274. številka. Irnt. v jM'tck 1. e izdanji na let.....gld. Zr, NKmo večerno tedanje , !:?•— Za pol leta.Čotrt leta in na me*ec' razmerno. Naročnino jn plačevati naprej. \a naročite hrez prilo*enp naročnine *e uprava ne ozira. Na drobno ae prodajajo v Trutu zjnt-ranjo Številke po 3 nvč. Večerne ^levilke pj) 4 uvf.; ponedeljake zj titranje številke po 2 nvč. Izven Truta po 1 nvi*. več. (Večerno izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DROflTVA ..EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon Stv. *70. 4 nvC. V edhioRtf Je moč! Oglasi *e računajo po vrstah v petit u. Za \ takratno naroČilo >« primernim nomintorn. Poslana. n*inruiii*p in javne /.navale. domači otfiH>«i if«l *e računajo po pouodhi. V »i dopisi niti ne pošiljajo uredništvu. Nafrankovani dopisi se ne »prejemajo. Kokoi>i)ii ne v ravnjo. Naročnino. reklainnri jr in okIm** sprejemu upravu 134 v o. Naročnino »it oglase je plttčevitti loro 11 «t. l ifilnKlin In Mukama iiiiluijHtti v n!i<'i Oarimiit *iv. l'i. I'pruvnht»o. ml-pi-iivnUlio in -preJcjitaiiJ«' ln**M'Atiiv v ulici Molili picruln o ljudskem štetju je v večerni seji istega dne prišlo do nastopnih stvarnih popravkov, kakor posnemamo iz stenograličnega zapisnika. Da bo slika popolna, da dokažemo, kako nasprotniki taje tudi soluee na nebu, ako tako zahteva njih strankarski interes, podati hočemo tu doslovno tudi govore nasprotnikov. Prvi je govoril poslanec Zaiietti: Visoka zbornica! Jaz obžaljujem iz vsega srca, da moram danes poprijeti besedo, da popravim nekatera izvajanja visokospoštovanega gospoda tovariša Spin-čica. Cital sem njegov govor in tam sem našel tudi nastopni odstavek: »Na Primorskem se v cerkvah nameščajo le Italijani.« To mesto je povsem krivo in neresnično in jaz popravljam stvarno, da temu ni tako. Jaz sicer ne poznam prav natančno vseli škofij Primorja, ali goriško škofijo poznam prav natanjčno in tu morem reči na podlagi uradnega šematizma, status personalis, da v Gorici ni tako, da bi se le Italijani nameščali. V našem metropolitanskom kapitlju je 7 kanonikov, mej temi so 1 Nemec, 2 Italijana in 4 Slovenci. (Cilj te! Čujte!) Mej 5 častnimi korarji so 3 Slovenci, 1 Ceh in 1 Italijan. Mej 7 profesorji osrednjega semenišča v Gorici, kjer se vzgajajo vsi duhovniki Primorske, jo jeden sam Italijan in <» Slovencev. (Cujte!) Mej 4 župniki mesta goriškega — tu imam uradno knjigo... (Posl. dr. Brzorad: zaljubljene budulosti. Pa kako se je mama norčevala iz dolzih kapi tol j nov mojega zaljubljenega srca! — Na glej, zdaj pa ta pisma, — ta njena pisma!... Koliko je vendar te velike odločne možke pisave! »Niko..., Niko... Niko...« kar večno ta Niko! No, spominjam se. Oče nuni je večkrat pripovedoval o njem. Skupaj sta bila v marini. Moj oče je bil svoj čas mornar. — &e jaz sem malo ponosna na to. — Bog mi ne nameri! — in zakaj bi ne bil sam?! — Oh ta Niko, kaj vse sta napravila skupaj z očetom. Cele dolge zimske večere nam je oče pripovedoval o svojem Niki. Ostal je v mornarici, ko je oče že davno odšel domov. Umrl je na ladij i in pogrezaili so ga v morje. Ilevček! Kako lepo piše in odkod vse! Aleksandrija, Konstanti-nopel — Peking! Ko bi kdo meni hotel pituiti tako zanimiva pisma iz taeih imenitnih krajev ! Na, ko bi vedel, da tako radovedno dekle, kakor sem jaz, stika po njegovih pismih ! — Pa saj je mrtev ! — Bog mu daj večno luč! Y hitrioi se še pokrižujem in molim očenaš za dušo očetovega prijatelja. Njegova pisma mi leže po naročji in neki spoštljiv duh vejo iz njih. — Na, tu fotografija! — Niko! — Kako je bil lep! Drži se sicer kakor bi bil lesen, pa vidi se vendar, da je bil čeden dečko. — Naj bo no, smili se mi in če poljubim to prašno sliko, me tudi ne bo ko- Ali stoji tam »Slovenci« v uradni knjigi?), jaz vam potem prepustim knjigo na razpolago — so ii Slovenci in en sam Italijan, in tudi ta zna prav dobro slovenski, tako, da propoveduje tudi slovenski, vsakih M dni ima slovensko prepoved za slovensko manjšino svoje župnije. Tako v mestu : na deželi so navadno, z malimi izjemami, duhovniki tiste narodnosti, kateri pripada ljudstvo. Gospod poslanec Spineid je rekel nadalje, da je navedel iinena. On ni navel ni kakega imena, jnz ne najdem nikakegn imena. Nadalje govori <> nameščanju duhovnikov, ki niso vešči jeziku. Popravljam stvarno, < 1 si to ni res. Kakor sem rekel poprej, so vsi, ki so nameščeni, vešči jeziku. Potem je rekel dalje : Istra in vse Primorje se italijaniziije po cerkvi. In jaz se omejujem na cerkev, in puščam vse druge stvari na strani, on je torej trdil, Istra in vse Primorje se italijančita po cerkvi. Jaz trdim tu in protestujem v imenu vse italijanske duhovščine Primorja, tla nikdar in nikoli nismo cerkve ponižali v narodna in politiška rogoviljenja. (Živahna pohvala.) Prosim tu, da se navede le jedno samo dejstvo! S tem sklepam svoje stvarne popravke. (Pohvala.) Posl. VtTZOgtia.ssi je menil: Jaz sein, viso-kospoštovani gospodje, zato smatral potrebnim, da se oglasim za besedo, ker se je spoštovani predgo-vornik omejil na to, da se je dotaknil duhovskih zavodov in števila nameščenih kanonikov in župnikov. Jaz sicer nočem omenjati vseli, po gosp. Spinčiču navedenih trditev, ampak se hočem od svoje strani omejiti samo na razmere v grofiji goriški in gradiščanski. (iospod poslance Spiučie meni, da prebivalstvo v Gorici... (Poni. IMržal: On je govoril 0 Primorju!) —- jaz govorim samo o grofiji goriški, on pa se je dotaknil Primorja, h kateremu spadata tako Trst kakor Istra; no, jaz ne poznam razmer v Istri in Trstu tako natanjčno, da bi ino- nec! — E no, v mojih letih se sme imeti poleg vse svoje modrosti tudi porcijo naivnosti. Kada sicer nimam, ee mi kdo pravi to v obraz, res jo pa vendar-le. Dolgočasne stvari! Računi! Par starih zemljevidov — nič za-me. Aha! Cel zvitek kart. Same poroke. Marija, Adela, Vitla, Emu.,., Viktor, Ivan, Vinko, Jovan, Ivan... Moj Bog, možici sami Ivani. K prav za prav mi res bolj ugaja kak naš pošten Janez, ali civilizirano: Ivan, kakor kak tak dolgolasi Anzelm, Herman ali kak Siegfried nemškega viteštva. I Im, te kartico ! Vsaka je lini« kakega romantika, ali recimo, vsaj bolj skromne novelioe. — Konec!? — 1 no Bog ve! začetek, konec, poglavje... Saj človek sam ne ve, zakaj ga porabljajo v tej tragikomediji življenja. Glavna oseba... stranska uloga... ali pa — štafaža ! — Mi smo prav za prav vsi skupaj marijonete, katere močna roka osode poteza zadaj za kulisami sem in tja. Dobro bi bilo vedeti, v katerem kotu ostanem - ali pa tudi ne! Oh ta pisma! Naveličala sem se že brskati v njih. Nekdaj sem vsa gorela za Marlittine spise , ostalo mi je menda v krvi, da v vsakem starem kovčeku in v vsacem koncu papirja »'oham kako tragedično »hišino tajno«. V naši hiši itak pogrešamo vseh poetičnih skrivnosti, da me kar jezi. Stara teta je umrla, pa se jej ni zdelo vredno, da gel poskušati govoriti o istih kar tuko, ja« govorim samo o grofiji gorički, ker po lastnem opazovanju, lastnem spoznanju m skušnji natanjčno poznam tamošnje razmere. (ii»spoti poslanec Spiučic je torej trdil, da se toliko v šoli, kolikor na sodiščih, in sosehno o ljudskem štetju postopa le na korist Italijanov. Kar se dostaje ljudskega štetja, ni res, da oblasti postopajo tako, kakor je on pripovedoval. Popisovalne pole se razdeljujejo mej družine in je istim dano na kvoIhmIo, tla sami zapišejo v polo svoj občevnlni jezik ; te rubrike torej ne izpolnjujejo oldasti. Ako se je tu kdo utikal vmes, je Kila to le družba i z v e 8 t n i h si o v a 11 s k i li gos p o-d o v, ki so hodili od družine do družine in so tudi pregovorili nekatere družine, da ho v njih /mislil izpolnili svoje pole. To je gotova Htvar. Kar se dostaje sodišč, je istotako ncutajljivo dejstvo, da se v zadnji ras v Gorici nameščajo skoro izključno slovenski uradniki, in da se v pravdah, ki so se pričele z italijansko tožbo, ne vsikdar, ali vendar pogosto, razprava vrši v slovenskem jeziku. Z uradniki, ki znajo le, ali znajo izvrstno italijanski, govore novi uradniki — prav zato, ker so Slovenci le slovenski, in to eeld v navzočnosti italijanskih strank. Tutli na ženskem učiteljišču so nameščeni učitelji, večinoma Slovenci. Da so omogočili vsprejem večegu števila Slovani«, ti profesorji nimajo svojih sej ukupno z drugimi profesorji, ki ho Nemci ali Italijani, ampak posebne seje, v katerih postopajo tako, da se Slovanke vsprojemajo v večein obsegu, ne morda vsled tega, ker so porojene v grofiji goriški, ampak, ker jih v slučajih, ko so v manjšini, kličejo iz drugih slovanskih pokrajin v Gorico. To je dejstvo, in gospod poslanec Spiučic, ki je bil nameščen tam, bi moral kaj vedeti o tem. (Veselost.) Gospoda moja t Italijani ne gredo za tem, da bi raznarodovali Slovane, ampak Slovani bi hoteli Italijane v a z n a r o d i t i; oni postopajo sedaj tako, da cel6 v uradnih objavah slovanijo italijanska imena. (Oporekanje.) Vam hočem citati to. T u imamo knjigo, kateri je naslov »Geschafts-vertheilung bei den Gerichtshofen e rs ter Instunz imd bei den Bezirksgeriohten i m Sprengel des k. k. kftstenlandischen Oherlandesgerichtes iiirdasJahr lH'.Ml«, Tu so imena navedena nemški, italijanski in slovanski. Slovanijo se imena krajev, v katerih biva izključno italijansko prebivalstvo in ki so bili stoletja vedno italijanski. Tako je čitati na strani l(d »k, k. Bezirksgerieht Cervignano«. Tu so v nemški rubriki navedene občine Campolongo, Cervignano, Fiumicello z njih italijanskimi imeni. V slovanski rubriki pa no vidimo več »Campolongo«, ampak »dolgopoljski« (Poslanec dr. La-ginja: Popolnoma prav!), ne, Campolongo ostaja Campolongo; namesto Fiumicello Nemci ne pravijo bi hodila nas strašit. Časih stikam pod streho, a ne staknem druzega nego kako bunko v čelo, ko le hočem v vsako luknjo vtakniti svoj nos. Na, kaj pa je to?! »Čestitam! Grutuliere! Auguro!«... Na, ženske ne rabimo treh jezikov za svoje gratulaoije! Potem pa se še baliajo ti moški, da niso sentimentalni! »Ali je punčka zdrava? Seveda, dn pridem na krst! Lepo te prosim, saj sva vendar stara prijatelja ! In spoštljivo modrost in resnobo kacega krstnega botra že zmorem ukljub svoji lahkomi-šljenosti in hudomušnosti, katero si mi tolikokrat očital!« — Na, kaj je vendar to?! Gledani datum, podpis in naenkrat se in zabliska v glavi iti jaz plosknem v tako energični smeh, da jo naš muc ki je tudi prišel z menoj pod streho, kar skokoma pobral po stopnicah doli, od samega strahu. I kaj mislite, kdo hi se ne smejal, če jo našel svojedobni odgovor svojega lastnega krstnega botra, ko je pisal očetu svoje cenjene osebe, da hoče biti njemu za botra. Na, in jaz sem se morala smejati, zakaj tudi ne ? ! Stara pismu pa so res lina, posebno, če nahaja človek med njimi še tako neki kos svoje lastne kronike. »Klussehen« . . . (Klic: Ker niso naseljeni tam! — Mejklici.), ali Slovani ga imenujejo reČiški, da-si niso naseljeni tam. Predsednik (povezuje vmes) : Prosim, da bi le popravljali stvarno in ne držali govora. P.»hI. Vcrz 10. uri je bila slovesna sveta maša, na kateri so bili navzočij: e. k. okr. glavar gosp. dr. Peter Laharnar, e. kr. okr. šol, nadzornik gospod Matko Kante, slavno starešinstva in šolska mladina z učiteljstvoin. Pri sv. maši je pel mešani zbor nabrežinski, jaz hi rekel: kakor «angelji !» Kaj jednacega se no sliši kje drugje na deželi. To mora pripoznati tudi najstrožja kritika. Po sv. maši so je pomikal sprevod iz cerkve. Nu čelu č. g, vikar, potem popreje imenovani gospodje, noštevilo ljudstva, domačega in iz bližnjih vasi, med sviranjem vrle nubrežinske glazbe do novega poslopja. C. g. vikar je blagoslovil novo poslopje, kakor običajno. Na to so vstopile prve vrste sprevoda v jedno šol. sobo, zadnji so morali seveda zunaj čakati zvršetka. C. kr. okr. šolski predsednik, gosp. dr. Peter Laharnar, je govoril na kratko a jedrnato o pomenu šole iu njenem bitstvu; zahvalil se je starešinstvu in g. podjetniku, da so mu o zidanju stavbe stali na strani. Slednjič je stavbo izročil okr. šolskemu svetu. Gospod voditelj Ivan Tomšič je govoril učencem, naj bodo marljivi, da bodo keduj vrli možje. Priporočal je starišem, naj marljivo pošiljajo svojo deoo v šolo, spomnil se je Njeg. Veličanstva cesarja Frana Josipa I. Ljudstvo se je odzvalo s j trikratnim «živio»,a učenci so zapeli: »Bogohrani*. Po oficijelnom otvorjenju je starešinstvo doposlalo nekaj sladčic, ki so se razdelile med vesele, žive a lepo se vodeče učenec. Potom so učenci zapeli : «Pridi Gorenje® in slavnost se je završila. Po slavnosti je bil pri g. Tenootu banket, katerega je priredil g. Tonnios. Med banketom je igrala vrla na h roži uska godba slovanske komade. <) vsaki priložnosti, o vsaki veselici, o vsaki slavnosti kažejo vrli Nahrežinci svojo narodnost, da so vredni potomci svojih pradedov, ki so jim zapustili sveto slovensko zemljo, te dragocene kamenolome. Skoraj do cela so drugorodci v Goriško-Gradiščanski vzeli ohrežje ob morju Jadranskem, le šo nubrežinske Termopile so nam ostale, ki jih neustrašeno branijo vrli Nahrežinci, kakor grški Leonida. Le še od tod imamo izhod iz Goriško-Gradiščanske, a če hi padla t:t soteska, zaprta nam bi bila pot nu sinjo morje Jadransko, po katerem so nekdaj plule našo Indije, po katerem so pevule vile naše pesmico od Benetk do Grško. Bog živi goriško Termopile, Bog živi Nubrežinske Leonide! Politični pregled. TRST 1. decembra 1H«J9. K položaju. Pogajanja nadaljujejo. O včerajšnji konferenci ni prišlo ničesar v javnost, ker Si i se udeleženci obvezali z častno besedo, da bodo varovali tajnost. O postanku te konferenca javljajo, da sta se nemška veleposestnika Baernreither in Solnvegel obrnila do Poljaku Bilinskega, naj on posreduje mej češkimi in nemškimi zaupniki, da bi se isti vsaj seŠli i u najšli kako podlago. Nade do kakega vspeha so seveda jako pičle, ako ostanejo Nemci pri tem, kar zahteva »Neue Freie Presse«, da se morajo namreč Cehi odpovedati obstrukeiji poprej, nego se prično prava pogajanja. Tako »lahki« Cehi ne bodo, da bi privolili v tako zahtevo, ker to bi pomenjalo, da Nemci irnaje goloba v rokah, Cehi pa - na strehi. Državni zbor. V čeraj s«1 je v zbornici poslancev vršila razprava, ki meče dokaj kričečo luč na mišljenje nemških strank. Prav sedaj, ko se trudijo na Dunaju, da hi Cehe in Nemce privedli vsaj do nekega zbližanja, so morali včerajšnji izbruhi nemških poslancev naravnost osupniti vsakogar, ako mu je tudi pravni čut le v najprimitivnijem stanju razvoja. Ako so ti včerajšnji izbruhi Nemcev in to nikakor ne samo kakih Sehonerer-jancev, ampak tudi iz ust takoimenovanih državniških in treznih liberalcev — pristen izraz mišljenja in njih zadnja beseda, potem pa naj le pustč lepo na strani vse spravne akcijo, vse lepo govorjenje o potrebi narodnega pomit jenja itd. Avstrijska Slezija ima kakih 2H0.000 Nemcev, Slovanov pa nad i 100.000; torej poslednjih je večina. In to še ]»(» ljudskem štetju, kakor se je izveli Nemci. V tej deželici jo več nemških srednjih šol in jeden poljski gimnazij v Tešinu ali ta v zasebnik rokah, vzdrževan od žuljev ljudstva. Sedaj pa jo poljski poslanec Kubik stavil nujni predlog, naj bi se vsaj ta jedini slovanski zavod podržavil. A na včerajšnji razpravi o tem predlogu so ti ljubi pravični, le za svojo ekzisteneo ljuto boreči se Nemci ubrali akcente, ki pričajo o popolnem pomanjkanju sleherne iskre spravljivosti in pravnega čuta. Tako je n. pr. nemški naprednjak Demel trdil, da ta poljski gimnazij ni potreben, da se jo ustanovil z hrezprimerno lahkomišljcnostjo, da obstanek tega zavoda poojstruje narodne prepire; ter je zaključil s pvošnjo do vlade, naj tega gimnazija niti ne po-držiivi, niti naj mu ne dovoli nikake podpore. — In možu, ki je tako brutalno in brezsrčno šlezij-skim Poljakom zapira", pot do omike, so drugi Nemci ne le ploskali, ampak so mu celo čestitali ! Drugi tak nemški »državnik«, poslanec Men-ger, je tudi govoril proti Kuhikovemu predlogu, u bil je potem še tako ciničen in drzen, da je zatrdil, da Nemci bodo podpirali vsako vlado, ki se drži pravice in zakona. Cmojemo naslednjega poljskega govornika, da se je zgražal in da je zaklical Nemcem, d a ž njimi ne pride do sprave nikdar! Nemci da se hočejo okoriščati na račun Čehov in Poljakov! In češki poslanec Kur/, je zaklical: Kjer slovanski narod zahteva kaj pravičnegu, doseže tudi brez, ali proti Nemcem! Tudi poljski socijalist Duszvnski jo po v Ju r-jal, da Poljaki v Sleziji imajo pravico do srednjih Šol. Šolske razmere v Sleziji so slabe, kajti haš otroci proletareov — a ti so Slovani — dobivajo le malo ali nič šolskega pouka. Kuzprava se je zaključila iu izvolili so generalna govornika. Delegacije. Zasedanje delegacij se je po tolikih težavah vendar pričelo včeraj na Dunaju. Iz brzojavk so že izvedeli cenjeni čitatelji, da so delegat Paca k in tovariši interpelirali ministra za vnanje stvari, da-li se ne bi hotel potegniti za po-railošČenje v Srbiji nedolžno obsojenih. No, gospod grof Goluchowški jo odgovoril na kratko in precej osorno, da ne stori tega, ker nima pravice u tika ti se v notranje stvari Srbije. Niti to da no ho dovoljeno, da l»i kdo delal opazke o obsodbah v Srbiji. Formalno ima gospod minister morda prav ; dvomimo pa, da ta njegov strogi odgovor odgovarja resničnemu dosedanjemu postopanju družili držav in — Avstrije, dvomimo, da bi so gospod grof Golu-ehouski in gospnd grof Muravjev res ne bila prav čisto nič utikala v zadnje dogodke v Srbiji, dvomimo, ker b; tako ueutikunje pomenjalo z a n e -in a r j a n j e s k r bi za v urnost lastni h i n t e r o s o v. Vseka ko pa gospod grof Golucho\vski ne bi mogel trditi, da je njegov odgovor v soglasju z čutstvovanjem Evrope o dogodkih v Srbiji. Delegacijam se je predložil tudi skupni proračun za !tK)0. Skupna kosmata potrebščina znaša ;>4(»,704.1f07 kron. Ako odbijemo pokritje z (,),8f>G.70i> Icri »n, ostane skupna čista ju >trebščina 337,.'i 47.."»<>1 kmna. \ pokritje te potrebščine se porabijo pre-Uitki na carinskih pristojbinah v znesku 124,t»;">(».< kron. Ostane torej znesek '2V2.MT.W2 kron, katerega tre!»a pokriti i/ prispevkov ali kvot ol»eh državnih |H»lovie; okroglo bodo torej Mudjari plačevali 7») milijonov, Avstrija pa 140 milijonov. Nekoliko opazek o ministru za pravosodje, gospođu Kindingerju. Tu stojimo pred zagonetko. Dokler je 1*11 mož v Trstu, se sicer Slovenci nismo milovali na kaki poselili i dobrohotnosti o«I njegove strani, ali tudi tega hi mu ne smeli očitati, da nam je l»il kar naravnost nasproten. Ali, odkar je mož na Dunaju, je kakor da je ves j izpremenjen. Sedaj res ne vemo, kako je to : ali je v možu še le na dunajskem zraku mogočim vspla-polalo, kar je v Trstu skrival v srcu, ali pa je mož le takov neveščak na parlamentarnem parketu, da se nerodno zadevlje, kamor se obrača. Resnica je ta, da je velik del krivde pisati na račun gospoda Kindingerjn, ako je parlamentarno načelo sedaj tako temeljito postavljeno na glavo kakor je v resnici, to je, da mej onima dvema parlamentarnima činiteljema, ki bi se morala medsebojno popolnjevati, med večino in vlado, ne le pomanj-kuje potrebnega — kako bi rekli — spoštoval-nega poštovanja, ampak zeva mej njima propad-zavest, da sta na potu jeden drugemu in da se jedca njiju mora umakniti, (t. Kindinger, ki je morda kakor človek nnjveči dobrovoljček mej vsemi Členi kabineta, je danes taktično naravnost obsovražljena oseba v obeli skupinah zastopstva naroda češkega, a vsled važnega mesta, ki je ti dve skupini zavzem-ljcti v vrstah desnice, je naravno, da je gospod Kindinger persona ingratissiina tudi vsej večini. Mi hočemo suponirati, tla postopanje gosp. Kindingerjn je izhajalo v prvi vrsti iz njega ne-poznanja terčna parlamentarnih in političkih bojev, in da so mu le oni, s katerimi je prihajal v doti ko, stvari kazali v luči, ki je bi!a precej daleč od resnice. Ali v politiki je odločilen le efekt postopanja. Ce je efekt nasproten: kaj briga ljudi tudi najbolji namen, ali pa tlesorijentaeija onega, ki je se svojim postopanjem provzročil tak efekt? Naravno je, tla v g. Kindingerju vidijo moža, ki je trpkost odprave jezikovnih naredeb še bolj ogronil narodu češkemu se svojimi tajnimi naredbami, tako, da Čehi povdarjajo sami, tla veliko bolj, nego odprava naredeb sama, jih boli žaljiv način odprave, ki ga je izbral g. Kindinger. Naravno je, tla mi Slovenci vidimo v gospodu Kindingerju funkcijonarja, ki je poslal predsednikom sodišču v Celju — za okraj torej s 5)f)°/0 slovenskega prebivalstva — ne le nemškega moža (to bi še odpustili), ampak prav tistega moža, proti kateremu jcdliicinu so se Slovenci izrekli, in to ne kakor Nemcu, ampak kakor odkritemu nemškemu nacijonnleu !! Nekaj slienega se je dogodilo za mesto sodnika v Veli-kovou, torej za sodni okraj, ki šteje malone same Slovence. V termi dež. sodišča v Celovcu, oziroma višega sodišča v Gradcu, so bili — kakor poroča »Slovenec« trije možje, ki bi bili vsi, jeden kakor drugi, popolnoma kos svoji nalogi, a gospod Kindinger je imenoval sodnika Rotsehodla v Železni Kapli, ki ni bil v ternu, a je znan kakor odkrit nasprotnik Slovencev ! Te dni je bila v parlamentu na Dunaju razpravi! ti predlogih za obtožbo ministerstva Tinino-vega, torej tudi dveh členov sedanjega ministerstva in tovarišev gosp. Kiudingerja. Neki govornik levice je strastno govoril za to obtožbo. A glej, g. Kindinger je dobil dotičnega poslanca na hodniku m i»n je — p r i s r č n o čestital na lepe m govoru!! To je menila faux pas, kakošajega ne hi smel storiti minister, in še eeld oh taki vroči atmosferi, kakoršnja je sedaj v parlamentu. Tudi če ne bi bilo obzirov do lastnih dveh tovarišev, je tudi z ozirom na prednike tako postopanje, Če ne več, vsaj — čudno. Sploh je moral nekdo porabiti desorijcntacijo gospo ia ministra za pravosodje v to, da je le-tega zavel v tak položaj, daje za raz mota nje kaosa jeden glavnih pogojev — od stop gospod a K i n d i n ge r j a ! Znižanje vožnine na ogerskih državnih železnicah. Ogerski trgovinski minister He-gediis je naroČil ravnateljstvu državnih železnic, da proučuje vprašanje znižanja vožnine v pasu (zoni) srednje daljave ter mu o tein poroča. Istotako je zaukazal revizijo tovornega tarifa, katerga treba tudi /nižati. Tako delajo Madjari ! A morejo tudi Mi nosimo ogromen ilel bremen za skupne potrebe, mi jim privoljujemo vse mogoče poboljške, v avstro-ogerski banki je p<> ogromni večini avstrijski kapital, a oni porabljajo svote, ki jim ostajajo vsled avstrijske dobrodušnosti, da dvigajo svojo trgovino in svojo industrijo, da dvigajo vse svoje gospodarsko življenje in da tako se svojo trgovino in industrijo udušajo nas se svojo konkurenco in ubijajo naše gospodarsko življenje. Saj ne treba druzega, nego da pogledamo, kako trgovina preko Reke raste in kako trgovina v Trtu - pada. Mi, se svojo avstrijsko dobrodušnostjo, pomagamo Ma-ujarom, da morejo neprestane nižati vozne tarife po njih železnicah! Ce kje, smemo reči o naši, od strankarskih bojev razjedeni polovici, z nje ohromelim parlamentom, da sama pomaga plesti šibo, ki jo tepe. Domače vesti, V popolllilo. V poročilu tajnika pol. društva «Kdinost», priobčenem v zadnjem izdanju, je po neljubi pomoti izostal nastopni važnoji odstavek: Vidnih vspehov našega delovanja se-ve-da ne moremo beležiti, a je težko kaj doseči v naših čudnih razmerah. V državi, kjer vlada pritiska uprav stranke, na katere se opira v državnem zboru, kjer se kar zaporedoma umikajo ministerstva pred raz-grajajočo manjšino, je politiško delovanje jako težavno. Kakor se vidi, odstopajoči odbor ni imel prilike za kako veliko akcijo, a imel je dosti drobnega dela. Prihodnji odbor pa čaka velika, te-j žavna naloga. Prihodnje leto vršile se bodo namreč i volitve v deželni in mestni zbor tržaški ter se bode I vršilo ljudsko štetje, ki pomenja za Primorsko I uradno zatajevanje Slovanov in umetno množenje j Italijanov. Vrhunec! Pišejo nam: Mi nol i teden je prišel v moje stanovan je (ko mene in žene ni bilo doma!) davčni eksekutor, ki je takoj začel zapisovati, kar je mislil, da hi se dalo zapleniti. To je četrtikrnt, da pišem v «Edinost* o ti stvari. Prvo sem tožil, da sem dobil laško pobotnico za slovenske grošc, drugič isto, tretjič pa, da sem prejel opomin, tla-si j plačujem redno, kakor sem se pogodil z organi j iste ohlastmje. Ne vem, ali sem samo jaz tako I «osreč,en» s takim nepotrebnim nadlegovanjem, ali i pa je morda tako postopanje — običajno? Ko je j omenjeni eksekutor izvedel od tretjih oseb, da jaz j redno plačujeta dolg, za katerega me hoče rubiti, | je otlšel ter se vrnil drugi dan, ko sem bil doma. J Pregledal je pobotnice in našel — vso v redu! Zarubljenjc se ni /.vršilo, ali mene žali tako postopanje in zato najodločneje protestujem ter zahtevam, da se napravi konec takemu nadlegovanju državljanov in davkoplačevalcev. (Sledi podpis.) Občimi Umag v Istri je tudi ena tistih občin, ki imajo laško občinsko upravo, tla-si je velika večina prebivalstva slovanske narodnosti. To je: vasica, v kateri je sedež županstva, tlači vso okolico. To je žo od nekdaj in Lahi so še danes absolutni gospodarji v občini. To pa jim je možno na ta način, da tiščd ljudstvo v temi nevednosti, da mu ne dajo šole, da mu niti svobodno dihati ne dajo. In če je ljudstvo tudi kedaj poskusilo osvoboditi se iz trdega jartn , to je: ako je hotelo uveljaviti svoj glas na volitvah, pa je praksa italijanske signorije na volitvah urejena po načelu osar tutto, tako, da kruto nasilje ali pa drzna zvijača in prevara neusmiljeno udušujejo sleherni svobodni dih. In prav iz občino umažke imamo v rokah neko zasebno pismo od leta 18D7., ki dokazuje, kako nesramno in cinično italijanski ohlastneži sleparijo ljudstvo iz okolice. Pismo se glasi doslovno: «l)ragi prijatelj! Dolgo in težko sem pričakoval, da vaši prvaki pošljejo sem enega ali dva človeka, ki bi nas poučila, kako nam je pvstopati pri volitvah, toda zastonj! Vi ste pozabili na nas in zato smo propali! Dan volitve v V. kurijo smo šli v Umag, da oddamo svoje glase našim poštenim možem, toda žc po cesti so nas Lahi ustavili rekoč nam, naj pridemo naslednjega dne, ker d a j o t a d a n v o-1 i t o v z a mesto! Ko smo drugi dan šli v volilno sobo, se nam je pa reklo: I)a ne s j o volitev z a mesto, morali ste priti včeraj!! Naši protesti in vso razburjenje ni pomagalo nič! Morali smoseobrniti ter iti od koder smo prišli! Vsega tegu le na m» 1 bilo, ko bi imeli človeka, ki bi nas kaj podučil ! N. N. To pismo je kričeč izgled, s kakimi sredstvi ! si laška gos|WVda vzdržujejo svoje kruto uadvladje I nad našim ljudstvom. Ako je prišel kmet na volitev, pravijo mu: Pridite jutri ! — a ko pri-i haja naslednjega dne, je seveda prepozno in pra-: vijo mu : Ste morali priti včeraj ! No, kakor se vsaka slaba stvar slednjič ubija ' sama, tako je sedaj laško gospodarstvo v nevarnosti, da se poruši samo po sebi. Tako vsaj čitamo v i »Indipendentu«, ki pripoveduje ves v strahu, kako sti v 1'magu nastali dve stranki: starih in mladih. Nastal je boj. Mladi* si hočejo na bližnjih volitvah osvojiti občino, * stari» to je dosedanji upravitelji — sc branijo in s«' hočejo osloniti na čisto , slovansko okolico, da sc vzdrže na krmilu. Štejemo za svojo dolžnost, da naše voditelje v Istri in tudi politično društvo «Fdinost» opozorimo lin te dogodke v občini l'mag. Poznavatelji razmer nam zatrjajo, tla bi bilo možno kaj doseči, iiko bi energično posegli vmes. Lega na dolu ! Od sv. Alojzija nam pišejo: Te dni se klati po hišah pri sv. Alojziju neka italijanska učiteljica, nabirajoča podpise za najnovejšo j šolo »Zalege nacional« ! Koliko je nabrala prodanih i duš, mi ni znano; znano mi je pa, da bo nova šola v novozidaui hiši našega nekdanjega somišlje-i nika, g. Križmančiča, kar nas peče tem bolj, ker vemo, da je ta človek tako premožen, tla mu ne treba loviti se za Legiuimi groši. Gospod Križman-; čič je izjavil: Meni je vseeno, Slovenec ali Lah, * samo tla je le dober plačevalec ! Tega ne bi bili nikdar pričakovali od njega. Tako vidimo Lego povsodi na dolu, ki kakor jastreb preži na našo kri, ki — vsakemu člove-l koljubju, evropski civilizaciji v zasmeh — trže otroke iz materinih naročij, a odraščene tira v mlako odpadništva, neznačajnosti in narodne demoralizacije. Lega na delu! l)a, Lega je na delu! A čim , bolj je ona na delu, tem živeja mora biti v nas ■ zavest o živi potrebi, da vsi vršimo svojo dolžnost, da smo vsi zložili, da delamo vsi, in da sc tlelo vseh spaja in koncentrira v jedno samo smer, ki je: lešitev naših duš, rešitev naše svete grude! ! Marsikaka duša nam je že zgubljena; tem nujneja i nam je dolžnost, da ohranimo te, ki niso še ! zgubljeno. Itralno in pevsko društvo «Vodnik* v Dolilli ho imelo v nedeljo vi. decembra t. 1. svoj redni občni zbor ob 4. uri pop. v obč. dvorani z navadnim dnevnim redom. Na obilno udeležbo vabi odbor. Aretiranje. Ker sta pela iti delala nemir, so zaprli sinoči Antona L in Frana L, oba iz Materije. Ker niso imeli denarja, niti dela, so bili isto noč aretirani: Riluird S. iz Ogerske, Ivan M. iz Italij , Ivan K. iz Ogerske. l*0Žar je bil včeraj v pekarni Jakoba Juree v ulici Sette Fontano št. 13. Užgale so se saje v v dimniku, ne tla bi nastala kaka škoda. Gasilci so kmalu pogasili ogenj. Kolesar je povozil včeraj opoludne nOletno Marijo Argentini iz ulice Madonna tlel Mare št. 13. ter ji zlomil roko. Na zdravniški postaji so ji podelili nujno pomoč. Tatvine. Ivanu Langemantelu v ulici Madonna del mare št. I '2. so bili včeraj ukradeni iz pisarne 2 goldinarja in 1 tolar Marije Terezije. Redarstvo je že včeraj zasačilo tatova v dveh ta peta raki h učencih iste tvrdke. Preiskava proti Franu K erzi k I i, katerega spravljajo v zvezo s požarom v skladišču tvrdke Pavletič v Barkovljah nadaljuje. Kerzikla trdi, da je bil vprašavnega dne v društvu z več drugimi osebami v neki gostilnioi v Barkovljah, od koder da je odišel ob 11, uri zvečer skupaj z društvom. Preiskava pa je pokazala, da to ni res, marveč da je zapustil sam dotično društvo že ob H, uri in pol. /dopet mladi zločinci. Sinoči ob (5. uri so redarji zasačili nekega 11-letnega dečka, ko je ulomil v izložnioo trgovine z steklom v ulici S. Giovanni št. (i, torej v sredini mesta. Pomagala sta mu še dva druga dečka, katerih pa niso mogli prijeti. Fantje so si bili že napolnili žepe z raznimi predmeti. Aretiranega dečka so izročili roditeljem, da gii kaznujejo doma. l/preil porot neg)! »nilisča. Tajnika, <>/ir. blagajnika railjske občino, Antona lmpiistarija, so porotniki upor na l i krivini uradnega poneverjanja in mu je sodišče prisodilo S mesecev težke ječe. Klavni nadzornik 1'eter Tiepolo je bil rešen obtožbe. Dražite prem ion i u. V soboto, dne •>. decembra ol) !(). uri predpoludne se bodo vsled naredbe tnk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v ulici Rena št. ll\ hišna oprava : v Bojanu št. I prešič in hišna oprava; v ulici Sanitif št. S, knjige; v ulici Ki-sorta št. 1, hišna oprava; v ulici S. Luigi št. 4.'5.'{, hišna oprava; v ulici (Vlombo štev. 1, hišna oprava. Različne vesti. Srbsko-turska meja. Srbija in Turčija sta pklcniii pogodbo, ki je pripravna, da zagotovi mir nu meji ter prepreči vedno napadanje Arnavtovna srbsko ozemlje, (rlasom te pogodbe bodo mešovite patrolje čuvalo mojo. Da se jim olajša služba, hočejo posekati gozde na meji. Srbija je že začela s tem dolom. Sličica iz Italije. Kakor javljajo iz Rima, sta se v Rocea Santo Stefano za časa seje občinskega svčta sprla svetovalca Colnntoni in Dlpiaiii. Po seji je Colantoni nasprotnika ustrelil z revolverjem. Nov kanal na Ruskem. Neko društvo z glavnici) t >00 milijonov rabljev jo uložilo na ruskem finančnem miuisterstvu prošnjo za koncesijo za gradnjo plovnega prekopa med Crniin in Azov-skim morjem. Mihajlo Kapustin, slavni ruski jurist in bivši učitelj carja Nikolaja II., je umrl minuli petek v Potrogradu. Bil jo vsestranski izobražen strokovnjak iu zlasti avtoriteta na polju mednarodnega prava. V prepiru med Francijo in Nizozemsko zaradi Uuyane in v sporu med Britanijo in Zjo-diujenimi državami scveroameriškimi zaradi ribarenja v Behringovem zalivu je bil Kapustin razsodnik. Njegova najslavnejša pravna spisa sta: »Diplomatičoo razmerje med Rusijo in zapadno Kvropo v 17. veku« iii »Najnovejše prikazni v pravni povestnici zapadne Evropo«. Kakor učitelj sedanjega cara je baš on položil v njegovo srce temelje pravičnosti in človekoljubja. Dosegel je dobo 71 let. Brzojavna in telefonična poročila. (Zadnje vesti.) Dliuii,j I. Njeg. Veličanstvo je danes ob 1. uri popoludne vsprejelo (»gorsko delegacijo. Na pozdrav predsedniku je cesar odgovoril v daljšem govoru, ki se je glasil bistveno: Ganjen se zahvaljuje za neštevilne dokaze nepremične udenosti vseh narodov povodom smrli blagopokojne cesarice. Odnošaji monarhije do vseli vlasti so nu j pri južneje in opravičujejo nade, da po-loženje tudi nadalje ostane mirno. Gotovo jamstvo v to je tesno in zaupno razmerje do naših zaveznikov. Nadaljnje jamstvo jo velikodušno sodelovanje vseh civiliziranih držav nu konferenci v llagu, izišli iz velikodušne inicijative ruskega carja. Tu konferenca je donosla novega kropila splošni želji po miru. S posebnim zadovoljstvom povdarja, da gojenju povsem lojalnih iti prijateljskih odnošujov do ruskega carstva v z mislil sporazumnega postopanja nasproti vsem vprašanjem na Balkanu dozoreva nadaljnjih v s p e h o v. Sklenili smo, da nasproti dogodkom v južni Afriki bomo varovali strogo nevtralnost in želimo, da bi ta spor kmalu nehal. Plače gažistov vojsko in mornarice ter skupnih uradnikov in slug treba urediti. Potrebščine vojno upravo so skrčene nu najpotrebniše iu najnuj niše. Razmere v Bosni in Hercegovini se razvijajo normalno in se potrebe teli dežel tudi za leto 11)00. pokrijejo z lastnimi dokodki. Dunaj 1. Listi se buvijo z akcijo za zhli-žanje desnice in levice. Prognoza se ziblje mej šibko nado in popolnim brezna d jem. V predsedstvu se bosta vrstila poslancu Funke m .la\vorski. Radi teh posvetovanj ne bo jutranje seje. Dr. JOSIP MARTINIS doktor rm zdravilstva 111 specijalist za nm bolezo se je preselil v ulico Valdirivo štev. 3, I. nad. Ordinira na domu vsaki dan od X do zjutraj m od 1 do 'J popoludne. /a uboge od '2 do ii v ulici Molin pieeolo štev. 1, I. nadstr. ZALOGI POHIŠTVA IN OGLEDAL Rafaela Italia TRST Via M aleanton št. 1 TRST /nloffM pohištva /.« jedilnice, spalnice in Jemnh-e. žimnic in perc-siiic. oarloda! hi 2He/.nili liiaira.'u, |m» cenah. «la ne ni bali konkurence. i Prixnmm mijKol j* i / v;iHnimi putmitiranimi imvn-ttni lintn« m iaiinjrili« U'hiilOii« iluvrAeni g-1 a s o v i r j i iiujholjp iii iiajratiejt* ilin'ktiin pri t«»v»iniiirju Henrihu Bremitz o. kr. dvornemu zal agratel.ju. Trst — Koračni trii Številka W Trst Ilustrirani katalogi mi ^.ilit«v«ii|c frnilko. PRSNI PRAH (prah za izvožčeke) (lir kapljaj najbolje sredstvo proti kašlju, hripavosti. zasližanju. nahodu in drugim katarićniin afekcijam. škatljit-H z navodilom po 30 nvč. Dvhiva se jedino v lekarni PRAXMARER, . Pri dveh zamorcih" občinska pil In An, Trst. Zunanje naročbe izvrAujnjejo se obratno poŠto. Najcenejši izvor za nakup dokler traja zaloga. (lld. 2.20 stane I Anker Kem. žepnn uru od niklja s posrc-brneno franc. verižico in ška-tljico. — Gld. 4.05 stane 1 Remont, ura od čistega srebra s posrebrneno amerikansko verižico in ikatljleo. — Gld. 4.!M> stane 1 Remont, ura o« 1 čistega srebra /a gospe s po-' arebrneno angleško verižico in škatljico. — <1 ur, poštni, zlatega, srclimeiru in od blatni kiiicskcira zlata |mi /.ni žil n !li cennli brezplačno lil franko. Iščejo se agentje. I/ V i _ praza^e - - Velik izbor klobukov od SO kr. in zimskih kap od 45 kr. navzgor oo priporoča Marija Fonn v Trstu Vla l'o/.zo del umre siv. I. (zraven velikega trga blizu Angelja Davanza). Konkurenca nemogoča. Mm nu l PETECH TRST. - Via delle Pošte štv. 10. ! Istrsku in dalmatinsku vinu iz najslovečili kleti. Cene brez konkurence, blago pristno in najboljše kakovosti. Istrsko IIOVO fino 80, boljše .'{'.J. I>al-! liiatlusko fino »'tO, Opollo novo fino v vsakej i množini v sodčkih in buteljkah od litru naprej franko | na doni na katerikoli kraj mesta. Izven mesta franko užitninskega davka. Naročbe v zalogi ali s ! poštno dopisnico. mizarski mojster v Komnu JOSIP VOLČIČ priporoča slav. občinstvu svoje vsakovrstno mizarske izdelke, od priprostih do najfinejših, po najnižjih centih. Pogojena dela se izvrne solidno in točno. JMT" Ceniki in vzorci vsake vrste izdelkov slav. občinstvu na razpolago. GLEDALIŠČE OPIC mumm Fondo Banelli HB mej Via Istituto in Via Foscolo Vsaki . je preskrbljena z vsem v to stroko spadaj očim blagom. Priporočilni zlasti vse predmete za čiščenj«', Ini rvanje in zboljšanje rimi. [Specijaliteta v zdravilih za «ovejo živino, konji;, pršiće itd., razkužilo proti bubonični kugi, raz-kužljiva mila iu razkuži);vi prah za oblažiti /.rak v vodnikih, tttrauiAčah, jumali itd. Vse po nizkih cenah Oziraje se nu svoje •J(i-lotno službovanje v drogerijaki v uci Ohega in Beti venu to ter obljubujć točno iu pofiteno postrežbo «e priporočam slav. občinstvu v mestu in na deželi. Spoštovanjem Drugotni J c mil 1.