Izhaja vsako sredo Cene: Letno 38 din, polletno 20 din, Četrtletno 11 din; inozemstvo 76 din Poštno-čekovnl račun številka 10.603 Reklamacije niso poštnine proste LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Z PRILOGO „KMEČKO DELO" GOSPODAR Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška cesta 5 Telefon 21-13 Cene inseratom: Cela stran 3000 din, pol strani 1500 din, četrt strani 750 din, osminka strani 400 din — Mali oglasi posamezna beseda za naročnika 1 din, za nenaročnika 2 din ▼ se za našo svobodo! »Mi pa verujemo, da se naš narod v polni imeri zaveda, kako neprecenljive vrednosti nam je svoboda, brez katere ni napredka in ne sreče!« (Besede g. bana dr. Marka Natlačena.) Medtem, ko drugi narodi pošiljajo svoje najboljše sinove na bojna polja in zastavljajo svoja imetja vse do zadnjega za svojo svobodo, more naš narod in naša država samo stati na straži in paziti na to, da s tem pokaže vsemu svetu, da mu je svoboda več kot življenje! Naša država veruje v svojo lastno moč, s katero noče nikomur nič vzeti, s katero pa čuva, da njej nihče ničesar ne rzan-e! Vse žrtve, ki jih doprinaša sedaj naš narod na oltar domovine, so vendarle manjše, kakor pa so žrtve življenj, Potrebne pa so! Če sosedova hiša gori, ti ne boš v svoji hiši spal, pač pa boš šel pred hišo, boš hitel vse pripraviti, da se plamen ne loti tvoje strehe! Pa pazil boš, da požar preprečiš! Tako dela sedaj tudi naša država: ohraniti hoče dom pred požarom! Da ohranimo svoboden dom, ni nobena žrtev prevelika! »Niti en narod v Evropi ni večji od nas po ljubezni do rodne zemlje in svobode!« Tako je te dni govoril poveljnik dravske divizije v Ljubljani general Lj. Stefanovič. »Čeprav smo sorazmerno po številu majhni, pa ni niti en narod v Evropi večji od nas po ljubezni do rodne grude in do njene svobode! To je največja moč naše vojske. Razen tega je naša vojska izkušena po mnogih znamenitih vojnah, je tehnično dobro oskrbljena in nedvomno predstavlja dejstvo, s katerim je treba računati pri vseh načrtih glede balkanske politike. Jugoslovanska vojska uživa v svetu ugled, ki je v čast Jugoslaviji. Zato je ni žrtve, ki je ne bi sprejeli, če gre za našo svobodo in pravico, da svobodno živimo na rodni zemlji!« Tako so te dni zvenele možate besede preko vse Slovenije. Zabeležili smo jih, da vam dajo tolažbo, da vam dajo moč, da vam dajo upanje in veselje! Hova uredba o državnem računovodstvu S 1. aprilom 1941 je postavljeno vse državno računovodstvo na novo podlago. S tem dneh preneha veljati uredba o državnem pro-računstvu iz leta 1910 z vsemi spremembami in dopolnili, istočasno pa tudi zakon o državnem računovodstvu z dne 15. junija 1934. Proračun se bo odslej pričel s 1. januarjem in končal z 31. decembrom. Z novo uredbo se proračunsko leto, ki je trajalo doslej »od 1. aprila do 31. marca naslednjega leta, izenači s koledarskim letom. To izenačenje je boli praktično, ker sestavlja tu- di zasebno gospodarstvo svoje obračune in računske zaključke po koledarskem letu. Narodnemu predstavništvu je tudi v novem zakonu določen rok 60 dni za sprejetje proračuna. Kar se tiče izvajanja državnega proračuna, prinaša nova uredba nove določbe, med katerimi je najvažnejša ta, da mora biti ustvarjanje obveznosti v skladu z razpoložljivimi krediti. Važne so nove določbe glede sklepanja dobavnih pogodb. Nova uredba ščiti domače gospodarstvo ter omogoča tudi malim obrtnikom -SAUDI ARABm SabiyaO f-c^oal-VCub-curelyn::'!!/I f ; v i M E Ñ i ..»Vil ... sSan'cr / pHodeida'. : :. / Kur UKcntâP OSONOAR\ 11- QuOram s/^..',- u\ " O ra Tqbor yy t ^¿T x^¿TfP3IB0UTL * .. ;r~'e 7< WIÑE j' i ' M/'coj b/amo 1 C O S ci oa ' r I s h ! P-^^ÂPÇ^^^BEBA L iLDy Í' 'AsassoWh^----'' . O \<^^ISogCiamanno Y__) B°aco v ardura *"' vello Güórcdarre Rocc|J ^^ iGorrahe. O \ N Zemljevid k bojem v Eritreji, Abesiniji in Somaliji. Črtež še ne upošteva zavzetje abesinske trdnjave Burie v Godžamu in Ferfera v Somaliji, ki leži kakih 50 km severno od Belet Vena na cesti, ki vodi proti Harrarjd. in kmetom, da lahko prodajajo v konkurenčni borbi svoje proizvode državi. Nova uredba bo olajšala računsko poslovanje in pomenja velik napredek na področju državne uprave. Razgled po bojiščih O albanskem bojišču nismo v zadnji številki ničesar poročali, ker je ostal položaj tamkaj neizpremenjen. Bi je jo se dnevno srditi boji, ki so pa le krajevnega pomena. Enkrat so Italijani v ofenzivi ter Grki v obrambi in nasprotno. V te neodločene boje posega na obeh straneh letalstvo. Zanimanje za albansko bojišče je stopilo v ospredje z dnevom, ko je začela nemška vojska zasedati Bolgarijo in se porazdeljevati ob bolgarsko-grški meji. Ta teden se bo najbrž pokazalo, ali bodo Nemci vdrli preko bolgarske meje na grško ozemlje in kaj bo v tem primeru ukrenila Turčija. V Abesiniji so zasedle južnoafriške čete vse važnejše postojanke v italijanski Somaliji in so na poti iz Ferfere proti drugemu največjemu abesinske-mu mestu Harrar. Angleške čete in abesinski četniki so zasedli na osrednjem odseku italijansko trdnjavo Burie, od koder pelje cesta v važno utrjeno križišče Debra Marcos in proti Addis Abebi. Na severu v Eritreji se obkoljena italijanska postojanka Keren na zelo goratem ter teržko pristopnem svetu junaško brani in je Angleži kljub naporom in srditim napadom iz zraka niso mogli še zavzeti. Bog živi našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet, brate vse, kar nas je sinov sloveče matere ... France Prešeren I mirom in zaupanjem! Vzporedno s krvavo vojno gre po svetu živčna vojna, ki velja vznemirjeni'- živcev in razkrojitvi duha med prebivale, po raznih državah. Včasih se živčna vojna razmahne s tako silovitostjo, ki prekaša silnost in uspehe ~ . ojne. Njeno uspešnost pomnožuje propaganda, ki z radijem, z letaki in razširjanjem novic po najetih in plačanih agitatorjih Vzbuja med ljudmi nemir, negotovost in ne-«aupanje v lastno moč. Napadom živčne vojne je danes izpostavljena vsaka država. Tudi naša. Dogodki okoli nas se zapletajo, vznemirjenje se veča. Ljudje se spogledujejo z vprašanjem: »Kaj bo?« V pomirjenje ljudstvu je pretekli teden spregovorila naša vlada. Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič in podpredsednik dr. Maček sta dala časnikarjem tole izjavo: »Pristojni naši činitelji budno in sljrbno spremljajo sedanje dogodke ter jih pravilno ocenjujejo. Pri odločanju o teh dogodkih imajo vedno pred očmi naše najvišje nar-dne in državne koristi: neodvisnost države in njeno ozemeljsko nedotakljivost.« Ta izjava je imela dvojen namen ter ga je tudi dosegla. Pomirila je tiste ljudi med našim prebivalstvom, ki niso tako hladne krvi in mirnih živcev, kakor je danes potrebno. Hkrati je zopet povedala zunanjemu svetu, da ne bo pod nobenim pogojem odstopila od tega, čemur se nobeden svoje svobode se zavedajoči in svobode vreden človek ne more odpovedati: svoji neodvisnosti in nedotakljivosti svojega ozemlja. Naša država je do obeh sosednih velesil, ki sta v vojni, v dobrih in prijateljskih odnoša-jih. Uradni zastopnik nemškega zunanjega ministrstva v Berlinu je te dni o odnošajih med Jugoslavijo in Nemčijo dal pričevanje, da so odlični ter da odličnim diplomatskim odnošajem z Jugoslavijo ne bi mogli ničesar dodajati. Italijanski listi tudi hvalijo zunanjo politiko naše države, da je modra ter da vedno računa s stvarnostmi. Zaupajmo torej vodstvu naše države! To vodstvo je v zanesljivih rokah kneza-namest-nika Pavla. Naša vlada je budno in skrbno na braniku naše države, njene neodvisnosti in lepe bodočnosti. Bodimo mirni in značajni! S požrtvovanjem služimo naši državi. S tem služimo sebi, svojim otrokom in njihovi bodočnosti. efmo si naše komuniste! Sedanja vojna ni pokazala komunizma v najboljši luči, in to ne v socialnem ne v narodnem oziru. Kljub temu ni komunistična ideja zgubila svojih pristašev. Je sicer utrpela med raznimi narodi upadek tistih, ki so verovali v njeno odrešilnost, toda povsem v nič se njeno pripadništvo še ni razblinilo. Če se število teh pristašev razčleni na razne sloje človeške družbe, se pojavi zanimivo dejstvo, da je komunizem zgubil na svoji privlačnosti med delovnim ljudstvom. Delavski sloji so spregledali in uvideli, da so ideje marksističnega socializma in komunizma v dejanstvu neostvarljive. Kjer so hoteli osnovna načela marksizma dejansko ostvariti, se je kot rezultat pokazala (najboljši primer je Rusija) ne zgradba na pesek, marveč na tistih temeljih, ki jih marksistični socializem in komunizem najbolj pobijata, to je, na temeljih kapitalizma. Tako so delavci prišli iz hudega dežja zasebnega kapitalizma v še hujši položaj: pod kap državnega kapitalizma. Gorečniki za komunistično idejo se danes nahajajo v krogih razumništva in polrazum-ništva. »Imamo komuniste učitelje in inženirje, književnike in umetnike, pravnike in zdravnike. V revijalnem časopisju, na srednjih in visokih šolah, v društvih, ki jih snuje razum-oištvo za razumnike, se goji miselnost, kot da je uvedba komunističnega gospodarstva in komunistične kulture le še vprašanje dneva«, je rekel ban dr. Marko Natlačen 17. februarja v uvodnem govoru na zasedanju banskega sveta dravske banovine v Ljubljani. Kje so korenine temu zlu? Morda beda in sanjavo pričakovanje komunističnega raja? Gospod ban odgovarja v svojem govoru: »Vzroki ne morejo biti v bedi, ker sicer bi moralo biti komunistično vse nižje in najnižje državno in samoupravno uslužbenstvo, ki je danes med vsemi sloji najslabše plačano in ki Sivi danes res v težki bedi. Vzroki tudi ne morejo biti v napačni poučenosti o .blagoda-tih' komunističnega režima, ki jo povzroča divja propagandna književnost, ker se o ra-eumniku pač ne more dvomiti, da loči zrno od plev. Ne morejo niti biti v tradicionalnem (izročenem) slovenskem slovanoljubju, ker pač reakdo lahko vidi razliko med staro slovansko Rusijo in mednarodnimi sovjeti.« Kje so torej razlogi? »Med ljudmi, katerih miselnost se giblje od kerenščine (Kerenski je bil zadnji meščanski v' r.usiie pred revo- lucijo boljševikov, s katerimi se je prej družil) in ljudske fronte pa vse do pravega boljševizma, so gotovo tudi taki, ki stisko časa globoko občutijo in nemirno iščejo izhoda iz nje, pa jim je tek socializacije družabnega reda pri na., prepočasen.« Ti ljudje niso dovolj potrpežljivi, da bi mirno pričakali razvoj gospodarskih in socialnih preosnov, ki jih zahteva in prinaša čas in njegove potrebe, niso pa nedostopni za pametne prigovore. Janko Bejek: »Nedostopna za vsakršen dokaz pa je druga vrsta razumnikov, propagatorjev komunistične misli; to so ljudje materialističnega (materijo = tvar priznavajočega, dušo in Boga zanika jočega) svetovnega nazora, ki jim za prehod od liberalizma v komunizem ni bilo treba dosti spreminjati svojega gledanja na svet. Nove svobodomiselne mladine stari liberalizem že dolgo ne zadovoljuje več, pa jim je pri iskanju komunizem svetovnonazorno še najbližje.« In tretja vrsta? To so računarski sebičneži, ki v svoji preprostosti mislijo, da bodo od tople peči prišli v novem komunističnem redu kar na vodilna mesta. Kakšna sredstva imamo proti temu zlu? Predvsem je treba pospešiti potrebno preosno-vo družabnega in gospodarskega reda, in to tem bolj, ker se danes svet spreminja z veliko naglico. »Drugo sredstvo,« je rekel g. ban, »je prava nacionalna (narodna) vzgoja, ki človeka oblikuje po duhovni podobi narodovi. Tej vzgoji nasprotna je tista, ki išče vzorov in zgledov za svoje oblikovanje človeka na vseh mogočih tujih tržiščih in ki se zadovolji s prvim, ki ga najde, samo da ni domač. Biti samemu sebi zvest, je največje dostojanstvo, do katerega se more dokopati kakšen narod.« Kot tretje in poslednje sredstvo poudarja gospod ban izločitev ljudi z boljševiško miselnostjo iz državnih in samoupravnih služb. Tako je delal pokojni minister prosvete dr. Korošec in bilo bi želeti, da bi njegovemu zgledu v tem oziru sledili vsi, ki so na odločilnih mestih v državi. Pripominjamo, da je v prvi vrsti potrebno, da se izločijo iz vzgojne službe vsi učitelji, profesorji, vzgojitelji in prosvetarji, ki stoje idejno na skrajni levici ali pa so že povsem komunističnega mišljenja. Prav tako je v interesu mladine in domovine nujno potrebno, da se odstranijo iz rok mladine in iz vseh knjižnic, ki so mladini dostopne, vse knjige, knjižice in listi, ki rušijo v duši mladine osnove krščanske vere in morale ter dado mladim dušam iz lepe posode piti strup ma-terializma in komunizma. Kam s prekmurskimi sezonskimi de.iavci? Zaslužek na Belju Tujino odsvetujemo, delavcev pa imamo v Prekmurju okrog osem tisoč. Okrog tisoč ali pa še več jih je še sedaj v tujini. Kam torej s temi delavci? Kaj pa dela v državi? Brez dela v tujini ali vsaj v državi naši ljudje seveda ne morejo živeti. Ali nam da država dovolj dela in jela? Poznate vsi državno velepo-sestvo Belje. Tja hodijo naši delavci že dolgo vrsto let. In tu poudarim, da gredo sem res potrebni, siromašni delavci. To so pravi sezonski delavci. Tem gre za življenje, dočim gre drugim za udobnost. Tu se zasluži precej manj. Lansko leto so zaslužili naši delavci tu v šestih mesecih okrog 3500 din, imeli so tam brezplačno hrano, stanovanje, zdravnika in drugo ter tudi brezplačno vožnjo tja in nazaj. Pripomnim, da so naši delavci v Nemčiji okrog osem mesecev. Imamo še tudi nekaj drugih državnih posestev in precej zasebnih. Za primer navajam posestvo Karadžordževo (državna ergela), kjer je dekle zaslužilo lansko sezono (manj kot sedem mesecev) okrog 4000 din, kar je na vsak način lep zaslužek. Tu dobijo delavci plačo v naturalijah, in to pšenico in koruzo, ki jim jo posestvo izplača po dnevni ceni. Ali gre naše delavstvo rado na ta posestva? Lahko rečemo, da ne. Siromaki so seveda izjema. Drugim se pa zdi sramota, da bi šli na delo v državi, ker je to pač bolj za siromake, in kdor gre na ta posestva, je res siromak. Iz mojega kraja bi lahko šli lansko leto vsi v Belje, pa niso hoteli, češ v Belje pa že ne grem. Morda je bilo tako tudi prav, da so prišli na vrsto od drugod bolj potrebni. To samo poudarjam, da ni tako hudo, kot se navadno kriči. Če zaposlimo okrog osem tisoč naših delavcev, bomo imeli vsi dovolj kruha. Pogodbe za Belje in druga posestva v državi so sklenjene Veseli nas, da bo šlo letos precej več delavcev v Belje kot lansko leto. So že prišli zastopniki državnega dobra Belje v Soboto in so se tu pogodili z Zvezo poljedelskih delavcev. Naši palirje so pa dobili pozive, da se ta dan javijo pri tej zvezi. Štajercem povem, da je palir ali gazda tisti, ki delavce najame, jih nadzoruje in je njihov zastopnik pri posestvu. Letos bo šlo na državno posestvo Belje 2600 delavcev, vmes bodo seveda tudi 15—16 letni, ki tam opravljajo lažja dela. Plača se je zvišala Moške osebe dobijo dnevno 20 din, ženske (in tudi mlajši moški) pa 17 din. Vedimo pa, da se v Belju dela skoraj vse v akordnem delu, kjer zaslužijo delavci najmanj okrog 30 din, in to vsi, posebno letos, ko so bile plače pri akordnem delu zvišane za 40%. Letos smo dobili nekaj novih palirjev Vodja jim je Horvat Peter od Sebeščana, ki je bil že 12 let zaporedoma v Belju in je danes nekak vodja vseh palirjev. Hrana v Belju ni prvovrstna, vendar je pa obilna in imajo delavci bel, izvrsten kruh na razpolago, kolikor ga hočejo jesti. Da tu ni vse v redu, nam je že znano. O tem sem pisal lansko leto v »Slov. gospodarju«. Država bi morala dati zgled v vsakem oziru. Pa o tem ob drugi priliki. Kdor je siromak, bo rad šel v Belje in bo tudi s plačo zadovoljen. Tudi na zasebnih velepose-stvih je plača približno ista. Vsega bo šlo letos na veleposestva v državi okrog 3600 naših de- lavcev, torej nekako polovica naših pravih se-zoncev. V župniji Sv. Sebeščana so trije pa-lirji in sem prepričan, da bodo morali delavce iskati v drugih krajih. Kje pa je več nevarnosti za naše delavce: ali v državi ali v tujini? Nevarnost je tu in tam, ponovno pa poudarjam, da je manj nevarnosti v državi, če je pa-lir res v vsakem oziru dober, če pa palir odpove, je pa konec vsemu. Zato bi morali polagati več pazljivosti na izbiro palirjev. Da je treba našim delavcem v državi tudi duhovnika, je bilo že ponovno poudarjeno in upamo, da jih bo letos zopet kdo vsaj za nekaj časa obiskal. Naši palirji na zasebnih veleposestvih so pa večkrat tudi sami krivi, da plača ni večja. Nek naš palir je vodil delavce že več let na neko posestvo; ko je letos prišel na pogajanja, so mu tam pokazali dve pismi od dveh naših mož, ki ponujata delavce po nižji ceni in je tako Duhovniške vesti. Nastavljen je bil g. Ivan Sukič, provizor v Gor. Petrovcih, za kaplana v Beltincih. — Prestavljeni so bili sledeči gg. kaplani: Franc Podgornik iz Šmartna pri Slovenjem Gradcu v Preval je; Jožef Mihelič iz Griž za kornega vikarja v Maribor; Jožef Škorjanc iz Trbovelj v Griže; Adolf Piki iz Beltincev v Trbovlje; Franc Kač pride iz Trbovelj za kaplana k sv. Magdaleni v Mariboru; Avguštin Stancer pride od Sv. Petra pod Svetimi gorami za kaplana v Trbovlje; Pankracij Poteko je prestavljen iz Sv. Magdalene v Mariboru v Studenice pri Poljčanah; Davorin Petančič gre iz Koprivnice za kaplana v Šmartno pri Slovenjem Gradcu; Alojzij Feguš je prestavljen iz Prihove za kaplana v Koprivnico; Jožef Kran jc pride v Prihovo od Marije Snežne. Petdesetletnica izseljenskega duhovnika. Z očetom Abrahamom se je srečal g. p. Hijacint Podgoršek, ki deluje že 12. leto med našimi slovenskimi izseljenci v Severni Ameriki. Pater Hijacint je dobro znan v Mariboru, kjer je bil velik prijatelj dijaške mladine. Jubilantu naše čestitke z željo, da bi bilo njegovo požrtvovalno delo med izseljenci obilno blagoslovljeno ! Nesreča mlinarskega vajenca. 19 letni Jožef Špindler je bil zaposlen kot vajenec pri mlinarju v Gajševcih v ljutomerskem okraju. Po nesreči je zašel z desnico med jermenje, ki mu je roko strašno razmesarilo ter dvakrat zlomilo. Ponesrečenega so oddali v bolnišnico v Mursko Soboto. moral prevzeti tudi ta. Zveza poljedelskih delavcev je pa pogodbo ovrgla. Kam pa z ostalimi delavci? Če jim bo tujina odprta, bodo našli vsi delo. Neko delo bi jim pa morali najti tudi doma. Banovina bo morda dala kaj graditi in bi tam zopet nekaj sto delavcev našlo zaposlitve. Treba pa bo na vsak način potrpeti, saj bo tudi te vojne enkrat konec. Kaj torej? Kdor ima doma dovolj kruha, naj ne sili v tujino v teh nevarnih časih. Kdor pa nima kruha, pa naj gre v Belje ali na druga posestva v državi. Četudi bomo kaj stradali, je vendar to manj kot naše življenje. Dela nam je treba, že od nekdaj smo navezani na sezonsko delo. Doma je za vse premalo kruha. Vendar se tujine letos bojte! Delavci, želimo vam samo dobro! Pri padcu z drevesa obležal mrtev. 73 letni Jakob Javšovec je čistil sadno drevje pri posestniku Maksu Majcenu v Pavlovcih pri Ormožu. Pri žaganju suhih vej na črešnji je omahnil, padel na tla in obležal mrtev. Hudo se je opekla. Terezija Štamolova, 16 letna kuhinjska vajenka, je nesla v Celju lonec vrele masti in padla. Mast se je polila po njej in so jo spravili v bolnišnico s hudimi opeklinami po obrazu in desni roki. Avtomobil smrtno nevarno povozil žensko. Na cesti na Polulah pri Celju so našli ljudje starejšo in slabše oblečeno neznanko, ki je ležala v globoki nezavesti s prebito lobanjo. Prepeljali so jo v celjsko bolnišnico. Siroto je povozil kak avto, ki pa se ni zmenil za povoženo, ampak je oddir.jal naprej. Neznana ženska je podlegla v bolnišnici poškodbi, ne da bi se bila zopet zavedla. Padel pod voz. Pri vožnji lesa iz gozda je padel pod voz 43 letni delavec Jakob Šelinc iz Mozirja. Kolesa so šla čezenj in so mu nalo-mila hrbtenico ter ga tudi sicer smrtnonevar-no poškodovala po telesu. Oče treh nepreskrbljenih otrok smrtno ponesrečil. Franc Dornik, delavec na separaciji v Trbovljah, je bil že opetovano prizadet od rudarskih nesreč. Zadnjič mu je stisnil voziček glavo in od takrat ga je večkrat napadala omotica. Ko se je zadnje dni vračal z dela proti domu, ga je prijela nenadoma slabost sredi poti preko bevških skal. Padel je 20 m globoko in si je tako razbil glavo, da je kmalu po nesreči umrl. Smrtno ponesrečeni je bil že Uadar kupite sredstvo proti bolečinam, prei hladu ali hripi In zahtevate Aspirin pazite, da je vsak zavitek irf vsaka posamezna Aspirin-ta-bleta označena z „Bayer"-jevim križem. h» pod & t». T2S7 od 3* «arta (84» 32 let zaposlen pri rudniku ter zapušča ženo s tremi nepreskrbljenimi otroki. Padel v prepad in se ubil. Fric Karner, 30 letni delavec kemične tovarne v Hrastniku, je strmoglavil na vrhu opuščenega kamnoloma kemične tovarne na Brnici v 25 m globok prepad in obležal mrtev. Vlak mu odrezal obe nogi. Na ljubljanskem kolodvoru se je obesil na že premikajoči se mariborski vlak kmet Gorenje od Sv. Duha nad Krškim. V trenutku, ko so mu hoteli ljudje pomagati v vagon, je omahnil ter padel pod vlak, kojega kolesa so mu odrezala obe nogi. Življenjskonevarno se je poškodoval pri padcu. Električar Ciril Pogačnik iz Rožne doline pri Ljubljani je imel delo na vrhu 16 metrov visokega žerjava na Jesenicah. Ko se je vračal po opravljenem delu navzdol po lestvi, mu je spodrsnilo, padel je vznak na progo spodnjega žerjava, od tam pa še 9 m globoko na tla. Prepeljali so ga v brezupnem stanju v ljubljansko bolnišnico. Mrtvega so potegnili izpod prevrnjenega voza. 58 letni posestnik Franc Golob iz Št. Pavla pri Stični na Dolenjskem je vozil ste-ljo. Malo pred domom se je težko naloženi voz prevrnil v potok. Nesrečni voznik je padel v vodo, nanj se je zvalil voz in ga je zadušil. Goloba, ki je oče številne družine, so potegnili mrtvega izpod voza. Hovice iz domačih krafev štorklje v Nemčiji. Voditelj nemške ptičje postaje v Rosittenu v Pru-siji dr. Schiitz je rekel, da je v Nemčiji še kakih 40.000 parov štorkelj, od katerih je vsaj polovica v vzhodni Prusiji. Ni res, da bi se štorklje na pomlad vračale vedno na isto mesto, kjer so bile prejšnje leto, kakor smo doslej mislili, štorklje si pač poiščejo najprimernejše bivališče in kjer ga najdejo, tam ostanejo. Cesto je to staro gnezdo, večkrat pa tudi novo. če se ustavi v istem dimniku stari in pride vanj še novi par štorkelj, pride do hudih bitk in na bojišču obleži včasih več mrtvih in ranjenih. Tudi ne žive vedno skupaj isti samci in samice. Samec si rad večkrat prebere samico. Zgodi se tudi, da se dva samca večkrat etepeta za eno samico, ki Podkrajška Judež Povest iz domačih hribov 10 Orožnik je pobrai nož, bil je ves krvav, pomolil ga je Meležniku pod nos in je strogo vprašal: »Ali je tvoj?« »Je,« je odgovoril Meležnik ves prestrašen. »Pa prisegam pred Bogom in vsemi svetniki, prisegam na svojo dušo, da ga jaz nisem zabodel. Noža še v roki imel nisem — kdo drug ga mi je moral iz žepa potegniti.« Orožnik in občinski možje so se neverno nasmehnili, Mrkačevemu pa, ki je svojo gonil, da je Meležnik morilec, so vendarle veleli, naj drži jezik za zobmi. Orožnik je zaslišal še nekaj gledalcev. Večjidel so se umaknili, ko se je prikazal župan, nekaj pa se jih je že koj spočetka izmuznilo, ko se je pretep začel. Od teh, ki so še bili okoli kegljišča, ni vedel nobeden nič povedati. Bil je tak direndaj, ko so se tepli, da nihče od onih, ki so gledali, ni mogel nič natančnega videti. Tudi Judež je povedal, da je bil Tinč že zaboden, ko je on prišel in je Nadvor-skega Petra od pretepačev ločil; kdo bi naj bil Tinča zaklal, tega ne more reči. Ko je to izjavil, se je Judežu glas rahlo tresel, pa tega drugi niso opazili. Po daljšem posvetovanju so se občinski možje in orožnik zmenili, da je treba vseh pet pretepačev še danes spraviti na sodnijo. Uro pozneje je orožnik vseh pet peljal po cesti proti trgu, z njim pa je šel tudi župan. Ne besede ni spregovoril s sinom. Včasih ga je ošinil s pogledom in ta pogled je bil hladen, grozen. 9. Bil je žalosten pogreb, ko so Homanovega Tinča pokopavali. Ljudi je bilo malo, žalovati pa je bilo videti le tiste, ki so bili sorodniki zaradi pretepa zaprtih. Judež je bil pogrebec. Ko so spuščali krsto v grob, ga je stresla groza. Po eni strani ga je pretresla nesrečna Tinčeva smrt, po drugi strani pa so mu uhajale misli neprestano na to, kaj se bo še zgodilo. Julka, ki je stal? nekoliko v strani, je bila tako bleda, da je take še n videl. Petra, svojega brata, je imela posebno rada. Čf jo je že to potrlo, da je bil brat zraven, ko so se tepli in da je bil z drugimi vred zaprt, kako šele bo, ko se bc izpričalo, da je bil prav njen brat — morilec. Izpričati pa se bo moralo, če bodo njega, Judeža, prisilili, da pove po resnici. Ali pa se bo dal prisiliti? Nak, molčal bc Julki na ljubo. Šele zadnje tedne mu je postalo jasno, kako ljubi mu je Julka. Prej niti slutil ni, da je mogoče kakegi. človeka tako ljubiti. Da bi napravil njej tako hudo žalos — nak, to pač ne! Saj ga ona tudi ni izdala, ko je bi tedaj v stiski in so mu bili lovci čfsto za petami. Molča bo, pa naj se zgodi kar koli. Pomagajmo si! Smo v dobi, ko država zahteva od svojih državljanov več žrtev, kakor v mirnih časih. Vsi uvidevni državljani to upoštevajo in z državo sedaj tesneje sodelujejo, kakor v splošno dobrih časih. E- ¿ko rnuia-. j tudi sosedje v vzajemni, medsebojni pomoči sedaj biti mnogo bolj povezani kakor kdaj prej. Krščanska ljubezen do bližnjega in državljanska zavest nam zapovedujeta, da si moramo v stiski in nevarnosti drug drugemu pomagati! Kdor je dal državi svoje delovne moči in sredstva na razpolago in radi tega njegova domačija in gospodarstvo trpi, ima pravico zahtevati pomoč od svojih bližnjih sodržavljanov. Sosedje, pomagajmo si med seboj! Nič nerganja! Prosimo Boga za mir, prej se pa izkažimo vredne Njegove milosti z izpolnjevanjem Njegove zapovedi: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe! Regulacija Mure je nujno potrebna. Splošno znano je dejstvo, da reka Mura s svojimi malone vsakoletnimi poplavami našim obmur-skim vasem povzroča neprecenljivo škodo. Odnesla je že mnogo rodovitnega sveta in v večih vaseh grozi celo kmečkim domovom nevarnost, da se lepega dne pogreznejo v reko, ker jih voda vedno bolj izpodkopava. Ko pa pride nekoliko večje deževje, reke narastejo in tako neregulirana struga ne more zmagovati vse vode, zato je nujno, da prestopi bregove in pretvori svet, ki se nahaja v bližini, v pravo jezero in s tem uniči težko pričakovani pridelek našega ubogega kmeta. Kljub vsemu temu pa na merodajnem mestu še ni otvorjen tozadevni kredit, s katerim bi se ta nebrzdana Mura zregulirala ter se tako zaustavilo njeno uničujoče in razdiralno delo, čeprav nam je bil ta kredit svoječasno že zagotovljen. Upamo, da s tem delom ne bodo dalje odlašali, kajti i regulacijo ne bo rešen le prepotrebni košček rodovitne zemlje našega obmurskega. kmeta, temveč bo v bodoče mnogo naših revnejših ljudi, ki so primorani iz leta v leto zapuščati svoje skromne domove ter odhajati v grenko tujino, kjer si v potu svojega obraza zaslužijo toliko, da lahko preko zime prehranijo sebe in svojo številno družino. Elektrika je prvič zasvetila. Zadnjo soboto je prvič zasvetila električna luč pri Sv. Marku niže Ptuja, v Zabovcih, Markovcih in Novi vasi. Najstarejša Slovenka umrla. »Slov. gospodar« je lani poročal, da živi v Središču ob Dravi nad stoletna Terezija Čurin, po domače Kri-stofičeva babica. Dočakala je 104 V* leta in te dni je umrla. Letošnja huda ter dolgotrajna zima je pospešila njeno smrt. Večino zadnje zime je prebila v postelji, ker se ni mogla prav ogreti. Do zadnjega je pa še precej dobro videla in slišala ter ji je segal spomin daleč na- zaj. Rada je pripovedovala radovedni mladini iz davnih časov. Boljrih 30 let je trikrat na teden vozila na dvokoinici sir in maslo od Sv. Bolfenka pri Središču v Varaždin. Čitati se je naučila sama. Do zadnjega je bila zgovorna ter vedrega duha. Izredna cerkvena slovesnost v družini. V Stični na Dolenjskem je slovesno prestopila v katoliško Cerkev družina Štefana in Suzane Valent iz Osjeka, ki stanuje v Planini pri Stični in ima devet otrok. Ljubljanski škof g. dr. Gregor Rožman je pohitel v Stično k belim menihom in je sam krstil očeta in mater ter 28 letno že poročeno hčer Marijo in jim tudi podelil zakrament sv. birme. Birmal je tudi vse druge že prei krščene otroke. V lepo okrašeni baziliki belih menihov, kjer so bili sveti obredi, je bila slovesna sv. maša z ljudskim ne t jem. Med sv. mašo je imel prevzv. g. škof lep nagovor G. župnik \ Benedikt Bolcar je podelil med sv. mašo prvo sv. obhajilo vsej družini, po sv. maši pa je poročil po katoliškem obredu očeta in mater ter 28 letno hčer Marijo. Tako sta prejela oče in mati ter hči te družine ta dan krst, birmo, prvo sv. obhajilo in zakrament sv. zakona, drugi otroci pa birmo in prvo sv. obhajilo obenem. Hkrati sta praznovala oče Štefan Valent in njegova žena Suzana še 25 letnico svoje poroke po drugem verskem obredu izvršene poroke. Slovesnosti je prisostvovalo pet do šest tisoč ljudi. Mussolini, obdan od svojui najožjih sodelavcev Med opravilom v cerkvi je predel svoje misli dalje. Dejal si je: Saj dolžen nisem, da bi pred sodnijo moral povedati. Dolžen je Nadvorski Peter, da prizna. Morda bo priznal. Ali prej bi rekel, da ne bo. Taki ljudje, kakor je Peter, so sicer ponosni, zraven pa strahopetni; samo j nase gledajo, pa najsi zaradi tega drugi škodo trpijo. Zaradi njega bi Judež ne molčal. Pa zaradi Julke je še celo to želel, naj bi tudi Peter molčal, da bi dekletu bila sramota prihranjena... In če bi potem nedolžnega obsodili? Meležnika? Ah, kaj! Saj čisto nedolžen nobeden od teh ni bil, ki so se tepli. Če bodo vsi tajili, storilca ne bodo našli. Obsodili bodo vse na nekaj tednov in to bo si tudi vsi po pravici zaslužili. Jim bo dober nauk za drugič___ Toda navsezadnje bodo vendarle Meležnika «poznali za krivega... Pa kaj ? Kaj je to Judežu mar ? Kaj more on? Njemu ni Meležnik nič bližji kakor kdo drugi. Če pa bo moral pred sodnijo priseči in pod prisego izpovedati, kar ve? Ti ljubi Bog! — Ne! Po krivem ne bo pričal... Morda ga pa niti klicali ne bodo na sodnijo ? In če ga tudi bodo, se bo že kako izmazal. Toda bolj ko je premišljeval, bolj je bil nemiren ... j pogrebu so prišli v Podkraj trije orožniki in so zaslišali celo vrsto ljudi. Tudi Judeža so poklicali. Kakor že prvič, tako je Judež tudi sedaj trdil, da ne ve, kdo je Tinča sunil z nožem; tudi pred sodnijo ne bo mogel drugače izpovedati, je dejal. Upal je, da mu po vsem tem ne bo treba za pričo na sodnijo, in se je spet lotil svojega dela pri Končniku. Orožniki pa so peljali Migca s seboj, ker se je v svojih izpovedbah zapletal. Dva tedna je bilo vse tiho, potem se je izvedelo, da so odpeljali vseh šest osumljencev v mesto v zapore okrožnega sodišča. Ob istem času so dobili vabilo na zasliševanje: župan Nadvornik, Hrast, Laznikov hlapec, Pušnik in Judež in sicer za deveti september. Zdaj se je torej zgodilo, česar se je ves ta čas bal. Kaj naj počne? Pri sodniji bo moral priseči in pod prisego izpovedati. Najbolje bo vendarle, če bo vse tajil. Greh bo to, kriva prisega, pa saj mu jo bo Bog odpustil. Dan in noč je premišljeval in ni prišel do pravega sklepa. V nedeljo zjutraj je šel h kaplanu k spovedi. Vse mu je po resnici povedal in ga vprašal za svet. Duhovnik mu je z veliko resnobo dejal, da je kot priča dolžen vse po resnici in pravici povedati in da ne sme ničesar prikriti. Če bi drugače storil, bi hudo grešil in tak smrtni greh Bog često že na tem svetu kaznuje. Zdaj je Judež vedel, kako je. Trdno je sklenil, da si greha ne bo nakopal, pa tudi Julki ni hotel povzročiti žalosti in sramote. Nič drugega mu ni ostalo, kakor izogniti se je moral pričevanju. To drugače ni bilo mogoče: moral je iz kraja izginiti. Udaril bo čez mejo, tam ga živ krst ne bo našel. Ali pa je potem še mogel misliti na vrnitev? Težko. In če bi se morda čez leta vrnil, bi bila Julka že omožena in ne bi se ji smel več približati. Ali si je torej le res domišljal, da mu bo kdaj kaj več Izreden lovski plen. G. Karel Miklič mlajši, hotelir iz Ljubljane, je ustrelil te dni v svojem lovišču pri Kočevju izredno velikega medveda, ki je tehtal 192 kg in je bil nad 2 m visok. Požari V šikoiah pri Pragerskem na Dravskem polju je upepelil ogenj domačijo posestniku Matiji Herganu. Ogenj se je razširil na sosedno hišo Terezije Artenjak, ki je zgorela do polovice. Skupna škoda znaša 100.000 din. Ljudje sumijo, da gre za požig. V Spodnji Novi vasi pri Slov. Bistrici je uničil nočni ogenj rojstno hišo rajnega monsignora in ravnatelja Tiskarne sv. Cirila g. dr. Antona Je-rovšeka. Od nesreče je ostalo samo golo zidovje. Požar je nastal, ker je začel na podstrešju tleti tram blizu dimnika, škoda je zelo velika. V Tremerjih pri Celju je zgorelo veliko gospodarsko poslopje posestnika Jakoba Štora. Na kraj nesreče pribrzeli gasilci so obranili sosedna poslopja. Ogenj je bil podtaknjen, škode je za sto tisoč dinarjev, zavarovalnina pa znaša komaj 20 tisočakov. Ustreljen radi nedovoljenega prekoračenja moje. V Holmcu blizu št. Danijela v Mežiški dolini je hotel prekoračiti našo mejo na nedovoljen način neki moški. Ker ni počakal na poziv grani-čarja ter bežal, je graničar streljal in ga pogodil v nogo. Kljub rani je tekel neznanec dalje. Z drugo kroglo je bil zadet v hrbet in se je zgrudil mrtev. Civilna in vojaška komisija sta ugotovili, aa gre za 27 letnega Logarja iz Libelič, ki je delal v jeklarni v Guštanju. Pri njem so našli nekaj masti, mesa in dokumente, iz katerih je jasno, da je bil v Pliberku in je večkrat prekoračil mejo na nedovoljen način. Logar se je zgrudil mrtev 20 korakov od meje. Pokopali so ga v Pre-valjah. Ta slučaj je ponoven dokaz, kaj je končno plačilo tihotapca! Dva krvava, zločina radi ljubosumnosti. V Tr-bonje nad Muto je prišel preko meje 27 letni nemški državljan Marko Tajzel. Oglasil se je pri 57 letni mali pcsestnici Mariji Sagmeister ter vprašal po njeni hčerki Julijani, s katero si je bil dober dve leti. Z vprašanjem vred je potegnil pištolo in je oddal na Sagmeistrovo tri strele ter jo nevarno ranil. Od treh krogel zadeta je obležala nezavestna. Ljubosumni napadalec je nato izginil v gozdu, kjer se je sam ustrelil. Nevarno obstreljeno kočarico so prepeljali v bolnišnico. Iz hudobije povzročen kratek stik na električnem omrežju. Na daljnovodu Pala -Laško je nastal nenadoma kratek stik, ki je povzročil velike motnje v transformatorjih in na celotnem električnem omrežju. Preiskava je ugotovila, da je še neodkrita hudoba, privezal žico za železni nosilec daljnovoda, na drugi konec pa je obesil kos starega železa ter ga pognal čez napeljavo. Na meji prijet. Orožniki iz Selnice ob Dravi so prijeli Nikolo šircla iz Mokronoga na Dolenjskem. Obdolžen je, da je vlomil v Imotskem v Dalmaciji v družbi še dveh pajdašev v trgovino Luke Mili- "•r^msmmmsmmmmmsmem^ mirno opazuje boj in se odloči nato za zmagovalca. Vse to so na omenjeni postaji opazovali in dognali s pomočjo posebnih prstanov, ki so jih dali štorkljam na noge. Z dinamitom nad vrane. Med vsemi pticami je vrana najbolj nepriljubljena, zlasti pri kmetu, ki mu z njiv pobira semenje. Sovraži pa jo tudi lovec, ker krade iz gnezd jajca ter jih je. V ameriški zvezni državi Illinois so se zadnja leta vrane tako razmnožile, da so resno ogrožale setve in ves ostali ptičji zarod. Bitka proti njim je bila zaman, dokler ni gozdni inšpektor Dawis prišel na kaj učinkovito idejo. Po vejah dreves, na katerih vrane navadno v zimskih nočeh prenočujejo, so nastavili številne dinamitne bombe. Pozno ponoči, ko vrane noviča, iz katere je odnesel raznega blaga za 20.000 din. En del sobo&klh beguncev prijet. Poročali smo, i da je pobegnilo iz zaporov okrajnega sodišča v M. Soboti pet zločincev. Prvega so prijeli orožniki Petra Križaniča na Cvenu pri Ljutomeru. Za Križaničem je padel v Slatini Radenci oblasti v roke Cirii Cajnkar. Prijeti je star 23 let, a je bil pred kratkim obsojen zaradi vlomov in tatvin na 5 let. Oba aretirana so odpravili nazaj v so-boške zapore. O treh še neizsledenih beguncih domnevajo, da so se zatekli preko Str igo ve kam na Hrvaško. Cigan je zmaknil stotakov pet ter odkuril urnih pet. Pred dnevi se je v M. Soboti okrog 3. ure ponoči odigral precej buren dogodek. Neki trije tuji državljani-izseljenci so namreč naprosili cigana, da bi jih za 200 din odpeljal na postajo. Ker pa niso imeli drobiža, so poslali cigana menjat denar, a ta jo je jadrno odkuril, nakar so ga oni začeli loviti in ga seveda pošteno natolkli. Prijet tat, ki je kradel vino. Od Sv. Lenarta pri Veliki Nedelji poročajo: V noči na 3. marec je bilo ukradenih iz kleti Albine Starčič v Rit-merku buteljk vina v skupni vrednosti 3500 din. Orožniki od Sv. Marjete niže Ptuja so prijeli nekega moža in izvedli temeljito preiskavo. Našli so 90 buteljk ukradenega vina, 17 sodčkov in steklenic, kozarce in razno drugo pokradeno blago. En sodček so izsledili v gozdu. Zadeli so na 16 ostankov čebelnih panjev in na razno vlomilsko orodje. Prijeti je priznal šest vlomov in tatvin vina ter žganja. Orožniki upajo, da bodo kmalu razkrinkali tolpo, ki je bila že 10 let na delu z vlomi ter tatvinami. Nočni vlom v železno blagajno. Sredi minulega tedna sta se lotila v noči v šmartnu pri Litiji dva drzna vlomilca železne blagajne industrijalca Pavla Knafliča. Blagajno sta navrtala neslišno od strani s svinjsko nogo ter odnesla iz nje osem tisočakov. Bogat plen žeparja. Pri blagajni ljubljanske Mestne hranilnice je dvignil te dni Branko žužek za tvrdko A. Smrkolj 65.282 din. Na nepojasnjen način mu je sunil pretkan žepar ves lenar. Pojasnilo. Z ozlrom na našo notico z dne 26. februarja so nam poslali orožniki Iz Rogatca tole pojasnilo: Ko so orožniki v nočnem času čakali v žahenbergu pri Rogatcu na tatu že okoli šest in pol ure v zasedi pri posestniku Mohorku, se je tat počasi priplazil v bližino plena. Iz do sedaj še neznanega vzroka pa je tat, namesto da bi šel po plen, predčasno zbežal. Orožniki so ga takoj po svojih predpisih pozvali, da stoji in stekli za njim, da ga aretirajo. Ta poziv pa sta slišala tudi Mohorko Anton In njegov brat Martin ter sta Iz radovednosti kljub predhodni prepovedi orožnikov prišla Iz hleva, kjer sta spala, pred skedenj. Ker je eden od bratov Mohorko imel v roki poleno ter se je v nočnem času videlo, kot da bi držal v roki samokres, je bil orožnik mišljenja, da Ima pred seboj poznanega nevarnega tatu Repinca Franca in misli s samokresom ustreliti nanj, je takoj s puško pomeril proti Mohorko Antonu in Martinu, ter s kroglo zadel Antona Mohorko v levo ramo. Ali si že obnovil naročnino ? Poskusil sem eno in drugo, končno ostanem le pri .CROATIA/baterlfl Po syeiu Negotovost položaja na Balkanu. Kakor smo poročali zadnjič, so nekaj ur po slovesnem podpisu pogodbe o pristopu Bolgarije k trozvezi 1. marca na Dunaju, začele prihajati na bolgarsko ozemlje nemške čete, ki so že po vseh večjih bolgarskih mestih in cenijo nemške sile v Bolgariji na 20 divizij. Od teh divizij jih je sedem ob grški meji. Ta teden je pričakovati, da bo naslovila Nemčija na Grčijo ultimat ali zadnjo zahtevo po sklenitvi miru Grkov z Italijo in glede nemških oporišč na grškem ozemlju. Radi zgoraj opisanih dogodkov sta se mudila na važnih razgovorih v turški prestolnici Ankari in v grškem glavnem mestu Atenah angleški zunanji minister Eden in šef angleškega generalnega štaba Dill. O teh obiskih je bilo objavljeno, da bo Turčija izpolnila svoje obveznosti do Anglije ter Grčije ter da bodo Grki nadaljevali vojno, četudi bi nemške čete skušale iz Bolgarije vdreti Grkom za hrbet. Veliko se je ugibalo v minulem tednu tudi o pismu, katerega je poslal predsedniku turške republike vodja rajha Hitler, ki je najbrž ponudil Turčiji nenapadalno pogodbo Radi zasedbe Bolgarije po Nemcih in radi približavanja nemških vojaških sil Dardanelam je sovjetski radio v minulem tednu ponovno uradno poudarjal, da sovjetska vlada ni bila obveščena o vkorakanju nemške armade v Bolgarijo in da položaj, ki je s tem nastal, ne vodi k okrepitvi miru na Balkanu, temveč k razširjanju vojnega področja in k zapletu Bolgarije v vojno. Kot odgovor na nezadovoljnost Rusije s sedanjo bolgarsko politiko so sovjeti svoje *ete umaknili za 46 km proč od turške meje in s tem dali Turčiji možnost, da uporabi celotno svojo armado za primer, da bi se zoperstavila Turčija z oboroženo silo ob strani Grčije nemški armadi, ki namerava prisiliti Grke k sklenitvi miru z Italijo. Opisana trenutna negotovost položaja na Balkanu bo kolikor toliko razčiščena še ta teden, v katerem bodo prišli na dan Nemci s svojimi zahtevami napram Grčiji in se bo v očigled temu dogodku morala odločiti Turčija in Angli-MMMMMMMMBP—— ..... ;•■•• ; ■i ■ Angleži so opremili najmanjše ladje s strojnicami dremljejo na vejah, pritisne inšpektor Dawis na električno stikalo, ki je v zvezi z vsemi bombami. Po drevju nastanejo eksplozije. Na tisoče vran popada mrtvih z dreves, druge so samo ranjene ali pa omamljene. Na ta način tedensko uničijo do 11.000 vran. Lansko zimo so na podoben način uničili nad 340.000 vran. Proti temu vranjemu po-kolju so letos protestirala vsa društva za zaščito živali, trdeč, da vrane prav za prav niso škodljive poljedelcu. V zadevi so slednjič odločili sami poljedelci, ki so odločno izjavili, da jim vrane vsako leto napravijo milijonske škode na posevkih. Bolnišnica za štorklje. Muslimani štejejo štorkljo za sveto žival. Po njihovi veri je štorklja ona žival, v katero se po kakor dobra znanka? Ne, tega ne. Pa zanj je že to sreča, če jo sme pozdraviti, jo nagovoriti in če mu ona prijazno odzdravi in odgovori. Ako čez mejo uide, je ne bo več videl. In vendar mora... Edina tolažba mu je, da stori to njej na ljubo, in čeprav nihče ne ve, kaj žrtvuje, on sam pa ve in na onem svetu bo to tudi Julka izvedela. Potem bo tudi izvedela, kako silno, silno rad jo je imel. Ko bi le tako brez slovesa ne bilo treba iti! Toda kdo reče, da mora brez slovesa? Poslovil se bo na vsak način od nje. Bo že kaj rekel, zakaj da odhaja. V planino še pojde poprej, tam ji nabere šopek planinskih rož za spomin... Ta misel ga je navdala z neko otožno slad-kobo in mu je olajšala duševno bolečino. Drugi dan je mahnil v planino. Ves dan se je klatil po vrheh in grebenih. Natrgal je pol nahrbtnika planinskih rož, potem se je ob studencu pod skalo usedel, odbral je najlepše cvete in jih povil v šopek. Pojedel je kruh, ki ga je imel s seboj, se napil studenčnice in se zvrnil po planinskem mahu, zasanjal z odprtimi očmi in polagoma zadremal. Že so se jele plaziti sence iz dolin, ko se je prebudil, pobral svojo ropotijo in jo z dolgimi koraki ucvrl v dol. Ko se je bližal svojemu domu — Jeruljini koči —, je videl skoz okno, da je v hiši luč. Torej se je teta vrnila, cele tri tedne je že ni bilo. Judež se je razveselil: se bo od ženkice, ki mu je obilo dobrega storila, tudi lahko poslovil. Naglo je stopil v hišo. »Tone, dober večer!« ga je pozdravila Jerulja, ki ga je že na koraku spoznala. »Tebe pa dolgo ni. Sem te že očakovala.« »Vi, teta, pa takoj spet pridete, kadar greste zdoma,« je dejal napol za norce napol za res. »Tokrat sem pa prav posebej hitela, da bi se prej ko slej vrnila. Bi bila lahko še na Sveto goro šla, bi bila imela lepo tovarišijo, pa mi že v Ljubnem ni dalo miru, ko sem čula, da so v Podkraju enega pri kegljanju ubili. Zato sem se koj obrnila. Hvala Bogu, da sem te zdravega našla! ... Jej, kake lepe rože imaš! Za koga si jih pa nabral? Ali za mene ali za farno Mater božjo ali za kakega drugega svetnika?« »Ne za vas in ne za kakega drugega svetnika,« se ji je odsmejal. »Saj imate sami dosti rož. Iz vašega koša tako diši kakor pri božjem grobu.« »Če tvoje gledam, me vse moje nič ne veselijo.« »V nahrbtniku jih še imam, kar vzemite si jih!« »Bog Iona j! Jaz sem ti tudi nekaj prinesla za odpustek, na!« Dala mu je obe roki polni hrušk. »Jej, so sladke! Takih v našem kraju ni,« je rekla in jela iz Tončevega nahrbtnika pobirati cvetje. Vmes je klepetala: »Moj Bog, je to hudo zaradi Meležnika, ali ne, Tonč? Kako se meni revež smili!« SLOVENSKI GOSPODAR n—irmititnt'• ~a»rnsnmt-t. .••*»3« ja, da pošljeta Grkom pomoč ne samo v letalih, ampak tudi v četah. Rooseveltov zakon o neomejeni pomoči Angliji sprejet. Ameriški senat je sprejel 8. marca po 17 dnevni obravnavi s 60 proti 31 gla-Bovom zakon o pomoči za demokrr .ične države. Zakon daje predsedniku Rooseveltu pravico posojati, zamenjavati in prevažati vojne potrebščine, kakor se zdi njemu primerno. Ameriške bojne ladje bodo lahko spremljale prevoze z angleškim orožjem, ameriška vojska Se bo lahko bojevala na tujih tleh. Angleške /ojne in trgovinske ladje se bodo lahko popravljale v Ameriki. Po sprejetju bo zakon podpisal Roosevelt 12. marca in se bo začel« Vi ivhn in v ("likncn K" zlatemu iubi- f .1 n^i 'mnn Ti ni i — 1.J Slovenec«, ki izhaja v Čikagu. K zlatemu jubi leju je poslal predsednik Roosevelt uredniku »Amerikanskemu Slovenca« lastnoročno pismo, v katerem čestita k veselemu dogodku zlatega jubileja. Spominfajmo se y molHvah rafnili! Zavedna Slovenka umrla pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu. Po dolgoletni težki bolezni ter vdanem trpljenju smo položili k večnemu počitku Marijo Krampi. Bila je poštena, radodarna, skrbna žena ter gospodinja in dobra mati številnim otrokom, kateri so že skoraj vsi preskrbljeni. Zapustila jim je za doto globoko vero v Boga in ljubezen do domovine. Dragi mamici naj bo slovenska žemljica lahka, njeno družino pa nai tolaži Vsemogočni! Znamenitega cerkvenega pevca so pokopali pri Sv. Ani v Slov. goricah. V sredo, 5. marca, je bil slovesno pokopan Franc Feiertag, p. d. Ocvirk. Znamenit je bil ta mož radi svoje globoke in resnične pobožnosti, kot prijeten družabnik in predvsem kot dolgoleten izvrsten cerkveni pevec. Njegovo življenje se je odražalo v pridnem delu, v pobožni, goreči molitvi in v petju. Kar je bil, to je bil cel in ves. Njegova pobožnost je bila otroškonežna obenem pa možatokrepka in neprisiljena, ni odbijala, ampak le pridobivala. Bil je versko globoko izobražen, imel je v obilni meri dar modrosti in vednosti, poznal je resnice svete vere, sveto pismo in življenje svetnikov kakor malokdo. Pri vsem tem pa je zvesto poslušal pridigo in božji nauk v cerkvi in je živel kakor pravični ves iz vere in po veri. Njegovo lepo življenje je potekalo v neprestani molitvi. Molil je pa sares z duhom in s srcem ter veliko in povsod: i lepim možatim, krepkim glasom doma in v cerkvi, pri procesijah in kot mrliški ogleda pri bolnikih in mrličih. Pa je bila njegova molitev ¿axes letpa in prijetno doneča in ne kričeča, ker je kipela iz globoko pobožnega srca. Bil je zvest član apostolstva mož in mladeničev ter je bil ud III. reda 58 let. Vstopil je kot 17 leten fant. Neprecenljive so njegove zasluge za cerkveno petje. Franc Feiertag je bil rojen pevec in tega talenta ni zakopal, ampak z njim kupčeval in ga razvil do visoke popolnosti. Pel je rad, lepo in z veseljem. Cerkveni pevec je bil 61 let, skoraj vse življenje, do zadnjega. Tudi pri petju je bil zvest in natančen, obenem pa skromen in ponižen. Ljubi Bog mu bodi bogat plačnik! Lepo življenje je tudi lepo končal in je v ponedeljek, 3. marca, tudi lepo in mirno pri zavesti v Gospodu zaspal. Cerkveni pevski zbor mu Je v slovo zapel. Ker je umetno petje tako rad imel! Spomenik mu postavimo pa tak — da vsak mu skuša biti ves enak! ujeli Grki 2000 Italijanov, med njimi generala alpincev, ki je dosegel generalski čin šele pre