18. Številka.
I MUHri. i Pfttk, B. jmji Hit
XLVII. Ido.
.Slovenski Narod" velja v LJebl|enl
na dom dostavljen:
celo leto naprej  • -  •  • K 24*—
pol leta     *     * .  . . • 12*—
četrt leta    »     •< • ♦ . , 6*—
na mesec    m » 2~—
▼ upravništvu prejeman: celo leto naprej   •  t •  •  K 22*— pol leta     „     •#»'••• H'— četrt leta    n     • • • •   •   5 50 na mesec    ,,      .   .   •   •   .   1 90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Rnaflova ulica s*. 5 »v pritličju levo) telefon et 34.
neđelfe n
lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L t (L,
to je administrativne stvari.
————   Posameuta številk« velja 10 vinarjev. ^———
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. ..Narodna tiskarna" telefon št. SS.
.Slovenski Narod1
za Avstro-Ogrsko:
celo leto skupaj naprej . K 25*—
pol leta      „ „    . . . 13-—
četrt leta    „ .    . . . 650
na mesec   m m   • « . 2*30
▼•lfa po podili
za Nemčijo: celo leto naprej      .  .  .  K 30*—
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto naprej  .... K 35.—
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnistvo (spodaj, dvorišče levo), Kn&flova nlica it, 5, telefon it 85.
Državni zbor.
Dunaj, 22. januarja.
Po kratki debati, v katero je pobegel tudi notranji minister baron Heinold je sprejela danes zbornica novelo k zakonu o pokojninskem zavarovanju   privatnih nastavljencev.
Ore pred vsem za natančnejše očrtanje kroga onih oseb, ki so pokojninskemu zavarovanju podvržene, novela pa uvaja tudi nekatere olajšave in zboljšanja, ne da bi pri tem nalagala službodajalcem ali pa nameščencem nova financijalna bremena.
Najvažnejše so pač nove določbe o obsegu zavarovalne dolžnosti. Sedaj veljavni zakon navaja kot splošni kriterij pokojninskega zavarovanja podvrženih privatnih nameščencev uradniški značaj, oziroma izvrševanje take službe,  ki zahteva
učno ali vsaj pretežno duševno delo. Ta splošna določba je dala povod k neštetim sporom in nejasnostim, ki se tičejo zlasti raznih trgovskih nastavljencev, trg. potnikov, tovarniškega nadzorovalnega osobja, občinskih nastavljencev. privatnih učiteljev, godbenikov, ter onih nameščencev, katerih zaposlenost v podjetju drugih je le prehodna (n. pr. odvetniških in notarskih kandidatov, zdravnikov itd.)
Novi zakon definira te skupine mnego točnejše ter uvrščava med nameščence vršujoče pretežno duševno delo a) vse ki se pečajo z vzgojo ai podukom, b) ki izvršujejo svobodne umetnosti brez ozira na umetniško vrednost, c) vse absolvente zavodov, ki dajejo pravico do dveletne službe čim so zaposleni v smeri svoje šolske izobrazbe, d) voditelje obratov, obrtnih oddelkov ali trgovskih filijalk. e) one. ki vršijo višje nadzorstvo nad delom drugih, f) one. ki službujejo v kontorski in pisarniški službi, g) one. ki so zaposleni v takozvani višji trgovski zunanji službi.
Na podlagi teh določb   so torej trgovski sotrudniki le tedaj podvrženi zakonu o pokojninskem zavarova-ako  so   kvalificirani v smislu
LISTEK.
Ro raste ooshi prvo perje...
Prepis iz dnevnika.
Mirko Muršec.
13. maja.
2e imam jajec! Tonča je že svetovala. Nasmehniti se baje moram fantu in ga med smehom pogledati. Ženski beli zobje in rdeče ustnice baje pripomorejo mnogo k vnetju
Zal, da zvem to šele danes! Nesretnica sem bila preveč sladko-snedna in nimam najlepših zob. Temu moram takoj odpomoči! Niti kave mi ne smejo več sladili, in jutri mi mora kupiti mama odol in zobno betico. Bele zobe moram ime*i. Z ustnicami je lažje! Če se le v nje vgriznem, pa so takoj rdeče.
4. junija. Hvala Bogu! Po napornem tritedenskem snaženju zob, sem deloma že dosegla zaželjeni usoeh. Zobje se mi belijo. Neprijetno je ie to, da imam vnetje dlesen, ker sem si odrgnila vso kožo. Pa to mine v par dneh, kakor me tolaži nas zdravnik. Ki ne more prehvaliti moje higijenič-ne gorečnosti. Ko ozdravim, potem pa grem na boj. Vneti ali umreti. Pa g. Fridolina pustim lepo v miru. Saj norcev za prakticiranje ne manjka. Sodni Disar Sumkič je tudi dober za
zgoraj navedenih točk c), d), ali e). Ogromna večina trgovskih sotrudni-kov torej zakonu ni podvržena. Isto velja v naših slovenskih razmerah tudi za trgovske potnike. Le oni trgovski potniki so zavarovalni obve-zanci, katerih služba je stalna in ki se rekrutirajo iz slojev ali služb, katere so že same zavarovanju podvržene. Trg. potniki, ki so bili poprej (in morda zopet postanejo trg. prodajalci, to-rei nc spadajo pod zavarovalni zakon.
Pisarniško osobje je dolžno biti zavarovano, zlasti tudi stenografi. Le oni so izvzeti, ki pišejo (z navadno pisavo ali strojem) zgolj po diktatu, ali samo prepisujejo. Izvzeti so tudi plačilni natakarji, ter oni nameščenci v trgovinah ali skladiščih, ki le notirajo ali vedejo razne ročne zapiske.
V pokojninsko zavarovanje so sprejeti tudi privatni učitelji, notarski in odvetniški koncipijenti ter zdravniki v sanatorijih ter bolnišnicah na so izvzeti.
Od gmotnih poboljškov je predvsem omeniti: premije se bodo v bodoče izračunavale na podlagi 4ro <nrestne mere, mesto dosedanje Karenčna doba se zniža od deset na pet let, invalidnostna renta se bo torej izplačevala že po 60 mesecih (dosedaj do 120 mesecih) seveda pa le z "iz temeljnih zneskov. Isto velja tudi m vdovsko in sirotin-sko rento. Ako umrli zavarovanec ne zapušča niti vdove niti zakonskih otrok, ima po noveliranem zakonu tudi mati pravico do odpravnine, ako je potrebna in ako jo je zavarovanec podpiral.
Poleg navedenih določb vsebuje novela še celo vrsto drugih, ki pa so v glavnem formalnega značaja in imajo predvsem namen določbe se-j danjega zakona precizirati ter zavarovalno postopanje olajšati. Državni prispevek za pokojninskozavaroval-no blagajno se ni dal doseči, vlada pa je na usta barona Heinolda izjavila, da zahtevo do državnem pri-soevku ne odklanja, toda d. ji bo mogla ustreči še le v zvezi z zako-n jen jem socijalnega zavarovn ja.
Zbornica je sprejela predi go soglasno in z velikim odobravar m ter
je nato razpravljala o službeni prag-matiki za državne učitelje. Naučni minister dr. liussarek je priporočal predlogo v smislu odsekovih sklepov. Brzojavno smo že poročali, kako se je posl. dr. Ravnihar zavzel za one slovenske učitelje, ki službujejo na državnih ljudskih šolah v Idriji in v Trstu.
Uspeh njegove akcije je zasigu-ran. Glasovanje o učiteljski službeni pragmatiki pa se bo vršilo še le jutri.
Zanimivo in važno stvar je sprožil na koncu današnje seje poslanec Choe. Z ozirom na dejstvo, da namerava Avstrija prispevati z mnogimi milijoni za dispozicijski fond princa VVieda, ki bo služil temu čudnemu kralju za to, da si proti gotovemu plačilu pridobi ljubezen in zvestobo svojih bodočih podanikov, je vpraša!rosi.Choc, odkod pravzaprav vzam^ naša vlada ta denar. Kdo ji ga je dal na razpolago? Posl. Choc upravičeno žigosa postopanje, ki brez obzira na pravice parlamenta trosi državni denar v nedovoljene svrhe.
Od posl. Choca sprožena zadeva bi morala zanimati zlasti one, ki so včeraj pod vodstvom dr. Šusteršiča do konca vztrajali v boju sproti oškodovanju srednjih slojev.« Davčno breme, proti kateremu se je boril dr. Susteršič znaša 400.000 K — albanska napitnina pa bo avstrijske davkoplačevalce stala okoli 20 milijonov. Tu bi bila prilika za velike bojevnike!
Toda zamanj bodemo čakali na nje. Če bi bilo treba podpisati predlog. :iaperjen proti razmetavanju avstrijskega denarja albanskim jezuitom in barjaktarjem — potem bodejo baš razni Šusteršiči. baroni Fuchsi in njihovi tovariši — daleč, daleč proč bežali. *
Predloga o podržavljenju okrajnih šolskih nadzornikov, ki bi imela priti na današnii dnevni red, se je morala zopet umakniti raznim avto-nomističnim pomislekom, zlasti čeških strank.
Davčne predloge so sedaj definitivno nod streho. Po kratki debati je danes tudi gosposka zbornica odobrila kompromis   mešane komisije.
Zakoni čakajo le še cesarjevega podpisa.
Poročali smo že, da so pričela s češkimi obstrukcijonisti pogajanja, da ustavijo svojo taktiko in omogočijo redno parlamentarno delo. Uspeh včerajšnega dne je ustvaril v zbornici novo in jako razveseljivo razpoloženje. Na vseh straneh je slišati besedo: parlament naj se iz moralične nižine sam izvleče, pokaže naj, da ima zmožnosti in sile za uspešno delo.
Dosedaj še popolnoma neoficijal-na pogajanja se ne tičejo le češke obstrukcije proti budgetn. provizoriju, temveč velikega delovnega programa, katerega naj bi si stranke same postavile. Značilno je, da izvira ta ideja iz čeških obstrukcijonističnih, oziroma radikalnih krogov, ki so pripravljeni spremeniti svojo taktiko takoj, čim se vlada odloči h korakom, kateri naj vsaj dokumentirajo njeno resno voljo odpraviti češki komisari-jat. Radikalni krogi bi soglašali s programom, v katerem bi se nahajala reforma tiskovnega zakona in uza-konjenje socijalnega zavarovanja. Nad vse značilno je tudi, da so se češki radikalci odločili se udeležiti konferenc, ki jih sklicuje vlada radi češko-nemške sprave, kar so dosedaj vedno odklanjali. Narodnosocijal-ni klub je izvolil snoči novega predsednika posl. dr. Šviho, kar je za bodočo taktiko te parlamentarne organizacije velevažno in poudarja definitivni prelom z geslom: obstrukcijo radi obstrukcije. Današnje neobvezne konference* med raznimi parlamentarnimi voditelji se bodo v torek nadaljevale. Radovedni smemo biti na uspehe — grof Sturgkh se jih menda ne bo zelo veselil.
Rozman - Golia.
Dne 14. t. m. se je končal pred novomeškim okrožnim kot vsklic-nim sodiščem proces, ki je in bo vzbudil še mnogo pozornosti pri ljudeh sploh, pred vesm pa pri juristih. Novomeški župan gospod Rozman je tožil vladnega zastopnika G. Go-iio zaradi razžaljenja časti, ker ga je dal Golia brez povoda z >marš ven«
in »arretieren Sie ihn« odgnati z bajoneti z zborovanja radi obrtne šole.
Golia ni nastopil prvič v življenju tako prepotentno in žaljivo. To mu je nekako v krvi. Znano je, kako je delal s svojimi ubogimi strankami v Novem mestu, ki se niso znale in tud niso smele braniti proti njegovim drakonskim obsodbam. Celo na tri mesece je obsojal uboge ljudi in na prošnjo »prosim, gospod komisar«, je zakričal nad stranko: tiho! in Ji naložil podvojeno globo. Početje tega uradnika je presegalo vse meje, a da so to njegovi predpostavljeni mirno trpeli, kaže jasno, kako gioboko je padla politična uprava na Kranjskem.
Da je postopal Golia pri teh Jarčevih shodih in obravnavah skupno s klerikalci kot njihov priganjač, se -takoj razvidi iz tega, ker je bil na dan obravnave ves klerikalni štab na nogah. Vse se je interesiralo, ali zmaga Golijeva službena prisega in slovesna častna beseda ali pravična stvar.
Samostan je izpovedal kot en mož: nobeden ni nič videl, nič slišal. Jezuitsko! ŠusterŠičeva pisarna je poslala svojega koncipijenta dr. Der-mastjo kot zagovornika. Nesramno izzivalno je nastopal dr. Dermastja. Celo filipiko je spustil na novomeško občinstvo, posebej na priče in še najbolj je krtačil sodnike. Osmelil se je celo groziti sodnemu dvoru z besedami: Vas sodnike pa svarim in zo-Det svarim, ker bi z današnjo obsodbo ustvarili nekak prejudic. Svarim vas, ne storite tega, ker je prenevarno. In sodniki so popolnoma mirno prenašali nesramne manire tega odposlanca S. L. S. in ga niso disciplinirali.
Razglasilo se je potem iz ust visokega senata, da je sicer dokazano, da je obtoženec osorno izustil: »marš ven, arretieren sie ihn<-, a da te besede, ves njegov nastop in geste — kazaje s prstom proti vratom, to-rei kakor se spodi psa iz sobe! — niso žaljive, da je torej vladni zastopnik v svoji mogočnosti lahko tako postopal. Zupan, o katerem je sedaj po 40 pričah ugotovljeno: da ni dal povoda za tako vladno in orožni-ško intervencijo, da se je popolnoma
poskusnega zajca. Sicer z levim očesom šepa in z desno nogo škili, pa to nič ne de! Sila kola lomi. Če se mi poskus s Sumkičem ponesreči, mi vsaj ne bo žal.
12. junija. Meni je obupati!   Rojenice mi pač niso položile v zibelj daru za koketiranje.    Vedno    imam strašno smolo.
Danes sem atakirala Sumkiča. Tc je bilo strašno! Brez vnetja se je eden opekel, samo žal, to ni bil gosp.
Sumkič.
Poizkušala sem že večkrat doma ored zrcalom privabiti na svoja usta irrešerni nasmeh iz romana »Bele rože<'. Tam se čita, da se je njen gorak, prešerni nasmeh blesketal, ko biser med rdečimi rožami in to je njega očaralo. To blesketanje pa ni tako lahko, kot bi mislil človek prvi hip. Imam žalibog tako majhna usta, da se pn nasmehu mojih zob skoraj niti ne opazi. Torej ni nič z biserom med rdečimi rožami! Če hočem omamiti fante z zobmi, moram pri smehu usta jako močno raztegniti.
Srečala sem Sumkiča dopoldne na ulici. Vgriznila sem si hitro v obe ustnici, da ste postali rdeči, potem pa ga gorko pogledala in se mu prešerno zablesketala. Gledala sem ga vztrajno ves čas. kar mi je šel nasproti in poskusila dati svojim očem očarujoci žar, ki ga poznam iz romanov.
Tepec pa za ideale nima smisla in pristopil ie k meni z osornim vpra-
šanjem: »Kaj me zijate?« Želela sem si v tem trenutku, biti sto kilometrov oddaljena od tega neolikanca. Neki odgovor sem mu morala dati. tega pa mu nisem mogla reči. da sem hotela koketirati in še predno sem se prav domislila, mi je ušlo iz ust: »Ker tako lepo škilite!« To je pa Sumkiča rtrašno razburilo! Zardel je jeze in siknil skozi zobe: »Taki frac, ko s! ti, me ne more žaliti!«
Mislila sem si, modrijan molči, in odšla sem dalje. Samo to sem si prisegla in prisegam še sedaj, maščevati se moram, moram! Imam že tudi strašen način maščevanja. Ko bom velika dama in me Sumkič pozdravi, mu ne bom odzdravila. Tedaj bo vedel, kaj se pravi, koga sramotiti. Meni reči »frac«! To je naravnost strašno. Pa bi še mu vse odpustila, če bi mi rekel: »Vi frac«. Pa kar »ti«, to pa presega vse meje dostojnosti.
Trikratno gorje tebi »ti« Sumkič!
17. junija.
Danes mi je pravila Zikuničeva Julka. da so najboljši predmet za prakticiranje dijaki. Vzamejo baje vsak pogled za resno in vsako laž za resnico. Ona se je izpopolnila tudi pri dijakih v ljubimkanju. V nižjih razredih so dijaki baje tako naivni, pred maturo pa tako domišljavi, da se jih z lahkoto vodi za nos.
Pri dijakih še poskusim svojo srečo. Če še mi tukaj izpodleti. potem ---. Stran črne misli m na
delo. Julka pravi, najboljši so dijaki-pesniki. Dolg nos smatrajo za izraz ljubavi in za par pogledov porabijo že cele zvezke papirja za slavospeve dekletu. Povprašam Julko. če mi more priporočiti takega pesnika izmed naših dijakov.
21. junija. Juika je pa res nesebična prijateljica, mi je že priporočila. Strnadov Jurislav je pesnik. Pohaja v Ljubljani v peto gimnazijo in pride 2. julija na počitnice. Kako lirično ime je Jurislav! Je sicer olepševalnica od Jurja, zveni pa vendar tako blagoglasno. Oh Jurislav! Le ti boš moj in drug nobeden. Če le ima toliko koraj-že ko njegov patron. V KlepČevih afoiizmih sem čitala, da so ženske kače. Zmaj je kača, ženska je kača. sv. Juri in moj Jurislav imata torej isti predmet za obdelovanje. Če imata le enak pogum? Kaj, če bi mi Jurislav ukradel poljub? Kaj bi naredila? Zakričala bi! Ne, ne, to ni nič! Vrišč bi lahko kdo slišal in jaz bi mu ne mogla poljuba niti vrniti. Dolžna pa nočem ostati nikomur ničesar. Tiho pa vendar tudi ne bi smela biti! Saj bi si lahko Jurislav potem od mene bogvekaj mislil. Ti neumni romanopisci ne pišejo nič o sličnih položajih. Čita se vedno le, kako sta se ljubila in vzela ali če vse po sreči gre, kako sta se usmrtila. Pa kaj ?e ona vse započela, da je pripravila njega tako daleč, tega ne pove noben romanopisec. Se jutri si naročim   krnico »Kratka navodila k
osvajanju moških srde. Danes sem dobila za god od tete 2 K. Na tak način jih najlepše porabim. Do tačas pa vprašam Tončo za svet.
26. junija.
Tonča pravi, če ukrade njej kdo poljub, da takoj zakliče na pomoč. Samo tako tiho, da ne more nihče slišati. S tem si varuje pred roparjem ugled in ne privabi nikogar blizu. Ko pa se že pošteno cmokata, pa fanta z rokami praska, da čuti kako se ona poljubov brani. Če je fant količkaj korajžen. se za njene nohte itak ne zmeni. Zajcev pa ne mara. Ta Tonča pa je res izkušena. Oh kedaj bodo že hodile druge k meni po nasvete!
Danes sem si spletla prvič lase v kito. Jurislav ne sme misliti, da sem še morda goskica z dolgimi kitami in modro pentljo. Ne, jaz sem že dorastia dama!
Danes me je vprašala Tonča, če vem že kaj o seksualnem problemu. Mislila sem najprej na kako imenitno torto! Potem pa mi je začela Tonča razlagati! Kar strmela sem. To je strašno. Bajk o štorklji ne verjamem že sicer šest" let, pa natančnejšega kaj še le nisem vedela nič! Tonči sem neizmerno hvaležna. Tonča ima o tem celo knjigo. To mi mora posoditi. Samo kje le naj jo Čitam? 2e vem! Bolna se naredim in v park bom hodila. In Če me kdo zasači? Ah. porečem mu, da študiram latinščino! Saj mi je tako vse latinščina. (Daljo prleodnUcU
mimo in dostojno obnašal, katerega
je dal na besede: »prosim, saj vas še videl nisem« vladni zastopnik z besedami: »marš ven« aretirati, mora sedaj mirno požreti te žaljivke, sod-nija mu ni dala zadoščenja, ni varovala županove zasebne časti, marveč ščitila oblastnost prifrknjenega vladnega koncipista.
Za oprostitev zadostujeta izmed štirih že dva glasova. Menda per nota paria! Drugače si vendar ne moremo razlagati tega znamenitega glasovanja. Celo Novo mesto, lajiki in prava vešči ljudje — med njimi strokovnjaki — so v privatnih pogovorih smatrali nastop vladnega zastopnika za žaljiv in kazniv, samo dva svetnika sta drugačnega mnenja! Seveda če je še sam pl. Garza-roli — drugače strog jurist — mnenja, da inkriminirane besede niso žaljive, potem mora biti že tako!
Da je Golia baranguiral 14 dni pred razpravo v svojih krogih razne gospode za svojo stvar, si pripravljal na ta način teren in nalašč zato prišel iz Ljubljane, je splošno znano. Sicer je pa poskrbljeno, da bo prišla cela zadeva v parlamentu na razgovor.
Naraščaj. pravnikov naj pa pri Študiju XII. dela kaz. zakonika poleg Fingerja, Stoossa. Lammascha in drugih znamenitih knjig predela tudi akte o obravnavi Pozman-Golia novomeške juridične fakulte. Fiat iu-stitia, pereat mundus!
Hrvaški sabor.
Hrvaški sabor je tudi v svoji včerajšnji seji nadaljeval indemnitet-no debato.
Kot prvi je govori! poslanec Starčevićeve stranke prava Cezar A k a č i ć. ki je pred vsem razpravljal o razmerju njegove stranke k hrvaško-srbski koaliciji. Koalicija zatrjuje, da ima narod za seboj.. To !je res, samo ne sme se pozabiti, da cc narod volil koalicijo na podlagi njenega prejšnjega programa, kateremu pa se je sedaj koalicija odpovedala. Hrvaška je vsled nagodbe z Ogrsko izgubila svoja politična in suveren ska prava.
To nagodbo je sprejel sabor, ki je bil izvoljen na podlagi oktroirane-ga volilnega reda in ki je bil vsled tega protizakonit.
Toda tudi v slučaju, da bi bila nagodba postavno sklenjena, bi imela Hrvaška svobodne roke in bi morala proglasiti svojo državno neodvisnost, ker je Ogrska neprestano kršila nagodbene zakone. To bi bilo v interesu monarhije in dinastije.
Govornik je v nadaljnih svojih izvajanjih zahteval uvedbo novih zakonov v varstvo kmeta, splošne in tajne volilne pravice in porotnih sodišč, varstvo pisemske tajnosti ter ustanovitev upravnega in ustavnega sodišča.
Končno je govornik kritiziral podaljšanje financijalne nagodbe z Ogrsko ter volitev hrvaških delegatov v skupni parlament, ter izjavil, da bo njegova stranka glasovala proti indemniteti. ker nima zaupanja ne v bana. ne v delovanje večine.
Za AkaciĆ3m je govoril frankovce M i 1 k o v i č. Njegov govor je bil samo varijanta izvajanj, ki so jih imeli že drugi poslanci njegove stranke. Zato bi bilo pač odveč, ako bi navaiali njegovo vsebino.
Prihodnja seja je v petek dopoldne. _
Skupne mornariške vaje.
Italijanski mornariški list -L' Ita-ha Maritima- priporoča skupne vaje italijanske in avstrijske vojne mornarice, ter pravi med drugim: Skupne vaje na kopnem so izključene, ker bi morali vojaki prestopiti tla sosedne države, skupne vaje vojnih mornaric na odprtem morju pa so prav Jahko izvedljive. Seveda bi se morale vršiti take vaje samo na odprtem morju, daleč stran od strategičnih obrežnih točk in bi bile take vaje neprecenljive vrednosti za oba dela. Iiodoča vojna na morju, ki bi jo bojevala Avstrija brez Italije ali pa Italija brez Avstrije pod sedanjimi političnimi razmerami, je skoraj nemogoča. Možnost skupne pomorske vojne proti eni velesili ali pa proti skupini velesiL se v kompetentnih krogih tudi priznava in so načrti v vseh podrobnostih izdelani. List predlaga, da naj obe mornariški upravi dobro preudarka vprašanje skupnih vaj, da bi bdi obe vojni mornarici v slučaju vojne pripravljeni in izvežbani v skupnem nastopu pod enotnim vodstvom. Tudi, pravi list, da je izključeno, da bi se na odprtem morju izdale tajnosti, ker je vendar zunanjost vojnih ladij znana vsem državam in ker je mogoče zabraniti, da bi prišli mornarji iz ene vojne ladje na drugo tujo vojno ladjo. Končno predlaga list, da naj se določi skupen avstrij-sko-italiianski kodeks za signale, ki
naj bi stopil v veljavo, če nastopata
italijansko in avstrijsko vojno bro-dovje skupno.
Mbaukt konti)!
Dunajske vesti — lažnjive vesti To smo vedeli že dolgo in zopet se je to izkazalo. Esad paša je bil videti po dunajskih vesteh kakor kak dunajski purger, naiven do skrajnosti, veseljaček, ki rad ploska in se navduši, če je kak špektakel, sicer pa duša krščanska, ki zna komaj do pet šteti. Zdaj pa je pokazal zobe. Ta priprosti pastir, ki je bil tudi-general, je tudi diplomat in je potegnil celo dunajsko diplomacijo. Izet paša je zanikal slovesno, malo je manjkalo, da ni prisegel, da niti v sanjah ni mislil na albanski prestol in danes nam pove »Temps«, da je isti Izet paša javno priznal, da je bil pripravljen spreleti albanski prestol in da ga je pri tem podpirala tudi turška vlada. Seveda je pristavil, da pri velesilah ne pade popolnoma v nemilost, da je hotel sprejeti kandidaturo samo, če ga zahtevajo vsi albanski veljaki in Če v to privolijo velesile. To je zopet prav elastična izjava, Kdor bi ga ne bil priznal, o tem se reče kratkomalo, da ni veljak, da je brez vpliva, pustolovec, sovražnik domovine, izdajica, ki mora v ječo, gjaur in kar je drugih takih lepih izrazov. Kar pa se tiče velesil, tudi ni nič hudega. Edine gotovo ne bodo nikoli. In dokler niso edine, bi bil Izet paša lahko knez. Končno bi bilo tudi vse eno. če bi imel par let naslov provizoričnega kneza albanskega.
V Valoni se med tem nadaljuje proces prod Bekir agi. Tuji častniki so napravili nad njim že križ — par-don — polmesec. Pravijo, da bi ga morali obesiti. člani kontrolne komisije pa se boje, da bi nastale potem nove homatije in da bi se muzlimani prav odločno uprli. Tudi turških častnikov, ki so bili dospeli v Albanijo, ne bodo obesili, marveč jih bodo samo poslali nazaj v Turčijo, češ, da so se morali ukloniti povelju svojih predstojnikov. To je sicer prav lepo stališče, pa po navadi ne velja. Na ta način nam lahko postavi Italija jutri par regimentov v Puli, in Če se posreči te vojake vjeti. jih mora Avstrija kratkomalo izročiti Italiji, ker so storili samo to, kar jim je bilo zapovedano. Ce bodo v Albaniji tako moderni, bodo plačali lahko več kakor tistih 75 milijonov na katere Čaka in upa orne Wied, samo za »šub •-.
Kaj se godi v Južni Albaniji, se tudi ne ve. Eni pravijo, da vozijo gr-
vojake domov, drugi pa pravijo, da jih samo vozijo v Albanijo. Veni-zelos pa je povedal v Londonu, da ni misliti na to, da bi Grki zapustili Epir.
In Venizelos se pogaja veselo naprej, da naj ru^te  velesile Grški
okolico Argyrokastra,
_i s
Pred novo balkansko volno.
Težki oblaki se zbirajo zopet nad Balkanom. Turčija samo še nima svojega dreadnoughta, da bi za ela vojno z Grško, sicer je pripravi: na. Za enkrat se Turčija še ne bo 1 sevala po sistemu Lieman von Sar ers paše, marveč še po načrtih von der Goltz paše. Bojevati pa se hoč na vsak način. Sicer je prišel grški poslanik Panas v Carigrad in turški poslanik Galib Kemali beg v Atene in oba sta po sto in sto let starem kodeksu za sprejemne govore z resnim obrazom skoro dobesedno enako izjavila, da sta prišla z naročilom, da vzdržita prijateljsko razmerje med obema državama, vendar pa mislijo v diplomatičnih krogih, da sta si vzela oba pri odpotovanju že retur-karte.
V bolgarski Makedoniji in v Tra-kiji tudi ni tako mirno, kakor bi bilo želeti, kar nam dokazuje dejstvo, da se Grki in Bolgari na meji kregajo in si kažejo zobe in bajonete. Celo člani mešane grško-bolgarske mejne komisije so se skregali med seboj. Neki bolgarski častnik je rekel, da grški vojaki nalašč napačno postavljajo kole, ki naj označijo mejo. Grški častniki so se nad tem razburjali in grški polkovnik je komandiral takoj: Bajonett auf! Bolgari pa drugi dan niso hoteli podpisati protokola in mešana komisija se je razšla. Bolgarski poslanik v Carigradu pa je tudi vrhu tega še izjavil, Ce prisodijo velesile otoka Kios In Mitifene Grški, da mora priti do vojne, katere se mora tudi Bolgarska udeležiti. Naivno pa dostavlja, da želi Bolgarska prijateljstvo s Srbijo, pričakuje pa, da jI da Srbija za to Stip in Kocano.
Izet paši ii penzioiirui trti Častniki.
»Piccolo« prinaša interesantne podrobnosti o vzrokih, ki so vplivali
na turifco vlado, da je podpirala kandidaturo Izet paSe na albanski prestol in da je vpokojila celo vrsto turških častnikov. Dne 31. decembra, pravi poročilo, je bil Carigrad v veliki nevarnosti, o kateri številni Evropejci in muzlimani niti pojma niso imeli. Mladoturški komite je izvedel, da namerava nad 150 višjih častnikov, na čelu jim Huršid paša, sultanov generalni adjutant, odrinski junak Sukri paša in Muktar paša, izročiti sultanu memorandum, v katerem zahtevajo, da odstavi tedanji kabinet, ki so ga imenovali kot pogubo-nosen za državo. Komite je izvedel za to nakano in je dal omenjene osebe strogo nadzorovati, vendar pa pravzaprav nobeden ni vedel, kaj nameravajo. Zato je komite sumničil vsakega, tudi vojnega ministra, kateremu je očital najmanj nepozornost. Da ga odstrani iz Carigrada, je prišel komite na idejo, proglasiti Izet pašo za kandidata za albanski prestol. Slo je pri tem seveda samo za navadno intrigo. One visoke častnike pa je imenovanje Enver bega za vojnega ministra močno presenetilo in sklenili so, da stopijo skupno pred sultana. Tudi so se branili kakor običajno. Čestitati novemu vojnemu ministru. Komite pa je med tem pripravil vse, da prepreči nakano teh častnikov. Tudi na slučaj je bil pripravljen, da ugodi sultan zahtevi teh častnikov in odstavi vlado. V tem slučaju bi mladoturški komite sultana ne priznal več. /!e je bilo vse pripravljeno, ne samo. da branijo komite in vlado, marveč tudi da pošljejo komiteju vdane Čete pred sultanovo palačo in sultanr odstavijo. Razen tega pa je komite skrbel tudi za to, da se dvigne ljudstvo in zgrabi za orožje. Ker pa se je izkazalo, da onih 150 častnikov pravzaprav ni imelo revolucionarnih namenov, marveč da so bili le nezadovoljni, so jih vpo-kojili pod pretvezo, da hočejo častniški zbor pomladiti. Z ozirom na težavni položaj Turčije so se ti nezado-voljneži vdali v svojo vpokojitev.
Štajersko.
Iz Celja. Za oskrbnika tukajšne jetnišnice je imenovan Oskar Fritsch. Slovenec je po mnenju slavnih naših justičnih oblasti za tako službo nesposoben. Gledati se mora seveda pri vsaki najmanjši priliki, da se pomnoži število magistratovih volil-cev v Celju.
Iz Celja. Učiteljica Proft na tu-kajšni meščanski šoli je zgubila drag uhan z briljantom. Spraševala je učenke, če ga je katera našla, a se ni nobena oglasila. Za nekaj časa pa je opazila svoj uhan v ušesu neke deklice, ki je gojenka mestnega »Madchenheirna<'. Nepošteno dekle so kaznovali v meščanski šoli tako, da so ga vodili po vseh razredih in povedali, kaj je storila, potem pa so ga izključili. Za toliko slavljeni »Madchenheim* niso take gojenke posebno priporočilo.
Slovensko gledališče na Vranskem. Tukaišna Ciril-Metodova podružnica se bavi, odkar ima svoj oder, že tretje leto z gledališkimi predstavami. Vprizorila je v tem času že veliko manjših in večjih iger. V nedeljo smo imeli v letošnji zimski sezoni četrto predstavo. Igrala se je narodna igra »Na Osojah-, Ne pišemo navadno o naših predstavah, pa moralni čut dolžnosti nas veže, da izrečemo igralkam in igralcem polno hvalo in priznanja. Vidi in opaža se splošno, da naši diletanti hitro napredujejo. Če ostane to zanimanje in ta požrtvovalnost za dramatično umetnost tudi nadalje, potem se smemo nadejati še lepih uspehov in mnogo užitka. Občinstvo je napolnilo dvorano do zadnjega kotička. Podružnica priredi v kratkem predavanje g. prof. dr. Ilešiča o ».Tugoslovan-stvu v naših narodnih pesmih«.
Iz Mozirja. Občni zbori tukajš-nih narodnih društev so se preložili na 8. februarja. Vršijo se popoldne v gostilni »pri lipi«.
Dopisi iz Zibike v šmarskem okraju. Potrjujemo, da dopisov iz Zibike v »Slov. Narodu <* ni niti pisal, niti inspiriral g. učitelj Blazinšek. Isto velja za njegovo gospo soprogo. Štajersko uredništvo »Slov. Naroda«.
Razpisano je mesto učitelja na štirirazredni ljudski šoli v Slovenski Bistrici, 2. plač. razred. (»Gr. Z.« z dne 21. jan.)
Iz Mozirja. Vodja tukajšne ekspoziture celjskega okrajnega glavarstva okr. komisar dr. Pavel Hohl je imenovan za nam. tajnika.
Podružnica sv. Cirila In Metoda v Velenju ima svoj letni občni zbor dne 25. januarja t. 1., kateri se vrši v Ježovnikovi gostilni ob 5. popoldne.
Iz Ormoža. Snega je padlo do pol metra, povprečna temperatura po jntrih je —6.5° C. Promet je zaradi slabih cest in potov skoro čisto ustavljen. — Veteransko društvo za Hum in okolico ie nameravalo imeti
v nedeljo dne 1. februarja pri Skor-čiču tombolo, a je isto preložilo na nedoločen čas.
Hm mmčkm poMBčavaaja hi od-jrrtaaji kraka, Ponemčevanje v naši deželi nikdar ne miruje. Izvestni krogi si vedno znova prizadevajo, najti sredstva v povzdigo germanizacije. Ni jim dovolj, da imajo za seboj vse javne urade, oziroma one, ki so tozadevno odločujoči, hoče se jim narodnega zastrupljevanja v še večji in gotovejši obliki, kot je doslej vršita »Siidmarka« in »Schulverein«. 2e nekaj let sem opažamo pri nas, da poseča mariborska ženska učiteljišča dosti preveliko število učiteljskih kandidatini, kot je splošno potrebno. Slov. štajer ima doslej še sicer dovolj prostora — za slovenski ženski učiteljski naraščaj, ne pa za nemški. Imamo v Mariboru vse polno ženskih, nemških abiturijentk oziroma maturantk, ki že leta in leta čakajo, da se izprazni kje kakšno mesto. Ker pa zalagajo graška učiteljišča šole na Gor. in Spod. Štajerskem zadostno z učiteljskim materijalom, je umevno, da morajo nemška cekleta v Mariboru poseči po — uku slovenščine. Vzgojene v strogo na-cijonalnem duhu, jim je ta uk seveda samo sredstvo za življenski obstanek. Ko se je nagulila slovenščine, napravi izpit in navadno ne traja dolgo, ko se jo pokliče kam na kakšno — slovensko šolo na deželi, koder potem lahko skoro neopaženo zastruplja slovensko deco. Ta ali oni bo morda ugovarjal, češ, stvar še daleko ni huda v tem smislu. Bodi uverjen vsakdo, da temu ne bo dol-do, ko bo postala stvar tudi sistem, ko se nam bo šiloma urinjevalo take »usposobljenke Slov. Štajer bo postal tozadevno nemčurjem ravno-tako »Besitzstand~, ko vsaka druga stvar. Ne preti pa le slovenski deci nova germanizatorična nevarnost,, tudi lepemu številu slovenskih deklet preti za bodoče nevarno odjedanje itak ne ravno zavidanja vrednega kruha. Dnevni pojavi, ki jih vidimo v germaniziranju. nam tudi tozadevno vedo povedati, da se nemčurjem da na škodo Sovencev službe ravno po naših krajih. Maste se oni, mi Slovenci, naši sinovi, pa morajo gledati in stradati. Tudi v tem slučaju bo stvar ista: Nemke z ^usposobljenostjo- se bo pošiljalo na naše slovenske šole, a Slovenke bodo smele stradati, če jim bo na tem, da ostanejo poštene. Mislimo, da sta ravnokar našteta slučaja dovolj važna, da v bodoče posvetimo vso našo pozornost nevarnosti, ki je doslej navidezno malenkostna — kot so bile doslej še sploh vse — ki pa se zamore zbok naši nepažnosti razviti tako, da ji pozneje ne bodemo kos.
Iz Ptuja. V soboto, dne 24. jan. t. 1. se vrši običajni, obče priljubljeni ples Nar. čitalnice v Ptuju. Ples se vrši v dvorani Nar. doma. Pričetek ob 8. zvečer. K plesu svira izborna ciganska godba, katera bode vnete plesalke in plesalce gotovo pripravila k vztrajni službi boginji Terpsi-hori.
Iz Ptuja. Upravno sodišče se je bavilo dne 21. februarja s pritožbo ptujske mestne občine proti štajerski deželni finančni direkciji zaradi posebne pridobnine. Ptujska mestna občina ima namreč parno žago in plinarno; zato ji je bila predpisana pri-dobnina 1004 + 83 K. Ko se je mestna občina pritožila, ji je zvišalo deželno finančno ravnateljstvo pridob-nino na 1227 K. Proti tej odločbi se je pritožila mestna občina na upravno sodišče. V pritožbi je navedla med drugim, da je na žagi in plinarni hipoteka štajerske hranilnice v znesku 500.000 K; pasivnih obresti od te hipoteke da ni hotelo deželno L finančno ravnateljstvo v svoji odločbi kot izdatka upoštevati. Pritožba je bila zavrnjena; upravno sodišče je izreklo glede omenjenih pasivnih obresti, da se hipoteka ni porabila za žago in plinarno, temveč za druge občinske namene; torej se tudi obresti ne smejo odračunati od čistega dobička obeh podjetij.
Koroško.
Galantna tatica. V nekem hotelu v Beljaku so aretirali elegantno damo, ki je prišla v spremstvu nekega gospoda. Prišla sta iz Dunaja. Aretacija se je izvršila na poziv dunajske policije. Ta dama je namreč dobila na Dunaju nekega bogatega trgovca iz Gradca. Bila sta si kmalu dobra in sta ostala skupaj od večera do jutra. Zjutraj za rano je dobil trgovec neko brzojavko in je moral nemudoma zapustiti svojo znanko. Odpeljal se je v Gradec, tam pa je še le opazil, da se je plačala galantna dama sama in da je cenila to kratko prijateljstvo na 3200 kron. Aretiranka je znana dunajska pustolovka Emilija Hofman, njen spremljevalec pa neki Nathan Lomsi z Dunaja.  Beliaška policija
pošlje oba na Dunaj. Koliko denarja so dobili še pri Emiliji ni znano.
Drobne vesti. Uradni seznam izkazuje za 1. 1913 samo v Celovcu 12 samomorov. — V Beljaku so aretirali delavca Mandla, ki je izvršil več tatvin in vlomov v mestu in v okolici. — Neznani tatovi so vlomili v sedaj prazno hišo Ivana Hirza pri Doleh in so odnesli 60 buteljk raznega vina, več buteljk likerjev in veliko zalogo mesa. Tatovi so vsa vrata za seboj zaklenili in niso pustili za seboj nobene sledi — V Tavčarjevi žagi v Št. Petru je odtrgala cirku-Iarna žaga delavcu Obereggerju desno roko. — Celovška policija in okoliška žendarmerija iščeta neko Marijo Kochel, ki je pobegnila iz Reke, kjer je poneverila nekaj čez 300 K.
Primorsko.
Občinske    volitve   v Komnu.
»Edinost« piše: Občinske volitve v Komnu so se vršile ob naravnost zločinskem terorizmu dosedanjih občinskih mogotcev in ob najdrznejših volilnih mahinacijah. Mogotci so »zmagali« v tretjem razredu s 178 proti 175 glasovi, v drugem razredu so imeli dva glasova večine, v prvem pa so zmagali samostojni kandi-datje s tremi glasovi večine. Te volitve morajo biti razveljavljene.
Združeni odbori goriških narodnih društev priredijo v soboto, 7. februarja v vseh prostorih Trgovskega doma v korist edine obrambne organizacije, v korist Cirll-Metodove družbe velik ples. Predpriprave - i ples so v polnem teku in upati moremo, da bo ples v korist C. M. D. ena najlepših pustnih prireditev Slovencev v Gorici. — Apeliramo na vse zavedne Slovence in Slovenke, da zastavijo vse svoje sile, da prinese ples kar največ dohodkov naši družbi, da omogoči čisti dobiček plesa razširjenje Narodne šole na Biančah, da pa bodo tudi položeni prvi kamni za prepotrebno slovensko šolo v Tržiču. Goriški Slovenci, v soboto 7, februarja vsi na delo za Ciril-Meto-dovo družbo!
Sokol v Št. Andrežu vprizori v nedeljo, dne 1. februarja t. 1. čarobno šaloigro v treh dejanjih »Lumpacij Vagabund« ali »zanikrna trojica«. Po igri ples do polnoči. Sodeluje vojaška godba pešpolka št. 47.
Pevsko društvo »Hajdrih« na Prošeku priredi dne 15. svečana običajni koncert. Pri koncertu svira popolni orkester c. kr. pešpolka št. 32.
Laški ponarejevalci denarja. K aretaciji gostilničarja Simonettija v Tržiču poročajo iz Tržiča sledeče: Simonetti je imel v Tržiču gostilno »Alla Ferrata-. V svoji gostilni je imel delj Časa na stanovanju in na hrani nekega Lugnevicha, ki je bil, kakor smo že poročali, aretiran na Reki. Ko je žendarmerija to zvedela, je uvedla hišno preiskavo v njegovi gostilni. V bivši sobi Lugnevicha, v kateri ni po njegovem odhodu na Reko še nihče stanoval, so našli v neki omari za obleko med obleko bakreni kliše za laške bankovce po 50 lir in zraven dva bankovca po 50 lir in dva po 100 lir. Ker je žendarmerija zvedela, da je hotel tudi Simonetti izdati en ponarejen bankovec za 100 lir, kar se je tudi dokazalo, ga je aretirala. Prebivalstvo v Tržiču je vsled tega odkritja zelo razburjeno in govori se, da bodo te dni aretirali v Tržiču še več oseb, ki so bile v zvezi s to nevarno laško družbo.
Avstrijski vohun. V Vidmu so aretirali po prihodu brzovlaka iz Kormina nekega Henrika Pozzija iz Gradišča, Na tega človeka so opozorili majorja Apelliusa v Vidmu že pred več meseci, češ da je avstrijski vohun. Prišle so priče, ki so povedale, da so videle tega moža, ko je ogledoval in skiciral nove utrdbe, ki jih grade pri Vidmu. Pozzi je nekaj časa tajil, da bi bil vohun, končno pa je priznal, da je dajal avstrijskim vojaškim oblastvom informacije o vi-demskih utrdbah.
Maščevanje varanega soproga. Uslužbenec parobrodne družbe Austro-Amerikane v Trstu, ki stanuje v ulici Donata, je že delj časa sumil, da mu stavlja njegova žena ro-žičke. Ko se je vrnil ta mož predvče-rajšnem iz službe, je šel namesto domov v kavarno »Tergeste«. Od tam je telefoniral na rešilno postajo in prosil, da naj pride na njegovo stanovanje nemudoma zdravnik, češ da mu je nenadoma zbolela žena. Zdravnik je prišel, toda našel je ženo čvrsto in zdravo. Hišne preiskave zdravnik ni uvedel in se je začuden poslovil od začudene žene. Ko je mož, ki je zadevo opazoval skozi okno, videl, da se je zdravnik vrnil, je telefoniral ognjegascem, da v njegovem stanovanju gori. Prišli so ognjegasci, vdrli so v stanovanje in vprašali ženo, če res gori. Ker niso našli ognja, so se vrnili. Načelnik ognjegascev je ovadil zadevo polici-
j? in mož bo imel priliko povedati pred sodiščem, zakaj je poslal k ženi zdravnika in ognjegasce.
Drobne vesti. Vloma v Zoratti-jev mlin v Tržiču je osumljen zasebni uradnik Rudolf Trtnik, doma iz Sežane, ki je delj časa služil pri Zo-rattiju in ki je poznal natančno vse razmere. — Pri premikanju železniških tovornih voz v Skednju je prišel med dva voza delavec, 331etni Jože Šturm. Odbijača voz sta mu zdrobila desno ramo in zlomila dve rebri. — V neki javni hiši v Trstu si je užgala cbleko neka 201etna Emilija Jurešič v svoji sobi, kjer je zakurila samo-var, da se ogreje. Njene tovarišice in gosti so na njen klic pobegnili. Pritekel pa je s ceste neki mož, ki je po-resrečenko zavil v odejo in jo rešil. Pri tem je dobil tudi sam hude opekline. Odpeljali so oba v bolnišnico. —■ Zidar Leopold Tavčar, katerega je vrgla burja v Barkovljah raz oder, je v torek v bolnišnici umrl. — Srebrno poroko je praznoval v sredo uslužbenec Jadranske banke v Trstu g. Josip K o 1 b , soustanovitelj pevskega društva *Kolo*<. ki mu ie priredilo časten večer v prostorih N. D. O. v Trstu.
Dnevne vesti.
'+ Polomija dr. Šusteršiča. ^V državnem zboru je doživel dr. Šu-steršič blamažo, ki spada brez dvoma med največje, kar se jih je kdaj primerilo. Naravnost impozantna je te blamaža, naravnost gorosta^en je :a ^oraz. Kot voditelj večine poslanske zbornice je hotel dr. Šnsteršič premagati gosposko zbornico ali pa razbiti parlament, a še predno je prišlo do bitke, ga je vse zapustilo. Samo borir. 77 klerikalnih glasov je dobil predlocr dr. Šusteršiča, vse drugo |e bilo proti temu predlogu. Razumemo, da ta grozna polomija dr. §u-<*eršiča hudo boli, a tega vendar ni-šmo mislili, da bo kar glavo izgubiL To pa se je moralo zgoditi, če sodimo po njegovem   otročjem  pisanju v
Slovenca«. Verjamemo, da dr. šu-^teršiču ni všeč. da se je tudi slo-venska javnost iz našega lista dobro
niormiraJa o prežalostni usodi nje-.-^ve akcije, a z zmerjanjem dr. Rav-^iharia te resnice ne bo spravil iz vveta. Dr. šusteršič zmerja dr. Rav-• 'barja, ker smo šusteršičev predlog
menovali besedolomstvo. Ta pred-
og tudi ni bil nič drugega kakor ^rdo besedolomstvo, tako grdo in nedostojno besedolomstvo. da mu nihče v parlamentu ni hotel posoditi svojega imena. Lc ker ga nihče drugi ni botei na prvem mestu podpirati, je prišel dr. Susteršič do dvomi ji ve Časti prvega predlagatelja. Če dr. Šu-^teršiČ ni vedel, kaj je storil s tem, ua je posodil ime temu predlogu, je to njegova stvar: prevzel je odij in ^daj naj ga nosi. Predlog pa je bil nedostojno besedolomstvo. Kompromis med gosposko in poslansko zbornico ni sklenilo, kakor piše dr. ŠusterŠič v Slovencu-, 26 članov poslanike zbornice, ampak 26 pooblaščencev poslanske zbornice: kompromisa ti I /Manci niso sklenili v svojem imenu, ampak v imenu poslanske zbornice, in zato je bila zbornica dolžna tega dogovora držati in se ga je tudi držala, izvzemši dr. Šusteršiča ::i 76 drugih klerikalcev, ki so zdaj do kosti blamirani. Besedolomstvo. da, ^ je nameravalo. To označen je dr. ^usteršičevega postopanja pa ni zra-sk u2 našem zelniku, to očitanje je do malone 90 odstotkov vsega avstrijskega časopisja in to očitanje Je letelo zdaj teden dni na dr. Šusteršiča in njegove tovariše. Če dr. Šu-cteršiča boli. mu ne moremo pomagati, resnično in upravičeno pa je. Pomiluiemo pa dr. Šusteršiča. da si ne zna drugače pomagati, kakor z zmerjanjem dr. Ravniharja. in lahko nam verjame, da ga v celi klerikalni -tranki ni človeka, od katerega bi se ^-nogel dr. Ravnihar dostojnosti učiti.
- Klerikalna grožnja. Slovenec   napoveduje, da bodo liberalci meli v deželnem zboru zopet priliko učiti se parlamentarnih manir«. To
-e pravi: cesarjev zaupnik in njegovi pristaši se zopet pripravljajo, da bodo kritike naprednih poslancev za-;ševaTi s krikom in z vikom ter z iz-ijučevanjem.    Tako se je najlaglje branU kritike in je najlaglje preprečiti vsako razpravljanje, ki se ga kle-ikalci iz umevnih razlogov boje. Kar vključevati — to je najbolje, potem io klerikalci kar sami med seboj m bodo vladale najlepše parlamentarne manire.
— O slovenski docenturi na zagrebškem vseučilišču pišejo ne samo nemški, marveč tudi slovanski listi. Dočim zro nemški listi v tej docenturi seveda veliko nevarnost za nem-<tvo. pozdravla vse slovansko časopisje ustanovitev stolice za slovenski *ezik in za slovensko književnost na Hrvaškem vseučilišču kot vaien ko-
ak k praktični slovanski vzajemnosti V tem zmisiu pišejo praški »Na- i
rodni Listy« pod zaglavjem »Sloveti-
sko-hrvaška vzajemnost«. Brnske »Lidove Noviny« pripominjajo: »Imenovanje profesorja dr. llešiča za docenta slovenskega jezika in slovenske književnosti bo gotovo zelo koristilo poglobljenju slovensko-hr-vaških stikov, za katere zlasti med vseučiliško mladino vlada veliko zanimanje. Glasilo vseučiiiškega profesorja dr. Masaryka »Čas« piše: »Ta pojav pratkične kulturne vzajemnosti hrvaško-slovenske mora razveseliti vsakega Slovana«. In res je zagrebška docentura slovenskega jezika in slovenska književnosti velikega pomena za nadaljni razvoj sloven-sko-hrvaških odnošajev. Čisto gotovo je namreč, da bodo bodoče generacije hrvaško-srbske o Slovencih bolje informirane kakor je to dandanes. Takisto pa bo tudi vedno več slovenske mladine posečalo zagrebško vseučilišče in se tamkaj priučilo hrvaško-srbskega jezika, ki je končno vendarle osrednji jezik jugoslovanski in važen za osebno bodočnost marsikaterega Slovenca. Izginili bodo tako med Slovenci kakor med Hrvati, seveda polagoma, ne mahoma, vsi oni, ki z nekim nepojmljivim strahom in s čisto nemškimi naočniki zro na vse, kar nosi jugoslovansko ime in kar je v zvezi z jugoslovanstvom. Ta stolica slovenske književnosti v Zagrebu je druga etapa na polju praktične slovensko-hrvaške vzajemnosti. Prva etapa je bila ustanovitev izpraševalne komisije za slovensko stenografijo v Zagrebu. Ta komisija posluje že približno štiri leta in se je izkazala za Slovence kot zelo pametna in praktična uredba. V obče smemo trditi, da se v zadnjem času vezi med Slovenci in Hrvati na kulturnem polju vedno zožujejo in po?lobujejo, kar se je v prvi vrsti zahvaljevati res temeljitemu razumevanju praktične siovensko-hrvaške vzajemnosti onih mož na Hrvaškem, Ki delujejo z mladeniško vnemo in s svetim navdušenjem za vzvišeni smoter hrvaško-slovenskega kulturnega ^dinstva.
-p Naša kulturna enota. V »Obzoru z dne 16. t. m. piše J. Radova-nović o kulturni enoti Slovencev, Hrvatov in Srbov ter pravi, da se bo to kulturno edinstvo vresničilo: 1. »ker smo en narod na enem teritoriju z istimi težnjami in z enakim neprijateljem;* 2. -ker moremo samo zedi-njeni postati močan evropski kulturen narod in ker moremo samo kot tak obstojati^ in 3. »ker je to istovetna misel vseh naših velikanov: instiktivni čut narodnega genija, ki v tem spoznava bitnost svoje neumr-ljivosti.- K drugi točki še posebe pripominja: ^Naša plemenska hrvaška (m naravno tudi slovenska književnost in umetnost kot prva in glavna elementa kulture se ne moreta razviti in se ne bocta razvila do svetovnega pomena te besede iz enostavnega razloga, ker mi po svojem številu niti nismo svet . . .«
-1- Klerikalna opozicija gre za številkami in za jasnimi računi, tako zatrjuje včerajšnji »Slovenec«, ko napada po svoji znani maniri ljubljansko mestno upravo. Kako pohleven in ponižen je postal n enkrat »Slovenec?. Sedaj mu gre samo »za številke in jasne račune«, pre tedni pa je kričal o tatvinah in defr /daci-iah, ki so se baje vršile vsevrrek na ljubljanskem magistratu. In k liko je pisal --Slovenec« še pred enir\ dvema mesecema o mestnem uv .žnem zakladu! Gobezdal je, da se ves ta zaklad porablja ne v podporo reve-žev, marveč zgolj v podporo liberalnih agitatorjev, vpil je. da se prispevki, globe, plače za ubožni zaklad, ne stekajo v ta fond. marveč se uporabljajo v druge svrhe. In ko se je klerikalnim klevetnikom v občinskem svetu dokazalo, da je vse to laž, so klerikalni občinski odborniki, na Čelu jim Stefe, molčali kakor ribe ter hinavsko zavijali oči. češ, nikomur nismo ničesar očitali, samo pojasnila smo hoteli imeti. »Slovenec« pa je nato ustavil svojo lajno o ubo-žnem zakladu ter jel ubirati druge strune, pojoč pesem o tatvinah in de-fravdacijah. Toda, tudi ta pesem je bila zelo kratkotrajna: jedva spočeta, je že zamrla junaku Štefetu na dolgem jeziku, saj je mož v občinskem svetu sveto zatrjeval in zagotavljal, da niso klerikalci nikdar in nikoli nikomur glede mestnega gospodarstva hoteli očitati ne defrav-dacije, še manj pa tatvine. Tako sta sedaj »Slovenec^ in Štefe srečno prišla »na številke in jasne račune«. Na teh poštenjaka še sedaj jahata, nade-jajoč se. da bo revizijska deželna komisija ob koncu koncev vendarle našla, če bog še ni docela zapustil klerikalcev, kako malo kost ali koščico, ki bi se dala potem izkoristiti kot dokaz »slabega« mestnega gospodarstva. Ako pa tudi tega ne bo, se bodo gospodje klerikalci, na to stavimo sto proti eni, rotili pri vseh svetnikih in svetnicah, da niso nikoli ničesar slabega mislili ali domnevali o mestnem gospodarstvu, marveč da
jim je šlo pri odpošiliatvi revizijske komisije zgolj za to, da ugotove red in s tem zamaše usta ter zavežejo jezike gotovim — zlobnim obrekoval-cem! Kaj ne, brata Kregar in štefe, tako - le bo?!
+ Klerikalen ples s škofovim blagoslovom prirede drugo soboto, dne 31. januarja v »Unionu«. Brezimni odbor, ki si niti z imenom ne upa na dan, ga priredi pod naslovom »meščanskega plesa« z očitnim namenom, da bi z limanico meščanskega naslova ujel čim največ naprednih kalinov. V »Unionu« bo torej ples in na njem se bodo vrteli razni Pegani, Štefeti, Kregarji in Banovci pod pokroviteljstvom glavarice Šu-steršičeve in z blagoslovom tistega škofa Antona Bonaventure, ki sicer preklinja na kmetih vsak ples na dno pekla! Ali se bo klerikalni gospodi ta nakana posrečila? Močno se nam zdi, da bo tudi ta ^katoliški pies« končal s takim fiaskom, kakor tisti, ki so ga klerikalci pred leti priredili v bivšem »Katoliškem domu«. In to se bo čisto gotovo zgodilo, če bodo naprednjaki pustili, da bodo deželni kristjani plesali lepo med sabo. Če klerikalna gospoda sicer ne mara na-prednjakov, naj ostane brez njih tudi pri takih prireditvah, kakor je »meščanski »ples«. Naprednjaki pa naj bodo tako pametni, da klerikalnim veljakom ne bodo delali — napotja!
H- Pavšlarjevi pravdi z deželo je prisosrvovla tudi stavbni svetnik Geiihofer. Iz lastnega nagiba, to je iz gole radovednosti pač ni prišel ob uradnih urah na sodišče poslušat obravnavo, nego je verjetno, da je prišel kot priča. Gospod Geiihofer ie najbrže še malo imel opraviti pri sodišču, sicer bi vedel, da priče počakajo zunaj, dokler se jih ne pokliče, gospod Geiihofer pa je sedel v dvorani in poslušal obravnavo. A to še ni vse. Čutil se je poklicanega, dati med obravnavo zastopniku tožene dežele informacijo proti tožitelju. Gospod Geiihofer je namreč pisal dr. Dermastji sledeči listek: »Ali ste to že omenili, da poljedelsko ministrstvo ni ukazalo, pogoditi se s P. — Geilh.« — Upamo, da gospod Geiihofer ne bo preveč zameril, če mu povemo, da taka priča ni posebno verodostojna, ki posluša obravnavo na prostoru za navadno občinstvo in pošilja zastopniku ene stranke pismene informacije.
-r Maša ali časopis. Pijeva družba na Dunaju je zelo pobožna družba in se vojskuje z vso vnemo za vero. A tudi ta pobožna družba je prišla do spoznanja, da je bolj važno, podpirati časopisje, kakor pa dajati za maše. Priporočamo vsem naprednim ljudem, naj si ta opomin vzamejo k srcu.
— Javno predavanje »Akademije«. Slavno občinstvo opozarjamo na današnje javno predavanje »Akademije«, ki se vrši ob 8. zvečer v veliki dvorani »Mestnega doma«. Predava priznani predavatelj gosp. profesor dr. Pavel Grošelj. Več na plakatih.
— V »Ruskem kružku« se vrši redni pouk vsak ponedeljek in petek od 7. do 8. zvečer, konverzacijski večeri pa so vsako sredo za I. kurz od 7. do 8. zvečer, za II. kurz pa od S. do o. zvečer.
— Letošnji sneg je napravil raznim prometnim korporacijam precej stroškov in ceste še sedaj niso take, kakor bi imele biti. kljub temu, da je še povsod zaposljenega mnogo delavstva, po mestu ga pa pomagajo proč voziti tudi prisiljene! Po Ljubljani so ponekod sedai začeli sneg odmetavati tudi z raznih streh, ker je semtertja. dasiravno je suho vreme, že začelo zamakati, nekateri se pa boje. da se to ne bi zgodilo, kadar se začne sneg tajati, in ne samo s starih hiš, ampak tudi z največjih modernih palač. Gospodarjem škodo, delavcem zaslužek.
— Vojaškotaksnim obvezancem.
Nekateri vojaškotaksni obvezanci se zglasujejo potom navadnih dopisnic, ali pa pisem. Ti se opozarjajo, da je vsaka taka zglasitev, če se ne izvrši na predpisanih tiskovinah, neveljavna! Istotako se ti obvezanci opozarjajo, da hiti čas za zglaševanje (t. j. mesec januar) h koncu, ter da se ne z,glašuie več v »Mestnem domu«, marveč v Galletovi hiši (na magistratu).
— Osuševalna dela v glavnem kanalu in kanalizacijska dela pri zbiralnikih so za mesec dni zaustavljena: istotako razstreljevanje skalnatih tal med prisilno delavnico in vojašnico.
— Potresajte hodnike! Dokler
smo imeli mestno policijo, je moštvo strogo pazilo, da so se predpisi cestno - policijskega reda pozimi kot poleti natanko izpolnjevali. Pri vodstvu državne policije pa imajo za to službo vse druge — note, bržkone — albanske predpise, ker ni pri tej službi nobenega reda. Po trotoarjih leži še ped visok sneg, ko pa zmrzne ponoči stajan sneg, se pri hišah zopet nič ne potresa. Ali je to red 2
— Javna dražba mestnih jelš. Mestna občina ljubljanska ima na svojem svetu ob konjačevi posestni meji nekaj lepih in debelih jelš, ki pa napravljajo s svojo senco ondi ležečim njivam škodo. Vsled tega je mestni magistrat sklenil, nekaj teh jelš potom javne dražbe prodati. Ta dražba se bo vršila prihodnjo nedeljo, dne 25. januarja t. I. ob 2. popoldne na licu mesta in se kupci nanjo vabijo. Sestanek je na Cesti na loko, pred konjačem.
Župnik Skubic na Jesenicah je torej vendar dobil dekret za dekana v Ribnici in odide meseca aprila v svoje novo kraljestvo. Župnik Skubic jo je v cerkvenih, gospodarskih in političnih stvareh tako zavozil. da bolj ni mogoče. Vse mu želi, da bi na svojem novem mestu pametneje postopal. Na Jesenicah ne bo drugi za njim jokal, kakor Krivčeva Franca in Markatov osel.
Šolsko vodstvo, kje si? Dopisnik, ki s tem vzklikom v sobotni številki »Narodovi« dolži šolsko vodstvo v Zameškem zanemarjenja dolžnosti, naj blagovoli vzeti v vednost, da je omenjeno šolsko vodstvo, kakor vedno, tudi v teh kritičnih dneh bolezni popolnoma na svojem mestu. Da pa v zadevi zapiranja šol niso šolska vodstva sama kompetentna, bi utegnilo gospodu dopisniku biti itak znano. Naj torej, v sicer upravičeni nevolji nad obstoječimi razmerami nc dela odgovornih za te razmere uradov, oziroma ljudi, ki v vsakem ožini vrše svojo dolžnost, v prav marsikaterem pa še več kot svojo dolžnost, ter naj obljubljene resnejše korake nameri edino na pravo adreso. — Marija S t r a u s. voditeljica.
Betty Nansen, slavljena danska umetnica, igra glavno vlogo v drami v štirih dejanjih »Mati«, ki se predvaja danes v kinematografu »Ideal«. Jutri, v soboto, krasna karakterna slika v šestih dejanjih »Drugo Mati«, v kateri igra glavno vlogo priljubljena igralka Mici Parla. Istotaka slika, kakor učinkovitost Otrok iz Pariza«, ki je imela svoj čas tako velikanski uspeh. Kaže nam otrokovo trnje vo pot.
Narodna obramba.
Ciril Metodova podružnica na Savi pri Jesenicah priredi dne 15. februarja v gostilni g. Matevža Wer-glesa na Savi svoj prvi plesni ven-ček. Čisti dobiček je namenjen za nabavo zastavice, ki bi jo naj imeli otročiči pri slovesnostih ob začetku in koncem šole, pri pogrebu kakega člana in drugih posebnih prilikah.
Društvena naznanila.
Narodna Čitalnica v Ljubljani ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 1. svečana t. 1. ob 11. uri dopoldne v društvenih prostorih z običajnim sporedom. Č. gg. člani se vabijo na mnogobrojen obisk. — Odbor.
Občni zbor »Splošnega slovenskega ženskega društva« se vrši v nedeljo, 25. t. m. ob 5. popoldne v društvenih prostorih na Rimski cesti 9. Na dnevnem redu je: Nagovor predsednice, poročila tajnice, bagaj-ničarice in knjižničarke. Volitev odbora. Slučajnosti. Sedanji odbor prosi, da se vse članice društva zanesljivo udeleže občnega zbora. Posebna vabila se niso razpošiljala.
Zveza dramatičnih društev je imela v sredo zelo važno sejo, ki je trajala dve uri. Svoj pristop k Zvezi je javilo zopet 7 društev. Ponudbe za tisk Talije so poslale štiri slovenske tiskarne. Delo se odda najnižji po-nudnici in obenem najugodnejši tiskarni. Izda se poziv za pristop usta-novnikov in podpornikov. Društva naj se priglase čim preje! Pravila dobe pri tajniku, gosp. prof. Josipu Bercetu, licej.
»Sokol I.« opozarja ponovno svoje člane na ustanovni občni zbor Sokola Moste, ki se vrši v nedeljo, 25. t. in. ob 3. uri popoldne v gostilni pri »Joškotu« na Selu. Bratje, pokažimo z obilno udeležbo mlademu društvu svoje simpatije. — Odbor.
Prosta organizacija okrožnih zdravnikov na Kranjskem ima 29. t. m. ob pol 5. popoldne v hotelu Union svoj občni zbor.
Društva c kr. geometrov občni zbor se vrši v nedeljo, dne 1. februarja 1.1. ob 10. uri dopoldne v restavraciji pri »Roži« I. nadstropje z običajnim dnevnim redom. Prijatelji društva dobro došli.
Društvo jugoslovanskih uradnikov denarnih zavodov. Krajevna skupina v Ljubljani opozarja svoje člane, da se vrši I. redni občni zbor v nedeljo 25. t. m. ob 10. uri dopoldne v rožni sobi hotela »Union«.
Društvo trgovskih in podjetniških uslužbencev v Ljubljani vabi k plesni veselici, ki se vrši, dne 1. februarja 1914 v hotelu »Llovd«, vhod s Sv. Petra ceste* K obilni udeležbi vabi odbor.
Slovensko   planinsko društvo
ravnokar razpošilja vabila za svoj VII. Planinski ples, ki ga priredi v nedeljo, dne 1. februarja v vseh prostorih Narodnega doma v Ljubljani. Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina za člane 1 K, za nečlane 2 K. Ker naj bode ta ples prava planinska veselica, prosi se, da pridejo kakor gospodje, tako dame čim najštevilneje v planinskih ali narodnih nošah; sicer naj bode toileta promenadna. Zanimanje za VII. Planinski ples je že sedaj veliko. Nudila se bo vsestransko neprisiljena zabava v krogu veselih planincev. Ker bodo na razpolago vsi prostori Narodnega doma, se tudi ob velikem navalu ni treba bati kake gneče. Narodnemu občinstvu priporočamo kar najštevilnejšo udeležbo, da se podpira slovensko planinstvo.
Postojnski salonski orkester priredi v nedeljo, dne 25. t. m. v veliki dvorani Narodnega hotela dobrodelni koncert.
Narodna čitalnica v Novem mestu si je izvolila na sobotnem občnem zboru sledeči odbor: Predsednik Iv. Škerlj, c. kr. sodni nadsvetnik v p. Podpredsednik: dr. Štefan Kraut, c. kr. sodni svetnik. Tajnik: Anton Lovše, c. kr. profesor. Blagajnik: Davorin Škrabl, blagajnik mestne hranilnice. Knjižničar: Ivan Bukovec, tajnik in blagajnik okrajne bolniške blagajne. Odborniki: Dr. Ernst Ko-be, c. kr. avskultant; Josip Kobe, trgovec; Ljudevit Medvešek, notarski uradnik. Namestnika: Josip VVindi-scher mL. posestnik in Ljudevit Kal-čič, bolniški oskrbnik. Preglednika: Mihael Mole, c. kr. evidenčni nad-oficijal v pokoju in dr. Milan Šerko, c. kr. profesor.
Društvo za varstvo otrok in mladinsko skrb v sodnem okraju Krškem ima svoj občni zbor v četrtek, dne o. svečana 1914 ob pol 11. uri dopoldne v raspravni dvorani c. kr. okrajne sodnije v Krškem. Ako sklicani društveni zbor ne bi bil sklepčen, se vrši isti pol ure pozneje, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih društvenikov.
Prosvefa.
»Na Letovišču« je igra, ki se predstavlja v deželnem gledališču, v nedeljo popoldne ob znižanih cenah. Naj nikdo ne zamudi pogledati si komada, ki nudi toliko zabave in ki je imel lep uspeh pri premieri. Saj se je pa igralo, da je bilo veselje. Kritika in občinstvo je bilo docela zadovoljno. Posebno odlikovali so se gg. Danilo, Povhe in ga. Bukšekova. Zvečer: Tretji eskadron.
Opereta razprodana. Predstava »Poljske krvi« je že več dni popolnoma razprodana in ni dobiti nobenega prostora. Za opero »Rigoletto,* je dobiti še 3 lože in še nekaj galerijskih sedežev.
Književnost.
— »Slovenski Pravnik« ima v štev. 1. novega letnika naslednjo vsebino: 1. Ivan Kavčnik: Načrt hrvaškega civilnega pravdnega reda. 2. Valentin 2un: Delniške družbe in družbe z omenjeno zavezo v avstrii-skih davčnih določbah. 3. Iz pravosodne prakse. A. Civilno pravo, a) Celo abstraktno se glaseča sodna poravnava velja za rešitev spora v določnem zmislu, ako je bilo to v pogodbeni volji spornikov ali vsaj njihovih pravnih zastopnikov, b) Čeprav izrek poprejšnje pravnomočne sodbe stvarno in pravno ni taksen, da bi se mu dalo oporekati, vendar ni dopustno vnovič razpravljati o subjektivno in objektivno istovetnem spornem predmetu, c) Krivo izpeljana revizija ni upoštevanja vredna spričo sodbe, ki ni kršila nujnega prava. Ali je preživitkar upravičen, alternativno - obvezno zahtevati poljubno visok nadomestek? d) Revizijski razlog nepravilne pravne presoje stvari je podan le pri nepravilni pravni presoji v materijelno Dravc-nem oziru; v izpodbijanje nepravilne uporabe procesnih zakonov služi revizijski razlog § 503. št. 2 civ. pr. r. B. Kazensko pravo, a) O priliki ru-bežni v navzočnosti izvrševalnega organa zavezancu dani poduk pravnega zastopnika, četudi je po sebi nevljuden in nespodoben, ne tvori prestopkov po § 312. ali 314. kaz. zak. (Odločba kasacijskega dvora od 11. novembra 1913 opr. številka Kr VI 189/13.) b) Tisti, zoper katerega gre izvršitev oblastvenega ukaza, se sam ne more okriviti prestopka po § 314. kaz. zak. 4. Izpred upravnega sodišča, a) Po § 91. občiu-si ega reda kranjskega je pritožba pri županstvu pravočasno vložena, ako je pri obstoju redne dostavne službe mogla biti dostavljena županstva nrid potekom v § 91. občinskega reda določenega roka. (Razsodba upravnega sodišča z dna 22. mala
1912 št. 6336 ex 1912.) b) Nastavitev ročr.ega čuvaja za posamezne vasi spada v področje občinskega odbora. Stroški zanj se pokrivajo s posebno občinsko doklado, ki zadene samo dotične vasi. (Razsodba upravnega sodišča z   dne   20. novembra
1913 št 6095 ex 1913.) c) Proti upravnim činom avtonomnih obla-stev, ki se tičejo občinskega gospodarstva je pritožba na upravno sodišče nedopustna. 5. Književna poročila. 6. Razne vesti. _
izpred sofflftn.
Obtožen footbalski sodnik. Na
Dunaju se bo vršila te dni obravnava, ki bo gotovo zanimala športne kroge, posebno lootbaliste. Zadeva je sledeča: Člani dunajskega mojstrskega kluba Rapid, Bauer, Vlaha in Dietrich so bil vsled vloge sodnika Schmidta od nižjeavstrijske zveze za delj časa diskvalificirani, in sicer prva dva zaradi žalitve sodnika in tretji zaradi sirove igre. Rapid se je zaradi te diskvalifikacije pritožil na avstrijsko zvezo, češ, da so navedbe sodnika Schmidta neresnične. Še predno je avstrijska zveza to zadevo rešila, so tožili omenjeni igralci sodnika Schmidta zaradi žaljenja na časti.______
m stvari.
* Stavka. V Londonu je pričelo stavkati do 10.000 voznikov in nosače v premoga.
+ Stavka v južni Afriki je popolnoma končana. Zveza delavstva je sklenila v tajni seji. da proglasi stavko z 22. januarjem za končano. V vseh obratih se je pričelo zopet redno delo.
* Stavka na   Portugalskem je
končana. Pri štetju železničarjev se-vernovzhodne železnice, ki so se vrnili na delo je manjkalo samo 100 nsfažbencev. Otvorjen je zopet normalni promet. Včeraj so izšli že tudi vsi listi v Lizboni.
* Cerkev pogorela. V Kodanju fe pogoreia velika in lepa cerkev me-todistov v Ringes-Gade. Ogenj je izbruhnil v kurilnici in se je nenadoma razširil čez celo poslopje. Gašenje je bilo nemogoče, gasilcem se je komaj posrečilo, da ni začel goreti mornariški depo v soseščini, v katerem so be že vžigati vsled silne vročine razni predmeti.
* Samomor v blaznosti. Žena tr-vskega    potnika    361etna Lina
Straus si je polila v hipni blaznosti s špiritom obleko in jo užgala. Vsled njenega vpitja in hude vročine se je zbudil njen mož in pogasil ogenj. Pri tem le dobil zelo nevarne opekline. Odpeljali so oba v bolnišnico. 2ena, ki je bila pred leti že v blaznico, bo bržkotne umrla, mož pa bo okreval.
* Predsednik socialnorevolucijo-narnih delavskih zastopnikov v Ru-v:ji je nameraval izdati na rusko delavstvo poziv, da naj prične dne 22. t. m. s stavko. Policija pa je te okrožnice zaplenila že med tiskom in aretirala 3 tiskarje, enega delavca in
ri dijake in dve dijakinji, ki so hoteli okrožnice raznasati. Kljub temu |e pričelo stavkati v Petrogradu 70.000 tovarniških delavcev.
* Maksim Gorki, ki je živel do sedaj več let v pregnanstvu na otoku Čaori. se je vrnil v domovino. Car ga ie pomilcstil ob priliki jubileja vladarske rodbine Romanovov. Gorki jc nevarno bolan in zdravnik mu je odsvetoval vsako razburjenje,
sled česar je njegova žena prikrivala delj časa njego v povratek v domovino. Gorki se bo nastanil stalno v Moskvi.
* Srečonosni kip. V okolici Kra-sejovkc na Češkem je kupil pred kratkem kajžar Tuha na javni sodni dražbi lesen kip Matere božje za par kron. Na ta kip je bil opozorjen neki zastopnik dunajskega muzeja za zgodovinske umetnine. Po njegovem posredovanju je prodal sedaj kmetic ta lesen kip dunajskemu muzeju za .iO.000 K. Ta kip je bil narejen v 15. poletju in je baje zelo dragocen.
* Nasilen častnik. V restavraciji Samarkand v Petrogradu je napadel ^ardni častnik Kolsakov kapelnika ciganske godbe, ki je igrala v re-vavrantu. Napadel ga je zaradi tega, ker je kapelnik opozoril častnika, da naj se dostojnejše vede proti njegovi hčeri, ki je tudi igrala v orkestru. Kolsakov je kapelnika umoril in težko ranil hčerko in Še enega igralca. Kolsakova, ki je hotel pobegniti, so aretirali pred kavarno.
* Vulkanski izbruh na Hebridih. One 1. januarja je začel.bruhati vulkan na otoku Ambrvm v Hebrid-skem otočju. Goreča lava in kosi kamenja in železa, ki so padali no oio-ku so uničili celo naselbino. Več kot 700 oseb je poginilo. Parnik »Ma-kambo   poroča iz Melbourna sltde-
j: Otok Ambrvm se je vsled zadnjega izbruha vulkana spremenil. Misijonsko poslopje in bolnišnica, ki sta
bita prej precej oddaljena od obrežja, sta sedaj v vodi. Na nasprotni strani, kjer je bilo prej morje, pa se je
pokazala iznad površine vode suha zemlja v daljavi do dveh milj. Svet je skalovit in raztrgan. Otok je bil podoben med delovanjem ognjenika veliki goreči kroglji v morju. Voda Je krog in krog vrela, v nji pa je mrgD-lelo polno mrtvih, kuhanih, morskih živali.
* Ruski in avstrijski vohuni. —
Kopp-Kopp v Zagrebu.  V zagrebški
garnizijski jetnišnici se nahaja še vedno ruski podanik, Finec Kopp-Kopp, ki je bil aretiran v Zagrebu zaradi vohunstva v prid Rusiji. Aretacija Kopp-Koppa je imela silno zanimive posledice, ki so nam deloma že znane. Njegova aretacija je pro-vzročila aretacijo vohuna Bravure v Budimpešti in nadaljna preiskava je prišla nato na sled največji vohunski zvezi, kar je znanih, kateri na Čelu je bil znani Redi. Kopp-Kopp je bil obsojen oktobra meseca 1. 1. zaradi vohunstva na smrt, toda ta obsodba še sedaj ni potrjena. Med rusko in avstrijsko vlado se vrše namreč pogajanja, s katerimi naj bi se doseglo, da bi avstrijska vlada pomilostila in oprostila Kopp-Koppa, ruska vlada pa naj bi oprostila za to avstrijskega vohuna, bivšega zastopnika kore-spondenčnega urada v Petrogradu Sternberga. Ta pogajanja še niso končana.
* Strašna ženska. V Satoralja-Uihelv so aretirali vdovo Alojzijo Svvizes, ki se je preživljala s tem, da je jemala v oskrbo nezakonske otroke. Imela je obširno klijentelo in jc živela jako dobro. Jemala je otroke proti enkratnemu plačilu za več let, to so bili po navadi otroci bolj premožnih ljudi, in tudi proti plačilu v obrokih. Končno pa se je zdelo ljudem čudno, da otroci, posebno premožnejših, pri njej tako hitro mrjo. Od početka so mislili, da je vzrok temu siaba brana in preskrba. Končno pa so prišli na sled, kakšni strašni ženski so zaupali starši svoje otro-čičke. Kako je delala ta ženska z otroci, naj služi v pojasnilo samo en slučaj, ki jasno kaže, da je ta ženska vsega zmožna. Neka triletna deklica jo je nekoč razjezila. Šlo je za otročjo malenkost. Zverinska ženska pa je vlekla otroka k ognjišču in mu držala obe roki toliko časa na žrjavici. da sta skoraj do gležnjev pogoreli. Otrok je umrl vsled bolečin v njenih pesteh z ročicami na žrjavici. To je dokazano. Babo so aretirali in uvedli obširno preiskavo.
* Smrt v gorah. Letošnja štati-stita izkazuje za leto 1913. v Vzhodnih Alpah 114 smrtnih nesreč. Število je nekoliko manjše kot število leta 1912., to pa največ zaradi tega, ker je bilo lansko poletje neugodno, posebno za visoke ture. A*.ed ponesrečenci je 6 žensk, dalje so trije vodniki in 4 vojaki. 41 ponesrečencev, torej 36% je takih, ki so hodili sami. Pri teh se že zaradi tega težko določi vzrok in način nesreč. Šest turistov je ponesrečilo vsled nenadnega viharja in snežnega zameta, 7 so jih pokopali piazovi, 6 jih je i bila strela, enega je ubila ledena pl šča, tri pa je podsulo kamenje. Večje ^te-viio jih je zmrznilo, nekaterim * se potrgale vrvi in zopet drugi so tabeli. Pri največ nesrečah igrajo klavno vlogo predrznost, posebno pri plezalnih pa 'tijah, boja brez vodnika, precenjevanje lastne moči in lahkomiselnost. Izmed teh 114 žrtev je bilo 43 Avstrijcev, 39 Nemcev, 16 Švicarjev, 3 Francozi, 2 Italijana in po 1 Belgijec, fiolandec in Danec. Pri 8 ponesrečencih se ni moglo dognati, kdo so. Eena tretjina nesreč pride na tirolske gore dve tretjini pa se razdelita po ostalih avstrijskih Alpah.
* Pastirsko   pismo belgijskih
škofov. Belgijski škofi na čelu jim kardinal škof v Bruslju so izdali po celi deželi zelo obširno pastirsko pismo, ki je naperjeno proti modi in plesu novejšega časa, To pismo očita belgijskemu ženstvu, da vporab-Ija za s\oje obleke premalo blaga, da so napravljene njihove obleke iz preveč prozornega blaga in da se preveč gleda na črte in obrise telesa. Proti »perverznemu svctu<- sploh nastopajo škofi zelo ostro. Zakonske žene se rote. da naj se ne obnašajo pti piesu in drugod tako očividno nespodobno. Zakonskim možem se svetuje, da naj se upro zapeljivi modi. Matere se opozarjajo, da naj pazijo na svoje hčere na plesih, v giediščih in vseh drugih javnih lokalih, kakor tudi na cesti. Pazijo naj kakšne knjige bero in kakšne slike dobe v roke. Mladim fantom pa se naroča, da naj pri izbiri deklic prezirajo one. ki so vzgojene v perverzni modi, ki nosijo take obleke in plešejo take plese. To pastirsko pismo je vzbudilo po celi deželi veliko pozornost in nejevoljo, nekaterim pa seveda to ugaja in ti celo zahtevajo, da bi izvedla duhovščina v prihodnji zimski seziji popolno nravstveno kontrolo (?)
— Umrl fe snoči ob 10. zdravnik dr. Galatia, star šele 38 let. Pokojnik, ki je pripadal nemško-na-cljonalni stranki, je pred nekaj leti piestopil k protestantizmu, sedaj na smrtni postelji pa se je dal od redovnice pregovoriti in se je vrnil v katoliško cerkev. Dr. Galatia zapušča vdovo in več otrok, ki zaslužijo toliko več sočutja, ker je pokojnik svoje, nekdaj precej veliko premoženje, pri nesrečnih transakcijah večinoma izgubil. Pogreb se ho vršil jutri ob 3. popidne.
Telefonska in brzojavna
poročila.
Državni zbor.
Dunaj, 23. januarja. Državni zbor je danes sprejel profesor, službeno pragmatiko v smislu odsekovih predlogov. Državni zbor je nato razpravljal o uvedbi visokošolskih kurzov za obrtne zadeve.
Davčni zakon in službena
pragmatika. Dunaj, 23. januarja. Cesar ie danes sankciioniral novi davčni zakon in službeno pragmatiko. Uradno se razglasita oba zakona v nedeljo.
Socijaino zavarovanje. Dunaj, 23. januarja. V socijalno-zavarovalnem odseku so zavzeli Češki člani stališče proti posebnim pravicam, ki jih naj dobi Galicija. Zahtevali so ureditev narodnostnega vprašanja uradništva v socijalnem zavarovanju. Dokler se tej njihovi zahtevi ne ugodi, ne pripuste razprave o § 2. predloge.
Proračunski provizorij. Dunaj, 23. januarja.  Nemški Na-tijonalverband je sklenil, da   se zavzame za kratkodoben 3 do 4 mesečen proračunski provizorij.
Lokalne železnice. Dunai, 23. januarja. Predlog o lokalnih železnicah se ne bo mogel brez prvega branja izročiti odseku, kakor je bilo nameravano. Rusini so vložili proti temu ugovor.
Hišno - razredni davek. Dunaj, 23. januarja. Zbornici je predloženo poročilo o reformi hišno-razrednega davka.
Škof proti župniku. Dunaj, 23. januarja. Interpelacija poslanca dr. Ravniharja zaradi brošure >Škof proti župniku^ je bila včeraj priložena državnozborskemu protokolu in je brošura zato imuni-zirana.
Češko - nemška spravna pogajanja.
Dunaj, 23. januarja. Danes opoldne so se sestali pri ministrskem predsedniku grofu Stiirgkhu delegati čeških strank, katerim je ta izročil elaborat vlade za češko - nemška Spravna pogajanja, ki obsega 7 predlogov. Češki delegati so vzeli predloge na znanje in izjavili, da bodo referirali o njih svojim klubom. Češki radikalci so podali po poslancu Švihi izjavo, da njih prisostvovanju pri današnjem sestanku ni pripisovati meritorne važnosti. Češki radikalci vztrajajo sleji kot prej na principu ne-razdelnosti Češke, na enakopravnosti obeh jezikov v celi kraljevini in na uvedbi splošne in enake volilne pravice. — Vlada še ni izročila vseh predlogov in jih bo prihodnje dni izpopolnila.
Ogrski državni zbor.
Budimpešta, 23. januarja. V ogrskem državnem zboru je prišlo danes do velikih škandalov zaradi včerajšnjega napada grofa Tisze na poslanca Dessvja. Opozicija je klicala vladnim strankam: »Panamisti! Roparji! Tatovi!« Nekaj opozicijonal-nih poslancev je bilo izključenih, ker pa niso hoteli oditi, je predsednik suspendiral sejo in jih je straža odstranila. Poslanec Andrassv je silno ostro govoril proti predsedstvu in ministrskem predsedniku. Predsednik mu je vzel besedo, ker pa vzlic temu ni hotel nehati, ga je izročil imunitetnemu odseku in pozval stražo, da ga odpelje. Straža ga je s silo odstranila. Škandali se nadaljujejo.
Še enkrat ogrska prometna banka.
Budimpešta. 23. januarja. Splošna prometna delniška družba je izkazala za diskretne izdatke nad 2 milijona kron. Od te vsote je vrnil groi Tisza 1,400.000 K, glede preostanka še ni jasnosti. »Az Est« pravi, da so dobili cd ostale vsote fchrši notranji minister Kristoffy 350.000 K, predsednik prometne delniške družbe grof Kornvsz 50.000 K. sin bivšega trgovinskega ministra Horanszkv 50.000 K, svak predsednika mestnega stavbnega sveta 100.000 K in njegov sin 150.000 K.
Tisa a in Romun!«
Budimpešta, 23. januarja Zatrjuje se, c! \ so poKninrin Romunov z grofe m Tiszo stopila v kritičen stadij in da sc bodo najbrže prekinila.
Generalna stavka v Fetrogradn.
Petrograd, 23. januarja. Generalna stavka, ki je izbruhnila včeraj v spomin na Črno nedeljo 1905, je splošna. Nad 100.000 delavcev ni šlo na delo. Na Nevskem prospektu je prišlo s policijo do krvavega boja. Policija je rabila orožje.
Nemški državni tajnik Jagov.
Beroiln, 23. januarja. Listi poročajo, da odstopi v kratkem nemški državni tajnik v uradu za zunanje zadeve, Jagov.
Rusija in Švedska.
Stokholm, 23. januarja. Švedsko časopisje vehementno napada Rusijo. Listi opozarjajo na obsežne ruske vojaške priprave na Finskem ter izjavljajo, da ogrožajo te priprave varnost Švedske. Liberalni list »Aften-bladet« piše med drugim, da pomenijo te ruske priprave isto, kakor predznaki napovedi vojne s strani Rusije.
Angleška vojna mornarica.
London, 23. januarja. Zdi se, da je prišlo do sledečega sporazuma glede angleške vojne mornarice: Posebne nove ladje se ne bodo gradile, pač pa se pospeši gradnja štirih vojnih ladij normalnega programa. Na vsak način vztraja Angleška na svoji zahtevi, da mora imeti vojno bro-dovje, ki je najmanj za 60% močnejše od najmočnejšega kontinentalnega brodovja.
London, 23. januarja. Ministrski svet je sprejel mornariški program, ki zahteva 50 milijonov funtov šter-lingov za izpopolnjenje angleškega vojnega brodovja. Napovedana kriza v angleškem kabinetu ni izbruhnila. Skiepi ministrskega sveta so bili solidarni.
Revolucija v Mehiki.
New York, 23. januarja. Iz Mehike poroča mehikanski vojni minister, da so izgubili vstaši pri poskusu zasesti Cuernavaco 2000 mož.
Dogodki na Balkanu.
Pred novo balkansko vojno.
Pariz, 23. januarja. »Echo de Pariš« zatrjuje, da bodo v Atenah na turški predlog, da naj se prično direktna pogajanja glede Egejskih otokov, odgovorili absolutno negativno in dostavili, da je za taka pogajanja že prepozno. Glasom neke vesti iz Aten, je namreč Turčija že odposala neki paraik s četami pred otok Mlti-lene.
Kiel, 23. januarja. Za Grško zgrajenih 6 torpedovk je zapustilo včeraj Kiel.
Monakovo, 23. januarja. Iz Pariza poročajo, da ]e vlada v Carigradu izdala ukaz, da se pokličeta pod orožje rezervna letnika 1888 in 1889 I. in IV. armadnega zbora.
Beroiln, 23. januarja. »Vossische Zeitung« prinaša interviv z grškim kraljem Konstantinom, ki je baje izjavil, da upa, da se bo posrečilo odpraviti vse težkoče. Grška je resig-nirala na Epir in prinesla tako veliko narodno žrtev. Grška bo obdržala vse otoke razen otokov Imbros, Te-nedos in Castelorizo. Za enkrat se ni bati težkih zapletljajev med Turčijo in Grško.
Pariz, 23. januarja. Listi pravijo, da Turčija nalašč zavlačuje pogajanja z Italijo glede dodekaneza, ker hoče, da ostanek) ti otoki tako dolgo v italijanskih rokah, da se konča volna z Grško.
Albanija.
Dunaj, 23. januarja. Danes se uradno razglaša, da se je kontrolni komisiji v Valoni posrečilo prisiliti Izmail Kemala, da je podal demisijom z njim je odstopil tudi cel takozvani kabinet. Dosedanji ministri dobe naslov generalnih ravnateljev.
Valona, 23. januarja. Za ravnatelja nove vlade je imenovan bivši albanski minister Fevzi beg.
Srbski prestolonaslednik.
Belgrad, 23. januarja. Prestolonaslednik Aleksander se je odpeljal z ministrskim predsednikom Paši-eem v Petrograd h krstu novorojenega vnuka kralja Petra, sina velike kneginjc Jelene.
Bolgarsko sobranje.
Sofija, 23. januarja. Termin za nove volitve v bolgarsko sobranje je bil določen za 5. marec.
Bolgarska se približate Srbiji?
Belgrad, 23. Januarja. V tukajšnjih političnih krogih zatrjujejo, da je Bolgarska zaupno sporočila srbski vladi, da bi bila pripravljena skleniti s Srbijo novo zvezo, ako Srbija izstopi iz zveze z Grško. Nova bolgarsko - srbska zveza bi naj temeljila na medsebojni poravnavi gleds Makedonije, in sicer na ta način, da bi Srbija odstopila Bolgariji Kočane, Radovište, Kratovo in Stip, dočim bi naj Srbija dobila kot nadomestilo za to Lerin, Vodeno In Kostor, katero
ozemlje bi se odvzelo Grkom. Srbska vlada je na to ponudbo odgovorila, da je vezana s pogodbo na Grško in Romunijo, a da bi se tudi sicer dobro premislila, predno bi sklenila novo zvezo z Bolgarsko, ker jo je skušnja izučila, da se na bolgarske obveze in obljube ni zanašati, dokler je bolgarski vladar Koburžan Ferdinand.
Moški v novi Bolgarski.
Sofija, 23. januarja. Volitve v bolgarsko sobranje se bodo vršile v stari in novi Bolgarski istočasno. Vsled tega so morali izvršiti v bolgarski Makedoniji in Trakiji ljudsko štetje, ki je pokazalo, da so moški tam skoro izginili. V okraju Meinik je na primer izmed 28.271 prebivalcev samo še kakih 7000 moških, v okraju Melomia pa od 33.350 prebivalcev samo 8000 moških.
Seres.
Solun, 23. januarja. Grška vlada se bavi z vprašanjem zopetne zgradbe Seresa. Ko bo dobila večje posojilo, se bodo pričela prva dela. Grška vlada je poslala tja že več inženirjev, ki naj izdelajo načrte.
Gospodarstvo.
— Zvišanje davka od žganja in s tem zvišanjem združeni naknadni davek od žganja. S 1. februarjem 1914 se zviša, kakor je pričakovati dosedanji davek od žganja, ki znaša kot narejnina in potrošnina po nižjem stavku 90 v od litra alkohola, kot potrošnina po višjem stavku pa 1 K 10 v od litra alkohola, za 50 v od litra alkohola, tako da bodo znašali označeni stavki od tega dne dalje 1 K 40 v, odnosno 1 K 60 v od litra alkohola. To zvišanje se vpelje pod imenom ?>doklada k davku od žganja«. Povodom tega "zvišanja nastopi dolžnost doplačati od vseh zalog žganih opojnih tekočin, ki se bodo nahajale dne 1. februarja 1914 v prostem prometu, naknadni davek od žganja v znesku 50 v od litra alkohola. Izvzete od naknadnega obdače-nja.bodo samo zaloge, ki ne presegajo deset litrov alkohola, če se te nahajajo v posesti obrtnih strank, ki posredujejo promet z žganimi opojnimi tekočinami, in pet litrov alkohola, če se te nahajajo v posesti privatnih strank. Stranke bodo moralo najkasneje dne 3. februarja 1914 svoje naknadnemu obdačenju podvržene zaloge žganih opojnih tekočin naznaniti, poslužujoč se za to uradnih tiskovin, ki se bodo oddajale strankam brezplačno pri vseh c. kr. davčnih uradih in pri vseh c. kr. oddelkih (ekspoziturah) finančne straže, v dveh izvodih onemu oddelku finančne straže, v čegar okolišu se hrani zaloga. V ostalem veljajo za naznanjevanje takih zalog žganih opojnih tekočin v splošnem enake določbe, kakor so bile razglašene povodom zvišanja žganjarine v L 1901 z odlokom c. kr. finančnega ministrstva z dne 13. julija 1901, drž. zak. št 105. Te natančnejše določbe se bodo še javno razglasile in se interesenti za sedaj samo opozarjajo, da se dobe tiskovine za omenjene prijave žganih opojnih tekočin že sedaj pri vseh c. kr. davčnih uradih in pri vseh c. kr. oddelkih (ekspoziturah) finančne straže in da je tem organom naročeno, da postrežejo interesentom na zahtevo že sedaj brezplačno s temi tiskovinami.
— Slovenska korespondenca s tujimi tvrdkami nima samo namen, da pokaže slovenski trgovec, kot re-prezentant svojega naroda, svojo zavednost in da se ne osmeši z edino-zveličavno nemščino, nego v prvi vrsti je namen slov. dopisovanja, vriniti kolikor mogoče veliko Slovencev v tuja podjetja. Kako velikega pomena je življenje v tujini za vsakega, mi ni treba poudarjati. Nagla-šam le. da se človek navzame v tujini tudi podjetniškega duha, da se tam izvežba praktično, tam vidi načela, temelje, organizacijo velepod-jetij itd. To je najboljša šola, in kar je tudi mnogo vredno, nič ne stane, še dobro plačo se dobi v njej. V moči slovenskih trgovcev in obrtnikov je, da pripravijo taka prosta, brezplačna učna mesta svojim sinovom, v najboljši šoli, v šoli življenja. — Poglejmo nekoliko k drugim narodom. Cehi so se gotovo največ naučili pri svojih sovražnikih, pri Nemcih, tako na narodnem, kakor tudi na narodnogospodarskem polju. Nemci še dolgo ne bi tekmovali z Angleži na suhem in na morju, ko ne bi bili vrinili svojih sinov v angleška podjetja. In to ni bilo težko: Dopisovali so jim samo v svojem jeziku in vsak tuj dopis vračali. Tujec jim je moral izvežba-ti sinove, in danes se vidijo krasni uspehi takega ravnanja. Gotovo se ne vrnejo vsi nazaj v domovino, ali gotovo je, da eden lahko odtehta 50 drugih. Ko bi slovenski trgovci in obrtniki Vedeli, kako velikega pomena je slovensko dopisovanje, se ga bi gotovo tudi posluževali. Le oči jim
je treba odpreti. Znana nam je tuja tvrdka, ki proda Italijanom veliko manj nego Slovencem, a vendar rabi ,3 Italijane za italijansko dopisovanje, med tem ko ima le enega Slovenca in še ta je s slov. opravili gotov povprečno v eni uri na dan! Žalostno ic, da mora Slovenec pisati slovenskemu trgovcu v blaženi nemščini Seveda se mu vsi na tihem smejejo. — Neki češki trgovec v Trstu zahteva odločno samo češke dopise! Povsod je bolje, tudi Hrvati so veliko bolj zavedni nego so Slovenci. — Kaj pri nas res vsi opomini in vsa opozorila nič ne zaleže jo?
Telovadno društvo ,Sokol' v Ijubljani
vabi bratsvo članstvo na svoj
redni
občni zbor
ki se vrši
Banes, v petek, 23. januarja ob 8. zvečer v restavraciji „Narod. doma4*.
SPORED:
L Nagovor staroste, 2 poročilo tajnika,
3. poročilo blagajnika,
4. poročilo pregled, računov,
5. poročilo o prorač. za leto 1914,
6. poročilo gospodarja o inventarju,
7. poročilo načelnika,
8. poročilo jezdnega odseka,
9. volitve:
a) odbora,
b) praporščaka,
c) pregled, rač.,
č) delegatov  za   občne zbore ljubljanske sok. župe,
d) delegatov    za   občne zbore
slov. sok. zveze, raznoterosti.
10.
Na zdar'
ODBOR.
Sznasnji list obsega 6 strani.
Izdajatelj in odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnihar, drž. poslanec
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
AH veliko sedite?  Sedežne poke iz nalašč v ta namen pripravke kiobučevine popolnoma zabranio odrgnenje in ono nevšečno svetinje hlač in kril. Prijetno, udobno in zdravo sedenje!   Pozor trpini na emoroidah!    Prospekt   pošlje na ahtevo: Anton Obreza, tapetnik Ljubljani,    Seienburgova ulica rt. 1._(3578)
Vsakem brivcu pošljem zastonj pa nefrankovano — po naročilu tvor-- ice za lvsotorm, dva ali štiri ele-intna. pozlačena desinfekcijska arata in zraven spadajoče table. ;ramo poštnino (70 vin.) piača prejemnik. Kemik Mubmann, Dunaj, XX., Petraschgasse 4.
Zimska zabava otrok. Vedno rastoče razširjenje zimskega športa ■udi na otroke in brez dvoma povedana občutlivost otrok za prehlaje -ta v nekakem nasprotju, kar je mno-
m staršem povod, da otrokom odrekajo zimsko zabavo. Tega naj bi ue delali. Zimske zabave vsake vrste so brez dvoma zdrave; večja občut-
•vost otrok ima druge vzroke, pro-katerim je gibanje na prostem, tudi
jzimi, dobrodošla pomoč.   Ako se
ičemo izogniti nevarnostim takega zimskega razvedrila, ki so jim vedno
zrok neprevidnost otrok, dajmo jim par sodenskih mineralnih  pastilj —
Fayevih pristnih sodenic« — seboj, ;i jih bodo otroci pač tudi jako radi ;živali. Nikakor pa ni treba otrok zapirati v sobe.
Meteorolosiuio porotno.
išfoa ss4 ■•rjem
Srednji zrafii tlak 736 rsl
Čas opazovanja	Stanje barometra t mm	—	Vetrovi	1 Nebo
2. pop.	735 4 i	—28	si. jvzh.	oblačno
9. zv.	739 0 !	-5-7	si. sever	•
7. zj.	7497 j 1	-70 1	slab jug	
Srednja včerajšnja temperatura —4 5 • orm. —2 2"' Padavina [v 24 urah mm 00.»
Borzna poročila.
fffS
»Kreditna
trni
V LJBUJMl-.
33. januarja »14
• najeva renta i irebrna renta
4° a kranjsko deieino posojilo 4% k. o. Četke del. banke .
■feffce !s 1.18«0 %
mm        MM 1864 . .
mm.....
zemeljske I. izdaj«
otroke hfpotečne , dan. komunalne , avirr. kreditne . # ljubljanske . . , avstr. rdeč. krila ,
bazuka . . i ; turike .   .   . 1 1
f fuhUanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne družbe . lažne železnice .... LVtavne Železnice ... Alplne-Montan . . . ♦ Češke sladkorne družba • Zim os t enake banke.  , ,
Hal
Cekini.....; ;
Marke    .  .   •   •   •   • *
Franki.....Z .
lire........
Rablfl .......
Žitna cene v Budimpešti.
Dne 23. januarja 1<U4
T i r m I n.
Pšenica za apr. 1914. . Pšenica za oktober 1914. RZ za apr. 1914 . . , Rt za oktober 1914 , . Oves za apr. 1914. . . Koruza za maj 1914 . .
82-70	atafMi ' 82 90
8685	67 05
k 8330	83 40
82 6S	82 85
—■—	
80-	87 —
	463-
it	690 —
290 —	3CO-—
	296 —
244	254 —
231 —	241 —
469-	479-—
479 -	48»
6-? 35	66 35
52 -	56 -
31 25	3525
i   26 —	30 —
) 229 50	23250
406 —	408-—
1 631 75	6347S
i 519 —	5:0—
102 50	1o3 50
j 710 - J	711 —
j 800-50 527'—	801 50
	r*29- -
1 273-75	274 75
j 11-39	1143
! 117 50	117-70
1 95*^2»	Q5-52»
1  94 95	95'1,5
!' 252 75,	253 10
obvestila.
naznanja v svo-iem in v imenu otrok Molaanl in Aelal ter vseh drugih sorodnikov prežaiostno vest o prezgodnji smrti predragega soproga, "očeta, sina brata in svaka, gospoda
ir. al Enma Oilbiii
ki »e 22. januarja ob 10. zvečer *» 38. letu starosti po dolgem težkem trpljenju, previden s tolažili sv. vere bil poklican v boljše življenje.
Zemski ostanki dragega pokojnika se bodo v soboto, 24. januarja ob 3. popoldne v niši žalosti, Poganska cesta št 18, slovesno bla gostovili in na pokopališču pri Sv Križu položili k večnemu počitku.
Sv zadušne maše se bodo služile v Ljubljani in Planini. M4
V Ljubljani, 23. jan. 1914.
Prri krujtkl pegretii ta?t4 Fr Doterlet.
Rrez vsakega posebnega naznanila.
aa 50 kg II 87
za 50 kg 10*98
za 50 kg 9*01
za 50 kg 8 61
za 50 ke 7*99
za 50 kg 6 87
Zahvala.
Povodom prebridke izgube našega
iskrenoljubljenega očeta, gospoda
Frana Pevca
tovarnarja v Dola
izrekame vsem cenjenim udeležencem ki so spremili dragega rajnkega k večnemu počitku našo iskreno zahvalo
Osobito pa se zahvaljujemo gosp. dr. Jenkotu zdravniško postrebo in čč. usmiljenkam v holnici za skrbi-polno bo.niško postrežbo, ter vsem darovalcem lepih vencev. 34
DOL p. LJUBLJANI, 23. jan. 1914
Žalujoči otroci
Vsem znancem in prijateljem naznanjamo prebridko vest, da je naš ljubi gospod
Julij MtUler
fotograf v L,nbllani
danes, 23. januarja ob 9. dopoldne po kratkem, hudem trpljenju, previden s sv. zakramenti za umirajoče v 70. letu starosti blaženo zaspal
v Gospodu.
Zemski ostanki dragega pokojnika bodo v nedeljo, 2S. januarja ob pol 3. popoldne iz deželne bolnice prepeljani na pokopališče pri Sv Križu, kjer se poiože k večnemu počitku
Sv. posmrtna maša se bo služila v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja. 345
V Ljubljani, 23 januarja 1914.
Zalal**i •■tali.
Prvi kranjski pogrelmi zaroti Fr. Dobertrt.
Prešernove slike
prodaja h pošilja po poltecm mzetji Iv. Bonač v Ljubljani.
fena sliki 5 kron. 372
Qtev. 32/V. u.
343
Podpisani mestni magistrat naznanja mladeničem, rofenim leta 1891,
1893 in 1895« ki stopiio letos v naborna, odnosno ćraovojna leta : 1 ) da so v smislu § 34  vojnih predpisov L del. 1. zvezek
od 27. januarja do 3. februarja t 1.
imeniki ooih mladeoiČev, ki prid^ o letos k naboru, v mestnem vojaškem nradu, Mestni dom, I. nadstropje in v uradnih urah, vsakemu na ogled. Kdor opazi kako izpustitev ali napačen vp ali ima pomislek proti prošnjam za nabor v bivališču ali za vojne olajšave,  naj to pismeno ali ustno naznani tukajšnjemu
uradu ;
2) da so v smislu § 8. črnovojnih predpisov
od 27. Januarja do 3. februarja L L
v omenjenem uradu na ogled imeniki domačih in tujih, lela 1895. rojenih, od 1 januarja 1914 črnovojništvn podvrženih mladeničev. Pogreški naj se pismeno aLi ustno naznanijo tukajšnjemu uradu.
Mestni
dne 2. januarja 1914.
Hič ne pomaga!
▼m vpH|e Je §Us ppllsiega v pnMarL prav« —gieike
gramofone «on^ne
gramofonske plošče J
dobite Is prve roke
•dino
v moji trgovini.
Caruso, Slezak, Demuth, Battistini, Selma Kurz in drugi svetovni pevci pojo vsaki dan v moji prodajalni
Sodna ulica 5, poleg c kr. dež. sodnije.
Poslušanje popolnoma brezplačno.
A. Rasberger, LJubljana.
Glavni zastopnik: The Gramophone Co. Limitd. London, Avstrijske gramofonske družbe na Dunaju, Homo-phon Compnv Berlin.
Velike godbene antemate vedno v zalogi«
R8V0ST!   Samoigrajofi klavir z navijanjem na pero. HOVOST!
3513        Od dobrega najboljše!
Listni delavnici zi popravili. Ceniki frankoj
St 23.475/13.
342
Za zgradbo železobetonskega mostu čoz potok Roko pri Kočevski Reki
okr. Kočevje
na okroglo 8000 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo popusta aH doplačila v odstotkih na enotne   cene proračuna naj se predlože
do 9. februarja 1914. ob 11. uri dopoldne podpisanemu dež. odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kclkovane s kolkom za eno krono, doDO-
siati je zapečatene z napisom: nPonudba za prevzetje gradbs železno« betonskega mostu pri Kočevski Beki""
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razven tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni, zlasti v komunalnih zadolžnicah ali zastavnih pismih kranjske deželne banke.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Naprti,  proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem
uradu.
Od dež. odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 20. januarja 1914.
in VI morate tudi vedeti, da je v Vaši hiši zanesljivo razkužilo neutrpljivo. Bolezni, ranitve se pripete večkrat. Za razkuževanje ob bolniški postelji, za antiseptične obveze ran, oteklin, za irigacijo in ubranite? nalezenja, za stalno rabo pri vsaki vrsti razkuževanja in odstranjenje slabega duha je najboljši znanstveno mnogokrat preizkušeni in po vsem svetu znani, za najboljše razkužilo sedanjosti pnpoznan
LYS0F0RM
Ker učinkuje hitro in zanesljivo, ker ga vsakdo brez nevarnosti lahko rabi in prijetno aromatično diši, kože ne draži in stane prav malo, ga priporočajo skoro vsi zdravniki in pri vsaki hiši radi rabijo. V originalnih steklenicah (zelenih) z navodilom vred se po 80 vinarjev steklenica s 100 grami dobiva povsod.
Pazite, da Lysoform zoprni duh in pot hitro odstrani!
Za desinfekcijo ust se izdeluje Lvsoform s poprovo meto (steklenica po K 160).
Poučno, od odličnega zdravnika spisano  brošuro o  »Z d r a v j u  in de sinfekciji«  Vam pošlje zastonj kemik Hubmann, referent »Lysoformwerke< na Dunaju XX., Petraschgasse 4.
Kupujte Lvsoform samo v originalnih steklenicah z navodilom. Svarimo pred ničvrednimi ponaredbami.
Vse obolelosti sopil, J>lj
dusljivi in navadni kaSelj, katarje, influenco in nadnho ^Tp^UVl SIR0LIN0M „R0CHE".
flrolia „RoeheM se dobiva po vseh lekarna* po 4 H.
Ostani vedno zvest dobremu,
K"-- .-^.--»rr;:: ~:—'■ ..-i-."ir—rr—- ■ ,.'!.:....n'.-'. .mi'n.m ,m^'m'-'-wr^\,u ^r-mrir-~7~:^
Id se je kot tako obneslo. Jedilna mast wCeresu je znana pri vseh gospodinjah, ki morajo štediti, kot najbolj izdatna jedilna mast« „Ceres" namreč ne vsebuje vode kakor druge masti Jedilna mast „Ceres" je popolnoma čista in zato mnogo iz* datnejša. Pri vporabi se vzame vedno Vi jedilne masti „Ceres**
manj nego kake druge.
Stran 6.
»SLOVBNSKi NAKUO* dne 2a. januarje 1914.
18. štev.
kmetijski ImistaflMad
(ustanovljena leta 1767)
je najstarejši Irmetijslcl sastop v Avstriji, ki nudi svojim udom največje ugodnosti, mt da bi udje imeli kakšne drage dasmsvM zuosti, kakor da plačajo aa leto 4 K Udje prejemajo družbeno glasilo .1
0000. fctoi*)
Je najstarejši, najoUirneJSi in bogato s podobami opremljen luaeajaki Ust v slovenskem jeziku, Id ae ame me« tkati v nobeni slovenski kmetijski MM. kjer
jim je kar aor ah gospodarski napredek. Izhaja v obsegu dveh anf po dvakrat na mesec. Naročnina jc 4 K na leto. Zrn ude kranjske kmeti Jake družbe z*ston).
Posamezne Številke zastonj na ogled. 4744
kakor sadno drevje, semena, umetna gnojila, močna krmila itd, dobivajo udje c. kr. kmetijske družbe v najboljši kakovosti, z zajamčeno vsebino po najnižjih cenah ter je " vsaka prevara izključena. ::
Zahtevajte
Priporoča so kot strokovnjak
, JURMAN
=3 cenik, sas
optik -speclallat, optični zavod i električnim obratoi
Bodite previdni pri nakupu očal, ker le specialist vam lahko ssssnssssssssnsssssssssm očala in Vas strokovn   ško nostri
pravilno
Nova stekla za daleč in bližino, važno za dalekovidne.
Pozor! Pozor!
Jak. Wermutk   z Dunaja je tukaj   in   kupuje   odloženo moško obleko, vojaške uniforme, železničarske • plašče,   sedla in   pritikline, pramice (borte) in plačuje najvišje cene.
Dopisi poste restante. 306
Tvrdka Jnlius Meinl, uvoz kave
priredi dne 23. in 24. januarja j
1914 v svoji filialki
Ljubljana, Šelenburgova uL 7 j
poskusno Kuhanje
ter   občinstvo   k  temu  vljudno vabi Obenem  pripominja, da   bo   tvrdko j jako   veselilo.   Če    kdo   privede Še
znance s seboj Od   devetih   zjutraj   se   bodo zastonj dajale poskusnje le odraslim.
Prva krailska tnania voze? Peler Keršil.
nasl. brata Oroszy
ss v Spodnji Šiški pri Ljubljani
prodaja zaradi prevelike zale§e vosov, eno- in dve- ^
vpretne voitve poti----
Obenem  priporoča svojo bogato  zalogo drugih vozov ter
pošlje cenike brezplačno.
Tudi vsa tozadevna popravila in dela se po najnižji ceni izvršujejo. 2611
Tovarna izdeluje tudi
iMOfe iaiosei za vse rt avtomobilov.
'Z »
c3 e>i
(0
o >
Os "
- H
- rt
O   (S o
s ^ i
>€/»
G m »o
I i f
E to ■
a. (L
2 ©
SmV & š *
C3 63
5 .2 3
e<3
m M
* rt
6 M
se
l? H
■ -- M
i a
: s
0 H
1 2 o S
■o D
SS w
s 5
H
Krepkega 1..
iz poštene hiše s primerno šolsko iz obrazbo ter oridne
v •
I lili!
Trn itnuiiinTiinTi ttttjI
kvalitativno najfinejšo in nogam najbolj priletno obutev ya dame in gospode.
Prave ruske galore. gamafe i. t dt priporoča
faglo zaloga čevljev /in ton J\iovak, JLjubijana, Šelenburgova u t ?.
sprejme ivrdka Jos. Erratfl V RSo« kronogu (Dolentsko). 196
Ali je dobitijočtočno in neškodljivo uč in-kuega sredstva proti
me?Ki oslabelosti?
Velezamiv opis o presenetljivem razkritju nemškega potovalca po Afriki (pripo-znano tudi od številnih nemških in inozemskih profesorjev in zdravnikov) razpošilja za 20 h za poštnino v zaprtem dvojnem  pismu brez natiska dr. med.
RL Šeemaim. Somraerfeld 83. (Ffo.)
Gospodje vsake starosti, ki so doslej brezuspešno rabili vse mogoče (aparate, krogijice, metode, praške takozvane oja-čila itd.), mi bodo po prentanju mojega opisa hvaležni. Pišite takoj, ker je ha razpolago samo omejeno število eksem plarov. 4563
Sidro-Thymol-rnazilo
*a lafc"ke doškodbe (rane), nezaceljene rase in opekline. Doz« K — -50.
Sidro-Liniment.
Capsici oamans
Nadomestilo za sidro-Pain-Expeller
Bolatlne otajfa]o£e mazilo ca prehlajenje, ceumatizem. trganje po udib, itd.
Steklenica K -.80. 1.4D, 2.—
Sidro-Albuminatželezna-tinktura
Za malokrvnost in bledico. Steklenica K M0.
Dobi se skoro v vsaki apoteki ali pa direktno v
Dr. Richtcr-jevi apoteki „pri zlatem levu", Praga I, Elizabethstrasse 5«
zdravnik
sposoben za vodno zdravljen], so
v procvitajočem zdravilišču Kranjske se daje za sezono 1914 Vsi nv^      V   lt3JGIHa K|
za procvitajoče zdravilišče Kranjske od maja 1914 naprej v zavod za vodno jjj^^^^^^^ij^j^ J^^p^pJ^t^^!■ m^^ M -sa—ss¥
JI Ugodni pogoji   Ponudbe po i:   ,,Gfinstige  Gelegenheit 5007" Rudolfa Moste, Dunaj, I. Seilerstfttte 2.
zdravljenje.  Ponudbe pod:  „Kurarzt  5007" na RndOlU MOSSO, aHUsmf,
I. SeilerstStte 2. 335
ZA HOTRAlSkJE IN■ KIHUR3iCf\£ ■ BOLEZNI. Rj •PORODNIŠNICA
. JSIA• KOMENSK^
SEF-ZDRrt^NiK PF3MARU DR FR. DERGANC
K 617/13-5
Dražbeni oklic.
219
Orisat! plssst Jtomtm oseT irtjt I 4'—. sedaj K 3 — Mami ssfti Jtrn^T snjt I T% seiaj K T-
Prodado se dne 26. januarja 1914 la aulodalo dal
Ob 9- uri v Hranili na javni dražbi:
velika zaloga usnja, čevliev in vsakovrstne
čevljarske potrebščine.
C. kr. okrajna sodnija* v Kranja, odd.
dne 22 januarja 1914.
kocke za govejo juho
so kocke poznavatelja. Izdeluje jih edino ts
lnstl©blfif-OV<
družba največja izdelovateljica mesnih izvlečkov na svetu, in dajejo po svoji sestavi iz najboljšega mesnega izvlečka pravo govejo juha
3
Tvorniška zaloga avtomatov
gramofonov in plošč •57 0
■
e
bS 1
na
336
0»
^5
Žalec
Zastopnik naivečjih tvornic tu in inozemstva
Specialne ploSče naislamejSih opernih pevcev in pevk: Caruso, Szelezak, Naval, Demuth, Battrstfni, Arnotdson. Destin, Selma Kurz itd. Vsa popravim izvrSajem v svoji lastni delavnici točno in solidno. — Pri večjem odjema popust. Cenilci brezplačno.
Avstr. amerlkan. s zaloga čevliev s Prešernova nL 52.'
Jfaii čevlji po kakovosti, :: srikziosti ii eleganci :: srtktst vsako konkareico.
80
3304^7
^0G4