Poštama piadaa» v gotovini. 58. V Ljubljanij dne 25. junija 1926. Letnik YIIL Kraljema Srbov, Hrvatov URADNI in Slovencev. ljubljanske in mariborske oblasti. Vs elbina. s 248. Zakon o izpremembi člena 289. finančnega zakona za proračunsko leto 1926./1927. 249. Odločba, s katero se določajo ali znižujejo nekatere minimalne stopnje uvozne tarife v predlogu zakona o obči carinski tarifi. 250. Navodilo o enotnem uporabljanju odločb e pod št. 249. 251. Odločba o razvrstitvi začasnih poštnih sprevodnikov. Razglasi osrednje vlade. Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti. Razglasi velikega župana mariborske oblasti. Razglasi vojaških oblastev. Razglasi drugih uradov in oblastev. — Razne objave. Zakoni in kraljevske uredbe. 248. Mi A le 1* s Etn cl en? 1., po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev, proglašamo in objavljamo vsem in vsakomur, da je sklenila narodna skupščina v XCYI1I. redni sejii, ki jo je imela dne 8. junija 1926. v Beogradu, in da smo Mi potrdili in potrjujemo Zakon o izpremembi člena 289. finančnega zakona za proračunsko leto 1926./1927.,* ki se glasi: Člen 1. Člen 289. finančnega zakona za leto 1926./1927. se izpreminja ter se glasi: Za siromašne po invalidskem zakonu se smatrajo one osebe, ki ne plačujejo na leto skupaj več nego Din 20— osnovnega neposrednjega davka: na zemljišče brez desetinske povprečnine, na zgradbe, na trgovino in obrt, na glavnico in osebno delo. Dohodnina spada v cenzus Din 20-— samo, če niso dotični invalidovi dohodki zavezani nobenemu tukaj omenjenemu neposrednjemu davku. Člen 2. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa ima od dne 1. aprila 1926. Našemu ministru za finance priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo. V Beogradu, dne 15. junija 1926. Aleksander s. r. Minister za finance: dr. Ninko Perič s. r. Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde: M. S. Gjuričič s. r. Predsednik ministrskega sveta: Nik. T. Uzunovič s. r. (Podpisi ostalih ministrov). * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 18. junija 1926., št. 136. (XXXVII. — 1926.) -------—«..»-------- Uredile osrednje vlade. 249. Odločba ministrskega sveta, s katero se določajo ali znižujejo nekatere minimalne stopnje uvozne tarife v predlogu zakona o obči carinski tarifi." Ministrski svet je odločil v seji z dne 18. junija 1926. na podstavi člena 15. v predlogu zakona o obči carinski tarifi z uvoznimi in izvoznimi carinami, ki je stopil v veljavo dne 20. junija 1925.: I. Minimalne stopnje carin iz naslednjih tarifnih številk uvozne tarife v predlogu zakona o obči carinski tarifi, ki je stopil v veljavo dne 20. junija 1925., se določajo, odnosno se znižujejo na naslednje stopnje: . Carina Tar. Minimalna št. Imenovanje postavka dinarjev 169 Premog: 100 kg 2. Kameni premog, uvožen pri srb-sko-hrvatsko-slovenskih pristaniščih ............................ prosto 186 Navadno milo, trdo ali mehko, v testu (pasti) ali prahu.......... 60 P r i p o m b a. Na navadno milo v obliki toaletnega mila ali v kosih, ki so razdeljeni s prešanjem v take oblike, ali vobče v zavojih za nadrobno prodajo, se ne pobira ob uporabi minimalne tarife noben dodatek. 241 Antimonov oksid in barve z osnovo antimonovega oksida .... 30 250 Lakovi pokosti (firneži) — smole, raztopljene v terpentinovem olju, rudninskem ali smolnem olju, pokosili (firnežu), acetonu, alkalijah in drugih raztopilnih sredstvih; asfaltov lak, raztopine asfalta ali asfaltu podobnih mas v rudninskem ali terpentinovem olju, prav tako raztopine katrana iz kamenega premoga v lahkih ogljikovodikih: bencinu, ligroinu, fotogenu; raztopine barv in voska; japanski lak, sikativi, bru- nolin............................... 80 3 Dodatek na merceriziranje se znižuje ob uporabi minimalne tarife od 60 % na 50 %. * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 19. junija 1926., št. 137. (XXXVIII. — 1926.) 3 Opazka k tar. št. 276. Carina Tar. * T V Imenovanje Minimalna št. postavka dinarjev 100 kg 279 Tulj, bobinet in njima podobne tka- nine: 1. Gladki .......................... 250 P r i p o m b a. Ob uporabi minimalnih postavk na blago iz te številke, ki je samo s preprostimi šivi obrobljeno ali ima druge preproste obrobke, se pobira dodatek 15 %, če pa je tudi,drugače obdelano, se pobira dodatek 100 %. 281 Bombaževe čipke, izdelane na stroju 1200 2 Ob uporabi minimalnih postavk na odrezke tkanin do 4 m dolgih se ne pobira dodatek na določeno dolžino. 3 1. Ob uporabi minimalnih postavk se znižuje dodatek za merceriziranje od 60 % na 50 %. 5. Ob uporabi minimalnih postavk se pridatki volne in pridatki svile, ki ne presezajo 5 % skupne teže, ne jemljejo v poštev. 537 Pločevina iz železa in jekla: 2. Prevlečena: b) s činom (bela pločevina) . . . 7-50 4. Valovita, prešana, prirezana, upognjena, preluknjana in žgana: a) sirova, tudi dresirana ali de- kapirana 14 649 Stalni in premični lokomobili, trak- torji, parni valjarji 14 653 Kmetijski stroji: 1. Mlatilnice: b) težke 1000 kg in manj . . . 15 655 Šivalni stroji in njih deli .... 15 657 Stroji za tekstilno industrijo: 1. Statve prosto 2. Predilni stroji . . prosto 3. Ostali prosto li. Ta odločba stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah», ter velja do nadaljnje naredbe. V Beogradu, dne 18. junija 1926.; C br. 26.900. Predsednik ministrskega sveta: Nik. T. Uzunovič s. r. (Podpisi ostalih ministrov.) 2 Pripomba k tar. št. 317. 3 Obče opazke k V. delu. 250. Navodila o enotnem uporabljanju odločbe ministrskega sveta, s katero se določajo ali znižujejo nekatere minimalne stopnje uvozne tarife v predlogu zakona o obči carinski tarifi.* Za enotno uporabljanje odločbe ministrskega sveta z dne 18. junija 1926., C br. 26.900, dajem na podstavi člena 23. v predlogu zakona o obči carinski tarifi z uvoznimi in izvoznimi carinami ta-le navodila: I. 1. ) Ta odločba naj se uporablja na vse blago, ki sc ni do vštetega dne 18. junija spravilo iz carinskih skladišč, razkladališč ali carinskih nakladališč. 2. ) Na kameni premog, ki se uvaža iz pogodbenih držav pri naših pomorskih pristaniščih, naj se pobira poslovna davščina po členu 19., točki 2. a) a, ker je po tej odločbi prost carine samo kameni premog, ki se uvaža po tej poti. 3. ) Bombaževe preje, namotane v predencih, na vretencih, na stožcih ali pripravljene kako drugače v velikih dolžinah zlasti za industrijsko rabo, naj se zaradi tega ne ocarinjajo kakor preje za nadrobno prodajo iz tar. št. 2.76., nego kakor preje iz tar. št. 274. ali 275. po številki in obdelavi. 4. ) Škatle iz kartona in drugi zavoji, v katerih se uvažajo bombaževe preje za nadrobno prodajo, niso zavezane večjim carinam od carine na njih vsebino, razen če jih izvoznik po svoji lastni volji prijavi ločeno. 5. ) Znižani dodatki po pripomba k tar. št. 279. se nanašajo samo na preprosto obrobljanje, preproste pridatke in na šivanje, ne pa tudi na določeno dolžino; torej naj se ocarinjajo tkanine iz te tarifne številke z določeno dolžino po odredbah občih opazk k V. delu, točki 9., kolikor ni v tar. št. 279., točki 2., odločbe C br. 43.811/1925 odrejeno drugače. 6. ) Pridatki svile, ki ne presezajo 5 %• skupne teže, ne vplivajo na ocarinjanje blaga, navedenega v tej odločbi in v odločbah C br. 29.294/1925. in C br. 43.811/1925. 7. ) Ob uvozu strojev za tekstilno industrijo naj se ne zahteva več predložitev potrdil ministrstva za trgovino in industrijo in tudi ne oprostitev pri generalni direkciji carin, ker so po omenjeni odločbi taki stroji iz vseh treh točk tar. št. 657. prosti carine; vendar pa se mora v deklaraciji vselej poleg tarifnega imenovanja označiti tudi vrsta stroja ali kakšno funkcijo vrši. II. 1. ) Pojasnila iz predhodne točke pod 3.) in 4.) veljajo tudi za uporabljanje maksimalnih postavk. 2. ) Prav tako se morajo smatrati tolmačenja iz predhodne točke pod 3.) za dopolnitev prejšnjih pojasnil o tem, katere preje se ne smatrajo za preje za nadrobno prodajo; veljajo pa za vse vrste prej, ne samo za bombaževe. V Beogradu, dne 19. junija 1926.; - C br. 26.902. A .. Minister za finance: dr. Ninko Peric s. r. 251. Odločba o razvrstitvi začasnih poštnih sprevodnikov.** Gospod minister za pošto in telegraf je odredil z odločbo z dne 31. maja 1926., št. 27.610, na podstavi člena 4. uredbe o razvrstitvi civilnih uradnikov in ostalih državnih uslužbencev, po dobljenem pristanku gospoda ministra pravde z dne 2. decembra 1925., tš. 69.731, in gospoda ministra za finance z dne 10. maja 1926., št. 2541: Zvanje začasnih sprevodnikov, ki je ostalo v uredbi o razvrstitvi neomenjeno, se uvršča v kategorijo zvaničnikov, analogno zvanju pomožnih sprevodnikov iz člena 2. omenjene uredbe. * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 19. junija 1926., št. 137. (XXXVIII. — 1926.) ** «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 17. junija 1926., št. 135. ■ Razglasi osrednje vlade. Natečaj za sprejem učenk v bahiško šolo v Beogradu.* V letošnji tečaj za babice se sprejme ob državnih stroških 35 učenk iz vseh krajev kraljevine. Kandidatinje, ki hočejo biti sprejete v babiško šolo, morajo predložiti poleg svojeročno spisane prošnje, opremljene s predpisanim kolkom, te-le dokumente: 1.) krstni list; 2.) izpričevalo o dovršeni šoli; 3 ) občinsko potrdilo o državljanstvu in vedenju; 4.) zdravniško izpričevalo; 5.) omožene pismeno dovolilo svojega moža, potrjeno po pristojnem ob-lastvu. Prvenstveno se sprejmejo kandidatinje s štirimi gimnazijskimi razredi, če pa takih ni, z dovršeno osnovno šolo. Kandidatinje ne smejo biti mlajše od 21 in ne starejše od 35 let. Za vsako kandidatinjo (okrožne, sreske in občinske štipendistinje) mora pclcžiti dotično okrožje, dotični srez ali dotična občina ob vstopu v šolo pri blagajni državne bolnice v Beogradu znesek 3000 Din, ki ostane v depozitu dižavne bolnice za poznejšo nabavo potrebnih instrumentov, učil, babiške torbe, navodil za babice i. dr. Okrožne, sreske in občinske štipendistinje se morajo obvezati, da bodo službovale po dovršeni šoli v dotičnem okrožju, srezu ali dotični občini. Prijave sprejema ministrstvo za narodno zdravje do dne 1. avgusta 1 9 2 6., kandidatinje pa se izberejo do dne 15. avgusta 1926. Pouk v babiški šoli se prične dne 1. septembra 1926. Iz pisarne ministrstva za narodno zdravje v Beogradu, dne 14. junija 1926.; Z. br. 27.900. Pr. br. 24.221. 1329 3—1 Razglas, o ofertni licitaciji, na kateri se bo oddajala v zakup pravica velike prodaje tobačnih izdelkov za prodajni okoliš Krško. Po sklepu upravnega odbora samostalne monopolne uprave M. br. 11.343 z dne 7. junija 1926. se bo vršila dne 6. julija 1926. ob enajstih pri upravi državnih monopolov v Beogradu d r u g a javna ofertna licitacija, na kateri se bo oddajala v zakup pravica velike prodaje tobačnih izdelkov za prodajni okoliš Krško, in sicer za zakupno dobo leta 1926./1927. ob pogojih, objavljenih v 165. številki «Službenih Novin» z dne 23. julija 1925. Domnevna letna poraba znaša 4,375.000 Din. Kot kavcijo je treba položiti 1 %, domnevna letne porabe pri depozitni blagajni uprave državnih monopolov v Beogradu najkesneje dne 6. julija 1926. do desetih. Kdor se hoče udeležiti licitacije, mora predložiti svojo ponudbo v zapečatenem zavitku. Ponudba mora biti spisana na golici, predpisani po upravi državnih monopolov, in opremljena s kolkom za 100 Din. Ponujena cena mora biti napisana s številkami in črkami. Nepopolne in nerazločno spisane ponudbe kakor tudi one. ki niso dovolj kolkovane, se ne bodo vpo-števalo. Prav tako se ne bodo vpoštevale naknadne ali brzojavne ponudbe. Ponudbi mora priložiti vsak ponudnik potrdilo, da je sposoben, opravljati posle velike prodaje, in potrdilo, da je plačal davek za tekoče trimesečje tega leta. Oni, ki jih je katerokoli ministrstvo izključilo od licitacij, se ne sprejmejo za dražitelje. Po končani licitaciji se pridrži vsem licitantom kavcija, dokler se ne izda odločba o odobritvi zakupa. Komur ostane zakup, ta se mora v petih dneh, ko se mu priobči odobritev, prijaviti upravi, da se sklene z njim zakupna pogodba; v naslednjih petih dneh pa mora prevzeti posle velike prodaje v Krškem. Ob izročitvi ponudbe mora predložiti vsak lici-tant reverz, da je položil kavcijo za ta zakup. Pogoji in ponudbene golice za to licitacijo se dobivajo vsak delavnik med uradnimi urami pri pro- dajnem oddelku uprave državnih monopolov v Beogradu in pri oblastnem monopolnem inšpektoratu v Zagrebu. Iz pisarne uprave državnih monopolov v Beogradu, dne 18. junija 1926. Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti. U. br. 6509/2. 3—2 Razpis ustanove. Razpisujem ustanovo rajne Gabrijele R e h -nove, posestnice v Crikvenici. Obresti za prvo polovico leta 1926. se oddado dvema siromašnima osebama, rojenima na Kranjskem, vsaki po 260 Din (dve sto in šestdeset dinarjev). Prošnje naj se vlože v enem mesecu po objavi tega razpisa na naslov: Veliki župan v Ljubljani. Prošnji je treba priložiti: a) nravstveno izpričevalo; b) izpričevalo uboštva, oboje potrjeno po pristojnem župnem in občinskem uradu: c) krstni (rojstni) list. V L j u b 1 j a n i, dne 17. junija 1926. Za velikega župana ljubljanske oblasti: Tekavčič s. r. Razglasi velikega župana mariborski oblasti. S. br. 2384/1. Razpis. 3—3 Razpisujeta se službeni mesti sreskih sanitetnih referentov pri sreskih poglavarjih V Slovenjgradcu in Šmarju pri Jelšah. Prošnje, opremljene s potrebnimi svedočbami po členu 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih in pravilno kolkovane, naj se vlože do dne . „ o ß 15. julija 1 926. pri velikem županu mariborske oblasti v Mariboru. V Mariboru, dne 11. junija 1926. Vet. br. 452/26. Veliki župan mariborske oblasti: dr. Pirkmaier s. r. Izkaz o stanju živalskih kožnih bolezni v območju mariborske oblasti z dne 21. junija 1926. Opomba: Imena sreskih poglavarstev in mestnih magistratov so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami, kraji s številom zakuženih dvorcev so navedeni v oklepajih. M ehurčasti izpuščaj goved: Murska Sobota: Tropovci (Tropovci 14 dvorcev). Garje konj. Maribor, desni breg: Sv. Lovrenc na Pohorju (Sv. Lovrenc na Pohorju 1 dvorec). Steklina. • Ptuj, mesto: 1 dvorec. Svinjska kuga. Celje: Celjska okolica (Medlog 1 dvorec), Teharje (Pečovje 1 dvorec). Ljutomer: Crešnjevci (Crešnjevci 1 dvorec). Murska Sobota: Petanjci (Petanjci 13 dvorcev). Ptuj, mesto: 1 dvorec. Svinjska rdečica. Gornji grad: Luče (Podveza 2 dvorca), Mozirje, okolica (Sv. Radegunda 1 dvorec). Ljutomer: Cven (Cven 1 dvorec), Ljutomer (Ljutomer 3 dvorci). Maribor, levi breg: Svečina (Ciringa 1 dvorec). Ptuj: Cirkovci (Zgornje Jablanje 1 dvorec), Podvinci (Podvinci 1 dvorec), Sv. Marko (Nova vas in Sv. Marko po 1 dvorec), Savci (Savci 1 dvorec). Šmarje pri Jelšah: Kozje (Kozje 1 dvorec). Tuberkuloza govedi. * Maribor, levi breg: Krčevina (Petrovo selo 2 dv.). V Mariboru, dne 21. junija 1926. Za velikega župana mariborske oblasti: dr. Rajar s. r. U. br. 12.689/1. Razpust društva. Podružnica «Krščanske šole» v Polenšaku je razpuščena, ker sploh ni pričela delovati ter torej niso podani pogoji za njen pravni obstoj. V Mariboru, dne 11. junija 1926. Za velikega župana mariborske oblasti: Wrischer s. r. Natečaj za sprejem gojencev v pomorsko vojaško akademijo.* Xa podstavi člena 27. uredbe o pomorski vojaški akademiji in odločbe gospoda ministra za vojsko in mornarnico M. br. 6231/A z dne 20. aprila 1926. se sprejme v prvi tečaj pomorske vojaške akademije v Dubrovniku do 40 gojencev. Pouk v pomorski akademiji se prične dne 1. oktobra t. 1. in traja tri leta. Kandidati za sprejem v pomorsko akademijo morajo zadoščati nastopnim pogojem: 1. ) Biti morajo državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. 2. ) Sposobni morajo biti za vojaško-pomorsko službo (t. j. biti morajo popolnoma zdrhvi in dobro razviti; biti ne smejo manjši od 160 cm; njih pljuča in srce morajo biti brez napak; obseg prsi ne sme biti manjši od 75 cm, kapaciteta pa ne manjša od 6 cm; imeti niso smeli venerične bolezni; ocene njih oči morajo biti po očesnih tabelah za obe oči in za vsako oko 1; točno morajo razločevati barve; ocena ušes mora znašati za akcentuirano šepetanje za obe ušesi ne pod 6 m, za vsako uho posamezno pa ne pod 4 m). 3. ) Biti morajo dobrega vedenja. 4. ) Biti ne smejo mlajši od 17 in ne starejši od 20 let. Za osnovo izračunu let kandidatove starosti se jemlje celo koledarsko leto, v katerem se kandidat prijavi za sprejem. 5. ) Opraviti so morali v naši državi uspešno zrelostni izpit (višji tečajni izpit) na srednji šoli (gimnaziji, realki ali realni gimnaziji) ali maturo na navtični šoli (akademiji); če pa so opravili te izpite v inozemstvu, morajo predložiti potrdilo ministrstva za prosveto, da je ta izpit istovreden z izpitom v naši državi. 6. ) Opraviti morajo sprejemni izpit. 7. ) Imeti morajo očetovo ali varuhovo dovolilo, potrjeno po pristojnem oblastvu, da smejo vstopiti v pomorsko vojaškp akademijo. 8. ) Obvezati se morajo pismeno, da pristajajo na vse pogoje in posledice, predpisane s členi 54., 55., 56., 57., 58., 59., 60., 63., 64. in 65. uredbe o pomorski vojaški akademiji. 9. ) Obvezati se morajo, da bodo služili po dovršeni pomorski vojaški šoli državi kot častniki 6 let. Oni, ki žele vstopiti v pomorsko vojaško akademijo, naj se prijavijo komandantu pomorske vojaške akademije s svojeročno spisano prošnjo, ki ji prilože vse spodaj omenjene dokumente. Prošnja in priloge morajo biti opremljene s takso po zakonu, in sicer: prošnja s kolkom za 5 Din; domovnica, krstni list in zdravniško izpričevalo s kolkom po 20 Din; letna izpričevala s kolkom po 10 Din; izpričevalo o višjem tečajnem izpitu s kolkom za 30 Din; ostale priloge, pa tudi prepisi zgoraj imenovanih dokumentov, s kolkom po 2 Din, potrdila političnih ali drugih oblastev na prepisih ali izjavah pa s kolkom po 10 Din. Prošnji je treba priložiti: 1. ) domovnico ali potrdilo političnega oblastva, da je kandidat res državljan kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev; 2. ) zdravniško izpričevalo, izdano po vojaškem ali državnem zdravniku, in sicer po obrazcu, ki je priložen temu natečaju (T. priloga); 3. ) krstni list; 4. ) zrelostno izpričevalo gimnazije, realke ali navtične akademije in šolska izpričevala sedmega in osmega razreda ali ustreznih razredov dotične šole; 5. ) očetovo ali varuhovo dovolilo, da sme prosilec vstopiti v pomorsko vojaško akademijo, potrjeno po pristojnem političnem oblastvu, in sicer po obrazcu, ki je priložen temu natečaju (2. priloga); 6. ) svojeročno spisano obvezo po zgoraj omenjeni točki 8.), in sicer po obrazcu, ki je priložen temu natečaju (3. priloga); 7. ) svojeročno spisano obvezo po zgoraj omenjeni točki 9.), in sicer po obrazcu, ki je priložen temu natečaju (4. priloga); 8. ) svojeročno podpisano očetovo ali varuhovo izjavo, potrjeno po političnem oblastvu, da ni v rodbini po očetu in materi škrofuloze, tuberkuloze (jetike), božjasti (epilepsije) in tudi ne duševne bolezni, in sicer po obrazcu, ki je priložen temu natečaju (5. priloga). V prošnji mora navesti vsak kandidat: 1.) tuji jezik, iz katerega hoče opravljati sprejemni izpit; 2.) svoj točni naslov (kraj, ulico in hišno številko), srez (okraj, kotar) in okrožje (oblast, županijo, pokrajino); 3.) očetovo ali varuhovo ime in zvanje; 4.) v katerem vojaškem okrožju želi prejeti objavo za brezplačno vožnjo po železnici (ladji) in od katerega kraja do Dubrovnika II. Prošnje naj se pošljejo priporočeno po pošti ali pa naj jih izroče prosilci pri adjutanturi komande pomorske .vojaške akademije v Dtrbrovniku II. naj-kesneje do dne 15. avgusta 192 6. Prijave, ki ne ustrezajo gorenjim pogojem ali se ne pošljejo o pravem času, se ne bodo vpoštevale. Izbrane konkurente pozove komandant pomorske vojaške akademije na zdravniško-komisijski pregled in k sprejemnemu izpitu v pomorski vojaški akademiji v Dubrovniku II. Pred prihodom na zdravniški pregled in k sprejemnemu izpitu je treba dati kariozne zobe plombirati. Zdravniški pregled in sprejemni izpit se pričneta dne 22. septembra 1926. Sprejemni izpit se opravlja iz teh predmetov: 1. ) iz matematike: a) iz aritmetike, b) iz geometrije; 2. ) iz fizike in mehanike; 3. ) iz kemije; 4. ) iz zemljepisa; 5. ) iz enega tujega jezika (francoskega, angleškega, nemškega, ruskega ali italijanskega). Program sprejemnega izpita je priložen temu natečaju (6. priloga). Kandidati za pomorsko vojaško akademijo imajo pravico do brezplačne vožnje v III. razredu mešanih in potniških vlakov na vseh državnih in onih privatnih železnicah, ki so v državni eksploataciji. Do te vožnje imajo pravico kandidati tako ob odhodu na zdravniški pregled in k sprejemnemu izpitu kakor tudi ob povratku, če se odklonijo pri njima. (Vse, kar je rečeno o vožnji po železnici, velja tudi za vožnjo po ladjah, ki so v državni eksploataciji.) Dokumente (objave) za zgoraj omenjeno brezplačno vožnjo prejmejo kandidati od komandantov vojaških okrožij, v katerih prebivajo; za to se morajo obrniti nanje osebno z legitimacijo (dijaško knjižico) in s pozivom komandanta pomorske vojaške akademije za odhod na zdravniški, pregled in k sprejemnemu izpitu dne 15. septembra 1926. Komanda pomorske vojaške akademije obvesti o pravem času vse dotične komandante vojaških okrožij, katerim kandidatom naj se izdado potrebni dokumenti; zato morajo izjaviti kandidati v svoji prošnji, v katerem vojaškem okrožju žele prejeti objavo za brezplačno vožnjo po železnici (ladji) in od katerega kraja do Dubrovnika II. Kandidat, ki tega ne označi v prošnji, ne more dobiti brezplačne objave. Če se kandidat ne sprejme za gojenca, mu izda komanda pomorske vojaške akademije objavo za brezplačen povratek po železnici (ladji). Pripomba!. Ob času zdravniškega pregleda in sprejemnega izpita se morajo hraniti vsi kandidati ob svojih stroških; samo najsiromašnejšim se zagotovi stanovanje v vojaških zgradbah v Dubrovniku. Pripomba II. Vsak gojenec mora imeti te-le stvari: en par copat; potrebščine za čiščenje telesa (ščetko za zobe, glavnik); ščet za lase, tri brisače, škarjice za nohte; milo in sredstvo za čiščenje zob; šest robcev; ščet za obleko; dve ščeti za čevlje; en žepni nožič; potrebščine za šivanje. Kandidati, ki se sprejmejo, morajo nabaviti te potrebščine, ko vstopijo v akademijo, ob svojih stroških. Siromašnim kandidatom se nabavijo stvari iz njih plač med šolanjem. Pripomba III. Členi 54., 55., 56., 57., 58., 59., 60., 63., 64. in 65. uredbe o pomorski vojaški akademiji se glase: Člen 54. Z dnem, ko vstopijo gojenci v pomorsko vojaško akademijo, postanejo mornarji II. razreda stalnega kadra. Kot taki prisežejo zvestobo kralju in domovini; zanje veljajo vsi vojaški zakoni in vsi vojaški in zavodski predpisi. Člen 55. Gojenec, ki boluje neprestano nad šest mesecev ali ima neozdravno bolezen ali je telesno onesposobljen za službovanje pri mornarnici, se odpusti iz šole na podstavi mnenja superrevizijske komisije. O njegovi odpustitvi odloči minister za vojsko in mornarnico na predlog komandanta pomorske vojaške akademije. Takim gojencem se šteje čas, ki so ga prebili v pomorski vojaški akademiji, v službeni rok v stalnem kadru. Gojenci, odpuščeni zaradi bolezni in zaradi začasne nesposobnosti, se smejo, če popolnoma ozdravijo in se osposobijo do prihodnjega šolskega leta, na izrečeno željo vrniti v šolo. O tem in o razredu, v katerega naj se sprejme tak gojenec, odloči profesorski zbor glede na čas, ki ga je prebil gojenec izven šole; definitivno pa odloči o njegovem ponovnem vstopu v šolo minister za vojsko in mornarnico na predlog komandanta pomorske vojaške akademije. Gojenci, ki se odpuste iz šole kot stalno nesposobni in katerih nesposobnost je provzročilo izvrševanje službe, imajo pravico do invalidske podpore po zakonu o podpori vojaških invalidov. Člen 56. Gojenec, o katerem se je ugotovilo v prvem šolskem letu jasno, po vseh znakih, da je navzlic dobri volji, trudu, marljivosti in vedenju nesposoben za učenje, se takoj odpusti iz šole. O tem odloči minister za vojsko in mornarnico na predlog komandanta pomorske vojaške akademije. Takim gojencem se šteje čas, ki so ga prebili v pomorski vojaški akademiji, v službeni rok v stalnem kadru. Člen 57. Gojenec, ki pade pri ponavljalnem izpitu četudi samo iz enega predmeta ali ki pade pri ponavljalnem končnem izpitu iz več nego enega predmeta, se smatra, da vobče ni opravil izpita; z odločbo ministra za vojsko in mornarnico se odpusti iz šole na predlog komandanta pomorske vojaške akademije ter se odpošlje v činu, ki ga je imel v pomorski vojaški akademiji, k mornarnici, da odsluži popolni rok. Prav tako se postopa z onimi gojenci, o katerih je med šolskim letom po vseh izčrpanih poboljševalnih ukrepih jasno, da se nečejo učiti, ali ki so slabega vedenja in slabega značaja, tako da nikakor ni upanja, da bi se kmalu poboljšali; ti se odpuste iz šole z odločbo ministra za vojsko in mornarnico na predlog komandanta pomorske vojaške akademije ter se pošljejo v kader mornarnice, da odslužijo popolni službeni rok v stalnem kadru. Tako odpuščenim gojencem se šteje čas, ki so ga prebili v pomorski vojaški akademiji, v službeni rok v stalnem kadru; vendar pa morajo najkesneje v pol letu po odpustitvi iz šole povrniti državi izdatke, učinjene zanje med časom, ko so bivali v šoli, in sicer: 1.) doklade v denarju; 2.) izdatke za pražnjo obleko; 3.) izdatke za šolske potrebščine. Člen 58. Gojenec, ki učini dejanje, kaznivo po vojaškem ali občem kazenskem zakoniku, se odda, ko je njegovo kaznivo dejanje preiskano, mornarski komandi, kjer pride pred sodišče. Če sodišče ustavi postopanje ali če ga oprosti kot nedolžnega, se sme vrniti v šolo, in sicer po odločbi akademskega sveta v isti ali v nižji razred, kolikor časa je pač prebil izven šole. Če se tak gojenec sodno obsodi ali če se oprosti kazni, ker ni zadostnih dokazov, se pošlje v kader mornarnice in zanj velja odredba o povračilu izdat- kov i)o členu 57. te uredbe v zvezi z ustreznimi odredbami zakona o ustroju vojske in mornarnice. Člen 59. Gojenci, odpuščeni iz pomorske vojaške akademije zaradi neuspeha in poslani v kader mornarnice na doslužitev, imajo, ko izpolnijo zakonske pogoje, pravico, napredovati in ostati na nadaljnjih rokih. Oni, ki se odpuste zaradi slabega vedenja ali slabega značaja in oni, ki se postavijo pred sodišče zaradi onečaščujočih dejanj, nimajo teh pravic ter se odpuste iz kadra, ko v njem odslužijo odrejeni rok. Naredniku gojencu, ki je bil odposlan k mornar-nici zato, ker je pri ponavljalnem končnem izpitu padel iz enega predmeta, pa se v enem službenem letu pri mornarnici oceni za prav dobrega podčastnika, se sme, če oddado njegovi predstojniki povoljno mnenje, vendarle dovoliti, da ponavlja izpit iz dotičnih predmetov na pomorski vojaški akademiji pred komisijo kakor za redne predmete; če ta izpit opravi, se izprebere v čin korvetnega poročnika kot absolviran gojenec pomorske vojaške akademije s činovnim redom od dne, ko je bil izprebran. Člen 60. Dokler se gojenci šolajo v pomorski vojaški akademiji, napredujejo v čine tako-le: a) v čin mornarja I. razreda čez šest mesecev od dne, ko so vstopili, in s činovnim redom po seme-stralnem uspehu; b) v čin mornarniškega podnarednika po dovršenem praktičnem tečaju prvega leta in s činovnim redom po uspehu, pokazanem koncem prvega leta, in od dne napredovanja; c) v čin mornarniškega narednika po dovršenem praktičnem tečaju drugega leta s činovnim redom po uspehu, pokazanem iz drugega leta, in od dne napredovanja. Napredovanje v te čine vrši komandant pomorske vojaške akademije. Činovni red gojencev odreja po pokazanem uspehu komisija, ki jo tvorita komandant pomorske vojaške akademije ali njegov namestnik in razrednik d etičnega razreda. Gojenci, ki iz utemeljenega vzroka ne opravijo izpitov o pravem času, napredujejo v naslednji čin, ko naknadno opravijo izpit. Po pokazanem uspehu dobe ti gojenci činovni red med svojimi tovariši. Za napredovanje velja dan izprebire njih tovarišev, ki so bili izprebrani o pravem času. Oni gojenci pa, ki morajo po členu 50. te uredbe ponavljati izpite, se izpreberejo, ko jih opravijo z uspehom, in sicer z dnem izprebire. Člen 63. Gojenci, ki so dovršili pomorsko vojaško akademijo, morajo služiti državi kot častniki šest let. Če bi hotel kdo prej zapustiti državno službo, jo sme samo po odredbah zakona o ustroju vojske in mornarnice; povrniti pa mora državi stroške, ki so se učinili zanj v pomorski vojaški akademiji, in sicer sorazmerno s časom, odsluženim v častniški službi. Med stroške se štejejo: 1.) plača, ki jo je prejemal gojenec; 2.) stroški za njegovo prehrano; 3.) doklade v denarju; 4.) stroški za obleko; 5.) stroški za šolske potrebščine. Člen 64. Gojenci, ki ne dovrše pomorske vojaške akademije z zadovoljivim uspehom, ne napredujejo za častnike, nego se pošljejo po členu 59. te uredbe v činu mornarniškega narednika v kader mornarnice. Člen 65. Gojenci pomorske vojaške akademije dobivajo od države v mejah, določenih z zakonom, proračunom in ostalimi predpisi o tem: 1.) plačo; 2.) hrano; 3.) obleko in opremo; 4.) stanovanje s kurjavo in razsvetljavo; 5.) brezplačno zdravljenje; 6.) vse šolske potrebščine za šolanje; 7.) doklado za vkrcanje; Vzdrževanje pomorske vojaške akademije se mora zagotoviti s proračunom mornarnice. Način, po katerem se oskrbujejo gojenci, velikost jedilnih obrokov in ostalo odreja minister za vojsko in mornarnico. Iz adjutanture pomorske vojaške akademije v Dubrovniku II, dne 10. maja 1926.; št. 2110. * * * Priloge natečaja za pomorsko vojaško akademijo. 1.) Zdravniško izpričevalo za sprejem v pomorsko vojaško akademijo. Zdravniško izpričevalo. 1. ) Ime in priimek. 2. ) Dan, mesec in leto rojstva. 3. ) Kraj (okraj, kotar, srez) in županija (okrožje) rojstva. 4. ) Višina, obča konstrukcija in razvitost telesa glede na leta starosti. 5. ) Koze, prebolele bolezni, osnova in nagnjenost na bolezni. 6. ) Kako so razvite kosti, sklepi in mišice. 7. ) Stanje dihal, nosu, vratu, pljuč in prsne mrene, obseg prsnega koša ob najglobljem vdihu in ob najglobljem izdihu. 8. ) Stanje mezgovnih žlez, slabokrvnost in stanje grla. 9. ) Stanje srca in krvnih žil (Neurosis cordis, vitium varices). 10. ) Stanje živčevja in refleksov (nervoza, nev-rastenija). 11. ) Stanje trebušnih organov in prebavil. 12. ) Stanje zobovja. 13. ) Stanje spolovil in inguinalnega predora. 14. ) Ocena oči (brez korekcije) po očesnih tabelah: obe oči "/s, desno oko °/e, levo oko 6/i2 kot skrajna meja. 15. ) Razločevanje barv. 16. ) Ocena ušes (za akcentuirano šepetanje): obe ušesi . . . . 8 . . . . m, desno uho . . . . 6 . . . m, levo uho . . . . 6 . , . . m. 2.) Očetovo ali varuhovo dovolilo za vstop v pomorsko vojaško akademijo. Dovolilo. Dovoljujem svojemu sinu............(ime in priimek), da sme vstopiti v pomorsko vojaško akademijo. V ............, dne (dan in mesec) 1926. Overovilo (potrdilo) pristojnega političnega oblastva. Svojeročni podpis očetov (materin), varuhov. 3. ) Obveza po točki 8.). Obveza. Obvezujem se, da pristajam na vse posledice, predpisane s členi 54., 55., 56., 57., 58., 59., 60., 63., 64. in 65. uredbe o pomorski vojaški akademiji. V ............. dne (dan in mesec) 1926. Svojeročni podpis. 4. ) Obveza po točki 9.). Obveza. Obvezujem se, da bom služil po dovršeni pomorski akademiji državi kot častnik šest let. V ............. dne (dan in mesec) 1926. Svojeročni podpis. 5. ) Očetova ali varuhova izjava o zdravstvenem stanju rodbine. Izjava. Izjavljam, da ni v rodbini (kandidatovo ime in njega priimek) po očetu in materi škrofuloze, tuberkuloze (jetike), božjasti (epilepsije) in duševne bolezni. V ............. dne (dan in mesec) 1926. Overovilo (potrdilo) pristojnega političnega oblastva. Svojeročni podpis. 6. ) Program sprejemnega izpita. 1.) Matematika. Pismeno: Reševanje enačb druge stopnje ali eksponencial-nih enačb. Reševanje nalog iz ravne trigonometrije z uporabo na stereometrijo. a) Aritmetika. Ustno: Enačbe prve stopnje z eno ali več neznankami. Potence, koreni, logaritmi. Računanje z logaritmi. Kvadratne enačbe z eno neznanko. Višje enačbe z eno neznanko, ki se dado zvesti na kvadratno enačbo. Kvadratne in višje enačbe z dvema neznankama, ki se dado zvesti na kvadratne enačbe z eno neznanko. Eksponencialne enačbe. Aritmetične in geometrične progresije. Zloženi obrestni račun in rentni račun. Kombinatorika. Binomni izrek. Račun verjetnosti. fc) Geometrija Svojstva ravnih likov (trikotnik, četverokotnik, mnogokotnik, krog itd.). Koti in liki v zvezi s krogom. Svojstva geometričnih teles (prizma, piramida, pravilni poliedri, valj, stožec, krogla). Izračunavanje površine in obsega (prostornine). Goniometrične funkcije kotov in razmerja med njimi. Funkcije negativnih, komplementarnih in suplementarnih kotov. Funkcije vsote in diference dveh kotov, dvojnih in polovičnih kotov. Pretvarjanje vsote in diference dveh sinusov, kosinusov, tangent in kotangent v produkt ali kvociente. Tabele geometričnih funkcij in njih logaritmov. Trigonometrične formule za ravni trikotnik (izrek o sinusih in kosinusih, o tangentah). Mollweidejeve, Caniolijeve enačbe, formule za tangens polovičnega kota, formule za površino ravnih trikotnikov. Reševanje pravokotnih in poševnokot-nih trikotnikov. Napierjevo pravilo za pravokotni in kvadratni sferični trikotnik. Sinusov izrek in oba kosinusova izreka za sferične trikotnike. 2.) Fizika in mehanika. Hitrost: enakomerno in neenakomerno gibanje, akceleracija, prosti pad. Sila, teža, delo, energija gibanje in lege; enote za merjenje dela. Enostavni stroji in enostavni primeri sestavljenih strojev. Četverokotnik sil, pad po strmini, met. Gibanje nihala, centralno gibanje, centrifugalna sila, Keplerjevi zakoni. Udar krogel, trenje, odpor mase. Hidrostatičui pritisk, hidrostatično stiskalo, vzgon, areometer. Kapilamost. Najpoglavitnejši zakoni o plinih. Manometer, barometer, zračne črpalke. Enostavno linearno nihanje točke; nihanje niza točk. Progresivno, transverzalno, valovito gibanje. Kalorimetrija, ekvivalent dela. Utrošek, odnosno razgubek ob taljenju; kipenje, kondenzacija, strjevanje in zgorevanje. Prehod svetlobe skozi plošče, prizme in leče. Stereoskopno gledanje. Daljnogledi. Naravni in umetni magnetizem. Zemeljski magnetizem. Razdelitev elektrike po prevodnikih, influenca, kondenzatorji, stroji za elektriziranje. Galvanski elementi, sestava elementov. Kemijski učinki toka. Akumulatorji. Magnetični učinki toka. Galvanometer. Elektromagnetizem. Učinki svetlobe in toplote, električne svetiljke. Ohmov in Kirchhofov zakon. Reostat. Telegrafija. Vrste indukcije, avto-indukcija, Ruhmkorffov induktor. 3.) Kemija. Razlika med kemijsko spojino in mehanično zmesjo. Analiza, sinteza, stehiometrija. Teorija atomov, jonov. Kemijska afiniteta, valenca, ekvivalenca, empirična in teoretična formula, kemijske enačbe. Vodik, kisik, voda. Definicija pojmov kisline, baze in soli. Dušik, amoniak, dušikova kislina, nitrati, ogljik, ogljikov kis in dvokis (dioksid). Zgorevanje. Žveplo, žveplova kislina, sulfati. Hlor, solna kislina, hloridi, hlorati. Svojstva najvažnejših kovin in zlitin. Naravno železo, sirovo železo, jeklo, kovno železo. Glicerin, nitroglicerin, celuloza, nitroceluloza. Bencin, fenol, pikrinova kislina, pi^rati. 4.) Zemljepis. Obči del. 1. Zemlja vobče: oblika, velikost, zemljepisna širina in dolžina; razmerje zemlje proti solncu in vpliv solnca na letne čase in toplotne pasove na zemlji. 2. Morje in kopna zemlja: oceani, morja, kontinenti; obale, polotoki, otoki, plima in oseka. 3. Reke in kopna zemlja: izviri, potoki, reke, doline. 4. Oblike kopne površine: ravnina, visoka planota, hribi in gore, planine, absolutna in relativna višina. 5. Zrak, toplina zraka, vetrovi, oceanski toki, vlaga v zraku, podnebje in podnebni pasovi. 6. Rastline in živali v poedinih toplotnih pasovih. 7. Rudnine in njih pomen. 8. Človeštvo: življenje ljudi v raznih toplotnih pasovih, gostota naseljenosti vobče, plemena na poedinih kontinentih, narodi, vere, države. Posebni del. a) Evropa. 1. Lega, meje, velikost, horizontalna oblikovi-tost. 2. Orografija, glavna gorovja in njih razrastki. 3. Hidrografija, vodovja in važnejše reke poedinih vodovij, morja okoli Evrope. 4. Podnebje in razdelitev na podnebne pasove. 5. Prebivalstvo, plemena in grupiranje, vera; s čim se prebivalci bavijo. 6. Politična razdelitev. 7. Opis poedinih držav v Evropi: meje, velikost, orografija, hidrografija, morja, narodnost, vera, s čim se prebivalci bavijo, oblika vladavine in važnejši kraji. b) Azija. 1. Lega, meje, velikost, horizontalna oblikovi-tost. 2. Orografija in hidrografija. 3. Opis azijskih dežel: Indije (Prednje), Hindo-stana in Dekana, Indokine (Zadnje Indije), Yzhodno-indijskega otočja, Kitajske in Japanske, Irana, Kav-kazije, Armenije, Male Azije, Sirije in Palestine, Arabije in Mezopotamije. Opis v občih potezah mora obsezati: državno ureditev, prebivalstvo (pleme, narodnost, vera, s čim se prebivalci bavijo, v glavnem) in poglavitna mesta. c) Afrika: 1. Lega, meje, velikost, horizontalna oblikovi-tost. 2. Orografija in hidrografija. 3. Opis afriških dežel v občih potezah: Abesinije (Habeša), Nubije, Egipta, Maroka, Algiera, Tunisa, Sahare, Sudana, Tripolitanije, Spodnje Guineje, Konga in Yzhodnoafriškega višavja. Afriški otoki. č) Amerika. 1. Meje, lega, velikost in razdelitev, horizontalna oblikovitost. 6 2. Orografija in hidrografija. 3. Opis ameriških držav v občih potezah: a) Severna Amerika: Severnopolarni (Arktični) otoki in Britanska Severna Amerika, Združene države (Unija); b) Srednja Amerika: Guatemala, San Salvador, Honduras, Nicaragua, Costarica in Panama, Zapadnoindijski otoki; c) Južna Amerika: Columbia, Ecuador, Peru, Bolivija, Chile, Venezuela, Guyana, Brazilija, Paraguay, Uruguay, Argentinska zvezna republika. d) Avstralija in Oceanija. 1. Lega, meje, velikost, horizontalna oblikovitost. 2. Prebivalstvo, politično stanje in razdelitev. (Za pripravo naj se uporabljajo učne knjige, ki so obvezne za srednje šole.) 5.) Tuji jeziki. a) Pismeno: Kandidatu se da naloga, ki jo prosto izdela, ali pa prevod določene naloge iz tujega jezika v naš jezik. b) Ustno: Kandidat mora v razgovoru pokazati, koliko je vešč dotičnemu jeziku. Natečaj za gojence vojaško-obrtne šole.* Na podstavi člena 2. uredbe o vojaško-obrtni šoli in po odločbi gospoda ministra za vojsko in mornar-nico A. T. br. 7887 z dne 22. maja 1926. se sprejme v prvi razred vojaško-obrtne šole 60 gojencev, ki se bodo vzdrževali ob državnih stroških. Vsak kandidat, ki hoče vstopiti v to šolo, mora predložiti te-le dokumente: 1. ) Potrdilo svoje občine, da je državljan kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, z označbo, koga ima v zadrugi; če njega roditelji niso več živi, mora navesti, za kakšno boleznijo so umrli. 2. ) Vse kandidate pregleda, preden vstopijo v to šolo, vojaška zdravniška komisija. Zato mora predložiti vsak kandidat z ostalimi dokumenti vred zdravniško potrdilo, iz katerega je videti obseg, višino, težo in ostalo zdravstveno stanje (zlasti zdravstveno stanje pljuč in srca). 3. ) Krstni list v dokaz, da ni mlajši od 12 in ne starejši od 15 let; pri tem se šteje celo koledarsko leto 1926. 4. ) Šolsko izpričevalo, da je dovršil s prav dobrim ali odličnim uspehom osnovno šolo ali z dobrim uspehom razred srednje šole ali višjih osnovnih šol. Kandidat, ki ne prihaja neposredno iz šole, mora predložiti potrdilo, overovljeno po političnem ob-lastvu, kje je prebil čas izven šole in kakšnega vedenja je bil v tem času. 5. ) Biti mora vzornega vedenja, kar dokaže s šolskim izpričevalom. 6. ) Očetovo ali varuhovo dovolilo, da sme vstopiti v vojaško-obrtno šolo. 7. ) Potrdilo finančne uprave o imovinskem stanju. 8. ) Svojeročno spisano prošnjo, opremljeno s kolkom za 5 Din, v kateri se vsak kandidat izjavi, da pristaja na vse pogoje, predpise in posledice nove šolske uredbe o vojaško-obrtni šoli; tej prošnji mora priložiti vse dokumente, ki se zahtevajo s tem natečajem. Vsi izbrani kandidati morajo opraviti pred odrejeno komisijo sprejemni izpit iz teh predmetov: a) iz srbsko-hrvatskega ali slovenskega jezika; b) iz zgodovine Srbov, Hrvatov in Slovencev; c) iz zemljepisa; č) iz računstva — vse po programu, predpisanem za četrti razred osnovnih šol. Prošnje z vsemi dokumenti po tem natečaju naj se pošljejo na naslov: Upravniku vojaško-obrtne šole (vojno-zanatlijske škole) v Kragujevcu najkes-neje do dne 15. avgusta 192 6. Izbrani kandidati dobe od šolske uprave poziv, kdaj naj pridejo v šolo zaradi ožjega izbora. Brez poziva naj ne prihaja noben izmed prijavljenih kandidatov. Ce kdo ne dobi poziva, je to znamenje, da ni izbran, in dokumenti se mu vrnejo. Pripomba: a) V tem šolskem letu se pretvori vojaško-obrtna šola v internat, kjer bodo dobivali učenci od države vse, česar jim je treba. Internat je obvezen za vse učence. b) Vojaško-obrtna šola ima dva tečaja: pomočniškega, ki traja štiri leta in je obvezen za vse učence, in mojstrskega, ki traja dve leti in je obvezen samo za izbrane učence, ostali pa odidejo iz šole, ko so dovršili četrti razred. c) Kandidati, sprejeti za gojence vojaško-obrtne šole, morajo prevzeti oni obrt, ki ga jim odredi komisija. Kdor ne pristane na to, temu se vrnejo dokumenti in tak kandidat se ne sprejme v šolo. V šoli se poučujejo ti-le obrti: strojnoključaničarski (stru-garski), puškarski, sabljarsko - nožarski, sedlarski, kolarski, mizarski, modelnomizarski, livarski, instru-mentarski, gradbeni, zidarski, kleparski in barvarski. č) Zaradi boljše orientacije se pripominja, da imajo ob enakih ostalih pogojih pravico do izbora: vojne sirote brez roditeljev, za njimi otroci siromašnih invalidov, otroci siromašnih vojaških mojstrov in delavcev; šele potem se vpoštevajo ostali. Prav tako gre prednost onim, ki so se že učili enega izmed omenjenih obrtov, če zadoščajo tudi ostalim pogojem. d) Potne stroške za vožnjo do Kragujevca, za bivanje v Kragujevcu in za povratek iz Kragujevca domov trpe kandidati sami. Zato se priporoča, naj se preskrbe s potnimi potrebščinami za najmanj deset dni. e) Interesenti se opozarjajo, naj ne pošiljajo otrok brez poziva, ker je število učencev omejeno ter se jih ne more sprejeti več, nego jih je določeno z natečajem. To se naznanja zato, ker prihajajo časih otroci brez poziva ter se zaradi tega nabirajo in s tem izpostavljajo slabim posledicam. Iz pisarne artiljerijsko-tehničnih zavodov v Kragujevcu, dne 4. junija 1926.; št. 11.185. Natečaj za sprejem gojencev v inženjersko podčastniško šolo «Kralja Petra Velikega Osvoboditelja» v Mariboru.* Na podstavi odločbe gospoda ministra za vojsko in mornarnico z dne 26. maja 1926., D. br. 18.587, se sprejme letos v inženjersko podčastniško šolo «Kralja Petra Velikega Osvoboditelja» v Mariboru za gojence do 60 mladeničev iz civilnega prebivalstva in iz vojske. Kandidat iz civilnega prebivalstva mora izpolnjevati te-le pogoje: 1. ) Biti mora državljan kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, kar dokaže z domovnico ali z občinskim potrdilom. 2. ) Biti ne sme mlajši od 17 in ne starejši od 21 let, kar dokaže s krstnim listom ali s potrdilom dveh državljanov, overovljenim po političnem ob-lastvu. 3. ) Biti mora dovolj pismen, kar se ugotovi pri sprejemnem izpitu. 4. ) Ce ne prihaja kandidat neposredno iz šole, mora dokazati z občinskim potrdilom, da je dobrega vedenja in da ni bil obsojen. * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 19. junija 1926., št. 137. 5. ) Imeti mora očetovo ali varuhovo potrdilo, overovljeno po občinskem ali političnem oblastvu, da sme vstopiti v šolo. 6. ) Biti mora neoženjen, kar dokaže s potrdilom cerkvenega ali občinskega oblastva. Kandidat iz kadra katerekoli vrste vojske mora izpolnjevati za sprejem v to šolo te-le pogoje: 1. ) Biti mora dovolj pismen, kar se ugotovi pri sprejemnem izpitu. 2. ) Dovršiti je moral rekrutsko izučbo v komandi. 3. ) Biti mora neoženjen. 4. ) Biti ne sme obsojen. 5. ) Komanda ga mora priporočati kot dobrega vojaka. 6. ) Če ni dovršil 21 let, mora imeti očetovo ali varuhovo dovolilo, potrjeno po oblastvu, da sme vstopiti v šolo. 7. ) Biti ne sme starejši od 23 let. Kandidati iz civilnega prebivalstva se morajo prijaviti s svojeročno spisano prošnjo, izročeno osebno ali po pošti v priporočenem pismu, komandantu inženjerske podčastniške šole «Kralja Petra Velikega Osvoboditelja» v Mariboru, ter v njej izjaviti, da pristajajo na vse obveze, predpisane z uredbo o podčastniških šolah v stalnem kadru. Prošnji morajo biti priloženi vsi zgoraj omenjeni dokumenti pod 1.) do 6.). Prošnjo in dokumente je treba kol-kovati po zakonu o taksah. Oni, ki so siromašnega stanja, naj predlože namesto kolka ubožni list. Kandidati iz vojske se morajo javiti po redni poti na raport in njih zaslišanje s priloženimi dokumenti pod 3.) in 6.) pošljejo njih predstojniki s svojim mnenjem vred komandantu podčastniške inženjerske šole «Kralja Petra Velikega Osvoboditelja» v Mariboru. Prijave vseh kandidatov iz civilnega prebivalstva in iz vojske morajo prispeti h komandantu inženjerske podčastniške šole «Kralja Petra Velikega Osvoboditelja» v Mariboru najkesneje do dne 15. septembra 19 26.; v njih je treba točno označiti kandidatovo sedanje bivališče, občino, srez in zadnjo pošto, da se mu more poslati rešitev njegove prošnje. Vsi prijavljeni kandidati iz civilnega prebivalstva in iz vojske se morajo osebno javiti komandantu inženjerske podčastniške šole «Kralja Petra Velikega Osvoboditelja» v Mariboru dne 1. oktobra 1926. ob sedmih zaradi zdravniškega pregleda in odločitve o sprejemu v šolo. Kandidate iz vojske opremijo komande z objavami, hrano in brezplačnimi vozovnicami za vožnjo in prihod v šolo. Komandant vojaškega okrožja, v katerem prebiva kandidat, izda po naredbi gospoda ministra za vojsko in mornarnico E. D. br. 9223 z dne 4. julija 1920. («Službeni vojni list» str. 1254 za leto 1920.) na podstavi pismenega potrdila šolskega komandanta, da je dotični kandidat uvrščen med kandidate za gojenca inženjerske podčastniške šole «Kralja Petra Velikega Osvoboditelja», brezplačno vozovnico za vožnjo po železnici ali ladji od najbližje postaje kandidatovega bivališča do Maribora. Če se kandidat ne sprejme za gojenca, mu izda šola brezplačno vozovnico za povratek v njegovo bivališče. (Sprejemni izpit se opravlja iz čitanja in pisanja. Šolski tečaj traja dve leti. Po dovršeni šoli se po-razdele gojenci po inženjerskih edinicah, kjer služijo nadalje za napredovanje. Pripominja se, da so po novem zakonu podčastniki odlično preskrbljeni. Gojenci, ki dovrše šolo, imajo po zakonu pravico, opravljati pozneje kot naredniki izpit za častniški čin. Iz štaba inženjerske podčastniške šole «Kralja Petra Velikega Osvoboditelja» v Mariboru, dne 8. junija 1926.; št. 2986. Razglasi dragih orado« in oblaste«. Preds. 680/4/26—1. S—3 Razpis. Pri okrožnem sodišču v Mariboru se odda mesto pisarniškega ravnatelja v 2. skupini II. kategorije; prav tako se oddado vsa druga mesta vodečih pisarniških uradnikov II. kategorije, ki bi se izpraznila med razpisom ali pa po premestitvi. Prošnje naj se vlože do dne 10. julija 1 926. Obširni razpis glej v Uradnem listu 55. Predsedništvo okrožnega sodišča v Mariboru, dne 11. junija 1926. j S 29/25—114. 1310 Odprava konkurza. Prezadolženka: Firma Theofil Drexlers Buch-. Kunst-, Musikalien- und Schreibmaterialienbuchhandlung Fritz Rasch v Celju. Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 29/25—1 o imovini te prezadolženke, je po § 139. k. r. odpravljen, ker se je vsa masa razdelila. Okrožno kot konkurzno sodišče v Celju, dne 16. junija 1926. S 5/26—95. 1303 Odprava konkurza. Prezadolženec: Ignacij Baloh, trgovec v Mariboru, Gosposka ulica št. 15. Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 5/26—2, o prezadolženčevi imovini, je po § 167. k. r. odpravljen, ker so temu pritrdili vsi upniki. Okrožno sodišče v Mariboru, dne 12. junija 1926. S 5/26—3. 1333 Konkurzni oklic. Razglasitev konkurza o imovini Nežike P feile r j e v e, trgovke v Petrini. Konkurzni komisar: Jakob Jerman, okrajni sodnik in predstojnik okrajnega sodišča v Kočevju. Upravnik mase: Franc Huber, trgovec v Kočevju št. 83. Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Kočevju dne 10. julija 1 926. ob desetih. Oglasit-veni rok do dne 2 4. julija 1 926. Ugotovitveni narok pri istem sodišču dne 7. avgusta 1 926. ob desetih. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Novem mestu, oddelek’ L, dne 19. junija 1926. C II 579/26—1. 1302 Oklic. Zoper Pavlo Jelenovo, delavko na Bregu pri Celju, sedaj neznanega bivališča, je vložila Marija Kunej, trgovka na Bregu pri Celju, po drju. Antonu Božiču, odvetniku v Celju, tožbo zaradi 345 Din s pripadki. Narok za ustno sporno razpravo se je določil na dan 2. j u 1 i j a 1 9 2 6. ob pol dvanajstih pri tem sodišču v sobi št. 6. V obrambo pravic Pavle Jelenove se postavlja za skrbnika Josip Pogačar, višji oficial v p. v Celju. Okrajno sodišče v Celju, oddelek II., dne 26. maja 1926. C 23/26—4. 1303 Oklic. Franc Tekavc, posestnik v Zali pri Sv. Vidu nad Cerknico, je vložil zoper Jožeta Milavca, posestnika istotam, tožbo zaradi 2500 Din. Narok za ustno razpravo se je določil na dan 6. julija 1926. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 1. Ker je sedanje bivališče Jožeta Milavca neznano, se mu postavlja za skrbnika Lovrenc Premrov, pod-uradnik finančne kontrole v p. v Cerknici. Okrajno sodišče v Cerknici, oddelek II., dne 18. junija 1926. C 40/26—1. 1309 Oklic. Jože Lah, posestnik v Zalesu, je vložil zoper Janeza Kovačiča, posestnika iz Rožančega pri Sv. Trojici, tožbo zaradi 1000 Din. Narok za ustno razpravo se je določil na dan 6. julija 1926. ob pol desetih pri tem sodišču v sobi št. 1. Ker je sedanje bivališče Janeza Kovačiča neznano, se mu postavlja za skrbnika Lovrenc Prem-rcv, poduradnik finančne kontrole v p. v Cerknici. Okrajno sodišče v Cerknici, oddelek II., dne 18. junija 1926. Nc I 628/26—1. Proglasitve za mrtve. 1296 Okrožno sodišče v Celju je uvedlo postopanje, da se proglase spodaj navedeni pogrešane! za mrtve, ker se more o njih po § 1. cesarske naredbe z dne 31. marca 1918., drž. zak. št. 128, domnevati, da so umrli. Vsakdo, ki bi kaj vedel o kateremkoli teh pogrešancev, naj to izporoči sodišču ali pa skrbniku. Pogrešance same pa pozivlje sodišče, naj se zglase pri njem, ako še žive, ali naj mu dado to kako drugače na znanje. Ime in rojstni dan, stan in zadnje bivališče pogrešancev Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog Proglasitev za mrtvega predlaga Ime in bivališče skrbnika, ki je bil postavljen pogrešancu Dan in opr. št. oklica Oklicni rok poteče dne Anton Hicialer, rojen dne 11. januarja 1887., posestnikov sin v Armeškem št. 1. Odrinil dne 3. avgusta 1914. k 87. pehotnemu polku in potem na gališko fronto, odkoder pisal zadnjič dne 6. novembra 1914.; od takrat ni več glasu o njem. Mati Marija Hictaler, 7. 4. 1926.; Martin Hictaler, rojen dne 5. novembra 1888., posestnikov sin v Armeškem št. 1. Odrinil dne 15. marca 1915. k 87. pehotnemu polku in potem v Karpate, odkoder zadnjič pisal dne 24. aprila 1915.; od takrat ni več glasu o njem. posestnica v Armeškem št. 1. TI 10/26-4. Jože! Rosenstein, rojen dne 8. maja 1884. na Poljanah št. 2, občina Rečica ob Savinji, pristojen na Rečico, srez gornjegrajski. Odšel ob mobilizaciji leta 1914. s 87. pehotnim polkom na rusko fronto, odkoder zadnjič pisal dne 14. junija 1915.; od takrat ni več glasu o njem. Mati Marija Rosenstein, posestnica na Poljanah št. 2. — 17. 4. 1926.; T I 27/26-2. Martin Slokan, rojen dne 23. oktobra 1883. v Podvrhu, pristojen v Braslovče, posestnikov sin v Spodnjih Gorčah. Odrinil ob začetku mobilizacije leta 1914. k trdnjavskemu artiljerijskemu polku v Kotor, odkoder bil premeščen v Teodo. Zbolel za malarijo in prišel po prevratu v bolnico v Kotor. Od dne 17. ali 18. novembra 1918. ni več glasu o njem. Mati Frančiška Slokan, 'posestnica v Spodnjih Gorčah št. 15. & 22. 4. 1926.; TI 26/26-2. Karel Medvešek, rojen dne 20. oktobra 1895., posestnikov sin v Šmiklavžu, pristojen v Št. Jurij ob Taboru. Odrinil leta 1915. k 87. pehotnemu polku, bil pozneje prestavljen k 26. strelskemu polku, s katerim odšel na neznano fronto, izza vojne ni več glasu o njem. Mati Antonija Medvešek, posestnica v Šmiklavžu št. 72, pošta Št. Jurij ob Taboru. 26. 4. 1926.; TI 12/26-3. Franc Medvešek, rojen dne 9. septembra 1893., posestnikov sin v Šmiklavžu, pristojen v Št. Jurij ob Taboru. Odrinil ob mobilizaciji leta 1914. s 87. pehotnim polkom na rusko fronto; od takrat ni več glasu o njem. 26. 4. 1926.; TI 13/26-3. Jakob Selič, rojen dne 18. julija 1875., 1 pristojen v Št. Jurij ob 1 južni železnici, rudar, naposled v Lintfortu (Nemčija). Odrinil dne 2. septembra 1914. k vojakom in potem s črno-vojniškim pehotnim bataljonom št. 153 na karpatsko fron-to, kjer baje padel dne 4. februarja 1915. Od takrat vsaj ni več glasu o njem. Žena Barbara Selič, (Citč 11 bis de Lens, Rue 2-3a Licoin, Pas de Calais, Francija). — 5. 5. 1926.; TI 20/26-4. Ivan Žohar, rojen dne 28. avgusta 1885., pristojen na Teharje, posestnikov sin v Vrhih. Odrinil ob mobilizaciji ieta 1914. k vojakom. Odleta 1915. ni več glasu o njem. Stric Jernej Vrbovšek, posestnik 6. 5. 1926.; ! Rudolf Žohar, rojen dne 12. aprila 1894., pristojen na Teharje, posestnikov sin v Vrhih. Odrinil ob mobilizaciji leta 1914. k vojakom ter se zadnjič oglasil leta 1918.; od takrat pogrešan. pri Sv. Lovrencu nad Prožinom št. 65. T129/26-3. 1 Jože! Erjavc, rojen dne 27. februarja 1892. v Raduhi-Strmcu, pristojen v Luče, srez gornjegrajski. Odrinil ob mobilizaciji leta 1914. k vojakom ter se zadnjič oglasil leta 1914.; od takrat pogrešan. Svak Franc Kosmač, posestnik v Raduhi-Strmcu št. 5, občina Luče. — 6.5. 1926.; T 1 30/26-2. Martin Krk, rojen dne 18. oktobra 1882., posestnik v Malem vrhu Št. 24. Odrinil meseca februarja 1915. k pehotnemu polku št. 87 v Celje, potem meseca maja 1915. na rusko fronto, odkoder pisal zadnjič dne L avgusta 1915.; od takrat ni več glasu o njem. Žena Frančiška Krk, posestnica v Malem vrhu št. 24. 21.5. 1926.; TI 24 26-3. Martin Skale, rojen dne 29. oktobra 1888., pristojen v občino Slivnico pri Celju. Odšel dne 27. julija 1914. k 8. stotniji 26. domobranskega pehotnega polka ter baje padel dne 8. septembra 1914. nekje v Galiciji. Sestra Marija Recko, rojena Skale, posestnica v Bukovju št. 33 pri Slivnici. - 2. 6. 1926.; T 133/26-2. Leopold Krajnc, rojen dne 13. novembra 1880. v Škalah, pristojen v Škale. Odrinil dne 1. avgusta 1914. k strelskemu pehotnemu polku št. 4 ter odšel z njim na fronto. Dne 20. oktobra 1914. bil baje ranjen in od takrat pogrešan. Žena Marija Krajnc, v Oberhausnu, Rosenstrasse 140 (Rheinland). — 7. 6. 1926.; TI 34/26—2. Martin Koren, rojen dne 9. oktobra 1892. v Lokovid št. 1, pristojen v občino Šoštanj-okolico, kmetiški sin. Odrinil dne 21. junija 1915. k 87. pehotnemu polku ali 26. domobranskemu pehotnemu polku v Celje, odšel potem na italijansko fronto ter prišel leta 1917. v italijansko ujetništvo, odkoder se zadnjič oglasil dne3. septembra 1918. Oče Andrej Koren, posestnik v Lokovici št. 1 pri Šoštanju. — 7. 6. 1926.; T I 28/26—3. Anton Pečnik, rojen dne 28. maja 1888. na Visokem št. 98, občina Gotovlje, posestnikov sin, pristojen v Gotovlje. Odšel meseca avgusta 1915. k 87. pehotnemu polku in potem dne 1. oktobra 1915. na italijansko fronto na Doberdobu; od takrat ni več glasu o njem. Sestra Neža Šuper, posestnica v Studencih št. 53. — 8. 6. 1926.; TI 31/26—2. ■ i ! Franc Permoser, rojen dne 1. aprila 1889. pri Sv. Lovrencu pri Preboldu, pristojen v občino Št. Pavel pri Preboldu. Odšel začetkom svetovne vojne k 26. domobranskemu pehotnemu polku in potem na rusko fronto, kjer baje padel že leta 1914. Brat Karel Permoser, posestnik v Št. Lovrencu pri Preboldu št. 55. 8. 6. 1926.; T132/26-2. Proglasitve za mrtve. 1289 Okrožno sodišče v Novem mestu je uvedlo postopanje, da se proglase spodaj navedeni pogrešanci za mrtve, ker se more o njih po § 1. cesarske naredbe z dne 31. marca 1918., drž. zak. št. 128, domnevati, da so umrli. Vsakdo, ki bi kaj vedel o kateremkoli teh pogrešancev, naj to sporoči sodišču ali pa skrbniku. Pogrešance same pa pozivlje sodišče, naj se zglase pri njem, ako še žive, ali naj mu dado to kako drugače na znanje. Ime in rojstni dan, stan in zadnje bivališče pogrešancev Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog Proglasitev za mrtvega predlaga Ime in bivališče skrbnika, ki je bil postavljen pogrešancu Dan in opr. št. oklica Oklicnl rok poteče dne Anton Škufca, rojen dne 27. septembra 1870., samski posestnik v Ragovem št. 5. Odšel pred približno 20 leti v Ameriko, leta 1917. pa na francosko bojišče; od takrat ni več glasu . o njem. Sestra Jožefa Bradač, posestnica v Podhosti št. 11. — 24. 4. 1926.; T 9/26-2. Martin Kerin, rojen dne 3. novembra 1876., oženjen posestnik v Kalcah-Naklem št. 12. Odšel leta 1915. na ga-liško fronto; od takrat ni več glasu o njem. Skrbnik Mihael Baznik, posestnik v Hrastju št. 5. — 4. 5. 1926.; T 10/26—2. Franc Hočevar, rojen dne 5. novembra 1895., samski posestničin sin na Volčjih njivah št. 18. Odšel leta 1915. v Galicijo ter se udeležil okrog dne 16. maja 1916. bojev z Rusi; od takrat ni več glasu o njem. Mati Uršula Hočevar, posestnica na Volčjih njivah št. 18. Jože Miklič, posestnik na Volčjih njivah. 21.5. 1926.; T 13/26-2. Anton Lukežič, rojen dne 17. januarja 1876., oženjen posestnik v Selih pri Rečicah št. 2. Odšel začetkom svetovne vojne na italijansko bojišče; od dne 18. septembra 1916. ni več glasu o njem. Žena Ivana Lukežič, posestnikova žena v Selih št. 2. — 31. 5. 1926.; T 14/26-2. 'S" 3 g 'S’ 5 Janez Pirnar, rojen dne 24. septembra 1883.,v oženjen kočar v Šmarjeti št. 13. Odšel začetkom svetovne vojne na gališko fronto; od meseca septembra 1914. ni več glasu o njem. Žena . Magdalena Pirnar, „ kočarica v Šmarjeti št. 13. Ivan Smolik, sodni oficial v p. v Novem mestu. 11. 6. 1926.; T 15/26-3. Janez Mavsar, rojen dne 15. februarja 1878., oženjen posestnik v Igleniku št. 1. Odšel začetkom svetovne vojne na srbsko bojišče; od leta 1915. ni več glasu o njem. Žena Terezija Mavsar, posestnikova žena v Igleniku št. 1. — 17. 6. 1926.; T 12/26—3. Franc Urbančič, rojen dne 2. aprila 1893., samski posestničin sin v Srednjem Ajdovcu št. 12. * Odšel začetkom svetovne vojne na italijansko bojišče; od leta 1917. ni več glasu o njem. Mati Frančiška Urbančič, posestnica v Srednjem Lipovcu št. 12. Josip Vidmajer, posestnik in župan v Srednjem Lipovcu št. 8. 17. 6. 1926.; T 17/26-2. C I 57/26—1. 1297 Oklic. Lovro Noč, posestnik na Javorniku št. 92, toži Antona Kopeckega (Kopecky), lastnika gugalnice, zaradi 5032 Din 50 p. Ustna razprava se je določila na dan 1. julija 1 926. ob štirinajstih na uradnem dnevu na Jesenicah. Antonu Kopeckemu, sedaj neznanega bivališča, se postavlja za skrbnika Martin Noč, župan na Koroški Beli. lišče ni znano, je podala pri okrajnem sodišču v Škofji Loki njeg-ova žena Marija Luznar v Dolenji vasi št. 22 tožbo zoper Valentina Potočnika in Marijo Potočnikovo, oba posestnika v Dolenji I vasi št. 21, zaradi utesnitve služnostne pravice. Narok se je določil na dan 3 0. junija 1 926. ob pol devetih pri podpisanem sodišču v sobi št. 2. V obrambo pravic Valentina Luznarja se postavlja za skrbnico Marija Luznar, posestnica v Dolenji vasi št. 22. Okrajno sodišče v Kranjski gori, oddelek L, dne 19. junija 1926. Okrajno sodišče v.Škofji Loki, oddelek II., dne 21. junija 1926. E 119/26—15. 1284 Sklep. Zahtevajoča stranka: Alojzij Pirc, posestnik v Veliki vasi. Zavezana stranka: Franc in Jožefa V e z o v i-š e k, posestnika v Rajhenburgu, zaradi 5500 Din. Izvršba dražbe nepremičnin: zemljiška knjiga Rajhenburg, vi. št. 19, in Leskovec, vi. št. 226, ki jo je dovolilo, okrajno sodišče v Sevnici s sklepom opr. št. E 119/26—2, se po § 200., št. 3., i. r. ustavlja. Pred potekom pol leta po ustavitvi se zaradi te terjatve ne sme predlagati novo dražbeno postopanje. Okrajno sodišče v Sevnici, oddelek II., dne 27. maja 1926. E 734/25—15. 1273 Sklep. Zahtevajoča stranka: Splošna gospodarska zadruga v Sevnici. Zavezana stranka; Josip S e ch t e n b e r g er, posestnik v .Senovem zaradi 2000 Din. Na dražbi dne 4. junija 1926. ni bilo nobenega ponudka. Zato se izvršba po prisilni dražbi polovice nepremičnin: zemljiška knjiga Mali Kamen, vi. št. 126 in 155, in Senovo, vi. št. 111 in 136, dovoljena s sklepom podpisanega okrajnega sodišča opr. št. E 734/25—2, po § 151. i. r. ustavlja. Pred potekom pol leta od dražbenega naroka se ne more predlagati vnovična uvedba dražbenega postopanja. Okrajno sodišče v Sevnici, oddelek II., dne 4. junija 1926. E 784/2-5—17. “ 1274 Sklep. Zahtevajoča stranka: Franc Jug, posestnik v Rajhenburgu. Zavezana stranka: Franc Pečnik, posestnik v Senovem zaradi 2950 Din. Na dražbi dne 4. junija 1926. ni bilo nobenega ponudka. Zato se izvršba po prisilni dražbi polovice nepremičnin: zemljiška knjiga Mali Kamen, vi. št. 126 in 155, in Senovo, vi. št. 111 in 136, dovoljena s sklepom podpisanega okrajnega sodišča opr. št. E 784/25—2, po § 151. i. r. ustavlja. Pred potekom pol. leta od dražbenega naroka se ne more predlagati vnovična uvedba dražbenega postopanja. Okrajno sodišče v Sevnici, oddelek II., C II 570/26. 1295 Oklic. Matevž Perovšek v Tacnu št. 29, pošta Št. Vid nad Ljubljano, je vložil zoper Andreja C e s n j a, posestnika v Tacnu št. 39, pošta Št. Vid nad Ljubljano, sedaj nekje v Ameriki, tožbo zaradi 3000 Din s pripadki. Narok za ustno razpravo se je določil na dan 2. julija 1 92 6. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 50. Ker je bivališče Andreja Češnja neznano, se mu postavlja za skrbnika dr. Božidar Vodušek, odvetnik v Ljubljani. Okrajno sodišče v Ljubljani, dne 10. junija 1926. E 727/26—7. 998 Dražbeni oklic. Dne 2. julija 1 926. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za davčno občino Grajska vrata, vi. št. 286, do ene sedmine. Cenilna, vrednost: 20.235 Din; najmanjši ponudek: 10.117 Din 50 p. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. dne 4. junija 1926. Št. 607/26. 1299 Objava. Po zmislu § 7. odvetniškega reda se objavlja, da je gospod dr. Milan L e m e ž z današnjim dnem vpisan v tukajšnji imenik odvetnikov s sedežem v Ljubljani. V Ljubljani, dne 21.junija 1926. Za odbor odvetniške zbornice v Ljubljani: predsednik dr. D. Majaron s. r. Št. 2508/1. 1282 Razglas. E 39/26—3. 1300 Oklic. Dominiku Zakrajšku, posestniku pri Svetem Duhu št. 1, je vročiti v izvršilni stvari Josipa Vesela, posestnika v Fari št. 15, zoper Alojzija Krašovca, posestnika pri Sv. Duhu št. 5, sklep z dne 17. aprila 1926., opr. št. E 39/26—1, s katerim se je Dominiku Zakrajšku prepovedalo, izročiti zavezancu Alojziju Krašovcu kupljeno drevje. Ker je bivališče Dominika Zakrajška neznano, se mu postavlja za skrbnika Karel Zakrajšek, posestnik pri Sv. Duhu št. 1. Okrajno sodišče v Ložu, oddelek II., dne 19. junija 1926. C 40/26—4. ; 1307 Oklic. V imenu Valentina Luznarja, posestnika v Dolenji vasi, sedaj v Ameriki, čigar natančnejše biva- Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek IV., dne 12, maja 1926. E 221/26—7. 1005 Dražbeni oklic. Dne 5. julija 1926. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Podgora, vi. št. 14. Cenilna vrednost: 35.223 Din 25 p; najmanjši ponudek: 23.482 Din 20 p. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče na Prevaljah, oddelek II., dne 15. maja 1926. Električna strojna zadruga v Zgor-n j i Š i š k i, r. z. z o. z., uživa po naredbi gospoda ministra za finance z dne 25. decembra 1923., br. 43.322 (Uradni list z dne 7. januarja 1924., št. 3/1), oprostitev od plačevanja taks, navedenih v tej naredbi, izza dne 10. junija 1926. za čas, dokler veljajo sedanja pravila. Finančno okrajno ravnateljstvo v Ljubljani, dne 10. junija 1926. Št, 63.741/26. 1257 3—3 Natečaj. Podpisana direkcija razpisuje po členu 82. in naslednjih členih zakona o državnem računovodstvu in pravilniku z dne 18. novembra 1921. ponovni pismeni natečaj za uporabo kolodvorske okrepčevalnice na postaji na Grobelnem. Licitacija se bo vršila dne 12. julija 1926. ob 11. uri pri ekonomskem oddelku podpisane direkcije (Ljubljanski dvor, III. nadstropje). Uporaba se prične dne 1. avgusta in traja tri leta, t. j. do konca meseca julija 1929. V uporabo se odda leseni paviljon v verandi postaje na Grobelnem. Ponudnik mora dokazati strokovno kvalifikacijo in sposobnost za vodstvo kolodvorske okrepčevalnice, dalje državljanstvo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (domovnica), duševno in telesno sposobnost (zdravniško izpričevalo), poravnavo vseh davčnih obveznosti za tekoče trimesečje (potrdilo davčnega urada) in nravstveno neoporečnost (nravstveno izpričevalo, ne čez šest mesecev staro). Ponudbe, kolkovane s 100 Din, je treba vložiti zapečatene in z oznako na zavitku: «Ponudba k št. 63.741/26 za kolodvorsko, okrepčevalnico na postaji na Grobelnem ponudnika J. J.» najkesneje do 11. ure na dan licitacije. V zavitku mora biti ponudba v posebni zaprti kuverti ločena od dokumentov. Za jamčevino se mora položiti pri glavni blagajni te direkcije najkesneje do dne 12. julija 1926. do 10. ure 5 % ponujene vsote. Ponudniki, ki se ne udeleže licitacije osebno, morajo izjaviti poleg tega v ponudbi, da so jim znani specialni pogoji za oddajo kolodvorskih restavracij in okrepčevalnic in da v celoti pristajajo nanje. Natančnejša pojasnila in podrobni pogoji se dobivajo pri podpisani direkciji (soba št. 58) vsak delavnik med 10. do 12. uro. Ponudbe, ki ne obsezajo gorenjih pogojev, se ne jemljejo v poštev. Pripominja se, da pristoji direkciji pravica, izbrati najpovoljnejšega ponudnika. Direkcija državnih železnic v Ljubljani, dne 11. junija 1926. Št. 1970/12. Razglas. Seznamek izgubljenih predmetov, prijavljenih pri policijski direkciji v Ljubljani v času od dne 1. do dne 15. junija 1926.: 1 bankovec za 1000 Diu; 1 beležnica s 1690 Din 25 p; 1 zlat prstan z rdečim kamenčkom; 1 stara srebrna damska ura;. 1 pes volčje pasme (sliši na ime: «Reks»); 1 zlata ovratna verižica (benečansko delo); 1 rdečkasta ruta za na glavo; 1 bankovec za 100 Din; 1 biserka ovratnica; 1 damska usnjena torbica z okraski iz medi, v njej denarnica s 125 Din; 1 pes volčje pasme (nosi znamko št. 53/25); 1 svilen damski šal z resicami in lilastimi rožami; 1 rjava usnjena listnica s 300 Din; 1 črna dvokrovna damska ura s ščipom na zunanji strani pokrova. Seznamek najdenih predmetov, prijavljenih pri policijski direkciji v Ljubljani v času od dne 1. do dne 15. junija 1926.: 1 zlata damska zapestnica; 1 hlače in 1 telovnik; 3 srednje vsote denarja; 1 belo jagnje; 1 ročna torbica z manjšo vsoto denarja; 1 star moški dežnik; 1 otroški prtič; 1 knjiga: «Die Sehnsucht», roman Karla Hosnerja; 1 denarnica, v njej manjša vsota jugoslovanskega, francoskega in belgijskega denarja; 1 naočniki; 1 srebrna verižica; 1 damska jopica; 1 listnica; 2 dežnika; 1 dežni plašč; 1 pelerina; 1 denarnica z manjšo vsoto denarja; 1 par damskih rokavic; 1 usnjena torba za akte; 1 športna čepica; 1 pes volčje pasme; 1 zlat obesek; 1 srebrna moška ura; 1 škatla, v njej 1 odeja, 2 ženski srajci in 1 par nogavic; 1 svilen ovratni šal; 1 kos mila. — V železniških vozovih so se našli ti-le predmeti: 1 pled, 1 otroški suknjič, 2 zavitka raznega blaga, 5 dežnikov, 5 palic, 1 ročka s staro obleko, 1 ruta, v njej strojni deli, 1 par starih čevljev, 1 klobuk, 1 damski slamnik, 1 moška suknja, 1 pelerina, 1 čepica, 1 pai nogavic, 1 nahrbtnik, 1 zavitek stare obleke, 1 par čevljev. Policijska direkcija v Ljubljani, dne 16. junija 1926. Št. 4593. 3—1 Razpis. V območju gradbene direkcije v Ljubljani je po-polniti 14 mest državnih cestarjev, in sicer v okrožju nastopnih gradbenih sekcij: 1. ) Ljubljana; a) Tržaška cesta: km 40.5/ /45.4, km 23.0/27.0, 2 mesti; b) Trojanska cesta: km 16/20, 1 mesto; c) Ljubeljska cesta: km 7.0/11.0, km 11.0/15.0, 2 mesti, skupno 5 mest. 2. ) Kranj: a) Jezerska cesta: km 9/11.6, km 14.6/17.6, 2 mesti, b) Ljubeljska cesta: km 25/28, 1 mesto, skupaj 3 mesta. 3. ) Novo mesto: Zagrebška cesta: km 88/92, km 118/121.658, 2 mesti. 4. ) Maribor: a) Trojanska cesta: km 135/ /137,1 mesto, b) P o d r a v s k a c e s t a: km 60/64.4, 1 mesto, skupaj 2 mesti. 5. ) Murska Sobota: na tamošnjih cestah 2 mesti. Po členu 14. zakona o civilnih uradnikih in osta-1 lih uslužbencih z dne 31. julija 1923. je služba v prvih treh letih začasna; potem pa dobi uslužbenec ob pogojih, ki jih določa zakon, službeno stalnost. Položajna plača znaša letno 720 Din, osnovna 2100 Din in stanarina 900 Din za one, ki nimajo stanovanja v državni cestarski hiši. Poleg omenjenih prejemkov dobiva vsak cestar-služitelj osebno dra-ginjsko doklado, oženjeni pa tudi doklado za ženo in otroke. (Pravilne, s 5 Din kolkovane prošnje in priloge naj se vlože pri oni okrožni gradbeni sekciji, kjer je službeno mesto, za katero kdo prosi, in sicer do dne 2 0. j u 1 i j a 1 9 2 6. Prošnjam je treba priložiti po členu 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih: krstni list, poročni list, matični izpisek otrok, šolsko izpričevalo (odpustnico), domovinski list, nravstveno izpričevalo, zdravniško izpričevalo in potrdilo o ureditvi vojaške obveznosti (vojaško izkaznico). Prosilci, izurjeni v kakšni stavbni stroki, nadalje oni, ki so bili že zaposleni pri vzdrževanju cest kot stalni delavci, potem dobrovoljci in vojni invalidi, ki so sposobni za tako službo, kakor tudi taki, ki imajo zagotovljeno stanovanje ob cestni progi, za katero prosijo, imajo prednost pri podelitvi izpraznjenih mest. Dokazilo o navedeni prednostni pravici je treba predložiti. Gradbena direkcija v Ljubljani, dne 18. junija 1926. Za gradbenega direktorja: ing. R. Zajec s. r. R U št. 37/96. Razglas o tem, da se je pognati za skupne ali premenjevalne pravice do uživanja skupnih zemljišč. V zmislu razglasila z dne 12. marca 1912., št. 163/a. o., se skupna zemljišča, in sicer: parcele, vpisane v zemljiškoknjižni vi. št. 1 in 195, kata- stralna občina Iška vas, privzemo v agrarno-pravno postopanje. Na podstavi § 70. zakona z dne 26. oktobra 1887., dež. zak. kranjski št. 2 iz leta 1888., in po ukazilu pokrajinske komisije za agrarske operacije z dne 16. junija 1926., Er št. 1088/26, se pozivljejo tiste osebe, ki sicer še niso deležniki, pa si vendarle iz kakršnegakoli pravnega vzroka laste skupne ali premenjevalne pravice do uživanja teh skupnih zemljišč, naj se za to svojo lastitev v devetdesetih dneh, sklicevaje se na ta razglas, poženo pri rednem sodniku po predpisih, veljavnih za sumarno postopanje, sicer izgube to lastitev. V L j u b 1 j a n i, dne 17. junija 1926. Oblastni komisar za agrarske operacije: dr. Fran Spiller-Muys s. r. Razne objave. 1330 Vabilo na V. redni občni zbor delničarjev, ki ga bo imela firma Carl Pollak, d. d. v Ljubljani, dne 10. julija 192 6. ob enajstih v Ljubljani, Usnjarska ulica št. 1, s tem dnevnim redom: 1. ) Poročilo upravnega sveta o poslovnem letu od dne 1. januarja 1925. do dne 12. februarja 1926. 2. ) Poročilo nadzorstvenega sveta. 3. ) Odobritev bilance in računa dobička in izgube. 4. ) Volitev v upravni svet. 5. ) Slučajnosti. * Posest ene delnice upravičuje do enega glasu. Občnega zbora se smejo udeležiti po § 38. družbenih pravil oni delničarji, ki polože potrebno število delnic z nezapadlimi kuponi vred šest dni pred občnim zborom pri blagajni gorenje družbe v Ljubljani, Usnjarska ulica št. 1. V Ljubljani, dne 22. junija 1926. Upravni svet. Internacionalno dioničarsko društvo ugljena u Zagrebu. Kleta cjla s. Družbeno ravnateljstvo je sklenilo v seji z dne 21. junija 1926. enoglasno, da se izredna glavna skupščina, sklicana po sklepu ravnateljstva z dne 12. junija 1926. na dan 23. junija 1926., odgodi. Zato se sklicuje s tem ponovna isredna glavna skupščina družbe na dan 2 9. junija 1926. ob enajstih v družbene prostore v Zagrebu, Martičeva ulica br. 14. I. nadstropje, z nastopnim dnevnim redom: 1. ) Zaključek o likvidaciji društva. 2. ) Volitev likvidatorjev. 3. ) Volitev članov nadzorstvenega odbora. 4. ) Razrešnica ravnateljstvu in nadzorstvenemu odboru. 5. ) Slučajnosti. 1305 • * * * Vsak delničar, ki se hoče udeležiti glavne skupščine, mora položiti vsaj tri dni pred glavno skupščino proti potrdilu svoje delnice ali pri družbeni blagajni v Zagrebu ali pri blagajnah družbenih podružnic v Beogradu in v Ljubljani ali pri Slavenski banki, d. d. v Zagrebu, in njenih podružnicah v Beogradu, Ljubljani in na Dunaju, ali pri zavodu «Ban-cjue des Pays de 1’Europe Centrale» v Parizu. — Položiteljem se izda potrdilo o položenih delnicah, da lahko pravnoveljavno glasujejo. Ravnateljstvo. 1291 Računski zaključek «Slavij e», jugoslovanske zavarovalne banke, d. d. v Ljubljani, za poslovno leto 1925. Izguba. Račun izgube in dobička. Dobiček. Škode .... Uprava . . . Odpisi in razno Din Prenosi . . . Premije . . . Pristojbine . j Obresti in hiše Din 3,017.199-72 5,727.797-06 92.455-04 9,086.171-61 576.599-74 23.061-18 7,557.074-08' 7,106.008-16 3,542.467-88 305.117-68; 12.616-55; Rezerve . . . Nerešene škode. . . . Dobiček . . . Razno .... 18,523.284-35 18,523.284-35! Aktiva. Bilanca. Pasiva. Din Din : Blagajna . . . Denarni za- 272.998-87 Glavnica . . Glavna rezer- 2,500.000-- vodi .... 6,132.567-41! va 151.346-- Realitete. . . 750.000 • — Splošna re- 35.797-25 Efekti .... 412.808 • — zerva .... Posojila . . . 838.773-71 Nerešene 576.599-74 Inventar . . . 641.956-- škode. . . . Terjatve . . . Razno .... r\ 7,554.588-03 Premijska re- 9,086.171-61 4,093.138-42 270.945-50 23.061 • 18 133.367-68 zerva .... Zavarovalnice Razno .... Dobiček. . . p 16,737.059-70 16,737.059-70 V Ljubljani, dne 15. junija 1926. Uprava. 1267 3-3 Poziv upnikom. G o s p o d ai. r s k o društvo pri Devici M a r i j i v P o 1 j u, r. z. z o. z., se je razdražilo ter je prešlo v likvidacijo. Eventualni upniki se pozivljejo, naj se zglase pri zadrugi. Likvidatorji. 1269 3-3 Poziv upnikom» Konjerejska zadruga za noriško p 1 e m e, r. z. z o. z. v Ormožu v likvidaciji, pozivlje po § 40. zadružnega zakona upnike, naj ji priglase morebitne terjatve. Martin školiber s. r. in Alojzij Janžekovič s. r., likvidatorja. Odgovorni urednik: Anton Funtek v Ljubljani. - Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; zanjo odgovarja: Miroslav Ambrožič v Ljubljani.