83. Številka.
Ljnbljasa, v soboto 12. aprila 1902.
XXXV. leto
Izhaja vsak đan zvečer, izimBi nedelje in praznike, ter velja po posti prejumau aa evetro-ogrsze dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 8 K 60 h, za Jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano
brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 80 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za poBiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaSa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpogiljatve naročnine bo ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, Ce se oznanilo jedenkrat tiaka, po 10 h Č9 se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trga St. 12. Upravnlštvu naj se bla govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v nredniStvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12.
.Slovenski Narod" telefon št. 34.
.Narodna tiskarna" telefon št 85.
Epilog polemiki o Celju.
Un succes d' un jour peut etre du a P effort d' une heure de fievre; un succes durable n' est du qu'a la vertu.
Raoul Frary „Peri! National" str. 70.
Lahko je in ceneno, delati politiko, ki odgovarja čustvom mase, in zastopati stremljenja, ki najdejo v srcih ljudstva glasen odmev, ali kdor hoče svojemu narodu res dobro, ta ima dolžnost, da se oglasi in da zastopa svoje prepričanje tudi tedaj, kadar ima zavest, da njegovo mnenje ne najde oduševljenega pritrjevanja.
Tudi mi smo tako postopali glede celjskega vprašanja in nevstrašno smo razložili svoje mnenje, ker nas je v to sililo, ne kaka politična spekulacija, temveč čustvo odgovornosti za interese, ki niso samo naši, nego vsega slovenskega naroda. Ko smo štajerskim Slovencem nasvetovali, naj razmišljajo o eventuvalnosti kompromisa glede celjskega vprašanja, nismo imeli pred očmi nobenega druzega smotra, kakor srečo slovenskega naroda, in vodila nas je le želja, obvarovati skromne začetke srednjega šolstva na Spodnjem Štajerskem težkega udarca, ter želja, zagotoviti sploh vsemu slovenskemu srednje mu šolstvu toli potrebno organično spopolnitev.
Kdor ni popolnoma zaslepljen, kdor ima le količkaj politične razsodnosti, tisti mora vsaj po dogodbah zadnjega časa priznati, da glede celjskega vprašanja ni doseči miru drugače, kakor potom porazumljenja z Nemci in da silnemu boju ne bo konec, dokler se ne ustvari mej prizadetimi bojevniki nekak modus vivendi. Mogoče je to samo na ta način, da tako Nemci kakor Slovenci nekoliko odnehajo od svojega stališča, da ne bo nobeden na dobičku in nobeden na škodi. Pošten kompromis ni nobenemu narodu na sramoto, zlasti pa ne narodu, ki mora takorekoč
dan na dan občutiti, kolikrat premaga moč pravico.
Vse pušice, ki so zadnji čas letele na nas, niso omajale našega osvedočenja, da je popolna slovenska gimnazija zunaj Celja za slovenski kulturni in narodni razvoj večje vrednosti, kakor pa so nemško-slovenski razredi v Celju, in da bi bila popolna slovenska gimnazija zunaj Celja važnejši kamen k stavbi slovenske narodne samostalnosti in tr aj n e j š e j a m s t v o za obstanek in razvoj slovenskega naroda, kakor pa so celjski razredi, ki nas vrh tega kakor mora teže in opovirajo vsak razvoj in vsako spopolnitev našega srednjega šolstva.
O eventuvalnosti kompromisnih pogajanj danes pač ni treba več govoriti. Pogajanja se bodo slej ali prej vršila v tistem okviru, kakor smo ga mi označili. To je po zadnji vladni izjavi brezdvomno. Kakšen bo uspeh teh pogajanj, tega danes seveda nihče ne more povedati.
Velikanska gonja, ki se je uprizorila proti nam, ker smo dali štajerskim Slovencem v velekritičnem trenotku dobrohoten nasvet, se je nekako zaključila v četrtek s shodom zaupnikov v Celju. T a shod nam ravno tako malo imponira, kakor so nam imponirala psovanja kranjskih klerikalcev in njihovih zaveznikov na jugu in na severu. Delalo se je proti nam s ščuvanjem in pretiravanjem, s podtikanji in zavijanji, v kateri umetnosti se je posebno odlikovala »Politik«, ali vsa ta ra-bulistika, s katero se nas je hotelo politično diskreditirati, ni čisto nič pomagala. Tehtnost naših argumentov je več zalegla, kakor vse psovanje združenih nasprotnikov in pronunciamento, ki se je hotel proti nam uprizoriti v Celju, se je precej klavrno izjalovil. Od 600 povabljencev jih je prišlo na shod, ako se odštejejo Celjani, kakih 120, med temi pa so imeli duhovniki dvotretjinsko večino. To priča, kako
malo je vse beganje javnega mnenja na Štajerskem pomagalo. Tako malo, da se je pičla udeležba opravičevala celo z — nedostavljenimi vabili.
Pa še ta na shodu zbrana pešica n i bila jedina. Žalčane, ki so imeli dan poprej posvetovanje, se je z Robičevim pismom speljalo na led, da so molčali. Pra-protnika, s kterim je mnogo navzočnikov soglašalo, so preupili. Kadar se mora z zvijačo in s terorizmom vplivati v prid kaki stvari, takrat stoji dotična stvar že na slabih nogah!
Sicer pa ni shod absolutno ničesar podal, kar bi zaslužilo kak odgovor ali kako pojasnilo. Le to rečemo: Ti gospodje, ki so na celjskem shodu bili tako radodarni z obdolžitvami in natolcevanji, pač nimajo vzroka tako nastopati. Najmanj še dr. Sernec! Za pečjo sedeti, fruges consu-mere, časnike brati in iz same strahopet-nosti voditi abstinenco, to zna kmalu kdo.
Na shodu se je dr. Tavčarju klicalo »fej«, ker se je upal javno zastopati tisto mnenje, katerega se drže na tisoče najrazumnejšihsinovslovenskega naroda, če bi bil hotel dr. Tavčar v celjski zadevi jednostransko postopati, bi bila smrtna obsodba nad celjskimi paralelkami že danes podpisana. Znano je, da je vlada iz začetka nameravala odpraviti celjske paralelke, v nadomestilo pa na treh gimnazijah na Kranjskem uvesti slovenski pouk v gornjih razredih. Če bi se bila le jedna sama slovenska stranka za to izrekla, bi bili celjski razredi splavali po vodi. Ker pa je naš list odločno odklonil to ponudbo koj, ko je bila kot balon d' essai razglašena, je tudi vlada opustila misel na tako kompenzacijo za celjske razrede. Za tako postopanje se je dr. Tavčarju klicalo »fej«!
»Fej« klicatelji na celjskem shodu so bili sami duhovniki, vseskoz ljudje, ki vsi skupaj za slovenstvo niso toliko storili, da bi bilo vredno le njihovo ime omeniti. Za mnenje ljudi, ki igrajo v slovenstvu tisto ulogo, kakor jo igra krota v mlakuži, se dr. Tavčarju pač ni treba meniti!
»Vivat fractio — pereat mundus«, to
je bila parola, ki jo je izdal dr. Šusteršič in ki je našla odmev tudi na shodu v Celju, če je bilo v polemiki zastran Celja kaj tragikomičnega, je bilo to, da so šli v prid Šusteršičeve klike v boj tudi ljudje, ki se sicer z ogorčenjem branijo vsake zveze s klerikalizmom; da so se na vse načine trudili, napeljati vodo na mlin tegaistega dr. Šusteršiča in v svoji neizmerni zaslepljenosti še opazili niso, na kako lopovski način so klerikalci celo zadevo zasukali.
Mi smo stali in stojimo glede celjskega vprašanja še danes na vseslovenskem stališču, ker vpoštevamo korist vsega slovenskega šolstva, Celjani pa so se postavili na strogo lokalno stališče in nečejo nič slišati o kakih ozirih na ko* rist vsega slovenstva. Črna garda sploh nima v tej zadevi svojega stališča, nego je šla v boj, samo da bi napravila kaj plena, sicer pa si je mislila »za nami potop«.
Naj ima naš nastop glede celjskega vprašanja kakršenkoli končni uspeh, naj se že doseže kompromis, ali ne, na vsak način imamo zavest, da smo izpolnili svojo narodno dolžnost. Slučajna zmaga v parlamentu nas ni omamila; tudi ko je bilo slučajne zmage vse pijano, smo se ravnali po nauku, da je modro postopanje v politiki dostikrat več vredno, kakor najlepša zmaga, in da moder kompromis, s katerim se ustvari nekaj trajnega in sigurnega, je bil vselej in povsod več vreden, kakor posest, ki visi v zraku.
Pride čas, ko bo mogoče razložiti vse okolnosti, ki so nam narekovale naš predlog, in tedaj bo marsikdo strmel nad našo obzirnostjo in nad našim samozata-jevanjem, in tedaj se bo spoznalo, da je bil naš nasvet prevdarjen in pameten. Že ko smo se prvič oglasili z mislijo, smo izjavili, da ostanemo solidarni s štajerskimi Slovenci v vsakem slučaju. Njim smo prepustili odločitev] njim tudi odgovornost, toda, ako se celjski boj ne dožene ugodno v smislu slovenskega  naroda, si štajerski za-
Tedenska premišljevanja.
Z belo nedeljo je minul za kristjane, katerim zadostuje pet cerkvenih zapo-vedij, zadnji obrok. Naše tercijalke seveda tudi tukaj store ne le, kar veleva jim cerkvena zapoved, ter se navadijo na spo-vednice kakor penzijonisti na kavarno ali dr. Šusteršič na denunciranje državnih uradnikov.
Tudi Vsenemci so opravili letos svojo velikonočno spoved po svojem pooblaščencu Schonererju. Ker pa so odločni nasprotniki takozvane »Ohrenbeichte«, povedal je vitez Jurij kar na vsa usta skozi okna državne zbornice, da žive in gore za Hohenzollerje. Pozneje so se sicer baje kesali zaradi tolike odkritosrčnosti, kakor oni brumni Hrvat, ki je pripovedoval, prišedši.iz spoved niče: »Vražji ti to pope! Jedva sem le malce izbleknil o *vojem grehu, pa me je prijel za besedo, da sem mu komaj de utajil.«
Minul je tedaj velikonočni čas, in »opet dihata svobodno krap v ribniku in harmonika v kapelanakih konzumih. Zo-P*t ae gme pa tudi deliti oni »v. zakra-
ment, ki je celibatarjem po imenu tako neljub, da ga »Slovenec« rajši previdno opiše: »Hoensbroech se je obabil«
Gornještajerci so v hudih stiskah. Sedaj, ko je prišel čas raznih poskočnih »Kirta«, ko je »Schuhblattln« največja zabava, so morali čevljarji napraviti štrajk.
Z Goriškega odide jutri posebni vlak z goriškimi in furlanskimi romarji v Rim. Kranjski klerikalci potujejo neki pozneje. Farovške kuharice in konzumne prodajalke pa se odpeljejo tja doli tudi s »posebnim« vlakom. Po pardnevnem bivanju v Rimu pa se bodo vsi skupaj navzeli gesla »proč od Rima«, ker bodo primerno »olajšani«.
V Rim pa nič kaj ne vleče jezuita Coleonija, o katerem si beli »Slovenec« glavo, ali je rekel v pridigi o pokojnem italijanskem kralju, da je umrl »malo morte« (slabe smrti«) ali »majali morte« (prašičje smrti). Ta famozni pater ima sedaj strah pred luknjo, in ker je bilo čitati, da se imenuje papeževa zakladnica, v katero so nedavno vlomili, »črna luknja« — moj Bog, kako bi se pa naj luknje ▼ Vatikanu sicer drugače imenovale? — ga ni spraviti v Rim.
Katoliški mladeniči ie vedno prirejajo proslave papeževega jubileja. V Za-
grebu je zložila »Marijina kongregacija gornjegradske gimnazije« v ta namen celo ginljivo himno, ki se zaključuje v refrenu: »Za Lava moli Hrvat svaki,
Sa Hristom, Rimom sveži nas!«
»Katoliško mladeniško društvo« v Ljubljani pa priredi nekje v Udmatu jutri slavnostni večer v proslavo papeževe 25-letnice, kjer je na programu prva točka »Papeževa himna«, potem pa, ko bodo glasovi že hripavi in megleni, se doda za nameček tudi še »Domovini«. Kakor že zahteva taka prilika, uprizorila se bo tudi igra — seveda »španska« — »Stanovitni kraljevič«, spisal Don Pater Cai-deron de la Barca Mihelo Opeka, oziroma Don pater Opeka dela burke.
Ker smo ravno pri papežu, ne smemo prezreti, da je napravil s svojo zadnjo encikliko svoj testament. Največ pripade baje Španiji, potem pa Avstriji oporočnih — stroškov.
Sicer pa je storil papež prav, da je napravil oporoko pred smrtjo, potemtakem se vsaj ne bo moglo zgoditi, da bi »Slovenec« poročal kakor o Missiji, da znaša cela zapuščina le »malenkost«.
Tudi nadškof Kohn je ie napravil neke vrate oporoko ter namenil svoj »zlati vos«, ki representuje malenkost
200 000 do 240.000 K, v prid revnim zakonskim »mit reichem Kindersegen«. Toda kako bo prostora za družine z mnogimi otroci v vozu, ki je postal že sami Pre-vzvišenosti preozek!
Lep humanitarni jubilej smo obhajali v Ljubljani o 701etnici ustanovitelja kranjske gasilne organizacije. Doberletove proslave so se vsaj v duhu udeležili tudi klerikalci, saj pa tudi nikjer tako pogosto ne »pogore« kakor baš v klerikalnih ta-borjih.
Nad Rakovnikom smo videli ta teden v mraku obletavati prvega klerikalnega ptiča — netopirja; po rebru pa se je sprehajal v družbi par deklic — seveda mladoletnih — prvi črn Salezijanec. V spomin nam je prišel brat Fridolin, o katerem pa ni Schiller zložil balade.
Spomnili pa smo se še na nekaj drugega. V novem samostanu ljubljanskih frančiškank pišejo ustanovno kroniko, ki se začenja s pretresljivo špansko romanco o vitezu Ostrovrharju, po domače pater Hudoklin, in idealni Rozamundi.
Nazadnjaštvo je sicer pripomoglo »ta fejst dohtarju«, daje postal Venzajzov zet in dobil deželaozborski mandat, toda nedavno je le pri sodniji v Velikih Laščah proklinjal »nazadnjaitvo« svoje žepne ure,
stopniki ne bodo umivali rok kakor svetopisemski Pilat, ampak reklo se jim bo: Krivda zadene Vas, ker niste hoteli z modrim postopanjem preprečiti nesreče!
V IJublJanl, 12. aprila. Državni zbor.
Tudi v včerajšnji seji se je nadaljevala razprava o ljudskem šolstvu. Posl. Schrott je zahteval olajšave v ljudskem šolstvu t. j. skrajšanje učne dobe ter pre-membo šolskega zakonodajstva v krščanskem smislu, strogo konfesionalno šolstvo. Šola ima nalogo vzgojiti otroke za večno življenje. Naša zahteva je, da je krščanski nauk središče vse vzgoje.« Nadalje zahteva katoliško vlado kot obrambo zoper nekrščansko, državi nevarno agita cijo. — Po zasluženju ga je zavračal posl. Se i t z, ki je nasvetoval, naj bi se vero-nauk zboljšal ne s pomnožitvijo učnih ur, temuč z zboljšanjem učne metode. Govornik prečita več odstavkov iz katekizma, ki jih otroci ne morejo in ne smejo umeti, kakor: »Glej, devica bo spočela sina. Marija reče angelju: Kako se bo to zgodilo, ker moža ne poznam?« Ali: »Slišali ste, da se je reklo starim: Ne prešestvuj. Jaz pa vam rečem ; da vsak, ki pogleda žensko s poželenjem, je že tudi zakon prelomil.« Z 12 leti se morajo otroci učiti: »Sv. zakon je postavljen prvič za nadaljni obstoj člo= veštva, drugič kot sredstvo za neredno poželenje mesa.« — Ko začne govoriti o kazenskem postopanju proti nižjeavsirij-skemu učiteljstvu, nastanejo med njim, Luegerjem in tovariši prizori, kakršnih smo vajeni v dunajskih mestnih sejah, dokler se seja ne pretrga. — Po seji odgovarja justični minister na interpelacijo posl. Berksa v zadevi imenovanja sodnih uradnikov na Spod. Štajerskem. Zagovarja slovenske jezikovne kurze za nemške avskultante v Celju in Mariboru. Obnovitev trozveze.
Nemški kancelar grof Biilow je bil te dni na Dunaju. Obiskal je zunanjega ministra grofa Goluchovskega, ministr skega predsednika dr. Korberja, vojnega ministra, razne poslanike ter bil tudi v avdijenci pri cesarju. Gre se baje za obnovitev trozveze, ki je sedaj zopet na varnem, ker ji ne ugovarja niti Prinetti niti Goluchovski. Trozveza je jamstvo miru ; mir pa je potreben Italiji in Avstro-Ogrski. Oficiozni listi so veseli, da je grof Biilow sam prišel na Dunaj pogajat se radi trozveze ter govore, da je to dokaz, kolike važnosti in kolikega vpliva je naša država v mednarodni politiki. To baharjenje pa je le smešno, kajti v mednarodni politiki ne veljamo skoraj prav nič več. Avstro-Ogrska caplja le za drugimi državami, na Balkanu ji je vzela ves vpliv Rusija in celo Italija ji sega v Albaniji pod roko. Avstro-Ogrska je brez enotnosti, brez iniciativnosti in brez energije, zato pa je tudi njen ugled v mednarodni politiki ni ceven. Nesloga med narodi, stalne parlamentarne in ministrske krize, očitno rovanje Nemcev proti drž. obstoju in navdu-
ševanje za Hohenzollerce, vse to kaže, da je naša država v svoji notranjosti razkosana in slaba, zato pa tudi na zunanje nikomur ne imponira. Billovv je dostojen mož, ki je izvršil na povratku domov le navaden čin kurtoazije, a druzega nič.
Revolucija v Belgiji.
V Belgiji imajo že revolucijo odločno protiklerikalnega značaja. Primerilo se je že več izgredov, pri katerih je tekla kri ter so igrali revolverji, bajoneti in sablje glavno vlogo. Iz Bruslja poročajo : V La Louviere so izgredniki streljali na hišo vikarja in na župnišče. V Antverpah morajo redarji stražiti stanovanja klerikalnih poslancev in kolodvor. V Bruslju, v Rue Sentin so šli izgredniki pred bivališče klerikalnega poslanca. Policija je izgrednike napadla. Več oseb je bilo ranjenih, pa tudi dva redarja. V predmestju Schaar-beck je zapodila drhal tri redarje v neko kavarno ter jo razdejala in oplenila, pobila in razdela svetilnice ter ometavala redarje s kamenjem. Redar Hoffeld je bil ustreljen, drugi redarji so sicer streljali, ali morali so končno pobegniti. Nato so šli delavci na severni kolodvor ter se zopet spoprijeli z redarji ter streljali. Opravili niso dosti, ker jim je prišlo na pomoč orožništvo na konjih, ki je izgrednike razgnalo šiloma. Ma trgu Rogier v Bruslju se je 9. t. m. okoli polunoči vršila prava bitka med ma-nifestanti in redarji. Izgredniki in redarji so streljali. Več oseb je bilo ranjenih, med njimi neki redar smrtno. Dvoje prodajalnic je bilo oropanih. Ministrski svet je imel pod predsedstvom kralja sejo, na kateri so se sklenile najostrejše odredbe. Klerikalne poslance morajo povsod spremljati redarji in jih stražiti celo v stanovanjih. Več oseb je bilo že aretovanih in ranjenih. Delavci se pripravljajo na splošen štrajk. Baje se oborožujejo z revolverji. 17.000 delavcev ima baje že orožje. 30.000 rudarjev hoče začeti v Bruslju državljansko poulično vojno. Zato vlada ondi grozna panika. Delavci so že zgradili opetovano barikade s tramwayskimi vozovi. Tudi bombe že pokajo. Klerikalna vlada pa še noče odnehati.
Vojna v Južni Afriki.
Listi poročajo, da so se burski poveljniki sešli na posvetovanje. Zbrani so vsi razen Bothe. Mirovna pogajanja se sploh še niso začela, ker morajo prej Buri določiti svoje mirovne pogoje. Vesti o vspešnem pogajanju torej niso resnične. Angležki trgovinski minister Balfour je imel v Leedsu govor ter dejal, da nima mnogo upanja, da bi se mogla pogajanja vršiti gladko in z vspehom. Balfour meni torej, da se bo vojna nadaljevala. Kitche-ner poroča, da se od 31. marca niso vršile nobene operacije. Zakaj ne, tega Kitchener ne pove. Poročajo se zato le starejši boji. Položaj Angležev je postal severno Pre-torije nevzdržljiv. Buri so Angleže okoli Pietersburga neprestano napadali ter onemogočili vsakršen promet po železnici, ki je dovažala angleškim četam živil. Zato so se morali Angleži s severja v Trans-vaalu umakniti, in kolona angleškega pol-
kovnika Lawleya, ki je bil pri Boschmans-kopu docela poražen, je bila že pri umikanju proti jugu, ko jo je zgrabil Delarev. Tudi ob natalaki železnici postaja vedno živahnejše. Blizu Standertona sta bila dva angleška oddelka zapeljana v zasedo ter popolnoma uničena. Tretji oddelek je na šel sama trupla. Nekaj vsakdanjega je, da Buri jemljo angleške transporte in provi-antne vlake. O vsem tem molče angleški listi, da bi ne povzročili prevelike navdušenosti za mir. Zato pa lažejo tudi, da imajo Buri le še 8000 mož pod puško, da so nesložni, da bi Transvaalci radi kapitulirali i. t. d. Iz vseh poročil glede napredovanja mirovne misli je razvideti le eno: da sta kralj in angleški narod vojne do grla sita in da si želita čim preje miru. Buri miru brez zajamčene neodvisnosti in brez odškodnine za storjene škode ne sklenejo. Razmere so za Bure zopet jako ugodne, angleška vojska pa se počuti vedno slabejše. Zato bi bilo najpametnejše, da se mir sklene, sicer raztegnejo Buri vojno še preko tretje zime, in kdo ve, kakšen bo položaj na svetu prihodnjo jesen za Anglijo !
Najnovejše politične vesti.
Vsenemška podružnica na Ogrskem. Napovedani izlet vsenemške zveze na Ogrsko bi baje imel namen, oživotvoriti tudi na Ogrskem vsenemško zvezo. In le vsled tega protestuje vsa mad-jarska javnost proti takemu »izletu«. — Iz »pomirjene« K i taj s k e. V Ningpo je izbruhnila vstaja bokserjev zoper Evropejce. Dva nemška in dva angleška par-nika sta brž odplula tja. Domačini so namreč obdolžili katoliške misijonarje, da oslepajo kitajske dečke. — Volitve v avstro-ogrske delegacije se vrše prihodnjo sredo. K zasedanju so sklicane delegacije na dan 6. maja. — V varstvo poslancev pred dejanskimi napadi se snuje baje kazenska novela, kakor je predlagala desnica.
— Zoper Poljake. Pruski železnični minister je izdal naredbo, s katero so že-lezničnemu osobju strogo prepoveduje, govoriti v poljščini, tudi s potovalci, ki ne znajo nemški. Istočasno se prepoveduje prodajanje poljskih časopisov na kolodvorih. Poljski poslanec G r a b s k i se je zaradi tega pritožil v državnem zboru, toda minister ga je osorno zavrnil. — Zborovanja zastopnikov nemških mest na Češkem, ki se vrši jutri v Toplicah, se udeleži nad 100 mest.
— Srbsko posojilo. Kralj je pooblastil finančnega ministra, da sklene 5% posojilo. V pokritje istega se porabi dohodek monopola.
Dopisi.
Iz Velikih Lašč. V nedeljo, dne 6. t. m. po poludanski službi božji ostalo je, kakor navadno, v cerkvi več žensk in mož, da bi opravili pokoro, naloženo pri velikonočni spovedi. Kar nakrat nastopita kaplan in mežnar ter začneta ljudi poditi iz cerkve, češ, da morajo vsi vun in smejo
ker mu je napredni duh ondotne farne in železnične ure provzročil grdo blamažo in stroške.
Predavanja v »Splošnem ženskem društvu« so se za letos završila. Največ polemike je vzbudila dr. Robidova raz prava o ženski duši. Glavno ploho pa ob ljublja šele »Slovenka«! Dr. Blamaža, alias dr. Lampe je vprašanje o »ženski duši« prav enostavno rešil v zadnjem »Domoljubu« v ginljivi črtici: »Kje ima Dolazova Majdalena svojo dušo?«, in sicer v odstavkih: »Le Majdalena je še stala pri peči in pritiskala nanjo tisti del svojega telesa, kjer hrbet svoje ime premeni, ter zdihovala: »Moj Bog, danes me pa zebe prav v dno duše!«
»No«, — pravi poredni dijak — »sedaj vsaj vemo, kje ima Majdalena svojo dušo. Le dobro jo pogrejte svojo dušo; samo pazite, da se ne prismodi!«
Pa brez zamere, saj še menda ne sedete k obedu! To je namreč duhovniška pisava. Zanimivo je za nas pri tem le tekmovanje klerikalnih »pisateljeva. Jaklič je spisal povest o »ženi«, kateri se je »peč podrl a«, Lampe ga je pa hotel prekositi s svojo povestjo, kako je Dolazova Majdalena grela »dno svoje duš e«.
»Dom in Svet«, »Slovenec« in »Slovenski List« so prav te dni bili tam — tam, ko je liberalna gledališka intendanca vpri-zorila dvoje iger pisateljev nasprotne politične stranke. »Liberalci so premagani, njih dela leže globoko spodaj, genijalnost naša je skokoma zavzela višek dramatske literature!« Tako se je glasil tenor kritik klerikalnih listov . . . Dr. Deteli in Finžgarju tako kadenje ni bilo ljubo, saj sta pametna moža.
Mislim pa, da bi mogli sedaj z upravičenostjo pisati klerikalni listi, da se je dr. Lampe povzpel še nad Jakljičevo »podrto peč« s svojo duhovito storijo o mrzli duši Dolazove Majde, o dnu duše, ki se je morala greti pri peči pri Obrnetu v Lazih . . . Višek moderne psihološke pripovedne literature v Slovencih je dosegel tudi — klerikalen pisatelj, dr. Blamaža, vitez neplačanih klobas! Slava, trikrat slava!
Kompromis glede celjskih paralelk je sedaj najbolj pereče vprašanje ne le v domači, temuč v splošni avstrijski politiki. Umevno je, da so klerikalci zoper premestitev tega gimnazija v Žalec. V tem trgu je namreč Kukčeva — pivovarna, a kakor je »Slovenec« dokazal, so liberalci »Bierschnautzerji«.   V pivu tedaj tiči naj-
opasnejši liberalni bacilus. Pred tem pa hočejo rešiti svoj inteligentni naraščaj.
Sedaj v zgodnjem aprilu ni varno hoditi okoli brez dežnika in denarja; v prvem slučaju te lahko nagajivi april poškropi, v drugem slučaju pa te kukavica prvič okuka, in vse leto ti bo baje potem primanjkovalo drobiža; iz istega vzroka tudi ni dobro biti ves dan tešč, sicer boš stradal vse leto, in pripeti se ti lahko, da se začneš smiliti »Slovencu« šele po smrti.
Sami sebi pa so se smilili prepozno tudi vdeleženci predstav Phono Cine-gleda lišča v »Tonhalle«, kajti odkar je speljal Barnumov cirkus toliko Ljubljančanov na led, takovega »potegnjenja« še niso doživeli.
Vzpričo ogromne udeležbe pri teh dveh žalostnih predstavah pa sem se moral spomniti na — slovensko gledališče, ki izgubi po hrvatskem vzoru svojo opero. Morda bi kazalo nadomestiti v prihodnje operne predstave s kinematografom, z opičjim in bolhatim »teatrom«? Vsekakor bi bilo zanj zanimanje večje, deficit pa manjši! In to je pri nas glavna stvar.
Jaruk-aga Brezobzirnovič.
ostati v cerkvi le device Marijine družbe. Ogorčeni so zapustili ljudje cerkev, katero ■o s svojimi žulji in tlako morali sezidati, in sosebno stare ženice in za Marijino družbo prestare in nesposobne tercijalke so se strašansko hudovale nad tem ravnanjem kaplana Jaketa. V cerkvi so ostale same devičarice s kaplanom, kateri je imel v cerkvi ž njimi pri zaprtih vratih nekako tajno »pobožnost«. Kakor se sliši, govoril je kaplan devičaricam največ o spolni nečistosti.
Med devičaricami je polno članic, ki si celo upajo nastopati v beli obleki s svetinjico krog vratu. Barva nedolžnosti pri teh »devicah« vzbuja vselej občno veselost. Stariši devičaric so lahko ogorčeni nad takim počenjanjem, ko menda vendar smejo stariši devičaric slišati nasvete in nauke, katere daje duhovnik njihovim hčeram. Če pa je snov tem naukom tako delikatna, naj bi bil kaplan zbral devičarice v svoji sobi ali v veliki dvorani v farovžu.
Iz Ribnice. Dne 7. t. m. je bil v
Ribnici običajni letni semen. Peljal sem se tudi jaz tja iz Ljubljane z več drugimi sejmarji. Prišedši do Grosuplja, napolnili so se bili skoro vsi vozovi do zadnjega kotička. G. načelnik Kokalj, ki nasproti občinstvu res ne pozna vljudnosti, kot je zadnjič že omenil g. Kajfež v »Poslanem«, opozoril se je na primanjkljaj vozov in na okolnost, da je v Ribnici semenj. A gosp. načelnik se je v svoji mogočnosti izrazil, da v njegovem koledarju ali družinski pratiki ni tega sejma in naj vlak le s temi vozovi pelje v Kočevje. Ljudstva se je še nabralo v Dobrepoljah in v Vel. Laščah, da je bil vlak že povsod prenapolnjen. Prišedši na postajo Ortenek čakalo je tam okolo 200 sejmarjev iz velikolaške okolice, Sv. Gregorja, Poljan itd. Vozne listke so imeli vsi, a nikjer nikakega prostora. G. postajenaČelnik orteneški se je jezil nad sprevodniki, ker ne poskrbe zadostno število voz, ko vendar vedo, da je v Ribnici semen, in da se ne sme tako ravnati s potujočimi ljudmi. Tu pa je izvedel vzrok. Kokaljeva pratika nima tega sejma vpisanega.
Slučajno sta bila na orteneški postaji dva vozova za živino in je g. načelnik iz vljudnosti dal ista priklopiti vlaku in so se sejmarji peljali v živinskih vozovih, čeravno niso plačali listkov za take vagone. Vlak je imel po nepotrebnem 20 minut zamude.
Ako dežela mora plačevati vsak ev. deficit dolenjskih železnic in če delničarji ne dobe nikakih dividend in moramo davkoplačevalci prispevati za železnico, bi bilo pač umestno, da se strogo pazi na to, da se uslužbenci ravnajo natanko po svojih predpisih, postopajo s potujočim občinstvom prijazno in skrbe za vsake udobnosti potnikov.
Iz Kamnika. V fari Gojzd, oddaljeni od večjega prometa, se zgode včasih prav čudne reči. „Slov. Narod" je že večkrat kaj poročal o srednjeveških razmerah, ki vladajo tod. Pomagalo je toliko, da niso tako zapuščeni kakor so mislili, in du so ljudje začeli spoznavati, da niso dolžni se slepo pokoravati duhovniški nasilnosti. Ta nasilnost presega časih vse meje in se mora javno ožigosati. Župnik v Gojzdu je pred kratkim svojevoljno naložil vsem posestnikom novo doklado. Zaukazal je, da mora vsak posestnik plačati eno krono naklade za mežnarja. Posestnik Tine Kladuik s Črne je bil mnenja, da župnik nima pravice, nalagati doklade in ko je prišel mežnar tirjat tisto krono, mu je Tine Kladnik ni hotel plačati. In mož je imel prav, kmet že itak komaj izhaja, zlasti ker ga cerkev w liko več stane, kakor znašajo davki. Župniku se je seveda silno zameril; ker ima v fari moža, ki se upa odreči davek, katerega je naložil „božji namestnik- in ko so Kladuiče vega otroka na veliki petek prinesli k krstu, se je župnik maščeval. Ko je župnik prejel in spravil 60 kr. za krst, je vprašal, če je Tine Kladnik že plačal krono za mežnarja. Ko se mu je reklo, da ne, je župnik izjavi!, da otroka ne krsti, da svoje dolžnosti ne izpolni. To je pravo pravcato iz silo vanje. Otroka so nesli nazaj v Črno. Naslednji dan se je župnik spomnil, daje vendar več kakor Čudno, da je obdržal plačilo GO kr. za opravilo, katerega ni izvršil, in poslal je te krajcarje nazaj. Tine Kladnik je pa šel h glavarstvu in to je župniku ukazalo, da mora
£L3T Dalje v prilogi. ~$£m
miuga ijOiuvoiioivpiim i
IQIVUU Ob
otroka krstiti. Zdaj se je župnik seveda udal in krstil otroka. To za vzgled, s kakim nasilstvom se ravna s kmetom na deželi.
Iz Idrije« V našem skritem mesta dogode se neverjetnosti, katere bi se drugod na Kranjskem ne mogle pripetiti. Jedna takih neverjetnosti je tudi, da je pri nas vzpričo najhujšega političnega boja vendar mogoče biti klerikalec in liberalec in pri tem prav dobro izhajati. Tak umetnik je sedanji pevo-vodja v „ Čitalnici". Privoščili bi pevovodji vse to veselje, da bi pri tem ne trpelo narodno društvo „ Čitalnica". To je vzrok, da smo se oglasili. Pred kakimi petimi meseci je bil pevovodja še vnet član katoliške družbe in vrl „Slomškar". Ko se mu je pa ponudila plačana služba pevovodje v čitalnici, dal je slovo katoliški družbi in Slom-škarjem, ki so ga odsedaj pisano gledali, delal se naprednjaka in zabavljal čez pope in klerikalce, da je bilo kaj. Govoril je z navdušenjem, kako imeniten zbor napravi on v čitalnici, a ostalo je le pri navdušenju, v dejanju ni dosegel svojega namena. Prvikaat je nastopil zbor na Silvestrov večer, a doživel sijajen fiasko, čeprav so še dijaki pomagali. Pred pustom ni bilo nobene pevske zabave v čitalnici, ki je bila v tem času letos precej pusta, kar pa ni čudo, ker zabave stanejo denar in s tem se vendar mora plačati navidez narodnega in naprednega pevovodjo. Od novega leta sem je bilo v čitalnici pet različnih prireditev, a plačani pevovodja vde-ležil se je samo jedne. Taka je tedaj navdušenost za čitalnico, za petje pa tudi nič boljša. Po 14 dnij in še več ni bilo nobene skušnje, a g. pevovodja se ni sramoval prejeti plačila tudi za te dni od društva, ki se mora boriti s prav slabimi gmotnimi razmerami. Pa še več! Naprej mora g. blagajnik plačati temu pevovodji, ki smatra, kakor se je naučil pri klerikalcih, vsako društvo za molzno kravo. To je v resnici navdušenje, pa ne za čitalnico, ampak za svoj žep. Sicer pa je tudi liberalna navdušenost popustila g. pevovodjo, ker se je pokazalo, daje mož navdušen klerikalec, čeprav ima plačano službo pri naprednem društvu. To so značaji, kaj ne? G. pevovodja je gotovo dobro poslušal predavanje, na katerem je pred par leti predaval v katoliški družbi tudi značajni „Slomškar" Vogelnik o značaju! Odbor čitalnice pa opozarjamo, da naredi konec temu zlorabljenju društva. Ako pa že hoče imeti odbor na vsak način petje, naj poveri to službo že večletnemu članu čitalnice, ki bo isto opravljal vestno in gotovo za manje plačilo.
Končno imam še poročati, da ima naš novi poslanec g. Arko že zasluge; ustanovil je na Vojskem s pomočjo g. Rinaldota kon-sum! Res, velika zasluga! Naj bi se raje brigal za svoje volilce, kateri so bolj potrebni podpore, okoličane pa prepustil njihovim poslancem. Menda pa hoče s tem pokazati delovanje in nasuti v oči peska klerikalcem in socijalnim demokratom, da ga ne primejo za sladke obljube. Sicer je pa združeno črno in rudečo žlindro dostojno zastopal pri pogrebu dr. Missije. In za škofove zavode tudi pridno nabira. Je že nekaj!
Izpred sodišča.
Včeraj so se vršile pod predsedstvom gosp. deželnosodnega nadsvetnika Fona sledeče obravnave deželnega sodišča:
1. Hudi sosedje. Zakonska Janez in Katra Naglic in Zgornje Bele sedita na obtožni klopi. Prvi je tožen, ker jo baje proti množici ljudij ustrelil, sicer ne z nakano, koga usmrtiti, vendar pa s sovražnim namenom in tako lahko zadel Matijo Oreharja ter da je pretepel Marijo Vidmar. Njegova žena pa je obdolžena, da je svojega soproga nagovarjala k temu dejanju s tem, da mu je prinesla puško in rekla: »Na, Janez, kar ustreli!« — Zago varjal ju je dr. Furlan in je bilo zaslišanih 12 obtožilnih prič. Iz obravnave pa se je razvidelo, da je med tožencema in pričami staro sovraštvo in da je le to sovraštvo provzročilo vso afero. Priče so morale pri poznati, da je množica, obstoječa iz kakih 30 oseb, toženca izzivala in tudi naravnost s kamni napadala. Kmetske punice, ki so bile kot priče zaslišane, so naravnost pripoznale, da so imele tudi v odločilnem trenutku kole v rokah; naravno, da bi te krepke punice tudi te kole rabiti znale. Poleg tega je bilo iz zaslišanja razvidno, da je toženec šele ustrelil, ko so bili ljudje že oddaljeni 90 korakov od njega in jedna priča je naravnost povedala, da je meril v zrak. Izkazalo se je tudi, da je Katra Naglic Bicer najprve dejala: »Janez, -ustreli!«, da je potem, ko je puška počila, prestrašena vsklikmle: »Ježeš Knšieš, al' je b la nabasana?«   Vse to je povdarjal dr. Furlan
v svojem zagovoru in sodišče se je v istem zrni slu prepričalo, da je Katra Naglic popolnoma nedolžna in isto oprostilo od obtožbe. Janez Naglic pa je bil obsojen radi prestopka po §§ 411. in 431. k. z. na 7 dni zapora. Predsednik je koncem obravnave opozarjal priče, naj ponehajo s svojim sovraštvom, kajti v slučaju nesreče so pač vse sokrivi.
2. Žganjar. Simon Jeglič, leta 1881. na Jesenicah rojeni delavec, je velik pijanec. Med vsemi pijačami mu najbolje ugaja žganje. Pred nekaj časom je bil uslužben pri »Kranjski industrijalni družbi«, a vsled pijančevanja odpuščen. Nadlegoval je pa vedno blagajnika te družbe, naj mu izplača neko premijo iz bratskega sklada, katere premije pa ni imel pravice zahtevati. Ker mu blagajnik Anton Pongrac ni bil po volji, je prišel 18. svečana k njemu, seveda malo pijan, in pričel istemu nevarno pretiti dejal je, da »ga bode zre zal tako, da ga še hudič več ne bode pogledal.« Komaj ga je vratar Hernik Schle-singer s silo odstranil. Ker je bilo pa njegovemu pretenju verjeti, je blagajnik stvar naznanil. K obravnavi ni nevarni žganje pivec prišel. Postopalo se je proti njemu vsled tega in contumaciam in bil je obsojen na 6 mesecev težke ječe z 1 postom vsakih 14 dni.
3. Pri „stari posti", gostilni v Kranju so sedeli 10. svečana razni fantje in pili. Nakrat se je pričel 1. 1872. rojeni delavec Simon Ž a n iz Šmartna z natakarico kregati, ker je ista zahtevala plačilo za naročeno pivo. Nastala je krog Žana gnječa, ker je isti natakarico z dežnikom po glavi udaril. Žan je porabil zmešnjavo in pogumno zgrabil po — žepni uri kovača Janeza Zelnika. Toda isti je to koj zapazil. Pričel je kričati, da mu je ura zmanjkala in obdolžil Žana tatvine. Poklicali so stražnika Blaža Kocmurja, ki je hotel Žana preiskati. Žan pa se je branil kakor divja mačka, udrihal krog sebe in grizel ter suval. Ugriznil je nekega Ku barja in zadnjič umorjenega Žebreta ter policaja, kateremu je tudi hlače raztrgal. Končno ga je pa policaj vendar-le pripeljal v luknjo; tam so našli tudi pri Žanu ukradeno uro. V zaporu pa je Žan še napačno ime povedal. Za vse to bode sedel 10 mesecev v težki ječi, se postil vsakih 14 dni in plačal stroške. Tudi mora policaju hlače plačati.
Ljubljanske obč. volitve.
Na sestanku zaupnih mož narodno-napredne stranke bili so postavljeni kandidatom za občinski svet sledeči gospodje.
Za III. volilni razredi
Jakob Dimnik, mestni učitelj.
Ivan Kenda, želez, sklad mojster. Josip Proscnc, zavarovalni zastopnik.
Josip Vidmar, dežnikar in. posestnik.
Josip Turk mlajši, trgovec in posestnik.
Za II. volilni razred s
Anton Grorše,  kantiner in posestnik.
Dr. Lovro Požar, ravnatelj višje
dekliške šole. Anton Svetek, c. kr. računski
svetnik.
Za I. volilni razredi
Dr. Karol Bleivt eis vitez Trsteniškl, primarij in posestnik. Fran Grošelj, trgovec in posestnik. Ivan Seunigr, usnjar in posestnik. Dr. Karol Triiler, odvetnik.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 12. aprila.
— Osebna vest. Župan g. Ivan Hribar odpelje se jutri zvečer za več dni na Dunaj.
— UMadsoehi in celjeko vprašanje. V mladočeškem klubu so imeli te dni burno razpravo zastran celjskega vprašanja in zmagalo je prepričanje, da se celjska zadeva da rešiti potom kompromisa, ako je kompromis časten. Mladočehi so prišli do spoznanja, da bi bilo tudi za Čehe dobro, ako se to vedno kritično zadevo spravi iz političnega življenja, seveda se mora to zgoditi tako, da Slovenci ne bodo imeli škode, Nemci pa ne dobička od tega. Pri tej debati v mladočeškem klubu se je tudi povdarjalo, da hoče samo dr. Šusteršič kompromisno zadevo izkoristiti proti napredni stranki, dasije sam pred kratkim pledira 1 kompromis, M la-dočehi pa da nimajo prav nobe-
nega vzroka slediti dr. Šusteriiču in napeljavati vodo na njegov mlin. Mladočehi sami niso proti kompromisom, zlasti ne v šolskih zadevah. To -so kazali pri predlogu zastran obrtne šole v Budž j ovi ca h. Predlagano je bilo, da se ta šola ustanovi v Budčjovicah samih, za ka tero mesto je tak boj, kakor za Celje. »Politik« se je postavila na stališče, da mora biti ta šola v Budčjovicah in nikjer drugje in rotila je češke poslance, naj ne odnehajo na noben način ne za las od te zahteve. Toda češki poslanci so uvideli, da z glavo ne pridejo skozi zid. Pustili so »Politik« n a eediluin se sami zavzeli za kompromisni predlog, da se ta šola ustanovi »v kakem mestu okrožja bude-joviške trgovinske in obrtne zbornice«. Sam načelnik mladočeškega kluba dr. P a-cak je prosil dr. P1 o j a, naj stavi dotični kompromisni predlog, ki je bil potem tudi sprejet Radovedni smo, če bo »Politik« izvajala konsekvence in tudi mladočeške poslance napadala s tisto ve-hemenco, kakor je nas.
— Celjsko nemitvo se ruši. Piše se nam iz Celja: Nemški Celjani ne zdihnjejo zastonj, da je nemštvo v Celju v nevarnosti; to nemštvo poka na vseh krajih in se je začelo podirati. V teku jed nega meseca so se porušile in so nehale tri imenitne nemške tvrdke. Trgovina z železjem Radakowits je ponehala. Od tedaj, ko se je vsled ekscesov zoper Cehe in Slovence osnovala narodna trgovina z železjem „Merkur", je Radakowits začel vse manj in manj prodajati. Slovenskih strank ni bilo, odjemalci so izostali in pajek je predel v prodajalni. Radakowitsevo zalogo je prevzel drugi nemški trgovec z železjem Rakuscb, kateri še nekaj prodaja, ker so še nekateri Slovenci in posebno H r v a t j e tako ljubeznivi, da nosijo svoj denar možu, ki je imel takrat v Celju „komando", ko se je po celjskih ulicah Slovencem in Cehom s cepci in kamni dokazovala pristna celjska kultura. Pa tudi takih zaslepljencev, slovenskih in hrvatskih, postaja od dne do dne manj. Rakusch že šteje „glave svojih dragih". Tudi Prettner, imetnik staroceljske steklarske tvrdke, je čutil nakrat potrebo, ponesti na okrožno sodišče svoje ključe in izročiti sodišču svojo štacuno v oskrbovanje. In ni se še ohladil pečat, s katerim se je zapečatila njegova Štacuna, že mu je sledil trgovec z mešanim blagom Jakowitsck. In sedaj prihajajo še ljudje, ki čujejo travo rasti, trdeč, da se jim v tihih nočeh dozdeva, kakor da še pri štirih do šestih drugih nemških hišah tramovi pokajo. Da, Slovenci nočejo več zahajati v nemške štacune, iz Berolina pa tudi ni kupcev v Celje. Pravi se, da podgane prve zapuščajo ladjo, ki se potaplja. Če se smemo držati te primere, moramo reci, da je ena velika podgana pred kratkim že zapustila celjsko nemško ladjo : odvetnik dr. Mravlak se jc preselil v Maribor. Slabo znamenje! Nemško Celje je res v nevarnosti — sv. Bismarck pomagaj, dokler je čas.
— Občni zbor dramatičnega društva bo v ponedeljek, dne 14. t. m. ob 8. uri zvečer v »Nar. domu«. Dnevni red: Nagovor predsednika, poročilo tajnika, blagajnika in preglednikov, volitev odbornikov in slučajnosti. — Ker se naj reši vprašanje glede* opere na tem občnem zboru, vabljeni so ne le člani društva, ložni posestniki in abonenti sedežev, nego vsakdo, ki se zanima za naše gledališče.
— Ali naj se opusti slovenska opera ? Piše se nam: V Vašem listu se je že parkrat sporočilo, da se namerava že v bodoči sezoni radi nedostatne subvencije in preslabih dohodkov opera opustiti. V Zagrebu je napravilo enako naznanilo največjo senzacijo, vse občinstvo se je razburilo in listi so pisali dan na dan dolge Članke. Pri nas pa je vse mirno; nikakib vznemirjenosti ni opaziti, in listi molče. Faktorji, ki so poklicani skrbeti, da naše slovensko gledališče ne pade zopet nižje ter da se število slovenskih predstav v dež. gledališču zopet ne omeji na 2—3 na teden, se ne zganejo. To je čudno, žalostno znamenje naše apatije! Slovensko gledališče brez opere gotovo lažje izhaja, a njegov umetniški nivo se zopet omeji in zniža na tisto višino, ki jo je imel pred desetimi leti. To je veliko kulturno nazadovanje, ki nas mora v očeh tujcev ponižati. V Zagreba se dela sedaj z vso silo, da se opera reši. To dokazuje, da je Hrvatom opera duševna in srčna po-
treba.   V Ljubljani pa se le na tihem aa-
bavlja, rešilne akcije pa noče začeti nihče. Opera nam je bila potemtakem res le nepotreben luksas, šport, katerega opustimo lahkega srca, ko nam je predrag in ko smo se ga naveličali? Jaz mislim, da ne. Zato pa je dolžnost vseh ljubiteljev slovenske opere, zlasti pa vodilnih faktorjev, da se prihodnjega obč. zbora vdeleže ter da se združijo vsi, ki jim je za narodni ugled našega gledališča ter ohranitev opere, da se najde izhod iz sedanje nevarne krize. T.
— Novi tržaški škof. Monsignor dr. Nagi je torej imenovan škofom v Trstu. Nagi je Nemec po rojstvu in — kakor se nam zatrjuje od strani, ki dr. Nagla iz Rima dobro pozna — tudi po mišljenju. Zmožen je seveda italijanskega jezika; slovenščina, jezik večine prebivalstva tržaško-koprske škofije, mu je popolnoma tuja. Nagi je menda prvi Nemec, ki zasede tržaški škofijski sedež. Zadnji škofi Ravnikar, Legat, Dobrila, Glavina in Šterk so bili vsi Slovani, oziroma Hrvatje, kar pa Glavino in Šterka ni oviralo, da sta delala Slovencem in Hrvatom velike krivice. Oficiozno se poroča, da se dodeli dr. Naglu za slovenske vernike pomožni škof (koadjutor). Ako se to sploh zgodi, česar pa ne verjamemo, bo to samo formalnega pomena. Pravi gospodar škofije bo dr. Nagi, a če je to resnično, kar se nam poroča, morajo biti Slovenci tržaške škofije pripravljeni na slabe čase.
— Občinske volitve v Devinu. Prijazni Devin na jezikovni meji mej Slovenci in furlani je že dolgo let torišče hudih bojev. Lahoni naskokujejo Devin z vso silo in »Lega Nazionale« je tam ustanovila svojo šolo. Ko so bile povodom umora cesarice Elizabete v Devinu demonstracije, so Lahi mislili, da je Devin že njih. Gotovo se čitatelji Se spominjajo, kako se je takrat gedilo narodnemu županu devinskemu in vrli učiteljici devin-ski. Toda tudi ta poskus se je izjalovil, kakor vsi poznejši. Te dni so se vršile nove občinske volitve. Lahi so napali vse silo, a vzlic temu, da so potrošili mnogo denarja in vjeli dosti nezavednih Slovencev so vendar propadli. Slovenci so zmagali v vseh treh razredih in če pogledajo na sinje morje, ki jim leži pred nogami lahko s ponosom zapojo: Buči morje Adri-jansko, tukaj vsaj si še slovansko !
— Filharmonična družba v Ljubljani j ki je najstarejše glasbeno društvo v Avstriji, obhaja letos svojo 2001et n i c o. To je jubilej, ki ga more le malo društev na svetu praznovati. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1701 in je začelo dne 8. januvarja 1702 delovati. Ljubljana je bila tedaj večinoma nemška in italijanska, slovenskega kulturnega življenja tedaj še sploh ni bilo in naravno je, da so se okrog tega društva zbrali vsi umetnosti ljubeči krogi. Tako je ostalo notri do naših časov. Društvo je zlasti cvetelo v začetku našega stoletja, takrat vprizarjalo tudi opere, tako tudi »Čaro-Btrelca«. Kakšen ugled je vživalo, priča dejstvo, da je Beethoven, izvoljen za častnega člana, se zahvalil v ginljivih besedah — pismo hrani društvo seveda še sedaj — in poslal društvu partituro svoje pastoralne simfonije z lastnoročnimi pripomnjami. Svojo, še sedaj lepo vspeva-jočo šolo je društvo ustanovilo leta 1815. Tudi, ko se je v Ljubljani začela buditi slovenska zavednost, je bilo to društvo središče vseh krogov, ne glede na narodno mišljenje in za časa Nedveda se je v tem društvu gojila tudi slovenska pesem. Naravni razvoj narodnostnih razmer je potem provzročil, da je prišlo do ločitve, da smo si Slovenci ustanovili svojo »Glasbeno Matico«. Filharmonično društvo je danes nemško društvo, ali to nas ne sme motiti pri sodbi o njegovih zaslugah. Društvo ima tudi za nas svoje zasluge; to društvo je vstvarilo v Ljubljani predpogoje za slovensko umetniško delovanje in v tem društvu se je izobrazilo precej onih mož, ki so potem vspešno delovali na polju slovenske ametnosti. To so zasluge, ki jih radi pripoznamo. Svojo 200 letnico bode praznovalo filharmonično društvo dne 16., 17. in 19. maja z velikimi koncertnimi priredbami.
— Ožabnest ki domišljavost dunajskega župana. Iz Dubrovnika se nam piše: Nedavno tega imeli smo srečo, gledati iz obličja v obličje dunajskega župana dr. Karola Luegerja. (Če
smo prej mislili, da se dela temu možu po listih dostikrat krivica, da ni tak, kakor se ga popisuje, smo sedaj temeljito kuri-rani. Dr. Lueger je stanoval v hotelu »Im-perial« in razodeval tam tako brez primerno prepotentnost, da je vse strmelo. Silil se je povsod v ospredje in igral Boga. Pri tem si je dovoljeval tudi vsakovrstne nesramnosti. Ko se je sukal razgovor o tem, koliko je veljala stavba hotela »Im-perial«, in se je povedalo, da kakega pol milijona, je dr. Lueger kar na kratko razsodil, da se je storila goljuiija, da je stavba za 150.000 gld. predraga, da je bilo za to svoto podjetništvo ogoljufano. In dostavil je, da se je to zgodilo, ker so stavbo gradili liberalci, ti pa da so sami goljufi. Menda je bil Lueger prav vesel, da njegovih nesramnosti ni slišal noben domačin, kajti dubrovniški Srbi so liberalci in bi bili dunajskemu županu že pristrigli dolgi jezik, če bi bili slišali njegova natolcevanja. Ošabnoit in domišljavost dunajskega župana se je pa kazala tudi na drug način. Ko »e je govorilo, da pojde dr. Lueger v Sarajevo, je nekdo pripomnil, da Sarajeva vendar v dveh urah ne bo mogel pregledati. Dunajski župan je na to patetično izjavil: »Ich habe schon grossere Stadte in z\vei Stunden besichtigt und ist mir noch Zeit ilbrig geblieben«. Na grofa Harracha je Lueger prav grdo zabavljal, češ, da je Nemec, a se dela Ceha. Neka dama je pri ti priliki izrazila željo, da bi si rada ogledala znamenito palačo grofa Harracha na Dunaju, na kar ji je Lueger oblastno rekel: »\Venden Sie sich nur an micn — es kostet mich nur ein \Vort; diečechen lieben michz\varnicht, aber sie fiirchten mich!« Ti moj Bog — taka megalomanija je že bolestna. Kdor je občeval z Luegerjem, je dobil utia, kakor da je ta mož od same domišljavosti postal nekoliko prismuknjen. Posebno se je to pokazalo, ko je Lueger neki na Dunaj vračajoči se dami patetično naročal: »Sagen Sie Ihrer Vaterstadt: in z\vei Ta-gen \vird ihr Oberhaupt in Triest sein, nach Saule fahren und drei dutzend Au-stern essen«. Na tako blazno domišljavost se more samo reči: Bog daj norcem pamet!
— IV. shod slovanskih časnikarjev v Ljubljani i ki se vrši dne 17., 18., 19. in 20. maja, zanima vse avstrijsko slovansko časopisje. Kakor na vseh dosedanjih shodih bodo tudi na IV. tvorili večino vdeležencev češki časnikarji, ki bodo imeli tudi večino govornikov na tem shodu. Poročali pa bodo tudi zastopniki Hrvatov in Poljakov. Predsedoval bo zborovanju Slovak.
V predsedništvu pa bodo zastopane vse slovanske narodnosti brez izjeme. Glavni točki zborovanja sta ustanovitev slovanskega d o p i s o v a 1 n e g a urada ter ustanovitev splošnoslovanskega časnikarskega društva, ki bo zastopalo interese časnikarjev, skrbelo za podpore bolnim in onemoglim časnikarjem, ustanavljalo in upravljalo ustanove i. t. d. Ljubljanski meščanski odbor poskrbi da se bodo čutili slovanski gostje v Ljubljani kakor doma, pa tudi na Bledu in v Postojni se pripravljajo že na dostojen vsprejem slovanskih časnikarjev. Gotovo bode ta shod rodil obilo realnih sadov, a koristil bo tudi naši deželi, s katero se zeznanijo časnikarji. \a-bila se razpošiljajo v ponedeljek. Povabilo se je okoli 800 časnikarjev, pisateljev in slovanskih odličnjakov. Naslovi so se sestavljali najskrbnejše. Vendar pa je možno, da se je kako ime prezrlo ali pa se bo kako vabilo izgubilo. Zato opozarjamo, naj se vsakdo, ki se želi tega shoda vdeležiti, a vabila ne dobi, blagovoli prijaviti pripravljalnemu odboru slovenskih časnikarjev v Ljubljani.
— Anarhisti v črnomeljski cerkvi. Te dni je stal cerkovnik črno-meljske farne cerkve Matija Janko pred kazenskim sodiščem v Novem mestu zaradi pregreška §. 303 in prestopka §. 431 k. z.
V cerkvi je ta mežnar kakih 30 fantov pretepava! Kakor so priče izpovedale so bili fantje mirni. Ni bilo vzroka, da kor poral s palico nastopi. A mežnar je hotel, da se fantje podajo izpod kora k oltarju. Mej pretepavanjem fantov je kapelan s prižnice glasno rekel: »Le udri po njih, udri!« Več ljudi jc zaradi tega ravnanja godrnjalo in cerkev zapustilo. Mežnar je še tedaj pretepanje nadaljeval, ko so mu odrasli možje velevali, naj miruje. Državno pravdništvo je tožilo. Drž. pravdnika sub-stitut g. Kessler je zastopal obtožbo, dok-
tor šusteršič' je pa cerkovnika zagovarjal. G. drž. pravdnik je karal, da se v cerkvi kaj takega dogaja. Dr. Šusteršič mu je odgovarjal, da se drž. oblast nima mešati v izvrševanje disciplinarne oblasti cerkvenih organov ter rekel, da nosi drž. pravništvo s takimi obtožbami anarhijo v cerkev. Sodni dvor je obsodil M. Janko zaradi pregreška § 303. in prestopka § 431 k. p. na 14 dni zapora. To bilježimo zaradi tega, ker dr. Šusteršič te pravde ni objavil v svojo glorifikacijo v »Slovencu«, pa tudi ni pretil g Kesslerju, da mu bo vrat zlomil, kakor je to storil v slučaju Sta zinskega »On« hoče menda v tem slučaju biti mehkeji, prizanesljiv in neČe svoje velikanske moči v juitici porabiti, dasi se »nosi in zagovarja po drž. pravdništvu anarhija v cerkev«. Saj ni tako grozno trdega srca ta vsegamogočnež, kakor ga ljudje slikajo ! Pa še brezplačno — je zagovarjal ubozega mežnarja, izgubivši pol drugi dan zlatega svojega časa, ki je namenjen drugače molitvi in pogovorom ex kathedra s sv. Duhom!
— Klerikalni župan na Premu Janez Dovgan je bil radi žaljenja g. nad učitelja Avgusta Korbarja obsojen na 48 ur zapora. Zoper razsodbo je po dr. Brejcu vložil priziv, a ga zopet umaknil. Župan bo torej sedel in plačal ter se vbodo če varoval, žaliti zaslužne učitelje. Dr. Brejc pa se je zopet obogatel za eno blamažo več, saj je že lani pogorel, ko je preganjal gospoda učitelja Avgusta Korbarja.
— ,,Glasbena Matica". V ponedeljek, 14. t. m., zvečer ob polu 8. uri bo po daljšem prestanku zopet prva skupna vaja pevskih zborov. Vse pevce in pevke prosi odbor, da gotovo pridejo k tej skupni vaji.
— Gledališka vest. Dež. odbor je članu slovenskega gledališča, gospodu Danilu, dovolil podporo v svrho studij na Dunaju, zlasti v namen, da vidi Sžl-vinija.
— Umrl je v Zgornji Šiški v starosti 76 let gosp. Anton Hoj i na, v vsakem oziru uzoren mož. Naj mu bode blag spomin!
— Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laski trg v Ljubljani. Poroča se nam, da se je ustanovitev te za narodnogospodarsko emancipacijo slovenskega Štajerja vele-važne delniške družbe zavlekla doslej le zaradi tega, ker naprošeni veščaki niso izdelali pravočasno potrebnega cenitnega operata. Sedaj je pa ta operat došel in vsled tega je »Ljubljanka kreditna banka« kot koncesijonarska nemudoma predložila vladi družbina pravila v potrjenje. Nadejati se je vsled tega, da bo mogoče ustanovni občni zbor delničarjev sklicati še tekom majnika meseca in da potem družba prične delovati že s 1. junijem t. 1. Vsekakor je ustanovitev družbe zajamčena, ker so podpisane vse delnice. Toliko v pojasnilo in pomirje-nje prizadetim krogom!
— Mlekarski in sirarski zadrugi v Logatcu je poljedelsko ministrstvo za napravo novega zadružnega poslopja dovolilo podpore 10.000 kron.
— Slovenec — iznajdbenik. Gosp. Ivan Bajde, iznajdbenik  iz Hotič
"pri Litiji, je iznašel nov klavir, ki ga bo kazal v nedeljo v Švicariji. V Litiji je priredil te dni s svojima sinovoma na svojih instrumentih koncert. Tak klavir je prodal g. Bajde znani princesinji Chi-may za 500 K ter jo dva dni v igranju poučeval. Bajdejev klavir je prijeten in strument, na katerem se vsakdo nauči hitro igrati.
— Politično zborovanje na Štajerskem. V nedeljo 20. t. m. priredi »Slovensko kmetsko društvo« v Šmarju pri Jelšah javno društveno zborovanje. Na dnevnem redu je tudi celjsko vprašanje.
— Shod predsednikov raznih delavskih društev se bo vršil v kratkem v Pulju ter bo prečital ravnatelj tržaške obrtne šole pl. Hesky poročilo, ki ga je izdelal po naročilu ministrstva za ustanovitev obrtne šole v Pulju.
— Ljutomer proglašen za nemški trg. To je prava povest o ježu in lesici, ki se v spodnjih štajerskih mestih in trgih vedno ponavlja s pomočjo deželne in dunajske vlade. Par ljutomerskih nemskutarjev si je ustanovilo s po-
močjo nemškega »Sohulvereina« v tigu nemško šolo. Po par letih se je šola proglasila za javno ter jo je prevzela dežela v oskrbo. Toda še ne dovolj! Sedaj se je ugodilo ljutomerskim nemškutarjem, da se je ta šola proglasila za edino trško šolo, slovenska šola pa se obesi le kmečkim občinam pod imenom »okoliška šola«. Tako se je zgodilo poprej že v Hogatcu, Ormožu itd. Ali bi ne kazalo tudi za te trge priboriti kako strokovno šolo? Samo Celje s par gimnazijskimi razredi ne bo rešilo slovenskega značaja Spodnje Štajerski.
— Patent narodnega obrtnika.
Znani celjski rodoljub ključarski mojster g. Ivan Rebek je izumil pred dobrim letom jako praktično in z uspehom preizkušeno strelno pripravo za streljanje zoper točo. S številom 7521 je podelilo ministrstvo izumitelju na njegovo pripravo patent. Rebekovi strelni aparati prekašajo tako glede konstrukcije, kakor cene vse dosedanje nemških mojstrov. Ceniki so pri izumitelju na razpolago.
— Kočevski,,Studentenheim". Dne l. aprila t. 1. — na Bismarckov rojstni dan — je prevzel tozadevni odbor v Kočevju dosedaj nabrani lond za »Stu dentenheim« pri ondotni gimnaziji v znesku G500 K. To misel je bil sprožil že pred 16 leti kočevski rojak, sedanji štajerski deželni šolski nadzornik V. Linhart. Začel je bil namreč leta 1887 izdavati v ta namen nemški koledar za Kranjsko, ki je do letos prinesil zgornjo svoto dobička. Seveda gojijo Kočevci trdno uver-jenje, da se jim bo gimnazija tudi istočasno razširila v višjo gimnazijo.
— Svoji k svojim! Iz zidarskih krogov se nam piše: Ponavljajo se v zadnjem času slučaji, da protežirajo nekateri stavbinski podjetniki italijanske dtlavce proti slovenskim. Tako ni mogel zadnje dni neki slovenski delavec najti niti jed-nega stavbnega mojstra, ki bi bil sprejel njegovega sina kot zidarskega učenca, ako-ravno se vsako spomlad privleče v Ljubljano vse polno italijanskih fantov, ki se vedno sprejemajo. Ali je to patnotično, če morajo slovenski otroci po svetu kot učenci? Več zidarjev.
— Umrl je lastnik velike tovarne torpedovk na Reki, John \Vitchead.
— Mejnarodna panorama. Ker Jeruzalem in znameniti kraji sv. dežele ugajajo občinstvu, se podaljša razstava istih vštevši do ponedeljka. Od ponedeljka 14. t. m., nadalje pa bomo gledali nekaj klasičnih tal. Videle se bodo sicer večinoma zgradbe in znamenitosti modernih Aten, a to nam ne krajša zanimanja za to lepo serijo, eaj so med tistimi tudi ostanki nekdanje grške slave. Vse posebne znamenitosti grškega kraljestva so razdeljene na 4 razne serije, prva je tedaj ta teden na vrsti. Mejnarodna panorama ima lastnega fotografa, ki dotične slike na pravlja na licu mesta.
— Z rešilnim vozom so prepeljali včeraj z južnega kolodvora v deželno bolnico delavca Franceta Satlerja, kateri je v kamnolomu v Dolu pri sv. Jakobu ponesrečil. Kamnje ga je zasulo in mu desno nogo zlomilo.
— Nepreviden kolesar. Včeraj je na Karlovski cesti neki kolesar podrl na tla delavko Uršo Removšovo, stanujočo v Tesarskih ulicah št. 3. Ženska je bila na obrazu poškodovana.
— Civilna godba. V nedeljo 13. t. m. bo koncert ljubljanske civilne godbe v gostilni Vospernig, Gospodske ulice za podporne člane. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina prosta.
* Najnovejše novice. Malo-
ruski dijaki so sklenili se zopet vrniti na lvovško vseučilišče, ker se je vpeljalo latinsko vpisovanje mesto dosedanjega poljskega. — Zaradi nepotrjunja županom zblaznel. Povedali smo že, da se je znani berolinski Kaufmann, katerega ni hotel nemški cesar vkljub trikratni izvolitvi potrditi berolinskim županom, odpovedal nadaljni kandidaturi. Sedaj se pojasnuje, da je to pisal Kaufmann iz opazovalnice za umobolne. — Bojkot nemškim tvrdkam v Poznanju in Šleziji je sklenilo na kongresu 56 poljskih plemenitaških rodbin. — Za pomi-loščevanje sta prosila grof Potočki in pl. Pechy, ki sta bila obsojena zaradi znane igralne afere v Jokey-klubu na i
gon iz Avstrije. — V plamenu je že dva dni velika ogrska vas Bega Szent Gyorg^ (Sv. Jur ob Begi. — Roparji so napadli turške romarje blizu Meke ter jih mnogo pomorili. — Zgorel župnik. V Košicah so našli bogatega župnika Fabryja kakor oglje ožganega na njegovem vrtu.
' Krvoločen deček. Devetletni deček v Nundi v Ameriki, Darley Mornes, je brezdvomno krvoločnejši nego Rinaldo Rinaldini. Dečka je nedavno vzela gospa Redmond iz sirotniščnice in ga je hotela vzgojiti in posinoviti na svoji farmi. Kmalu potem, ko je prišel deček k Redmondovi, je postala farma slična klavnici. V par dnevih je namreč deček s kladivom pobil nad 50 ovac in ravno toliko kokoši. Moril je navadno v skednju. Ko so ga vprašali, zakaj je to storil, je dejal, da je živali moril le zaradi tega, da vidi, kako ovco in kokoši poginejo.
* Prosil cesarja za hlače. V urad cesarskega dvornega hišnika je došla te dni pismena prošnja nekega vpokojenega uradniškega sluge iz Črnavic, v kateri prosi cesarja za nove hlače. V dekretu, katerega so mu izročili, ko je šel v {>okoj, je potrjeno, da bo dobival vsako leto novo kapo in nove hlače. Kapo so mu sicer dali, a o hlačah so dejali, da so prišle pomotoma v dekret. Zato se je dotičnik pritožil ter prosil cesarja za hlače. Cesar se je baje nasmehnil in mu je dal v istini nameriti nove hlače (ne po njih t) —
* Rabelja hoteli linčati. Ameriški državni rabelj Radeliffe, ki je 21. marca obesil morilca svoje žene, Stanislava Aacroix, je v mestu Hullu porog-ljivp trdil pred zbranimi Francozi, da La-croix ni prvi Francoz, ki bode obešen. Zato so ga gostjo napadli, premlatili in bi ga gotovo usmrtili, ako bi ga ne bili redarji rešili ter odpeljali v varstvo.
' Dekleti sta redili dva človeka. Ilceri strežaja na svetilniku v Kv-leakmu na otoku Styeskem sta rešili iz morja dva ribiška fanta, ki sta šla za kratek čas s čolnom na viharno morje. Čoln se je prevrnil in fanta bi se bila ponesrečila, da ju nista z lastno nevarnostjo rešili pogumni dekleti.
* Balon odlete!. V ponedeljekjsta nameravala v Parizu vzplavati v balonu zrakoplovca Lassagne in Thibaut; ker pa ie bil močan vihar, sta hotela zopet izprazniti balon. A v tem je vihar pretrgal vrvi, s katerimi je bil balon privezan in isti je odletel. Po ubeglem balonu se povsod povprašuje.
Samomor in oporoka polkovnika. V Palermu se je ustrelil umirovljeni polkovnik Marcello Renda, ki je svoje dni služil v Napolju v bourbonski armadi. Svoje premoženje — 20U.000 lir — je oporočil tistemu izmed svojih vojaških tovarišev, ki so ostali zvesti Bour-bonom. Toda, zglasiti se, bo nekoliko nevarno.
Princ   Henrik v Ameriki.
Operna pevka gospica Alice Lorraine je vložila tožbo proti bremskemu Llovdu na plačilo odškodnine v znesku 10.000 dolarjev za to, ker je princ Henrik apal v njeni postelji. Lloydova družba je namreč dala kajito, katero je najela gospica Lorraine, princu Henriku in tako je morala pevka počivati v drugi kajiti. Radi tega je bila Alice tako razžaljena, da je v Sou-thamptonu ostavila parnik in izgubila mesto v Metropolitan-operi v New-Yorku.
Nesreča. V Postoloprtah na češkem je šla žena Pokorna črez vodnjak, ki je bil pokrit s prhnenimi deskami. Deske so se prelomile in nesrečnica se je v vodnjaku zadušila, kajti na tleh vodnjaka je bilo vse polno strupenih plinov.
" V „kajho" je hotel. Brezposelni delavec v Pragi, Jožef Počta, se je hotel preskrbeti; zato je prišel na policijski ko-misarijat ter ondi pripovedoval, da je napravil na nekega tovarnarja atentat z revolverjem. Njegovo pripovedovanje se je izkazalo izmišljeno, a zato so si ga tudi za nekaj časa pridržali v shrambici.
* „Snob". Kdo je to? Beseda je angleška in pom-ni »krpar«. Pisatelj Tha-ckeray je določi' pomen te besede tako-le: Snob je neznaten i\ >vek, velik samoljubec, kot izvanredno va> ~>st smatra, ako se kdo šteje k »boljši družbi«. Pred imenitnimi osebami pripogiba globoko svoj hrbet in
£4T Dalje v pr<logi. HS4I
Priloga „Slovenskomu
Narodu" St 83, dn6 12. aprila 19P2
■i prizadeva taiste posnemati. Sam nima razsodnosti, a slepo se ravna po tem, kar veleva »moda«. O sebi misli, da je prapo-treben član inteligence. Kratkomalo: snob je domišljav, servilen človek, ki s« rad vede po gosposko. Snobi so med princi, filozofi, moralisti, umetniki. Največ snobizma je med ženskami, ki imajo največ afektacije.
'Polnoleten zakonski parček. John Barlovv, najemnik v Oak Ridge je sklenil vkljub svoji starosti 108 let se petič poročiti. Njegova izvoljenka je vdova stara 90 let. Pogumni ženin ni bil ie nikoli bolan ter ne pozna drugih zdravil nego žnops in pipo.
* Ali slišijo ribe? Dasi se zatrjuje, da imajo ribe vsa čutila, vendar menijo zoologi, da ribje uho, ki nima uhlov in bobenske mrene, ne čuje zunanjih glasov. Riba je torej nema in gluha. Po naših pojmih tedaj ribe ne slišijo, a one ribe, ki imajo tako imenovani »napihnjeni mehur za plavanje«, zaznavajo v tem organu tudi najbolj tihoten zvok. Neka vrsta karpov je v tem oziru tako občutljiva, da se ob njihovem brstenju v majniku in juniju prepoveduje zvoniti v onih krajih, kjer iste rede v ribnjakih. Ako pa kdo trdi, da se ribe v ribnjakih zberejo na gotovo znamenje k hrani, ni dokaz njihovega posluha, temveč instinkta. Vsaka živalica natanko ve, kadar je čas njenega kosila.
' Nemški cesar pride spočetka septembra po avstrijskih vojaških vajah na Ogrsko k nadvojvodi Frideriku že tretjič na lov. Viljem poseti tudi cesarja na Dunaju.
Sleien deček večkraten morilec. V Draždanih je dognalo sodišče, da je sunil 91etni sin nekega cestnega pometača tekom dveh let 2 dečka in 1 deklico v Labo, in so vsi trije utonili. Deček je m«nda kriv tudi še drugih zavratnih umorov.
* Zakaj ni nočni čuvaj žvižgal. V nekem malem mestecu na Po-znanjskem imajo starega nočnega čuvaja, ki mora javiti, da res čuva nad mestom, s tem da vsako uro zažvižga neko znano melodijo. Zadnji čas pa ni bilo cele noči slišati njegovega žvižganja. Župan pokliče čuvaja na odgovor. Le-ta skeaano prizna, da mu je izpadel zadnji zob iz čeljusti, vsled česar pri vsem napenjanju ne spravi žvižgov iz ust. Mestni očetje so bili v začetku v hudi zadregi, dokler jim ne svetuje neki odbornik, naj dajo starcu na občinske stroške napraviti v Breslavi novo, umetno zobovje. To se zgodi, in prihodnjo noč župan niti spat ne gre, da bi slišal zopet običajno žvižganje. Toda celo noč ni bilo niti glasu. Drugo jutro pozove župan zopet čuvaja k sebi ter vpije nad njim: »Sedaj ima vendar zobovje. Zakaj ne žvižga?« čuvaj pritrdi pohlevno: »Da imam ga pač, toda zdravnik mi je naročil, naj ga devam ponoči v vodo . . .«
' 27 ur pri glasovirju. V Mar-siliji je stavil pianist Garnier 1000 frankov da bo na glaaovirju neprenehoma igral 27 ur edino z Val urnim odmorom, da se naje. V pondeljek je pričel z izgro in je igral, kolikor mogoče, počasne arije. Po 15 urah ga je prijel v prstih krč, h koncu igre pa mu je stopila kri močno v glavo in roke so mu otekle. Garnier je sicer dobil stavo, a jo zdaj jako nervozen in duševno popolnoma izčrpan.
* S socialnega polja. Zadnje tri mesece m. 1. je bilo 6 stavrk v avstrijskih rudokopih; 3 so končale za delavce ugodno, o slabo; stavkalo je skupno krog 600 delavcev. — „Bund osterreichischer Industrieller-' je ustvaril neko zavarovanje podjetnikov za >lučaj stavke. — Nemčiji je provzročila in-dustrialna kriza nekaj nepričakovanega: Strokovne organizacije delavcev so velikansko narasle. V dveh mesecih je vstopilo v zvezo rudarjev črez 2000 novih članov. Ta zveza ima sedaj nad 40000 članov, pred 7 leti jih je pa imela zveza komaj 4000. — V nemških rudokopih (Ruhrgebiet) so odpustili kakih 10000 delavcev. — L. 1901. je bilo v Angliji, domačiji delavskega gibanja, 624 stavk, izgubljenih pa 175165 dnevov, 27% stavk je bilo za delavce ugodno končanih, 33% pa slabo. — L. 1899. je dobilo na Ogrskem 499000 posestev druge lastnike, 1. 1891. pa le 394000. Torej je narasel propad kmetijstva za 20%. L. 1900. zopet za 15000 več, namreč 514000 posestev, torej za 37%. Do-
| hodki iz realnih prodaj so znašali 1. 1890. še kakih 800 milijonov, 1. 1900. pa za tako grozno povečano število prodaj le 751 milijonov. Pač žalostno „agrarno vprašanje".
* 40. poskus samomora. Na Dunaju živeča vdova Franja Holzbauer se hoče že nekaj let sem vsako leto parkrat usmrtiti. Doslej seje že vedno bolj lahno ranila. Te dni je spila zopet nekaj strupa. Prepeljali so jo v bolnišnico. To je njen 40. poskus samomora. Vzrok vedno ponavljajočih se samomorov je baje beda.
* Atentat blaznika. Kakor poročajo iz Džibutija, je ranil vikomte de Vil-larmois nadzornika abesinske železnice, ki jo sedaj grade, Charito z revolverjem na cesti. Vzrok napada je blaznost.
* Samomorilka v vozu. Na Dunaju je sedla 11. t. m. v tijakarski voz lepa, mlada dama ter je povedala vozniku naslov, kamor naj bi jo bil peljal. Mej potjo je začul voznik strel; dama se je z revolverjem smrtno ranila. Fijakar je peljal samomorilko k policijskemu komisarijatu, in od tamkaj so jo prepeljali v bolnišnico. Pozneje se je dognalo, da je mlada dama kompto-iristinja, 191etna Roza Zeiler, ki se je ob-strelila bržčas vsled nesrečne ljubezni ali pa radi slabih gmotnih razmer.
* Župnik — obsojen. V .M.makovem je bil obsojen te dni župnik Matija Graf iz Oberaltinga na 2 in pol leta ječe. Graf je služboval v Oberaltingu ter je bil tudi šolski nadzornik; reševal je svoj poklic s tem, da je občeval na prepovedan način s šolskimi deklicami in tudi z dvema učiteljicama. Neko dekle je posilil v cerkvi pred obhajilom in je ponovil to tudi po obhajilu. Pri obravnavi se je izgovarjal, da je dekle njega zapeljalo. Graf je bil zagrizen klerikalec in sovražnik učiteljev. Ljudstvo pa ga je vendarle imelo rado ter sovražilo učitelja, ki je župnika razkrinkal.
* Radi glavobola. 21 letno ženo dunajskega kondukterja A. pl. K. je neprestano že dolgo časa bolela strašno glava. Iz obupa si je polila s petrolejem obleko ter jo je potem zažgala. Ko je bila že vsa v plamenu, je prihitela na hodnik ter upila na pomoč. A preden so prišli ljudje in so pogasili gorečo obleko in lase, je bila nesrečna žena po vsem životu in zlasti po obrazu tako opečena, da bo gotovo umrla. Preden si je zažgala obleko, si je že zamašila usta, da ne bi mogla klicati na pomoč.
* Nesreče in zločini. V Eastattu je ustrelil neki poročnik svojo ljubico in sebe radi rnesrečne ljubezni". — Dobri katoličan, učitelj Neumann na Dunaju, je bil obsojen na 6 mesecev težke ječe, ker je izvršil grozovite zločine proti nravnosti. — Dunajski trgovec Jaques \Vesztfried je aretiran radi goljufije. — Zupan Franc Kasis iz Weissen-bacha (Nižjeavstrijskoj je ušel, ker je de-fravdiral par stotakov. — Pri okrajni sodniji Neugedein na Češkem so kradli in defrav-dirali oficijal Kranikowsky, kanclist Fencl in diurnist Honeger. — Litrinovviez. davčni kontrolor v Flumaczu, je ukradel 36.000 K. Sedel bode 1 leto. — Opekar Strauss v Mitrovicu je umoril delavca Keicsa zaradi — 60 K. — Uradni predstojnik Honk v Tonningu je ukradel majhno svotico 100.000 mark. — V Genovi je umoril neki brivec svojo soprogo in otroka ter ušel.
* V naravi. General (kaže svojemu pobočniku neki letajoči mrčes): »Kakšen mrčes pa je to?« — Pobočnik: »To so komarji.« — General: »Aha, to so one živalice, iz katerih se delajo kamele!«
Društva.
_ — „Dramatično društvo v IdViji". Pri občnem zboru dne 9. t. m. izvoljen bil je naslednji odbor: predsednik zopet g. Filip Vidic; odborniki pa gg : Karol Lapajne, Josip Bajželj, Maks Pirnat, Karol Harmel, Jo s. Krevl in Zvonimir Ocvirk. V preteklem letu je uprizorilo društvo narodno igro • petjem »Rokovnjače«, ki se je dvakrat predstavljala z najboljšim vspehom. Društvo je imenovalo za narodno stvar in še posebej za dramatično društvo zaslužno gospo Fani Lapajne za svojo častno članico. Ker so letos v odbor izvoljeni za lepo umetnost vneti in tudi zmožni gospodje, upamo po pravici, da bo druitvo razvilo najpridnejše delovanje.
— Bralno in pevsko društvo „Maribor" priredi v nedeljo, dne 20. malega travna t. 1. v veliki dvorani »Narodnega doma« gledališko predstavo. Uprizori se veseloigra v treh dejanjih »Martin Smola«. Med posameznimi dejanji svira slavna veteranska godba. Začetek točno ob 8. uri zvečer, konec po 10. uri.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 12. aprila. Uradna „Wie-ner Z e i t u n g" prijavlja cesarjeva lastnoročna pisma na Goluchovvskega, Kor-berja in Szćlla, s katerimi se sklicujeta d e 1 e ga c i j i na dan 6. maja. Poslanska zbornica voli delegate v torek zvečer ali v petek. Poljski klub izvoli poslance Jaworskega, Dzieduszickega, Ev-gena Abrahamowicza, Kozlovvskega in Byka. Malorusom prepuste Poljaki jeden mandat, in sicer za Barvvinskega.
Dunaj 12. aprila. Ministrski predsednik Korber je danes odpotoval v Pešto, odkoder se vrne v ponedeljek.
London 12. aprila. V včerajšnji seji poslanske zbornice je lord Balfour v imenu vlade izjavil, da so vse govorice glede miru ^ Buri še neosnovane, ker vlada sploh še nima nika-kih poročil in je tudi sicer naravno, da se po več kakor dveletni vojni ne sklene mir kar čez noč. Vzlic tej izjavi in vzlic uradnemu razglasilu, da hoče vlada poslati še 20 000 mož v Južno Afriko, so bili včeraj že v raznih krajih banketi v proslavo miru. Danes ima ministrski svet sejo, katere se udeleži tudi Chamberlain, ki je že okreval od svoje bolezni. Seji predseduje kralj sam, kar se zgodi samo o najizrednejših prilikah. V obče se sodi, da se razpravlja o mirovnih pogojih, in sicer radi tega, ker so v Klerksdoorpu zbrani Buri vprašali, kake mirovne pogoje hoče Angleška dovoliti.
Revolucija v Belgiji.
Bruselj 12. aprila. Vlada je zbrala vse polno vojaštva in orožnikov v nrestu. Po ulicah patrulirajo konjeniki Vse ulice, kjer so večje prodajalne, so zastražene po vojaštvu Mestjanska garda je vsa mobilizirana. Kralj je ministrskemu svetu priporočal, naj ugodi želji delavstva in uvede splošno in jednako volilno pravice, a ministrstvo je to odbilo.
Bruselj 12. aprila Tekom včerajšnjega dne so se v raznih krajih primerili izgredi V Bracquequiesu jo prišlo med delavci in med orožniki do boja. Orožniki so streljali, a delavci so jih s kamni poslali v beg. V Haudengu je bil v boju z orožniki jeden delavec ubit in več družin ranjenih. Jeden ranjencev je zakričal žandarjem: Pet si nov imam; ti me bodo maščevali.
Bruselj 12. aprila. Že sedaj štrajka v Bassiu du centre 15.000, v Lcuvierskem okraja pa 6000 premo-garjev.
Bruselj 12. aprila. Po včerajšnji seji poslanske zbornice so social-demo-kratje izdali parolo, naj se delavci danes in jutri vzdrže vsake manifestacije Vzlic temu je prišlo tudi to noč do bojev. Pred „ljudskim domom" je vojaštvo hotelo preprečiti zborovanje in prišlo je do konflikta. Poslanec Vandervelde je bil potegnjen v gnečo in moral z drugimi razgnanimi demonstranti bežati pred vojaškimi bajoneti. Zvečer ob 10. uri so se ponovili izgredi. Vojaštvo je vstrelilo in ranilo tri esebe. Mnogo delavcev je bilo aretovanih. Policija je našla pri njih revolverje. V ulici Excalier so delavci ob 11. uri ponoči napravili barikado. Tu se je streljalo z obeh strani in je bilo več oseb ranjenih. Po daljšem boju so vojaki z naskokom zavzeli barikado in raz-gnali ustaše. Manjši boji so se ponavljali skoro celo noč. Posebno ljute so ženske. Duhovnik se nobeden ne upa na cesto. Iz province so tudi došla poročila o velikih izgredih. Tako je v Gentu mnogoštevilna množica s kamni napadla klerikalne poslance Konjeniki so napadalce razgnali in spremili poslance v njih hiše, katere čuva vojaštvo. Položaj je skrajno kritičen. Ministrski svet je sklenil zaukazati, da mora vojaštvo takoj streljati, če bi se mir kalil, a socialistični voditelji so vladi sporočili, da vzlic temu ne od-jenjajo in začno drugi teden boj.
Poslano.*1
Na tukajšnjih železničnih postajah sta vedno izvrševala ogled živine mestna živino-zdravnika. Oba sta bila vestna in koncilijantna ter vsaki čas takoj prišla na postajo in dotično živino pregledala tako, da nam ni bilo treba dolgo čakati, da, še pri železnič-nem vodstvu sta se večkrat osebno potrudila, da se je došla živina kmalu postavila h kraju, da smo jo mogli izložiti, kar je gotovo velikega pomena, ako se pomisli, da pride večkrat ista iz daljnih krajev in je več dni v vozu zaprta brez vsake hrane! Letos pa se je ogled živine kar odvzel mestnima živinozdravnikoma ter izročil vladnim živinozdravnikom tako, da moramo sedaj letati od Poncija do Pilata z izvoščekom po mestu, kavarnah, stanovanjih ali piaarnah iskat in moledovat ter čakat ure in ure, predno da se katerega teh gospodov dobi in se mu poljubi priti na postajo živino pregledat. Na zadnjem semanjem dnevu smo čakali z živino na južnem kolodvoru gospoda živinozdravnika kar do 4. ure popo-ludne in ko bi ne poslali izvoščeka po njega, bi bili morda zaman čakali. Ravno tako, ali še slabše se nam godi, ako dobimo po železnici klavno živino. Tu moramo za vsacega borega teleta večkrat po cele poldneve čakati, predno pride preglednik. Se li ne pravi to žival mučiti po nepotrebnem ?! Ali meni živinozdravnik, da je ogled zastran njega vpeljan, in da bo z nami postopal, kakor se mu bo izljubilo ?! Mi odločno zahtevamo, da mestna občina, kateri mora biti gotovo do tega, da se promet olajša, da ne bodo tujci, ki pridejo na semnje, zabavljali in izostajali, da bomo živino ki jo rabimo za zakol, lahko v pravem času dobivali, — vse potrebno ukrenila, da se ogled olajša in tako vpelje, kakor je bilo popreje ko smo vsaki čas dobili v klavnici enega živinozdravnika. Zakaj pa ima mesto svoje živinozdravnike, da drugi ogledujejo to, kar bi morali po naši pameti mestni izvrševati*? Ah se gospodom mestnim živinozdravnikom mar več ne poljubi hoditi na postaje'? Saj je to, menimo, njih dolžnost in občina bi jih morala prisiliti, da še nadalje izvršujejo ogled. Prosimo torej pomoči, ker drugače bomo primorani, primernim potom se obrniti do ministrstva. Več interesentov.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Darila.
Z« družbo sv. Cirila In M«foda. Gospica Minka Tolazzi, Logatec SO kron. Živela!
Za Narodni dom. Gosp. Fcri Souvan Ljubljana 10 kron mesto venca na grob dragega sošolca g Aleša Berganta. — Srčna hvala!
Pojasnilo^
„Naznanilo", ki je je objavila v tukajšnjih dnevnikih „S!ov. Naroda" in „Laibacher Zeitung" gospa Jos. Cotman-ova udova, posebno zadnji njegov odstavek, sem primoran, da ga ne bo kdo napačno in v kvar mojemu poštenju tolmačil, odgovoriti, da mi kot samostojnemu pleskarskemu mojstra niti ne pride na um. da bi prevzemal delo in denar na ime g. Jos. Cotman-ove udove. V dokaz svoje poštenosti pa navajam iz spričevala, ki mi ga je izdala dne 5. aprila letos, ter potrd-la nlav. zadruga slikarjev in plaskarjev v Ljubljani; in glasom katerega sem služboval pri njej kot poslovodja od 17. marca 1896 do 5. aprila 1902 samo tale odstavek: Obnašal se je v tem čaeu pridno, pošteno in zanesljivo, popolnoma k moji zadovoljnosti, tako, da ga vsakemu najbolje priporočam.
Velespoštovanjem
Anton Otorepec
pleskarski mojster Gospodske ulice št. 10 v Ljubljani.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le tolika, kolikor določa zakon. (878-1)
Avstrijska specijaliteta. Na želodcu boleha-jočim ljudem priporočati je porabo pristnega „Moll-ovega Seidiitz-i>r;tška", ki je preskušeno domače zdravilo in vpliva na želodec krepilno ter pospe-šilno na prebavljenje in sicer z rastočim uspehom. Škatljica 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, DUNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. 5 (12—5)
Prav domare zdravilo, katero ze že rad 40 let hrani za vsak slučaj v nekaterih rodbinah, je „Praško domače mazilo" iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvornega zalagatelja v Pragi. To mazilo se rabi z jako dobrim vspehom, da se rana z obližem pokrije, kadar se je kdo nevarno ranil, rabi se pa tudi, da se prepreči nevaren prisad, tako da se rana po hladilnem, bolečino zmanjšu-jočem vplivu mazila hitreje zaceli. „Praško domače mazilo" iz lekarne B. Fragnerja v Pragi se dobiva tudi v tukajšnjih lekarnah. — Glej inserat! a
Dobro domare zdravilo. Mej domačimi zdravili, katera se rabijo kot bolečino olajšujoče in odvračujoče mazanje pri prehlajenju itd. zavzema v laboratoriumu Richterjeve lekarne v Pragi izdelujoče LINIMENT. CAPSICI COMP. prvo mesto. Cena je nizka: 80 h., K 140 in K 2.— steklenica in vsako steklenico je spoznati na znanem sidru.
Južnt železnic« postaja: Polten«
(PaitochacM. Kruno prebivališče *m po leti.
PretzkuSeno   zdravilišče  za bolezni želodcu,  na Jetrih in ledvicah, s sladkorna bolezen (dlabetis), iolčn kamene, katarhe v goltancu in ■
V. Slatina, krhuu itd.
Prospekti te dobe pri ravnatelja.
♦ K6pel Rogatec
Za bolne na želodcu T P2ar *°?u ,ne
ux •   tekne jed, ali je
želodec slab, ako se neredno prenavlja, pri glavobolu, če izvira od pokvarjenega želodca, pri želodčnem krču etc. etc priporočamo že od desetletij znane in vsled svojega izpričanega in izkazanega vpliva posebno priljubljene Brady-jeve želodčne kapljice (ma-rijaceljske). Imamo v dokaz tega strokovnjaSka odobravanja kakor tudi nebrojna priznalna pisma, v kojih se to sredstvo v toplih, da često nedo-povedljivivih izrazih zahvale, hvali in priporoča. Nizka cena 40 kr. za majhno in 70 kr. za veliko steklenico omogočuje vsakemu, da more to izkazano, izvrstno sredstvo v zalogi imetiter se ga poslužiti, kadar nastane potreba.
Brady-jeve želodčne kapljice (marija-celjske) je možno kupiti v lekarnah, vsak pa naj zahteva izrecno Brady-j eve želodčne kapljice (marijaceljske) ter naj pazi na varstveno znamko in podpis, da se obvaruje ponarejenih izdelkov.
Proti prahajem, luskinam in izpadanju las
deluje najboljše priznana
Tanno-cliinin tinfctura za lase
katera ©Urepeuje laslsee, odstranjuje luske in preprečuje Izpadanje las.
i steklenica z navodom 1 K.
Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d.        (620—7)
Deželna lekarna Milana Leusteka
v Ljubljani, Resljeva cesta št. 1
poleg novozgrajenega Fran Jožefevega jubil. mostu.
tVUteorologično poročilo.
Vitina nad morjem 306-3 m. Srednji zračni tlak 736-0 mm.
C. <
Stanje Cas opa-1 baro-zovanja j metra
Iv mm.
%* ° 8 g
Vetrovi
Nebo
(878)
11. 12.
9. zvečer
7. zjutraj 2. popol.
734 6
733 6
7331
11*6 si. jzahodi oblačno j g
100 ar. jzahodjdel.oblač. jj 16*9 p.m. jzah.jskoro obi. 0
Srednja včerajšnja temperatura 9 9°, nor-male: 8 9°.
Dunajska borza
dne" 12. aprila 1902.
Skupni državni dolg v notah   .  .   .   . 10160
Skupni državni dolg v srebru .... 10140
Avstrijska zlata renta....... 12060
Avstrijska kronska renta 4%  .... H950
Ogrska zlata renta 4°/0....... 119'90
Ogrska kronska renta 4%..... 97*55
Av8tro-ogr8ke bančne đelnice  .... 1593"—
Kreditne delnice......... 678 50
London vista.......... 240 27>/i
Nemški državni bankovci za 100 mark 117 03'/»
20 mark............ 2346
20 frankov........... 1909
Italijanski bankovci........ 93 30
C. kr. cekini........... 11 28
Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš ljubljeni oče, gospod
-/•titan Roj i na
včeraj popoldne v 76. leta svoje starosti proTiden s sv. zakramenti za umirajoče, v Gospodu zaspal.
Pogreb predragoga ranjcega bo jutri v nedeljo, dne 13. aprila ob 3. uri popo-ludne na domače farno pokopališče v Št. Vidu pri Ljubljani. (899)
Naj vživa blagi mož večno veselje!
V Zgor. Šiški, dne 12 aprila 1902.
Anton in Franc, Antonija,
sinova. hči.
limona
--~3knMmu kislina
najboljša) namizna mokrepčujoča pijača
preskušena pri kašlju, vratnih boleznih, želodčnem kataru ter pri katarih vsapilih.
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnlk-u in v vseh lekarnah, večjih špe-cerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. (30—2)
Izborno sredstvo, da
človek ostane zdrav
je
manj vina PITI! manj piva PITI!
rogaško slalino ,Jempelquelle" PITI!
na Notranjskem, sredi trga, blizo cerkve in vseh c. kr. uradov se proda z vsemi pripravami prav pod ugodnimi pogoji vsled  družinskih razmer.
Ponudbe pod „Brlvet?" naj se blagovolijo poslati na upravništvo „Slov. Naroda". (897—1)
Posojilnica v Cogatcu
reglstrovana zadruga z omejeno zavezo
vabi častite zadružnike k
rednemu občnemu zboru
ki bode
dne 20. aprila, ob 3. popoludne v posojilnični pisarni v Dol. Logatcu.
SPORED:
1. Poročilo in računski sklep za 1. 1901.
2. Odobrenje računa in razdelitev dobička.
3. Volitev ravnateljstva in nadzorstva.
4. Predlogi in nasveti zadružnikov.
V Dol. Logatcu, dne 11. aprila 1902. (896) Ravnateljstvo.
pretnier-kolesa 1902
Najstarejša, najbolj izpričana znamka
Vele-zanimiva in fina oprema
Ceniki gratis.   ^fj^   Ceniki franko.
Premier-Werke, Eger (Češko).
Ljubljana, Lattermannov drevored.
£. Genijev
veliki anatomični muzej
in
panoptikum.
Odprto vsak dan od 9. ure predpoldne do 9. ure zvečer.
Vstopnina 15 kr. Vojaki in otroci   10 kr. Anatomični
kabinet 10 kr. Natančni popis se pri blagaj -Jj niči za 10 kr. dobi.
Jutri v petek zadnji dan za dame. V nedeljo nepreklicno zadnji dan.
Posebno pa je opozoriti na: ^Ana-tomično Venero6, katero je možno razložiti na 40 koscev, in je uprav moj-stersko delo modelske umetnosti.
K mnogobrojnomu obisku vabi naj-uljudneje
(852—3) Xk Geni.
Globus-Exirakr
za Sv j e r I anj.e jesr |
najbolje sredsl"vo za
svjer Panje kovina
Pušlee po tO, tO In SO vin. se dobivajo povsod. (554-2) 03T Vsak poskus vodi do trajne vporabe.
Iznajditelj in jedini fabrikant:
Fritz Schulz jun. Act. Ges., Eger, Leipzig.
U „}Ceircdni ti$Karni" je bše! v preslane prclcrncuc stoletnice
A album. A
Cena izvodu Jf 240, po pošti t2 vinarjev več. Aa ročila sprejema
Lou. $Cr)u>entner'
^knjigottšec v Ljubljani.^
trgovski pomočnik
vešč špecerijske, manufakturne in želez-ninske stroke, se sprejme.
Kje? pove Karol Planiniek, trgovec, Ljubljana, Dunajska cesta. (880—1)
HENME EEIDA t Ljubljani.
Svoj ilustrovani cenik
1902
klobukov
za dame in otroke
pošljem čast. odjemalcem brezplačno. <893-i>
Stavbni pogodniki
(akordantje).
Večja talna dela.  — Obdelovanje več tisoč kubičnih metrov kamnja in izvažanje na železnico. — Tlakovanje.
Vpraša in ogleda se v Mokronogu na Dolenjskem pri Višnovsky-ju. (879—2)
Stanovanja.
Oddajo se (824-2)
štiri posamezne meblovane sobe
za gospode v Gradišči št. 14. Vpraša naj se v prodajalni Rimska cesta »t. 8.
Nova hiša
obstoječa iz 5 stanovanj in dveh kleti ter je pripravna za gostilno, se iz proste roke proda. Poleg hiše je tudi 300 sežnjev zemlje
Več se izve Vodovodna cesta št. 171
(spadajoča v Spod. Šiško). (890—1)
Stara obstoječa
(833 -3)
sredi mesta se takoj proda.
Kje? pove upravništvo »Slov. Nar.«.
Iz proste roke se proda lepa
enonadstropna hiša
pripravna za vsako obrt, v prijaznem kraju na Notranjskem. Hiša stoji tik državne ceste, do kolodvora je eno in pol ure. Trgovina z mešanim blagom je tukaj nujno potrebna. Natančneje pove (847—3) Andrej Rovan na Colu (pri Vipavi.)
TJ*rad.no dLo-voljeaaa (814)
posredovalnica stanovanj in složeb
Gospodske ulice št. 6
ftS«&«B nnfnot (884)
brezdelnega gospodarja ali oskrbnika na graščino, dobri pogoji; brezdetnega vratarja za tovarno, prosto stanovanje, luč, kurivo; brez-detna zakonska za hišnike (tudi vdova z odra-sčeno bčerjoj. prosto stanovanje, 10 gld. plače ; 2 kočijaža, eden sme biti oženjen; nekoliko finih kuharic za zunaj; tri bone; hišinje; gostilniške blagajničarke za Gorenjsko itd. itd.
V poslopju meščanske bolnice.
Vstop s sadnega trga. Po gara rje v trg.
Ljubljanska umetniška razstava I. vrste.
Fotoplastično potovanje po celem svetu v polni istini.
Na vsestranske želje ostane velezanimiva serija
izstavljena do vštevši ponedeljka, 14. aprila.
Otvorjeno vsak dan, tudi ob nedeljah praznikih, od S. nre zjutraj do
vošer. (891)
== Izšla je brošura: = ■
oj klerikalizmu I
* Dobiva se v „Narodni Tiskarni".* ■
Cena 10 vin., po pošti 13 vin.
Odvetniški kandidat
z večletno prakso želi službo premeniti.
Ponudbe pod ..odvetniški kandidat" na upravništvo »Slov, Naroda«. (825—3)
Zaslužek. I
Trgovci, zavarovalni nadzorniki, agentje,
sploh  vsi,  ki  reflektirajo   na postranski zaslužek od 5 do 10 kron na dan, naj dopošljejo svoje naslove pod ,,0. R. 12" poste restaute, Brno, Moravsko.
Stanovanje v Šiški,
z dvema ali s tremi sobami in pritiklino išče ugledna zakonska dvojica brez otrok, če možno do 1. majnika. — Ponudbe pod ..Stanovanje Šiška" na upravništvo »Slov. Naroda«. (856— 2)
Proda se skoraj popolnoma novo
kolo „Peugeot".
Kje, pove upravništvo »SI. Nar.« (882)
Bivši orožnik
z lepo pisavo, slovenskega in nemškega jezika popolnoma zmožen, išče službe kot pisar, občinski tajnik ali kaj enakega.
Ponudbe pod:   ..Orožnik   140" na upravništvo »Slov. Naroda«. 1886—1)
zanesljiv in spreten prodajalec, sprejme se v trgovino s špecerijo in železnino
Zaloška cesta štev. 15.
Proda se dobro ohranjena obleka za
6
Več se izve: Salendrove ulice št. 6 II. nadstropje. (868—1)
Učenec
14—15 let star, poštenih starišev, zmožen poleg slovenščine tudi nekoliko nemščine ali italijanščine, se sprejme v trgovino mešanega blaga. (865—2) Kje? pove upravništvo »SI. Naroda.«
trgovski potnik
izveden v špecerijski stroki, z dobrimi priporočili, na stalno in dobro plačano mesto.
Obširno utemeljene ponudbe naj se pošljejo na upravništvo »Slov. Naroda«.
Dobro vpeljana
stroj arij a
na deželi na Koroškem, v čreslovine jako bogatem kraju se radi rodbinskih razmer proda brez ekonomije. Pismena pojasnila (nemški) daje Mat. Schmidek. Donavice pri Ljubnem (Leoben). (889—1)
Hiša štev. 2
z gospodarskim poslopjem, 2 njivama in nekoliko sveta,
v bližini tovarne
PSS" je na prodaj.
Več pove lastnik (859—2)
Anton Žumer
posestnik na Javorniku štev. 9 in trgovec s čebelami.
9621
11
80
S*3Y
V blejskem domu na Bleda
se oddasts
dve stanovanji
vsako po dve sobi in eno kuhinjo. Ker sta obe stanovanji v prvem nadstropji, se morata oddati tudi skupno. Cena obeh stanovanj brez oprave je za celo leto 500 K.
Pojasnila se dobe pri županstvu na Bledu. (860 -2)
OgOVOr med
hribotazci!
Pipar: Prijatelji, katera pijačca zdi se Vam vedno Se najboljša?
•9Jtoii|j(|  ionJ V> : |*A plani- : Dobro — uganili ste. (863—3)
Pipar In zbor t
"SO
■S«
Cvekov brinovec iz Kamnika.
Zalo pa, prijatelji, pijmo ga,
L Lnser^ oI2 za turisie. Priznano najboljše sredstvo proti kurjim oče--som, žuljem Itd. Itd.-	
	Glavna zaloga: L. Schwenk-ova lekarna Dunaj-Meidlingr. z^ Luser-jeY~ Dobiva se v vseh lekarnah. V Ljubljani: M. Mardetschlager, J. Mayr, G. Piccoll. V Kranju: K. Savnlk. (621—6)
	
Svojo bogato zalogo
vsakovrstnih najnovejših
priporočam slavnemu občinstvu — po nizki ceni. - - —
Stare, obrabljene vozove jemljem v račun ter sprejemam vsa v mojo stroko spadajoča popravila po najnižji ceni.
Peter Keršio^io
zalcg-a in ttrcrnica vozov ir Šiški pri Ljubljani.
s'
1*31
I 9-« I
Tovarna pečij
in raznih prstenih izdelkov
Alojzij Večaj
v Ljubljani, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki Stradon št. 9
g^. priporoča   vsem zidarskim
'ti^^^la    mojstrom   in stavbenikom svojo veliko zalogo
najmodernejših prešanih ter barvanlh prstenih
innajtrpežnejših
štedilRih ognjišč
lastnega izdelka, in sicer ru-javih, zelenih, modrih, sivih, behb, rumenih i. t. d., po
najnižjih cenah. Ceniki brezplačno In pošt-(32)      nine prosto. (15;
Hiša v Ljubljani
z gospodarskim poslopjem, vrtom in njivami so proda pod ugodnimi pogoji Njive se lahko oddajo kot stavbeni prostor. Hiša je v predmestju, v isti je gostilna in prodajalna. — Ponudbe »Slov. Narodu« pod »Hiia v predmestju«. (794—3)
Lepo, svetlo
stanovanje
s 3 do 4 sobami išče rodbina brez otrok, obstoječa iz 3 oseb; tudi za takojšen nastop.
Tudi se istotam proda razno pohištvo.
Ponudbe na g. Nadeniczek, Sv. Jakoba trg št. 2, I. nadstr., desno. (785—3)
jfijf sledilna oonjisca
za domačije, ekonomije, restavracije, zavode itd. Priznano izboren fabrikat Jako veliko se priStedi na kurjavi. (780—4)
Dobiva se v vsaki večji železninski trgovini.
Tovarna štedilnik ognjišč .Triumph1 S. Goldschmidt & sin
Welt na Gorenje Avstrijskem.
Veliki krah!
New-Tork in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. PoSiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se
mi povrne gld. 6*60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nožev 8
pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilie iz enega komada;
6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; 12 kom. amer. pat srebrnih kavnih žlic; 1 kom. amer. pat srebrna sajentalniea za juho;
1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za
mleko;
6 kom. ang. Viktoria eašie na podklado;
2 kom. efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najfin. sipalniee za sladkor.
4« komadov skupaj samo s;ld. S*SO.
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6*60. Ameri-čansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na
nlhahonl vleparljl
zavezujem se b tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot
prekrasno
svatbeno in priložnostno darilo
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se edino le v (211—13)
A. III ItSC II ItEStCi-a
Eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga
na Dunaji II., Rembrandtstr. 19/M. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju,
ali če se znezek naprej vpošlje. Čistilni prašek za njo IO kr. V Pristno le z zraven natisnjeno varat-      W- j£
veno znamko (zdrava kovina). v»kgP Izvleeek lz pohvalnih pisem.
Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana. Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolku.
S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen. Tomaž Rožane, dekan v Mariboru.
Ker je Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno.
St. Pavel pri Preboldu. Dr. Kamilo Bohm, okrožni in tovarniški zdravnik.
Okoli 150 starih centov
ot
je na prodaj. (892)
Več se izve v pivovarni Auer.
Cet. ur. jjjjjggjg m iržifii zmznics,
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 1901. leta. Odhod li LJubljane jat. kol. Proga 601 Trhli. Ob 12. uri 24 m po noti osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno tez Selzthal v Aussee, Soloograd, tez Klein-Reifling v Stevr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjatraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljabno, Danaj, eez Selzthal v Solnograd, Inomost, tez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celevec, Ljabno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. ari 58 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Fransensfeste, Inomost, Monakovo, Ljabno, tez Selzthal v Solnograd, Lend-Oastein, Zeli ob jezero, Inomost, Bregenc, Čarih, Genovo, Pariz, cet Klein-Reiflmg v Stevr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vara, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, (direktni vos 1. in II. razreda), Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Ob 10. ari zvečer osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. (Tnt-Monakovo direktni vozovi I. in II. razreda.) — Proga v Novo moste ln v Eoćevjo. Osobni vlaki: Ob 7. ari 17 m zjatraj, ob 1. on 5 m poporodne, ob 6. ari 55 m aveter. Prihod v LJubljano jui. kol. Proga ii Trblta. Ob 3. ari 25 m. zjatraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Monakovega, Inomosta, Franzens-festa, Solnograda, Linca, Steyra, Aosseea, Ljnbna, Celovca, Beljaka, (Monakovo-Trst direktni vozovi I. in n. razreda). — Ob 7. ari 12 m zjatraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. ari 16 m dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Prage, (direktni vozovi L in D. razreda), Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Geneve, Carina, Bregenca, Inomosta Zella ob jezero, Lend-Gasteina, Ljnbna, Celovca, Št. Mo horja, Pontabla. — Ob 4. ari 44 m popoladne osobni vlak s Dunaja, Ljnbna, Selzthal a, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 8. ari 51 m zvečer osobni vlak s Dunaja, Ljnbna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga ls Novoga mosta in Ko&evja. Osobni vlaki: Ob 8. ari in 44 m zjatraj, ob 2. ari 32 m popoladne in ob 8. ari 35 m zvečer. — Odhod is Ljubljano dri. kol. v Kamnik, Mešani vlaki: Ob 7. ari 28 m zjatraj, ob 2. ari 5 m popoladne, ob 6. ari 50 m zvečer, ob 10 ari i5 m le ob nedeljah in praznikih v oktobra, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobra. — Prihod v Ljubljano drž. kol. Is Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. ari 49 m zjatraj, ob 11. ari 6 m dopoludne, ob 6. uri 10 m zvečer in ob 9 ari 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. (i)
pgj- Od leta. I86a sa ~g£Q Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
ki je izkušeno na klinikah in oi mnogih praktičnih idraTnikov, me le t ATstro-Ogeraki, nego tudi t Nemčiji, Rusiji, balkanskih držarah, Švici itd. proti poltnim boleznim, slasti proti
vsake vrste izpuščajem
uporablja ■ najboljšim uspehom. Učinek BergerjeTega kotranorega mila kot higijeničnega sredstva ca odstranjenje lnskinio na glavi in v bradi, ea čišćenje in dezinfekcijo polti je splošno priznan. Bergerjevo kotranovo milo ima v sebi 40 odstotkov lesnega kotrana in se razlikuje bistveno od vseh drugih mil, ki se nahajajo t trgovini. Da se pride alejtarijam *v okom, zahtevaj izrecno Bergerjevo kotranovo milo, in pazi na zraven natisnjeno varstveno znamko.
Pri neozdravljivih poltnih bolesnih se na mesto kotranovega mila a uspehom uporablja
Bergerjevo med. kotranovo žvepleno milo.
Kot blažje kotranovo milo sa odpravljanje
nesnage s polti,
proti spuičajem na polti in glavi pri otrocih, kakor  tudi kot nenadkriljeno kosmetično milo sa umivanje in kopanje sa vsakdanjo rabo sluzi
Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo,
▼ katerem je 36 odat. glicerina in ki je fino parfumovano.
Cena komada vsake vrste z navodilom o uporabi 35 kr.
Od drugih Bergerjevih medieinsko-kosmetičnih mil zaslužijo, da na nje posebno opozarjamo: Benzoe-mUo za fino polt; ooraksovo milo za priiče; karbolsko milo za uglajenje polti pri pikah vsled koz in kot razkužujoče milo; Bergerjevo smrekovo-iglasto milo za umivanje in toileto, Bergerievo milo sa nežno otročjo dobo (25 kr.)
Bergerjevo Petrosulfol-milo
proti rudečici obraza, rudečemu nosu, oprišču in klenju kože; milo sa pege v obraza jako učinkujoče ; iveplenomleeno milo proti sakožnim črvom in nečistostim obraza; taninsko milo za potne noge.in proti izpadanju las.
Bergerjeva zobna pasta v tubah
najboljše sredstvo sa čiščenje zob, št. 1 za normalne zobe, št. 2 za kadilce. Cena 30 kr. Olede vseh dragih Bergerjevih mil sa najde vse potrebno v navodilu o uporabi. Zahtevajte vedno Bergerjeva mila. Pazite na zgoranjo varstveno znamko in na izvir:
Tovarna G. Hell & Comp., Opava.
ker je mnogo ničvrednih imitacij in se celo ime Berger zlorablja.
V LJubljani se dobiva v lekarnah: MIlan Leuetek, HI. Mardetsehlasrer, J. Mnjr, •B. Pleeoll, 17. pl. TrnkoezT in v vseh lekarnah na Kranjskem.        (623 —3)
Trgovski pomočnik
22 let star, izurjen v trgovini z mešanim blagom, spreten in  uren prodajalec želi sedanjo službo premeniti.
Ponudbe se prosijo pod „H. A. 20" na upravništvo »Slov. Naroda«. (888—1)
Sladoled
ledovo kavo in ledovo čokolado (846-2)
priporoča kar najbolje
L.Kirbisch-eva slaščičarna.
Naročila na zunaj izvršujejo se točno.
Dunajski Brougham
(kupe-voz)
in uunajsti damsri Ptoeton
(poletni voz) (755—3) oba jako dobro ohranjena se po nizki ceni
—J*~ prodreta,. ~at~-
Vpraša naj se pri F. Wisjanu, sedlarju v Ljubljani, Rimska cesta 11.
| .Naznanilo, sss®
a Slavnemu p. n. občinstvu najuljudneje
»3 naznanjam, da sem prevzel staro znano
gostilno g. Prašnikarja
(pri nebeškem Očetu) v Kamniku, Velike ulice 19.
Točil bodem izborna naravna dolenjska, istrska in goriška vina. V kuhinji se bode skrbelo vsak čas za sveža gorka in mrzla jedila. (861—2) Voznikom je tudi obširen blev na razpolago.
Na mnogobrojni obisk vabi
Alojzij Jerala, gostilničar.
Ljndevit Borovnik
puškar v Borovljah (Ferlaeh) na Koroškem
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje 8tare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puSke so na c kr. preskuSe-valnici in od mene presku&ene. — Imstro-(96) vani csniii zastonj. (14)
I
Kašelj
utolažijo preizkušeni in fino okusni
Kaiserjevi b
prsni bonboni.
Q^ J f|    notarsko overovljenih /M       iprlčeval jamči za getov as I TU vspeh   pri kašlju, hrlpa-vostl, katarju in zasllženju. Mestu teh ponujano naj se zavrne! Zavoj 20 in 40 vin.
Zalogo imajo: Mr. Pr. Mardetschlaeger v Ljubljani, v orlovi lekarni poleg železnega mostu: pri Ubaldu pl. Trnkdczyju In v dež. lekarni Milana Leusteka v Ljubljani. V Novem mestu v lekarni S. pi. Sladojevlć.
Anton Presker
krojač in dobavitelj uniform avstrijskega *     društva železniških uradnikov
I Ljubljana, Sv.Petra cesta 16
\ m
i
priporoča svojo veliko zalogo
gotovih oblek za gospode in dečke, 17 jopic in plaščev za gospe,
I nepremočljivih havelokov itd.
Obleke po meri se po
najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo.
Ljubljana, Stari trg št. 28
urar, tr*~ovee z zlatnino In  Nrebrnlno  In z vsemi optičnimi predmeti.
Nikelnasta remontoar ura od gld. 1«90. Srebrna cilinder rem. ura od gld a»—.
Ceniki zastonj in franko.
Mehanik
lian Sferi
stanuje samo
Opekarska cesta št. 38,
SI val nI stroji po najnižjih eenah. Hlelkle in v to stroko spadajoča popra-
vila izvrSuje dobro ln eeno. _ PJsV" Vnanja naročila se točno izvrSd. "W
MODERCE natančno po životni mori
za vsako starost, za vsaki život in v vsaki faconi "   ^   " ^   priporoča   ®   ^   @   §j jg)
v Ljubljani, Glavni trg @ ® štev. 17. ® ®
Skladišče za modno blago, pozamantrlja, trakova, čipke, avl I en o blago, parilo, m m % m a klobuka za dama. tkana In kratka roba na dabalo In drobno, m m m m ■
HENRIK KENDA
leti 1842.
Prodajalna in komptoar: Miklošičeva CBSta Št. 6.
Delavnica: Igriške UllCB Št. 8. Pleskarska mojstra c. kr. drž. in c. kr. priv. južna železnice.
Slikarja napisov.
Stavbinska in pohištvena pleskarja.
Prodaja oljnatih barv, lakov in firnežev
na drobno in na debelo.
Velika lzblrka dr. Sohoenfeld-ovih
barv t tubah za akad. slikarje.
Zaloga  dopldov  sa pleskarje, slikarje ln zidarje, itedllnega mazila sa hrastov« poda, karbollneja Itd.
Posebno priporočava si. občinst-ru najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo sa likanje
sobnih tal pod imenom „Rapldol" Priporočava se tudi s); občinstvu az vse v najino stroko spadajoče delo v mesta in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
Bfekliea
17 let stara, iz dobre hiSe, ki je dovršila 8 razredov, slovenskega in nemSkega jezika zmožna, 2eli takoj vstopiti kot n6eizlca v kako trgovino le izven Ljubljane.
Ponudbe pod Šifro ,5Bane*lJlve at. 1«©< poste restante Ljubljana, glavna poŠta. (839—3)
f
w      v steklenicah
iz plzenske meščanske pivovarne
V PlZnU (848-2) a*«e dobi |» »r-1
fini. Stacul-u
trgovina s špecerijskim blagom in delikatesami v £}nbljani.
Pristno izvirno
lzensko pivo
Red Star Line, Antvverpen
v Ameriko.
Prva vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v Navv York in v Philadel-phijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladiji. — Nizka vozna oana.
Pojasnila dajejo:
Red Star Line, 20, WieJener Gurtel, na Dunaji
ali (1115—34)
Ant. R.obolz, konc. agent
v Ljubljani, Kolodvorske ulica štev. 34.
PAO   I     ' * I PAO
II
Ustna voda v podobi praška.
Telef. 7602.    AlOJZ IiCIlIiar    Telef. 7502. DunsJ, VI/1, Jffarlalilirerstrasse 9.
Dobiti v lekarnah, droguerijah, parfumerijah in trgovinah enake stroke.       (.769 — 3;
Pekari] a
jako dobro vpeljana in na dobrem prostoru se takoj odda.
Ponudbbe upravništvu »SI. Naroda« pod „»t. IOO"._(848—2)
Dobre cenene nre
s 3letnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom
HANNS KONRAD
tovarna za ure In eksportna hiša zlatnln HohI (BrUx) Češke.
Dobra nikemasta remontoarka . . gld. 3 75 Prava srebrna remontoarka. ...   „ 580
Prava srebrna verižica....... „ 120
Nikelnasti budilec.......... „ 195
Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč in tisoč priznalnih pisem.   (2758—34)
pry  Jlttstrovani katalog mastonj in poštnine prosto.
Prostovoljno prodajo J. Schinkovi dediči svoje
posestvo v Lokah pri Zagorju
ležeče ob okrajni cesti blizu tamošnjih rudnikov, jako ugodno in pripravno za vsako obrt, in sicer: ■
1. ) veliko, moderno zidano enonadsiropno niso z 12 sobami, 2 kuhinjama, 2 kletima — pritličje je nalašč prirejeno za prodajalno in gostilno — z jako lepim in na novo zasajenim vrtom; poleg hiše je leseno poslopje z mesnico, ledenico in drvarnico-
2. ) eno hišo z 8 sobami in 2 kuhinjama; spodaj je pekarija;
3) hlev s shrambo za vozove. Dalje prodajo tudi večje število hrastovih hlodov, 2 konja, konjsko opravo, kočijo in dr.
Ponudbe naj se stavijo do 25. aprila t. I. v roke g. dra. Frana Tomin-Seka, odvetnika v Ljubljani in g. Hermine Schink v Loki pri Zagorju.
Informacije dajeta g. Hermina Schink in Josip Birolla v Zagorju (poleg kolodvora). (845—3)
jpjavnokar v Ljubljani prisotni zastopnik neke
zavarovalnice za življenje
prve vrste
w
želi stopiti v zvezo z gospodi, ki bi mogli prevzeti glavno zastopstvo za Kranjsko
ali bi reflektirali na službo stalno nameščenega
potovalnega uradnika. <w>
Prve reference so pogoj.
Ponudbe pod: „Glavno zastopstvo
Št. 101" na upravništvo „Slov. Naroda4'.
Jfovo!
Trombino
Jfovo!
je posebno, izvrstno godbeno orodje za vsakogar, na katerem se more s pomočjo preluknjanih Šablon z notami trobiti vsako melodijo, ne da bi bilo zato treba kakega učenja ali znanja not, ali da bi si moral zato osvojiti kako spretnost. Orodje je izvrstno narejena trompeta z močnim, jako prijetnim tonom in s priprosto, vseskozi zanesljivo delujočo mehaniko, na katero se lahko pridene Šablona z notami, ki je po razmerju melodije, ki se ima trobiti, preluknjana ter se lahko izmeni, trobec pa ne potrebuje druzega delati, kakor da ritmu melodijo primerno giblje edino stiskalo, da se melodija ubrano sliši.
Trakovi z notami imajo obliko zvitka in z vsakim glbljejem stiskala se avtomatično ali odmotajo ali zamotajo in sicer tako, da vzlic svoji znatni dolgosti na orodja niti pozornosti ne vzbujajo in ako se trobec primerno postivi, se celo tudi ne vidijo.
Prav velikanski efekt se doseže s trombinom; kako to iznenadi, ako kdo v kaki družbi na enkrat nastopi z glasbenimi igrami kakor kak najizvrstnejši godec, dočim o tem prej nihče ničesar ni slutil.
Radi svoje priročnosti mora se isto povsod (tudi na kolesne iz-prevožnje) lahko s seboj vzeti in se lahko takoj rabi.
Na notnih trakovih je napravljena ena ali dve igri, in dopoSljemo vsakomur na zahtevo posebni imenik pesmi; note so jako po ceni, tako da si možno pribaviti primeroma za majhen denar obsežen repertoir.
Prodajamo trombine v dveh oblikah:
1. vrsta, jako fino ponikljano z  9 toni gld. 2 10
2„ » n n »18„„    5"—
Trakovi z notami za prvo vrsto a 30 kr., za drugo vrsto & 50 kr. RazpoSilja po poštnem povzetju:
(885)
ZfSSS SSS
Dunaj, I., Fleischmarkt, 9—III.
Naznanjamo p. n. občinstvu, da g. Ignacij Valentinčič v Ljubljani ni več glavni zastopnik našega zavoda in zaradi tega tudi ni opravičen, prevzemati denarja za premije na naš račun.
Namesto g. I. Valentinčiča smo izročili
glavno zastopstvo za Kranjsko
gospodu Franu Rojniku
v Ljubljani, Pred Škofijo stev. 21
in prosimo, naj se vsakdor v zavarovalnih zadevah obrne z zaupanjem na g. Fr. Rojnika.
1
(869—1)
iiberško-brnska vzajemna zavarovalnica. Generalno zastopstvo na Dunaju.
OJ9__
dravilišče z mrzlo vodo Dr. Mattasektoplice Kamnik, Kranjsko.
Odpre se dne 1. majnika.
prvi zrdavnik.
Prospekti se na zahtevo dopošljejo.
(867—1)
-»X- mizarski mojster m0F Dunajska cesta št. 16 LJUBLJANA   Dunajska cesta št. 16
se priporoča (831—3)
v izvrševanje vseh v njegovo stroko spadajočih del
1»«» na|nl£|ifa cenaH.
Istotam se proda po primerni ceni oprava za 2 spalni sobi, nekaj jedilnih miz itd.
St. 13.044 m%  _ m (898)
Razglas.
V ponedeljek, dne 14. aprila, dopoludne ob lO. uri, vršila se bode v tukajšnjem skladišču postaje južne železnice
pilili pa dni 5
proti gotovi plači.
Koruza se bode prodala za vsako ceno.
Dražbeni pogoji se bodo naznanili kupcem pred pričet-kom dražbe.
Mestni magistrat v Ljubljani
dn6 11. aprila 1902.
Naznanilo.
Usojam si cenjenemu p. n. občinstvu naznaniti, da sem
glasovirski salon.
rlam»«»'w4z~fS najbolj renomiranih dunajskih tvrdk so v zalogi.   Za plu-imam poseben oddelek.   I"i*ocla|anm ali ~w na|em da|em
tudi cenene nove in obrabljene glasovirje.
Z velespoStovanjem (836—3)
ubiralec glasovirjev filharmoničnega društva, zapriseženi cenilec c. kr. okrajnega sodišča v Ljubljani,
riorijanske ulice št. -4=2.
m
Naznanjam, da sem prevzel od „Narodne Tiskarne" v Ljubljani v izključno razprodajo Jurčičeve zbrane spise, potem letnike in posamezne te-vilke »ljubljanskega Zvona m vse one knjige, katere so izle v založbi „N£rodne TIskarne". — Te knjige so:
v.
Josipa Jurčiča zbrani spisi, zvezek I. do XI., broširan a 60 kr., elegantno vezan k 1 gld.
„ljubljanski Zvon", letniki II., m., V., VI., broširan a 3 gld., vezan v Bonačeve platnice a 4 gld. 20 kr.; — letniki VIL in VIII, broširan a 4 gld., vezan v Bonačeve platnice a 5 gld. 20 kr.;
— letniki od IX. do XVIII., broširan a 4 gld. 60 kr., vezan v Bonačeve platnice a 5 gid. 20 kr.
Posamezne številke ,,Ljubljanskega Zvona"
po 40 kr.
Zbirka zakonov. I. Kazenski zakonik, vezan k 3 gld.
Zbirka zakonov. IX Kaz. pravdni red, vezan a 2 gld. 80 kr.
Zarnikovi zbrani spisi. I. zvezek, broširan a BO kr.
Dr. Nevesekdo: ,.4000". Povest, broš. a 50 kr.
A. Aškerc: Izlet v Carigrad, broš. a 20 kr.
Tnrgenjev: Otoi in sinovi. Roman, broširan a 50 kr.
— Štiri novele, broš. k 20 kr. Beneš-Tfebizskv: Blodne  duše. Roman,
broširan a 70 kr. L ef e b v r e: Pariz v Ameriki, broširan a 50 kr. Stat nominis nmbra: Časnikarstvo in
naši časniki, broširano a 40 kr. Tolstoj: Dva romana, broširana a 70 kr. J e 1 i n e k ; Ukrajinske dume, Povest, bročiranu
k 15 kr.
Halevv: Dnevnik, broširan a 15 kr.
— Razne pripovedke,   broširane a 40 kr.
— Dve povesti, broš. a 25 kr. Theuriet:   Undlna.  Povest, broš. a 20 kr. A. Trstenjak: Slovensko gledališče, broširan izvod a 1 gld.
Jurčič: Listki, broš. k 15 kr.
— Gregorčičevim kritikom, broš. k 30 kr. Avstrijski patrijot: >rPartelwesen der
Slaven", broširano a 5-' kr.
Po znižani ceni priporočam: Fran Kocbek, Pregovori, prilike In reki. Prei 50 kr sedai
samo SO kr. ' s . ...
Sprejemam tudi naročila na vse modne žurnale, na vse do- ?i mače in tuje časnike ter knjige. /ji
- ScliT^entiier
knjigotržec
V Ljubljani, Dvorni trg štev. 1.
06
Tržaškelinoleum-preproge, dolge šotne & inf Ipfrjonprjii preproge in predloge k umivalnikom 3£ Ml 11. I\l lo|JCI JU.
Menjava stanovanja
Želim svoje, iz 4 lepih sob, velike kuhinje in obilih pritiklin obstoječe stanovanje (na Ressljevi cesti) zameniti za manjše (dve veliki ali tri majhne sobe) do 1 maja. lato mora prisojno kakor tudi lično biti. (800—3) Ponudbe pod ..Menjava stanovanja 380" poste restante Ljubljana do 20. aprila.
Nihče
naj ne zamudi zglasiti se radi prevzeija agenture za neko najstarejših menjalnic in sicer za spečavanje postavno dovoljenih državnih in posojilnih srečk proti plačevanju na obroke. Najvišja provizija, predplača, eventuelno stalna plača.
Ponudbe pod šifro „E. O. 8711" naj se pošiljajo na Haasenstein & Vogler, Dunaj. (806—1)
Najboljše črnilo sveta.
Kdor hoče obutalo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje a amo
Fernolendt čreveljsko črnilo;
za svetla obutala samo
FernoMt creme za naravno nsnje.
Dobiva se povsodl.
C. kr.fppriv.
tovarna ustanov. 1.1832 na Dunajl. Tovarniška zalog-a: (103—14)
Dunaj, I-, Schulerstrasse st. 21.
Radi mnogih posnemanj brez vrednosti pazi naj se natančno na moje Ime
St. Fernolendt.^
Tažno za bolne na želodca!
Kadar komu na tekne Jed, pri želodčnih nadlogah, pri slabosti, glavobolu vsled slabega prebavljanja, pri želodčni slabosti, pri nerednem probavljanju Itd. pomagajo takoj
Brady-jeve želodčne £* kapljice.
.\tt prodaj v vseh lekarnah. BBI Na tisoče zahvalnih In priznalnih pisem I BB1
Cena steklenici s podukom, kako jih rabiti, 40 kr., večje 70 kr.
Centralna zaloga: SD. Ma>s-a»«ly, lekarna „pri
ogerskem kralju", Dunaj, I, Svari sa pred ponarejenimi Izdelki, (2435—11) pristne marljaceljske kapljice morajo   - „ Imeti ,,varstveno znamko" in podpis CiMMUVf
SUCHARD
grand prix
Pariš 1900.
Heblovana soba I
s posebnim vhodom se odda. Rimska cesta št 5, L, desno.
Ovratniki manšete, srajce
V vseh omikanih državah registrovana
Levova znamka
Me prodaja se na drobno.
Oobiva se v vseh najboljših trgovinah z gosposkim, modnim in platnenim blagom.
M. Joss & LOwenstein
c. kr. dvorni dobavitelj (864-1) v Pragi VII
Deske in tramove
kupuje po ugodni ceni in proti takojšnjemu plačilu (293-19)
Anton Deghenghi
lesni trgovec „pri lipovcu"
v £jubljani, Dunajska cesta.
Velikanska pesa
kraški zgodnji grah in pritlikovec
kakor tudi zanesljivo kaljiva
vsakovrstna semena
pri (368—10)
Petru Lassnik-u v Ljubljani
Marijin trg st. I.
Moja pristna kolinska voda, destilovana po izvirnem receptu iz-najditelja, mojega pradeda, Je znana  v vseh   delih  na  zemlji, pod naslednjo, postavno deponirano znamko:
Kolin.
Ivan Marija Farina JtLlichs-Platz št. 4.
Patentovanl zalagatelj Nj. Apost. Veličanstva Frana Josipa I., cesarja avstrijskega In kralja ogerskega, kakor mnogih drugih cesarskih in kraljevskih dvorov.
Lekarni Pleeoll, Mayr, drogerija 14 a ti e, dalje H. Menda, Alojzij l*ersehe, Id. 11 u lir. (2788—8)
Št. 10.823.
Volitveni razpis.
(819-2)
V smislu § 17. občinskega volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano, daje se na znanje, da se bodo letošnje dopolnilne volitve v občinski svet vrSile
v veliki dvorani »Mestnega doma« na cesarja Jožefa trgu in da bode volil:
dne SI. aprila lil. volilni razred * dne S3. aprila II. volilni razred s dne S JI. aprila     I. volilni razred;
vselej od osmih zjutraj do ene popolndne.
Tretji in drugi volilni razred bodeta volila v dveh oddelkih in pripadajo prvemu oddelku volilci od A—L, ki bodo imeli dohod na volišče po stopnjicah od Streliških ulicah, drugemu oddelku pa volilci od M—Ž, ki bodo imeli dohod po stopnjicah nasproti mestnej ledenici.
Ako bode treba ožje volitve, vršila se bode dan po prvi volitvi, to je dne 22., oziroma 24. in 26. aprila t. 1. ravno tam kot prvotna volitev in tudi od osmih zjutraj do ene popoludne.
Iz občinskega sveta izstopijo letos nastopni gospodje občinski svetovalci, in sicer izmed izvoljenih:
a) iz III. volilnega razreda:
Jakob Đimnik, Ivan Eenda, Josip Frosenc, Ivan Tosti, Josip Turk;
b) iz II. volilnega razreda:
Anton Gol še, dr. Lovro Požar, Anton Svetek;
c) iz I. volilnega razreda:
dr. Karol vitez Bleiweis, Fran Grošelj;
Med letom je umrl občinski svetovalec, c. kr. notar Ivan CrOgOla, ki je bil
1. 1900. v I. volilnem razredu izvoljen na dobo treh let, in se je odborništvu odpovedal občinski svetovalec, odvetnik dr. Matija Hudnik, ki je bil tudi v I. volilnem razredu izvoljen lani za dobo treh let.
Voliti bo torej v III. razredu pet, v II. razredu in v I. razredu štiri občinske svetovalce in sicer v III. in II. razredu vseh osem na dobo treh let, v I. razredu pa dva na tri leta, po enega pa na dve in na eno leto.
dne 22. marca 1902.
ZVaaf
irlxnano na|bol|Mi
jekleni plugi "'..IMl
D ran o ** travnike ln sa mah, DlCftllO elenkaate In diagonalne
Krožčasti ali gladki jekleni poljski valji
Sejalni stroji „Agricola"
Originalni američanski za travo, deteljo in žito
Grablje za seno in žetev, obračala za seno Patentovani sušilni pristroji
sa sadje, zelenjavo itd.
Stiskalnice za grozdje in sadje
kakor tndi za vse namene
Mlini za aadje in grozdje
Stroji za mečkanje grozdja
SjaT" Samo deluj o če ~Ssj
patentovane trtne brizgalnice za uničevanje grintovca in krvnih uši
„SIlPjTONIA" Prenosljive štedllnokotlene peči Parilniki za klajo
Mlatllnioe
spatento-vanim
vrtilnim krožnim mazilni-kom za gonitev
z roko, vitlom (geplom)
ali
s paro
Vitli (gepli) ^S±^^.
Najnovejše čistilnice za žito Izbiralniki. Strgala za koruzo Slamorezni stol
s patentovanim vrtilnim krožnim mazilnikom
Mlini za debelo moko. Rezalnice za repo Stiskalnice za seno in slamo
za ročno gonitev, stoječe ali prevozne, in tudi
vse druge gospodarske stroje
izdelujejo ia dobavljajo v najnovejši odlikovani konstrukciji
PH. MAYFARTH d C o.
c. in kr. izključno patentovane tovarne gospodarskih strojev, železolivnice in parno fužine
Ustanov. 1872.   Dlinaj, I 1/1, TaborstraSSe Št. 71.    750 delavcev.
Nagrajena z več kakor 450 zlatimi, srebrnimi In bronastimi kolajnami na vseh večjih razstavah. Natančni katalogi in nebrojna prisnalna pisma gratis. Zastopniki in preprodajalci se iščejo.
Lekarna   pri orlu"
v M<J*al»lJi
Lastnik M. Mardetschlager, lekarnar in kemik
priporoča:
•O
o o o
a a> -S
*<=>n
V% i S a » ' K'^S^V*"
.■o0" 0-u a **mm ° m 8 T aH ^ ^-S >-g5 -»"""5 g,* g-tS " j
« Cfl ■      - S •"«•« i
Bi -
i M\4
I Id
•Z ^25 I S .2 S > *
|V CO m
i a    • •
i lgf i šh
Stari trg št. 2L
Glavni trg
št 6.
Pekarija in slaščičarna
Jakob Zalaznik
Prodaja moke
In raznovrstnih živil. Prodaja drv in oglja.
Stavi trg -tov. 32. «11*111111
Sukneno blago
za moške obleke
po najugodnejši ceni
priporoCa ]
R. Miklauc
Ljubljana, Špitalske ulice št. 5.
16
sli *t. 311
L. Krema-
Solidna in ceaa izdelava alik vsake velikosti. lElo.br: na Sv. Petra cesti, v PreBeraorih
ulicah in ▼ „Zvezdi".
Največja zaloga navadnih do najfinejših
otroških vozičkov
In navadu do najtinejSe
ž? i t\ \
M. Pakič
I_iji3."bl3a.xiGL. Neznanim naročnikom se pošilja s
P0V2tti«n.
i   Josip Reich ►
4 likanje inkna, bairarija in > J kemična ipiralnica na par £ 4  Poljanski nasip — Ozki ulici it. 4 r>
d ae priporoča am vsa v to stroko spadajoča k J dala. [
* streiba to&na. — Cene slaka. ^
Ljubljana, Židovske ulice štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega Izdelka za dame, gospode In otrok« Je vedno na Izbero.
Vsakerana naročila izvršujejo se točno in po niski ceni. Vse mere se shranjujejo in saznamenojejo.  Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati.
■■■■■■■■■■■■■■■
zalogo klobukov
najnovejše fazone priporoča po najnižji ceni
Blaž Jesenko
rjubljana, Stari trg St 11.
Avgust Reprč, sodar
LJubljana, Kollzajaka ulica stav. !8
("V Trnovem) 16 izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstne
ffST sotle ~SWJ
po nsjnlajln cenah.
Kupuje in prodaja staro vinsko posodo.
Ign. Fasching-a vdove
ključavničarstvo
Poljanski nasip it. 8 (Relchova hlia)
priporoča svojo bogato zalogo
stedilnih ognjišč
najprlprostejših kakor tudi najfinejših, z Solto medjo ali mesingom montiranih za obklade a pečnicami ali kaMami. Popravljanja hitro In po ceni. Vnanja naroČila se hitro izvrše*.
U urarski pomočnik
z orodjem Išče stalnega mesta.
Ponudbe pod: Z. K., Travnik, via Rakek. $61—2)
JI ovo urejena
prva hrvatska tovarna žaluzij, rolet, lesenih in železnih zatvornic (žaluzij) in kartonažev
Gr. Skrbić
Ilica 40 Zagreb Ilica 40
ustanovljena 1889
priporoča svoje iia glasu solidne« točne i u cenene
domače proizvode.
odlikovane z največjimi
odlikovanji. (288—6)
Moderni stroji! Brez'konkurence!
Ceniki gratis in franko.
Popravila točno in ceneno.
w $obiva se povsod po Slovenskem in jCrvatskem. -»
M
U
> M
-«9
al
I
i
i
I Z L lil
i W)
i j i-• I '
H
nI j
lil j
i. i lil
m
m ■. i
i!
i;
i i
I * I
1 *
i * i
H
lil
aa a«
s
I
Popolna oprava
za špecerijsko prodajalno
proda se zaradi opustitve trgovine na Tržaški cesti st. 47 v Ljubljani.
Tudi je na prodaj l798
poital z
za prodajalno.
Govori, poje in se smeje v vseh
Kdor hoče v resnici dobro črno ali mlečno kavo piti, poskusi naj novo pristno domačo
kavino primes v prid družbi sv. Cirilia in Metoda
ki je izmed vseli najboljša ter Jo izdeljuje domača
(818-3) Prva Jugoslovanska tovarna za kavine surogate v Ljubljani.
Orammopho
je najbolj*, svetovni arovorllnl apara!
SliSi se na 300 m daleč. Cena 25, 40, 60, 125 gld
Grammophon-Riitomat
660-::
v katerega se vrže 10 vin, je najboljši vir doh' kov aea. gostilite. Cena 120 in 130 g<! Jako lepo se čuje v daljavo, zlasti na proste Pleeee Iz irdrga arumlja v veliki izberi tudi slovenske, ima zmirom v zalogi
Rudolf VVeber, urar
Š&fl aalalf nna,  Sturl   «»-«1 S
2£lLS2. Toplic« n« Kranjcem.
Dolenjsko, železniška postaja Straaa-Topllee.
SeoEona ««1 1. maja do 15. oktobra.
Temperatura, od g. dvor. svet. prof. dr. Lud w i ga na Dunaja analizovanega vrelca je 37" C, enako vpliva kakor Gastin ali Pfaffers v Švici. Bazen. Oiieljece močvirne in blatne (lažne) kopeli. Novozgrajena zdraviliška hiša z jedilno, blljardao in čitalnično sobo. — Udobne sobe za tujce cd 1 K višje. — Prostor za tenis-igre in kegljišče. — Prekrasni naravni park. — Prospekte dopoSilja brezplačno
(876-i) zdraviliško ravateljstvo.
^niTi
•m
Rezervni zaklad:
okroglo 350.000 kron.
Stanje hranilnih vlog:
15 milijonov kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
Mestnem ti-gjTj:
iven rotovža
»prejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12 nre do-polndne in jih. obrestnje po 4°/0 ter pripisoje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitaln. Rentni davek od vložnih obresti plačnje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračnnila
vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg1 lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem In vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči slasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar malo-letnih otrok in varovancev.
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Poštno-hranilnične sprejemnioe se dobivajo brezplačno. ~g£2Q (13-15)
HFo.3or I Kam?
K Ivanu Godcu!
Slavnemu p. n. občinstvu uljudno naznanjam, da sem o tvoril
gostilno
v Slomškovih ulleali v lslsl s> Vlneenelja l'amernika st. iO, nasproti
mestne elektrarne. — Točil bodem izborna dolenjska, Istrska in štajerska naravna vina od Jožefa Lavriča, kakor tudi puntigamako mareno pivo.
Moja obče znana dobra knltlnja z gorkimi in mrzlimi jedili je vedno na razpolago. Pri gostilni se nahaja tudi lep, velik in senčnat vrt. Od sedaj naprej bode vsako nedeljo in praznik plesna veseliea.
Za mnogobrojni obisk se priporoča (811-2)
K sezoni
K sezoni
22 sa
< 3 O *r
4?
priporočam svojo bogato zalogo pu«k aejisevejstn sistemov in najnovejše vrate, revolverjev itd., vseh pripadajočih rek v lat to v in —»nnielje, posebno pa opozarjam na
MaT" trocevne puške ~W&&
katere izdelujem v svoji delavnici in katere se zaradi svoje lahkote in prirofinosti vsaknsm najbolje priporočajo.
Ker se pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu sa mnogobrojna naročila ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče naroebe in poprave točno, solidno in najceneje.
Z velespoStovanjem (ia>—loj
Fra« SevČik, puškar ▼ Ljubljani, v Židovskih ulicah.
00
listni angleški in amerikanski raketi, žoge in ""j* 1 nI lAricnprill obutala za tennisove in nožne žogovne igre      MM L l\l lu|JCI JU.
SH§«- v Škofji £oki.
(871—1)
Odprt od 1. aprila do 1. novembra.
It       Lepe, Bračne sobe. i$* ^vrstna kuhinja in pijače. & Pazljiva postrežba. f$£ Omnibus pri vsakem vlaku celo leto. $ft> Vozovi (eno dvovprešnij ja poslovno vožnjo po okolici. ffc Cene smerne.
šivalni stroji
V&T so najboljši. *SU
To sliši sicer kupec o vsakem izdelku in od vsakega agenta, ki navadno niti ne ve, kako se upelje nit v Šivalni stroj, tem manj, kako isti Siva, toda jaz sem se v dveletnem svojem poslovanju v Pfaffovi tovarni za Bivalne stroje, kakor tudi v raznih tovarnah NemCije in Avstrije uveril, da se ne dela z nobenim drugim strojem tako natančno, kakor s Pfaffovim.
stroji {*ela^° c-el° ^° 10^etni ****
1 Jg^ŠM* .H&g&fš:
Pfaffovi Pfaffovi Pfaffovi
šivalni šivalni šivalni
Vlhee naj ne zamudi pred
Se vedno brez&umno.
i     ■; so nepresegljivi za domačo
SlrOJI   rabo in za obrtne namene.
x    -j so  posebno pripravni za
SlrOJI    umetno vezenje ter se
poučuje brezplačno
Pfflffnvi šivalni Qtroii se prodajajo z enomesečno r-TaTTOVI  ol Val m  Stroji    p08kuSnj0 ter s pismenim
jamstvom za 10 let.
nakupom ml oarledati Pfaflove šivalne stroje.
(170—13)
»j ne zamudi preti iiuhii|iuiu ti uf irumi i iuiioi «- simiur
Zalop Pfaffovih šivalnih strojev v Ljubljani, Sv. Jakoba trg
F. TSCHIIMKEL.
Popravljajo se vse vrste Šivalnih strojev in koles najcenejše
Svojo bogato zalogo
vsakovrstnih "X<+ najnovejših
konjskih oprav
priporočam slavnemu občinstvu tu in na deželi po zelo znižani ceni.
Dalje imam v zalogi tudi jermena za stroje.
Stare obrabljene konjske oprave jemljem v račun, ter sprejemljem vsa v svojo stroko spadajoča popravila po nizki ceni. (735—3)
Josip Stupica
Jermenar In sedlar
Ljubljana, Prešernove ulice 5.
.a
h! -S
II ■
g|« m r
Si 2
(114-27)
Pneumatik
Velika zaloga
Qturifl- frannn- pristnih jos. Reit-
01 jI lil j liQII U U   |,PUCH;t^^SnraiT     hoffer sinov
skiti Peugeot-,
StefanJe koles ■■ s:—zszsezssz
Pristne švicarske žepne ure, budilke, stenske ure, verižice, prstane itd. itd. Namizne oprave (Besteck).
Najboljši šivalni stroji.
Najnižje cene ln jamstvo!
Z vsem spoštovanjem
Fr. Čuden
urar in trgovec, na Mestnem trgu št. 25, nasproti rotovža.
11
Od vseh zdravniških veščahov priporočan
Tfccbin-prepeeenee
(mlečna beljakova hrana)
najbolj naravno, prijetno in uplivno krepilno sredstvo za bolnike, okrevalce in otroke.
. Cena zavitku (V* k) 80 h. =
V vsakem zavitku so mnenja in analize naj odličnejših znanstvenih veščakov. Dobi se v vseh lekarnah in slaščičarnah, kjer pa teh ni, naravnost v tovarni.
Usak dan se razpošilja na deželo.
Kadar se naroče 4 ali več zavitkov, pošlje se naročeno blago franko na vsako poštno postajo proti poštnemu povzetju. — Zahtevajte brošuro gratis in franko, katero Vam dopošlje :
Tovarnas
M. Čabek sin, Dunaj, X. Laxenburgerstr. 28,
(570—6)
I
Otvoritev pleskarskega obrta.
"€Ja«y-
Slavnemu p. n- občinstvu in preč. duhovščini v Ljubljani in na deželi vljudno naznanjam, da sem z dnem ». aprila letos otvorll
v CJc5po5K,b ulicarj |tet>. 10
novo pleskarsko delavnico.
Zahvaljujoč se sa obilno zaupanje, ki se mi je doslej izkazovalo G kot mnogoletnemu poslovodji pleskarske tvrdke J. Cotman v Ljubljani, prosim, da se mi isto tudi nadalje nakloniti blagovoli kot samostojnemu obrtniku. Zagotavljam vse p. n. naročnike, da jim bodem vselej postregel s solidnim in trpežnim delom po najnižji ceni.
Z veltspoBtovanjem
(883)
Anton Otorepec
pleskar, lakirar in napisni slikar v Ljubljani.
a
Življenska zavarovalnica v Gotha.
Stanje zavarovanj dne 1. februarja 1902: (405-4)
810    milijonov mark. Bančni fondi 1. februarja 1902: 267v«        „ „
Dividenda v letu 1902: 30 do 135% letne normalne premije, po starosti zavarovanja.
K pristopu vabi zastopnik v Ljubljani Erf      IVI3lil*
Siuli scKundarij deželne bolnišnice in a$i$tent porodniškega in ženskega oddelke
JfL med.
3van Oražen
ordinira dopoldan od pel 9. do pol 10. ure in popoldan od 2. do 3* ure
v £jubtjani
Idolfove ulice št. 12, I. nadstropje.
(784—3;
urad.
Zaloga strojev in železja.
==ee SCHNABL & Co., TRST. isss
A/v*- Zastopstvo in zaloga vzorcev: w
Ljubljana, Dunajska cesta št. 32.
Glavni zastop želežja in tovarniških strojev.
Naprava obrtnih podjedb vsake vrste.
TTLŠtsilgicijgL strojev in pa,xni±s. Isotlcv.
Motori na plin, bencin in petrolej sestava ,,Otto".   Motori na plin in vodno moč. Naprave električne luči. Napeljave električne moči. Vodne naprave itd. Naprave za centralne kurjave in ventilacije.  Naprave kopališč, klosetov itd.
Zaloga cevij xa vodo, plin in pav.
Materijal za stavbišča.
Stroji vseh vrst. Vodne sesalke vseh sestavov. Odri za stroje in kotle. Pripadki. Kovine. Predmeti iz gome. Železne traverze in kolesa. Cement „Portland" in „Roman". Olje za kolesa in masti.
V obče vsi predmeti za obrtna podjetja.
Tvrdka je izvršila dosedaj nad
14 žag za obdelovanje lesa in pripravljanje
dog.
36 vodnih napeljav. 17 tiskarn in kamnotiskarn. 13 mehaničnih delavnic. 31 podjetij za čiščenje in pečenje kave. 7 naprav za izdelovanje praha proti mrčesom in drog. 16 naprav za kurjenje z gorko vodo in s parom.
12 sladčičarn, pekarn, tovarn za biškot in
konfete. 33 napeljav električne luči.
V ta namen je bilo postavljenih 161 motorje
lej in 65 parnih strojev.
200 obrtnih naprav, med kojimi:
Kakor tudi: Tovarne za kože. Tovarne za obleko itd. Perilnice in predilnice. Tovarne za parafin in cerezin.
„       „ sardine. Mline.
Podjetja za napravljanje soli. Tovarne za izdelovanje zamažkov. Stiskalnice olja Naprave za vodno silo. Tovarne za šumeče vode. Distilerije.
Podjetja sa Čiščenje in nakladanje žita.
(634-6)
Važno!  s» Važno!
gospodinje.trgovce. živinorejce.
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zalliča, cvetja, korenin« Itd. tudi po Knelppu, ustne vod« In zobni prašek, ribje olj«, redilne In poslpalne mok« za otrok«, dišav«, mila in sploh vs« toaletne predmete, Ul*fra(irnr aparate in po-trrhirinr, klrurgična obvezlla vsak« vrst«, sredstva za d«slnf«kciJo, vosek In past« za tla Itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma In konjaka. — Zaloga svežih mineralnih vod In sollj za kopal. 15
Oblastv. kouc«s. oddaja strupov.
Za živiliisrefee
posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, toliter, enejan, kolmoz, krmilno apno I. t. d.
Vnanja naročila izvršuj* o se točno in solidno.
9£28en|a Anton Kane
Ljubljana, Selenburaove ulice St. 3
Franja Mersol ag;
priporoča svojo bogato zalogo pHčatlh ln if^rfionlh ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin, tar
raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. Monograml in ris arije se ▼ poljubnih bojah in slogih vvezujejo na vsa-keršno blago. — Zunanja naročila ae izvršujejo točno in ceno.
Alnmi l/rgp7mor prodaja in izposojevalnica glasovirjev
filUJLlj IViabLlIlGI Ijubljana, St. Petra cest
in harmonijev
cesta fiteT. 6.
Največja zaloga glasbenega orodja. Zastop dforne tvrdka bratov Sfingi na Dunaju.
Ubiralec glasovirjev v glasbenih zavodih: ,,Glasbena Matica" tar „Filharmonlčno društvo" v Ljubljani.
Lastna delavnica za popravljanje.
Fran Bergant t
Ljubljana, Sv. Jakoba trg št. 6 [
nasproti cerkve sv. Jakoba
priporoča svojo *
špcerijstoin flelitslesno j
Na debelo.
2fa drobno.
a»a» « c 11 alltete s
Doma žgana kava.
Šunke in salame.
Garantirano pristen rum, konjak, ruski čaj ter
raznovrstna južna vina. j
ZEZorošIs:!
rimski vrelec
najfinejša planinska kisla voda, Izkušena pri vsakem nahodu, posebno otroškem, ob slabem probavljanju, pri boleznih na mehurju In ledvicah. (16-15)
Dobiva se v večjih Specerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. Zastopstvo Fr. Kejnlk, IJnhljana, Pred škofljo št. «9.
m
Veliko zalogo najnovejših
kostumov za dečke
priporoča (894-i)
Blaž Jesenko
v Ljubljani, Stari trg.
i Rokavice
iz tkanine, glace in pralnega usnja
dobre vrste
kakor tudi (2626—39)
kožice za snažiti
v različni velikosti po nizki ceni pri
Alojziju Persche
Pred škofijo 22. |J
o u
3 O O *
o o o\
O ° C n0°C00°
o o o o Oooc0
-e co0!fo0oc
C
o o
i C o o Qc\
Kot
dobrota
za vsako družino se izkazuje uporaba =
Kathreiner-Kneippove\£ • slad ne Kave.
Nobena skrbna gospodinja naj se ne pomišlja dalje uvesti to zdravo pijačo.
Najbolj priporočna primes in najboljše nadomestilo za zrnate kavo.
Kathreiner-Kneippova sladna kava se dobiva pristna samo v izvir-,^^nih zavojčkih z varstveno znamKo ^^^»župnik Kneipp. in imenom =
5$o0o0 00j
iC*0C° °   ° -
eH *>v -° o o *
-^i o o o O i
.o c o c 5
*roo'0°0.
o
f-s. F*0 O
6
Varst. muka: Sidro.
LINIMENTCAPS.COMP,
iz Rlehterjeve lekarne v Hra«;!
priznano izborno, bolečine tolažeče mazilo; po 80 h., K 1 '40 in K 2"— se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupu tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v zaklepnicah z našo varstveno znamko „sidro" iz Richterjeve lekarne, potem je vsakdo prepričan, da je da je dobil originalni izdelek. (2622—20) Klehterjeva Irkama pri zlatem levu
v Pragi, I. Elizabete ceota 5. |>
			
			
	rasa |||81	š	Si
Iz lekarne
B. FRAGNER-ia v Pragi
je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero ohrani rane čiste in varuje vnetja in bolečine manjša ter hladi.
V puslcah a 35 kr. in 25 kr., po pošti 6 kr.
ve:. Eazpošilja se vsak dan.
Ako se vpošlje naprej gld. 158, se po&ljejo 4/1 pušice, ali za gld. 168 6/2 puSic, ali za gld. 230 6/1 puSic, ali za gld. 248 9,2 pušic franko na vse postaje avstro-ogrske monarhije.
Vsi deli embalaže imajo zraven stoječo zakonito de-ponovano varst-veno znamko. G-lavna zalogra:
B. FRAGNER, c. in kr. dvorni dobavitelj
lekarna ..pri ernem orlu"
Mala strana, ogel Nerudove ulice 203. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske.
V Ljubljani se dobiva pri gospodih lekar-jih: C. Piccoli, U. pl. Trnkčczv, M. Mar-a detschlager, J. Mayr.
^^b^ ^^b*        ^^a- 6^b b^h*    ^^^^^^ b^b o«) a«) aa^ bb^ bb^ bb) bb^bb^ bb^ a^s* b^b^ b^b b^b b^i b^b^ b^b b^b. bbS bb) b^b bb) a^^ a^^
„1{ Amerikancu !"
je geslo v Ljubljani za domačine in tujce.
To je namreč dne 1. marca t. I. otvorjena
nova trgovina v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 4.
Tam bode v zalogi raznovrstno a q ^ S "t
blago za dame, svilnato, t pa zlasti obuja W7-u)
tttZ£&&tiS& zal°2a Preprog
,r .1™ Ji•       i    • • i. • • ?        ",08ata izber in čudovito nizke cene nad-
v dosedaj neprekosm izberi in ceni.      $     kriljnjejo vse, kar se je kedaj videlo.
Nihče naj ne zamudi ogledati si ob priliki prave znamenitosti v izlozbnih oknih.
Isdaintftlj in odgovorni uradnik; Dr. Ivan Tavftar,
Laatnina in tisk sNaroan« tUkarn««
12
5