ZAP C J 'VESEL C: , O , K R IS T J AN I
'j Štiridesetdnevni post se bliža koncu. Začel se je veliki teden.Koliko dogodkov in koliko skrl"vno_s ti bo pred nami v teh dneh I Kako bomo doživljali'-t,e skrivnosti, j e odvisno od tega, kako smo preživeli post.
Na veliki četrtek se bomo v duhu pridružili apor tolom pri mizi zadnje večerje in se spominjali Kristusovih besed,s katerimi je postavil sVcmešo in naj svetejši zakrament.Mislimo tudi na besedo ^To delajte v moj spomin ...ml
Na veliki petek bomo spremljali Kristusa na Kul varijo. Vzeli bomo vsak svoj križ in daroval5 svoje življenje skupaj s Kristusovim Očotu v spravo za grehe.
Prišla pa bo velika nedelja in z njo izpolnitev Kristusove obljube :TREEJI DAN HM VSTAT.. .
Velika noč je praznik krščanskega veselja in zmagoslavja.Postati pa mora tudi naš praznJ k.Kako ? Vstati moramo iz svojih grehov, slabost? ,ot pa in se združiti z vstalim Zveličal-jem.Kristus je vstal,da bi nam pomagal vstati.Zberimo vse moči, oprimimo se njegove ioke,ki nam jo ponuja v
pomoč in vstanimo I Ko bomo Ostali,bomo srečni, iz srca zapeli veseli spev M
ALELUJA I
Uredništvo ISKER želi Vsem Vam - semeniščnikom, predstojnikom, domačim,
dušnim pastirjem in vs.era drugim bratcem, da bi globoko doživeli čudovito
VELIKONOČNO SKRIVNOST
'3-
\tUKONOCMl ZVOKj
ittVstnl je Kri stus ".po j e zvon pri frrni cerkvi, glej a glas njegov drugačen je, kot bil je vse doslej.
Ta zvon zvoni, da v moji duši vse kipi, dat tudi jez naj se zavora, da prišel č^s j e odrešenja, d~ se zbudi«; iz stpjj, ki dušo so
. uspavnle;naj s*3 zbudim, se zvesèlìm, soj tudi zoran Kristus je trpel	-•
in tudi zora*3 d^n^s vstal.
A jez ostal sera hladen ves,
Pozabil na.nj.
Ostal sera tih,raoril sera vest, o glas njen bil raočan je.
Tako. ra o je prebudil, kot zvon,ki zdaj doni. grče zavri skalo je, izginila je žalost vsa.
Ves srečen sera obstal in gledal ne oltar, kjer Kristus vstali se je daroval.
Sedaj že vera,da nisem sara, da cn z menoj bedi, : da on z menoj trpi, zato ostal sem Breč en in poslušam zven,ki poje in slavi ter vabi vse ljudi k velikemu vstajenju, k velikemu rešenju
Joit
Velikonočno doživetje
, lz »Panja me je prebudilo oraznično pozvanian-0 e pri farni cerkvi. Tisto jutro se rei je zdel fias 2y°nov še posebno slovesen in lep.Ležal sera in poslušal.Na orehu pod oknorrr sta skakala iz ve je na vejo dva škorca,nad njima pa se je poziba-vala sinička in žvrgol-ela. Začel sera razmišljati. Štirideset dni trpljrenja je minalo,minil je veli ki petek in danes, je velika• nedelja. Ta veliki dZTn dan ; ki ga ne bodo 'ljudje nikdar'nehali praznovali
dan,-ko je vstal naš
ker jih spominja na veliici Zveličar.
Bilo je lepo pomladne jutro, sonce je vstajalo.! i hal je rahel pomladni veter.Ob poti so rasle prve rož e.Pri j eten vonj vijolic -me je spremljal va vso pot do cerkve.
Cerkev je bila že vsa polna.Oltar je bil slovesno okrašen in po cerkvi so stala bandera.Te -
kPTru zabučale orgle.Pred oltar je stopil župnik. Njegov obraz,pr§j vednp zaskrbljen,se je danes smehljal,njegove ueinisoežarele v nekem
čudnem ognju in njegov glas je oznanjal sreča.S kora se je oglasila vesela pesem: Zveličar naš j e vstal...
S pevoi na koru je zapela vsa cerkev.Starčki in upognjene ženice,otroci žene in dekleta,mož je vse je pelo.Z neopaznim pogledom sem šel od obraa za do obraza in bral iz smehljajočih lic in svet likajočih oči.Vsi ljudje šo bili srečni. V srcih ni bilo prostora za skrb in žalost.
Vsak po svoje je hotel pokazati,da je srečen.
Ta je molil,oni pel.Zahvala jepprišla iz dna srca.
Po pesmi smo se razvrstili v procesi jo. Spre -daj je stopal deček s križem,za njim otroci,po -
tem župnik pod bogatim in okrašen.ira nebom,ki so ga nosili štirje možje.Za nebom je. vihralo IjSiande roipnato pa so se razvrstili možje in žene.
Tudi sedaj sem opazoval ljudi, ki So stopali v procesi ji.Počasi sem šel med njimi in jih gledal. Pogled se mi je ustavil na starki;Nj en suhi in
bledi obraz je bil danes yes svet. Pjene oči,ki so bile udrte globoko,-vpoijf, čelo,sp sé, danes prečudno svetile in njena bbe-zžoba lista so šepetala skoraj naglas :
"hvala ti,Jezus,za teh 8o let : živij enja,hvala ti za otroke,hvala ti za vse dobro in hudo,ki sera ga doživela v živi j en ju. Hvala 1 .Tudi letos obvaru j , Jezus, rao j e otroke in vnuke,ki si jih do sedaj varoval ! Da j nam lepega vremena. Daj , da ne borao lačni, varuj nas vojne..."
Še in še je molila in se zahvaljevala in prosila.
Ozrl sera se na otroke.Celo njih je prevzela velika noč. 3 sklenjenimi rokami so stopali za križem,
Nato sera oogledal nazaj .Pogled mi ja obvisel na ženi,ki bo kmalu postala mati.Tudi ona je mo lila,tiho je prosila Gospoda življenja:
*0, Bog, ti veš,da nosira pod svojim srcem novo bit j e. Daj , da. bom srečno rodi-la. uaj , da bo otrok zdrav,bodi z menoj v-tistih težkih trenutkih. Daj,da bom postala dobra mati svojim otrokom in zvesta svojemu možu...'"
In kaj tedaj misli,'mož,ki stopa zraven ž ene, vse zaverovane v delitev ?
Tudi njegovo srce e danes ganjeno in tudi on prosi : ‘"C , Bog, hvala za tako dobro ženo, hvala za bitje,ki ga nosi pod srcem.Obvaruj jo in jo o-hrani,bodi z .njo' v težkih trenutkih,ko jaz sam ne bom mogel biti pri' njej...’" :
Vsako srce danes moli,vsako srce se zahvaljui je in prosi.
Počasi se je procesija spet približala cerkvi.Ljudje so se snet razvrstili po klopeh. Sledila je maša.PiO’dali so si ljudje želeli vesele praznike in se obogateni s srečo in z ljube_ znijo vračali na svoje domove.
Tudi jaz sera odšel.Odšel sera srečen in s pomladansko naravo bi najraje zapel : ALELUJ A
Jož e
Vstajenje
V rahlo tančico ovita .	....
je v m-eni beseda ‘"vstajenje”,
a nekje- 'daleč se mi svita, da je to odrešenje .
Vstaj enj e...
To pot je v nebo, to ključ j e edini,
■ ki odpira raj, ko te zagrinja smrti’ mrak.
Vstajenje...
Svota beseda, ki- novò luč si prižgala, ko si poguma mi dala ' za novo življenje.
Vstaj enje'- .
pot v-večno življenje,
pot v n'ebo
k ‘njemu, ■
'ki želi ga videti oko. .«Vstajenje ! Vstajenje -I "* Vvdduši odmeva
in i-z 'srca grenkoba izginj,a, dušo vesela misel! prešinja, svetla luč se v srcu razblinja. Vstajenje l Vstajenje !
. Ostani mi pot v novo življenje !
Jože
POMETAČ
Tedaj je bilo,ko so po ljubljanskih ulicah še ropotali zeleni pozovi tramvajev...
Tistega'meglenega jesenskega jutra je odšel na delo. tudi ‘Tone. Bil je cestni pomet-ač.S svo -jim, vozičkom za smeti, ki je škripal, kót'da že dolga leta-ne bi videl olja,je stopal proti mest nemu središču,kjer .je bilo njegovo delovno mesto. Ko je šel mimo trga,se je sam pri sebi smejal vreščečemu kričanju prodajalk,ki so hvalile svo je pridelke.Mimogrede' je kupil n-kaj jabolk za malieo in odšel naprej.	-,. ;
‘Čeprav je hodil mimo ljudi,ki jih jo vsak dan srečaval,ga nihče ni po zdravil. Kdo bi pač pozdravljal navadnega oestnega pometača ?! Sam pa je bil prestar,da bi pozdravljal ošabno mestnov mladež .Mestne gospe so se celo na daleč ogibale njegov-"mu vozičku za smeti.
Prišel.je na sfeoje delovno mesto.Ura je bila že nekaj čez šest.-Tohe je.prijel za orodje in začel s svojim vsakdanjim delom.
Najprej je moral pospraviti park.Jezil se je nad tistimi,ki ne- vidi jo kričeče prebarvanih ko šev za smeti in mečejo odpadke kar po zelenicah, in po poti,ki vodi med njimi.
Nato se je Tone. lotil pometanja pločnike v. Tudi tu je bilo polno papirja in cigaretnih ogorkov. Ljudje so vrveli mimo Toneta kot mravlje. Nekateri so postajali pred izložbami,drugim se. je mudilo kdo ve kam.Zaletavali so se vanj in dirjali naprej. Se opravičil se ni nihče.Seveda, kaj bi se opravičeval pomtrtaču !
Tone je bil slabe volje.Sred-i dopoldneva je mrzli jesenski veter močneje zavel.Ljudje so si vihali ovratnike plaščev in stiskali roke v-že-pe. Tone. pa se je jezil,ker mu je veter • z lip , ki so rasle ob cesti,nanesel na pločnike ce]o preprogo M atorumenega listja.Veter se je igral z 11 s v.1/ustvarjal je vrtince iz	in jih p o ga-
■	v
njal v divji dir?da Je. šumaloVko't|bi tekel po pločnikih pa&Ok ìnj'uštvarcai majhn-é slapove. ‘_l.KonČnov jevprišeT-i, čas za' malico. Toh.e' je odšel V vyp a	n a klopco. Iz žepa je vzel jabolka, ki
ji là j&, zjutraj kupil na trgu,odvil je kruh in začel j esti .premišljeval je.
Grenak j» bil njegov kruh. Za borno plačo j,e moral dan za dnem z vozičkom za smeti, z lopato.metlo in drugim orodjem hoditi po ljubljanskih ulicah in garati...In ko se- je po osmih u-rah težkega drla vračal domov,-ga je čakala prazna in hladna soba v lesen-i baraki v predmest ju.Žene ni «imel več.Kmalu po'poroki mu j o "'-j-c po brala pljučnica.Ko je umrla,je kot brez.uma to* val po mestu.Tolažbe je iskal v pijači,a jenia našel.Drugič se ni poročil.
Otresel se je žalostnih misli.Od nekod so'pil leteli golobje. Razdrobil ge košček kruha .ki' rauj je še ostal in jim ga natresel.P.ra.v nič se ga' ep niso bali.Niso se izogibali njegovi umazani in zašiti, obleki. Veselo so. se 'prerivali okrog njega in lovili koščke kruha.Tone se je nasmehnil.
Vstal je in odšel spet pometat.Okrog poldneva so se ulice skoraj izpraznile. Trgovine so. se za pirale.	;	V
Pri neki izložbi sta stala zakonca in se pog}. varjala.Njun otrok, kakšna tri leta mu je' bilo, se je naveličal gledanja izložbe,v njej ni 1j.1d igrač,njega pa je mikalo mesto.Onadva niti opazila nista, kdaj se jima je izmuznil za hi bto-ii. Sel je na rob pldčnika in opazoval avtomobile. ki so hiteli mimo,gledal jih je'kot deveti čudo. Mahal je ljddom,ki so se vozili v njih in se smejal. Bil je kot zamakn j en. Tona- je pometal naprej, le od časa do časa je pogledal otroka. Tedaj je pripeljal tramvaj.Moški in ženska sé še zmenila nista za njegovo ropotanje.Ko se je Tone ozrl na otroka, je obstal kot vkopan.. .Mali je stal sredi tramvajskih tirov in dvigal ročico.Morda je mislil,da mu bo tramvaj ustavil,kakor oče z vozom,ko mu tako maha. Tone ni pomišljal. V nekaj skokih je bil pri otrbkUrNagonsko
-3-
ge- je potisnil na. drugo stran tirov» ±>il je z ad n j» nji trenu tek. Čeprav je -tramvaj' močno zaviral.: je Tone' v naslednjem hipu začutil ostro bolečino v levi nogi» Tramvaj ga je Oplazil.Ž ehska je prestrašeno zakričala,ko je zaslišala ropot in se je ozrla.proti tramvaju. Tudi mož j e.bil ves zbegan. Pritekla sta k Tonetu,ki jeìèial na tleh in sei •držal za bolečo nogo.kati je objela otrakaiin ga vzela v naroč jé.r otšm se !je sklonila k Tonetu.
Solza, se ji je zablestela v. očeh. Dolgo ni mogla špregov'ri ti. Nazadnje je iztisnila eno samo besd do: '"Hvala.., Pod glavo'mu je dala otrokov plašč.
&čz nekaj trenutkov je'vprašala: "Ali vas hudo bo li ? •". Tone se je poskusil nasmehni ti . '"Saj ni nič hudega,gospa. Samo,da je mali živ. «.
mož,ki je šel klicat rešilni avto, se je vrnil, lvmalu je bila okrog Toneta velika gruča ljudi.
•"kdo ve odkod so. se-vzeli. .. ""jje pomislil Tone.
Tedaj ‘je zaslišal sireno rešilnega avtomobila.
Ljudje so s e./jura Piknili. Ko so ga. naložili na nosila,je: vone'z&s.tokal. V nogi ga je zabolelo .kot bi ga kdo zaCodei 'z nožem.
V	bolnici šo. ga takoj odnesli na operacijsko mizo.
. '"Kompliciran zlom 'leve noge. A vse bo še dobro?*'je pojasnil zdravnik zakoncema,ki sta prišla vpraša-., kako je z rešiteljem njunega otroka.
Tone je ostal v bolnici.Naslednji dan so'mu' prinesli časopis.Pokazali’ so mu članek,ki je opi_ soval nesrečo.Tone je takoj zagledal svojo sli -ko .Oblečen,-je bil v delovno obleko. "Le kje so .jo staknili. je pomislil. -Najbrž v podjetju."'
• Z velikimi črkami je pidalo:
REŠIL OTROKOVO ŽIVLJENJE Tom.se je nasmehnil in potem prebral ves sestavek. "Ah, ti novinarji 1 Iz vsake «àl^fìfeosti na-
pravi jo senzacijo t
V	nedeljo' so ga prišli obiskat vsi trije novi znanci.Otrok mu je podal velik šop dišečih nageljnov. '"Kako’"pa ti je ime ? ".ga je vprašal To-
-Io-
ne. '"Tonč ek", j e kratko odgovoril mali.
'"Tudi jaz sera bil nekoč Tonček.je rekelTo -ne in se zami sli 1. '"Kako dolgo je že od tega..." Mati je otroku nekaj zašepetala na uho.Tonček je zardel.Po stalo mu je nerodno.Oče mu je rekel;
'"No,kako se boš zahvalil gospodu,ki ti je rešil življenj»?'" Tonček je pozabil na besede,ki jih ga je naučila mati,da bi se z njimi zahvalil rešite 1ju.Nato se je opogumil in čisto po svoje povedal "hvala, stric, da sterni pomagal ustaviti vlak...'" Tone in otrokovi starši so se. dolgo smejali njegovi preprosti zahvali.
Potem so kramljali o raznih stvareh.Tone je bil vesel,da je dobil prijatelje.Prvič po ženini smr ti je kdo z njim spet t^ko ljubeznivo govoril.C-trokovi starši so ga prosili tudi za nsalov,da ga bodo lahko tudi éoma kd^j o bi skali,ali mu pisali.F ri srčno so se poslovili.ho so odhajali,mu je Tonček vesilo mahal,-kot bi se mu hotel še enkrat zahvaliti,da mu je pomagal u sta vi ti'"vlak'". Nato so odšli...
Tone je bil srečen. '"Torej le nisem več tako sam na tem svetu. ,.‘"Vesel je bil, da je rešil neko mlado življenje,vesel,da je nekoga osrečil.
Po sobi se je razlil omamen vonj rdečih nagelj nov.
Zvone
...Roka Božja,na vekomaj usmiljena,je Odprla na-stežaj vsa okna,da so naglas zakleriketnla.Sonce, ki je lilo in škropilo prej v potokih svojo luč, je v silnem loku planilo v cerkev,kakor je bilo in razlilo se je po nji mogočno jezero svetlobe, peneče se, vri skaj oče visoko nazaj, do nebes.
"Te Deum laudamus !	■
2. upnikov glas je bil čist in' jasen,čisto in jasno so mu odpevale orgle.
‘"Te Deum laudamus !"
pred orglami je cedei stari organist in .bil je m mladenič.Lica so-bila gladka,oči so se mu svetile.
'Sle Deum laudamus’"
Taui doli so	ahoma,kakor r i ukaz Božji va-
dignixlivsi,kolikor jih je bil in zapeli so ne glas veselo p s sen) o vstajenju in odrešenju.
Na nobenih ramah bremena več,on nobenem licu bolesti, grenkobe v nobenem src,!...
/Iva i Cankar: Velika m maša/
\
ve. L i k ono évo o urto
V ti et em tihem jutru,
, 4 J. ^°' Peli vsi zvonovi
so slavj tebi, ki si vstal ln ki- si bil svetal,
■	da sonce ob tebi bilo je
sff Y	kot _ medla. lučka v daljavi .
v tistem lepem jutru čudež se je zgodil : tudi jaz sem vstal.
Ko vstal si ti, začutil moč sem v sebi. Poskušal sem,pomagal si. in skupaj vstala sva.
Vstal ti iz groba si, gre h a. jaz
WM01 n noregR °bup«•
,v. /, K procesiji sem šel ; bandera so vihrala v rahlem pomladnem vetru in glasna pesem je v daljni svet donela. Glasovi srebrni zvonov so spremljali me, ko sem pel vesel naglas,ves srečen tebi, ker sva skupaj vstala : ALELUJ A I HVALA !
ALELU3A -
Po^ temnih treh dneh ,
po težkih poteh,
po smrtni bolečini
se dvignil iz groba je
s svoje močjo,
premagal je smrt,
olajšal' trpljenje,
prinesel je vsem odrešenje.
Veselo srce se kristjanu odpira,
in radostno vzklika : Aleluj !
A 1 e 1 u jaa I ! I
V-
:£ VLAK OH
Èvejk. modernih dni se v topli južnjaški noči, slabo razsvetljeni z električnimi svetilkami,pre daja spominom.K stvarnosti ga kličejo rezki klici in povelja kaplarjev,misli pa segajo-in plavajo v preteklo st-, ki niti ni tako daleč.
V poznem zimskem popoldnevu se je Slavko znašel na ljubljanski železniški postaji.Tiri sc bi li prazni,po peronu še je sprehajalo nekaj ljudi. Slavkove misli so se rahlo dotikale doma in doma čih.bil je poln vtisov zadnjih, dni; poziv, nagli izpiti .nate težko slovo od sošolcev, tbžavna pot zaradi snega, spet borno slovo od^domačih oc krak kih dneh počitnic,ki so rau'še ostali'.In zdaj... zdaj je na tisti poti, n a peti v neznano, med pr-polnoma, neznane ljudi,na poti k ciljem mladostnih san j, ko je še brez vsakega občutka za' realat nest gledal ravne vrste vojakov, delal lesene puške in streljal na sovražnika, ki so ga videle sa mo njegove cči.
Ha,še vedno je ostalo vse to,ljubezen do vojaškega poklica, le da ;'d je zdaj občutil rezko in temno bel ločitve od vseh najdražjih,od sončne domačije. Zdaj ne bo več videl valovite slo ven -ske pokrajine,ne cerkvicena vrhovih gričev,ne senc pod.košatimi lipami na cerkvenem dvorišču, ne domače govorice in mehke besede prijatelje -ve.	-
Lz sanj ga je prebudil vlak,ki se je ustavil tik òb n jem.'Zvočnik je zahreščal. Tedaj je Slavka zgrabilo pri srcu :ketlika, Semič.. .Pred očmi mu je stala ..Bela krajina z vsemi svojimi sončni_ mi pobočji,prijaznimi in gostoljubnimi domačini .Spomini,...Slavko se je ob svtji stvarnosti šele zavedal nepopravljivosti tega,kar je bilo. Kaj,ko bi stopil na ta vlak ?,se mn je zaiskrilo v sreu,našel bi v njem topla belokranjska srca. Toda ne.Zavedel se je dolge poti,ki ga je čakala.Končno je v večernem mraku prišel njegov
vlak.Okna potniških vozov so bila razsvetljena. Ljudje so tekali od izhoda k vratom,drugi so se živčno pogovarjali :še zadnje besede,morda čustveno slovo,roka se je. dvignila vsslčvc,pomahala in ž.e; se je začul enakomeren ropot koles pod vagoni,ki so .udarjali ob'konce tirov.
Ko je Slavko stopil na vlak , je šla z njim. tudi bolečina,ki ga je prej spremi jala. Ni se je mo gel otresti,niti z nasmejanim obrazom,s katerim je hlinil veselje,niti v pogovoru z- molčečimi sò potniki.Tu pa tam je nočno temo,ki je silila sk~ zi okno,presekala z dolge svetlo črto električ T na luč.Mor'da: hiša, si je mislil Slavke. Spet je po mislil na prijetnost in domačnost okolja ki ga ? je prej obdajalo.'/lak pa ni poznal usmiljenja.Kot iz uma je hitel naprej , naprej .Čiroprej/tem bolje, ne meneč se za krike,ki so vstajali vduši.Slav-ko je tedaj razumel Župančičeve, bol. vedel je si stvarno,da je tudi njega vlak trgal cd rodne zem' lje,od Bele krajine,od belih brez,od ljubljanskih ulic,od Svetogorske Kraljice,od vseh .spominov.Ne znana sila pa ga je vlekla stran,v tujo dežele,~ med tuje ljudi,v nova doživetja.
Tedaj se je pred vrati oddelka nekaj posvetilo v rahlem soj.-u luči .P rikazal se je prijatelj - bo go sloveč, od začudenja je Slavku zatrepetalo srce:. '"Vendar nisem sam, vsaj ta dva dneva vožn j e.'"Stisnila sta si roke in od začudenja je komaj stekla beseda.Našli sta se dve srci z istimi cilji,Pe d da je eno že tik ob uresničitvi želja,drugo pa komaj na dobrem začetku.Oba imata isto potile da ju loči kraj.pogovor je tekel brez kraja,saj se je v srcu nabralo dovolj snovi po tako mučnem in mrzličnem razglabljanju.Speznala sta se natančne je, nato ps sta stopila'ne hodnik. Dobrodušni spre vodnik ju je z nasmeškom spustil na prazne sedeže prvega razreda.P ovedala sta si spomine in doživetja zadnjih dni,obrala prijatelje,znance in se končno ustavila pri izredno veselih in razpoloženih sopotnikih,ki so ju spremljali.Bogoslo -vee je potožil ,da mu presedajo sr,svojim zafrka-
van j em.Čeprav je bila noč,ni hotelo biti spanca. Postajala sta ..čedalje, boLje, vešela^posebno ,ko se je oddelek napolnil s potniki .Hoč je že prehajala v jutro .V oddelek je stopila na neki postaji cb Banjaluki mlada bosenska mati z otrokom. V zadregi je iskala sedež . Ver je-tho -ni pričako -vala,da bi ga dobila,posebne ne od tako veselih, 'mladih vojake v.P o zn e je j. e pripovedovala Slavku^, da se zelo. čudi,kako. da ji je eden od prijateljev naših dveh popotnikov tako plemenito ponudil se dež in stopil na hodnik. Vendar pa otroku nekaj ni bilo prav. Zajokal je, spanec se ga ni poias ■■ til prej,dokler ni zaspal .udobno zleknjen v naročju svoje matere in nà Slavkovih kolenih.Šele sedaj je popotnike zajel spanec. S hodnika je ra hla luč svetila na popotnike in .gledala utrujen ne glave,ki so prosto padale' na ramen a.P ri j stelja sta kramljala dalj e.končno je Slavko stopil k rahlo- priprtemu, oknu na hodniku. Zapihal je mrzel veter.Slavko je že po vetru spoznal,da ni več doma,da je že daleč., spet sam ih da je bilo srečanje v vlaku le bežen orivid.
Ob tiru so se vrstili ..temni telefonski drogovi,ki so držali zvezo z domovino,z vsemi -prejšnjimi doživetji in spomini.
Slavko .se je spomnil prijateljet,ki jih bo zvonec vsak hip prebudil iz sna in postalo mu je lažje.
...	HiImo
KOTIČEK ZA SMEH
Po rafcpisu za novega direktorja : Bi lahko postal direktor pri vas ?
- Ste neumni ?
Če je to edini pogoj.
• •
F DL? El JANEZ DOBRI IN ČE KAJ V
Na-praznik svetega Jožefa srao v našem semenišču prisostvovali prireditvi z naslovom F apež Janez Bobri.Namen prireditve je bil predvsem v tem,-da bi se semeniščniki spoznali z življenjem in delom tega velikega,v svetu tako priljubljenega papeža.Drugi namen pa je bil poživiti vsakdanje semeniš.ko življenje,ki postaja-včasih preveč eno lično.	__	^
F rireditev se je začela ob 17 .F o kratkem uvod nem govoru je g. spiritual v nekaj potezah podal, življenje papeža Janeza Dobrega.Nato so nastopili pevci in harmonikarji.F ričelo se je tekmovanje. Najprej je nastopila tričlanska skupina iz"prve-' ga razreda.Odgovore je ocenjevala štiričlanska ko misi ja.Prvošolci so. na prvi vprašanji .odgovorili brezhibno,ori gretjem vprašanju pa se jim zataku nilo. Skupno so dosegli 57 točk,Nato .so sledile še tekmovalne skupine iz drugega, tret j ega' in četr tega razreda.Med tekmovanjem pa so nastopili roci
tatorji , nastopil je tudi harmonikàr -s pevci., kita ri st pa nam je ob spremljavi kitare zapel pet popevk.Drugi razred je zaslužil 4o,četrti pa 58 to. točk.Zmagal je tekmovalec Smiljan iz tretjega raz reda,ki je nastopal sam.F riredite-v so Zaključile glasbene točke.
Jože
N ft Č E SREČANJE
2o. marca so se naši nogometaši pomerili s seme-niško reprezentanco iz Ljubljane. Bogoslovci so dopotovali v Vipavo šele ob pol štirih, zato se js tekma pričela precej pozno,šele nekaj minut čez štiri. Bogoslovci so nastopili v precej močni pos-
tavi. Začetni udarec so imeli oni.- :
Že v začetku silovito napadejo in dosežejo pr vi gol,katprega pa je sodnik razveljavil zaradi a’"ofsajta,n..Nato so sledili- napadi naših,ki pa ni so bili dovolj učinkoviti.Nekje, sk di prvega pol časa so', bogoslovci dosegli prvi. uradni zadetek.
S tem pa še ni bilo konec.Naši igralci so se lo trudili,da bi dosegli vsaj minimalni poraz.
...a niso imeli'sreče.,Bogoslovci so spet prodira --li,'Naša obramba, jih je nepravilno'.ustavila in sodnik je-piskal prekršek.'S tem . so dosegli nasprotnici'.že drugi gol.Nevarnih, akcij' še’, ni ■ bilo . konec j.a «obramba in včasihhtudi vratar jp vd-bfli najihu jše.Končno je minil-prvi. polčas, V dragem polčasu so imeli naši- napadalci več /sr pč e. Do segli so častni zadetek ki ga j e zabil Loj če-. Bogoslovci so še vedno napadali.Dosegli so tret r ji goi. Konč:nij režultat tekme .je 0^.1 Z '0 j ' Z& bc - ’ ■ gosiovfb-iz Ljubljane,'
Tako smo imeli spet.priliko navezati stike z nekdanjimi- sogoj enei .'saj jo bila večina .igral- . ' cev nekdaj v našem semenišču.P o. tekmi srap ob et?, čaju veselo zapeli in ne še' enkrat pozdravili z ž-pljd-jda se še kdaj srečamo.tootda na povratnem-srečanju v Ljubljani ?	•	, . -o	•
... . ; - • j -	„ •	' JSNRE ŠPQRT -m
P L 'A . ;; . I C ■' A "VC ' [>	; ’
23. marec £9« • >k" '
Star tali smo z običajno-zamudo- nekaj minut čez gest? Avtobus, je .vozil pioča.si.Nebo j*e bilo pokrito s -sivimi. otriaki j> rav nič živahno ni -bilo,nekateri so .celo spali «šele od Ljubljane naprej je postala pot zanimiv.djša.Po gorenj&Ki cesti crac hiteli mimo Kranja proti Jesenicam,
Nad slavno gorenjsko cesoo smo bili precej razo . čar ani, saj je vse pr v j, kot gladko .P ti j ali smo e se mimo znanih vasi. Vi deli smo V:, bo. Lecce, blejski grad,.. «Nad kostumi sc pe začela ko Iona, Ko smo se peljali skoki Jesenice,so me prevzeli 6u
dni.'občutki. To mesto ima čisto industrijsko podobo. V okolici mesta se bočijo velikanski kupi žlindre, iz katere se neprestano kadi. Sploh pa so Jesenice črno mesto. V zrak kipijo plavži in nad mestom leži moreč oblak dima,ki sili v grlo in lega na pljuča.
Nad Jesenicami se dolina- zoži.Na pobočjih ob .cesti se vidi vse polno.teloha.Nekje smo se ustavili. V obraz nam je zavel svež in čist gorski zrak. Tudi alava dolinka je bila čista in bistra, pravzaprav ni bila večja od ■oo.toka.
Snega ob cesti je bilo vedno ' več .p ri Martuljku se je dolina spet razširila.Skoda,da je bile oblačno in nism-o videli okoliških vrhov.NQd Mar tuljkom. smo se spet uvrstili v ko lane.Naprej je šlo prav p-o polž evo. Se peš bi šli hitreje.
V	Logu nas je za kratek čas pozdravilo sonce, a se: je že čez neka.j minut sramežljivo skriloo za oblake.!? el j ali 'smo se skozi Kranjsko gore.. Prave turistično središče je to.Nad vasjo je bb bilcopelnc smučarjev,ki so izrabljali svoj do -pusta na gladkem snegu.
V	koloni smo se počasi orebijali sko2;i l^cdke* ren proti Ratečam. Videli smo osebne avtomobile, ki so jih'lastniki parkirali kar na demontirani železniški progi.Naš avtobus 'se je- ustavil pri nekdanji železniški postajiRateče-p lanica.
Ker je bilo že precej pozno, smo pohiteli peš proti skakalnici .Povsod je bilo ze vse polno lju M» Vsi so hiteli v Planico.
Naenkrat nas je ustavilo hupanje policijskega avtomobila.Čez nekaj trenutkov sc je mimo nas pripeljala kolona krasnih avtomobilov.V enem od teh se je peljal predsednik republike Josip Broz-Tito s soprogo. Zadn ji čas .smo prišli do skakalni ce.Pogled na velikanko je bil veličasten. Strmel sem,saj od blizu še nisem videl takega 'čuda.Porazgubili smo se med ostalih 4o ooo gledalcev.
Nekaj minut čez pol enajsto smo zaslišali slovesno uvodno glasbo.Napovedovalec je po zvočnikih naznhnil slovesen začetek tretjega dneva skokov na novi 16o-metrski velikanki.pokrovitelj tekmo-
*
• /
Vanja - predsednik Tito; - je izpustil v, zrak^ . simbolično jato golobov,ki so ri ad glavami 'rorioži Če-poleteli v neznano.
Skoki so se začeli.Občudovali smo pogum in spretnost ■ skakalcev. Tudi naši so se kar dobro izkazali.Naj več pa je obetal češki skakalec diri Raška,ki j e prejšnji dan dosegel nov svetovni rekord :164 m.a rekordi sp kratkotrajni. V tr tretji seriji je skočil nemški skakalec Wolf 1 meter več : 165 m. Videli smo tudi nov jugoslovanski rekord :15o m.Postavil ga je Štefančič. Ljudem je marsikdaj zastala sapa,ko je kdo od h skakalcev padel in se nevarno kotalil po strmi« ni.Na srečo se je vse dobro izteklo.Še večkrat se je množici v prijazni dolini pod Poncami izvil vzklik navdušenja,začudenja in veselja.
Med odmori sem si ogledal zanimive nap pave za radijski in telavi ži j.sk-i .prenos.'; skokov.Ko -se j je končala" tretja' serija skokov, šem preskočil o grajo in hitel k tekmovalcem.u.špel sem dobiti nekaj avtogramov,obenem pri . sem slišal razne intervjuje za Časopise in radio.
Potem je bilo treba hiteti na avtobus.Sneg je postal mehak in tisti,kiso hoteli kar po bližnji di j 86 fcasli v smešno situacijo ; vdiralo se jim# je do kolen in še globje.
ko smo se spet vsi zbrali, se je. naš avtobus c počasi prebil na cesto.po isti poti smo se vračali proti Jesenicam.Na Brezjah smo se ustavili za nekaj minut.V cerkvi smo pred Marijino podob bo zapeli dve pesmi in zmolili litanije. Vsak je zaupal Mariji še svoje osebne,'stvari $n jo prosil za to in ono,pa smo-se sp'ét odoeljali.
V Kranju smo šli najpr’ej y Prešernov gaj.kar presenetila me je skromnost,ki vlada na grobo -vih naših velikih pesnikov prešerna in Jenka. Vendar je tu zelo lepo. Spomladi in poleti mora biti še lepše,v prijazni senci in rahlem šelestenju belih brez. Obi skali smo tudi Prešernov d is dom v Kranju,- hišo,kjer js prešeren stanoval med svojim službovanj em.V pritličju in kleti
-ZO-
• ssmo si- ogledali đve liko-mi razstavi/ razstavljene so bile tudi reprodukcije prvega impresionističnega slikarja Claude-a Moneta /.V ^srvern nadstropju smo obiskali prostore nekdanjega P re šernovega stanovanja. Videli smo njegovo pohištvo, akte, rokopi se, zbirke njegovih del,... Za k kratek čas smo se ustavili tudi v dekanijski cer k vi, ki je važen objekt naše go tike.p ri cerkvi ~ smo zagledali veličasten spomenik našemu ’najve,£ j emu pesniku.
Ko smo še spet znašli na avtobusi, smo'bili že bolj živahni .Za nami je ostal Kran j ,L j ubi jan a,.. . Med dežjem so začele padati posamezne snežinke.
Ko smo zavili.proti Črnemu vrhu,je samo še snežilo. Snega je bilo čedalje več. Tudi cesta je po stajala precej gladka.Peli smo in gledali škozi oknó v naravo,ki se je spomladi ogrinjala v bel plašč.Le šoferju je šlo bolj trdo,ker je začelo avtobus zanašati.Fantj e so radi ustregli njegovi želji in se nagnetli v zadnji del avtobusa. Zdaj je šlo bolj e. Tudi pesem je postala bolj ve sela.
Pozno je že bilo,ko smo se vrnili v Vipavo . Polni lepih vtisov nismo mogli takoj zaspati,čeprav smo bili utrujeni.
Pot, rekordi,...
Zvone
NAŠE PISANJE Dragi fantje !
Ko pregledujem Vaše prispevke za I SKftE, vidim, da se mnogi borijo z osnovnimi težavami pisan -ja.Radi bi sestavili spis v-prozi,drugi se spra vijo celo. na pesmi,a jim ne'gre od rok. Zdi se mi potrebno dati nekaj navodil za pisanje bodisi proze,bodisi pesmi.Morda bo komu od-Vas prav pri šlo.
-u
Najprej se ustavimo ob prozi ertici , noveli . krajši povesti,poročilu,oceni,3 -portasi,itd.
Zastavimo si tri najpotrebrfejča vprašanja,na katera si bomo skušali ne kratko odgovoriti : kdo,kaj. in kako naj piše ?	'
I. - Kdd oai piàej? piše?	'
Pi-saft.elj Anton Ingolič je nekoč svetoval mladim dijakom :P iš e naj tisti,ki ima i zredno .veselje do pisanja; zraven pa še poseben talentvnteka.i. kar te od znotraj spodbuja-k pisanju JČeVtega o bojnega nimaš,se nikali né si li-k pisanju V Ne zadostuje torej -samo navadna ž;elja po uveljavljanju ,da bi iidel svoj spis in svoje'.ime objavljeno v listu, ali . knjigi.Kakor za .pet je .ni dovolj samo vesel j e. pevce mora imeti- tudi dober glas in posluh - podobno, moraš imeti tudi za pi sanje nekaj ,kar te od Znotraj navdihuje in sili k rnzòdevanju svoje notranjosti. Zato pravi pisatelj prše le,kadar je. dobro* razpoloženv-to je,ko začuti kak poseben navdih in spodbudo.Top pa ni vsak dan enako. Tako trdijo vsi dobri piša telji,( Cankar,Finžgar.toeško,Prežihov Voranc,itd.) Podobno čutijo tudi pesniki,skladatelji,slikarji .kiparji,vsi umetniki.
Ivan Cankar je povedal bratrancu Izidorju ob njegovem obisku: *V notes si zapišem eno samp be sedo,ali stavek,ki ga vlačim Peta in leta s se--bo j, dokler ne pade kot zrel sad sam od sebe. *
0 Michelangelu vemo,da je slikal Sikstiriško’ kapelo zelo "nerednoSprva je delal.ppr ur na dan,drugič samo pol ure,nekoč je ves dan napravil eno samo potezo na sliki.Nato je odšel z da doma in ga ni bilo' vec tednov nazaj.P.apež Ju -lij.II.se je zato hudo jezil nanj in ga je baje pričakoval s palico v roki. Umetnik pa je ves-ta čas hodil okrog, tuhtal in razmišljal'o vseh podrobnostih svojega cjela.Nenadoma se mu je posvetilo. Vrnil se na:oder in začel hitro slikati.Delal je od jutra do večera in še pozno v noč,kot je pač čutil navdih.
Če hočeš torej dobro pisati,veliko razmišljaj
o svojih idejah,junakih,dogodkih,itd.Ko boš do bil navdih,pa se loti pisanja !
lì*- K'à jj-j naj pišem ?
Spet nam naročajo pisatelji : Pisati moreš in moraš le o tem,kar dobro poznaš, kar si sam doživel doma,v šoli ,kj erkoli .P a še takrat piši le take stvari,ki so te močno vrne-* mirile,pr etresle,prij etno,ali neprijetno,da te kar silijOjda spregovoriš,da jih posreduješ dru gim,da bližnjega potolažiš in razveseliš.
Takih doživetij jje vsak dan dovolj,samo prisluhni sebi in okčlici,bi stro opazuj naravo in človeka,posameznika in družbo ! Vsak hip se ne kaj zgodi,morda so to drobni dogodki.a so značilni za. tvoj e miši jen je in čustvovanje, značil ni. pa tudi za naš' čas.
Če te je kaj res vznemirilo .dobro pretehtaj in iskreno napiši ! Nikar pa se ne loti stva -ri,ki jih ne poznaš dovolj l
Nekdo mi je poslal dobri dve strani dolg spis o misijonarju.Dobra polovica spisa govori na dl dolgo in široko o slovesu od doma in o prihodu mladega misijonskega kandidata v daljno Afriko; to je trajalo komaj en dan',ker je potoval z le taloni. V drugo polovico teksta pa naš pisec stlači kakih trideset let misijonarjevega šola -nja,delovanja in trpljenja.- prav do muČeniške smrti.
Zakaj je ta spis zanič ?
1)	Ni sorazmerja med obema deloma,kar vsakdo ta ko j opazi.
2)	Druga polovica je popolnoma zgrešena,ker je snov nedoživeta,površno in nepovezano podani dogodki brez reda in utemeljitve. Vse je le plod čitanja misijonskih poročil.Kako bo mogel 16-le tni fant zadovoljivo podati misijonarjev lik, njegovo delo in tisoč problemov,s katerimi se mora ubadati tekom dolgih let v tako odmaknie-ni dežeeli ? Nemogoče 1
Zato ne piši o stvareh,ki jih ne poznaš in ne dojameš I	.
Od vse te pisarije bi mogel opisati kvečjemu le slovo mladega fanta,semoniščnika,ali se duhov -ntka,ki zapušča domovino in odhaja v daljno,nepoznano deželo»Torej samo en izsek od celote in sicer tak dii,slovo,ki si ga videl^ali si ga že sam doživel» ( dalje )
Svetovavec
K r i ž a n k a

"Hi '
.	rrjcr.t--^x‘ x."Zr	svt-.-e'•;*
Ved iranno ; 1» vrsta enei g‘i je-lo. meško ime-'J l.mošk ko jr*«.' li.T.esprotCu- 14» ozi. .alni zairaek-la,gorska e verllt a (redodendrum )-- 6. o sel'»" i zaimek- 1~ angleško žensko ime-19.nogometni klub-2o,kami --črv element (H)-22. naj večji slapovi na svetu-
<^4 fo +.fx
Kajr i čno i, rimsko ime sa Ljubljano-b\.|>ripra»ra ■/.a 1 ; kr.*: j e-?, ljube zor. ako p e sniš tvo- 4* del rast -li n e-G» naše ime za največjo nemško reko-7« krnti-c a s a 1. skic reo „ r r st a bo n bo no v - 9 ■. ve zn Ikl 'L 3. l:r a- -
ti a a :.a ekiao—j B-angleško ,::v rechi 19 » rekoči --
na- go ..pc iav na morju- 2J »osveži Ina
ska ■ ara } IvS.M *Q •
;■	....-..i— — —
pijača-23» gor-

SPOR OSILO UREDNIŠTV A
P rej,kot po enem mesecu ste dobili v roke.
novo številko ISKER.Kot vidite,j e to velikono čna številka.
P oskrbite,da bosta rubriki P li ANI N E VABIJO in POČITNIŠKI SPOJINI.
ki bosta začeli izhajati v naslednji številki, vedno napolnjeni I
Nekateri se zanimate za usodo svojih aris -pevkov.Žal nekateri niso primerni za obja/c, drugi pa ne pridejo takoj Na;vrste,ker vedno izberemo samo najboljše. Vendar ne smete ol upati iše pišite ! Verjemite, da boste v neki številki ISKER zagledali objavi j un tudi s,-o j ses-tavekl Tudi med velikonočnimi počitnicami ne pozabite na svoj list ! Svetujemo pa Vam.da še preden boste vzeli pero v roke .p azl ji-vdopre berete sestavek Naše pisan'e,ki nam ga je postlal g. svetovavec ! Prispevajte svoj delež, .da bo kmalu izšla naslednja številka ISKER I ! I
IZKOPLJITE SVOJE TALENTE IN JIH PRETOPITE V ISKRE II!
Uredništvo

SKR E - glasilo slovenskih semehiščnikov
v Vipavi
Ureja uredniški odbor: Kokalj Zvone,Ramuta Joze,Milharčič Lojze in Stržaj Jože ; Naslov uredništva : Vipsva 149. ,p. Vipava : Odgovorni svetovavec : dr,Tone Požav ? Naslovna stran in likovna oprema Sever Andrej in Jak.setič Vlado:
Razmnoženo v 2oo izvedi'n Tiskar-Zor' * tv
Ì'