofon, plošč poceni proda autikvarijat Ševar. Stari trg. 2804-0 , rt ifc m a šk i é ék Dvocevni radio kompleten za 5O0 Din prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 202-3-0 Poltovorni »Chevrolet« model 1330. z veliko pio čevinasto kaseto, vozen 11 tisoč km. poceni proda O. Žužek, Tavčarjeva ulica 11 1110-10 Avto in koncesija za taksameter takoj naprodaj. Voz znamke »ADM«, šestsedežen, električna razsvetljava itd. Vse v zelo dobrem stanju. — Pisme.ne ponudhe pod »Taksameter« na podružnico »Jutra« v Celju. 2009-10 Železen štedilnik v brezhibnem s t.i nju kupim. Cenjene ponudbe z opisom in ceno na naslov Anton Petkovšek, Dol Logatec. 2630—7 Oisaro za knjige (salonsko) kupim. — Ponudbe z navedbo cene na ■■erlas, oddelek ».fyitra« pod šifro »S. 0. 1000;. 20:36-7 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Cerne — juvelir Ljubljana, Wolfova ulica 3 88 Spalnico dobro ohranjeno vslpd preselitve prodam. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Nemški slo?«. 1561-12 Omara za ohleko, komplet, otroška posteljca in železna peč naprodaj v Koleziji. Valja včeva uiica 19. 292-1 12 2925-12 Spalna oprava naprodaj eesta . . «»prava «laj v Božni dolini — SIV št. 17/1. 2959-12 Enodružinsko hišo s 3—5 sobami, priti,kli-nami in vrtom kupim v mestu ali najbližji okolici Maribora. Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »Posredovalec izključen«. 150G-20 Pozor, kovači! Tliš o s kovaško delavnico, kjer so stalno znp»-Iene 3 osebe, na prometnem kraju za ,Vl.000 I>in ugodno proda Ignac K u c I a r. Kr<*s-niške poljane, p. Kre«nVc. 2720-20 Kupim hišo večstanovanjsko. tudi s'arriso. kjerkoli v Ljubljani. Cenj. ponudbp na ogl. oddelek »Jutra« pod S:fro ■ Do 400.000 Din«. 267S-20 Prodam hišo r.ovoz.'dano. enonadstrop-no, tristanovanjsko. "elik vrt. Podrožnik. Des<"tod-stntnn obrestova nje. ligod ni plačilni poboji. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.' 2677 —20 Dve hiši stanovanjsko z 11 strankami in trgovsko z večjim lokalom naprodaj. Pojasnila daje Jančar, Sv. 1'otra cesta št. 27. 200.1-20 Novozidana hiša 7. 2 sobama, kuhinjo, gospodarskim poslopjem, studencem in vrtom naprodaj. Stanko Vrazova ulica 24. Pobrežje-Maribor. 2067-20 Pozor! Amerikanec kupi vilo * I v o-l nižinsko novo hišo za Bežigradom ali pri Stadionu. v ceni do 25-fHXi Lin. Ponudbe z natančnimi podatki na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Takojšnje plačilo«. 2026-20 Parcela Jft.noo m2 velika njiva. 5 minut od kolodvora ob kamniški proiii in ob stranski cesti, poieg velike industrije, pripravna za postavitev hiš, naprodaj po Din 2.50 m2. — Dopise na oirias. oddelek »Jutra« pod šifro »Ugoden nakup 3333« 2014-20 Parcelo 1000 m5 — idealna lega v mestu prodam po nizki ceni. Naslov v oglasnem od delku »Jutra«. 2012-20 Hišo hlev, vrt in stavbne parcele ugodno prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 2946-20 Gostilno, trgovino in mesarijo tričetrt ure od Celja, v večjem industrijskem kraju tik železniške [w>slaje. ob banoviiiski cesti, i vsem inventarjem takoj prodam za 140.000 Din. Potrebno 100.000 Din. Hiša je pod kletena i-n ima 10 velikih sob. zraven tekaj zemlji šča. Poizve se v gostilni Narodni dom — Lunef,nfk Anica. Celje. 1227-19 Eleganten lokal na najprometnejšem prostoru v Trbovljah oddam v najem s 1. februarjem. — Naslov v oglasnem oddplkn »Jutra«. 3603-10 Lep, svetel lokal s stanovanjem, sredi me sta takoj oddam. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Svetel lokal«. 1536 Pekarno 7. vsem inventarjem, proti majhni odkupnini, v=l»ii družinskih razmer odstopim v prometnem kraju. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Pekarna«. 2884-19 Brivski salon in česalnico za dame, prvovrstno delavnico, obstoječo 30 let, na zelo prometnem mestu proda Kri-stek, Varaždin. brivski salon kraj Grand hotela. 2886-10 Lokal iščem v bližini pošte — v Prešernovi ulici ali Dunajski cesti. Naslov v o^las. oddelku »Jutra t. 2913-19 Mlekarno na prometnem kraju sredi mesta oddam. Pismene ponudbe ca oglasni oddeiek Jutra« pod šifro »Potreben kapital 7000 Din«. 2042-19 Trgovina dobo vpeljana, prikladna tudi za delikateso, mlekarno ali branjarijo, sredi Maribora naprodaj. Ponudbe pod »Rentabilno« na podružnico »Jutra« v Marborn. 2070-19 Delavnice za dva obrtnika, tudi s stanovanjem vred takoj oddam v Zgornji Šiški. Naslov pove oglasni oddelek »Julra«. 2058-19 Pridtlfu Bela vina i7. samo plemenitih "r. cepljenji trt., v Vaših sodih iz nase kleti, ali naravnost iz kleti štajerskih vinogradnikov. na debelo po Din 3.40 in 3.90 prodaja »Celjska vinarna« v Celiu. 27S6^S3 Trgovino staro, dobro vpeljalo, ineš. blaga, v sredini tr ga in pri farni rkvi, dam takoj radi bolezni v najem. Pogoji ugodni, vse v najlepšem stanju na razpolaganje stranke. — Preidnost imajo agilni mladi trgovci in tudi lab ko oženjeni. Cet.j. ponud br naj ie pošljejo na igl. oddelek »Jutra« pod znnč ko »Kdo da več«. 2645 17 Malo hišo v najem i. gospodarskim poslopjem pri vodi ali i elektrike vzamem za več let. Ponudbe oa oglasni oddelek »Jutra« oe-d »Blizu kolo dvora«. 2614—17 Lepo vilo 3 leta staro, s 6 sobami, kopalnico, verando in dvema balkonoma, vsa podkle-ter_a, parket, elektrika, vo dovod in 1000 m2 vrta v Ljubljani oddam v najem za dobo 5 let ali več. Najemnina nizka v slučaju večjega predplačila. — Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Št. 00«. 1433-17 Dijaka srednješolca, boljše rodbine v popolno oskrbo sprejme L. M. P., Dalmatinova ul. št. 10/11, desno. 2933-22 Rezan in tesan fes manjše in večjo količine kupim. Ponudhe z ozt.ačbo vrste, dimenzije in najnižje cene r.a: Zagreb 1 — pošt. pretinac 200. 1449-15 Skladišče priiprav.no za trgovino s kurivom. v Ljubljani vzamem v najem. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Za takoj«. 2963-17 Restavracijo ali bolišo gostilno v industrijskem kraju želi vzeti v najem zakonski par Cenj ponudbe pod »Solidno II« na oglasni odd. »Jutra«. 2859-17 WWßiüVJ Stanovanje 2 sob, kabineta in pritikli.n na Brinju oddamo v uajem s 1. marcem. Natančna pojasnila daje Pokojninski zavod v Gledališki ul. 8'UI 2829-21 Stanovanje 2 sob, kuh-inje in pritiklin, vse pod onim ključem, s februarjem oddajn v Zcor-nji šiški 176. 2S05-21 Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin r*ddam takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 2744-21 Solnčno stanovanje moderno, s 4 sobami in vsemi prifiklinami, v centra ali kje druije med centrom in garnizijsko bol nico išče tričlanska rodbina za takoj ali 1. februarjem. Ponudb" na naslov: Or. Zo-tovič, Garnizijika bolnica. 2721-21 Lepo stanovanje 4 sob, v IT. nadstropju oddam ? februarjem. — Več pove kamnosek Vodnik. 2874-21 Stanovanje 2 velikih parketiranih sob (vsaka 25.50 m2) v eni že štedilnik, poceni oddam s februarjem v Sp. šiški, Podjunska ulica šle v. 21. 2880 21 Stanovanje -4 sob in pritiklin, z električno razsvetljavo, iščem ? 15. februarjem. Ponudbe na podružnico »Jutra« na Jesenicah pod »Stan 80--. 2SS0-21 Stanovanje solnčno, suho in čisto, na novo urejeno, 3 sob in pritiklin, v lepi in moderni hiši v centru mesta oddam s 1. februarjem zanesljivo čisti, dobro sitnirani stranki brez otrok. Naslov pove Oglasni oddeiek »Jutra«. 2907-31 Sobe Sostanovalca mlajšega sprejmem takoj. Nadov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1560-23 Prazno sobo takoj oddam Sv. Križ 67 pri Lj ubij a ai. 1261-23 Solnčno sobo lepo opremljeno, za 3 osebe, parket, elektrika, balkon, poseben vhod. oddam s 1. februarjem. Ljubljana VII, Kavško-va cesta 26-1., desno. 2851-23 Opremljeno sobo f posebnim vhodom oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2819-23 Sobo s posebnim vhodom oddam gospodu. Naslov v ogli', oddelku »Jutra«. 2802-23 Opremljeno sobo z elektr. razsvetljavo in hrano takoj oddam v Gosposki ulici št. 10/I. 2806-23 Preprosto sobico s štedilnikom iščem kjerkoli s 1. februarjem. Ponudbe na oglas, oddelek »JntTa« pod šifro »Ena oseba«. 2893-23 Mesečno sobo v centru mesla oddam s 1. januarjem solidnemu in stalnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 2885-23 Sobico z zajtrkom oddam «redi mo-ta. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 2928-23 Mirna gospodična išče s 1. februarjem separatno sobo z elektr. razsvetljavo — najraje v bližini Dunajske ceste, do Stožie. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod J'fro »Mirna«. 2937-23 Solnčno sobo veliko in lepo opremljeno, s posebnim vhodom, «r.-.ii mesta oddam s 1. februarjem dvema stalnima gospodoma. Ogledati od 11. ure naprej. Naslov v og'a«oem oddelku »Jutra«. 20:10-23 Opremljeno sobo lepo, 7. ele.ktr. razsvetljavo in posebnim vhodom «d dam sredi mesta blizu kolodvora. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 2911-23 2 vezani sobi "prem!je.ni, v L nadstropju blizu Evrope oddam eni osebi. Ogledati med 11. in 10. uro. Naslov v oprla«, oddelku »Jutra«. 2950-23 Dopisi Znanja želi uradnica e znača jniin gospodom. — Dopise na podružnico »Jutra« v Novem mestu pod »Sreča 25«. 2604-24 Proti izpadanju las in bolezni lasišča je »Ines« edino uspešno sredstvo. Lonček 38 Din. — »Ines«. Ljubljana, Merosodna u!io» št l. 81-24 Poštenje za poštenje Pričakujem danes od 12 '-j dalje pred sgomen. 2897-24 Stanovanje Katera 3 sob, kuhinje in pritiklin dobrosrčna gospodična bi Ljubljani ska uradnišk nudbe na ou...... ....... , , , , , Jutra« pod »Snažno stano- oddelek »Jutra« pod stfro uhinje in pritiklin nonrwrena j^pmiu-ra o ini išče štiričl.m Posodila mlademu obrtniku liška družina. Po-" »*«> Din proti vrnitvi a'i 0"!»«rl oddelek t zemtvi. Dof.it.« na og.atni vanje«. 2SOO-21 Stanovanje 2 sob. kabineta in kuhinje, 7. elektr. razsvetlia vo, v mirni in kra-ni le^t, 5 minut od mesta pot-eni oddam s 1. februarjem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 2876-21 »2534«. 280S-24 Solnčno stanovanje 3 sob in pritiklin. z elektriko ter vodovodom, po možnosti s k'vpaìi.ico. v Ljubljani išče mirna in snažna stranka. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Maj ali avgust«. 2915-31 Vdovec 35 let star, s šestletnim sinom, obrtnik z lastnim j orodjem in stanovanjsko i opremo, želi znanja z go-(spodično kmečkega stanu, j 7. gotovo doto 20—40.000 Din. Vdove bre7. otrok niso iv.ključene. I.e resne ponudbe s sliko pod »Obrtnik« na oglasni oddelek »Jutra«. 2955-24 Stanovanje 2 sob. kotpalnice in pritiklin ■ ■ d d a m s L februari-m. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2932-31 Več stanovanj s pritiklinami takoj oddam v novi hiši v Ztr. Šiški. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2957-21 Enosob. stanovanje s kuhinjo oddam v Zeleni jami. Naslon v oglasnem oddelku »Jutra«. 2932-21 Znanja želi v svrho ženitve mlad agi len podjetnik s simpa ič no dobrosrčno «roftpodiüno. Dota dobro došla. Le r)s ne in obširne dopise s sliko, ki se vrne, na p • druž. »Jutra« v Ma ribi u pod šifro »Avto 8755«. — Diskrecija zajamčena. 2670—25 Veletrgovec Primorec, 36 let star. s 400.000 Din gotovine in več posestvi, želi znanja radi ženitve. Ponudbe po mož nosti s sliko na oglas, oddelek »Jutra« pod »Lepo življenje«. 2911-25 ZA. — * ^ - Harmoniko dobro ohranjeno po nizki ceni prodani. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 2930-26 MMJgyjL'fe Lepega psa čuvaja privajenega tudi čuvanju avtomobila ali motorja, prodam. Naslov v ouias. oddelku »Jutra«. 1116-27 Velik črn lovski pes se je zatekel v gostilno Franc Anžur, Vevče, kjer ga dobi lastnik nazai. 2022-28 Plemenske gosi nudi A. He-džet. Ljubljana VII, Aleševčeva u i i '-a 7 — poleg šišenske mitnice. 2921-27 Proti nagradi naj vrne zlato verižuo zapestnico, kdor ju je naše! v nedeljo, dne 18. t. m. na naslov: 1'ehani Ileda. Vzajemna zavarovalnica — Mikiošičeva cesta štev. 21 med 8. in 12. uro, ali v Bogišičevi ulici 13, Mirje od S. ure dalje. 2910-28 Pisalni strojček Uemington. zadnji model, nov naprodaj za 35gled v skladišču špedicije Kajko Türk, Ljub ljana. 1193-29 Pisalni stroj dobro ohranjoi.. iščem. Ponudbe na podruž. »Jutra« na Jesenicah pod značko »Pisalni »troj«. 2S31-29 Lokoniobilo na pregreto paro, v popo'-noma dobrem stanju. 120 do 100 IIP, s stopnjičastim kuriščem kupimo. Ponudbe na Jugomosse d. d„ T.eo-grad, pošt. pret. pod »312« 28S3-29 Pozor, dame! Za vse >rj;ne železnice, razna velika poslopja, ža^j, sušilnica, stan. hiše, skladišča itd. (zazidanega ca. 2500 m2), ca." 1300 ms suhih jelkov;li in smrekovih desk, ca. 20O m3 hrast, desk in friz, ca. 80 m3 raznega trdega lesa, ca. .VK»m3 okroglih hrast., jelk. in smrekovih hlodov. Industrija in zaloga v bližini kolodvora. Interesenti naj pošljejo svoj naslov na oglasni oddelek »Jutra« pod »Št. 2000 \ 1000«, nakar bodo dobili izčrpne informacije. 2905-32 ZOC tw&At drisrcu To'~ton 2059 ^ÄP r e m o g suha drva Pogačnik, Bohoričeva 5. Trgovina s papirjem in galanterijo ca prometnem kraju naprodaj. - Pojasnila daje Fran Pihler, Maribor. Gosposka ulica 52. M-r 37 Automobile enotonski tovorni aato »Fiat« 505. v zelo dobmn stanju za 20.000 Din poltovorni auto za 400 kg malo rabljen, populnosna v redu, drž. davka pnost, za 18.O0Ü Din poltovorni auto za 600 k? 36 HP Renault, drž. davi» prost, za 25.000 Dia štiritonski tovorni auto nemške znamke, notv, \ 40 r/0 iz.p od tovarniške v-ne proda pod najugod'j< ,-šimi pogoji Lamprot i drug — družba. Ljubljana, Sclenburgova ulica št. t. 9S07 r? IZVANREDVA PRILIKA! Železna služinska patenlj postelja zložljiva, « ta. pcciranotn madracom, ze, lo praktiOna za vsaki hišo, hotele, nočne sluz« bewin potujuče mola stane santo Din 390.—* Razpoitljam po poštne« com povzetje. —---, f i V I IZGLEOA "^»ri SLOŽEN "Siv CTVQP£N y Lesena patent postilla» zložljiva, & tapecirar. ra madracom. zelo prJH-iična. stane samo D 250, Potenj imam veliko ra* logo čisto č-iha» nog pena Uj po D 48—» druga vrst k(S po D 38.— . čisto belo gosje kg pa D 130.—, in čisti puh kg po D 250---Razpošiljam po poštnem povzetju. Modroci punj'eni z volnotn slanefti samo Din 750.— L. BROZOVIč. ZAGREB Ilica 82. Zavarovalnica išče zmožne akviziterje za Ljubljana in okolico oziroma za vso dravsko banovino pod zelo ugodnimi pogoji. Prijave je poslati na oglasni oddelek - Ju- tra« pod sAkviziter 193J«. 2132 t I Naznanjamo žalostno vest, da je naša ljubljena mati, tašča, stara mati, gospa HERMINA KRYL vdova real, profesorja in posestnica danes po mukepolni bolezni, vdana v Gospodu, v častitljivi starosti 80 let, zaspala. Pogreb se bo vršil dne 21. t. m. ob 15. popoldne izpred hiše žalosti na tamkajšnje pokopališče. Ljubljana — Ljutomer, dne 19. januarja 1931. 2138 ŽALUJOČI OSTALI. KLAVIRJI Preden kupite KLAVIR, si oglejte mojo bogato zalogo prvovrstnih KLAVIRJEV. — Prodajam najceneje, na najmanjše obroke, 7. garancijo — Strokovnjaško popravilo in čisto uglaševanje. — Najcenejša izposojevalnica. 297 War bi nek, Ljubljana, Gregorčičeva štev. 5. Rimska e. št. 2. t Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš dobri oče oziroma stari ' , gospod I oče ANTON KLOBČAUER I ianes, previden s tolažili svete vere, v 92. letu starosti, mirno v Gospodu zaspa*. Pogreb predragega pokojnika se bo vršil v torek 20. januarja 1931 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče. Tržič, dne 19. januarja 1931. Marija por. Springer, Antonija por. Končar, Frančiška por. Huj-k, hčere in ostali sorodniki. 2141 Urejuje Davorin Ravljea. Izdaja za konzorcij >Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za interatni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.