teto Ul flHfllM t.                          ? umlati, v srn 6. jamni mi.                                   (eno Dm 1*50
^^———i^—■——^^_.                        _____________________________________________        ^^^^^^^                                                                            ■                                                                "   _______            '________^_____
•ctof« na *mm ptit^M, Iirnail Ntolj« la prnrikt. — IaMrmtt: do 30 petit i 2 D. do 100 vrst D 30 p, ve£ji iaserat! p««t visU 4 D; notice, pocUno, tzjav«. rekUne, prekUd bescd* 2 D. — Popust po dogo-tw* — inscratni davek potebev — „iUil—fcl fffu»4" vtlja letno v Jopjslaviji 240 D, za teocemstvo 420 D
Dpravalitvo: KnatUra allca *tcv. 3, pritllftl*. — T«tof*» «•*. S04. gfliBlIli«; Esafteta allca iL S, I. asdstrerf*. — Telefon ste*.   14.
HT       Pottnifi« platana v gotovini,                ?
Madžarske sleparije
S tem imenom lahko poimennjemo velikansko škandaJno afero, ki je iz-brnhnila v Budimpešti in koje posledice segajo v splošno evropsko politiko. Včeraj je morala budimpeštanska poH-cija vsled pritiska franeoske diplomacije aretirari zlavnega krivca slerjarije % ootvorjenimi franeoskimi tisočaki, princa Windisch-Graetza. ki spada med prve madžarske aristokrate in ki ie $tal fia čefn najradikafnejših. desničarskih nacijonalietičnih organizacij na Mađžar-skem.
' V Haago na Hohin<iskem >o *e nam-reč pred tednom pojavili potvorjetii franeoski tisočaki. katerim je franeoska policija prišla kmalu na ^led in tuđi ujro-tovtla njehov madžarski izvor. Poizve-đovanja v Budimpe^i poiom franeoskih detektivov so kmalu obrodila sadove. Madžarske oblasti so prvotno zađrže-vale preiska**o. potem pa v> se morale odati pritisku franeoske diDloraacue in so kot rečeno are ti rale nde!ežence in gfavnega krivca. Zdi pa se, da so v afero zapleteni se širši krogi madžarskih nacijonaltetičnih organizacij in da K poCctje služilo političnim ciljem.
O pok\ arjenosti   današnje   madžarske aristokracije. j>a rudi ostalih nacijo-nalistićnih krogov  ni več dvoma.    Od leta 19IS.. od prevrata naprtj m ■ 'zar-ska javnost ne more prepleti ^-v.lca na brezpomembno  kontinentalno  državico brez izhoda na morje. brez strahovanja narodnih   manjšjn,   slovanskih.   n   •• i-skih m nemških, kakoršnek'a je bila va-jena prejšnia sto!etia v unijf z Avsrri?o. Padec je prsel zanio nepri^akovano. ća se še daiies no more znajti in da pada !z ekstrema v drugi. Venomer sania o -   v/posta vit vi rekete njega osrske^a kra-'   Ijestva. $e danes iihna orave*ra po?jđ-varja, nego regenta Hortlivja, nekdan;e-?a pomorščaka-oficirja. ki ra^oimljivo še poza bi!    modrih   valov  Jadranske'-• ■ *na in ki sania v budimpeštanski kra-'Vi palači o veliki, probujcni Mađzar-
Nacijonalistični  pokreti na Madžarskim po letu ly|S so nosili \«i zap^red *"5tokrvr«i   i>nstolr>vsk?   rnačaj.    .\kcue robejenih Madžarov^   so bile uperje-r«?  proti najbližjim  sosedom, proti  Če-škoslovaški.   Ramuniski   \v.   Ju^-^'-niji. Po madžarskih   solah  uče   pofvorjene zrodoN inske in geografičnt date o Tnad-*^rskem narodu in n»ejfa bivaliJ^ih izveo sedanjib madžarskih državnih mej. N'a   vsc   strani   kousmrirsjo   ^nrobujeni Madžari* in kvarljo dobre odnosne " ednji Evr?n>i- Večkrat so rudi vojasko ^»arožali sosede in naša država 3e rno-rr»la  s Ceškoslovaško  pri  neki  priliki
-  t?b!Iizirati dei svoje \ oiske. da ie prc-
-  ečila avanturo.
Kljnb vsem tem skrajno nezdravim, >!itični situaciji v Srednji Evropi §kod-Lrvim pojavom pa »e Madžarska nživala ^- zzt>^dnem svetn, /lasti med franeosko rplomacik) izredno veiiko spoštovanie • ćelo simpatije. Znani so komplimenti ;anco*kih nepoučenih dipiomatov r^d-irskim državnikom- kadar so se o^'^--ali v Žene^ i ured Društvom na rodo v, ovoreč o madžarskih ^zatiranih t^anj-'nah*  na  Ćeskosiova^kem. ^•  Ju^^sla-*iji ali Rumuniu. Oladko napisane fraze i šc zvočnejsi  srovori v prisini f*in-coičini so v franeoskem ti^ku o<-mevali v novih kompliment ih in Madžarska je • ihko pri vsaki priliki računala na po-l   loc zapadnih velesil. Madžarska prav a prav ni tako dobro zapisana ^n An-Aeški m je v tem oziru se največ jrre§-la rancija. ki bi pač morala glede Madžarske imeti drnjre inf orma tor je. Zaman »« naSe ca^opisje ob raznih prilikah opo. ^arjalo na skrajno distruktivno in v res-5 ici še vedno nem^ko orijentirano mad-, irsko politiko...
Sedaj franeoska diplomacija na !ast-r; koži čuti. kako mi&Ii madžarska jav-T >st o odnosajih madžarske države na-ri-am Tranciji in kako zločin^ko ^lepari-ir- je zamislila naiviš*a madžarska, nacl-laii^tična aristokracija* združena z chstremnimi meš^čanskimi naciionalisti, na škodo francoskeira srospodarst\*a. ki ravnokar preživi ia težko sanaciisko krtzo.
Upmo, da bo to odkritje blajrodejno * ; ivalo na franeosko diplomacijo in da bo najn^vej^a budimneštanska slenarija^ Yoiz potvorjene novčanice so se tiskale đfrektro v državni madžarski tiskarni, za vselet 7r3hHnl3 francrK.kn-m^^^rcke I vezi.                                                            I
Zato memmo. da ni bilo prikladnef-.Šejra trenotka. kakor je sedanji. da se vsi Evropi predoči, kako posubne sile defuiejo v madžarskem javnem življenju, kier se je izrabi'a jnrda in nezasliša-na šleparija s tniimi novčanicami, da hf
sc nftpolnilf blifijnc trrd^^^f^^ih rp~ '
ganizacij za razorno delovanje, ki ima za cilj, da poruši mir v Evropi
Ta pojav dokazuje dovelj jasno, da je madžarsko javno življenje zastruplje-no. da se udaia iJ u zijam in ?rabi za vse-mi sredstvi, da se Ie približa svojemu, vsem mirovnim posodbam in dejstvoin nasprotujoči  tezi o Veliki  MadažarskL
Za to sleparijo se skriva nevarnost madžarske^a iredentizma, madžarske megalomanije, madžarskega stremljenja r>o iniičemii mirovnih pojjodb In na-sledstvenih držav. po izpremembah. nasilnih in vojnih v Srednji EvropL Zato je prav v trenotku na? več je sa medna« rodnega. moralnega ponižanja Madžarske na mestn propaganda, da svet, zla-sti Evropa zazna za madžarske ma 1 i nacije in da iim enerjiciio za sedaj stopi
aapnfe                                   i
Redukcija v minisfrstvu javnih del
V Sk>Tenip je reduciranih 11 uradnikov pri grtdbeni direkciji. — Za cMte ▼ StoTeniii razmeroma malenkottni kredit.
— Beograd, 5. jannai'jA. (Irv.1^ FinaJi^n; (•dbor je aa rčerajSnJl popolrlansk! ?e)' v načelu raspravljaj o proračunu ministrstra ra jaTB% tf*l^. Vladina veCina, ziastf radikalni pas lanci, ««o jjredla^ali v ?vrbo Tarče-vanja re«iukc:..{o nm^TiiStva t<^ea minfstr-btva. Ve^fna f> pnrejel* to rred!c?e !n l>o reduciranih več uradnikov . ptj*akanijakv>v. V ministrstru zs. javna drla eaiaem bo 7^-đaciranih 43 me««*, od teh 4 mćpektcrril !n 6 fnfenjerjer. Pr! t?radbeiiili direkcija^ «© i^vrš<3 ravnotako redakcije strokov-rijakoT; a) v LJ ubi i a ni 12, b^ v Zarrebti 14, c> r Novina Sadu 14, O v Sarnjevu 30. e> v Skoplja 6 in f) na Cctinju. 12. Ođprsvijenih te tuđi 52 poduraiai&kia o«*- Celokjpno '-: v Sloveniji  reduciranih 11   mest,  in  9\i*r
2  viija  fntenjerja,  ■? intenjerji.  1   r«fer«n:, 1   krjigovodj«, 2 ofJcijala in   1   asistent,
Pi*oračun ua:nt*r.r?*,Ta za javna dela jrs bll Ie v prvem đelu sprejet, k;. s^ nanj.§A ludi na pernoniilDe ss,.1eve. Prrrsčuu te%*% miu'strstva izkazujo na ixđatk!h nad 4Cr» milljonov t&r je za ."»> niilijo^o^ man,jil t»J prejšnjega, Za redno vzdržev&nje oe.st in mostav Je določeno 100 miiijonoT Piu. Nad 200 miiijonov Dm je dotočenib za nove cf-ste ir» mostove. Od tega lnv*sticlieKega kredita sta đoto£ena za S'ovefiijo dv^ mU lijona za ce«te. Voć.:.i»a ::-t ditor j^ i>j«taT. Ijena za zgTndbo r?ov!> ceFt v Srbiji ra -Jura: Srbiji. Fizjančn: ođ'^or ie z3.k')Tr.";* razpra.fo ter prorsčun miaist^F+ra za jave* će'a  v navelo cic^ii!.
Hooi zakon proti đraginji
Mlidster za socijelno politiko orioravil n»črt prctidraiginiskega znhona- — Stroge kazm. — Mafisimiran}e ceD. — Zakon prepo-
▼eduie karteliranje.
— Beograd, V jč-iriarja. fl^v O>» II s V Brograđn ^e dfc'ic? ~avl?i4ak> T»razn!**r<'» raspoloženje. V narođm f-kupš^rri! xbr-*nj3 edJao 1«? doi^Mne 5"3 j»pc<Ij1.ti-;:» finančnl od-bor. ki raspravila o prcrHi>Tinu tnirisT^tva zz jarma đel^ Odhoi tninis'-.rr-V«*^ pred-s^đnika *■ tmer sje^ovf-g-a ^.-•T'vr-iTija. Beogi*iula So   ni^ta  definitivno znana,
Minister za feOc;jaliK> peliriko M'lan SimoDovič j** 5?noCi poroća! mintetrsliemu sTet»i o ao^eiTi zakona ia pob*;'3Cje *'lr^-ginjc ter Je bil poobi.il^e^i, da zakon r>r?*-hodno objavi in f& izroči kot o«rantelc ra% niinj m^rDoajniTn 8T>spodar^ii!n3 in đrtrrfTn *cr>n>a>racja.m. M^isr'T za socijalno t>o!?t.;ko ;•: izrodi no% In&rj* m đau*^'« daljSi ^kscer^'t vse^-ine zakona. Zalioo vsebuje 4£ členrv ter d',ioca f)«t.re ifiza: 7ro«,: vte.m. '~i ?»t>^-liulativno ta paneooma pT.Tro^ajo drajarL nj'"\   Nervi   rakoc   ro*"/.!?1   n^sopr? vič<*no  pot^_
fl^đi   taVoi   ^cfr^-^evanje   e^a   od   %tr»T»i   rr*'-
trpi. W ci«« > sfkakecn ^orazmerju z r^-Si^o ta rve*nr^j:jii« f^enain*. Nrvi r^^o^i r*i>-^iia tiđ! jvrofosiiCTO^liK' V7*!rževaaje v'-sc- j >Ui cea. Ncrri dr»glnj?k; zakon rl-afti do^o. ča stroga odrodNs proti >rer>vrfm -r» ftpe-knl&ntoiac, *na *f^n5«afo % r»a-roirehn^T^iril ŽivlH *B živl^erjskirrti rvj^reV-^tnam;. C*re i«vi!of*» if« t*vfjenjskim po+rebščinam bor?o po tem zakonu dol očeva Ie !n maksimjrale Fokain* oblasti. MaikiiJ-njraj« sr tud' rcn* ^^
prenoćtsČa. Zelo obiutne 9O kazni proti kr-šiteljem določb tega zakoia. Zakon dclo6a kaz?r? od 1 do 6 meaecev zapera in d^narr* globo od 5000 do oG.COO Dm. Po novem ra. konu se ima urediti tuđ! aprcvizacija obč*n tn ziast] pprov'zacija pas.vnit i^rajev. *'<■» t^m zakonu se irrajo posebno poctniraii .^">. stx>narske zarlruge. kj nabavljaj« prebival-st^u živila in' Tx>trebš(*.ine bre^ V5r»kt.,a Vflik«^ga dohićka- Trgove; bodo primorani, da označ'fo cene vsem iivMom in potr*b-ecinam na vidnem mesta.
Vsi prodajalc« hrane in kruha morajo te predmerc protfđj^tf po pravični ineri in vagi. Cene mokl m kruhu se bodo u radno določaie
Vsi trgovci z življenj^kSn! po;j*ebš**)a?i-mi inorajr) svote aabavne rK>gođbe pismeio SKl-^ati t*?r jih iK»>ea2 r«redi.jSiti potr-ra p ^"."čnh obia.^Li r vt>og' »T mini»rrst.\~a *a socijalno politiko. Mini&trstvo za socijairo polrtit'o bo rmd'io tad* poaatcn^n1. z&iT-igzai brt-zobre~Tiq p«>?'>11a ^ fATbo i^boljiirja aprofiz?!''. V.
Novi zakon zabranjuje vsako prekupd. vanj* živ!]enj«k'h potrebscin «n žtvil na istem me«tu in istr dan. V slučaju, da g«-tovt proda <alc! ustavijo prodajo in zaprti svoje lokale, je mintstrstvo za socijalno politiko   pnobfaščeno   rekvirirati   te   lokale.
Ntjs*rožje je zabranjeno vsako karta. Hranje v oosannih krajin, pokraj mah in cei«  državi.
Seezadianalna areiila princa Miliplza,
Aretirani princ financiral podjetfe, ki ie ponarejalo iraseoske fraoke* — Madžarska Tiada skuša prikriti resnico.
— D«nai 5. lartiErja- (Irv.) V vseh sošeđnnh državah, zlastl na CeSkoslova-šsem :*i na Dunam •€ vzbiKJiia ^rre<5Tio pozornost vest o aretaci"i princa Lodvfki Windischffratza. AretaciJa se |c irvT§ila včeraj opoJđn-e v BiKlimT^eSti ter je pov-sod T>"»vzroč!la pravo senzaciio. Preišnje dneve so tTaiaie dx)1«.ouni€ konTerence med poii-djskfrrt faktrn-fi in državnim pravdništvom. Princa WiT>di?chKratza so naii>re}« zaslišah v nedeljo. todit brez vsakeea pozitKne^a rczuliata, ker ie princ znai rafinirano od-zm'nrjati ria vsaio vprašaTiie, V nedeljo z večer k na to princ s sro-o sopTogo priso ^tvova! neki operni predstavi BII je vedno pod najstro?^ policijsko kontrolo. Wic-discJxsratz ie s<u$a' Iz Bučimpeite odstraniti vzžna, njeg:a koroprooritcioia pisma ter ie za.to fin sira! lov na svojem vellkem po-*estvn v Blažem potoku Tega lava mu nišo dovoIKi. WiTid1schjritz je aktfvno sode-lova: pri Kar'ovcn: puču leta 1921.. za lear je bi] de zadtijcpa eden najasilncjšefli prl-
stašev Habsburžanov. Pripada! je takozvani Iegiiimistični stranki. ZadnH čas w se ie pridružil stranki »Proh';5ak>čih >c Maviža-rov* ter zače! podpiraii stre-nljenja Habs-bargovca Albrehta, ki ga hočejo madžarski fašisti  proglasiti  za  kralja   Maržarske.
W!ridischsrra"tz k posedoval ttidi velika posestva na Ce^siovaskeni ter ie skulAl z vsenrf zakoniti sredstvi doseči oehoslova-ško državljansu'O, kar se nm doslej ni po-srečiio. V sploSr.em je b$ Windischsratz strasten hazardist ter ie zapravil osrcmne svote.
Pr! hiSnt preiskavi na njegovem sta^o-vaTSfti v Budimpešti so naši: obr©meniu:oč materijal, zlasti razna pisma in koncept brzojavke, ki jo *e njegov tajnik Rab posla! na Holandsko, da opozori pcmarejevalce na »evaraost-
Aretirani princ WindischgTatz je bfl v najtesnejiih zvezah s poDcovnikom Janko-viczem. ki Je priiaha'a! veSkrat na njegovo stanovanje. Dokazano ie, da ie bil Janko-vicz še pred dvoma tednoma pri Windisch-gratza. >Masy«r Or?rm« jtTlJa, da je pofl-ciji djoMla t roke pozitivne đokize o te«, da |e princ Wfndtecligratz flnanciral pod-letje za ponarelanfo traacoskife fraokov bi da }e t to svrko dal um razpoteso sto tboč ■OUoaoT aadzarsktk kros.
— Praga, 5. ianuaria. CeSkosiovaSka javiKHt * največjo pozoraostjo 1b krttl&-nost'io zasledDje dogodke v Bndimpel«, kl so v zvezl z afero ponareJeraTcev franco-slrih frankov. Zanfmfvo Ie, da ie princ Wbi-dlschcraiz svojemu koatornflen Koncs«, kl je tuđi aretrran, Izposlova! naslov >viteza«. Madžarska vlada ie vedno povsod skota prikriti pravo resnico ter je okrenfla vse, da afera se potztočJ veiepoHtične katastrofe. Narodaa skupina bi imela danes 5. t. m. sprejeti resotnci}o proti Romunslri radi povodnji, toda je bf!a odrođena do 19. t flL cajBO & obdTOb Sa aad^Mio alaea^ V^k
čina politike v pozivo. vlado, da bf brez ožira na socijalno in politično stališoe pošarn-nih v afero zapletnih eseb paiasnila iav-n-36t! vso afero.
— Bodimpc^ta, 5. .^iruaria. (Tzv.) Na-daijujeio se r.rčtaciie oseb, ki so zapletene v afercv slede ponareianja fra^kov. ScoČi je bii aretir3r: t:nidr;k zadruge ^Hangrv*a* St. W i u k 1 e r, prijatelj polkovnika Jar*o-vićs.. Artitiraii je bil tuđi neki politični crnd-nik ter Tcon5no sedlarski Tnojster, ki ie napravi? J.inkcviczTj p^eben kovejr za preva-z;-cie ponarejsnih bankovcev. Glede Win-discl^ratza rr^Ic  seda\ da  ie vpcTaMl ves
denar, ki sa ie dobil fr ŠpektrUciJ s ponar« ieninri franki, v svoje oscb"€ tu đmžab^e namene, ker ie bil ^loboko zadc!2en ter ihtj js preti! splošni pGfom. Politični krog? cd-klanjajo zagovor aretiranega princa, da bi b*: denar, namenjen v patriiotične in poli-tičrc srvrhe. Dane^ rjatral so bfle razšir->cne vesti, d£ sta v vifero zapletena tnd! dva narodna posla^ca in vcđilna polirika. Edeii ie bil včeraj tla policiji ?as*išan, pa ie dote-za! svojo nedolžnost, drugi ugledni poft-tlk pa se nafcaja sedaj na potovanju po Itali.u
Mihail romunski prestoSonaslednik
Demonstracije na Romunskem za Karola* — Važna seja krem*
skega sveta«
— Bukarftšta. ć. jaruarja. Obr- rnoml<*T romueske^i par?arnguta ste "c-čers* bili pozvani ca Icrntko seja. ća r-:zprarljate * ibd:kaci:i pr€*tolonasleđnlli:a- Karola. Senat in narodna ^ktip^Ćina ;ta sprejela bre» vi^kcg-i c^ro~o'a na-črr zakona, s balerini se c-dobra* a aLKilkacij^ 7>7inc3 Karla in e katerim se preglasa njegov sin Mlhafl za nasfednJka na i*o?-nun*kem pre«tofu. Na s^jl ^kupS^lno posebno i«jii.T.-o. e katero opoz!-cija jefEtljG na znanje dvi&VTd akt od^cveđ'i, odstranila pa ro j? pri glasovanja pri spro-jemu vladiTiesra rakona. Seja je bila miraa. Po vscii i?aruLz:*aI: je bilo vojaitvo kon-stare irano in v pri prar^ljenosti. Vlada je ukr^nila pc?«<?bn& ramobtne- odredba, ker je pr:eakov:;ia, dn. 5e v vefj!h me«tih r->j£v^o demonstracije. Ponekod so sv. vršile dernor-»tracije na korist odstopivSemu KcrL»lti. ta-ko ^*  Siblnju na. Scdmograšk^m.
Več ini je trajal  kr?nsici  3vet..    Kralj Ferdinand se je izrazi! v prisotnosti neka-
■     5»
terlh đvarjiincf: Bilo bi mi Ijvbie, im fci prejei brzojav o njegovi smrtf, — Kronst? svet. ie imol pred vsem ursdit.i Zest. glsiT -nih vpražanj: 1. stališč^ parl&m*aita đi KarTa, 2. katero imo naj dob! Karol, 8. ali ee naj pregnanstvo, Id si gđ je izvoiil Ka-rol, uzakoai? <. aJi ostane Karrtl romtmsic! državijan ali pcstaae kat XK3ftomec Holi€ii. zollerncev neinški državijau? 5. kako ruš.,1 se položaj prmcezinja Jel*ne, Ici je mati prestolonaslednika, zaitoaittv tiredi? G. vpr*-ša«nje uprave privatuegg pi-«5n>ožaiiija odsto-plvšega Karola.
__   Rim,   5.   ^aauarja.   Italiianskl     Kat!
»bjavljajo vsteblno nekoga. ^iTtimata. ki gi Je prejoi pred odpov^djo bivši prestolons. Blednik Karol in ki Jo vsebovat to-Ic točke: 1. Takoj&nje pr^kinjenjc ^ vscb intlmcili zvez z Marame Ltnpeacti. 2. Povratek lc svoji legitimni Baprogi Jn *. kon^na Izgura, vseli pravlc tot člana kraljere hiSe. Pro^ FtoL>nas^e<inik se je odloCi! sa zadnje.
Češkoslovaško • poljska
carinska unija
—  Praga, 5. januar ja. (Izv.) Glavno glasilo  češkoslovaške   narodno*socijalia stične stranke «Ćeske Slovo», ki vzdr* zuje tuđi tesne stike z zunanjim mini3 strstvom,     stvarno     komentira     cjovor poljskc^a poslanca Dembskega o usta*
Inovitvi   češkoslovasko^poljske  carinske unije, crčeske Slovo* pozdravlja ia go* i»or kot simpatičan ter naglasa, da ima ideja ft. Dembskegu realno podlago. — Carinskemu udruženju, ki naj bi imelo namen poglobiti gospodarske odnošaie obeh držav, pa bi morala slediti poprej- I šnja uvedba valutarne enote za obe dn I žavi in  skupnih tarifov.
«HAJDUKOVA» TURNEJA V EGIPTU
— Split 5. iatnurja. (Izv.) Iz Aleksan-đrije javlja jo: Na svofl hirneji ie splitski Hajduk odigral iiosometno tekmn z mošt-vom Ateksandri'e. Rezultat Aleksandrija Hrjduka 2 : 0. Hajduk je napel vse sile, da b! si pridobil zrnato. Sodnik je bil zelo pri-stranski. Hajduk ie <xlpotoval na L!oyđo-vem iKirniku iz Aleksandrije v Trst* od Jco-deT se potem vrne v Splft.
REFORMA SREDNJIH ŠOL
— Beograd. 5. ianaarja. (Izv.) Po vrsle-du konierence,  "kl  je v  Zagreba  razprav-Ijala o aniverzitetnem  zakonu,    namerava prosvetno oiinistrstvo sklicati tu druso po-Inrico t m. konferenco strokovnjakov,   da razpravliajo o reformi srednješolskesa po nka, ld Je pred vsem nuino potrebna.
REDUKCUA DRŽAVNEGA URADNIŠTVA
—  Beograd, 5. januaria. CTzv.) V Zvezi z nmčrtom o var Ce van i u so vsi ministri za. htevaH od svojih podrejenih načelnikov, da sestavijo v najkrajsem časa seznam nradnU kov, ki bodo redacirani. Število  reduciranih uradcikov bo znaSalo več sto. Na ta način skuša vlada prihrastti okoti 100 mlUjo-•ov dtnariiv
Borzna porodila
Ljubljanska borza?
Hrastova zdrava ^uha raetrska drva fr<-vagom nakl p. 1S.75, 1^.7?. IS.75, smreko*-: hmeljovkt' simsk« feečtUe dolge, brea tan-kega vrba zadala letu© rasti od 8 ia pol đo S in pol m na koncu 7 do 8 cm, đeljel^ neodrsnjfcnt in nerjfeoničent frc. v* n. p. ? vagona 5, 5, 5, Borov*:, daske 50, 60, 6fc, 70 tuto največ i>i o<* mir« i m mibe paraL I. II. racntc trr. vagon n. p. i t^coi* 510. 51^^ 510, drva suha 1 m d. frc. n. r». 2 vsgona 22, 22, 22, bukovi hloSr pvmz od *0 ctt preiD n.apr. od 3 m <i- nar»r, frc n p. —-. 250, —, bukcrrt pragovi 250, 35, 26, 15f po zaht, aem državni žoteznfci fro. Sslcbnrs 50, 54, —-.
PSenica domaja frc. slav, p. 1 vagon SOO, 200, 300, koruza umet. s^ha trc. v ?iav, 3». —, 165» koniTia nova č?sp. .'Tiha v. n. p. —f VXQ, ajda domaća fic. v e-a^-. p. —, ?{!0, l>roso rumeno frc v. «Iav, ti. —, 215, fižol boli frc. v,  sremsba p. —,  200, tižol rjavj
frc   v.    sremska    postaja   __,   1S5,     otroi>i
đrobni frc v. p. —f 130, kToint><t- žtaj, v, —, 75, Tomažova Žlirira frc. v slav. p. —, 14$. sTi\"vrki» o0 odstotkev gar. frc. Post. trs. —, 1500, —.
2%*?o drž. rer^ta za vujno Škodo decar 316, bla^o .'16. r?H;- «516; 7% fnvesr. r>05, iz le^a 1921 <!enr 77.5<\ blaco 78.50; Će1?-?ka posojilnica dd. denar i?0»\ b'sso 3«J5; L;ubUanska krediira banka denar 210; Mer-kanrilna banka denar IO, frago 1CM: Prva hrvatska štedionica d^.nar 947; Kreditni »a-1 vod denar 175, blago 185: Slavenska banka I denaT 50: Strojne tova-r>e in Jivarne deuar 125; Združene papirnice ćertsr 110; Stav-bena družba dd. Ljcbljarn. denar 100, 110; Šešir dd. denar 115. blago 130. zaklj. 115; 4>i% kom. ^ad. dcL bke. denar ?0. blago 22; 4%€c rast- ::st, c*er. bkc. der»ar 20, blaso 22.
ZAGREBSKA BORZA-£>evize; Curih 10.b730-10.9580, Praga 16630—16Š.J0, Pariz 314.25—2IS.25, New« york 56.10—56.70, London 27.^.1 i—275.14, Mi* lan 226.43—228.82 Berlin 13.Ss75~13.4S75, Dunaj 79I.SC—£01.80. — Vctutc: dolar >^ 49 dc 56.09, lira 22>>SQ—279.20.
EFEKTI.
7% invest. pos.>;ilo 1921 771:— 7S; :4-'^ dri. rente £& ratnu štetu 315—.318, JI750 do 318.50; Ljubljanska kreditna 210; Hrvačka eskomptna banka 11<>—120: Kreditn« banka, Zagreb, 133—135; Hipotekama haaka 64— 65; Jugobanka 10630—106.76; Praštedion^ 957^—Q60; Eksploatacija 37—40: Šećerana, Osijefc, 390—410; I&fa d. cl, 65—70; NTiha^ 35; Gutman 300—305; Slaveks 155; Slavonija 40 do 42; Trbo-reliska 335; lTn:on, paromlin 460; Vcvče 120.
INOZEMSKE BORZE.
—  Ctzrihj 5.  januarj«u  Borza:  Beograd 19.1750,  Pariz  19^5,  LondoD  25.0875,  Nevj york 517.25. Milan 20.86, Praga 15.3250, D-m naj 73.
—  Trst, 5. januarja. Beograd 43.8750 dc 43.9250, Pariz 95—95-50,  London  120.20 do 120.30,   Newyork   24.75—24.80,   Praga   7330 do 73.70, Curih 478—480; Dunaj 348—352.
NEiNL
m pozasvalcc
Stnm 2._____________________________________________^SLOVENSKI   NAROD*   dne  6. januajja,   1926.______________________________________________Stev.  4,
m bi m
Sijajno! Izvanredno I Popolnom« mvo! Originalno 1
Duhovito!
Veffld franeoski .Patbc-film^, Parit
Pomoč! Jnz sem milUonor!!!
Kotosatoa borka o čioveku. ki ni vedel, kam os z denailem, ker ga k frne! vsak da« vse več ia več, moral za stava j>orabrtl dnevno 33.000 dolarfev. »Revnu miiijooar pottJte te Bon-etk v Pariz, iz Parira v Nizzo ia Moate Carlo hi tafco na-irrej... Imenovana mesta in vse njihove krasote so v tej jneaitai burki posebno ^ wo prflcazana .. ♦
Izvršene &o scene, ko »oovopečetr^ rmlaosiar m oelo rrjesTorva okiieJi ;>riđe v Jožo pariške opere... Enoletnega <xr<>ka ^đav> :x>d §te\i!ko *? rarderofeo... Kako s? rev*f zamaha življenje mflijaRariev... Pr>u>va»je v a*jain«n vozu... Igra! v Momu; Cariu...  Zhdjenie  oa francoeJc:  Rivrjeri  Rd   jtd.
V glavni vir-ji te izvrsiae :u nad vse ^spe«e borke na-T>pa nalbo?;?! ruski Irrmrfif svetorno znani m s*avnj Mkolai Kofio. Izvanredna ta originalna vsefcma ter srfajna i*Ta aeodoJjivesa KoIš-m  r?as  đrž^o v  sTrehu  od  začetfca  do  kooca...
Predstave se vrie v*ak daa ob: 4, Sfi,  ^S, 9.
Predstave ob  aedeljah  si  prazaikfh od: 3, ^5, 6^  VsS, 9.
*         Prvnvrstm   TjTCetr-iški   orkester   «=vrra pri vseh predsrcvai!
Vklirf»  visokim   naravnim   strr.Skotn ceue nezvišanc! Predaazaanilo:   Najveći  do&udaj   izdelaci pomorski  film: »MO PS Kl   VRAG«
Iz italiianske politike
Nenrncjer? ?rcs?K>dar položaja.
Mussolini   jt-   nedavno   označil   poštansko zbornico za   ustavni svet faSi-stovske revolucije«. Gotovo je, da ve-čina v obeh zhorih samo ?otrdi to. kar se razoravlja in skiene v ia&stovskein ▼elikem svetu, Faiizem se je utrdil in koraka    k     svojemu  visku po  zakonrh svojega   oblastnega   r>ojBHJvaiija.    Prvi fašistovski zakoni so 2ačeti delovati že fansko spomlad. boli še v oblik: policil-<skih  odredb.    večjo  zakonsko moj  si Je prilastil  iaši^em v jesen^kem parla-memarnern  zasedanjn.  Prefekti  so dobili £irša poobtas* fa v svojem delova-ojn, oštre so odreJbe z izćubo me§čan-Idcc pravice  m premoženja za one ki so odšli iz svoje domovine pred novim režimom rn se trpajo v mozemsnu proti nj cura nastopati,   v   tren    ćetrtiuah vseh oočin bodo imeU odslej od vlade imenovane^a z»odesta namesto od ljudstva izvoljeneza sin daća i župana), po-tem se prenese tia vlado zakonodaina moč in s po^ehr.r)   novelo >e đoločiin oblastne     pripadnosti  za   ministrskesfa predsednđca, ki se imenuje »primo mi-tiistro« furvi mirtister). Zadnja dva zakona Jem'ieta zbornicama vso moč. Saj vlada lahko v vsaki materiji diktira zakone ali izvaja obstoječe po s\*o;I volji. Zbornicama preostane tako pravzarjrav samo    naknadna potrdite%" takih zako-nov m budjfetna posvetovapja. Kar se tiče  -pn"eca ministra*, ^e poznala  do-sedanja ustava le enakopravrnj; in kralja enako odjrovorne ministre, ki vh je on imenoval in odpokTicaval Predsed-n& Je ostal vedno prirmi« irner pares. Mc$^o!ini oa ie  sedai odfiro\*oren kralja fd politično srne: ir. ' ^>d^rvo kabineta, dočim so posebni ministri ra 5^t>-?e rc5orte odgovorni  Mussoiiniju.  Ime-oiiTe jih kralj i3t aje^o\- nredlos^ Nikak traedanekrm ne more priti v zborcicah na razpravo brez privolicnja premieria žr  neka ka ler iriaiestatls obse^a težke kazni za razža-ienje njegove osebe ati nje^crvezd   ugleda.  Mussolini   je   danes tuđi  navrzm kroni  neomejen  jrospodar položaja.  Izrcdnt važnosti so fa$ij»tov-.ski sindikari in bodoČi s:ospodarsk; pro-vincijabi sveti. Ker st bo tuđi prihod-nji senat rekrurirai največ iz_ sindikatov, je najgloblje razširjerrje fas:«tovske sile v Ijadstvo za zorovi]eno. Fašistovska isšionodajz   kale  nosrt»   obliko  režima: vdrnžitev persocialne dilrtahire ;n stran-karske države, pri čemur stopa monarhija v senco. FdšLstovsk! voditelji pra-vijo. da se ne strašiio pred jeotovo tež-ko praktično preizka^njo svojih velikih novih teorij.
Londonska pokajanja,
Italij^nska vlada hoće 4coo--oikii-rati« svoj doliC napram Anglijt Faši-«to»vska sriaslla zahtevaio. da morajo v Londonu se vse obzirneiše raMiati « Itafijo. kakor se jt ravnalo v Wasbinz-tonu. Italiianski državniki spominjajo Arntlefe na svetovno vojno in Kafijan-sfco  nčelefbo v njej,   rraven  pa   mole"
anjrleški vladi pre-J oči sloviti *patto đi Londra*. ti a podlagri katerega so vsto-piii v vojno. Ćelo Luzzatti je zabren-ka! žalostno pesem o --narodovi otož-nosti«. kadar se *porrmi londonskejra dogovora, katerega važne točke so ostale neizrpolnjene. ItaJijani se postav-ljajo pred Angleže pnkraišani v svojih vojnih asoiracijčh, ker mora pritl sedaj pri določitvi dolza in odolačila v polni poštev. Chamberlain se mudi v Ranal-Iu. Tam ga je posetil Mussolini in imela sta obsežen pos:o\Tor o ureditvi dol-Ka in o raznih tekočih obe državi zade-vajočih >*p rasan jih. Položaj je za ita-lijansko izr^bo zelo uhođen. Massolini kaže na turškega zunanjega ministra, ki se je povniil domov v Angoro z dveina dogovoroma, z Rusi in Jusoslo-verii. katera \*7buiata na zapadu raz-burljh'e mtsli. Tursko sovraStvo sjli An-^leže k največji opreznosti in Cičerin velja za državnika! Jcatere^a čine treba spremijati z resnostjo. Iralijani so se hitro pomešafi tu vrnes tn danes so fašistovska glasila polna ^affaio^il. da so Anglija. Francija in Italija solidarne napram Vzhodu. Italijani najclašajo to z vso svojo znano zs:ovornostio v nrvi vrsti se\'eda radi tega. da bodo dobro konsolidirali* tišti vojni dol^ v Londonu. Pri sedanjem itatijanskem prizade-nju zanima nas to. da isrra v njern v!o-«o posebne vrste Jugoslavija. T£ko prijateljstvo. >arnicizia^ na vseh koneth ;n kraiih, pa ^re ta nehvalezna Jugoslavija in se r>rib!izuje Turčiji, ne da bi popre! poprašala Rim za dovoljerje, Dalmacija ji je padla v na*očje :z Ion-donfiejra pakta, v«e ima od zarada, sedaj pa se zopet sumljivo veže z vz-hocjom. Italija ^e pritiska k Angle-žem in kaže na o:>a>ni Balkaji in ne-varno Azijo, pa obl.uiblja s\*njo pomoć. Na vse kriplie boce s sedanjo priliko doseći neka;, s <femnr bi se ::oner povc-Hčeval ia&'/em. ToJa oni. ki §e zna.io svobodno misliti, vedo, da dolje je dolg,
Anslei.' so pa  Ansrleži, ki Italijane dc>-bro poznajo. Vojni dole napram Anieri-ki je u ravnan tako. da bo težko breme se  v  priliodrji   generaciju   nič  hnue^a Tri prićakovati ^iede doka pri Angle-žih, pa čc st bo zdcl v Londont  d i^c-žem rezultat morda £e tako ugodci   V zunanji  poiitiki r»a hodijo Anscleži čis:o svojo pot tn moIČe sprejeniaio itahjan-ske nasvete in  ponudbe,  dobro vedo5, da sili f tali ja v Malo Azijo in bi bila v slučaju rurškega napada na Mosul samo  v  nai*>tie   Angiežem.   iMussolin!  bi prihajal i zahtevami.    da    bi    dosescel j s\*oie cilie v Mah Aziji.    Kar se tiče * končno londonske^a  pakta, se Italiiani I 1e smešijo ž njTm. Tak rat, ko je bil čas, [ so   imeli   zahtevati   za   svojo   udeležbo j v vojni  prhnerno odskodnino.  Toda  v onih trenotkib so biti iTali.ians,ki držav- j niki   zelo kratkovidni,   ker  so  silili   le proti naspromem bregru Jadrana in so j se   pulili    za   primorske n notranj>ke j skale, dovfrrr je ogromni ae\ plena, oni, j ki je res kaj  vrederu  pripadel franco- 1
skko in anzleSkim zaveznikom. Italijane je radi tondonskega pakta že več-krat slava bolela,. pa jih bo še. Jago-sloveni napram zločinsketnu londonske-mu dogovoru svojega stali sca nlkdar ne izpremenimo.
t RiUnki im ples •
»4. j»MM»i»j« <•»•, umow'
Za otetoj in razvoj Slovenije
V sedroem lem ujedrnfenja je ostala Slovenija 5e v«đno brez Železnrške zveze i inorjem, k^uro aujno rabimo, ako hočc-mo, da &o trspevalo naSe gospodarsno, ki se   mora   brez   t»   prometne   ce«te   zadušUf.
O nojtif pmreri te železriške rveze so >i bili vsi činitefji v Slovenljt edinl, v po-čcLfCU ćelo v tem. da niore temu numenu zad-ostiti edi-no le Iakoz%a3i3 KIcKJiČ-Hnr\*at-KaviS^eva pro«a. To je uvrdela ćelo naša državna železnfška oprava, ki je to proso sprejela med w) ielezn ško omre^je. ki se mora v najkraj^cTr času v fitteresu jav-
gospodarstva zgradirl. Kot nujna po-sledica tega jx)\sem pravi?nesa naziraiija :z vpo-šievus^a drža\*nili ^ueresov je sledila ce!o uzakonitev  te  prose.
Zahteva po ^gradbi te proge, Ic je <jo-enem javna zahteva ćele Slovenije — Če se peha koževski odb-^r za Musfiovo progo, je to le krajevna želja, ki zaaemarja sp!o5-nl interes uc slede na tehnlčnc ia terenska aedostacke te-ga projekta, — stopa rnova pred javnost, ker m§ promet ne more v bodoče veC pogreša:: teg? naravnesta tn za svoj   ra27v*O5     tako     pon'ebnega   iz^ti<>da   na
Za a? s^klicujeOT v imenu norvotneške mestne ?bčiiic na aan 10. Januarja ob 10. ■rf dopoidne v dvoraaa Narednoga (fonta v Novemmevtn ja\r7io .dioroN'aTiic in vahhn vse pnzadete faktorje. zlasti ge. ptisiance vsteh pofftičnfh strank in vse obw!nv-te za-stope, da se udelefe ia\-ne razprave. na katerf bodo porocali v vrvi vrsii strokoa*-njakL
Smatra? seffi ^a dolžno&t noa'ometke tr*Ktne rbčine, kS *e v prvi vtsu na jrved-V; tega že!ezn:skec:L programa pr^zadeta, ca ni-.d;i.I;ii1e započeto deio; takisto smatram 3a državljansko ia posebno slovensko doižn-^L da pomaidjo pri tem vs: oaši me-rodavn; činitelj i. ker je zgraćba te proge javna zaJeva cek: Slovenije zn tuđi državne ct^ramtJC
rit^lTife hi kulruruo ^ospod^r>ke korporacije aaf biagovolijo prinesti b se boj §tampi!:ke.
N^vomei'o, dne 30. decembra 1925.
Dr. Josip Rvžek, župan m>vomaški.
ERlIIi
če ne v*rj^:r:^<e,  dfl eden par
seg^vic 2 2!c;cm  In  snimka
(rdefo.  rrodro ali z!a!o)
u-3:a  kakor £iirje pari  đrugjh. Zaio   Kupite eden pjr in pre pričajte    se    Dcbivajo    se   v r7-jJaiam3li,     93.« rv
Smrt italljaRsJse kraljtcs-m atere
ob 11. d'ipoMr.e na ^"adu BordighP-ra uiaiia itai:j«n^ka krjjiJ;ca-ma*J "^lr-riiu Mii-rgberlt-a, Tereza. r.-/rojfiA":i. pric^-Azinja. ki y bila ro-jena 20. novembra 3*551. v Turinu kot naj sutrej^u. bč^TaA priacui. F^r-itnauda Sar ->;. skega. ^enovskega vojvoin :u brata tapija Vilcforla Emanira IT. Njena mati je bila iiemsIsLjiu pokoIcDJa, ^rmcGzinja K1iz?.*)^ta Sa-k^■ :;J5!--Vd, Ivi je porobila po zgednji ^mrt! princH Feriinaada leta 183". marltlza Ka p&llo. Clizahoti, S^k-oa-". ? jo jrežirda svojega m >ža. Umrla ['alljitnsTca "kralj-'ca Mars^^^^ta je »»pLoŽno simpatizirala z Nora-ci. Pae 22. ar^zile. 1860. j ? pnrncez'.nja starija Mcrchcrlra Tereza porobila T^-kratne^a prf^tolonašIeđnlkD. T'rnb^Tt^i. po^mcjSe^a kralja Italije. Umberto je postaJ 1. 187S. r>o smrti svojega CKVTn Vikiorja Emanu*jla kralj italijansti. I>oe 17. januar ja 1878. *o bile v Rudu ^"jaJTU' gve^anosti ob nastoji TTciLertr>ve vlade. Tein sreCan^st-im Je pr:. »c»tToval   tadi   petzaejSi   nemrsi   cesar  F^-
derlk IIL X« kralja Umberta je bflo pos^u. šenlh već »teat&ecrr. Dne 29. julij* 1300 j« kralj Umbert v Mom] poetal trfcev atentata. Po triin atentatu je kraljica MarUa Marfherita ti vela popolnoma v zatišju. 31o* Tela Je po svoji kraaoti in po izredno le* plh laseh.
Ministrski pređsednik MuasoUbI je ta-ioj po obTestil'j o smrti kraljice.matere iz-raifl sožalje kralju, obenem pa naslorf! na i talijanski narod pos^b^n manifest, t kate-rem povzdiguje ^-ritn« umrla kraljice, sla. sti pa njeno đobrođelnoei in rročo Ijubezen do domovine.
Barins, iamot za večerne toalete
in SVILA v vseh  barvah,   samo
prvovrstni izdelek
Kangarn,   nkao9   ievlot  samo
kvalitetno blago pri          c
LenasA ft Gerkman, LjiMjaga
Prosveta
GJedaliski repertoarji
Liubfiauska drama
ireda. 0.: ob 15.: «• Veronika Descniska^. Ljudska predstava po znižanih cenah Iz« ven. Cb 20.: «Druga mladost*. Ljudska pred tava po znižanh etnah. Izv.
Cetrtek,  7.:   cKrpan  mlajši^.  C.
Perek  S.:   Zii.pcljivka.   I^ad  B.
Sobota, 9.; ob 15.: »Pegica mojega srca», Dijaika predstava po ^nižanih ceoaH. Izv.
Ljubljanska  opera
Sredđ, 6.: ob 15.: <-:Hoffmannovc pripoved* ke».  Itv.
^etrtek, 7.:  Zaprto.
Petek, 8.: «Orfej v podremlio*. F,
Sobota. 9.: «Vihar». Simfonična ptsem za veliki orkester, soli in rbor. Koncert v veliki   dvorani  «L'niooa».   Zaćctck ob  20
—  Slov. rnzri. gledaiišče    Atena    v Na. rodnem domu. ^,   januari 3   Sv. Trije kra'ji: — Tri želje.  M.  Jare:   GašperćeK, čarovntk šn zetr^vnik. Ga&per        s'ikar. Za£ete& jvrovl-stav ob 3. ia oh 7.
—  Slov. mar.  cjledal*$če     Atena    v   Na. rodrem   domu.  Na   Sv.  treh  Trraljev. dan,   *, janaarja  1926, uprizori  marrj. glc.rlali^č^ t^ zabavne igre. kat**rii prva   Tri želje   je ?e pri  premijeri dobro uspela- 1>j sledi nrv'.r. na  slov.     Gašperček         čarovnik   !n   rtfra*. nik, Id jo je sjii^al Miran Jare Snovno je tej   i^rici   pc»diaga  dvoboj  pre4  pra*no>vcTno množ.co,   ki   raje   vorjamo   Ta tn Svim   pttstr-lovcf-m, kot pa resnim. Ceprav sMhoparnfzn
proavitl.icvalconj __ ^n med zdravu"liom, X!
bi Ml posta 1 skoro žrt^v. đa ga ne re«! bistroumni, rsevedni Gašper. Dodatno Be i^ra šc  enoacjanka   Gašper slikar     CBocc!>.     — Zučotok  kot  običajno  <>:*   3.   hi  ob  6.   Pred-prodaja   \-£topnic   na.   đan  predstave  <v5  10. do 1-. dopoidne pre4  malo dvorano Naro^-nega U om a iu i->ol ure pred predt^tavo. Coh-j od 10 do 3 Din.
—  V čelrtek. duu 7. t. m. vrsi se v Fil-ha.rrcioni£ni  Jvora^ii  koncert  znamenite  vi« »ollnfkc virtuoiJnje  Albertln« Ferrari, u^en-ke  slavnoga  vljolinskegd.    virtuoza    dr.  Ev-geiiii   Hubaya.  Gad.  Ferrari   \c  pred 5.  leti ahsoivirala   kon^ervaiorij v Milanu ter   *e na to ^e ćva ;eti nadaljevaia svoj-c študi>e pri  slavnem vijolinskcni vinuozu in  ra\Tia-teiti   slasbene  akademik  v  BudiT.pcšti  dr. Hubayu.    Nato  se  ie  posvetila   popolnorrta kor.cer::raniu ter ^ckoiTj zzdv&h tet priredila koncerte  širom  cc!e  Evrope.    Krilfki  naj-več.iii  ćasopiivov  vseh  driav  v   vznešenih besedah  hvaliio cien«^ i^ro in  to prav posebno se s lehmćne strani- V svojein liub» Slancem korcertu isra dva većja koncer'a za  vijOiino  s   5>premljevan;cm  ki a vir ja.  Po-Itg   tega   pa   več  krajših   skladb.  ki  so  na repertoar ja   v>eh   velikih   vijolinskih   mol-strov. Većina teh sVladb <e v LJuh^Mv.] se ni  izv a jala.  Obisk  koncerta  najropleje   pri-PTročamo.  Predprodaja vstopaic v MariČrd knjigarni.
—   Vticzsi^va   Novafea   simionfciia   pes- I nitev Vihar-Bon*1©, ki je ob priliki svojega prvega   irvatanja   v   Ljubljani   dne   17.   de-vči?ihra   1925   dozive!a   narav'no^t   ogrornen uspeh,   se   poTi<r\i   v   sobo to,   dne   9.   u   m. ob  30.  uri  zvečer  v veliki  dvorani  hotela Union. S to ponovitvijo bo dana ttiarsfkomu, ki   zatfnnč  ni   moge!   dobiti   več  vstopnice, prilika, da £ujc ro eponalno slovansko deio, iz\*3?anc» v Lrnb'>ni. Predprod.ija vstopnic od tor ka opoludnc dalj« v  Matični knjigarni.  Cene  vel'ajo  rste,  ka-ker   za   prvi  kon-
cert- Pri koncertu sodeluicjo ped vodstvoui dirigenta Štritofa Pavla Lov^etova, Sveto-^ar Banovec, JuUj Betetto pevski zbor G'asbene Matice, operni 2bor, operni orkester, pomnožen s Clani orkestralncsa društva Glasbene Matice in Pa muzike dravske divizijska oblasti.
—  Glasbeno predavanje, na. katerem se bode ilustrirala velika Novakov- simfor^čna pesnftev   za   soli,   zbor   in   orkester   Vihar-Boa^e, se bode vršilo na  praznik Sv.  treh kraljev v sredo dne 6. t ra. ob   %  11. ori dopoidne  v  r>evski   dvorili  Glasbena  Ma-^ce v Vegov« ulici. Predavala bodeta skU-Jate!   limil   AdamiČ   in  dirigent  Niko  štri-tot Prirediteljica predavarjj — FUbarrrc-nična  družba  v LjubUaDl — vabi  vs«,  U
se janima.io za to grandiozno deio, k temu predavanja Vstop pros^, pobira;o se le j>ro-stovo'jni prispevki v svrho kritia stroskov. _ Hoffmannove pripovedka kot Ijutf. »ka predstava pri zinž&nih cenah v naši operi. Danes v sredo popoljoe ob 15. nr! se iK>je v coeri znana Offenbai-bova fantastična opera v treh dejanjib »Hoffmatinrtv.i pr:povedke*. Zaeedba te orpere je eledeča: Aotomijo poje ga. bov&etova, Giulietto ^.1. Poii6eva, OLimpijo gaa, Kocuvanova, Hoff-mann je g. Banovec. vlogo Ltndorfa, Cop-peUusa, DaperruttJL -*a MirancMna pa poj^ g. Riimpeij. Ostale vloge eo v rokah gne. Potučkove in Ropasovo ter sg- Zuparui, MohorlOii, zublja^ Rusa Fraaa la Jo*ip;u Cene za to predstavo ?o ljudske, zniža cc. Drama uprizori danea popoldae ob treh Veroniko Deseniško, zvečer ob S. pa velo-zaba^iio vest^Ioigro Druga miadost. Obo tf dre dramski pi-edstavi sta Ijnđski ter ve-Jjajo iz'so za poi>olđaasko kalsor večerao zsižane dramsko cene. Predprodaja r operi-
—  Otvoritev ametnostae razsteve Aufe Trstenjak. Jutri v sredo 6. t, m. ob 11. bo slavnostno otvorena  ametnostna    razstava akad. sifkaria AnL Trstenjaka, ki je 2 izložbo svojih  siik v Parizu  dosege! velik uspeh  In izređno  ugođro kritiko. Razstava bo trajala do 19. t. ra. Pri rrrlHki priobčimo sodbo   «slcdnc   francoske   revJJe   o   naSem umetniku.
—   Jubilej fciovemkesa  ametnika.    Na5 roiak g. Rudo't B a\ š e k, barrtonis-t ua-rodsnega greda!'šća v Odjeku, iiavi l-L t. m. 35-!ernico   svojega   ikneijiiSkesa   delovanla. Povcdotn lega jubileja priredi uar>dno tlt-dali§Čt     slavnosmo     predstavo   Gounodove opere  -Fausu. G.  Brkšek  poje vlogo M«-il-sia.   Svoia   nmetniško   karijero   lo   prfcel za našem oćru tn se ic s svojo ambicijom no?t;o  rarvtl v ^"^e^a  uvaževan?a  vredne-ga     umetnrkaL,    ki     dela   čast  slovenskemu imenu  in  Id si  je pridobil  simr>3t{-je  »>bČLn-srv*a po\"sodi, kjer ie nastop3. Svojemu ro-jaku tndi mi Iskreno čestitamo k njesove-mu jiib3eiu.
JulijsHn krajinu
—/ Jurifeva pesem 0 penetraciji. Stat: ' goriski Jurij Bombig zna le se eno poitično pesem, to je tisto o penetraciji do radnih kotov me je. Zapel jo je tuđi letoš ob ncw voletnetn voščilu. Kcr penetracija 5© vedno ni zadc>6ti uspela, jo jć moral &pi*.}C4i v program z« Icto 1926. — Ako bi gorižki Ju* rij kuj taJslih bi se vpraŠal. ali tiega. pent^r--cija res samo med drugorodce?!
—j V Trstu sedaj lovijo tatove d&r u\ noč. Po roparskem napadu, katerega ž'tc je bH mestni stražnik Cattaruzza, deluje p<±-licija •& vsern aparatom, da polovi sumi'ivo osehe. katerih ie v mestu ogromno ste- ilc >led ujetimi jih je osem, kri so priznal ld tatvin za. približno 300.000 lir. Riizpisan. je nagrada 50C0 lir 2a onega, ki bi razkril ro* parske napadalce r»a mestiia htražnika.
—j Strup je pila v sodni dvorani v Go--rici pri raspravi Viktorija Faganelli Neki vprasanja ><_> 30 tako razburila, da jo po'eg. rtila stckleničico \£ žerta in 12^51!^ strup. Od-peljali so jo takoj v bolnico, kier ^o Jf U-prali želode-c in ie sedaj Fagaueiiijcva izvei} nevareosti Pri razpravi je slo za neko < namo zadevo.
—j   V Medeni v zapadnih  Brdih bo sc pripravljali na zabavno prireditev na Si Ive* strov večer. Ali prosvetno društvo je dr^bu . lo  zadnji  hip od!ok  podprefekturo  v   Gra-, diski, da je prireditev prepoveđana.               -•
—/ V Tofminu zgradijo nov obČmsk: . dom. V zadnji seji upravnega odbora vi- ^ demske pokrajine  je bila gradba odobrena. ^
—j   Trž&ški   municipalni   odbor   ie   ćai ,. erDrudtvu poliričnih preganjancev>-. nadalnjc« ga   prispevka    10.000  lir   ja   prevoi  trup; I <.»nih, ki so umrli po koncentracijskih tai>o> risčih ali jecah v AvstrijL
Jack  Lofidoo:                                                        4
Roman treh src
Toda vse to ;C bilo Thomasu Rezanu španska vas. Poslu^al :e patetični monolog do konca io se ves čas zadovoljno smehljal. Torres se mu je zde! savaden po^tolcvec in zato mu ni verjeL
Komaj je senor Torres odšef. se je iK>ja^1 na pragu blnga in povedaJ, da ic prišel Francis Mor-gan.
—   Mimosrede  sem  se  oglasit,   đa  mi  daste dober nasvet — je dejai mladi Morgan. — Na koza naj bi se pa obrnil. če ne na vas, ki ste bili dru-žabnik mojega oćeta? C« se prav spominjani, sta delala   roko   v   roki  najvećje  ftnančne  m   horrne operacije.   Oče   mi   je   vedno   prigovanal.   naj   se ra% nam po vaših nasvetih. In evo me tu — predno izrinem za dva tedna Iovit ribe. Kaj je s Tamnico-Nafto?
—  Kako mislite, ka; ic? — \* vprašal Pecan in se potuhniL kakor da nima r>ojina o rera, kar je sam zakrivil. — Tampico-Nafta?
Francis je prikimat z slavo, sedei v naslonjač in si prižgal cigareto, do^im ie Rescan čita! vsebmo brzojavke, ki jo je dobi! po doma čem aparatu.
—  Tampico-Nafta k poskočila za dve točki To ie slabo znamenje, — je odsovoriJ resno.
—  Tiđi meni ee zdi, — Je doda! Farnds. —
Skrbi me. Toda pusttva to stvar in povejte mi raje. katera finančna skupina skuša po vašem mnen.tu vplivati na teč-ai delnic. — Govoriva seveda strofo župno, fcajne?
Resran je prikimal z glavo.
—  Vrednost Tampico-Nafte je ogromna.     Ta vrodnost je re*Jna in zakonita. In naenkrat to na-vijanje — ali  se vam n« zdi, da hoče dobiti pod-jet»e v svoje roke neka druga oseba ali skupina?
Drnžabnik  stareica Mor^ana ie  zrna jal  5 sivo slavo.
—  Hm... je podcrta! z besedo svojo mibei. — Morda sre za trik, morda pa imamo opraviti tuđi z vere denarnega trga  v to, da k Tampico res v redna denaria. Kaj meoB?
—  Seveda je vredna deBarja! — je odgovori] Francis. — Muogi resni finančniki in strokovnjafc so mi podjetje tako hvalili, Regan, da bi se vam ježili lasje, & bi vedeli. Prijateljem pravim vedno, da je podjetje solidno in zanesUivo.    Sramota, da sem si moral pomagati deloma s tuiim kapitalom. Toda podjetje je tako ogromna da sem bil primoran. Ćelo ves denar. kf mi gt je zapusti! pokojni oće, w ne zadostoval — v mislih imam seveda samo gotovino, ne pa investiclj...
—   RazpoIožUive ipotovine ti primanjkuje? — je vprasal stari lisjak.
—  O. dovolj $em bogat, da lahko operiram z denar.»em, — je odgovori! mladenič ponosno.
—  Kttihočt$..f                                                I
j         — Da.  uganili  ste.  Će   začix>  akcija  Tampico-j j Nafte padati, jih  nakupim se već. V tem podjetja je denar raložen varno.
—  Doklej pa  misliš  kupovat«?  — ie  vprašal starec   z   zamaskiranim   glasom,    polnlm   dobro-du^iiesja humorja «n odobravanja.
Dekler mi ne zmanjka denarja, — ]e odgovori! mladenič. — Verjemite mi, Re:<an, da je podjetje o^ro-mno in ^anesljivo.
—  Nisem dovolj informiran o njem, da bi mo-gel sklepati, koiiko je vredno, dragi Francis. Pač pa lahko sodim po tem, ker sem slišal, da podjetje ni slabo.
—  Ne, ni slabo... Verjemite mi, dragi Regan, da je to pravi dragulj in sram me je, da so delnice sploh privije na borzo. Nikogar in nicesar ni treba aničiti. Ob ratovat? lahko začnemo brez kakrinlh-koli žrtev. Sveiovni trg bo imel samo dobiček, če vržerno najij — kar bojim se povedati, koliko mili-jonov stotov najbK)lj§e nafte. Samo vrelci v Hua-steku   so   dajalf   tekom   zadnjih   sedem   mesecev 27.000 tisoć sodekov dnevno. A to ie kaplja v pri-meri s količino, ki smo h že vrgli na trg. In pomislite, prosim, gostota nafte znaša 22. Primesi i'* samo dva odstotka. Tam v bližim je  vrelec, — napeljati bo treba še 60 milj dolge cevi, — ki daje dnevno najmanj 70.000 sodčkov. Vse to ostane se-vedi med  .lama, saj me razumete. Napredujemo imenitno in moja želja je,    da se dvignejo akcije
' Tampico-Nafte kakor raketa«
—  Nikar sj ue beli jlave s tem, drasi moj. Pc-lagajte cevi in skušajte vzpostavti v  Meksiki  rzd in mir, pa ste na konju. Zdaj pa le pojdi ribe >ovit,
Regan je naenkrat umolknil in se na videz ?'o-boko zainislfl. Z miže je vzel vizitko Alvareza Tor-resa.
—  Poglej, kdo je  bil  pravkar Pri meni! Naenkrat i»* Regan zažj^ai vtzitko. Očividno ma
je šinila v glavo neka rvjva miseL
—  Kaj je vredno izjfubljati tas s takirol malec. kostmi? — Navse  zadnje greste  ribe  Iovit  samo zato, ker se dogločasite. Imam nekaj za vas. kar bi bilo res zanimivo In vredno dragocenega časa. To je ekspedicija za moške, ue pa domaća ekspedicija, kakor izlet v Adirondack s sladoledom, si u* žinčadjo  in  električninij   zvon ci.     Tvoj  oče   se   je vedno rad pobahal  z  vašim   razbojnfškrm  predu»-kom. Trdil je cefc>; da ma je podobeo ia ti si gotOT o podoben očetu.
—  Sire Heury! — se je nasmehni! Francis In iztegnil roko proti vizitki. — Tuđi jaz sem nekoliko ponosen na starega falota.
Prečita! je vsebino vizitke in vprasujoce po-gledal Regana.
—  ZanimJv tip, — je pojasnil Regan. — Mož trdi. da je bil rojeu na Mosquitski obali in da Je dobil informacije \z starih rodbinskih listin. Seveda mu ne verjamem, Nimam niti časa, niti veselja, da bi se zanima! za nekaj, kar ne spada v moj običajni delokrgf
Stev.   4.                                             __________^^________cSLOVENSKI    NAROD*   dne   6. janaarja   192ft._______________                                                   Stran 3.
Dnevne vesti.
¥ Lmbuani* dne 5 januaria 1926.
—  Vsmm nmročmkorn in čitateljem lista*  ki  so  pravoslavne  vere,   želimo čestit Bnžič. — Uredništvo in uprava.
—  Trgovinski minister dr. Krajać v Ljubljani. Z današnjim brzo vlakom je tiospel na svojem služben era potovanju v inozemstvo v Ljubijano minister tr* sovine in industrije dr. Ivan Krajac Na  kolodvoru so  ga  pozdravili  veliki župan dr. V. B a 11 i č m ravnatelj D. Z. dr. J. Borko. Za zbornico za trgovi« do. industrijo in obrt sta pozdravila mi; nistra tajnika dr. Fran w indischer io J. M o ho r i č, ki sta imela priliko v tričetrturnero   razgovoru   iznestj   mini' stru vse želje naših gospodarskih kro* gov.   Razgovor  se  je   vršil  posebno  o predlogu Zakona o Državni obrtni banki   in   ustanovitve   njenih   podružnic  v Sloveniji,   dalie   o   podporah   za   naše strokovno*nacialjevalno   šolstvo   ter   o omogočitvi absolventom Trgovske aka* demije v Ljubljani da nadaljujejo svps je studije na visoki Soli za trgovino in obrt  v   Zagrebu,    nadalje  o  trgovskih pogodbah  z  Anglijo  in  Francijo,  kjer so se pokajanja žc pričela ter o smerni* cah za pogodbo s Ceškoslovaško, kakor tuđi  ulede definitivne  redakcije carin* ske tarife. Minister se je in formirat po* sebno glede interesa slovenskih gospodarskih  krogov  za  razstavo ▼  Filadel; fiji in tzrazil željo, da naj bi bila udes lezba iz Slovenije na tej razstavi čim številnejša.
— Sprememba v vojaški komandi v Ljubljani. Sd predlog vojnega ministra je Nj. VeL kralj Aleksander imenoval dosedanjesa poveljnika dravske divi* zijske oblasti v Ljubljani generala Dragomira Stojadinovića za generalne* g* artiljerijske ga inspektor ja, /ja. ko* mandanta dravske divizijske oblasti v Ljubljani pa dosedanjega pomoćnika šefa generalnega štaba generala Danila Kalafafovica. Težko je nam, đa zapusti Ljubijano general Stojadinović, ki je uživaj v vsi naši javnosti iskrene sira» pa ti je, nadejamo pa se, da bo novi ko* mandant Kalafatović prav tako naklonjen Ljubljani, zlasti ker že dobro pos zna. naše mesto kot bivši član naše raz* mejit^ene komisije z Italijo.
—  2aJoraa>   mi   dvor«.   Snoči   *e   bila beogradska vlada obve&coa iz Rima, da Je r-čerai ob 11- dopofcfcaft umri a v Bordigheni rtaliianska   kraljica mati   Manja  Magerifa. V dvorafb kročio  o.iienjakk  da  bo pro^la-^eno dvorno žalovanje m «aio toći prelo-xn za 7. januari t. !. udfogcnl dvori i pies.
—   Prort  Darvtaovi   teorflL  VseučfHSkl profesor   ir.   Bra-islav  Petrović  je   priredf! v Beograda ciklus predavanja o Darw3nov* •eortrL  Njegova   predavanja  so  vznemfrifa visoko dnhovscino  v  Beograda.   Beogradski   svečeniki   st>   zaoelf   akcijo   proti   tem ;>rfcđav<±nien! ter so pozvali profesona teologije Miloša Parento iz Sretnsfclh Karlov-cev    Beograd,    dz    v    cerkvafc    preda va proti Darwina-
—> Volitvc v Detavtko zbornico. Pos*->aaja me* registriranom orsanlzacijam! tt'.--■jjtafb aameečencev glede  voitter ▼ Delav-
Vo zbornico r skupino namešcencerv so p*-?-većLa, do kompromis ter je vtotena samo • ■n« 'i*t» pod imenom »Zcru2*n: ^riratn! i4D»ićt?ari<. Rad! oosež^nega komprcmma •*ip*dejo ToDtvc zs nameččance t Dolarsko rbomico.
— Reprezentacijake dok i ade. Sa pređ'og M£raaj<»ga ministra eo poria&zie reprezeata-cfts^c   Poklade   reltkema   2up«an     beogrtđ-
"»f^rni in Ijobljanskema ter »rpraruHni xn^. -*« H^j£rmdm. kakor tndi D^katerlm dru^rn vlajiia fancijonarjem na mesečai r- -«ek :«XiO Dtn. Ostalim reliteso tnrancpai pa na C0<n> Din.
SpremeTnbc pri geaerafari dlrekclf držarsfb žefeziric Ne dr^^o pred dvems tacefnu ie pre?*T!^ proraetni minister »gcfcpg generalnega direktora državrr'h *^rl€znlc Mlhafa. Ilica. Sedanji prometni ghđrtrr >c odredi I reaktivacuo vpokolenega gaaerajnega dlrektorja in bo sedanji gene-"slnf direkto'  Babović  poslat!  v  pokej.
—   Pmeofto me^ta  Zagreba.  Za gr eb$ka *♦* na  ie skletiila  pri  državni  Hipotekarni >2.tkf poaojflo v meska 30 milijonov dinar-t^~   Zagrcbikl   žopac   Keiazel  ođpotaje •*-*    ^dnie dnf v Beograd, da pričn« zadevna
ranja  z  banko.   Posolilo   je  nameti leno t»adnlo cenenlh stanovani
—   Novi  ipanaki    honorarm    konzul  v -«bu. Za co-rega ^pan«Vega bonorarBesa
n.a  ▼ Zagrebu >e  tmprx3rraLn   tajnik Trse   ±d   obrtnlike   sbornice  g.   đr.  Adolf -■ -a i.   ker   je   doeed^n^   honorarni   1so«zal .   \ .   Arko  saffroe?!.  da  ^  8»  raxr«»Sj   te
—   Nova fe»ern»ika rveza z fCumun:}o. . -«rt«*k*o nodeljo 5*o  ^lo-recno  otTOrtl!  *cle»-
.*ko rretjo tneđ ModoS^m ta TcmešvarojB-
opofki   nimassk«   vlade    rn   2e*eznf«ke
:*\r!j« 9o bEl ▼ Modoia hlove^Do eprv*e.
'."'»v >> b» okraieB 2 na&imi In ronno-
rrma   i«^«vaJD:.  Vožnja   iz   Modota  T  Te-
—   Za   arntijskefga   komandanta   v   No. >z*n   sadu   t«   Imenovan     general     Gjorgje Dokle,   bl\»»i   VomADd-rnt   drarske   divizlj--.**»   obfMtJ  t lLJabTjanL
-  Vrorćni  v*f««ojem  v   Padovi.  Kskor \ m^.j ieu*. ^.- vrti tadt Ie^n» v Padorf ođ S.
«!o 2*>. foBij« modnamin!! vror^nf ee^a?. __
??««« država ni bfla 4<m1«| gaotopaaa st twn fcpjmu. Z otinjca na d^jet^o. .U >» Tt*. VI-* +4+B f>a^rb najbo4j^ih irrovolkov, đa ne ajorpodaEnko ta ftnaa^oo roatao đria^a ^i *ia oo mogfa ab«orb;ratl rod«o veCjo koit. *um aašik irroKnlh predm^tov, bi bUo ▼«»-dar telati. d<* bi *e lefoftnj« priređttr* r Padofrl «d»4c>žrfa tndj »ata  podjetM.
—  »Pred Si leti.« Naroćvtk n*£esa HsU cmi pile: V članku >Pred 50 !etf« Je ome-njtai twff Pre^njova slavnost kl so k> pri-roMI s?a$atef.i enoletnega  učiteljskeca  te-^afe v Cetovcn. Da  Je slavnost tako Jepo »speia, si je pnrfobtf na/več ra5hig J. KaiK 1
duu roien v Ukvah v Kanalski dolini na Koroškem. Kl je pozneje tuđi občmski ta>-nik v veJikov$keoi oitraja in eden najboli-§ih asritatariev pri deželnozborskih volit-vah. Slavnostni jovot pa je ime! B e z 1 a j, sedaj umirovljen ravnatelj v LjnblianL V cčiteijskem tečau ie bikv 7 Skncnce? !n sfeer dva s Kranjskcga, 2 s KoroSkega in trije s Šta>crske<tat bilo je rudi nekaj Ce-hov, ki so tuđi sodelovaii pri slavnosrL — SIcveničina >e bila v tečain za Slovence ob?fsatna, uči! )n «e pa vadniški nčfteli Ger-mitseh, sicer roien Slovenec ali zna! ie samo koroški dijalekt (kar x rudi sair nag'a-ša!). Pri njegovi uri so čitali dela slovenskih pisateljev. Deželni bolski rradzornik ie bil takrat Gobanz, tuđi rojen Siovenec ali hud I nernčur. Pri neki prilikl se *e izrazili »Slovenci naj bodo veseli, če se nauče kaj bcli-Šeta kakor ie nifh jezik.«
— O zadnjem potresu hrtu pi*e 5- P^of. dr. Belar: Ni mi troba po^ebe naplalnti, da je bil radnji potres ttpiCcm potre«!« ne-riadrijatakr pojav. katere^a ogujižče je fe sreći Ieža?o v Jadranskem morju In kate***? ga ođmer: »o bfii moCno cbć'-teni ▼ otroiju od 200 do 400 km. torej v obscžnem d^la Srednje Evrope. Da so moji aparati, ki 5ro. je ▼ Ljubijaui (drorec), ksukor tuđi tu na Vršćah, tu pod Triglavom, bržkone tuđi •* Zagrebu bili već ali manj porušeni — se in čuditi, će upoštevamo, da te je po naših tn-kajžajih oparovarjib aemeljska plast m:c^i-\x »em in tja po več kot 2 mm, kar «*»m tekom io let redkokdaj doirvel. Da bi bilo ozn'i&će tesa potresa na kopnem, nedvotn. no bi bilo mnogo ćJoTeSkfh Žrtev! Omenjajo &e to. Ja sem zadnji potre« il. jan.> po rvo-jtjn doigoletnlh Stnđ^jab in izkušnjata pr!ča-koval ▼ Zagrebu ozirama v zagreb&kem go-rovju. kar ^em tadi >avtl že 4. d-ecembra 1. 1225 Iondon*k«*mn liste *Daiiy Mail« in i*-recao pondarjai, da je v prvi vrsti prićnko-vatj Fproženja seizmičke napetosti v perla-
dnjaT.*kem oko!1iu. __ Zadnp potre« je zcp.?t
pokaza! kako razno in obte korietno bi bi. k) io ta moj I-seUtut vitsJnegj? T^joaena. d-dobi moj obftervatorij telefon, za katen-'ga i^ 2 lf ti zaman prosjačim, ne da bi bil vzr >k ta* da bi obserratortj pod Triglavom nać-kriiie%ai druge domaće institute. Spominjana se I«* tuđi, da j^ proL Gavazzi opetovano zabariial v Va^em li*?tu, da mn ni moreče đelati brez telefona. A oo 2ivi v mestu. a jaz v »puSčari.. odrezan o<j v^ega ave»a* Mujno potrebaj^ra telefon oba! Apelnjcns IKmovno na poštno upravo, naj u?trp?e prošnjam, ki jih n^rekuje znanstvena po-trebs.
—  Podružnica Udruženja \*>}nih fnvall* ćov v Pclzeli ima dne 17  januarja 1926 svoj II  rcćrd občni ^borf in sicer ob 9. uri v pro* storiii g. Orgija  na Polzeli.  Dnevni  red je ehičajen, poročal pa bo tucii delegat iz Ljub» Ijaoc o važnih določbah novega invalidske* ga zakoca. Vse vojne žrtve gornje Savinj* ske do!ine  po/ivliamo.   da   se   rbora   udele» žijo.
—  Na pomoć revni drežlni! Pr^ieli smo ta-!e obupni k c za p ~! ^: Primorana sem. da. S€ obraćam "a u'-^rfijena frca za pcrroč :n T*odparo v *kr2'm* sffi fn bedL Mož mi k obole",  cimani   nobenih   dohodicov.    po vrhu P^   imarn   še   15   mesecev^   starega    dečka. Oba sta i/ročena rrx>tt skrb: in negi-     Jaz sirota, pa «em brez vseh sredsiev. L'smilje-»ia srca, nomasa^e. tri bit Ja nmir3jo v be-di   Darila sprc.ime  uprava   »Siov.  Naroda^ pod ^Siia 3«. Na zahtevo pove uprava *Slc-veii>kev;.;   Vsroca«   tud!   naslov.
—   Sokolsko  društvo   v   Radovlnci   ima v sredo, dne 13. januaria 1936 ob pol 7. eri svecer svoj XF\*.  red*!i  Ietol občrj  ihor z •vbičair.Im dnevnim rčćr>n:. Ako ob dolcčenl uri  ne   prkie  na občni   zbor   zadostno   $te-viIo članov, *-e vtši eno uro pozne e občni zbor brez ozfra na število navzoćih čTanov. -   DoIŽnost Članstva pa ie.  da se občnega zbora guMvo odc>ez:U — Zdravo!
—   Tatvina     radio.te!egr»fičnih     vesti. RarfiJo-eeutral«! v Praja je te dlje časa opa-mcrr&l*.   da   so   DepokKcassi   Ijndje   širil?     v razne   li*te   porobila,   kf   jib   j«   postaja   o«. đ«ja!a odnr*no  prejemala.  Veet:  so bile Ie deioma   predrugjačene.     Centrala     je    na to sklonila, đa uja me tatove teh vesti v p-pre*-io naetavijeno  mrež^. To te Ji je   posrefi-lo» Pred  daevi Je centrala odj/oela.ia v svet »enzacijonaliio   poročilo   o   samomorn   blr-*^r^a   pei-rif*kega   šaba   v   Marlaaskln   \^tž oih.   O   trm   poročiJu     ye   svoje   naročn.ke centrala   pravoć»8tK>   obvestila     !b   dotični listi  Rtrari   nišo  objavili.  Ka&vrotno  pa  so to reet o feaimonion; objavfli  kot &enza<*ijj berlinski  listi, a  za njimj  vsi  oetall  angie-SkL  francoertcl,  američki   id  drugi   li«ti.  Veliki  amerišV   lin.i   »y  se  Lrzojavno obrtlli na »roje z*«iopnikc na Dunaja, nad Jtai pns-tjtjo   poirobz»o«t!   o   samoenora.     Naravrto, da TpraAaasje ▼ Marfjas.  Larac o re«ii^ao. »ti te vesti ni  bilo potrjeao, I«kazaK> *e Je. da   b'.T*i  bah  »ploh  ne   prebiva  ▼   Marfjaii. »kih   Lažnih,   Tator!   v«»ti   b^>  skrivajo,   to da radio centrala jrm Je ma «ie<iu t«-r 0b bo **lno  predan:a!a,
—    Razpečevalec   p^MareJcnA   tteoJui. iiarsklli  bankovcer  prijek  VCeraj smo   javili, da ;e  zajrrehška  poHciJa   prijela  enega tzmed    rarpečevalcev    ponareienfh    tiso^di-narskih    bankovcev.     Mate     M a d o n I ć a. Tega  so  prijeti   ne  v  Zagrebn,  narveč  v njegoveni rojstnetn krajn v Cfstf v Dalmaciji Na rahtevo ragrebike policije so nato Madonić*  prebijali  v Zazreb. k>er te Wl predstavHef! flavnemu  komisarin,   M   vodt pr&iskavo o te? zadevt Madtmtć Je prvotno vse taj« ter todl aanikal, da bi bi! on kdaj v Novi Gradiški. Poznefe se je ndal fn pri-firal da * bfl v Novi Gradilki. Proti nje-rovenru tovariia Antnim Ctm Iz Brinja Ie Izdana  tiralica.     V Brinjo je bilo  prijetih već oseb. kf «o bfle v stalnih intimnih stf-kiii z obema  razpećevaloema,
—   Samomor  mar*ti\   po plav   in  aarmma reforme,   V   Apatlnu   »e   j«  tsstrelii   relppo. sestnik   te   rarnatelj   vodne  ndrngm    VaL Fernbach, najbogatejći mol v BaftkL V po. bicrfilnlli  ptemfli je aaređe] kot Tzrok cs>
moenora retik« »kode. ia 8o jln sadnje po-vodni! poTzroafle njegorim poseetvotn zn ^odsj sadrua^. brexbr!*no«t oblast] ta ker je b:i zainan ve« njecor trud, da bi se nje-go*a posestva izločlia fz agrarne reforme.
—  Donava naraića. Po poročilia il Boo-sjrada   Donsva   neprestano   naraACa  ter   je nevarnost katastrofalne poplave eini ve^ja. Pri  Bezdanu je Donava narastla na S na lu pri  Aapatinu  na  5.50 nad  normalo.
—   Zopet   velik   paromlin   zgorst.  V   ne. daHo ponoći J« t Snbotici zgorel velik Pa-jačičev paroinlfn, 1d je bil poln iita, škoda &e  ni  dognana.
—   Tri   divje svfnje  ©o   usfreliH   v     državnih   lovigeib.   Rajlć   pri   Novski.  Najveći mer^aaec Je t^htal 160 kg.
—   Opozarjamo  na, današnji   Lnaerat — Zlatorog
::::;;:;:::-plesne §&t
se dobe gotpve in po mer  pri tvrdki
Loiap * Bizjak         *
LJUBLJANA,   S". Petra cesta 20
I? Ljubljane
—   V čast rojstnega    dne Nj. Vel-kralj'ce  Mar'Js  prirede    ča.stniki   ljubljanske gamizije dne 9. t. m. ob 21. v veliki     dvoani     »Kazina«     (»Zv   ^di«) svečano   zabavo.   Nade jamo  se,   da   se vabilu na  prireditev ođzovejo vsi.
—  Zadnja pot Fortunata Kantika. Vče-raj   popoidne   so   spremili   železniškesa   re-videnta   FoTtunata   Komika    mnogoSte-viini  prifate!^, stanovski   tovariši in  odlični narodni delavci na njegovi  zadnji  potu Pogreb   je   rokazaU   kako   velike   simpatije   je vživaJ poko nik v širši javnosti.  Pogreb se je vrSfl fz-pred cerkve Sv. Petra, kamor so pokojnika  prepcljaH iz  Po!?a.  Med  drugim? so  se  žafnesa   sprevoda   nde!eži!i   v   imenu SDS minister n. r. tn narodni posl. dr. Gre-gor  Žerjav   z  ostalim!   strankhiimi   fnnk-cijonarji,    »radništvo    državnih   železnic    z direktorjem dr.  Borkom  na če!u ter po-ko.m!kovf   sctrpiri!   v vojni   \n   tovarfSi   na liubljanskem   Oradu.   Že!erničarsko   glasbe-no društvo »Sloga« >e med mnviškim spre-vodom sviralo  žalostfnke. Na  grobu  je go-voril pri'atelj želerničar. ki se ie v iskrenih beseđah posTovil  ">d pokojniV^
—  Poroka, Poroci! se je v  sobo to po-po'dne v trnovsk! cerkvi g. in?. MUan F a -k i n z zđčno. Nado Orudnovo. Privi sta bila fteninov bTat g. ini R^reo Fakin in pa nevestm  brat z- irrž. Joiko Grnden.      Bilo srečno!
—   Pogreb   g.   Ivana   Kneza   tK>,     kalv«>r smo   9«   informiraM.   ^^Ic   r»ribf>dTijl      petek ali sobeto. ko **e resijo v«e formalno?"i ra-đ1  prevoa«   pokojnikovega  pepela  z Domaja ▼ Ljubi iano.
—   Državna  borza  dela  v  Ljubljant.  V rasu od 20. do 26. decembra 1925 je b'.lo v Držav-ni   borzi   dela   raspisanih   7   RlužnenT^i me?t.  5;i   o«eb   Je  fsTcalo  rtela,  ▼ 0   slučaja je  borza   posrerio^rela   t   ns^w»hota   fn   4  <■*?•»*-bc  so odTx>tovaIc;.  Od 1- jannarja do 2»>.  decembra  1925 Je bilo skupaj razp!san?h  53."W  f pTcm+ih  mo«T,  S*25  o*^"b je  tslcalo  de!a,    t 3439 fcltiCaj;h  je bona   poerf^ovala   z usx>#-hoia  in  2087 o»<?b >© odnotovrj.To.
Zadnja pariška moda
cCENDRE DE ROSE* «ROLGE  MANDARINE«
aBOURJOISPARIS«.
—  Cena  mi«ku.     L/jubljanske  mlekar'se zopet   polzkufcajo   dvigniti   cene   nilsku   ođ 3 Din na 3 in pol Din sa litar. Pri ten pol*. knsin so v užad ju skriti posebni n&meni. Xo-Jin  dobrot tj^  rfel«»žen  nafi kmetski     proda, cent.   Zato   ljubljanska   aroarpodinje   ponovro pouđarjajo.  da  cena   mleku,     dostavijenc^a na dom in z norme Ino množino maSčobe pri 5edanjt'a ntzfk!b cenah tome. je S Din dovoJJ visoka in pre^o tega ne plaču je mlekn nc>*iP-na grtspodinja. — Ljubljanski tri živU j* ▼ znatni  mer:  *a:o tako draa;, ker kupci  Uyh potrcbMin ne  raxumejo dorvolj discipline.
—  Službeni jubilej. G.  Kamilo M i k ! fi, prokurfet   tttkajScjo   podružnice     zavarava:. ni-ce   ^Croetia*.     obhaja     dan«*     251etn*co tvojega službovanja  pri za varova! nkri  *Cro. atia«  ter  ma  ob  tem  r©đfc^nj  jubileju  želimo Se dolgo vrsto zdravih tn srcčnlh let.
—   Planine«!     Odbor društva     »Soča« objavlja,   da   e*?   vrši   predavanje   dr.   O t>. laka o Siciliji  in Etni  đanes v    torek 5. januarja   1926.   na   predvečer   praznika   Pv. Treh kra!ier. ZaĆetek predavati ja, ki je r<? leianlmivo in   precej oblimo, se vrši toCno ob pod 9- zvft^er v salonu  pri  vLevu«. Pre-davatelj  >e   zućud   »So€mnom«  ta  ođ   prefla ran ja o  Ivanu Cankarju. O prirodi   Sn  njenih   v^ičaetnib   kraeotab   ne  sna   pisat!   tu govoriti   nfhfo   tako,   k«ikor   đr.   Oblak.   t!. kakor   Icvetno.   ada vi   prav   letoe     SOletnfev svojega   pisateljevanja   tn   ^taluega   »otn'.d-niStra   ■*Plan.tn#kega reetnika^. Opozarjamo t^dag »SoCaiie« pri:atelje In posebno pa pls.-nince.  da  ee  ndelež©  te«m    vetesanimivega predavanja, ki šega daleC fleš okvir naTaJ-npga  potoptea. Vstop Je vsetn proaC
—   Klanje žfvafi  v območjn IMOtnske I občfne.   ŽK-ali,  katerth   meso   *c   namenjeno favrH vporabf, kakor  m  rostilne,  sirotiiča, bofnfce Hd., se smejo ktatf Ie v mesrni klav-ntci.     Le zaseuteeiM. kl rabijo meso samo 2a  lastno  druiinsko   fospodin.lsrvo,   smejo klat! pTaMče do.Tia pođ poboli. H so rat-vtdnl iz razslasa na mtfstratnf đeskL Pa rodi ti morajo <lat! zatklane TtvaH po pred-pteih ogi>dafi.
—   Uđnižesle   IW*ila>veaMfcfli   Ir2m|S" ra f arhitekte — SekcUi L|a*f|aa«, TaM
na 3L Mrofcovno predrraale, kf fe bo rr-Štto v prreft. dne & jamiiMa 1926. ot> 20. v družahnem lokala sdrclfe v 2. nađstroa-fm «Kazine-* fvhođ s Kon?cr»ne»:a frca). Predavala bodeta «. rng«. AJo*z Hrovit i« ang. Ivan MiUer-Petrić o predme-tn: >Zv«m Stov#*r/# « morfrmk^ VaW)eaj( «> vsa član! ai po niih f rij »rt «0*4«. — Upravni o^fejor.
==    Čajanka                .
li na čajna mešamca, pr.de v kratkem v promet Počakaite z nakupom!                    52
—   Kolo }n«cslovenskih  fester v  Lhib-Hani bo imelo v ččtrtek 7. januarja ob  16.
redno  odborovo   sejo.                                !2/n
—   Prthodnja  pieana  vaja     ljubljanskih maturant,>v se vrftl v sredo 6. januarja.
—   Od borova   oeja   in   aestanek     članov in   prijateljev   Kluba   LJubiteljev     8portnfh Paov se vrS5 v petek dne 8. t. m. ob 2o. uri v restauraciji pri Strukiju. Klub Ljubiteljev Sportnib  Psov.                                           IC-n
—   »Jadranska     straža«    priredi   danes rvečer ob 20. v »Unionu« svoj 3. ples. Rodoljubno   društvo   je   vredno   naj izdam eiše r>odporef   zato   prrporcčamo   njeno   priredi-tev   Črm  naitopteie.
—    Plesne    vaje    roatnrantov   tehniške srednje  sole  se   vrie   v  čcrrtek   7.   tm.  — Odbor.
—   Šemjakobska  knjižnica   v  Ljubljani. stari trs II   '^ izposocila n>eseca decembra 1925 na  4114 strank   17.038 knjis^  V  celem letu    1925    si    ie    posodilo    40.666    strank \62.5dS knjiže. Knjižnka posluje vsak delav-nik  od   4.— HS.  rvečer  (ob  sobotah  od   .1. ure dalie),  januaria in februarja  pa  tu<5i  ob nede:;ah  in  praznJkih  od   K   10.  do  12.  do-poldre fn  fzposoja  slovenske. srbsAOhrvat-ske. čeSke, ru.ske. nem?ke, itatijanske, fran-cc^ke,   anzic^ke   in   esperantske   knjige   ter modne   Hste   vsakomur,   kdor se  zadostno
legitimira.
—    Gospodinjski   kofedar     1926,     Danes
je izšel -,Go«pod;r.jpki ko'ecTar^ za le-to 1025. Cena Din 1S.—. Naprodaj je v vseh ljubljanskih knpgarnah. ćlauf Jugoslovenske Mai.ce ga dobijo »a ceno Din 14.— v pr imj Jugro-siovenske Matica, šelenburgova ulica 7. II, odnoeno pri v*eh podružnlcali Jugosloren. site Matice v Sloveniji.
—   Dva  zlata  prstana   najlena.    Ziutraj 3.  t.   m.   «0  naSll   v   ^nkli^evi     restavracljf (Hotel Jn*ni kolodvor)    dva    zlata prsf<ina (nečatni  tn   poi*°čn1).  Podrobnosti se  lzv?». <!o v našem uredništvu.
—   Pohalfnstva  v   Rožnf  doffnf.    K  te?
ra^f včeraKnji vesti nam zaRotavIia viSki župan, da so domaći mladernči povsem ne-do'žnt. Divje orci'e hndito prfrejar od Č2*;a do Č3?a v Rožno dolino vboJjše družbe- \z /nesta. Gospodom pobalimim so na sledu ter bodo organizirani d^mačini pH prvi priliki f njlmi občntno obračunali, kakor taka uf->ana sodrKa zasluži. Prebivaici Rožne doli-re hoćejo imerf mir fn varrtost. ako za to ne more ^krbeti DoHcite. oprijeti ?e Pač marajo ^smopomoči
—  Za vlome se je oboroiU.    V neđrfjo ali  poneđ^-ijek  porobi je nelido  vlomtl s"koxi kletno  o^no  r Električni  institut  Tehničke fakultete   fA^Vcerčeva   ul!ca>     ter     odnes^l ročn.}   vrt a Ini   stroj,  roćnj   primež,   žago  2a kovfne   fn   * roj ne  razltćne  kleš<;e.  \loroilec je  vsekakor  dobro  poznaj  krajevne  razme. re Ln mu je bilo le za vloroilsko orodje, "ker ae đrag-ih. dražjia  pret!metov ni dotakniL
—   Aretacije.   V5eraj je  ljubljanska policija aretirala Jeraeja č. in Viljema M. 2?.-radi nevarne ^rožnje,  Alojzija T, pa žara* npnra.rno^ti.
hedusetfljiVH iflede trajno-*ft ht fftkosh iarenjaf
fz Celja.
—c Sokolako društvo v Celju fm a r ©crboto 9. t. m ob pol 20. zvečer v mali dvorani Narodnega doma svoj rednj ob-^ni zbor. Dnevni rod: 1. čitanje zapisnika. 2. Poroćiia odl>ornikov. 3. Volitve, 4. SI ući j-1100 ti.
—e Porotna zaaedanja se safino letos v Celju 1. marca, 7. juni ja, SO. argusla In 23. novembra.
—c Tržne eene v Cetju. (V Dhi.) Me^o: govedina y toesnicah 16—18, tellce 12—14, na trspn 12—1S. Teletina 17—19. Svinjma 22.50—25. Slanina L 26.50, II. 26, mast ?S, 1 kg Šunke 27.50—30, prekajenpga mesa 2o__27.50. 1 divji cajec 40—60. Mlevski il. delki: mofei §t. 00 5.30, št. 0 5.30, St. 2 4.70, It. 4 4—I.S0, St. « S.40 do 8.70. 7 !u tričetrt 2.50, ržene moke 4, ajdove moke 5. Kurtvt>: q frnega premota na debelo 42— 44. rjavega 24, m* trdih drr 132, <i trdih drv 38, q inebkib  đrv 28.
—c Zadnja povodenj je med drugim od-nesla todi mo«tie čez Vog-lajno za kurilnl. co. Od tega je preteklo že par mesecev. Treba bo misliti na napravo norega mosti ea tn je čas, da «^ na pTieromcm m^^r-j vzame zadeva v pretres.
—c Članski aestanek 8ok. društva se rrM r četrtek 7. t~ m. ob 20. zvečer v dru. Stveni telovadn!ci. Na sestatilca se se^tavl kaad.Hatna Usta za občni zbor.
Iz Maribora
—m Vladne podpore za poplavljene *??-krajina, VeHki župan dr. Pbirmtyer Je nakaza] prr« Tlađn« pod pore po rađnjln pf>-vodĐjfo ^rivađetfm Krajem la slcer Muncxf Sobotl tOOCOO. Ftujn 70.000, Celju 50.000. (Mtalfm eresom p« po 10.000 do 30.000 Din.
*hb V proslave rojstnega dneva krafjl. oa Mart|a> priredi uprava mariborskoga Ofteirakeca doma dne t. t. m. v GflUori drorani rve^ano «abavo g plehom.
—«l TreiJI kaaanski senat. Z nov;ji letesB se je nstanovU pri okroinem sodi. Ma tretjf iras^Bffki senat, ki mu predsedu-jm sodni  svetofk  Požega,
—m Iz sodse fMbe. Za iKavneea prak-tfksma pri okrožnem sodlSču v Mariboru ie imenovan abs. jur. £. Aloizh Tramstti .

Pttijubijena   krema mocUtne ženske;
Sintonovii krema
(Crtrnc SJMOS) ruti ±uha,   niti mast na, z ago tovi ženske mu    licu   lepoto polzi. prolnost,   vol/nos*,  šametost in betino  kože,   kahršno   srne  po pravict pnčakovati   vsa ka žena  od  dovršen* higijenske kteme, Aaprodaf pousod:
Par umerie Stmon. 69 tg, ^*> Martin  Para.
!? Trbovelj
—t Predavanje Iz prlrodoslorvnega področja na Ljudski visoki Šoii so bila tako števiino obiskana, kakor menda ie nonena v TrbovI ah. V nasiednjem podaiamo kra-tek izv'eček iz\aianj z- profesoria DolZana: ZačerkDm novega veka se je poieg raznih drugih nazarov zaćel ruMti tuđi Ptolomejev svetovni nazor. V ho] med novim Koperni-kovi.n in starim Prol-emerjevim svetovnim nazorr>ni je posegla sveta inkvizicija. Za-stopniki novih uazorov so morali pretrpeti muke in pregan:a, njih knjige Pa so bile rrosiašene za heretične in ver*;kim resni-cam nevarne, prišle so na »indeks* in ostale tam dvesto leL Kl ub temu je Kcpernik zrnaca! m današnji razlagalci sv. pisma ho-češ nočeš prizna v'ajo, da so se prejšnii raz-lagalci motili, in da ti nazori nišo bili hero rični in verskim resnicam nevarnL — Kan U Laplaceva toerija ki se sice.r v svoji prvotni enostavnosti ne da vzdržatf, nam ie najbolje pojasnjuje razvoj našega osolrcja. — Poročilo sv. pisma o stvsrjenju rveta ie močno vplivalo na razvoj prirod opisnih zi'.anosfi. Po sv. pismu po.s.reto maenje, da ie toliko in takih živalskih in rasrlinsktli vrst, kolikor jih je spočetka vst\'arii B02. >c bilo merodajno do srede prej^njega stole tja. Še!e Darwhi je L 1859 omosočfl odloćilen preebrat. Danes vemo, da $<» pod vpllvom življcnskfh prlik orjan! rivih bitti spremi-njajo, te spremembe v sotov'h slučajih pre-neso na potemce in se tokom generacij •j'rdiio, če ostanejo žfvljenske priffke iste. »Boj za obstanek« pa vtši nekako kontrolo, ki prizna razrreram prikladne tzpre-membe, neprikladne Pa zatrt?. Iz ene ali vsaj iz maloštevilnih enostavnih oblik so se tekom milijonov let razvile pestre ranoscH številne dana£n c življenske oblike. — Člo-vek, kot živo bitje in đei narave >e tudj r>cdvržen naravnemti zakonu izpremembe-Ustroj njegovega te!esa. niegovn to&ilni predniki, razvoj od spoćeiia do dovršenosti, kmasri nerabr.i organ! pričajo. da se človek ni pojavi] kot kak oživljeo ilovnat kip a!3 pa £0t kako preformano Adamovo rebro, temvćc, da se ie tuđi on rarvil iz enostav* nejsih žlvalskili   oblik
—t Krajevni opra vol odbor Uratovsht skfadnfce je apokoj?! po novem pravilnHcu f^rrskega tesarja Urliha Pođ^ogarja z rae-sečno pokojnlno 80H Din rn kopača Blaža Koritnfka z mesečno pokolaino 728 Dvol Obenem je prizna! 11 rudarjem za ntrpele r.ćzzcde rente do 500 Din mesečno do konca t L
Podpirajte
podporno druftuo sleplii,
Ljubljana, Wolfova ul. 12
Sport
Reprezentačna  tekma
to se pravi tekma dveh ljubljanskih re presentanc nasr^opi jutri popoiđne na lgr:-šCu ilinje v Sifiil. Sestava obeh reprezen-tanc je srečno \zb-:jna, tako da je uprav* čen Interes Izida santmlve tekme. Večiac reprezentančne^a moštva A tvori jo nara reč igrači Ilirije, većino reprezen tar.' r^* možtva B pa Igrači Primorja. V reprezen-tančnem mofitvi: B bo menda treba r zati-njem trenotku gotovih liprememb, ker t-. većina primorjanskih Igrače? iz tekmo 2 Jadranom blesirana in na?topa na ta način ćela frrilska vrsta Jadrana. Kljub ten.ii bo tekma sigurno ispolnila sovezno svriic in po drugi strani tuđi ^odsaveznemn kapetanu omogočila tpogled v realno znanjć. isračev
Hašk je rarpastil kazeua-sekcljo rudi notranjlh ne^oelaaij in neđiscipllnlr.'LaostJ, kaiior že prej Gradjanslvl.
— Voja^ka smucargka iekma v Planici,
Včeraj je bii zaiiiju6en vojašVi sučarski tečaj v Kranjski žari z veliko tekmo. k' s« io vršila v Planici Doseženi uspehi so prav povoljni in upajmo, da se bodo tekmovalci; ki so se vežbali v Kranjski sor! za medna-rodno vojaška tekmo. ki se bo vršla letos na Ceškem, tuđi tam častno izkazali. Včc-ra'&nja tekma *> bila sledeče porazdeijena: Prvi so tekmovali častntki. določeni za vo-jaško tekmo na Ceškeir. Uspeh po sledečero reda: podporočnika Grulčič 112—33 Maksimovič 1.13—14. poročmk Hu-dales 1.14—11. Podčastniki: podnarednj-kl: Klorna 112—54, Nikolič 1.14—S Bfehač 1.14—47. Poieg bodoCih medca-rodnih tekinovalcev so dosesii tuđi drugi udeleženci tečaja lepe ospehe in sicer pod-poročniki: Simič 1.17—15. Ka pera novi č 1.18—30, Gojkovlć 1.19—37. Pod-naredfiiki prvi in drugi: Radojković fn Milojković, oba 1.1S—12, Horvat Vilko 1.19—9, Jovović 130—27. Uspeh ie -dokaj boIJSi kot v prvih prejšnjlh tečalih. General Stojanović in Šef generainesa Štaba sta bila tri dni navzoča pri vežbania in sta se prav pohvalno izrazila o uspehih, za katere se je zahvaliti vodstvu in »Ztm-skošportnemu savezu«, za kar se jfma je zahvalil v imenu cmenjenega saveza profesor *•• Jesenko.
Stran +._______________________________________________•SLOVENSKI    NAROD*    dne   6. januarja   192b.                                                                                     SteV.  4.
To in ono
Kako sprejemajo v tanki državljane       .
Na dan sprejemanja novih driavijanov Zedinjoažh držav je na sodišcu zelo žfvab-■o. Maožica praznično oblečenih moškib in setisk caka na hodnikife. kđaj se odpro vra-«ođne dvorane. Vsak bodoči j-citizec« ie pripelja! s seboj dve priči, ki mora*a biti rojena ali naturalizirana Arrt^rićana in ki s priseco potrdlta, da poznata kandidata že pet let te verujela v njegovo dobro volio, postati ameriški državljaiL Nckai minut pred ddečero uro razloži uradnik po mizi zavoj llstin in zaćne čitati imena kandidatov. !t kdo bi si nrislll? Čita jib dokaj pravilno — ne zavija po acffieško. 2e teta iti Jeta opravlja mož svojo službo in zato do-hro ve. kako se izrovana priimtk Čećez' ćurenko ali Jardin. Van Hublik. DomLnico Pctrica, Kovaievski ali Heinrich Rehbock. Ko so odpro vrat*^ prihajajo bodoči ameri-ski državljani lep© po vrsti pred sodnika. Ženske imajo tuđi ta prednost. Priče zase-de;o VIopi v ozadju.
Klerici pnpravljajo akte in stole za strojepiske rn uradnice, ki so prišle na *hižHo v usoienih sukniičih. Morda so med ii ti mi tad! osvetnice. Nekdo popravlja gube «a ogroami ameriški zastavi, ki pokriva del steoe za sodnikovo mizo. Naenkrat pograbi Muga leseno kladivo in udari trikrat po hra-%tcxi oazi. Bac-bac-bac Štand up please — prosim, vstanite, soćnik Cisrmnzhsun pri-haja? Vsi vstanek> in sodnik v cm em ta-Tarju sede na visoko stolico, Nato vsi zopet sede>3. Sodnik položi leseno kladivo kraj stektenJce, v kateri so mu pripravili za vsak F slučaj vodo, potem pregleda akte. ozre se wa ženske in moške in se prijazno nasmeje. gobe ima bele, lasc sive, eliptično glavo in tfete tipične ansieSke o&, ki ne Ie gledajo, nego rodi poslušajo, razmišljaio in presc-»ajo.
Ženske s*edc na klopi v neposredni blizini sodtrika. Med  n"irni *o starke, ki žive
v Zedinjenih oržavah že po peiđeset teu pa so se sele na stara leta spomnile, da bi kazalo prositi za sprejem v ameriško državljanstvo. Začele so se zanimati za žensko volfhro pravico in sptoh za fcnninizem. Med nrtmi sede mlade devojke, ki so oS-vidno srečne, da jfh je zanesla nsoda v Ameriko. Vojna ie zapustila globoke sJedo-ve na njihovih obrazih. Zdaj so tu, da po-zabljo vse, kar ie bilo in da začno novo živlienje. Mnoge so se že omožile in žive
mirno  rod-binsko  življenje.
Oni kandidati, ki so dovršili večerao državljansko solo, se izkažejo sodnikom s spričevali v znaniti vseh glavnih ameriScih zakonov in o pismenosti. Drugi, kl nišo posečaii ome^jene šale, morajo odaovarjati sodniku na nekatera vprašanja, da dokaže-jo svoje zanimanje za javno življenje- Osobito Če ima opraviti z matera mi nedoletnih otrok, preso ja sodnik zek) oprezno, Včasih zrčnc ta ali ona mamica za prazec cič plakati, ali pa se pripeti. <!a zaplače prKUu ki se je ta proce-dirra PTav rrič ne tiče. Mno-žica praznično obtecenih ljudi, sodna dvorana, ameriška zastava, sodnik, klerki s poziaoenlmi zvezdami na sukničih — to je preveć za rahločutne ženske Živce. Za mo-5ke >e določena strožja kcntrola. Ce niroa-jo spričevala večeme >o!c. morajo odso-varjati na ce!o vTsto vprašaTjj o ustavi, o zsodovini in načinu občinskih, deželnih in državnozborskih volitev — torei so pod\*r-ženi nekakemu političnenra frpitu.
Odgovori so vćasih »cio zarrimivi. Sodnik motri vsakega kandidata z očesom strogega poznavaica. On pozna ljudi in tipe čleveške družbe. Pozna tište, ki irarljivo delajo in skrbe za svoje rodbine. Tem je teoretični izpit v marsičem olajšan. 5odnik ve, da so ti Ijudje glavna opora države in diužbe. V takih slućatfh odločujeo »ljudske okolnosti-, ne pa snhopami predpisi. In nič ne de, da se kandidat kljub naporu vseh sil ni moge! spomniti. kako je ime najpopular-TKrsemu ameriškemu državlianu, Abrahamu Lincomu. Sodnik zatisne kljub temu eno oko.   Vpraša  kandidata:   katere   novine  či-
tate? Ai pojđete voHt? Ali popijete svojo ženo na voHšfie? AH imate sorodmke v Italiji? Ali #m pošiljate redno denar? Ali si kmalu kupHe Tastno hišo?
V**sfh priđe pred sodnika. mol, kl ođ-ccrrarja na t«o mo^oče tako, da m& mora »odnik seiMCe amejati. Tako sodi na pr. tip iz Barcelone. Vme ima rfknfttrae, oči crne. Sođnik ga.  \\jc*šm:
—   Kdo   ne   more  f*omtmtl   asneriSkl   <Jr-t^rf^aa?
—  Nedoletni. asiarhiist ali bi«aaxl«t.
—  WeU!   Ali ste vi anarhist?
—  Jes. etre Da, soopod!
—  Kaj. ri »t« anarhist? __   No.   *!re!   N«.   gospođ!
—  Raj  pa, ste potem t&kem?
—  Eleiktrotehnik, goepod*
3 tak'mi Ijnđmj Je treba ravnati ztlo previdno. In aodnlk govori z n|lml prijazno, đa prtđejo k sapi ker dmgaće ne vodo, XaJ bi mu odgovorili.
Priče se lx vsega norčnjejo. Sodnik gleda nekaj č&sa molče po dvoraaii, nato pa vpra&a pričo:
—  Ali ste ameriild  drzavljaa?
—  Kal pa naj bom. če ne drzavljan** __WeIL Ali   mislite,  đa bo va*  Hianec
đober  driavljan  nafte  driave?
—  K&5 vem? Tega  oihoe  ne  more  ve-deti, tndi Ti ne.
—  Get out! AU three of Jon! Marg ven, t«1 trlje!
V dvorani se Cnje diskusija v ufcrajin-slro-polj«kem žargonu. W; trlje mabajo z rokazni, klerki Jth rtnejo k vratom ter JR; tolatijo, naj prMeJo pot>™i. ko «w pomire. Todm Oali^ani Imajo temperament in ie 9 hodnEka se Cujejo ogorčeni klici; Goepođ, goBpod, đra«i goepođ, vrag va« Tzemi, kolera naj ee vam  zaredi v trebahu!
Ko so vse formaanoeti končane, preiđeJo tmtt, kl so stali v dvorani, svečano !z dr-tavljanfltva v državljanstvo. Vsi stoje in đrte kvišku desnice. Sodnik čita priseso: odrekam »e drfavTjanstvn vseh cesarjoT, vseb kraljev, veeh prinčev ali drugih poten-tatov tn vladarjev . . . Novi državljani po-navlj&jo te svečane beaeđe. Potem ^1 sežejo v roke In če^titajo. Listine dobe na banketu prihodnjl poneđeljek. Klerk udari trl-krat % lesenim kladivom po mizi:  bac, bac.
bac Štand up please! Sodnik Connigbatn odhaja. Nato se obrne k tištim, kl so prišli v Ameriko te Nemčije, in pravi: »Zdaj, dečki, pa pošljfte svojemu tWachtmeistru« Te-"po razglednico, kakor sem storil svojč^s tuđi jaz! Takrat sem mu napisal v štirih besedah vbc, kar sem si mislil o njem. ko je nas pretepal v okapih pred Parizom,«
^■■■■■■■■■••■«■•••■•«■■■■■■■■«■■••■■■■■■■■
frak, žaket,   smoking v prvo vrstni naj-    i
modemejši izdetavi, iz finega angleškcga    i
sukna  preskrbi  najhitreje  in  po   znano    i
solidnih cfnah tvrdka                  S
§ D1A0O SCEWAB9 Linbl|tm.  [
Pravda za mejni hrast
Pravda za mejo je spravila že marsika-kega kmeta *Ja beraSko palico. Od nekdaj že so bile hude borbe za melo in ne pone-hajo nikdar. Eden trda «-to te moie^. drugi »to ie naše že od davnih časov*. Prereka-nja. prcpiii, sovrašrvo. pretepi, poboji ?eče, obubožanje — vse nič ne pomaga, pravde za nrejo ne bo nikdar konce Znano je, kako se naš kmet rad krega radi mernih reci ali drugođi ri nič boljše. Leta 1915. so bi'i v Italiji Jjudje precej nenavadfio boieviri. Takrat }e vstopila Italf a v vojno takrat pa se je tuđi pričela pravda radi mejne^a hrasta med posestniko.ua Odonijem v Kulratih in Andreanijem v Kunardu. Šio *e za hrast, ki je zr^stel i>erodno raA^tio na mt-ji m«d obema. Pravijo. da >e ta hrast vreden ko-rraj 30 Hr, najbolje bi bilo posekati ga in napraviti konce sporu, toda ne, hrast yc mora! obstati na meji in pravda se je pričela in trajala ;e deset let. Tačas se je kon-Čala svetovna vojna, sledilo je premirje, pravda za italijanski mejni hrast pa je tekla dalje. Te dni sele je bila izrečena kemčna sodba pred visjim sodiščem v Luinu. Po-sestnik, ki ie dobil pravdo, se baha, da je zmasal. drugi, ki io k izgubil, slcriplje z zobrni in kdo ve, kaj se še zsodi radi tega hrasta. Razpravc radi hrasta so bile tri pred prvim sočišćem in dve pred vskHcnim, trebalo je pet izvestij petih izvederrcev. po-
iz\edo\ai:-a na licu mosta so bila štiri, za-slJsanih je bilo okoli 40 prfč. Pri pravdi je sodelova!o sedem oćvetnikov in prokura-torjev, pTeskrbelo se je već dokumentov, segajočih v prejšnja stoletja- Sodi se. da ;fe vseh stroSkov nad 10.000 Ur — vse to za hrast, ki ie vreden komaj 30 Hr.
Izreden slučaj za ločitev zakona
V Los AnseJesa so imeli izreden slučaj za ločitev zakona. Gospa Ida May Sche!-don ie živela povsem sretno življenie in ie imela vsega dovolj, privoščila si te lahko, kar je hote!a Mož je bil Industrijalec. Kot tak so pl je svoičas predstavi in 5<5 poro-čil. On ui imel navade govoriti o svojem podjetju, ona pa se tuđi ui brisala za to, gUvno je bilo pač, da je bilo dosti o>hod-kov na razpolago. Mož se je obna?a! in co-sil kot dobro stoieč človek- Odhaja! pa je na de!o, kakor je rekel, vsak dsn za d;!e časa. Pred kratkin je korakala gospa Ića May Scheldcn v spremstvu svojega p^a ponosno po mestu, stopala v trgovine in na-kupovaJa razne stvari. Ko s^3 je bliža!a neki cerk\*L je postaial pes netnirec in se ?e končn-o odirga] cd vrvice In tekel do šUbo oblečene^a berača, kl ie stal pri vrstlb cer-kve, se tain pred njim ostavil, zacel cviliti in se nru dobrikati. Gospa se je bllfsla. da poda dar beraču- Ta >e tam trepetal in se zvijal ter pa*i! svoj obraz. Gospa gleda In sleda ter se ne more načuditi sličnosti z možem. Postajala je razbirrjena in vsa rde-ča, kr!kni!a ;e, poteffr.ila beraču brado i obraza in pred seboi ;e inrehi svojega moža. Berači ja ;e bila torej njegova industnja! Žena je takoj zah^evala ločitev in *e vstra-jala pri svoji zahtevi tndi pred sediščern, kjer ie mof prfpovedoval, kako dabro skrbi za svojo ženo. Sodišče je vlogo ?enc ?--; ločitev zakona, resilo ugodno.
* Sto let *e složila pri eni iv. iv;ti družini Karolina Nrava v obćmi Eroons, kako-r poročaio iz Toulcna. Rodila se je 1^15. v Mehiki in prišla v službo s svojim desetim letom pri neki družini, ki *e je preselila potem na Francosko. Ostala ie pri članih te đmžir?e do «vo>e  stnri'  te dni-
Originalne (prave) potrebSflne fixat in presenrai za Opalograph dobite edžno Ie pri L. Baragav Selenburgova ulica štev. 6- Tte"£SS
ZLATOROG
[-Katera guspod.nja ne ; ozna v modro-|          rumene ikatije paketiranega
zurrow€TERPĐrnnonMNiu,
katero je vsled čudovitega uspeha pri
pranju   in   velike   izdatnosti   splošno
priJjubljtno'
mm mmm nu
' se izdeluje iz najboljiiših sirovin x dodatkom terpeatina, je torej tuđi za oajfinejše perilo popolnonu neškodljivo!
ZLATOROG TEftPBITItOVO NHO       j
ie najboljSe, najdragoceneiše zlata vredno I
Di to aimbollziramo In vzbudimo tuđi   1 v oatiiriih   krogih   zanimanje  za to   ' neprekosl|ivo   milo,   se vpreia   od   I. MVga&ta   1925   v   vsaki   tisoči   komad
I 10 - fi»aakovni   zlatnik,
I kateri se pojavi pri vporabl miU. Do-, sedaj se je našlo že mnogo zlatnikov!
Poskusite tuđi Vi srećo kupite en komad
ZLATOROG
tfrpentUitveoa mUa
Perite  l  njim in pre pri£a)te se o njegov* izvanredoi  kakovosti ;   Morda   boste tuđi \"i L       na$li zlatnik?
wm~   VSAK HOĆE   *m
napraviti tvojim s prmernim darllom veselje in to je Ie mogoče,   če iste fcsjpl pH tavtfkt
Josip PetelinCt Ljubljana«
ki Ima veliko zatogo žepnih robcev,  rokavic, nogavic, pleten'ne* kravate, srajce za gospode* toaletne potrehščine. &amoveznice, angleike Sifone, fine klote, vezenine, čipke, torbice, aahrbt-
nikt, palice in še velik* drugih iepih in potrebnih stvari po znatno zaiiani amL VT                    Na malo'                                                                                    Na veliko
Za odličan velik BAR
v Bajsjfjraajsj, že 3 le'a obstoječ in dobro urejen,
sa i*č«
-- kompanjon -•
Vef povc „K^tttifiasti1*, trg. kom. draitvo, Beograd,
Knjcgi-jc Ljabice ulica br. 7
Mm    "
zastupstvo
p iwiwnMi Bini a*
SS^p^P^^V^I^^B     ■*HV IE ^P w SS W ^P SS^
Mali oglasit ki služijo v posre*
dovatne   in   socijalni   namene
obćinstva vsakđ beseđa 50 par.
Nafmanjšt znesek Dm 5-—.
Sfiali oglasi
Žcnttve,  đoptsovanje ter  ogtasi strogo tr^ovskega značaja, všaka bese da Din  /•—.
Sajmanjši znesek Din 10-—.
\        Službe i       Instrukcijo
! prevz&me ubog priden ! učiteljiičnik pri boljši , rodbini — Ponudbe pod j *Instnjkcija/9» na upravo «Slov. Naroda^.
Trt« pomoćnik
špecerist,   izurjen   v   do«
(»roman.ju blaga, prodaja* ec, uren. vesten — isče mesta. Položi tuđi kavci« jo. Pooudbe pod «Spece» nst/48» b« upravo "Slov. Naroda.
Nepremidnine
Prodajem dre no-▼ozazidane zgrade
1.   jednoapratna   sa   pet* naeet   odeleojs   i   drug« trospratna   sa   dvadeset ! sedam   odeleoja,   zidane ! za svoju upotrebu i pot> '  pano moderne. — Za bli* ža obavestenja obratiti se sopsveniku:    2,ičk*   ulica br. 8 kod Crvenog Krsta Smederevski Djerancu
Dvonadstropna hisa z gostilno
v Ljubljani se proda za Din 135.000. — Ponudbe pod «Ugodna kupčtja/40» na  upravo «S!ov.   Nar.».
Kupim Kupim klavir
malo rabljen. Prosim na* vedbo   cene   in   znamke,
—  Ponudbe pod  »Klavir 33/51»  na  upravo  <r51ov. Naroda*.
Stanovanja
Stanovanje
1—2 sob s kuhinjo v no* vi ali stari hiši v Ljubljani išče vpokojen orožnik.
—    Cenj.    ponudbe    pod •Stanovanje takoj/28» na upravo «Slov.  Naroda*.
Na stanovanje
in hrano se sprejrne di* jak iz boljie rodbine. — Ponudbe pod «Sna2nost 32» na upravo aSloven* skega   Naroda*.
Majhna soba
nemcblovana. s posebnim vhodom in električno raz* sve ti javo — se odda ta« koj mimemu gospodu ali gospodični. — Naslov pove uprava «Slovenskej gi Naroda».                 41
Ijohali Pekarifa,
dobro vpeljana, v već-jen» mestu, s hišo — se pod zek> ugodnimi pogo^ ji proda. — Ponudbe na naslov: V. Leskovsck, Celje, Cankarjeva ulica št 5.                          5331
Prodam
POZOR!            POZOR!
Ostanki za perilo
rudi flanelasti — so na* prodaj po polovični ali zelo znižani ceni. — Ne zamudite ugodne prilike! — Resljeva cesta 30, I. nadstropje,   desno,        34
Puranovo perje
^epo in suho, prodaja ja* to ceno po povretju — Franc Podlipnik, trgovce in mesar, Novimarof, Hr> vatska.                          46
Moška suknja
za srednjo postavo, ćos bro ohrajena, naprodaj za 500 Din. — 2\aslov pove uprava »Slovenske« ga  Naroda*-.                 29
Na Treh Kraljev
dan ob 2. popoldne, pro* st oval] na javna dražba pohiŠtva, kuhinjskih po* trebščin, zlatnine itd. -— Rožna dolina. Cesta II, št. 7, dvorišče.              50
Kazno
Lekarna   dr.   G.   Piccoli,
Ljubljana,   Dunajska    :e»
sta 6 —   priporoča
želodčno tinkturo
katera krepča želodec in učinkuje odva jalno. — Naročita se točno izvr* šujejo.                      305/L
Dr, Jug
zopet redno ordi nira.          42
RADIO
aparate in sestavne dele ima v zalogi
FRANC BAR, Uubljana,
Cankarjevo aibrtiji Jtaf. 5
Slike za
legitimacije
izdeluje najhitreje tota graf HUGON HIBSER, Ljubljana. Valvazorjcv trg.                           I67.L
Opreme za
neveste
store, zastore. iedi!nc ii spalne garniture namiz na in posteljna pregri^ a jala io vse vrste vezenih veže ročm najecneje M ZonJežek Ljubljane, — Striiarfe\>a ulic* 7 Pre, vzeme vse kcmhinacijt iz motivov Predi'iskanje NajveČja  izbira  cačrtov
B#^asjall7f M akutni in kronični, bolečtae v ko-Wk%Ymmil*xm steh, zbadanje, otrdelost tilnika, clodčne krče, glavobol, protin, ishias in ne\Talgijo vsafce vrste ozđravf na-zanesHiveje
niU OMU         *"
dovolfen od ministrstva zdravja v Beogradu. Pre-nno^a zahvalna pisma potrjujejo njegovo zdra-vilnost Orlpiulna Skatlja stane D n 25 in se dobiva po skoro vseh lekarnah i a drogerijah. V no-tranjosti države po povzetju.
Iratta aislita IniM. ttiilit
■aznaiijanif da ■•■■ svojo odw«tniiko
pisarno   preselil
•ui Kralja smatra tr« 1    -    lmr+A ••aJnijo)
4«                                  Dr. J. Brejc.
Pletllni stroll
msJsMiili Izdeika patent „Ideal" z Jamstvo« za nogavice, Jopke, svttafje ta vsakovrstne pletenine mMHjo vaakorjuif najboljso in ti.
s^^Hm^s' ^BflsjHsWC9vvDw    ^f   S^H^PsD  • sVD*
sJbosB, kl Jsj jak» lahasv ta po 00-Imh tsvta svsjovaafefii Colno lepri
F.KosJLIilnaiilifatii
Edino najboljfti        '
ši valni stroj i
JOSIP PETELIHC-A
Za ndkm. rtrt ra titnfnjo zuake ODTZJfEl, lafa, PBtoC Pssamezii đt;i za m sistui.   ; i|li UH', ojbolifi fiionki PlfflUI itnji oma. Bjcđm plšLtol sapju |oak v rezajo   i krszptoio. nt letna §mKi\i.              ■
tT      Ljubljana           I
Za vsako sprejemno ceno
proda ja m klobuke, slamnlke ter vse potrebščine za. modistke.    —
■Inksi Hsrvatt mod'stka Ljubljana, Dalmatinova ulka 107T1
Najstarejša  slovenska  pleskarska in ličarska delavnlca
Ivan Bricelj,   Ljubljana
Oantska cesta 15 la 6ospostetska c 2
(dforUKs kavsms «^vrsas**) Se priporoča.   — IzvrSitev točna, cene zmerne.            37-L
IIMMMMIMIMtOMIIMMMti
Teod. Korn, Ljubljana
Ivaaii, stavsal, flataBtarfjai hi okum
hbHMbT ■   iBSVaiBCaiS VBHNBftaBV
Lcdetovanje posod iz pločevine za flrnel, barvo, lak in med vsake veHfcottl kakor tuđi posod (škatle) 106 L       za konserve.
Nainovofai epoha ial inmrn, 9«trolt)isjk8i plinska »vetiljka
,AIDA* 1 MfflTa limite
200-500
sveč moči-Mnsni btfa tet.
Neznatna po-1 raba petroleja
Svcil kakor elektrika!
„aI »A«
se rabi za tazsvetljavo prodajalnic, uradov, gostilnic. sol. cerkev, dvo-rfl£. vrtov itd. ^IDA« je pri-kladna za najmanjfte in najvefje prostore. — Zahtevajte prospekte! GUvno skladišne za SHS ima elektrotehniČna firma
8VARC i drug
Zi6REBt  PmtartCm ulka 1
—  ISČemo zaupne zattopnike. —
—  Zahtevajte tako) prospekte! —
^—•— —               —-
IJisiiaBBJl JdalB Zs^^s^aV «■ 2si aMaMS^s^ Hakaa^s^ B^^  t^^^s^k*  ^ v. s^^mm«m1 Amt —-«■-- #Um i%j^^       ai~a . t i^uk..^
saasjs^^*ia^^^s^^^Bf    ^p^^^^iHe    ^^^^^■^^•■■^■■Bsf    ^^^^    ^a^^sv    saaa«^B^Bas^BBB^pjBBBBBaF   ■■BjBBBBBBBBBBjs^sisvsaBBB>    sWjBs^B    š9"jPSaBWsVsWMs%   Vsisv   ^ut^m   ^bbbbIb^b^s^bs^bbbI ^sbbS &■■■■■■■>  rJa^H Va^SpBs3sBaB3KB. assBBfe   wfM ^BBr   s^»^swa*»i ufii,
^mm                   ^                                                                                                                                                                                  ^^      *   ^         ^            -                     ■                        ^^*-^^     ^^^^v^p^p^v^^^^   ^^^^V   ^^^^^^^^     -^^ ^^^^^    ^^^S^^P^^BPVaB^PSj   ^^^^   «.W S^BP    JS.    ^BB|ajlSW^a^HVSsW