sf
Toti1'
Mit#
li h'
ie tosti
Narodna i Študij skavti Knjižnica via Ceppa /a.'SK TRIESTE
TRST «Me-
;.‘r........;

■Il

Leto IX. štev. 45 (474)
TRST - SOBOTA, 28. DECEMBRA 1957

Posamezna štev. 25 Lir
Srečno novo leto 1957- leto velikih enotnih

iiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifflimimHiiiiiiiiiiiiurii
T°
* a
je naše voščilo, tudi če smo ob novem letu Zaskrbljeni. Tisti, ki so se sestali pred kratkim v Parizu namreč mislijo, da so najboljša voščila izstrelki •n njihova izstrelišča po vsej Evropi.
Za nas pa ni tako. 'Leto ki se poslavlja, je bilo leto sputnikov, umetnih planetov, 40. obletnice velike Oktobrske revolucije, mednarodne konference komu-iter* brstičnih partij, ki je potr-zerzadila in določila v točnejši de!ajobliki zgodovinske sklepe kongresa KP SZ. Leto . pr|l957 se zaključuje z vihra.
^njem rdečih zastav na po-'žič .slopjih, tovarnah in plan-
rjati
posl’
laž ah Nizozemcev v Indo-
Italiijneziji in z velikansko a->a: ' zijsko -afriško skupščino v 11 Kairu, kjer so se sestali j-Predstavniki skoro dveh niilijard človeških bitij. To so predstavniki naro-
3 st»} kdti
dni
:ijar
od>^'
Solij
20.3® ji ati*1
lom,;
.10'
^°v, ki so se že osvobodili zgodbo Epifanie Lussu, ki 8U se v junaški borbi, kot | je nesla svoje tri otroke v Alžirci, borijo za svojo zavetišče, ker nima strehe
ovčf
:>cb>
IS»*
Francije v komisiji za razorožitev pri OZN, človek, ki prav gotovo nima simpatije do komunistov, je pred nekaj meseci izjavil, da bi vodikova bomba odvržena v središče Rima zadela vse, kar bi lahko našla v obsegu 13 tisoč kvadratnih kilometrov. Ta izjava zadostuje, da si lahko predstavljamo kakšna bi bila usoda našega mesta v primeru, da bi vlada odobrila postavitev oporišč za izstrelke v Venetu in Furlaniji.
Vlada ima take namene in zgleda, da hoče določiti v ta namen nad 100 milijard. Tako se trosi denar, medtem ko je taka lakota in revščina. Včeraj je prišla vest, da je kralj bombaža Riva odpustil z dela tik pred božičem 600 delavcev. Vsi poznajo
tisti, ki so jo s svojo žrtvijo osvobodili izpod fašizma in nacizma.
osvoboditev.
Kapitalistični svet obse-'ajo žarki zatona, sociali-8Učni pa žarki jutranjega $onca. Tako je dejal Mao Ce Tung na konferenci v »ns^Moskvi, ko je opisal zrna-lamjgovito sedanjost in nam s ^>°jo poezijo slikal per-r j08pektive za bodočnost.
Rj1’ Kapitalisti so besni. Vse iaCl se trese pod njihovimi no-
j pašami. Zato zlivajo ves svoj ^Organizirani srd proti
LastijŽSSR, sv0jo vztrajno kon-
laloti
ml3-.'
20.3®
jot*
■ref
žit”1
'piracijo proti socialistič-
no H re»05
.13'
«V
a-
ir
Joli»n
dur*
Mifa
auf”
nevi '
lin ' tiv»v
\)OtV
/ J* ■ )ba>;
c0

, f josf
SV6“ tf,
oPe’
irati'
K
nis,ta ,v
i« : ii
zf
V Trstu bomo imeli politične in upravne volitve. Upamo, da se bomo otresli obeh komisarjev in sploh vseh komisarjev, tudi tistih pri Delavskih zadrugah, ki so prišli na to mesto po volji vlade in da bo Trst končno lahko dihal čist zrak in ne zrak zakristije.
Odvisno je od nas Tržačanov, Slovencev in Italijanov, da bomo enotni v tej borbi, da nas bodo bodrili pogum, enotnost in borbenost naših kovinarjev, delavcev naših ladjedelnic.
delavskih borb in uspehov
T eto 1957 je bilo leto številnih in važnih borb za pravičnejšo porazdelitev dohodka, za boljše plačilo fizičnega napora, ki so mu podvrženi delavci vsled povečanih ritmov dela.
Milijoni delovnih ljudi iz vseh sektorjev gospodarskega življenja v deželi, od industrije do kmetijstva, od državnih in poldržavnih nameščencev do nameščencev javnih ustanov, so se udeležili strnjeni in enotni stavk, ki so se zaključile vedno z zmago. Delavsko gibanje, ki je bilo nekaj časa zamrlo, je sedaj povsem oživelo.
Lahko trdimo, da je bilo
1957 leto poživitve delavskih Tako bo 1958 leto uspe- borb ; v tem letu se je enotnost
v akciji obsežno uresničila in okrepila, predvsem na deloviščih. Nepozabni tov. Di Vitto-
hov in zmag.
VITTORIO VIRALI
pod katero bi jih spravila j in ne kosa kruha, da bi jih nasitila. Takih dogodkov je na desetine in stotine.
Rekli smo v začetku, da smo zaskrbljeni. Toda ne samo zaradi izstrelkov. Tudi v Trstu zaključujemo račune z deficitom za nas. Zaključujemo leto v polnem komisarskem režimu. 1957 je Jtilo leto povišanja davkov in tarif. To je bila pravcata plenitev družinske bilance delavca,
Srečno in veselo novo leto 1958 vsem bralcem, razna-šalcem, sodelavcem, tovarišem, prijateljem in njihovim družinam želi
„DELO“
tk
Hernu svetu in svojo križar, j uradnika, obrtnika, inalerò vojno proti ideji socia- j ga trgovca in srednjega in-'izma, ki ima vedno večjo | dustrijca. S povišanjem
Radostno razpoloženje v SZ
Pozitiven obračun nove Delavske zbornice ob zaključku leta
Nekaj zanimivih številk
rio je ob začetku leta na vsedržavni skupščini industrijskih delavcev v Turinu dejal : «Borili se bomo za vzpostavitev pravičnejšega ravnovesja v korist delovnih ljudi in želimo, da bi postala sindikalna akcijska enotnost vedno bolj sistematična in da bi napredoval proces sindikalne združitve. Naj bo leto 1957, leto delavske poživitve...»
jj) Moč in očarljivost, ker je cen tobaka, tramvajskih
fesnična, uresničljiva ^premagljiva.
Mislijo na hladno in vro-vojno, na politiko pre-fačunanega tveganja in Mesa na robu prepada, ^aj briga, če se Danska, Norveška in tudi Zahodna Nemčija upirajo uskla-.
riti6" 'hščevanju izstrelkov
|vojih mejah? Saj je itak galija, sta Španija, Tur-1 ja, ki so pripravljene i-*heti ta oporišča in se celo ponujajo, da bi jih do-Me. Postavljanje izstrelišč ti)0!! rakete z jedrskim nabo-2l t-ttl (general Nordstat je ;r°l Zljubil 200 takih naprav *a prihodnje leto) je za *^aše velike državnike z etookristjanskim srcem, ^ekaj povsem enostavnega.
>aV,e
tuf*
«P
l
elM'
VV
eto
Povišanja davkov tarif
»ov;
ai

L
3à>
al'
Cff
K
itfL
filif
Ufi: k

(1
>
I.
Vedeti morate, da ima tako majhen jedrski na-°j, ki ga nosi tak izstreli, večji uničevalni uči-i*ek, kot ga ima bomba, M je uničila Hirošimo. Strelišča v Italiji bi mo-Ma biti postavljena v bli-'tti otokov, na mejah ali njihovi bližini. To po-;eni blizu našega podro-Seveda je dežela, inia oporišča za izstreliti' |T izpostavljena represa-'' j^nt, izstrelki kličejo ^9ge izstrelke! Taka o-, ftšča kličejo v pravem
1*0;
)henu besede smrt. Moch, stalni zastopnik
tarif, plina, vode, uvedbo zakona 703, so povlekli iz žepov Tržačanov dve milijardi in še mnogo več. Deželna avtonomija, prosta cona, pomorstvo, Kanonijev načrt vse je šlo v pozabo!
Namesto tega, kot pač v vsej Italiji, smo prejeli dosti obljub, dosti blagoslovov, dosti krščanske demokracije. In nato stavke ter agitacije. Kovinarji so v agitaciji sedem mesecev. Njihova akcija je vzbudila pozornost vseh političnih strank v Trstu in v državi, vzbudila je pozornost dnevnikov in ilustriranih revij. Vlada, ki je tako pripravna izžemati milijarde v Trstu, pa je ostala gluha in otopela.
To je v kratkih obrisih obračun. Ni pesimizem. To so dejstva, ki razjasnijo obzorje in borbo, enotnost in borbenost tistih, ki hočejo mir, blaginjo in svobodo.
V svetu so tako velike in mogočne sile, ki se gibajo in se bedo še čvrsteje gibale in katerih sestavni del je tudi tržaško prebivalstvo, da se lahko prepreči vojna in nadene prisilni jopič blaznim kriminalcem. Socializem napreduje po vsem svetu in obuja tudi tiste, ki so še do včeraj spali. V Italiji smo pred volitvami, to je pred borbo, v kateri se bo odločilo, če bo ostala Italija dežela duhovščine, policistov, totalitarna kot je Francova Španija, ali pa moderna in neodvisna dežela, to je Italija, kot so jo sanjali
Novo leto ima v Sovjetski zvezi in sploh v vseh deželah ljudske demokracije že posebno prazničen značaj. To je pravi ljudski praznik, ki sovpada z zimskimi počitnicami v šolah tako, da se ga veselijo tudi učenci. Povsod postavljajo visoke novoletne jelke, okrašene in razsvetljene z hrezštevila lučk. Prizor, kot nam ga kaže gornja slika je nekaj povsem navadnega ; takih prizorov je na vseh trgih in v parkih. Staro in mlado se zbere okrog novoletnih jelk in raja v krogu. Malčki se radujejo nad prihodom dedka Mraza in Snegulčice, ki jim bosta prinesla lepih darov.
To voščilo je postalo v teku leta konkretna stvarnost. Seveda ni tega mogoče pripisati naključju ali silam, ki bi ne imele nič skupnega z delavskim gibanjem. Ni dvoma, da je treba razvoj borbe, uspehe, ki so bili doseženi na gospodarskem področju, kot tudi na področju sin. dikalne enotnosti — pripisati novi politično - sindikalni impo-staciji, ki jo je začela CGIL, pripisati je treba vztrajni politiki enotnosti, ki so jo potrdile izkušnje in doseženi uspehi. Iz. kušnje in uspehi so dokazali, da je ta politika pravilna in v skladu s stvarnostjo, v kateri živi danes delavsko gibanje.
danes polagajo, dosegli s potr. pežljivim in preudarnim delom v raznih spornih zadevah, da je bilo izplačanih prizadetim delavcem skupno 48,719.551 lir. Preko ustanove INČA, ki brezplačno zastopa vse delavce v spornih zadevah socialnega zavarovanja in skrbstva, se je obravnavalo 2.808 zadev glede pokojnine, invalidnosti, družin, ske doklade itd.
Še nerešeni problemi
Nova
sindikalna
impostacija
Na našem področju smo znali konkretno izvajati novo politi-čno-sindikalno impostacijo CG IL, znali smo dosledno razvijati politiko enotnosti in prilagoditi obe posebnemu krajevnemu položaju. To nam je pomagalo, da smo lahko začeli, razvili in pospešili borbe delovnih ljudi vseh kategorij. Teh borb, se je udeležilo skoro 30.000 delovnih ljudi in skoro vse so se končale s polnim uspehom. Če so zahteve občutene in jih delavci smatrajo za dosegljive, se laže deseže enotnost v akciji na delovišču, med delavci raznih sindikalnih pripadnosti ali neorganiziranimi in tudi na vrhu. Dokazuje pa obenem, da ako so borbe enotne, uspeh ne more izostati.
V tem letu so delavci dosegli uspéhe, ki znašajo, povedani v številkah okrog pol milijarde lir. Borbe v Aquili, Delavskih zadrugah, AFA, Dilfi, SALDA, Schromek, Cantiere Navale Giuliano, Felzsegy, Ace-gat, krajevnih ustanovah, so sc vse končale z zmago. In tega
Leto 1957 je pomenilo za novo Delavsko zbornico leto večje okrepitve, povečanja ugleda in vpliva med delovnim ljudstvom. Dokaz temu so zadnji rezultati v podjetju Orion in prvi kongres nove Delavske zbornice.
bre rezultate, bodisi glede obno. vitve izkaznic, kot tudi glede novih vpisov. To je dokaz obstoja širokih možnosti za pritegnitev v vrste organizacije stotin delavcev. Če bodo voditelji in aktivisti delali tudi v bodoče z istim čutom požrtvovalnosti in z istim navdušenjem, kot so ga dokazali v tem letu, sc bosta borba kovinarjev GRDA in Arzenala ter kampanja včlanjevanja nedvomno zaključili z uspehom. V tem duhu in s to željo pošiljam delovnim ljudem in njihovim družinam j bratsko voščilo nove Delavske zbornice ob novem letu, ki prihaja.
BONOMO TOMINEZ
AVTONOMNA TRŽAŠKA FEDERACIJA
KOMUNISTIČNE PARTIJE ITALIJE
Jutri, v nedeljo 29. decembra ob 10.30 bo v kinu ARCOBALENO (ul. S. Francesco)
JAVNO ZBOROVANJE
Tov. Vittorio Vidali
bo govoril o
LETU DNI BORB IN PERSPEKTIVAH KOMUNISTOV ZA MIR IN PROCVIT TRSTA
Predsedovala bo
tovarišica Marija Bernetič
Ostalo je še mnogo važnih problemov, ki jih je treba rešiti. V prvi vrsti rešitev spora, ki se tiče delavcev CRDA in Tržaškega arzenala, katerim gre vse naše občudovanje in brezpogojna podpora. Zadeva se mora zaključiti s polnim zadoščenjem delavcev. S to veliko borbo je povezan problem gospodarskega proevita Trsta. Nato pride na vrsto potreba okrepitve nove Delavske zbornice in včlanjenih strokovnih sindikatov, da bo imel delavski razred lahko na razpolago vedno bolj učinkovito orodje obrambe in borbe za dosego bolj človeških pogojev življenja in za zagotovitev socialnega napredka.
Leto 1957 se zaključuje med. tem ko je v teku kampanja za obnavljanje sindikalnih izkaznic in pridobitev novih sil. Kampanja beleži do sedaj do-
Novo leto borbe
Q b koncu 1957 so delavci CR
DA in Arzenala še vedno v borbi. Značilnost zadnjih sedmih mesecev je bila dolga, trda in težka agitacija tega osnovnega jedra tržaških kovinarjev. Zahteve je sestavila in predložila v proučitev delavcev FIOM že pomladi lanskega leta in tudi borbe zadnjih let so imele v splošnem kot cilj izboljšanje tarif za akordno delo in izboljšanje nagrad.
Toda letos je prišla mera do vrhunca, delavci niso mogli več vzdržati, ker str ostale njihove plače med najnižjimi skoro od vseh kategorij. Po drugi strani pa je storilnost dela zelo narasla in povišali so se tudi življenjski stroški.
Vse to je — poleg drugega —- omogočilo razvoj zavesti o
Odprto pismo dr. Paiamari
aša federacija je preko odprtega pisma zahtevala naj vladni komisar takoj razpise občinske volitve. Pismo je bilo izdano v obliki lepaka, ki je ugodnega položajaTo bili defe“ I nalpPlÌ™ P° mestnih zidovih
~	_	» 77 7p ivr.rnini I ti innnrtvli fo/iEn
žni delavci drugih podjetij, kot ! ™ f vzhudil V iavnosli veliko
v tovarni sodavice Tergeste, v podjetju FOMT itd.
Delovanje
INČA
Nova delavska zbornica in njeni strokovni sindikati, so ra-zen gornjega obračuna, ki ga
Vsi narodi morajo budno paziti spričo nevarnosti vojne
P roblem — vojna ali mirna 1 koeksistenca je postal temeljni problem svetovne politike. Narodi vseh dežel morajo dati dokaz največje budnosti spričo nevarnosti vojne, ki bi jo povzročil imperializem. Danes so sile miru tako zrasle, da nudijo realno možnost preprečitve vojne. Jasen dokaz temu so spodleteli načrti imperialistov v Egiptu. Isto take so spodleteli njihovi načrti s katerimi so hoteli izkoristiti protirevolucionarne sile za prevrat demokratičnega ljudskega režima na Madžarskem.
napredovanja človeške družbe v novo dobo, bodo komunisti odgovorili z utrjevanjem svoje enotnosti in strnjenosti.
Od trenutka ko so komunisti stopili na pozorišče borbe, so bili vedno preganjani s strani reakcionarnih sil, toda komuni, stično gibanje je junaško odbilo in odbija te napade ter iz vsake preizkušnje izide močnejše in bolj prekaljeno.
Na poskus reakcionarnih imperialističnih sil za preprečitev
Udeleženci konference soglasno izražajo trdno prepričanje, da bodo komunistične in delavske partije s tem, da bodo strnile svoje vrste, hkrati pa vrste delavskega razreda in ljudstva vseh držav, nedvomno premagale vse ovire, ki stoje napredku na poti, in dosegle nove velike zmage za stvar miru, demokracije in socializma v svetovnem merilu.
(Iz zaključne izjape konference komunističnih in delavskih partij v Moskvi)
* * *
Mi vemo, da je bila v vsej zgodovini našega gibanja, naša tesna vez proletarske solidarnosti z vašo deželo, z delavskim razredom Sovjetske zveze in s Komunistično partijo, ki ga vo-
di, eden izmed poglavitnih razlogov razvoja naše partije, kot revolucionarne in velike množične partije. Delavci glčdajo na nas z zaupanjem, ne samo zaradi našega dela in naše borbe, marveč tudi ker imajo zaupanje do vas, sovjetski tovariši. Naše ljudstvo čuti, da smo pred-straža italijanskega ljudskega gibanja, ki se bori — izhajajoč iz pogojev v naši deželi - za osvoboditev Italije od zaostalosti in revščine, da iztrga oblast izkoriščevalskim razredom, da bo naša domovina napredovala po poti napredka, kot ste vi to že storili in še delate za vašo domovino. Našo borbo so v vseh trenutkih naše zgodovine podži-govali, navdihovali in ji pomagali vaši uspehi. Vez mednarodne proletarske solidarnosti, ki nas z vami veže, je bila vedno naš ponos, naša sila in življenje.
(Iz govora tov. Togliattija v Moskvi, na proslavi Oktobrske revolucije)
pozornost.
Takojšen razpis volitev je v resnici nujno potreben spričo komisarskega režima, ki je prinesel Tržačanom povišanje dav. kov in tarif Acegat. Poleg tega je tržaško gospodarstvo zaradi zgrešene politike vlade izgubilo precej ugodnih prilik in stanje se je še poslabšalo. Zato je mestu nujno potreben nov občinski svet, ki bo sposoben dvigni-U svoj glas za rešitev Trsta pred popolnim gospodarskim propadom.
Gospod
vladni generalni komisar dr. Giovanni Paiamara
Tržaška prefektura
Že 4. decembra t. 1. Vas je naša delegacija zaprosila, da izvedete volilni zakon E. B. z dne 5. aprila 1951. št. 203, ki v členu 8 izrečno določa, da se morajo občinske volitve vršiti v roku treh mesecev od dneva ostavke polovice svetovalcev.
Vi ste priznali, da je to primer našega mesta, in da ni potreben noben predsedniški u-krep za imenovanje še drugega prefekturnega komisarja, kot predvideva občinski in pokrajinski zakon z dne 4.2.1915 št. 148.
Pozneje Vam je bil vročen opomin s podpisi naših tovarišev Vidalija, Pogassija in Ber-hetičeve z zahtevo po takojšnjem razpisu volitev, ker je že
♦ Lepak naše federacije
vinarjev, uvedba zakona 703 in poviški tarif Acegat — ne dopuščajo odlašanja, kajti Trst nujno potrebuje vzpostavitev svojega najvišjega izvoljenega predstavništva, ki je vplivna tribuna, s katere je treba energično zahtevati izvedbo številnih osnovnih ukrepov za njegovo gospodarsko obnovo in na splošno terjati spoštovanje pravic državljanov — v prepričanju, da tolmačimo voljo pretežne večine tržaških volivcev — Vam postavljamo sledečo zahtevo :
in žrtev kovinarjev
CRDA in Arzenala
potrebi enotnosti delavcev. Zato je dobila borba že prve tedne značaj močne enotnosti, proti zadržanju srdite nepopustlj* vosti s strani Confindustrie, ki je presegla vse meje, upoštevajoč da gre za podjetja IRI in da smo tik pred ločitvijo slednjih od Confindustrie, kot predvideva ustava in kot je določil parlament.
odredite takojšnji razpis volitev !
Trst, 23. decembra 1957.
Tržaški komunisti
Kako se je borba odvijala je znano vsemu prebivalstvu, ki je sledilo s strastnim zanimanjem in podpira delavce s svojo moralno in materialno solidarnostjo. Borba je imela tudi svoje dramatične trenutke : surov napad «Celere» na Goldonijevem trgu in protest v ladjedelnici Sv. Marka, ker ni hotelo ravnateljstvo izplačati mezd delavcem, kar je povzročilo med prizadetimi upravičeno in energično reakcijo. Samo zrelosti delavcev in njihovih voditeljev se je treba zahvaliti, da ni prišlo do hujšega.
Tudi ti dogodki so pripomogli, da je dobila borba nacionalno obeležje in da se je okrog kovinarjev strnilo vse mesto. Prišlo je do sestanka vseh strank, ki imajo svoje predstavnike v parlamentu. Slednje so se zavzele v krajevnem merilu in v Rimu, da hi prišlo do rešitve zadeve, ki ustvarja vedno bolj neznosen položaj.
Slično akcijo so izvedle tudi žene raznih ženskih gibanj in mladina raznih političnih strank.
V sedmih mesecih so delavci stavkali nad dva milijona ur; družine so zgubile nad pol milijarde lir mezd in to se je poznalo tudi na tržišču ; v Trstu in Miljah je bilo nekaj desetin velikih enotnih javnih zborovanj ; vrstile so se stavke vse
kategorije kovinarjev in vse industrije ter splošna protestna stavka z zaporo trgovin in obrtniških obratov, v znak solidarnosti s stavkajočimi.
To je ob koncu leta obračun ene izmed največjih borb našega delovnega razreda, okrog katerega se je strnilo vse mesto. Enajst delavcev je suspendiranih in prijavljenih sodišču. «Ob. toženi» so, ker so protestirali kot vsi ostali zaradi surove represalije Confindustrie, zaradi politike izsiljevanja z gladom. Suspendirani se morajo vrniti na delo ! Kolegij odvetnikov, ki pripadajo sedmim političnim strankam, si je prevzel njihovo obrambo pred sodiščem. Vse prebivalstvo je na njihovi strani.
Proti vsakemu poskusu, da bi oškodovali delavce, ki se borijo že sedem mesecev za svoje pravice, se še bolj krepi enotnost, potrjuje njihova volja za nadaljevanje borbe do pravične rešitve, za poštena pogajanja. S to obvezo delavci CRDA in Arzenala zaključujejo leto 1957 in pozdravljajo novo leto, ki jim mora prinesti zmago. Za delavce CRDA in Arzenala je novo leto dan žrtev in borbe.
Prihodnji teden uDclo* ne bo izšlo. Naslednja številka izide v soboto 11. januarja 1958
10. obletnica republiške ustave
\/čeraj, 27. decembra je bila 10.obletnica dneva, ko je stopila v veljavo republiška u-stava Italijanske republike, ki je zgodovinska pridobitev italijanskega naroda v borbi proti fašizmu in monarhiji in preo-kretnica na poti socialne obnove in civilnega napredka Italije.
To je desetletnica, ki se proslavlja z borbo v obrambo ustave in za dosledno izvajanje njenih načel. Zgodovina zadnjih desetih let je dejansko zgodo-
vina borb italijanskih delavcev, deloma potekel omenjeni rok, j demokratov in antifašistov, ki *— - pridržkom izpodbijanja —	- -	’ 1
ter s
veljavnosti ukrepov prefekturnega komisarja, ki bodo izdani po 14. januarju 1958.
Ker se bliža zapadlost roka in ker pogoji težke gospodarske stiske, v katerih hira naše mesto — stiske, ki so jo še poslabšali nerešeni spor naših ko-
ostali zvesti duhu ustave, proti tistim, ki so jo izdali in jo hočejo pokopati. In prav tik pred lO.obletnico je enobarvna demokrist j anska vlada «proslavila» zgodovinsko obletnico s tem, da je prepovedala partizanski shod v Rimu, to je shod tistih sil, brez katerih bi
danes ne imeli demokratične in republiške Italije in ne ustave.
Ustava določa pravico do dela in dolžnost republike, da «ustvari pogoje, ki bodo uresničili to pravico»; določa ena. kopravnost državljanov, načela pravičnega plačila za izvršeno delo, v vsakem primeru zadostnega, da se zagotovi delavcu in njegovi družini svobodni in dostojni obstoj ; nakazuje enakopravnost pravice in plačila — za enako delo — za moške in ženske ; predvideva možnost razlastitve če gre za splošno korist, v korist delovne skupnosti ali koristnikov, če gre za važne javne usluge ali vire energije v rokah monopolistov; priznava pravico delavcem, da v mejah, ki jih določi zakon, sodelujejo pri upravljanju podjetij ; ustanavlja deželne tvorbe kot samostojne ustanove, s svojimi upravnimi in zakonodajnimi
pravicami ; ščiti s posebnimi odredbami jezikovne manjšine ; določa načelo, da «Italija zavrača vojno, kot sredstvo za reševanje mednarodnih sporov.»
To so v glavnem temelji tista ve. Že iz tega lahko vsakdo vidi, kako daleč je sedanja politika vlada od duha in črke ustave.
Komunisti so bili vedno in so tudi danes v prvih vrstah za ustavo in njeno izvajanje. Tržaški komunisti, Slovenci in Italijani se borimo, ramo ob rami s tovariši iz vse republike, z mi. lijoni delovnih ljudi in demokratov za dosledno spoštovanje republiške ustave, da bo imela Italija vlado, ki bo izraz ustave, za demokratični razvoj dežele, boljšo bodočnost Trsta, v gospo, darskem procvitu in demokratičnem napredku.
POLITIKA IN GOSPODARSTVO
Naloge kontrolnih organov in dolžnosti komunistov
kampanjo za pridobivanje novih članov Partiji se letos vključuje za Trst nov element :	federalni in sekcijski
kontrolni organi, to je federalna kontrolna komisija, izvoljena na VI. kongresu, in razsodišča, izvoljena na sekcijskih kon. gresih.
Rekel sem nov element predvsem zato, ker gre za organe, ki jih prej v Partiji nismo poznali in so bili izvoljeni na podlagi statuta, odobrenega na VIII. vsedržavnem kongresu KPI ; drugič pa, ker na tem področju nimamo nobene izkušnje glede delovanja in dolžnosti omenje« nili organov. Zaradi tega bo za nas potrebno doživeti izvirno izkušnjo, ki bo mogla v bodočnosti služiti tako nam kot morda tudi drugim federacijam naše Partije.
Listina, iz katere moramo izhajati, je statut partije, ki v členu 35, odst. a) pravi, da je nàloga kontrolnih organov «kontrolirati izvajanje statuta, spoštovanje notranje demokracije in partijske discipline s strani komitejev sekcije, celic in posameznih tovarišev». Jasno je torej, da so vsi tovariši dolžni spoštovati statut in vse njegove člene. Isti statut pa tudi v svojem 5. členu pravi, da ima vsak član dolžnost «da pridobiva nove pristaše za program in akcijo partije ; da z
♦ Nov element v kampanji rekrutacije

besedo in vzgledom stalno dela v političnem in ideološkem us-merjevanju in prozelitizmu.
Morda bo kdo rekel, da ima tak način postavljanja problema rekrutacije birokratičen značaj. Zdi se mi pa zelo važno poudariti velik pomen, ki ga ima dejstvo, da je stalna dolžnost prozelitizma izrecno navedena v statutu. To je posebno važno zlasti pri nas, kjer mnogi tovariši ne čutijo potrebe po organičnem, politično dobro pripravljenem delu prepričevanja.
Lahko rečemo, da našemu ugledu, našemu vplivu med delovnimi množicami v tovarnah in tudi med drugimi srednjimi sloji delovnih ljudi in intelektualcev ne odgovarja enako moka organizacija sposobna tolmačiti potrebe in lotevati se problemov neproletarskih slojev, da jim pomaga rešiti njihove neštevilne zadeve, zlasti na našem gospodarsko pasivnem področju. Zato je potrebno približati se tem slojem in jih pre. pričati, da je edina veljavna o-pozicijska sila našega področja Komunistična partija, ki se s tem, da se v deželi in v Trstu bori proti klerikalnemu monopolu, združenemu s fašisti, bije
1957 - začetek
dobe
nove
istočasno za rešitev njihovih problemov, kot so: prevelika davčna bremena, diskriminacije pri koncesijah trgovskih licenc in pri poklicnih staležih, korup. cija in patemalizem, ki sta že postala zakon.
Potrebno pa jih je tudi prepričati, da je za rešitev omenjenih in še drugih problemov nujno potrebna njihova prisotnost v vrstah partije same, v kateri je najširša možna demokracija in kjer se obravnavajo vsi politični in organizacijski problemi v najširši svobodi mišljenja in kritike.
Seznanjati ljudi z našo partijo torej, s to demokratično napredno silo, ki se danes bori za novo vlado, na podlagi republiške ustave, je naloga vseh tovarišev, kajti to spada, kot sem v začetku dejal, med dolžnosti komunističnega borca, da bi z naše partije v Trstu napravili veliko množično partijo. Tej nalogi morajo kontrolni organi posvečati največjo pozornost, pomagati in svetovati nove oblike dela ter prispevati k pridobivanju vedno večjega števila delovnih ljudi, da bi z besedo in zgledom pripravili tovariše do tega, da bodo postali vsi aktivni elementi prepričevanja in pridobivanja novih članov.
GIORDANO PACCO
Ob povratku delegacije ZKMI iz Jugoslavije
■y e dni se je vrnil tovariš Perini, član tajništva tržaške ZKM, ki je z delegacijo Centralnega komiteja ZKMI obiskal Jugoslavijo. V zvezi s tem potovanjem smo postavili tovarišu nekatera vprašanja, in sicer :
Vprašanje: Kakšen je bil namen vašega potovanja v Jugoslavijo?
Odgovor:	Delegacija ZKMI
je vrnila obisk predstavništva Zveze ljudske mladine Jugoslavije ob priliki kongresa italijanske komunistične mladine in je imela istočasno namen proučevati na mestu (v mejah, ki jih je dopuščal čas obiska naše delegacije, to je od 10. do 22. decembra) pogoje življenja in dela mladine in narodov Jugoslavije pri izgradnji socializma.
Vpr. : Katere kraje ste obiskali za časa bivanja?
Odg.: Bili smo v Beogradu, kjer smo imeli razgovore z voditelji sindikatov in zadrug ter z organi socialnega zavarovanja. Imeli smo tudi srečanje z ministrom javnega zdravstva in nato obiskali neko kmetijsko zadrugo. V Sarajevu smo imeli zanimiv sestanek z voditelji Socialistične zveze. Bili smo tudi v Zenici, Banjaluki, Zagrebu in na Reki.
Vpr. : Ali ste obiskali kakšno tovarno?
Odg. : Obiskali smo kovinar-
sko tovarno v Zenici, ki zaposluje 13 tisoč delavcev in kjer smo imeli sestanek z delavskim svetom. V Banjaluki smo si o-gledali neko tovarno v gradnji ter podjetje lahke industrije, kjer izdelujejo vetroflex. Na Reki smo pa obiskali ladjedelnico «3. maj».
Vpr.: Kakšne druge stike ste imeli z jugoslovansko mladino?
Odg.: Delegacija se je udeležila kongresa ljudske mladine-Srbije v Beogradu, v Zagrebu je pa obiskala pionirsko mesto in delavsko univerzo, ki organizira tečaje za strokovno in splošno izobrazbo za delavce v tovarnah. Imeli smo tudi priliko razgovarjati- se s številnimi mladinci, člani delavskih svetov in jim postavljati razna vprašanja ter odgovarjati na njihova poizvedovanja o tem, kako deluje ZKMI, kako živi mladina v Italiji itd.
Lahko trdim, je rekel tovariš Perini v zaključku, da je bil naš obisk zelo zanimiv, ker smo razpravljali o mnogih problemih in smo sporazumno u-go to vili koristnost izmenjave mišljenj, izkušenj, obiskov med mladinskimi organizacijami o-beh dežel, da se okrepi medsebojno spoznavanje in prijateljstvo med obema narodoma v interesu miru in mednarodnega sodelovanja.
Kratek pregled nekaterih
najpomembnejših dogodkov
v letu 1957
Leto 1957, ki se sedaj končuje, je bilo polno velikih in zanimivih dogodkov in bo prešlo v zgodovino kot leto sput-nika, leto začetka človeškega osvajanja vesoljstva. Ozrimo se zato za trenutek na nekatere najvažnejše mednarodne, italijanske in krajevne dogodke :
9. JANUARJA LIKVIDACIJA EDENA
Angleški prvi minister se je neslavno umaknil. Kot uradni razlog je navedena neka njegova bolezen, toda nihče ne verjame. Edenova bolezen se imenuje sramotni napad na Egipt, ki se mu je ponesrečil.
20. JANUARJA VOLITVE NA POLJSKEM
Volitve v novo dieto (parlament) so zabeležile velik uspeh Poljske združene delavske partije in Fronte narodne enotnosti. V novem parlamentu ima delavska partija absolutno večino.
KONEC JANUARJA NACIST SPIEDEL V POVELJSTVU NATO
Bivši nacist Hans Spiedel je bil imenovan za poveljnika kopnih sil NATO : ukazoval bo a-meriškim, angleškim, francoskim, italijanskim, holandskim, belgijskim in nemškim vojakom. «Demokrati» so mu danes dali isto oblast, kot so mu jo
Kako sem dočakal z „Leninom“ in...
novo leto kraljem
Prve dni oktobra je iz Sovjetske zveze poletel v vesoljstvo prvi zemljin umetni satelit. Tokrat niso mogli zakrknjeni nasprotniki prve dežele socializma zanikati novico, ki je presenetila človeštvo, ali pa obtožiti SZ, da laže iz propagandnih razlogov; značilni sputnikov bip... bip... je zmagoslavno naznanjal vsemu svetu, da so sovjetski znanstveniki dosegli nenavaden uspeh. Sovjetski zvezi, prvi deželi socializma gre čast in priznanje, da je prva odprla pot v vesoljstvo in s tem novo dobo, ko bo človek lahko potoval na druge planete, ki so se mu zdeli do oktobra 1957 dosegljivi le v domišljiji.
^ življenju komunistov se zgodi mnogo stvari...
Nekoč se mi je pripetilo, da sem dočakal novo leto z... Leninom in... kraljem! Bilo je to v okolici Milana v noči 21. decembra 1925.
Center partije mi je sporočil, da moram menjati stanovanje: to je pomenilo, da je zame obstajala nevarnost aretacije. Nemudoma sem odpotoval in o-krog 22. ure 31. decembra prišel na dom nekega vrlega simpa. tizerja, ki me je predstavil svoji družini: ženi in sinu osmih ali devetih let, stricu in teti, ki sta prišla, da pri njem dočakata novo leto
Teta, odločna kmetica, ki mi je tako stisnila roko, da mi jo je skoraj zdrobila, se je strašno razburjala nad vojno medtem ko jo je prestrašeni mož miril in zaklinjal naj ne kriči tako, saj ve «kakšni časi so»... Ona je pa še bolj kričala in bruhala precej... slikovite besede proti duceju in svojemu lastnemu možu.
Ko se je ozračje umirilo, smo sedli k mizi. Ob polnoči smo dvignili kozarce in si medsebojno voščili srečno novo leto v miru, nato smo se pa odpravili spat. Moji gostitelji in ostali so odšli v spalnico, jaz sem pa ostal s sinom v kuhinji, kjer so mi pripravili zasilno posteljo. Z nama je bil tudi pes, v katerem so se srečale vse pasje pasme sveta.
— Kako je pa ime tvojemu
psu? — sem vprašal fantiča, medtem ko sva se slačila.
— King mu je ime, kar pomeni v angleščini kralj — mi odgovori.
— Ali poznaš apgleščino? — sem spet vprašal.
-	- Ne, toda učiteljica mi je to povedala — se je glasil odgovor.
Medtem ko sem razmišljal komu neki je prišlo v tej vasi j na misel, da dà takšno ime psu, mi je fant sam odgovoril, ko da je uganil mojo misel.
— Dali so mti to ime, ker je to najbolj neumen pes v vasi.
— Toda, nocoj sem slišal, da imaš tudi ti ime nekega kralja; ali se ne imenuješ Viktor...1
Deček je onemel... Toda le za trenutek. Približal se mi je s čevljem v roki in skrivnostnim izrazom na obrazu, previdno pogledal proti vratom in oknu, zaprosil me, naj prisežem, da ne bom nikomur tega povedal, ter zašepetal:
—	... imenujem se Lenin in ne Viktor...
Ni me začudilo, kajti vedel sem, da so številni delovni ljudje dali svojim sinovom ime velikega pokojnika.
Vedno šepetaje mi je nato še razložil, da so mu morali spremeniti ime, če so hoteli, da ga sprejmejo v šolo.
— Katero od dveh imen ti bolj ugaja ? — se vprašal.
— Lenin! — je glasno zakričal.
Pobožal sem fantiča in tudi
Dve kratki zgodbici iz osebnih spominov na silvestrovanja tov. G. Germanetta
Kinga, ki se nama je približal...
Evo kako se je zgodilo, da sem preživel tisto novo leto z «Leninom» in kraljem!
Bolgarski natakar
peško je na Silvestrovo najti v Parizu prosto mesto v ljudskih restavracijah. Parižani radi proslavljajo novo leto zunaj in ne doma.
31. decembra 1931. sem po mučnem sestapku lačen iskal prostora v kakšni restavraciji.
Ves trud zaman, vse je bilo zasedeno.
Končno sem v ulici Boetje našel prosto mizico. Tu me je pa čajkalo prvo presenečenje: jedilni list je bil pisan v ruščini!
Padel sem v eno izmed restavracij ruskih belčkov. Poznam rusko kuhinjo in naročil sem si primerno večerjo.
Drugo presenečenje je bilo to-le: okrog dolge mize na dnu\sP°^ sobane je sedela čudna drušči- Natakar mi je prevedel govor na. Francoski oficirji in oficirji in nato z nasmeškom dejal: v ruski carski uniformi, stari — Že devetkrat sem slišal ta gospodje v fraku s številnimi I govor na Silvestrovo!
dekoracijami, nališpane stave gospe in ruski duhovnik, pravi pop z dolgimi lasmi in brado. Pred natakarjem, bolgarskim izseljencem, sem hlinil, da ne poznam ruščine, da bi lahko mirno poslušal to gospodo. X)b polnoči se je gospod, ki je sedel na čelu mize, dvignil in dejal :
«To je zadnje leto, ki ga, preživljamo daleč od naše svete Rusije. Ruski narod čaka, da ga osvobodimo boljševizma. Petlet. ka je propadla, med narodom in med armado vlada nezadovoljstvo... S pomočjo naših prijateljev Francozov, prvega med vsemi Lavala, bomo osvobodili našo domovino od boljševikov. Na zdravje svete Rusije in carja:>.
Nato je intoniral «Bog reši carja». Slišal sem neubran zbor, kretenske glasove... res usmilje. n ja vreden prizor. Nato so pa izpraznili precej šampanjskih čaš.
Ko mi je natakar prinesel račun, sem ga vprašal:
Kaj pa je rekel tisti go-
dali včerajšnji nacistični morilci. Na čelu «armade miru», kot ji pravijo, «svobodnega sveta» je sedaj okupator Francije, požigalec ukrajinskih mest in vasi, desna roka Rommela.
6. MARCA
USTANOVITEV NOVE DRŽAVE GANA
V Ekvatorialni Afriki se je rodila prva neodvisna država Gana. O dogodku je laburistični komentator Lodroow Wyalt takole pisal: «Po 6. marcu se bo v Afriki vse spremenilo. Spre-menitev Zlate obale iz kolonije v člana britanske skupnosti bo v temeljih pretresla kontinent. Nigerija bo kmalu sledila Gani, katere obstoj bo predstavljal svetilnik za Afrikance od Rodezije do Kenie, od francoskih do belgijskih kolonij Južne A-frike».
15. MARCA
ANGLEŠKI IMPERIALIZEM PORAŽEN V JORDANIJI
Podpisane so bile listine, ki uradno razveljavljajo pogodbo od leta 1948 med Jordanijo in Anglijo. Anglija mora odstraniti svoje čete in oporišča z jordanskega ozemlja in s tem se je porušil še en steber imperializma v arabskem svetu. Dogodek je jordansko ljudstvo tri dni proslavljalo z velikimi manifestacijami in veseljem.
20. MARCA KRIZA
USTAVNEGA SODIŠČA
Predsednik italijanskega u. stavnega sodišča posl. De Nicola je podal ostavko. Stari liberalni državnik je prišel do zaključka, da sodišče ne more delo-j vati, če mu sama vlada odvzema avtoriteto, neodvisnost in ugled s tem, da prezira njegove razsodbe, izvaja nedopustne pritiske in spletke in ga ne ščiti pred nespoštljivimi napadi
ran j a zahtev javnosti glede zunanje politike in zahtev delovnih razredov, je padla Segnije-va vlada. Opravičilo je dal Sa-ragat z izstopom PSDI iz vlade. Po dolgotrajni krizi, spletkah in preokretih je enobarvna via. da Zoli 20. maja položila prisego. 10. junija je Zoli odstopil, ker 'je moral držati obljubo, da ne bo sprejel fašističnih glasov, če bodo odločilni. To so pa ugotovili šele potem, ko so odkrili... pomoto pri štetju glasov. Sledi Fanfanijev poskus sestaviti vlado in njegov odstop. 22. junija je predsednik Gronchi nenadoma zavrnil Zolijevo ostavko in tako je ostala na oblasti enostrankarska vlada, ki uživa podporo fašistov.
14. MAJA ZMAGA
ELEKTRIČNIH VARILCEV V TRŽIČU
Po 69 dneh se zaključi stavka 450 električnih varilcev CR DA v Tržiču. Pogodba, dosežena po ministrskem posegu, predvideva izboljšanja mezd in povišanja akordnega dela. Varilci se vrnejo na delo in z njimi se vrne tudi 1800 delavcev,
28. JULIJA - 11. AVGUSTA SVETOVNI FESTIVAL MLADINE V MOSKVI
Okrog 40 tisoč mladincev iz 120 dežel vsega sveta se je srečalo v Moskvi na svetovnem festivalu mladine, veliki manifestaciji za razvoj mednarodnega sodelovanja in prijateljstva. Poseben pomen ima udeležba ameriške delegacije, ki se je pozneje, proti volji ameriške vlade, podala v LR Kitajsko.
26. AVGUSTA
PRVA MEDKONT1NENTALNA BALISTIČNA RAKETA
Sovjetska zveza izdela prvo telediri girano medkontinental-no raketo. Ugledni pariški list «Le Monde», je potem ko je podčrtal, da specialisti niso pričakovali, da bodo sovjetski znanstveniki dve, tri leta prej uspeli v svojih poskusih, napisal: «Sovjeti niso nikoli do tega trenutka podajali takšnih važnih izjav, a da ne bi bile pozneje potrjene. Ameriški izvedenci so redno podcenjevali napredke ruskih raziskovalcev in tehnikov». Medkontinentalna raketa napoveduje sputnika.
3. SEPTEMBRA SRAMOTA LITTLE ROCKA
Začenja se sramotna plemenska kampanja proti odpravi rasne diskriminacije. Nahujskani
dolge agitacije.
MAJ - JUNIJ INDUSTRIJSKA DECENTRALIZACIJA V ZSSR
7. maja je začel Vrhovni sovjet obravnavati načrt za industrijsko decentralizacijo, nakazan v tezah Hruščeva, ki pred-
ki so bili suspendirani zaradi po agentih K.K.K. preprečijo
racisti črnskim študentom vstop v šolo. Državni guverner, zloglasni Faubus, mobilizira narodno gardo ne da bi zaščitil | črnce, marveč da prepreči njihov vstop v šolo.
9. SEPTEMBRA POKOL V SAN DONACI
Policija je streljala na kine-
, i .	’ -,	te, ki so protestirali zaradi kri-
iaga ukinitev 28 zveznih mini-	.	,
...	...	ze vina in ubila tri manifestai®
strstev m prenos njihovih nalog na 92 deželnih svetov, predvideva spojitev raznih drugih ter si osvaja razne nasvete glede avtonomije in razvoja znanstvenega raziskovanja. Zasedanje se je zaključilo z odobritvijo zakona. Industrijska refor-
, , .	.....	. , .i ma, z vsemi svojimi zgodovin-
1°,	!“!!!	gB	m I skimi učinki, se je zaključila
v teku junija.
celo papeža.
25. MARCA ROJSTVO SET
Predstavniki Belgije, Zahodne Nemčije, Francije, Luksembur- j ga, Holandske in Italije so v I Rimu podpisali pogodbe za Skupno evropsko tržišče in Ev-ratom. Vodstvo KPI je v svoji posebni objavi obsodilo obe pogodbi, ki sta izraz in orodje politike vedno globljega razdvajanja Evrope v dva nasprotna vojaška tabora.
4. APRILA
PONOVNA OTVORITEV
SUEŠKEGA PREKOPA
Ta dan so prve ladje srednje tonaže preplule Sueški prekop in 8. aprila je postal prekop popolnoma prehoden. Začenja se egiptovska uprava, v popolnem spoštovanju pravic koristnikov.
6. MAJA
PADEC VLADE SEGNI ROJSTVO
ENOBARVNE VLADE
Po dolgi krizi, ki je nastala zaradi neučinkovitosti vladnega
4. JULIJA IZKLJUČITEV
PROTIPARTIJSKE SKUPINE V ZSSR
Centralni komite KP SZ je z 225 intervencijami in soglasnim izglasovanjem odbil poskus Molotova, Malenkova, Šepilova in Kaganoviča, da bi preprečili izvajanje linije XX. kongresa na terenu razvoja narodnega gospodarstva in življenjske ravni, vzpostavitve leninskih načel notranjega življenja partije, razvoja socialistične demokracije in mednarodne pomiritve. CK je vse štiri izključil iz svoje srede.
25. JULIJA ROJSTVO
TUNIŠKE REPUBLIKE
Tuniška ustanovna skupščina proglasi konec monarhije in rojstvo republike ter izžene zadnjega monarha Francozov, simbol kolonialnega zatiranja, ki je 80 let dušilo tuniško ljudstvo. Za predsednika nove re-
delovanja in zlasti zaradi prezi- publike je izvoljen Bourgib
rnem se s posebnim avtobusom, ki vozi finske delegate. Mladi potomci Vikingov me z veseljem sprejmejo, festival pa je edina beseda, s katero se razumemo.
Naše menze so razpostavljene na obširnih trgih pred hoteli. Vsaka menza lahko postreže enkratno 500 oseb. Podobne so širokokvadratnim šotorom, ki me spominjajo na turška taborišča v Jurčičevih delih. Na sredi imamo celo bar, ki nam nudi mleka, kave in mineralne vode v izobilju. Servirati si moramo sami ; vse deluje self-service. Jemo kolikor hočemo in kar si želimo.
«Zdaj je čas ! » pravim in ne štedim s kurjimi pečenkami, ki so vsakokrat na dnevnem redu. Doro me še bolj draži in pravi, naj pošljem domov telegram z besedami: «Vsak dan pitke, Drago». Mize pospravljajo in čistijo dekleta in nekdo pravi, da študirajo kuhinjstvo na univerzi. Ne vem, če naj mu verjamem. Južnjaki jih ne pustijo pri miru ir. se bratijo. Naša kuhinja je boljša od vseh ostalih.
Po večerji mi Livio dovoli, da grem z visokošolci na uni--.erzo Lomonosov, kjer bo otvoritev Mednarodnega študentovskega kluba. Vseučilišče leži na Leninovih gričih in iz zadnjega nadstropja je videti vso Moskvo in okolico. Žarometi osvet-ljujejo pročelje prav do špičastega vrha z rdečo zvezdo. Sprej me nas množica dijakov s ploskanjem, medtem ko moji prija telji pojejo korakoma svojo himno. Notranjost je nekaj sijaj nega; vse stene so iz belobarvastega marmorja, lepi, dolgi hod niki so podobni onim v ženevski palači bivšega Draštva naro dov, vse je bolj moderno, v očitnem nasprotju z nekako nco klasično zunanjostjo univerze... V slavnostni dvorani govorijo Pelikan, predsednik Mednarodne študentovske zveze, rektor univerze in še nek Arabec. Sledi kulturni spored in mnogo ploskanja je deželen jazz orkester « Roman New Orleans» ter neka Sirijka, ki v omamljajočih gibih izvaja orientalske plese iz Tisoč in ene noči. Potem plešemo. Rusi kar norijo ob zvokih rock and rolla. Livio se vrti z neko Skandinavko in ne zamudi z njo nobenega plesa, mlad fant pa, očitno dekletin ljubček, ga hudobno opazuje.
Drago
Sedmak.
Od Križa do Moskve
(Vtisi udeleženca Moskovskega festivala)
«Ti,» mu pravim. «Pusti tisto in pojdi plesat z drugo». Proti polnoči mu nekdo iz šale ali zares zmakne slavno čepico in vse prizadevanje, da bi jo našli, je zaman. Zadnji avtobus nas ob treh odpelje v hotel.
našemu Verdijevemu gledališču, obkrožena s petimi galerijami in sprejme lahko 2.000 gledalcev. Danes nastopata v glavni vlogi M. Plisestskaja in I. Ždanov. Očarani smo od mehke
30. julija
2 budi me Petrov glas- Peter se jezi, ker sem ponoči pustil
odprta vrata in mu je eden od naših fantov nasul soli v usta. V sobi nas je petero. Mario, ki ga raje kličemo Trevizan, pregleduje svoj fotografski aparat in razpravlja z Danilom o beneškem kongresu. On je namreč socialist. Ob sedmih in pol imamo v dnevni sobi sestanek, da si razdelimo vstopnice za predstave in da določimo, kdo naj gre na ta ali oni obisk v tovarne, muzeje, kolhoze v moskovski okolici itd. Danes je torek, toda ni potrebno o tem voditi računa, ker imamo itak vsak dan praznik. Dobil sem vstopnico za Veliko gledališče, kjer bodo ob 10. uri izvajali Čajkovskega balet Labodje jezero. «Ta ima vedno srečo,» se huduje Nadja, ko mi je žreb določil to vstopnico.
Bolšoj teater nas sprejme v vsei svoji mogočnosti. Gledališče je bilo zgrajeno leta 1824, leta 1853 ga je uničil požar; obnovljeno je bilo leta 1856. Od takrat naprej so se v njem proslavljala dela Glinke, Musorgskega, Čajkovskega in drugih Po Oktobrski revoluciji se je še bolj razvil, postal dostopen vsem in danes šteje 100 solistov, zbor z 200 pevci, 250 plesalcev in plesalk ter orkester z 250 elementi. Dvorana je podobna
Mize pospravljajo in čistijo dekleta... Južnjaki jih ne pustijo pri miru in se bratijo. Naša kuhinja je boljša od vseh ostalih«.
glasbe, čudovitih baletov in scene, ki je prava slika narave. Zato se ne čudim, da vsaki politični osebnosti, ki pride v Moskvo, pokažejo ta balet v Velikem gledališču. Ob vsakem dejanju nastane večkratno ploskanje. Ko princ ubije hudob-nega duha in si osvoji svojo ljubezen, je konec in mi se razi-demo.
Popoldne grem malo spat in zvečer jo mahneva z Liviom v mesto. Na Rdečem trgu nas obkroži skupina žensk, moških in dekUc m nas začne spraševati od kod smo, kako živimo itd. Silijo nas, da tudi mi vprašamo o njihovem življenju. Skoraj vsi mislijo, da je Trst še STO, zato jim moramo razlagati da je prišlo do razkosanja.
«Triest razdeljen med Italijo in Jugoslavijo, tako, tak!» razlaga z rokami Livio in vsi se smejemo.
Trgovine so okrašene s papirnatimi zastavicami vseh držav, med njimi je vedno tudi tržaška. Ob eni gledamo izmeno straže pred mavzolejem Lenina in Stalina. Iz notranjosti Kremlja prikoraka na trg troje vojakov. Njihov korak je vreden občudovanja. Strumno dvigajo noge ter udarjajo močno oh tla, da odmeva po vsem trgu. Postavijo se mirno pred vrati in, ko udari kremeljska ura, vodnik nekaj zaukaže, in v treh gibih se nova stražnika postavita na mesto prejšnjih dveh, ki odkorakata. Izmena se vrši vsako uro in jo vedno občuduje množica ljudi.
Počasi stopava od Velikega trga do mavzoleja. Tu navali na nas gosta gruča fantov, nas stisne, da se ne moremo niti premakniti in zahteva, da plešemo rock and roli.
« Krug ! Krug ! » kriči nek moški, maha s palico in ukazuje fantom naj sedejo v krog. Ti s težavo ubogajo in od nekje zabrunda kitara. Livio pograbi neko Škotinjo, ki je po nesreči padla v krog, in se po ameriško zavrti v pregibih, ki tukaj veljajo zlato. V zahvalo nas na koncu primejo za roke in noge in nekajkrat vržejo v zrak. To me je stalo pet razglednic, ki sem jih nameraval poslati domov, a so ostale pomen-drane na Rdečem trgu pred mavzolejem Lenina in Stalina.
(Dalje prihodnjič)
te, od katerih sta bila dva člana KB. Vlada ni niti izrekla obžalovanja za žalostni dogodek in ni uvedla ukrepov proti odgovornim.
15. SEPTEMBRA VOLITVE
V ZAHODNI NEMČIJI
Adenauer in nemški klerikalci si osvojijo absolutno večino-«Menim, da volilna zmaga kanclerja Adenauerja in njegove stranke — je izjavil Togliatti tisku — predstavlja za narode Evrope nevarnost in grožnjo-Danes se je v srcu Evrope ponovno uveljavila, in bo še povečala svojo predrznost, sila, ki ne priznava sedanje teritorialne ureditve Evrope, odkrito goji sanje maščevanja in uživa pri tem učinkovito podporo io vzpodbudo najbolj napadalnih sil ameriškega imperializma.»
4. OKTOBRA ZAČETEK VSEMIRSKE DOBE
Znanstveniki Sovjetske zvezo so izstrelili prvi umetni satelih ki je potrdil visok sovjetski znanstveni, tehnični in gospodarski razvoj in začudil ve* svet. 3. novembra je sledil drogi sputnik s prvim živim bitjem, psičko Lajko, ki je poletel v vesolje. Satelita še vedo® krožita okrog zemlje.
23. OKTOBRA ZOLI JE VA VLADA PROTI SAN MARINU
Zaključila se je sramotna a" (era San Marina, najmanjše i" najstarejše republike sveta, kjer se je Zolijeva vlada' nesramn® vmešala v njene notranje zadeve in prisilila zakonito vlad®' sestavljeno iz komunistov in socialistov, da prepusti mesto novi lutkovni vladi.
7. NOVEMBRA
PROSLAVE 40-LETNICE OKTOBRSKE REVOLUCIJE
V	Moskvi so se vršile nepozabne proslave 40-letnice Okt”; brske revolucije ob prisotnost skoro vseh komunističnih in delavskih partij sveta. Po prosi®" vah je bila objavljena pomembna izjava komunističnih p®r lij socialističnih dežel in poz** za mir 64 komunističnih in delavskih partij, vključno z Zve" zo komunistov Jugoslavije.
15. DECEMBRA NAJTEŽJI PORAZ DUELE»*
V	Parizu se je sestal Ati*®! ski svet z udeležbo prvih mi® strov vseh držav članic NA 4 Sestanek bi moral potrditi skl®P o izgradnji raketnih oporišč P^ vsej Evropi ; toda na dan prišla razna nasprotja in zaS£_ danje se je zaključilo s ko
promisom. Vojnohujskaške D
lesove teze se niso uveljavil®-
«Moto Guzzi)»
TVRDKA OR EM AS C O Ll Trst - ul. Fabio Severo 18
nadomestni deli - pribor - brušenje cilindrov za avtomobile, motorna kolesa in Dieslove motorje
vam želi srečno in veselo novo leto
TRGOVINA ŽELEZNINE IN STAVBENEGA MATERIALA
JOSIP TERČON
NABREŽINA (tel. 22-522)
želi srečno novo leto
vsem odjemalcem in prijateljem
Srečno novo leto vošči | URARNA
GRUDEN KAREL
TRST
ul. Battisti 13, tel. 96-306
Srečno novo leto želi k» MODERNA PEKARNA E. PIERI
TRST - ul. S. Citino 113, tel. 94-667
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA
JAZBEC ALBERT
NABREŽINA 98
želi srečno novo leto vsem svojim odjemalcem
TOVARNA SODAVICE IN ZALOGA PIVA FRANKOVIČ NABREŽINA 73, tel. 22-506
želi srečno novo leto vsem cen;, odjemalcem in prijqteljem
Srečno novo leto vošči
GOSTILNA
ŠKABAR IVAN
VELIKI REPEN 72
GOSTILNA
ŠKABAR
VELIKI REPEN 70
želi srečno novo leto
Srečno novo leto želi ■ TRGOVINA JESTVIN VIDMAR
NABREŽINA 104
KROJAČNICA 1 PETELIN VIKTOR NABREŽINA 145 želi srečno novo leto
TRGOVINA JESTVIN | IN TRAFIKA KALC KAREL GROPADA
vošči srečno novo leto
Srečno novo leto želi
GOSTILNA LEGIŠA
DEVIN (ob avtocesti)
Krojačnica KRAMAR J OSIP
OPČINE . Narodna ul. 61 želi srečno novo leto vsem svojim klientom
GOSTILNA 1 GRUDEN ŠTEFAN NABREŽINA vošči srečno novo leto
Srečno novo leto vošči ■
GOSTILNA BATIČ
MALI REPEN
TRGOVINA JESTVIN ■
KALC EDI
PADRIčE vošči srečno novo leto
Moška in damska krojačnica!
BAUČAR - BOGATEČ
Trst - v. XX Settembre 22 Tel. 96-796
vošči srečno novo leto
CENTRAL BARI OPČINE Narodna ul. 48, tel. 21-067
želi cenjenim gostom srečno novo leto 1958
GOSTILNA IN TRGOVINA JESTVIN KRIŽMAN VELIKI REPEN (tel. 21-361)
želi srečno novo leto vsem klientom
Srečno novo leto želi
TRGOVINA JESTVIN
GUŠTIN KAREL
REPENTABOR
Srečno in veselo novo leto zeli vsem. svojim klientom
GOSTILNA FURLAN
REPENTABOR (tel. 21-360)
GOSTILNA KOCMAN
STIVAN
želi srečno novo leto
TRGOVINA JESTVIN *
V I D A U
BANE
vošči srečno novo leto
Srečno novo leto vošči TRGOVINA JESTVIN B R A V I N
DEVIN
k
Srečno novo leto želi
ŠKABAR JOSIP trgovina jestvin OPČINE Narodna ul. 42, tel. 21-026
MALALAN ERNESTI
Avtorizirana
elektrotehnična delavnica OPČINE - Narodna ul. 128 želi srečno novo leto
Srečno novo leto želi
KMETIJSKA NABAVLJA L NA IN PRODAJNA ZADRUGA v TRSTU
Centrala : ul. Ugo Foscolo 1 - telet. 94-386 Prodajalna : ul. Flavia 22 Podružnica v MILJAH - ul. Roma
MLEKARNA
F E R F O L J A
Trst, ul. Manzoni 15, tel. 94-696
vošči srečno in veselo novo leto
Srečno novo leto 1958
Veselo in srečno novo leto vošči
PEKARNA
MARC RUDOLF
BAZOVICA 55
Srečno novo leto vošči *
PEKARNA OTA
BOLJ UNEC
TRGOVINA JESTVIN |
ŽERJAL DRAGO
BOLJ UNEC 237 želi cenj. odjemalcem srečno novo leto
FIOM - CGIL
Notranja komisija «IL V A» - Skedenj
želi vsem delavcem srečno novo leto
GOSTILNA «ALLA GROTTA»
Sv. KRIŽ 132
vošči srečno novo leto
Trgovina s čevlji I Marcel MALALAN OPČINE - Alpinska ul. 85 tel. 21-465
želi srečno novo leto
Trgovina jestvin, sadja I in zelenjave
SANCIN VALENTIN BOLJUNEC
vošči srečno novo leto
GOSTILNA ■ SANCIN MIRO
BOLJUNEC
vošči srečno novo leto
k.		Urarna in zlatarna BK
		Anton MALALAN
GOSTILNA		OPČINE - Alpinska 83/1
IN TOBAKARNA MILIČ		tel. 21-465 želi srečno novo leto
		
BRIŠČIKI		G. DOLCI . dediči ^
		tovarna kislega zelja
želi srečno novo leto		TRST - ul. Maiolica 13
vsem gostom		vošči srečno novo leto
Mesnica ŽERJAL BRANIMIR BOLJUNEC želi srečno novo leto
k
društvena gostilna^.
OPČINE
Proseška ul.
želi vsem svojim obiskovalcem srečno novo leto
Gostilna GUŠTIN ZGONIK (tel. 21-202)
želi srečno novo leto
BM
krožka «TOMAŽIČ» vošči srečno novo leto
TOVARNA POHIŠTVA k S OSSI IVAN TRST
ulica Tesa 37, tel. 93-294 želi srečno novo leto
DRUŠTVENA GOSTILNA v GABROVCU (tel. 21-188)
želi srečno novo leto vsem svojim klientom in vaščanom
Trgovina
jestvin in pekarna
HROVATIN MILAN
BRIščIKI
želi srečno novo leto
Srečno novo leto želi
PEKARNA IN RESTAVRACIJA « E D E N »
SE SL J AN (tel. 22-542)
Srečno novo leto vošči *
BIFE’ PINO TRST - ULICA GHEGA 3
Srečno novo leto želi GOSTILNA
DE LORENZI Sv. KRIŽ
Srečno novo leto želi
Casalinga Triestina
d. z. o. z.
edino zastopstvo štedilnikov znamke «HELIOS» TRST . ul. S. Maurizio 16
ČEPAR Peter Pavel I
Manufakturna trgovine TRST
ulica Udine 36, tel. 28-296 želi srečno novo leto
GOSTILNA	^		k		
TERČON («Žeza») NABREŽINA (postaja)		Srečno novo leto vošči		MLEKARNA	k OLGA GULIČ OPČINE - Proseška 45
vošči srečno novo leto		TVRDKA \		želi srečno in uspehov
				polno novo leto
Srečno novo leto želi GOSTILNA GABROVEC		KNEZ WALTER		
		NABREŽINA (tel. 22-523)		CVETLIČARNA k» SAVINA TRST - ul. Istri« 8,
PRAPROT				
				tel. 55590
				vošči srečno novo lete
k.				
Skladišče in zaloga drvi*
P A N G O S
NABREŽINA vošči srečno novo leto
GOSTILNA
PERIC VLADIMIR SLIVNO
(ob avtocesti) vošči srečno novo leto
MAGANJA MARIO
ČEVLJAR
Sv. KRIŽ
vošči in želi vsem svojim odjemalcem srečno in veselo novo leto
Srečno novo leto vošči kk.
CVETLIČARNA
IVANKA
TRST - ul. Istri, 17, tel. 95-052
GOSTILNA	I
MOŽINA JOŽE
TREBČE
veselo novo leto
Srečno novo leto želi
TRGOVINA JESTVIN IN PEKARNA ŽIVEC JOŽEF
TREBČE 23
Srečno in veselo novo Zetokk Vošči
TRGOVINA JESTVIN
PAHOR
TREBČE

K O N S U M N A ZADRUGA NAMEŠČENCEV V TOVARNI STROJEV PRI SV. ANDREJU
TRST - ul. della Guardia 11 - telef. 41-866
vošči vsem članom in delovnim ljudem srečno in blaginje polno novo leto
Gostilna in tobakarna^^ « PRI MIČETU»
TREBČE 17 vošči srečno novo leto
Hotel in restavracija
«KRAS»
'REPENTABOR
želi srečno novo leto
Trgovina železnine in stavbenega materiala
TERČON IZIDOR
SESLJAN
vošči srečno in veselo novo leto
GOSTELNA
«GOSPODIČ»
NABREŽINA
(kamnolomi)
vošči srečno novo leto
		k		k
POTROŠNA	ZADRUGA			TRGOVINA
DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV LADJEDELNICE SV. MARKA TRST - UL. DELLA GUARDIA 42, tel. 41035				JESTVIN RADOVIČ DAVORIN NABREŽINA (kamnolomi)
želi vsem članom in zadružnikom srečno novo leto				vošči srečno novo leto
				
K				k
Srečno novo leto vošči		ZADRUGA		
GOSTILNA		DELAVCEV IN	NAMEŠČENCEV	
		V TRŽAŠKEM		ARZENALU
C A R G N A L I				
TRST Strada del Friuli 19		želi vsem zadružnikom in zadrugam novo leto blaginje		
		F		
MESNICA 1 ENRICO GUERRA
Trst - Campo S. Giacomo 2 želi srečno novo leto
Srečno in boljše novo leto vošči
FODERAMI A. P E R T O T
TRST - Ul. Ginnastica 22, tel. 95-998
Manufakture in mode
trgovini F. UDOVIČ trg Ponterosso 5 tel. 29-686 ul. Mazzini 44 tel. 94-556 želita srečno novo leto
POTROŠNA ZADRUGA ŽELEZNIČARJEV
ULICA FLAVIO GIOIA 5 - tel. 36-841 ULICA BARBARICA 5 (ROJAN)
želi srečno novo leto
MLEKARNA ■
K A R I Š
Trst - ul. S. Marco 40 vošči srečno novo lete
MILJSKA LJUDSKA ZADRUGA
COOPERATIVA POPOLARE MUGGESANA
želi srečno novo leto
Srečno novo leto želi ™
BAR IN TRAFIKA TERČON
NABREŽINA
Srečno novo leto vošči
Trgovina kuhinjskih potrebščin
IVAN ICERŽE
Trst - Piazza S. Giovanni 1 tel. 35-019
Srečno novo leto želi vsem klientom
GOSTILNA VISINTIN IVAN NABREŽINA 95
Srečno novo leto vošči *
Krojačnica
KOŠUTA Stanislav
TRST - ul. Raffinerie 5, I.
DRUŠTVENA | PRODAJALNA na OPČINAH Alpinska ul. 85, tel. 21-054 čeli srečno novo leto
Geč/io novo leto želi
TRGOVINA
JESTVIN
gruden edvard
NABREŽINA
KOORDINACIJSKI ODBOR NOTRANJIH KOMISIJ (struja FIOM) v GRDA — TRST - MILJE
vošči, da bi leto 1958 prineslo delavcem in njihovim družinam popolno zadoščenje za dolgotrajno borbo za boljše življenjske in delovne pogoje, ob utrjeni enotnosti delovnega razreda
KINO
OPČINE
želi vsem obiskovalcem srečno novo leto 1958
K novemu letu 1958
Srepo zrè človeštvo v dobo atoma, atom... Miroljubnost naj vcepi se v vsakogar dom.
MESNICE
VOLPI ANGELA in JOŽE (FUKS)
NABREŽINA (tel. 22-513)
Center - postaja - kamnolom
STROKOVNI SINDIKAT NAMEŠČENCEV A C E G A T NOVE DELAVSKE ZBORNICE - CGIL
vedno zvest načelom enotnosti in solidarnosti tržaškega delovnega ljudstva, vošči, tudi v imenu nameščencev, ki jih zastopa, da bi bilo 1958 nosilec mirne in večje socialne blaginje
GOSTILNA IN PEKARNA
GRILANC
NABREŽINA
želi srečno novo Uto
SCI ASCIO Angelok
n°dje - zelenjava - jestvine PčINE - Narodna ul. 45 tel. 21-101
želi srečno novo leto
J—a	ieitinu Ai czsJ-llialiameuto
z. z o. j.
TRST - Trg Ponterosso 2/1.
r
telef. 36-860
vošči zvestim odjemalcem srečnejše novo leto 1958 miru in dela
	k		k
	ZADRUGA		K O N S U M N A ZADRUGA
	PRISTANIŠKIH		NAMEŠČENCEV
	MENZ		ŠKEDENJSKIH PLAVŽEV
			TRST	‘
	pošilja članom in odjemalcem iskrena voščila ob novem letu		želi vsem članom in delovnim ljudem srečno novo leto miru in blaginje
GOSTILNA
SILVESTER
NABREŽINA
želi srečno novo leto
Konfekcije ACCO ™ TRST - Corso Garibaldi 11, Telef. 966-36
vošči srečno novo leto
Stran 4
DOMACI PROBLEMI IN VESTI
Tudi smrtna grožnja
raketnih oporišč je „politična zadeva"
P rejšnjo soboto se je sestal tržaški pokrajinski svet. Na zasedanju so komunistični svetovalci postavili vrsto vprašanj, na katera so pa povečini dobili od predsednika prof. Gregoretti. ja negativne odgovore.
Predvsem je prot. Weiss pozval predsednika, naj pove svoje mišljenje glede 'morebitne intervencije pri ministrskem svetu. kateremu bi bilo treba izraziti zaskrbljenost prebivalstva spričo nameravane izgradnje raketnih oporišč v Italiji. Prot. Gregoretti je predlog odklonil, češ da je to politična zadeva in stvar parlamenta. Tovariš Sartori je predlagal protest proti povišanju tarif Acegat, na kar je predsednik odgovoril, da se ne more vmešavati v sklepe drugih ustanov, da pa bo predlagal naj ublažijo nameravane poviške. Tovarišu Luchesiju, ki je interveniral proti nameravani prepustitvi občinske mestne čistoče v zasebne róke, je tudi odgovoril, da se pokrajina ne sme vmešavati v delo drugih uprav, da pa bo prefekturnega komisarja obvestil o tem osebnem mnenju tov. Luchesija. Tudi tovariš Tominez, ki je zaprosil za posredovanje v korist 11 suspendiranih delavcev Sv. Marka je prejel odgovor, da bodo poslali GRDA pismo z njegovo osebno željo. Skratka, pokrajinski svet, kot kaže. ne more in ne
jih parlamentarcev in so prepuščeni na milost in nemilost dvem vladnim komisarjem.
Slovesnost v Križu
Ob 10-letnici smrti slikarja Alberta Sirka bo v Križu jutri, v nedeljo 29. t. m. ob 15. uri odkritje spominske plošče na njegovi rojstni hiši. Ob 15.30 bosta uprizorili v Prosvetnem domu združeni dramski skupini Vesna in A. Sirk komedijo v 3 dejanjih «Vdova Rošlinka» v re-
žiji Justa Košute. V spomin na Alberta Sirka bo govoril pred predstavo dr. Robert Hlavaty.
Vabljeni vsi domačini in okoličani.
Za Delo
Naročnik Sossou Anton iz Pevme je te dni obnovil naročnino in poslal 400 lir za naš list.
Za tiskovni sklad «Dela» sta darovala tovariša Nino in Helena 1.000 lir. Darovalcem najlepša hvala. Tovariši in prijatelji, posnemajte!
Kampanja
rekrutacije
Rezultati pridobivanja novih članov v zadnjem tednu:
Sekcija C TJ RI EL je na prazniku razdelitve izkaznic vpisala 6 novih tovarišev ;
sekciji OPČINE IN KOLONKOVEC sta pridobili po tri nove člane ;
sekcija BARRIERA nadaljnja dva tovariša ;
sekciji ŠKEDENJ in ROJAN po enega novega člana.
Celica tovarne Dreher je obnovila izkaznice vsem
svojim članom in pridobila 5 novih tovarišev.
ZA TEDEN DNI
ZADRUGA IN GOSTILNA LJUDSKEGA DOMA
«Padlih za svobodo» Sv. KRIŽ
vošči srečno in uspehov polno novo leto 1953 vsem članom, obiskovalcem in vaščanom
Sobota, 28. - Ned. otr., Neva
Nedelja, 29. - Tomaž, Vekoslav
(prvi krajec)
Ponedeljek, 30. - Evgen, Genka Torek, 31. - Silvester, Blažena
JANUAR 1958
Sreda, 1. - Novo leto, Zivana
Četrtek, 2. - Makarij, Miljeva Petek, 3. - Genovefa, Rodana
RADIO
ODDAJE
Požigalcev šole
pri Sv. Ivanu še niso izsledili
Tf prejšnji številki našega lista smo objavili kratko vest o nameravanem požigu svetoi-vanske slovenske šole, za katesine zagovarjati inte- j ro pa takrat še nismo imeli u-resov Tržačanov, ki nimajo svo- ! rad ne potrditve. Vest pa je bi-
Protest partizanov iz Saleža
V soboto se je vršilo v Sale-žu partizansko protestno zborovanje, na katerem so prisotni izglasovali niže navedeno protestno resolucijo. Enako zborovanje je bilo istega večera v Dolini :
Bivši partizani, politični preganjanci in antifašisti iz Saleža, zbrani na poziv partizanskih organizacij, se pridružujejo vsenarodnemu protestu zaradi poizkusa vlade, da prepreči javno zborovanje partizanov v Rimu.
Smatramo za hudo žalitev vseh borcev za svobodo, bivših partizanov in vseh političnih preganjancev ter vseh antifašistov cele Italije na sploh, da se fašistom na, ljubo skuša z diskriminacijskimi policijskimi omejitvami kratiti svobodno izraža, nje onih sil, ki so vse dale za obstoj nove Italije,
Mi slovenski partizani, deloma že vključeni v vsenarodno partizansko organizacijo AN Pl in Zvezo bivših partizanov ter ostali zborovalci smo enodušno
na strani novih sil, ki so izšle iz borbe zoper fašizem in nacizem. Te sile so porok, da se fašizem, ki je upropastil Itafijo in posebno prizadel toliko zla tukajšnjemu slovenskemu in italijanskemu prebivalstvu, več ne povrne.
Zaskrbljeni za potuho, ki jo uživajo ostanki fašizma od strani vladnih krogov pozivamo te, da spremene odnose do teh ostankov in dq izvajajo ono politiko, ki je vodila vse demokratično ljudstvo v borbo za svobodo zoper fašiiem in nacifašizem.
Bodi še to povedano, da smo vedno pripravljeni doprinašati žrtve, da se tu na našem ozemlju ne povrne več staro gorje.
Zato zahtevamo od vlade, da izvaja napram partizanskemu gibanju zakone ustave in da končno postavi bivše partizane in italijansko odporniško gibanje na ono častno mesto, katero so si priborili takrat, ko so s svojo krvjo pisali zgodovino nove antifašistične Italije.
la resnična in že drugi dan so jo vsi tržaški listi objavili. Neznani požigalci so v četrtek ponoči nekaj pred 23. uro prinesli na teraso levega krila poslopja posodo z mešanico bencina, olja in nafte, je nekaj razlili po terasi v smeri lesenih vrat učilnice trgovskega strokovnega tečaja in jo zažgali. Plameni so zajeli steno, vrata se pa na srečo niso vnela, ker sta pravočasno prišla mimo dva policista in požar pogasila.
Policija je uvedla preiskavo, toda doslej še ni bilo slišati, da bi bila izsledila krivce. V policijskih krogih so mnenja, da je šlo za navadno pobalinstvo ali pa za demonstrativno dejanje. Bodi kakor koli, dejanje neznanih požigalcev je vse obsodbe vredno, ker dokazuje fašistično miselnost in ponavlja predobro znane geste fašističnih zločincev, ki so se znašali nad slovenskimi kulturnimi ustanovami in delavsko imovino. Zato je absolutno potrebno, da se izsledijo krivci in celo morda tisti, ki so jih na to «posebno odpravo» poslali.
KINO
Prosvetno društvo
«Lonjer - Katinara»
želi vsem vaščanom srečno novo leto in obilo uspeha pri kulturnem delu
MESNICA	I
IVANČIČ RUDI GABROVEC želi srečno novo leto
MANUFAKTURE I
ČUK MILAN
PROSEK vošči srečno novo leto
BIVŠA	|
«Društvena gostilna»
ČUK MARCEL BAZOVICA 150 vošči srečno novo leto
SEKCIJA KP I LONJER
vošči vsem članom in simpatizerjem partije
srečno novo leto
ČEVLJARNA S PRODAJofck
COLJA MIRO
PROSEK 111 vošči srečno novo leto
Čestitke
Danes, v soboto sta si obljubila večno zvestobo Rebula Milan in Pegan Dragica iz Saleža. Ob tej priliki jima iskreno čestita in želi sreče in zadovoljstva v novem stanu prosvetno društvo «Rdeča zvezdo». Čestitkam se pridružuje tudi pevski zbor Salež-Zgonik, ki se obenem priporoča zvesti pevki Dragici, da bi tudi v bodoče kot do sedaj tako pridno sodelovala v njem.
Opčine
Sobota, 28. dec.: «Bil je on, da da...» (Era lui, sl sl...); film Italcines.
Nedelja, 29. dec.: «Kraljev tat» (Il ladro del re); barvni film kinoskop MGM.
Ponedeljek, 30 dec.: se ponovi.
Torek, 31. dec.: «Mademoiselle Pigalle»; barvni film kino-sikop Titanus.
Sreda, 1. jan.: se ponovi.
Prosek
Sobota, 28. dec. ob 19.30: «Le-toviščnl čas» (Tempo di villeggiatura).
Nedelja, 29. dec. ob H6. uri: se ponovi.
Sreda, 1. jan, ob 16. uri: «Državljan prostora» (Cittadino dello spazio); barvni film Uni versai.
SOBOTA: . 12. Življenja in u-sode:	«Letošnji Nobelovi na-
grajenci za kemijo in fiziko»
116. Radijska univerza: O zdravstvu in higieni dela: «Poklicne bolezni: pljučna, kožna in infekcijska obolenja» - 17. Vokalni kvartet Iz Ljubljane - 18. Oddaja za najmlajše: «Božičnici spreobrnjenje». Igrajo člani Radijskega odra
NEDELJA: 9. Kmetijska oddaja - 10. Prenos maše iz stolnice sv. Justa - 13.30 Glasba po željah -	17. Dramatizirana
zgodba: Henri Ghéon: «Božična skrivnost». Igrajo člani Radijskega odra PONEDELJEK:	13.30 Glas-
bena fantazija - 18. Mozart: Kvintet v g-molu - 18.30 Iz slovenskega folklornega zaklada - 18.65 Koncert pianistke Mir-ce Sancinove
TOREK: 13.30 Glasba po željah - 18.30 Pisani balončki, radijski -tednik za najmlajše -19.15 Zdravniški vedež - 20.30 «Slovo letu 11957» - 21. Oskar Blumenthal-Georg Kadelburg: «Pri 'belem konjičku», komedija v 3 dej.
SREDA: 3.30 Slovenski motivi - 10. Prenos maše iz stolnice sv. Justa - 13.30 Glasba po željah - 15.20 Popoldanski koncert - 17. Enrico Cavac-chioli: «Pierrot, loterijski u-službenec», komedija v 3 dej. Igrajo člani Radijskega odra -! 18.30 Koncert tržaške filharmonije - 20.30 Od melodije do melodije - 21. F. in P. Schon-than:	«Ugrabljene Sabinke».
Komedija v 3 -dej.
ČETRTEK:	13.30 Glasbena
fantazija - 18.30 Z začarane police: Eva Žnideršič: «Pravljica o starem koledarju» - 19. Ipavec-A-ljaž: Zborovske kompozicije - 19.15 Radijska univerza: Izumi v zgodovini' civilizacije: «Tiskarske črke - odpor proti iznajdbam» - 20.30 iz opernega sveta	1
PETEK: 13.30 Glasba po željah - 18. Rahmaninioff: Koncert št. 3 v d-moluj op. 30 -18.55 Slovenski samospevi -20.30 Iz francoskih oper - 21. Umetnost in prireditve v Trstu
Zborovanje komunistov iz tovarn
Slavnostna stota premiera SNG
,
T/ soboto 21. t. m. se je vrši-' la v dvorani «Prvi maj» slavnostna stota premiera Slovenskega narodnega gledališča z uprizoritvijo «Utve» Čehova.
At nam potrebno tu poudarjati ogromnega kulturnega pomena uspešne dejavnosti gledališča. Po svojih ustvarjalnih sposobnostih je kolektiv na pomembni umetniški višini in zato je njegova stota premiera za nas vse vesel praznik.
Igra, ki jo je vodstvo gledališča izbralo za to proslavo, je zahtevna in to prap zaradi značilnosti del avtorja, ki zavzema V dramatični literaturi posebno mesto. Tuja so namreč Čehovim igram tako pretiravanja, efekti ter preuveličen dramatizem in sentimentalizem, kot neiskrenost in primitivizem, ki osiromaši bogato notranje življenje njegovih herojev.
Ansembel se je zavedal težav, zato se je resno in z ljubeznijo pripravljal na premiero. Ko se je zastor dvignil, smo že ob prvih besedah spoznali, da se je z umetniškim kolektivom zgodilo nekaj novega; videli smo stremljenje k preprostosti, i-skrenosti, k tankočutnemu predajanju duševnega dogajanja.
Spoznali smo gledališče na novi etapi razvoja in za to gre zahvala tako režiserju Jožetu Babiču, kot vsemu kolektivu. Inscenacija Vladimirja Rijavca jé bila odgovarjajoča.
Ponavljajoč, da je bila predstava na dostojni umetniški višini in da so igralci, vsi brez izjeme, pokazali zrele umetniške sposobnosti, naj nam bo dovoljenih nekaj strožjih opomb s stališča cehovskih zahtev izpolnjevanja.
Nada Gubrijelčičeva je podala Arkadino globoko in iskreno, a mnenja smo, da je s preostro ironijo do Arkadine cesto zatrla to, kar je dobrega v njej. Dalje scena v lil. dejanju — borba za Trigorina, — je bila odigrana grobo in ne v skladu z ostalim tankočutnim izpolnje-njem. Škoda, da je tudi V vlogi Trigorina Jožko Lukeš osiromašil njegove pozitivne lastnosti, ob sicer zelo dobri igri. Trepljova je z občutkom podal Stane Starešinič. Stane Raztresen je bil prijeten in mehak Sorin. Mira Sardočev a je v vlogi Nine znova pokazala svoj bogat talent. Delikatno in iskreno nam je predala ogenj dekleta, ki hoče dati smisel svojemu
življenju. Žal se je v četrtem dejanju nekako razbila, ker smo tu progrešali enotno idejno povezanost, Just Košuta je podal Šamrjova iskreno in toplo, a še vedno smo občutili njegovo nepovezanost s kolektivom. Emo Starčevo smo kot Potino Andrejevno občudovali v četrtem dejanju, a bila je «ne-čehovska» v prvem. Toplo pohvalo moramo izraziti Štefki Drolčevi kot Maši in Mihi Balohu v vlogi učitelja Medveden-ka, ki sta. zadržano, občutljivo in inteligentno ustvarila dva lika, ki sta prava bisera predstave. Modest Sancin je z vlogo zdravnika Doma dodal svoji galeriji likov novega in podajanje samo se je prijetno zlilo v celoto dogajanja. Pohvaliti moramo tudi Edvarda Martinuzzija kot Jakova ter člane igralske šole.
Že dolgo nismo videli na o-dru SNG dela ruske klasike. Obilo truda, ki je bil vložen v predstavo, je rodilo iskrenega priznanja vreden uspeh, a le nadaljnje iskanje in izpopolnjevanje bo, tako občinstvu kot igralcem, resnično približalo te umetnine, ki nam še niso domače.	S. G. A.
"XT nedeljo zjutraj je bil sesta.
' nek komunistov tržaških tovarn. Po poročilu tov. Burla, ki je obrazložil smernice vsedržavne skupščine komunistov velikih tovarn, se je razvila živahna diskusija, v kateri so posamezni tovariši poročali o najrazličnejših problemih svojih tovarn in delavskega razreda sploh ter o delovanju partijske organizacije na deloviščih.
Tov. Vidali, ki je predsedoval zborovanju, je povzel zaključke in podčrtal važnost proučevanja položaja v posameznih tovarnah, da bi kot partija mogli bolje delovati, naloge komunistov za okrepitev sindikalne organizacije ter pomen enotne borbe delavcev in potrebo borbe proti diskriminacijam pri zaposlovanju, proti odpustom iz represalije in proti spletkam gospodarjev.
Zborovalci so sprejeli nekatere predloge, ki jiji je postavil tov. Vidali glede delovanja komunistov v tovarnah in sestave resolucije s smernicami na podlagi navodil, ki so izšla iz sestanka. Soglasno je bila tudi odobrena protestna resoluci-
ja proti postavljanju raketnih izstrelišč na italijanskem ozemlju, kar bi postavilo deželo in Trst v zelo nevaren položaj. V drugi resoluciji pa komunisti iz tovarn pozivajo vse delovne ljudi, naj zahtevajo da Italija proglasi atomsko nevtralnost.
ZAHVALA
Glolboko ganjeni nad izrazi sožalja ob izgubi našega dragega
Bruna Ivančiča
se toplo zahvaljujemo vsem vaščanom za lepo organizacijo pogreba in cvetje, pokojnikovim delovnim kolegom, tov. Stoki za poslovilne besede ob odprtem grobu, pevskemu zboru in pevovodji tov. Grgiču, domači godbi in v;sem udeležencem pogreba.
žalujoča žena Milka in sorodniki.
Boršt, 22.XII.1957.
SEKCIJA ZVEZE KOMUNISTIČNE MLADINE v Sv. Križu
želi članom in kriški mladini obilo uspehov in napredovanja v novem letu 1958
SEKCIJA KP
ZGONIK
želi vsem članom in simpatizerjem ter vsem volivcem Demokratične enotnosti zgoniške občine srečno novo leto in zmago tudi na bodočih volitvah
Sekcija KP ■ Opčine
želi srečno novo leto
Srečno novo leto vošči
TRGOVINA JESTVIN
KANTE
PROSEK
SEKCIJA KP k v SKEDNJU
želi srečno novo leto članom
in vsem Škedenjcem
SEKCIJA KP
TREBČE
vošči vsem tovarišem in prijateljem
srečno novo leto
Prosvetno društvo «ZVEZDA» v Podlonjerju
želi svojim članom in prijateljem društva
srečno novo leto
Srečno in veselo novo leto 1958 želi
KRALJ BOGOMIL
Avtorizirani električar, popravlja električne naprave in radioaparate
Prodaja električne predmete, kuhalnike, štedilnike in radioaparate
PROSEK 212
Nova pekarna in slaščičarna ALBIN MALALAN
PROSEK 160
želi vsem cenjenim prebivalcem Proseka in okoliških vasi srečno novo leto in se priporoča
CVETLIČARNA ■ DANILA Sv. KRIŽ
vošči srečno novo leto
Srečno novo leto vošči
FOTO STUDIO EGON
(ex Edi)
TRST . ul. Oriani 2, I. tel. 93-295 (Barriera)
Komunisti sekcije KPI
PROSEK - KONTOVEL
želijo vsem vaščanom srečno novo leto 1953
MLEKARNA
OPČINE - Narodna ul. 48 tel. 21-274
vošči srečno novo Igfo

KROJAČNICA ■ GORUP VLADIMIR PROSEK
želi srečno novo leto
	Demokratični delavci ^		Srečno novo leto vošči	Ihk.
	in nameščenci		POTOČNIK DORA
	Delavskih zadrug		CVETLIČARNA (kjosk)
	želijo srečno novo leto		OPČINE - Narodna ulica
Notranja komisija I
(FILIA - CGIL) v tovarni DREHER vošči srečno novo leto
TRGOVINA JESTVIN 1
FABČIČ
KONTOVEL vošči srečno novo leto
KINO VERDI ■
MILJE
vošči srečno novo leto svojim obiskovalcem
PROSVETNO DRUŠTVO ^ «RDEČA ZVEZDA» ^ SALEž vošči vsem članom in prijateljem srečno novo leto
Srečno novo leto vošči p
TULLIO COBEZ ^
Papirnica s postrežbo na domu OPČINE
Narodna 30, tel. 21-284
Srečno in uspehov polno novo leto želi
DRUŠTVENA
GOSTILNA
PROSEK
GOSPODARSKO DRUŠTVO KONTOVEL
želi uspehov polno novo leto 1958
MESNICA DE LORENZI NINO
Sv. Križ 144
želi srečno in uspehov polno novo leto 1958 vsem svojim cen j. odjemalcem
TRŽAŠKA KNJIGARNA TRST
ULICA S. FRANCESCO 20 - TEL. 37-338
želi srečno in uspehov polno novo leto svojim cenjenim odjemalcem in obiskovalcem
Srečno novo leto vošči
GOSTILNA LUXA VLADI
PROSEK 137
MANUFAKTURA ■ SEDMAK Sv. KRIŽ
vošči srečno novo leto
MLEKARNA 1 STEFANČIČ Sv. KRIŽ
vošči srečno novo leto
BRIVNICA	1
DANEU
Sv. KRIŽ
želi srečno novo leto
TRAFIKA TENCE-ŠVAB Sv. KRIŽ
želi vsem cenj. odjemalcem srečno novo leto
>
Srečno novo leto vošči
DAMSKI SALON TIZIANA
TRST
Piazzale Madonna di Gretta 3
Srečno novo leto vsem obiskovalcem želi
KINO
PROSEK
KONTOVEL
Srečno novo leto vošči
MANUFAKTURA
Dl L E N A R D O
Sv. KRIŽ
Srečno novo leto vošči
PEKARNA IN TRGOVINA JESTVIN GUSTINČIČ Sv. KRIŽ
KURET MIRAN IMPORT - EXPORT Zaloga sortnih in navadnih vin
TRST
Via della Fabbrica 4, tel. 55-751
želi cenjenim odjemalcem uspešno novo leto
SEKCIJA KP SV. KRIŽ
želi svojim včlanjenim in kriškemu prebivalstvu srečno novo leto v miru in napredku
Cvetličarna DRAGICA KAPUN TRST
Rotonda del Boschetto (tramvajski kiosk)
želi prijateljem in odjemalcem srečno novo leto
PEKARNA, SLAŠČIČARNA in TRGOVINA JESTVIN ZORA ČOK
OPČINE . Narodna ul. 61, tel. 21-046
vošči srečno in veselo novo leto 1958 vsem cenjenim odjemalcem
SLOVENSKO HRVATSKA LJUDSKA PROSVETA
želi srečno novo leto 1958 ter obilo uspehov v prizadevanjih za enotnost vsega slovenskega prosvetnega delovanja na Tržaškem
FIOM - CGIL fck Notranja komisija Tržaškem arzenalu
vošči srečno novo leto
Srečno novo leto želi
TRGOVINA S ČEVLJI D O N D A
TRST - LARGO BARRIERA VECCHIA 5
P.D. «OPČINE»
želi srečno novo leto vsem članom in vaščanom
Trgbvina jestvin ™
JAKOB TOMINC
poslovodja I. Ivančič Trst, Guard. Scoglietto 304 tel. 41-108
želi srečno novo leto
CENTER ZA KULTURNE STIKE Z DEŽELAMI LJUDSKE DEMOKRACIJE TRST
vošči srečno novo leto
TRGOVINA JESTVIN
DANEU MARIJA
PROSEK
vošči srečno novo ^