s-'jioStke nRORNF VKTI17 SLOVENIJEZveza narodov ima DK0BI® 'B Jif* ¥BWt v pretresu rabo DRUGO ZASEDANJE LJUD- je potreben? Določal bo komu- SKE SKUPŠČINE SLOVENI-JE. — 15. in 16. dec. je drugič prišla skupaj skupščina Slovenije ali slovenski komunistični državni zbor. Prvič so smeli zraven Primorci. Prišlo je 24 pri znanih “volitvah” 'imenovanih poslancev. Med njimi so pisatelj Bevk, zdravnik Bogdan Brecelj, kipar Boris Kalin,-žurna-list Regent, ki je bil dolgo v Rusiji in je že sedaj minister v ljubljanski vladi. Vevk je izvo-i za tretjega podpredsednika. TANOVANJSKI ZAKON. — V tem zasedanju sta bila pre. brana in seveda soglasno (v komunizmu je vse soglasno, kajti gorje, če bi kdo ugovarjal) sprejeta dva zakona. Prvi je stanovanjski zakon. Hišni lastnik ima po novem zakonu le malo besede, vse je stanovanjski urad. Ta določa, komu se stanovanje dodeli. Zakon tudi govori o tem, koga se lahko nasilno izseli. Med te so izrečno prištete osebe, ki so dobile radi svoje službe stanovanje med okupacijo. Potem pa družine, katerih člani so bili razglašeni za vojne zločince ali so pobegnili v inozemstvo. To novo določbo bodo sedaj izrabljali proti družinam beguncev. Terorizem se v komunističnem nistični odbor. Tako bo spet za- u- j„i HKSHSj mm. pa vso moč v roke tistemu, ki je nUj> Zveze narodov j# p^. na 0 as l- la varnostnemu koncilu, da je po TITO SVARI POčASNEžE. ]0gaj v Palestini skrajno resen Tito je 'za Novo leto govoril. jn da mora koncil preskrbeti Govoriti mora večkrat, da ga ne sredstva> da se izvrši razdelitev bi ljudje pozabili. Pohvalil se je. kako je vse dobro. Vendar pa je rekel, da so še ljudje, ki nočejo delati. Nekateri, da sprašujejo vprašanje Palestine Strahopetci! Palestine. Ta “sredstva.” niso drugo kot armada, ki bo zagotovila razdelitev dežele med Arabce in Žide. samo po višjih plačah m pc.več iKont„ mora zdaj odločiti, in to' prostem času. To pa ni v duhu j ^ ^ p^lal armado v Pa. komunizma. (Kdaj je na primer lestino in katera dežei»bo dala mravlja vprašala po višji pla- to armado či? In v jugoslovanskem režimu | PoWaj 'je ^ regen in Zveza je delavec le mrav ja v mravlji-'narodov img na mizi otehi ki ^ šču brez osebnostnih P^vic.) fao težko strla. V Palestini je ne-Potem pa je tad. zagrozil tek.m,, za{e, 0 {emer ne ve_ kako da ne bodo dobi. živilskih na- bo končala. je zaiela je- kaznic. Pokregal se je Tito, da ^ &te „ deielef Arabci je se zmeraj premalo dela nare- ge koljejo med seboj dan jenega. Tudi nekdanji grajski valpti so samo to vedeli ljudem povedati, da nišo dovolj naredi- in noč, Zveza narodov je pa brez vsake armade. Torej katera dežela bo posla- li srs&rris s--.s Tako zvoni junaki, ki so morili na debela in hoteli podjarmiti ves svet, so sti. snUi rep med noge kot pravi bojazljivci, ko niso bili več obdani od močnik brigad. < Hitler, Geormg. Goebbels, Himmler — so bUi prvi, ki niso imeli poguma stopiti pred sodni tribunal, da bi se zagovarjali za svoje zločine. Potem so jim sledili: gen. Blaskowitz, Robert Ley, Karl Westpkal, ir. Conti, Herbert Backe, general von Stuetpnagel. Zgodovina takim strahopetcem pač na bo ovijala lovorik okrog glav. Prav isto se bO ponovilo, kadar se bodo začeli majati stolčki onim, ki danes Se omedaljeni in našopirjeni ukazujejo v Moskvi, Bel-gradu, BukareSti, Sofiji m VarSavi. Ne bi se dosti zrno-tili, če bi rekli, da ima vsak izmed tek ie načrt, kako si bo “sam pomagal;' da mu ne bo treba dajati odgovora pred — zemeljskim sodnikom. Nekateri mislijo, da je inflacija že dosegla vrhunec Cene nekaterim stvarem so že začele padati v nekaterih krajih Amerika pošlje 40,000 vojakov v Palestino Washington. — Kongresnik Mason iz Illinoisa je povedal v poslanski zbornici, da je slišal, da namerava poslati predsednik Truman 40,000 vojakov v Palestino, da bodo tam napravili red in mir. in večje delo ob slabši in slabši hrani. DUHOVNIŠKI DACHAU. — Saj je samo iz tega namena podpirala Zed. države, da se razdeli Sovjeti so odstavili Palestino med Arabce in Žide, Kljub železnemu zastoru in kef je vedelgi kaj pride> Zed kljub temu, da strašno kaznuje- države M ^ ^ rjavile, da ne U jo tistega, ki bi kaj povedal o sla- ^ nikdar dovoli]ei da bi posla-,1,1 justnega ministra Ko so začele zadnji teden padati cene žitu in živini, je imelo to takoj odmev po deželi in zabele so padati tudi cene raznim življenskim potrebščinam. Ne sicer veliko, toda nekaj pa vendarle. Danes se ne more še reči, če je to začetek splošnega padanja cen. Nekateri pravijo da je, drug zopet da ne. Vsi so pa mnenja, da morajo iti cene nizdol le počasti ker sicer bi nastal v deželi polom. Na sledečih vsakdanjih potrebščinah so se znižale cene: na kruhu za I cent; slanina 10c pri funtu v New Jersey in v Indianapolisu, od 4 do 8c v Memphis. Moka —16 do 17c pri vreči v mnogih krajih dežele. Mast — S do 8 centov manj pri funtu. Steaki — v mesnicah po New Jersey lOcpri funtu; v Dallas, Texas, je padla cena mesu za 10% v 10 dneh. Trgovci so nekaj takega pričakovali, zato so pa zadnje čase zelo previdni pri kupovanju. Nih- Senat je začel delati na Marshallovem nažrta za obnovo Evrope Rune drobne novice b Clevelanda h ta okolice jM Poslanci bodo pa še vodili zasliševanja do 18. februarja Washington. — Senatni odsek za tujezemske zadeve misli, da je že dovolj slišal za in proti Marshallovem načrtu za odpo-moč Evropi. Zato je zaprl vrata in začel pisati predlog, da ga predloži zbornici v pretres. Odsek poslanske zbornice pa z zasliševanjem še ni gotov in jih bo vodil še do 18. februarja. Potem bo pa tudi ta začel sestavljati predlog. Senatni odsek ima pred seboj tri glavne predloge, po katerih se bo ravnal, če se bo hotel. Prvi je Marshallov načrt, ki zahteva 17 bilijonov dolarjev, ki naj se jih da 16, evropskim državam v teku 4 let. Za prvih 15 Glenville bolnišnico. Odprtija trgovine— Mrs. Josephine Ermakora bo odprla v soboto lepo prodajalno z žensko spodnjo obleko in vsem, kar spada zraven. Prostor je rta 17201 Grovewood Ave. Rojakinjam trgovino prav toplo priporočamo. Za 30-dnevnico V sredo ob 8 bo darovana v cerkvi sv. Kristine maša za pokojnega Johna Avsec ob prihiti 30-dnevnice njegove smrti. K molitvi— Članice podruž. 47 in društva Naš dom št. 50 SDZ naj pridejo nocoj in jutri večer ob 8 v Ferfoliatov pogrebni ?avod molit ob krsti pokojne sestre Ane Požar, v četrtek naj se pa udeleže pogreba. Srnjakova večerja— Mr. in Mrs. Frank Godič Sr. vabita na srnjakovo večerjo v soboto 14. februarja ob 6 zvečer v svojih prostorih “Shore Tavern”, 1273 E. 55. St. Vstopnice se dobe istotan, ali pri Cimpermanovih na Norwood Rd. V bolnišnico— Joseph Jarc iz 7009 Hecker Ave. je bil v soboto odpeljan v gospodarstva, kakor V Stari Gradiški. To taborišče pri paši in uživanju gozdov. Lastnik take zemlje postane “Ljudski odbor” (občina), uživajo pa vsi, ki so potrebni. Kdo primerja nekdanjemu Hitlerjevemu taborišču Dachau. V tem taborišču je mnogo duhovnikov. CD»U» m 3. »trtni) NAŠ ROJAK SE JE VOZIL IZ DETROITA V CLEVELAND Z LETALOM ČEZ FLORIDO Anton Kennick, oče odvetni-. Včeraj sta se pripeljala pa zo- ka Wm. Kennicka, ni nikoli mislil, da je od Detroita do Clevelanda tako daleč in da se je treba peljati sem preko Floride. Tega ne bi nikoli verjel, če ne bi sam doživel. Zadnji teden sta se odpeljala oče in sin v Detroit. Ko sta se vozila* zopet proti domu z letalom, so sinu povedali, da je nad Clevelandom taka megla, da tam z letalom ne bodo mogli pristati. Sin ni povedal očetu o tem nič. Pa se vozijo in vozijo, pa vožnje ni ne konca ne kraja. Ko so pet domov in naglo poiskala peč, ker v Clevelandu ni žgalo sonce, ampak prav strupen mraz — 8 pod ničlo. ti temu, da bi poslale svoje vojaštvo tje. Brez mednarodnega vojaštva, in dovolj tega, pa ne bo v Pale- Moskva. Naj višji svet je odobril odstavitev, justičnega ministra Nikolaja Riškova ter M. žele se že boje, da bo to njih na-|,j€n ^ obtoib0) da ^ W1 kost loga. ........... - *- > uujiJvmcuncjoc, ov uv i« * "».»bzstsssssz s" “ Zveza narodov je v svoji go- j^ ^ napadak)> d& ne ^ rečnosti nekaj začela v Palestini,, vestno jn daje bil £*‘ L" TU’™ "S i«s* J—** * ~ ROVI GROBOVI Rosewood Ave. Bila je stara 59 let. Doma je bila iz Mirne peči nje n. ne sonc- ne ™ » na Dolenjskem, odkoder je pri- bili že kake tri ure v zraku, je šla v Ameriko pred 43 leti. * . nM-. J - XIamiad HenoTVO oče Anton pogledal na uro in pripomnil, da bi bil skoro prej doma, če bi šel peš. Sin Bill ga je potolažil,, češ da bodo kmalu doma. In res! Še debelo uro so se vozili in pristali. Kako se pa oče Anton začudi, ko stopi iz letala: namesto bele snežne odeje okrog Clevelanda, zagleda zelene trate, palme, in toplo sonce ga je hotelo kar stopiti. “Naglo se je stopil sneg tukaj v Clevelandu,” je pripomnil oče sinu. • “Ali veste, kje sva zdaj?” se zasmeje sin. “Kaj ne bom vedel, v Clevelandu,” odgovori oče in si zažge cigaro. “Eno figo sva,” ga pouči srn, “v Floridi sva, v mestu, ki mu pravijo Jacksonville.” “N! hudir, se začudi stari Kennick. “Kaj ne poveš. V Cleveland sva n vozila, pa sva se pripeljala v Florido. V starem kraju bi rekli, da sva šla z levico tam okrog zadej v desni hlačni žep. Ti prešmentana reč, ti. No, pa saj ni napačno tukaj, bi rekel." Bila je članica društva Naš dom št. 50 SDZ, podružnice 47 SŽZ, dr. Tabor št. 13D SNPJ Tukaj zapušča žalujočega soproga Johna, sinove: Rudolph, John in Victor, hčeri Ano Novak in Victorio Williams slih. mandat nad Palestino, se par 1Crkpl5enko je bU p* odstav- f’ ff- m« r KiH SKT— Moskva z vso vnemo podprla nasledil . predlog Zed. držav, da se Pale- Kot smo že včeraj nakrat- ^^^ptomli^'vSdi, ko poročali je umrla v pon- vnagtavijeno past v 3SSSiW!t« "* “ “ ter vnuke. IVim. — rapes r*j ■****. j*- » *** - nedeljo govoril o znanosti ter [ odobril vladni proračun v vsoti e urgiral svet, naj zavrže 388,000,000,000 rubljev. atomsko bombo, ki je najstraš-1 —------o—— > nejše orožje, ki g« je dozdaj Ddavtf DH kaTOlKMll sum ustvaril.1. , , .{• « ■ in victorio minama ^ jioVe$kj razum ustvaril.i, * V Maple Heights, O. ■AbpnlBko gjj0 na 3e uporabi sa-j HluUStllJI BMCT8J0 □ t-n Amoliin Hrovat. . . ... ,i_, .. _i_ ' OA___ zapušča sestro Amalijo Hrovat. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 8:30 iz pogrebnega zavoda Louis Ferfolia, v cerkev sv. Lovrenca ob 9 in na Kalvarijo Mary Bizjak Po dolgi in mučni bolezni je umrla Mary Bizjak roj. Mlač, stara 62 let, stanujoča na 19707 Pawnee Ave. Bila je vdova. Tukaj zapušča hčeri Mrs. Freda Schmitt in Mrs. Albina Metz-ler, vnuke in več drugih sorodnikov. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na 152. cesti. Čas pogreba še ni določen. Republika Peru bo dva dneva breg mesa Lima, Paru. — Vlad* je odre-dila, da ne smejo jesti prebivalci meso dvakrat v tednu in sicer ob torkih in petkih. V deželi je akutno pomanjkanje mesa osem M. goma podati, da pride v deželo normalni položaj. Kakor je danes, so cene vse umetno ustvarja, ne, čemer pravimo inflacija, ko denar izgubi pravo veljavo. Ako bodo trgovci kupovali po malem in odjemalci tudi samo najpotrebnejše, se bo blago na pa cene kmalu v pravem. V Clevelandu je včeraj močno bojne trgovske zapreke in pomagati druga drugi. Drugi je Hooverjev načrt, po I katerem se Zed. države ne zave- zujejo za pomoč dlje kot za 15 mesecev in za to dobo obljubijo 4 bilijone dolarjev. Tretji je pa Baruchov načrt, ki govori za splošen napor, da se pomaga vsemu svetu na noge, da se pokupi vse, kar ima katera V Gleveianau je včeraj mocnu =*= —, — —- - padla cena živini in sicer gove- dežela naprodaj v prvih pe ih ■ - .......... letih. dinf od f 1 do 82 pri 100 funtih, jagnjetini 50c pri 100 funtih. Za prašiče so ponujali kupci ------- • r------------ 81.25 manj pri 100 funtih, kot Riškova je nasledil generalni ^ teden ■ASfllHifnii Vnnž+onfin rV»V*5p- prosekutor Konštahtin Gorše-nin, Krapčenka pa Polikarp Ivanov Lebedov. Najvišji svet je tudi odobril odredbo vlade, da se odpravi 1 smrtno kazen, da se prepove že-v ^, . 'nitev ruskih državljanov s tujci „ *apez Pij prosi SVCt, MJ lin da se poostri kazen za izdajo j avrie ata*, bombo H—SSA-K" Rim. — Papež Pij XII. je v ga sveto. Najvišji svet je tudi Goodrich bo gradila dodatno v Avon, O. mo v dobrobit človeka v miru. 30č V0Č lift UH) “Prepričan sem,” je rekel papež Pij, "da znanstveniki ne j v Clevelandu zborujejo to te-bodo mirovali prej, da bodo iz- den zastopniki delavežv v kavču-našli iz atomske sile toke ko-'kasti industriji. Pravijo, da za- Avatrijci v ruski coni preganjani Dunaj. — Rusko poveljstvo je izdalo nove odredbe, po katerih ne sme biti nobenih javnih letakov, nobenih premikajočih slik, nobenih plesov, shodov ali povork, ako tega poprej ne dovolijo ruske oblasti. Prva posledica te odredbe je bila, da je izginilo več kot 1,000 jav-1 nih desk, na katerih so bili nabiti plakati z besedami, koliko pomaga Amerika Avstriji. To je ruske oblasti najbolj bodlo v oči. ________ PITTSBURSKI ŽUPAN SE JE TRUDIL DOBITI PODPORO ZA FR. LAUSCHETA risti, ki bodo za napredek ci- stopajo 200,000 delavcev, od teh vilizacije. Ako bodo delava-'jih je ena tretjina v Akron, O. . ... __ I ~ , . .1.1__SU J- li znanstveniki pa samo naj Zaenkrat so sklenili, da bodo tem, kako bi iznašli še straš- vprašali za 80 centov priboljška nejšo uničevalno silo, kaj mo- na uro. Toda to ne bo šlo vse za re potem pričakovati- človešt- mezdo, ampak tudi za dobrodel-vo od svoje bodočnosti?” je j ne sklade, za zavarovalnino, za govoril Sv. Oče. -o Ni vedel, da je treba ure havijati bolniške in poškodninski sklad, kar bo odločila vsaka posamezna unija. Huntington, Ind.> Meščani eo bili oni dan čisto iz reda. Na sodnij skem poslopju imajfl namreč 4 ur« in noben* ni kazal* prav. Dognali so. da jih ja novi že oskrbnik poslopja pofkbfl navt- B. F.'Goodrich Chemical Co. bo zgradila v Avon, O. dodatno tovarno. Tukaj bodo izdelovali plastične predmete, umetni kavčuk in razne kemične produkte. Tovarna bo veljala 83.000,000. Grška mornarica lovi podmornice Atene. Mornarica je dobila povelje, da uniči dve, podmornici, ki očividno služila grškim rebelom. Jugoslavia je edina soseda, ki ima podmornice, zato sumijo, da jih' je dala gr-škim komunistom. haja se doma pod zdravniško oskrbo. Prijateljice jo lahko obiščejo. Deseta obletnica— V sredo ob 7:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pok. Johano Strumbel v spomin 10. obletnice njene smrti. K molitvi— Članice Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete naj pridejo Aoco j ob 8. v Svetkov pogrebni zavod, da pomolijo ob krsti pokojne Katarine Eržen, Zaduinica— V sredo ob 6:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pok. Edwarda Fabian iz Kempton Ave. Iz raznih naselbin David Lawrence, župan v Pittsburghu, Pa. in ki je obenem tudi državni odbornik demokratske stranke, se je trudil, da bi dobil od narodnega odbora v Waahingtonu podporo Franku Lauschetu v njegovi kampanji za ohijskega guvernerja. župan Lawrence je zatrjeval voditeljem narodnega demokratskega odbora, da je Lausche kan- Miller. Zato je Lawrence skušal pregovoriti gl. izvršni odbor demokratske stranke, kot tudi Trumanovo administracijo, naj pomagajo Lauschetovi kandidaturi. ^i pa o tem nikoli govoril osebno s predsednikom, pravi, ampak samo z demokratskimi Zahteva za zvišanje mezd bo didat, ki bi mogel pomagati poslana delodajalcem koncem tedna ... Unije imajo sieer pogodbe z delodajalci Za dlje časa, toda po pogodbi smsjo začeti pogajanja z* svoje zahteve (0 dni poprej, prodno pogodb* potoš*. Povprečna msoda r kavčukatti predsednikovi glasovnici v Ohio. O primarnem boju v Ohio je pittsburški župan razpravljal z izvršnim direktorjem narodnega odbora, Sullivanom, ter mu zagotavljal, da bi mogel Lausche kot guvernerski kandidat več po- Ely, Minn_____Dne 19. jan. so našli mrtvega Florjana Beleharja. Bil je vdovec, doma iz vasi Lahovče pri Cerkljah, Gorenjsko, star 64 let, v Ameriki 36 let, ves čas na Elyju. -r Dne 22. jan. je umrl znani gostilničar Anton Klun, doma iz vasi Jur jovce pri Ribnici, star 57 let, v Ameriki 35 let. Denver, Colo. — Dne 10. jan. je umri Paul Papish. Star je bil 63 let, doma iz vasi Ratje pri Hinjah, Dolenjsko. Tukaj zapušča ženo in edinega sina, ki slu-, ži pri mornarici, v Pueblu sestro Louise Hochevar, v starem kraju pa sestro in brata. Pokopan je bil v Pueblu. Detroit. — V enem tednu smo v tej naselbini izgubili štiri ro jake, Dne 11, jan. je za srčno hibo naglo umrl Frank Jaklich, star 42 let. — Dne 12. jan. je po poslanca Kirwana iz Youngs-towna, ki je načelnik kongresnega kampanjskega odbora in velik Lauschetov pristaš. Tudi Kirwan je skušal pregovoriti Be-, lohišoza Lauacheta. Kljub vsemu temu pa vodstvo narodnega demokrafksega odho- di nav*- Povprečna meads .v kavčukasti kot guvernerski kandidat vet po- r* zanmuje, oa m poseg« . ^ industriji ji dan« 81.88 n« tire. magati Trumanu kot pa Ray T. maral boj v državi Ohio. voditelji. -------- - - - Lawrence je osebni prijatelj dolgi bolezni umrla Mrs. Anzi- ček, v Ameriki čez 40 let. Zapušča moža, sina, dve hčeri in tri sestre. — Dne 13. jan. je umrl Frank Slak. Dva dni pred smrtjo je bil pripeljan semkaj k hčeri iz Wirdena, 111. — Nagle smrti je umrl tudi Anton Benak, po poklicu krojač, star 77 let, narodnega aemoikr»Muicao j/vhmvu > r* zanikuje, da bi poseglo v pri- doma iz Savinjske doline, šta- jersko. imrnSKA DOMOVINA, FKBRUARYjM94ft_ AMERIŠKA Domoviim 'I1 'l/l I 1117 SL Chur Are. > i n nun n n»** Iz Ennmclaw Enumclaw, Wash. — Najprej {e ^ hote, Jegti Tukaj Je se uredništvu prav lepo zahva- krftt delalo 16(W ijudi. Me- liniom to nnnmin. da mi bo na- ... ... u._«<, ..a*»w prvič peljal 1,000 čevljev pod zemljo, ampak ni bilo nič za pomagat, kajti delati je bilo treba, če sem hotel jesti. Tukaj je ta- Izčrpek pogodbe med Stalinom in Hitlerjem ii. Zelo nujna tajna Stalinova brzojavka Hitlerju. 21. avgusta 1939: Privoljenje nemške vlade za sklenitev nenapadalne pogodbe tvori temelj za odpravo politične napetosti ter za ustanovitev miru in sodelovanja med našima državama. Naslovi v časopisju 23. avgusta 1939: NEMČ1JAJN RUSIJA STA PODPISALI NENAPADALNO POGODBO. Zelo zaupen memorandum razgovorov med Stalinom, Molotovom in Ribbentropom v Moskvi dne 23. avgusta 1939: Nemški zunanji minister je opozarjal, da antikomin-terni pakt v glavnem ni naperjen proti Sovjetski zvezi, tem-več proti zapadnim demokracijam ... Herr Stalin je izjavil, da je antikomintemi pakt dejansko prestrašil London in angleške trgovce. Zunanji minister Ribbentrop je to potrdil in smehljaje rekel: “Še Stalin sam bo pristopil k antikomni-ternemu paktu..' Herr Stalin je napil sledečo zdravico Hitlerju: Znano mi je in vem, kako nemško ljudstvo ljubi svojega firerja, zato napijem njegovemu zdravju . . Gospoda Stalin in Molotov sta ponovno napijala nenapadalni pogodbi in-.novi dobi nemško-sovjetskih odnošajev ter nemškemu narodu ... Herr Stalin je rekel v svojem govoru nemškemu zunanjemu brnite »aU rocnn in nnvn nnond- ljujem za opomin, da mi bo naročnina kmalu potekla. Saj sama res nikoli ne pogledam, ali imam plačano ali ne, ker se mi vselej le mudi pogledat, kaj je novega po svetu in na drugi strani pa je vedno kaj pouŽljivega. To me predvsem estoima, za povesti mi ni toliko/ ker ne vem, če so resnične ali ne. V starem kraju smo pozimi včasih dobili malo časa, da smo brali razne romane in pjvesti. Tako se mi je zdelo zanimivo, da kar nehati nisem mogla. Pa mi nekoč reče moj brat, kaj to vedno berem, ko ni drugega kot samo roman, izmišljeno vse in malo ali pa nič resničnega. Od takrat pa nisem več brala romanov in kaj naj Da tudi berem,, če pa ni res. List Ameriška Domovina pa piše resnico, kaj se godi po svetu in zato jo zelo rada berem, čast takemu uredniku, ki piše resnico! Sedaj moram pa kar hitro skomandirat in denar poslat, ker brez tega lista bi ne mogla biti, čeprav je malo dražji. Pošten in dober časopis ni ' bo. S svojo ■ojem govc ■i. iiiilds jftnljf .......... . ... ...............besedo jamčim, da Sovjetski zveza ne bo izdala svojega partnerja.” . Tajni dodatni protokol k nemsko-sovjetski nenapadalni pogodbi, podpisan po Molotovu in Ribbentropu v Moskvi dne 23. avgusta 1939: V slučaju teritorialne in politične preureditve ozemlja baltiških držav (Finske, Estonije, Latve in Litve) naj severna meja Litve (Litvinske) predstavlja sia« ™ ... i—j— -- mejo nemških in sovjetskih vplivov. V Poljski pa naj meje pa hitro beži in kmlaa bomo sli nemških in sovjetskih vplivov predstavlja črta med rekami v krtovo deželo. Pozdrav vsem ki______ Vnračanie če bi hiln v interesu čitateljem Ameriške Domovine Posebnih novic pri nas ravno 5 ni. Tam imate preveč snega, zato pa ga nam malo pošljite, ker naši mali otroci bi ga zelo radi, pa ga ni bilo še nič do sedaj. Ta mladi hodijo na. delo, ta stari smo pa na penzjonu. čas ni so dali’ enega "partnerja,” ki je malo pazil name, da ne bi padel v kakšno jamo, ki jih je bilo doBti povsod. Na glavi sem imel pa petrolejsko svetilko, da mi je vsaj malo svetila in da sem vsaj za silo videl, kod hodim. Moj sodelavec mi je pokazal velik kup in rekel: vidiš to je pa ruda in jo meči v to jamo. Bolj velike kose meči z rokami, druge pa z lopato. Tako sem " pričel delati v železnem rudniku, Kmalu pa je prišel “bos,” katerega govorice pa nisem prav nič razumčl, ko mi je pripovedoval: “Herjap bojs, vi nid laci or!” Slišal sem, da-mi nekaj pripoveduje, a vedel pa nisem prav nič, kaj hoče imet. Vprašal sem mojega sodelavca, kaj mi je rekel bos,' pa mi pove, da je rekel, da moramo hitro delat, ker kom-panija rabi dosti rude. Tako sem znal prvo angleško besedo "herjap” in tudi dobro vedel kaj pomeni, saj to je bila prva in glavna beseda za “bose,” Prvi mesec sem zaslužil po 2 dolarja na dan, kar je bila že dobra plača tiste čase. Seveda mi S^oldfnarjeTn^dan, ker smo arah skupaj, pač vsi mislili, da bomo šli kmalu domov v stari kraj, pa Narevo, Vislo in Sanom. Vprašanje, če bi, bilo v interesu obeh držav, da se .ohrani neodvisno poljsko državo in kako velika naj bo ta država, bo definitivno rešeni tekom nadalj-nih političnih razvojev ... Glede vzhodne EVrOpe se mora posvetiti vso pozornost interesom Rusije v Besanfbjji (romunski provinci). va.m,VWa Naslovi v časopisju 1. septembra 1939: VOJN1A! NACIJI SO VDRLI V POLJSKO! DVA DNI POZNEJ E STA VELIKA BRITANIJA IN FRANCIJA NAPOVEDALI NEMČIJI VOJNO. t . Zelo nujna Schulenburgova brzojavka z dne 9. sept. 1939: Ravnokar mi je Molotov telefoniral sledeče: ‘‘Prejel sem vaše sporočilo, nanašajoče se na vkorakanje nemških čet v Varšavo. Prosim, sporočite moje čestitke in pozdrav; Zelo nujna, skrajno tajna Schulenburgova brzojavka z dne 10. septembra 1939: Molotov je izjavil, da je sovjetska vlada nameravala izrabiti priliko nadaljnega prodiranja nemških čet v Poljsko, za izjavo, da Poljska razpada in da je zato potrebno, da pride Sovjetska zveza na pomoč Ukrajincem in Belorusom, živečim v notranjosti poljskih mej Zelo nujna, skrajno tajna Ribbentropova brzojavka Schulenburgu dne i5. sept. 1939: Želim, da nemudoma sporočite Herr Molotovu sledeče: ... “Mi smatramp, da se bo Sovjetska zveza vojaško pridružila ter da namerava zdaj pričeti s svojimi operacijami. To z veseljem pozdravljamo. Sovjetska vlada nas s tem odveže potrebne nujnosti uničenja ostankov poljske armade, katero bi morali v tem sluča-iu gonitifvse do ruske meje.” . Zelo nujna, tajna Schulenburgova brzojavka z dne 17. septembra 1939: Stalin me je sprejel ob dveh zjutraj ter izjavil, da bo sovjetska armada prekoračila danes zjutraj ob šestih na celi črti poljsko mejo. Naslovi v časopisju 17. sept. 1939: RDEČA ARMADA |E VDRLA V POLJSKO TER DOKONČALA NJENO DESTRUKCIJO. Zelo nujna, strogo tajna Schulenburgova brzojavka z dne 25. sept. 1939: Stalin je izjavil, da ne smatra za pravilno, če se pusti okrnjeno neodvisno poljsko državo. Zato je predlagal, naj vsa lublinska provinca ter del varšavske province do reke Bug pripade nam kot naš delež. V zameno pa naj se mi odpovemo svojim zahtevam po Litvinski. Ako se mi strinjamo s tem, se bo Sovjetska zveza takoj lotila rešitve problema baltiških držav v soglasju protokola od 23. avgusta ter pričakuje v tem oziru celotne podpore nemške vlade. Deklaracija nemške in sovjetske vlade po Ribbentropu in Molotovu dne 28. septembra 1939: Po razkosanju Poljske in dodelitvi Litve Rusiji, kar je v soglasju s Stalinovimi predlogi, izjavljata obe vladi svoje iskreno prepričanje, da ■ bi bilo služeno interesom vseh prizadetih, ako se konča vojno stanje med Nemčijo na eni, in Anglijo in Francijo na drugi strani... Če bi pa bilo tozadevno prizadevanje Nemčije širom Amerike. Ivana Logar. IzSoudana pje seje in sprejet kofc čitan. Nato so glavni uradniki podali svoja poročila o delovanju v preteklem letu. Ne bom vam podajal poročil vsakega uradnika, ker bi vzelo preveč prostora v listu in so vsa zabeležena v zapisniku. V splošnem so se izrazili, da je naša zveza Najsv. Imena v preteklem letu naredila velik korak naprej. Najbolj aktivni smo bili, ko smo priredili romanje v Le-mont združeno s Katoliškim kongresom 3., 4. in 5. julija. Dalje so bile naše seje jako dobro obiskane v lanskem letu, na katerih smo razpravljali, kako bi mogli najbolje pomagati svojemu bližnjemu. Dvakrat smo darovali za Ligo kat. Slovencev, da se tako pomaga našim nesrečnim beguncem. Spomnili smo se tudi naših misijonarjev v Indiji z malimi darovi. Lepo vsoto smo darovali tudi za Romarski Baragov dom v Lemontu. Dalje je naša Zveza poslala na svoje stroške tudi zastopnika v Boston na konvencijo društev Najsv. Imena, o čemer nam je podal precej obširno poročilo brat Math Intihar, ki je tam zastopal našo zvezo. Povedal nam je o velikanskem številu duhovščine in lajikov, ki so prihiteli tja iz vseh držav Amerike in Kanade, Prišli so, da pokažejo svojo živo vero v Kristusa Kralja. Brat .Inihar nam je tudi povedal, da je videti, da se druge narodnosti veliko bolj zanimajo za družbo Najsv. Imena kot pa se mi ^Slovenci. Tudi pri skupnem obhajilu Članstva naše zveze, ki smo ga imeli lansko leto oktobra meseca pri sv. Lovrencu je bilo jako lepo število navzočih članov, kar je jako lepo in si štejemo v čast, da pride toliko čevPme[e AL' PA NE “Pa ste jo fajn zažingali?” bi rad vedel Lauschetov Bilček, ki ima raje godbo in petje kot pa najboljšo rihto na mizi. Se reče, pri pohanih piškah bi morda malo premišljal. “Saj bom vse lepo po pravici povedal, nepočakne,” ga tolažim. “Naš učitelj petja, ki je imel najbrže iskren namen, da iz nas buteljnov napravi, če že ne operne pevce, pa vsaj take glasove, da bodo za med ljudi, je zapel naprej lepo počasi in razumljivo: Stoji učilna zidana, pred njo je stara jablana, na jablani je otel panj, senica nosi gnezdo vanj. Jaz sem se nehote ozrl skozi okno, da bi videl, če je res tam kakšna stara jablana, kjer je gnezdo. Splezal bi gor in pogledal, če so že mladi. Pa nisem videl drugega kot kup čresla od bližnje strojarne, na drugi strani pa nizke hišice slavne Kravje doline. Soudan, Minn. — Videl sem, da mi bo kmalu potekla naročnina in obenem pa sem tudi videl, da ste list podražili za $1.50, pa se pač ne da pomagat, ker je vse tako drago, pa tudi delavce je treba dobro plačat, če ne pa štrajkajo. Samo za nas ta stare, ki smo na penzijonu, je bolj slabo, ker mi ne dobimo nič poviška, a plačati pa moramo vse ravno tako kot oni, ki imajo velike plače. Jaz imam kompanijski penzi-jon in sicer $31.00 na mesec. Potem si pa že lahko mislite, kako se nam ta starim zdaj godi. Pa kljub temu bom še,za eno leto plačal za list, ker rad berem ta list, ker je v njem dosti novic iz starega kraja in tudi drugega lepega berila. Saj komaj čakam, da pride pošta, da imam potem par ur kratek čas, ko berem, drugače je pozimi precej dolgčas. Pri nas je sedaj precej mrzlo in ravno ko to pišem, je zunaj 20 stopinj pod ničlo in štiri čevlje snega; tako da mora biti star človek sedaj samo v hiši, pa mora še dobro peč kurit, da ne zmrzne. Ampak zdaj se bomo kmalu boljšega troštali, da bo bolj toplo in’bomo lahko hodili tudi zunaj in pričeli prekopavati po vrteh, da bomo kaj sejali, da bo kaj za pod zob. Povedati vam tudi hočem, da sem prišel v Soudan leta 1399, torej pred 49 leti. Tukaj sem i-mel namreč dve sestri omoženi, ki pa sta že obe umrli, ena od teh mi je bila poslala karto, da sem prišel v Ameriko, kjer sem dobil delo. Ne morem povedati, kako je bilo žalostno, ko sem se bomo odnesli tiste goldinarje. Pa to se ni posrečilo vsem, da bi bili šli; mnogi so šli, pa se sedaj kesajo, ker je zdaj tam strašno hudo. Vedno mi pišejo in prosijo, da naj bi jim kaj pomagali, ker »jim vsaka stvar prav pride. Mnogo pisem dobim in eden mojih znancev mi piše, da bi mi rad vse popravi, ci popisal, kako je zdaj tam doma, pa si ne upa in je boljše, da je tiho. Taka je sedaj svoboda v Jugoslaviji, da se še po pravici ne sme pisati. Pa še nekateri tukaj, ki berejo druge liste, pripovedujejo in hvalisajo, kako je zdaj v Jugoslaviji dobro, ko je' drugi gospodar. Noja, pravijo, povej mi, kaj bereš, povedal ti bom, kakšen si ti. In to je resnica. Pozdravljam vse naročnike in vse, ki delajo pri Ameriški Domovini, urednika pa prosim, da se ne bi preveč jezil ali .celo matral z mojim dopisom, ker bolj slabo pišem, kajti star sem že 73 let in se rti tudi roke tresejo. (Nič 'zato, Mr. Ahčin, le korajžo in se še kaši o-glasite. Op. ured.) Pozdravljeni, Štefan Ahčin, Box 734, Soudan, Minn. Presodil sem, da učitelj ni imel ravno slabega glasu. Malo bi sicer lahko bolj odprl usta, saj smo sami in mi bi mu nič ne zamerili, če bi se še tako drl. Saj tak glas nekaj šteje, ki ima moč. “No, zdaj boste pa vi in tudi jaz bom pomagal,” nas je prijazno silil. In smo začeli. Od kraja ni šlo posebno m ponavljati smo morali nekajkrat, predno smo jo toliko rezali, da je bil gospod učitelj vsaj deloma zadovoljen, Naše petje mu je šlo zelo k srcu, kot sem videl. Skakal je tam pred šolsko tablo in mahal s tistom svinjsko kračo (pozneje so mi povedali, da se pravi tistemu; gosli), da je kar žvižgalo. Sodim, da bi bil katerega tudi treščil po glavi, če bi mu prišla katera naših butic preblizu. Včasih je odprl usta, da bi nekaj rekel, pa se je premislil in jih zopet zaprl. Ne vem, ali nas je mislil pohvaliti, ali pograjati. Ampak mislim, da je bilo prvo, ker strašno grdo jtyfcledai in metal glavo na vse strani, da so mu dolgi lasje frčali okrog ušes kot bi jih nosil piš. Naprej in naprej kmo gonili pesem in končno, nas je toliko zmuštral, da. V bil delno zadovoljen. Rekel je, da bomo zdaj vso kitico zapeli in potem bo dovolj za tisti dan. Ves ta čas se je pa v meni ročili, da imajo isti dan neko prireditev in se radi tega ne morejo udeležiti. Njih poročilo je bilo vzeto z veseljem na znanje, ker so nam zagotovili, da bodo z veseljem delovali, kar je v njih moči za korist naše zveze. Udeležba je bila bo)j ,jvjga| dvom, če U po-na tej seji sijajna in še poseb- jemo,prav,:Vsi smo na^eč peno je bilo lepo videti, ko je iti H ^^..zaate^Littb-ves glavni odbor navzoč, ki ji Zveza dr. Najsv. Imena Cleveland, O. — Hočem vam podati nekoliko podatkov iz zapisnika važne seje Zveze društev Najsv. Imena, ki se je vršila 25. januarja v cerkveni dvorani fare sv. Lovrenca t Newburghu. Ob napovedanem času s< pričeli prihajati člani iz raz nih krajev na zborovanje \ Newburgh. Točno ob 2;30 popoldne je predsednik Math Intihar otvoril sejo. Rev.. Slap-šak je opravil običajno molitev, nakar je predsednik pozdravil vse navzoče in izrazil zadovoljstvo nad tako lepo udeležbo s željo, da bi imelo to zborovanje lep uspeh. Prečitan je bil zapisnik zad- ročil se vidi, da smo-bili res aktivni pri naši zvezi v preteklem letu. Nato so podali svoja poročila zastopniki iz raznih župnij. Tudi ta poročila so bila jako zadovoljiva, kjer se člani zanimajo pri svojih društvih, tam je tudi uspeh. Za tekoče leto smo določili dan romanja društev Najsv. Imena v Lemontu za 3. in 4. julija, da tudi letos poromamo k naši nebeški Materi na ameriške Brezje. Lepi vtisi iz romanja lansko leto so nam še vedno v prijetnem spominu in zato je zbornica soglasno od-glasovala, da se romanje tudi letos vrši. Dalje je bilo tudi sklenjeno, da poromamo tudi na grob svetniškega škofa Baraga v Marquette, Mičh., in to 30. junija, ker bo istočasno tam tudi zborovanje Baragove zveze. Več o tem bomo raz-motrivali še na prihodnji seji. Sklenjeno je tudi bilo, da letos priredi Zveza Najsv. Imena katoliški dan najbrže v Kulturnem vrtu. V ta namen se bo sestal odbor in določil dan in kraj. — Sklenjeno je bilo, da se deluje 'na to, da bi se združilo vsa slovenska društva Najsv. Imena v Zd'\ državah v eno jednoto ali zvezo. Ker za enkrat še ne moremo priti na tak sestanek, se je sklenilo, da se v ta namen po-služimo Glasila KSKJ in Ameriške Domovine. — Letni oglas v Ameriški Domovini za priob-čitev imenika zvezinih uradnikov ostane še zanaprej. Zanimivi so bili govori naših duhovnikov podani na tej seji: Rt. Rev. kan. J. J. Oman, ki je duhovni vodja že od začetka, Rev. Julius Slapšak, ki vedno rad pride na naše seje, kjerkoli se vrše in drugi govorniki pa so bili tudi naši la-jiki kot Anton Grdina, Math Tekavec, lep govor v slovenščini nam je podal bivši naš kon-gresman Joseph. W. Kovach in še mnogi drugi. Navzoči so. bili člani iz štirih slovenskih fara, iz Barbertona pa so nam spo- zasedel dve dolgi mizi v ospredju dvorane. Nek član mi je rekel, da je presenečen, ko vidi na tej seji toliko' članstva raje -nehajte. Kakšno petje je pa to, bi rad vedel. Saj pesem oziroma viža še ni tako napačna, samo glasovi niso prav izbrani. ur na tej boj, ~ samo glasovi niso piav med tem, ko na drugih društ- smQ namrej peli naprej. No venih sejah ne pride niti toliko . , —- 1—1——- s, članov, da bi se moglo pričeti s sejo. Sklenjeno je bilo, da se prihodnja seja vrši 4. nedeljo v mesecu aprilu pri fari Marije Vnebovzete v ColHnwoodu. Bratje! delujmo na to, da bo naša zveza delujoča in močna med našim slovenskim narodom, Glejte, kako se komunisti zbirajo in delujejo za prazen nič, za škodo vsaki’ državi so, povsod jih že preganjajo iz raznih uradov in unij. To so fanatiki proti veri in božji postavi, zato so tudi naši sovražniki. Mi se pa tem bolj zbirajmo v svojih društvih in na sestankih ter katoliški možje in fantje naj se udeležujejo le katoliških prireditev, od vseh drugih pa se držite stran, ker tako bo najbolj za vse prav. Svoji k svojim.! Za letos imamo s^tteči od- beišega basa, inobenega, da bi vzel počez, čakajte, sem si mislil, vam bom jaz pokazal, kaj je pravo petje, da se reče. Stavim, da niti gospod učitelj še ni slišal tako ubranega petja, kot ga bo, kadar bom primaknil jaz po svoje. Pohvalil me bo, sem bil go; tov. Morda me bo celo postavil za zgled drugim, Naj te zelene ljubljanske srajce slišijo, kaj se pravi petje, kadar poprimemo mi,, ki smo se učili v gmajni, pa še brez'tistega cigu migu, ki je samo za napotje. Čakal sem samo na ugodno priliko, ki se mi je kmalu ponudila, Ko je gospod učitelj ukazal, da še enkrat zapojemo, se mi je zdel pravi čas, da pokažem, kaj znam. Za čast Menišije gre, sem si dejal in se pripravil. Pa smo jo udarili od kraja. pri prvih Jaz sem lepo jnolčal „ dveh vrsticah, kakor mora tisti, , ki poje počez. Ta mora pograbi- bo1': , . , , t>, ti šele takrat, ko se viža dvigne, častni duhovni vodja Rt. boš to že razumel> ki Rev. J. J. Oman, duhovni vo- -................. dja Rev. Vic’ Tomc, častni predsednik Anton Grdina, predsednik Math Intihar, 1. podpredsednik Jacob Resnik, 2. podpredsednik John Stopar, tajnik Frank Hochevar, 21241 Miller Ave., Euclid, O., blagajnik Lawrence Bandi, zapisnikar Anton Meljač. Nadzorniki; Lawrence Pausek, Mike Anžlin in Michael Kolar. Maršal Frank Snyder. Po končanem zborovanju, ki je trajalo dve uri, pa so nam naše ženske postregle s finim prigrizkom in natakarji pa z dobro pijačo, da smo bili vsi zadovoljni in smo v veselem razpoloženju kramljali še par ur potem. Iskrena hvala vsem skupaj in pozdrav vsem članom naše zveze. Vaš zapisnikar, Anton Meljač. —Hlodi morajo biti vedno 4 do 5 palcev daljši, odrezani, kot pa zahteva originalna mera. si od petja. Takile pa, kot je Jože Zalokar, pa ne.” “Kaj boš,” mi naglo oponese Jože, “jaz sem že pel na vasi, ko so tebe še dojili. Kaj se boš znašal.” “Bi rad slišal, kako si,” mn od-jezljam nazaj, ki od Jožeta še nisem slišal drugega kot “izjave” primarjašu: pikpasto, kontra, durh marš in tako dalje. “Čakajte, da vam povem, kako je bilo potem. Malo sem se od-kašijai, da bom imel bolj čist gias. Palec sem vtaknil za vrat, da bi videl, če me ovratnik ne tišči. Veste, nisem smel, da bi ga kaj polomil pri tej prvi predstavi. Naj se mi kaj pokrotviči, pa se bodo znašale nad menoj tiste ljubljanske gliste, da ne bo za nikamor. Prvič je treba dati od sebe vse, kar človek premore, da si zadobi ugled. No, bomo o tem mojem prvem opernem nastopu pa še jutri govorili. mnpif VITAMIN 6*psihei YOUR BUY WORD MiffM »»«»4* Cleveland (W< " AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 10, 1948 Beg iz žrela smrti Kamijon se je ustavil v Mis- Žrtve kličejo po maščevanju;!” lilijah pred neko gostilno, ki je imela velik vrt, ograjen z žico. Mlad, dobro ohranjen; gospo* dič je prišel po cesti ter glasno V njem so že čakali partizani'govoril in se delal imenitnega z brzostrelkami. j in pomembnega. Stopil jek “Tovariši doli, na vrt! Kdor strašečemu partizanu in se ho- bo ušel, kdor bo poskušal beg, bo ustreljen!” Povsod naokrog so stegovale brzostrelke in puške svoje mrzle vratove. “Žejni smo. Vsaj piti nam dajte, če ne daste jesti. Saj voda nič ne stane!” “Počakaj, belček, uči se discipline! Pomisli malo, spomni se nekoliko nazaj, pa boš vedel, da sem moral biti zaradi tebe večkrat lačen in žejen.” Ljudje so se zgrinjali okoli vrta ter opazovali nenavadno prepeljevanje ljudi. V lepih pržžnjih oblekah so strmeli v zagrajeni prostor, kakor nekak zoološki vrt. “Torej so le prišli narodni izdajalci v roke pravice.. Dosti hudega 30 prizadejali, marsikdo naših je padel. Kri za kri! tel zaplesti z njim v pomenek; ta ga pa ni hotel poslušati; bil je nekam slabe volje. Kmalu nato se je vrnil kami VEHI E SLOVENIJE (Doda preko Trsta) (Nndallevonle • 1. *r«nU Ko je pisano to poročilo, so bili tam 104. Večinoma Hrvatje. Jetniki dobivajo samo dvakrat na dan hrano, ki je silno slaba. Meso redko'dobe in še takrat ne- Kakovi in v Kruševlju. Umrlji-vo*t je v teh taboriščih silna. Izpraznila se bodo torej po naravni poti; izumrla bodo. Tako se komunizem na isti način “rešuje” svojih nasprotnikov kot se užitno. Stražniki so izbrani div- jih j* nacizem. Lenin je učil ko-iaki iz partizanskih vrst. Nepre- muniste, da samo mrtvi nasprot-Stano zmerjajo in kolnejo. Za niki niso nevarni. In tega se Tl-vsako malenkost vržejo človeka to drži. v posebno temnico, kjer ga pre- jon in'p'ripeijaVnovih 80 ujet-'tePai« vsak'dan. Velik del jetni- nikov. To se je ponavljalo ves k°v J® ne dobe pa nobene zelo razvito čevljarstvo, še bolj dan do večera. Vrt se je pol- ŽIRI. — V žireh je bilo že davno pred prvo svetovno vojno DAY nil, čedalje več partizanov jo stalo okoli njega. Domobranci so od utrujeno-dli posedali po tleh, se izpraševali, kaj topomeni in čakali večera. Eden izmed partizanov jim je bil namreč rekel, da toliko ve, da bodo šli pred nočjo naprej, kam bodo šli, pa jim ne more povedati. Sonce se je nagnilo na zapad-no stran neba in sence so rastle od dreves in poslopij čez cesto in vrhove. Zapad je bil podoben krvavi školjki. Večerna zarja je naznanjala jasen dan c, hladnim jutrom; nad njo je bilo nebo jekleno sinje, kakor nabrušeno rezilo. V okrvavljenem blesku zadnje svetlobe je tonil slovenski svet. Zrak je postajal sinjkast. predmeti —hiše in drevesa in gore—-so vedno bolj tonili v njem. Sarho cesta za žico pred vrtom se je belila kakor bela razpoka, ki je preklala težki temni sveft, ki se je razprostiral na vse strani po slovenski zemlji okoli vrta. zdravniške pomoči. Neki duho- se je razvilo kasneje v Jugosla-vnik, je bil sprejet v bolnišnico viji, ko so bili trpežni žirovski šele, ko je že umiral. Neki drugi čevlji zaželjeni po celem Balkan je drugi dan po sprejetju v bol- nu. uspeva, v kolikor morejo priti do usnja. Zlasti delajo športne čevlje in močne delovne čevlje, Za skupno delo je sedaj zgrajena nova stavba, tovarna za športne čevlje. Transportacija je še vedno težka. Na vse strani je daleč do železnice. Zato so žirovci z veseljem pozdravili mišek da morda le res steče po njih dolini železnica, ki bi vezala Idrijo na sv. Lucijo in na Škofjo Loko. Tudi čipkaratvo se še vedno,drži v žirovski dolini. Zadruga čipkaric ima 72Q, članic. Težava je e cvirnom. D«ga ne bi ljudje porabili za kaj drugega, je uvedena stroga kontrola. Kaj v Jn- ZBIRšE PRI ROVTAH na Notranjskem so obnovile šolo. 15. novembra so* jo slovesno odprli. Da bi jo blagoslovili, nič ne beremo, Rovtarski župnik je itak pod ključem. Tako sedaj polagoma ljudje sami iz lastnih moči obnavljajo, kar so prismojeni partizani med vojsko požigali brez vsake potrebe. O ROVTARJIH SPLOH nič dobrega ne beremo v komunističnih listih. “Slov. por.” se 23 torej pravi komunisti, raje poslušajo demagoge, ki so še iz stare šole, kakor pa da bi imeli pred očmi državne potrebe. Gre namreč za. davke. Ko gre za plačevanje, tedaj se celo komunirti-čna ljubezen ohladi. In Rovtarji so po tem poročilu kar uporni 'pri plačevanju davkov. Raje se dajo rubiti, kakor pa da bi plačali davke. In kje je krivda? Tudi o tem nas pouči kom. list To je še vpliv protiljudske duhov- cmn usun. siov. por.’ se za. ~ ,*■........., nov. krega, da celo funkdjonarji žčine. Župnika so zaprli, toda “ljudskega odbora” in aktivisti, VP*'V ostane- nišnico; umrl, Vsaka zveza z zunanjim svetom je tem duhovnikom zabranjena. Da bi kdo mogel maševati, o tem ni niti-govora. Vsegi tega protestantovski duhovniki iz Amerike niso šli gledat in o vsem tem Tito za Novo leto ni govoril. ŠE ENA O,KONCENTRACIJSKIH TABORIŠČIH. — Komunisti sicer ne taje, da bi bila Jugoslavi j i koncentracij ska taborišča, skrbno pa se* varujejo, da bi kdaj o tem kak njihov list zapisal le besedico. Tudi ruski komunisti ne povedo nikoli, koliko milijonov ljudi mučijo na prisilnem delu po takih taboriščih. Naj danes navedem še par takih taborišč v Jugoslaviji. T4-ko taborišče je v Pančevem ne daleč od Belgrada. V tem so večinoma banatski Nemci. Drugo je v Kraljičevem v Banatu. Dalje spet v Kničanih. In spet v Tudi sedaj ta obrt v žireh goslaviji ni vset pod kontrolo? Izredno lepa Prav iskrena zahvala V imenu društva Kristusa Kralja št. 226 KSKJ se želimo tem potom zahvaliti trem godbenikom: Frank Yankovichu, Johnny Pecon in Mickey Ryance, ki so nam igrali 31. SELO DOBIJO prilika Dobro znana trgovina na drobno, ki mnogo let prednjači v svojem posta, je naprodaj. Nahaja se v sredini ene slovenskih naselbin. Napravi letnega dobička od $15,000 do $20,000. Nizka najemnina in dober lease. Cena za hitro prodajo je $5,000, za opremo in ključ. Inventar znaša okrog $35,000. Samo za gotov denar. Lastnik ima interese drugje. Ta prilika se nudi izrecno ameriškim Slovencem za 7 dni. Po 17. februarju je pa naprodaj vsakemu. Ako vas zanima, pišite na P. O. Box No. 5501, Cleveland, Ohio. Radijski aparati, praktiki in čistilci popravljamo—razne dele zanje Popravljamo vseh vrst ledenice MALZ ELECTRIC 6002 ST. CLAIR AVB. EN 4808 JOHN ZHtKH INSURANCE AGENCY FRANCES ZULICH, agent Zavarovalnina vseh vrat za vaše domove, avtomobile in pohištvo. IVoahoe 4221 18116 NEFF ROAD stoja društva. S pomočjo Nick Matoviča in Franka Grdina, trgovca s pohištvom ter našega novega predsednika Ulrich Lube se je veselica prav fino obnesla. Tako'velikega obiska zares ni smo-pričakovali. Torej rojaki in rojakinje, pro šeni ste, da posetite te prostore ki jih lastujejo Frank Yanko-vich, John Pecon in Mickey Ryance. To so fantje, ki znajo zaigrati starejšim in mlajšim ter so prav postrežljivi in gostoljubni godbeniki. Zato jih prav toplo priporoča ves veselični odbor. Mary Zupančič, tajnica. Delo dobi ženska Slovenka dobi delo, da bi pomagala pri hišnem delu 1 dpn i H9"' ~ vi A N Sprejme se kovača, ki zna lah. ka kovaška dela in zavijanja. Istotam se vzame tudi HANDYMAN za tovarno. Plača od ure. Atlas Car & Mfg. Co. 1130 Ivan-hoe Rd. (28) da bi napravil templett-layout in izdeloval preskusne in speciei-ne dele, 2. šift Stanovanje iščejo Veteran in žena se morata seliti, pričakujeta kmalu prvega otroka. Prosimo, da pokličite . EX 0399 ali EX 9629. —AND THE WORST K W TO Cfflffi -in najhojše šele prid® SHEET METAL LAYOUT MAN The Oliver Corp. 19300 Euclid Ave. K. S. K. JEDNOTA P0S0JU1E DENAR članom KSKJ pe 4% obresti nečlanom po 4‘/;% obresti na zemljišča in posesta ženske dobe delo ____ Za tovarniško assembly delo, (29) gibčni prsti, predznanje ni potrebno, jih mi treniramo; morajo biti zanesljive. Zglasite se v Benton Glass Picture Co. 1407 E. 40, St. brez kake provizije ali bonusa *★★★★★ Pogojila so napravljena na tak način, da te na glavnico odplačuje v mesečnih obrokih. ženska dota delo za nočno čiščenje Dobra plača Vprašajte v Employment uradu 7. nadstropje The Mzly Co. (38) Za pojasnila in informacije piiite na: y * GLAVNI USAD K. S. K. JEDH0IE 351-S3 NORTH CHICAGO STRSET u JOLIET, ILLINOIS NAZNANILO IN ZAHVALA Žalostnega in potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je preminul naš ljubljeni mož in oče John Pozelnik ki Je previden z svetimi zakramenti za umirajoče zaspal v Gospodu dne 9. januarja 1948. Dragi pokojnik je bil' rojen 9. aprila 1881 v vaši škrlavica, župnija sv. Gregor. Pogreb pokojnika se je vršil 12. januarja iz Corrigan po* grebnega'zavoda v cerkev Marijinega Oznanenja na W. 130 St., in po sv. maši zadušnici, katerof je daroval Č. g. Rev. Edmund A. Kirby ob asistenci č. g. Rev. Jos. Čelesnika in Rev. B. V. Bradya, smo ga položili k zemeljskemu počitku na pokopališču Kalvarija. Na prvem mestu se želimo prav iskreno zahvaliti č. g. Rev. Jos. čelesniku, ki je pokojnika previdel z svetimi zakramenti za umirajoče. Dalje se zahvalimo č. g. Rev. E. A. Kirbyu za opravljeno sv. mašo zadušnico, za vse molitve in pa za žalni govor. Iskrena zahvala Rev. Bradyu in Rev. čeleanlku za asistenco pri sv. maši. Dalje se prav iškreno zahvalimo društvom: Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ in sv. Janeza Krstnika št. 37 ABZ ter Knights of St. John št. 27. Iskrena zahvala vsem številnim, ki so poklonili toliko lepih vencev ter pokojnika ozaljšali, ko je počival na mrtvaškem odru. Dalje se iskreno zahvalimo vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo opravile za mit. in pokoj duše pokojnega. Iskrena zahvala tudi vsem onim, ki so dali na razpolago svoje avtomobile brezplačno. Dalje zahvala vsem onim, ki so pokojnika kropili, se udeležili svete maše ter pokojnika spremili na njegovi zadnji poti na pokopališče. UT-Tbn »ALI OGLASI Znamke! Jugoslovanske znamke prodaja August Hollander 6419 St. Clair Ave. g. N. Domu (Tues.-x) AlULLE MUMBING & HEATING (0. muči revmatizem? Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte Mandel Drug 15702 Waterloo Rd. slovenska lekarna mjmrLijmariJTrLrLririr -n C c g r e q AVTOMATIČNI VODNI GRELCI, polno huttlirani in g q čisto avtomatični. Cene so od $68J>0 naprej. £ V zalogi imamo: Rex, Mustee, Bryant, America**® Standard, Hot Stream, Servel. Vam jih lahko takoj inštaliramo. Ako želite, lahko C odplačujete na mesečna odplačila. Iskrena zatavala vsem dobrim prijateljem in sosedom, ki so nam kaj na ta ali oni način pomagali ob »j za nas tako veliki izgutji-dragega mota in očeta. / Iskrena zahvala Corrigan^ pogrebnemu zavodu za vso postrežbo in pa izborno vodstvo pogreba. lit Ti, dragi: in priljUblj^Si, počivaj v miru in lahka nai Ti) bo gruda ameriška; saj s| se zelo trudil in delal za Bega in. delal ; domovino. Naj Tl dobri Bog poplača vse z vočnim veseljem v - ..... Ta bomo v r “------------------------- nebesih. Spominjali se Te’bomo v molitvah, Ti pa se spominjaj na nas, da se spet vidimo nad zvezdami. Naj je truplo konec vzelo, vera nam spričuje to; vekomaj ne bo trohnelo, Jezus ga obudil bo. Tvoji žalujoči ostali: JENNIE POZELNIK, soproga oroč. GOLICH, MARY in PAULINE, hčere a PUM# ........................ „ DKMfci,, boJ,x,nuTj-xrETjLTJiJrL’i-iX'Tn imrun-arijmimn I kkjll, i»kr\t\ Z . lil a rvu vini., >**■—* *- v Denver, Colorado, brata ŠTEFANA ), Ohio, 10. februarja-1948. " MmU&KA DOHCTVTO, FEBRUARY 10, 1948 Vreme je bilo lepo, Tilen le ni bil gospodar vseh dni. V gmajni je bilo skrivnostno tiho in tišina živih močnih debel je blažilno vplivala na njeno razbolelo notranjost. Od povsod je dišalo po mokrem mahu in po gobah. Srobrot se je krčevito oklepal dreves in vej, kakor da se boji zime in plazov. Pot je bila mehka, posuta z iglovjem in listjem. V trhlenih štorih, ki so bili obrasli z mahom in sluzastimi gobami, je stala zadnja deževnica za pijačo ptičem. Lepo barvana žolna se je sprehajala po stari smreki, ki je v vrhu rjavela. Tenak kljun je votlo tolkel ob bolno deblo, za čas prestal, pa spet tolkel, da je odmevalo daleč naokoli. Brusnic je bilo odsile, posebno na prisojnih krajih. Rotija bi jih lahko nabrala zvrhano košaro, toda nič prav se ji ni ljubilo. Do roba jo je napolnila, potlej pa počasi krenila nazaj proti bajti, Tudi v gmajni ni imela obstanka. V začetr ku ji je tišina dobro dela. Mir je kakor strd kapljal od vsake vejice in vonj po vlagi jo je hladil. Nazadnje pa jo je postalo groza molka, ki se ni premaknil in želela si je nazaj v bajto. Brusnice je zanesla gopodu Lovrencu, ki se je bil odpravljal v Radovljico. Vesel jih je bil in ji ponujal denar. Rotija ga ni hotela vzeti. “Toliko dobrega ste mi že naredili’’. se ie branila. “Brez vas bi nš b bi ne bila nikdar v jelovci. Nesite brusnice gospej, rta jih vkuha.” “Prav; midva se bova pa že kako zmenila”, je bilo Lovrencu všeč. “če boš kdaj imela kakšne težave, se pa pri meni oglasi.” Rotija je sama čakala na te besede. Vedela je, da Lovrenc ne ostane nobene stvari dolžan. “Nemara vas bom kmalu potrebovala”, je skoraj dihnila, poitlej pa brž pozdravila in odšla. Bala se je, da bi že v tem hipu ne izbruhnila svoje prošnje za usmiljenje. Gotova Marička je dvomila, da bi jo gospod Lovrenc pustil čez zi- mo v Jelovci. Malo zavoljo pohujšanja, ker bi se bal jezikov, malo pa zato, ker se ji lahko kaj nameri in potlej bi bil on kriv.. Rotija se je ustrašila MariČ-kinih besedi. Če jo gospod Lovrenc pošlje v dolino, potlej zime že zavoljo jezikov ne bo preživela. Otrok bo šele koncem marca, kaj naj počne v dolini, v kajži, ko bo od povsod letel samo posmeh in roganje. Še' ne cesto se ne bo smela prikazati. In če še Tine ostane vasi. Saj ji bo znoreti. (Njegovega obraza bi ne mogla gledati. Kako bi ji privoščil nesrečo in kako bi užival ob njenem trpljenju. Ne, tega bi ne preživela. Morda se bo gozdar dal preprositi in jo bo pustil čez zimo v bajti. Saj ne bo sama. Čokova je rekla, da bo ostala in Jamarjeva Lojzka iz Pod-lonka tudi. Tri bodo, da bodo sušile storže in pripravljale seme kakor vsako leto. Rotija je upala, da Lovrenc ne bo tak, da bi jo odpustil. Vse mu bo povedala in gotovo se je bo usmilil. Saj je dobrega srca in ženo ima. Ne bo dolgo, ko bo sam opazil, da z njo nekaj ni prav. Le čudno, da še ni nič opazil. Gotova je rekla, da se dekleta spogledujejo. Dolgo ne bo več mogla skrivati, kako je z njo. Toda zavoljo deklet je res ni skrbelo. Zanje bo že Marička poskrbela. Rotija ji je JžustiJajrsstgjpke. počasi pripravi. Katera je pa- V BLAG SPOMIN SEDME OBLETNICE SMRTI NAŠE NEPOZABNE HČERKE IN SESTRE Sylvije Marsel ki je za vedno zatisnila svoje oči 10. februarja 1941 v starosti 21 let §edmo leto je preteklo, v pozabljivost običajna, ali srca naša so nasprotna pozabljivosti uničanja. Zato več ljubezni in gorkote našega solnca nam žari in trma naša, ti si kriva, mi bi lahko srečni b’li. Tri leta so še mi ostala, prijatelj misli in postoj, ljubezen božja bo nas vodila, jaz bom tvoja in ti boš moj. Žalujoči ostali: JOSEPH in MARY MARSEL, starši; RAYMOND C., brat Ottawa, 111., 9. feb. 1948. metna, bo razumela, da ni Rotija vsega kriva. Tineta vse poznajo, čudile se bodo sicer, da se je mogla z njim spozabiti, toda sovražile je ne bodo. Marička jim bo znala povedati, saj vse ve. Rotiji je bilo samo zavoljo gozdarja. Kako bo on vso stvar vzel. Če jo pusti čez zimo v Jelovci, mu bodo očitali, da greh podpira in da daje pohujšanje drugim. Marička ima prav. Če se pa že na ljudi ne bo oziral, se bo pa zanjo bal. “Toda če bosta še dve ostali”, je iskala izgovor. Lahko mi bosta pomagali, če bi ravno kaj prišlo. Sicer bi pa še pred Svečnico odšla s planine. Po Svečnici pa gotovo.” Še spati ni mogla prav. Nedeljo je skoraj presanjala. Bila je tako čudno tamasta, da je komaj premikala noge. Nič se ji ni ljubilo. Najraje bi spala, ko bi imela vsaj malo obstanka. Zjutraj je šla h kapelici in nekaj časa molila. Na hrastovem deblu je viselo leseno znamenje s sliko Matere božje. Nekaj jesenskega cvetja in suhega rododendrona je sililo v Marijino naročje. Tod so se zbirala dekleta, kadar je bilo vreme tako, da niso v soboto mogle domov. Opravile so svoje molitve kar pred znamenjem, kaj zapele in tako je minila nedelja. Ni bila prava, taka kot so je bile vajene doma, toda vsaj dišala je po nedelji. Če nadeneš praznično obleko in ne greš v cerkev, se ti zdi, da samo lenobo proda- • X jas. Rotija se je počutila ob znamenju kakor zlomljena roža. Marijin obraz ni bil očitajoč. Vsaj Rotiji se ni zdel. Toda Marijine oči so gledale tako žalostno in zamišljeno, da je bilo Roitji zares hudo. Prav nič se ni branila solz. Zadnje čase so se ji kar ponujale. “Samo da bi me gospod Lovrenc pustil na planini.” To je bila njena zadnja prošnja, ko je šla od znamenja nazaj v bajto. (Dalje prihodnjič.} Naznanilo in zahvala Globoko potrti ih žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem tužno vest, da je umrla naša ljubljena mama iii stara mama ROJENA PLEVNIK Zatisnila je svoje blage oči dne 7. januarja 1948. Pogreb se je vršil dne 12. januarja iz August F. Svetkovih prostorov v cerkev sv. Marije Pomočnice na Neff Rd. in od tam po opravljeni slovesni maši zadušnici na sv. Pavla pokopališče, kjer smo jo položili poleg njenega soproga, našega dragega očeta, v naročje materi zemlji k večnemu počitku. Blagopokojna Je bila rojena 17. aprila 1885 leia v vasi Devica Marija v Polju pri Ljubljani. V Ameriko je prišla leta 1904 ter živela vsa la leta v Clevelandu. Bila je članica društva sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ in podružnice žt. 14 Slovenske ženske zveze. V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem onim, ki so položili tako krasne vence cvetja h krsti naše ljubljene mame. Ta dokaz vaše ljubezni do nje nam je bil v veliko tolažbo v dneh žalosti. Zahvalo naj sprejmejo sledeči: Mr. Anion Basca in botričl Mr. Joe Bavec in družina, Mr. in Mrs. Geo. Braidlc, Mr. in Mrs. L. Brezar in družina, družini Bendna-Kebe. družina Babič, Mr. in Mrs. C. Edward Bock, Mr. Ignac Černe, Mr. Nick Clrino. Mr. in Mrs. Frank DeMoise. Mr. in Mr*. John Drenlk. Mr. in Mrs. John Evatz. Mr. in Mrs. Lester Fulton, Mr. in Mrs. Anthony Gričar in sinovi Sterile in Louis Gričar in «če. Mr. in Mrs. Joseph Hočevar in otroci :e Addison BA,-Mr; to Mrs: Frank fotsiricb. t> J. Kramer. Mr. in Mrs. John KnlHc, Mrs. Angela Klaut, Dorothy in Bill Kelly, Mr. Joseph Kunčič ter Mr. in Mrs. J. Perotil, Mr. in Mrs. Joseph Kern in družina. Mr. in Mrs. Kalan, The Koepplinger Gang, Mr. in Mrs. Joseph Kmeti st. in sin Henry, družina Lapuh-Svetek. Mr. in Mrs. Jerry Leskovec, družina Mrs. Laseh is E. 185 St., Florence in Joe Lyon, Mr. in Mrs. John E. Lokar, Mr. in Mrs. Tino Modic in družina. Mr. Frank Malnar in družina, Vic Todia in Marty Murphy, Mr. Joe Močilnikar in družina, Mr. Jack Mejač. Mr. in Mrs. Joseph Meršek in družina, Herb in Nettle Mullin, Mr. in Mrs. Frank Marn, st,. Albin, Philip. Rose, Frank in William Marn. Mr. in Mrs. Malt Ogrin is Milwaukee. Wis., Mr. in Mrs. Joseph Plevnik sl. In družina, Marie in Joe Plevnik ml.. Margaret in Tom Prlelte ter James Benner, Mr. Joe Pogačar. Mr. Joe Pelrič in družina. Mr. in Mrs. Mike Renillo. Mr. in Mrs. Frank Rode in družina, družina Sešek. Mr. in Mrs. Daniel Slakich, družina Slakich, Mr. Charles Stiess in družina. Mr. Bill Schuti, Mr. Eugene Shatter, Mr. in Mrs. Lloyd Tracy. Tony in Silna Škufca, druž. Škufca, druž. Yankovic. Mr. John Zimmerman, Eudid-Race Dairy, Double Eagle Bottling Co., Leisy Brewing Co.. Pilsener Brewing Co.. Cleveland Elks št. 18. Loyal Order of the Moose, št. 117, Ambassadors of Sports, Euclid Eagles. Musicians Bowlers, Social-Aires Club. “The E. 167 St. Boys." Men's A League of E. 152 Recreation, "Modlnikar's Cafe" Bowling Team of Men's A League at E. 185th St., "Modlnikar's Tavern" Bowling Team—Men's A League at E. 185th St., "Modlnikar's Tavern" Bowling Team of Sodal-Aires League, Metropole Cafe, društvo sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ, podr. št. 14 Slovenske ženske zveze, Olga in Chas. Slapnik. Hvala Mr. in Mrs. Frank Strauas, ki sta darovala za bolnišnico. Dalje srčna hvala vsem, ki so darovali za av. maše, ki se bodo brale za mir duši pokojne in sicer sledečim: Mr. in Mrs. Louis Andolek, Mr. Peter Bastasic ml.. Mary in Pele Bukovnik. Mr. in Mrs. Bastasic, Mr. in Mrs. Bill Bullock. Mr. Anton Baaca, Mr. in Mrs. Mirko Burja, Mr. in Mrs. Boznik. Mr. in Mrs. Ray Breskvar, -družini Beck, Mr. in Mrs. Blatnik. Mrs. M. Mejač Benjamin, Mrs. Nettie Vidmar Celhar, Mr. in Mrs. Ignac Cimerman, Mrs. C Inko, Christine Duche, Mr. Frank Droplc. Mrs. Aliča Dolgan in sinu. Mr. Frank Fidel. Mr. in Mrs. Anton Femec, Mr. in Mri. Fr. Faknlt, Mr. in Mrs, Jos. Fakult. Jos. Glavan, Mr. in Mrs. Max Gerl, Mrs. Mary Gričar, Mary Gabron, Mr. in Mrs. Al Glicker, Mr. in Mrs. Andrew GerL Mr. in Mrs. Vic. Germ, Mr. in Mrs. Mike Hrvatin, Mr. in Mrs. J. Hlabse. Mr. in Mrs. J. Hočevar iz Addison Rd., Mr. in Mrs. Lee Jason, Mr. in Mrs. Chas. Jarvela. Mr. Joe Jarc, Mr. in Mrs. Anthony Kramer, Mrs. R. Kogoy. Mr. in Mrs. Frank Kmeti. Mr. in Mrs. Edward Kovačič. Mr. int Mrs. V. Karlinger, Jennie Koprivec, družini Kadunc in Kovach, Mr. in Mrs. J. F. Leskovec. Mr. in Mrs. Henry Leslie. Mrs. M. Leonardi. Marie in Lud Mandel. Mr. in Mrs. Joe Mocilnikar. Mr. in Mrs. Anion Mestek. Mr. in Mrs. Louis Mejač. Mr. Anton Mežnaršič. A. Milavec. Mr. Florijan Močilnikar, Mrs. Mandel. Mr. Frank Novosele. Mr. in Mrs. Louis Orazem in Margaret Mestek, Mr. John Pugel. Stanley in Lillian Papuga, Mr. in Mrs. M. Pugel, Mr. in Mrs. Poznllc, Mr. in Mrs. Joe Pozelnilc. Mr. in Mrs. Frank C. Perme, Mr. in Mrs. V. J. Penosa, družini Razinger, Mr. in Mrs. Rode, Mr. Frank Rupert. Mr. John F. Rome. Mr. in Mrs. Roy Streets. F. Smith, Herman in Angela Stupica. Mn. Sokach in družini. Mr. in Mrs. James Siakich. Chas. Slapnik. Mrs. J. Strnad. Mr. Paul J. Schneller. Mrs. Mildred Skuti Strnad, Mr.ta Mrs. Johi'Slwlakar ML, Joseph TtrEslter Mr. In Mrs. John Sesek, Mr. in Mrs. John Sterlekar, Mr. in Mrs. Č Static. Mr. in Mrs. L. Sodja, družini K. J. Siempl. Mrs. J. Teckavic, Mrs. Johanna Travnlkar. Mr. in Mrs. Jos. Tekaučlč, družini Varac-key. Mr. Joseph J. Vidmar, Ursula in Valentine Trtnik, Mrs. J. Vodnik. M. N. Vukčevič, Mary Waliar. J. F. White. Mr. in Mrs. Frank Yerse. Mrs. R. Zdešar, Mr. in Mrs. John Zalokar. Rose Zak. društvu sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ, podr. št. 14 SŽZ, Bridge Club, Mr. in Mrs. Albert Mestek, Mrs. Haas. Mrs. Živko in družini ter Mr. John Šporar. Našo globoko zahvalo izrekamo vsem. ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu in sicer sledečim: Mr. Peter Bastasic, Mr. H. Lausche, Mr. Daniel Slakich. Mr. L. Starman, Mr. A. R. Verbanik, Mr. Louis Gričar, Mr. P. Sokach. Mr. Jerry Leskovec, Mr. J. Plevnik, Mr. Joe Petrich. Mr. Anion Sturm. Mr. James Slakich. Mr. in Mrs. Tino Modic, Mr. Lou Trebar. Mrs. Mary Laseh. Mr. E. Sesek, Mr. Mike Romlch. Mr. Max Gerl. Mr. Anton Ogrin. Mr. Henry Leslie. P. J. Slakich. A. Kebe, Mr. Anton Škufca, Mr. in Mrs. M. Telich, J. Kmeti, podr. št. 14 SŽZ in drugi, katerim imen ni na razpolago. Hvala vsem, U so prišli kropit in se poslovit od naše ljubljene mame, ko je ležala na mrtvaškemu odru, kakor tudi vsem. ki so se udeležili pogreba in jo sprejmili na njeni zadnji poti na pokopališče. Zahvalo naj sprejme August F. Svetek pogrebni zavod za vzorno voden pogreb in najboljšo vsestransko poslugo. Hvala čsi. g. Ange-lates za opravljeno slovesno mašo-zadušnico in opravljene cerkvene pogrebne obrede. Hvala tudi pogrebcem, ki so nosili krsto. Posebno zahvalo izrekamo članom društva sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ in članicam podr. št. 14 Slovenske ženske zveze za molitve ob krsti pokojnice ter pevcem zbora Slovan za terasno in ganljivo zapete žalostinke. Ako se Je pomotoma izpustilo ime katerega, ki je na ta ali oni način prispeval ali pomagal, pjoaimo oproščenja ih se mu isto najlepše zahvalimo. Končana je Tvoja zemelj zka pot, naša dobra mama. Prenehalo je biti Tvoje zlato srce in odneili so Te tja, odkoder ni vrnitve. Hiša pa je prazna in v naših srcih je žalost, vsaj smo Te vsi ljubili Spominjali se Te bomo vedno s hvaležnostjo v molitvi do konca naših dni -■» ŽALUJOČI OSTALI; KAKO POZABIT TO GOMILO, KJER TVOJE BLAGO SPI SRCE, KI NAM BREZMEJNO VDANO BILO, VES ČAS DO ZADNJEGA JE DNE. PHILLIP, JAMES in FRANK, sinovi FRANCES JARC. JENNIE. SOPltlE in ROSE LUCAS, hčere FRANK JARC in DICK LUCAS, sela MARIE. FRANCES in HELMIE, sinahe EUGENE. PHILLIP ML.. CAROL. MARCIA, LYNN MARIE. DICK. ALLEN. FRANK, JAMES, WILLIAM, JERRY. CLARA. MARGARET, vnuki PAULA SESEK in ROSE MARN. sestri JOSEPH PLEVNIK, stric v V stari domovini pe zapušča sestro FRANCES MAJERSIČ in brata ALBIN PLEVNEK Cleveland, Ohio. 10, februarja 1948. ■t