r Nuročnina mesečno 25 Din, zn inozemstvo 40 Din — nedeljski! izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 f?fn T.X V Ljubljani, v petek 19. avgusta ištev. '155* Ona 1 D i it £0VENEC Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563 Zagreb štv. 39.011, Prnga-Dunaj 24.797 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994'in-2050 Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Žagala Irancoskega liberalizma Dasi francosko parlamentarno življenje že mesec dni miruje, pretresajo francosko notranje politično življenje zanimivi dogodki, ki groze zagrabiti v osnove francoskega državnega življenja. Če se je dogmatizmu francoske politične demokracije posrečilo. da skozi poldrugo stoletje obrani čudovito ravnotežje v obliki dveh polov: na eni strani razvratnega laičnega jakobiniznia, na drugi strani tistega tako politično koristnega konservativnega oportunizma — potem se v današnje politično pre-obrazovanje francoskih političnih zakonov vsiljuje nevarna smer, ki sicer še išče izživljanja na eni strani v revolucionarnem smislu, na drugi strani v evolucijski smeri, a ne more najti one radikalne oblike državnopravnega grograma. ki bi mogla dati vse garancije za svoj monopol državne politike. Tako so majske volitve zu težo današnje francoske gospodarske in socialne krize prišle skoraj da prezgodaj, ker takrat šele razvijajoča se gospodarska katastrofa ni prisilila množice meščansko demokratskih in socialistično konfirmističnih strank, da prebarvajo barve svojih praporov in preobličijo zaklad svojih političnih prerokb. Herriot je zmagal s svojim zunanjepolitičnim programom, dasi je bil francoskemu javnemu življenju mnogo bližji Tar-dieujev izrek, ki je grozeče pridigal, da bo za Iler-riotovega režima francoski frank veljal le še pet centimov. Šele po volitvah je prišla nova francoska vlada na dan z državno finančno bilanco. Proračun se je prorokoval z deficitom petih miljard, dokler ni danes narastel že na osem miljard. Splošen blagoslov zbeganosti narodnih poslancev, ki so bili zopet za-sigurani svojega šlirilelnega mandata, je postala rešilna rečenica »deflacija^ povsod in napram vsem, kakor da bi ne bilo treba računati več na pikre obraze razočaranega radodarnega volivstva. V prvih sejah nove llerriotove vlade sta finančni minister Germain Marlin in proračunski minister Palmade predložila velike načrte o redukcijah plač uradnikom in upokojencem, redukcije vojnega in gradbenega proračuna. Onemogočila je sprejem teh načrtov organizirana strnjena levica, ki je v svojih uradniških in delavskih sindikatih zaslutila revolucionaren odpor svojih pristašev. Prevreči kritje primanjkljajev le na pridobitne sloje, pa je ob obstoječem mrtvilu francoskega izvoza in poljedelske krize bilo Iudi nemogoče, dasi desničarske stranke ne razpolagajo z nikako organizirano silo konservativnega kmetijstva, a se kapital tudi sam napram levičarski vladi tako zaupnopričakujoče obnaša. Tako je vlada obsojena na blažilno misijo notranje-političnega pomirjevalen, zunanjepolitično na neplodno maskiranje formule o mednarodni solidarnosti, v pogledu lastne širokogrudne iniciativnosti pa je obsojena na zahrblno pomoč krožkov, strančic in pokretov, ki se lako prilegajo francoskemu značaju individualnega snovanja, a v pogledu enotnosti ne nudijo nobene obveznosti in discipline. Tako se je v zadnjem času začelo v francoskem parlamentu mrzlično prerivanje okoli uvajanja nove državne politike. Tardieujeva politična skupina se je morala razklali na troje grup, od katerih je vsaka pripravljena pod različnimi pogoji vstopili v koncentracijsko vlado s Herriotovo stranko. Od skrajne desničarske stranke Marinovih konservativcev se je odlomila majhna skupina katoliških so-c>;;lcev, ki tudi ne bi delali težav Iierriotu, ako se i Harriotova radikalnosocialistična stranka odcepi cd svojih volivnih socialističnih zaveznikov, ki da nn nudijo s svojim internacionalizinom nobene mož-nosli za resnično francosko rešitev današnjih težkih problemov. Vse dobrine polpreteklega jakobinizma, ki je danes vsled prevelikega političnega vpliva socialistov in komunistov dobil tuje marksistično obeležje, naj se prelijejo v sintetično hotenje vseh desničarskih pristašev socialne evolucije in tradicionalne osnove francoskega liberalizma. Tako bi frau-cosko meščanstvo bilo rešeno pred nevarnostjo bodoče diktature državnega socializma. Te namere novega francoskega patriotizma pa zadevajo v Herriotovi radikalni stranki na silno opozicijo. Mnogim članom Herriotovo grupe je Herriot sam že zdavnaj mnogo prepatrioličen in dnevno mu očitajo, da je svojo mednarodno politiko zastavil vse pregloboko v koreninah Tardieujevih mednarodnopolitičnih zasnov. Dasi so Herrioiovi radikali vsi večinoma pristaši modre in radikalne sociainopolilične evolucije, vendarle ne vidijo druge rešitve za bodočnost francoskega kapitalizma, ko v veliki in vodilni francoski evropski finančni iniciativnost i, ki se mora izvajati v obliki brzih francoskih mednarodnih posojilih, ki jo naj pripravi popolnoma v Briandovem smislu vodena zunanja politika. Ta mladoturški pokrel v Herriotovi radikalni stranki, ki ga vodi zelo vplivni poslanec Pie;re Col, uživa popolno oporo framasonskih lož. ki pe svojih predstavnikih v senatu Se trdovratno brani senilne oblike jakobinskega liberalizma. Ker pa je francoski senat še dovolj močni varuh le jakobinske tradicije, zato inladoturSkn« grupa radikalne grupe v opoziciji proti Herriotu prehaja v nairadikalnejše oblike. Obenem s socialisti zahtevajo socializacijo železnic, ki danes delajo dnevno z osem milijoni frankov izgube, zahtevajo podržav-ljenje vse vojne industrije in zakonodajno oblasl uradniških in učiteljskih sindikatov. Če se hoče francoska liberalna desnica — liberalna v političnem in ne v filozofskem smislu — približali previdno vsem problemom zdrave socialne evolucije, polem se skrajno levičarsko krilo francoskega liberalizma zaveda, da more le z radikalnimi sredstvi premostiti revolucionarne čeri bliža očega se preobrata. Herriot sam je predstavnik one tradicionalne francoske liberalne patriotlčne šoie, kot so jo iAblikovali Gambetta, Waldeck-Rons-icau in Clcmeuceau. Žagalo današnjega francoske- Konferenca za gospod. sanacijo Evrope v Stresi v Italiji (Od našega belgrajskega urednika) Belgrad. 16. avg. 1. lz merodajnega mesta je dobil Vaš dopisnik sledeče informacije o bodoči konferenci za odponioč državam srednje iu vzhodne Evrope: Reparacijska konferenca v Lozani. ki je zaenkrat rešila vprašanje nemških reparacij, je sklenila, da se bodo velesile odslej v prvi vrsti pobrigale, kako pomagati agrarnim državam, ki se že delj časa nahajajo v veliki in grozeči krizi. Sklenjeno je bilo, da se skliče posebno konferenco na jesen. Danes je ze dok<čeno. da sc bo ta konferenca se-• stala že dne 6. septembra in sicer v Stresi v Italiji | in da ji bo predvidoma predsedoval francoski mi-j nister George Bonet. Njeni sklepi bodo pozneje ; predloženi še »Mednarodni komisiji za ustvaritev j evropske unije«, ki bo končno veljavno te sklepe : sprejela ali zadržala. Na konferenco v Italijo so povabljene sledeče države: Jugoslavija, Francija, Nemčija, Anglija, Italija, Češkoslovaška. Avstrija, Švica, Romunija, Bolgarija, Grčija, Madjarska in Poljska. Vsaka izmed njih bo poslala po dva delegata. Na dnevnem redu konference bodo v prvi vrsti vprašanja preferenč-nih carin. Debata se bo spočetka sukala okrog tako zvanega Tardieujevega uačrta, ki predvideva pomoč podonavskim državam (Jugoslaviji. Romuniji, Avstriji, Madjarski in Češkoslovaški). Toda že samo dejstvo, da se te konference udeležita tudi Italija in Nemčija, dokazuje, da jc stopil francoski predlog glede organizacije Podonavja v ozadje in on bodo prišli na dnevni red popolnoma novi prcdbsi, k: bodo vključili sodelovanje velesil. Kolikor j? do sedaj znano, bodo prišla pred to konterenco sledeča vprašanja: 1. Katere izmed srednjeevropskih in jugovzhodnih evropskih držav imajo takšno gospodarsko obeležje, da bi med seboj lahko ustvarile preferenčno gospodarsko enoto? 2. Kakšno stališče naj zavzamejo velesile napram taki skupini držav, kakšne ugodnosti lahko velesile tej skupini dovolijo in obratno, kakšne ugodnosti naj te agrarne države nudijo velesilam za dosedanje pravice po klavzuli največje ugodnosti? 3. Ali naj agrarne države, ki so pripravljene ustvariti preferenčno skupino, isto ustvarijo na skupni konferenci ali pa brez konference in s posameznimi pogodbami od države do države? Zaenkrat so vsa zunanja ministrstva v Evropi pridno na delu, da pripravijo delovni program in da razčistijo še nekalera predhodna vprašanja. Ako- ravno bo konferenca v prvi vrsti obsegala le go-spodarsko-trgovinska vprašanja, ni dvoma, da se bo tekom zasedanju morala konferenca tudi intenzivno pečali s čisto finančnimi in finančno-j>olitičnimi zadevami, na pr. kako omogočili svobodno kretanje deviz med posameznimi državami, kako organizirati kompenzacijski urad za izravnavo medsebojnih računov in nadalje, kako organizirati izplačevanje denarja za izvoz le gospodarske skupine v druge države. Dokler namreč traja dosedanji kaos in dokler bo kapital ostal blokiran kakor je danes, je vsak poskus za gospodarsko sanacijo srednjeevropskih držav brezuspešen. Iz vsega gori omenjenega sledi, dn je rešitev težkih gospodarskih problemov, ki nas tarejo, še zelo oddaljena, ker se odlaga od konference na konferenco in so vsi upi, katere smo negovali, da se nam pride na pomoč že v tem letu, ko je bila stiska najhujša, bili brez podlage. Na konferenci v Stresi se bo morala pojaviti organizirana fronta »držav, ki so za reševati., ker sicer jih »države, ki rešujejo ne bodo nikdar prostovoljno izvlekle iz sedanje bede. Zaenkrat pa se mora nn žalost ugotoviti, da med prizadetimi državami zaželjeno edinstvo v nastopu še ni dozorelo it „Mi bomo še dolgo ostali na svojih mestih V Nemčiji je gospodar Hindenburg — Nemčija zahteva nazaj svoje kolonije — Nemčija hoče biti v Evropi ravnopravna Berlin, 18. avg. ž. Tukajšnji dopisnik Reuter-jevega urada je imel snoči razgovor z državnim kanclerjem von Papenom in ga vprašal, če se bo njegova vlada držala še do božiča. Kancler mu je odgovoril: »Mi bomo še dolgo ostali na svojih mestih.« Von Papen je poudarjal, da ne more biti niti govora o tem, da bi se njegova vlada hotela iz >g-niti Reichstagu. On se bo obrnil na Reichstag in ie prepričan, da bo zdrav razum strank prišel do prepričanja, da je trenutno vsaka druga vlada nemogoča in da zaenkrat ni vlade, ki bi lahko stopila na mesto sedanje. Če pa bo vladi kljub temu izrečena nezaupnica, potem bo pač napravila svoj sklep v okviru spoštovanja ustave. Nemčija ne more dovoliti, da se z njo postopa, kakor z državo druge vrste. Če bo Nemčija prikrajšana v enakosti na polju varnosti, bo državna vlada storila potrebne korake, ki jih je v svojem govoru že napovedal general Schleicher. V teku razgovora se je dotaknil državni kancler tudi vprašanja kolonij in je rekel, da Nemčija še ni zapustila svojega stališča in da bo na vsak način zahtevala, da se to vprašanje reši v njeno korist. Na koncu je državni kancler izjavil, da narodni socialisti ne bodo skušali priti do svojega cilja nelegalnim potom. V ostalem je dobil v tem oziru od Hitlerja obvezno izjavo. Vlada se ne bo pomiš-ljala, da v slučaju potrebe vsak nacionalistični poskus z orožjem že v kali zaduši. Ves nemški narod je danes složen s svojim voditeljem Hindenburgom, v katerega vodstvo ima popolno zaupanje. Pogajania med centrumum in nar. socialisti Berlin, 18 avgusta. AA. Politični krogi molre z vidnim zanimanjem priprave za pogajanja med centrumom in nacionalnimi socialisti. Na dnevnem redu bo najprvo vprašanje sestave pruske vlade. Čc bodo ta pogajanja uspela, ni izključena podobna koalicija v državnem parlamentu. Kakor je znano, je centrum prejšnji teden povabil obe desničarski stranki na posvet glede izvolitve pruskega ministrskega predsednika. Obe stranki pa sla tedaj to povabili zaradi direktnih i pogajanj s Papcnovo vlado odklonili. Sedaj so nacionalni socialisti prosili centrom, naj bi se ta pogajanja vendarle vršila. Izrazili pa so hkratu željo, da se vrše brez zastopnikov nemških nncionalcev. Razmerje med obema desničarskima strankama sc je v zadnjih dneh bistveno poslabšalo. V>-hu tega so nemški nacionalci proti izvolitvi pruske vlade in so 7.daj stavili predlog, naj bi predsednik republike tudi za Prusko imenoval prezidialno vlado, kakršna je vlada von Popena za Nemčijo. Politični krogi so mnenja, da pogajanja med ccntrumom in nacionalnimi socialisti ne bodo potekala gladko, ker bo cenlrnm najbrž predlagal za predsednika pruske vlade kakšno nevtralno osebo. Navzlic temu pa ta pogaanja niso brez izgledov in možno je vendarle, da pride do »črno-rjave koalicije«, ker razpolagati obe stranki z zadostno večino takd v pruskem deželnem zboru kakor v državnem parlamentu. Črnorjava koalicija pa bi ustvarila v državnem političnem življenju popolnoma novo situacijo. Pruski deželni zbor. Berlin. 18. avgusta. AA. Pruski deželni zbor se bo sestal 25. avgusta. se snide 30, avgustu KoaHcija centruma in kitlerjevcev ni neverjetna Berlin, 18. avgusta, tg. Predsednik nemškega državega zbora Lobe jc sklical novoizvoljeni nemški državni zbor na prošnjo državnega kanclerja na dan 30. avgusta k prvi seji. Kot starostni predsednik bi imela poslovati komunistkinja Zetkin, vendar je vprašanje, ali bo to mogla storiti radi Svojega zdravja. Če ona tega posla ne bo zmogla, bo posloval kot starostni predsednik poslanec centruma Johanes Blum. Na otvoritveni seji bodo sanio ugotovili ali je zbornica sklepčna. Starostni predsednik bo imel potem še nalogo, določiti prihodnjo sejo z dnevnim rodom: Volitev predsedstva. Po parlamentarni praksi ima frakcija narodnih socialistov kot najmočnejša stranka pravico do mesla predsednika. Smatrati je, da bo centrum spoštoval to tradicijo, zaradi česar bo omogočena večina zn narodnnsncia lističnega kandidata. List »Angrilf« piše, da b« nemška državna vladn dobila v državnem zboru skoraj soglasno nezaupnico. Navzlic temu pa list namigava na možnosti, tla in ti med narodnimi socialisti in centrumom, k Naša trgovinska pogajanija z Grčijo Belgrad, 18. avgusta. 1. Iz krogov trgovinskega ministrstva poročajo, da so se pogajanja za dodatno trgovinsko pogodbo med Jugoslavijo in Grčijo in za ustanovitev kompenzacijskega urada med obema državama /o začela in da so grški delegati takoj stav ili konkretne predloge glede zvišanja grškega izvoza v lugo-slaviji. Dosedanji grški izvoz v Jugoslaviji znaša namreč okrog 40 milijonov drahem in bi ga bilo treba povišati nu 400 milijonov drahem, da bi dosegel količnik Irgovske bilance v izmenjavi blaga med obema državama. Grški deficit v trgovinskem prometu z. Jugoslavijo znaša namreč 46<) milijonov drahem. Naša delegacija se bo potrudila in uvaževala grške želje, v kolikor so upravičene, toda dozdeva se. dn so grške, zahteve, postavljene s precej čudnim nastopom, ustvarile manj ugodno ozračje zn uspešen napredek pogajanj. Preti veliko stavko v Angliji London. 18. avg. AA. Položaj v lancasterski tekstilni industriji jepostal prav resen. Delavska zveza je sklenila proglasiti stavko dne 27. avgusta in to v primeru, da dotlej lastniki tekstilnih tvor-nic ne bodo dali zadoščenja in izpremenili svoj pravknršnji sklep o znižanju delavskih mezd. Stavka bi bila hud udarec za Anglijo. Priključilo bi se ji nad 250.000 delavcev. Prav malo verjetno je, da bi tvornice ugodile delavcem, ker so li v svojih zahtevah nepopustljivi. V Presionu ie stavka že izbruhnila. Zaradi tega je tu 27 tvornic ustavilo delo. Piccardov p®!eš v stratosfero Duebendorf, 18. avg. AA. Davišnjemu startu | prof. Piccarda in njegovega spremljevalca Cosynsa ■ v stratosfero je prisostvovala ogromna množica. Cenijo, da je bilo nad 40.000 ljudi, ki so že. pred pelo uro prihiteli na letališče, da prisostvujejo zgodovinskemu poletu. Prof. Piccard se je dvignil točno ob 5.05. Ob 8 zjutraj je opazovališče na Saentisu sporočilo, da je opazilo Piccardov balon nad Bernino v višini 11.000 metrov. Balon se je neprestano dvigal z veliko brzino. Ob 9. 35 je prof. Piccard oddal s svojega balona svoje prvo poročilo. V lom poročilu pravi prof. Piccard, da potekajo njegova opazovanja ugodno in da se balon nahaja v višini 14.000 do 15.000 metrov. Ob 11.40 je Piccard radiolelegrafiral, da leti nad Engndinom v višini 16.500 metrov. »V sedanji višini je hud mraz. Čez nekaj časa se bomo spustili na zemljo, da se izognemo Jadranskemu morju. Pristali bomo v bližini Gardskega jezera.« Ob 15.45 so opazili Piccardov balon, ki se je spuščal k vasi Edolo v bližini Brescije. Pariz. 18. avg. A A. Trot. Picrard je pristal s -voinn balonom ob 17 blizu Gardskega jezera, ka- ga liberalizma bo najbrž le težko rnzvozljal gospod Cnillau\. ki se počasi, a odločno pripravlja, da za- kih ,5km m, Des(.nIann. menja Hcrnoln. ( ail!aux sam pa je aposlol one francoske radikalne politične šole, ki pravi, da kapitalizem nikdar ni propadel in da tudi ne bo. Da ga je treba le priličiti novim 'razmeram in potrebam! Treba jc le. da se Francija zave le nove «voje misije in da lako i >i stare kulturne in politične dohrine evropskega liberalizma. Razvoj bo Se pte-kmalu pokazal, da Caillaux najbrž nima prav. PJccarcI pristal blizu Mantove Milan, 18. avg. tg. Prof. Piccard se je zdrav spustil nn tla ob 16.1(1 pri majhnem kraju Oliello di Vrro„a. flba potnika sta popolnoma zdrava. Skoraj uvo uri mi It do 16 sta ostala skoraj nepremično v zraku 30011 metrov visoko nad Bczcnznuom na južnem koncu Gardskcga jezera. Nnto je veter odgnal balon južno proti Castiglione. Spuščanje se je. izvršilo brez nezgod. Oliello di Verona je majhen kraj blizu kraja Volta Maiiluano. ki v zemljevidih pn navadi niti ni označen. Curih, 18. avg. Ig. Polet profesorja Piccarda je, trajal od 5.07 do 16.40. Balon je nosil 650 kg teže. Piccard je izjavil pred startom, da hoče ostati v stratosferi približno 10 ur. V gondoli jo imel živeža za dva dni, pet posod za komprimirani kisik zn 36 ur in vso'drugo potrebno znanstveno in tehnično opremo. Vse skupaj je tehtalo 1210 kg. Znani letalec Mittelholzer je spremljal balon s svojim letalom zaradi filmanja balona. Ob 6 zjutraj so videli balon samo še kot majhno točko. Ob 0.30 je poslal Piccard brezžično brzojavko: »Nahajamo se 11.000 do I5.00"-. metrov visoko, vse zdravo. Ob 9.40 je letel proti Mernnu. Balon je plaval od Curihn najprej proli jugovzhodu, potem pa je krenit proti vzhodni Švici, od tam pa se je zopel obrnil proti jugu. Nad dolino Ronn je letel ob 7.45 nad knei.Vvino Lierhlenstein. Ob 8.15 je bil nad ledenikom Silvrelta, ob 9.45 pp nad Spodnjim Engadinom. Piccard je brzojnvil ob 10,30: »Preleteli smo Engadin in Snmaden. Višina 16.500. Vse zdravo, pa zelo mrzlo.. Ob 11.10 je hi/.»-Javil: »Spuščamo se, dn se izognemo Jadranskemu morju.« Piccard je rndiotelegrafiral Iudi, dn so op« 7ovanjn bila odlična. Dunajska vremenska napoved: Večinoma jnsn? vroče, nagnjenje nekoliko k neviniam. Zagrebška vremenska napoved: še vedno loplo in nekoliko oblačno. Pred razlastitvijo plemiških latifundij v Španiji * Iz Bolgarije Madrid, iS. avg. Zdaj je (»opolnonia gotovo, da ima vlada namen zapleniti zemljišča onih monar-histov, ki so bili zapleteni v minuli puč. Razlastitev se bo i/.vršila brez odškodnine in sicer v dobro države. Od te razlastitve ne bo Izključeno nobeno posestvo, naj bo veliko ali majhno, in nobena vrsta kulture, samo, da se je njen posestnik udeleiil upora proti režimu. Država bo ta zemljišča poceni prodala zemlje potrebnemu prebivalstvu. Posebno bedo prizadeli plemiški veleposestniki v Andaluziji, Estremnduri in Mancl, to je slučajno v onih pokrajinah, v katerih se ima |>o načrtu agrarne reforme. kateri žc precej časa čaka sankcije zbornice, izvesti agrarna reforma. Na ta način bo eden najbolj bogatih španskih veleposestnikov vojvoda Hi Medina, ki je sedaj zaprt v Madridu zaradi udeležbe pri potlačeni kontrarevoluciji, izgubil svoje premoženje, ako bo zbornica odobrila zakonski načrt o zaplembi, katerega je vlada predložila 17. avgusta. Šef vlade Azana se je podal v La Granijo, da se posvetuje s predsednikom republike, ki bo, kakor ne zagotavlja, razlasti vn i zakon sigurno odobril. Ni izključeno, da se bo raslastitev v zbornici sklenila že danes, 18. avgusta. General San Jurijo v ječi ne podaja več nobenih izjav. Noče nikogar sprejeti in nikomur ne daje nobenih izjav. Tudi z ravnateljem ječe, ki ga obiskuje vsak dan, se general ne spušča v noben razgovor o minulem piriki. Zdi se, da je Sanjnrijo bil vršilec načrtu, katerega je monarhistična aristokracija že dolgo pripravljala in za katerega so bili zbrani veliki fondi. Baje je general Barrera izginil s fondom za vojsko. Uradni list pozlvlje generala, da se v teku osmih dni javi oblasti, česar pa general čisto gotovo ne bo naredil. Sedanji položaj skušajo izrabiti sindikalisti in komunisti, ki so proglasili generalni štrajk v znak protesta, da so oblasti potlačile ljudsko gibanje, naperjeno proti monarhistom. Pri tozadevnih mani- festacijah sta bili namreč ubiti dve osebi, več pa je bilo ranjenih. Policija je pri tej priliki tudi našla pri nekem delavcu revolver ter ga aretirala. Ker so ga njegovi tovariš! hoteli osvoboditi, jo policija morala rabiti orožje. * Granada, 18. avg. AA. Sindikalni voditelji so odložili generalno stavko do ponedeljka, če dotlej aretirani delavci ne bodo izpuščeni, bo stavka vnovič proglašena. Sevilja, 18. avg. AA. Ker je igral list »La Union« v pravkar zadušenem monarhistlčnem koniplo-tu dvolično vlogo, je vlada odredila zaplembo, njegovega pohištva. Bazen tega je list kaznovala s kaznijo 10.000 pezet. Madrid, 18. avg. AA. Za inšpektorja meščanske garde, ki bo |>oslej podrejena ministru notranjih del, je postavljen general Bedija, ki je bil pod vlado Primo de Hivere obsojen na smrt zaradi nekega vojaškega upora. Samo še „Vzhodna marka".. • 99 Berlin. 18. avgusta. V tukajšnjih političnih krofih so neglede na strankarsko pripadnost z velikim zanimanjem sledili razpravi o ratifikaciji lo-z.anske pogodbe glede avstrijskega posojila, ki se jp snoči zaključila v dunajskem parlamentu. Avstrijska poslanska zbornica je odobrila lozanski zapisnik glede posojila z 81 proti 80 glasovom, torej z. enim glasom večine. V Berlinu smatrajo prav to okolnost. da »e je za posojilo našel samo en glas večine. za u-peh krepke akcije nemške diplomacije na Dunaiu iu živahne propagande nemških emisar-jev ter nemškega ti-ka. Treba je pomisliti, kako ležko je danes sploh najeti posojilo na mednarodnem trgu, kako zelo je bilo potrebno to posojilo Av-,-triji. Narodni banki, da zaščiti šiling, in avstrijski industriji sploh, nadalje, da se je najetje posojila pred dobrini mesecem smatralo za izreden uspeh Polfussove politike; pri vsem leni je bil oddan v dunajski zbornici za posojilo samo en glas več kakor proti njemu! Poleg tega mora priti vprašanje posojila še pred zvezni svet. Ta bo posojilo bržkone odklonil, ker nima Dolfussova vlada pri njem večine. Nato bo v soboto o posojilu vnovič, in lo definitivno sklepala pe.-lanska zbornica. Da si Dolfuss pridobi Starhemberov Heimatblock, je moral napraviti nacionalistom Se drugi' koncesijo. Lozanski sporazum glede sporazuma določa, da zadostuje navadna večina pri sklepanju v Svetu Zveze narodov o p< gojih in morebitnih kršitvah od slrani Avstrije, ki bi bile v zvezi s posojilom. Nemci so videli v tej določbi veliko nevarnost za priključitev (An-schluss). Ako bi svet sklenil, da se v smislu lozan-skega sporazuma Avstrija ne sme združiti z Nemčijo. dokler traja posojilo (do lota 1952.), bi Nemčija tega sklepa ne mogla preprečiti, ker bi zanj zadostovala večina in se ne zahteva več soglasnost. Zato je nemška diplomacija na Dunaju pritiskala, da se ta določba lozanskega zapisnika bolj precizira. Dolfuss je moral tudi v tem pogledu ugoditi zbornici, in sicer s tem. da Je pristal nn predlog, da si bo avstrijska vlada izposlovala prt državah, ki so posojilo podpisale, izjavo, da se določba glede večine glasov ne nanaša na vprašanja priključitve, »emveč samo na sklepanje o zgolj finančnih vprašanjih, ki so v zvezi s posojilom. Po vsem tem bi bila potrebna za katerikoli sklep o priključitvi popolna soglasnost in Nemčija bi lahko poljubno razbila vsali sklep. Za posojilo jamčijo v prvi vrsti Anglija in Francija, in sicer vsaka za 100 milijonov šilingov, za ostalih 100 milijonov pa Holandska, Belgija, Švica in Italija. Nemčija je v zadnjem trenotku odpovedala svojo udeležbo pri posojilu, ki je po njenem mnenju v službi francoske zunanje politike. O vprašanju posojila se vleče med avstrijskim! in nemškim! listi že dober mesec zanimiva polemika, ki Je zelo razbistrlln razna naziranja o vprašanju priključitve v Nemčiji in Avstriji. Pokazalo se je, dn se Avstrija le teiko odreka svoji samostojnosti, ki jo je uekoliko opominjala na slavo stare Avstrije. V dunajski zbornici je padla marsikatera trpka beseda na račun Nemčije. »Germanla« pravi, da so te besede izraz bolestne občutljivosti, za katero ni mogoče najti ne politične ne psihološke razlage. Avstrijci mislijo, da je njihova samozavest in samostojnost v nevarnosti, kakor da bi bila Nemčija -davila Avstriji ultimat, naj se takoj odpove samostojnosti in » polnimi jadri zapluje v roke svojega soseda. List priznava, da ima Avstrija potrebo posojila in da se Nemčija ne mara vtikati v avstrijske notranje pomične zadeve, v Isti sapi pa nadaljuje: Toda s stališča nemške politike .kakor tudi s stalisča nemškega gospodarstva je treba z vso odločnostjo odkloniti naziranjc, da gre tu za avstrijsko notranjo politično zadevo .ki hi ne imela posledic za celoten poloiaj Nemčije v Evropi. Nemški interesi pri tem vprašanju se ne nnnnsajo ua to. ali je avstrijsko gospodarstvo potrebno posojila ali ne, temveč na to. ali je mogoče posojilo dobiti pod takšnimi pogoji. ki ne bi gospodarskega in političnega položaja Nemčije v okviru srednjeevropskega problema oslabili. Kako gledajo Nemci na Avstrijo, je Se bolj razvidno iz komentarja, ki ga je priobčil drugi nemški katoliški list »Kolnische Vblkszeitung^ v svojem članku o najnovejši premogovni zadevi na Dunaju. List se pritožuje, da je Avstrija glede nabave premoga za svoje železnice zašla v klešče češkoslovaških in poljskih magnatov, kar je v škodo nemškemu premogu iz Porurja. Zdaj gre za načrt, ki bi omogočil avstrijskim železnicam, da bi se osvobodile vpliva premogovnih kartelov. »Tudi tu gre zopet za košček avstrijske gospodarske politike, glede katere ne smemo priznati, da zadeva v prvi vrsti Avstrijo, čeprav bo to naše stališče zabolelo tiste ljudi, ki nc morejo pozabiti na slavo nekdanje avstrijske velesile in ki se ne morejo sprijazniti z dejstvom, da sc nemški interesi v Avstriji ne morejo več rešiti s pomočjo Avstrije same. Naloga vsega nemštva je. da obvaruje alpsko Vzhodno marko pred gospodarsko zanjko slovanskih lovskih psov v službi Francije. Pri tem je popolnoma vseeno, ali se ta naloga izvrši bolj h silami Nemčije kakor i napori avstrijske inarke! Nemškemu premogu se morajo vrata v Avstrijo odpreti! Slovani so za ta list »slavvisehe Fanghunde Frankreichs«, medtem ko je Avstrija postala »Vzhodna marka«, to se pravi nemška provinca. Romunska vlada proti inflaciji Bukarešta, 18. avgusta. VA. Na današnji fajni ministrski seji se je preciziralo vprašanje o posojilu, ki ga je bila Romunija dobila od Francije. Ugotovljeno je. da izposojena vsota strogo odgovarjajo možnostim odplačila. Ugodni pogoji, pod katerimi je država posojilo dobila, dokazujejo, da je nastopil preokret v splošni situaciji, kar pomeni za Romunijo uživanje boljših kreditov. Vlada smatra, da jc rešitev vseli denarnih in gospodarskih težav v zboljšanju medsebojnega zaupanju ter v dejstvu, da so na razpolago krediti pod ugodnimi pogoji. Odločno pa je vlada proti inflaciji in proti ne-fzplačilu zapadlih trans inozemskih posojil, ker je mnenja, da je za rešitev današnjih vprašanj Za izvoznike v Avstrijo Belgrad. 18. avg. AA. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine sporoča, da po informacijah ,ki jih jo dobil na carinarnici na Dunaju, ni točna vest, ki -o jo prinesli nekateri listi, da za uvoz sadja v Avstrijo ni Ireba prositi za posebno dovoljenje v smislu avstrijske naredbe z dne 10. julija t. 1. Olajšava za uvoz sadja, kakor tudi zelenjave, obstoji v tem, da avstrijski uvoznik prošnjo, ki se sicer redno vlaga preko kmetijske zbornice, v tem slučaju direktno prsdlaga višji carinarnici na Dunaju brez posredovanja finančnega ministrstva. Ta olajšava je odrejena zato, da bi »c prošnjo reševalo čim jiilreje, ker bi se sicer lahko blago pokvarilo, če bi predolgo ležalo. Osebne vesti Belgrad, 18. avg. 1. V resoru prometnega ministrstva so napredovali: v 9. položajno skupino za administrativne uradnike: čistal Josip, Hrašovec Dragotin, Arhar Marija. Močnik Josip, Logar Ivan, Ca m c rni k Stanislava, Bitenc Peter. — Pri računovodstvu v Ljubljani je napredovala v 8. pol. skupino Kerkoč Emilija, v 10. pol. skupino: Langus Janez. Pri ravnateljstvu drž. žel. v Sarajevu je uoslavlien za pomožnega nadzornika Kcte Emil. potrebna tudi možnost, da vsaka država izpolnjuje obveznosti, ki jih ima. Socialni demokrati so zadovoljni z vlado Bukarešta, 18. avgusta. AA. Na seji parlamenta .je socia 1 no sko. Sporazum stopi v veljavo 26. avgusta. Pariz, 18. avg. AA. Francoska vlada je odlikovala pisatelja Alberta Londresa z redom častne legije. Pisatelj Albert Londres je, kakor znano nedavno tega tragično preminul. Zgorel je s kakimi 50 sopotniki na francoski ladji, ki se je pone»rc čila v Adenskem zalivu. f Peter Pajk Ljubljana, 18. avgusta. Mladi in nadarjeni slovenski esejist in kritik g. Peter Pajk, slavist na ljubljanski univerzi, je j danes ob 5 popoldne umrl v tukajšnji bolnišnici. Treznostni kongres na Kumu Belgrad, 18. avg. 1. Z naredbo od 18. avgusta, št. 18.550, je dovoljena udeležencem treznosaiega kongresa na Kumu, ki bo 28. avgusta, polovična vožnja. Udeleženci, ki plačajo celolno vožnjo do Zidanega mosla, Hrastnika ali Trbovelj, bodo po-, tem na Kumu dobili potrdilo, s katerim jim je /.a-' golovljena brezplačna vožnja nazafr