PofžnSras f»fa-?ana v !g©$>s«ff!e38.
US., it. 157. y Ljubljani« w	IS,	fuiija	1S22«
IflPREJ
Otelil® Socialistične stranke J&agosiavile.
iam. da si priskrbijo znake po sokolskem načinu. To bi nai bili mali rdeči traki s črnim napisom kraja, od koder je udeleženec.
5.	Bližie organizacije prosimo, da se zleta udeležijo na okrašenih vozovih. Ti vozovi moraio biti do 8. ure zjutraj v Celju pred kolodvorom. Vsaka organizacija.
ki bo voz organizirala, naj to do 25. t. m. prijavi.
6.	Slabega vremena se izletniki ne smeio ustrašiti, ker je zletni odbor poskrbel zato. da bo prireditev nemoteno uspela tudi v slabem vremenu.
Vse informacije daje in prijave spre-iema
Zletaa pisarna I. v sedela vskega zleta 1922 v Celju, Vodnikova ulica 3,
Zakaj ministri ne odgovarjajo na vprašanja?
Proletarci vseli dežel združite se!
2DRUŽENE razredne delavske ORGANIZACIJE v CELJU
v Ce<iu
ki se vrši v nedeljo, dne 6. avgusta
Spored:
Dopoldne: kolodvor^ 7'—8' Ure sprejem ^stov na
3 Oh SDrejernu obhod po mestu, rani L , 9- uri slavnostni shod v dvo-
4 O? >>Union«-
sta; ^ do 12. ure ogledovanje me-
koncert,, V do l2- koncert v parku. — Po kosilo v skupinah.
j	Popoldne:
2! ni5 ^ llr* zbirališče na glaziji. 3' xj	uri odhod na Teharje.
Ija ocJdap	barjih, ki so 20	minut	iz Ce-
Veselica -ne' *n v krasni legi. bo ljudska nic jn ’Javna telovadba jednot iz Jese-2abava	r‘bora in	vsakovrstna druga
ba iP T^u,e polnoštevilna rudarska god-irbovelj.
P<**„a	°KR0'ŽNICA-
navodila za I. vsedelavski zlet 1922 v Celfu.
življav!,e	udeležence	in organizacije po-
ki je °’ d^se držijo delavske discipline. Da k?^no orc>žie Proti buržoaziji. ie res , ? del? olajšano. in da bodo gost-n*2aeii • vo^ni* pa zahtevamo od orga-j in udeležencev sledeče:
$arna' v 0 f m• mora biti zletna pi-Do^es^ vseh prijav. Na zamud-2 Vne bomo mogli ozirati.
?%vi!'A a ,°ne organizacije, ki se bodo letHikJr ,°b'J’o za prijavljeno število iz-k°do K?e izkaznice. Te izkaznice ^ovičn	Dln.3-50	*n bodo nakazilo za
Vseh	*n	orosto vstopnino na
ne izkn']Sklh ^^^itvah. Na podlagi zlet-Wila ?P1Ce', bomo organizirali skupna ^eliu V^M62 izkaznice ne dobi nihče v tiah. a> Kosila bodo po najnižjih ce-
lovaie \Se korporacije ki pa bodo sode-^aznanit-6 mora’° Prijaviti do 20. t. m.
4 v» »oralo tu^i način sodelovanja. skupinah ufe‘eženci bodo razdeljeni po reditelj. ' p .ere bo vodil poseben celjski riporočamo vsem organizaci-
V Narodni skupščini imajo narodni poslanci pravico stavljati na ministre kratka vprašania in interpelacije. Poslovnik določa roke. v katerih so ministri dolžni odgovarjati na taka vprašanja oziroma interDelacije. Predpisi so jasni, ne more se pa reči, da bi zahtevali od ministrov preveč ker iim dajejo, če tudi določeno, vendar primerno podaljšane roke za odgovore, za katere iim je treba zbrati posebne podatke. Ali kljub temu je prišlo v Narodni skupščini v prakso, da se ministri takim odgovorom izogibajo, kolikor morejo. Zlasti nekateri ministri, na čelu jim gospod Pašič, so pravi mojstri te taktike, in tako čaka zamanj na odgovor nekoliko stotin vprašanj in interpelacij ki bi že davno morale biti rešene.
To taktiko ilustrira dvoie vprašanj, ki jih ie na seii dne 21. junija adresiral posl. §odr. Kristan na predsednika skupščine.
Prvo ie bilo sledeče:
»Jaz nimam navade moriti skupščino s svoiimi vprašanji, toda včasih se zgodi slučai. da mora človek izgubiti potrpljenje: to se zgodi, če se mora na odgovor na kakšno interpelacijo čakati mesece in mesece in se gospodje ministri internelantom le rogajo s tem, da jim na-znaniaio. da bodo odgovorili, čim zbero potrebne podatke, in traja potem to nabiranje podatkov tako dolgo, da se pri-čakuie. da bodo interpelant in Narodna skupščina pozabili na interpelacijo.
Gospod predsednik, jaz sem med drugim vložil že meseca decembra neko interpelacijo na gospoda vojnega ministra, in sicer interpelacijo, ki je bila vsekakor zelo važna ker ie dogodek. zaradi katerega ie bila vložena, po vsem Belgradu in povsod, kjer se ie o njem izvedelo, dvignil veliko prahu. Zgodilo se je v Bel-gradtt, da sta bila dva časnikarja, in sicer ravnatelj dnevnika »Republika« in eden niegovih urednikov ob 11. zvečer sredi ulice napadena od vojaških oseb. Stvar fe do danes nerazjasnjena. Jaz ne pretiravam in ne trdim, da živ| v vsei naši voiski tisti duh. ki se izraža v tem napadu. Priznati se pa mora. da je izredno važno za vso deželo, da se take reči ne dovoliuteio. in da se. kjerkoli je kakšen sled duha, izražaiočega se v tem. da si ljudje bodisi v civilni ali v vojaški opravi sami iščejo satisfakcijo. to zatre. Gospod
Pisarn, št* 75 p«
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in uoravništvG: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168.
Tel. int št. 312. Ček. rač. St. 11.959. Stane mesečno 10 Din, za inozemstvo 20 Din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 80 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
predsednik, ko sem bil vložil to interpelacijo. mi je tedanji vojni in mornariški minister v dosti kratkem času odgovoril, da mi bo odgovarjal na interpelacijo, čim zbere potrebne podatke. Toda do danes še nismo slišali tega odgovora. Ponavlja se torei stara igra. ki jo že ves čas opažu* jemo v skupščini in ki obstaja v tem. da imamo tukai nekoliko ministrov za nabi-i ranje podatkov. (Ploskanje.)
Kakšen značaj ima ta interpelacija, se vidi iz tega. da sem v jedru vprašal' gospoda ministra, ali je pri volji uvesti objektivno preiskavo o dogodku, ki je bil predmet te interpelacije Ln podati skup* ščini poročilo; vprašal sem nadalje, kaf misli ukreniti, da se popravi krivica, ki je bila storjena časnikarjema, da dobita zadoščenje in da se kaznujejo krivci; napo* sled sem vprašal gospoda ministra, kaj da misli storiti da se prepreči zloraba ob-: lastne moči od strani vojaških oseb prav. tako. kakor se mora preprečiti v vsakem drugem slučaju, in kaj misli storiti, da se iztrebi iz vojske vsak sled duha, ki je v nasprotju z ustavo in z zakoni.
Gospodje, če se morejo pri nas goditi take reči, in če prihajajo te reči v javnost in v parlament, minister se pa obotavlia dati skupščini pojasnila na taka vprašanja, kai se tedai more misliti o upravi take dežele pri nas in tudi zunaj? In gospod ie, če vlagam tako interpelacijo, nisem jaz tisti, ki blati deželo, pač pa to dela gosood minister, ki noče odgovarjati na interpelaciio, ki nam noče dati pojasnila in eventualno popraviti vesti; tisti minister ki nas pušča v temi in nam noče podati zacotovila. da se take reči ne bodo ponavljale, je kriv, da se o naši deželi tako slabo sodi, kakor se sodi sedaj.
Na ta odgovor čakam torej že od meseca decembra, ko^mi je bil vojni minister gospod Zečevič obljubil, da odgovori na interpelacijo, čim zbere podatke. To ie dogodek o katerem gotovo ne bi biio treba zbirati podatkov pet let, ker se lahko prav kmalu dožene. ali se je to, o čemer govori interpelacija, res zgodilo ali ne. Ti podatki bi bili, kakor pravim, že davno lahko zbrani, in ker mi gospod minister še do danes ni odgovoril, se moram bati. da mi sploh ne misli odgovoriti. Ker nimam nobenega drugega sredstva, sem prisiljen lojalno obrniti se do kosdo-
da predsednika in ga prositi, da se potegne za pravico ne posameznega poslanca. ampak cele skupščine. Zakaj ne le moja, ampak pravica cele skupščine je, da izve, kar se more izvedeti o moji interpelaciji. Zato Vas, gospod predsednik, vljudno vprašam, ali ie v Vaši moči vplivati na gospoda ministra, da odgovori na to interpelacijo, ki je že tako stara; ali Vas je volia storiti, kar je v Vaši moči, da pripravite gospoda ministra do tega. In da pride ta interpelacija na dnevni red, da bomo mogli slišati odgovor gospoda ministra in na podlagi njegovega odgovora dalje postopati.
Predsednik dr. Ivan Ribar: Narodnemu poslancu Etbinu Kristanu mi je čast odgovoriti, da sem gospoda vojnega ministra že večkrat, vsai trikrat, opomnil, da odgovori v smislu poslovnika in mi je dejal. da bo na interpelacijo odgovarja!. Zatrjujem gospodu Etbinu Kristanu, da se bora pobrigal, da pride njegova interpelacija v smislu poslovnika čim prej na dnevni red.
Etbin Kristan: Gospod predsednik, hvaležen sem Vam za Vašo dobro voljo in zadovoljen z Vašim odgovorom. Bojim se le, da vsa Vaša vprašanja in vsa Vaša dobra volia ne bo dovolj močna, da bi nagnala gospode ministre na to. da bi vršili svojo dolžnost.	(Konec	prih.)
Politične vesti.
+ Zagrebška policija je razpustila »Savez metalsko-kovinarskih radnika« v Radničkom dolu 7. Poleg tega pa je aretirala predsednika, tajnika in blagajnika Saveza, češ. da so poslovali brez policijskega dovoljenja. Savez je štel 400 članov.
-f Belgrajska vlada je odobrila sporazum z Italijo. Kakor je znano, so obstojale razlike zajradi Zasdra in pa šolskega vprašanja.
+ Definitivno mejo med našo državo in avstrijsko republiko so šele pred dnevi dokončali. Mešana komisija je določevala to mejo samo dve leti. Plačalo bo to komisijo seveda delovno ljudstvo.
+ »Rdeča knjiga« Žanelline vlade je izšla in prinašajo nekateri laški listi že komentarje o njej. »Rdeča knjiga« vsebuje vse dokumente in spomenice, ki se nanašajo na dogodke od 3. marca pa do danes.
+ Arnolda Viola, ki je s tremi svojimi tovariši skušal umoriti Zanella, predsednika reške konstituante. so izpustili zaradi pomanjkanja dokazov. Viola so obtožili raznih zločinov, toda manjkale so priče. Sprva je bil zaprt v zagrebških zaporih, odkoder so ga privedli v Šibenik.
+ Bolgarska delegacija pod predsedstvom K. Todorova, poslanika na bel-grajskem dvoru, je 12. t. m. odpotovala v London k obravnavi jugoslovanskega-bolgarskega spora. Delegacija je vzela s seboi sedem zabojev različnih dokumentov in obtožb proti belgrajski vladi.
+ Grki se pripravljajo s svojo armado na pohod proti Carigradu. Pričeli so že z velikimi pripravami v Trači ji. Ta grški korak bo skoro gotovo povzročil \»ove internacionalne spore.
+ Cičerhi se ne bo povrnil v Moskvo ker se ne strinja z direktorijem, Id ie zamenjal Ljenina. temveč bo šel v Berlin za poslanika.
+ Vrhovno sovjetsko sodišče v Moskvi je obsodilo tri socialne revolucionarje na tri leta. štiri pa na eno leto ječe Te obsodbe so prve. ki so zadele obtožene sccialne revolucionarje.
'-1- Iz Poljske poročajo, da je politični položaj zelo napet, tako da je bil prisiljen tudi kabinet Slivniškega, podati svojo ostavko. Financijski položaj, ki izkazuje 400 miliard mark deficita, je naravnost katastrofalen. Stranke so tako razcepljene in demoralizirane, da pričakujejo z vso opravičenostjo meščansko vojno.
4- Nemčija bo z ozirom na stalno padanje marke povišala s prvim avgustom železniške tarife za 50%.
+ Na Ankermannovo giavo. ki je udeležen pri atentatu na Hardena, so razpisali nagrado v znesku 100.000 K. An-kermann je bil v nemški armadi nadporočnik.
+ Nemški policiji se še ni posrečilo izslediti morilce nemškega zunanjega ministra Rathenaua. Kakor se ie pokazalo, ie prebivalstvo za nos vodilo policijo, ki ie zasledovala morilce. Vendar pa policija upa. da bo izsledila morilce v najkrajšem času, ker jun ie na sledu.
+ V Eer&iu se je vršila v nedeljo 9. t. m. II. mednarodna konferenca za pomoč lačni Rusji. Konference so se udeležili številni zastopniki inozemskih pomožnih akcij in delegati mednarodnega Rdečega križa, iz Haaga je prišel tudi poseben delegat ruske sovjetske vlade, ki je izjavil, da je nadaljevanje pomožne akci-ie nujno potrebno, ker bo znašala žetev v pokrajinah lakote komai polovico žetve iz leta 1913. V imenu predsedstva mednarodne pomožne akcije je poročal Smidrič o grozni katastrofi v Rusiji ter izjavil, da trpi na lakoti okoli 30 milijonov ljudi, to ie ena tretjina celokupnega niškega pre-bivalstva. Umrlo je približno dva milijona ljudi.
+ Nemška strokovna organizacija šteje nad 8 milijonov strokovno organiziranega delavstva. Na XI. kongresu v Leipzigu so imeli komunisti 90 delegatov, socialisti pa 602 delegata. Kongres se je odločno izrekel za Surni delavnik. V sedanjem kritičnem stanju nemške republike so strokovne organizacije primorane baviti se s političnimi vprašanji. Treba je pomisliti, da so nemške strokovne organizacije že rešile nemško republiko, in sicer ob priliki Kappovega puča. ko je izdala strokovna komisija poziv za generalno stavko. Milijoni delavskih rok so prenehali z delom in nemške strokovne organizacije so upostavile republikansko vlado.
+ Londonske banke so se zavzele za pomoč nemški republiki, in sicer so za akcijo internacionalnega posojila. Zavezniki bodo najbrž dovolili Nemčiji moratorij od 2—3 let, ali pa bodo pristali na dajatve in natura.
+V Londonu bo Zveza narodov 17. t. m. obravnavala jugoslovanski-bolgar-ski spor. Šei naše delegacije, ki je že odpotovala. je Mihajlo Ristič, delegati pa M. Boškovič, šef reparacijske komisije. M. Rakič, sofijski poslanik, M. Jovanovič, poslanik v Bernu. Kot eksperti pa so polkovnik Nedič, dr. Rajs. upravnik policijske šole v Belgraidu. V. Jovanovič, advokat in Milan Antič,'tajnik v ministrstvu zunanjih del. Obravnava pomeni precejšen neuspeh belgrajske diplomacije, ker prihaja že zopet na obtožensko klop, čeprav bi sc spor lahko rešil na miren način potom mednarodne komisije. Ta obravnava ie našla belgrajsko vlado popolnoma nepripravljeno, ker ie naša država poleg Albanije in kneževine Monaco edina država v Evropi, ki nima parlamentarnega odbora za zunanjo politiko. Dr. Nin-čič bi naredil jugoslovanskemu parlamentu oziroma opozicionalnim strankam ve-
liko uslugo, če bi podal svoj ekspoze zunanii politiki. Izmed 34 držav, ki s bile zastopane na genovski konferenci, 1 samo parlament kraljevine SHS os < brez omenjenega poročila!
H- Angleška vlada je pod pritiskom delavstva sklicala konferenco, ki se nav s stabilizacijo nemške marke. v.perns,n marko hoče spraviti vsai na 2 šilinga
4	pence za 100 mark, ker H cer ne mogla prihajati v poštev kot " pec. Položaj, v katerega ie privedla ne ^ ška marka Anglijo, ie zelo resen. y^TiaC ~ no ie. da je istodobno z nemško mar padel tudi francoski frank. Konferen upa. da bo dosegla končnoveljavni ključek že v bližnjih dneh.
+ Med zavezniškimi vladami prevladuje z vsakim dnem želja po fman ski konferenci, na kateri bi obravna izhod iz splošne gospodarske krize, tej konferenci bi se sešli zaveznisKi nančni ministri in nemški gospoda strokovnjaki.	—
NARODNA SKUPŠČINA.
13. julija. Interpelacijska seja. nec Gosar govori o razmerah pn je veljski družbi. Posl. sodr. dr. ^Ljslco ostro osvetlil razmerje med Trbo' a_ družbo in delavstvom; ožigosal P0,..^.^ nje družbe pri zahtevali in utenje j. ^ po višjih cenah premoga, kakor stopanje raznih komisij ter zatrt® socializacijo premogovnikov. . r‘; ^o-eksistenčno važnih velepodjetjih rali imeti na vodstvo uprave_ yP ^ gu-delavci in konsumenti. — Ministet e(ja me in rude Rafajlovič je hranil , sebe pa tudi družbo. — Končno JjVortina jela zbornica na predlog sodr. dr. ^teV0, prehod na dnevni red obenem z z ,.ganju da naj 1. posebna komisija P°,,.zameZ<itt<> delavstva do 1. avgusta	giaV'
vorašanie in izdela mesečni . Jj na! nih življenskih potrebščin in --/f. j de-: se parlamentarno anketo, ki na' , VaKo11 cernbra izdela predloge za posene o premogokopih in rudarjih.
Dnmrne vestl;^
Zavod za slone se v imenu svv°,Jlorkoli S.rt” najtoplejše zahvaljuje vsem, ki so Ka ^ c«* pomogli. da je javna produkcija v Kr izreka* iju tako dobro uspela. Posebno zali' Qlas0e' mo Izobraževalnemu drušjtvu v Krani • } ni Matici v Ljubljani in društvu »Na ■ e> ka-v Celju 7.a brezplačno prepustitev a tiska* kor tudi Učiteljski tiskana za ^re»P ,..0 sPre' nje lepakov. Najlepšo zahvalo nai VJ‘ -eju jujj jeti članice »Kola juBoslov. sester n‘. varj3 ’ Ka. Žnidaršiče,-va, sopro&a £• ®‘cr,- ki s*f Kram ju, v Celju pa ga. Ela dr. Kalan • neumorno delovali in preskrbeli SO)C. n® plačno prehrano in prenočišče. Poaa ^gelni*. smemo g. nadučitelja Bizjaka, ki le srlcfO'
tamošuje zaščite dece in mladine ra . s0 pri" val, g. Korena in ge. Perčeve v Ceu. vse prispevali & pogostitvi. Zah valjamo sru ^ Vir1^
plačnike. Darovali so po 100	;n”že
Majdič, g. dr. Ješe, g. kavarnar KOS42 Din., ^ kateri drugi neimenovani. O. Sancer ^irii * Božič 32 Din ter mnogi drugi ne.im en manjšimi zneski. Vsem iponovno nauJ' prilo^ la. Čisti dobiček 2105 Din 85 para fondu za zgradbo ■ lastnega doma.	^-iru2nic
Državna borza dela. Pri vseh P Mari^jn
Državna borza dela. Pri
^Državne Borze Dela« v Ljubljani.
Ptuju m Murski Soboti, je iskalo v i^sJcih j? tednu od 2, do 8. j lilij a 1922 dela 2iu	g0jr*.
134 ženskih delavnih moči. peloda ja poSf
ir oni on te nj u čevljarji, rtroj<iw, i.< sotn*. i;j^ narji, natakarji, natakarice,	vzgaij*
dninnrri rlnhiarlce. SlUS ' ,
itoiann, mizarji, ziaarji, lesaiji. i. tovar. avtomehaniki, pom. delavci cjf va!
ml p*clr o im 5 cluvVinio jvllhiiriCC*
ce, p is a mišice moči, vlasalka,	kle|? y
itd. V delo se sprejmejo: ™ delaVCIieifl. kolarji, mizarji, zidarji, tesarji. P™ *k zida„4f,fl-
pleskaiji, slu£kinje> ke itd.
zorilnico v Kr'jfo d1 centrale z Savno goje bila dne	n	Postl	in	brzojavu	Krško
centrala ?	)a	t-	1	otvorjena	telefonska
krajevni DrS? govorilnico za krajevni iu ined-Knut	z olnejeno dnevno službo
se bo wi!efaCv |?Spc.kt0riev deia. Dne 17. t. m. vseh insooktm-ZJ Hr-?JCVMm ,tridn?vna konferenca rezultatih to i - dela. Ne dvomimo o primernih Tudi la ,i « konference. Ali bo pa plodonosna?
Ro ab<snt,.t-e vrs,lla 'konferenca, katere načela Čadu, v' vr/ii i1?!1 n°katerih v Beogradu — a odo. AJi bo takrat boljše?
eni(W-?la^?r?^‘ okolici se je pojavila sedpm Ua sar'aha- Zadnje dni so prijavili £aem novih slučajev.
»arivJDr^ i^ralja boheinov«. Te dni so na komi-™	.	Lacllaisc pokopališču po-
krnoi/i moza, ki ie bil v pariških literarnih ie hii	* »kralj bohemov«. Ta mož
tompp ^ ert Biart de Cherardine, po-bine pS irs *rancoske plemenitaške rod-zamie+-i° končanih vseučiliških študijah je tier I +•SVOJO r°dkino ter živel v Quar-»Lihpw *n bohem. Bil je reporter lista tajnik- vi- sledal.i§ki igralec in zasebni ni briBi v.11*3 svojemu literarnemu talentu vue d p .ar n°benih dohodkov. V.»Re-Svofe? aris<< ’8 priobčil več lepih novel. kavam^Sn° so Sa HJ^ffovi tovariši v neki in ta 1 ^oglasili za »kralja bohemov«
intime - rnu ‘e os*a* ^o srnr^‘- Bil ie
dr.
le redk’V1 z'clLUlu wuu su spremni ^etH>zn Driiatelii ‘n par revnih dijakov. sirotna? °a ro^a Da je	na	njegovo
y 110 krsto skromen šopek cvetlic.
skisaj ?ara(*esu na Španskem sta trčila -kli
- —u	-
so odpeljali v bližnje bolnišnice.
intimen ••	--------------- -------
dr. fqa pnjateli Verlainea, I ailhadea in Vi-oj.P^ovi zadnji poti so ga spremili
Upa; *rtrduesij na bpanskem sta trčila izvkifj. ,a vlaka. Izpod koles vlakov so njeilc ’ °k°li 30 trupel. Večje število ra-
Dan
Ljubljana.
burg0vi • v petek, 14. t. ni. je v Šden-,komiSij U št« ^ v prostorih Strokovne tev, 0?. sestanek vseh pevcev kovinar-*°vati n*'013 VS8^ ki bi hoteli sode-^žnic/* Dovskem zboru ljubljanske pa-6* Pof)ol(Jn ^VO!3°^e<<‘ ^a^eiek točno ob
nice °bčni zbor ljubljanske podruž-Jedeij v,Jarskih delavcev se bo vršil v Sestav •• if)- iHlija t. 1. ob 9. dopoldne.
’ tiuh,raC'ja »Zlatorog«, Gosposka ulica SičJa!!a-) Dnevni red zelo važen. So-2bor se Poživljajo, da se občne-točno	Ucieležijo v polnem	številu in
li pošL ločeni uri- — Odbor.
K, 'iam. p*1.1 ,.ll! brzojavnemu ravnateljstvu v
Vj^vttr, r,e,ieli snio od več strani pritožbe, da t^ih ^»Satellstvo noče v nekaterih javnih j^eber, '"‘tj. telefona, čeprav je absolutno IvT*0 ravnn* v, varnost! v vsakem oziru, Brzo-ia^0 sicer	•Stvo °®ozarjamo na	ta slučaj, ker
ti.	P^mioraru	priti s predmetnimi slu-
k in0J ^Srrtrf ? f1'1 j n a dvorana — kinemat
un^^oeraf?6 ' dopis: Komaj smo se ( ^iki s J? v gledališču, že prihajajo tcvJt’ ^er i^ltlomatc«rafoni v Filharmonični dvo-tiič.a U3r-i,,.,SeT,n?daVTl!° imela svoje prostore s°sjxod Č' or nam ie znano. so se do-5>žai	1°	sedaj forsirajo	kinematograf,
n&i-^selitvp cJaJ 80 Prisilili poštno upravo ieM e* Da « ^edai pa vidimo, da delajo ravne naSQ]itin;iTnreč dovoLjujejo filmskemu pckU t>rrL?e^v ''‘harmonični dvorani, name-*°Ki vrti	e in kulturne namene. Kakšni
2» • Mestm *° g0&P°de?
2*?trat v Ljubljani ponovno opo-Pri	K kopanje v Ljubljanici na
Žt^ ieve^-, 'v rnenovani »Špici« (pri odcepu tr_ nepokoJ^kopa\ na-is-trožje prepovedan lo. Žai	zu	se bo kazensko postopalo.
^°lavila n60 s^uŠa^* Danes zjutraj se je Pv<?iirn ;ni a. Cesti stara ženica z vsem „dve u!?®- P°strešček ji je pomagal. t>rn«+ri sta iskala po mestu primer-
iasnostia’ kam 11 ai razloži- Ne pri f>ki a na cpo! ,>riP°veduje ženica, da io ie ta nai ~~njena sestra. Merodajna teh,\Do cestf cfvzan,e za revo- katera Unionu ’ tvari ima zložene pri ho-- za akademskim domom. Po
kinematograf.
otresli naši
razgovoru je videti, da ie pristojna kje na Gorenjskem. Žalostno pa je od sestre, če je to resnica?	K.
Iziet srbskih sjrot v Ljubljano. Srbske sirote pridejo v soboto 15. julija ob 10. dopoldne v Ljubljano, ne pa kakor je bilo javljeno prvotno. Učenci m učenke naj bodo o_b 9. dopoldne y šoli. 'katero so doslej obiskovali, da pozdravijo svoše drage bratce in sestrice s cvetjem ali zastavicami.
Koncert srbskih sirot. 15. julija popoldne ob 6. priredi srbska deca na vrtu »Narodnega doma« v slučaju slabega vremena pa v dvorani koncert.
II. Ljubljanski veliki semenj 1922. Ministrstvo je dovoliio uporabo pisemskih reklamnih znamk, katere se sme nalepljati na vse pisemske pošiljke v naši državi. Reklamne znamke Ljubljanskega velesejma so zelo lično izdelane. Da se jih zaimorejo tukajšnje tvrdke posluževati tudi za dopise namenjene v inozemstvo, izdelane so znamke v več jezikih in sicer: slovensko, hrvat-sko, srbsko, (cirilica), francosko, češko in nem-
ško.
Maribor.
Med trgovskimi nameščenci in njihovimi
šeii že dolgo časa ni bilo nekai v redu. Vzrok moramo iskati seveda v lahko umljivi zahtevi trgovskega narneščenstva, da bi dobil za svoje delo pilačo. ki mu po današnjih razmerah pristo-ja, na drugi strani pa iz ravnotako lahko usnlii-vega početja trgovskih delodajalcev, ki hočejo svojemu uslužbenstvu z vajenci vreti diktirati mezde, s katerimi bi mogli ti komaj, komaj životariti, nikakor pa ne živeti človeku dostojnega življenja. Iz tega ;e nastalo mezdno gibanje, pogajanja, ki so imela za gospode delodajalce precej sramoten značaj, če pomislimo, da so meni nič tebi nič skrpucali nekako novo kolektivno pogodbo, ki je liameščenstvo razdelila v pet plačilnih razredov, razdelila pa na takšen način, da bi odločaia le samovoljnost in »uvidevnost« posameznih šefov, v katero plačilno stopnjo bi spadal njemu podrejeni trgovski proletarec. Poglejmo si to stvar: I. razred bi dobival plače 2200 K. II, razred 3200 K, 151. razred 4500 K, IV. razred 5500 'K, V. razred 6500 K. Iz vsega navedenega ni težko uvideti, da b,i morala velika večina nameščencev, zlasti ona, ki je vajena misliti tudi s svojo glavo, garati cel mesec za 2200 kron, doičtni H v višje razrede do 5. gor _ ponavadi uživali le taki ljudje, ki bi bili delodajalcem posebno pri srcu. to je, ki bi znali dobro igrati nlogo potrpežljivih kužkov. Zanimivo je dejstvo, da so se te »pogodbe? že sanni nfjih ustvaritelji v trgovskem gremiju tako sramovali, da so prizadeto csobje z miljmi pr-ošnjami rotili, naj je nikar ne raznašajo v javnost, temveč naj jo le enostavno in ponižno sprejmejo. Mariborski trgovski proletariat pa ni kar tako. kakicr je večina njemu podobnih po ostali Sloveniji. Diktat svojega delodajalstva je kategorično odklonil in zahteval, da se pogajanja nadaljujejo na temelju prejšnje kolektivne pogodbe. V takih slučajih, če resne besede ne mara, se kapitalist poaiajvečkrat ogorčeno umakne v ozadje, češ, pa se ne bomo nič pogajali, pojdite na cesto, ko bo sila največja. boste žc sami prišli prosit k meni kruha in še radi ga boste sprejeli, čeprav bo slabši kot pa ta, ki vam ga sedaj ponujam. Tako so se pogajanja končala. V petek pa so imeli trgovski nameščenci v Iiotclu »Iiattnvilde« buren shod, na katerem so ostro obsojali postopanje grennija, ki se igra ničvredne trike, ne da bi sc ozrl na bedo tistih, kateri so v prvi vrsti pripomogli do tega da se trgovska gospoda na tlahek način redi. Med uslužbenci ni nobenega razcepa v vprašanju kako ie treba prisliti greinii, da se uda zahtevi socialne pravičnosti. In tudi vsa javnost, ki vidi, kae so svinjarije, je na njih strani. To bo tudi’vzrok, da greinij ne bo dolgo obstal pri svoji trmoglavosti, ker se občinstvu v lastnem interesu vendar ne bo hotel zameriti. Za nova pogajanja so nameščenci izvolili še tri dedegate. ki vedo, kako se bo treba s principali pomeniti. Ves mariborski socialistični proletariat je v tem boju s svojimi simpatijami na strani delojemalcev in pozdravlja njihovo odločnost kot očiten znak nove orientacije.
Ne moremo reči, da bi v Mariboru ne bilo dovoli policije — še preveč je v tem oziru poskrbljeno P*"avf marsikdo. Ne moremo reči? da bi v Mariboru ne obsta-iala tkzv. policijska ura — saj marsikateri ponočnjaki navzlic ponočnjaškim davkom še preveč zabavljajo čez njo. Tudi ne moremo reči, da bi policija ne bila natančno poučena, kakšne so njene dolžnosti po tej uri — saj si nalaga včasih celo take dolžnosti. ki gredo preko njenega delokroga. In vendar, v enem oziru bi bilo želeti, da bi jih tako ne zanemarjala. Vsak večer skoro. ko si se vlegel po trudnem dnev-
nem delu, te zbudijo iz spanja surovi glasovi nekih pevcev, ki niso ne po svoji tehniki in ne po svojem estetičnem pojmovanju pevske umetnosti upravičeni prirejati spavajočemu občinstvu, zlasti delavskemu. brezplačne koncerte. To se godi posebno na desnem bregu Drave. Javni organi naj take ljudi, ki dajejo duška svojim imenitnim želodčnim počutkom. poučijo, da je noč za spanje, kdor se pa ne more petja zdif/ati, nai poje podnevi in naj se vpiše v kak pevski zbor, kjer lahko dokaže svoje junaštvo in smisel — če ga ima. Pritožb je dobila policija že toliko, da bi morala vedeti, kje šepa. Ne verjamemo, da bi bili ravno javili organi tako navdušeni ljubitelii celonočnega petja, saj mora tudi nje motiti v njihovem — spanju.
iz strank®.
Shod kraj. organizacije SS.I se je vršil v četrtek, 13. t. m. v ljubljanskem »Mestnem domu«. Sodr. Bernot je orisal položaj v občini in državi, sodr. Cerkve^ nik pa ie govoril o progresivnem davku. Navzoči sodrugi so z odobravanjem sledili izvajanjem. Na koncu je prišlo do debate in je sodr. Bernot pojasnjeval stanje II. nternaciomale pred svetovno vojno, pred katero je II. internacionala skrahi-rala. Naglaševal je, da temu niso biii krivi voditelji, pač pa delavstvo samo. ki je še danes neverjetno nezavedno. Zakaj, če bi delavstvo bilo popolnoma odvisno od svojih voditeljev — papežev, bi bilo to de-> lavstvo čisto zanič. In da je bilo res tako, ie pokazalo ravno ob svetovni vojni. Shod je obravnaval predvsem predstoječe ljubljanske občinske volitve. Govornika, sta v glavnem naglaševala pomen boja proti demokraškemu terorju, ki ie prišel s posebnim volilnim redom za Ljubljano. Prepričani smo. da bo ta shod dal povod resnemu razmišljanju, kako preprečiti, škandalozni naskok vladne stranke na Ljubljano.
UTRINEK.
Slavica sc je pripravljala k prvi spo-; vedi. Napisala je svoje grehe na listek, k: ga je slučaino našla mama. Tam je bilo zapisano med drugim: »Prešestvujem.«
»Mama: »Kaj se to pravi?«
Slavica: »Kadar kaj dobrega skuhaš, jem rada, kadar pa slabo, pa ne maram.«
Vrednost denarja. 1 dolar velja 82.50 Din*
1 lira 3.76 Din. 100 avstrijskih kron 35 par, v Ciirichu velja 100 naših kron 1.05 švic. frankov.
Od ljubljanskega magistrata smo prejeli in priobčujemo brez izpremamb:	Proračun	mestne
občine ljubljanske za leto 1922/23 ie bil po določilih občinskega reda 14 dni občanom na vpogled in ni bila proti njemu vložena nobena pritožba. Potrebščina mestnega proračuna znaša 9,245.585 Din, pokritja pa je 4,081.116 Din. torej ie prmarijkljaja 5,164.469 Din, ki ga je treba pokriti z občinskim1! davščinami in dokladami. Vzroki. da so mestne potrebščine dosegle znatno svoto skoraj 10,000.000 Din so v prvi vrsti sledeči: Opetovano povišanje delavskih mezd, kar zlasti močno podražuje vzdržavanje cest in ulic, draginjske doklade vsem mestnim uslužbencem' in vpokojencem, neodložljive poprave na vseh mestnih poslopjih« povišanje nbožne podpore, zboljšanje prehrane vsem revežem v mestnih ubožnicah, obrestovanje in amortizacija po bivšem občinskem svetu najetih posojil in sicer: 5,000.000 Din za popravo cest in ulic ter napravo kanalov, 750.000 Din za zgradbo nove stanovanjske hiše na Prulah, 2,500.000 Din za zgradbo dveh stanovanjskih hiš, 3,750.000 Din za zgradbo novega šolskega poslopja, 1,250.000 Din za razširjenje mestne ubožnice. 390.000 Din za nakup motorne brizgalne za gasilno društvo, 1,000.000 Din za pokritje proračunskega primanjkljaja v letu 1921/22 in še vseh prejšnjih posojil, ki_so J''1 •najeli bivši občinski sveti. Izmed občutnejšili troskov naj bodo navedeni le nekateri: vzdržavanje mestnega stanovanjskega urada, ijomnožcjia ja v-
Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. oaD. Odgovorni urednik : Anton PodbevSek. Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
se takoj sprejme v trajno
Stavbni družbi d. d.,
Ljubljana, Levstikova ulica št. 19.
TOTUio
vseh vrst od preprostih do najfinejših dobite vedno v tovarni za slamnike in klobuke
mmso šmm,
v S to tni. pošta Oooižaio pri Ljubljani.
V popravilo prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi.
V Ljubljani se sprejemajo pri tvrdki Kovačevič i Tcršau v Prešernovi ulici 5, kjer so tudi vsi vzorci vedno na razpolago. - -_______________
pod najugodnejšimi pogoji
Ponudbe na naslov: Poštni predal St. 33, glavna pošta v Ljubljani."
Pridobivajte naročnike!
Akcijska družba
za eksploatacijo premogovnih rudnikov v Petrovcu, Pozarevaekem
išče večje število dobrih, izvežbanih
radarjev
ia dela pri črnem in rjavem premogu. Delo je na akord, zaslužek dober, stanovanje na razpolago. Nastop takoj.
Ravnateljstvo premogovnih rudnikov, Petrovac, Pozarevaeki.
j Prvovrstna
PUCH-KOLESA
DalniSUa glavnica K wO,ooa„«to&. Kajama okroglo K C3,000.fcG0-—
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti ugodnemu obpestovanju,
Prodaja srečk razredne lotorii«.
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, financira erarične dobave in dovoljuje — vsakovrstne kredite. —>
=»= Brzojavni naslov: Baaka. «8	LJi<9E$ISSVlIa	==» Telefon št. 261 in 413.
Podružnice: v Splitu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, Ptiifii in BreŽi